Amerikanski Slovenec" DELA ŽE CTORY BUY PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI [f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOy. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. CHICAGO, ILL., PETEK, 9. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 9, 1945 LETNIK (VOL.) LIV, Američani v SIEGFRIEDOVA ČRTA PREBITA; RUSI PREKO ODRE; 0 SESTANKU VELIKIH TREH NAJBOLJŠA LADJA V ZRAKU ODMEVI IZ RAZNIH DEŽEL NA NAJNOVEJŠE DOGODKE V JUGOSLOVANSKI VLADI Washington, D. C. — Glede razvoja političnih dogodkov v Jugoslaviji piše te dni švedski list Stockholms Tidningen: "Ce kdo pridene malo dobre volje, bi lahko označil razrešitev zadnje krize v jugoslovanski vladi za kompromis. Kralj Peter je poskusil posredovati, pa ni------- uspel, in stališče je. zdaj ravno dijo ravno razmere v osvoboje-tako, kakor bi bilo, če bi bil nih krajih Jugoslavije, kjer so kralj že od kraja potrdil po- ljudje pregnani ali pobiti, vse godbo glede jugoslovanskega opustošeno in lakota vlada podsistema vlade po vojni. Popol- vsod." I noma posebej od narodnostne -{Po radiu smo ravnokar zve-\ politike je dejstvo, da bo imela deli, da je maršal Tito odklonil, ! bodoča vla4a Jugoslavije tesne da bi v sedanji jugoslovanski zveze s Sovjetsko Unijo in bo- kabinet prišlo par kraljevih do v njej zastopani močni ko- privržencev.) munistični elementi." Švicarski list Die Nation piše | Dne 31. jan. pa je pisal Ion- pa takole: "Ljudje onstran donski Times v uvodniku: "Čelmorja pogosto dvomijo, da na-tudi se ta poravnava ne more merava Tito upostaviti res de-smatrati za končno, dokler je mokratičrio vlado v Jugoslaviji, maršal Tito ne odobri, ne mi-|in ga večkrat obdolžujejo, da slijo, da jo bo zavrgel. Razume I ima v načrtih sistem ene same ; se, da britiska in ruska vlada ne j stranke za deželo. Vzrok za ta-| bosta priznali nobene druge ju- ko mišljenje leži v tem, ker je goslovanske vlade, kakor tiste, j v osvobojenih delih dežele pre-|ki bo spajala londonsko in beo-vzel vlado Narodni protifaši-jgrajyko administracijo. Stalled, nI if MiH^toboditni odbor. Alf^ |Združenih držav je bolj redkor'tem odboru niso pripadniki ene besedno, vendar pa po vsej pri-l^ame stranke, ampak je se&av-! liki v bistvu isto. S Tito-Šubaši- jI jen iz zastopnikov vseh proti-čevo pogodbo bo ždružena via- fašističnih strank, in nikogar ne da začela objavljati proglas, ki preganjajo zaradi njegovega bo poudarjal načela demokra- i prepričanja; v novi Jugoslaviji tienih svobod v deželi, prav ta-j se politični nazori ljudi nikakor kih svobod kakor so Mr. Koose- ne smatrajo za zločin." veltove Štiri Svobode, ter jam- "Tito," tako pravi ob sklepu čil, da se bo res tako delalo. | omenjeni članek," je dal svojim Upamo, da bo proglas izdan ta- političnim nasprotnikom prilik koj po združitvi in da mu bo ko, da se pridružijo Narodne-! nova vlada dala širšo podlago, mu osvobodilnemu odboru do Tak proglas mora biti skrajno 15. jan. 1945, in je izjavil, da širokogruden v deželi, kjer je nihče ne bo kaznovan za to, da toliko političnih, jezikovnih in !je bil pristaš Nediča ali Mihaj-verskih ločin, da vključujemo iioviča. Samo vojni zločinci bo-iudi Hrvatsko kmetsko stranko, | do sojeni pred sodiščem. Med-ki ima še vedno veliko privr- tem se v Jugoslaviji prebuja žencev. Najboljšo šolo, kako. resnično demokratična jugoslo-Inevarno je nesoglasje, nam nu-|\anska federacija." Vojni cddclek naznanja, da preleti to Boeing C-37 prevozno letalo za čete in opreme, narejeno za letalske sile naše armade. v najkrajšem času preko Amerike, cd obrežja do obrežja" brez vsakega prs-Eltmka. Ta velikanska ladja z dvojnim krovem je preletela iz Burbank- Calif., v Washington, D. C., v 6 urah. 3 minutah in 51 sekundah. Podobno kakor ta C-S7 bo napravljena povojna strato-križarkal KRIŽEM SVETA POLJAKI OBTOŽUJEJO RUSE, DA POSTOPAJO NEPRIJATELJSKO Washington, D. C. — Poljska vlada v Londonu je objavila "Poljske fakte in številke" in pravi v teh, da Sovjetska Rusija med tem, ko izjavlja, dsuSeli "prijateljsko" Poljsko zagrešila v 14 točkah in slučajih proti Poljski. Obtožujejo Ruse, da so deportirali veliko poljskega prebivalstva, da niso dovolili zalog poljski armadi, da so Aretirali veliko poljskih zastopnikov, da se niso hoteli posvetovati poljskih zastopnikov, da so pretrgali z Poljaki brez pravega vzroka diplomatske zveze. Itd. Posebno pa se hudujejo Poljaki v Londonu okrog zamejne vlade, ker je zdaj Rusija dala razumeti, da priznava le lublin-sko vlado in nikogar drugega. BREZMESNI DNEVI V AURORI Aurora, 111. — ZVeza restav-raterjev je sklenila, da bo začasno uvedla dva brezmesna dneva v tednu, ki bosta sreda in petek. Začasno bodo prenehali s serviranjera masla z jedili, pač pa bodo nadomestili maslo z raznimi mezgami. ZNAČILNA POROČILA IZ OSVOBOJENE DOMOVINE VIŠJI DAVKI Chicago, 111. — V okraju Cook bodo imeli zopet malo višje davke na hiše in posestva. Za. leto 1944 bodo računali po $4.00 davka za vsakih $100.00 ocenjene vrednosti. Na ta način pravi poročilo, da bo okraj dobil nad 7 milijonov dolarjev več dohodkov, kakor lani. NIZOZEMCI UGOVARJAJO "DUMBARTON OAKS'' NAČRTOM ške države te ugovore in nasvete sprejeli ni znano. Upoštevati pa jih bodo morali, ker manjše dežele bodo zahtevale v taki mednarodni zvezi svoje pravice. Ako jim ne bodo dovoljene ne bodo zadovoljivo sodelovale. Je pač tako, vsak hoče svoje kar mu gre in če tega ne dobi je nezadovoljen. Stran 2 AMEftikANŠid ŠtčVfcNEČ P^f^lr O /oKwiftfifl 1 Oilff ___ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski ■ list v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891 ? Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ___________________________$4.00 Za pol leta___________________________ 2.0C Za četrt leta______________________1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto --------------------------$4.5C Za pol leta__________i-------2.21 Za četrt leta________________________ 1.5< The first and the Oldest Slovene , Newspaper in America, Established 1891 Issued every Tuesday and Friday Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: ; 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 Phone: CANAL 5544 Subscription: \ For one year___________________________$4.00 ) For half a year-------------------------- 2.00 i For three months--------------1-25 Chicago, Canada and Europe ) For one year-----1----------------$4*50 5 For half a year______________2.25 0 For three months-------------—----1.50 Dopisniki so prošenL da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi ▼ uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bre* podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.___ '__ POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._ SVET JE PODVRŽEN . SPREMINJANJU Na svetu je vse minljivo. Neprestane spremembe obratujejo kakor neki večni mlin, ki stalno drobi, melje in spreminja klena in puhla zrna v prah in ta se spreminjajo zopet v druge oblike, itd. Temu procesu je podvrženo vse, kar raste in živi, pa tudi mrtva snov. Ljudje na svetu se čestokrat navdušujejo za kake zadeve, kakor bi šlo nekaj za nekaj večnega tu na zemlji. Pa kako se motijo in motimo se vsi, kadar tako mislimo. Večen je le Bog, vse drugo je minljivo, danes je, jutri že izgine, ni več. In kar prav je ta božji red v naravi. Kaj bi pa bilo, ko bi stali vedno na enem in istem mestu ? Saj bi postalo na svetu pusto kakor v puščavi. Nobena stvar na svetu ni tako nestalna, kakor je politika. Ta se spreminja, ne samo dnevno, pač pa skoraj vsako uro. Zdaj tako, zdaj tako. Stalnega v politiki ni nič. Svet je imel že veliko izrednih časov. A v nobenem Času ali dobi ni ostalo pri kaki stalnosti. Časi so se vedno spreminjali, kakor moda. Bilo je tako za časa prve organizirane družbe in jfotem skoži vse znane dobe organiziranega političnega življenja, ki ga pomni zgodovina. In ob vsakih spremembah so ljudje silno skrbeli, kaj jim bo prinesla bodočnost. Ta jim je prinašala res rajše kaj slabega, kakor dobrega. Toda slabe stvari so se vedno prej ali slej same izločile in nadomestile so jih dobre. Morda je v tem pač tista božja skrivnost, ki je potrebna, namreč da daje okušati z dobrim tudi vedno slabo, da ve človek toliko bolj ceniti dobro in se ogibati slabega. Ko se je podiralo staro rimsko cesarstvo so mnogi mislili da bo šla vsa civilizacija in kultura ribam gost. Motili so se. V Evropi je zaživelo novo življenje, ki sicer ni bilo brez velikih težav, ali skozi meje rimskega imperija je vrglo novo življenje več pravic tudi drugim narodom po svetu. Seveda tiste tedanje pravice niso bile še dosti prida, a nekaj je bilo, nekaj začetnega se je pa le pojavljalo, kar preje ni bilo. Poznejše slične homatije so tudi pretresale svet. Pa za vsako homatijo se je nebo nad svetom zopet razčistilo. Podobno je bilo po francoski revoluciji. Pa bc prav tako po ruski revoluciji, ki še vedno 'ni končana. Tudi tu bo odpadlo vse kar je slabega, a ostalo bo kar je dobrega. Sodobni svet z nekim posebnim strahom gleda na ruske uspehe v sedanji borbi. Pozdravljamo ruske uspehe v kolikor se tičejo poraza Hitlerja, a v istem momentu nas že objemajo skrbi, češ, kaj bo temu ruskemu zlomku padlo \ glavo, ko bo gotov s Hitlerjem ? Ta strah ni ves brez neke podlage. Ruski komunizem je, ki se ga vsi bojimo in gledamo s strahom nanj. Ampak strah sam pred njim nas ne bo privedel nikamor. Ljudje bomo morali zavihati rokave, najti pota in sredstva ter z živahnim, navdušenim delom spremeniti komunistično miselnost v dušah in srcih ljudstev. Tudi do tega pride, uverjeni smo, da pride. Narodi bodo prišli kakor mogočna procesija skozi temne hodnike komunizma, fašizma in nazizma in prišli bodo zopet ven na svetlo pod sonce, kakor so prišli v drugih dobah iz viharjev v mirnejše dobe, in si bodo zopet ustvarili mirnejše življenje in lepšo bodočnost. Odkod pa naj črpamo tako upanje? Zgodovina sveta in narodov, če pogledamo vanjo, nam ga sama daje. Poglejmo samo na nas Slovane. Ruse najdemo v šestem in sedmem stoletju še vse pocepljene. Tam gori ob Ilmenskem jezeru med Moskvo in Leningradom so bivala slovenska plemena: Poljani, Dreveljani, Kriviči, bolj proti jugu Ka-zari in še drugi. Tujci so jih vodili in jim vladali. Šele v devetem in desetem stoletju so se začeli zbliževati pod Vladimirom (980—1015). Do takrat pa so bili počepi jeni, kakor mi mali Slovenci, ki se še danes delimo v Dolenjce, Gorenjce, Štajerce, Kranjce, Primorce, itd. Tisoč let je vzelo, da so se Rusi ujedinili, kakor so ujedinjeni danes. Skozi tisočera gorja so šli. Proces ujedinjevania slovanskih ila-rodov pa še daleč ni dogotovil svojega dela. Počasi melje naprej, a hvala Bogu, melje in gre naprej. Vsak velik do- NEKAJ ZANIMIVEGA IZ SO. CHICAGE So. Chicago, 111. Zares, nekaj zanimivega se pripravlja za pustno nedeljo v So. Chicagi, zato bi pa ne bilo prav, če bi tega ne spravili v javnost in s tem povabili rojake in rojakinje, da nas na pustno nedeljo 11. februarja zvečer obiščejo v naši cerkveni dvorani. Omenjeno nedeljo bo Šentjur slavil svojo poroko z neve<-.stico Šmarjetko. — Tako nam je bilo povedano ono nedeljo v cerkvi. — Ta slavnost bo povedana s slavnostno večerjo s ! pristnimi starokrajskimi "Rrva-jvicami", kislim zeljem, krofi in drugimi pustnimi dobrotami. Za tiste, ki bi morda prišli prepozno k večerji; ko bi krvavic zmanjkalo, bo na razpolago pa "r^astbeef" večerja. — Ker brez petja ni prave zabave, ;nam bo ta večer zapel nekaj j prav lepih narodnih slovenskih | pesmi naš domači cerkveni pevski zbor Zarja. — Da pa ne bo-Iste poslušali samo domaČih, že znanih glasov, smo povabili lv sodelovanju tudi naše sosednje slavčke, koroške rojake iz West Pullmana, o katerih pač že vsi veste, da so pevci, ki jim ni para. To bo skoraj nekaj novega za nas, ker naših Korošcev že -dolgo nismo slišali peti v naši i dvorani. — Ker brez godbe ni "ohceti", je tudi glede tega preskrbljeno, ker je obljubil svoje i pomoč, dobro znani harmonikar, Mr. Joe Gomilar, ki si je lansko leto kupil tukaj hišo ir se od svetoštefanske fare preselil k nam. Tako vidite, se bomo prav pc domače zabavali na pustno nedeljo. Ni šment, da bi doma ostali, ko se vam pa vse zgoraj {našteto ponuja samo za $1.00, — Seveda, če prideš po 10. uri in se morda bojiš krvavih klobas, ali druge večerje, s pravimi pustnimi krofi vred, te pa še i dolar ne bo stalo, pa boš vendar deležen užitka vesele pustne nedelje. Povabljeni ste vsi rojaki. Pridite, da ne bo kaj ostalo, saj veste, kako gre trda za vse, ko je pa vse na tiste preklicane j"pointe". Pokažite, da znate to |upoštevati in pridite vsi: naj raje vsega zmanjka, kakor da j bi le mrvica ostala. — Bog vas I živi in na svidenje v nedeljo ob 7:00 zvečer v naši farni dvorani sv. Jurija. Nekdo, ki bo tudi tam. -O- GLAS IZ VZHODA Brooklyn, N. Y. Nisem vajena pisati dopisov, j berem jih pa rada in jih je tudi prav veliko v Am. Slovencu. Tukaj v Brooklynu in okolici je dosti snega in mraza. Snega je toliko, da je promet zastal, i kar pa ima za ljudi zelo težke i posledice. Nastalo je pomanj-j kanja premoga in olja po do-imovih, ker jim ga ne morejo godek v zgodovini privede nas Slovane za korak naprej k cilju. Gremo, gremo naprej v skupno slovanstvo. Razmere nas tirajo v to naprej, pa če tudi se nekateri temu procesu upiramo. Življenje in razmere so močnejše od nas in za temi moramo, če hočemo ali nočemo. Poudarjamo pa ponovno, da kar je slabega odpade, le dobro ostane. Vseh tisoč let so s telesa slovanskega ruskega naroda odpadali krvosesi. Vladali so mu tuji vsiljeni tri: Agi. Odpadli so. Odpadli so carji kakor prenasičene ujede. Odpadli bodo s telesa ruskega naroda tudi sedanji leninovci in stalinovci. Zgodovina jih bo le še omenjala. Veliki slovanski ruski narod pa bo živel novo življenje. Po obširnih ruskih stepah bo donela slovanska pesem in slovanski narodi se bodo pozdravljali med seboj kot pravi bratje in sestre. Romantično mišljenje, ki ga zdaj gojimo I premnogi, se bo uresničilo. Pesem, ki poje od "Urala do , Triglava", se bo uresničila. Zarja tega slovanskega dneva prihaja. Slovanska sr-! ca jo pozdravljajo !* ■ — • m www www dovažati. Veliko družin je, ki morajo v največjem mrazu prebivati v nezakurjenih stanovanjih. Katera gospodinja rada kaj dobrega pripravi za svojo družino, naj se naroči na mesečnik Novi Svet. Notri so izvrstni nasveti za kuhinjo. Sem že dosti dobrega skuhala po navodilih iz Novega Sveta. Za vsako hišo se splača, imeti ta mesečnik. Je še veliko drugega zanimivega in podučnega v vsaki številki, za nas ženske pa je seveda najbolj pomembna "Slovenska kuharica". Mrs. J. R. -—o- IZ SLOVENSKE FARMARSKE PRESTOLNICE ^ Willard, Wis. Tu je v nedeljo 28. januarja umrl Mr. Mike Kotzen. Rojen je bil v Sczeleny na Poljskem. Ob času smrti je bil star 58 let. Bil je član društva sv. Družine št 136 KSKJ. Pogreb s sv. mašo je bil v sredb 31. januarja. ' Članstvo se je kljub hudemu : mrazu v obilnem številu udele- • žilo pogreba. Pokojni zapušča ; soprogo, tri sinove in štiri hče-i re. Naj počiva v miru, preosta- - lim pa naše sožalje. Mr. Joseph Pekol, o katerem ; sem že poročal, se je počutil i precej boljše, a zadnje dni se i mu je zdravje poslabšalo, tako ■ da so ga morali spet v bolnišni- ► eo odpeljati. Mr. Gregor Seliškar je bil tu-! di resno zbolel, a zdravje se mu t obrača na bolje. Bog daj, da ■ oba čimprej popolnoma ozdravita. > Gospa Štorklja se je oglasila ■ pri družini Mr. Frank Gosar. Njih hčerka Sophie, poročena i Trunkel, je dobila v dar prav . luštkanega fantička. ' Ludwig Perushek. --o- MALO TEGA, MALO ONEGA ! Sheboygan, Wis. Sve dodje, sve prodje, pravi : Hrvat. Poprej smo brali in slišali, kako so Rusi podplate ka-! ■ zali nazijcem, potem se je pa - zaobrnilo, in zdaj pa Nemci pe-: te kažejo Rusom, ko bežijo. Na ■ vse strani izgleda, da se bliža • konec nemškemu ropanju in u-bijanju nedolžnih ljudi. Tukaj imamo starko zimo, ki i je letos zares mrzla, pa upamo, 1 da bo kmalu boljše, vsaj po slabem je vselej lepo, po dobrem pa slabo. Slovensko Združenje ima svojo sejo vsak zadnji torek v mesecu. Prošeni ste vsi člani in članice, da bi se malo bolj zanimali in prišli na seje, da bi bilo še večje veselje. Tudi da bi bolj redno plačevali asesment in olajšali tajnici skrbi. Na de-cemberski in januarski seji je bilo kar veselje -pogledati po dvorani, ker je bilo veliko navzočih. Le tako naprej. Več ko nas je, boljše je. V slogi je moč. Upravništvu se zahvaljujem za poslano zastavo Zmage. Želim vam vse najboljše. Bog bodi z vami. Kdor nima Novega Sveta, naj si ga naroči. Se ne bo nikdar kesal. Anton Mervar. -o- KAJ PRAVI PRIJATELJ IZ CLE VELA N D A Cleveland, Ohio. Prilagam naročnino za oba Vaša lista. Prav ugajata mi, posebno dobro so pisani navdušeni Članki za slovanstvo. Nadaljujte v tem duhu in ne dajte se oplašiti nikomur. Tisti, ki nasprotujejo slovanski liniji, se bodo nekoč kesali; samo počakajte, čas prinese vse. Tisti, ki jim delovanje za slovansko skupnost ne ugaja, naj gredo k Lahom, Madžarom, ali pa k i Nemcem, pa bodo videli, kaj I bodo od teh dobili, i Se prav pikre bi se dalo pove-! dati, a naj zadostuje. Slovano-I ljubu Father Trunku pa kličem | tja gori v coloradske gore: Na-S daljujte in pišite za slovanstvo! • Ne ozirajte se na male ljudi • Velika večina Slovencev je i • Vami in odobrava Vaše pisanje. Živeli Slovani! Lahom, Madžarom in Nemcem pa naj delajo tlako drugi, če hočejo. Slovani smo jo že dovolj dolgo. Živel Father Trunk ! Naj živi njegovo izborno 4*Pisano polije"! Recenzent. -o- IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Gilbert, Minn. V preteklem letu 1944 se mi je nabralo novic za cel koš. \"L ....... Bolj pozno prihajam z njimi na i dan, pa pregovor pravi: bolje; kasno, kakor pa nobenkrat. Dne 1. feb. 1944 smo bili na j Chisholm, Minn. Umrl je sin na- j ;šega rojaka Frank Orešek, naročnika Am. Slovenca skozi dolga leta kakor tudi Novega Sveta. Njegov sin Frank Jr. je ; bil poklican k vojakom in je nosil vojaško suknjo dve leti in ; sedem mesepfirr, jratenwso ga pa poslaK domov, da je šel delat v bakrene rudnike. Tam je res delal nekaj časa. Pravijo, da so ! tisti rudniki precej nezdravi za vsakega in da nobeden n? more 'tam prestati tako dolgo, kakor tukaj v železnih jamah. Frank se je prehladil in dobil pljučnico, ki ji je podlegel. Dne 24. januarja je zbolel. Poslali so ga takoj v bolnišnico v Butte, iMont., kjer je 27. jan. umrL Ob 'veliki udeležbi prijateljev in znancev se je vršil pogreb 1. •feb. 1944. V cerkvi sv. Jožefa !je bila darovana velika sv. maša za njegovo dušo. Daroval jo je Rev. Father Šchiffrer. Sedaj j počiva na pokopališču na Chis-holmu poleg svoje mamice, ki mu je umrla 26. jun. 1921, in j brata Maksa. Zapustil je žalujočega očeta in drugo mater, ki mu je bila tudi dobra in mu je nadomestovala njegovo mater, nadalje tri brate, tri sestre in dva strica, Victorja in Johna Orešek. Zadnji je zaspal v Gospodu komaj šest tednov po Franko-vem pogrebu. Tudi v tem slučaju je bila ločitev težka. Žena t se je morala ločiti od moža, ki j ji je bil vedno dober mož in dober oče svojemu sinu Johnu Jr. Naše sožalje obema prizadetim družinama. Nadalje izrekamo sožalje družini Frank in Mary Kne, ki sta v tej vojni izgubila že dva sina. Darovala sta svoje mlado življenje za domovino. Sedaj pa preidem iz Chishol-ma na Eveleth, Minn. Tam je I umrl naš rojak in prijatelj Anton Carr dne 7. feb. 1944. Pogreb se je nekoliko zakasnil, ker so čakali na sina Johna, ki se je nahajal pri vojakih. Ta je prišel, a sina Antona Jr. ni bilo, ker je bil onkraj morja. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Družine na pokopališče. Iz velike udeležbe sorodnikov, prijateljev in znancev se je videlo, da je bil pokojni Anton spoštovan med njimi. Veliko sv. mašo so opravili župnik Rev. Alojzij Pirnat. i Zapustil je žalujočo ženo, rav-j nokar omenjena dva sina vojaka in dve hčerki, ki sta že obe poročeni. Ker že poročam o Evelethu, naj pa še to povem, da smo tam letos 1. januarja položili k večnemu počitku Jožefa Božicovič, j ki je izdihnil svojo blago dušo! 27.' dec. 1944. Tudi ta družina I je bila zelo versko zavedna. Za-j pušča samo ženo. Obema prizadetima družinama naše sožalje. Sedaj pa pojdimo nazaj na Gilbert. Kakor so nam Rev. Rev. Schweiger povedali, je bilo tukaj v letu 1944 19 pogrebov, 15 porok in 33 krstov. Tako se vidi, da je kljub izgubam število oseb narastlo. Hrvat bi rekel: "Još Hrvatska ni propadla dok mi živimo!" Med tistimi, ki so šli v večnost, naj omenim sledeče. Mary Chernoff je umrla 26. marca 1944, stara 79 let. Zapušča več hčera, ki so vse poročene. Bila je tudi dolgo let naročnica Am. Slovenca in Novega s Sveta. Mnogo let je bila vdova. Njen mož počiva na pokopali-■ šču v Hibbingu. Ko je moj so-• prog prišel iz starega kraja, je iskal slovenskih družin. Ravno Cernetova mama mu je bila prva gospodinja in kuharica v tej deželi. Dne 5. julija je umrl John Vordin, doma iz Dollar Bay ir ; sorodnik dobro poznane Kukar-jeve družine, ker je imel njih hčerko za ženo. Dne 23. julija je umrl rojak John Stare v bolnišnici v Buhl, pokopan pa je bil na gilbert-skem pokopališču. Potem je 25. julija umrl dobro znani rojak Joseph Maren, star 70 let. Zapušča žalujočo ženo in odrasle sinove in hčere, enega sina pri vojakih. Vzgojil jih je v katoliškem duhu. Bil je tudi naročen na katoliške liste, kakor Am. Slovenec in tako naprej. Dober mož je bil svoji ženi in skrben oče svojim otrokom. Večkrat smo ga videli prejemati svete zakramente. Tudi j ni nikoli zamudil nedeljske maše. Bil je dober katoličan in lahko upamo, da ga je Bog primerno nagradil v nebesih. Dne 14. avgusta je umrl John "Gregorich. V Biwabik Lake rudniku ga je ubilo. Zapušča ženo, enega sina pri vojakih, trije mlajši so pa še doma pri materi. Nadalje je 27. avgusta umrl John Pintar. Tudi tega moža smo redno videli pri nedeljski službi božji in je bil v vseh ozi-rih dober katoličan. Dne 15. septembra je v bolnišnici umrla rojakinja Johanna Albert. Pokopali so jo na pokopališču na Gilbertu. Zapušča moža in tri odrasle hčere, vse tri poročene. (Dalje prihodnjič) . Mrs. Josephine Ulcher. _o_ PISMO IZ ARGENTINE Loma Negra, Arg. Dragi čitatelji in čitateljice, tukaj v Argentini izhajamo še precej dobro in delamo zmeraj po malo, samo pomanjkanje železa občutimo vsak dan bolj. Vsled vojske v Evropi ga dobimo čimdalje manj iz drugih držav, vendar pa upamo, da vse to ne bo trajalo več dolgo. Pred vsem upamo, da bo naš mili slovenski narod v stari domovini postal svoboden, da se bo tam spet svobodno glasila naša govorica in bodo spet donele slovenske pesmi. Slovenci smo raztreseni po celem svetu, vendar je tudi tistim izmed nas, ki prebivamo daleč od svoje rojstne domovine, vedno v mislih predvsem to, da bi bila ta domovina svobodna in srečna in bi se ljudem tam dobro godilo. Ali nima vsak človek enako pravico do življenja, do sreče? Pa se drug povzdiguje nad drugega, narod nad narod. Eden hoče vse pograbiti, drugemu ne privošči nič. Pa vendar vsi ljudje v popolnoma istih razmerah pridejo na svet. Nobeden ne prinese čisto nič s se-(Dalje na 4. strani) ., „ ■- „., „ ^ .s-gj, DOGODKI m«d Slovenci po \ Ameriki j ■ — Poroka | Cleveland, O. — Mr. in Mrs. John Mahne iz 5920 Prosser Ave naznanjata, da sta se 20. jan. poročila v cerkvi sv. Vida njiju hčerka Christine z dobro poznanim pevcem in igralcem Rudolfom Widmarjem,* sinom Mrs. Antonije Widmar iz 1158 E. 74. St. Frank Zalar umrl Johnstown, Pa. — Dne 30. jan. je v Lee Hospital preminul rojak Frank Zalar, star 56 let. V Ameriko je prišel leta 1905 in sicer v Pittsburgh, Pa. Leta 1907 se je poročil, leta 1907 pa je prišel v Johnstown. Zapušča žalujočo ženo Terezijo in deset otrok. Eden izmed sinov je bil ranjen v vojni in se nahaja v bolnišnici v Angliji. Pokojni naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje. M.K. Hvala za obisk! Chicago, 111. — Na potu iz pol letnega zborovanja v Jo-lietu je obiskal prijatelje in znance v Chicagi Mr. Joseph Rus, iz Pueblo, Colo., glavni u-radnik KSKJ, in se je pri tej priliki zglasil tudi v našem u-redništvu. Obvestilo iz pošte Chicago, III. — Poštni mojster naznanja, da ameriškim ujetnikom, ki se nahajajo v Nemčiji, lahko pišete pismo, četudi ne veste v katerem taborišču so. Na kuverti napišite pod čin in ime (Rank and Name) ujetnika naslednji naslov: United States Prisoner of War in Germany, care of Internationa^ Red Cross Directory Service-,0Geneva, Switzerland.' Hudo bolan Chicago, 111. — V County Hospital se nahaja hudo bolan rojak Andrew Horwath iz Central Ave. Poroka Chicago, 111. — V cerkvi sv. Štefana se bosta v soboto 10. feb. ob 10. uri med peto sv. mašo poročila Mr. Joseph Far-kaš in Mrs. Josephine Farkaš, vdova po pokojnem bratu Mr. Josepha Farkaša. Četudi je ime ogersko, sta ženin in nevesta pristna in navdušena Slovenca in dolgoletna farana sv. Štefana. Želimo jima vše najboljše. Vojaške novice Chicago, 111. — Na dvotedenski dopust je prišel vojaški kurat Cpt. Rev. Leonard E. Bo-golin iz Fort Bragg, N. C. Iz Newport News, Va., je prišel domov k očetu in sestri na 10 dnevni dopust Pfc. John Terselich, Jr., ki je prideljen ladijski dopolnilni službi in je bil prek morja pet mesecev. Iz La Salle, kjer je med tem časom prebivala pri svojih starših, pa je prišla njegova mlada soproga z malo hčerko. Nadalje je- prišel na 9 dnevni dopust iz Great Lakes, 111., kjer je ravnokar opravil o-snovno mornariško vežbanje, Andrew Kavčič, Jr., sin Mr. in Mrs. Andrew Kavčič iz 2313 S. Seeley Ave. Pravi, da bi ne hotel biti nikjer raje kakor pri mornarici, razen doma, seveda. Zadnje čase so bili doma na dopustu med drugimi tudi Ed. Bogolin, Leo Zupančič, Robert Banich, Louis Prah, Ed. Retel in Joseph Mlakar. K mornarici sta šla dne 6. feb. Steve Salay, sin Mr. in Mrs. Stephen Salay iz 2040 W. 23. St., in Edward Meznarich, sin Mr. in Mrs. John Meznarich iz 2030 W. 21. PL OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU" I Petek, 9, februarja 194S AMERIKANSK1 SLOVENEC Of DRŽITE JIH GOR! Stran 8 ABRAHAM LINCOLN .......................— i ■ »^^^rnmmmmmm^rnmmsismmtmgSBBamKtKkui Z rokami nad glavo korakajo lile nemilri u jefaiki t uj.tniiko taborišč«. Ujeli so jih rojaki Dru-geoklopnedxnxijepn Malempre, Belgija Med ujetniki »o prvi sovražnikovi borci. ki «, bffi uj*£V i T°iake T ^ ie »3*5 t snegu. Moia s puško . TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA ] KAKO SO AMERIKANCI NA FILIPINIH OSVOBODILI 511 VOJNIH UJETNIKOV Letos zadnje dni januarja so Amerikanci na otoku Luzonu izvršili tako drzen, nevaren in junaški čin, ko so iztrgali Japoncem nad 500 ameriških in angleških vojnih ujetnikov, da bi nihče drugi vsega tega ne mogel po zaslugi opisati, kakor edinole stari grški klasični epik Homer. Nekaj drznih Ameri-kancev je s pomočjo filipinskih gerilcev iztrgalo Japoncem celo taborišče vojnih ujetnikov, ki so jih bili Japonci zajeli na Corregidorju, Bataanu in v Singapore Za rešene siromake je nenadoma zasijala prostat po treh letih koncetracijskih taborišč in suženjskega dela. Za-rešitelje je bil naravnost čudež, kako se jim je moglo posrečiti, da so prišli 29 milj daleč med Japonce ter z 121 lahko oboroženimi rangerji in 286 filipinskimi gerilci napadli in uničili 250 Japoncev, ki so stražili ujetnike, z njihovimi tanki vred, na potu domov pa pobili 523 nadaljnih japonskih vojakov ter srečno pripeljali vseh 511 ujetnikov na varno. Iz obupnosti se je porodil ta načrt. Amerikanci so dobili od gerilcev poročilo, da se nahajajo ujetniki -blizu kraja Cabana-tuan, 60 milj severno od mesta Manila, ob glavni cesti št. 5,.ki vodi od severa proti jugu, ki je bila natrpana z japonskimi četami, bežečimi proti severu pred našimi četami. Japonci so nameravali prestaviti ujetniško taborišče 29 milj v notranjost. Ker se pa nikoli ne ve, kakšne grozovitosti si bodo Japonci naslednji trenutek izmislili, je bilo jasno, da je treba ujetnike rešiti takoj, ali pa bo prepozno. Generalni poročnik Walter Krueger se je obrnil na 6r ljon infantrijskih rangerjev ali "komandov". Ti možje so prvi vpadli na Filipine in so planili na otok Dinagat v Leyte zalivu tri dni prej, ko je prišla glavna invazijska sila. Polkovnik Mucci je poizbral svoje može izmed ameriških ko-mandov, može pod poveljstvom kapitana Roberta W. Prince iz Seattle, Wash. Podali so se na pot brez vsake prtljage in vsakih živil. Vsak je bil oborožen samo z granatami, nožem in dvema pištolama. Posebej izbrani možje so nosili male strojnice in bazuke. Razen tega niso vzeli nič drugega s seboj 1 kot žvečilni gumi j, cigarete in benzendrinov sulfat. Ta četa se je ločila od naših vrst blizu San Domingo. Gerilci so ji kazali pot. Cestam so se morali izogibati. Udarili so jo 1 kar povprek čez gozdove in riževa polja, 29 milj daleč, dokler niso prišli do bario of Platerap na južni strani reke Pampanga. Imeli bi bili izvršiti napad še isto noč, toda patrulje so prišle nazaj s poročilom, da cabana-tuanska cesta pred taboriščem kar mrgoli Japoncev. Polkov- 1 nik Mucci je moral počakati z -napadom 24 ur. s Taborišče je bilo obdano s J tremi visokimi ograjami iz bodeče žice. Znotraj je stražilo ] ujetnike 73 Japoncev, zunaj pa je bila japonska posadka 150 J mož. 1 Mucci je odločil, naj se na- < pad izvrši ob tri Četrt na osem s zvečer 29. januarja. Ob tistem c času je tam najbolj temno. Ta- i kole pripoveduje: a "Prišli smo prek Pampangas c in šli naprej do zavetja rečice i Cabu, kakih 800 jardov od r glavnih vrat v taborišče." c Tu je poročnik Johnny Mur- r phy, ki je znan v političnih kro- i gih v državi Massachusetts, v vzel svojih 30 mož in se je začel plaziti po odprtem svetu in J prek ceste, kjer so še hodili Ja- s ponci. To je bilo skrajno koč- r ljivo početje. Ko bi bili Japonci tedaj kaj zapazili, bi se bil ves načrt ponesrečil. Toda Murphy-jevi možje so se neopaženo splazili do taborišča, potem pa zunaj ob ograji do vogala, kjer s6 je dalo razločiti opazovalni stolp z japonskim stražnikom. Dva moža, ki sta imela nalogo, s pota spraviti tistega stražnika, sta bila že pri stolpu. Drugi možje so brez šuma izdrli žebljičke iz svojih granat in obkrožili japonsko betonsko u-trdbico na drugi strani taborišča. Točno ob določenem času sta jeknila dva strela v noč. Stražnik navrh stolpa je zakrilil z rokami, se parkrat obrnil v zraku in priletel mrtev na tla ob stolpu, prav kakor bi bilo v movie slikah. Ravno takrat so drugi zagnali svoje granate na utrdbico in ubili notri sedem Japoncev. To je bilo znamenje za splošni napad na taborišče. Rangerji so skočili na noge, eden je hitro udaril po zapahu na vratih s kopitom svoje avtomatične puške. Pa ni razbil ključavnice, ampak puška se mu je prelomila na dvoje. Zagnal jo je vstran in začel tolči po zapahu z ročajem pištole, ki mu jo je pa japonski stražnik v naslednjem trenutku sestrelil iz rok. Ranger je hitro pobral pištolo in jo sprožil v ključavnico. To se je pa obneslo. Hitro je odprl vrata na ste-žaj in ustrelil stražnika, ki je basal svojo puško. Sedaj so A-merikanci vdrli v taborišče in so zavili proti tistemu koncu, kjer so se nahajali tanki in 150 mož japonske posadke; ta predel je bil spet obdan s trojno ograjo iz bodeče žice. To so prerezali in ves čas obdelovali Japonce z ognjem iz strojnic. Z bazukami in tančnimi granatami so pokvarili tanke. Preden so Japonci vedeli, kaj se je pripetilo, so bili že vsi na onem svetu. Ob istem času pa je drug oddelek rangerjev naskočil predel, kjer so bili ujetniki, ter z noži pa tudi s pištolami pomoril vseh 73 mož japonske straže. Ujetniki sami, ki so se ravno znotraj odpravljali spat, so bili prestrašeni do smrti. Mislili so, da je zdaj prišel tisti trenutek, ki so se ga vedno bali, namreč da so Japonci končno sklenili, jih vse skupaj spraviti 3 pota. Potem pa se od pro vrata, noter privrejo rangerji in zakli-čejo: "Amerikanci so tukaj, da vas vzamejo iz ječe. Bežite ven po glavni cesti!" Ubogi ujetniki, ki so bili tri leta japonski sužnji, niso mogli vsega tega razumeti in so debelo gledali. Rangerji so jih prijeli in vlekli s seboj ven, slabotne pa nesli, ker se je bilo treba čimprej umakniti na višji kraj 700 jardov stran od glavnega vhoda v taborišče. Polagoma so ujetniki razumeli, kaj se godi in so sami hiteli, kateri so mogli, bili so samo v spodnji obleki, mnogo pa je bilo še bosih. Drugi rangerji so preiskali barake in na hrbtu , odnesli ven vse bolne ujetnike. : Več kot sto so jih morali na tak « način nesti iz taborišča. Japonska posadka v Cabu, ki 1 ie štela 500 mož, je slišala stre- 1 j an je in je hitela na pomoč po ] :esti proti ujetniškemu tabori- ] iču. Toda filipinski gerilci so 1 žakali nanje v zasedi ob cesti J n ko so prvič zaropotale geril- ' ike strojnice, je 100 Japoncev 1 >bležalo na cesti. Ostali so iz- 1 lova naskočili, pa so jih stroj- £ lice spet porezale, in tako |e snkrat, da je na tisti cesti ostalo < la kupih kakih 300 mrtvih Ja- i >oncev; šele potem so se drugi 1 imaknili. s Ta junaški gerilski čin je dal i ^.merikancem priložnost, da so \ e umaknili s 511 rešenimi ujet- s ;iki gori v hrib, kjer so bili var- s KOVAČI V VOJNI V Ameriki ni veliko dela za kovače, ker vsako kovinsko potrebščino narede v tovarnah stroji v veliki množini, konjev pa tudi ni veliko ostalo, odkar se je udomačil avtomobil in truk. Po Angliji in Franciji pa 3edaj odmevajo vojaška kladiva bolj kakor kdaj poprej. Za težke ameriške bombnike, ki letajo nad Nemčijo, potrebujejo tudi kovače. Na *saki postaji, kjer popravljajo letala, imajo tudi vse kovaško orodje, prav tako, kakor so ga imeli kovači nekdanje dni. -o- 4-A V CIVILNI VOJNI Pred nekaj dnevi je neki Jas. T. Archanbeau v St. Louisu praznoval svoj 103. rojstni dan. Dolgo je že tega, kar je bil tudi on mlad fant. Tedaj je bila tudi vojna, kar tukaj doma v Ameriki, takdzvana Civilna vojna. Archenbeau bi se bil rad pridružil konfederacijski armadi, pa so ga zdravniki izvrgli. Mož bi se zdaj prav lahko smejal, ko bi se hotel, ker so že leta in leta minila, ko tiste zdravnike krije črna gomila, on pa še vedno travo tlači po svetu poleti, pozimi pa sneg in led. -o- KRIŽEC ZA ODLIČNO SLUŽBOVANJE Prvi mož, ki je dobil odlikovanje "Distinguished Service Cross" pri 95. diviziji je Sgt. Walter Low iz Smoky Junction, Tennessee, toraj tudi hribovc, kot je bil slavni Sgt. Alvin C. + ni. Ko je bilo reševalno delo gotovo,* so rangerji pognali celo taborišče v zrak. Medtem so pa že spet prišli Japonci po cesti nad gerilce. Zdaj so prišli z osmimi tanki. Te sile gerilci s svojim orožjem niso mogli ustaviti, borili so se pa le tako dolgo, da so izgubili 20 svojih lastnih mož. Toda izvršili so svojo nalogo vseeno, ker rangerji so bili tedaj že daleč v šumi z ujetniki, prišli so dVe milji in pol do reke Pampas in jo prebregli. Tam pa jih je čakala velika skupina neobo-roženih Filipincev z 20 domačimi vozovi, na katere so naložili bolne ujetnike. Tako je šla procesija nazaj skozi gozdove, visoko travo in riževa polja. V leki filipinski vasi so vsi skupaj dobili malo jesti. Rangerji so vzeli malo benzedrina, da im niso oči skupaj zlezle. Tre-aa je bilo napraviti še 21 milj lolgo pot, preden so jih srečali imeriški truki in ambulance, ki \o jim prišli naproti. * Tako se je srečno končalo mo najbolj junaških in drznih imeriških podvzetij v tej vojni. Cdo so ti rešeni ujetniki in kaj o ti siromaki pretrpeli v ja- j ionski sužnosti in koliko njiho- ■ ih tovarišev je umrlo, je pa c pet povest sama zase, do dna ® rca segajoča povest. , York iz Prve svetovne vojne, j Low zna tako streljati, da zadene sploh vse, kar hoče; menda bi tudi muhi na visokem zvoniku lahko izbii kočnik iz ust. Vprašali so ga, kdo ga je naučil tako dobro streljati. Pa je povedal, da njegova sestra, ki je skozi okno zadela 'lisico za plotom, ko je ta spet prišla kokoši krast. Pravijo mu tudi "Smoky", "Lowiife", in "Low-down", pa naj mu dajo ime tako ali tako, na kar fant pomeri, tisto zadene. Ni čudno torej, da je, podobno kakor svoj Čas Sgt. York, sam obkolil in prignal v ameriško taborišče 32 Nemcev. -o- SLIKA SE JE OŽIVELA Potniki na Union postaji v Kansas City, Mo., so čakali na vlak, ki je imel zamudo. Pa stopi k prikupijivi mladi ženski neki poročnik, privzdigne svojo kapo, se predstavi1-— nikdar prej se nista videla —- ter ji začne pripovedovati, kje se zdaj nahaja njen mož v Evropi. "Vi me ne poznate," ji je rekel, jaz pa Vas tako poznam, da bi Vas ne mogel nikjer zgrešiti. V Evropi sva bila nekaj časa skupaj z Vašim soprogom v istem šotoru. Edini okrasek v tistem šotoru je bila Vaša slika, ki jo je on tam obesil. Videl sem jo tolikokrat in toliko slišal o Vas, da sem Vas zdaj prvi trenutek spoznal." Srečna žena, ki je dobila tako imenitno poročilo o svojem možu, da bi boljšega ne mogla, je bila ravno na obisku v Kansas City pri sorodnikih, doma pa je iz Roswell, N. M. --"-O- O NEVARNOSTIH NI PISAL Mrs. Marko Bralich v Bronx, ki je prišla iz Jugoslavije, ima tudi svojega najmlajšega sina, Martina, pri vojakih. Fant večkrat rjje domov, pa navadno popisuje le, koliko zabave ima v Parizu, samo enkrat je pisal, da je vozil truk neprenehoma 72 ur in da je med celo vožnjo imel samo pet ur spanja. Pa se je zgodilo, da je Martin nastopil na radiu programu, kjer so ga izpraševali to in ono, in tedaj je tudi prišlo na dan, kako je vozil tančni truk poln gaso-lina po ozkih ulicah gorečega mesta Countances. Materi so poslali ploščo ali rekord tega pogovora za radio oddajo. Žena je silno vesela, ker zdaj lahko sliši svojega Tineta kadar hoče. -e- UMETEN LUNIN SVIT Amerikanci se poslužujejo ponoči v bojih z Nemci umetne mesečne svetlobe, ki motno razsvetljuje celo pokrajino, kakor bi mesec svetil. Velika žarko-mete, ki dajajo svetlobo za 100,000,000 sveč, naravnajo na bojnem polju proti nizkim oblakom. Svetloba se odbija od teh oblakov in nekako skrivnostno razsvetli celo okolico. Pravijo, da so se takega umetnega luninega svita prvič poslu-žili Angleži pri Caenu zadnje poletje. _ _o- ŠIRITE "AM. SLOVENEC"! NA KAPSULI SI KUHA Socony-Vacuum Oil Co. ja priila na dan a posebno snovjo, ki j« prirejena ▼ velikosti fižolovega srna, gori 25 do 30 minul in da toliko vročine, da si ameriški vojaki na bojiščih v nekaj minutah lahko pripravijo na takem ognju toplo koailo. Kapsula je narejena is posebno ižčižčenega parafinskega voska in žaganja. Vojak izkoplje v semljo 6 do 8 inčev globoko luknjico, vtakne noter to "pečico" in jo prižge, potem pa lahko takoj sačne kuhati, i peci, pražiti ali cvreti na njej, če ima kaj. vami in svobodnim industrijal-nim in poljedelskim Severom. Malo je bilo nade, da bi prišlo do sporazuma med svobodnim in individualističnim severnim duhom in južnim duhom, ki je hotel ovekovečiti moč aristo-kratičnih veleposestnikov s pomočjo črnih sužnjev. V predsedniških volitvah L 1860 je bilo suženjstvo glavno vprašanje. Zmagal je glavni zagovornik odpravitve suženjstva, Abraham Lincoln, in njegova izvolitev je dala povod za izstop Juga iz Unije. Sledila so štiri leta strašne državljanske vojne. V težkih časih vojaških porazov je bil Lincolnov duh, ki je držal skupaj Združene države. Jug je končno kapituliral in Združene države so se ža vedno iznebile prokletstva suženjstva. Abraham Lincoln je bil tipičen predstavnik novega naroda, ki se je bil razvil v Novem svetu od časov vojne za neodvisnost. Bil je potomec angleške družine, ki se je bila priselila v Massachusetts okoli 1. 1638. Njegov stari oče je bil farmar v Ken-tuckyju; ubili so ga Indijanci. Lincolnov oče Thomas pa je postal hlapec in se končno naselil na lastni farmi v Kentuckyju. Do svoje poroke ni Lincolnov oče znal ne pisati ne čitati. Sredi pragozda si je zgradil kočo iz hlodov in izredčil toliko gozda, da si napravi malo farmo. Tu se je Abraham rodil dne 12. februarja 1809. Že kot deček se je Abraham Lincoln preselil z družino najprej v Indiano in potem v Illinois. Težko je moral delati v svoji rani mladosti. Bosonog je pomagal očetu redčiti gozd, sekati drevesa, orati, sejati in spravljati koruzo. Od časa do časa je hodil v šolo, ali ves čas njegovega šolanja ni vsega skupaj znašal leto dni. Vzlic pomanjkljivi šolski izo- J brazbi so njegovi govori v kasnejših letih sijajni vzorci klasične angleščine in vsebovali so redko lepoto sloga. To je posebno res glede njegovega drugega inavguralnega govora, kakor tudi glede govora pri Get-iysburgu, ko je posvetil tamoš-nje narodne pokopališče za pa-ile vojake. V svojem devetnajstem letu ] je bil Lincoln izredno visok in j nočan mladenič; meril je 6 Sevljev in 4 inče. Bil je izvrsten ] -okoborec in tekač. Še kot mla- i Abraham Lincoln, 16. predsednik Združenih držav, je pro-slul po preteku treh četrtin stoletja, kar so Združene države nastale. Slabotne in razcepljene angleške kolonije ob atlantski obali so se med tem združile in ojačile v narod osemnajstih držav, ki se je raztegal do reke Mississippi. Jeffersonov nakup Louisiane pa je bil potisnil meje Združenih držav še dalje proti zapadu, kar do Rocky Mountains pogorja. Z razvojem dežele pa je porastlo tudi suženjstvo. Parniki, železnice, br-zojav in drugi izumi, ki so pospešili industrijalni razvoj, niso bili prišli zadosti rano, da bi bili preprečili preteči konflikt idej in interesov med južnimi, suženjstvo vzdržujočimi drža- denič je postal pomočnik na čolnu po reki Mississippi. Kasneje je postal prodajalec v šta-cuni; v indijanski vojni je služil kot dobrovoljec. Ves ta čas je marljivo čital. S to izkušnjo in samoizobraz-bo je v starosti 25 let vstopil v politično življenje in je bil izvoljen za člana illinoiške legislature. Dve leti kasneje je napravil odvetniški izpit in dobil je pravico do odvetniške prakse. Njegov napredek od tedaj je bil sijajen. Po treh izvolitvah v državno legislaturo je bil iz-i bran za člana Kongresa. Že pred tem je zaslovel kot prav-; nik in govornik na Zapadu. , Njegova debata z uglednim za- • stopnikom idealov Juga, senatorjem Douglasom, je končno obrnila pozornost vsega naroda na njega in ga napravila za logičnega kandidata protisuženj-skih držav za predsednika Združenih držav. Velika borba za ohranitev Unije je zahtevala, da predsednik Lincoln posveti ves čas in vso energijo izbojevanju zmage. Njegovi načrti rekonstrukcije, o katerih je tako sijajno govoril v svojem drugem inavgu-ralnem govoru, niso bili nikdar izvedeni radi njegove prerane smrti vsled ubojstva. Ali Lincoln se razodeva kot velik idealist, zagovornik socijalne pravičnosti in ljudskih pravic v mnogih govorih in poslanicah, . ki jih je izrekel za časa svojega bivanja v "Beli Hiši. V svoji letni poslanici na - Kongres, ki jo je spisal v decembru L 1861, pravi Lincoln i o razmerju med delom in kapi- ■ talom: "Delo je pred kapitalom in neodvisno od njega. Kapital je . le plod dela in ne bi nikdar ob-► stojal, da ni dela pred njim. De- ■ Id stoji VfSje od kapitala in za- ■ služi mnogo več obzira." Odgovarjajoč na novoletne ■ čestitke, poslane mu od javne- * ga shoda delavcev v Londonu, ! je Lincoln pisal 2. februarja I 1863: ". . . Naravno bogastvo,, u-godnosti in moč ameriškega na-1 roda je vse velikansko in njegove odgovornosti so dosledno ve-' likanske. Zdi se, da je usoda njegova, da pokaže, ali se more vzdržati vlada na podlagi člo-' veške svobode proti prizadevanju, da se ustvari vlada na izključni podlagi človeškega suženjstva." Njegov drugi inavguralni govor, ki je ž njim nastopil kratko pred svojo tragično smrtjo, je vseboval sledeče plemenite misli: "Z zlobnostjo napram nikomur; z milosrčnostio napram vsem; z odločnostjo v pravici, kot nam Bog daje, da jo vidimo, naj dovršimo delo, ki ga sedaj izvajamo; da obvežemo ra- _ ne naroda; da skrbimo za one, ki so prenašali breme vojne, in za njihove vdove in sirote — da storimo vse, kar more pomagati k pravičnemu in trajnemu miru med nami in z vsemi narodi." Izmed mnogoštevilnih izrazov sožalja, ko je svet pretresla vest o Lincolnovem umoru, je tipična sledeča resolucija skupine britanskih delavcev: "Abraham Lincoln se je omilil delavskim miljonom civiliziranega sveta. Zguba takega človeka je ravno tako naša kot vaša. On ostane shranjen v srcih britanskih delavcev in delavcev vsega sveta kot eden izmed nekronanih monarhov sveta." --o- SIN GLEDALIŠKEGA RAVNATELJA Očka (gledališki ravnatelj) vpraša sinka, ko se vrne iz šole : "No, Milček, kako ti je u-gajalo prvič v šoli?" "Hej, imenitno je bilo!" se pobaha sinko. 4 mils Dr. PeicKovo dolgo preizkušeni iloboko. To je več kot navadna odvajalnu — jo sdravilna tonika — je , t zmes 18 tiaravnili koreninic, zelišč in cvclja. Ho bo ko pripravi zamazana j ereva k delu. pomaga prijazno in glatI!:o odvajanje zabasaruu ostankov; odžene piin zapeke in j povrne želodcu prijazno gorlioto. Uživaj! e ga na« Jg^. tanko kot jd pred pisano If^&V na omotu. Ako želite ponovno uživati veselje, t f odpravo zapr« j^^^-Ul i miške neredno« sli in ponovno ffi-''IV udobnost v a- Z' šega želodca ob ji irtem caia — te» Olr // daj si nabavile j j // Hoboko še da- /A ^S.*// ne;. // i Ako ne morete kupiti tega v vaSi coac- JSini, pišite po "Spoznajte Hoboko" pcaadbo in dekiil beste— 7ASTON I 60c vredno— - MaSIuJ t poskusno Steklenico DR. PETER'S LŽčlV* OLEJ LINIMENT A — &ntiaep£enhitro pomag« p isti bolečinam revmatirma in nt-vTa!-5;«. hrbtntm miilmtn bolečina—, za eknrele fat bolne miiice—tekJjučenfo in izvi njeno »tt. DR. PETER'S MA GOLO — »Ik&line pomaga nekaterim začasnim neredom v želodcu kot kialiaaka nerr&avaoct ia pckocice area. I i^IjUeta~Posebne 1 i Ponudbe" Kupon — Sedaj j O Pritožno |e 3I. GLAVNI ODBOR: f Častni predsednik: GEORGE STONICH, 403 Mason Ave., Joliet, 111. , . Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, Illinois . 1. podpredsednik: STEVE J. KOŠAR, 4456 No. Kenton Ave., , Chicago, 111 , 2. podpredsednik: KATHRINE BAYUK, 528 Lafayette St, Ottawa, 111. ' | Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime Street, Joliet, Illinois ' Zapisnikar: JOHN NEMANICH, 650 N. Hickory St., Joliet, 111. ' Blagajnik: JOSEPH KLEPEC, 903 Woodruf Rd., Joliet, III. < Duh. vodja: REV. MATTHEW KEBE, 223 — 57th St., Pittsburgh, Pa. ' Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, HL ' NADZORNI ODBOR: ' ANDREW GLAVACH, 1748 W. 21st St., Chicago, I1L ' JOSEPH L. DRASLER, 1318 Adams St., North Chicago, Illinois ' JOSEPH JERMAN, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. ■ MARV KOVACICH, 2294 Blue Island Ave., Chicago, I1L ' JOHN DENŠA, 2730 Arthington Ave., Chicago, UL Predsednik Atletičnega odseka: GABRIEL DRASLER, 519 — 10th St., Waukegan, I1L < URADNO GLASILO: < AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, III * Do 1. jan. 1944 je DSD izplačala svojim članom in članicam in * ^ njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter dru- < , gih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. , , Društvo za DSD se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 8 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladin- i * ski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni 1 ■ certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year . i Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne opera- ' ' cije in poškodnine. * Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experi- 1 i ence tabeli. >• DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). , > Uradni jezik je slovenski in angleški. , Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno l sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime Si« Joliet HL ' FINANČNO POROČILO D.S.D. — FINANCIAL REPORT H. F. S. Od 1. julija do 31. decembra 1944 Dohodki — Receipts: S Preostanek dne 1. julija — Balance_________________________________________________$127,932.05 Prejeli za smrtAinski sklad — Mortuary Fund.............$ 6,280.10 Prejeli za poškodninski sklad — Disability Fund...............625.30 Prejeli za mladinski sklad — Juvenile Fund................378.88 Prejeli za bolniški sklad — Sick Fund _____________________________2,635.80 Prejeli za stroškovni sklad — Expense Fund____________________________1,418.41 Prejeli za konvenčni sklad — Conv. Fund.....................81.75 Prejeli obresti — Interest____________J.______________________________________1,415.23 Prodani Bondi — Bonds Sold ________________________________37,052.91 Posojilo na certifikate — Policy Loan ________________________________________50.00 Skupni dohodki — Total Receips.....„......................................$ 49,938.38 Skupaj — Total -----------------------------------------------------------------$177,870.43 Stroški — Disbursements: Izplačali za posmrtnine — Death Claims________________„„. 2,350.00 Izplačali za oper. in pošk. — Disability Claims____________________________905.00 Izplačali za bolrftške podp. — Sick Claims__________________________________2,364.00 Plača gl. uradnikov — Officers' Salaries ____________________________________* 915.00 Dnevnice in vožnja — Per Diem & Travel__________________________________52 02 Za Glasilo — Official Pub_____________________________________________________________________519.00 Nagrade novih čl. — Comm. New Members__________________________________179.17 > Zdravniške preiskave — Med. Fees______________________________________________________10.00 Oglasi — Advertisement________________________________________________________________________56.00 Telefon — Telephone______________________________________________________________________________________________19.15 Poštnina — Postage ..............................._____ x 16*70 Shramba na banki — Safe Deposit Box ________________________________________7.20 Tiskovine — Printing __________________________________________________91.00 Uradne potrebščine — Office Supplies __________________________________________12.11 Potografi listin — Photostates ..........................................5.30 Dnevnice in vožnja gl. uradnikov in delegatov — Per diem & Travel Officers & Delegates________________________1,341.25 Konvenčna sv. maša — Convention Mass ______________________________? 20.00 Konvenčna dvorana — Convention Hall________________________________50.00 Konvenčni znaki — Convention Badges ____________________________________________14.24 Aktuarska pomoč — Actuary Services _______________________100.00 Najemnina gl. urada — Rental Home Office...............60.00 Dozorele obresti — Accrued Interest__________________________________________173.76 Kupili Bonde — Bond Purchases ______________________________________________36,138.60 * Skupni stroški — Total Disbursements............................$ 45,399.50 Skupaj — Total ................................................................$132,470.93 Razlika v bondih — Diff. in Par Book Value Bonds....................... 1,439.66 Preostanek — Balance-_______.__________________________________________________$131 031.27 Raz poz« dba premoženja — Investments: North Bergen, N. Jersey Gen. Obi., 3%%.................. $ 5 000 00 City of New York Sch. Dist, 3Ya%.................__ 5 000 00 City of Royal Oak, Mich. Rel, 3%%..............................5,0£»!00 County of Dokata, Neb. Ref., 2%% 5 000 00 Puerto Rico, Water Ref., 3V*%.....................1 Z 5[tm00 Lower Colo. River Auth., 3%%.........1 5 000 00 County of Charlston Ref., 2%%______________5^000 00 City of Lincoln Prk. Sch. Dist, 3%..._.....................5,000 00 Salt River Project, 3Vt% 5 000 00 The Brooklyn Gas Co., W ^ZZIIZZ The Greyhound Corp., 3%.........................................................5,000.00 SSSl Ra^°.?orp' ...........-..............................5.°°o 00 Southern 111. Missouri Bridge, ........................_„ 3,000.00 Illinois.Cent. R. R„ 5%................................................................1,000.00 North Shore Gas Co ........................................................1,000.00 U.S. Defense Bonds, Ser. E&F, ......._....................... 25,000.00 DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ST. 11 DSD Pittsburgh, Pa. Cenjeno članstvo! Vsi ste vabljeni na našo red no mesečno sejo, katera se vrš j v nedeljo 11. feb. ob 9:30 do poldne v Slov. Domu soba 11. Kateri še niste prejeli novi} poškodninskih listin, jih dobit« na tej seji. Kdor hoče biti zava rovan za vse poškodbe in ope racije, za katere DSD izplačil je, bo tudi plačeval 10c več me sečno, kdor pa ne mara podpoi za poškodbe, pa bo plačeval 10c manj kot je dosedaj. Pomnite pa, da v slučaju kake poškodbe in nesreče ne bo Družba dajala nikakih milodatov onim, kateri niso zavarovani v po-škodninskem skladu. Poprej so bili vedno izgovori, da če bi pri DSD vpeljali več podpor za poškodbe, bi tudi plačevali tozadevne asesmente. Sedaj jih pa imate, in upamo, da ne bo niti eden član(ica) našega društva, kateri bi ne bil zavarovan v po-škodninskem skladu DSD. Pri pittsburški Sv. Družini imate najboljšo ugodnost biti zavarovani z najmanjšimi mesečnimi prispevki, ker pri nas ne pobiramo posebnih naklad za društvene stroške. Vaš odbor se je tako globoko ponižal pri svoji plači, da je dal vam priliko biti zavarovanim napram vsem nezgodam za najmanjše asesmente.' Zatoraj je paša dolžnost, da sodelujete 3 svojim odborom, kateri se žrtvuje ne za plačo ampak za korist vas vseh. Naprošeni ste tu-ii, da pridobite vsak in vsaka novih članov(ic) v odrasli in mladinski oddelek DSD. Vse članstvo pozdravlja 1 Tajnik. -o- HOLY FAMILY LADIES LEAGUE Joliet, III. Nile of January 3 L 1945 TEAM STANDINGS Won ' Lost Vice-Presidents____34 23 Presidents ____________ 28 29 Treasurers :___________ 26 31 Secretaries........1___ 26 31 INDIVIDUAL STANDINGS Aver. Games Series ages 1.D. Wedic...... 57 9080 159.17 2. M. Jamnik____ 57 8528 149.35 3. L. Cagnon „ 57 8151 143.— 4 J. Zinser _____ 57 8142 142.48 5. D. Riblon .... 54 7635 141.21 6. J. Bambic .... 51 6895 135.10 7. E. Franzen _ 60 8077 134,37 8. V. Pellegrini 9 1178 / 130.08 9. C. Garbin .... 54 6962 128.50 10. Jo Cirrencione 54 6848 126.44 11. E. Zinser ...... 54 6743 124.47 12. N. Cirrencione 60 7447 124.07 13 F. Leonard „ 60 7408 123.28 14. F. Manno .... 57 6672 16.03 15. M. Foster .... 55 6208 112.48 16. A. Verschuur.. 9 832 92.04 i Subs: 1. Jo Vancas .... 30 4425 147.15 i 2. M. Berrong .. 3 369 123.— 3. Kay Despo .! 45 4824 107.09 High Games 1. Dolores Wedic, Pres ............. 248 2. Marge Jamnik, V. Pres ....... 229 High Series 1. Dolores Wedic, Pres. __________ 556 2. Lorena Cagnon, Treas.......... 538 High Team Series 1. Vice-Presidents ....................... 1714 i 2. Treasurers............................ 1713 Vice-Presidents ___________________ 1713 YOUR REPORTER. | ! DR. H. M. LANCASTER i 'i Dentist i 'I 2159 West Cermak Road i Telefon Canal 3817 i (ogel Leavitt St.) CHICAGO, ILL. U. S. Treasury Bonds, ________________________________________3,000.00 Federal Savings & Loan, 3%________________________________2,000.00 U. S. Postal Savings, 2%__________________________________________________1,500.00 City of Joliet Impr. Bonds, 6%________________________________________________3,459.00 City of Rockdale, Impr. Bonds, 6%..................................5,900.00 City of Lockport, Impr. Bonds, 5%............................. 500.00 Calumet City, Impr. Bonds, 6%...______________________ 837.08 Policy Loans, 6%..-________________________ 200.00 Mortgages, 5%_____________________________________________10*900.00 Checking Accounts, y ____________________________________________12,735.19 , Skupaj — Total-------------------------------------------------------„..$131,031.27 Nabrani asesment še ne poslani na gL urad — Dues collected, not yet received ____________..„____________________________________________1,277.57 Članstvo dolguje — Due from members ______________________________.__________1,024.18 Dozorele in dotečene obresti — Int. due and accrued__________________________1,629.84 Inventar premičnega premoženja — Inventory____________________________________________________750.00 Skupaj — Total _______________________________________________________________.$135,712.86 Neizplačene posmrtnine — Unpaid death claims.............................. 1,313.00 Skupno premoženje — Total Assets ______________________________.$134,399.86 Nadzornemu odboru bratsko predloženo na letni seji dne 25. jaunarja 1945. Respectfully submitted to the Board of Trustees this 25th day of January, 1945, GEORGE STONICH, predsednik — President FRANK J. WEDIC, tajnik — Secretary JOSEPH KLEPEC, blagajnik — Treasurer S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, tei vse listine in posojila Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja, in da je vse v najlepšem redu. This is to certify that we examined the books of the Secretary and Treasurer, also all Society documents and investments,- and found everything to correspond and in order according to our best belief. ANDREW GLAVACH, 1. nadzornik — Trustee N JOSEPH L. DRASLER Jr., 2. nadzornik—Trust« JOSEPH JERMAN, 3. nadzornik—Trustee Subscribed and sworn to before me this 25th day of January, 1945. (SEAL) ANTON NEMANICH, Notary Public My commission expires June 10, 1945. A NOVEGA SVET Ta tekoči teden bo izšla februarska številka "Novega Sveta", s sledečo vsebino: "KLEKIKALIZEM" (uvodni članek). — "PREGLED" (po-jlitičnih dogodkov). — P. Bogomil Trampuš: "VIHAR" (pesem) . — Dr. D. Doktorič: "DORA SV. CIRILA IN METODA" (zgodovinski opis). — J. M. Trunk: "STRAHOVI IN DU-]HOVI NA LOVU" (lovska črtica). — Iv. Zorman: "POTA" (pesem). — Dr. J. L. Zaplot-j nik: "BERNARD LOCNIKAR" j (življenjepis). — J. 3VT. Trunk: ■ "TIHE URE — IZBEGAVANJA" (premišljevanja. — "DR. ! MATTHEW SETNICAR" (živ-| ljenjepis). — I. Sašelj: "DOLENJSKI PREGOVORI IN REKI". — "SLOVENSKI PIJO- |NIR" (zgodovinsko opisovanje !Slovencev v West Allisu, Wis.). — Dr. J". L. Zaplotnik: "DODATEK K ŽIVLJENJEPISU G. j RUDE POTOČNIKA".—"DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za gospodinjstvo in zdravje).—"ZA SMEH IN ZABAVO". — Z. O.: "NEVESTA Z MILIJONI" (zanimiv roman). - - ■ . v . i Družinski mesečnik "NOVI SVET** izide vsak mesec razen v mesecu avgustu okrog 15. dneva v mesecu. Vsaka številka je napolnjena z zanimivo vsebino. "NOVI SVET" stane letno samo $2.00. Za Kanado in ostalo inozemstvo $3.00. Naročnino; 1 je poslati na Upravo "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Rd.,j Chicago 8, Illinois. KDAJ JE PES NAJVEČ VREDEN Neka Mr. in Mrs. Raymond F. Brown iz Rochester, N. Y., imata majhnega belega psička, ki ga kličeta "Iskra". Da je pes lahko veliko vreden, o tem nel bomo razpravljali. Ali ta psi-j ček je bil nekaj časa še prav posebno dragocen. Požrl je namreč poročni prstan in demantni i prstan svoje gospe. Demantni' prstan sam je biJ vreden $1,000.1 1 Seveda so mu. morali dati ne : kakšne medicine, da sta tist! 'dva prstana spet prišla iz nje j ga. Kakor hitro se je to zgodilo i je bil psiček spet veliko man, 'vreden, toda pomislite, kak< ' srečna je bila njegova gospa l ! VELIKA I TfICTORr KAMPANJA [ 4 Amerikanskega j Slovenca" j h traja od 1. februarja do 15. aprila 1945 j \ POSEBNA NAGRADA ZA VSE STARE IN NOVE NAROČNIKE JE I ( I I VELIKI PRAKTIČNI | C M "GLOBALNI ZEMLJEVID" j I L I dobi ga vsakdo, ki bo tekom te kampanje plačal celoletno naročnino. Pol-1 K J letne naročnine ne pridejo v upoštev. * 18« POSEBNE NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE I F Za one, ki bodo listu "Amer. Slovenec" pridobili tekom te kampanje nove naročnike, S pa »o razpisane posebne nagrade. j| I NAGRADE SO SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE: 1 I ZA ENO CELOLETNO ALI DVE POLLETNI NOVI NAROČNINI DO- I k BI VSAKDO, ki jih pridobi sledeče tri slovenske 10 palČne gramofonske plošče: ■ k Štev. 23025 "PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA" fl I "OH, OH URA ŽE BIJE" 1 ' Štev. 23028 "VSI SO PRIHAJALI" "MLINAR" F Štev. 23027 "MENE PA GLAVA BOLI" k "PA KAJ 1*0 MORA BITI" fl i ZA DVE NOVI CELOLETNI ALI PA ŠTIRI POLLETNE NOVE NA- 1 ROCNINE, pa dobi vsakdo ki jih dobi, DVE dvanajst palčni plošči in ENO de- C set palčno ploščo, kakor spodaj navedeno: _ ■ Štev. 73001 "ZLATA POROKA", 1. in 2. det (12 palcev) ■ Štev. 73002 "KADAR IMAJO VSI JOŽETI GOD" (12 palcev) I I "BOTRINJA" . J k Štev. 23026 "POBIČ SEM STAR ŠE LE 18 LET" (10 palcev) 1 I "JURIJ BENKO, VZEMI LENKO" 1 I Poleg teh treh plošč za dve novi celoletni naročnini ali štiri nove polletne, dobi L vsakdo še lepo povestno knjigo "ENA BOŽJIH CVETK". V j Vse te tu določene nagrade pa veljajo samo dokler zaloga traja teh določenih ■ L predmetov. V slučaju, da med kampanjo en ali drugi teh določenih predmetov poide, V si Uprava pridržuje pravico ukiniti te nagrade, ali pa jih nadomestiti s kakim drugim fl r predmetom iste vrednosti, ki bo na razpolago. M Zato kdor želi te nagrade naj pohiti z agitacijo, dokler so predmeti na roki. ■ GENERALNE VOLITVE MARŠALA ALI KRALJICE 1 Da bo pa ta velika "VICTORY" KAMPANJA imela tudi kaj življenja v sebi, komo v tem času izvolili tudi novega MARŠALA ali KRALJICO vseh naročnikov "AM. SLOVENCA". Tekom teh volitev bo imel vsak naročnik "Am. Slovenca" star ali nov pravico voliti. Glasove bo štelo po sledečem določilu: VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za stare obnovitvene naročnine, bo štel 100 glasov. VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za nove naročnine, pa bo štel 5,000 glasov. Kandidata more prijaviti vsak. Tudi lahko se vsak sam prijavi. Pogoj je, da s prijavo mora poslati eno novo naročnino, zase, ali za drugega in z naročnino tudi seveda plačilo za naročnino. Brez nove naročnine ne more nihče prijaviti, ne postati kandidat. Po prejemu prijave in z isio vsaj ene nove naročnine, ki mora biti plačana, UJ>rava lista .objavi ime kandidata in število glasov, ki jih s tem dobi, po zgoraj določenem redu. Novim naročnikom se smatra vsakdo, ki ni bil naročen na "Am. Slovenec" vsaj šest mesecev pred prejemom njegove naročnine. Tisti KANDIDAT (TINJA), ki bo dobU(a) tekom te kampanje od 1. februarja pa do 15. aprila 1945 najvišje število 2ls&ov, bo izvoljen če moški za častnega MARŠALA če pa ženska pa za častno KRALJICO vseli naročnikov "Am. Slovenca". Zraven tega bo dobil(a) častno diplomo v pozlačenem okvirju, kot glavno nagrado te kampanje.- Tisti, ki bo dobil drugo najvišje število glasov tekom te kampanje, bo izvoljen za častnega PODMARŠALA, če ženska pa za častno FOD-KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Tisti, ki bo dobil tretje najvišje število glasov tekom te kampanje, bo pa izvoljen za drugega častnega PODMARŠALA, če ženska, pa za drugo' častno PODKRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Zraven dobita drugi in tretji glavni zmagovalci lepo častno spominsko diplomo kot kampanjsko nagrado. Za slučaj, da v tej tekmi dobita dva enako število glasov, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade. V kakem morebitnem sporu ali pomoti si Uprava pridržuje pravico razsodbe. Z vsako naročnino, predno je mogoče isto upoštevati, mora Uprava sprejeti planilo za isto, drugače ne pride v upoštev. Imena kandidatov bodo objavljena v "Am. Slovencu". - Vse pošiljatve in naročnine naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Road, Chicago S, Illinois ! NA NOGE VSI NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI! r Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC " Petek, 9. februarja 1945 Dušica - Rožamarija j — Agnes Giinther — a "Sama si je to zadala, zdaj pa hoče vse na cfruge zvaliti, izpustite me vendar, gospod grof! Jaz sem velika reva brez vsake zaščite . . . Gospod grof bi ne smeli tako ravnati... Otrok prav zares ni normalen! Vidi mrtve ljudi, ko vendar ni duhov in je neomikano, če dandanes kdo v nje veruje." "Potem pa kar z menoj k sodniku! Ta ima sobo za omikance in neomikance. Tam boste lahko prav dolgo sedeli v vaši rožnati bluzi, dokler gospodje vsega ne opravijo. Gospodje bodo vse razčistili. — Morebiti pa hočete rajši ponoviti pred menoj tele besede: 'Izjavljam, da sem neopravičeno zahtevala od princese častno besedo ter ji isto vračam*. —" "Moj Bog, moj Bog! Kako po nedolžnem sem »e zapletla v to zadevo! Privolim v vse, samo izpustite me! —" Že je gospodična zopet sama v dolbini polžastega stopnišča. Harro pa govori z gospodom dvornim svetnikom: "Gospod dvorni svetnik, blagovolite brž pregledati princeso! Deklica je pri njej. Gospodična Braun je neuporabna, poslal sem jo spat..." In znova sedita knez in grof Thorstein skupaj, toda tokrat okoli mizne plošče, ki je tako bogata na spominih. Iz notranjosti pa se čuje stokanje. Presunljivi otroški kriki! Knezu je od groze obraz skoraj zasivel. — "To je vendar strahotno, Thorstein! Saj ostanete čez noč pri nas! Kako so me te ženske izdale in prodale! Ta Angležinja! S polovico njenih čednosti bi lahko preskr-bel dekliško sirotišnico!". Zdaj se prikaže ves zardel dvorni svetnik ter namigne Harru: "Vstopite, prosim! Otrok je še vedno nemiren." Dočim je sedel Harro z Babeto ob otroški postelji, je gospod dvorni svetnik poročal prestrašenemu očetu, ^elo mučno je bilo zdravniku to poročanje. V svoje opravičilo je navedel, da se je moral v zadnjem Času boriti zoper škrlatinko, ki je razsajala v neki gozdni vasi. V grad ni zahajal, ker ga niso klicali. Danes zjutraj je videl malčico le za trenutek ... Dušica, ki je doslej tako trdovratno molčala, hoče zdaj vse povedati. Močno ji u-triplje srčece, ko pripoveduje svojemu prijatelju : "Ako človek ne more spati, mora jemati obkladke. In gospodična Braun se me je dotaknila, jaz pa sem zakričala: prevroče je. Ker pa navadno toliko kričim, ni odvzela obkladka. Ležalo je na meni kot žgoča krogla. Hudo sem se jokala in gospodična Braun tudi, veš, zaradi Karla. Ce bi namreč jaz to povedala bo ona morala iz službe in Kari bi se ne poročil ž njo. In nikdar, prav nikdar več bi ne dobila moža. Tudi s plišem prevlečene zofe bi ne dobila, dokler bi ne postala stara in imela nagubančeno čelo. Morala bi se ukvarjati s tujimi otroki in se pustiti jeziti od vzgojiteljic in go-spodičen. Ce Karla ne dobi, bi morala enostavno umreti ali pa iti v vodo. Kadar bi jo potegnili iz vode bi ji morali zlomiti kosti, ker bi je ne mogli položiti v krsto, kakor pri ključavničarjevem Fricu. O, Harro, če bi bila jaz kriva, da bi ubogi gospodični Braun zlomili kosti! In zato sem se .obvezala, da tega nikdar ne izdam. Ker mi pa ni hotela verjeti, sem ji dala častno besedo. — Mi Brauneckerji imamo vsi častno besedo, čeprav smo še majhni in še nismo birmani. Nato je postala dobre volje in tudi jaz sem bila vesela. Ona je rekla: To bo kmalu zopet Ibolje. Miss Whart pa je izvedela, da me gospodična ni okopala in' morala je to storiti. Zato pa ni moglo biti bolje. Najmanj sem smela to povedati gospodu dvornemu svetniku in morala sem ga nalagati To je pač v zvezi s častno besedo. Kaj ne, Harro, gospodična Braun ne bo primorana iti v vodo?" "Nikdar! Rožnata bluza ostane suha, to ti obljubljam, dušica! Ti si držala častno besedo in si pristnar In ko bi za to vedel gospod z mečem, bi pred teboj salutiral, ta- < ko pristna si. Zdaj pa le mirno zaspi!" "In očetu povej, da ne lažem. To storim le tedaj, kadar mi drugega ne preostaja." j Zdaj se dotakne nekdo njegovega rame- i na. Bil je knez, ki se je bil tiho približal posteljici, v kateri leži njegov otrok, obdan z zlatimi kodri. Rdečelična lutka, ki je dušici tako slična, leži poleg nje. "Pridite z menoj, grof Thorstein! Kaj porečete k temu? Srce mi poka, če pomi-' slim,kako so me goljufale te vražje ženske. Kaj čudo, če jim je pobegnila. Meni se pa j tudi ni zaupala!" "V učni sobi sta. Knez stopa počasi gor in dol, nadaljuje: "Vam se je otrok zaupal!" "Presvetli, meni se tudi ni zaupal, zaradi dane častne besede ne." "Ali je ta zadeva s tem v zvezi?" VDa. In zaradi častne besede se je pustil dnevno mučiti." In Harro pripoveduje pri-sluškujočemu očetii zgodbo uboge dušice. Ko podaje očetu sliko njegove malčice, se mu močno dozdeva, da se pojavlja v knezovih očeh rosen sijaj. "Tako torej gledate vi mojo malčico! Toda vi še ne veste vsega." "Prepričan sem sam, da bo dušica imela še marsikatero skrivnost." "Ali ste bili vedno tolik prijatelj otrok?" "Razumem tole majhno gospodo bolje nego odraslo. Našla sva se pa tudi v posebni uri, ko sva oba iskala Božička. Jaz sem se bil v poslednjih letih malce spri s svojo dušo. In otrok!.. * Obdaja ga je neka sapica .. Morebiti ker je še tako majhen, nežen in osamel... Ta sapica prihaja od tam, kjer so skrivnosti doma." Zunaj v zimsko noči šumi lipa ^.. Harro sedi in gleda v noč. Svoje prodirne oči ima uprte v temo. Obdaja ga dih zamaknjenja in odtujenosti. Kar začuti, da se ga je dotaknil knez, ki ga zaprosi, naj mu pomaga .pri njegovi ubogi, zapuščeni malčici, dokler ne dobi znova matere.— lil. Častna dvorana. Naslednjega jutra so v gradu z veliko naglico polnili kovčege. Četudi se je Miss Whart sklicevala na angleškega poslanika, sta vendar že k vlaku ob desetih vozila prtljago dva težko obložena voza.'— Šivilja Rozika je sedela ob posteljci malčice. — Harro pa se je bil zopet izgubil v svojih razvalinah, odkoder se ne prikaže več, dokler ga ne pokličejo. Jutro namreč ni noč in on noče vzbuditi domneve, da se smatra za nujno potrebnega. Čaka ga pa tudi obilo dela. Toda vsi svitki in tapetni osnutki so izginili.--- Harro sam stoji pred svojim stojalom in če se slučajno ozre na svojo roko, ga ošine rdeči žarek iz njegovega prstana. Očetov pečatni prstan je bil v Berlinu odložil, ker ni bil več prikladen njegovim novim življenjskim okoliščinam. — Ako čjovek ni vajen prstana in ako mnogo dela z rokami, tedaj mu povzroča takle prstan nekam čuden občutek. Ne more si kaj, da bi ga ne pogledal ter mislil na stari izrek, katerega nosi. Ali je bil mož, ki je nosil ta prstan, že res tako obračunal z življenjem? Ta rdeči žar ga moti pri delu! — Tapete je že opustil. — Tako neizrečeno svečano mu je pri srcu in njegovo delo je tako vsakdanje. Saj tudi on zasluži praznik, so morali svitki s tapetami v kot. Branili so se sicer, češ da ne bodo pravočasno dovršeni. Toda vse jim, ni nič pomagalo. Morali so v kot. % Harro že dolgo ni več slikal. Odkar mu je društvo umetnikov vrnilo njegovo zadnjo sliko, ki leži še v zaboju, ni vzel več čopiča v roke. (Dalje prihodnjič) S1EGFRIEDO V A ČRTA PREBITA; RUSI PREKO ODRE; O SESTANKU 'VELIKIH TREH* j (Nadaljevanje s 1. strani) na Berlin. Berae, Švica. — O sestanku | "Velikih treh", ki se vrši nekje v Črnem morju, svetovna jav-j nost mnogo ugiba. Preko Lon-,dona so prišle v svet nekatere i vesti o sestanku. Govori se, da i so vsi trije vodilni državniki Churchill, Roosevelt in Stalin edini v tem, da prvo je zrušiti; Hitlerjevo Nemčijo. Za tem so1 druge važnosti na vrsti. Bavijo se pa tudi z vprašanjem, kako naj po zmagi ohranijo pribor-jen mir, za katerega se zdaj lepo in žrtvujejo. Razne razmejitve bodo prepustili poznejšim rešitvam. Padla pa bo skoro gotovo neka rešitev glede Jugoslavije, o-menjajo poročila. Spor med kraljem Petrom in maršalom Titom mora končati, vsaj Churchill tako zahteva. Morda ta odločitev pokaže, kakšna usoda je določena za Jugoslavijo. V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI nase ljubljene hčere in sestre SYLVIA MARSEL ki nas je za vedno zapustil 10. februarja 1941. štiri leta so pretekla, odkar nebeški uzivač raj. Bolj živ spomin je naš na tebe. kot bil v začetku je kedaj. Sladkosti Več ▼ spominu sije. so lahka naša pota vsa, z radostjo večjo srce bije, kot prej ▼ življenju kdaj nam je. Ko svet trepece.od grozote, pri Bogu Ti se veseliš. Zdaj tudi brata so Ti vzeli, < tako sva z mamo čisto sama. Daj, prosi Sylvia Boga. da bi nekoč v nebeškem raju veseli zopet se sestali in večno vsi bili tam doma. Žalujoči ostali: JOSEPH in MARY MARSEL, starši; RAY, bral. Ottawa, Illinois, dne 9. februarja 1945. i V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI našega ljubega soproga in očeta ANTON HREN ki nas je za vedno zapustil 9. februarja 1944. Eno dolgo leto je minulo, odkar si zapustil nas, a spomin na Tebe in ljubezen do Tebe nam ne preneha poprej, dokler se ne združimo tam. kje ni ločitve več. V 'grobu hladnem mirno spa vaj. rešen truda in skrbi, ljubi mož in dragi oče, večna luč naj sveti Ti! x Žalujoči ostali: JOSEPHINE HREN, soproga: ANTON, JOSEPH in LOUIS, sinovi in njih družine. Milwaukee, Wis., dne 9. februarja 1945. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD f V CHICAGI ■ LOUIS J. ZEFHAN 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phpne Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljii avtomobili za pogrebe, krste in ienitovanja.—Mrtvaška kapela aa razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. DR. FRANK T. GRILL j ZDRAVNIK in KIRURG Stanuje in ordinira na: / * s] 1858 W. Cermak Rd., -:- Chicago, Illinois od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob i] nedeljah po dogovoru. _ ( Telefon ▼ uradu in v stanovanju CANAL 495S I -1 IZŠEL JE I = VELIKI ! ANGLEŠKO-SLOVENSKI jBesednjak j Id ga )• spisal in izdal DR. F. J. KERN X To je najpopolnejši angleško-slovenski besednjak s angleško izgovarjavo. Po tem besednjaku so popi>aševalL Zdaj = je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 f kar je poslati s naročilom. T3s%4d ga želijo dobili, naj takoj pišejo ponj na naslov: I KNJIGARNA AM. SLOVENEC ! 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois ___________H Tita. Tito ... well, zdaj je na konju, nič ne pomaga. Trdijo, j da je s Stalinom vred — rea- f list. Ni štoknil Srbov, dasi je bi- < lo hudo tudi med njimi, priznal i je njih ljubezen do domovine, 1 svobode, omenil, da bo Beograd i glavno mesto nove Jugoslavije, j S tem je podprl srbski narodni ponos, podprl nekaj dobrega velesrbstva, ne čaršijskega in ' jžaklarskega velesrbstva, ki je * pognalo Jugoslavijo v propad. -it Zagrizenost ni nobena gorečnost, ni navdušenje, in naj ■ gre pri tem za najbolj idealno, * najboljšo, pravično in objektiv- * no resnično zadevo. Kdor po- 1 stane zagrizen, izgubi mentalno ravnotežje. Posledica je, : da je piker, osast, nestrpen, strupen, grob, neotesan, fanatičen, sirov, krut, barbaričen, ako pride do neke moči in se more znositi nad kom, ki mu noče v vsem le kimati. To se opazuje ne le na verskem polju, kjer postane zagrizenost v fanatizmu najgrša prikazen v družbi, na vseh poljih medsebojnega udejstvovanja je tako. Navadno se neki navidezni gorečnosti pridruži še vse kaj drugega, in ker je vsak na dmi tudi sebičen, vidi le sebe in svoje interese, in če se ta sebičnost ne zajezi ob pravem času in pravi meri, se gorečnost iz premeni v nestrpnost, fanatizem. Take prikazni izrazuje neko reklo, ki se nanaša sicer le na versko stran, I pa velja na vseh poljih dru-Ižabnega udejstvovanja. To re-Iklo je: Non propter Jesum, | propter esum — ne gre za Jezusa in njegove interese, gre | za kruh, zaslužek, službo, na-i predovanje, toraj gre za lastne in večinoma sebične interese. Nekdo pride v dotiko z "mi-j "ministrom." To je velika I "zverina," ko prej kaj takega i 'e nikoli ni bilo. Minister in kar on zastopa je lahko O.K., ampak drugemu zaide taka jninisterska roba v glavo, da sliši prav nebeško muziko za ! — se, za lastne interese. Saj j lahko po taki ministerski "zve-| rini" še on nekaj postane, in j za človeka ni mere, ako ga kaj I takega "prime," Ce se mu kdo ! na ta ali drugi način ustavlja, ! začne okoli sebe udrihati ka-jkor besen, postane nestrpen, ! fanatičen, zagrizen, grob, si-j rov, neotesan, ker mu pri na-I sprotovanju za dosego njego-j vih interesov pada krona raz glavo. Upije, da mu gre za načela, za stvar, pa mu gre le za lastno osebnost. J. M. Trunk To se pojavlja na vseh poljih, in v tem je korenina tistega grdega fanatizma, ki se o-deva v plašč navdušenja, pa je vse navdušenje le stikanje za lastnimi interesi. Načela postanejo — skleda, korito. ★ Ivan Belec iz tistih dni je baje postavljal slovanstvo nad cerkev, in kaj takega se dogaja še danes gori v Leadvilla. Uff, uff . . . hudo grešna roba. "Zanimivo in — poučno." Se poznamo! Ce je I. Belec tako delal, mu je Bog grehe odpustil, ampak preveč poučno ni, če kak fajmošter tako dela. Don't worry. OWEX DAY IgH^I VITAMIN «L=J»TABLETS Mfc TPHINK of it! Yoor min- HRv * imam dally requirement« PWT^ of A «ad D Vitamins or of ' B Complex Vitamini, in one Sua t II pleasant tablet. Rt member _\ the name ONE-i-DAT KlS^^-(brand) Vitanja Tableta. | Vt NERVINE H?r>ž3fl nO TENSE nerves make i/yoa Wakeful. Cranky, / .v^/ttS Kestless? Dr. Miles Nerrins M^J/1 helps to lessen Nervous kw T Vtl Ters»on. Get it at roar drur W / A-J »tore. Read directions and 'V ' B Bse 03 Alka-Seltzer Tt/ HKN Headaebe. Hn- VJ^XaJ " cnlar Pains or Simple M I ^Lf Neuralgia, Distress after I v Meal®, Gas ra Stomach, or 1 v" "Moraine AfUr** interfere with your work or spoil /I I \ your fan, try AJka~Seltxar. fj! | NOW. more than ever, you want *to stay on the job and do your full share of the work which must be done. Headache, Muscular Pains, Simple Neuralgia. Functional Monthly Pains slow you down, interfere with your work, spoil your fun. Have you ever tried DR. MILES Anti-Pain Pills when any of these common pains have made you miserable? Dr. Miles Anti-Pain Pills are pleasant to take, and prompt in action. They do not upset the stomach or make you constipated. A single tablet usually brings relief. Dr. Miles Anti-Pain Pills are compounded under the supervision cf competent chemists. 4 Get Dr. Miles Anti-Pain Pills at your drug store. Kegular package 25*. Economy package $1.00. Head directions and take only as directed.