Glasilo Jugoslovanska kmetake zveze. - Cent 3» Din u eelo leto. — /,a inozemstvo 60 Din. — l'osa-mrr.na Številki 1 Din. — V Inseratncm delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
bhaja vsako iredo ob 6 zjutraj. - Spisi in dopisi naj se pošiljajo Brodnlftvn ..Domoljuba", narofntoa reklamacije In Inserati pa llpravništvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica Stev. 6.
Narodni poslanec VI. Pušenjak:
Gospodarska kriza. Važne izjave.
Gospodarska kriza kot posledica nezdrave državne politike, kot posledice omalovaževanja gospodarski vprašanj, kot poslcdice nedelavnosti vlade, kot' posledica nerazumevanja za predloge gospodarskih in stanovskih organizacij jc začela • povzročati vladi resne skrbi. O njej so začeli razpravljati v sejah ministrskega sveta, minister trgovine in industrije pro-učava to vprašanje in pripravlja načrt za — ozdravitev gospodarske krize.
Odkod ta sprememba v mišljenju vlade, odkod naenkrat — skrb za rešitev gospodarske krize? Nc koristi kmetijstva, obrti, trgovine in industrije, nc poslcdice propadanja vseh gospodarskih panog so bile merodajne za vlado, temveč dejstvo, da državni dohodki znatno padajo in da ni mogoče doseči proračunanih državnih dohodkov v znesku — 12'/2 miljard dinarjev. Razmere, katere so nastopile, na katere smo pri razpravi zadnjih proračunov opozarjali, so dale povoda vladi, da razmišlja o spremembi gospodarske politike. Vlada je pozvala vse gospodarske organizacije, naj razpravljajo o gospodarski krizi in pošljejo svoje predloge. Zlasti je zahtevala vlada, da se razpravlja o sledečih štirih vprašanjih:
1.	Značaj sedanjega gospodarskega položaja v državi ter nenormalni pojavi
položaja;
2.	vzroki tega položaja;
3.	katera sredstva se morajo takoj "Porabiti za zboljšanje gospodarstva in kako jih treba uporabiti;
4.	katera so nadaljnja sredstva, za katera je potrebno več časa,
Meseca avgusta so vse gospodarske korporacije razpravljale o teh vprašanjih, Predložile mnogo dragocenega gradiva, s yprašanjem rešitve gospodarske krize se 'e pečal tudi kongres gospodarskih krosov (trgovske zbornice, obrtne zbornice, centrale industrijcev, banke, gospodarska ministrstva itd,), ki se je vršil dne 11. in sept. 1926 v Belgradu.
Spomenica trgovske zbornice v Belgradu.
Značilna je spomenica trgovske zbornice v Belgradu, v kateri navaja kot glavne vzroke gospodarske krize: pomanjkanje pravca v gospodarski politiki in reda v državni upravi, ogromno obremenitev gospodarskih krogov, drag kredit, kmetijsko krizo, preveliko število nesposobnih trgovcev fvelja za Srbijo, kjer se ne zahteva strokovno znanje za trgovce), pomanjkanje stalnih stikov med vladnimi organi in gospodarskimi korporacijami glede gospodarskih vprašanj, preveliki državni izdatki, nered in razsipanje v državnem gospodarstvu.
Kmetijska kriza.
Glede iste izjavlja trg. zbornica v Belgradu kot zastopnica trgovine sledeče:
V naši kmetijski državi je stanje kmetijstva merodajno za naše gospodarsko življenje. Kmet je naš glavni kupec. Naša celokupna trgovina v notranjosti in bel-grajska uvozna trgovina na debelo je odvisna od kupne moči kmeta. Kmet je kupec za približno 60 odstotkov blaga v trgovinah v trgih in mestih, katere trgovine nabavljajo približno 70 odstotkov potrebnega blaga pri veletržcih v Belgradu.
Kmet pa živi v zadnjem času v težkih razmerah. Cene kmetijskih pridelkov na svetovnih trgih so znatno padle. V letu 1925. so padle cene kmetijskih pridelkov za 30 odstotkov, cene industrijskih izdelkov pa samo za — 16 odstotkov. Radi tega dejstva se je zmanjšala kupna moč kmeta, kar težko zadene trgovce, vele-trgovce, kakor tudi industrijo. Promet v trgovinah se je zmanjšal za 40 odstotkov
_ zaslužek še za več, režijski stroški in
davki so se pa še povečali.
Znižal pa se je tudi izvoz, ker še niso sklenjene trgovske pogodbe z vsemi državami, ker nimamo dovolj dobrih prometnih sredstev in ker so prevozne (želez-nične in druge) tarife previsoke.
Dragocene izjave.
Referent centrale industrijskih podjetij je na posvetu 21. avgusta v svojem referatu izrecno poudarjal, da treba več pozornosti posvetiti kmetijstvu kot važni panogi našega gospodarstva in dovesti v sklad njega interese k interesu industrije.
Pomenljive besede, ki jasno pričajo, da se zastopniki industrije dobro zavedajo, da edino gospodarsko dobro stoječ kmetski stan, kateri je v stanu kupovati izdelke industrije, jamči za obstoj in napredek ostalih stanov, osobito industrije, katera rabi mnogobrojne in stalne kupce za svoje izdelke.
Na istem sestanku je zastopnik delavskih organizacij izjavil sledeče: Četudi je velevažen razvoj industrije, vendar treba glavno pozornost, obrniti na razvoj kmetijstva, ker je ono glavni prodajalec in kon-sument v našem gospodarstvu. Zaščita industrije ne sme iti tako daleč, da ubije kmetijsko delavnost in poslabša življenje kmeta. Pri kmetu treba pospeševati kulturne potrebe, kot jedno izmed glavnih sredstev gospodarske akcije.
Zastop. delavstva je točno označil razmerje med industrijo in kmetijstvom, svaril je pred pretirano zaščito industrije na škodo kmetijstva iz povsem razumljivega razloga, ker nazadovanje kmetijstva, poslabšanje življenjskih pogojev kmetijstva škoduje industriji sami in — delavstvu.
Take izjave merodajnih zastopnikov trgovine, industrije in delavcev pomenijo mnogo, značijo, da se pravilno ceni pomen
DOBRO BLAGO I	NIZKE CENE I
»DBLAČILNICA«
manufaktur. trgovina na debelo in drobno
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta. flanele in drugega perilnega blaga
po izredno nizkih cenah.
Naročniki »Domoljuba«, kupujte manu-fakturno blago le pri »OBLAČILNICI«.
1'
kmetijskega stanu, značijo pa tudi, da se prizna, da je treba iskati vzrok gospodarsko krize v — obupnem položaju kmetskega stanu, naj bi pa tudi uvidela, da je mnogo grešila napram kmetskemu stanu in da je skrajni čas, da spremeni svojo politiko napram kroclskemu stanu, katerega dobrobit pomenja tudi dobroi)it ostalih stanov, katerega propad vodi k splošni gospodarski krizi, k gospodarskemu propadu obrti, trgovine in industrije.
Vstop SLS v vlado.
V Belgradu še vedno tvori središče političnih govoric vsbcp SLS v vlado. Gotovo je, da merodajni krogi žele, da naši poslanci gredo v vlado, da bodo tako vsi trije narodi zastopani v vladi. Odrivanje Slovencev skozi vso dolgo dobo se zdi mnogim srbskim in hrvatskim krogom le prevelika krivica. Zakaj vedno naštevanje vseh krivic, ki se gode Sloveniji, gre končno vendarle na živce. In naši poslanci bo te krivice krepko, odločno in vztrajno naštevali.
Gotovo pa je tudi to, da se prava pogajanja za vstop SLS v vlado niso še vršila. Vršijo se vedno le še pripravljalni razgovori med vladnimi peslanci in Jugoslovanskim klubom, da se marsikaj potrebnega razčisti ter izikida ves tisti gnoj. ki so ga slovenski liberalci nanosili v Belgrad o Slovencih in SLS. To pa ni delo enega razgovora.
Gotovo je dalje tudi to, da SLS ne gre v vlado samo za ministrske stolce. Slovenija mora nekaj od tega imeti. Dobro se zavedamo, da ni še zrel čas, da se takoj zahteva popolna avtonomija — stvar, od katere SLS nikdar ne bo popustila — zakaj boljše je zaenkrat manj zahtevati in tisto dobiti, kakor pa vse zahtevati in nič dobiti. Vsaka velika stvar se navadno dobi stop-njema. Toda zahtevati pa moramo, da se Sloveniji zaenkrat vsaj v gospodarskem oziru — tu je trenutno potreba najhujša — da to, kar je nujno potrebno. Zahtevati moramo dalje, da se izvrše vsaj volitve v oblastne skupščine, česer nam kljub ustavi dosedaj niso dali, ker so se samostojni demokrati iz razumljivih vzrokov na vse preteke branili. Oblastne skupščine so sicer majhna reč, nimajo dosti pravic, a boljše so vendarle kot danes, ko nimamo nič in za vsak kup gramoza na cesti odloča Belgrad. Popolnoma izključeno je torej, da bi šli v vlado pod vsakimi pogoji, kot so to 6toriIi radičevci.
Zerjavovci vpijejo in lažejo, da prodajamo avtonomijo. Kaj bi bilo žerjavovcem ljubše kot to? Pa naj se ne tolažijo I Nič ne pomaga. Avtonomije ne pustimo, ker je avtonomija edina naša končnoveljavna rešitev. In če bi šli danes v vlado, bi šli zato, da bi polagoma začeli ustvarjati avtonomi-
Tedno najnovej
volnano blago z« ionske obleke in blaze
A. & E. 8KABERNE — Ljubljana, Moslni (rg 10
" 21
jo, najprvo toliko, kot je je mogoče izpeljati na podlagi sedanje ponesrečene ustave; ko bo pa dozorel čas, pa se bo zahtevalo, da se ustava izpremeni tako, da bo posameznim pokrajinam zagotovljena najširša zakonodajna avtonomija.
Žerjavovci vidijo predajanje avtonomije v tem, da priznavamo ustavo. Seveda jot Kdaj je pa še nismo? Saj so naši poslanci celo prisegli nanjo. Toda s tem ni rečeno, da ne bomo ob dozorelem času zahtevali spremembe ustave, s tem ni rečeno, da ne bomo vsak čas povdarjali, da je ustava petrebna izpremembe. Centralizem mora iz ustave ven, to bo estal naš klic vedno, kdaj pa bo večina srbskih in hrvatskih poslancev dovzetna za ta klic, je to njihova stvar. Naša stvar pa je, da jim to vedno dopovedujemo. Ko bo čas dozorel, bo naš uspeli popoln. Med tem časom pa ne bomo zanemarjali vzeti za Slovenijo vse tisto, kar se da iz Belgrada iztisniti. To so naši poslanci delali že dosedaj v opoziciji in so marsikaj dosegli. Če pa se da za Slovenijo v vladi več doseči, bomo šli v vlado, zraven pa bo ostal naš bojni klic prejkoslej: centralizem ven iz ustave! Ta neprestani klic naših poslancev je že močno, čeprav še ne zadostno vplival na Srbe in Hrvate; če jc upati, da bo vplival še bolj, če bomo v vladi, potem v vlado!
Hripavo vpitje žerjavovcev pri tem nikogar ne bo motilo.
Narodna skupščina.
Zadnje letošnje zasedanje (skupščinsko novo leto se začne 20. oktobra vsakega leta) nerodne skupščine se je vršilo dne 19. t. m. s sprejetjem dodatka k stanovanjskemu zakonu, da velja isti samo še do 1. oktobra 1927. Sprejete so bile tudi nekatere izpremembe. Naši poslanci so se postavili na stališče, da zaščite stanovanjskih najemnikov toliko časa ni mogoče odpravili, dokler se s pospešenim zidanjem novih stanovanj stanovanjske razmere popolnoma nc urede. Zato so glasovali proti .stanovanjskemu dodatku.
Novo zasedanje se je začelo 20. oktobra z volitvami predsedstva. Jugoslovanski klub je na podlagi ustave zahteval eno podpredsedniško mesto za Slovence, toda vladna večina je izvolila staro predsedstvo, da se je izognila novim nevarnim ribarijam v radikalnem klubu.
Dne 22. t. m. se je skupščina zopet zbrala ter je bila otvorjena z branjem kraljevega ukaza. Nato je železniški minister predložil zakonski predlog, da je nestal-nost železničarjev podaljša za 3 leta. V imenu naših poslancev je odločno nastopil proti temu nesocialnemu in krivičnemu zakonu poslanec Žebot. Nujnost predloga je bila z glasovi vladne večine sprejeta.
Nato so se vršile volitve v finančni odbor. Izmed naših poslancev sta bila izvoljena Vladimir Pušenjak in Franc Smodej. V odbor za zakonski predlog o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji je bil izvoljen poslanec Vesenjak, v odbor zakona o železniškem osobju pa poslanec Žebot. Prihodnja seja je bila sklicana za torek 26. t. m.
SCaj pišefo nasprotniki.
Zadnja »Domovina« »povzdiguje« ugled duhovskega stanu na običajen pso-vaški način. To pot so na vrsti: Bohinjska Bistrica, Semič, Dol pri Hrastniku. Buče Pišece in Tepauski vrh.
Krstni list za pet milijonov kron. Ju. trov piše v 240. številki z veliko naslado o duhovniku na Avstrijskem, ki je baje leta 1913. izdal nekomu, ki je imel podedovati v Ameriki večje premoženje — napačen krstni list, in da je zato dobila do-tična c e r k e v 5 milijonov kron. Če je vse to, kar piše »Jutro«, res (kar je pa prav malo verjetno), se je seveda dotični duhovnik pregrešil in bo nosil posledice, čeprav ni obrnil denarja zase, temveč za cerkev. Nečuven izraz protiverskega in proticer-kvenega mišljenja pa je iJutrova« grda laž, da bo Cerkev zato dala duhovniku — celo odpustek. Morda so pri kakih jutrovih bankah taki običaji, pri katoliški Cerkvi je to izključeno. Zopet dokaz, kako naš liberalec v svoji brezverski zagrizenosti opljuje Cerkev, kjer le moro. Koliko milijonov pa so liberalci prigoljufali pri svojih polomljenih bankah in posojilnicah ter s tem oškodovali vložnike, o tem seveda čestito »Jutro molči.
Mariborske procesije. :Jutro< je poročalo te dni v nekem dopisu iz Maribora o dveh procesijah. Pno da so imeli socialisti, ki so protestirali proti stanovanjskemu zakonu. Druga pa jc bila svetoletna procesija katoliških vernikov, da jo bila kleri-kalska, kar znači, da s to psovko tolmači žerjavski časopis tudi versko prireditev. >Jutro: piše, da sta imeli obe procesiji en namen: z uličnimi demonstracijami kovati politični kapital. Torej popolnoma in strogo verska prireditev, določena v svrho pridobitve ccrkvenih odpustkov, je žerjavov-skemu časopisju — politična demonstracija! No, »Domovina*-, rodna sestrica Jutra«, povej, ali je to proticerkvena in proti-verska pisava?
Zakaj kmečki domovi propadajo? — Zadnja >Doniovinaf pravi, da zato, ker Slovenci ne volijo žerjavovcev. Ne pove pa, da so bili, razen v zadnjem času, samostojni demokratje, odkar imamo svojo državo, skoraj ves čas v vladi in da niso le pro dali z glasovanjem za centralistično ustavo slovenske gospodarske samostojnosti, temveč so tudi pozneje glasovali za vsa velika davčna in druga bremena, ki danes tlačijo k tlom kmetsko ljudstvo. Ali res mislite, da vsega tega zavedni slovenski kmetje ne vedo?!
Kmetov ne premotijo niti podpore, ki jih sedaj g. Pucelj nakazuje mlekarskim in sirarskim zadrugam, kajti naš kmet prav dobro ve, da prvič g. Pucelj tega ne daje iz svojega, in drugič, da je g. Pucelj dolžan, te podpore deliti, ker ima zato denar v državnem proračunu in ker ima samo on kot minister za kmetijstvo in vode pravico, s tem denarjem razpolagati. Tako piše zadnja »Domovina«. Prav ima: radi par dinarjev državne podpore ne bo noben zaveden kmet spremenil svojega političnega mišljenja. Tudi mi nočemo g. Puclja povzdigovati, če je sempatja vsaj v skromni meri izvršil svojo dolžnost. Vsiljuje pa se
OVI
Na grobovih.
Nikjer življenja in časti! Suši se listje, cvet bledi; zavel je smrtni dih hladan čez mrtvo plan.
Mladost cvetoča, kje si zdaj? Ugasnil majev je sijaj, na vrtu nagelj ne duhti in gaj molči...
Ponos in slava, krepka pest, i tvojih tu ne vidim cest: vso hrabrost in jekleno moč je strla noč ...
Bogastvo tu ne vlada več, zlati se le plamen ček sveč; vsa vrednost biserov, srebra tu ne velja.
Naslov tu časten ne blišči, mod mrtvimi razlike ni: mleva ista črna prst ljudi vseh vrs>.
A izza cvetja grobnih trat iz dalje žar mi sije zlat. — Kako bi grozen bil ta kraj brez upa v raj!
Limbarski.
Vjv so vzroki povodnji.
(Iz Polhovega gradca.)
Pod zgornjim naslovom je prinesel >Domo!jub« pretekli teden članek, ki sloni na popolni nevednosti ali pa je pisan s slabim namenom. Polhovgrajčani naj so torej strašne nesreče in bede, ki jih je doletela v dveh letih trikrat, sami krivi z »divjim iz ckavanjem gozdov«! In to se piše v času,
■ ' !■■■—»M HIIM — | ..... III ■■—■T1T--f-
nehote vprašanje? Vi žerjavovci, ki se kmetu, odkar ste bacnjeni iz vlade, prilizujete, kaj sto pa vi storili koristnega za Slovenijo in njono prebivalstvo, ko ste bili tudi v vladi in sicer skoraj vsa povojna leta? Pričakujemo odgovora I
»Klerikalci so napram Belgradu zavrgli avtonomizem« piše dr. Žerjav v »Domovini«. Gosp. Žerjav dobro ve, da se klerikalci prav nič ne vsiljujejo v vlado, kakor so n. pr. zamanj vsiljuje njegova samostojna demokratska stranka. Radikali in radičevci so SLS sami ponudili, da gre v vlado kot najmočnejša slovenska stranka, Dr. Korošec je gotovo stavil v imenu slovenskega naroda pogoje. Že danes ve-m°) da ne obsegajo ti pogoji le par ministrskih stolčkov, za katere se SLS prav nič J10 gre, temveč predvsem druge stvari, od katerih bi imelo koriBt celokupno slovensko ljudstvo. Če bodo dotični pogoji spre-letl> bo SLS sodelovala v vladi, če ne bodo sprejeti, pa ne bo. O kaki »prodaji avtonomije« še govora ni in tudi biti ne more. Aato naj se dr. Žerjav nikar ne bojuje I z neresnico.
ko je v sami občini Polhov gradeč nad 60 družin gmotno tako uničenih, da od danes do jutri ne vedo, kaj bodo jedli, s čim bodo potolažili gladne in že sedaj prezebajoče otroke, v času, ko so vse te družine navezane samo na dobre roke usmiljenih ljudi iz neprizadetih krajev.
Evo dokaza, da pisec omenjenega članka ne pozna resničnega položaja.
Danes so vsi kraji v območju nesrečnega hudournika Božne neprimerno bolj zaraščeni kot pred 25 in več leti. Kdor tega ne veruje, naj pride pregledat naše gozdove I Tu se vidi, kaj je izsekanega in kaj na novo pogozdenega. O kakem brezmisel-nem izsekavanju ni niti sledu. Območje Božne meri 42 km2 in v vsem tem obsegu ne dobiš skupno 0.1 km2 izsekanih gozdov v teku 10 let nazaj. Od vseh plazov, ki jih je v območju Božne gotovo nad 500, ni enega na terenu, ki je bil v zadnjih 15 letih izsekan in to iz enostavnega vzroka, ker je izsekanega terena tako neznatno malo, da sploh vpoštev ne pride.
Po vsaki pameti je vzrok povodnji pač ta, da je v zelo malem času padlo neizmerne množine dežja. V Polhovem gradcu in Črnem vrhu je padlo 8. avgusta 1924. en večer približno 300 .mm in 27. septembra letos 350 mm v manj kot 24 urah. Ali je tudi temu vzrok izsekavanje gozdov? Ali ve pisec omenjenega članka za take gozde, ki bi preprečile povodenj pri tako neizmerni množini vode v tem kratkem času?
Ubogi ljudje v Polhovem gradcu in Črnem vrhu so v nepopisni bedi, v obupnem strahu pričakujejo zime brez živeža, brez obleke zase in za otroke. Pomoči od nikoder! Zato še enkrat iskreno prosimo: pridite nam na pomoč čimprejel
M. Jovan.
(Opomba uredništva: Omenjeni članek, ki smo ga priobčili v Domoljubu, jo bil prvotno obrnjen naravnost proti dvema lesnima veletrgovcema, ki sta po Gorenjskem posekala že neizmerne množine lesa. Radi tiskovnega zakona pa je urednik črtal, kar je bilo povedano o vele-trgovcih, tako da je bil članek samo splošno mišljen. Iz tega je razvidno, da člankar niti malo ni hotel udariti po nesrečnih Polhograjcih, temveč jih ie pred veletrgov-ci celo v zaščito vzel s tem, da je oblast pozval, naj velike lesne trgovce strogo nadzoruje v njih poslu. Članek smo dobili od 6kušenega moža, o katerem vemo, da se mu ljudstvo globoko smili. Zato je očitanje slabega namena v tem drugem članku krivično. Da pa se je glede dejstva o izsekavanju gozdov okrog Polhovega gradca zmotil, radi priznamo. Prav zato pa smo tudi radi priobčili gornji članek, da se ta zmota po-^ pravi.)
Usmiljenim srcem!
Povodenj, ki je zadel« dne 27. sept. z vso silo obširno žirovsko občino, je zadela nesrečne prebivalce poleg porušenih domov in gosp. stavb, razdrtih njiv, travnikov in gozdov ter drugih ze-
mljišč in materiala tudi s tem, da je siromašnemu ljudstvu odneslo še tisto, kar so si tekom leta z žuljevimi rokami pridelali. Nekaterim je odneslo ves živež. Veliko je družin, ki ao na tem, da bodo tekom zime izstradane I Saj nimajo ne doma, r.o denarja, ne obleke, ne koščka kruha!
Pral nami je aima. Bojimo se, da nam ogromne mase snega, ki padejo v naših krajih, preprečijo dovoz po »lini preoslali cesti — preko Logatca. Zato je izredno važno, da nam vse dobro ljudstvo pomaga z darovi, zlasti v obliki živil še pred zimo, da spravimo skupaj potrebna živila za tiste nesrečne ljudi, ki so si rešili le golo življenje. Prosimo, da nam pri zbiranju in odpošiljanju gredo na roko poleg usmiljenega ljudstva vsi me-rodajni faktorji.
Prosimo, da se zbere predvsem najvažnejše, kot krompir, moka in »lična živila.
Žirovei ne bomo pozabili dobrotljivosti tistih, ki se nas usmilijo v težki nesreči.
Prosimo, da se pošiljke pošljejo preko Logatca na »Občinski pomožni odbor za poplavljen-ce v Zireh«.
d Na pisma zadostne znamke. Vse dopisnike opozarjamo, da se morajo za ves november prilepljati na pisma znamke po 1.50 Din, ne pa po 1 Din, na dopisnice po 1 Din, ne po 50 par kot dosedaj. V ta namen se bodo prodajale po poštah preti-skane znamke. Opozarjamo dopisnike, da prenizko frankiranih pošiljk ne bomo sprejemali.
d Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke bo letos 14. novembra (nedelja) v Celju. Zaupniki dobe še vabila na dom. Že danes pa prosimo, da vsak na to misli in ge ta dan gotovo v Celje, in bo vsak lahko tamkaj pri sv. maši, za kar bo preskrbljeno.
d Ženski kongres je zboroval preteklf ponedeljek in torek na Bledu.
d Prvi zdravstveni dom je bil preteklo nedeljo otvorjen v Lukovici pri Domžalah.
d Ogromen naval na ljubljansko bolnišnico. Dne 25. oktobra t. 1. je dosegla bolnišnica sprejetih bolnikov številko 12.(100. Razumljivo je, da je bolnišnica stalno prenapolnjena. V bolnišnico se sprejemajo le nujni slučaji, vse lažje obolelosti se morajo odkloniti. Svetujemo, naj se vsakdo, ki išče zdravniške pomoči obrne najpreje na domačega okrožnega zdravnika, ki je dolžan zdraviti tudi revne ljudi, na podlagi okrožnega spričevala, brezplačno. Kdor je pa poslan v nujnem slučaju v bolnišnico, naj si pred vstopom v bolnišnico preskrbi od županstva predpisano razkaznico. Po možnosti naj se vstopi v bolnišnico v dopoldanskih urah, ker popoldne so po večini že vse prazne postelje zopet zasedene.
d Kdo je to? Na vprašanja, kdo je Orel-telovadec, čegar sliko so prinesle zadnje Novice v slikah, ko izvaja skok s krogov, odgovarjamo, da je to br. Varšek, član orlovskega odseka na Viču. Slika je foto-grafičen posnetek, in sicer na Medjatovem dvorišču v Ljubljani, kjer se je orlovska rimska vrsta pripravljala na tekmo v Rimu, ki je pa žal izostala iz vzrokov, katere smo že omenjali.
d Srednješolski dijaki dobijo uniforme, tako se glasi poročilo iz Belgrada. To pa zato, da jih bo zunaj laže nadzirati, kadar se ne bodo — preoblekli.
d Spouinu padlih. Prehpi venec raznih prireditev kiona Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne letos z odkritjem veličastnega spomenika v Trbovljah dne 31. oktobra in s poCaščenjem vseh padlih tovarišev 1. novembra na vojnem pokopališču v Ljubljani. Vabimo vse naše podružnice in tudi druje vojne tovariše, naj dne 31. oktobra pohiie v Trbovlje, prej pa naj predsedniku ondotne podružnice tov. štau-de^gerju javijo, koliko jih pride. Polovična vožnja dovoljena ped običajnimi pogoji. Šob k a deca vse Slovenije je naprošena, da tudi letos zbira cvetke, zelenje, plete vence itd. za zapuščena vojna pokopališča in vojne spomenike (piešče) v zadnjem easu postavljene.
Y Ljubljani prične slavje 1. novembra ob tričetrt na 4 popoldne v malem gaju okoli spomenika juaenburških žrtev. Ljudstvo naj se zbere okoli gozdička. Ko godba odigra pn o žalestinko, sledi vojaška salva iz pušk v pozdrav padlim in nato estali spored.
Ljudstvo slovensko! Pokaži svoje dobro srce, prižgi lučke, okinčaj grobove ne samo ljubljenih svojcev, temveč tudi ubogih tujih žrtev svetovne vojne.
d Delavski koneres v Tržiču ie prejšnjo nedeljo zelo lepo uspel. V soboto popoldne je že zborovalo 100 delegatov, katerim so predavali o delavskem vprašanju ter o važnosti in potrebi delavske organizacije vseučiliški profesor dr. Aleš Uše-ničnik, poslanec Kremžar in g. Lombardo. Zvečer se je vršil družabni sestanek, pri katerem se je predstavljal prizor iz Cankarjevega Hlapca Jerneja'. V nedeljo zjutraj je prepeljal vlak nadaljne številne goste, na kar se je razvil veličasten sprevod krščanskega delavstva na čelu z jeseniško godbo. Po sv. maši, pri kateri je imel cerkven govor g. župnik p. dr. Rant, se je kongres nadaljeval. Govorili so poslanec dr. Gosar, g. žužek in g. Gajšek, zaključni govor pa je imel bivši minister Gostinčar. Naj bi kongres redil obilo sadov.
d Čisto po liberalno. Liberalci niso zadovoljni, da so s centralizmom oškodovali celokupno slovensko gospodarstvo za stotine milijonov ter ga spravili tako daleč v propad, da bo treba dolgih let, preden bo zopet upostavljeno. Sedaj bodo s svojimi polomljenimi denarnimi zavodi oškodovali še privatnike za težke milijone. Seveda, časopisi, ki jih zastonj mečejo na vse strani, stanejo denar.
d Na mnoga vprašanja, v čegavih rokah je bila Slavenska banka, katera je morala ustaviti izplačila, odgovarjamo, ''a je bila to pristno žerjavovska banka, kakor jc bil svoj čas žerjavovski falirani Agrcmcrkur. > Domovina'.- in »Jutro* znata sicer širokoustno pisp.ti o slovenskem gospodarstvu, kako pa ti gospodje v resnici znajo gospodariti, pa pripoveduje zgodba o sveječasni Glavni posojilnici, Agronierkurju, Slavenski banki, Ljubljanski porojilnici in Jugoslovanski zavarovalni hranilnici. In kakršni so ti gospodje pri svojih denr.rnih zavodih, taki so pri državnem gospodarstvu. Zato ni čuda. da jc državno gospodarstvo skoraj čisto na tleh, saj so skoraj ves čas od prevrata sem, sedeli samostojni demokrati v vladi.
d Usmiljcnke so v Radečah pri Zidanem mostu kupile Gutmanstalovo graščino, kjer so otvorile noviciat za sestre - novinke. Tja so tudi prenesle osrednje vodstvo jugoslovanske province.
d Škcda po zadnji povodnji na državnih in deželnih cestah in mostovih je cenjena na okroglo 11 in pol milijona di-narjev. Državna pomoč je že dovoljena, toda kredit še ni otvorjen. V Medvodah bo na državni cesti čez Soro narejen zasilen most. dokler ne bo 50 m višje zgrajen nov stalen most. S tem bo odpadel nevarni ovinek v Medvodah.
d Za občni zbor Orliške podzveze, ki se vrši 14. novembra t. 1. je dovoljena polovična vožnja za čas od 13. do 16. nov. Na vstopni postaji je treba kupiti celo karto, ki je v Ljubljani ne sme oddati. Na občnem zboru dobe udeleženke potrdilo, da so se udeležile občnega zbora in se z isto karto peljejo tudi nazaj.
d Vedno bclj zapuščen. Namreč dr. Žerjav. 16. t. m. se je vršilo v Novem mestu zborovanje liberalnega učiteljstva. Predsednik — velik Žerjavov- prijaielj — je predlagal, da učitelistvo novomeškega okraja izstopi iz ljubljanskega Združenja učiteljstva — le-to je namreč žerjavovske priganjate postavilo pod kap. Predlog pa je z ogromno večino propadel. Nato je 17 članov izmed 63 zapustilo zborovanje. Da, da, g o.-p cd je žerjavovci, krivice in nasilja, ki ste jih uganjali lansko leto, so bile vno bo vpijoča ter so pričala po maščevanju. Maščevanje je dešio!
d Prinesli smo že oklic akcijskega odbora za gradbo >Ljudskega doma< v Novem mestu. Oklic je zlasti govor o efektni Voteriii v keri.-t zgradbe Ljudskega dema. Potreba društvenega doma je našim katoliškim organizacijam v Novem mestu nujna. Priporočamo nakup srečk za to loterijo, ki se dobivajo pri tajniku akcijskega odbora Josipu Mundi, uradniku Ljudske posojilnice v Novem mestu po 5 Din komad.
cl Evropa jo dolžna Ameriki še 22 milijard dolarjev, to sc psavi čez 12C0 milijard dinarjev. Plačala ne bo nikoli, ker nima toliko.
d Za novo poslopje Narodno skupščine hoče vlada naročiti notranjo opremo od inozemskih mizarskih tvrdk, dasi imamo samo v Slov eniji okrog 1200 mizarskih mojstrov in 0 mizarskih tovarn. Naši poslanci so v tej zadevi posredovali.
d Vinska trta s 4000 grozdi. V Mariboru ima mizarski mojeter ob svoji hiši starodavno trto, ki mu je letos dala 4000 lepo razvitih in popolnoma dozorelih grozdov.
d Mučeništvo v Mehiki. Vladna cenzura v Meksiki strogi zabrani vsa poročila o krutem preganjanju kristjanov v Mehiki. Vendar pa se skrivaj pretihotapijo čez mejo pisma, v katerih se poroča, kako je resnično etanje v Mehiki. Neko tako pismo, ki ^ra je pisala absolutno verodostojna oseba, se med drugimi glasi: Samo v naši župniji je bilo pobitih na najkrvoloonejši način okrog 1C0 vernikov. Eden tukajšnjih vladnih ljudi, propsl človek, je najel nekaj pro-palic, katerim je naročil, da gredo v cer-k&v ter iz cerkve streljajo na vojaški avtomobil, ki se bo pripeljal mimo. Ti so res
to naredili ter zbežali. Bilo je lo zvečer. Vojaški poveljnik je nato poslal četo voja-štva v cerkev s povc-ljem, naj takoj na licu mesta kaznujejo ljudstvo. Vojaki so prišli v cerkev, se postavili v vrsto, ugasnili luč ter streljali v ljudstvo. V cerkvi je nastala grozna zmeda, jok in stok, toda kroglo niso ponehale. Nekaj ijudi je zbežalo na cesto, kjer so jih ustavile vojaške straže in kratkomalo ustrelile. V cerkvi je obležalo mrtvih približno 100 ljudi, moških in ženskih, otrok in odraslih. Drugi so celo noč bili zaprti v cerkvi, kjer so prepevali verske pesmi. — Tako pismo. Mehikanski katoličani delajo bridko pokoro, ker se niso prav nič brigali za javno življenje, ob volitvah so pustili, da so bili izvoljeni sami socialisti in komunisti, ki se zdaj naslajajo nad prelivanjem krvi. Katoliških časopisov ni bilo skoro nič, pač pa so katoličani pridno naročali protiversko ča.sopisje ter s tem sami zredili gada na svojih prsih. Slovenski katoličani, ali ne sprejemate na svojo vest težko odgovornost za bodočnost, če čitate in naročate časopise, ki satansko sovražijo Cerkev.
d Tečaji v ;:Doniu duhovnih vaj do konca leta 1926. Za može: 30. oktobra do 3. novembra — 11. do 15. decembra. — Za mladenič:-: 13. do 17. novembra — 4. do 8. decembra — 18. do 22. decembra. — Za organiste in cerkvenike: 22. Jo 26. novembra. — Za učiteljski stan: 27. do 31. decembra. — Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci nuj bodo v .Domu do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti, sc m<>ra pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo >Doma duhovnih vaj- , Ljubljana. Zriniske^a cesta 9.
d Vsakomur l:o Žal, kdor si ne bo pravočasno oskrbel Družinske Pratike s podobo sv. Družine za leto 1927. Tako lepa, kot je ta pratika letrs, še ni bila nikoli in pa tako obsežna. Dobite jo po vseh trgovinah, če je pa še nimajo, zahtevajte, da jo takoj naroče, dokler je še kaj zal'>ge. Cena s poštnino vred 5.50 Din.
d Sne«:. Letošnje nemirno vreme nam je že danes, 26. oktobra prineslo sneženo odejo prav v dolino, tako da imamo vse naokrog belo. Hribi so bili že par dni preje globoko zasneženi. Upamo pa, da sneg ne bo ob-tal in da se bodo še ponovili lepi jesenski dnevi.
d Vsem častitim žnpnim uradom. Odbor za loterijo v korist Martinišča v Murski Soboti je sklenil poslati gotovo količino srečk na vse čč. župne urade s prošnjo, da jih imajo na razpolago za vse, ki houo prišli presit. Dobro vemo, da je to ena skrb več, toda prepričani smo, da je skraj" no slabo stališče prekmurskega dijasvva vsem pri srcu in da bodo zato rrJevolje pomagali vsi pri postavitvi tega piepotreb* nega zavetišča. Vse naše kraje v Prekmurju smo preplavili s srečkami, toda veliko nam jih je še ostalo. Kaj ž njimi? Če vsaka fara razpeta tisto malenkost-, kar dobi, bo loterija uspela, sicer nam preti ne,vaf! nost, da bomo imeli zgubo. In vendar je,18 način zbiranja zaenkrat naše edino upanje-
Srečke so po 5 Din. Ce manjša fara spravi v promet 50 srečk, večja pa nekoliko več, bomo zelo hvaležni. Vse kat prebivalstvo si srčno želi, da njegovo dijuštvo dobi vzgojni dom in ker samo ne zmore tega, se obrača za pomoč na vso Slovenco in tudi Hrvate, posebno v Medjimurju. Prav prisrčno torej prosimo.
d Misijonski koledar za leto 1927. Misijonski koledar, ki se je našemu ljudstvu zelo priljubil in ki je v slovenskih srcih vzbudil že toliko misijonskega ognja, je za prihodnje leto že izšel. Obsega polno zanimivih opisov misijonskega dela iz vseh dežel celega sveta, razne drobne povesti, bogato zbirko slik, zlasti pa ga krasi 16 lepili slik v bakrotisku, ki so pridejane koledarju. Iz vseh spisov odseva veličina katoliške cerkve v njenih nadčloveških žrtvah za reševanije duš, ter v njenih nesebičnih naporih za razširjanje krščanske kulture med poganskimi narodi.
d Podsulo ga je. Grof Attems ima v gozdu v Gornjem logu, občina Cigonca pri Slov. Bistrici, tri zelo velike ribnike. Tretji ribnik so zadnje dni snažili in popravljali. Pred vsem so izkopali pod zemljo prehod iz tretjega ribnika v drugega in so pri tem delu premalo podprli izkopano in kot človek visoko izdolbino. Pri izkopavanju predora je bil za p as Ion zadnji petek 3(1-letni delavec Hribernik Viktor iz Križnega vrha in oče dvoh nepreskrbljenih otrok. Hribernik je zapustil zadnji petek zvečer kot zadnji delo in ko jo že bil iz predora zunaj, je šo skočil nazaj po moliko, katero je bil pozabil pri delu. Ko je bil v izdolbini, se je nenadoma 6osula preslabo podprta zemlja v taki množini na ubogega Hribernika, da mu je zlomilo pri priči hrbtenico in je obležal takoj mrtev.
d Zopet smrtna nesreča v triglavskem pogorju. Nobeno leto niso zahtevale gore toliko žrtev kot letos. Če sc ne motimo, šesta žrtev je mladi slikar Josip Gorup, ki se jo v četrtek 14 t. m. odpravil iz Aljaževega doma pod triglavsko steno v gore. Nazaj ga ni bilo več. Več ekspedicij ga je šlo iskat, a je bil vos trud zastonj. Sedaj pa, ko je vse globoko zasneženo, je pa docela nemogoče, da bi ga našli. Truplo bo najbrž čakalo pokopa do pozne pomladi, ko bo izginil sneg s triglavskih strmin.
d Električni tok jo je ubil. Vihar je skoraj prevrnil dva električna droga visoke napetosti (10.000 voltov) na poti iz Studencev proti Slov. Kalvariji pri Mariboru. 2ice so visele 70 cm od zemlje. Po poti je šla železničarjeva žena Zaveršnik; nesla je na glavi škaf mokrega perila. Nevede se je s perilom dotaknila žice in je pri priči obležala mrtva na tleh.
d Vlom v poštni urad, V Šmarju na Dolenjskem je bil v noči od torka na sredo pretekli teden izvršen vlom na pošti. Vlomilci so odnesli blagajno, pobrali iz nje denar in jo razbito pustili zunaj vasi.
d Vlom v hranilnico. Pretekli teden so izvežbani vlomilci udrli v hranilnico v Mengšu, vlomili v blagajno ter odnesli 13.080 Din. Sledu zaenkrat še ni,
d Zasačeni tihotapci. Nekatere dunajske tvrdke so izvažale v Zagreb svilo, omenjene pa so bile z nekaterimi zagrebškimi železničarji-skladiščniki, da so le-ti
pripeljali zaboje s svilo v skladišče šele po 6 zvečer, ko so carinarji že odšli. Nato so železničarji zaboje odprli, svilo izločili ter zaboje napolnili z navadnim blagom, ki so ga cariniki drugi dan ocarinili. Dobil jih je uradnik notranjega ministrstva, ki je na Dunaju zvedel za to reč, nato šel v Zagreb delat kot navaden skladiščnik v ono tihotapsko skladišče, kjer je potem odkril zadevo.
d Zločin? V ribniku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so našli truplo pekovskega uslužbenca pri Fluberju. Ker je samomor izključen, kakor pravijo tisti, ki so ga poznali, je precej verjetno, da se je izvršil zločin.
d Norvežani za alkohol. Na Norveškem imajo prohibicijo kot v Ameriki, to se pravi: uživanje alkoholnih pijač je prepovedano. Sedaj pa so se v Norvegiji ljudje uprli temu zakonu, tako da je vlada odredila splošno ljudsko gla3ovanje. Izid glasovanja ni še docela znan, a vendar imajo sovražniki prohibicije tako veliko večino, da je njih zmaga gotova.
d Bogoklotstvo. Fašisti so tako zaverovani v Mussolinija, da je te dni neki fa-šistovski časopis priobčil njemu na čast članek, ki ga konča z besedami: Venite, adoremus — pridite, molimo ga. Italijanska nadutost ne pozna meja.
d Gospodarsko propadanje celo Evropo dela politikom in finančnikom velike sltrbi. Vse je prepričano, da se mora sedanja gospodarska politika Evrope kratko-malo ukiniti ter upostaviti drugačna, ki ne bo slonela na mirovnih pogodbah. Zato so vse največje evropske banke izdale pretekli teden velik oklic, v katerem razmotri-vajo vzroke sedanje gosjiodarske krize v vsej Evropi ter nasvetujejo sredstva, da se začne s povsem novo gospodarsko politiko. če bo ta oklic kaj izdal, je vprašanje.
d Sto lot župnik. Mnogokrat čitamo o župnikih, ki so bili mnogo let v eni in isti župniji, toda gotovo še ni prekoračen rekord, ki ga je dosegel župnik Anton Haa-soch, ki je umrl leta 1580, star 125 let. Bil je to prvi župnik v Geulle, ped škofijo Lii-ticli v Belgiji. Ko je bil star 73 let, ga je generalni vikar pozval, naj stopi v pokoj, nakar je župnik vprašal, koliko je bil star zadnji papež, ki 'je umrl. »Bil je toliko star kot ste sedaj vi," je dobil v odgovor. »Dobro,« je odvrnil župnik, »ako je bil on zmožen voditi celotno in vesoljno katoliško Cerkev, bom tudi jaz še dober za navadnega vaškega župnika.« Ostal je v službi. Ko je bil star 110 let, je prišel sam škof, da bi starčka pregovoril, naj bi opustil dušno paslirstvo. Škof je bil mnenja, da mora biti starček že popolnoma otročji. Stavil mu je zalo več vprašanj, tičočih se duhovniških nalog. Starček pa je na vsa vprašanja točno in popolnoma pravilno odgovarjal. Končno mu je naložil, da pove sedem zakramentov, a župnik je drugega, to je sveto birmo, izpustil. Škof mu pravi: »Vi pa birmo vodno izpuščate,« nakar je dobil tale odgovor: »Mnogo, mnogo let je že preteklo, kar ni bilo nobenega škofa v Geulle, da bi birmal, zato sem mislil, da tega zakramenta nič več ni ter da so ga odpravili.« Škof je migljaj razumel ter tudi spoznal, da je
Namakaj z „Žensko hva!o"! Izpiraj z „Je!enjim milom"!
Potem bo perilo,
brez najmanjše poškodbe,
brez truda,
ob največji varčnosti,
v najkrajšem času,
res popolnoma čistol
CHT
stari mož še čvrstega duha in pustil ga je na župniji do smrti v 126. letu.
d Obnova po vojni razrušenih krajev v Franciji je v štirih petinah že dovršena. Stala je 80 milijard frankov. Z ostalo petino bo treba še okrog 15 milijard. Torej čez 100 milijard! Grozna vsota! Vojska ima dolg rep!
d Staranje na pravem koncu. Šest odlokov francoske vlade je že dejansko pričelo z izvajanjem štedenja v vojski. Ukinjenih bo predvsem 160 konjeniških brigad, ker je vzdrževanje konj najdražje. Konjeniške brigade se spremene v pehotne. S to redukcijo bo dosežen tudi znaten odpust častnikov in vojakov iz aktivne vojaške službe. Ukinjeno bo večje število vojaških bolnic. Tudi vojaški službeni rok se bo na Francoskem znižal. Vsled gospodarskih neprilik je torej Francija primo-rana, da znatno zmanjša svojo moč v mirni dobi. Vse to gotovo ne bo nikomur v škodo, nasprotno, država bo imela koristi, ker bo denar, ki se je doslej razmetaval za vojsko, porabila za druge koristnejše ustanove.
IZ LUCIN NAD GOKENJO VASJO.
Strašni so bili dnevi 26., 27. in 28. preteklega meseca, ko je neprestano deževalo, se bliskalo, grmelo in treskalo. Vsi studenci so se takoj napolnili in bruhali vodo kakor iz vodometov. Ponedeljek zjutraj je postal prostor, kjer je cerkev, župnišče in en del luČinske vasi, kakor jezero. Mali potok, ki teče med cerkvijo in župniščem, se je spremenil naravnost v deročo reko ter trgal vse, kar je dobil pod seboj. Dasi je cerkev nekoliko na vzvišenem kraju, je bila polna vode. Ko je voda po dveh dneh nekoliko upadla, smo žalostno gledali, kako so poija in travniki posuti s kamenjem dn s skalami, pota pa raztrgana. Lepe ceste, zgrajene tik pred vojno, iz Gorenje vasi po Brobovnici, danes ni več, pač pa kup razvalin. Do Trate se pride peš le z veliko težavo. Odtrgani smo popolnoma tako proti Gorenji vasi kakor proti Vrhniki, ker je tudi na tej strani cesta od Suhega doba prolii Št. Joštu popolnoma raztrgana. Tudi na tem kraju je vsaka vožnja izključena. Vsak dovoz živeža je tako od obeh strani onemogočen in če ne bo hitre poprave, bo ljudstvo izročeno veliki bedi in lakoti. Lc!ina je itak že slaba, edino upanje za nekatere je bila kupčija z lesom, ki se pa ne more izvažati, če cesta i;i pota ne boilo popravljena.
PODŠENTJUR PRI ZAGORJU,
V četrtek 2!. oktobra smo imeli tukaj cbičajni semenj, Uršljevo, včasih imeniten dan, a zdaj mu pravijo rscjmula-', ker ne zasluži prvotne označbe. Prignalo se je nekaj krav, ki so iskale kupca, a r.c našle. Sejem se je začel ob 10, opoldne jc bil že gotov. Sejmarji so delali obljube, da nas več ne »pohodijo«, umevno, kdo bo pa hodil iz Mengša semkaj na uro gledat. — Omenili moram neke zlobe, ki jo je učinil neki neprijatelj Leopoldu Praš-nikarju v Podlipovci s tem, da mu je na njivo posejal »graha", t. j. lulike, ki pšenico duši in uničuje. Dotični posestnik je v vojski dobil nekaj železa v svoje telo, ki mu de'a velike neprijetnosti ponoči in podnevi in pri vsakem delu, Železa mu zdravniki niso izvlekli, ker bi bilo smrtonosno. Ima šestero otročičev, za poljsko delo nesposobnih. In vendar se mora delati, za davke poskrbeti, če nočeš, da se ti vse gospodarstvo na glavo ne podere. Škode ima dotičnik več tisoč, zlobec pa se raduje hudobnega maščevanja, ki zasluži krvavih batin. — Ceste se tudi rušijo, ker dan na dan vozijo smrekova debla. Seka se, ker se mora, da se denar dobi za vsakdanje potrebe, a nikogar ni, ki bi ukazoval zasadbo novih dreves, in tako se polagoma pomikamo — h Krasu.
CERKLJE OB KIIKI
(Brezalkoholni tečaj.)
Skoro neverjetno in neresno se bo zdelo, če povemo, da smo pri nas — v vinorodnem kraju — imeli brezalkoholni tečaj 61
skozi več dni. Kuhali smo vinski mošt, ki bo na ta način ostal sladek in je zlasti v poletni vročini zelo prijetna pijača. So nas pač razmere prisilile do tega koraka. Lan-skeea vina še mnogi niso prodali, čeprav je že letošnje v kleteh. Zakaj ne gre v denar?! Vinski trgovci pravijo, da dobe dalmatinsko in banaško vino ceneje in naše zaostaja. Poleg vsega pa je to, da je ono slajše od našega. Mi ga pa tako poceni ne moremo dati, ker pri nas jc pridelava dražja, slajše pa ni od onega, ker nimamo istega podnebja. — Zelo okusno in prijetno je pa naše dolenjsko vino, če se ga ne pusti kipeti, če se torej sterilizira. Bomo pa na način svoje pridelke spravljali v denar, ko ne gre drugače. Ako osvojimo n. pr. samo oni trg, ki ga ima sedaj pokalica, bodo naši pridelki predani, ljudje bodo pa saj zdravo pijačo dobivali.
TREBELNO.
Ker je bila na Trebelnem samem večkrat stiska za vodo, se je odločil krajni šolski svi t sezidati s sodelovanjem cerkve in mlekarne obsežen vodnjak. Da bi se drlo lahko izpeljaJo, smo se obrnili na našega vrlega poslanca g Sušnika, da bi nam izposloval vsaj delno državno podporo. Gospod poslanec se je z vesm zanimanjem za nas zavzel in podpero izposloval. Le drž. blagajne tako počasi poslujejo, kadar je treba kaj dati, da denarja še danes ni, čeprav je vodnjak že skoraj pol leta dograjen, seveda na kredit. No, upamo, da bo podpora vendarle slej ali prej prišla in se g. poslancu za njegev trud najlepše zahvaljujemo. — Za vodnjakom je prišla na vrsto cerkev. Delo je prevzel slikar Franc Mrčun iz Domžal, ki je že preje prav okusno prenovil podružnico sv. Antona na Blečjem vrhu. V kratkem času je notranjost župne cerkve zelo lepo okrasil in prenovil tudi oba stranska oltarja. Tudi od zunaj smo župno cerkev prebelili. — Tudi to je novo pri nas, da bomo kar na splošno začeli s posvečevali.jem družin presv. Srcu Jezusovemu. Dozdaj so to pobožnost poznale le bolj posamezne hiše, zdaj pa upamo, da se bo vsa župnija vnela v ljubezni do Zveli-čarjevega srca. — Ce še o letini kaj povemo, moramo reči, da ni ravno prvovrstna, kot pač tudi drugod ne. Pšenica je bila še dosti dobra, krompir, ajda in koruza pa je bolj slaba. Tudi vinogradi so letos kar splošno odpovedali. No, ker vina ne bo, bo pa sadne pijače več. Zlasti hruške in češplje so bile letos izredno polne.
SROMLJE PRI BREŽICAH.
(Vinska letina.)
Trgatev je večinoma končana. Ljudstvo je razočarano, ker je kljub letošnjemu grdemu deževnemu vremenu junija in julija, ko je trta cvetela, pričakovalo, da bo letošnjega pridelka le polovico manj kot lani. Tako pa ima vsak vinogradnik komaj eno tretjino lanske množine, ali pa še manj. Vsled zadnjih toplih dni je mošt malo slajši, kakor
lani. Trgatev se je vršila v najlepšem vre-menu. Starega vina letnika 1925 je še okro<» 500 hI naprodaj. V zadnjem času se ga j® procej prodalo.
PREDOSLJE.
(Zopet požar.)
V	noči od 22. na 23. t. m. smo že zopet imeli v Prcdoslajh požar: pogorela so gospodarska poslop; posestnice Ivane Stare, in sicer dva poda, šupa, drvarnica, od hleva, ki že ni dolgo, ko je bil pre! novljen, pa štrlijo kvišku gole stene in kličejo prokletstvo na požigalca; kerj kakor pri prejšnjih treh požarih v noči od 2. na 3. t. m., jc morala tudi tega podvreči zlobna roka. Domači požarni hrambi so prihiteli na pomoč še ognjegasci s Ko-krice. Še večjo nesrečo je zabranil velik naliv, drugače bi danes imeli 5 pogorišč. Opozoriti moramo tudi na to, da se več
' pažnjc posveti bitju platuzvona, ker zvo. j novi niso potrebni toliko domačinom, ra* ' zen v prvem trenutku, temveč bolj tujcem, kateri ponoči nc morejo imeti boljše ori-jentacije, kot jo imajo v glasovih zvona, pa tudi po bitju zvona sodijo, jeli sila večja ali manjša. — Končno naj šc omenim«, da pri tem požaru ni bilo gasilcev iz Kranja, ki so se ob prejšnjem požaru neumestno trkali na prsi potom »Jutra-, ko so vse i požarne brambe res požrtvovalno dekle in nc ramo Kranjčani.
I). M. V POIJU.
(Povodenj in razno.)
V	zadnjem času je naš Zalog in bližnja okolica Ljubljanice in Save že tretjič p«d vodo. Prva poplava je bila pač najhujša in je napravila ognanno škodo na po^kpjih ter po polju. Nesreča bi bila gotovo še vetja, da ni popreje orožništvo ljudi povsod ob vodi opozorilo. V tovarni na Fužinah in Vevčah je bilo vso na nogah. V Zalogu je nadvse požrtvovalno deloval g. !*wtaje-načelnik škof s skupino železničarjev, /a kur mu na tem mostu izrekamo zahvalo. Voda je stalno naraščala in nihče ni vedel, kaj bo z mlinarji pri potoku ob Savi. V. vodi je bila tudi Dežmanova hiša ob most«. Komaj je rešil sebe in številno družino, Še občutnejšo škodo trpi mlin po domnče Malenskega Janeza. Do kolon je ostalo blata v njem. Komaj so malo pospravili, jo prišla druga poplava in sedaj zopet Sava šumi in valovi ter grozi vzeti vso rodovitno prst, ki so jo ti reveži s težavo navorih 0(1 raznih strani. Pomoč bo nujno potrebna in prosimo županstvo, da obvesti vse mero-dajne faktorje o nesreči, ker se zdi, da se je spričo poplav na Gorenjskem na domače nesrečnike popolnoma pozabilo. Tudi ves denar, ki se nabira povsod, naj se v g'av" nem razdeli domačim ljudem.	,
Na Zaloški šoli se je napravila pred kratkim čudna sprememba. Nedavno ,|0 umrl predsednik k rajnega šolskega svela g. Rahne. Nenadoma so se pa pojavile čud" ne vesti, da je nekdo poklical tri samostojne kmete in enega izmed njih iinenova predsednikom. Prosili bi vodstvo šole, <w nam pojasni ta najnovejši način vollte,v krajne šolske svete, ker drugače bomo drugič sami poiskali in povedali marsikaj.
Elektrika se napejfluje sedaj že v ^
dobravo. Ta mesec bo že svetila. Takoj nato se bo začelo proti Kašlju in Zalogu. Velika zasluga gre našim občinskim odbornikom, da sedaj ne bo treba plačevati več 100 Din za vsako luč. Tudi tisti, ki so do sedaj že plačali, dobe v dveh letih povrnjeno. Novost je tudi to, da dobimo v Polju prav v kratkem kino v društvenem (knnu.
Odlikovan je bil na razstavi v Rimu g. Učakar z zlato medaljo, diplomo in 12.000 dinarjev, ker je razstavil najlepše pleteno pohištvo štirikrat pomanjšano. Pač lepa
nagrada.
Ll ČINE NAD GOKENJO VASJO.
(Odkritje spominske plošče.)
V nedeljo, dne 31 oktobra se vrši tukaj slovesno odkritje in blagoslovitev spominske plošče padlim vojakom. Ob 10. uri dopoldne bo duhovno opravilo in darovanje za spominsko ploščo. Takoj po sv. maši pa odkritje in blagoslovitev spomenika. K tej slovesnosti, ki bo prva v poljanski dolini, se vabijo vsi sorodniki padlih, vsi bivši vojaki, vsi farani in drugi i/, bližnje okolice, da dostojno počastimo spomin padlih vojakov.
IZ MIRNE PECI.
Pri nas je višja šolska oblast kar čez noč našo dosedanjo trirazredno ljudsko šolo spremenila v šestrazredno. Dosedanja tri razred niča pa je popolnoma zadostovala našim potrebam, četudi sedanjo staro šolsko poslopje res ni več primerno, za novo šolo se pa itak že nabira denar. Starši smo upravičeno ogorčeni nad to nenadno samovoljno spremembo šole, ker šolsko upravitelj.-,Ivo zahteva sedaj vsakdanji obisk šole tudi od takih otrok, ki so radi oddaljenosti od šole do sedaj trikrat na teden hodili v šolo, in ker se pouk sedaj že ob 8. uri, namesto ob 9. uri, kakor je bila prej navada. Izključeno je, da bi otroci iz vasi v Globo-riolu in iz Poljan vlak dan obiskovali šolo. Otroci imajo sedaj vsak dan šolo, in to tudi v £c trtkih; gospoda ne pomisli, da kmet-ski otroci dostikrat tudi doma za kako opravilo zaleže jo. Ravno tako smemo opravičeno ugovarjati zahtevi, da bi otroci po-navljavne šole morali vsak dan pozimi v šolo hoditi. Kakor rečeno radi oddaljenosti vasi, slabili polov, večkratnih povodenj po dolini ob deževju, hude zime itd. bodo redni obiski vsakdanje šole, kakor skušnja uči nemogoči, šolske sobe bodo ob takih prilikah večkrat skoro prazne in uspehi sedaj zasnovane šestrazredne šole gotovo ne toliki, kakor prejšnje trirazredne šole. Ce se namerava v doglednem času šola tudi v Olobodolu zidati, čemu sedaj tu kar čez noč s šestrazrednico? Sicer se pa bojimo, da kadar bo nova šola v Globodolu, bo ista najbrže večkrat brez učitelja, kakor sedaj v Karteljevem, kjer imajo lepo uvorazrednico, a je bila zadnje čase 14 dni ,)rez učnih moči; tje naj bi g. nadzornik Pravočasno poslal potrebne učne moči, da ne bi pouk škode trpel. Višjo šolsko oblast Prosimo, da ugodi naši zahtevi v toliko, da bodo naši otroci glede obiska šole uživali tiste ugodnosti, kakor na prejšni triraz-redniei, če pa to ni mogoče, naj se pa sploh °Pusti šestrazrednica iz zgoraj omenjenih
razlogov in upostavi zopet trirazrednica, s katero smo bili do sedaj popolnoma zadovoljni.
RIBNICA.
Na zadnji poziv se je zglasilo toliko krošniarjev s svojimi pritožbami in željami, da posameznikom ni mogoče pojasnjevati, zato vabi poslanec Škulj vse one, ki se zanimajo za pravico krošnjarjenja po naši državi, Nemški Avstriji, Italiji in Češki, na sestanek 2. novembra ob 9. uri v dvorano hranilnice in posojilnice v Ribnici. Pozivamo krošnjarje iz ribniške, dcie-njevaške in sodražke doline I
VINICA.
(Razno.)
Malokdaj poročamo v »Domoljubu« iz Vinice, kakor bi ne bilo pri nas nič novic. Pomuditi se hočemo najprej pri naši orlovski družini, ki je priredila dne 10. oktobra, telovadno akademijo v Domu pri g. Bene-tiču. Spored je bil prav lep. Za uvod je zapel društveni pevski zbor Sattnerjevo Stu-denčku in Hribarjevo Slovo od lastovke. Nato so sledile proste vaje članov in članic ter vaje ženskega naraščaja po pesmi: »Orlica sem še mlada«. — Genljive so bile simbolične vaje članic Slepčeva tožba po pesmi Le enkrat bi videl. Za nameček je vprizoril dramatični odsek še dve šaljivki: Pred sodnikom in Trije učenjaki. — S to akademijo je orlovska družina hotela pokazati nekak zaključek dela v preteklem poslovnem letu 1926. obenem pa se je poslovila od svojega duhovnega voditelja P, Cirila Lekšana, ki je v soboto 16. t. m. po 3 letnem delovanju zapustil našo župnijo ter odšel na novo župnijo Ormož na Štajersko. — Na dan odhoda g. župnika Lekšana smo dobili novega župnika v osebi g. Kosa. Gosp. župnika v svoji sredi najlepše pozdravljamo, odišlima: g. kaplanu in g. župniku se pa tem potom najlepše zahvaljujemo za delo in trud, ki sta ga imela z nami in jima kličemo: Z Bogom in Bog živi!
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
(Nov občinski dom.)
Naša Dolenjska vas dobiva novo lice. V kratkem bo namreč pod streho naš novi Občinski dom in obeta biti lep. Popolnoma dovršena bo stavba na spomlad, ker nas je prigoriški ogenj precej zadržal. Občinski odbor je kaj pametno ukrenil, da je sklenil ves material dovažati s tlako. Kma-
BUDILKE PreSernova ul. 1
lu bo že pod streho hiša, pa doslej smo le nekaj voz peska morali plačati, ker je bila nujna sila, a ves raznovrsten material so pa naši vrli občani brezplačno napeljali. S tem je stavba pocenena za par občini v rokah, se že nabira potrebna vsota za občinski dom in tako upamo, bomo tudi denarno dobro shajali. Pametno gospodarstvo SLS v občini nam daje najlepše nade, da bo občina kmalu imela svoj dom, v katerem bodo občinski prostori za občinski urad, poštni urad, posvetovalnica, par lepih stanovanj in shramba za gasilno orodje; dosedanji gasilni dom se pa odstrani, ker je močno doslužil. Pri hiši se postavi tudi občinska mostna tehnica. Z novo stavbo dobi Dolenja vas novo lice, občina pa prepotrebni svoj dom. Čast požrtvovalnim občanom in previdnemu našemu občinskemu odboru SLS.
ŠT. JERNEJ.
(Avtomobili in bolezen.)
Menda nikjer toliko avtov ne drči skozi kakor čez Št. Jernej. Seve, direktna zveza je z Zagrebom in Belgradom. Pa kake glasove imajo ti — konji I Eden kruli kakor pujs, drugi se dere kakor tele, zopet drug laja ko pes ..., samo šentjernejskega petelina še nismo slišali! — A cesta, cesta, ta ni nič zadovoljna s temi vozili. Začela je kazati udobline in rebra. Pisano imajo — vozite z brzino 7 km, podijo pa čez vas z brzino 20 in več km! Še eno nalogo bi morali ti »avtorji« sprejeti, da bi nam namreč vsaj enkrat na teden — okna osnažilf, katerih kupi prahu drže! — Nalezljiva bolezen se je pritepla — tifus. Oni teden smo pokopali pridno dekle Marijo Grgovič, staro 26 let, 21. pa zgledno in pridno gospodinjo Marijo Bevc iz Maharovca, 42 lei staro. — Več so jih odpeljali v bolnišnico.
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
Naša občina je doslej zelo pogrešala čistilnik, zato smo morali voziti žito v Ribnico. Kmetijska podružnica je že dalj časa obetala, da ga nam oskrbi, a ga od n'ikoder ni bilo. Poslanec Škulj pa nam je izposlo-val prav nober trijer od ministrstva iz Bel-grada, ki ga z veseljem in koristjo uporabljamo. To ugodnost je dal naši občini minister Vasa Jovanovic na posredovanja poslanca Škulja.
Enrilo
Splošno prilfuhlien
Kavni nadomestek,
ohiusen i cenen.
Dobiva se v »šefi
dobro osorllranie Kotonifalnib trgovlnad.
i

NAZNANILA
as-: _u> »i ■ tcsnm -i asova
n Knt pr-svetuo dmštvo v Pobu vprlzori v nedeljo dne 21. oktobri 3903 ob treh popoldne ljudsko igro v štirih dejanjih: »Vaški lopov«. Pred igro tamburanje. Vstopnina znižana ua G, 4, B Oiu. PredprcJaj3 v l>obu 36.
n Jtaiar pri Vrhniki. Vsled silno neugodnega vremena dne 24. t. m. se ponovi pri našem prosvetnem društvu prireditev v nedeljo 81 t m. ob pol treh popoldne.
n Slovensko kat. Uobraževalno društvo v Hraširi oivori letošnjo sezono z znano in priljubljeno žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Začetek ob štirih popoldne. Cenjeno občinstvo se naproša, da poseti predstavo točno ob napovedani uri, ker zamudniki med izvajanjem kvarijo red in mirt Zato med dejanjem vstop ni dovoljen. K obilni udeležbi vabi odbor.
n Ljudski oder v St. Vid« pri Ljubljani. Dne SI. oktobra se priredi »Hanic« pot v nebesa«. Sanje revnega otroka t dveh delih. Za£«'.ek ob štirih
popoldne.
n »Ljudski oder v Ljubljani« vprlzori v nedeljo 31. oktobra ob pol 4 popoldne in v ponedeljek 1. novembra ob 8 zvefer priljubljeno ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«. Nedeljska predstava je namenjena predvsem zunanjim obiskovalcem.
n Borovnica. Prosvetno društvo v Borovnici priredi 31. oktobra ob 3 popoldne igro »Mlinar in njegova hči«.
n U Mavčič. V nedeljo dne 31. oktobra bo ▼ Mavčičah slovesno odkritje spominske plošče za padle vojake. Slorejnost se vrši popoldne po li-tanijah. Pričakujemo, da se te redko »lovesnosti udeleži vsa iara z okolico TTed.
Od Sv. Aniona v Atangi se naznanja, da se bo letošnji romarski shod sv. Šlmtna in Juda vršil v Štan?i redno zadnjo nedeljo oktobra.
n Si ž« plačal srečke trboveljske loterije? Glej, da stvar uredii vsaj do 6. novembra; kajti 7. novembra se vrši žrebanje, in sicer ob pol 3 popoldne v Društvenem domu. Kar nc misliš plačati, ali nc boš mogel razpečati, pošlji nazajl Vedi pa. da je to najbogatejša loterija dosedaj: čez 500 dobitkov v vrednosti 150.090 Din. Zato hitro plačaj, ozrioma naroči »rečkol
n Za vojne invalide, vdove in sirote. Na novo se nameravajo ustanoviti trafike: v Ljubljani na Aleksandrovi cesti 7, na sv. Petra nasipu 71, Cesta v Kožno dolino 40, v Kožni dolini cesta V. šL 2 in v Spodnji šiški v Jernejevi ulici. Takoj jc lahko prevzeti prosto trafiko v Velikih Lipljenti št. 12. Reflektanti. vojne žrtve, ki razpolagajo s primernimi lokali ia kapitalom, naj se nemudoma javijo v pisarni Udruženja vojnih invalidov, Krajevni odbor v Ljubljani.
n Združenje vojnih invalidov, vdov in sirot, Krajevni odbor v Ljubljani poživlja vse člane in članice, ki so po povodnji oškoJovani, da pismeno javijo v drušiveni piaarui, v koliko so prizadeti Dopisu je brezpogojno priložiti potrdilo ocenjevalne komisije, ker bi bil sicer brezpredmeten.
n Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga »Jerazalemčan« priredi dne 9. decembra t 1. kakor je tudi lansko le'o priredila veliko razstavo vina izključno iz ormožko-ljutomerskih vinogradov cvezane z vinskim sejmom.
n E. Navinšek: >Ilustrovana lepa maska« izide koncu leora meseca.« »llustrovana lepa maska« v drugi izdaji bo spopolnjena v vseh zahtevah pravilnega maskiranja. Knjiga bo bogato ilustrovana z vsakovrs'ndmi tipi mask v naravnih barvah, dodatno popis značaja in navodila za uspešno in hitro niask'ranje. Navodila so lahko razumljiva, tako da si zaniore vsakdo brez posebnega tečaja ali šole prisvojiti potrebno znanje v maskiranju. Knjiga bo krasno vezana in se bo dobila od začetka novembrav t. 1. v samozaložbi. Priporoča se vsakemu igralcu, da si to knjigo nabavi Prednaročila se sprejemajo že sedaj.
n Pavlič Marija, Zakraj 1. p. Nova vas pri Rakeku, prosi, kdor bi kaj vedel o njenem sinu Janezu Pavlicu, ki biva nekje v Ameriki, naj sporoči na gornji naslov. Zadnjikrat je pisal pred tremi leti.	_•
V vsako hišo ftomoljuha!


Moška beseda zavednega Gorenjca.
Završan, prava gorenjska korenina, je zapregel konja in je odšel v gozd, po drva. Na poti se mu je pridružil Porobnik, po^ štena duša, ki je precej čital in tudi kaj rad verjel nasprotnikom krščanske misli in njihovemu časopisju.
Porobnik: »Bog daj, Janez!«
Završan: »Bog daj, Bog daj! Kam pa ti?«
Porobnik: »Gori moram, za Črni hrib. Dobil sem ček od davkarije, zopet bo padlo nekaj smrek.«
Završan: »Tudi jaz grem tja. Bliža se zima, vreme nam je nagajalo, drv nimamo pri hiši.«
Porobnik: »Vse nam nagaja! Var-čuješ in varčuješ, pa nikjer ni nič, — Kako smo bili navdušeni za novo državo! In kako so pisali časopisi: »Dobili sto svobodo, Srbi In Hrvati so vaši bratje, tako bogate države ne bo imela Evropa.« A danes po dolgih osmih letih! — Pa saj vidiš, slišiš in občutiš, kako je.«
Završan: »Hudodelec bi bil, če bi rekel le eno besedo proti naši lepi širjl domovini. Bog bodi zahvaljen, da jo imamo. Mnogo smo krivi sami, da se nam tako slabo godi.«
Porobnik: >Sam sebe pa vendar ne boš tolkel po zobeh.«
Završan: »Klerikalci so vojne krivi,« smo vpili, ko so bile volitve v ustavo-tvorno skupščino. Verjeli smo starim sovražnikom našega ljudstva in njih časopisju. Pustili smo svojo preizkušeno SLS na cedilu in poslali smo v Belgrad večino poslancev, ki je pripadala žerjavovcem in samostojnežem. Ti so glasovali za centralistično ustavo, s katero smo izgubili Slovenci — gospodarsko samostojnost. Da nI bilo tako, imeli bi že več let svoj pokrajinski zbor, gotovo še z večjo zakonodajav-no močjo, kot pred Vojno deželni zbor, ki je res nekaj naredil za naše ljudi. In bilo bi marsikaj drugače.«
Porobnik: »Naročnik sem »Domovine«, odkar izhaja. Ta list je pa vso drugače pisal. Sveto sem verjel, da je za Slovence bol jše, če smo tudi gospodarsko popolnoma zvezani z Belgradom.
Završan: »Za liberalce raznih strank je centralizem seveda edina rešitev, ker jih je tako malo, da bi v samostojni Sloveniji nič ne pomenili. V centralistično urejeni državi, posebno med Hrvati in Srbi, kjer politična zavednost obče ni ravno prevelika, in so nasilstva pri volitvah mogoča, pa že najdejo sovražniki našega kmeta zaslombo.«
Porobnik: »Priznam, prav imaš: pri volitvah v ustavotvorno skupščino je večina Slovencev ustrelila velikega kozla. To napako bo težko popraviti. Kaj pa zmore dvajset slovenskih poslancev med 300 drugimi, ki niso za izpremembo naše ustave?«

Završan: »Vidiš, tako kot ti govoriš,, pišejo žerjavovski in pudjevski listi z zlobnim namenom, da bi mi obupali nad bojem za avtonomijo, in da bi oni na ta način še dalje s pomočjo nekaterih hrvaških in srbskih strank sedeli na mehkih stolčkih in zatirali slovenskega kmetu. Res je 300 več kot 20. Ampak povem ti: tudi med srbskimi in hrvaškimi poslanci jih je že danes mnogo, ki so avtonomiji naklonjeni, po prihodnjih volitvah jih bo pa še več. In če bomo Slovenci tudi na-dalja vztrajali na tej svoji zahtevi, je zmaga gotova. Ne pozabi, da se imenuje naša država .•Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo-vencev«, zato pa bodo morali dobiti Slovenci prej ali slej to, kar zahtevajo, ker bi sicer ime državo tudi pred zunanjem svetom izgubilo svoj pomen.«
Porobnik: »Glej no, nisem si mislil, da nam »Domovina« in »Kmetij-kl list*: s svoiim pisanjem tako zelo škodujeta, ker ovirata iz strankarskih namenov boj za našo najvažnejšo zadevo za gospodarsko osamosvojitev.«
Završan: »Škoda, ki jo delajo nasprotni časopisi, ni le v verskem, temveč, kakor vidiš, tudi v gospodarskem ozru, posebno za nas, kmete, velikanska. Zato pa, če hočeš sam sebi dobro, ne pusti, da prihajajo v tvojo hišo časopisi, ki tudi v gospodarskem oziru donašajo grozno škodo Slovencem s tem, da zagovarjajo in vzdržujejo centralizem, ki je grobokop našega naroda.
Iz fiedeMske prldfce.
(Oo. frančiškani v Ljubljani.)
1.	Socijalno vprašanje, ki po vojni pretresa ves svet, ni vprašanje izboljšanja gmotnega stanja p o e d i n c a , temveč mora stremiti za dobrobitom splošno-s t i, vse človeške družbe.
2.	Današnji boj med kapitalisti in pro-letarci ne bo dosegel zaželjenega cilja, ker jc prvim ideal — kapital, drugim pa p<>; ž e 1 j e n j e po kapitalu. Obe sovražni skupini pa ne poznata Boga in — ljubezni.
3.	Socijalni reformatorji, ki delujejo brez vere, so podobni ščetinarjera, ki 60 pehajo h koritu in odrivajo cd njega.
4.	Bog je dal svetu bogato pogrnjeno mizo, kjer bi lahko bilo vsem vsega do-volj.
5.	Izboljšanje gmotnega položaja se ne pomeni izboljšanje socijalnih razmer. Dokaz: bogate družine, kjer navadno se več joka in skrbi, kot v revni, a verni hisi.
6.	Samo neupogljiva vera v Boga in z njo združena krščanska ljubezen moreta prenoviti človeška srca. Brez takega pr en ovij en j a človeške notranjosti je nemogoče p r e n o v 1 j e ■ nje človeške družbe in je neplodo-vit tudi ves boj za trajno ureditev socijalnih razmer.
		
Q	j D0 5VETU	
Prclat dr. Seipcl — predsednik av-slrijske vlade. Kadarkoli po prevratu je Avstrija zabredla v take težave, da ni vedela več izhoda, vselej je zaupala svojo usodo preizkušenemu prelatu dr. Seiplu. Tako je ta mož te dni že četrtič stopil na čelo avstrijske vlade. Vselej, kadar je vodil državno krmilo, je pokazal, da je vreden zaupanja. Njemu se ima Avstrija zahvaliti za srečno rešitev finančne krize. S svojimi velikimi zmožnostmi in velikim ugledom, ki ga dr. Seipel uživa v celi Evropi, je s pomočjo Društva narodov rešil Avstrijo pred polomom. Tudi sedaj, ko so socialni demokratjo nahujskali državne uradnike na štrajk, vsled česar je prejšnja vlada odstopila, zro oči cele Avstrije v novega predsednika, ki bo gotovo s svojo spretnostjo znal rešiti uradniško vprašanje in ostalo težave, v katere je prišla prejšnja vlada. V vladi so poleg krščanskih social-c p v zastopani tudi Velenemci, dočim so socialni demokrati v opoziciji.
Nov deželni glavar na Štajerskem. Štajerski deželni zbor v Gradcu je izvolil za deželnega glavarja krščanskega socialca dr. Giirtlerja.
Vrnitev voditelja Slovakov iilinke. Te dni se je vrnil s potovanja voditelj Slovakov Hlinka, ki se je mudil pri Slovakih v Ameriki, kjer jih je cel milijon. Slovaki so svojemu voditelju pripravili veličasten sprejem. Pričakovala ga je 10.000 uniformiranih rodobrancev. Hlinka je pričel pobijanja z ministrskim predsednikom Šve-hlo glede vstopa v vlado. Upali jo, da bo kmalu prišlo do sporazuma s Slovaki.
Bivši nemški cesar Viljem hi rad domov. Bivši cesar živi na Nizozemskem, kjer so nm čisto dobro godi, samo cesar ni več. Toda samotarstva se je že naveličal in rad bi zopet domov v Nemčijo. Temu pa ugovarjajo zlasti Francozi, ki se boje, da ne bi Nemci počasi Viljema spet spravili na noge, kar bi povzročilo novo vojno nevarnost. Tudi nemška vlada gotovo ne bo dovolila, da bi se Viljem povrnil in spet pričel rovariti.
Madjarsko ponarejalce bankovcev bodo pomiloslili. Našim bralcem jc gotovo še znana^ velika afera na Madjarskem, kjer so visoki državni uradniki ponarejali francoske franke. Sodišče jih je sicer obsodilo v ječo, vendar bodo, kakor se poroča, pomiloščeni. Pravijo, da vrana vrani "o izkljuje oči.
Najpopolnejši
ST0EWER
šivalni stroji
ca šivilje, krojače in čejljurje Ur za
vsak dtm. Preda« ti aabaWte (trn|, »glejta >1 to izredaoat pri Itrilkl
L. Baraga,
Ljubljana Selanburg. ul. 6/1. Biozplačon pouk. 15 letno jamatvo.
Franjo Neubauer:
Sirota na materinem grobu,
Vso zemljo megla krije in lega na polje in mi teži srce. A tebi solnce sije.
Ta blesk ti ne ugasne in grel bo vekomaj, ker sam nebeški raj prižiga žarke jasne.
Ah, kdo pa-tu prežene te megle iznad polj in vso morečo bol in misli vse od mene?!
II.
Ko noč je zvezdna, dvigam oči v neba obok in mislim, mislim nate, ■jaz bedni tvoj otrok.
In gledam, kdaj se zvezda utrne mi z višin! morda tačas bo konec vseh mojih bolečin.
Ah ne! Saj zvezd nobena ne čuti in ne vS, kdaj biti mi preneha srce meh k6 in kje.
III.
Od rajskih se odprtih vrat razlil po nebu svit je zlat.
Ah, mati, na nebo strmim, v trpečem srcu si želim,
da rajsko okno ti odpreš, ljubeče name se ozreš,
da tvoje še oko uzrem in vso ljubezen tvojo v njem!
Meh m smeh.
Zdravnik: »Vi morate žganje piti le pomešano z gorko vodo, sicer ga sploh ne smete piti.«
Bolnik: »Kako pa naj dobim gorko vodo, moja žena mi jo za mešanje z žganjem ne bo dajala?«
»Recite, da jo rabite za britje,« je rekel zdravnik ter odšel.
Čez dva dni se je zdravnik zopet oglasil ter že na pragu vprašal, kako je z bolnikom.
»Ne vem, kaj je bilo vzrok, da je popolnoma znorel; vsakih deset minut se brije.«
Zdravnik je preiskal bolnika ter zapisal zdravilo. Žena, ki je stala poleg postelje: »Koliko pa bo to stalo?« — Zdravnik: »Moja pot in zdravila dvesto dinarjev.« — Žena: »To je pa predrago. Za ta denar moža že lahko pokopljemo
A.: »Sem slišal, da ženi pridno pomagaš, kadar pere.« — B.: »No ja, saj veš, da ubcžica dosti trpi. Jaz sedim pod hruško
in kadim, zraven pa opazujem oblake. Ko se pripravlja k dežju, jo pa pokličem, da gre perilo pobirat.«
Sodnik: »Sedaj, ko ste prisegli, mi mo. rate na vsa vprašanja točno, resnično in kakor najbolje veste, odgovoriti. Toraj, kje ste rojeni?« — Priča: »Resnično in kakor najbolje vem, vam ne morem povedati, ke® sem bil takrat še premajhen.«
Minka je dobila malega psička v dar, a katerim se je vedno igrala. Mati jo je posvarila, naj ne poljubuje psa, ker psi imajo bacile in ti so nevarni za male otroke. Čea nekaj časa prileti Minka: »Mama, mama, Fi-netel ima bacile, ravnokar sem videla enega poskočiti.«
»Pomisli, stric, nocoj so štirje moji bolniki ozdraveli.« »Prav ti je, zakaj se pa bolj ne brigaš zanje.«
Oče: »Toda študiranje pa slane mnogo denarja.«
Sin: »Kaj ne da, a pri vsem tem sera jaz še eden izmed tistih, ki najmanj študirajo.«
Dva nemška vojaka, ki sta bila poslana na patrulo, sta se zgrešila. »Hej Fric, kje pa si.« »Tu sem, pet Francozov sem vjel.« »Pa jih sem pripelji.« »Ne morem, ker me ne puste.«
»Kaj, tale klobuk imate že tri leta,« ja rekel trgovec, »saj izgleda, kot bi bil nov.«
»Veste, tri leta sem ga nosil, dvakrat ga dal očistiti, enkrat obrniti, enkrat pa sem ga v kavarni zamenjal za novega.«
»Kdo pa je ona suha dama, katero žef delj časa vidim v vaši hiši?«
»Na letovišču je pri nas.«
::Pa vaš lovski pes ji je zelo vdan, vedno gre za njo.«
i Naj brž e jo smatra za kost.'
Sodnik je pri javni obravnavi, kjer je bilo navzočih mnogo radovednežev, poučeval pričo, da mora biti zelo previden v izjavah, zakaj pripeti se lahko, da se zmoti. »N. pr. danes zjutraj sem bil popolnoma prepričan, da sem žepno uro vzel s seboj, pa sem jo pozabil na stolu v kopalni sobi.«
Ko se je sodnik tisti dan vrnil domov, ga je žena sprejela z besedami: »Kaj na} pomeni vse to razburjenje radi ure, najmanj deset jih je že bilo tu, ki so prišli po uro. Dala sem jo prvemu, ki je prišel, ker je tako natančno vedel, kje ura leži.«
Neki misijonar je naletel na divjaka, ko je na ražnju pekel veliko ribo. »Kje pa si to ribo dobil?« ga vpraša misijonar. »Ljubi Bog mi jo je dal.« »Vidiš, tako je lepo, dober kristjan si.« »Seveda sem, drugače bi se vi pekli na temle ražnju.«
»Vi, slišite, novec za deset para ste izgubili, poberite ga.« — Ja seveda, da so mi odtrga hlačni gumb, ki stane en dinar k
gozdna semena
vseh vrst kupuje » FRUCTUS«, LJUBLJANA, K.REKOV TRG 10,	ZahtevajU navodila,
4?
r ?ij.aauMHIIi Ml IIII
m LISTEK!

Patrick A. Seehan:
Nodlag.
Povest irskega dekleta.
>Bog se je usmili,« sem zamrmral. »Toda Vaša dolžnost je jasna, moj dragi Terence. Odigrali ste vrlo, možato vlogo. Več ne morete storiti. In iz vzrokov, ki sem Vam jih navel, bi se jaz, ko bi bil namesto Vas, sedaj kar najhitreje vrnil v Wyoming.«
»Poslušal Vas bom, gospod župnik,« je odgovoril ponižno, »a hudo mi je, da sem vsa pretekla leta čakal zastonj. Nocoj pojdem tja in se poslovim, jutri pa odpotujem proti Corku ali Queenstownu.«
Ravno ko se je stemnilo, je Terence Kasey stopil iz svojega hotela in se obrnil proti hiši gospe Leo-nard. Srce mu je bilo težko. Sanje njegovega življenja so minile za večno. Vrnil se bo v Ameriko kot samoten mož in ubijala ga bo misel na vse njegovo bogastvo okrog njega, ko ni nikogar, da ga užije ali podeduje. Težko si je pridobiti premoženje, bridko ga uživati, si je mislil. Ali bi ne bilo zanj tisočkrat bolje, ko bi bil ubog dninar, ki bi imel majhen prostorček, katerega bi imenoval svoj dom, in vse drugo, kar je združeno s to besedo? Bil je napol jezen na Noro. Bila je nespametna, ponosna, občutljiva. Menil je, da ji mora le besedo izpregovoriti, ji vreči svoje zlato pred noge, in ona bo na veke njegova. Pa ne I Ona ga je samo hladno zavrnila. Ti brci so ponosni kot zlodej, si je mislil. Toda ta reč je, hvala Bogu, končana in za vedno odpravljena. Nihče ni ničesar zašepetal o njegovem rodu in pokolenju. Tam se je prevaril, kjer je bil gotov uspeha. Česar se je najbolj bal, je na veke pozabljeno. Ljudje so se zelo izpremenili, si je mislil. Postajajo pozabljivejši in tem boljši. Kljub temu mu je bilo srce težko, ko je stopil v malo prodajalno.
Jezen prepir v sobi ga je ustavil na pragu. V bedni prodajalni ni bilo nikogar, sobna vrata so bila napol odprta, toda vsled belega zastora ni bilo mogoče pogledati ne noter, ne vun. On je en trenutek poslušal. Mislil je, da je notri kaka prepirljiva soseda, ki je prišla stresat svoj besednjak zaradi spla-jšene koklje ali zlasanega otroka, ter se je že hotel umekniti na ulico in počakati, ko zasliši svoje ime in sicer ne na posebno prikupljiv način. Govorila je Kathleen.
»Vedno sem Vas poslušala in spoštovala, mati,« je rekla. »Toda ta človek je prišel na nesrečen dan, da skali naš mir. Nikoli ga nisem marala, odkar sem ga prvič pogledala. In sedaj govori vsa vas o nas!«
»In kaj nam morejo očitati?« je vprašala Tessie nenavadno odločno. Če kak gospod ...«
»Kdo?« je dejala Kathleen posmehljivo.
»Gospod, pravim,« je odvrnila Tessie.
»Tedaj, kot r>-,-"vlno, tudi sedaj ne veš, kaj govoriš,« je odgovorila Kathleen.
»Psst, otroka!« je rekla mati skrbno. »Vidve Bta še mladi in ne poznata sveta. Bolje bo, da pustita te reči.«
»Jaz se nisem začela prepirati, mati,« je dejala Tessie. >Katty misli, da jo ves svet gleda in se zanjo zanima.«
Nič takega ne mislim, gospodična,« je odgovorila Kathleen. »Prav nič nisem govorila o sebi. Rekla sem le, kar vsa vas pripoveduje.«
»Naj pripovedujejo!« je mirila mati. »Kaj morejo
neki reči?«
0»
»Toliko, da nas lahko za vedno osramote,« je odgovorila Kathleen. »Jaz grem rajši beračit od vrat do vrat, preden nam pride ta človek v luso.«
»Nam pride v hišo?« je dejala Tessie. »Kaj govoriš, Katty? Ali se ti blede?«
»Ne blede se mi, ne. Vsa vas govori, da hodi ta človek k nam in — če že moram povedati, toda ti si me prisilila k temu — da Vas vzame, mati!«
»Sram te bodi, Kathleen,« ji je očitala Tessie^ »To boš morala povedati pri izpovedi. Da moreš mater tako grdo žaliti!«
»Pusti jo, Tessie,« je rekla mati vdano. »Ona ne misli tako hudo. A potolaži se, Katty, in vedi, da se ne mislim omožiti ne s Kaseyem, ne s kom drugim.«
»Saj sem vedela!« je vzkliknila Kathleen radostno. »Ljubše bi mi bilo, mati, da umrjete, kot da se
omožite z njim.«	.
»Zakaj?« je vprašala mati hladno, »haj pa ves
o Terencu Kaseyu?«
»Kaj vem, mati? Kar ve vsakdo — da je sin ovadnika.«
»Kdo ti je to rekel? Gotovo oni stari norec tam, ki ti polni glavo s takimi mislimi. Toda to pot se je zmotil. Terence h'asey ni sin ovadnika, temveč Red-monda Kaseya, ki je bil zelo pošten mož.
»Pa vsaj vnuk,« je rekla Kathleen, ki je čutila, da je premagana.
»To so slare zgodbe,« je odgovorila mati. Jaz vem samo to, da je prehodil vso Ameriko in prišel preko moria, da nam pomaga iz bede in revščine in nam d6 priiazen dom.«
»Prav je, mati, da niste tega sprejeli,« ie dejala Kathleen. »Boljša je revščina in lakota kot sramota in zaničevanje.«
»Ti si tako domišljava, da ne veš, kaj govoriš,« jo je zavrnila Tessie jezno. »Jaz mislim, da je lepo in plemenito, če se je gospod Kasey tako dolgo spominjal matere in ji nazadnje še hotel pomagati. To zakrije vse družinske grehe, za katere se seda.i, hvala Bogu, nihče več ne meni. Mi se tudi ne moremo kdovekako postavljati.« —
»S tem misliš mojega očeta,« je rekla Kathleen ponosno. »Nihče še ni slišal, da bi so kateri Leonard bil onečastil.«
»In kdaj se je Terence Kasey onečastil?'' je vprašala Tessie. »Ali je sramotno, če si kdo pridobi v Ameriki premoženja in potem vrne, ('a ga ponudi prijateljici svojih mladih dni?«
»Ti se tako poganjaš zanj, kakor bi želela, da bi ga tebi ponudil!« jo je zbodla Kathleen.
»In če bi tudi? To ni nič hudega.«
»Ali hočeš s tem reči, da bi se omožila s sinom ali vnukom kakega ovadnika?«
»Jaz bi gledala na moža samega, ne na njegove prednike.«
»In ti bi ga vzela vkljub vsej sramoti in vkljub temu, da ga ljudje zaničujejo?«
»Sramote in zaničevanja ni, če sami kaj ne zakrivimo,« je odgovorila Tessie. »Vsemogočni Bog nas ne bo povpraševal po tem, kaj so naši dedje storili ali česa niso storili. Če bi vedela, da je Terence Kasey sicer pošten mož in dober, vnet katoličan, bi se ne brigala za to, kaj je bil njegov ded ali praded. In tak človek, ki je toliko let hranil materi svojo mlado ljubezen, mora biti nekaj posebnega.«
»Saj njemu nič ne pravim. Toda če je njegov stari oče spravljal s krivo prisego poštene ljudi na vislice —«
»Kaj zato?« jo je Tessie nepotrpežljivo prekinila. »A pustiva ta pogovor. Saj naju nič ne briga.«
»Kakor se ti zdi. Jaz ga nisem začela,« je odgovorila Kathleen.
Razno.
j Ali bo zima huda? Na
Ruskem napadajo volko-| vi žo sedaj mesta in va ! si. Zadnjič so napadli večjo čredo goveje živine in so raztrgali 60 krav.
V	Uralu so napadli celo | znanstveno ekspedicilo' i člani ekspedicije so se rešili, a vse zbirke so vol-
j kovi uničili. 1'ravijo, ,]a ; na|>oveduje to zgodim pojavljanje volkov izredno hudo zimo.
i C5.000 km v acroplanu. Prihodnje leto misli leteti Švicarski aviatik Wirth okoli sveta; obiskal bo ; vse dele sveta, vozil bo (15.00(1 kilometrov, polet bo trajal štiri mesece do pet. Doslej še noben le-tavec ni lega napravil, da bi bil vse dele sveta obiskal.
Zlato. V predgorju .Al-taja v Sibiriji so odkrili spet nova najdišča zlata, zraven pa še najdišča srebra, svinca in cinka, drevo in se je razbil. Oba sta bila ranjena in so ju morali prepeljali v bolnišnico.
Vso po starem. V Rusiji so bolj.-eviki dovolili mladini vse, kar je le ho-Uda, i/, samega sovraMva do krščansko Zlasti je pospeševala pro?to ljubezen, samo /alo, da bi osovražili ver.i, ki to prepoveduje. Sedaj se ie pa začelo tako postopanje nr.il boljseviki samimi maiievati; kajti, ce n<i c:ia stvar ni sveta, mi tudi druga ni. ie ne spoštujem predpisov vero, tudi no bom spoštoval boljževiških |-o.-lav. Vi* di je zrasla mladina sčasoma popolnoma čez K'a-vo. Zato je šolaj energično nastopila proti nji.
V	Moskvi je dijakom in dijakinjam prepovedan obisk gledališč in drugih
i pro lstva po deseti uri; . tudi na cesto se po tej uri ne sinejo prikazati, j Počasi bo vse lako, kot ! je bilo.
i Minister nn trgu žiriL Francoski notranji mini-: ster Sarraut je prišel '« i dni nenapovedan z« o» | štirih zjutraj na osrednji trg z živili v Parizu in 1« ostal tam do pol desetin, j celih 6 ur. Zgovarjal se i je s trgovci in s »"P"' in nihče ga ni sp°™a1' Med vsemi ministri v Evropi gotovo Sarraut to vprašanje najbolj P07,na'
Strašna najdba. V neko bolnico v Mancliestru
so pripeljali 84 let staro ženico. Kmalu po ,>nh°; du je umrla. Odprli so potem njeno stanovanje in so dobili .tam okostji dveh otrok v starem « boju. Otroka sta bi a i e jana v zaboj kmalui P» rojstvu in sla bi«"0" najmanj 50 let. Skrivnos je vzela starka s seboj v grob.
se še dobi
in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili, jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratike« ▼ Ljubljani. Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrotisku! — Edina te vrstel
Oskrbite si jo pravočasno!
črn gabrov les
kupim. — F. TOME, G. Medvode.	7263
2HnfmP'l sprejmem iz poštene hiše k UlCltLd usnjarski obrti. — FR. PENCA,
Mokronog na Dolenjskem.	_7204
HARMONIJ, sistema Lenarčič, dobro ohranjen, proda radi selitve »ORGANIST« — 7088.
Suhe hrastove pTohe^V^!^
- ' —................7372
na zadruga mizarjev, VIČ pri Ljubljani.
Sprejmem več mizarskih VAJENCEV.
Jos. Andlovic, Domobranska c., nova stavba, Ljublj.
Pncoctvn T L®1"1 P" Prežiaaju, i in Pnl
ruocolvu ure oddaljeno od železn. postaje Grosuplje, se proda po ugod. ceni. Hiša, gosp. poslopje, 30 oralov zemlje in precej sadja. - Več sc izve pri Fr. Bučarju, M. Stara vas 3 pri Grosupljem,
I tnarenn SC sprejme za krojaško obrt, ucenec nc n,d 15 let star. - ANDREJ UP.ŠIČ, krojač, Dol. Logatec št. 1._7354
Seme lepe dioseške pšenice
se še dobi po 4 Din za kilogram pri KMETIJSKI DRUŽBI ZA SLOVENIJO, LJUBLJANA, dalje rž, semenski ječmen, umetna gnojila, močna krmila, sadno drevje, kmet. stroji in vrtnarsko orodje.
Pri „ČEŠNIKU" v Ljubljani
I	Lingarjeva ulica	1
i i
E kakor znano, je najboljši nakup dobrega =
| zimskega blaga za žeuske in moške obleke	1
| Velur, pliš, žamet za plašče v vseh modnih	g
I barvah. Zimske rute, ogrinjalko, pletene	jj
i kocke, plete, ženilaste, svilnate, volnene rute	g
i	in aerpe. — Perje za tuhne in blazine. —	S
t	Blago samo češko in angleško.	%
Dr. Jože Rant
zdravnik v Škofji Loki do prekl i c a NE ORDINIRA.
Tl^fni^P * »2LATOROG~TCRreNTINOVEM tjailimc MILU so dalje našle sledeče osebe: Ari Wagner, Moste pri Ljubljani; Frančiška Pesjak, Kovor, Gorenjsko; Kosta Humek, Ludbreg; Marija Postružnik, Sv, Primož na Pohorju; Jožica Stok, Rakek; Dorica Perčič, Pobrežje pri Mariboru; Kukman, nadsprevodnikova soproga, Maribor; T. Vimpotšek, Pohenca pri Brežicah; Štefanija Rems, Laško; Anica Košak, Tržič; Ana Pekavec, Ljubljana, Dolenjska cesta 56; Krun Tereza, Kizdob-ljana; Neža Čemažar, Železniki; Angela Kos, Ka-sovce, Loke pri Zagorju; Tereza Kramar, Zagreb, Tuškanac 4; Josip Junašič, gostilničar, Sisek; ka-petan Kutner, Brod; Marija Aladrovič, poročni-kova soproga, Tuzla; Gizela Tomšič Josipdol; Vje-koslava Medeoti, Omiš.	7260
vljudno (ja se jg preseli!s svoi°
naznanja,	* r	pisarno
v hišo g. ROHRMANA, zraven sodnije
(v prejšnje prostore poštnega urada).
Poročne prstane
v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve. 7353
Oražbeni oklic.
Kdor lnocicj
biti postrežen z dobrim blagom
naj pride aiS5 pase
po sukno ali kamgarn za moške in ženske obleke, parhet, Ilanele, kam lirik, rute, odeje itd. v znano in zanesljivo trgovino
M. MlSclauc »Pari Škofu"
Ljubljana, Lingarjeva ulica
(v lastnih prostorih) Obstoj tvrdke blizu 60 let Hc 71/26—2.	7: ,
Okr. sodišče v Ribr. i bo prodajalo na prosi >i voljni javni dražbi na licu mesta na Jurjevici št. 10
dne 3. novembra 1926 ob 9. uri dopoldne
1. 558 m3 jelovega in smrekovega lesa v cenilni vrednosti 65.C00 Din; — 2. 309 m3 bukovega lesa v cenilni vrednosti 16,000 Din; — 3. enonadstrop-. no hišo z gospodar, poslopji ter gozdnimi, njivskimi, travniškimi in vrtnimi parcelami, vse skupaj v cenilni vrednosti 99.611 Din — v izmeri 14 ha 69 a 16 m2. — Prodajalo se bo vsako parcelo posamezno. — Vse ostale pogoje se lahko vpogleda pred dražbo pri okrajnem sodišču v Ribnici in na licu mesta.
OKRAJNO SODIŠČE V RIBNICI,
dne 20. oktobra 1926.
Ljudstvo dokazuje
BLAGO po najnižjih c e na h edino le pri
J. LENART, trgovec, Domžale.
Velika zaloga zimskega blaga; priporočam moške in ženske štofe, double, hlačevino, krasne volnenei blagove za bluze, lepe ilanele in parhende, trikotažo, rokavice, nogavice itd. — Krasna izbira v svilenih rutah. Velika zaloga prima dežnih plaščev po najnižji ceni. — Pridite in prepričali se bostel
Predno kaj kupite, ASdgsi
krasne ANGLEŠKE ŠTOFE in VELUR JE za plašče in kostume v novem lokalu trgovine MARIJE ROGELJ — Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26.
Išče se majer
z malo družino, za srednje posestvo na Gorenjskem. Biti mora poštenjak in razumen za vsa' kmetska dela. Plača in drugo po dogovoru. Naslov; POLLAK STANISLAV, Tržič, Gorenjsko. 7137
V materijalu in izdelavi neprenosljivi šivalni Stroji
KOHLER
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino le as lO letnim jamstvom pri tvrdki
IV. AUERHAMMEH Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 3
katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi. Prodaja tudi na obroke.
j0 malokrven? Kdo je bled? Kdo ima slabe Suče in vsle 1 tega večkrat glavobol in pomanjkanje spanja/ Kdo boleha na želodcu? Kdo nima teka? Tak naj poskusi
„E\EHQIN", železnato kina-vino.
daje
„Energin", žoleznato kiua-vino čisti, očrrščuje in osvežuje kri, zdravo, rudečo barvo ter da izboren tek.	, ,. ,r , ■ „,„,.,„„,•„:
Okusa je dobrega ter ga radi pijo otroci m odrasli. Vsak! steklenici je priloženo točno navodilo o uporab''.	. 0 , . .
3 velike steklenice za 128 Din ali 6 velikih steklenic za 248 Din in 1 mala zastonj. — Razpošilja po pošti
Laboratorij	Sušak 4
Da je „Energin" železnato kina vino res dobro zdravilo ter da se o tem prepričate, preberite nižje navedeno zahvalo.
Spoštovani gospod!
Zahvaljujem se Vam za Vaše dobro zdravilo „Euergin", železnato kina vino. Moji otroci so često bolehali, teka niso imeli nikakega, trpeli so na malokrvnosti. Odkar pa uporabljam za nje „Energin , železnato kina-vino, so se popolnoma spremenili. Dobre volje so, radi jedo vse, dobro izgledajo in so odporljivi proti vsem boleznim. Jemljo ga taKo radi, dalo vsi veseli, kadar čujejo, da imajo dobiti svoj obrok. Priporočam vsakomur to zdravilo, ker ga radi nizke cene more nabaviti vsau.
Zahvaljujem se Vam še enkrat	Evgen Janif
KUPNIK, PODPLAT, kupuje za dobavo do februarja kostanjev taninski les in prejema obvez, ponudbe do konca mes. tudi za vse vrste trdih hlodov.
Vajenca
je osebno, * BARIČ,
krepkega, sprejmem za kovaSko obrt. Hrana in stanov, v hiši. Predstaviti ga Svabičeva St. 13, Ljubljana.
EVO
revmi trganju Ischias trganju v fediih in bolečinam v boku
Vam nudim zanesljivo uspešno, dobro preizkušeno sredstvo.
Obširno brošuro in vzorec poskušnje pošljem vsakomur
brezplačno in poštnine prosto
ki mi podopisnici naznani svoj natančen naslov.
Tu gre za odlično domače zdravljenie, iz-boren izdelek ki pri vporabi ne nadleguje m želodca niti ne zapušča slabega o:,usa. Udin- j kuje oviralno na novo tvorbo in pospešuje ■ izločevanje sečne kisline.
Zdravniki iu profesorji je priporočajo, bolnic* in sanatoriji je z vspehom vporab-ljajo! Iz vseh delov sveta mnogo tisoč zahvalnih in priznalnih pisem.
AUGUST MARZKE, Berii"-W lnicrsd°rt
Bruchsalerstrasse 5, Abt.: 303.
IKKBSEOBrf
POZOR!	POZOR I
Manufakturna trgovina.
NajboljSe, najcenejše in najsolidnejše manulakturno blago se kopi pri	M
Anselosiavu Hrastniku
LJUBLJANA, Karlovska cesta 8 (pri JernnčiJu).
Pri
TEKSmBAZARJU
v Ljubljani na Krekovem trgu St. 10,
spodaj in v prvem nadstrop.
se je iric eia jesenske prodala
vsakovrstnega blaga za obleko po tako nizkih cenah, da si tega še predstavljati ne morete. Pridite sami pogledat ali pa pišite po cenik.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel, št. 57, 979 in 47Q. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta IO Brzojav.: Gospobanka. Ra&u poHnej« i«ko»nej. nr«da » sior.iiito	v lastni palači (vis d vis hotela „Union").
Podružnica: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo -
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, »prejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pof!oi>
Amerikanskl oddelek: Direktna zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. ■»" Prodaja sreCk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Frane Kuloree,
r
Urednik: Frane Zabret
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel M