Št. 302 (14.698) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 J300 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 11. NOVEMBRA 1993 SENAT / ZAVRNJEN USTANI ZAKON Italijani na tujem ostajajo brez volilne pravice Izid glasovanja odprl nove polemike med strankami Za glasovanjem se skriva vprašanje predčasnih volitev Dozorel je čas za volitve Včerajšnje glasovanje v senatu je odpravilo Se eno možnost odložitve političnih volitev. Po zavrnitvi zakona, ki naj bi omogočal glasovanje Italijanom, ki živijo v tujini, ni treba spreminjati pre ogov o volilnih okrožjih in okoliših. Mor-a je bii glavni razlog včerajšnjega spodletelega glasovanja v senatu prav v strahu, da bi odobri-ev zakona pomenila novo zavlačevanje. To tudi j izjav v senatni zbornici in Se zlasti iz dogajanj zadnjih dni, ko je sla po volitvah moC-no narasla in je postalo jeisno, da so Čimprejšnje vo itve verjetno edini izhod iz vrtinca afer in Škandalov ki v zadnjem letu pretresajo Apenin-spocl °tv ' nie®ovo Pdiihko in tudi njegovo go- la^° pričakujemo, da tisti, ki želijo odložitev volitev, ne bodo odnehati. 2e na vCe-rajSnjem zasedanju deželnega sveta Furlanije -J js e krajine je prišla do izraza volja po pre-e avanju kart v zvezi z volilnimi okrožji in je s pSCma zarisala popolnoma nova okrožja, na-es ° samo iznesla samo utemeljene pripombe moškemu načrtu. Vendar je zelo verjet-. an ° "komu ravnanju, Se zlasti Ce se bo vor i°n r^° veC de2el. sledil zelo rezek odgo-pravkov T?ctne *preiel predlaganih po-Drpnstnl n k hočejo Se odlašati, bo torej -j- f- za(hije sredstvo: zavlačevati z odobrit- bi lu “dI2av” CerajSnjega glasovanja v parlamentu torej ne gre ocenjevati kot glasovanja proti Italijanom, ki v!)o v tujini. Kot običajno so ga narekovati iz-razito notranjepolitični problemi. To pa je samo e dokaz vec, da ta parlament ne zna in ne more veC umirjeno razpravljati o kateremkoli proble-mu m ga bo moral v CimkrajSem Času zamenjati parlament izvoljen na osnovi nove zakonodaje rn v katerem ne bodo veC sedeti Številni poslanci m senatorji, ki jih bremenijo hude obtožbe preiskav o podkupninah, o mafiji, o kamori in o j.. Srh ranah italijanske države. Tistim, ki tr-orjo, da bi bile nove volitve skok v neznano, CeS a nihče ne ve, kaj bo potem, pa lahko samo rečemo, da vsi predobro vidimo kaj je sedaj in so torej volitve vendarle upanje, da se bo stanje nekoliko umirilo in da se bo v italijanski politiki vendarle nekaj spremenilo. Bojan Brezigar Vojmir Tavčar RIM - Italijanski državljani, ki živijo na tujem, še ne bodo izvolili svojih predstavnikov v italijanski parlament. Tako je sklenil senat, ki v drugem branju ni potrdil z zadostno vedno glasov ustavnega zakona, ki je uvajal novost v italijansko politično stvarnost. Z včerajšnjim glasovanjem, ki je izzvalo ostre polemike in Se zaostrilo nasprotja med strankami, je senat postavil tudi svojevrsten rekord: prvič se je zgodilo, da je bil zavrnjen u-stavni zakon, ki je bil v prvem branju sprejet z dvetretjinsko vedno glasov. Živčnost okoli tega zakona se je stopnjevala že nekaj dni in z nervozo tudi negotovost. Polemika je plamtela predvsem okoli načina glasovanja, saj je bila zlasti levica prepričana, da predlagano glasovanje po pošti ne jamCi, da bo glasovanje res svobodno in tajno. Pa tudi na mednarodni ravni ni bilo še vse rešeno in marsikatera država ima pomisleke o tem italijanskem ukrepu zaradi problemov, ki bi jih vnesel v bilateralne odnose. Vse te argumente so v utemeljitev negativnega glasu ati vzdržanja navedli DSL, Severna Liga, Zeleni, SKP, Mreža, PRI pa tudi aostanska UV in juž-notirolska SVP, ki so osporavali zakonu. Medtem ko so zagovorniki predloga (KD, PSDI, del PSI, PLI in MSI) poudarjali predvsem načelno vrednost zakona, ki naj bi rešil vprašanje, o katerem . SS se v Italiji debatira že vse povojno obdobje. In s takim utemeljevanjem se je za sprejem zakona zavzel tudi minister za reforme Leopoldo Elia, Čeprav je priznal, da so glede državljanstva Italijanov na tujem še težave. Očitno zagovorniki zakona niso biti dovolj učinkoviti in ko so se malo pred 15. uro na velikem ekranu prižgale lučke z oddanimi glasovi je za absolutno večino (ki je bila potrebna za odobritev) zmanjkalo 17 glasov. Senat, kot je z uradno formulo izjavil predsednik Giovanni Spadolini, ni odobril. S Častne tribune, kjer so predstavniki Sveta Italijanov na tujem sledili razpravi, se je usul na senatorje plaz psovk in tudi nekaj groženj z bojkotom italijanskih proizvodov. Predvsem pa je glasovanje odprlo ostro polemiko med strankami. KD je obtožila DSL in Ligo, da sta obrniti hrbet Italijanom na tujem, Hrast pa je vračal milo za drago s trditvijo, da je v vrstah večine manjkalo veC kot 40 senatorjev. Mimo polemik pa se za včerajšnjim glasovanjem v senatu res skriva vprašanje predčasnih političnih volitev v Italiji. Marsikdo se je bal, da bi to lahko bila predvsem za KD in PSI pretveza za odlašanje z novimi volitvami. Dogodek je bil nov dokaz o zastrupljenosti italijanske politične scene in edini izhod so najbrž res samo predčasne volitve. LJUBLJANA / OBISK ČEŠKEGA PREDSEDNIKA Havel v Sloveniji pohdil prijateljstvo Včeraj sestanek s predsednikom Drnovškom Prijateljski stisk rok državnikov (Foto: Srdan Zivulovid) LJUBLJANA - Slovenija je prihod Vaclava Havla, predsednika Češke republike, pozdravila slovesno kot. malokdaj in tudi tako pokazala, za kako pomembne šteje odnose med državama in kako spoštuje osebni ugled Češkega predsednika. Slovensko-Ceško vrhunsko srečanje potrjuje trdno naravnanost obeh držav, da ponovno uveljavita in utrdita svojo srednjeevropsko identiteto. Oba predsednika sta v pogovorih ugotovila, da imata veliko skupnih stališč do ključnih vprašanj nove evropske in svetovne ureditve ter miru in varnosti. Vaclav Havel je v krajšem nastopu pred novinarji omenil »prebujajoče se« prijateljstvo, ki je oživelo po padcu železne zavese, in opozoril na pogoste stike med predstavniki obeh držav. Milan KuCan pa je dejal, »da z nobenim drugim narodom nimamo Slovenci tako dolge tradicije sodelovanja in prijateljstva, ki so jo prekinile le velike svetovne delitve«. Predsednik Havel je ob tem tudi sporočil, da bosta skupaj s KuCanom sopo-krovitelja velike razstave o delu slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki bo leta 1996 v Pragi. Vaclav Havel se je včeraj pogovarjal še s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom, sreCal pa se je tudi z ljubljanskim metropohtom dr. Alojzijem Šuštarjem in slovenskimi pisatelji in elani PEN kluba. Ogledal si je Plečnikove stvaritve v Ljubljani in se vpisal v zlato mestno knjigo. Boštjan Lajovic ■pm “Si ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Predsednik FJK se mudi v Bruslju Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Fontaninl je odpotoval v Bruselj, kjer se bo danes In jutri razgovarjal z najvišjimi predstavniki Evropske skupnosti o možnosti vključitve FJK v njene razvojne programe. Tl predvidevajo izrecne olajšave za krizna območja in kmetijske predele, kjer je treba postaviti gospodarstvo na novo podlago. Govor bo tudi o sodelovanju s Slovenijo. ......................stran 3... Izmenične tablice kmalu tudi v Trstu V ponedeljek, 15. t.m., bodo v Trstu začele veljati nove omejitve za avtomobilski promet, ki naj bi prispevale k zmanjšanju onesnaženosti zraka. Izredni komisar Larosa Je namreč sklenil, da bodo uvedli sistem izmeničnih evidenčnih tablic. Ukrep, ki bo v podrobnostih znan šele v prihodnih dneh, je medtem vzbudil različne reakcije, od zmerno pozitivnih do radikalno kritičnih. .......................stran 4... Nov psihiatrični pregled za morilca babice Pred tržaškim porotnim sodiščem se je včeraj začel proces proti 19-letnemu mladeniču, ki je obtožen, da je decembra lani umoril svojo 84-letno babico. Zaslišali so neka) prič, nakar so razpravo odložili, saj je javni tožilec zahteval nov psihiatrični pregled. O zaključkih prvega pregleda, po katerem naj bi bil mladenič v trenutku napada na priletno sorodnico delno neprišteven, je očitno imel dvome. .......................stran 4... Zmagi Slovenije in Italije V kvalifikacijskih tekmah za nastop na košarkarskem evropskem prvenstvu leta 1995 v Grčiji sta tako Slovenija kot Italija uspešno startali. Slovenska reprezentanca Je brez Jureta Zdovca visoko premagala Latvijo v Rigi, az-zurri, pri katerih je bil najboljši Gregor Fučka, pa Bolgare v Cagliariju. stran 18 -C deželni SVET "POPRAVIL" VLADO Volilni »zemljevid«: spet vse znova... TRST - Deželni svet predlaga vladi popolno revizijo predloga o razmejitvi volilnih okrožij, ki ga je pred kratki in izdelala posebna strokovna komisija. Ce izvzamemo drugi okoliš za zbornico (Dežela predlaga naslednjo razmejitev: Nabrežina, Repen-hibor, Zgonik, Milje, Dolina, tržaški Kras, Rojan, Sv. Ivan, Skedenj) včerajšnji predlog - iz vidika interesov Slovencev - ne izboljšuje vladnega predloga. A ga nasprotno v marsičem še vsebinsko omejuje. Medtem ko je Rim glede senata kolikor toliko upošteval zakonsko obvezo, da je treba pri oblikovanju okrožij spoštovati potrebe narodnih manjšin, se sedaj Slovenci iz treh pokrajin znajdemo razpršeni pb raznih okoliših. Benečani bodp volili skupaj s Karnijo in s Severno Furlanijo, Gorica je ohranila svojo pokrajinsko celovitost za zbornico, medtem ko je za senat v istem okrožju z Južno Furlanijo. Problem zase pa je Trst. Vsa pokrajina bo v enem samem okrožju, za zbornico pa bosta dva okoliša, v enem bo dejansko mesto, v drugem predmestja in okolica. Lista za Trst je vprašanje tržaških poslanskih okrožij izkoristila za grobe nacionalistične izpade, ki so seveda naleteti na takojšnjo podporo MSI in delno tudi Severne lige. Bossijevo gibanje, ki je v Trstu v marsičem pod vplivom desnice, ima tukaj očitno različna stališča kot v Furlaniji. Večina pa je zavrnila vse "popravke" LpT, ki je hotela mesto še dodatno "pomešati" z okolico, da res ne bo nevarnosti za morebitno izvolitev Slovenca... Miloš Budin (DSL) ni zadovoljen z včerajšnjim stališčem deželne skupščine in se zato ni udeležil končnega glasovanja. »Prepričan sem, da ta predlog ne izboljšuje vladnega dokumenta. Glede Slovencev opažamo nekatere pozitivne preihike le na Tržaškem (poslanska zbornica), na Goriškem in v Beneški Sloveniji pa smo zabeležiti korak nazaj«, nam je povedal podpredsednik deželnega sveta. Temu naj vsekakor dodamo, da predlog deželne uprave ni obvezujoč za rimsko vlado. Soočanje o volilnih okrožjih je potekalo v napetem vzdušju in v precejšnji zmedi, ki so jo nekateri (posebno listarji) demagoško izkoristili v volilne namene. Obravnava tega važnega vprašanja je potekala tudi pod vtisom volilnih raCunic posameznih strank, večkrat v razpoloženju vsi proti vsem. Za kroniko naj povemo, da so končni predlog podprle vse stranke, z izjemo MSI, LpT in Severne lige, ki so bile proti. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo vlada sploh upoštevala stališča FJK, in Ce jih bo, v kolikšni meri in s kakšnimi utemeljitvami. (S.T.) RUSIJA / VOLITVE Volitev za novi ruski pariamemt se bo udeležilo 13 strank MOSKVA - »Predvolilna kampanja se lahko zaCne,« so včeraj zbranim predstavnikom političnih strank, ki se bodo 12. decembra potegovale za sedeže v novem ruskem parlamentu, povedali predstavniki osrednje volilne komisije. Slednja je udeležbo na volitvah dovolila trinajstim strankam in koalicijam, osmim listam kandidatov pa ne, s pojasnilom, da niso zbrale sto tisoC podpisov volilcev, ki jih potrebujejo, da na volitvah sploh lahko nastopijo. Med njimi je tudi opozicijska Zveza ruskega ljudstva, skrajnega nacionalista Sergeja Baburina. Stranka trdi, da so ji v petek ukradli sezname z dvaindvajset tisoC podpisi njenih pristašev. Kot je povedal predsednik volilne komisije Rjabov, bo preiskava pokazala, Ce so vesti o tem resnične in ali se Ruska narodna zveza lahko poteguje za sedeže v parlamentu. Polovica (450) poslancev dume, doma novega parlamen- Boris Jelcin ta, bo izvoljenih v prvem krogu volitev, drugo polovico pa bodo izvoliti na podlagi proporcionalnega sistema. Med trinajstimi registriranimi strankami se bodo na volitvah potegovale tudi Ruska alternativa, ki jo vodi podpredsednik Jegor Gajdar, stranka Enotnosti in sporazuma, državljanska zveza in druge. Predsednik Boris Jelcin pa je dejal, da »bodo ustavo podprli vsi tisti, ki so proti diktaturi, nasilju in tiraniji v Rusiji.« (Reuter) BOSNA / VLADA ZAHTEVALA ZA MOSTAR POSEBEN STATUS Srbska vojska že dragi dan z minometi obstreljuje bosansko prestolnico Ugrabljena uslužbenca bosanskega notranjega ministrstva sta še vedno v srbskih rokah - Ameriški State Department proti nemško-francoskemu predlogu SARAJEVO, MOSTAR -Včeraj je srbska vojska že drugi dan obstreljevala bosansko glavno mesto. V napadih je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi trije otroci, vsaj 35 ljudi pa je bilo ranjenih. Predstavniki Unproforja so se odzvati na torkovo obstreljevanje, ko je bilo v šoli v Atipaši-nem polju ubitih sedem otrok. Dejali so, da so izstrelki prileteli z območja, ki ga nadzoruje bosanska vojska, in tistega, kjer je srbska vojska. Zaradi tega ni mogoCe ugotoviti, kdo je krivec za pokol. Dopoldne sta srbska in hrvaška vojska napadli Maglaj, kjer je več desettisoc beguncev. Muslimanski radio je poročal tudi o napadih na Olovo in Breko. Vlada v Sarajevu je včeraj za Mostar, kjer se je v torek zrušil še zadnji in najznamenitejši most, od ZN zahtevala poseben status. V pismu Unescu pa je zapisala, »naj upošteva razliko med hrvaškim uničevanjem in bosanskim bojem za svobodo«. Očitno zapleta pone- V torek porušeni še zadnji In najbolj znamenit most v Mostarju (Telefoto: AP) deljkove ugrabitve dveh uslužbencev bosanskega notranjega ministrstva, ki sta spremljala duhovnike iz sarajevske nadškofije in ki sta po zadnjih vesteh Reuterjevih poročevalčev še vedno v srbskih rokah, še ne bodo kmalu razrešili. Predstavniki Unproforja so vCeraj zatrdili, da srbska vojska dejansko ni nikoli predala ugrabljenih silam Unproforja. Tiskovni predstavnik sil ZN v Sarajevu je dejal, da so hrvaška talca predali vojaški policiji ZN, a so ju kmalu zatem spet odpeljali. State Department je zavrnil nemško-francoski predlog o odpravi sankcij proti Srbiji v zameno za štiri odstotke ozemlja, ki jih zahtevajo Muslimani. (Agencije) Vec na 7. strani. 2 Četrtek, 11. novembra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA * ZDRAVSTVO Nove arelodje po vsej Italiji NEAPELJ - Preiskava o podkupninah in zlorabah v italijanskem zdravstvu ni skopa s presenečenji. Včeraj zveCer je na zahtevo neapeljskega tožilstva sodnica za preliminarne preiskave Laura Triassi podpisala 14 zapornih nalogov za prav toliko farmacevtskih industrijcev in državnih funkcionarjev. Finančni stražniki in karabinjerji so aretirali 5 ljudi, 9 pa jih je zaenkrat ušlo roki pravice. Aretirani so bili legalni predstavniki firm SKF Ambrogio Secondi, Bio Research Livio Cesare Ca-mozzi, ISI Edo Rinaldi in CT Tina Torriccelli, medtem ko sta ušla roki pravice predsednik družbe Re-cordati Arrigo Recordati in njegov sin Giovanni ter predsednik družbe Schiap-parelli Marino Golinelli. Ob štirih industrijcih je bil aretiran tudi tajnik medministrskega odbora za ceno zdravil Carlo Ferretti, medtem ko še iščejo bivšega predsendika medministrskega odbora Antonia Brenno in nekatere druge industrijce. Vsi naj bi ravnatelju ministrske farmakološke komisije Duiliu Poggioliniju plačali od 80 do 500 milijonov lir podkupnin, da bi odobril podražitev zdravil. Med preiskavo so finančni stražniki zaplenih okoli 5 milijard lir na tekočem raCunu, ki je bil last Duiba Poggiolinija. AFERA SISPE / POLEMIKA ŠE PLAMTI Sedanji in bivši ministri se branijo Sodniki včeraj zaslišali-bivša notranja ministra Gavo in Scottija in sedanjega Mancina RIM - Tudi notranje ministrstvo je občasno segalo po rezerviranih sredstvih obveščevalnih služb, toda notranji ministri jih niso upravljali in zato so povsem neutemeljene obtožbe, ki so jih aretirani funkcionarji Si-sde izrekli na raCun ministrov. To se zdi srž pričevanj bivših dveh notranjih ministrov Antonia Gave in Vincenza Scottija ter sedanjega Nico-le Mancina rimskim tožilcem Ettoreju Torriju, Micheleju Coiru in Leonardu Frisaniju, ki raziskujejo afero Sisde. Trije politiki so dali sodnikom spontane izjave, kljub temu pa so se s tožilci sestali v spremstvu odvetnikov. Vendar šlo je, kot je poudarilo tožilstvo, za izbiro ministrov, ki zaenkrat niso osumljeni kaznivega dejanja. Preiskava o delu ministrov in bivših ministrov je namreč v izključni pristojnosti takoimenovanega sodišča ministrov. Značaj pogovorov med tožilstvom in ministri je nakazal zagovornik Antonia Gave Carlo Taormina. »Pojasnili smo, kako so službe dajale rezervirana sredstva in kako so bila uporabljena. Tako smo poudarili, da z upravljanjem teh sredstev ministri niso imeli opravka, ker je to bilo v pristojnosti šefov kabineta.« Minister Mancino, kot že pred njim Scotti, pa j$ dejal, da je obveščevalna služba poskrbela zato, da je bilo njegovo stanovanje opremljeno s primernimi zaščitnimi sredstvi. Scotti pa je baje dodal, da je za Časa zalivske vojne Sisde prispeval z nekaj sto milijoni lir z potrebnim varnostnim ukrepom v državi. Sredstva naj bi upravljal šef kabineta pod ministrovim nadzorstvom. Afera Sisde pa še plamti. Tako je socialistični poslanec Franco Trappo-li včeraj naslovil premieru Carlu Aze-gliu Ciampiju poslansko vprašanje, v katerem hoče vedeti, ali je decembra Bivši minister Gava po zaslišanju (AP) lani res prišlo do srečanja na visoki ravni, na kateri naj bi vrh obveščevalne službe skupno z ministri prikrojil resnico o uporabi rezerviranih sredstev. Bivši socialistični minister Rino Formica pa predlaga, naj bi sprejele zakon, s katerim bi omogočili objavo vsega arhivskega gradiva obveščevalnih služb. Pa tudi aostanski poslanec Luciano Caveri zahteva od vlade pojasnila zaradi »posebnega nadzorstva, ki ga je Sisde izvajal na Union Valdotaine in ostalimi aostanskimi avtonomističnimi silami tudi z pre-streganjem telefonskih pogovorov in s prisluškovanjem s skritimi mikrofoni«. (VT) RIM / VODJA LIGE GROZIL »Bossi se ne more igrati z vstajo« RIM - Voditelju Severne lige Umbertu Bossiju je spet uspelo: z grožnjo o umiku parlamentarne delegacije in oblikovanju začasne vlade Severne republike, Ce predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro ne bo razpustil parlamenta in določil datuma novih volitev, je spet izzval ostro polemiko na italijanski politični sceni. Provokacija je bila tako huda, da se je tokrat spet odločilo za poseg vatikansko glasilo L’Osser-vatore romano, ki meni, da je Bossijeva grožnja »izredno nevaren dogodek, ki zahteva tudi odgovor na institucionalni ravni«. Glasilo Svete stolice neposredno poziva k ukrepanju predsednika poslanske zbornice Gior-gia Napolitana, Ceš »skoraj neverjetno bi bilo, Ce bi prezrl tako hude trditve«. Na voditelja Severne lige se je spravil tudi evropski poslanec KD Roberto Formigoni, po katerem so Bossijeve grožnje »odraz strahu, ker se zaveda, da je Liga začela zgubljati zaupanje med ljudmi«. Tajnik KD Mino Martinazzoli pa je opomnil, da »nazadovanje zgodovine vodi v oborožen spopad«. In z nazadovanjem zgodovine je Martinazzoli nakazal »pridiganje Lige proti državni enotnosti«. S tem je izržval takojšnjo repliko vodje »lumbardov«, ki je v svojem običajnem tedenskem pismu obtožil Mar-tinazzolija, da »hujskanju proti Ligi poziva k orožju in torej k državljanski vojni«. V tedenskem pismu Bossi napada tudi premiera Ciampija, Ceš da se ni dovolj opredelil za predčasne volitve in vidi v njegovem torkovem posegu le »podpiranje KD in tistih, ki nočejo volitev«. Toda v Ligi nekateri tudi pozivajo k večji zmernosti. Tako predsednik poslanske skupine Roberto Marčni, ki ne nasprotuje umiku parlamentarne delegacije, vendar pravi, da mora o tem sklepati vodstvo, potrditi pa kongres. Bossija in Martinazzo-lija je v Pescari ostro napadel tajnik DSL Achille Occhetto, ki je liderju Lige zažugal, da »se z vstajo ne more igrati«, tajniku KD pa očital »politično ničnost«. Bossijev napad pa je bil za predsednika socialističnih senatorjev Gennara Acqua-vivo pretveza za nov napad na DSL. Occhettu je očital, da je s predlogom o dogovoru med KD, DSL in Ligo o datumu predčasnih volitev, omogočil Bossiju, da se vrne v igro, medtem ko je treba po njegovem mnenju »Ligo osamiti, ker je nevarna za demokracijo«. (VT) GLOSA Mar res nimamo več perspektiv? Jože Pirjevec Bernard Poche, moj prijatelj iz Grenobla, se kot sociolog že dolgo zanima za problematiko Slovencev in njihovih nacionalnih dilem, pri Čemer mu je všeC s kartezijansko logiko podirati naša prepričanja in dokazovati, da temeljijo na veC ali manj iracionalnih predstavah. Poleti se je lotil tudi naše manjšine in za zbornik, ki bo izšel v Franciji, napisal članek pod zgovornim naslovom "Slovenstvo v Trstu, socialna stvarnost ali kulturni in zgodovinski mit? ” Iz povedanega je očitno, kakšni so njegovi zaključki: po njegovem sicer tržaški Slovenci predstavljamo prepoznavno socialno skupnost, za katero pa je dejstvo, da živi na italijanskem ozemlju prav tako pomembno kot dejstvo, da podoživlja - bolj na osebni kot na javni ravni - slovensko kulturo. Smo skupnost, ki ima v bistvu drugačne interese in življenjske ritme od svojega zaledja, ki korenini v nekakšni antropološki predstavi o svoji "slovenski danosti”, v bistvu pa se je zakrknila v lastne arhaične mite in je obsojena, da jo moderni svet prej ali slej povozi. Moram reci, da branje Pochevega Članka ni prav vzpodbudno, Čeprav z druge strani tudi ne škodi, Ce nas nekdo postavi pred drugačno podobo nas samih od tiste, na katero smo vajeni. Tudi Ce se z njo ne moremo strinjati, bomo vendar opazili nekatere poteze, ki nas bodo prisilile, da se nad sabo zamislimo. Pochevo razpravljanje me je na primer vzpodbudilo, da se nekoliko zaustavim pri naših vezeh s Slovenijo, odkar se je osamosvojila, in da opozorim na zanimivo dejstvo: v bistvu je bil odnos tržaških Slovencev do matične domovine v Času, ko je ta še bila v okviru Jugoslavije, bolj intenziven od tistega, ki se je oblikoval po 25. juniju 1991. Vsa leta po vojni je bila naša skupnost razklana na dva ali celo tri tabore: z ene strani so bili titovci, zagledani v jugoslovansko in slovensko stvarnost, nanjo pripeti s popkovino, polno kulturnih, političnih in ekonomskih sokov; na drugi so bili katoličani in liberalci, ki so v socialistični ureditvi, kakor se je oblikovala po letu 1945, videli Antikrista, na tretji pa še kominformi-sti, prav tako prepričani, da je sosednja država vir vsega zla. Skratka, odnos do Jugosla- vije in Slovenije ni bil v nobenem primeru brez močnega Čustvenega naboja, pa naj je šlo za ljubezen ali sovraštvo. Z nastankom svobodne države Slovenije se je vse to radikalno spremenilo: titovcem so se zamajala tla pod nogami, katoličani in liberalci so triumfirali, ko-minformisti (kolikor jih je še) so -v dogodkih videli zgodovinsko neme-zo, ki je potrdila njihovo prepričanje, da brez stalinizma tudi ni komunizma. Vsem pa je zmanjkal objekt ljubezni oziroma sovraštva. Današnja Slovenija s svojo yuppijevsko politično favno to namreC preprosto ne more veC biti: zagledana vase in v svoje potrošniške skomine, v svoje strankarske razprtije in spletke se marsikateremu tržaškemu Slovencu zdi tuja, nerazumljiva, neprivlačna. Ni veC obljubljena dežela, v katero projicirati svoje hrepenenje po drugačnem, boljšem življenju, temveč konkretna in precej prozaična stvarnost, s katero postaja dialog vedno bolj redek in težak. Na mesto Čustva je stopila indiferenca -občutek odtujenosti, ki ne obeta nic dobrega. Ali ima prav Poche, ko pravi, da nimamo veC perspektiv? NOVICE POLEMIKA Nove štiri aretacije zaradi korupcije: v zapor Caltagirone RIM - V okviru preiskave o podkupninah v zvezi z deli na rimski podzemni železnici so aretirali včeraj še štiri osebe, ki so obtožene korupcije v obremenilnih okoliščinah in nezakonitega finansiranja političnih strank. To so Francesco Gaetano Caltagirone (50 let), Pasquale Alcini (50), Paolo Rinaldi (46) in Ser-gio Mardiesi (68). Zadnja dva sta v hišnem priporu (zaradi zdravstvenih razlogov oziroma starosti), prva dva pa v jetnišnici Regina Coeli, kjer ju zaslišujejo. Obtožnica zadeva oddajo del za podaljšanje proge A podzemne železnice, ki jih je konzorcij Mermetro zaupal družbi Vianini. Caltagirone je predsednik istoimenske družbe, ki nadzoruje družbo Vianini, Marchesi je bil predsednik njenega upravnega sveta, Alcini in Rinaldi pa sta bila njena pooblaščena upravitelja. Včerajšnje aretacije so povezane z majsko aretacijo 21 oseb, med katerimi so bili pooblaščeni upravitelj Intermetroja Luciano Sci-pione (menda zaupnik demokristjanskega poslanca Vittoria Sbardelle) ter še dva funkcionarja'tega konzorcija, Leonardo Di Vita in Pietro Pelosi. Finančni stražniki so ugotovili, da so si predstavniki gradbenega podjetja Vianini zagotovili približno eno tretjino del na podzemni železnici na ta način, da so z veC milijardami lir podkupili»politiCnega referenta« Sbardello, ta pa je primemo pritisnil na konzorcij Mermetro kot naročniku del. Sbardella naj bi en del podkupnine izročil Krščanski demokraciji, en del pa drugim strankam - katerim, se ne ve. Caltagirone sodi med najbolj znane rimske gradbenike. Na procesu Cusani zaslišali Berlinija MILAN - Včeraj se je nadaljevala sodna obravnava zoper&iancnika Seigia Cusanija, ki je v okvim preiskave o aferi Enimont obtožen kršitve zakona o javnem finansiranju pohticnih strank in ponarejanja proračunskih listin. Cusanija ni bilo na spregled, preCitah pa so njegovo 23 strani dolgo izjavo, v kateri zavrača tožilčeve teze o podkupnini 150 milijard lir. PaC pa sta javni tožilec Antonio Di Pietro in odvetnik Giuhano Spazzah, ki brani Cusanija, tri ure zasliševala priCo Pina Berlinija, ki upravlja premoženje družine Ferruzzi. Berlini je veliko povedal o pokojnih Raulu Gardiniju in Serafinu Ferruzzi ju ter Carlu Sami, torej o glavnih protagonistih združitve Monte-disona z Enijem, govoril pa je tudi o Cusaniju, ki da je imel zelo dobre zveze s strankami in še predvsem s socialistično oziroma s Craxijem in Martellijem. Sindikat novinarjev proti novim pravilom za volilne oddaje RIM - Pravilnik, ki je bil sprejet za volilne oddaje na radiu in televiziji, omejuje v znatni meri avtonomijo in poklicno neodvisnost novinarjev ter odgovornih urednikov posameznih dnevnikov. Tako trdi novinarski sindikat FNSI, ki dodaja, da sprejeti pravilnik, ki ga je pripravil garant za založništvo, siti vse radijske in televizijske dnevnike k predeter-minirani in neelastični shemi, kar krni njihovo poklicno avtonomijo. ■ ■ ggg Prepis uvoda J. TedeSka v oddaji Studio 2 Dovolite nekaj pojasnil v zvezi s prisotnostjo doktorja Borisa Gombača. Vabilo za oddajo sem poslal tudi SKGZ in SSO. Predstavnika obeh organizacij Slovencev v Italiji sta odklonila sodelovanje. Mimo odsotnosti predstavnikov obeh organizacij bi lahko Sel molče, če današnji Primorski dnevnik in Republika ne bi objavila nepodpisanega članka z vsebino odgo-vom dveh predsednikov na moje vabilo. V zvezi s člankom želim povedati sledeče, v prvi vrsti zato, ker se v njem pojavlja moje ime in oddaja, ki jo vodim in prosim goste, da mi dovolite dve minuti, da preberem neka svoja stališča. Prvič: nepodpisane članke ponavadi napise odgovorni urednik po naročilu gospodarja ali pa jih že dobi napisane in jih mom na gospodarjevo zahtevo objaviti. Ker naj bi bil Primorski dnevnik glasilo vseh Slovencev v Italiji se spmšujem, kdo je gospodar in ima to moč, da g. Bojanu Brezigarju, odgovore-mu uredniku Dnevnika in Republike, naroči objavo članka. Drugič: v članku je prikrojen odgovor gospe Marije Ferle-tičeve, predsednice SSO, Skupnosti Slovenskih Organizacij, Sveta Slovenskih Organizacij. V odgovoru na moje vabilo namreč dobesedno piše, tega pa Primorski ne objavlja, »Radi bi«, tako piše Ferletičeva, »radi bi v oddaji sodelovali z ozirom na pomebnost in aktualnost argumenta in prepleta razgovorov, vendar se vabilu ne moremo odzvati, ker bi se bili radi predhodno dogovorili o sodelujočih«. To se pravi o vas, ki tukaj sedite. Gospa Marija Ferletičeva, minili so časi, ko se je bilo potrebno o sodelujočih predhodno dogovoriti. Začuden sem nad vašim pogledom na demokracijo in vlogo novinarjev v medijih. Vi pač ne morete sodelovati pri izbiri sodelujočih. Tretjič: gospod Klavdij Palčič piše, da s SGPS, citiram: »Naša organizacija nima in ne namerava imeti nobenega dialoga«. Ta izjava priča kako močan je duh stalinizma med nekaterimi zamejskimi prvaki. Pred kakšnim poldrugim letom je g. Klavdij Palčič, ko sem ga skupaj z g. Gombačem povabil v ta studio, ob neki drugi priložnosti, vabilo odklonil z argumentom, da odhaja na dopust, hkrati pa je napisal denunciantsko pismo tedanjemu gen. direktorju, s katerim je želel preprečiti oddajo in očrniti voditelja, torej mene. Ne vem, če je g. Palčič tudi tokrat poslal pismo v Ljubljano. G. Palčič je pozabil, da se je Slovenija otresla enoumja in da, hvalabogu, novinarji pripravljamo oddaje po svoji vesti ne po diktatih. Zal je diktatura enoumja še vedno prisotna med Slovenci v Italiji in Klavdij Palčič to krčevito brani. Naj dodam še en razlog za katerega sem povabil g. Borisa Gombača. Ker njegova organizacija zahteva med Slovenci v Italiji demokratične volitve, na katerih bi bil izvoljen slovenski zamejski parlament, ki bi odločal o vseh vprašanjih, ki se tičejo manjšine. Ce bo ta parlament kdaj izbran, potem ne bo potrebna niti SKGZ, niti SSO, niti Gombačeva SGPS. In morda Slovenci v Italiji ne bodo potrebovali več niti Klavdija Palčiča in Marije Ferletičeve. Potrebovali bodo zgolj demokratično izvoljene predstavnike in morda bosta tedaj Primorski dnevnik in Republika objavljala objektivnejše članke. Toliko sem moral prebrati v svoj bran Torkovi oddaji "Studio 2” koprske televizije ni v zamejstvu sledila ravno številna publika, saj teče dragi teden, odkar so Trst in nižja okolica ter Nediške doline odrezani od koprske in slovenske televizije. Gledalcem, ki živijo na Krasu ali na Goriškem in lahko neposredno sprejemajo tv program z nanoškega oddajnika, je Tedeškova oddaja nudila nenavaden in pravzaprav neverjeten prizor: o pomembnem in za zamejce žgočem vprašanju manjšin in vloge koprske televizije so v studiu razpravljali, glavni urednik TV Slovenije Janez Lombergar, elana sveta RTV Slovenije Danjel Božic in Marjan Podobnik, ter, za zamejce, predsednik Slovenske gospodarske prosvetne skupnosti Boris Gombač. Ne bom se spuščal v problematično vsebino oddaje. Omejil se bom torej na sporočilo, ki ga je Janko Tedeško prebral na samem začetku oddaje. Pri tem je sicer praktično preskočil razloge, zakaj se njegove oddaje nista udeležila predsednika SKGZ Klavdij PaleiC in SSO Marija FerletiC, paC pa po ■svoje skušal utemeljevati, zakaj v oddaji javnega medija predstavlja, kot edinega zastopnika iz zamejstva, prav neposrednega krivca njune odsotnosti. Zamejska laična in katoliška organizacija namreC nista sprejeti, da bi imeti za enakovrednega sogovornika Gombačevo samozvano "tretjo krovno organizacijo,” ki ne zastopa nikogar, razen Gombača ter njegovih političnih in finančnih apetitov. V zamejstvu je veC sto kulturnih in športnih društev, laičnih in katoliških organizacij in ustanov, ki vsa povojna leta marljivo delujejo, se spoprijemajo s problemi in dosegajo rezultate. V zamejstvu cvetejo ati so v težavah, vsekakor so aktivne prav vsak dan, številne gospodarske dejavnosti, ki zagotavljajo veC tisoč delovnih mest. V zamejstvu je že vsa povojna leta uveljavljen politični pluralizem in so na osnovi števila doseženih Bojan Brezigar glasov slovenski predstavniki izvoljeni v rajonske, občinske in pokrajinske svete, v deželni svet (kjer je podpredsednik slovenski svetovalec) ter v rimsko poslansko zbomičo in senat (kjer je tajnik zunanjepolitične komisije slovenski senator). V tem živem, aktivnem, raznolikem svetu GombaCa in njegove »krovne oiganizacije« SGPS enostavno ni: GombaC ne sodeluje pri nobeni dejavnosti, šel je sicer skozi veliko strank in organizacij in je moral ustanoviti lastno. Njegov kandidat Boris Cok je na zadnjih pokrajinskih volitah zbral nic manj kot... 42 glasov! Pa ne samo, da Gombačeve organizacije v slovenski manjšini ni. Nasprotno, prava in edina Gombačeva dejavnost je napad proti organizacijam in pripadnikom slovenske manjšine. GombaC je prek odvetnika Sar-dos Albertinija, ki je »duša« tržaškega protislovenskega nacionalizma, vložil tožbo in zahteval, naj se odvzame deželno podporo praktično vsem zamejskim organizacijam. Da bodo vsi vedeti, kaj' počenja Tedeškov »predstavnik zamejstva« je treba povedati, da je tožba usmerjena proti krožku »V. Scek«, Založništvu tržaškega tiska, tedniku Novi List, Bolletino degli Sloveni in Itatia, Jadranskemu koledarju, Galebu, Primorskemu dnevniku, Katoliškemu tiskovnemu društvu, Katoliškemu glasu. Pastirčku, Domu, Novemu Matajurju, Slovenski kulturno gospodarski zvezi, Svetu slovenskih organizacij, Slovenski skupnosti, Kultumemu krožku »I. Trinko« iz Čedada, Trinkovemu koledarju, Sloriju, Glasbeni matici, Slovenskemu centru za glasbeno vzgojo »E. Komel«, Zvezi slovenskih kulturnih društev, Mladiki in Slovenski prosveti. In še: v zadnji številki svojega glasila GombaC napada naslednje osebe (po abecednem redu): Fiti- bert Benedetic, Vlasta Bernard, Bojan Brezigar, Miloš Budin, Edi Bukavec, Darij Cupin, Marija FerletiC, Dušan Fortic, Karlo Grgič, Alfonz Guštin, Ivo Jevnikar, Anamarija Kalc’, Suadam Kapic, Vojko KocjanCiC, Igor Komel, Janez Lombergar, Marij Maver, Stojan Metlika, Klavdij PaleiC, Piero Panizon, Marino PeCenik, Sergij Peloza, Lojze Peterle, Jože Pirjevec, Sergij Premru, Bogo Samsa, Silvano Sau, Marjan Sedmak, Stojan Spetič, Robert Skrij, Stanislav Švara in slovenske poslance Hvalico, Geržino in Stur-manovo ter njihove »komunistične roditelje« (kakšna finesa!). Gombačev list se ni pojavil po 15 mesecih premora samo, da bi obrekoval te osebe, ki med drugim predstavljajo ves spekter zamejskega udejstvovanja: finančno je bil »usposobljen«, da je lahko objavil še dosje »Civilne iniciative« proti predsedniku slovenskega parlamenta Hermanu Rigelniku, ki ga ni doslej objavil prav noben slovenski list, ne desni in ne levi, ker je preveč umazano. Človek, ki se samo s takimi pobudami udejstvuje v zamejskem javnem življenju je pod taktirko Janka Tedeška nastopal v torkovi oddaji koprskega slovenskega programa. Sicer ni bilo prvič, da se ravno v Tedeškovih oddajah pojavi Boris GombaC, obenem pa se je tudi Tedeškov podpis že pojavil v Gombačevem glasilu »Klic Primorske«. Gre za cigansko povezavo z jasnim namenom, ki ga je pred poldrugim letom pravzaprav napovedal sam Janko Tedeško v Gombačevem glasilu s podpisanim Člankom »Kako osvojiti TV«: gre za izkoriščanje koprske tv kot trojanskega konja za uveljavitev Gombačeve oiganizacije: GombaC je nastopil na koprski televiziji, ker predstavlja zamejce, GombaC predstavja zamejce, ker je nastopil na koprski televiziji. Gre torej za zasebno politično igro, ne pa za svobodo izražanja, ki naj bi jo novinarjem odrekala Marija FerletiC in Klavdij PaleiC, kot se je v apelu izgovarjal Janko Tedeško in jima istočasno oporekal pravico, da si kot predsednika glavnih zamejskih organizacij izbirata sogovornike po svoji presoji, ne po Tedeškovih diktatih. Kot tudi ne bo po Tedeškovih direktivah manjšina uvedla parlamenta (o Čemer že dalj Časa z veliko odgovornostjo in z različnimi mnenji razpravljamo v zamejstvu) in razpustila svojih dosedanjih organizacij. Do tu o navezi Janko Tedeško & Boris GombaC; to, kar je Gombač med oddajo nerodno povedal oz. prebral, ni vredno besed. Bistveno vprašanje zaradi katerega je manjšina zaskrbljena, je drugo: ah je »posiljevanje« zamejstva z Borisom Gombačem in z apeli za ukinitev SKGZ in SSO prek medija, ki naj bi bil javen, ne pa izraz strankarske pripadnosti, samo izrodek slovenskega programa TV Koper, ah pa je morda to nova strategija RTV Slovenije do zamejstva? Pričakujemo, da nam odgovorni javno pojasnijo, ah se bodo nadaljevale oddaje, ki so formalno »za slovensko manjšino«, v resnici pa jih vodijo motni računi pohtikantov, ki bi radi vnesli v našo manjšino kreganje, omalovaževanje, pomanjkanje zaupanja, razdor in propad. Ta članek je seveda podpisan. Ko smo pred dnevi objavili stališči PalciCa in Ferletičeve, je šlo samo za sMezo dveh stališč, brez samostojnega novinarskega pristopa. Mislim pa, da lahko mimo rečem, da prav vsak elan uredništva Primorskega dnevnika, v katerem je bil članek napisan, soglaša z njegovo vsebino. S tem sem problem, ki mi ga Tedeško postavlja, tudi rešil. Ne vem, ah tudi stališče Janka Tedeška uživa tolikšno podporo v uredništvu slovenskih oddaj koprske televizije. Sicer pa je to njegov problem. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 11. novembra 1993 £ r l k I i i POLITIKA / V VZDUŠJU POLEMIK IN RAZHAJANJ MED STRANKAMI_ Dežela je včeraj izdelala svojstven »volilni zemljevid« Mnenje skupščine ni zo rimsko vlado na noben način obvezujoče | TRST- Deželni svet je 'Popolnoma sprevrgel predlog o volilnih okrožjih, ki ga je pred jkratkim izdelala posebna vladna komisija pod ‘vodstvom predsednika ISTAT Zulianija. Skupščina (razpravo so vseskozi spremljale pole-piike in celo prerekanja med strankami) je tako jizdelala svoj. "volilni (Zemljevid", ki ga bo že panes predložila Rimu. Mnenje deželnih uprav ;ni obvezujoče za vlado, ki mora do 21. decembra 'odobriti (dokončni) odlok o novih okrožjih. SENAT Prvo okrožje pokriva celotno ozemlje tržaške pokrajine. Drugo okrožje zajema področje celotne goriške pokrajine in Juž-.no Furlanijo (vse nižinske občine zahodno od Cervignana). Tretje okrožje obsega Videm in sosednje občine, vse do Codroipa in do uprav, ki mejijo s pordenonsko pokrajino. Beneška Slovenija, Rezija in Kanalska dolina so vključene v okrožje Karnije, Trbiške-ga območja in gorate severne Furlanije. Porde-nonska pokrajina pa je vključena v peto okrožje Včerajšnji predlog deželnega sveta razpršuje slovensko narodnostno skupnost na tri senatna okrožja. V tem smislu je bistveno slabši od vladnega predloga, ki je glede senata (drugo okrožje: Nabrežina, Zgonik, Repentabor, goriška pokrajina, Benečija in Rezija) kolikor toliko upošteval, kot pravi zakon, značilnosti slovenske narodnostne skupnosti. POSLANSKA ZBORNICA PRVI OKOLIŠ: Trst (center mesta, Ko-lonja, Kjadin, Rocol in Sv. Jakob) DRUGI OKOLIŠ: Nabrežina, Zgonik, Milje, Dolina, Tržaški Kras (vzhodni in zahodni), Rojan, Skedenj, Sv. Ivan in Sv. Ana TRETJI OKOLIŠ: Goriška pokrajina z izjemo Gradeža ČETRTI OKOLIŠ: Južna Furlanija in občina Gradež PETI OKOLIŠ: Občini Videm in Ta-vagnacco SESTI OKOLIŠ: Kamija SEDMI OKOLIŠ: Osrednja Furlanija OSMI OKOLIŠ: Vzhodna Furlanija in Beneška Slovenija DEVETI OKOLIŠ: Območje pordenonske pokrajine DESETI OKOLIŠ: Občina Pordenon in njena bližnja okolica. V primerjavi z vladnim projektom za poslansko zbornico so spremembe, ki jih predlaga Dežela, res korenite. Nabrežino, Zgonik in Re- pentabor so rimski strokovnjaki npr. vključili v goriški okoliš. Posočje (z izjemo Gradeža) pa je sedaj v celoti vljuCeno v samostojno okrožje. Furlanija-Julijska krajina bo izvolila skupno sedem senatorjev in trinajst poslancev. Pet senatorjev bodo neposredno izvolili v unino-minalnih okrožjih, dva pa s tako imenovanimi proporcionalnimi ostanki. Deset poslancev bo izvoljenih v zemljepisnih okoliših, trije pa s proporcionalnim sistemom. Novinarska raca ali politična špekulacija? VIDEM - Tiskovna agencija An-sa (videmska redakcija) je včeraj dopoldne objavila vest, ki se je potem izkazala za popolno neutemeljeno, da se v deželi pripravlja velik politični preokret. Odbor Severne lige, PRI in PLI naj bi po proračunski debati zamenjala uprava DSL, KD, PSI, zelenih in Se nekaterih drugih manjših strank, Bossijevi pristaši pa naj bi šli v opozicijo. ANSA je za novega predsednika že "imenovala" Tra-vanuta (DSL), demokristjani in socialisti bi od zunaj podpirali odbor, Komunistična prenova pa naj bi se vzdržala. Liberalci in republikanci, ki so- delujejo v Fontaninijevem odboru, so takoj demantirali to vest in potrdili vsestransko politično podporo sedanji koaliciji. Tudi Stranka Komunistične prenove odločno zanika, da bi bila kakorkoli soudeležena pri oblikovanju nove upravne večine. V tiskovni noti njena svetovalska skupina podčrtuje, da gre za popolnoma neresnične in neutemeljene vesti, za politične spekulacije, ki po mnenju SKP, morda prihajajo celo iz krogov Severne lige, katere vlada se trenutno nahaja v velikih težavah. Agencijsko vest je sinoči popolnoma demantiral tudi podpredsed- nik deželnega sveta Miloš Budin, ki tudi sam sumi, da se za širjenjem takih neresničnosti skrivajo politične špekulacije nekaterih, ki imajo ves interes za politično in upravno zmedo. Ostro izjavo je v zvezi s tem nejasnim dogodkom (članek ne prinaša virov infomacij, kar je za ANSO zelo nenavadno) posredoval tudi svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina. Zelo Čudno in obsodbe vredno je dejstvo, pravi Ghersina, da je uredništvo Anse tako površno objavilo popolnoma nepotrjene vesti, kar je še posebno kočljivo v tem delikatnem političnem in institucionalnem trenutku. TRST / FONTANINI GRE V BRUSELJ FJK na] se vključi v evropske razvojne načrte Razmahniti tudi sodelovanje s Slovenijo v sklopu »Interrego« TRST - Predsednik deželne vlade Pietro Fontanini se bo mudil danes in jutri v Bruslju, kjer bo pristojnim dejavnikom predoCil nujo po vključitvi Furlanije-Julij-ske krajine v evropske razvojne in kooperacijske programe. V spremstvu odbornika za odnose z Evropsko skupnostjo Sergia Cecottija in načelnika ustrezne direkcije Maria Francescata se bo sestal s predsednikom evropskega parlamenta Egonom Klepschom ter z Antonij em Guitierrezom Diazom, ki predseduje komisiji za deželno politiko, urejanje teritorija in odnose s predstavniki krajevnih ter deželnih oblasti v evropski skupščini, zatem se bo razgovarjal s šefom kabineta komisarja za politiko dežel Brucejem Mil-lanom, z italijanskim komisarjem Ranierom Van-nijem D’Archirafijem, ki je odgovoren za institucionalna vprašanja, notranje tržišče, finančne servise in podjetniško politiko, ter nazadnje še z ambasadorjem Enzom Perlotom, ki načeluje italijanskemu predstavništvu pri Evropski skupnosti. Deželno zastopstvo bo vnovič pozvalo evropsko oblast, naj vključi širše predele FJK v program »2« za pomoC območjem, kjer je v teku indu- strijsko preustrojevanje, in v program »5B« za podpiranje kmetijskih območij, ki jih je potrebno v gospodarskem pogledu diverzificirati. Prvi program naj bi zajel vso pokrajino Trst (razen mestnega osrčja), tržiško območje in spodnjo Furlanijo, drugi program pa 85 občin v videmski, 20 v pordenonski in 15 v goriški pokrajini. Dalje se bo Fontanini zavzel za nadaljnji razmah programa Interreg, ki predvideva Čezmejno sodelovanje z Avstrijo in Slovenijo na področju turizma, naravnega varstva, raziskav v kmetijstvu ter vrednotenja malih in srednjih podjetij; program, ki ga bo ES primerno finansirala, naj bi dovoljeval pristojnim dejavnikom FJK delovanje tudi onkraj meje in ne samo v deželnih obmejnih predelih. »Ge bi Bruselj sprejel te naše predloge,« je naglasil Fontanini pred odhodom, »bi to pomenilo, da Evropska skupnost soglaša s potrebo po pospešenem družbe-no-gospodarskem razvoju naše dežele in da potrjuje njeno vlogo povezovalke med državami dvanajsterice in nekaterimi njenimi novimi partnerji oziroma srednje- in vzhodnoevropskimi državami, ki so prestopile v demokracijo. NOVICE Člani Slavističnega društva na pohodu od Litije do Čateža TRST - Slavistično društvo vabi tudi letos, že sedmič, svoje elani k udeležbi na tradicionalnem pohodu v spomin na Levstika »Popotovanje od Litije do Čateža«. Pohod bo v soboto, 13. t.m. Start bo med 7. in 9. uro pri železniški postaji, cilj pa bo na Čatežu ter bo odprt do 16. ure. Dolžina proge znaša 22 kilometrov, kar bo terjalo od udeležencev kakih pet ur zložne hoje. Vsak udeleženec bo prejel spominsko priponko, spominski svinčnik in razglednico, da tiste, ko so že tretjič na pohodu, pa je predvideno tudi spominsko priznanje. Prijave bodo sprejemali na startu. Člani Slavističnega društva bodo v Litijo odšli z osebnimi avtomobili. Odhod je predviden v soboto ob 6.30 izpred Finžgarjevega doma na Opčinah. Za dodatne informacije interesenti lahko kličejo tel. številko 040/575506. Delegacija iz Mongolije v Deželnem svetu TRST - Predsednik deželnega sveta Cristiano De-gano je včeraj sprejel delegacijo mongolskih gospodarstvenikov, ki se mudi na obisku v Trstu, da bi pregledali možnosti sodelovanja mongolskih podjetij z nekaterimi tržaškimi gospodarskimi strukturami, v prvi vrsti s pristaniščem. Delegacijo iz Mongolije je sprejel tudi tržaški prefekt Lu-ciano Cannarozzo. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTREEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573 Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG K TRST / S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA Volilna okrožja: SKGZ predlaga popravke TRST - Izvršni odbor SKGZ je zadnji seji kot glavno točko dnevnega reda razpravo o predlogu nove razmejitve volilnih okrožij za senat in poslansko zbornico v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini. Predlog je, kot je znano, sestavila skupina strokovnjakov po kriterijih zakonov 276 in 277, ki so bili izglasovani 4- avgusta letos. Po poglobljeni analizi je izvršni odbor izrazil stališče, da je komisija izvedencev sicer upoštevala navodila zakonov, po katerih je pri sestavljanju novih volilnih okrožij treba nameniti posebno pozornost območjem, kjer so prisotne manjšine, po- nujena shema pa še ni zadovoljiva in torej obstaja potreba, da se predlog izboljša. V pričakovanju, da se reši vprašanje zagotovljenega zastopstva manjšine, morajo namreč okrožja dopuščati CimveCje možnosti, da pride tudi do izvolitve predstavnikov manjšine. Izvršni odbor je v ta namen ocenil, da bi bilo predlagano shemo potrebno spremeniti z vključitvijo celotne dolinske občine in rajonov Vzhodni ter Zahodni Kras tržaške občine v drugo senatno okrožje. V zvezi z okrožji za poslansko zbornico pa bi bilo treba vključiti v drugo okrožje tržaške pok- rajine še ozemlje občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ki se sedaj nahaja v sklopu tretjega deželnega okrožja. Predlagani popravki bi omogočili doslednejše izvajanje zakonskega določila s tem, da bi bila prisotnost slovenske narodnostne skupnosti bolj poudarjena v nekaterih okrožjih. Izvršni odbor je v nadaljevanju seje razpravljal tudi o pokrajinskih občnih zborih Zveze, ki bodo ob koncu meseca v tržaški, goriški in videmski pokrajini, medtem ko bo deželni občni zbor, ki bo zaključil potek reorganizacije SKGZ, 19. decembra. TRST / TORKOV VEČER Z MLADIM KOROŠKIM PESNIKOM Jani Osvvald gost Slovenskega kluba Priložnost za soočanje o problemih Slovencev na robu matične države TRST - Svojevrsten pe-snik, igriv in resnoben, ironičen, zgoščenega izraza in neobičajnih zvočnosti: s temi prilastki bi se lahko še sami igrali ob opisovanju lirike, ki jo ustvarja Jani Osvvald, slovenski pesnik avstrijske Koroške, eden izmed predstavnikov mlajšega rodu besednih umetnikov na Koroškem in v Avstriji. Zanimivost njegovih pesmi je v preizkušanju sodobnih izraznih oblik, ki so tesno vezane na ustvarjalni prostor, to je tudi značilnost, ki privabi pozornost in bralca oziroma poslušalca »prisili« k tvornemu razmisleku. Jani Osvvald (na sliki -foto KROMA) je bil pred-sinoCnjim gost Slovenskega kluba: šlo je za poseben večer, napovedan kot Koroški veCer v širšem smislu besede. Torej ne le poezija s predstavitvijo in posredovanjem, temveč besedna umetnost kot vsebinska srž, iz katere se razvija lahko spodbudno razmišljanje in izmenjava mnenj, tudi o sorodnem zamejskem prostoru. S koroško stvarnostjo nas druži »zamejskost«, v marsičem pa sta si slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in v Avstriji različni. Tako je veCer v Slovenskem klubu spet ponudil dragoceno priložnost za soočanje o sedanjih, stvarnih problemih Slovencev na robu matične države. V središču pozornosti pa je seveda bil pesnik Jani Osvvald. Uveljavljen je v avstrijskem in nemškem prostoru, med sorojaki pa nima preveč posluha. Za seboj ima že dve pesniški zbirki, obe se predstavljata s »programskima« na- slovoma, Zaseka in Babilon. Prvi naslov poudarja pesnikovo izbiro iskanja lastnega izraza v različnih tokovih in namiguje na koroško narodno jed; drugi naslov pa že predstavlja Osvvaldov književni poskus, v katerem je dvoje- zičnost ne le slovenščina na eni in nemščina na drugi strani, temveč mešanica obeh jezikov. Torej poseben jezik, v tem primeru pesniški izraz, ki označuje prelomnost Os-vvaldove lirike, odloCno usmerjene v večkulturnost in zato v nasprotju s tradicionalno koroško književnostjo. Osvvald tako presega okvire »do-maCijskosti«, ironično obravnava vsebine in danosti koroškega in širše slovenskega prostora, pooseblja in ponovno opomenja ljudsko pesniško izročilo. Slednja značilnost bo prišla do izraza v novi pesniški zbirki, ki bo kmalu izšla z naslovom Pes-Marica in jo je Osvvald v odlomkih predstavil tudi na predsi-noCnjem srečanju v Gregorčičevi dvorani. Damiana Ota BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. oktobra 1993 in zapadlostjo 1. oktobra 2003. ■ Obveznice dajejo letno 9% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje. B Dejanski letni donos BTP znaša 8,03%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. B Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. B Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 12. novembra. B Obveznice BTP se koristijo s 1. oktobrom; ob vplačilu (17. novembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. B Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. B Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. B Podrobnejše informacije nudijo banke. NOVICE MESTNI PROMET / S PRIHODNJIM PONEDELJKOM STOPIJO V VELJAVO NOVE OMEJITVE Sergio D’Antoni v padriškem Centru Pri padriškem Raziskovalnem centru bo danes ob 15.30 srečanje z vsedržavnim generalnim tajnikom sindikata QSL Sergiom D’Antonijem. Srečanje bo v svetovalski dvorani (poslopje A, prvo nadstropje). Jutri bo zasedanje o podjetništvu ob meji Kaj pomeni danes meja za podjetje? Je še vedno samo carinska in gospodarska pregrada ali pa daje možnost spoznavanja, rasti in razvoja? Okoli tega vprašanja se bo razvila razprava na mednarodnem zasedanju, ki ga bo priredil jutri, v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu Odbor trgovinskih zbornic alpskega loka ter se ga bodo udeležili italijanski, francoski, švicarski, avstrijski, slovenski in hrvaški podjetniki. Obravnavali bodo normativne vidike sodelovanja med evropskimi podjetji, ki poslujejo na mejnih območjih, in sicer s posebnim ozirom na alpske predele. Zasedanje bo uvedel predsednik tržaške zbornice Giorgio Tombesi, popoldne bo spregovoril tudi predsednik piemontske zveze zbornic Enrico Salza, zaključke pa bo povzel predsednik CIPDA in milanske zbornice Piero Bassetti. Na voljo podatki o zunanji trgovini Statistični urad Trgovinske zbornice v Trstu razpolaga s podrobnimi podatki zavoda Istat o lanskem gibanju zunanje trgovine v Furlaniji-Julijski krajini oz. v vsaki od štirih pokrajin posebej. Istat je doslej priobčeval takšne podatke samo na vsedržavni ravni, zdaj pa so jih statistiki tržaške zbornice obdelali tudi na krajevni ravni in sicer ob zaslombi deželne družbe za informatiko Insiel. Na voljo so sicer tudi podatki za vse obdobje med 1988. in 1992. letom, ki nadrobno navajajo številke o uvozu in izvozu tako po količini in vrednosti kakor po državah partnericah in blagovnih skupinah. Opozorilo ACEGA: Ne nasedajte lažnim uslužbencem! Pri ACEGA so dobili veC opozoril, da se po stanovanjih predstavljajo osebe, ki se izdajajo za uslužbence občinskega podjetja z nalogo, da zamenjajo števec, seveda proti takojšnjemu plačilu. Uprava ACEGA opozarja, da je vse njihovo osebje, ki je zadolženo za zunanja dela na napravah, opremljeno s posebno izkaznico. Zato vabi k previdnosti, vse sumljive primere pa naj prebivalci prijavijo pristojnim oblastem. Poleg tega še pojasnjuje, da posegov njenih uslužbencev v nobenem primeru ni potrebno poravnati že na domu. Izmenične tablice! Ukep naj bi veljal vsak teden do konca zime od ponedeljka do pietka, od 7. do 20. ure praktično v celotnem mestu, poleg tega po bi ostale v veljavi tudi store omejitve Tako nekako je bilo po tržaških ulicah pred dvema desetletjema (f. Ferrarii/KROMA) S prihodnjim ponedeljkom bodo stopile v veljavo nove omejitve za avtomobilski promet v Trstu, ki naj bi prispevale k zmanjšanju onesnaženosti zraka v mestu. Poleg zaprtja mestnega središča po zdaj že običajnem sistemu v primerih, ko onesnaženost preseže varnostne meje, bo tržaška občinska u-prava s prihodnjim tednom uvedla za vso zimsko sezono izmenične evidenčne tablice od ponedeljka do petka. V preteklih dneh je bil govor o možnosti, da bi nove omejitve uvedli že za ta konec tedna, tržaška občinska uprava pa je včeraj v tiskovnem poročilu pojasnila, da je ukrep odložen do ponedeljka, 15. t. m., ker so najnovejše meritve Tržaške krajevne zdravstvene enote pokazale, da je trenutno onesnaženost zraka v mestnem središču v znosnih mejah. Dokončna navodila bo tržaška občinska uprva po vsej verjetnosti objavila danes, tako da bomo o njih lahko poročali v jutrijšnji številki našega dnevnika. Nekaj splošnih informacij oziroma nedokoncnih anticipacij o novih omejitvah pa smo v stanju objaviti že zdaj. Najprej naj povemo, da bo sistem izmeničnih evidenčnih tablic veljal od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, in sicer vso zimsko sezono, razen Ce ne bo prišlo do bistvenega izboljšanja razmer zaradi burje ali iz drugih vzrokov. Poleg tega bo sistem izmeničnih evidenčnih tablic funkcioniral predvidoma tako, da bodo v dneh z lihim datumom lahko krožili avtomobili z lihimi evidenčnimi številkami, v dneh s sodim datumom pa avtomobili s sodimi evidenčnimi številkami. Kar zadeva obseg območja, na katerem naj bi veljal sistem izmeničnih evidenčnih tablic, so stvari še precej nedorečene. Po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati, naj bo sistem veljal praktično v celotnem mestu. Področje izmeničnih evidenčnih tablic naj bi razmejevale naslednje ulice oziroma ceste in križišča: Miramarski drevored (do križišča z Ul. Boveto v Barkovljah), Ul. Boveto, Furlanska cesta (do pokrajinske ceste št. 1 na Krasu), opensko križišče, križišče na KljuCu pod Bazovico, Ul. Brigata Ca-sale. Ul. Flavia, Ul. Her-rera in Ul. Caboto. Ali bo ta razmejitev dokončna, bomo zvedeli po vsej verjetnosti danes. Kot reCeno, pa bodo poleg teh novih omejitev veljale tudi stare. To pomeni, da bodo nekatere ulice v ožjem mestnem središču še naprej trajno zaprte za vse avtomobile, razen za tiste, ki bodo imeli izrecno dovoljenje. Poleg tega bodo zaprli za promet celotno mestno središče v primerih, da onesnaženost zraka prekorači varnostne meje (konkretno, ko bo ogljikov dioksid prekoračil deset mg na kubični meter), po že znanem sistemu. Raznolike reakcije javnih upraviteljev in podjetnikov Napoved uvedbe sistema izmeničnih evidenčnih tablic za omejitev avtomobilskega prometa v mestu je naletela na dokaj raznolike reakcije. Resnici na ljubo jih ni nihče navdušeno in brezpogojno pozdravil, niti tisti, ki se sicer zavzemajo za omejitev avtomobilskega prometa v mestu. Res pa je tudi, da se večina zaveda, da je na nek način treba poskrbeti za manjšo onesnaženost oziroma za varovanje zdravja prebivalcev mesta. Tako je deželni svetovalec zelenih Paolo Ghersina označil napovedani ukrep kot »dejanje birokratskega in institucionalnega kretenstva« izrednega tržaškega komisarja Francesc Larose. Po njegovem mnenju uvedba izmeničnih evidenčnih tablic namreč ne bo bistveno zmanjšala prometa oziroma onesnaženosti zraka v mestu. To naj bi dosegli samo z obsežnim in predvsem s trajnim zaprtjem mestnega središča za avtomobilski promet. Ghersina je svojem tiskovnem poročilu izrazil prepričanje, da je Larosa pristal na sistem izmeničnih evidenčnih tablic pod pritiskom »glasne korporacije«, in sicer zato, da bi si opral vest, ker si ni upal pogumno zapreti mesta, kot bi zahtevala ne le zraCna, amapak tudi zvočna onesnaženost v njem. Kritičen do napovedanega ukrepa je tudi predsednik Medkategorialnega centra za preporod Trsta (CIRET) Giorgio Ret, toda iz povsem drugačnih razlogov. Ret je izrazil predvsem zaskrbljenost zato, ker komisar Larosa ni imel za potrebno, da bi se ob oblikovanju tega ukrepa posvetoval prav s CIRET, kot je to storila bivša tržaška občinska uprava ob uvedbi prvih omejitev za avtomobil- ski promet v mestu. Po njegovem je sicer potrebno sprejeti ukrepe za zaščito zdravja ljudi v mestu, morali pa bi tudi poskrbeti, da bi dobili ustrezna dovoljenja za uporabo avtomobila vsi tisti, ki se ga morajo iz tehtnih službenih in drugih razlogov posluževati, podobno kot je že veljalo za dosedanje ukrepe. Nekoliko manj kritičen do novih omejitev pa je predsednik sekcije za drobno trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Egon Meden, ki je sicer lastnik trgovine oblačil v Terezijanski Četrti. Po njegovem je treba priznati, da je problem onesnaženosti zraka v mestu realen, ljudje pa smo se tako razvadili, da sedemo v avtomobil tudi brez resnične potrebe in bi se npr. lahko mimo posluževali javnih sredstev. Sistem izmeničnih evidenčnih tablic bo prav gotovo nekaj zalegel, koliko, pa bo povedal Cas. »Vse to pravim, kljub temu, da imamo vsi v družini avtomobile s sodimi evidenčnimi števili,« je še pristavil. Elektromehanik Mario RenCelj, ki ima svojo delavnico na tržaškem nabrežju že vec kot 30 let, je tudi mnenja, da je promet treba na nek način omejiti oziroma urediti, bodisi iz zdravstvenih kakor tudi iz drugih razlogov, saj je vsakomur jasno, da sedanje stanje ni za nikogar resnično zadovoljivo. Po drugi strani pa je RenCelj dokaj skeptičen glede sredstva, s katerim namerava tržaška občinska uprava zdaj doseči ta cilj, tj. do sistema izmeničnih evidenčnih tablic. Po njegovem mnenju bi se s takšnimi stvarmi, ko je omejevanje prometa, nihče ne smel šaliti, saj so ljudje ze tako slabo razpoloženi zaradi davščin in iz drugih razlogov. NA SINOČNJI SKUPŠČINI ČLANOV IN PRIJATELJEV SODIŠČE / PROCES ZARADI UMORA BABICE Društvo Slovencev miljske občine potrdilo podporo kandidatu Milu Med kandidati za občinski svet več kandidatov slovenske narodnosti Opravili bodo nov psihiatrični pregled mladega morilca 19-letnega Tarsija so že spoznali za delno neprištevnega Društvo Slovencev miljske občine je na sinočnjem srečanju potrdilo popolno podporo županskemu kandidatu Sergiu Milu in listi ”Insieme“, ki ga podpira. Za občinski svet se poteguje vec slovenskih kandidatov, tako neposrednih predstavnikov slovenskega društva kot stranke Slovenske skupnosti. Sinočnjega srečanja z miljskimi Slovenci, ki ga je vodil predsednik DS-MO Jurij Vodopivec, se je udeležil tudi Milo, ki je potrdil občutljivost in zavzetost za manjšinsko vprašanje. Ce bo 21. novembra zmagala lista ”In-sieme“ lahko miljski Slovenci konkretno računajo, da bodo imeli v novi u-pravi ne samo doslednega sogovornika, a tudi obču- tljivega zaščitnika. V devinsko-nabrežinski občini se nadaljujejo volilna srečanja in pobude ita-lijansko-slovenske liste 'Tnsieme per Duino-Auri-sina, Skupaj za Devin-Na-brežino", ki ima za županskega kandidata Giorgia Depangherja. Drevi bo imela lista volilno srečanje (ob 20.30) v gostilni "Ventesimo secolo" v Vi-žovljah. Jutri bo medtem na obisku v Trstu senator DSL Vincenzo Visco, znani izvedenec za davčna in finančna vprašanja. Visco, ki je drugače univerzitetni profesor, bo ob 16.30 spregovoril na srečanju v Novinarskem krožku na temo "Davčna reforma: vprašanje pravičnosti in sredstvo za družbeni razvoj”. Alessandro Tarsi Proces proti 19-letne-mu Alessandru Tarsiju, ki je obtožen, da je lanske božične noči v hišici pri Rocolu umoril svojo 84-letno babico Mario Bian-chi, se bo nadaljeval Cez kakšen mesec. Porotno sodišče (predsednik Mario Trampuš) je namreč sprejelo zahtevo javnega tožilca Antonia De Nicola in poverilo dvema izvedencema, naj opravita nov spihiatriCni pregled. De Nicolo je očitno glede prvega, ki ga je opravil prof. Lorenzo Torresini in po katerem naj bi bil Tarsi v trenutku napada delno neprišteven, imel nekaj dvomov. S Tarsijem se bosta sedaj ukvarjala prof. Bruno Altamura, direktor inštituta za legalno medicino na univerzitetni kliniki v Trstu, in Eu- genio Aguglia, direktor psihiatrične klinike na tržaški univerzi. Slednji je iz Catanie in Ce pomislimo še na vse druge obveznosti, ki jih ima univerzitetno osebje, lahko pričakujemo, da se bo njuno delo zavleklo. Vsekakor bo Tarsijeva obramba imela težko delo, zlasti zaradi obtežilnih okoliščin (napad na sorodnika, ki se poleg tega ni mogel braniti). Zato ima izid psihiatričnega pregleda tako velik pomen. Tarsi je zločin že tiste tragične noči priznal preiskovalcem, kot je vCeraj potrdil tudi policijski inšpektor. Ni pa vedel ali hotel povedati, kaj ga je k temu privedlo (napadel jo je v postelji, umrla je zaradi udarcev in notranje krvavitve). Ce bo dr- ŠEMPOLAJSKA ŠOLA / SE NAPREJ ZAVLAČEVANJE Namera o zaprtju šole vse bolj jasna Komisarka se sklicuje na višino stroškov za obnovo in na finančne razpoložljivosti NiC se ne dogaja slučajno in nic ni prepuščeno slučaju, še zlasti, ko gre za našo manjšino: pobuda pride iz Trsta, v Rimu jo osvojijo in zatem se v Trstu nanjo formalno sklicujejo. Tako je bilo že neštetokrat. Rim je daleč in naši protesti do njega ne sežejo. S to preizkušeno prakso so se sedaj lotili enega naših življenjsko pomembnih področij, slovenske šole. V ta okvir sodi tudi početje de-vinsko-nabrežinske komisarke Mat-tie Neri, ki verjetno samo izvaja načrt, s katerim bi slovensko šolsko omrežje čim bolj okrnili, v brk mednarodno podpisanemu sporazumu. Drugače si njenega početja ni mogoče razlagati. Včeraj je na primer izdala daljše tiskovno sporočilo, v katerem je govor o nabrežinski in šempolajski šoli, iz katerega je jasno razvidno, da je odprtje slovenske šole še daleč. Uvodoma namreč pravi, da bosta Soli zaprti vse dotlej, dokler ne bodo opravili vseh posegov, ki so potrebni za varnost (higiensko-zdravstvena plat, električna napeljava, itd.). Glede šem-polajske šole izrecno omenja kotlovnico, pri kateri naj bi bila nujno potrebna tudi gradbena dela, da bi povsem zadostili zakonskim predpisom. Občinska uprava, nadaljuje Nerijeva, ima vsak dan pred očmi vprašanja obeh šol in je »že« zadolžila izvedenca, ki je »že« opravil pregled in bo predstavil predračun. Zlasti pa je zgovoren zadnji stavek njenega sporočila: vsaka nadaljna odločitev je seveda odvisna od predvidenih stroškov in od sedanjih bilančnih razpoložljivosti, kar pomeni, da ima že pripravljena dva izgovora: Ce bodo stroški visoki ali denarja ne bo, bo šola ostala zaprta. To ni nic drugega kot zavlačevanje ali sprenevedanje: na sestanku s starši 4. oktobra letos je namreč zatrdila, da bo takoj izdala odlok o začetku prenovitvenih del na šempolajski šoli in da ne bo večjih zaprek za finančno kritje prepotrebnih del. To njeno zadnje sporočilo pa nas ne more Čuditi, Ce se spomnimo, kaj je šempolajskim staršem rekel podprefekt Vergone: vprašal jih je, kaj jim služi stara šola, ko imajo v Sesljanu lepo šolo! AIRC / 28-LETNO DELOVANJE Stalno v boju proti rakastim obolenjem Združenje ima preko milijon članov, ki si prizadevajo, da bi pomagali težko prizadetim Italijansko združenje za raziskovanje rakastih obolenj (AIRC) je včeraj priredilo tiskovno konferenco, na kateri je orisalo svojo dejavnost, ki se je začela pred 28 leti. V vseh teh letih je združenje napelo vse sile, da bi sensibiliziralo javnost o vseh vprašanjih, s katerimi se morajo spoprijemati tako neposredno prizadeti kot njihovi najbližji in nenazadnje raziskovalci. Ze od ustanovitve je bilo Združenje prava opora raznim ustanovam za raziskovanje rakastih obolenj, ki so lahko delo- vala tudi s podporami, ki jim jih je Združenje nudilo. V 28 letih delovanja je razdelilo raznim znanstvenim institutom, univerzitetnim laboratorijem, bolnišnicam in posameznim raziskovalcem veC kot 300 milijard lir. Trenutno ima preko milijon elanov in v bistvu dokazuje, kaj lahko zasebniki naredijo za boljše upravljanje zdravstvenih služb. Poudariti je tudi treba, da ima Združenje samo v F-Jk okrog 40.000 elanov, po predvidevanjih pa bi se moralo njihovo število še povečati. žalo, da je bil delno neprišteven, lahko sklepamo, da si res ni mogel razložiti svojega početja, Čeprav se je kasneje dobro zavedal, kaj je storil. Razlogov za delno om-racitev uma je lahko veC, od družinskih razmer do trenutnega razpoloženja. Prav družinske razmere mladega Tarsija so bile zelo hude. Se kot otrok je izgubil očeta, leta 1991 mu je umrla mati (on in njegov brat naj bi bila prepričana, da jo je prav babica spravila v grob). Ostala je samo Bianchije-va, s katero je Tarsi živel. Nihče od tistih, ki so ga poznali, pa si kaj takega od njega ni pričakoval. Med drugim je bil elan jamarskega združenja Com-missione grotte Eugenio Boegan: vsi so ga opisali kot mirnega fanta, s katerim niso nikoli imeli težav. Očitno je bil tudi priljubljen, saj so elani tega združenja zbrali denar, s katerim so najeli odvetnika Boreana, ki ga sedaj brani. Včeraj se jih je precej zbralo na procesu, na katerem so bile na vrsti priče. Med njimi je bil tudi Mario Baratti, sin umorjene, sedaj ze prileten moški (za moralno škodo je že prejel 15 milijonov odškodnine). Povedal je, da mati ni nikoli izrazila bojazni glede svoje varnosti in ni nikoli nič rekla Cez vnuka, go- • vorila pa je o težavah s sorodniki, s katerimi je živela. Pričala je tudi neka bolničarka, ki pa je znala povedati, da se je Bianchijeva, ko se je zdravila v Nabrežini, pritoževala, da se boji vnuka in se ni želela vrniti domov. Jutri bov Trstu Raniti Simfonična sezona Verdijevega opernega gledališča v Trstu se bo letos še dodatno obogatila z nastopom enega izmed najbolj prestižnih madžarskih pianistov: v Tripcovichevi dvorani bo nastopil namreč jutri kot solist v tretjem Beethovnovem koncertu za klavir in orkester op. 37 Dezsb Ranki, štiridesetletni glasbenik, ki se je prvič javno uveljavil že leta 1969 kot zmagovalec Lisz-tove nagrade in Schumannovega natečaja. Dezso Ranki redno sodeluje s slovitimi orkestrskimi direktorji, kakor so Solti, Mehta, Masur, Tate in Kondrascin, udeležuje se vseh na svetu, pozrian pa je tudi na tržišču gramofonskih plošč -predvsem s Chopinovimi skladbami (Grand Prix Acade-mie Charles Cros) in z Bartokovim Mik-rokozmosom (nagra-da italijanske kritike). Po jutrišnjem nastopu v Trstu bo ^Handfrs^ Pianist odpotoval v Videm kjer bo koncertiral pojutrišnjem. Včasih se staršem prav lahko porodi misel: »Zakaj je treba toliko informacij in dodatnega znanja za to, da lahko vzgajamo svoje otroke in ali bi ne bilo veliko bolje prepustiti se naravnemu občutku in se po njem ravnati brez prevelike muke tudi pri vzgoji otrok?« Prav gotovo gre za zanimivo in bistveno vprašanje. S podobnim vprašanjem se lahko spopademo na primer tudi takrat, ko gre za naravni občutek lakote. Kaj bi nam vse znanje in vsa dietetska navodila, dovolj je, da se prepustimo naravnemu zdravemu občutku lakote. Toda ali je ta občutek še naraven in ali je še zdrav pod vplivom nenaravnih življenjskih ritmov in spodbudo neprestanih subtilno vsiljivih komercialnih sloganov? Zato tudi menim, da bi nas naš naravni občutek za vzgojo, na katerega vplivajo vsakodnevne pozitivne in negativne infor-macije, predvsem pa njihova neurejenost in njihovo preveliko število, privedel do zmote, zgrešenih razlag in napačnega razumevanja. Skratka možnost, da bi zgrešili vzgojni cilj, je prevelika. Predvsem je nevarno, da bi na tak način zašli v slepo ulico, S K L A D M I TJ A ČUK Alije naravni občutek za vzgojo dovolj? Jelka Cvelbar iz katere ni povratka in zaradi katere postanejo napake pri vzgoji lahko usodne. Pomisliti moramo namreč, da so naši naravni občutki zakrneli, tudi zaradi tega, ker moramo marsikaterega, z razliko od živali, zadrževati in "civilizirati”. Človeški možgani so po mnenju izvedencev najbolj komplicirana zgradba v vesolju, ki jo Človek izkorišča normalno le za desetino njenih zmogljivosti. V njej nastaja na milijone stikov, kemičnih reakcij in fizičnih procesov, zaradi katerih doživljamo ljudje občutke, Čustva - imamo razum, nagone, kreativnost, občutljivost ter številne druge možnosti in lastnosti. Torej sprijaznimo se s tem, bodimo na te sposobnosti ponosni, skušajmo jih kar najbolje izkoristiti. Pri tem pomislimo, da imajo tako komplicirano zgradbo v svoji glavi tudi otroci, Čeprav morda prav to dejstvo povzroča zakomplicira-nost življenja staršem, ko si jih otroci izmišljujejo toliko in takih kakor Mar-tinek Spak. Seveda nas vse to ne sme odvrniti od misli, da ima kljub vsemu tudi pravi naravni občutek pri vzgoji svojo pomembno vlogo. Kajti vzgoja, Ce jo še pojmujemo v tradicionalnem smislu vrednot, potrebuje predvsem pravo mero znanja, razumevanja in občutka. To je posebej važno predvsem v današnjem Času, ko so mnogi tradicionalni vzgojni temelji izgubili na veljavi. Omenili smo že večkrat, kolikšen pomen je nekoč imel pri vzgoji in kako se je ošibil vpliv cerkve, vere, šole, skupnosti, soseščine in družine. To so bile nekdanje oporne točke, ki jih v večini primerov pri mladih ne najdemo vec. Sami pa lahko opazimo, ne da bi bili statistiki, kako vsak dan tudi med mladimi naraščata nasilje in predanost mamilom; po mnenju izvedencev prav zato, ker otroci in mladi nimajo prave opore. Zato pa smo starši bolj kot kdajkoli poklicani, da svojim otrokom nudimo pravo oporo v svetu, v katerem jim je dano živeti. Ne Sele takrat, ko bi prišlo do problemov, temveč že od vsega začetka: od novorojenčka. Velikokrat smo že ponovili osnovne smernice, ki nas morajo voditi pri vzgoji in usmerjanju otrok. Nic ne bo odveC, Ce jih še enkrat objavimo. Otrok mora Čutiti od vsega začetka, da ga sprejemamo, da ga imamo radi in da je pri nas varen. Otroku moramo pomagati, da razvije v sebi globoke vrednote. Izkusiti mora, da mu odprt, radoveden, dejaven, raziskovalen pristop do sveta, ki ga obdaja, in nova dognanja o njem povzročajo veselje in zadovoljstvo. Hkrati pa se mora otrok naučiti pravil, kakor pri igri, zato da bo znal spoštovati tudi prostor in zanimanje drugih ljudi in da si bo znal zaradi tega spoštovanja postaviti prave lastne meje. Moral se bo znati tudi odrekati, Ce bo potrebno. Zdi pa se, da je prav odrekanje danes tako zelo naporno in skoraj nemogoče. PROSEK / MARTINOVANJE NEKOČ IN DANES Za svet’ Martin ga vsak rad spije en kvartin« Prizor z lanskega martinovanja na Proseku (foto KROMA) Bruno Rupel Na Proseku bodo danes s tradicionalnim martinovanjem proslavili vaškega patrona sv. Martina. Martinovanje spada med najstarejše običaje pri nas, nekateri celo trdijo, da praznujejo to tradicijo na Proseku že od leta 1641, ko so sv Martinu posvetili vaško cerkev, ki je bila dograjena leta 1637. Zgodovina pravi, da je bila proseška cerkev do leta 1754 sedež ka-planije, ki je spadala Pod zgoniško župnijo. Zaradi tega je cerkvene obrede vodil župnik iz Devina. Leta 1754 je dobila proseška cerkev prvega župnika, kaplana Valentina Marušiča. Leta 1831 so cerkev odce-pili od goriške nadškofije in jo priključili tržaški. S tem le leta 1850 končno postala župnijski sedež. Pravijo, da se je Martin - proseški patron -rodil okrog leta 361 v Cannesu v Franciji. Njegov oce je bil rimski nadcastnik, mati domačinka. Martin je že pri 15 letih oblekel vojaško suknjo ter bil s konjenico tudi v severni Italiji. Legenda pripoveduje, da je bil radodaren in usmiljen do bližnjega, o Čemer priča tudi slika pred vhodom v proseško cerkev: Martin s sabljo prereže svoj plašč, da bi podaril polovico revnemu beraCu. Ko se je Martin odpovedal vojski, je odšel v mesto Poitiers, kjer ga je sv. Hilarij posvetil za duhovnika. Nato je bil imenovan za škofa mesta Tours, kjer je tudi umrl. Tu so njemu v Čast zgradili veliko baziliko. To je zgodba iz starih Časov. Martinovanje na Proseku se je od prvih Časov precej spremenilo. Stari običaji poCasi izginjajo, ker so se spremenile življenjske razmere. Starejši vaščani pripovedujejo, da je bilo martinovanje nekdaj prijetno srečanje. Na ta dan se je namreč zaključilo kmečko leto. To je bil praznični dan. Vsi pridelki so bili že pod streho, zato so se lahko sklepale kupčije in plačevali dolgovi. Na tem srečanju so si kmetje izmenjali izkušnje in delali obračune in proračune za naslednje leto. Na takratnem kmečkem sejmu ni manjkalo orodja, potrebščin, sodov, škafov in druge lesene posode, kot tudi ne domačega »prdsekarja«, to je sladkega, nekoliko penečega se vina, ki je bilo poznano daleč naokrog. Na Prosek so prihajali ljudje iz vseh krajev; celo hlapci so se tega dne preoblekli. Takrat so ljudje varčevali tudi celo leto, da so si poleg kmečkih potrebščin lahko kupili oblačila ali pa tople Čevlje za zimo. Za prijetno razvedrilo je poskrbela proseška godba, ki je igrala na proseškem trgu vesele koračnice, zvečer pa za ples v takratnem kulturnem domu »pri Punta-rjevih« (sedanjem otroškem vrtcu), ki so ga zgradili domačini leta 1906. Lastnik stavbe je bil Dragotin Starc iz Bar-kovelj. Slednjega je tak- ratni protislovenski režim prisilil, da je stavbo z vrtom leta 1925 prodal zloglasni šovinistični organizaciji Lega Naziona-le za smešno nizko ceno 60.000 lir. Le leto kasneje (prav na dan sv. Martina, 11. novembra ’26) je tržaško orožniško poveljstvo z dokumentom predlagalo kvesturi, naj zaradi protidržavnega delovanja razpusti vsa slovenska društva v okolici Trsta, kar je prefekt z odlokom tudi potrdil. Danes ostaja vse to le spomin. Sarejši prihajajo na Prosek, ker je paC tradicija; otroci niso veC vzburjeni od pričakovanja po martinovanju, ker imajo Čevljev in dobrot na pretek. Kmečki sejem so zamenjale stojnice z igračami, sladkarijami in modernimi oblačili. Plastični vrči so nadomestili leseno po- sodo; sodov in plav-nikov ne vidimo veC; še grablje so plastične. Niti po sladkem vinu, ki je ogrelo marsikatero tržaško »venderigolo«, ni vec toliko povpraševanja, sicer pa še vedno velja pregovor, da »za svet’ Martin ga vsak rad spije en kvartin«. Edino, kar je ostalo še tradicionalnega, je prašičji sejem na Devinscini. Za glasbo in razvedrilo sedaj ni vec godbe; nadomestil jo je »luna park«, ki se ga veselijo največ le mladi. Prosek je ostal že nekaj let zaporedoma ob sv. Martinu brez električne razsvetljave, to pa predvsem zato, ker porabi luna park precej električne energije. Se bo to ponovilo tudi letos? Na Proseku so letos zaceli z martinovanjem že v soboto. Člani godbenega društva Prosek so v SošCevi hiši odprli osmico, ki bo odprta še danes. Poleg domače kapljice postrežejo godci s tradicionalnimi jedmi: klobasami in zeljem, štruklji in »fancli z dušo«. Sinoči je v Kulturnem domu na Proseku odprlo osmico SD Primorje. Za vaškega patrona in sprejem gostov se pripravljajo tudi domači gostilničarji z običajnimi jedmi. Kot vidimo, na Proseku ze vlada praznično razpoloženje, zato domačini in gosti upajo na lepo vreme. Aktualen pa še vedno ostaja pregovor, da »Ce o Martinu dežuje ali sonce sije, toliko vode bo vedno, da se vinu prilije.« SLOVENSKO STALNO OLEDALISCE REVIJA PRVAKOV plesna skupina MOJCE HORVAT z zmagovalnim programom z evropskega prvenstva v soboto, 13. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu SLOVENSKO •STALNO (SLEDALISCE Otvoritvena predstava sezone!993-94 Alojz Rebula Operacija Timava Krstna uprizoritev, režija Mario UrSiC danes, 11. t.m., ob 15.00 ABONMA RED H ob 20.30 ABONMA RED I š jutri, 12. t.m., ob 20.00 ABONMA RED I v nedeljo, 14. t.m., ob 16.00 IZVEN ABONMAJA v ponedeljek, 15. t.m., ob 10.30 ZAKLJUČENA ob 16.00 ABONMA RED H D IVAN GRBEC ŠKKOIAJ KD I. Grbec Skedenjska ul. 124 vabi na MARTINOVANJE z nastopom MPZ F. VENTURINI od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja Danes, 11. t.m., ob 20. uri Ce veseli hoCete biti, k nam morate priti! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE TR2ASKA FEDERACIJA vabi na javno razpravo, ki bo jutri, 12. novembra, ob 20.30 na sedežu SKP Ul. Tarabocchia 3. Županski kandidat Stojan Spetič pod križnim ognjem vprašanj novinarjev. Vprašanja bodo postavljali Marij Cuk, Barbara Gruden, Devana Jovan, Sergij Pahor, Sandor Tence VCERAJ-DANES KINO Danes, ČETRTEK, 11. novembra 1993 MARTIN Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 9.40 - Luna vzide ob 3.47 in zatone ob 14.55. Jutri, PETEK, 12. novembra 1993 JOZAFAT VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,8 stopinje, zračni tlak 1020,4 mb ustaljen, veter 4 km na uro vzhodnik, vlaga 54-odstot-na, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nika Skerlavaj, Riccardo Filippi, MAttia Mingrino, Andrea Zorzi. UMRLI SO: 54-letni Gualtiero Vescovo, 54-let-na Vita Mondi, 77-letni Li-bero Zimarelli, 72-letni Tulijo Muratore, 64-letni Romano Bencina, 73-letni Vit-torio Mermolia, 92-letna Elisabetta Cie, 81-letna Lu-cia Jakopič, 84-letna Maria Antonietta Matiasich, 88-letna Giulia Fuchs, 86-letna Paola Zerbo. u LEKARNE Od ponedeljka, 8. do nedelje, 14. novembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po teclefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri ob 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Miste-rioso omicidio a Manhattan«,r.-i. Woody Allen. EKCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »II socio«, r. Sidney Pollack, i. Tom Cruise. EXCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »Hei-mat 2 - L’eterna figlia«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’uo-mo senza volto«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Per amore solo per amore« i. Diego Abatantuono, Stefa-nia Sandrelli. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Tom e Jerry - il film«, risanka. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nata ieri«, i. Melanie Griffith. GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cliffhanger - 1’ultima sfi-da«, i. Sylvester Stallone. MIGNON - Dvorana rezervirana. EDEN - 15.30 - 22.00 »I tre caldi nidi... del passe-ro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Jurassic Park«, i. Jeff Goldblum. ALCIONE - 18.30, 21.30 »America oggi«, r. Robert Altman, i. Tim Robbins, Tom Waits, Jack Lemmon, Andie McDovvell. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »La valle di pietra«, r. Maurizio Zacca-ro. RADIO - 15.30 - 21.30 »Ragazze e stalloni«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. g IZLETI KRIŠKA SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL prireja v sredo, 8. decembra izlet v vilo Trepalade (Quarto Altino). Cena izleta 55.000 lir. Vpisuje Mario Turel, tel. št. 220266 ali 220710. H ŠOLSKE VESfl SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča kandidatom, ki obiskujejo pripravljalni teCaj, da se strokovna predavanja, kljub nenadnemu preklicu natečaja, nadaljujejo v razstavni dvorani HPO na Opčinah danes, 11. in jutri, 12. t.m. ob 16.30 v upanju, da bo Cimprej prišlo do ugodne rešitve. M PRIREDITVE □ OBVESTILA SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Do 15. t.m. razstavlja akademska slikarka Roža PišCanec. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom - OpCine. Jutri ,12. novembra bo ob 20.30 predstavitev knjige DuSana Jelinčiča BISERI POD SNEGOM. Uvodna beseda Igor Škamperle. Avtor bo predvajal svoje diapozitive z odprave na Everest. Vabljeni! V BARKOVLJANSKEM DRUŠTVU, ul. Cerreto 12 bo v nedeljo, 14. t. m. nastopila amaterska gledališka skupina KD L Gruden iz Nabrežine z igro ARZEN IN STARE ČIPKE, režija Maja Lapornik. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! KD PRIMORSKO - Mackolje priredi veCer slovenske ljudske pesmi v izvedbi vokalnega kvarteta “7 + “s predstavitvijo kasete PRIJATLI v nedeljo, 14. t. m., ob 17.30 v srenj-ski hiši v Mackoljah. Toplo vabljeni! PD SLOVENEC vabi v nedeljo, 14. t. m., od 17. ure dalje v srenjsko hišo v Boršt na MARTINOVANJE. Sodeluje MePZ Slavec - Slovenec in ansambel Martinčki iz Preberi ega. Sledila bo pokušnja novega vina naših vinogradnikov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 17. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Predvajanje diapozitivov o potovanju po Južni Ameriki z naslovom v ANDSKIH DEŽELAH. Predaval bo Gigi Abram, znani planinec in ljubitelj gora. Vljudno vabljeni! MALI OGLASI VOJAN TAVČAR, Ivanji grad 3 ima odprto osmico do 14. t. m. Nudi domač prSut, domače klobase, teran in belo vino. OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Rafael Kosmač, Boršt 132. ToCi belo in Črno vino. OSMICO ima odprto ob priliki martinovanja Godbeno društvo Prosek v SoSCevi hiši na Proseku. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO ima odprto USaj v Nabrežini St. 8. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. BERTO Tonkic, Tržaška 25 - Doberdob, toči belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Tržaška federacija vabi na javno razpravo, ki bo jutri, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu SKP, ul. Tarabocchia 3. Županski kandidat Stojan Spetič pod križnim ognjem vprašanj novinajev. Vprašanja bodo postavljali Marij Cuk, Barbara Gruden, Devan Jovan, Sergij Pahor in Sandor Tence. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (ul. Donizetti 3) sklicuje v soboto, 13. t. m. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: poročila odbornikov, volitve novega odbora in načrtovanje delovanja. Sledilo bo VESELO MARTINOVANJE. Začetek ob 18.30. 30-LETNIKI iz vsega tržaškega ozemlja od Milj do Devina se bomo konec novembra ali v začetku decembra zbrali na večerji, da bi proslavili vstop v zrelejšo dobo človeškega življenja. Za informacije Kante Robi, tel. St. 228388. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst vabi elane in vse, ki se želijo pridružiti, na tradicionalni pohod od Litije do Čateža v spomin na Levstikovo POPOTOVANJE. Pohod bo v soboto, 13. t. m. Pet ur zložne hoje, odhod z osebnim avtom izpred Finžgarjevega doma na Opčinah ob 7. uri. Informacije na tel. St. 575506. KD KRAŠKI DOM vabi v petek, 19. t. m. na srečanje z Marto KoSuto. Pogovorili se bomo o moški nosi ter otroških oblačilih. Srečanje bo ob 20.30 v BubniCevem domu v Repnu. PRISPEVKI Ob 20. obletnici smrti dragega moža Angela Vodopivca daruje žena Silva 100.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. Miro Francin daruje 100.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini na Opčinah. V zahvalo za voSCila daruje Milena Grgič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin nepozabne žene Valerije daruje Vincenc Panzin 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Bogdana Staniča darujejo Boris, Milojka in Alex 25.000 lir za SKD Barkovlje in 25.000 lir za TPK Sirena. Ob 10. obletnici smrti dragega nepozabnega moža Vojka Ferluga daruje žena Maruša 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Lojze Abram daruje 100.000 lir za SPDT. ALDO LAKOVIČ je v Doberdobu (pri cerkvi) odprl agriturizem. Odprti so ob petkih, sobotah in nedeljah. ZA RAZNE bolečine, Se posebej za težave s hrbtenico ste gotovo poskusili vse mogoče. Tudi mi vam lahko pomagamo. Za brezplačen sestanek tel. na St. 228779 od 13.30 do 14.30 in od 18.30 do 19.30. PEKARNA in slaščičarna iSCe peka. Tel. 200231. POHIŠTVO KORŠIČ obveSCa cenjene odjemalce, da posluje s sledečim urnikom: od 8.30 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Tedenski počitek ponedeljek. PRODAM fiat 127, letnik ’77 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. v večernih uah na St. (040) 228382. PRODAM frezo skoraj novo Benassi 75-7 km. Tel. St. 220222 ob uri obedov. PRODAMO brez posrednikov v Rocolu hišo 160 kv.m z vrtom 1200 kv.m in garažo. Tel. 393624. DRVA za kurjavo prodajamo. Tel. 0481/884161 v večernih urah. FARMA KRALJIC, Pre-beneg 99, tel. St. 231846 obveSCa, da se je zaCela prodaja gob. PRODAM fotografski aparat nikon F 801 S, nikoli uporabljen, po izredno ugodni ceni el. St. 0481/ 31346 v večernih urah. IŠČEMO zanesljivo in pošteno družinsko pomočnico veSCo ravnanja z dojenčkom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Dojenček". RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. St. 228297. V spomin na Bruna Be-dendo darujeta Tanja in Dimitrij Vecchiet 50.000 lir za Sklad 5ole»Ivan Cankar«. V spomip na Bogdana Staniča daruje družina Vecchiet 50.000 lir za Dijaško matico. t Nepričakovano nas je zapustil naS dragi brat in stric Josip Daneu Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestri Silva in Gicka ter vsi nečaki Kontovel, 11.11.1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob težki izgubi našega prvega dirigenta Cveta Marca izrekamo iskreno sožalje Ženi in sorodnikom pevci MPZ F. Venturini Ob izgubi svojega bivšega zborovodje Cveta Marca izreka iskreno sožalje Ženi Mariji in sorodnikom MPZ upokojencev iz Brega NOVICE Skrivnost starega gozda za ciklus Gorica kinema V kinu Vittoria bo nocoj ob 20.45 kinoateljejev filmski ciklus Gorica kinema predstavil film Skrivnost starega gozda (“II segreto del bosco vecchio” -Italija 1993) režija Ermanno Okni, igrajo Paolo Vil-laggio, Giulio Brogi. Film je bil predstavljen na letošnjem Festivalu v Benetkah. Stari polkovnik Pro-colo podeduje star gozd. Namerava ga posekati, da bi les prodal. Premisli se, ko ga mali Bernardo seznani s skrivnostnim gozdnim življenjem. Okni je po pripovedki Buzzatija posnel nežen in poetičen film. V njem je vsem dojemljiva tista naravna magija, na katero prepogosto pozabljamo. Film kaže, kako naj fantazija pomaga pri dojemanju resničnosti: drevesa in živali nam tako povedo to. Cesar ne moremo in ne smemo pozabiti. Tečaj za pripravo kandidatov za upravna mesta v šolah Šolski sindikat UH, sporoča, da imajo v naCrtu pripravljalni teCaj za sodelovanje na natečaju (na podlagi naslovov in izpitov) za upravne uslužbence v državnih šolah, vključno na šolah s slovenskim učnim jezikom. Prijave sprejemajo na sedežu sindikata v Gradišču, ul. Bergamas 9, tel. 960767. Jutri stavka na pošti zato bodo pokojnine izplačevali danes Ravnateljstvo poštne službe obvešCa, da je jutri napovedana stavka elanov sindikata GUB. Spričo napovedane stavke utegne priti do težav ali celo prekinitev storitev. Poštna služba sicer obvešCa, da bodo ne glede na stavko jutri samo sprejemali priporočene in zavarovane pošiljke, delala pa bo tudi telegrafska služba. Pokojnine, ki zapadejo jutri, bodo izplačali en dan prej, torej danes. Predavanje o psihoanalizi V knjigami Antonini na Korzu Itaka bo danes ob 18. uri predaval psihoanalist Massimo Meschini. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavik knjigo “La scienza della parola”. 2e tema predavanja (Ak obstaja psihoanaliza? Proti mitologiji depresije) nakazuje Meschinijeva stakšCa v polemiki do zagovornikov teorije, da so vsa odstopanja od ti. “normalnega” obnašanja biološkega izvora. Meschini pa zagovarja vlogo psihoanalize pri zdravljenju in je trdno prepričan v moC besede. Natečaj za najlepšo izložbo Združenje trgovcev ASCOM pripravlja skupaj z Občino Gorica in Tigovinsko zbornico vrsto pobud ob božičnih in novoletnih praznikih. V promocijskem programu je tudi nagradni natečaj za najlepšo izložbo. Združenje trgovcev obvešCa, da sprejemajo prijave za sodelovanje na omenjenem natečaju do jutri, 12. t.m., na sedežu združenja. PREVOZI / SKUPEN NASTOP 2UPANOV OBČIN NA GORIŠKEM Pokrajinska uprava naj pove kaj namerava z javnimi prevozi Zupani zaskrbljeni zaradi težnje po privatizaciji in črtanju manj donosnih prog Marko Marinčič Dolgoletno vprašanje, kako bolje organizirati javni avtobusni prevoz na Goriškem, je predmet spora med pokrajino in župani večine goriških občin. 2e celo večnost se namreč govori o poenotenju avtobusnih podjetij. Naposled je obveljal sklep, naj bi poenotili vsaj podjetji, ki upravljata medkrajevne zveze: pokrajinsko. APT in konzorcij CISP, ki oskrbuje občine tržiškega območja. Za poenotenje so najbolj zainteresirane prav te občine, ki morajo iz lastnih proračunov kriti izdaten deficit blizu poldruge milijarde lir. Odtod odločitev po razpustu konzorcija in poenotenje prevozov pod okriljem APT, kar bi privedlo do racionalizacije (odprava dvojnikov, smotrnejša uporaba vozil in osebja itd.) in torej prihranka. Problem pa se je pojavil zaradi novih teženj upraviteljev Severne lige tako na deželi kot na pokrajini. Deželni odbornik Polidori je namreč napovedal, da naj bi že s 1. januarjem 94 ustanovili enotno deželno podjetje, goriška pokrajinska uprava pa se je povsem podredila tej napovedi in opustila vsak naCrt poenotenja na pok- Avtobusi Čakajo... na poenotenje prevoznih podjetij rajinski ravni. O tem je bil predsinoCi govor na sestanku, ki ga je sklical tržiški župan Persi. Udeležili so se ga župani večine občin na Goriškem, vključno s tremi slovenskimi. Navzoči so bili tudi tajniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, ki so zelo zaskrbljeni zaradi namer dežele in pokrajine. Absurd je misliti, da bo dežela v poldrugem mesecu ustanovila enotno deželno podjetje, ko pa v. 16 letih ni bilo mo-goCe poenotiti zvez na pokrajinski ravni, so poudarili na sestanku. Zupani se bojijo, da se za programi Severne lige skriva namera, da bi tako ali drugaCe privatizirali prevoze. Mimo spornosti “darila” zasebnikom, ki bi prevzeli donosnejše proge in vozila kupljena z javnimi sredstvi, je zelo moCna zaskrbljenost za bodočo kakovost storitev. Kdor bi upravljal proge zgolj na osnovi dobičkarske logike, bi namreč postopoma opustil vse manj donosne zveze, zlasti z manjšimi kraji in z občinami, ki ležijo izven glavnih prometnic. Ti in drugi so razlogi za zaskrbljenost županov, ki so se domenili, da zahtevajo skupaj s sindikati Cimprej srečanje s pokrjaisnko upravo in pojasnila o njenih namenih. Mestno avtobusno podjetje bo moralo v letu 1994 črtati vožnje za celih 60 tisoč km Tudi za javni prevoz v Gorici se pišejo težki Časi. O tem je predsinoCi govoril ravnatelj Mestnega avtobusnega podjetja inž. Ignazio Mistretta na srečanju, ki so ga priredili zeleni golobice. Mestni avtobusni prevoz je v krizi. Nebrzdana rast zasebne motorizacije leto za letom izpodjeda število potnikov na avtobusih. Za vsaj delno kritje stroškov so skušali privijati cene vozovnic, to pa je povzročalo še dodatni upad potnikov. Nova zakonodaja sedaj sili podjetja v sanacijo proračunov: do leta 1996 bodo morali sami kriti vse stroške, saj dežela ne bo vec poravnavala dolgov. Mestno podjetje je torej prisiljeno ukrepati. Na osebju so še rezali, kar se je dalo: danes imajo 34 uslužben-cev-šoferjev. Hkrati je na cesti od 8 do 14 vozil, to pa pomeni upoštevajoč izmene, da na osebju ni mo-goCe veC prihraniti ničesar brez sočasnega klestenja prog. Prav to je pot, ki jo nameravajo ubrati. V letu 1994 naj bi sedanje povprečje 630 tisoč letno prevoženih kilometrov zmanjšali za 10 odstotkov. To pomeni Črtanje 60 tisoč km prog. Kako? Zamisel ukinitve vseh prog ob nedeljah so takoj opustili, saj se mnogi prav ob nedeljah poslužujejo avtobusov za obiske v bolnišnici, na pokopališču itd. Podjetje bo zato raje razredčilo vožnje v urah manjše uporabe oz. Črtalo nekatere proge. Poglejmo kako. Na progi št. 1 (Standrež-Svetogor-ska), ki sama zbere polovico vseh potnikov, naj bi zjutraj zaceli uro kasneje kot doslej (ob 6.15) in Črtali vožnje po 21. uri. Popoldne bi avtobusi vozili vsakih 17 namesto 12 minut. Odpravili bi nerentabilno progo št. 7 med pošto in Ul. Palladio, delno bi razredčili tudi vožnje na krožnih progah proti Podgori in LoCniku in na relaciji pošta-Stražice-bolnišnica. Po drugi strani so predvidene nekatere okrepitve. Tako za progo št. 8 (žel. postaja-Sv. Ana-bolnišnica-univerza-center-Stražice-postaja), ki danes opravlja krožno pot le v eno smer: z delno raztegnitvijo voženj na progi št. 6 (pošta-Sv.Ana-pokopališCe) bi delno krili še drugo smer na isti relaciji. Podjetje tudi upa v omejevanje prometa zasebnih vozil oz. uvedbo plačila za parkiranje v centru. Dva minibusa bi tako namenili hitri povezavi med prostim parkiriščem pri RdeCi hiši in centrom. V ta namen, je poudaril Mistretta, pa je nujno, da občina nameni vsaj del dohodka od parkirnin za kritje večjega stroška. Na srečanju je prišla do izraza potreba, po radikalnejših posegih za omejevanje prometa. Uvedba otokov za pešce bi najbrž spet približala ljudi avtobusom, in razbila začarani krog klestenja voženj, ki povzroča še dodatno upadanje števila potnikov. Govor je bil tudi o možnih skupnih progah med Gorico in Novo Gorico: inž. Mistretta je pozitivno ocenil ta predlog in zagotovil, da bodo preučili možnost uresničitve. V torek 23. občni zbor SSŠ Odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica je odločil, da bo v torek, 16. novembra, 23. redni občni zbor SSS. Sedanji odbor je namreč tik pred iztekom svojega dvoletnega mandata. ObCni zbor bo v šoli Oton Zupančič v Ul. Brolo v Gorici ob 12.10. Pred tem Sindikat sklicuje sindikalno zborovanje za učno, neuCno in vodstveno osebje na osnovnih šolah od 2. ure dalje. Člani bodo izvolili novi odbor SSS in se izrekli o simboličnem odtegljaju na plači, ki naj bi ga uvedli, ker dosedanja neformalna Članarina ne zagotavlja pravnega obstoja SSS. Volitve v deželno šolsko komisijo bodo 25. novembra. Goriško tajništvo predlaga v domeni s tržaškim tajništvom sledeče kandidate: Sonja Klanjšček -predstavnica osnovne šole, Nataša Pavlin - predstavnica ravnateljev osnovnih šol, Enco Pavletič -predstavnik višjih šol. Ostala mesta in sicer ravnateljsko mesto za višje šole in dve mesti za nižjo srednjo pa bodo krili Tržačani. DOBERDOB / 25 LET DRUŽIVA HRAST Uspehi pevskega zbora so sad iskanja kvalitete Pogovor s predsednikom društva M. Vižintinom in zborovodjo H. Lavrenčičem - Jutri jubilejni koncert JuruPauk GORICA / OBISK INŠPEKTORJA FINANČNEGA MINISTRSTVA h Po včerajšnjem srečanju upanje na rešitev vprašanj Kako odpraviti neskladja in težave carinske službe Udeleženci včerajšnjega srečanja z inšpektorjem finančnega ministrstva dr. Francom Pez-zanom upajo, da bo v kratkem mogoče razrešiti vsaj nekaj od številnih vprašanj, na katera opozarjajo že dalj Časa in zaradi katerih je prišlo tudi do protestne stavke. Zal bo treba na razrešitev najpomembnejšega in najbolj nujnega vprašanja, to je na ustrezno dopolnitev organika uslužbencev carine, počakati še nekaj časa, da se do konca izpelje že zaCeti postopek. Dr. Pezzano je namreč povedal, da je že pripravljen razpis natečaja za 60 novih zaposlitev pri upravi carinske službe v FJK. Včerajšnjega srečanja, ki je potekalo na sedežu družbe SDAG, so se poleg predstavnikov družbe udeležili še predstavniki špedi-terskih in avtoprevozniških podjetij, poklicnih združenj indu-strijcev, malih industrijcev in obrtnikov, sindikatov itd. Skoraj dveumo srečanje z visokim predstavnikom ministrstva za finance je bila priložnost za obravnavo številnih vprašanj, ki občutno zavirajo delo na meji, in s tem posredno vplivajo na zmanjševanje prometa preko goriškega mejnega prehoda. Dovolj zgovoren je podatek, da traja carinski postopek kamionske pošiljke v poprečju dvanajst m. V približno enakem času pa kamion opravi pot recimo iz Milana v Pariz. Pretežni del težav nastaja zaradi neustreznega števila carinskih uslužbencev. Od 110 mest v organiku je trenutno pokritih 59. To je tudi glavni razlog, da poteka carinjenje samo v eni izmeni in ob popoldanskem nadurnem delu. V razmerah torej, ki nikakor ne ustrezajo pogojem in ritmom današnjega Časa. Ob zadostnem številu osebja, so ugotavljali na srečanju, bi ca-rinnnske postopke lahko opravljali neprekinjeno. Na sestanku pa so zlasti sindikalni predstavniki, opozorili na določene togosti, katerih odprava bi občutno olajšala sedanje težave. Nerazumljivo je recimo, da morajo prazni tovornjaki TIR prav tako Čakati v vrsti, ko bi jih lahko spuščali mimo hitreje. S smotrnejšo organizacijo dela na mejnem prehodu bi tudi znatno pripomogli, da bi se potniški promet hitreje odvijal. Med vprašanja, ki jih bo treba rešiti po hitrem postopku pa sodi vsekakor primerna ureditev, s higienskega vidika, prostorov za šoferje. Gre za vprašanje, na katero je že opozorila Krajevna zdravstvena enota, ki pa ostaja nerešeno. Povedati velja še, da je dr. Pezzano podobno srečanje v torek imel v Tržiču, s predstavniki pristaniške agencije, sindikati in operaterji. Tudi tam pomanjkljivosti carinske službe zaviralno vplivajo na delo v pristanišču. DOBERDOB / PREDSTAVITEV V kmečkem turizmu večer s poezijo Marija čuka PROSTA CONA / PLINSKO OLJE Spor med črpalkarji Goričani zavračajo zahteve Videmčanov Slovensko katoliško kulturno društvo Hrast iz Doberdob^ letos praznuje 25. letnico obstoja. Ob tej priliki bodo jutri priredili jubilejni koncert mešanega pevskega zbora Hrast, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič. Koncert bo v župnijski cerkvi v Doberdobu ob 20.30, na njem pa bo zbor Hrast izvajal polifonicne skladbe iz dobe romantike ter slovenske umetne in narodne pesmi. Obenem bodo ob tej priložnosti izdali brošuro o delovanju pevskega zbora in zbornik dramskih besedil za otroke, ki jih je spisala pokojna Franka Ferletic. Zraven prištej-mo še nastop Huberta Berganta, ki bo z orgelskim koncertom 26. novembra pozdravil prenovitev orgel v doberdob-ski cerkvi. O delovanju društva smo se pogovorili s predsednikom doberdobske-ga kulturnega društva Hrast, Mariom Vižintinom in dirigentom Hila-rijem Lavrenčičem. »Društvo je nastalo takrat, ko je prejšnji župnik Bogomil Brecelj, poskrbel za izgradnjo dvorane zraven župnišča. Lahko reCemo, da je bilo v Doberdobu ravno obratno kot je sedaj, ko se zgradijo dvorane in se šele potem pomisli, kaj se bo vanje dalo. Tako pevski zbor, ki je nastal že prej, kot tudi priložnostne dramske skupine, so imele težave s prostori in je dvorana seveda prav prišla«, pri- poveduje o nastanku društva Hrast Mario Vižintin in nadaljuje: »Od takratnih odbornikov, katerih skupno število je še vedno 15, sta ostala še Arnaldo Ferfolja in Gianni Vesco-vi, sicer pa nas je veliko mladih. Naše društvo se ukvarja s kulturo. Naša najveCja prireditev je Praznik pomladi, ki smo ga obnovili in se pri tem naslonili na ljudsko izročilo in nekdanje navade. Na velikonočni ponedeljek je namreč bil nekoč v Doberdobu živinski sejem, katerega krona je bil ples in tako je tudi sedaj, pa Čeprav živinskega sejma ni vec. So pa zato kulturne prireditve. Prirejamo še koncerte, Miklavže vanj e, ki je eno najlepših v zamejstvu, že zaradi velikega števila otrok, ki na njem nastopajo, dramska skupina občasno priredi kako igro, zelo pomembne pa so tudi likovne razstave. Življenje vasi utripa tudi in predvsem skozi naše društvo.« Hilarij Lavrenčič, ki vodi zbor Hrast od leta 1985, prej ga je namreC vodil njegov oCe Karlo, je po poklicu glasbenik, saj je zaposlen kot profesor harmonije na obeh slovenskih glasbenih zavodih v zamejstvu (Glasbena matica in Center za glasbeno vzgojo Emil Komel) in obenem kot korepetitor v tržaškem Verdiju. Lavrenčič je zelo znan mlad glasbenik, saj ga že od njegovih začetkov spremljajo ve- liki uspehi. Doberdobski zbor Hrast pa velja za enega najboljših v zamejstvu in najbrž za najboljšega na Goriškem. Ko mu to reCem, se nasmehne: »Naredimo, kar zmoremo. Gotovo pa se trudimo. Jasno je, da ne moremo postati profesionalni zbor, ampak v našem malem stremimo za kvaliteto. Kot zbor pazimo na kakovost, ker smo kot Slovenci v Italiji zelo važen dejavnik in lahko večinskemu narodu le s kvaliteto pokažemo na našo kulturo in našo narodno identiteto. Samo kvaliteta plačuje in jasno je tudi, da tako mišljenje trči ob kampa-nilizem pa tudi ob politične delitve, ki nas na Goriškem in tudi v Doberdobu še ločujejo. Mi imamo celo v Doberdobu pevsko skupino desetih žena, ki ne pojejo pri našem zboru in je to žalostno, ker bi z desetimi novimi pevkami imeli dosti boljši zbor. Menim, da je naš zbor kronal svoje delovanje leta 1990 z nastopom v Belgiji, kjer smo prejeli mednarodno nagrado. V zadnjih petih letih smo imeli vec kot 60 koncertov, naštudirali smo nad 30 novih skladb, tudi dve Mozartovi maši in to bomo tudi na koncertu v petek zvečer pokazali. Kar zadeva naše naCrte pa bi dejal takole: Sodelovanje in ne zapiranje vase. Zanimivo pa je, da nas veliko bolj cenijo v Furlaniji kot pri nas, saj nas neprestano vabijo na koncerte.« Zveza slovenskih kulturnih društev in KD Jezero bosta nocoj ob 20. uri v prostorih kmečkega turizma Pri Cirili v Doberdobu predstavila pesniško zbirko Maria Cuka “Sledovi v pesku”. VeCer se uokvirja v prizadevanja ZSKD, da bi izpostavila domaCe ustvarjalce. Čukovi Sledovi v pesku odkrivajo široko paleto človekovih notranjih stanj, neprestano iskanje smisla, vere, hkrati pa se zgubljajo v niCu in se zavedajo nemoči besede. Jezik je modernističen, obarvan z rahlo distanco in ironijo, kar je pri av- torju že v navadi. Marij Cuk je svojo prvo zbirko Pesniški listi objavil že pred dvajsetimi leti. Odtlej se je ob poeziji ukvarjal tudi z esejistiko, gledališkimi teksti in kritiko. O njem bo spregovoril pesnik in kulturni delavec Ace Mermolja. Glede dejavnosti ZSKD naj omenimo, da bo nadaljevala sodelovanje s kulturnimi organizacijami italijanske manjšine v Sloveniji. V sodelovanju z Unijo Italijanov iz Pirana bo 9. decembra v Tartinijevi hiši predstavila knjigo Jožeta Pirjevca “Vidov dan”. Predsednik združenja goriških upraviteljev bencinskih Črpalk Pio Traini se je vCeraj oglasil s polemično izjavo proti stališčem nekaterih furlanskih kolegov, ki zaradi medsebojnih zdrah ogrožajo obstoj ugotdno-sti proste cone tudi na Goriškem. Prerekanje med furlkanskimi Črpalkarji zaradi kontingenta plinskega olja po znižani ceni, ki je priznan le nekaterim med 137 občinami v videmski pokrajini, je obrodilo tudi izjave, Ceš naj se ugodnost prizna vsem ali pa nikomur. V tem primeru naj se odvzame tudi go-riški in tržaški pokrajini. Traini ugotavlja, da je Gorici bila prosta cona priznana leta 1948 zaradi' takratne specifične ekonomske situacije in da je še danes utemeljena zaradi razloga, da se uravnovesijo tržne razmere spričo konkurence Črpalk onkraj meje. Ohranitev proste cone je torej potrebna za obstoj te dejavnosti v obmejnem pasu, trdi Traini, ki meni, da videmska logika “vsi ali nihče” ustvarja samo nevarna asistencia-listiCna prerekanja znotraj deželne stvarnosti. PROSVETNO DRUŠTVO STANDRE2 vabi v soboto, 13. novembra ob 20. uri v župnjisko dvorano “A. Gregorčič" na predstavitev publikacije IZ KMEČKIH KORENIN SEM POGNAL (Pričevanja o preteklosti Standreža) Publikacijo bo predstavila prof. Lučana Budal. Ob tej priložnosti bodo v župnjiski dvorani odprli tudi razstavo starega kmečkega orodja, nAstopila bosta mladinski in mešani pevski zbor. □ OBVESTILA OBČINA DOBERDOB sporoCa, da bodo danes ob dnevu vaškega zavetnika sv. Martina občinski uradi zaprti. V DIJAŠKEM DOMU bo jutri ob 17. uri v okviru jezikovnega laboratorija slovenskega jezika nastopil Janez Bitenc z Glasbeno pravljico. KD SOVODNJE prireja jutri in 26. t.m. obakrat ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah veliko tekmovanje v briškoli (64 parov). Za zmagovalce so pripravili bogate nagrade. PSD NAS PRAPOR priredi v soboto, 13. novembra, martinovanje pri Radikonu. Prijave sprejemata Anica Primožič in Albert Sošol. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešCa, da bo 19. t.m., ob 19.30 veCerja z družabnostjo v gostilni Pri Francetu v Sovodnjah. Vabljeno vse šolsko osebje (tudi nekdanji šolniki in uslužbenci). Prijave sprejemajo odborniki sindikata najkasneje do občnega zbora, ki bo v torek, 23. t.m.. LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Ob Četrtkih dopoldne je knjižnica zaprta. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je v novembru odprta vsak ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure in petek od 10. do 13. ure. KD BRIŠKI GRIČ v Ste-verjanu priredi martinovanje jutri, 12. novembra. Podrobnejše informacije: Silvan Pittoli - tel. 884226 ali Roman Juretic - tel. 884018. KINO GORICA VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »II segreto del bosco vecchio«. Rež. E. Ohni, i. P. Villaggio. CORSO Zaprto. Jutri: 17.15-19.40-22.00 »Sol levante«. Sean Cormery. a ŠOLSKE VESTI SDZPI obvešCa, da bodo v kratkem zaceli teCaji angleščine (100 ur), italijanščine (50 ur), urejevanja besedil word 5 (60 m) in teCaj za elektronske razpredelnice - lotus 1.2.3. (60 m). Razpoložljivih je še nekaj mest; vpis je možen do jutri, 12. novembra, na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3 (tel. 81826) med 9. in 13. mo. 1 : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes ob 10.20 Lauro Zorzenon iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 11. mi Luca Bogar iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 13. uri Veronica Debemardis vd. Bordon iz splošne bolnišnice. SVET Četrtek, 11. novembra 1993 BALKAN / V SARAJEVU SPET PEKEL Stoltenberg razočaran nad Muslimani, ZDA pa nad Evropejci Srbi in Hrvati so skupaj obstreljevali muslimansko enklavo Maglaj na severu Bosne SARAJEVO, ŽENEVA, BRUSELJ, ANKARA - Mednarodni pogajalec Thor-vald Stoltenberg je v Ženevi povedal, da je razočaran nad izidi torkovega obiska v Sarajevu, kjer se je sreCal s predsednikom bosanske (muslimanske) vlade Hansom Silajdžičem in ga sku-šal pregovoriti za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Silajdžič je zavrnil vsakršen kompromis, Stoltenberg pa meni, da zato letos ženevskih pogajanj ne bodo mogli obnoviti. NiC manj obetavni niso bili Stoltenbergovi pogovori z voditeljem bosansko-her-cegovskih Hrvatov Matejem Bobanom, se je izvedelo v Ženevi. V krogih blizu mednarodnih posrednikov Owna in Stoltenberga so povedali, da se zavzemajo za mednarodno podporo nedavni francosko-nemški pobudi, po kateri naj bi Srbi odstopili Muslimanom tri do Štiri odstotke ozemlja, v zameno pa bi si izborili odpravo mednarodnih sankcij. Sodec po novicah iz Bruslja, se s francosko-nemsko pobudo nikakor ne strinjajo Združene države Amerike. Washington meni, da je evropska razlaga o nekakšnem spodbujanju Srbije k prizadevanjem za konec vojne na zelo trhlih nogah, in opominja, da gre v resnici samo za nagrajevanje Srbije, ki je bila v bosanski vojni agresor. Nesporazum okrog odprave sankcij, ko-mentirajio v Bruslju, utegne spet zaostriti odnose med Američani in njihovimi evropskimi zavezniki, ki so se prejšnji mesec sporekli prav zaradi različnih pogledov na vojno v Bosni. V Ankari so objavili, da so bosanski Muslimani in Hrvati zaprosili Turčijo, naj diplomatsko posreduje in pomaga ustaviti njihove medsebojne spopade. Zunanji minister Hikmet Cetin je pristal na vlogo posrednika, vendar vCeraj ni mogel odpotovati v Sarajevo, ker so Srbi mesto že drugi dan silovito obstreljevali z minometalci. Pri tem je bilo ubitih sedem ljudi, med njimi trije otroci, vsaj 35 pa je bilo ranjenih. Največ bomb je padlo v srediSCe mresta, največ ubitih pa je bilo okrog zgradbe sarajevske televizi-je. Kljub srbskemu obstreljevanju se je inženircem mirovnih sil Združenih narodov posrečilo popraviti daljnovod v okolici Sarajeva in s tem spet pripeljati električno energijo v veCji del doslej zatemnjenega mesta. Sarajevski radio je že v sredo zjutraj objavil, da so Srbi in Hrvati skupaj napadli muslimansko enklavo Maglaj na severu Bosne, kjer je odrezanih od sveta veC deset tisoC Muslimanov. (Agencije) Aretacije Albancev v Makedoniji SKOPJE - Makedonsko ministrstvo za notranje zadeve je vCeraj potrdilo aretacijo pomočnika ministra za obrambo Hisena Haskaja, Id je osumljen sovražne dejavnosti. Radio Makedonija je pred tem poročal, da je policija aretirala osem makedonskih državljanov albanske narodnosti, ki jih sumijo, da so organizirali trgovino z orožjem, kupljenim v Albaniji. Policija je v Tetovu in Gostivarju, kjer je večinsko prebivalstvo albanske narodnosti, zaplenila tristo avtomatskih pušk. Viri navajajo, da policija nadaljuje z aretacijami in da so aretirali še dva visoka funkcionarja. V uradnem poročilu makedonskega notranjega ministrstva so zapisali: »Od konca leta 1991 do zadnjih dni so osumljenci sodelovali pri organiziranju oboroženih skupin in v sodelovanju z drugimi državami ilegano uvažali orožje, eksploziv, municijo in drugo vojaško opremo.« (AFP) SRBIJA / KDO KOMU SEGA V 2EP? Za inflacijo so krivi bosanski Srbi Je res mogoče, da bi brezvredne dinarje hitreje kot v Beogradu tiskali v Bosni BEOGRAD - Kdo tiska dinarje? Kdo z denarjem, ki nima kritja, uničuje narodno gospodarstvo? Ali je res edini krivec zvezna centralna banka ah pa hiperinflacijo povzročata Narodni banki Srbije in Cme gore, zlasti pa tiskarna dinarjev »onstran« Drine? Za temi vprašanji se skriva najnovejSa poteza Socialistične stranke Srbije in njenega voditelja Slobodana Miloševiča v predvolilni kampanji, ki jo vodijo, celo po mnenju umirjenih opazovalcev, v duhu znanega vprašanja,-»kdo se je podelal v spodnje hlaCe«. Praksa, da je oblast zdaj zaCela zapirati ljudi za zločine, ki so jih zagrešili pred letom in veC, je s politicno-krimi-nalne ravni prešla tudi na druga področja. Tako so za gospodarsko katastrofo krive predvsem sankcije oziroma svetovne zarote zoper Srbijo ali, bolj milo povedano: nerazumevanje sveta za pravičen srbski boj pri trajnem reševanju nacionalnega vprašanja. Znano je, da razkrivanje tujega sovražnika ne zadošča, zato je potrebno na gospodarski ravni razkrinkati tudi Sešljeve in druge vojne zločince, s katerimi srbska oblast nikoli ni imela niC opraviti in tudi v prihodnje noče imeti opravka z njimi. V tem okviru je pred nekaj dnevi predstavnik Narodne banke morda celo nehote izjavil, da zvezna tiskarna ni glavni krivec za velikansko primarno emisijo, paC pa sta za hiperinflacijo vsaj toliko odgovorni Narodna banka Srbije in Črne gorea. Skoraj istega dne je direktor neke poslovne banke iz Beograda, ki je po mnenju obveščenih postala najzanesljivejši kanal oblasti za spremembo dinarjev brez. vrednosti .v konvertibilne valute, v Časopisu Politika objavil, da bosanski Srbi uničujejo srbsko gospodarstvo. To po mnenju tega bančnika počnejo tako, da tiskajo denar brez kritja v realni vrednosti in tako v Srbiji povzročajo ogromno inflacijo, pri Čemer svari »mlajše brate« v BiH, da bi morali biti hvaležni darilom »starejšega brata«, ne pa, da segajo z roko v njegov zep. Dobro obveščeni tudi zatrjujejo, da se je hkrati pritožil tudi zvezni premier Radoje Kontič, Ceš da v Bosni dinar tiskajo celo štirikrat hitreje kot v beograjski tiskarni, medtem ko zelo obveščeni zatrjujejo, da denarja v Bosni ne tehnično ne kako dmgaCe ni mogoCe tiskati brez vedenja in soglasja beograjskih oblasti. Pri vsem je zanesljiv le gospodarski zlom: v dvajsetih dneh, odkar je bil razpuščen srbski parlament in so bile razpisane volitve, se je Cmi teCaj za marko povečal za veC kot dvajsetkrat - od 17.000 dinarjev,na 350.000 dinarjev. Resni in odgovorni bančniki so predložili vladi naslednje podatke: kdor je 1. januarja letos odobril 100 dinarjev posojila gospodarstvu, je v zaCetku oktobra dobil nepolnih 240.000 dinarjev obresti, kdor pa je kupil blaga za 100 dinarjev, je dobil veC kot 48 milijonov, medtem ko je tisti, ki je za isto vsoto kupil devize, dobil nazaj 140 milijonov dinarjev. Samo po sebi je razumljivo, da bančni kapital ne more biti uničen, Ce je pri prebivalstvu in v gospodarstvu vse v redu. Seveda so dejstva eno, predvolilna kampanja pa Cisto nekaj drugega, zaradi Cesar je eden od resi-gniranih političnih analitikov to dogajanje na kratko povzel: »Biološko staranje je edina prava opozicija Miloševiču.« Zdi se, da je tako pojasnjena tudi edina stvarna predvolilna dilema: Albanci se teh volitev vseeno ne bodo udeležili, tako da bodo njihovi rezultati v prid sedanjim oblastem. In še zadnja vest: banke v Cmi gori za eno marko že plačujejo - milijon dinarjev. Zoran Jelicid RUSIJA / PREDVOLILNI BOJ SE LAHKO ZAČNE Za mesto v novem parlamentu se bo potegovalo 13 strank Državna volilna komisija je zavrnila osem list kandidatov MOSKVA - Predvolilne kampanje za volitve 12. decembra se bo lahko udeležilo 13 strank, kot je sporočil v sredo Nikolaj Rja-bov, predsednik volilne komisije, ki je preverila podpise v podporo 21 organizacijam. Na vseh listah je 1766 kandidatov, ki se bodo spustih v predvo-hlni boj; ta se uradno začenja v sredo, je povedal Nikolaj Rjabov na tiskovni konferenci. Volilna komisija je izločila 8 list kandidatov, med njimi hsto Zveze ruskega ljudstva (nacio-nalisticno-komunisticne), nekdanjega poslanca Sergeja Baburina. Seznami kandidatov, ki so jih pre-dložih v soboto zvečer, so morali vsebovati tudi najmanj 100 tisoč podpisov vohlcev iz vsaj sedmih različnih krajevnih volilnih okrožij, med katerimi mora vsako vsebovati vsaj 15.000 podpisnikov. Stranke, ki bodo lahko predložile svoje kandidatne hste na strani reformatorjev, so: Gibanje za demokratične reforme pod vodstvom sank-tpetersburškega župana, Ruska alternativa prvega podpredsednika vlade Je-gorja Gajdarja, Enotnost in sporazum podpredsednika Sergeja Cakraja. Med sredinskimi strankami so: Koalicija Lavskin-ski-Boldirev-Lukin, Demo-krahcna stranka Rusije Nikolaja Travkina, Državljanska zveza Arkadija Volske-ga, Cedra (ekologi). Opozicijo predstavljajo: UltranacionahshCna stranka Vladimirja Jerinovske-ga, Kmečka stranka, Dostojanstvo in soCutje, Afganistanski veterani, BodoCa Rusija (katere članstvo večinoma izhaja iz nekdanje stranka generala Aleksandra RuckojaJ ter Komunistična stranka Rusije. NajveCje število kandidatov ima Ruska alternativa (212). Z najmanjšim številom kandidatov pa se bo volitev udeležila Zveza žensk s 36 kandidati. Novi predlog ruske ustave, ki ga je v torek objavil predsednik Boris Jelcin, se precej zgleduje po francoski ustavi in ustavi ZDA, ki obe sodita med najbolj znane primere predsedniških ustav. V tem smislu gre za vrsto podobnosti. Podobnosti s francosko ustavo: - predsednik imenuje premiera in posamezne ministre, - predsednik ima pravi- co razpustiti parlament (Čeprav se pogoji za to razlikujejo), - zapleten postopek obtožbe, - dvodomni parlament, pri katerem je zgornji dom posredno izvoljen po regionalnem ključu. Podobnosti z ameriško ustavo: - predsednik je lahko izvoljen le dvakrat zapored, njegov mandat traja štiri leta, - predsednik predlaga predsednika centralne banke, ključne sodnike in državnega tožilca, njegov predlog pa mora potrditi parlament, - potrebni sta dve tretjini glasov v parlamentu, s katerimi je mogoče zavrniti predsednikov veto na posamezni zakon. (AFP, Reuter) Ruske stranke za decembrske volitve - Ruska alternativa (212 kandidatov) pod vodstvom podpredsednika Jegorja Gajdarja. - Stranka Enotnosti in sporazuma (193 kandidatov) pod vodstvom podpredsednika Sergeja Sakraja. - Državljanska zveza (184 kandidatov) pod vodstvom Arkadija Volskega, predsednika ruskih delodajalcev. - Skupina Lavlinski-Boldirev Lukin (172 kandidatov) pod vodstvom ekonomista Grigorija Lavlinskega, raškega veleposlanika v VVashingtonu, Vladimirja Lukina in ekonomista Jurija Boldireva. - Demokratična stranka Rusije (167 kandidatov) pod vodstvom nekdanjega sovjetskega poslanca Nikolaja Travkina. - Demokratsko-liberaina stranka (156 kandidatov) pod vodstvom ultranadonalista Vladimirja Jirinovskega. - Gibanje za demokratične reforme (153 kandidatov) pod vodstvom sanktpetersburškega župana Anatolija Sobcaka, očesnega specialista Svjatoslava Fedorova in dramskega igralca Olega Bazilacvilija. - Komunistična stranka Rusije (151 kandidatov) pod vodstvom Gennadija Zjuganova, nekdanjega aparatcika. - Kmečka stranka (145 kandidatov) pod vodstvom nekdanjega konservativnega komunističnega poslanca Mihaila LapCina in sedanjega podpredsednika vlade, odgovornega za kmetijstvo, Aleksandra Zaverjuha - Bodoča Rusija (95 kandidatov) pod vodstvom VjaCeslava LaCevskega, vodja Mladinske zveze, ekonomista Olega Sokolova in poslovneža Vladimirja Mironova - Dostojanstvo in soCutje (58 kandidatov) pod vodstvom Aleksandra Zatejeva, zagovornika pravic invalidov in ostarelih. - Cedra (44 kandidatov) pod vodstvom Ljubov Limar, predsednice Zveze mater vojaških rekrutov. - Zenske Rusije (36 kandidatov), gibanje pod vodstvom predsednice Ruske zvez žensk Alevtine Fedulove. (AFP) Premiera Pavvlaka je potrdil tudi sejem (Telefoto: AP) ________POLJSKA / OBLJUBE NOVEGA PREMIERA Reforme in več denarja za socialo Potrditev vlade v sejmu je bila samo formalnost saj imata zmagoviti stranki večino VARŠAVA - Poljski parlament je v sredo tudi formalno potrdil VValdemarja Pavvlaka za novega premiera. Levičarska vlada in on sam sta začela takoj po omenjeni potrditvi pripravljati nadte za štiriletno bivanje v vladni palači. Potrditev je bila zgolj formalna, saj imata vodilni stranki, Pavvlakova Kmečka stranka in Demokratična stranka levice Kvvasnievvskega, ki predstavljata tudi veCji del vladne koalicije, veliko večino sedežev v parlamentu. Za Pavvlaka je glasovalo 310 Članov sejma, spodnjega doma poljskega parlamenta, 83 jih je imenovanju nasproto- valo, 43 pa se jih glasovanja ni udeležilo. NajveCji izziv za novo vlado bo usklajevanje proračuna za prihodnje leto, še posebej, ker bi vlada želela poveCah izdatke za socialno varstvo. Finančni mimster Marek Borovvski je dejal, da bodo za izpolnjevanje omenjenih predvolilnih obljub paC povečali državne prihodke, priznal pa je, da bo usklajevanje proračuna in povečevanje izdatkov za socialne programe izredno težavna naloga. Borovvski je napovedal vrsto novih ukrepov, ki jih bo vlada predstavila skupaj z načrtom prora-Cuna in naj hi med drugim vključevali ukrepe za povečanje državnih prejemkov in izdatkov za socialo. Obenem je kritiziral dosedanjo sredinsko vlado, Ceš da ni dovolj naredila za po- večanje državnih prejemkov in zmanjševanje javne porabe. To bi bilo po njegovem mogoče doseči z obsežno reformo javnega sektorja. (Reuter) VARŠAVA - Aleksander Kwasniewski, vodja Zveze demokratične levice, stranke, ki združuje nekdanje poljske komuniste, se je v govoru v sejmu ob potrditvi nove vlade Waldemarja Pavvlaka opravičil vsem, ki so trpeli pod komunističnimi oblastmi zadnjih štirideset let do leta 1989. Predstavniki stranke, ki je nasledila Poljsko združeno delavsko stranko - ta je bila na oblasti od konca druge svetovne vojne pa vse do leta 1990 -, se doslej javno še nikoli niso ozrli na minula štiri desetletja vladavine komunističnega režima ali prevzeli odgovornosti za krivice, ki so jih ljudem, ki so mislili s svojo glavo, povzročili njihovi predhodniki. (AFP) Šali Berisha menja ministre TIRANA - Albanski minister za finance in gospodarstvo Gene Ruli, tvorec pokomunistične gospodarske reforme, je odstopil zaradi obtožb o vpletenosti v korupcijo, kar pa minister zanika. To je prvi minister v dvajsetmesečni vladavini predsednika Salija Berisha, ki je moral odstopiti. Obtožbe o skorumpiranosti morajo že nekaj Časa poslušati vodilni tehnokrati. Berisha je omenjeno ministrstvo razdelil na dva dela in že imenoval nova ministra, pa tudi na Celo preoblikovanega ministrstva za energetiko je postavil novega človeka. Finančno ministrstvo bo poslej vodil 36- letni Pir-ro Dishnica, ekonomist z inštituta za statistiko, minister za industrijo in trgovino je postal 38-letni Selim Belortaja, ki je doslej vodil Nacionalni center za tuja vlaganja, Abdul Daja pa je postal minister za energetiko in rudarstvo. Vladni viri vedo povedati, da bo odstavljeni Ruli poslej vodil parlamentarno komisijo za finance in gospodarstvo. (Reuter) NOVICE Čas dela za Kitajce LONDON - Britanski premier John Major je v sredo dejal, da je njegova država sicer dolžna Hong-konCanom Se pred iztekom britanske uprave zagotoviti ustrezno volilno reformo, za katero se zavzemajo, vendar pa je za to vse manj Časa, saj je bilo dosedanjih petnajst krogov kitajsko-britanskih pogovorov o omenjenem vprašanju neuspešnih, leta 1997 pa bo mesto, kot sta državi sklenili že pred Časom, prešlo v kitajske roke. Šestnajsti krog pogovorov naj bi potekal v Pekingu devetnajstega in dvajsetega novembra letos. Major ni skrival, da se pogajalci ne bodo pulili za ustrezen sporazum za vsako ceno, in napovedal, da bo Velika Britanija ohranila dobre odnose s Kitajsko, tudi Ce do sporazuma ne bo prišlo. Ob tem je Major dejal, da ne gre za to, ah bo Kitajska zagotovila Hongkongu demokracijo tudi po letu 1997. O tem naj bi se že dogovorili, paC pa se s kitajsci prepirajo o tem, ah bodo zadnje volitve pod britansko upravo, ki naj bi jih organizirali leta 1994 in 1995, poštene in pravične za HongkonCane. (Reuter) Etnično čiščenje ali medstrankarski obračuni? NAIROBI - Predstavniki ene najmočnejših kenijskih opozicijskih strank, so opozorili javnost, da so vladni napadi na njihove voditelje državo približali državljanski vojni, pristaše predsednika Arapa Moia pa obsodili za »etnično čiščenje«. Moievi ljudje so obtožbe nemudoma zanikah, Ceš da je šlo le za manjše število ljudi, ki so bih vpleteni v protidr-žavno dejavnost, nikakor pa ne za nedolžne civiliste. Kenijska policija je aretirala veC deset vplivnejših predstavnikov večinskega plemena Kikuju, med njimi tudi nekdanje oficirje, Ceš da so odgovorni za medplemenske spopade. V zadnjih šestih tednih je bilo v spopadih skrajnežev iz različnih plemen ubitih najmanj 36 ljudi. Opozicija za nasilje obtožuje Moljeve ljudi, ta pa trdi, da gre le za obtožbe tistih, ki se ne morejo sprijazniti z izgubo na zadnjih volitvauh. (Reuter) Tudi Jordanija se bo pogodila z Izraelom JERUZALEM - Izraelski zunanji minister Simon Peres je v sredo zagotovil, da bo jordanski kralj Husein vsekakor podpisal mirovni sporazum z Izraelom. »Sicer je res, da je treba uskladiti še vrsto vprašanj,« je dejal novinarjem Peres, »vendar sem preperican, da se je kralj že odločil, zato mi ni povsem jasno, kaj ga še zadržuje, da bi objavil vest o tem.« Peres je ob tem zanikal namige, da bi se jordanski suveren utegnil v petek v VVashingtonu sestati z izaelskim premierom Rabinom. (Reuter) Iračani streljali na Kuvajtčane KUVAJT - Na meji med Irakom in Kuvajtom je pri-šo do oboroženega incidenta, v katerem na srečo na nobeni strani ni bilo ranjenih ali mrtvih. Kot je sporočila kuvajtska tiskovna agencija, ki se sklicuje na trditve kuvajtskega obrambnega ministrstva, so IraCani streljali na kuvajtske obmejne položaje, ti pa so na izzivanje odgovorili, ko so jim na pomoC poslali okrepitve. (Reuter) ZDA / TV SOOČANJA Medijski spopad politikov za Nafto Pred televizijskimi kamerami sta se spopadla Al Gore in Ross Perot Američani preživijo pred televizijo več Časa kot pri katerem koli drugem opravku. Za številne grehe sodobnih ZDA obtoževana televizija - od nasilja naprej - pa je včasih lahko tudi družabni dogodek. V torek zvečer ali zgodnjih sredinih mah po slovenskem Času so se pred zasloni zbrale množice, da bi teden dni pred kongresnim glasovanjem Nafte doživele besedni boj med podpredsednikom Alom Goreom in najpomembnejšim nasprotnikom Nafte Rossom Pe-rotom pred mikrofonom Larryja Kinga s CNN. »Priložnost, kakršno so ZDA dobile s podpisom severnoameriškega trgo- vinskega sporazmna (Nafta), se rodi samo vsakih nekaj desetletij,« je ameriški podpredsednik primerjal trgovinski sporazum z nakupom Aljaske in ustanovitvijo Severnoatlantske vojske zveze Nato. Al Gore je našteval gospodarske prednosti, ki jih bo Amerika pridobila z osvoboditvijo trgovine s svojo južno sosedo, in nevarnosti, Ce bodo zavrnili Nafto. »Vidite ta ugledna in spodobna človeka?« je za spopad z razvpitim populističnim politikom dobro pripravljen podpredsednik v Perotovem slogu privlekel izpod mize Crno-belo fotografijo gospodov Smootha in Haleya, vplivnih ameri- ških politikov iz prvih desetletij stoletja. »Ta dva sta prepričala ameriški kongres, da je izjemno povečal carine in druge zaščitne ukrepe za gospodarstvo. Vsi zgodovinarji soglašajo, da smo zato leta 1929 dobili eno najhujših gospodarskih kriz v zgodovini človeštva.« Fotografije in grafe je izpod mize privlekel tudi Ross Perot, ki pa ni dokazal svojih trditev o katastrofalnem vplivu Nafte na življenje mehiških delavcev in na ekologijo Združenih držav. Američani ne bi bili to, kar so, Ce ne bi takoj po večernem televizijskem spopadu izmerili razpoloženja javnosti in nadaljevali s Spopad pred kamerami: Larry King, Al Gore in Ross Perot (Telefoto: AP) statističnim štetjem med noCnimi radijskimi oddajami. Po vseh statističnih preizkusih je nedvomni zmagovalec oddaje podpredsednik Al Gore, ki je veliko bolj učinkovito za-govajal Nafto, kot pa ji je Ross Perot nasprotoval. Gore je spretno namignil tudi na nasprotnikove osebne koristi, Ce bodo kongresniki zavrnili sporazum, saj bodo lastniki brezcarinskih letališč izgubili dobiček. Ponavadi zgovoren ameriški politik ni mogel zavrniti ob- Kaj je Nafta? Med predsedniki Združenih držav Amerike, Mehike in Kanade, ki so podpisovali Nafto, je na oblasti samo Se eden - mehiški pred-sednik Salinas -, pa se temu se hitro približujejo volitve in konec vladavine. Zdaj pa je v veliki nevarnosti tudi dogovor o zmanjšanju carinskih in drugih trgovinskih ovir med državami ameriških celin, na katerega so bili predsedniki med vsemi svojimi dosežki najbolj ponosni Ameriški kongres bo prihodnji teden odločal o ratifikaciji sporazuma, ki naj bi do leta 2009 postopno zmanjšal trgovinske ovire med državami na ničlo in ustanovil največje območje svobodne trgovine na svetu. Sporazum naj bi začel veljati s prvim januarjem 1994, toda dokončno naj bi ga uresničili Sele v naslednjih desetletjih. Pred televizij- skim spopadom podpredsednika Gorea s teksaškim milijonarjem Rossom Perrotom je predsedniku Billu Clintonu, ki nadaljuje prizadevanja svojega predhodnika Georgea Busha, manjkalo blizu trideset glasov v ameriškem kongresu. Ko so predsedniki podpisovali Nafto, je bilo »politično in gospodarsko« razpoloženje med Američani popolnoma drugačno od sedanjega. Sporazum o zmanjšanju trgovinskih ovir na ameriških celinah so si zamislili predvsem kot odgovor na nevarnost, s katero je takrat strašilo leto 1992 in napovedana dokončna združitev Evropske skupnosti. Medtem je nastopila gospodarska kriza in korenito zmanjšala ameriško pripravljenost za odpiranje domačega gospodarstva, čeprav je doktrina laissez-faire prevladovala v vseh desetletjih po drugi svetovni vojni. Povprečni Američan si danes ne želi več tekmovati s svetom. Od politikov zahteva, naj se Združene države zaprejo pred mednarodnimi tekmeci in tako zaščitijo njegovo službo. Administracija Billa Clintona ima samo še teden dni časa za prepričevanje Američanov, da jim bo Nafta prinesla delovna mesta, ne pa jih odnesla. Doslej ni pomagalo niti prepričevanje vseh Se živečih ameriških predsednikov, vseh še živečih Nobelovih nagrajencev za ekonomijo in stotin drugih gospodarskih strokovnjakov, Id trdijo, da si bo Amerika močno otežila trgovanje s svetom, če bo zavrnila Severnoameriški trgovinski sporazum. Barbara Kramžar tožb. V Clintonovi administraciji, kjer so z zadržanim vzdihom opazovali televizijski spopad, najbrž molijo, da je podpredsednik prepričal tudi tistih petindvajset ali trideset elanov ameriškega kongresa, ki bodo Cez teden dni odločali za ali proti najveCjemu brezcarinskemu območju na svetu. Psihologi opozarjajo, da televizijske oddaje ne prepričajo nikogar dragega od že prepričanih. Med jutranjimi poročili pa so že zaceli naštevati senatorje, ki so se nenadoma odločili podpreti severnoameriški carinski sporazum. Ameriško razpoloženje je kljub temu najbolje opisal eden od razpravljalcev v noCnem radijskem programu: »Kako žalostno, da potrebujemo dva tisoč strani dokumentov in posebne televizijske oddaje, da bi ljudi prepričali o prednostih svobodne trgovine!« Barbara Kramžar JAR / VRAČANJE RAZLAŠČENIH ZEMLJIŠČ Začenja se novo preseljevanje Popravljanje krivic apartheida QUEENSTOWN - Sedemčlanska komisija se srečuje z enim največjih izzivov v novi Južni Afriki - razrešitvijo spora v zvezi z zemljiškimi zahtevki. Spori izhajajo iz časov, ko je vladajoči apartheid nasilno preseljeval ljudi. Zgodbi Simona Mbonga in Sonija Nompuka sodita med stotine drugih, ki jih mora obravnavati komisija, ustanovljena leta 1991. Pred 17 leti jih je vlada obvestila, da bo njuno ozemlje v bližini Herschela na vzhodu rta postalo del črnskega področja Transkei. Dovolili so jima, da se preselita kakih 200 kilometrov proti vzhodu na ozemlje Ciskei v bližini CJueenslanda, če ne telita živeti na območju Transkeia. Vlada ju je celo z avtobusom peljala na ogled plodne zemlje. »Menila sva, da je zemlja zelo dobra. Domov sva vzela nekaj pesti zemlje in jo pokazala svojim,« je povedal Mbongo. Družini sta se odločili za preselitev. Južnoafriška vlada jih je ogoljufala: isti del ozemlja je obljubila tudi drugim skupnostim, dobil pa ga ni nihče. Preselili so jih na oddaljeni predel Ciskei, ki je pred petim leti dobil »neodvisnost«. Prebivalstvo se je izredno povečalo, saj na območju, ki meri 100.000 hektarov, živi več kot 150.000 ljudi. Zemljo so preveč izkoriščali in tamkajšnji prebivalci se preživljajo s skromnimi pokojninami in z denarjem, M jim ga pošiljajo domačini, ki so odšli za kruhom v druge pokrajine. Ta mesec se je v Queenslandu sestala komisija z namenom, da spor razreši. Skupnost sta predstavljala Mbongo in Nompuko: vsi hočejo zemljo, ki jim je bila obljubljena. Vendar pa so Se drage skupnosti, ki jim je bil obljubljen isti del obdelovalne površine. Komisija lahko razdeli državno zemljo, lahko pa jim dodeli drugo. Vendar zemlje ni dovolj. »Zemlje ne bo dovolj za vse, Id bi jo radi,« pravi Mike Kenyon, ki pomaga razlaščenim skupnostim. Kenyon je koordinator v Obmejnem kmetijskem komiteju (- BRC), Id je bil pred desetimi leti ustanovljen zato, da bi začeli vračati skupnostim na silo vzeto premoženje. Med 40-letnim apartheidom je oblast kakšne tri milijone črnih prebivalcev z »belih« območij preselila na »črna«, Id naj bi postala njihova nova domovina. Ko je leta 1990 začel razpadati apartheid, je predsednik F. W, de Klerk priznal, da politike ločevanja ni več mogoče nadaljevati. »V deželi ne bo miru, vse dokler ne bo rešena zemljiška razdelitev. Prav ta komisija lahko naredi odločilen korak v procesu,« je izjavil Kenyon. Komite (BRC) je predlagal razdelitev spornega ozemlja na območju Queestowna; dodelijo naj ga družinsldm skupnostim, in ne posameznikom. Tako bi namreč vsaka družina prišla do koščka zemlje, kjer bi lahko pridelala živež za lastne potrebe. Tudi beli farmarji se zanimajo za zemljo, predvsem seveda tisti, ki so jih v času stare zakonodaje preselili. Zdaj zahtevajo svoje nekdanje farme nazaj. Spet drugi beli fermarji pa nasprotujejo novim prišlekom, ker menijo, da bo zemlja pregosto naseljena in se bo izrodila. »Menimo, da bi morali razviti industrijsko kmetijstvo,« je izjavil neki farmar, ki ni želel biti imenovan. Povedal je le, da njegova družina te štiri generacije upravlja na farmi Louis van der Vyver, predstavnik East Cape Agricultural Union, meni: »Odločiti se moramo med dvema možnostma - med ljudmi in zemljo. Nismo brezčutni do ljudi, vendar pa morda čutimo več do zemlje. V našem odnosu ni nikakršnega rasizma.« Predsednik pravne komisije S. W. McCreath je povedal, da so prejeli več sto zahtevkov za dodelitev zemlje. Veliko jih je povezanih z odvzemom mestnih nepremičnin, ki so ga izpeljali v času zdaj že bivšega zakona o območnih skupnostih. Louise Flanagan, Reuter NOVA RUSKA ZAKONODAJA Pomoč izkušenih nizozemskih strokovnjakov LEIDEN (Nizozemska) - Prejšnji mesec je bilo v Moskvi uvedeno izredno stanje, vendar pa so se ruski pravniki v tem nizozemskem univerzitetnem središču ukvarjali z bolj žgočim problemom: kako prevesti rusko besedo »osnovy«. Zdi se pikolovsko, a je le eno od stotine vprašanj, ki se ga morajo lotiti, da bi se lahko približali trgovanju z ruskimi partnerji. Do prihodnjega leta naj bi Rusko združenje pravnikov naredilo nadt novega pravnega sistema za področje trgovanja, ki je potrebno kljub političnim nesoglasjem. Nizozemci nimajo težav, ko morajo napisati pogodbo o nakupu ali prodaji, vendar morata biti znana kupec in prodajalec. So narod z veC stoletji dolgo trgovsko tradicijo. Kljub temu so leta 1992 pregledali zbirko zakonov, zato so se Rusi obrnili nanje in prosili za pravno po-moC. Skupina, ki jo sestavlja deset pomembnih ruskih strokovnjakov, je prejšnji mesec nizozemske pravne strokovnjake dobesedno bombardirala s 389 vprašanji, ki se nanašajo na osnutek ruskega pravnega sistema, ki ga bodo prevedli v holandšCino. »Delamo z veliko naglico,« je povedal Aleksander Makovski, predsednik moskovskega oddelka za mednarodno zasebno za- konodajo. Makovski je tudi vodja projekta za nov ruski civilnopravni sistem, ki bo pravna zasnova za lastninske odnose. In prav tu se znadje beseda »osnovy«, ki jo prevajajo kot »načela«, »osnova« ah »osnovna naCela«. Besede najbolje izražajo zakonsko ureditev gospodarskih reform. Ti odloki so bili sprejeti v Času civilnopravne zakonodaje leta 1964, da bi omogoCah lažje poslovanje, vendar pa so vse še bolj zapletli. Makovski je izjavil: »Naša zakonodaja je podobna razrezani torti. Nakup enega samega koščka v slaščičarni pripelje do najbolj zapletenih finančnih transakcij: zakonska ureditev bo zaobjela vse od blagovne in denarne menjave do vsega, kar je povezano z lastninskimi vprašanji.« »Ce hoCe biti uporabna, mora ta zakonodaja pojasniti temeljno razliko med komunizmom in kapitalizmom,« je poudaril VVilliam Simons iz leidenskega inštituta. Zadeve, ki se zdijo zahodnim podjetnikom samoumevne, nikakor niso blizu nekdanjim sovjetskim podjetjem v državni lasti. »Ti se ne obnašajo niti kot lastniki niti kot posestniki, ampak kot politični zastopniki proizvajalcev,« je prepričan Jevgenij Sukanov, dekan moskovske pravne fakultete, in dodal: »Državni plan jim je podrobno predpisal, kakšna je njihova naloga, vsa navodila pa so se nanašala zgolj na proizvodnjo.« O novi ruski ustavi bodo odločali na decembrskem referendumu. Tudi v primeru, da ne bo sprejeta, skupina znanstvenikov upa, da bo vlada potrdila njihovo civilnopravno zakonodajo, sestavljeno iz tisoč določb. »Kakršenkoli že bo novi parlament, upamo, da bo sprejetje civilnopravne zakonodaje eno njegovih prvih dejanj. Večina meni, da ga je potrebno sprejeti,« pravi Sukanov. V nasprotju z nekaterimi evropskimi civilnopravnimi sistemi bo ruski veljal za državljane kot tudi za podjetja. Kljub temu bo obdržal ruski značaj, tako da bodo imela državna podjetja še vedno pomembno vlogo. Zakon bo veljal samo v Ruski federaciji, Čeprav njegovi ustvarjalci upajo, da ga bodo kot nekakšno vodilo uporabljali tudi v drugih sovjetskih republikah. »Zakonik sam ne bo razrešil vseh problemov. Rusija ne bo Cez noC spremenila svojega gospodarstva v tržno,« je izjavil Simons in končal: »Vseeno pa bo zmanjšal možnosti, da bi bil prehod v tržni sistem neuspešen.« , Sara Henley, Reuter RUSIJA / PREDVOLILNI BOJ Začenja se odkrit boj Opozicijske stranke se pritožujejo, da niso v enakopravnem položaju MOSKVA - Kandidati, ki se bodo pomerili na splošnih parlamentarnih volitvah 12. decembra, postopoma že začenjajo svoje volilne kampanje z vse pogostejšimi tiskovnimi konferencami in nastopi v medijih, pri katerih si včasih skušajo pridobiti tudi podporo znanih osebnosti iz šahovskih ali estradnih krogov. »Nocoj odpotujem v Krasnojarsk z Jegorjem Gajdarjem (podpredsednikom vlade). Privolil sem, da bom sodeloval v dveh televizijskih oddajah in nekajkrat nastopil v podporo regionalnih kandidatov Ruske alternative,« je izjavil Gari Kasparov. Svetovni šahovski prvak sam ni želel kandidirati na volitvah »iz profesionalnih razlogov«. »Politični boj v Rusiji me spominja na spopad Črnih in belih figur, ki pa so se jim zdaj pridružile tudi druge barve,« je zatrdil Gari Kasparov, ki je v Londonu pravkar obranil naslov svetovnega šahovskega prvaka. Čeprav je propaganda za posamezne kandidate uradno še nekaj dni prepovedana, dokler ne bodo stranke v celoti uredile svoje registracije, mediji že začenjajo s predvolilno kampanjo za voditelje strank in gibanj. Poslušalci so preko radia Moskovski odmev že postavljali vprašanja ministru za zunanje zadeve Andreju Kozirjevu (Ruska alternativa), podpredsedniku vlade Aleksandru Sokinu (reformatorska Enotnost in sporazum), demokršCanskemu voditelju Vladimirju AksiuCicu Tudi šahovski prvak Kasparov v volilni kampanji (Telefoto: AP) ter predsednici Zveze žensk Aleftini Fedulovi. Voditelj televizijske oddaje V živo Dimitrij Debrov je bil prvi, ki je na televiziji SND posvetil intervjuju z dvema kandidatoma: pogovarjal se je s Tehnanom Gdilianom, voditeljem Nove Rusije, ki se bojuje zoper korupcijo, ter s Tatjano Doronino, znamenito igralko. »Moram premagati vse kandidate,« je izjavil Grigorij Lavlinski, eden od voditeljev centristiCne koalicije, ki nosi njegovo ime. Lavlinski je naslovil ostro kritiko na »naCela organizacije predvolilne kampanje« svojega poglavitnega nasprotnika Ruske alternative. »Predstavljajte si, kakšna sredstva ima na voljo vseh 16 elanov vladne koalicije, ki se spuščajo v predvolilni boj: oprema, pisarne, avtomobili, letala,« se je pritožil. Marina Lepenkova, AFP Ruski nobelovec Aleksander Solženicin Kakšno vlogo ima KGB danes? Solženicin: KGB je obdržal svojo pravo vlogo, svoje oborožene enote in svojo tajno upravo. Pravzaprav je brez nadzora. Obstajajo številni dokazi, da v veliki meri nadaljujejo skrivna nadziranja in prisluškovanja. Kot se bo neizogibno spremenila država, se bo moral spremeniti tudi KGB. Ali postkomunizem ne zahteva tudi in predvsem nove intelektualne in duhovne usmerjenosti? Solženicin: Nove intelektualne in duhovne usmerjenosti ne potrebujemo samo za postkomunizem, ampak že od 1917. leta. Ce obstaja inteligenca, kakšno duhovno izročilo naj bi znova oživelo? Solženicin: Inteligenca je v istem izgubljenem položaju kot ruski narod. NajveC težav imamo pri iskanju ljudi, ki so ostali pod komunizmom samostojni. Lahko jih preštejete na prste ene roke. Inteligenca je prepojena s komunistično miselnostjo in deluje v skladu z njo. Potem ko je Gorbačov uvedel glasnost, so se intelektualci sedem let privajali na svobodno izražanje mnenj. Niso bili sposobni dojeti tega, kar je bilo naravno: napada na komunizem. Ali se mora Rusija usmeriti proti Zahodu? Solženicin: Rusiji se ni potrebno vključiti v zahodni sistem tržnega gospodarstva. Takšen sistem je pol stoletja obstajal že pred boljševiško revolucijo. Pomembno je najti tehtno sintezo med zahodno izkušenostjo o nadzoruje in prisluškuje (3) in rusko tradicijo. Na Zahodu velja, da so zahodne vrednote na splošno pravnomočne. Dejansko pa temu oporeka integralni pluralizem. Ta zajema pluralizem mnogo različnih svetov, na primer ruskega, kitajskega, indonezijskega, japonskega, celotne Afrike, muslimanskega ali latinskoameriškega sveta. Od kod ste vi črpali moč? Solženicin: Politično in telesno sem se izbrusil v boju proti komunizmu v koncentracijskem taborišču. Preplašen sem izkusil, kakšna veličastna življenjska moč je prevevala tisti kraj. Od tistih še živečih sem prejel bogato duhovno moC. Ukazali so mi, naj pred gulagom ne umolknem in naj temu posvetim svoje življenje. Ko so me izpustili iz tabori- šča, sem lahko prebiral le ruske filozofe, ki jih je leta 1922 izgnal Lenin. Tudi o ruski tradiciji so me poučili. Oblikovalo me je vse to, pa tudi bogata ruska literatura 19. stoletja. Pred šestimi leti ste v nekem pogovoru dejali, da se bodo knjige vrnile v Rusijo. Zdaj, dvajset let po vašem izgonu, ste vi tisti, ki se vračate. Solženicin: Trenutek moje vrnitve je že dolgo Časa doloCen. DoloCen je bil mesec maj leta 1994. Po eni strani je odvisno od zaključka mojih literarnih del, po dragi od ureditve mojega arhiva, prav tako pa tudi od hiše, ki jo gradimo v bližini Moskve. Se vračate z občutkom zmage ali se morate pripraviti na novo bitko? Solženicin: Seveda, pred sabo imam težak boj. Nisem se pridružil nobenemu političnemu gibanju, nobeni stranki, nobeni politični osebnosti. Jasno in glasno bom povedal, kje vidim koristi svoje države. Ne bo me skrbelo, Ce bo to komu všeC ali ne. Zelo mogoče je, da se bom znašel v podobnem položaju kot nekoC. Morda mi bodo omejih možnost pojavljanja v javnosti... Ob svoji vrnitvi ste napisali, da Rusi tudi zdaj trpijo in jim je treba pomagati. Jim lahko pomagate kot pisatelj ali kot politično aktiven človek? Solženicin: Težko mi je reci, na kakšen naCin jim bom sposoben pomagati. Vendar sem trdno prepričan, da moram svojim rojakom pomagati po svojih najboljših močeh in sposobnostih. FRANCIJA / IZGON Francoski zakoni pred Alahovimi PARIZ - Francoske oblasti so iz države izgnale 59-letnega Huseina Konusa, ki je kot imam muslimanske skupnosti v francoskem mestecu Nantua (Med Lyonom in Sa-voio) zagovarjal štiri muslimanske dijakinje, ki so prihajale v Solo z zastrtim obrazom in v tradicionalni muslimanski obleki. Konus je imel smolo, da je v intervjuju za »Le Figa-ro« izjavil, »da je Alahov zakon pred francoskimi zakoni«. Za oblasti je bila izjava prehuda, saj so jo objavili le nekaj ur pred odločnim opozorilom notranjega ministra Charlesa Pasque, ki je po televiziji odločno opozoril islamske integrali-ste, naj spoštujejo francoske zakone. Primer štirih deklet je izbruhnil septembra, ko so se dijakinje vrnile v šolo s šadorjem in zahtevale, da bodo v takem oblačilu tudi telovadile. Tej zahtevi se )e odločno uprl profesor telesne vzgoje. Rav-natelj zavoda je zaman poskušal vso zadevo zgladiti, saj so ostali Profesorji pristali, da ekleta obiskujejo pouk v sadorju. Se veC, profesor telovadbe je začel ^fkati, njegovemu P estu pa se je pri- družilo tudi drugo učno osebje, ki je bilo do tedaj strpno do štirih deklet. Po njihovem je Sador »diskriminacija in v odkritem nasprotju s temeljnimi načeli laičnosti francoske Sole«. Spor so nekako zgladili, s tem da so dekleta oprostili telovadbe, a po vsemu sodec, je bil kompromis kratkotrajen. Profesorji so se naveličali tega odkritega razkazovanja verske drugačnosti, toliko bolj, ker so baje dekleta skušale vplivati na druge francosko bolj »poslušne« muslimanke, naj se oblečejo po njihovo. Profesorjem je vzkipelo, tako da so ponovno zagrozili s stavko. Vmes so posegli tudi starši drugih otrok, tako da je ravnatelj zavoda v torek sklenil, da tako oblečena dekleta ne smejo v šolo. Imam Husein Konus se je takoj postavil v bran svojih pravovernih deklet in odločno kritiziral sklep profesorskega zbora zavoda Xavier-Bichat. Kot rečeno pa je v svoji verski vnemi pozabil, da je Francija do skrajnosti ljubosumna na svoje zakone. Dekletom sedaj grozi dokončna izključitev, Ce bodo vztrajale pri razkazovanju islamske pravovernosti. PARIZ / AFERA Preveč denarja za neuspešen boj proti aidsu Uradno agencija pod udarom PARIZ - Francoska agencija za boj proti aidsu (AFLS), ki je nastala leta 1989 pod okriljem ministrstva za zdravstvo, je v središču afere, ki pretresa vse francosko zdravstvo. Zavod so obtožili, da je tratil oziroma si prilaščal javni denar za povsem neučinkovit boj proti aidsu. Ko so vCeraj zjutraj prišli na dan prvi podatki o aferi, so aktivisti združenja za zaščito okuženih z aidsom »Act up« zasedli sedež AFLS in zahtevali odstop direktorja Jeana de Savignyja ter prestrukturiranje zavoda. Predstavnik »Act up« je izjavil, da združenje že štiri leta opozarja na slabo delovanje Agencije. Demonstranti so prebrskali arhive, prevrnili pohištvo, preden bi odšli pa so stene prekrili s protestnimi lepaki. Afera je posledica majskega poročila o delo- vanju zavoda med leti 1989 in 1991, ki ga je šele danes delno objavil tednik »Le Canard enchai-nee«. Sedanji direktor de Savigny, ki je na tem mestu od januarja lani, je zagotovil, da ga je poročilo opozorilo na nekatere »napake« in mu omogočilo slednje tudi popraviti. "(Agencija ima sedaj vsaj računovodjo.) Žrtve slabega delovanja so predvsem hemofiliki, ki so se okužili z virusom aidsa in ostali brez odškodnine, ker je zavod tisti denar porabil za lastne stroške. Iz poročila izhaja tudi, da se je zavod za oglaševanje in nakupovanje (na primer kondomov) obračal do prijateljskih podjetij, poleg tega je tudi svoje kadre pretirano zalagal z denarjem, kljub vsemu temu pa deloval povsem neuspešno. 3,8 milijona dolarjev za Gorkyjevo platno NEW YOBK - Platno ameriškega abstraktnega slikarja armenskega rodu Arshilea Gorkyja so m dražbi v New Yorku prodali za bajno vsoto 3,8 milijona dolarjev. S tem so potolkli prejšnji rekord, ko so neko drugo Gorkyjev delo prodali za 880 tisoč dolarjev. Platno »Years after vears« je Gorky uresniči nekaj časa pred svojo smrtjo leta 1948. Pri Christiesu so bili nadvse zadovoljni, ker ni nihče pričakoval take prodaje. To pa ni vse, na dražbi so prodali za 20,2 milijona dolarjev slik drugih sodobnikov, kar nesporno dokazuje, da se po zastoju in slabih prodajah v zadnjih letih ponovno veča zanimanje za umetnost. LOS ANGELES Policija preiskala Jacksonovo vilo Se v zvezi z obtožbo, da je popularni Michael spolno zlorabljal mladoletnike LOS ANGELES - Po uradnih poročilih je policija v torek preiskala bajno bivališče družine Jackson v Četrti Encino v Los Angelesu. Preiskovalci skušajo ugotoviti, ali je obtožba, da je Michael Jackson spolno zlorabil 13-letnega dečka, utemeljena. Poročnik John Dunkin, tiskovni predstavnik policije, je izjavil samo, da se preiskava na Jacksonov raCun nadaljuje, poročil pa ne bo, dokler preiskovalci ne bodo naleteli na dejanske dokaze. Iz policijskih krogov je neuradno prišlo potrdilo, da so detektivi z nalogom za preiskavo res prebrskali utrjeno posest, kjer živita zvezdnikova starša Joe in Katherine Jackson. Policija ni našla dokazov, ki bi kazali, da je Michael kriv, Čeprav so po vili brskali nekaj ur, poroča televizijska mreža KABC-TV. Televizijski dnevniki tudi navajajo, da je policija na neoznačenih avtih pričakala Jacksonove sorodnike, ki so se vračali s pogreba pevčevega deda v Phoenixu. Televizijska mreža KNBC-TV poroča, da je neimenovani Jacksonov družinski prijatelj dejal: »Prišli so v hišo in odnesli mnogo videokaset ter najrazličnejšo staro šaro, ki jo je tu pustil še pred leti, ko je šel od doma.« Preiskava na Jackso- Michael Jackson nov račun se je pričela že avgusta letos, ko je pevca neki deCek obtožil spolnega nadlegovanja. Michael je zanikal vse obtožbe, njegovi zagovorniki pa so izjavili, da so te le posledica spodletelega poskusa izsiljvanja, Ceš da je dečkov oce od pevca zaman zahteval 20 milijonov dolarjev. Policija je avgusta že preiskala Jacksonov ranC Never-land v Santi Ynez in njegovo posest v Century Cityju, govori pa se, da ni ničesar našla. NOVICE Usmrtili morilca, ki ni vložil priziva HUNTSVII .1 .E (TEKSAS) - VCeraj so v teksaškem Huntsvilleu z injekcijo strupa usmrtili 34-letnega Antonyja Cooka. Nekdanji zidar ni vložil priziva proti smrtni obsodbi, ki so jo izrekli leta 1988, ko so ga spoznali za krivega, da je ugrabil, oropal in ubil nekega univerzitetnega študenta. To je že šestnajsta usmrtitev od zaCetka leta v Teksasu in sedemdeseta, odkar so leta 1982 tudi v tej ameriški zvezni državi ponovno uvedb smrtno obsodbo. Ko se mu je rodila že osma hčerka, jo je iz obupa utopil DAKA - Dvanajst let je Čakal, da bi mu žena rodila sina in ko mu je povila osmo hčer, je v nepopisnem besu zagrabil dojenčka, od sebe odrinil sorodstvo in hčerko zagnal v reko. Tragični dogodek se je pripetil v bangladeški vasi Dariapnr, kjer je 45-letni Chand Ah hotel za vsako ceno imeti sina, da bi mu bil v oporo v starosti. Trupelce so našh, detomorilca pa še iščejo. Po vsemu sodec, taki primeri niso v Bangladešu in Indiji nobena redkost, ker so ljudje prepričani, da jim le sinovi zagotavljajo varno starost. Iščejo psa, vpletenega v rop na neko trgovino FLORENCE (ZDA) - Policija iz mesta Florence v Južni Carolini vneto išCe sivega psa s Črnimi madeži, ki je svojemu gospodarju pomagal pri ropu na neko trgovino Čevljev. Ropar je svojega psa pustil pred trgovino, da bi ga z lajanjem opozoril, Ce kdo prihaja, je povedal šef pobrije Ray Cannady. Nasilje v Riu de Janeiru: prijavili poslanca in policiste RIO DE JANEIRO - Emirja Larangeira, poslanca v Riu de Janeiru, in 40 pripadnikov vojaške pobcije so prijavili sodišCu pod obtožbo združevanja v zločinske namene, umorov, ugrabitev, ropov, prekupčevanja z mamih in mučenja. Predstavnik za tisk pobcije je sporočil, da je skupina vpletena v pokol 21 oseb v »faveb« Vigario Geral. Na pošiljkah kokaina napisali »Za Clintona« EL PASO (ZDA) - Morda so hoteli ironično pozdraviti uresničitev sporazuma o svobodni trgovini med ZDA, Mehiko in Kanado (Nafta) tihotapci s kokainom, ki so na pošiljke napisah »Za Biba Clintona«. Ameriška policija je v nedeljo na meji z Mehiko pri El Pasu zasegla 100 kilogramov kokaina, vrednega 10 mihjonov dolarjev, in aretirala dva tihotapca. Pobcisti so bili nemalo presenečeni, ko so na paketih kokaina opazili ime svojega predsednika. NOVA ZELANDIJA / STOTINE REŠEVALCEV NA DELU Prostovoljci rešili 150 kitov, ki so nasedli na novozelandsko obalo Kiti so se baje odzvali na klic na pomoč posameznega kita, ki je nasedel NELSON - Reševalne ekipe so rešile 150 kitov, ki so vCeraj nasedli ob novozelandski obali. Pozornost reševalcev je bila poostrena do srede zvečer, ker so se bali, da bi kiti zopet priplavali k obali in nasedli v nizkih vodah. Med reševalno akcijo sta bili dve osebi lažje ranjeni; eden od poškodovanih je bil švedski turist. Med reševanjem so prestrašeni kiti vihteli zadnjo plavut, tako da reševanje ni bilo preprosto. Na stotine reševalcev se je vso noC trudilo kite ohraniti pri življenju. Med živalmi je bilo mnogo samo meter dolgih mladičev. V sredo zjutraj je bil trud končno poplačan, ko so jato približno 100 kitov oddaljili od peščene obale v okolici mesta Nelson, na najsevernejšem končku novozelandskega Južnega otoka. Okrog 20 kitov je žal poginilo, potem ko jih je v torek, ko je neka draga jata nasedla, že poginilo 45. Od jate približno 90 kitov so jih v torek mogli rešiti samo polovico. Prostovoljci so v sredo zvečer zaceli s kopnega nadzirati zaliv, saj so moCan veter, slaba vidljivost in dež preprečili letalske polete, vendar je kaže, da so živali zbežale pred orkami na odprto morje. Menijo, da jate nasedejo, ker se odzovejo klicu na pomoC posameznega kita, ki je pomotoma nasedel. Jata se noče oddaljiti, dokler je tudi en sam posameznik v težavah. V Iranu zasegli 6 ton mamil TEHERAN - Od 22. septembra do 23. oktobra je iranska policija zaplenila 6 ton raznih mamil in aretirala 3.500 oseb, tihotapcev in uživalcev mamil. Kot navajajo iranski viri, so zasegli 165 kilogramov opija, 400 kilogramov morfina in 161 kilogramov heroina. Akcijo so izvedb v jugovzhodnem Iranu (Sistan in Be-lucistan) in b severovzhodni pokrajini Horasan. Iranska zakonodaja ne dela razlik med prekupčevalci in uživalci, saj predvideva smrtno kazen za vsakogar, ki ima pri sebi kilogram opija ali 30 gramov heroina. ODKRITJE / OSTANKI AUSTRALOPITECUSAl V Južni Afriki izvor človeštva? JOHANNESBURG - Peleontologi in drugi iskalci okamenin so v Južni Afriki odkrili jamo, kjer so pred veC kot enim milijonom let živeli in umrli »opičji ljudje«, ki bi lahko pojasnili marsikatero skrivnost o teh slabo poznanih prednikov homo sapiensa na jugu in vzhodu Afrike. To je najpomembnejše peleontološko odkritje v Južni Afriki v zadnjih 50 letih in znanstveniki, ki proučujejo človeško evolucijo, upajo, da bodo lahko izvedeli kaj novega o tako imenovanih »opičjih ljudi«, znanih kot »Australo-pitecus robustus«, ker so prve ostanke našli v Avstraliji. Jamo je udkril upokojeni geolog Andre Keyser, ki je veC let raziskoval na nekem griCu v Driemeulenu, kakih 30 kilometrov zahodno od Johannesburga. »Kraj je neverjetno bogat in mislim, da bomo našli številne lobanje, ki nam bodo omogočile, da bomo bolje klasificirali opičje ljudi«, je navedel Keyser, ki je odkril v tej jami ostanke petih opičjih ljudi in še nekaj fragmentov, med katerimi tudi dosedaj najvecji zob. Po mnenju izvedenca za človeško evolucijo Phillipa Tobiasa to bitje pripada Človeški družini, a je neke vrste zunanji člen v človeškem rodovniku. »Hodil je vzravnan«, je povedal Tobias in dodal, »da obstaja možnost, da je lahko izdeloval primitivno orodje.« Ostanki teh bitij v Južni Afiki so stari od dveh do enega milijona let, v vzhodni Afriki so še starejši. Ob sedanjem odkritju se je marsikateri paleontolog spomnil na »zlato dobo« južnoafriških odkritij, ko so pred petdesetimi leti številni znanstveniki prav v Južni Afriki doživeli svetovno slavo. »V tridesetih in štiridesetih leti je prevladalo prepričanje, da lahko na vsakem koraku odkrijemo ostanke praljudi«, je povedal Lee Berger z witwatersrandske univerze. »Od tedaj se je zanimanje paleontologov preusmerilo drugam in svet je pričel misliti, da je zibelka človeštva v vzhodni Afriki. To ni res, sedanje odkritje vrača Južni Afriki nekdanji ugled, Človek se je prav od tu razširil po vsem svetu«, je še pristavil Berger. Pred 75 leti 6. Upor slovenskih vojakov v Codroipu Marko Waltritsch V tržaškem dnevniku Edinost kot tudi v ljubljanskih Slovenski Narod in Slovenec je bilo seveda marsikaj napisanega o dogajanju v tistih dneh v Gorici in Primorskem nasploh. Tako v Gorici kot drugod na Slovenskem in tudi drugod v cesarstvu so se ustanavljali narodni odbori, ki so v svoje roke prevze- mali oblast. V Gorici je 31. oktobra Pokrajinski odsek Narodnega sveta prevzel oblast v mestu in v celotnem slovenskem predelu Goriško-Gra-diščanske dežele. Gorico so zasedle, tako beremo v ljubljanskih dnevnikih, regularne jugoslovanske čete. V mislih so seveda imela vojake 2. ljubljanskega pešpolka. Pridružili so se jim slovenski ter hrvaški vojaki drugih polkov, kot tudi srbski in črnogorski ujetniki. Za načelnika Narodnega sveta je bil imenovan odvetnik dr. Karel Podgornik, takrat deželni poslanec. Za podnačelnika je bil imenovan zdravnik dr. Anton Brecelj, tajnik je postal odvetnik dr. Peter Medvešček, blagajnik pa Svitoslav Premrou, ravnatelj Gospodarsko zadružne zveze. Za člane so bili imenovani sodnik Fran Dominko, ki je bil tudi deželni poslanec, odvetnik dr. Alojz Franko, ki je bil podpredsednik deželnega odbora (predsednik je bil Furlan Luigi Fai-dutti, ki se je tiste dni, v svojstvu državnega poslanca, mudil na Dunaju, kjer je v parlamentu prav takrat imel znamenit govor, v katerem je zahteval široko avtonomijo za Furlane in Italijane znotraj avstrijske države; prav zaradi te svoje lojalnosti se ni smel nikdar več vrniti v Gorico), odvetnik dr. Franc Gaberšček, trgovec I. Kozman, odvetnik dr. Ivo Novak, višji sodni svetnik Matija Rutar, bil je tudi deželni poslanec, ravnatelj kmetijske šole Anton Strekerlj, in kurat v Podgori Ciril Vuga. Bili so to ljudje, ki so že prej igrali pomembno vlogo v političnem življenju Go- riške, nekateri med njimi izvoljeni na volitvah v deželni zbor. »V mestu vladata najlepši red in mir. Civilna kot vojaška uprava slovenskega mesta Gorica je, kar je popolnoma razumljivo, v slovenskih rokah. Danes popoldne sta se pripeljala v Gorico dva avtomobila z italijanskimi zastavami in italijanskimi parlamentarci. Kaj iščejo v slovenski Gorici, ni znano«. Tako je pisalo v ljubljanskem Slovencu 6. novembra, članek je bil seveda datiran dan prej. Primorci so sicer že nekaj dni prej, 19. oktobra, bili imenovani v Narodno Veče SHS, ki se je ustanovilo v Zagrebu. Na čelo te začasne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so živeli v avstroogrski monarhiji, je bil izvoljen dr. Anton Korošec, (Slovenec), za podpred- sednika pa dr. Ante Pavelič (Hrvat) in Svetozar Pribičevič (Srb). Med Slovenci sta bila tudi dr. Ivan Cok iz Trsta in dr. Milko Brezigar, kot namestnik je tja prišel tudi dr. Josip Wilfan. O kasnejšem poslancu v italijanskem parlamentu dr. Josipu Wilfanu je bilo že veliko napisanega in povedanega. Dobro ga poznamo. Manj se je pisalo o drugih dveh. Ivan Cok je bil rojen v Lonjerju leta 1886, bil v Trstu odvetnik in eden izmed vodilnih mož v Političnem društvu Edinost. Od leta 1915 je bil med tistimi, ki so se ogrevali za jugoslovansko idejo. V tem smislu so tržaški prvaki dali na tajnem sestanku pooblastilo dr. Trumbiču, ki je bil med prvaki jugoslovanskega odbora v inozemstvu. (se nadaljuje) 10 Četrtek, 11. novembra 1993 SLOVENIJA ______V OSPREDJU / NADALJEVANJE RAZPRAVE O PRORAČUNSKEM MEMORANDUMU_ Nekateri poslanci očitajo vladi, da nima vizije razvoja kulture Analiza možnosti za nastanek javnega dolga - Predlog zakona o plačilnem prometu Neuspešna pogajanja (Foto:Bobn Plavevski) LJUBLJANA - Stranke koalicije so praktično ves včerajšnji dan skušale doseči kompromis o delitvi proračunskih sredstev, čeprav je bilo že dopoldan jasno, da brez ministra Janeza Janše, ki je odpotoval na Madžarsko, odločitev o zmanjšanju deleža za obrambo ne bo sprejeta. Združena lista zahteva tri milijarde tolarjev, ki naj bi se iz sredstev za obrambne investicije namenila za sanacijo gospodarstva, zaposlovanje in za tehnološki razvoj. Se milijardo pa naj bi iz obrambnih sredstev namenili za javne zavode.Z znižanjem deleža za obrambo se strinjajo tudi liberalni demokrati, ki pa zahtevajo, naj se denar ne preloži v drugo vrečo, ampak naj se za tri milijarde enostavno zmanjša celoten proračun. Temu so seveda nasprotovali krščanski demokrati in socialdemokrati. Pogajali so se tudi o kompromisni različici; da bi namreč o porabi omenjenih treh milijard odločali kar trije ministri - Janša, Tajnikar in Puharjeva, sredstva pa naj bi uporabili za proizvodnjo orožja. Ker kompromis ni bil sprejet, so zasedanje parlamenta prekinili. Minister za obrambo se je - po naših informacijah - pozno zvečer vendarle pripeljal v Ljubljano in pogajanja so se nadaljevala. Tanja Starič LJUBLJANA - Poslanci so včeraj nadaljevali razpravo o memorandumu. Vglavnem so nasprotovali proračunskim postavkam oziroma usmeritvam. Vladi je nekaj poslancev očitalo, da nima vizije razvoja slovenske kulture in da je kultura sploh ne zanima. Več odmevov je sprožil nastop Jožeta Leniča (LDS), ki je podrobno analiziral možnosti za nastanek javnega dolga in svaril pred njenim povečanjem. Predlagal pa je tudi dodaten sklep, da mora vlada navesti, ali imajo ministrstva vključno s službami, ki so jim podrejena, kakšne izvenproračunske prihodke. Marjan Podobnik je bil navdušen nad analizo javnega dolga, zato se mu je zdelo nerazumljivo, da Lenič nasprotuje ugotavljanju nastanka sedanjega dolga. Ker so po njegovem mnenju vse poti za povečevanje dolga odprte, je predlagal po hitrem postopku sprejem zakona o plačilnem prometu. Lenič je pojasnil, da se mu zdi predlog za revizijo vseh postopkov za nastanek javnega dolga amaterski, O neskladnosti memoranduma s sklepi državnega zbora o ukrepih v kmetijstvu je govoril Alojz Metelko in predlagal, da vlada pripravi operativni program izvajanja kmetijske politike. Nekaj poslancev se je ponovno zavzelo za aktivno zaposlovalno politiko in nasprotovalo predvidenim POLOŽAJ NARODNOSTI Če se moraš identificirati kot pripadnik manjšine,... Navkjub zgledni normativni ureditvi položaja pravic narodnosti, bi se lahko nad dogodki v Prekmurju in nekaterimi primeri na Obali vsaj zamislili LJUBLJANA - Predlog zakona o lokalni samoupravi in predlog zakona o samoupravnih narodnih skupnostih, ki sta v parlamentarni proceduri, v določeni meri spet aktualizirata vprašanje položaja italijanske in madžarske narodnosti pri nas. Naša država se prav rada pohvali, da spada med tiste, ki imajo zelo zgledno urejeno vprašanje položaja manjšin in varstva njihovih pravic, toda nedavna pripomba, ki smo jo slišali v komisiji za narodni skupnosti, in sicer »da poskuša država z nekaterimi zakoni poseči v že pridobljene pravice narodnosti«, ter nedavni dogodki v Lendavi porajajo vsaj dvom v to, da je pri nas manjšinska zaščita res na tako zavidljivi ravni. Oziroma če smo bolj natančni: nove demokracije se vsaj deklarativno res izrekajo za posebno varstvo manjšin in s tega stališča tudi dve leti ve; Ijavni slovenski ustavi ni kaj očitati. Narodnostima omogoča, da za ohranja- Začelo seje pri osebnih izkaznicah, kje se bo končalo (Foto: Jože Suhadolnik) pravico vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Na narodnostno mešanih območjih sta uradna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Se posebej Ce bi varovanje manjšin v določeni državi sodili po številu pravnih aktov, ki se ukvarjajo z njihovim položajem, potem Slovenija zagotovo sodi med države, ki imajo to problematiko zgledno urejeno. Tudi naša izkaznica pred mednarodno javnostjo so velikokrat prav urejena manjšinska vprašanja. Nedavni dogodki v Lendavi in izkušnje nekaterih, ki se morajo v stiku z občinskimi oblastniki identificirati kot pripadniki manjšine, pa vzbujajo skrb. nje svoje narodne identitete ustanavljata organizacije, razvijata gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva. Imata pomembno je, da noben predpis, ki zadeva uresničevanje posebnih pravic narodnosti, ne more biti sprejet brez njunega soglasja. Tudi pregled »pravnih aktov, ki so pomembni za uresničevanje pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji« (naša država namreč nima zakona, ki bi celovito urejal manjšinska vprašanja), je skoraj impozanten. Z zakoni so posebej urejeni vzgoja in izobraževanje, uporaba jezikov narodnosti, zastopanost v oblastnih organih, javno obveščanje, zagotavljanje denarja za uresničevanje posebnih pravic ter varstvo pravic in svoboščin. Občinski statuti na narodnostno mešanih območjih (Koper, Izola, Piran, Murska Sobota, Lendava) pa so izpeljava zakonskih rešitev. Toda praksa gre nemalokrat svojo pot. Z zbiranjem podpisov v Prekmurju, s katerimi se je večinski narod - torej Slo- venci - poskušal zoperstaviti uporabi dvojezičnih dokumentov (na narodnostno mešanih območjih so namreč vsi dokumenti dvojezični, enako velja za napise, table...), ni mogoče kar na hitro opraviti. Enako se namreč dogaja tudi na Obali, kjer sicer (še) ne zbirajo podpisov in ne pišejo peticij. Toda pripadniki italijanske narodnosti se morajo v stiku z občinskimi oblastniki velikokrat identificirati kot manjšina. Denimo, če želi nekdo, ki je italijanske narodnosti, dobiti novo osebno izkaznico, mora povedati, kateremu narodu pripada, zato da bo dobil »ustrezno« izkaznico. Danes osebne izkaznice, jutri morda kaj drugega... Majda Vukelič stroškom za obrambo. Stefan Kociper pa je ponovil sklep odbora za družino, ki zavrača predlog vlade za podaljšanje intervencijskega usklajevanja pokojnin v prvi polovici naslednjega leta. Minister za kulturo Sergej Pelhan je poslance prosil, naj nasprotujejo vladnemu predlogu in podprejo dopolnila odbora za kulturo. Jožica Puhar je podrobno predstavila zaposlovalno politiko in sredstva, ki jih ministrstvo na- menja za vse programe. Sekretar za obrambo Miran Bogataj pa je pojasnil, da bi s krčenjem denarja za obrambo ogrozili tudi sistem zaščite in reševanja. Večji del denarja se steka nazaj v gospodarstvo, saj sodelujejo s prek 4000 podjetji in s tem ohranjajo tudi delovna mesta. Zatrdil je tudi, da ministrstvo nima izvenproračunskih sredstev, dohodek od najemnin za vojaške objekte in prodanih stanovanj pa je del proračuna. Matjaž Albreht Seje odborov Republiške štipendije LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na včerajšnji seji med drugim obravnaval in sprejel vladine amandmaje k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Sprejeti so tudi amandma, ki se nanaša na republiške štipendije. Tako bodo lahko uveljavljali pravico do štipendije učenci in študenti, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 100 odstotkov zajamčene plače, ter tisti, ki se šolajo v kraju zunaj stalnega bivališča, dohodek pa ne presega 130 odstotkov zajamčene plače. (STA) Solidarnost pri odpravi posledic suše Odbor državnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo je na včerajšnji seji podprl predlog zakona o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic suše. Državni sekretar v ministrstvu je povedal, da so vse prizadete razvrstiti v dve skupini. V prvi so kmetije, kjer je bilo uničenega od 30 do 50 odstotkov pridelka, v drugi pa tiste, kjer je izpad pridelka nad polovico. (STA) LASTNINJENJE Dogovor o vodenju kazenskih postopkov LJUBLJANA - Na podlagi sklepov za pospešitev procesa lastninskega preoblikovanja podjetij in odpravo ugotovljenih nepravilnosti, ki jih je sprejela vlada republike Slovenije, so se na ministrstvu za pravosodje danes sestali predsednik Vrhovnega sodišča Boris Strohsack, državni tožilec Anton Drobnič, minister za pravosodje Miha Kozinc in državni sekretar v ministrstvu za pravosodje Jože Tratnik, je zapisano v sporočilu ministrstva za pravosodje. Na srečanjih so obravnavali problematiko vodenja kazenskih postopkov na osnovi ovadb, ki bodo izhajale iz revizijskih postopkov SDK. Dogovoriti so se, da bodo javna tožilstva in sodišča prednostno obravnavala tovrstna kazniva dejanja in gospodarske prestopke. O sprejetih ovadbah, zahtevah za dopolnitev ovadb, zahtevah za preiskavo, odstopih od pregona, vloženih obtožnicah in sodbah bodo javna tožilstva in sodišča vsak mesec obveščala državnega tožilca republike Slovenije oziroma predsednika Vrhovnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje bo organom pregona in sojenja zagotavljalo materialna sredstva, ki bodo omogočala prednostno in pospešeno delo pri reševanju kazenskih zadev v zvezi s t. i. divjo privatizacijo, piše v sporočilu. (STA) OBISK GRŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Grčija spoštuje demokracijo v Sloveniji Podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju LJUBLJANA - »Leteči« obisk novega grškega zunanjega ministra Karolo-sa Papuliasa je kljub kratkem trajanju potrebno upoštevati kot zelo pomembno etapo v procesu približevanja Slovenije Evropski skupnosti oziroma Evropski uniji (EU), kot se po uveljavitvi maastrichtskega sporazuma imenuje dvanajsterica. Zunanji minister Papuli-as je zatrdil, da Grčija, ki bo po novem letu prevzela predsedovanje EU, spoštuje demokracijo v Sloveniji, ne vidi pa tudi nobenih ovir za podpis nekaterih bolj konkretnih sporazumov o sodelovanju med državama. Ministra Peterle in Papulias sta govorila tudi o odpravi vizumov, kar naj bi se v kratkem zgodilo, zavzela pa sta se za oživitev najkrajše prometne povezave med zahodno Evropo in Grčijo, ki poteka tudi preko slovenskega ozemlja. Karolosa Papuliasa sta sprejela tudi predsednika Milan Kučan in Janez Drnovšek, ki se je z gostom pogovarjal tudi o prihodnsoti EU. Papulias je zatrdil, da bo Grčija podprla čimhitrejše približevanje Slovenije, ena od prioritet pa bo še naprej reševanje krize v Bosni. Grčija in Slovenija bosta kmalu okrepili stike tudi na ravni veleposlaništev, ki naj bi ju v kratkem odprti. Decembra bo prišel v Slovenijo tudi grški minister za gospodarske odnose in takrat bodo podpisali ustrezne sporazume za izboljšanje sodelovanja med državama, saj številne možnosti še zdaleč niso izkoriščene. Boštjan Lajovic VPRAŠANJA ZA D. PARAZAJDA Zbornica strokovnjakov Dvojna vloga tistih, ki so zaposleni v javnih zavodih Socialna zbornica Slovenije je strokovna organizacija, ki združuje danes že več kot sedemsto članov najrazličnejših strok. Tisto, kar jim je skupno, je strokovno delo na področju socialnega varstva. Tako igra vsak od članov dvojno vlogo. Na eni strani pripada stroki, na drugi strani pa opravlja delo v javnem zavodu. Po zakonu o socialnem varstvu bi moral biti vsak strokovnjak, ki dela na področju socialnega varstva, član te zbornice. Tako po zakonu; s kakšnimi, problemi pa se dejansko srečujejo v praksi, smo se pogovarjali z g. Dušanom Parazajdom, defektologom in predsednikom izvršnega odbora zbornice. Kako vpliva specifičnost položaja strokovnih delavcev na področju socialnega varstva na članstvo v vaši zbornici? Značilnost naše zbornice je multidisciplinamost, kar pomeni, da so naši člani pravniki, sociologi, socialni delavci, zdravniki in številni drugi strokovnjaki. Danes želijo imeti vse te stroke svoje zbornice. In tu nastane problem. Namreč, član katere zbornice naj postane posamezen strokovnjak, ali naj se včlani v ožje usmerjeno strokovno zbornico npr. pravnikov ali v socialno zbornico. Veste, nenazadnje je članstvo v katerikoli zbornici povezano s članarino. V čem je vaša posebnost, ali pa, kaj je tisto, kar jim lahko ponudite vi in jim strokovna zbornica ne bi mogla ponuditi? Socialna zbornica je predvsem usmerjena širše. Ne vključuje le vprašanja strokovnosti posameznika, ampak tudi vprašanje statusa. Našim članom želimo ponuditi poleg izobraževalnih programov, kjer se bodo lahko izpopolnjevali v svoji stroki, tudi programe, ki se neposredno nanašajo na njihovo delo. In če bomo želeli zadovoljiti potrebe posameznega člana, ki se nanaša prav na to dvojnost, se bomo morali izjemno kvalitetno organizirati. Smo namreč še vedno v fazi ustanavljanja. In kaj boste ponudili oziroma ponujate svojim članom? (Foto:Srdan Živulovič) Najprej gre za to, da bo moral recimo psiholog, če bo želel privatno delati na področju socialnega varstva, pridobiti pozitivno mnenje socialne zbornice. (Tu bo šlo seveda za strokovnost, ne pa za članstvo). Člani naj bi dobili možnost za osebno in strokovno napredovanje, izboljšanje njihovega statusa in nenazadnje tudi strokovno zaščito. Delo na socialnem področju je lahko zelo spolzko. Posamezen strokovnjak je tisti, ki na primer odloča, ali naj nek invatid dobiva denarno pomoč ali ne. Socialna zbornica naj bi razsodila, ali je njegova odločitev upravičena ali ne. In če je, bo naš član dobil tudi zaščito. Kaj pa bo z vašo organizacijo pridobila družba? Dobila naj bi neke vrste objektivnega razsodnika za področje socialnega varstva. Vse naše delo je vezano na nacionalni program. Nacionalni program je tisti, ki opredeljuje, kako bomo mi kot država poskrbeli za invalide, v praksi pa ga bodo v veliki meri uresničevali prav strokovni delavci na področju socialnega varstva. Ce sem pri tem konkretnejši, gre za to, da npr. otroka z motnjami v duševnem in telesnem razvoju razvrstimo (od te razvrstitve je pozneje odvisna finančna pomoč prizadetemu). Razvrščanje pomeni tipski postopek, pri katerem sodeluje pet ali celo več strokovnjakov, kar je odvisno od posameznega primera. Nekateri strokovnjaki menijo, da je postopek razvrščanja nepotreben. Socialna zbornica naj bi o takih vprašanjih (v tem primeru o potrebnosti ah nepotrebnosti razvrščanja) sprejemala stališča in jih posredovala naprej parlamentu, vladi, ministrstvu. Od tu dalje pa se nato začenja politika. MarjetaSmolnikar BORCI / REGIJSKI POSVETI Odnos do sprave in spomenikov izdajalcem Komisija za zgodovinska in pravna vprašanja - Komisija za oceno razvoja Slovenije LJUBLJANA - V teh dneh se po Sloveniji vrše regijski posveti zveze borcev. Bili so že v Mariboru, Celju in Sežani, včeraj v Ljubljani in Novem mestu, danes pa bo zadnji na Gorenjskem. Posveti, kjer sodelujejo vodstva borčevskih organizacij iz vseh prizadetih občin, služijo kot priprava na skupščino organizacije, predvsem pa na njih podrobneje obravnavajo vrsto spornih in splošno zanimivih vprašanj. Včeraj so se borci sestali na sedežu bežigrajske občine. Član pred- sedstva Bojan Škrk je poročal predvsem o pripravi spomenice ali podobnega dokumenta, ki naj odgovori na vrsto napadov, podtikanj in napačnih ocen osvobodilnega boja. Gre za odnos do tako imenovane sprave in postavljanja spomenikov sodelavcem z okupatorji. V ta namen so določili komisije strokovnjakov za zgodovinska in pravna vprašanja ter komisijo, ki bo ocenila razvoj Slovenije od osvoboditve do današnjih dni. V Sloveniji je sedaj na dnevnem redu cela vrsta zakonskih osnutkov, ki borce neposredno zadevajo. Na pobudo obrambnega ministra Janše pripravljajo zakon, ki naj bi bistveno okrnil že dosežene pravice okrog pet tisoč vojaškim upokojencem, med katerimi je velika večina partizanskih borcev in torej tudi članov borčevske organizacije. Sklicujejo se na lažnive primerjave med pokojninami nekdanjih oficirjev in plačami sedanjih aktivnih oficirjev slovenske vojske. Predvsem pa gre za odvzemanja pokojnin, dodeljenih v skladu z veljavnimi zakoni, in torej za protiu- stavno in protipravno odvzemanje in zanikanje že uveljavljenih pravic. Zveza borcev je zato posredovala pri predsedniku vlade, vlada pa je v sredo sklep odložila; menda bo še enkrat sklepala prihodnji teden. Osnutek zakona o veteranih, žrtvah vojnega nasilja itd. načeloma ni sporen, ker ne vključuje belogardistov in domobrancev, potreboval pa bo še nekatere natančnejše določitve. Prav tako ni sporen osnutek zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Bogo Samsa AVSTRIJA Četrtek, 11. novembra 1993 AVSTRIJA / MIGRACIJA KOROŠKA / »SKUPNO DEMOKRATIČNO ZASTOPSTVO - DA ALI NE?« NOVICE Nad 73.000 beguncev iz vojnih področij Poročilo ministra Loschnaka Kakšna bo odločitev nad 1000 slovenskih odbornikov? Glasovanje bo trajalo do 26. novembra - ISO napovedala bojkot Igor Schelunder DUNAJ - Avstrijski notranji minister Franz Loschnak je državnemu zbora predložil svoje (že za speptem-ber napovedano) »poročilo o migraciji«. Gre predvsem za izvajanje dokaj sporne nove zakonodaje v zvezi s tujci in begunci, ki je postala veljavna letos julija in ki je bila močno kritizirana predvsem s strani humani-tamib organizacij. Loschnak se je pri svojem poročilu osredotočil predvsem na trenutno siutacijo v zvezi s begunci iz bivše Jugoslavije. Po podatkih OZN je v Avstriji 73.000 beguncev iz Bosne in Hercegovine, 27.000 (poleti Se 33.000) jih preživljajo prek zasebne oskrbe (sorodniki, znanci). V okviru integracijskih ukrepov je uspelo zaposliti 5600 tujcev. Se vedno pa mesečno, prek Hrvaške, Madžar-s , in Slovenije, prihaja v Avstrijo okoli 1000 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Vse to po besedah notranjega ministra močno bremeni zvezni proračun, do težav pa prihaja predvsem pri i S yjrjaniu ustreznih kvartirjev. Loschnakovo poročilo o izvajanju novega zakona o bivanju (za tujce) je izzvenelo tako, kot da nikdar ne bi prišlo do resnih problemov, ostrih kritik in vročih razprav. Jedro nove zakonodaje je omejitev letnega Števila migrantov (20.000) ter restriktivno in birokratsko obravnavanje pravice bivališča (ugotavljanje upravičenosti, podaljšanje bivališča v Avstriji), kar je neposredno in občutljivo prizadelo 170.000 oseb. Dejansko je z novo zakonodajo od jubja letos dalje prišlo do skoraj ukinitve doseljevanja novih tujih delavcev, nekatere zvezne dežele (med njimi tudi Koroška) niti niso izkoristile predvidenih kvot. Notranji minister je taktično koristil Cas in s svojim poročilom počakal, da se je polegel prvi val razburjenja po začetku izvajanja novih zakonskih predpisov.Kritike na raCun pomanjklivosti zakonodaje in njenega izvajanja je ovrednotil kot »politične napade«, po začetnih težavah pa naj bi zdaj izvajanje zakona potekalo »brez težav«. * Ivan Lukan CELOVEC - »Ste za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev - da ali ne?«. Tako se glasi vprašanje na glasovnici, katero je vCeraj razposlala »Iniciativa za skupno zastopstvo koroških Slovencev« 1102 odbornikom 162 slovenskih organizacij, ustanov in društev na Koroškem. Pobudnik in glavni organizator »temeljnega glasovanja« je Narodni sevet koroških Slovencev, volilni postopek (po pošti) pa bo trajal do vključno 26. novembra letos. Kot smo v zadnjih dneh obširno poročali, je akcija NSKS znotraj slovenske narodnostne skupnosti sporna, izid (privatnega) glasovanja pa je povsem odprt. Glasovanje podpirajo poleg Narodnega sveta koroških Slovencev še Enotna lista, Krščanska kulturna zveza, cerkvena ustanova Mohorjeva, del Skupnosti južnokoroških kmetov, Slovenska gospodarska zveza, odločno proti glasovanju pa so se izrekli Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenska prosvetna zveza, Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov, manjšinski krog Zelenih itd. ZSO je slovenske odbornike pozvala' celo k bojkotu glasovanja in napovedala, da rezultat ne bo priznala, SPZ glasovanje prav tako odklanja in svari pred »politizaciji kulturnih društev«, DS slovenskih socialdemokratov pa je poudarila, da glasovanje med funkcionarji ni reprezentativno za mnenje celotne narodnostne skupnosti in svojim elanom priporoča, da se glasovanja ne udeležijo. NSKS spet poudarja, da bo odločitev temeljnega glasovanja zanj »obvezujoča«, po mnenju Osrednjega odbora NSKS pa bo referendum uspešen, Ce bo veC kot polovica oddanih glasov«za«. Predsednik Grilc pa si je letvico položil višje: za sluCaj, da za skupno zastopstvo ne bo glasovala večina volilnih upravičenčev (torej 551 odbornikov - op. ured.), je napovedal svoj odstop. Predsednika obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Matevž Grilc (NSKS) in Marjan Sturm (ZSO) sta v torek zvečer v okviru radijske konfrontacije še enkrat ponovila svoja stališča do glasovanja oz. do etnične zbornice za koroške Slovence. Grilc je poudaril, da se NSKS zavzema za »skupno organizacijo, ki bo zastopala interese koroških Slovencev na zunaj skupno in enotno« in dejal, da je to edina pot za preživetje slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Menil je tudi, da si koroški Slovenci razdvojit-ve, kot obstaja od konca druge svetovne vojne dalje, ne morejo veC privoščiti. Predsednik ZSO Sturm pa je dejal, da bo glasovanje slovensko narodnostno skupnost »zelo oslabilo«.»Enotnosti in zložnosti ne bo vec, razkroj znotraj narodnostne skupnosti pa bo šel naprej«, je poudaril in menil, da bo akcija NSKS pripeljala celo do tega, da bo avstrijska država morala uvesti etnični kataster. Napovedal je tudi pobudo ZSO za spremembo Zakona o narodnih skupinah v to smer, da bo zdeon na eni strani omogočil etnični kataster, na drugi strani pa zagotovil delovanje tudi tisim, ki se zavzemajo za odprto multikulturno družbo. Poslušalci radijske konfrontacije so še med oddajo - preko elektronske naprave »Ted« -lahko ocenjevali nastop obeh manjšinskih politikov. Vodja Mirko Bogataj je na koncu sporočil »jasen trend« v prid Sturmu (skoraj dve tretjini). »Proti«; preds. Zveze slovenskih organizacij M. Sturm. AVSTRIJA / DRUŽINA KOROŠKA / OSREDNJI KONCERT SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE 25.000 otrok žrtev nasilja Vznemirljivi rezultati ankete Kulturna manifestacija Vrhunski nastopi v Domu glasbe v Celovcu - Mezzosopranistka Bernardka Fink-lnzko bila »zvezda« koncerta - Kljub »bojkotu« polna dvorana * Alois Angerer DUNAJ - S pojavi nasilja v družinah so se te dni ukvarjali vodilne osebnosti avstrijske politike, parlamentarne poslanke in poslanci ter predstavnice organizacij žena v okviru posebne parlamentarne ankete. Strokovnjaki ocenju-j®jo, da 25.000 otrok vsako leto postane žrtev nasilja v družini. V večini primerov so glavni storilci moški. Iz povpraše-valnih anket je razviden tudi podatek, da je vsaka peta žena prizadeta od telesnega nasilja s strani svojega moža ali partnerja. Dejansko pa samo pri manj kot dveh odstotkih takih primerov pride tudi do obsodbe in kaznovanja storilca. Minister za pravosodje Michalek in ministrica za zadeve žena Dohnal sta na anketi predstavila nov model za preprečevanje nasilnih družinskih konfliktov. Tako naj ne bi posredovali samo policija ali žandarmerija, temveč tudi socialni delavci in psihologi. Storilec naj bi imel izbiro: privolitvi lahko v terapijo, ali pa se izpostavi kazenskemu pregonu. Ministrica za ženska vprašanja Johanna Dohnal pa dodatno zahteva zakonsko ureditev, ki bi omogočila izgon moža-na silneža iz skupnega družinskega stanovanja. Pri tem naj bila uresničena kombinacija civilnega in kazenskega prava: Ce se izganec ne bi držal odredbe, naj bi avtomatično lahko posredovala policija. (I.S.) CELOVEC - »Slovenec sem« - Srca vseh obiskovalcev v do zadnjega sedeža napolnjeni srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu so se pridružila pevcem na odru, ko so ti po burnem aplavzu prav razumeli navdušenje in zapeli še pesem, ki jo radi zapojejo argentinski Slovenci. Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze je bil letos dostojen odgovor na vsa namigovanja določenih krogov, da nekateri Slovenci na Koroškem ne bi bili zavedni. Ali je pripomoglo k temu tudi dejstvo, da je slo-vensko-argentinska mezzosopranistka Bernarda Fink-lnzko posvetila prve pesmi »svoji domovini Argentiniji, ki je med in po drugi svetovni vojni bila pripravljena sprejeti 2000 begunskih družin iz Slovenije, in jim je dala zatožišCe« in slovenske pesmkvsem, ki se trudijo ohranjati slovensko kulturo v Sloveniji, v zamejstvu in izseljenstvu in vsem slovenskim glasbenikom z želijo, da se med Slovenci utrdi duhovni napredek in mir?«, ni najvažnejše vprašanje. Izpoved koncerta je bila predvsem v tem, da je Slovenska prosvetna zveza tokrat nudila koroškim Slovencem narodno kulturo na najvišji ravni. Vsekakor bi bila ta kulturna manifestacija z deloma vrhunskimi dosežki umetnikov, solistov in zborov, vredna, da bi vsaj še enkrat toliko drugaCe mislecih Slovencev (ki jih ni bilo, ker jim je očitno ideologija vec vredna kot kultura), napolnili dvorano Doma glasbe in uživali visoko raven slovenskih ustvarjalcev. Koncept koncerta, namreč da solisti zapojejo narodne pesmi in zbori umetne, je le deloma uspel. Za nastopajoča koroška amaterska zbora je tak nastop seveda spodbuda, da napnjeta vse sile in ponudita občinstvu izbrano glasbeno literaturo (Mešani zbor SPD »Srce« iz Dobrle vasi pod vodstvom Marjana Berložnika in Mešani zbor SPD »Zarja« iz Železne Kaple pod vodstvom Gabriela Lipuša sta se tudi dejansko potrudila), ni pa vsaka pesem za vsak zbor in ob priložnosti osrednjega koncerta bi občinstvo rado slišalo tudi nove pesmi. Blestel je seveda trenutno morda najboljši moški zbor v Sloveniji, »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, ki ga že skoraj trideset let vodi Klavdij Koloini. Ce je pri klasični glasbi (J.P. Gallus, Gio-vanni Croce) Črpal iz repertoarja, je s sodobnimi deli (Jakob Jež, Lojze Lebič) vsestransko pokazal svojo dovršenost in izpiljeno tehniko, združeno s Čistimi glasovi, zlasti mladih tenorjev. Gabriel Lipuš vsako- krat preseneti s še lepšim solopetjem in prav rada bi ga domača publika slišala tudi z venčkom samospevov. Čeprav je Zorko Prelovec priredil znane narodne pesmi za so-lopetje, ostane resnica, da sodijo narodne pesmi k narodu in zborovske k zboru. Poslušalci so domačega pevca hvaležno sprejeli tudi zato, ker je besedilo narodnih pesmi posredoval zelo Cisto. Mezzosopranistka Bernarda Fink-lnzko je zbrala druge, bolj pevne pesmi, primerne njenemu liričnemu izrazu in je ob otroški pesmi Ciciban v priredbi Josipa Pavčiča lahko pokazala vse spretnosti koncertne pevke. Višek glasbenega užitka letošnjega osrednjega koncerta Slovenske prosvetne zveze preteklo nedeljo v Celovcu pa je bi vsekakor mladi domačin, mojster preCne flavte, Kristijan Filipič, uCenec prof. Irene Grafenauer (Mozartheum Salzburg), ki je požel v najnovejšem Času vrsto priznanj. Kar sapa nam je zastala, ko je z izrednim občutkom oblikoval subtilne nianse romantične glasbe in se kot izurjen instrumentalist vživel celo v Rahmaninova: Vocalise, »molto cantabile«. Carl Reinecke in Franz Doppler v repertoarju mladega fanta dokazujeta tudi, da že išCe svoj lastni • izbor. S svojim nastopom na osrednjem koncertu Slovenske prosvetne zveze pa je Kristijan FilipoCspet dokazal, da je na poti v sam vrh avstrijskih flavtistov. H (PROŠKA / MANJŠINATTi Življenjski jubilej dveh zaslužnih Slovencev CELOVEC - Te dni sta praznovali svoj 60. življenski jubilej dve zaslužni osebnosti slovenske narodnostne skupnosti: Ludvik Ogris z Radiš in Franc Kukoviča iz Žitare vasi. Ludvik Ogris je bil do združitev občin leta 1974 župan Radiš, nato pa občinski odbornik na listi SPO v Žrel-cu, kjerdanes opravlja funkcijo v predstoj-ništvu občine. Ogris je aktiven na kulturnem in na narodnopolitičnem področju. Dolga leta je bil predsednik SPD »Radiše« in podpredsednik ZSO. Kot odbornik ZSO in elan Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPČ»je še danes aktivno vključen v narodnopolitično delo. Franc Kukoviča, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Žitari vasi, se udejstvuje tako na kulturnem, narodnopolitičnem kot tudi na strokovno pedagoškem področju. Bil je občinski odbornik EL in Žitari vasi, aktivno sodeluje pri SPD »Trta«, predvsem pa je zavzet zastopnik učiteljev. Pariament o državnem proračunu za leto 1994 DUNAJ - Državni zbor je vCeraj začel z razpravo o državnem proračunu za leto 1994. Deficit proračuna, ki ga je predložil finančni minister Ferdinand Lacina, znaša 79 milijard šilingov, sporazum znotraj koalicije pa je bil dosežen šele po dolgotrajnih pogajanjih. Na sporedu seje parlamenta pa je bila tudi razprava o letošnjem proračunu, saj je bil načrtovan deficit prekoračen za skoraj 30 milijard šilingov in znaša približno 90 milijard šilingov. Celotna državna zadolžitev pa se medtem približuje »psihološki meji« bilijon avstrijskih šilingov. Spomin na nacistične novembrske pogrome leta 1938 DUNAJ - Uradna Avstrija se je v okviru več spominskih prireditev spomnila pogromov nacionalsocialistov nad avstrijskimi Judi 9. novembra leta 1938. Zvezni kancler Franz Vranitzky je ob tej priliki pozval avstrijsko prebivalstvo, naj ostane budno napram vsem pojavom nestrpnosti in sovraštva do tujcev. Dogodki leta 1938 naj so jasno svarilo, Cesar so ljudi sposobni storiti pod določenimi političnimi in gospodarskimi pogoji, je v izjavil zvezni kancler in poudaril, da je treba nastajanje takih pogojev od vsega začetka preprečiti. Predsednica Chamorro prispela na uradni obisk DUNAJ - Državna predsednica Nicarague Chamorro je vCeraj prispela na petdnevni uradni obisk Avstrije. Na sporedu so med drugim pogovori z zveznim predsednikom Klestilom, kanclerjem Vra-nitzkym, vicekanclerjem Busekom, zunanjim ministrom Mockom ter s pomebnimi predstavniki avstrijskega gospodarstva. Glavna tema pogovorov bodo možnosti avstrijske pomoči za pospešitev razvoja v tej latinskoameriški državi. Predsednica Chamorro se bo na Dunaju sestala tudi z nekaterimi vodilnimi predstavniki organizacij OZN, ki imajo svoj sedež v avstrijski prestolnici. Na listi Zelenih več kandidatov iz vrst manjšine DUNAJ/ZELEZNO - Narodnostne skupnosti na Gradiščanskem so na kandidatni listi v avstrijskem parlamentu zastopanih Zelenih za državnozborske volitve leta 1994 moCno zastopani. Pri deželnem zborovanju gradiščanskih Zelenih v dvojezični občini Oslip/Uzlop je bila sestavljena kandidatna lista, na kateri sta - poleg sedanje manjšinske govornice Zelenih v parlamentu Terezije StojsiC - še gradiščanska Hrvatica Conny Kalmar ter pripadnica madžarske narodnostne skupnosti na Gradiščanskem Laci Geiger. Kritika zaradi neenakosti med eno- in dvojezičnimi učitelji CELOVEC - Predsednik Strokovnega pedagoškega združenja dvojezičnih učiteljev na Koroškem, Franc Kukoviča, je na tiskovni konferenci ostro kritiziral neenakost med eno- in dvojezičnimi učitelji na dvojezičnih ljudskih šola na južnem Koroškem. Vzrok zato da je odredba ministrstva za pouk, po kateri se je zmanjšala uCna obveznost za osnovnošolske učitelje za eno mo tedensko, medtem ko je uCna obveznost dvojezičnih učiteljev ostala nespremenjena. Strokovno pedagoško združenje zahteva takojšnjo novelacijo odredbe tako da se spet vzpostavi enakost med eno- in dvojezičnimi učitelji. Kukoviča je na tiskovni konferenci nadalje pozval obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, naj odločno podpirata zahtevo dvojezičnih učiteljev. Organizaciji sta Kukoviči zagotovili da se bosta zavzemali za rešitev. Katoliška akcija kritizira načrtovano davčno reformo CELOVEC - V osnutku za davčno reformo, ki naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem leta 1994, da manjkajo družinskopolitiCni vidiki, ugotavlja Katoliška akcija. Čeprav ravno v družini v veliki meri podpirajo narodno gospodarstvo predvsem nezaposlene matere, ki se v polni meri posvečajo svojim otrokom, davčna reforma tega ne upošteva. Katoliška akcija celo trdi, da reforma družine zapostavlja in poziva odgovorne, naj pri davčni reformi upoštevajo tudi tiste obrate, ki se trudijo za izobrazbo vajencev. Prav tako pa naj bi reforma, tako kot v ostalih državah, omogočala tudi odbitje od davčne osnove, Ce gre za denar, ki ga posameznik ali podjetja dajo na razpolago za dobre na-mene.Katoliška akcija je s tem v zvezi razposlala resolucijo elanom koroške deželne vlade in koroškim državnim poslancem. H KOROŠKA / POLITIKA h Nadstrankarski komite za izvolitev Zematta CELOVEC - Na Koroškem se je ta teden predstavil komite »Korošci za Zernatta«, ki ga vodi uradnik na deželni vladi Sepp Brug-ger, ki je hkrati tudi predsednik (nemško-nacionalno usmerjne) domovinske organizacije »Karntner Lands-mannschaft«. V komiteju pa so tudi nekateri vidni koroški športniki kot na primer državna prvakinja v jahanju Monika Hirsch in kolesar Didi Hauer, cilj komiteja, ki želi biti nadstrankarski in neodvisen, pa je, v volilnem boju za dežel-nozborske volitve (13. marca leta 1994 - op. ured.) podpreti sedanjega deželnega glavarja kot osebo. Na tiskovni konferenci je bilo nadalje povedano, da v komiteju sodeluje že nad 2000 Korošic in Korošcev, ustanovljen pa je bil tudi poseben biro, ki bo koordiniral volilno kampanjo. Vidnih osebnosti iz vrst koroških Slovencev v komiteju doslej ne sodeluje, koordinatorka pa je dvojezična in absolventka slovenske gimnazije. KULTURA Četrtek, 11. novembra 1993 KRONIKA / 11. SKS LIKOVNA UMETNOST / RAZSTAVA PO KNJIGI BUKANJE MARKA JAKSETA iz tujim Med platnicami in okoli njih Matjaž Zupančič nagrajen za prvenec -Evropski založniki sestavljajo Bosansko biblioteko LJUBLJANA - Prvi dan sejma. Se pred uradno otvoritvijo, je založba Wieser iz Celovca predstavila pobudo evropskih založnikov, ki so jo poimenovali "Bosanska biblioteka”, iniciativa pa se je začela že avgusta na Koroškem na mednarodnem srečanju založnikov. Uničenje bosanskega naroda, njegove literature in celotne kulturne dediščine, ki se dogaja že veC kot leto dni, skuSajo založniki preprečiti na veC načinov. Založniki in njihovi sodelavci so sprožili akcijo zbiranja knjig in periodičnih izdaj (center zbiranja je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru), s katerimi bodo po koncu vojne pomagali obnoviti osrednjo sarajevsko knjižnico, ki je bila med boji v mestu popolnoma uničena. Druga pobuda pa je izdajanje del bosanskih avtorjev (ne glede na narodnost in religiozno pripadnost), ki svojih del zaradi vojne ne morejo izdati v domovini. Pobudi so se že pridružili založniki iz Avstrije, Nemčije, Poljske, Madžarske, Švice, Slovaške, Bolgarije, Hrvaške, Srbije, Slovenije in nekaterih drugih evropskih držav, letno pa naj bi izdali osem do deset literarnih del avtorjev iz Bosne in Hercegovine. Med slovenskimi založniki so se v akcijo že vključile založbe DZS in Ar-terica, pričakujejo pa odziv tudi pri drugih slovenskih založnikih. Sedež redakcije je v Celovcu, uredništvo vodita Dragana TomaSeviC in Dževad Karahasan, založbe, ki so se vključile pa naj bi enkrat letno prispevale 15.000 Šilingov (lahko tudi vec) za izdajanje knjig. Prvi delovni dan sejma je potekalo vec predstavitev slovenskih založb,, med njimi založbe Obzorja Maribor s tremi slovenskimi novitetami ter kompletom slikanic in kasete, založbe Epta s slikanicami, založbe Družina z zbirko Cerkveni dokumenti, Mladin- ske knjige z izdajo izobraževalne edicije Cicero (tokrat Slovenska narečja) ter založbe Rokus, ki je predstavila knjižni projekt Plečnikovi kelihi. Pozno popoldne se je odvijal tudi literarni večer mladih loijiževnikov, na katerem so podelili nagrado 11. SKS za najboljši knjižni prvenec v letih 1991-1993, ki jo je prejel Matjaž Zupančič za dramsko zbirko z naslovom Izganjalci hudiča, ki je izšla pri založbi Mihelač. V mali galeriji CD so v torek zvečer odprli tudi razstavo Jurija Kocbeka, s fotografijami, namenjenimi knjižni opremi. Govornik Ivo Svetina in glasbenik Lado JakSa sta s priliko o ilustratorju, ki je tako lepo opremil knjigo, da je ni nihče veC bral zaradi besedila, in s posebej Kocbekovim fotografijam prirejenimi skladbami dodala razstavi Se dodatni tretjo in Četrto dimenzijo. Knjižne opreme Jurija Kocbeka se namreč od fotografije kot take razlikujejo po tem, da z abstrahiranjem posnetega, filtriranjem in eksplikacijo Zelenega detajla izjemno občuteno »povnanijo« in udejanijo tisto, kar se za platnicami skriva, takorekoC z eno potezo (naslovnico) nakažejo občutje knjige (pa naj gre za Brazdo, eseje Jožeta Udoviča, ali pa mladostno lahkotno zbirko Nagovori Jurija Kovica) in le-to občutje umestijo med druga, ki izžarevajo iz drugih knjig iste zbirke. Na SKS pa je vCeraj potekal tudi dobro obiskan seminar o avtorskih pravicah, na katerem je Lynette Owen, direktorica oddelka za avtorske pravice britanske založbe Longman Group seznanila domače založnike s splošnimi pojmi in ureditvami na področju zaščite avtorskih pravic ter z vrsto praktičnih napotkov razjasnila prenekateri postopek za uspešno sodelovanje s tujimi založbami. Vanda Stroka in Tone Vrhovnik Svet obrednega nečistovanja Knjiga, v kateri je 26 slik, je privlačen prikaz ustvarjalnosti umetnika, ki je pred slikarstvom študiral tudi filozofijo LJUBLJANA - V ponedeljek so v galeriji Equrna predstavili knjigo Marka Jakšeta Bukanje, hkrati pa odprli tudi razstavo JakSetovih naj-novejsih del, nastalih v letos. Knjigo (cena 3.500 tolarjev) je dovršeno oblikovala skupina Novi kolektivizem, podaja pa šestindvajset slik, katerih nastanek sega Časovno od 1987. do 1992. leta. Knjige nikakor ne moremo jemati kot razstavni katalog, saj dela v njej niso dokumentirana, pac pa za privlačen prikaz ustvarjalnosti umetnika, ki je pred slikarstvom Študiral tudi filozofijo. Uvodno besedilo, podpisano s psevdonimom Vladimir Bassara, interpretativno vpeljuje bralca (ali bolje, gledalca) knjige v svet Jakšetovega slikarstva oziroma obrednega nečistovanja (kot metaforično imenuje ustvarjalni slikarski proces), nečistovanja z absolutnim. Slike (olja na navadnem embalažnem kartonu) kar kipijo od detajlov z moCno simbolno komponento do konkretnih seksualnih referenc (kjer se npr. na sliki Obsesija naj-nedolžnejše bele lilije kosajo z erekcijo demona), do »nečistovanja« na področju najsvetejših in najbolj tradicionalno ustaljenih krščanskih ikonografskih simbolov. Slike, ki jih lahko občudujemo v knjigi Bukanje in na razstavi, torej gradijo svoje izpovedi zlasti na ravni vsebine, simbolnih odnosov med detajli, vidnimi ob prvem neposrednem soočenju s sliko, ali pa šele po daljšem drsenju pogleda prek neskončne množice ikonografsko nikakor ne brezpomembnih podrobnosti. Zato tudi pod slikami ne moremo najti nevtralnih naslovov. Večina teh se nanaša na klasično mitologijo ali pa na biblične prizore. Razstava del Marka JakSeta bo odprta le krajši cas, do 15. novembra. Vojko Urbančič s*® River Phoenbt (1971 -1993) m Se biTseks simbol, vendai je imel na svoji ~ svojim otožnim, otroškim obrazom je dal so svoj prostor pod soncem nasU med so mu dali po knjigi Hermana Hess vendar jo je Se dobro odnesel, saj se njegove sestre imenujejo Poletje, Svoboda in Mavrica, Bratu je ime List. Phoeniz je bil za hipija preveč če- mesa Deana. Vse je prepričal Ze s svojo prvo im h j umom my uwn rnvaie laano, Kjer je igrtu masko prostitutka, fd ima narkalepsijo (bolezen, ko nenadoma zaspis), River Phoenuc se je rodil 23. avgusta 1971. Umrl ni na težkem motorju in v usnjeni jakni. Nemočen seje zgrudil pred diskoteka Viper v Los Angelesu. Vzrok smrti se ni znan, vendar pa je gotovo to, da je Phoenuc umrl tako kut njegovi LIKOVNA UMETNOST / POGOVOR Z ILUSTRATORJEM MARJANOM MANČKOM Vedno me je zanimalo, kaj je za hribom, in če nisem šel pogledat, sem to narisal Po predstavitvah v Bologni, Annecyju in Bratislavi so se Mančkovi Hribci (izšli pri DZS) ustavili v domači knjižnici Jožeta Udoviča, kjer bodo na ogled do 20. novembra CERKNICA - V petek zvečer je bilo v Knjižnici Jožeta Udoviča vse v znamenju odličnega Marjana Mančka, ki zadnjih 12 let živi v Selš-Cku pri Cerknici: otvoritev razstave njegovih ilustracij, stripa, avtorskih otroških knjig, številnih prevodov, predvsem pa projekta Hribci z očetom Dajnomirom, mamo Mi-libožo, sinkom Milimi-rjem in sosedom Kajti-marjem. Izšli so v dveh knjigah: Zgodbe iz pradavnine in SreCa ne po-Civa.( Crnobelem in barvnem stripu). Gre za poučne zgodbice praktičnega značaja - o štorkljah, o lovski sreči, o kuri, ki pleza po drevesih in nese rdeča jajca... Marjan ManCek: “Hribci so knjižno-stripovski in filmski projekt, posnet na 50 - minutno videokaseto ( gre za prvi primerek domačega avtorskega risanega filma) in dostopen na dveh zloženkah. Gre za podobo praslovanske družine, ki živi za hribi. Vedno me je zanimalo, kaj je za hribom. Ce nisem šel in pogledal, sem to narisal. Ime pa sem si sposodil - Cerkničani imenujejo prebivalce Bloške planote Cajnarj in Zilc posmehljivo - Hribci, zame pa so to naši predniki. Zgodovina Hribcev sega v leto 1982, ko so najprej nastopili v seriji stripov o Dajnomiru in Miliboži, ki so 9 let izhajali v Kurirčku. Pred tremi leti sem prišel na _ idejo, da bi jih lahko oživel na filmu, sam sem risal, napisal scenarij in režiral, glasbo je napisal vodja skupine Trinajsto pra-se, glasovno pa je vse like oživel Jurij SouCek, kar je bil izziv tudi zanj.” Kdaj ste se zaceli ukvarjati z otroško ilustracijo, kako le-ta nastaja? Kot otrok sem rad zahajal v domaCo ( novomeško) Mestno knjižnico, ustavljal sem se pred založbami Mladinske knjige, predvsem pa sem rad risal, pri enajstih pa sem narisal svoj prvi strip. Med študijem ( zgodovine in angleščine) sem se preživljal z risanjem karikatur in tako postopoma prišel do ilustracije. Svoje prve ilustracije sem narisal za Preglovo Odpravo zelenega zmaja. Kar se tiče karikature, ilustracije in risanega filma sem Cisti samouk:. Navadno delam vsak dan. V zadnjem Času me zaradi zamotanosti najbolj zanima domači animirani film, za katerega je, kljub pomanjkanju na našem tržišCu, premalo prave spodbude. Ce ilustriram, se najprej poglobim v tekst in nato rišem. Včasih sem z delom takoj zadovoljen, včasih posamezne like popravljam tudi dvajsetkrat. Podobno je tudi z izbiro imen mojih junakov. Za eno stran stripa, kjer pisem sam tudi besedila, potrebujem cel dan, nato pa moji izdelki nekoliko poležijo. Zatem prikorakajo kritiki: moja žena, moj navdušeni šestletnik. Navadno so kar zadovoljni. Med vašimi otroškimi liki je veliko debelušnih, nasmejanih malčkov... Očitno imam rad svoje debelušne, nasmejane, dobre, hudobne, dobrodušne in ljubeznive Hrib-ce, junake iz Kozlovske sodbe, pa Mojco Pokrh-culjo in Pedenpeda. Mislim, da iz tega veje simpatija v odnosu do sveta. S Cim rišete? Prvenstveno s tušem in damskim peresom ( pero risba), sicer pa tudi z vodenimi barvami Eko-lin in barvnimi svinčniki. Pri barvanju stripov mi pomaga žena, pobar- vala je tudi 5200 risb za risani film Hribcev. Zakaj ste se pri svojem projektu odločili ravno za DZS? Prvič zaradi odličnega razumevanja urednika otroške literature Borisa A. Novaka. Mislim, da je zelo pomembno, kako zna urednik spodbuditi sodelavce. Boris A. No- vak je tudi ”kriv“, da so Hribci-strip izšli v knjižni obliki (to se je zgodilo po njihovem prenosu na film), kar je eden prvih primerov pri nas. Ta urednik me spodbuja, da bi jih prenesel tudi na lutkovni oder. Kdo ve, morda jih bom tudi nadaljeval. Helena Drewry Juhu! z zelea/u: veue. Smo pavu na prasEta. 'ir~ | / NE. t &£V£.0A ! ) r** S skupnuai močmi, HRIBCI IMAMO PAČ SfieČo Stran iz Mančkove druge knjige o Hribcih Nagrada Goncourt in Renaudot PARIZ - V Parizu so v ponedeljek podelili knjižni nagradi Goncourt in Renaudot; prvo je dobil za roman TanioSka skala Amin Maalouf, ki je sicer libanonskega rodu, vendar živi že od leta 1976 v Franciji in je doslej izdal pet romanov, drugo pa Nicolas Brehal za roman Nebesna telesa. (STA/AFP) Nov Kubrikov film LONDON - Stanley Kubrick, ki je znan predvsem po svojem revolucionarnem filmu 2001, bo posnel nov znanstveno fantastični film. Pripovedoval bo o robotu z umetno inteligenco, dogajanje pa je postavljeno v nedoločeno prihodnost, kjer je veliko mest potopljenih zaradi raztopljenega ledu na severnem teCaju. New Yersey je tako postal obalno mesto. Uporabljeni bodo najnovejsi tehnični dosežki filmske industrije,, je povedal Wamer Bross na tiskovni konferenci. 65- letni režiser že Četrt stoletja živi in dela v Veliki Britaniji, za režijo novega filma pa se je odločil po ogledu filma Jurski park, ki ga je prepričal o velikem napredku filmske tehnologije in predvsem računalniške grafike. (Reuter) Spet razstava iz stalne zbirke NEW YORK - Razstava v Whitneyjevem muzeju ameriške umetnosti, ki bo odprta do 3. aprila 1994, odkriva klasični duh ameriške umetnosti dvajsetega stoletja. Slikarska platna, skulpture in skice veC kot sto umetnikov prikazujejo klasične značilnosti ameriške umetnosti. Poudarek je na Človeških proporcih, ravnotežju, simetriji, redu in harmoniji. Nedavno so postmodernistični umetniki še trdili, da je klasika le mešanica oblik, nastalih v antiki in renesansi. Razstava dokazuje prav nasprotno; klasični duh je moCno preveval umetnost postmodernizma. Sodobna dela vključujejo občutja celote harmonije in reda navkljub postmodernistični ideologiji. Razstavljena dela prikazujejo tri tipe klasične forme. V prvega se uvrščajo dela, ki težijo k sistematiki. Paul Cadmus, Robert Graham, Donald Judd in Sherri Levine so glavni predstavniki te smeri. Naslednji repertoar del izhaja iz umetnikove intuitivnosti, notranjega Čuta za obliko. Med predstavnike tega toka sodijo Gaston Lachaise, Stuart Davis, Willem de Koonig in Cy Twombly. Zadnja oblika klasike skuša doseči ravnotežje med jasno definirano zunanjo strukturo in intuitivno spontanimi potezami. To smer predstavljajo Jennifer Bartlett, Guy Pene du Bois, Ellsworth Kelly in Isamu Noguchi. Stalna zbirka muzeja Whitney obsega Cez 10.000 del. Je ena izmed najvecjih svetovnih zbirk ameriške umetnosti dvajsetega stoletja. Z rednimi serijami obsežnih predstavitev zbirke skuša muzej obiskovalcem obogociti ogled celotne zbirke. (M.P.) Ameriški film kot trojanski konj VLAREGGIO - »Leta 2000 bo evropski film mrtev. Filme, posnete na starem kontinentu, bodo preplavili ameriški, »je v Viarregiu, kjer poteka filmski festival Europacinema, napovedal nemški režiser Wim Wenders, avtor znanega filma Pariz-Texas. »Evropske države ogroža velikanski trojanski konj -ameriški film, ki s svojimi produkti že zdaj preplavlja 93 odstotkov kinodvoran, »je izjavil VVenders in nadaljeval: »Bil sem na Portugalskem, kjer je vse polno ameriških filmov. Isto sem doživel v Moskvi.« (AFP) Minister za cenzuro tv sporeda PEKING - Kitajski minister za radio, film in televizijo Ai Žhisheng meni, da mora biti televizija predvsem v službi komunistične partije in se ne sme podrediti zaslužkarstvu. Minister je napovedal ostro cenzuro televizijskega sporeda. ZaCetld kitajskega televizijskega programa segajo v leto 1959. Na 1000 prebivalcev je zdaj 20 televizijskih sprejemnikov. V zadnjih petnajstih letih se je povečio število lokalnih tv postaj - našteli so jih kar 614. Satelitsko televizijo imajo tudi na Kitajskem in predstavlja najvecjo “nevarnost”: Uradni viri navajajo, da je v državi 40 tisoC satehtskih krožnikov, tako da mnogi spremljajo necenzurirani program Star TV iz Hong Konga, Tajvana in tudi program britanske Broadcasting Corporation. (Reuter) Od fotograma do fotomontaže LJUBLJANA - Poleg mnogih delavnic in tečajev prirejajo v KUD Franceta Prešerna v Trnovem tudi fotografska. In ravno mladi fotografi so v torek v galeriji KUD odprli svojo razstavo. Človek, ki ima največ zaslug za to in je hkrati tudi vodja delavnice, je slikar in fotograf Dušan Pirih - Hup. Skupaj z njim je deset raz-stavljalcev - Aleksandra Vajd, Tine Kropivšek, Ana Žagar, Andreja Nussdorfer, Vesna Črnivec, Mojca Canjko, Irena Sorn, Tamma Zbontar, Tina Lucu in Smiljan Šiška - predstavilo vaje tečaja in seminarja za fotografijo in kserotisk. Razstava, ki je zanimiva tako za poznavalce kot nepoznavalce fotografije, nas popelje od najenostavnejših do zapletenejših tehnik, pridobljeno znanje pa tečajnikom omogoča samostojno uporabo fotolaboratorija, pravilno fotografiranje v različnih pogojih in zahtevnostih dela in daje osnovo za nadaljnje osebno ustvarjalno raziskovanje fotografije. Odziv na razstavo je bil velik že na otvoritvi in bo prav gotovo tudi v prihodnje, saj nenavadne fotografije v razsvetljeni galeriji pritegnejo marsikaterega radovedneža. (Fotomontaža Tamme Zbontar) Spela Zelnika ZNANJE Četrtek, 11. novembra 1993 GENETIKA / DOSLEJ SE NIKOMUR NI USPELO KLONIRATI ČLOVEKA Koncem oktobra je The New York Times objavil na Prvi strani vest, ki je bila zagotovo ena najvecjih senzacij tega stoletja: Dr. Jerry iiall in njegova skupina je w , Univerzi George Vvashington klonirala člo-veški zarodek. Povedano nregacd: z genetsko-embrio-oškimi manipulacijami je ustvarila popolno kopijo živega bitja. Dejanje se je zde-0 vsekakor vredno prve strani enega najvecjih Časnikov, saj sega v področje Ciste znanstvene fantastike. Tematika je bila na primer uporabljena v bestsellerju sicer neznanega pisatelja Davida Rorvika, ki je opisoval zgodbo milijonarja, ki so mu na nekem pacifiškem otoku znanstveniki iz koščka kože skrivaj napravili dvojnika. Tudi v filmu Dečki iz Brazilije so nacistični znanstveniki izdelovab kopije Hitlerja in - kot po naključju - prav zdaj ves svet strmi v Jurassic park, v katerem ne samo klonirajo, ampak celo krpajo stotisoCe et stare ostanke dinozavr-ske dednine. Resna znanost se je temu doslej le nasmihala, saj ve, da to ni mogo- In vendar stoji črno na belem, na prvi strani enega najvidnejših Časopisov, da je to uspelo. Novica je hitro obšla svet in v nekaj dneh Pditiki, znanstveniki m široko javnostjo. Celo va- ^cans^° glasilo L‘Osserva- Časnikarji povzročili vihar proti kloniranju tore Romano je zapisalo, da se znanost pogreza v predor blaznosti. Demonstranti so pričeli oblegati univerzitetne laboratorije in klinike širom ZDA. Religiozni krogi so poskus obsodili kot skrunjenje svetosti človeškega spočetja, ki je strogo prihranjeno za zakonsko zvezo. Tudi levica se je uprla in žuga z nevarnostjo eu-genike in uničenja samonikle človeške rase. Prej da so jo ogrožali jedrski fiziki, zdaj pa jo molekulami biologi. Vsa njhova početja obsojajo kot podlo zaroto vlad, znanosti in kapitala. Poskus, da stro človeško individualnost. In prav kloni-ranje, neomejena proizvodnja identičnih kopij človeških bitij, naj bi bil najhujši korak žolčnih demonstracij, je dejanje primerjal s cepitvijo atoma pred mnogimi desetletji. Bomo proizvajah otroke po tekoCem traku, se vprašuje, in jih ponujali po katalogih prodajalcev na domu? Dr. Hall je bil na reakcijo javnosti pripravljen, ker so vse dosedanje izkušnje kazale, kako sporne so raziskave okrog človeške reprodukcije in kakšen visceralni strah kažejo ljudje prav do kloniranja. Histerija javnosti pa je bila tolikšna, da sprva sploh ni mogel pojasniti, da gre za nesporazum. Kloniranja on namreč niti poiskušal ni, paC pa je v epruveti posnemal dogajanja, ki pri normalni zanositvi včasih privedejo do eno- jajčnih dvojčkov. Poskus mu je uspel, vendar je bil že naprej načrtovan tako, da sta dvojčka po nekaj dneh odmrla. Opravil ga je na enem od odvečnih jajCec, ki ostajajo pri umetnem oplojevanju v epruveti in ki je •bilo po naključju oplojeno z dvema spermijema hkrati tako, da je imelo trojno garnituro hromozomov namesto dvojne. Taki zarodki tudi v naravi ne prežive veC kot nekaj dni. Kloniranje, kot ga razumejo biologi, je nekaj podobnega, vendar bistveno drugega. Klon je skupina genetsko identičnih bitij, od katerih se je vsako razvilo iz ene same celice osebkcfprejšnje-ga rodu. Ta je seveda morala ohraniti neokrnjeno sposobnost razvoja v celoten organizem. Kloniranje je primitivni nespolni naCin razmnoževanja, ki je naravno pri mnogih enoceličnih organizmih, na primer pri bakterijah, v laboratorijskih pogojih pa tudi pri višjih organizmih, vključno z rastlinami. Ponekod laboratorijsko kloniranje rastlin že nasdomešCa druge, starejše metode vzgoje Čistih linij sadik z zaželenimi, oziroma izbranimi lastnostmi. Pogoj za uspeh pri kloniranju je, da v dednim precepljenih cehe funkcionirajo vsi gehi, kar pa pri višje razvitih organizmih ni primer. V embrionalnem življenju teh bitij pričnejo posamezni geni, udeleženi v razvoju, zelo zgodaj ugašati, vsled Cesar se pricno celice med seboj razlikovati (diferencirati) in na kraju prerastejo v tkiva in organe z zelo omejenimi nalogami. V celicah teh specializiranih organov ogromna večina genov nepovratno spi. Današnja znanost jih iz tega spanja preprosto ne zna zbuditi, ker niti tega še ni dognala, kaj jih uspava. Pri zarodkih sesalcev, vključno s človekom pricno padati v tako spanje geni že po treh celičnih delitvah, takrat torej, ko ima zarodek šele osem cehe in je star šele nekaj dni. Ce se zarodek v maternici dotlej po naključju razdeh na dve polovici (dva zarodna mehurčka), bo mati rodila dva genetsko enaka enojajčna dvojčka. Vendar to ni kloniranje v tem smislu, kot ga razumejo biologi. In prav taksen prirodni nastanek dvojčkov je skušal ponarediti Hah. Ko se je jajčece, oplojeno z dvema spermijema razdelilo na dve cehci, ju je kemično ločil in njun najzgodnejši razvoj je bil v resnici tak, kot pri dvojčkih, le da sta njegova dva hitro in »programirano« odmrla. NaCelno to niti ni bil kdovekako velik znanstveni dosežek, le eden izmed obrobnih poskusov, ki jih opravljajo v zvezi z umetno oploditvijo, udomačeno že po vsem svetu, tudi pri nas. Hall je želel le povečati verjetnost uspeha »in vitro fertilizaci-je«, pri kateri odvzamejo ženskam iz jajčnikov nekaj zrelih jajCec, jih v petrijevi posodi oplode s partnerjevim semenom, nato pa vsa-de v maternico, da jih ženska donosi. V preprosti obliki z enim samim jajčecem to uspe le v kakih 10 odstotkih, Ce pa poskušajo istočasno z vecimi, se verjetnost poveCa celo za štirikrat. Rezervni zarodek, ki bi zamrznjen Čakal za primer, Ce bi bil prvi otrok zakoncema tako zelo všeč, da bi se Cez nekaj leto odločila odtajati še njegovega dvojčka? Ah Ce prvi usodno zboh in ga lahko reši le presajeni organ iz rezervnega, še nerojenega bratca, ki bi ga bilo treba pri tem žrtvovati? Ah pa si žena pusti vsaditi odtajano jajCece svoje tašCe in bi postal njen mož oCe svoje- Eden izmed modelov gena (Foto: Nature) kdajkoli dovohla, vendar je prav lahko podariti zamrznjen zarodek, pa primemo veC zaračunati spremljajoče medicinske usluge. Najbolj mračnih scenarijev s Četo malih Hitlerčkov se nam najbrže ni treba bati, kupCi- prvi korak do zlogasne eu-genike, ki bi hotela izločevati nezaželene osebke in popravljati Človeško raso v nasprotju z naravnimi zakoni. Na starem kontinentu je novica vzbudila različne re- Raziskovalci so poskušali s cepitvijo onega zarodka napraviti dva. Da M se izognili etičnim zapletom, so izbran defektno jajčece s trojno garnituro kromosomov, ki ne more dolgo živeti. 020)3 «§< Mod jajčeci namenjenimi umefni tertUUaciJi so Ubrati abnormalnega, ki Je imelo dvoje Jeder iz semenčic In enega tz jajčeca. Jajčece Je poraslo v dvocellčnt zarodek, obdan z naravno lupino, KI Jo imenujejo cona pelfucida. Ko sla bUl celici primemo zreli, so z encimi raztopiti zaščitni lupino. e e V raztopini so tako dobiti dve ločeni celici, sposobni za nadaljnl razvoj. Celici so o v m z umetno zaščitno lupino, kije-varovala rast obeh zgodnjih zarodkov Ločeni celici sta se delili vsaka zase, čeprav sta bodoča »umetna dvojčka« čez teden dni odmrla. da prvi poskus ne uspe, bi bil pri takem delu veC kot dobrodošel in kopico žensk, ki si zaman prizadevajo dobiti otroka, bi bilo lažje osrečiti kot doslej. Rezervni zarodek, ki Čaka zamrznjen, pa je mogoCe razumeti tudi drugaCe. Kaj pa Ce ...? Kaj Ce bi zakoncema otrok umrl in bi lahko hitro dobila rezervnega. Kaj mu bratu? Morbidna fantazija prerokov zla vidi v bodočnosti vpleten tudi človeški pohlep za denarjem. Nekdo z zalogo zamrznjenih kloniranih embrijev bi jih lahko pri prodaji reklamiral s fotografijo že rojenega »primerka«. Ljudje delajo za denar vse mogoče. Ni sicer verjetno, da bi katerakoli zakonodaja prodajo ja z zarodki na Cmo pa je mogoCa in prav verjetna. V Času semenskih bank, in vitro fertilizacije, nadomestnega materinstva, posredništva pri posvojitvah in drugih donosnih dejavnostih, ki izrabljajo neizpolnjeno željo po potomstvu, to ne bi bilo prav nic nepredstavljivega. Izbira potomca po želji pa je seveda akcije. Britanci so ostali stoični in Robert Edvvards, soavtor in vitro fertilizacije (»sooCe« znane Louise Brown) je rekel, da tehniko pozna že leta in da jo je marsikdo verjetno preisku-sil brez publicitete že poprej. Edvvards sam zase pravi, da je ni nikoli, ker da paC nihče ni vreden kopiranja. Francoski znanstveniki se nasmihajo ameriški dirki za tehničnimi novostmi, Frangois Mitterand pa smatra misel za grozljivo in ne-znostno. Ne ozirajte se na burne in pestre odzive javnosti, je tehnika kopiranja zarodkov prišla in bo ostala. Do njene zlorabe verjetno ne bo prišlo, vsaj v zaznavnem obsegu ne, ker so se zakonodajalci mnogih zahodnih dežel konCno prebudili in so že sprejeti ah pa sprejemajo zakone, ki konCno usmerjajo v sprejemljivo strugo celo kopico medicinskih novosti, ki so bile vse po vrsti etično vprašljive, od transplantacije organov in nadomestnega materinstva, pa do otrok iz epruvete in manipulacij z dednino ah z zarodki. Človeško telo nikoli ne sme postati sredstvo za izkoriščanje, zatrjuje Noelle Lenoir, francoska strokovnjakinja za bioetiko, ki je Član vrhovnega sodišCa. Človeka torej za zdaj še ni mogoCe klonirati in za senzacijo se je hitro izkazalo, da je le nesporazum. Uredništvo Časopisa The New York Times, ki je zagrešil ta spodrsljaj, molči kot grob in razvoja dogodkov ne komentira. Prav malo verjetno pa je, da bodo avtorja inkriminiranega zapisa predlagali za letošnjo Pulitzerjevo nagrado. (Newsweek - M. E.) Obnova mostov z razstrelivom Amoriski predsednik Clinton bo s stoštiridesetimi milijoni do-larjev pomagal industrijskim družbam pri prirejanju vojaške tehnologije za civilno rabo. Washingtonska vlada je za Clintonov program ponovnega vlaganja v tehnologijo izbra- ta 41 projektov - le majhen del od skoraj 3.000 predlogov, ki so jih ve- činoma pripravili vojaški dobavitelji. Med tistimi, ki so na natečaju uspeli, je tudi skupina raziskovalcev s Kalifornijske univerze v San Diegu: izpopolnili so tehnologijo predelave polimernih kompozitnih snovi v material, primeren za popravilo mostov. Kompoziti, sestavljeni s smolo prevlečenih vlaken, so pr- Materiali z Magellana za civilno rabo (Foto: NASA) votno nameravali uporabiti v vojaški letalski industriji. »To je zelo prepričljiva zamisel z izjemnimi možnostmi v Združenih državah, ki so zadnjih 10 ali 15 let zavestno zanemarjale svojo infrastrukturo. Mostov, potrebnih popravil, je ogromno,« je dejal Clinton. Med ostalimi projekti, ki bodo deležni državne podpore, najdemo tudi uporabo vojaških navigacijskih satelitov za vodenje delovnih strojev pri grofinji jezovin cest, vojaške radarje, prirejene za uporabo na civilnih letališčih, »navidezni ud«, na katerem bi se šolali kirurgi, in natančne laserske stroje, ki bi jih vključili v proizvodnjo za tekočim trakom. Pentagon-ski uradniki upajo, da bo program omogočil njihovim najpomembnejšim dobaviteljem, da bodo kljub zmanjšanju vojaškega proračuna ostali v svetovnem tehnološkem vrhu. »To bo v našo industrijo vneslo več konkurenčnosti in pri dobaviteljih utrdilo zavest, da lahko naše oborožene sile oskrbijo spotrebni-mi tehnologijami in to po nižji ceni,« pravi Marc Palaez, vodja razvoja pri ameriški mor-narici.V okviru programa ponovnega vlaganja bi utegnile nastati tudi nove komercialne tehnologije, ki bi jih Pentagon lahko izkoristil, meni Alonzo Short, direktor Agencije za obrambne informacijske sisteme, ki upravlja z ameriškimi vojaškimi sateliti in komunikacijskimi mrežami. Vincent Kieman (G. V.) INFORMATIKA / PRENOSNI RAČUNALNIKI IN OPREMA Dveslo megabajtov spomina lahko stisnemo v drobno pest Majhni trdi diski, ki jih je mogoče spraviti v žep Skoraj presenetljiva je hitrost, s katero v zadnjem Času naraščajo potrebe po shranjevanju in prenašanju podatkov. Se tri, štiri leta nazaj je bil podatek 50 MB tudi za poznavalce vreden pozornosti, saj so bili trdi diski tolikšnih kapacitet dragi in redki. V naslednjem obdobju pa so proizvajalci teh magnetnih pomnilnikov uspeli še bolj znanjšati dimenzije in izpopolniti tehnologijo, tako da je bilo mogoCe na manjšo površino zapisati še veliko veC. Ta trend pa se je še pospešil, ko so se pojavili Windowsi in programi za to okolje, ki so podatkovno zelo intenzivni in velike kapacitete preprosto zahtevajo (pogojujejo).. Tako danes tudi spodnja vrednost novih enot presega kapaciteto 100 MB, za grafične aplikacije pa tudi razred 200 MB-nih diskov ni več povsem ustrezen. Smo na začetku obdobja, ko se bodo kapacitete masovnih pomnilnikov merile s stotinami in tisoči megabajtov. Sodobni poslovni svet pa za svoj siloviti ritem potrebuje še veC in zahteva, da so podatki tudi veliko bolj dosegljivi -praktično povsod, kjer so koristni in potrebni. Zato je možnost njihovega prenašanja enako pomembna. Rezultat takšnih pogledov je nastanek in hitro uveljavljanje izmenljivih diskov, PCMCIA kartic idr., ki jih (sedaj že) zahtevni uporabniki lahko prenašajo med različnimi lokacijami, službo in domom. Ti pa imajo tudi svojo šibko točko: potrebujejo posebne priključke, katerih pa velika večina sedanjih PC in prejšnje generacije osebnih računalnikov, ki so v uporabi, še nimajo. Za »žepni« trdi disk, PHd, podjetja KT Tech-nology (Singapur) slednje ne velja, saj komunicira z računalnikom preko paralelnega priključka za tiskalnik. Ta pa je sestavni del vsake- nalniško povezane, potrebujejo večje količine podatkov: serviserji računalniške opreme, programerji, prodajni agenti, komercialisti, pravniki idr. Zaradi hitre in preproste povezave z računalnikom ter njegovih lastnosti (cas iskanja 16 ms, poprečni latentni Cas 8.26 ms, hitrost prenosa podatkov veC kot 700 Kb na sekundo), pa bo našel uporabnost tudi med žnost od 8 do 80 odstotkov. PHd dobiva potrebno električno energijo (-moh 1.8 W) preko priključka tipkovnice ali pa ga z njo oskrbuje NiCd baterija oz. adapter. Kot produkt nove generacije pozna veC načinov varčevanja z energijo, baterija pa hitro polnjenje. Njegova dobra lastnost je tudi ta, da ima priključek za tiskalnik, tako da je le-ta povezan s PC tudi v ga PC, zato ga lahko uporabijo vsi, ki hočejo povečati kapaciteto, mobilnost ter varnost podatkov. Pocket Hard Disk ima namreC kapaciteto do 205 MB, je majhnih dimenzij (148x75x28 mm) in lahek ( 350 gramov), zaradi njegove lastnosti, da se ga enostavno odklopi in spravi v torbo ali sef, pa so na njem shranjeni podatki tudi neprimerno bolj varni.Te in druge prednosti PHd bodo znali ceniti vsi, ki na različnih lokacijah, ki niso raCu- »popreCnimi« uporabniki PC, ki pa jih bo stal 1 MB seveda nekoliko veC kot pri navadnem disku (1186 DEM za 120 MB PHd). Izdelek te vrste mora biti seveda grajen za pogoje, kakršnim bo izpostavljen na »terenu«. PHd prenese med delovanjem sunke do 2g, sicer pa naj bi vzdržal 150g pospeškov. Njegova predvidena doba trajanja je 5 let, Cas do okvare (-MTBF) pa 150.000 ur. Klimatski pogoji za delovanje: temperatura od 5 do 55 stopinj C in vla- Casu delovanja PHd. »Najmanjši svetovni Čudež«, kot ga imenuje proizvalajec KT Tech-nology, ima poleg običajnih lastnosti trdih diskov še to, da ga je moC spraviti v žep kake torbe. Kot medij za velike količine vedno razpoložljivih informacij bo prav gotovo našel precej kupcev in uporabnikov. Pri nas malo kasneje, saj je še vedno lažje biti brez podatkov, kot pa prenašati s sabo še tako majhen in lahek disk. Duean Mernik SPLOŠNA MEDICINA Premagovanje kriz pri hujšanju MetaPentek Hujšanje prinaša s seboj kar nekaj kriz, ki jih je potrebno premagati. Pojavijo se zelo zgodaj in pogostoma povzročijo, da marsikdo obupa že po enem tednu. Pomembno je, da že pred začetkom hujšanja razmislimo o tem, kako bomo krize premagovali. Vsaj nekatere predvidljive in se nanje lahko pripravimo. Ob vsaki Se tako primerni in zmerni dieti postaneta občutka lakote in praznega želodca stalna spremljevalca vsakega, ki hujša. S tem se je treba sprijazniti že na začetku. Včasih pa se omenjenima občutkoma pridružijo še vrtoglavica, slabost, tresenje rok, notranji nemir, morda glavobol, omotica. Ponavadi je to sporočilo telesa, da potrebuje nekaj hrane, da v krvi ni dovolj sladkorja. S tem, da ničesar ne zaužijemo, ne gre pretiravati. Ce omenjene težave vztrajajo, je treba nekaj pojesti, četudi je to izven načrtovane diete. Vendar naj to ne bo redilna hraiTa. Zaužijmo kakšno sadje ali zelenjavo. Dobro je, da imamo ves čas pripravljeno za tako krizo jabolko, pomarančo, jagode, paradižnik, korenje, kitajsko zelje ali drugo sadje in zelenjavo. En kos bo zadostoval. Včasih je dobro zaužiti rezino črnega kruha. Ce bi še jedli, popijmo kozarec vode, nesladkanega čaja, zelenjavne juhe. To mora telesu zadostovati. Ce bi kljub vsemu zaužitemu še hoteli jesti, se tej želji izognemo s tem, da se zaposlimo z delom, ki ga radi počnemo. Ponavadi je treba zaposliti ne le glavo temveč tudi roke. Morda bi kaj napisali na računalnik ali pa v svoj dnevnik, reševali križanke. Včasih je potrebno roke zaposliti še bolj konkretno. Nataknimo si rokavice in očistimo kuhinjske ploščice, banjo, okna, pomijmo tla, vzemimo v roke pletenje, šivajmo, preglejmo svoje kolekcije znamk. Precej nas ustavi Zelja po hrani, Ce si ogledamo svoje slike, kjer se bohotimo v vsej svoji obilnosti ali si preberemo vse vzroke, ki smo si jih napisali, zakaj želimo shujšati. Krizo lahko premagujemo tako, da več telovadimo in ne le običajih deset minut. Ce nas v domačem prostoru hrana preveč mami, je dobro oditi na sprehod ali se posvetiti drugi telesni aktivnosti. Veliko je možnosti, da se zaposlimo in izkoristimo jih; nikar se takoj ne zatekajmo k prehranjevanju! Zadovoljni bomo, ko si bomo zvečer lahko rekli, da mo se uprli skušnjavi in imamo ob tem še na primer očiščeno kopalnico. V družbi nas ponavadi ne bodo silili s hrano, če damo jasno vedeti, da je ne bomo vzeli. Morda gostitelju že v naprej povemo, da smo na dieti, da bomo jedli omenjene količine hrane, da pa ni obvezen za nas pripravljati nobene specialne hrane. Preden gremo v goste, zaužijmo zelenjavno juho, solato ali nekaj kosov sadja, da se bomo lažje uprli skušnjavam in izbirali nere-dilno hrano. TRADICIONALNO MARTINOVANJE NA PROSEKU Praznovanje sv. Martina, proseškega patrona, je vezano na navade, ki se iz leta v leto obnavljajo. Slovesna maša v župni cerkvi, posvečeni prav sv. Martinu škofu in, v jutranjih urah, sejem prašičev in drobnice pri Dolenjčevih na De-vinšCini. Popoldne, pozno v noC, pa po-skušnja novega vina in razne zabave. Letošnji program v glavnem ne odstopa od prejšnjih. Letos bodo v počastitev patrona tri maše, dve na praznik, ena zjutraj ob 10. in druga popoldne ob 16. uri (pri popoldanski maši bo maševal mons. Škerl) tretja pa na viljo. Pri tej bo pel cerkveni pevski zbor iz Zgonika. Zanimiv sejem prašičev vedno privablja veliko število obiskovalcev. Živali pripeljejo s Furlanije, v preteklosti pa so na sejem zahajali tudi živinorejci s Krasa. Kupci prihajajo od vsepovsodi v trdni veri, da se ob sv. Martinu kupuje najboljše prašiče. NajveC obiskovalcev pa prihaja na Prosek popoldne, na “praznik vina”: v gostilne, osmice in na sedež godbe, kjer vino ponujajo s “fancli z dušo”. Fancli z dušo na martinovanju spadajo med najstarejše proseške običaje. Po starem jih pripravljajo vse ženske s Proseka skupaj s pomočjo elanov godbe. “Duša” je slan sardon sredi fancla. Vse je narejeno po starem receptu, tudi sardoni so pripravljeni doma, kot je bila paC navadi v kontovelskih ribiških družinah: sardone so tekom leta “dajali pod sol”. Slane sardone so potem gospodinje ponujale ob raznih priložnostih, pripravljene na iznajdljive načine, prave poslastice, kakor zgovorno pričajo fancli z dušo. Tudi letos so s pečenjem fanclov zaceli že v soboto 7. pri Zofki Kapun. Prodajali jih bodo potem do konca martinovanja na godbenem sedežu. Izkupiček je namerjen potrebam godbe. V soboto 7. so se letos začela tudi vse ostale zabave. Po gostilnah in osmicah se gnetejo gostje, ki so si še prej mimogrede ogledali stojnice na proseških ulicah medtem ko se je mladina ustavila ob vrtiljakih. Kar zadeva osmice, pa spomin nanje ne sega ravno v daljno preteklost. Stari Pro-seCani ne znajo natanko povedati Ce so pred vojno že bile ali pa je morda ta navada bila samo nekako osenčena zaradi revščine, med vojno? Morda pa osmič prej sploh ni bilo? Kmetje, ki so pridelovali veCje količine vina, so odvečno vino nosili v zadružno gostilno, ki je bila ustanovljena 1905 leta. Prve osmi- * Društvena gostilna na Proseku Upravitelj Martin P. in Lilijana J. PROSEK 280 rTel. 225039 se priporoča cenjenim gostom PRVOVRSTNE DOMAČE JEDI IN DOMAČA VINA LEPA DVORANA PROSTOREN VRT VSREDISCU VASI fjgg OPREMA (i£) Nudimo najboljše za opremo stanovanj po zmernih cenah. 11 LANZA ( Center kuhinj SCAVOLINI. Klasično in moderno pohištvo. DRŽAVNA CESTA 202 ODCEP PRI PROSEKU TRST - Telefon 225498 » ce so se zaCele pojavljati šele po vojni. Bile so skromnejše od današnjih: poleg domačega vina si dobil kvečjemu še kakš-. no jajce ali malo “me-rende”. Potem so se boljše organizirale. Danes so osmice zelo privlačne, ne le za ljubitelje dobre kapljice, temveč tudi zaradi domačnosti in neprisiljenega vzdušja. Na Proseku so zdaj neločljiv del vsakoletnega martinovanja. Sloves in masoven obisk proseškega martinovanja je slavje razširil na veC dni, v katerih je vključena tudi sobota ali nedelja pred patronovim praznikom. Ob teh dneh prihajajo na Prosek številni gosti od daleC, predvsem pa iz mesta. Ti morda vedo malo ali nic o patronu sv. Martinu, o sejmu goveda in o fanclih z dušo, novo vino in veselo vzdušje je najbolj mikavno vabilo. (B. D.) Zimske novosti moda Prosek 551 Tel. 251040 * BAR * SLADOLED * POSLOVALNICA TOTOCALCIO TOTIP - ENALOTTO PROSEK 140 * TEL. 225286 STRAN PRIPRAVIL IN UREDIL PUBLIEST Sri TRST-T,el. 725877 Trgovina posode in daril Mvasarai sljm FflcDireMai P©jrtoir Prosek 5 - Tel. 225142 • KERAMIKA S SLOVENSKIMI NAPISI • POROČNI SEZNAMI Prižgite novega pri VcS stari TV aflvkJeofekorcJer velja do 500.000 lir, če kuplto novega PHIUPS do 31. decembra. mobili SltU pohištvo eno Vas vabi na ogled razstave pri Proseku ob travniku jelenov »La bottega del Carso« Prosek 152-Tel. 251160 OBUTVE »SONJA« Peric Sonja Prosek 6 RIBARNICA Chiotti Nicola PROSEK 1 Telefon 225225 ♦ «L- -Jfc VSE FOTO Sedmak Ingrid Tel. 040/225394 Prosek 129 Trst ZA GRAFIJO DE5PAR SERVICE PROSEK 162. Tel. 225160 Prosek 1B4 - Tel. BSIOBE dobra izbira po dobrih cenah CVETLIČARNA NADJA Prosek 131 Telefon 225450 GOSTILNA PIZZERIA PRI 9 SESTRAH RINO in SILVANA PROSEK 167 Tel. 225146 Društvena gostilna na Kontovelu Kontovel 152 domače vino Z divjačino Tel. 225168 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC PROSEK Tel. 225220 EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi • peščenci • prane cementne plošče • samovezni tlakovalci • kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 - 225822 GLEDALIŠČA [SLOVENIJA UUBJjana Drama SNG, tel.: 061/ 221-511 Danes, 11. novembra, ob 18. uri D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma Študentski drugi (parter), izven in konto in ob 21. uri, za abonma Študentski nmgi (lože, cercle, balkon), izven in konto. Predstava bo Se v soboto, 13. novembra, ob 19.30 uri, za abonma sobota (parter), izven in konto. Prosimo, a ne zamujate predstave, ker po začetku vstop v dvorano ni več mogoč! mala drama v četrtek, 11. novembra, ob 20. uri A. Nicolaj: LAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. Mo-nodramski nastop Polone Vetrih. V soboto, is. novembra, ob 20. uri G. Ldautier: RAJA, za izven in konto. Monodramski nastop Mete Vranic. V foyerju bo na ogled slikarska razstava igralkinih del. OPERA, tel.: 331-950 Danes, 11. novembra, ob 19. uri Verdi: RIGOLET-TO, za izven in konto. Razprodano! V petek, 12. novembra, ob 15. uri Puccini: GIANNI SCHICCHI. Razprodano! V soboto, 13. novembra, ob 19. uri Verdi: FALSTAFF, za izven in konto (edina predstava v mesecu). SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/1253-312 Danes, 11. novembra, ob 19.30 Milan Jesih: SONETI. V petek, 12. novembra, ob 19.30 H. Achtembusch: SUSN. Vabijo vse Suzane, da za petkovo predstavo dvignejo brezplačne vstopnice pri blagajni gledališča! V soboto, 13. novembra, ob 19.30 D. Zlatar-Frey: KRI IN KOŠUTE, gostovanje SLG iz Celja. MESTNO GLEDALIŠČE, tel.: 061/210-852 Danes, 11. novembra, ob 19.30 L Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za abonma mladinski IH. V petek, 12. novembra, ob 19.30 M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za abonma petek. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, tel.: 061/1404-183 V petek, 12. novembra, ob 20. uri Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE. Igrata Ivo Ban in Iztok Valič. CEUE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel: 063/ 25-332 V petek, 12. novembra, ob 16.30 L. Pirandello: KOT ME TI HOCES, za abonma Srednja Sola za trgovinsko dejavnost Celje. DP^ANUANiJlJsKA KPA. UMA IRSI KULTURNI DOM SSG ponovi danes, 11. t.m„ ob 15 uri za Snonred1 T 20'3° Za abonma Red 1 UmavaP M T0/ °)Za Rebule »Operacija t m ob 2n lednle Ponovttve: jutri, 12. lf't’°b 2a Un^a abonrna Red I; v nedeljo, t m in v Ponedeljek, 15. trm, ob 16. ur: za abonma Red H. s.£:" dom,. Ul. fSo*»f„VtolbSSi1K',lte“e* VERDI - DVORANA TRIPCOVICH KoSAT. O3bm0a“}?'S A) bl>»»SR"™- op. 93 za VlaiUm • m s,lmton>ja St. 8 v F duru gledališča VerdrVo^rri^-V iZVedbi orkestTa DeszbRanki d dmgent Lii Jia- Solist Ponovrtev v nedeljo, 14. t.m„ ob 18. uri (Red covSi^AS-^ l” blaga]ni dvorane TriP- gledalisce rossetti Ju i, 12. t. m., ob 20.30 premierska predsta- va Lea de Bemardisa »Tot6, principe di Da-nimarca«. V abonmaju: odrezek St. IV (izbirate lahko med petimi zelenimi) - red prost. Od 17. do 21. t. m. gostovanje gledališke skupine Teatro Biondo iz Palerma s Shakespearovo dramo »Coriolano«. Režija Roberto Guicciardini. V glavni vlogi Giulio Brogi. Predstava v abonmaju: odrezek St. 2A (mo-dro-alternativno). Za abonente popust. Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 16.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CON-TRADA Danes, 11. t. m., ob 20.30 ponovitev predstave Carpinterija in Faragune »Fronto, mama?..« v izvedbi gledališke skupine La Con-trada. Režija Francesco Macedonio, glasba Livio Cecchelin. Ponovitev jutri, 12. t.m., ob 20.30 GORICA KATOLIŠKI DOM Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Gorica, Ul. Brass 20, tel. 33288. KOROŠKA silovec Mestno gledališče Jutri, 12. t. m„ ob 19.30 - Franz Lehar »Die ustige Witwe« (Vesela vdova). aneB, n. t.m. in v soboto, 13. t.m., ob Wasse Mann V°n La mancha JDalle Tishlerjeva dvorana Slomškovega doma JUW, 12. trn., ob 19.30 - Podelitev Einspie- r-RAZNE PRIREDITVE [SLOVENIJA lerjeve nagrade 1993 BELJAK Studiobiihne Beljak - Kellertheater: danes, 11. , v petek, 12. t. m„ in v soboto, 13. t.m., ob 20. uri Michel VVeger »Casparus«. ŠENTRUPERT Občinski center- Nocoj ob 20. uri »Strdmung - Plesni teater Ikarus. Ponovitve jutri, 12. in v soboto, 13. t. m., ob 20. uri. UUBLJANA Predavanja prvega modula podiplomskega progra-uia iz diskurzivnih študijev potekajo v predavalni-C* Pedagoškega inštituta na Gerbičevi 62, ob 18. uri, predava profesor lingvistike z univerze v Annverpnu dr. JEF VERSCHUEREN. Naslovi: da-des, ii. novembra: LANGUAGE AND iDEOLOGV; v petek, 12. novembra: PRAGMA-TICS AND MEANING. Cankarjev dom PLES: V sredo, 17. novembra, ob 21. uri premiera TATO- Vi mokrih robčkov (kd, eoo, 400 sit). SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM: Danes, 11, novembra: ob 9.30 Založba Karantanija: novitete iz otroške knjižne zbirke Lastovka (V2); °b 10. uri Založba obzorja Maribor: knjižne novo-sti v zbirki Znamenja (E2); od 11. do 13. ure Založba zavoda RS za šolstvo in šport: knjižne novitete (El); ob 11. uri DZS - izvirni naravoslovni zbirki za otroke - Štirje letni časi (D. Tarman, J. in M. Scmidt) in Pojdi, poišči, prisluhni (M. Bavdaž); ob 12. uri SOU - enota za časopisno založniško dejavnost - knjižni program založbe 1993, Zbirka Krt, Časopis za kritiko znanosti, Nova knjižna zbirka Prevodi (Vi); ob 13. uri: Slovenska podelitev Schvventnerjevih plaket in priznanj in nagrade krilati lev za najboljšo tehnično izvedbo knjige; ob 16. uri Družina - katekizem katoliške cerkve; ob 17. uri Cankarjeva založba - projekt zbirke XX. stoletje. MREŽA ZA METELKOVO: Danes, 11. novembra, ob 20. uri koncert MACHU PICHU (Gala dvorana); ob 20.30 uri predavanje Mojce Dobnikar: Zakaj so gorele čarovnice? (Lovci); ob 21. uri 1001 noč: Vojko Vešnik: Sociahsti-čna internacionala (Hanger); ob 22. uri Channel zero videoprojekcija: TOTAL RECALL, režija: P. Verhoeven, sponzor je Urad RS za mladino (Gala dvorana). Za pomoč se zahvaljujejo podjetju Fotokopiranje in tisk Trošt, Kvedrova 16. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE, Zvezdarska 1 Danes, 11. novembra, bo ob 13. uri v čitalnici arhiva predavanje s prikazom diapozitivov, ki ga bo imela mag. JEDERT VODOPIVEC. ŽALEC V ponedeljek, 15. novembra, ob 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora nastop Andresa Valdesa in Jane Kovač, pantomima. [furianija-julijska krajina ŠPfllR Občinska dvorana Danes, 11. t. m., ob 18. uri predstavitev knjige prof. Jožeta Pirjevca »Vidov dan - II eiorno di oan Vito«. Avtorja bo predstavil Pavel Petricig. ZA NAJMLAJŠE______________________________________ [SLOVENIJA ___________________ LJUBLJANA Trsta. V petek, 12. novembra, bo ob 17. uri R. LUTKOVNO GLEDALIŠČE Dahl-A. Tkačev: VDV - Velikanski dobrodušni LJUBLJANA, tel.: 061/ 314-962 velikan, za izven. Veliki oder: danes, 11. novembra, ob 19.30 I V soboto, 13. novembra, ob 11. uri E. Fritz: Piccoli di Podrecca: VARIETE, izven. Gostuje GROFIC PRAŠIČ, za izven; ob 16.30 in 18. uri stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine iz Z. Krilič: JAJCE, za izven. V nedeljo, 14. novembra, bo ob 7 7. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani recital mladega zmagovalca drugega evropskega tekmovanja mladih organistov v Ljubljani Pavla černyja. Pavel Černy se je rodil v Pragi (1970), kjer se je s petimi začel učiti klavir. Na konservatoriju v Pragi je študiral orgle. V tem času je na državnem tekmovanju v Opavi prejel drugo nagrado (1988), dve leti pozneje pa v orgelski improvizacijj častno priznanje in prvo nagrado v interpretaciji. Leta 1989 je na konservatoriju začel študirati kompozicijo, študij orgel je nadaljeval na glasbeni fakulteti praške akademije. Solistično redno koncertira na Češkem, v Avstrjji, na Poljskem in na festivalu Praška pomlad. Leta 1992 in 1993 se je udeležil mojstrskih tečajev v Chebu. Aktivno se ukvarja z dokumentacijo zgodovinskih orgel in z gradnjo ter popravilom orgel. Na drugem evropskem tekmovanju mladih organistov je prejel prvo nagrado ter več drugih priznanj. Uradna tekmovalna nagrada Cankarjevega doma je napovedani recital, z drugimi nagrajenci pa je po tekmovanju nastopil tudi v Novi Gorici, Mariboru in v Pragi Program: J. S. Bach, F. B. Mendelssohn, J. Brahms, M. Reger. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 11., ob 19.30 in v petek, 12. novembra, ob 20. uri KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, modri abonma I in II. Dirigent Marko Letonja, solist Michael-Martin Koller, flavta. Program: I. Petrič, J. Rodrigo, S. Prokofijev (GD, 600, 500, 400 SIT). V petek, 12. novembra, ob 21. uri BILL EVANS - PUSH ’93. Zasedba Bill Evans, Adam Rogers, Robert Aries, Roland Jenkis, Or-ris VVamer (LD, 1000, 800 SIT). V nedeljo, 14. novembra, ob 11. uri PAVEL CERNY, orgle. Program: J. S. Bach. F. B. Mendelssohn, J. Brahms, M. Reger (GD, 400 SIT). V torek, 16. novembra, ob 20. uri glasbeni večer LADO LESKOVAR: Nekoga moraš imeti' rad. Sodelujejo: Vanessa Redgrave, Boris Cavazza, Marjana Deržaj, Elda Viler, Alenka Pinterič, Gaby Novak, Arsen Dedič, Iztok Mlakar, Tone Partljič, Bojan Adamič in drugi (GD, 1200,1000, 800 SIT). Lado Leskovar se je rodil 23. marca 1942 v Ljubljani. Po nižji gimnaziji je nadaljeval šolanje na Primorski srednji Soli v Piranu, kjer je leta 1961 diplomiral. Z glasbo se je srečal že v zgodnji mladosti, saj je bil njegov oče kapelnik vojaške godbe. Sprva je prepeval narodne in otroške pesmi, sodeloval v otroških dramskih skupinah, igral kitaro in pel v šolskem ansamblu v Piranu. S filmom se je prvič srečal leta 1951, ko je nastopal v Kekcu. Ob vikendih je prihajal z avtoštopom v Ljubljano in prepeval na mladinskih plesih. Po končani vojaščini je ob študiju postal profesionalni pevec v hotelu Bellevue v Ljubljani. Leta 1963 je Lado Leskovar za Radia Slovenija posnel prvo skladbo (Bil sem mlajši kakor ti), izdal prvo ploščo in dobil prvo nagrado na festivalu Slovenska popevka 63 (Malokdaj se srečava). Potem so vse do danes, ko je urednik-novinar v Razvedrilnem programu Radio Slovenija, sledile turneje, snemanja plošč, festivali, tele- vizijske oddaje, filmi... V soboto, 20. novembra, ob 19.30 operni gala koncert Francisco Araiza, tenor z orkestrom slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Letonje. NARODNI MUZEJ V petek, 12. novembra, bo ob 20. uri v avli Narodnega muzeja koncert dekliškega pevskega zbora Devin in moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade iz Devina. K4 V petek, 19. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 1, koncert električnih skupin Be-ithtron, Random Logic ter Godgarden (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V torek, 25. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 2, koncert električnih skupin Celi Block, Annalies in Naomi (študentje 250 SIT. ostali 400 SIT). GRAD DOBROVO V petek, 12. novembra, bo ob 20. uri v galeriji Zorana Musiča na gradu Dobrovo koncert, na katerem bodo nastopili sopranistka IRENA BAAR, violinist TOMAŽ LORENZ, violončelist ANDREJ PETRAČ in pianistka ALENKA SCEK LORENZ. GORNJA RADGONA V soboto, 13. novembra, bo ob 19.30 v dvorani TVD Partizan koncert skupine DEMOLITION GROUP iz Ljubljane in M. I. L. K. iz Ptuja kot predskupine. koper Danes, 11. novembra, bo ob 20. uri v dvorani glasbene Sole Koper Griegov večer ob 150-letni-ci skladateljevega rojstva: IRENA BAAR - sopran, TOMAŽ LORENZ - violina, ANDREJ PETRAČ - violončelo, ALENKA SCEK-LORENZ -klavir. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 14. decembra na ogled razstava fotografij v knjižni opremi PODOBE GLAGOLOV avtorja JURIJA KOCBEKA. V galeriji Cankarjevega doma je do 21. novembra na ogled razstava 1. SLOVENSKEGA BIENALA ILUSTRACIJE. NARODNI MUZEJ SLOVENIJE Razstava ANGELI ATLANTICI avtorice LIDIE ASTA je na ogled do 19. novembra. Predstavljena dela so izraz slikarkine vizije angelov in uravnoteženosti duha v svetu, v katerem človek predstavlja nevarnost samemu sebi in naravi. MODERNA GALERIJA MGLC in Informacijski center Modeme galerije pripravljata dva tematska večera, na katerih bo predvajanih pet Studijskih filmov na temo umetniških grafičnih tiskov. Danes, 11. novembra, ob 19. uri filma Sitotisk (25. min), Original in reprodukcija (25 min). Razstava slik, plastik in risb slovitega danskega mnetnika PERA KIRKEBVJA. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava 31. SLOVENSKE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ je na ogled do 23. novembra. Danes, 11. novembra, bo ob 18. uri otvoritev razstave del likovno-angleško-naravoslovno planinskih počitnic. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava risb in slik ZORANA DIDKA je na ogled do 18. novembra. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov ANDREJA KOSIČA je na ogled do 23. novembra. GALERIJA FILIPOV DVOREC Cankarjevo nabrežje 1 Razstava slikarskih del HERMANA GVAR-DJANCICA je na ogled do 26. novembra. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik akademske slikarke JASNE SAMARIN je na ogled do 17. novembra. GALERIJA LABIRINT, Trg revolucije 2 Razstava keramik in slik Znaki zemlje mladega likovnika RADA JAGODICA je na ogled do 18. novembra. GALERIJA PIC LEK Razstava gvašev in temper MATJAŽA ROLHA je na ogled do 15. novembra. KULTURNO-UMETNISKO DRUŠTVO UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA IN MEDICINSKE FAKULTETE DR. LOJZ KRAIGHER Razstava asemblažev FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ je na ogled do 4. decembra. GALERIJA SOU, Kersnikova 4 Razstava del natečaja Programska in arhitektonska ureditev pritličja stavbe na Kersnikovi 4. AJDOVŠČINA Razstava slik JULIJANA KRAPEŽA je na ogled do 14. novembra. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Razstava slikarja in grafika MARJANA VOJSKA je na ogled do 13. novembra. GORNJA RADGONA V prostorih nove knjižnice pri ljudski univerzi je do do 26. novembra na ogled likovna razstava LOJZETA LOGARJA. KAMNIK V petek, 12. novembra, bo ob 18. uri v kavami Veronika otvoritev likovne razstave CIRILA HOČEVARJA. KOČEVJE Razstava del kiparjev in slikarjev iz likovne delavnice (Ex tempore in forma viva) je na ogled do 21. novembra. GALERIJA PUNGERT Razstava likovnih del Ob vodi MAJE DRAKSLER je na ogled do 22. novembra. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava likovnih del FRANZA BERGERJA, GI-ORGIA CELIBERTIA, ROBERTA PRIMICA, HUGA VVULZA in FRANCA ŽELEZNIKA bo na ogled do 28. novembra. Danes, 11. novembra, bo ob 18. uri v mali dvorani otvoritev razstave ob 95-letnici LEONA ŠTUKLJA. Razstava bo na ogled do 28. novembra. PIRAN V galeriji Meduza 2 je do 25. novembra na ogled razstava slik slikarja JANEZA MATE-UCA. POSTOJNA Razstava UMETNIŠKI PONAREDKI, impresionizem in postimpresionizem je na ogled do 14. novembra. GALERIJA POD KLANCEM, Vilharjeva 4 Razstava pastelov akademske slikarke SANDRE KUMP. VELENJE V petek, 12. novembra, bo ob 19. uri v kulturnem centru Ivan Napotnik otvoritev razstave risb KRIŠTOFA ZUPETA. Petek. 12.11. ob 17h Sobota, 13.11. ob 20h Petek, 26.1 1 . ob 20h Rezervacije: 218 886 Blagajna muzeja FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. GALERIJA CARTESIUS Do 15. novembra bo na ogled razstava slikarja Lojzeta Spacala. Urnik: ob delavnikih od 11.00-12.30 ter od 16.30-19.30, ob praznikih od 11.00-13.00. OBČINSKA GALERIJA Do 26. t. m. razstavlja slikar Aldo Farnh. Urnik ogleda: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30- 19.30, ob praznikih 10.30-12.30. ART GALLERV Do 12. t. m. razstavlja svoje akvarele slikarka Marta Malni. Urnik ogleda: ob delavnikih 10.30-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13. GRAD SV. JUSTA - BASTIONE FIORITO Do 18. t. m. razstavlja akvarele slikarka Silva Fonda. Urnik ogleda: ob delavnikih 10.30- 12.30, 15-17, ob praznikih 10.30-13.00. GALERIJA NADIA BASSANESE Do 16. novembra je na ogled Riccarda Dali-sija. Na ogled je ob delavnikih od 17. do 20. ure. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA Do 13. novembra bodo na ogled skulpture in grafike umetnika Ugo Carh. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. OPČINE PROSVETNI DOM - SKD TABOR Na ogled je razstava akademske slikarke Rože Piščanec. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. VIDEM GALERIJA DEL VENTAGLIO Na ogled je razstava skulptur lombardskega umetnika Valeria Gaetija. KOROŠKA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA FESTIVAL TRIO - V nedeljo, 14. t.m., ob n. uri bo nastopil Trio Ludwig.. Na programu Šostakovič, Schubert in Mendelssohn. Vstopnica 10.000 lir. Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Trip-covich: 9-12, 16-18 (ob ponedeljkih zaprta) ali uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija Muzeja Revoltella. GLEDALIŠČE ROSSETTI Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Tabee Zimmermann in Harmuta Hoella. V torek, 30. novembra, ob 21. uri celovečerni koncert neapeljskega kantavtorja Pina Danie-leja. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. OPČINE SKD Tabor - Openska glasbena srečanja: V nedeljo, 14. t.m., ob 10.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert. Nastopata R. Kat-sumata - mezzosopran in A. Vodopivec - klavir. Na sporedu Čajkovski, Rahmaninov, Škerjanc, Ikuma, Osterc, Stolz. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V sredo, 17. t. m., ob'20.30 koncert Viktorie Mullove (violina) in Bruna Canina (klavir). Na programu Bach in Prokofiev. CELOVEC Mohorjeva Knjigama Koroške motive razstavljajo člani likovne sekcije »Vir» - kulturno umetniškega društva Radovljica. Od 19. t. m. do 10. decembra bo na ogled razstava akrilov in olj Jožice Serafin. škofijska rezidenca (Mariannengasse 2) Se jutri, 12. t .m., je na ogled razstava »Franc Ksavef Salm«. Urnik: 10/17. TINJE V galeriji Tinje razstavlja svoja dela Irene Gutt-Gregorič. Od 29. t. m. do 18. decembra bodo razstavljali člani likovne sekcije Vir kulturno-umetniške-ga društva Radovljica. BOROVLJE Galerija Rieser (Klagenfurter str.) Na ogled je razstava 50 koroških umetnikov. BELJAK Galerija Ingeborg in Horst Assam Do 13. t. m. bo na ogled razstava Pietra Leo-neja. ____IDRIJA / POSVET RUDARSKIH STROKOVNJAKOV_ Ekološka sanacija ali onesnaževanje? Za in proti odlaganju elekfrofiltrskega pepela v jamo Strokovna ekipa rudnika živega srebra je vCeraj v Idriji organizirala pogovor o ekološki sanaciji posledic rudarjenja in morebitni uporabi elek-trofiltrskega pepela pri utrjevalnih delih v idrijskem rudniku. Pogovora so se poleg rudarskih strokovnjakov udeležili tudi predstavniki republiškega ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za gospodarske dejavnosti, rudarskega inšpektorata, fakultete za naravoslovje in tehnologijo, občinskega vodstva ter predstavniki komisij za varstvo okolja. Pogovor je bil organiziran, da bi osvetlili vse ekonomske in zlasti ekološke vidike ter možne posledice uporabe elektrofiltrskega pepela ljubljanske toplarne pri nadaljnjem utrjevanju zgornjega dela jame. Dosedanji poskusi inje-ktiranja pepela, ki so jih pod strokovnim vodstvom madžarskega podjetja BAV izvedli lani na tretjem obzorju, so po besedah direktorja rudnika Marka Cigaleta dali dobre rezultate glede trdnosti in stroškov. Celotno območje želijo obvarovati pred posedanjem in plaženjem s Smukovega in Polanco-vega griCa. Rezultati so pokazali, da je izbrana injektima masa primerna in petkrat cenejša od uporabe mletega peska in apna, vendar pa je ekolo- ško vprašljiva. Elektrofi-Itrski pepel namreč vsebuje radioaktivne izotope, ki prispevajo k povečanemu sevanju in koncentracijam radona. Po zagotovilih strokovnjakov so koncentracije tako uporabljenega pepela nekajkrat manjše od naravnega sevanja odprtih kamnin, kljub temu pa sta predstavnika ekologov, Viktorija Gorjup in Jurij Bavdaž, o tem dvomila. Idrijčani so po njunem mnenju, ki ga je podprl tudi idrijski zdravnik dr. Silvij Štravs, že brez dodatnih radioaktivnih sestavin dovolj ogroženi, saj posledice rudnika in ostanki žgalniških odpadkov še zdaleč niso sanirani. Po soočenju številnih argumentov za in proti so se udeleženci včerajšnjega posveta strinjali z ugotovitvijo, da je treba sedanji dolgoročni program zapiralnih del v idrijskem rudniku dopolniti glede na novosprejeti zakon o varstvu okolja. Predstavnik ministrstva za varstvo okolja Radovan Tau-zes je menil, da bi bilo treba preveriti vse učinke elektrofiltrskega pepela in njegove posledice za okolje. Poleg škodljivih vplivov so vprašljive tudi slabe cestne povezave Idrije z Ljubljano, odkoder bi bilo treba samo v te namene opraviti veC kot 15 tisoč prevozov s tovornjaki. Roman Bric Grad je Idrijčanom v ponos, pepel pa v nadlego (Foto: Roman Bric) S PRIMORSKE Seminar o volitvah TOLMIN - Novogoriški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov bo v soboto in nedeljo v Tolminu (v tamkajšnjem hotelu Km) priredil izobraževalni seminar. Z njim želijo udeležence informirati o organiziranju in delovanju stranke na krajevni ravni. Njegov namen je poučiti udeležence, kako delovati v stranki na lokalni ravni in v občinskih strukturah. Med drugim bodo na seminarju spregovorili tudi o tem, kaka se pripraviti na bližnje lokalne volitve. Na vseslovenskem seminarju SKD v Tolminu bodo svoje izkušnje posredovali tudi elani Konservativne stranke iz Velike Britanije. (V. C.) Indijska meditativna glasba NOVA GORICA - Center Hare Krišna iz Ljubljane je eden najbolj organiziranih pri nas. Slovencem se predstavlja z raznimi nastopi in koncerti. Eden takih bo tudi drevišnji v Novi Gorici (v Kulturnem domu). S predavanjem o resnicah onstran življenja bo nastopil eden najuglednejših razlagalcev današnjega časa, mislec in modrec Srha Sacunandana Swami iz Švedske, ki živi in deluje v Nemčiji (v Heildelbergu). Tam je direktor uglednega inštituta za vedske študije. Tokratni gost bo najprej predaval o karmi, reinkarnaciji, jogi in samo-spoznavanju, odgovarjal bo tudi na vprašanja poslušalcev, nato bo sledil koncert indijske spiritualne meditativne glasbe. Sledila bo še projekcija diapozitivov in po končani prireditvi še vegetarijanska poslastica. Novogoriški koncert se bo začel ob 18. uri. Podobne programe bodo priredili tudi v Mariboru in Ljubljani. (O.K.S.) SEŽANA / NAGRADE Dodelili visok strokovni naziv Nagrado za ustvarjalno delo na anesteziološkem področju GLOSA Peš v časopise V postviktorijanski Angliji je bila zadeva sila enostavna - novinarcku lokalnega časnika so pogrebci v roko stisnili nekaj drobiža in naslednjega dne je lahko . bralstvo izvedelo, kdo med pogrebci je želel biti v poročilu s pokopa imenovan s titulo, imenom in priimkom. Primer pa nas uči Se nečesa - svojčas so v Angliji dosledno poročali s pogrebov. V Sloveniji je s pogrebi križ. Tistih pravih časopisi niti ne omenjajo, če pa že, najprej povedo; kateri politik se je katerega udeležil, na slavnega pokojnika pa skorajda pozabijo. Podobne usode so deležni tudi pogrebi državnih podjetij. Ce užaloščeno sorodstvo, pardon, sindikalisti ne skličejo pogovora z novinarji, podjetje v samoti lastne modrosti pospremijo na oni svet le tisti, ki so ga ob življenje spravili. Politiki se seveda takšnih žalnih slovestnosti raje izogibajo kot hudič križa in tako tudi novinarjem turobni dogodki nič kaj ne dišijo. Tako Slovenijo po koščkih spravljamo v nebesa ali pekel, kamorkoli že, časniki pa praviloma tega ne zabeležijo niti za zgodovino, kaj Sele za svoje radovedne bralce. Toda danes je v časnike vendarle prišlo nekaj Storskih železarjev, tistih, ki stavkajo zdaj že natančno mesec dni. Ne, niso umrli, zbrali so se pred celjsko občino, kamor so pes prišli iz Sest kilometrov oddaljenih Štor, da bi javnost ponovno spomnili smrtnega hropenja Storskih železarskih družb. Ponovno se je potrdila stara časnikarska modrost, da pridejo različni ljudje v časopise na različne načine. Delavec ponavadi le pes... Brane Piano SEŽANA - V Lipici je pred dnevi potekal prvi kongres anesteziologov Slovenije, ki ga je organizirala sekcija za anesteziologijo in intenzivno medicino. Udeležilo se ga je blizu 200 anesteziologov, zdravnikov, medicinskih sester in že upokojenih zdravnikov te stroke, med njimi tudi nekateri iz drugih evropskih držav. Po uradnem zaCetku, ki ga je obogatil kulturni spored, so podelili Častno članstvo sekcije za anesteziologijo in intenzivno medicino dr. Darinki Soban, prof. anesteziologije. V obrazložitvi je reCeno, da ji Častno Članstvo podeljujejo za njeno bogato ustvarjalno delo na anesteziološkem področju, ki ga je uvelja- vljala že v Času, ko si je ta medicinska stroka šele utirala pot. Prof. dr. Darinka Soban je bil rojena 1921. leta v Novem mestu. Leta 1939 se je vpisala na Medicinsko fakulteto, kjer je deset let pozneje diplomirala. Po opravljenem zdravniškem stažu se je posvetila anesteziji, vedi, ki se je takrat komaj rojevala. Leta 1960 je postala vodja anestezijskega oddelka na kirurški kliniki v Ljubljani, 1974. leta pa je doktorirala. Svoje delo je nadaljevala v Ljubljani in je bila izvoljena za docentko anesteziologije, leta 1982 pa je postala redna profesorica na medicinski fakulteti v Ljubljani. Po 40 letih dela se je leta 1990 upokojila. (O. K. S) KOPER / ŠKOCJANSKI ZATOK Kjer se prepirajo ■ ■■ Piranski zavod je menil, da območja ni potrebno razglasiti za naravno znamenitost - lahko pa kmalu postane smetišče Pred tednom dni smo poročali o tiskovni konferenci, ki so jo na koprski občini sklicali v zvezi z odredbo ministrstva za kulturo o začasni razglasitvi Škocjanskega zatoka za naravno znamenitost. Predstavniki občine so tedaj zamerili medobčinskemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je po njihovem med pogovori o reševanju tega vprašanja »držal figo v žepu«. Prav tako so mu očitali, da je ministra zavedel z neresničnimi podatki in da je tako rekoč kriv za zaviranje razvoja Kopra. Zato je zavod vCeraj sklical tiskovno konferenco, na kateri sta njegova predstavnika Rober Turk in Boris Križan odgovarjala na te očitke in skušala zadevo osvetliti še z druge plati. Sko-cijanski zatok je zelo po- membno prezimovališče in gnezdišče ptic ter počivališče ptic selivk. Ornitologi navajajo prek sto vrst ptic, ki so bile tu opažene na prezimovanju, med njimi so mnoge redke in ogrožene vrste. Močvirja oziroma mokrišča so pri nas in v svetu nasploh najbolj ogroženi biotopi. Varstveniki narave, ki se zavzemajo za njihovo ohranjanje in varovanje, imajo oporo tudi v mednarodnih konvencijah, ki jih je podpisala Slovenija.V naCrtih koprske občinske skupščine je sicer opredeljen naravni rezervat, ki pa obsega le manjši del Škocjanskega zatoka. Društvo za opazovanje ptic je na podlagi novih spoznanj in predvsem zaradi poslabševanja razmer na območju zatoka predlagalo, naj se zavaruje celotna še ohranjena vo- dna povšina. Precejšen del tega območja so namreč že zasuli, pri Čemer se ni zmanjšal samo njegov obseg, paC pa tudi globina vode - zaradi prelivanja blata ob poglabljanju koprskega pristanišča. S tem se seveda spreminjajo tudi biološke značilnosti dna. Kot navaja v sporočilu za javnost, je zavod že v zaCetku lanskega leta, ob sprejemanju sprememb in dopolnitev občinskega naCrta, občino Koper opozarjal, da je treba s posebnim aktom opredeliti možne posege na širšem območju zatoka in hitrost njihovega izvajanja. Koprski izvršni svet je oktobra lani sprejel sklep, s katerim je Škocjanski zaliv določil za odlagališče odpadnega gradbenega materiala. Temu je zavod nasprotoval z dopisom, na katere- ga ni dobil odgovora. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je junija letos ministrstvu za kulturo poslalo predlog za interventno zavarovanje zatoka. Zavod je na prošnjo ministrstva po ogledu dogajanja na terenu in po pogovorih z odgovornimi v koprski občini ugotovil, da interventni ukrep ni potreben. Kljub tedanjim zagotovilom, ki so jih dali odgovorni v Kopru, pa so se posegi v zatoku nadaljevali, zato je zavod avgusta predlagal sestanek s predstavniki koprske občine. Do tega sestanka naj bi po njihovem posredovanju prišlo šele 15. oktobra. Ker pa se je tudi' po dogovoru za sestanek zasipanje zatoka nadaljevalo, je zavod ministrstvu predlagal interventni ukrep, občina Koper pa je odpo- vedala dogovorjeni sestanek. Ukrep bo veljal dvanajst mesecev, medtem pa zavod že pripravlja strokovne podlage za razglasitev naravnih znamenitosti v občini Koper, med katerimi je tudi Škocjanski zatok. Pričakujejo, da bo na tej podlagi občina sprejela odlok o zaščiti zatoka, in tedaj interventni ukrep ne bo veC potreben. Predstavnika zavoda sta zatrjevala, da pri reševanju tega vprašanja še vedno želijo konstruktivno sodelovati z občino Koper. Povedala sta, da odlok ministrstva ni ustavil zasipanja, ki se je nadaljevalo vsaj še en teden, in opozorila na to, da taki posegi sedaj pomenijo kaznivo dejanje. Za nadzor so pristojne inšpekcije in organi pregona. Boris Vuk Priznanje mestu vrtnic NOVA GORICA - Mesto ob meji je pred kratkim dobilo najvišje slovensko turistično priznanje za najbolje urejen slovenski kraj v kategoriji mest z vec kot 20 tisoč prebivalci. »To je lepo priznanje, ki mora meščane vzpodbuditi, da bodo kraj še bolj negovali,« pravi predsednik novogoriškega IS Črtomir Špacapan. V občini si ves Cas prizadevajo, da bi »mesto vrtnic« (takšno ime je dobilo zaradi nasadov vrtnic v njem, vrtnica pa je tudi osrednji lik v grbu mesta in občine) dajalo vtis lepega, prijaznega, predvsem pa urejenega mesta. Prek turističnega društva in občinske turistične zveze ter ob pomoči raznih ustanov in podjetij vsako leto izpeljejo kar nekaj »lepotilnih« akcij. Zal je vedno premalo denarja za te namene. Celo za redno vzdrževanje čistoče na ulicah, zelenicah in v nasadih ga primanjkuje. Velika obremenitev za mesto so tudi obiskovalci Hitovih igral- nic (Perla in Casino), kupci v novogoriških trgovinah in na Petrolovih Črpalkah ter drugi gostje (ob sobotah in nedeljah obišče Novo Gorico tudi po deset tisoC in vec gostov), ki puščajo svoje jeklene konjičke, kjer paC je, potem ko so polna vsa razpoložljiva parkirišča. Ti avtomobili ne le da uničujejo zelenice (ker jih gostje parkirajo tudi tam) in gredice, ampak onemogočajo tudi Čiščenje. Zato mestne oblasti razmišljajo, da bi nekatere mestne ulice (vsaj začasno) zaprli za promet. Imajo tudi veliko načrtov za prihodnost. Ob bodoči gledališki hiši bodo medili mestni park, obnovili bodo veC ulic, pospešeno pa urejajo tudi športni park. Izboljšav in po-lepšav načrtujejo še vec, Ce bo le denar. Nekaj ga bo priteklo iz Hitove pred dnevi podpisane pogodbe... Ko bodo zgrajene obvoznice, se bo tranzitni promet, ki zdaj teče skozi sre- dišče mesta, umaknil na njegovo obrobje. Morda bo kaj tudi s prepotrebno čistilno napravo! Zanimivo je razmišljanje nekaterih meščanov, da bi bilo dobro kaj narediti tudi za bolj humano življenje mešča- nov, da si ne bodo veC tako tuji. Morda vodi k takemu razmišljanju tudi že zamisel, da bi z različnih stališč osvetlili, koliko in kako vpliva igralništvo na življenje meščanov. Vojko Cuder Rešitve za gostinsko šolo TOLMIN - Od začetka letošnjega šolskega leta imajo v tem primorskem mestu tudi gostinsko šolo. Pedagoški proces vodi Agencija Tolminska, ki je za izvajanje programa gostinska dela dobila od ministrstva za šolstvo in šport potrebno koncesijo. Pouk za 72 učenčev (37 v programu natakar in 35 v programu kuhar) začasno poteka v prostorih učilnice za gospodinjstvo na tukajšnji osnovni šoli. Trenutno urejajo pritlične prostore dijaškega doma, kamor bodo preselili praktični del pouka za oba poklica, takoj ko bo mogoCe. Občinski izvršni svet je že julija letos obravnaval predlog za prilagoditev prostorov v di- jaškem domu, ki je bil zgrajen za veliko več dijakov, kot jih sedaj prebiva v njem. Za preureditev teh prostorov so po najugodnješi ponudbi potrebovali nekoliko več kot 19 milijonov tolarjev. Ker se je mudilo (zaCetek šole), finančni naCrt pa še ni bil uresničen, je izvršni svet za zaCetek zagotovil šest milijonov tolarjev (iz občinskega proračuna in iz sredstev novogoriškega Hita, dodeljenih za napredek gostinstva na Tolminskem). Zdaj so dela v teku. Vrednost opravljenega je po začasnem obračunu vec kot deset milijonov tolarjev. Za nadaljnja sredstva se v tolminski vladi obračajo na ministrstvo za šolstvo in šport in od njega pričakujejo vsaj polovico potrebnega denarja (deset milijonov tolarjev). Denar je menda na pol obljubljen, vendar ga zaenkrat še ni. Kot rečeno, so redno delo na šoli zaceli že septembra. Veliko razumevanja za to so pokazale vse šole v Tolminu in tudi starši v novo šolo vpisanih otrok. Improvizacije pa seveda niso dobre. Občinska vlada se zelo dobro zaveda, da je zelo pomembno, kakšen ugled si Sola pridobi takoj na začetku. Zato je vlada pripravila predlog sklepa, po katerem naj bi iz občinskega proračuna zagotovili 4, 2 milijona tolarjev za nadaljevanje urejanja prostorov za gostinsko šolo v dijaškem domu. Vojko Cuder LJUBLJANA / JAVNE POVRŠINE črne gradnje še rastejo Na zadnji seji izvršnega sveta občine Ljublja-na-Siška je bil pravilnik o oddaji javnih površin v najem v občini zavrnjen navkljub številnim problemom zaradi zakonskih nejasnosti na tem področju. Občina Ljubljana-Si-ška ima veliko javnih površin, prav tako pa tudi številne težave z njimi. Ravno zaradi zakonske luknje je zelo prisotna samovolja pri postavljanju Črnih gradenj, najbolj kočljivi so številni kioski s sadjem in zelenjavo in teniška igrišča. V opomin so sicer že porušili dva kioska, vendar je nedvomno bolj "elegantna" metoda sprejemati najemnino za te objekte. Udeleženci seje so imeli številne pripombe na predlog pravilnika b oddaji javnih površin v najem. V predlogu niso bile definirane površine, ki bi se oddajale v na-jem.Tudi sama definicija javne površine ni Cisto jasna. Prišlo je tudi do nestrinjanja glede samega postopka oddaje. V predlogu je bilo navedeno, da se javne površine lah- ko oddajo v najem na podlagi javnega razpisa ali brez. Po burni razpravi so se zedinili, da mora vsa zadeva le potekati samo na podlagi javnega razpisa zaradi "fair" igre. V popravku je potrebno dodati, da bo razpis potekal samo za eno dejavnost. Vsi zainteresirani kandidati morajo svoje prošnje poslati na občino, kjer jih bo obravnavala posebna komisija. ToCno morajo biti navedeni kriteriji pri ugotavljanju najboljšega ponudnika, saj v zadnjem predlogu le-ti niso bili definirani. Pri delu komisije bo imela besedo tudi krajevna skupnost, ki se bo morala izreci o tem, ali želi objekt na svojem ozemlju ali ne. Le najemnine niso predstavljale problema, saj je izvršni svet že sprejel odlok o najemninah. Tako bo pri ponudbah, ki bodo prišle na občino, povsem irelevanten znesek najemnine, ki jo bo ponudil ponudnik. Počakajmo torej na naslednjo sejo, da si bodo vsi Črnograditelji lahko oddahnili in svoj položaj rešili pravno legalno. Irena Matovič LJUBLJANA / ZDRAVSTVO Prozni novosti izpod peresa stomatologa dr. Velimirja Vuiikiča lom, »da se v slovenski vojski to ne bi ponovilo«. V Senatorju s Sv. Trojice pa VulikiC opisuje življenjsko zgodbo dr. Valentina Rožica - politika, publicista, zavednega rodoljuba in vnetega bojevnika za pravice koroških Slovencev, ki je iz rojstnega kraja v Moravški dolini prešel zanimivo življenjsko pot kmečkega sina, ki je doktoriral na graški filozofski fakulteti in leta 1932 postal senator. Dela, ki jih je napisal, so še dandanes pripomoček za izdelavo krajevne in splošne zgodovine Slovencev. (KaN) Svojo bogato publicistično dejavnost je Slovensko zdravniško društvo popestrilo z dvema, tokrat leposlovnima deloma, ko so ju predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci. Gre za noviteti Beg iz pekla - Iz življenja vojaškega zdravnika in Senator s Sv. Trojice -Povest o dr. Valentinu RožiCu in njegovem Času, ki ju je v samozaložbi in vsako v 500 izvodih izdal stomatolog primarij dr. Velimir VulikiC. V Begu iz pekla avtor opisuje razmere in medčloveške odnose med zdravniškim osebjem, vi- šjimi in nižjimi Častniki, zdravniki in medicinskimi sestrami, med nadrejenimi in podrejenimi, med vojaškimi osebami in civilnimi pacienti. Delo razkriva doslej pred javnostjo skrivano delovanje Častniške mafije v zdravniški ustanovi, podrejeni »višjim interesom« avtokratske države. In prav s tem, kot je knjigi na rob zapisal Cvetko Zagorski, prispeva v slovensko leposlovje novo tematiko. Knjigo oziroma' »žal resnično zgodbo, v kateri so imena izmišljena, osebe pa ne«, je avtor pospremil s priporoči- SJ.OVENSK1 PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 Zgodbe iz školjke Slovenski ljudski plesi: Kostel Analitična mehanika, 40/52 del nemške izobraževalne oddaje, VPS 1120 Ex Libris: Slovensko vinarstvo Poročila Po domače, ponovitev Akcent, ponovitev TV dnevnik 1 2iv žav Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv igrica Risanka TV dnevnik Zarisce Četrtek v cirkusu: Veliki cirkusi sveta, 3. oddaja, VPS 2035 Tednik, VPS 2135 TV dnevnik 3, VPS 2220 Poslovna borza Sova Hiša naprodaj, 5/21 del ameriške nanizanke, VPS 2315 Poročen in brez otrok Severna obzorja, 26/29 del am. nanizanke, VPS 2345 Svarilo iz onostranstva Video strani ^ RAI 1 RETE 4 ® Koper Hrvaška 1 Jutranja odd. Unomat-tina, vmes dnevnik Dnevnik in nan. Očetov pes, 10.00 vesti Film: Tigre in agguato (pust., ZDA ’63) Nan.: Cuori senza eta Vreme in dnevnik Dok.: Zevs Nan.: Moj stric Buck Dnevnik in Tri minute Prove e provini a Scommettiamo che...? Mladinski variete: Uno per tutti, vmes kviz, risanke, nanizanke, aktualnosti V Parlamentu,dnevnik Italijanski muzeji Nanizanki Vreme, dnevnik, Šport Glasba: Sanremo gio-vani (vodi P. Baudo) Dnevnik 1 Nan.: Dali’ Europa con candore Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok.: Sri banka SLOVENIJA 2 RAI 2 Pogovor z Vaclavom Havlom, ponovitev Vaclav Havel: Metulj na anteni, Češka komedija Sova, ponovitev Hal Roach predstavlja: Dvoboj stoletja, 27. epizoda ameriške Cmobele burleske Severna obzorja, 25/29 del ameriške nanizanke 2e veste? TV Dnevnik 2 Hitne bojne enote, 5/8 del am. dokumentarne serije Umetniški veCer Slovenski spomini: Krleža v TržiCu V oddaji se Esad Cengič spominja zadnjih trideset let ve-bkega pisatelja in njegovo navezanost na Slovenijo. Aliča, evropski kulturni magazin Program Aliča je nastal leta 1989 na pobudo tretjega programa francoske televizije z nalogo sestaviti multilingu-alni evropski kulturni magazin. Video strani ^ kanal a | cmt Luc svetlobe, ponovitev 33. dela ameriške nanizanke Pred poroto, 44. del ameriške nanizanke Smithsonian, ponovitev 3. dela Luc svetlobe, 34. del ameriške nanizanke Rock starine, ponovitev 39. oddaje Risanke Poročila Hiter beg, ameriška kriminalka Rock starine, 40. oddaja Poročila frod poroto, ponovitev 44. dela ameriške nanizanke Video strani Otroška odd., Furia Jutranji dnevnik 2 Rubrika o vrtnarstvu Film: Goliath contro i giganti (pust., ’61j Nan.: Lassie Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, rubrika o gospodarstvu in vreme Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara Kronike v živo: Detto tra noi Dnevnik,Iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.45 Law & Order, vmes (18.20) Šport Vreme, dnevnik, šport Variete: Ventieventi Film: Manhunter- Frammenti di un omi-cidio (krim., ZDA ’87) Politična tribuna Dnevnik in vreme Nan.: Philip Marlovve Pregled tiska ^ RAI 3 KOPER Primorski forum ^^kOROŠKA Jutranja oddaja Nagrada Pezcoller Dnevnik 3 iz Milana Aktualne oddaje Znanstveni dnevnik Deželne vesti ^ Popoldanski dnevnik Drobci jazza Sola se posodablja Šport in rubrika Derby Nan.: Vita da strega Dok.: Geo Šport, vreme, dnevnik Servizi segreti, Blob, 20.25 Una cartolina spedita da A. Barbato Aktualno: 11 rosso e il nero (vodi M. Santoro) ___ TV SLOVENIJA 2 / UMETNIŠKI VECER Slovenski spomini, Krleža v Tržiču ALIČA, evropski kulturni magazin V počastitev 100-letnice rojstva veli-j| kega hrvaškega pisatelja Miroslava Krleže je TV Slovenija posnela enourno oddajo o pisateljevih stikih s Slovenijo in Slovenci. Scenarist oddaje in njen protagonist je Enes Cengic, Krležev Ecker-mann, urednik pisateljevih zbranih del in velike monografije z naslovom Krleža. Prav Cengiča je pisatelj v svoji oporoki pooblastil, da skrbi za njegove avtorske pravice, izdajanje Krleževih del in njihovo zaščito. Enes Cengič v oddaji govori o stikih med hrvaško in slovensko kulturo, posebno draž njegovim nastopom pa dajejo spomini na bivanje v Tržiču in njegovo druženje z Miroslavom in Belo Krleža, ki sta kot gosta Nade in Josipa Vidmarja preživela v St. Jurju vsa poletja zadnjih trideset let Krleževega življenja. Oddajo je režiral zagrebški gost Eduard Galic. Program ALIČA deluje že od 1989 in je na pobudo francoskega tretjega programa s sedežem v Toulousu nastala kot zveza TV studiev s skupnim načrtom sestaviti multi lingualni evropski kulturni magazin. Ta naj bi predstavljal različne umetniške prakse in senzibilitete v vseh evropskih jezikih. Prvotnim Članicam združenja so se v zadnjem Času pridružile še nove televizijske hiše iz Slovaške, Litve, Letonije, Estonije, Poljske, Bolgarije in Slovenije. Od novembra dalje bo torej tudi na sporedu slovenske televizije evropski kulturni magazin in Televizija Slovenija bo posebej občasno pripravila tudi posebne prispevke iz naše dežele. Prvi magazin vsebuje naslednje prispevke: portret salzburškega slikarja Michaela Kriegerja, reportažo o mednarodnem ženskem festivalu, pripoved o edinstvenem muzeju izdelkov in umetniških prdmetov iz krivljene žice v Evropi, dokumentarni film o Antvverpnu, kulturni prestolnici Evrope 1993. Nan., 8.30 nad. Picco-la Cenerentola,9.00 Anima persa Dnevnik, nad. Sole-dad, Febbre d’amore, 11.15 Quando arriva 1’amore, Celeste, 13.00 Sentieri, 11.55 TG 4 TG 4 vesti, nad. Sentieri,14.30 Primo amo-re, La signora in rosa Kviza; La verita, 16.45 Gioco delle coppie TG 4, 17.45 Luogo co-mune Aktualno: Funari News, 19.00 dnevnik Film: Marcellino pane e vino (dram., Sp. ’55) Film: Addio alle armi (dram., ZDA ’57, i. R. Hudson), vmes (23.30) dnevnik TG 4 CANALE 5 BI Na prvi strani MMaurizio Costanzo Show (pon.) Aktualno: Forum I Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani 3 Kviz: Sar& vero? Aktualno: Agenzia matrimoniale Otroški variete Dnevnik TG 5-Flash Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno (vodi M. Bongiomo)) Aktualno: Scene da un matrimonio Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITAUA 1 * Otroški variete Nanizanke Aktualno: Tu Italija Odprti studio Otroški variete Varieteji: Non la RAI, 16.15 UnoMania, 16.45 UnoMania Magazine, 17.30 Mitico Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 Willy, principe di Bel Air Odprti studio Aktualno: Radio Lon-dra (vodi G. Ferrara) Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills, 21.30 Melrose Plače Aktualno: Visto dal Sud, nan. Dream On Šport studio in vreme # TELE 4 Dnevnik Zvezna dežela danes Variete: Fuori orario Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Mannix Sandokan, 3. del nadaljevanke; Igrajo: Kabir Bedi, Phi-lippe Leroy, Carole Andre; režija Sergio Soli ima Dragnet, ameriška tv nanizanka V ospredju, avtor Bruno Agrimi Company & Dance, glasba in še kaj iz diskotek TV novice Čarobna svetilka Bersaglio, vodi Tatia-na Juratovec Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Mannix Dragnet, ameriška tv nanizanka Meridiani, aktualna tema TV dnevnik Juke Box - glasbena oddaja v živo; vodi Alex Bini (fflMF Avstrija 1 Cas v sliki Pri Huxtablovih, ponovitev Chester prekosi samega sebe, ponovitev am. filma Čudovita leta Billy Body-nori svet športa Captain Planet: Ples na ognjeniku Mali vampir Kremenckovi Cas v sliki Fotograf ali Božje oko Ljudje iz St. Benedikta, 11. del Pogledi od strani Dempsey in Makepea-ce, 6. del Načrt Sahara, 2. del: Umor grofa VValdegga Cas v sliki Prišel je iz sonca, ameriški vestern Poročila Tisoč mojstrovin EMF Avstrija 2 TisoC mojstrovin Lipova ulica: Jutro tako daleč od večera ZveneCa Avstrija Potegavščine s skrito kamero Lisice s Hokaida Pri Huxtablovih: Potepuški pes Made in Austria, kviz Kultura DomaCe reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma VeCemi studio Manjšine na Slovaškem Jour Fixe-RazoCarana svoboda Poročila TisoC mojstrovin Poročila Šolski spored Zgodovina Zemljepis Začetnica Tuji jeziki Majhen svet Poročila TV koledar LuC svetlobe, 90. del ameriške nanizanke Monofon Pohlepni Učimo se o Hrvaški Poročila Čudežna leta, 8/8 del ameriške nanizanke Kulturna dediščina Župnijske kronike Poročila Kolo sreCe Santa Barbara, 557. del Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik 1 Iz strankarskfega življenja Zabavnoglasbena oddaja Poslovni klub Ekran brez okvirja El* Slika na sliko p m Poročila v nemščini Sanje brez meja Hrvaška 2 Skrivnosti, 4/65 del am. nadaljevanke Sto let avtomobila, 8/13 del dokumentarne oddaje Monofon Zgodba o ozonski luknji, dokumentarna oddaja China Beach, 4/17 del am. nanizanke Potovanje, ameriški film, 1959 Igrajo: Deborah Kerr, Yul Brinner, Jason Ro-bards, Anouk Aimee in drugi; režija Anato-le Litvak Horoskop © Madžarska Jutranji spored Riviera, 3. del serije Živi svet Anglije in Irske Igra Opoldanski zvon Financial Times Dnevnik Miami Vice, ameriška kriminalka Vklopi Upanje zanamcev Klub deset milijonov Pravljica Dnevnik Sosedje, 171. del Friderikusov nepolitični talkshow Usodna vprašanja Evropski kulturni festival Dnevnik Dnevnik BBC RADIO ŠTUDENT 22.30 VAŠ OMILJENI DJ JURE, Izštekani Miladojka Vouneed 2e pred nekaj meseci je luč sveta ugledala tretja plošča banda Miladojka Vouneed Liber-ta Bloo. Čez poletje je Miladojka počivala, končno pa so sestavili sedemčlansko zasedbo za žive nastope in pred mesecem dni začeli koncertirati. V Ljubljano jih še ni zaneslo, če odštejemo kratek nastop na festivalu Boom 93. Zato pa jih je zaneslo v studio Radia Študent, kjer bodo igrali v akustični različici! In to se v terminu Vaš omiljeni DJ Jure sploh ne dogaja prvič - naštejmo le nekaj najbolj zvenečih imen, ki so nastopila: Sokoli, Pero Lovšin solo, Demolition Group, AH Capone štrajh Trio, Ghosts of The Fiftles, Duo Mardjango. RAI 2 20.40 MANHUNTER, ameriški film, 1986 Will Graham, agent FBI-ja, mora v penzijo, ker ga mučijo obsesije, ki mu jih je povzročil lov na Haninibala Lecterja, nevarnega mani-aka, ki poje svoje žrtve, ko pa se v mestu pojavi nov maniak, se Graham vrne na delo in prosi pomoči prav Lecterja... Nekaj let pred uspešnico Jonathana Dem-meja Ko angelčki umolknejo, je Mann posnel drug roman Thomasa Harrisa, ki tudi obravnava nevarnega doktorja Lecterja. Film je odlična grozljivka, čeprav ni tako znan kot The Silence of the Lambs. Igrajo: William Pe-tersen, Kirn Greist, David Seaman, režiral je Michael Mann. TV SLOVENIJA 2 20.05 ELITNE BOJNE ENOTE, Golan RETE 4 22.30 ZBOGOM OROŽJE, ameriški film, 1957 Preživeli iz koncentracijskih taborišč, borci iz vojne za ustanovitev Izraela, in vojaki iz druge svetovne vojne sestavljajo enote izraelskih padalcev, ki so eden od najmočnejših bojnih oddelkov dandanes. Zasloveli so s svojimi drznimi reševalnimi akcijami, v vojni na Sinaju 1956. leta ter zaradi pomembne vloge, ki so jo imeli v šestdnevni vojni 1967. leta. Med prvo svetovno vojno se ameriški časnikar pridruži italijanski vojski kot prostovolec. Tako spozna angleško bolničarko Jennifer. Rad bi jo poročil, a ga pošljejo ponovno na fronto. Po bitki pri Kobaridu se zateče v Švico z ljubljeno Jennifer. Po znanem romanu Ernesta Hemingwaya je film režiral Charles Vidor, igrajo Rock Hudson (na sliki), Jennifer Jones, Alberto Sordi, Vrttorio De Sica... RADIO Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, rojaki; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Četrtkov veCer; 21.05 Literarni veCer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbene novosti; 16.35 Popevka tedna;! 7.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.20 Rock Underground. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 10.05 Božanska komedija; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Radijska univerza; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.35 Zbori; 20,00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.20 ZvoCni zapisi; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Od otroštva do mladosti; 10.30 Primorski val; 11.30 Hladno-to-plo-vroCe; 12.00 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Mladim poslušalcem; 17.15 Primorski boben; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.30 prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.10 Prireditve in razstave; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.05 Medicina; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri 11.00 Randevous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.05 Ne le glasba; 14.45 Abeceda in notno Crtovje; 16.00 Ob 4 ; 18.00 Souvenir dTtaly; 18.15 , Covermania; 18.45 Jazz. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.15 Napoved; 7.45 Slov. novice; 9.25 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarska oddaja; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 J, Drnovšek, prenos iz Ptuja; 17.55 Speckahla; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 17.20 Oddaja o kulturi Parnas; 18.20 Musič Machine; 18.50 Radio jutri, koristne informacije; 19.20 Študentski program Radia Kranj. Radio Maribor 6.00. 8.00.9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7,00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoser-vis; 1210 Mal! oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Poštni predal; 121; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki; 20.00 Kultur-no-umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 NoCni program. Radio Študent 11.00 Vžig; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Jocuiator; 18.00 Borzni parket; 19.00 John Zorn - Kristallnacht; 21.30 Inštitut Egon Msarch prdsstavlja; 22.30 Vaš omiljeni DJ Jure; 00.30 Ra-dio-satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Tisoč let naših prednikov; 8,30 Revival; 9.00 Iz studia z vami; 9.15 Trpljenje mladega VVertherja (r. M. SosiC); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ: Stolni PZ Štefan KovaC iz Kopra; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Slovenska lahka glasba; 15.30 Mladi val: Radio Trst A D.J.; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba: MePZ Jubilate iz Legnana; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna -Žila. Ta IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISON 07.00 Awake on 1he Wild Slde, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Marijne; 13.00 Greatest Hits; 14.00 MTV on Tour; 16.30 Coco Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.00 Poročila, 17.30 Dial MTV; 18.00 Soul Special: Janet Jackson; 18.30 Musič Non Stop; 20.00 Šport; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Ponovitve; 00.00 Hit Ust UK; 02.00 NoCni video SKVONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11,00 Gard Sharks; 12.00 Sally Jessy Ra-phael,T3.30 Paradise Beach; 14.00 Bamaby Jones; 15,00 Nadaljevanka; 16,00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trete 19.30 Paradise Beach; 20.30 Grovving Pains; 21.00 Paper Chase; 22.00 China Beach; 23.00 Star Trek: The next generator 00.00 Nedotakljivi RTI 09.00 Ponovitev serij; 12.00 Opoldanski magazin; 14,10 Cas hrepenenja; 17,00 Kdo Je Sef?; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 20.15 Mic v sili; 21.15 Vožnja s Šolskim avtobusom brez povratka, ameriški 1v film; 23.15 Gottschalk; 00.00 Zakon v Los Angelesu; 01.05 NoCni program PREMIERE 07.00 Romeo; 10.10 Preračunljiva strast; 13.00 Kino '93; 14.30 Pes z Imenom Beethoven; 15.55 Sence preteklosti,-17,40 Gospa, ki se je sprehajala v morju, franc, tragikomedija; 19.15 Kino 93; 20.15 Stormy VVeathers, am. kriminalka; 22.10 Kot luC v temni noCi, am. vohunska srhljivka; 00.20 Strah pred temo PRO 7 04,35 Serije, ponovitve; 09.25 Poletna zgodba; 11,45 Roseanne, po- novitev; 12.15 TisoC milj prahu; 13.20 Diamantni pekel ob Mekongu; 14.55 Dlamonds; 16.55 Risanke; 18.25 Sreni fant In dve dami; 18,55 Naš hrupen dom; 19.25 Roseanne. am. humoristična nanizanka; 20.00 Poročila; 20.15 SreCno pot, 6. del: Ibiza; 21.25 Vadez prihaja, am, vestem; 23.15 Foxy Brown; 00.55 Poročila; 01.05 Perry Mason EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Eurogolf; 11.00 SP v ritmični gimnastiki; 13.00 Nogomet, vrhunci kvalifikacijskih tekem za SP; 14.00 Formula 1; 15.00 Tenis; 18.30 Hokej; 19.30 športna poročila; 20.00 Tenis, magazin; 20.30 Tenis, prenos osmine finala ATP turnirja iz Antwerjona; 22.30 Nogomet; 00.30 Golf, SP iz Orlanda, posnetek SATI 09.10 Ponovitve; 13.15 Doktor Trcp-per John; 15.40 Vesoljska ladja Enterprise; 16.45 Tvegaj!; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Pet krat Pet; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Wolfov revir; 21.15 Schreine-makersova v živo; 23.05 Oboževa lec, am. psihološka kriminalka; 00.45 Ponovitve SKY MOVIES PLUS 15.00 The Pursuit of D.B. Cooper; 17.00 A High Wlnd in Jamaica; 19.00 Mister Johnson; 21.00 The Bonfire of The Vanities; 23.05 Pacific Height MOVIE CHANNEL 15.00 Lord Love a Dudo 17.00 AIF ce In Wonderland;18.00 Black Beauty; 19.0 Ferngully... The Last Rainforest; 21.00 Kuffs; 23,00 Scis-sors; 00.35 Falllng From Grace NOVICE KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTV O Futre k Reggiani REGGIO EMMA - Paulo Dos Santos Futre, 27 let, je novi elan italijanskega prvoligaša Reggiane. Pogodbo so podpisali včeraj v Lizboni. Za portugalskega asa je Reggiana odštela 01ympiqueu iz Mar-seillea, pri katerem je Futre igri, milijardo lir za enoletno posojilo. Po spodletelem poskusu z In-terjem za najem PanCeva je torej Reggiam uspel veliki »nakup« in navijači seveda upajo, da si bo prav s Futrejem ekipa zagotovila obstanek v ligi. Futre bi moral dopotovati v Reggio Ermlio že v Četrtek, 18. t.m., takoj po kvalifikacijskem srečanju za SP proti Italiji. Portuglaski as je veC let igral pri Atleticu iz Madrida, nakar se je vrnil k Benfici v Lizbono. Benfica pa ga je takoj odstopila Marseilleu za 8 milijard lir. Odpustili trenerja Lecceja Neda Sonettija LECCE - Italijanski nogometni prvoligaš Lecce je včeraj odpustil trenerja Neda Sonettija. Vzrok za odpust so slabi rezultati, saj je Lecce po 11 kolih na zadnjem mestu z bornimi 4 točkami. Na vroči trenerski klopi pri Lecceju bo od jutri dalje sedel Rino Marchesi. Boban operiran MILAN - Milanov nogometaš Zvonimir Boban je včeraj uspešno prestal operacijo meniskusa. Hrvaški nogometaš se bo lahko spet vrnil na igrišCe čez 40-50 dni. Virgil Hill ubranil naslov BISMARCK (ZDA) - American Virgil Hill je ubranil naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije (verzija WBA). V 10. krogu je premagal izzivalca, Mehikanca Saula Montano. Za prekinitev v 10. krogu je zaprosil trener Montane, ker je bila Hillova premoč veC kot očitna. Hill je tako že štirinajstic ubranil naslov prvaka, v 38 dvobojih pa je doslej izgubil le enkrat, in sicer 1991 v Las Vegasu proti Thomasu Heamsu. Sensini pri Parmi, Pizzi k Udineseju PARMA - Nestor Sensini, 27-letni argentinski nogometaš, je od včeraj tudi uradno član Parme. Do sporazuma med direktorjem Parme Pastorellom in predsednikom Udineseja Pozzom je prišlo včeraj ponoči, v zameno za Argentinca pa bo Parma Udineseju odstopila Fausta Pizzija in dodala še 7 milijard lir. Sensini je v Argentini igral pri sedanjem moštvu Diega Maradone NeweU’s Old Boys in je osvojil tudi en argentinski naslov. V Videm je prišel pred dobrimi štirimi leti, letošnja sezona pa bi bila zanj že peta v dresu videmskega prvoligaša. Ivan Lendl poražen ANTWERPEN - V drugo kolo mednarodnega moškega teniškega turnirja Evropske skupnosti v Antiverpnu z nagradnim skladom 1.1 milijon dolarjev se je uvrstil tudi prvi nosilec American Pete Sampras, ki je s 6:3 in 6:2 premagal rojaka Davida VVheatona. Ostah rezultati - prvo kolo: Magnus Gu-stafsson (Sve) - Mark Woodforde (Avs) 6:3, 6:1; Chuck Adams (ZDA) - David Witt (ZDA) 6:4, 7:5, Richard Matuszewski (ZDA) - Hendrik Dreekmann (Nem) 6:4, 7:5, Magnus Larsson (Sve) - Peter Korda (Ceš/6) 6:4, 7:6 (7:5); drugo kolo: Nicklas Kulti (Sve) - Guillaume Raouxe (Fra) 2:6, 7:5, 6:3, Brett Števen (N. Zel) - Ivan Lendl (ZDA/8) 6:3,1:6, 6:1, Goran Ivaniševič (Hrv/5) - Richey Reneberg (ZDA) 6:4, 6:4. »Veteran« Wilander izpadel BUENOS AIRES - V prvem kolu mednarodnega moškega teniškega turnirja v argentinski prestolnici Buenos Airesu z nagradnim skladom 275.000 dolarjev je izpadel švedski »veteran« Mats Wilander, ki ga je s 6:2 in 7:6 (7:4) premagal Spanec Alex Cor-retja. Rezultati prvega kola: Fabrice Santoro (Fra) -Alberto Manchini (Arg) 3:6, 6:2, 6:3, David Rikl (Ceš) - Ctislav Dosedel (Ceš) 6:2, 6:3. V Moskvi prvi nosilec uspešno MOSKVA - Na mednarodnem moškem teniškem turnirju Kremlin Cup z nagradnim skladom 325.000 dolarjev, kjer igrajo nosilci s polovičnim uspehom. Rezultati prvega kola: Marc Rosset (Svi/l) -Jonas Bjorkman (Sve) 6:3, 6:3; Drugo kolo: Martin Damm (Ceš) - Jakob Hlasek (Svi/6) 7:6 (7:5), 6:3, Dimitri Poljakov (Ukr) - Byron Black (Zim) 6:0,6:3. Borg se poslavlja od ATP turnirjev MOSKVA - Bivši švedski teniški as Bjom Borg je povedal, da se po porazu z Rusom Aleksandrom Volkovom na Kremlin Cupu umika od aktivnega igranja. Švedski as, ki se je leta 1991, po osmih letih abstinence, vrnil na teniška igrišča, svojih starih dosežkov ni nikoli ponovil. »To je bila moja najboljša igra, odkar sem se vrnil na teniška igrišča,« je povedal sedemintridesetletni Borg po zapravljeni odločilni žogi in kasneje porazu proti Volkovu s 4:6, 6:3 in 7:6. »Kondicijsko nisem imel problemov, psihološko pa sem se zelo težko pripravil na tekmo. To je bilo moje zadnje srečanje na ATP turnirjih. Pri veteranih pa bom vsekakor igral,« je poln volje dejal Borg, ki je osvojil pet Grand Siam turnirjev v VVimbledonu med leti 1976 in 1980. Volkov je po tekmi dejal: »Zelo težko je igrati proti človeku, katerega ime je znano širom sveta in katerega sliko mi je kazal trener, ko sem bil še majhen.« Tekme v Veysonnaju pod vprašajem ŽENEVA- Ženski tekmi za svetovni pokal, ki bi morah biti 20. in 21. novembra v francoskem Vey-sonnaju bi lahko bili prestavljeni, če ne bo dovolj snega. »Tu resnično ni snega, mi pa nimamo nobene zamenjave,« je povedal tehnični vodja FIS (mednarodna smučarska zveza) Kurt Hoch in dodal: »Pričakovati moramo, da bodo tekme zaradi pomanjkanja snega na umik tekmovanja uvrščene kasneje. »Končna odločitev bo padla v nedeljo. Oseba za stike z javnostjo pri FIS je povedala: »Iz-gledi so mračni, saj vremenske napovedi ne napovedujejo snega.« Kot veste se je svetovni pokal pričel v Soldnu v Avstriji na ledeniku in na višji nadmorski višini. Visoka zmaga Slovenije v Rigi Fučka glavni junak v Cagliariju Latvija - Slovenija 78:100 (43:57) RIGA - V prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na EP leta 1995 v Grčiji je slovenska reprezentanca v gosteh prepričljivo premagala selekcijo Latvije in s tem upravičila zaupanje pred drugima dvema tekmama v skupini B. V soboto se bo Slovenija v dvorani Tivoli v Ljubljani pomerila z zelo dobro reprezentanco Litve, v sredo, 17. novembra pa v mariborski dvorani Tabor še s tretjo pribaltiško selekcijo - Estonijo. Slovenija je nastopila brez kapetana Jure Zdovca, ki ga njegovi grški delodajalci nepričakovano niso pustili, da bi se pridružil soigralcem. Tretji solunski prvoligaš Iraklis bi moral po (strogih) pravilih FIBA igralca na nastop za državno reprezentanco pustiti najmanj 72 ur pred tekmo. Vprašanje je, kaj vse se bo v tem zares nelju-begm zapletu pripetilo do sobote, ko Slovenijo čaka drugi nastop v kvalifikacijah. Zdi se, da stvari okoli Jureta Zdovca nikakor niso enostavne in da bo na relaciji Košarkarska zveza Slovenije - Iraklis - FIBA še precej takšnih ali drugačnih zapletov, kar škoduje predvsem igralcu in reprezentanci. Najboljša strelca v slo- Hauptman (26 točk) najbolj učinkovit (Foto Ž, Živulovič) venski reprezentanci sta bila branilec Dušan Hauptman s 26 in krilni košarkar Teoman Alibe-govič z 22 točkami. Pri Latviji sta bila naucinko-vitejša Karlis Muiznieks (krilo, 198 cm) z 20 in Aigars Zeidaks s 15 točkami (krilo, 201 cm). Slovenija je tako vknjižila prvi in zelo pomebni točki v boju za eno izmed prvih dveh mest v kvalifikacijski skupini, ki vodita na zaključni turnir najboljše evropske dvanajsterice. Najboljši slovenski košarkarji bi za uvrstitev na EP ’95 doma morali zmagati še vse tri tekme, kar bi praktično že zadostovalo za uspeh v kvalifikacijah. Italija - Bolgarija 92:58 (42:31) ITALIJA: Coldebella 6, Gentile 7, Vianini 8, Pittis 14, De Pol 10, Myers 2, Binelli 6, Fučka 22, Niccolai 13, Frosini 4. BOLGARIJA: Stankov 1, Haralanov 4, Kostov, Natov 20, Rauvcov 5, Cenev, Pl. Petrov 2, Dimitrov 14, Gergov 12, Pe. Petrov. SODNIKA: Mas (Španija) in loannides (Ciper). PM: Italija 14:19, Bolgarijal4:24. PON: Gergov (34), Vianini (36). TRI TOČKE: Italija 2:9 (Gentile 1:2, Pittis 0:2, Fučka 0:1, Niccolai 1:4); Bolgarija 4:14 (Stankov 0:5, Natov 1:2, Ravucov 1:1, Cenev 0:2, Petrov 0:2, Dimitrov 2:2). GLEDALCEV: 4.850. CAGLIARI - Kot je bilo pričakovati, je Italija v uvodnem kvalifikacijskem srečanju za evropsko prvenstvo visoko premagala Bolgarijo, Čeprav je po prvem delu prvega polčasa kazalo drugače. Bolgari so namreč igrali presenetljivo dobro in tudi do 11. minute vodili. »Azzurri« pa so bili dokaj zbegani in se v tem delu očitno niso mogli otresti treme, ki jih je zajela, saj je italijanska reprezentanca v glavnem sestavljena iz mladih in za mednarodno sceno še neizkušenih igralcev. Tedaj pa je stopil v ospredje košarkar tržaškega Stefanela in naš rojak Gregor Fučka, ki je skupno z drugim Tržačanom Alessandrom De Polom, z odlično igro tako v obrambi kot v napadu »poživil« dotlej zakrčeno igro azzurrov. Italija je v 12. min. povedla s 5 točkami razlike (24:19), nato pa je svojo prednost ob polčasu še povečala. V nadaljevanju pa so Bolgari povsem popustili (v 15 minutah so dosegli le 11 točk), Italijani pa so se razigrali in visoka zmaga je bila tu. Gotovo je bil glavni junak včerajšnjega srečanja v Cagliariju Gregor Fučka, ki je bil z 22 točkami najboljši strelec srečanja, poleg tega je imel tudi odličen odstotek pri metu: kar 11:11 za 2 in 0:1 za 3 točke. FuCka je bil tudi odličen v obrambi, saj je imel kar 8 skokov. Po tekmi se je Messi-na laskavo izrazil o Fučki, ki ga je označil kot »odločilnega za zmago«. Zelo pa je pohvalil tudi De Pola (21 let), o katerem je dejal: »To je tip igralca, ki bi ga rad imel v svoji ekipi vsak trener. Izredno je odločen, požrtvovalen in samozavesten.« Italijan- Gregor Fučka je enajstkrat metal in enajstkrat zadel ski zvezni trener pa je bil dokaj zaskrbljen zaradi slabega nastopa vseh centrov. V središču pozornosti vseh Časnikarjev je bil seveda FuCka, Id je dejal, da je bila zmaga na tem srečanju zelo pomembna predvsem zaradi samozavesti pred nadalnjimi tekmami. »Zaupam v to ekipo, saj stalno izboljšujemo igro, tako v obrambi kot v napadu. V začetnih minutah smo bili preveč zakrčeni, nato pa se je vse dobro izteklo.« Fučka pa je bil v središču pozornosti tudi zaradi Stefanela, ki prepričljivo vodi v italijanskem prvenstvu. Na vprašanje, kje je lažje igrati pa ni imel dvomov: »Pri Stefanelu. Vsi se zelo dobro poznamo in bi se lahko ujeli z zavezanimi očmi. V reprezentanci pa prihaja še večkrat do manjših nesporazumov.« Včeraj je igral tako pod košem kot tudi daleč proč od njega. Pod koš ga ne vleče preveč, je mirno priznal, zato se raje drži nekoliko bolj daleč. Njegova skrita želja pa je, da bi zaigral kot playmaker. Treba je priznati, da je za 215 cm visokega igralca to kar ambiciozna želja... OSTALA IZIDA: Madžarska - Francija 67:68, Slovaška - Hrvaška 90:92 NBA / ZGREŠIL 98. PROSTI MET Vrsta podvigov na zadnjih tekmah NBA Robinson 43 točk, Majerle 8, Perkins 7 trojk HOKEJ NA LEDU / KANADSKO-MAERIŠKA LIGA New York Rangers letos ciljajo na finale Toronto Maple Leafs komaj neodločeno V NHL je spektakel zagotovljen (AP) NEW YORK - V noči na sredo so odigrali nekaj tekem košarkarskega prvenstva NBA. Najzanimivejše je bilo srečanje v Clevelandu, kjer so domači košarkarji tesno premagali Charlotte (Priče in Battle 24 točk za zmagovalce, Mourning 24 in miljarder Larry Johnson 19 pri poražencih). Po pričakovanju je New York premagal Philadelphio, Orlando pa je bil boljši od Indiane. Sha-quille 0’Neal je dal 37 točk in tudi vse odločilne koše v zadnjih minutah, Miller pa je bil s 24 točkami najuspešnejši pri Indiani. Izredno privlačna je bila tekma med Sunsi in Clippersi. Gostje so v sredini tretje četrtine še vodili, zatem pa sta se razigrala Kevin Johnson in Dan Majerle, ki sta zaključila tekmo s po 35 točkami. Majerle je v 10 poskusih kar osemkrat zadel za tri točke. Pri nasprotnikih je bil najuspešnejši Manning s 35 točkami. Tekma Seattle -Denver je potekala enosmerno, Sam Perkins pa je posnemal Majerleja, saj je dosegel 7 trojk v sedmih poskusih (28 toCk). Izredno je tokrat zaigral center San Antonia David Robinson: 43 točk, 11 skokov in 10 blokad. Njegov nov soigralec Dennis Rodman je ujel rekordnih 29 odbitih žog. Pri poražencih je bil najuspešnejši Williams (23 točk), ki je z zgrešenim metom prekinil serijo 97 zaporednih uspešnih prostih metov. Največje presenečenje je pripravilo moštvo VVashingtona (McLean 24 toCk, Chap-man 26), ki si je privoščilo zmago v Detroitu (El-liot 27). Prvi letošnji uspeh so zabeležili igralci Portlanda, ki so s koši Robinsona, Stricklanda in Granta (vsak po 22) zmagali v Los Angelesu (Worthy 21). Prvo letošnjo tekmo je odigral tudi novinec Chriss Web-ber, kar pa ni zadostovalo, da bi močno okrnjena postava Golden Stata zabeležila prvo zmago. Boljše od Webberja (15 točk in 7 skokov) in od ostalih Warriorsov je igral Olajuvvon, ki je dosegel 29 točk in imel še 10 skokov. IZIDI New York - Philadelphia 95:86; Detroit -Washington 112:118; Cleveland - Charlotte 113:108; Orlando - Indiana 104:98; Dallas - New Jersey 80:86; San Antonio - Minnesota 110:95; Seattle - Denver 118:86; LA Clippers - Phoenix 99:114; Golden State -Houston 93:102; La Lakers - Portland 102:109. Na lestvicah so Se brez poraza New York, Orlando, Houston in Seattle (vsi po 3 zmage), brez zmage po treh tekmah pa so še Indiana, Dallas in Minnesota. (V.Jogan) Pred odločilnimi tekmami v skupinah Včeraj 3 tekme za SP v ZDA TEL AVIV - V pričakovanju vroče nogometne srede 17. novembra, ko bodo padle zadnje odločitve o potnikih na SP v ZDA, so včeraj odigrali nekaj srečanj, ki pa niso vzbudila prevelikega zanimanja. V skupini 6 je Finska v Tel Avivu premagala Izrael s 3:1 (0:0). Srečanje ni odločalo o ničemer, zanimivo pa je, da so trenerju Izraelcev Sharfu še za tri leta podaljšali reprezentančni mandat. V igri za to mesto je bil tudi italijanski trener Gigi Radiče. V drugi tekmi v tej skupini je že kvalificirana Švedska brez sedmih standardnih reprezentantov na Dunaju igrala neodločeno z Avstrijo 1:1, o drugem udeležencu SP pa bo odločalo srečanje med Francijo in Bolgarijo prihodnjo sredo. V Istanbulu je Turčija premagala Norveško z 2:1 (2:0). Norvežani, ki so si v skupini 2 že priborili vozovnico za pot v ZDA so tako doživeli sploh prvi poraz v kvalifikacijah. Drugi potnik bo določen 17. novembra, ko bo Anglija v gosteh igrala s San Marinom, Nizozemska pa s Poljsko. Nizozemci imajo 2 točki več in za 7 golov boljšo razliko v golih. NEW YORK - New York Rangers, ki letos ne skrivajo apetitov za nastop v finalu Stanleyevega pokala, so s 6:3 premagali Tam-pa Bay Lightning. S to zmago so »Rangerji« na lestvici atlantske divizije na drugem mestu prehiteli »Hudiče« iz New Jerseya, medtem ko Tampa Bay že vse od 22. oktobra, ko so doma premagali »Ran-gerje«, še niso okusili zmage. Sedemkrat so izgubili, enkrat igrali neodločeno in na lestvici zdrsnili na zadnje mesto. V Detroitu pa so nekoč odlični Edmonton Oilers prekinili nečastno serijo enajstih porazov in s 4:2 premagali Detroit Red Wings. Potem ko so izgubljali že z 2:0, so dosegli štiri zadetke zapored, kar potrjuje njihovo odlično igro po prvi tretjini. Detroit je imel kar sedemkrat prednost igralca več, izkoristil pa jo je le enkrat, medtem ko je Edmonton iz dveh »power playev« dosegel dva zadetka. Napeto pa je bilo tudi v San Joseju, kjer je doslej najuspešnejše moštvo Toronto Maple Leafs s težavo doseglo remi proti tamkajšnjim »Morskim psom«. Le še 23 sekund je ločilo San Jose Sharks od zmage, ko je Toronto vratarja Potvina, ki je v zadnji tretjini prejel le en strel na svoja vrata, nadomestil s' šestim igralcem. V gneči-pred vrati Arturja Irbeja se je do ploščice dokopal Da-ve Ellet, izenačil na 2:2 in sladka zmaga je splavala po vodi. Podobno se je godilo tudi v St. Louisu, kjer so gostujoči »Pingvini« iz Pittsburga, ki so spet nastopili brez Maria Le-mieuxa, iztržili točko. V prvi tretjini so bili »Pingvini« ob enega glavnih napa- dalcev, ko je zaradi grobega prekrška moral z ledu Jaro-mir Jagr. Vseeno so po dveh tretjinah vodili s 3:1, nato pa sta Bret Hull in Jeff Brown izid izenačila. Do konca je bilo še 26 sekund, ko je St. Louis dosegel zmagoviti gol, ki pa so ga sodniki, potem ko so pogledali televizijski posnetek, razveljavili. V New Yorku pa so nov poraz doživeli »Otočani«. S 5:2 so jih doma v Uniondaleu premagali Winnipeg Jets. Največ pa je za zmago naredil Aleksej Zamnov, ki je dosegel tri zadetke. V skladu s popularizacijo hokeja v ZDA pa sta se na nevtralnem terenu, in sicer v Phoenbcu, pomerili moštvi Anaheim Mi-ghty Ducks in Dallas Starš. Boljši so bili »Racmani«, ki so zmagali s 4:2. Ostali izidi: Washington Capitals - Quebec Nordi-ques 2:1, Calgary Flames -Los Angeles Kings 3:2; Vr- stni red - Severovzhodna divizija: 1. Pittsburgh Pen-guins 21, 2. Montreal Ca-nadiens 18, 3. Boston Bruins 17, 4. Quebec Nor-diques 13, 5. Ottawa Sena-tors 10, 6. Buffalo Sabres 9, 7. Hartford Whalers 7; Atlantska divizija: 1. Philadelphia Flyers 22, 2. N. Y. Rangers 21, 3. New Jersey Devils 20, 4. Washington Capitals 16, 5. Florida Pan-ters 13, 6. N. Y. Islanders 9, 7. Tampa Bay Lightning; Centralna divizija: 1. Toronto Maple Leafs 27, 2. St. Louis Blues 22, 3. Win-nipeg Jets 16, 4. Dallas Starš 16, 5. Chicago Blackhawks 14, 6. Detroit Red Wings 13; Pacifiška divizija: 1. Calgary Flames 24, 2. Vancouver Canucks 18, 3. Los Angeles Kings 18, 4. San Jose Sharks 11, 5. Anaheim Mighty Ducks 10, 6. Edmonton Oilers 7. (M. J.) K NOGOMET / PRIPRAVE AZZURROV ROLKANJE / V NEDELJO NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V TRSTU Roberto Baggio se poteguje tudi za »zlato žogo« FIRENCE - Azzurri so včeraj v Covercianu, pod vodstvom Arriga Sacchija, opravili prvi trening za »tekmo desetletja« proti Portugalski, ki bo odločala o nastopu na svetovnem prve-nestvu v ZDA. Vsi izbrani igralci so zdravi, težave z lažjo poškodbo ima le Juventusov nogometaš Antonio Conte, ki vCeraj ni treniral, že danes pa bo pričel z delom. Vzdušje v italijanskem taboru je teden dni pred tekmo dobro. Vsi igralci pa so resno namenjeni dati vse od sebe na tem srečanju, ki je za ves italijanski nogomet izredne važnosti. Tega mnenja je tudi Roberto Braggio (na sliki AP), ta Cas verjetno najboljši italijanski nogometaš sploh: »To bo gotovo moja najtežja tekma. Portugalce moramo ceniti, ne smemo pa se )m bati. Na tem srečanju, ki je izrednega pomena za vse nas, se bo odločalo o našem delu zadnjih treh let. Ponavljam pa, da se Portugalcev ne smemo ba-ti- Moramo le igrati, kot znamo in zmoremo.« Na vprašanje Časnikarjev, Ce je kdaj pomislil, da bo o uvrstitvi na to SP odločala ena sama tekma, je Baggio odgovoru: »Glede na skupino, sem mislil, na bo vse prej odločeno. Po uvodnem srečanju s Švico v Cagliariju, ko smo e s težavo izbojevah neodločen izid, Pa sem se premislil. Bolj kot neod-oCen izid v Cagliariju pa me 'boli’ poraz v Švici.« k *Ahjn° ®a8gi° je tudi eden glavnih andidatov za osvojitev »zlate žoge«, o najboljši evropski nogometaš v «u- Z uvrstitvijo Italije na SP bi . baggio seveda znantno bližji temu pnznanju. Poleg Baggia kaže, da je Sacchi »dobil« še enega nenadomestljivega igralca v postavi azzurrov. Gre za Roberta Donadonija (30 let), ki je že sedem let v krogu azzurrov (debitiral je 8.10.1986 v Bologni proti Grčiji). Zadnje Čase je Sacchi malce pozabil nanj, sedaj pa se je zvezni trener spet ogrel za Milanovega igralca in dejal: »Res je, Donadoni se je nekoliko ... izgubil v tej reprezentanci. Ko sem pred tremi-štirmi leti zaCel s to reprezentanco, je bil Donadoni eden od štirih nogometašev, ki so bili reprezentanci neobhodno potrebni. Zadnje Čase pa je neobhodno potreben le Baggio. Sedaj si je Donadoni znatno opomogel in je tudi v reprezentanci nenadomestljiv.« ŠD Mladina tretjič zapored najboljše za pokal Albrizio Rolkarji SD Mladine so v nedeljo v Trstu že tretje leto zaporedoma zmagali na mednarodnem tekmovanju za Pokal Albrizio in si trofejo zagotovili v trajno last. Najnevarnejši konkurent za Mladino so bili tekmovalci iz Reke, ki so zmagali v mnogih kategorijah. Za Mladino so tekmovali tudi številni elani prijateljskih društev Dol in Vrhnika iz Slovenije, sja je bilo tekmovanje odprtega značaja, vendar se je pokazalo, da bi trofejo osvojili tudi brez njihovega doprinosa. Vsekakor so smučarski tekači iz Slovenije pokazali dobro obvladanje rolkarske tehnike, predvsem pa odlično formo, kar je tudi razumljivo, saj je zimska sezona pred vrati. Nasprotno, pa so Mladini rolkarji v zadnjih Časih nekoliko popustili s treningi, a so v nedeljo vseeno dosegli vrsto dobrih rezultatov ter tako uspešno sklenili sezono, med katero so nastopili kar na 25 različnih tekmovanjih. Skda le, da je tekmovanje v nedeljo motilo slabo vreme, saj je dež dodobra premočil progo, zato pa je bilo še toliko bolj prijetno po tekmovanju, ko so Mladinini športni delavci v dom Albert Sirk v Križu za svoje tekmovalce in go- ste iz Slovenije pripravili lepo družabno srečanje. LESTVICE CIBANKE 1. Jelka Bogateč (82), 09.59.7; 2. Mateja Bogateč (82), 10.07.9 (obe Mladina); 3. Ivana Pavic (82), 11.14.1 (Rijeka); 4. Ivana Sullini (82), 11.15.9; 5: Mateja Paulina (85), 13.26.6; 6. Danja Košuta (84), 14.01.2; 7. Veronika Bogateč (87), 18.13.3 (vse Mladina). NAJMLAJSE 1. Martina Valjan (79), 15.39.6 (Rijeka); 2. Spela Serina (79), 15.42.6 (Mladina); 3. Klaudija Pavic (79), 15.47.7; 4. Ema Antič (79), 17.38.3 (obe Rijeka); 5. Katja Slave (79), 18.16.0 (Mladina); 6. Romana Perše (81), 22.01.5 (Rijeka); 7. Tatjana Kobau (80), 22.51.7 (Mladina); 8. Gabrijela Furlan (81); 24.01.3; 9. Ana Jurkovič (81), 24.34.9 (obe Rijeka). ZAČETNICE 1. Andreja Mali (77), 22.38.5 (Mladina); 2. Dijana Grudicek (78), 25.11.7 (Rijeka). MLADINKE 1. Simona Paternoster (73), 28.09.1 (Mladina). CLANICE 1. Anna Albrizio (61), 43.36.4 (Sci CAI Trst). CICIBANI 1. Kristian Malanaric (82), 10.07,6; 2. Dražen Sudan (82), 10.24.1; 3. Mladen Stimac (83), 10.30.1 (vsi Rijeka); 4. Lorenzo Schirra (84), 10.50.9; 5. Eros Sullini (85), 12.33.2 (oba Mladina); 6. Sasa Jugovič (83), 12.46.4 (Rijeka); 7. Ivo Košuta (84), 13.01.1; 8. Aleksander Tretiak (84) 13.03.4.; 9. Matija Sirk (85), 13.24.5; 10. Marko Sedmak (86), 17.33.9 (vsi Mladina). NAJMLAJSI 1. Sandro Supan (80), 15.41.9 (Rijeka); 2. Matevž Pavlic (79), 16.32.5; 3. Boštjan Repanšek (79), 16.37.3; 4. Tibor DrasiC (79), 17.12.6; 5. Mitja Tretjak (80), 17.45.1 (vsi Mladina); 6. Darko Dra-giCeviC (81) 17.58.6; 7. Adriano Kovačič (80), 18.53.0, Silvio Hlača (80) 18.53.0 (vsi Rijeka); 9. Daniel Tence (79), 19.32.4; 10. Jan PrinCiC (81) 19.37.4; 11. Edoardo Di Felice (81), 19.40.6; 12. Ivo Lachi (81), 19.41.3; 13. Gianni De Ganeva (79), 20.23.6; 14. Jara Košuta (81) 21.51.2 (vsi Mladina). ZAČETNIKI 1. Kristjan Tomisa (76) 20.42.4 (Rijeka); 2. David Pavlic (76), 20.43.6; 3. Robi Kavka (76), 20.45.0; 4. Miha Grom (76), 20.46.1; 5. Gorazd Berginc (78), 2!.25.4; 6. Roman Marolt (76), 21.26.1; 7. Miha Zrnec (78), 21.29.7, Matjaž Dobrovolc (76), 21.29.7; 9. Matej Lachi (77), 21.54.1. (vsi Mladina); 10. Edo Antič (76), 22.06.4, Žarko Galjanic (76), 22.06.4; 12. Gregor Dumanic (78) 22.39.1. (vsi Rijeka); 13. Matjaž BatiC (78), 23.01.1; 14. Michele Lampe (76), 23.06.5; 15. David Bogateč (78), 23.30.5; 16. Daniele Petozzi (78), 24.30.4; 17. Aljoša Paulina (78), 25.50.3 (vsi Mladina). MLADINCI 1. Vedran Ljubobrato-vic (74), 35.06.9 (Rijeka); 2. Erik Tence (75), 39.10.3 (Mladina). ČLANI 1. Gianni Rupil (67), 35.11.2; 2. Franco Ple-snikar (69), 36.50.3 (oba Mladina); 3. Paolo Seppi (69) 41.17.7 (Sci CAI Trst); 4. Rajko ZeCeviC (71), 42.30.3. (Mladina); 5. Silvo Stok (63), 53.19.1. (Sci CAI Trst). LJUBITELJI 1. Marco Albrizio (58), 35.11.2 (Sci CAI Trst); 2. Roman Rupnia (60), 35.13.2 (Mladina). VETERANI 1. Giacomo Petozzi (49), 36.44.4; 2. Boris Bogateč (50), 42.36.3 (oba Mladina); 3. Marijan Stimac (49), 42.50.1. (Rijeka). DRUSTEVNA LESTVICA 1. Mladina 1.806 točk; 2. SkiKlub Rijeka 991; 3. Sci CAI Trst 267; 4. Super Berico 62. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET V soboto in nedeljo srečanje planincev treh dežel Trst bo v soboto, 13. in nedeljo 14. novembra središče planinskega srečanja. Zbrali se bodo planinci in alpinisti iz Slovenije, Furlanije Julijske krajine in Koroške na letošnjem že 29. vsakoletnem srečanju treh dežel, ki bo tokrat v znamenju znamenite osebnosti Juliusa Kugyja, gornika treh narodov, ki je v svojih delih podrobno opeval prekrasni svet Julijskih Alp. Taka srečanja se vrstijo vsako leto in jih izmenično prirejajo planinska društva in zveze v omenjenih treh deželah. To pot je Priredbo prevzela tržaška planinska sekcija CAI XXX Ottobre v okviru proslav svojega 75-letnega obstoja in delovanja. Zasedanje o julijskih Alpah in Kugyju bo v so-boto v kongresnem centru na tržaškem velesejmu z začetkom ob 16.30,, kjer bo govor o Kugyju in njegovem delu, ki ga poznajo vsi planinci in ljubitelji gora. Kugy je izpričal svojo veliko ljubezen do naših gora in do ljudi, ki pod temi gorami živijo, ne glede na narodnost in jezik in o tem bo govor na zasedanju na katerem so najavljeni posegi predstavnikov vseh treh narodnosti. V okviru 29. srečanja planincev treh dežel, bo v nedeljo sprehod po dolini Glinščice v priredbi planinske sekcije CAI XXX Ottobre. Uspelo martinovanje SPDT na Vrhu Nad 80 planincev se je prejšnjo nedeljo, kljub deževnemu vremenu udeležilo že tradicionalnega martinovanja, ki ga je priredilo SPDT. Udeleženci so se zbrali ob devetih zjutraj v Sesljanu, kamor so prišli tudi gostje iz Ljubljane. Martinovanja se je namreč udeležilo tudi dvanajst predstavnikov pobratenega planinskega društva »Integral« in se tako seznanili z običajem SPDT, ki poleg martinvoanja pripravi vsako leto tudi peko kostanja ob kozarčku novega vina. Planinci so se v dežju odpeljali iz Sesljana na Vrh in marsikdo je šel pac na pot v prepričanju, da bo nedeljo peživel v notranjosti prostorov Kulturnega društva »Danica«. Prijazni Vrhovci so nam za martinovanje dali na voljo svoje prostore in poskrbeli celo za popravilo električne napeljave, ki jo je pred dvema tednoma uničila strela. Ob prihodu na Vrh je na sreCo nehalo deževati v splošno veselje tržaških planincev, ki so se, Čeprav z dežniki v rokah, napotili dp Sv. Mihaela, s kratkim postankom pri utrdbah in v muzeju iz prve svetovne vojne. Vsi laCni in žejni so se vrnili ob uri, ko je prizadevni Mario MailiC prinesel ogromno polento na za take priložnosti izrecno izdelanem plohu in seveda veliko posodo z golažem. V popoldanskih urah pa so prireditelji zanetili ogenj in zaceli peci kostanje, da so se jih prisotni do sitega najedli. Ni manjkalo zabave, zapela je harmonika, da so se pari zavrteli za prijetno vzdušje pa je poskrbel tudi Zvonko Vidau, ki je v društveni dvorani nastavil zvoCno aparaturo, da je bilo veselje v pozen večer. Prihodnji četrtek predavanje o Sibiriji Na vrsti je že drugo predavanje, ki ga prireja SPDT Tokrat se bo v Gregorčičevi dvorani predstavila prof. Erika Košuta, naša dobra znanka, ki zelo rada potuje in obiskuje manj znane kraje, pri Čemer se rada vzpenja tudi na razne vrhove preko 5000 metrov. Erika Košuta je pred kratkim potovala v Vzhodno Sibirijo in spoznavala ta še naravno neokrnjen svet, ki je bil še do nedavnega nadosegljiv in zaprt za sriši krog obiskovalcev. Nedvomno bo zanimiva snov predavanja pritegnila širši krog obisakovalcev društvenih večerov, ki se bodo iz pripovedovanja in prikaza diapozitivov Košute seznanili z značilnostmi tega skoraj neobljudenega ogromnega predela na severu Rusije. Predavanje bo v Četrtek, 18. novembra z začetkom toCno ob 20.30. (L.A.) Kraški krti so uspešno izpeljali Peti osnovni tečaj jamarstva Znanje in pripravljenost sta med glavnimi pogoji tudi v jamarski dejavnosti.Tega se dobro zavedajo pri Kraških krtih, kjer so letos pripravili že peti osnovni tečaj speleologije. Potekal je v oktobru, udeležilo pa se ga je petnajst slušateljev iz raznih krajev Goriške. NajveC je bilo seveda domačinov, iz krajev v doberdobski in sovodenjski občini, kjer imajo Kraški krti svoj delokrog. TeCaj je obsegal dvanajst lekcij, oziroma srečanj. Poleg seznanjanja z različnimi aspekti jamarstva - od primerne opreme in tehnike spuščanja do osnovnih informacij o biospeleo-logiji, geologiji, hidrologiji in jamski arheologiji, odcitavnja zemljevidov in tematskih kart -so se tečajniki na terenu z obiskom nekaterih znanih jam, v praksi seznanili z različnimi vprašanji. Na tečaju so predavali znani strokovnjaki: prof. Cucchi s Tržaške univerze, dr. Graziano Cancian, dr. Rajko Slapnik, dr. Ugo Furlani, Giacomo Nussdorfer, dr. Umberto Tognolli. 30. oktobra so na zaključni družabnosti izročili tečajnikom diplome, naslednjega dne pa je bila še ekskurzija v najbolj zanimiva območja Postonjske, Pivške in Otoške jame pod strokovnim vodstvom Marjana Perka - Pera. Ekskurzije se je udeležilo, poleg tečajnikov, še lepo število elanov in prijateljev Kraških krtov, vsega nad trideset oseb. Martinovanje SPDG Preko sto elanov SPD Gorica se bo v nedeljo, 14. t.m. zbralo na tradicionalni družabnosti ob zaključku sezone. Martinovanje bo letos v prijetni vipavski vasici Budanjah, med Ajdovščino in Vipavo. Potekalo bo v prijetnem domačem vzdušju, tako kakor se pac med elani društva in dolgoletnimi prijatelji spodobi. r ODBOJKA / TURNIR ZA NARAŠČAJNIKE h Mladi odbojkarji se bodo spet srečali Pozitiven obračun turnirja na »1. maju« Teden dni za dekleti so se na stadionu 1. maj v okviru serije turnirjev, ki jih naša odbojkarska društva -preko odbojkarske komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji - prirejajo za najmlajše, pomerili tudi fantje. Namen teh srečanj je v tem, da nadebudni odbojkarji in odbojkarice (kategorija under 14) CimveC igrajo in da se z organiziranjem takih in podobnih turnirjev delno nadomesti pomanjkanje zadostnega števila uradnih tekem, kar še posebej velja za fante. Rezultat je pri tem postranskega pomena, vrh vsega tudi zato, ker starost nastopajočih ni bila povsem enaka, saj so Goričani nastopili z nekoliko mlajšimi odbojkarji, kar se pri tej starostni kategoriji precej pozna. Zaradi pomanjkanja Časa so tekmo med Borom in Slogo odigrali v torek popoldne, datum prihodnjega troboja pa še ni določen, obljubili pa so, da ga bodo zanesljivo priredili, ker so bili z nedeljsko preizkušnjo vsi zadovoljni. Izidi: Sloga - SoCa Val-prapor 3:0 (15:7, 15:12, 15:8); Bor -SoCa Valprapor 2:1 (3:15, 15:6, 15:13); Bor - Sloga 2:2 (15:5, 12:15, 15:4, 16:17) BOR: Lunazzi, Sa-varin, Pipan, Seppi, JanCar, Pussini, PeCar, Mikolj, Krmec, Živec, Bosari; trener Silva Meulja SLOGA: Peterlin, Stopar, Corbatti, Grilanc, Milic, A. in B. Sossi, Jan Gregori, Jaš Gregori, Rebecchi, Malalan; trener Franko DrasiC SOCA VALPRAPOR: M. in A. Černič, Kovic, De Mori, Orel, Messina, Frandolic, Golob, PrinCiC, Mik-lus; trener Joško PrinCiC. JADRANJE NA DESKI / KATEGORIJA »FUNBOARD« Paolo Kralj (Čupa) uspešen Na conskem prvenstvu zmagat in se uvrstit na državno prvenstvo Pred nedavnim se je zaključilo vsakoletno consko prvenstvo v kategoriji »funboard« za jadralne deske, ki je bilo tudi veljavno za selekcijo za italijansko prvenstvo 1994. Na koncu je bil prepričljivo najboljši Cupin jadralec na deski Paolo Kralj, ki si je s tem zagotovil tudi nastop na italijanskem državnem prvenstvu, ki bo na sporedu prihodnej leto. Od konca avgusta dalje so bila na sporedu tri tekmovanja, med katerimi je organizatorjem večkrat nagajalo vreme. Tako prve etape v Barko vij ah konec avgusta niso uspeli izvesti, veC sreče pa so imeli na naslednjih preizkušnjah. Tako so konec septembra izvedli štiri preizkušnje, od katerih sta bili dve veljavni za consko prvenstvo in dve za lestvico Open. Član JK Cupa iz Sesljana Paolo Kralj je brez težav zasedel prvo mesto, drugi je bil Luigi Gilli iz Lombardije, medtem ko je tretje mesto zasedel Tržačan Ezio Ferin. Tudi tretja in zadnja etapa Fun- board se je vršila v Marini Julii. Tokrat je južni veter krepko zapihal. Regata se je odvijala v umazanem in moCno razburkanem morju in je organizatorjem uspelo izpeljati kar šest preizkušenj. Vse so bile veljavne za consko prvenstvo. Ponovno je bil najboljši Cupin surfist Paolo Kralj, ki je s tem samo potrdil svojo premoč v kategoriji »funboard«. KONČNA LESTVICA 1. Paolo Kralj, 2. Alberto leralla, 3. Ezio Ferin. ■ NOVICE Še danes čas za vpis na balinarski turnir dvojk Drevi ob 19.30 zapade rok za vpis (po telefonu 226262 Maks KrižmanCiC, 214159 Aleksij Gulič, 214448 Balinarski krožek SD Polet) na balinarski turnir dvojk, ki ga pri reja balinarska komisija ZSSDI. Turnir bo od 15. do 18. novembra na pokritih baliniščih Pristaniških delavcev pri Brišcikih v večernih urah. Žrebanje parov bo jutri, informacije o žrebu pa zainteresirani lahko dobijo v soboto, 13. t. m. po telefonu 214159 ali 214448. V zvezi s turnirjem je treba še povedati, da ne sodi v okvir zamejskega balinarskega prvenstva. Obvestila ZSSDI sklicuje jutri, 12. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah 23. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR. SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t. m. 3. KRAŠKI SUHI SLALOM s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo Domu Brdina na Opčinah 11. in 12. t. m. od 18. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573. TPK SIRENA vabi elane in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 13. t.m., v gostilni SardoC v PreCniku. Rezervacije v društvu - Miramarski drevored 32, tel. 422696. SK DEVIN organizira zimovanje in silvestrovanje v Sappadi od 26. decembra do 2. januarja. Informacije in prijave na sedežu kluba v Cerovljah vsak torek od 20.30 do 22.30. Pojasnila dobite tudi na tel. 220423 Stojan do vključno 10. t.m. SK BRDINA organizira SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo 12. in 13. novembra od 18. do 21. ure ter 14. novembra od 17. do 21. ure. Zbiranje rabljene smučarske opreme bo 11. novembra od 18. do 20. ure. Na sejmu dobite informacije za zimovanje. Istočasno obveščamo člane, da bodo na razpolago izkaznice FISI. SK DEVIN obvešča, da so na razpolago še prosta mesta za zimovanje na Kronplazu (Brunico) od 2. januarja do 6. oziroma 8. januarja. Informacije in prijave na sedežu kluba v Cerovljah vsak torek od 20.30 do 22.30. Pojasnila dobite tudi na tel. 220423 Stojan. SK DEVIN obvešča, da bodo smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00 ure. Zamudniki se lahko še prijavijo. Za informacije tel. 201207 Gabry ali 220423 Sarah. Zaradi tečaja na plastični stezi v Nabrežini, odpadejo začasno kondicijski treningi v Cerovljah. NALOŽBE / VREDNOSTNI PAPIRJI Zanimiva je obveznica »osmica« Borut Istenič Da se trg vrednostnih papirjev razvija in hkrati postaja vse pomembnejši, je iz dneva v dan bolj opazno. Ce se ozremo na dogajanje na trgu vrednostnih papirjev zadnjih nekaj tednov, opazimo povečanje števila vrednostnih papirjev, ki kotirajo. Hkrati velja tudi ugotovitev, da so se teCaji obveznic po obdobju rasti ustalili, na vrsto pa so prišle delnice, katerih rast je po »dragi šoli« vlagateljev poleti v dobršni meri upočasnjena in previdnejša. Predvsem pa je pohvalno, da se večina teCajev oblikuje na podlagi večjega prometa. Zanimivost med vrednostnimi papirji, ki so se uvrstili v kotacijo v zadnjem Času, pa je prav gotovo državna obveznica, izdana kot nadomestilo zamrznjenim deviznim vlogam občanov. Obveznica, ki je dobila oznako za kotacijo »-RSL 8«, je anuitetna (ob izplačilu obresti se izplača tudi del glavnice) s petodstotno letno obrestno mero in polletnim izplačilom. Zahtevek za uvrstitev v kotacijo pa so namesto Republike Slovenije kot izdajatelja podale poslovne banke. Slednje so od svojih deviznih varčevalcev z diskontom odkupovale obveznice in tako po eni strani razveselile varčevalce, po drugi pa so same prišle poceni do kvalitetnega vrednostnega papirja za svoj portfelj. Emisija v velikosti slabih 97 milijonov nemških mark pa bo verjetno zagotavljala tudi dokaj visoko likvidnost in s tem realno ceno na borzi. Glede na donos, ki ga obljublja skozi obrestno mero, in zapadlost obvez bi bila obveznica za naš trg ta trenutek zanimiva pri tečaju okoli 80 odstotnih točk. Vendar se je na prvi avkciji izkazalo, da so nekateri pripravljeni za »osmico« plačati celo veC kot 90 odstotnih točk. Zanimivost, ki je ne gre spregledati, je izplačevanje obveznosti (kuponov) v konvertibilni valuti, hkrati pa je moC z njo poravnavati doplačilo dohodnine, nakup stanovanja ali podjetja (družbenega), dokup let do pokojnine. Vendar te dodatne ugodnosti lahko koristijo le »primarni« lastniki obveznice. Slednje so izdane v apoenih po 100, 500, 1.000 in 10.000 nemških mark. POSLOVANJE ZASEBNIH PODJETIJ / IZGUBE SO MANJŠE Med zasebniki so po ustvarjenih prihodkih trgovci še vedno na prvem mestu Slaba polovica teh podjetij ni imela zaposlenega niti enega delavca - Prihodki naraščajo mm 'ZASEBNIH ommornsmu ■ ■'•••. .-/.v,•,vav,-,y, y,v,v,-,-,-,-,-.-,-,-,-,v, v,-,v,v. v,-,y <« -TMT-V.V.V-V. v. •V. V.V.V.V.V.V.'.V.V.\ .'.V.V. V.'A*r»W .V.V.V. V.V. . V,'.V. .V.'.V.V.'.V.V.'.V. v.v. .* ^^^v!V,VAV<\\V>V»\ViV«V.V.V.V,V.V>V,\%\ViVTiVV>VtV,V.V,V<>V.V<;.ViV,V>Vi\V>V,V.V,. * • -V,V,V.\V.V.\V.V,\V,V|,,V.\V.V,V.V.\ *^^*V*VV>VA*AVVAViVVfrVtVVa ■"•'''A’.4,1 “A'. 'Ay. - .;.;. A-A'.VA*.*A‘AVA*.VA”AVA\'.'A-AV.'A •X‘X X;;xA‘'.‘X*X'X";-x'x"x*:-!'i'X‘:-:'X’x>:'x'i'X";'; * lli A--VA- ^.[.'■»/AV.JAJ.VAJAVAVAV.VAVAJ.VA*;*.*;«;* «';’i'X‘i'X'X'r,;’X'X,r'X'X‘r,i';,X’X’X'X,X'r'X*x! Bi'X'X*x,;-x-X‘i,x-!'X‘rjX->M,;‘'.';,>x-X'X'M-x- 5f A'A’.'.'.“A"AT., v.',’ ■4!,X,M‘:*X'M‘X,’‘M'I’X,!‘MO‘X‘X,X‘ ■•x-;':':-x-:'X,X'/:,:,:4X'X,:,:':-:'X':'X'>:'X':->:.x l:‘:;:4xffix*:ox^ • • • v. v, v»v. ;.;.;AyAvX.v;y'TATA;ATARvX.y,'vX\yjj IvA,'AVAVA,Mi'AVAVAvMvi’AAVA'AvM'| ;rA,;»y,v.v.v,v, v, v,4,*,v/. ■'X';\'X'riX"X';,X'/X,i'X'X|X’X'A-Xv'>X'jX' rnimmmšim lili 'M ['X'>;’a'a':tXvXX j KO/>Xviv.;Xv‘;’>; pvTvIvRvIvTJ ffl' g; H'.V.V.V.V.V.V.’.',V H*,,. v.v S ; ; J- 4 ^ ^ g' PiihoAi Octw5 milijona ton letno. Za Španijo bi to pome-o tudi izgubo 9500 delovnih mest. (Reuter) EVROPSKI DENARNI INSTITUT / PREDSEDNIK JE ZA ZDAJ BOLJ REDKOBESEDEN Lamfalussy priporoča skrben premislek o enotni valuti Od vlod dvanajsterice pričakuje usklajeno gospodarsko politiko BASEL - Evropski monetarni inštitut (Emi), zametek Evropske centralne banke, bo imel svojo prvo sejo upravnega odbora v Frankfurtu januarja pod predsedstvom novo izvoljenega predsednika Alexandra Lamfalussyja. Upravni odbor pa se bo vseeno sestajal v Banki za mednarodne poravnave (-BIS) v Baslu, dokler ne bodo do kraja opremljeni njeni novi prostori, kot so novinarjem povedali pri BIS. Evropski monetarni institut bo nadomestil nekdanji Komite ES, ki so ga sestavljali guvernerji centralnih bank, ki se je navadno vsak drugi torek sestajal na sedežu Banke za mednarodne poravnave. Lamfalussy je zavrnil kakršenkoli komentar o tem, kdo utegne biti izvoljen za podpredsednika Emija, in dodal, da mora biti v skladu s statutom te ustanove in vsekakor priti iz vrst guvernerjev ene od Članic dvanajsterice. Predsednik Bundesbank Hans Tietmeyer je namreč prejšnji mesec omenil, da bi to utegnil biti predsednik nizozemske centralne banke Wim Duisenberg. Po enodnevnenm sestanku guvernerjev centralnih bank Evropske unije (EU) Duisenberg prav tako ni hotel dati nobene izjave. Lamfalussy tudi ni želel komentirati poročila, ki ga je izvrtal Financial Times v sredo in v katerem je obljubil v svojih pisnih odgovorih elanom Evropskega parlamenta, da bo strog kritik neuravnoteženih gospodarskih politik dvanajsterice. Predsednik bodočega Evropskega monetarnega inštituta Alexander Lamfalussy je v sredo tudi izjavil, da se mu zdi leto 1997, v katerem naj bi prišlo do enotne valute Evropske unije - »neverjetno«. »Ta rok se zdi neverjeten, niso pa neverjetni dogovori, do kakršnih je prišlo med Nemčijo in Nizozemsko,« je povedal na zaslišanju v Evropskem parlamentu. Nizozemska in Nemčija sta sklenili dvostranski sporazum, po katerem bosta ohranjali svoji valuti znotraj 2, 25-odstotnega razpona v Evropskem tečajnem mehanizmu (ERM), kjer se druge valute lahko gibljejo v okviru 15 odstotkov navzgor ali navzdol. Finančni ministri EU so se po veC kot letu dni priti-, skov na tržiSCu denarja morali odločiti 2. avgusta letos, da bodo razširili dosedanje tečajne okvire. Lamfalussy upa, da se bo mogoče vrniti v tesnejše okvire ERM, vendar ni želel povedati, kdaj naj bi se to zgodilo. »Potrebujemo vsaj še eno leto ali veC, preden bomo lahko v tem smislu predložili nove smiselne predloge,« je izjavil Lamfalussy. (Reuter) Alexander Lamfalussy: Enotne valute ne bo tako kmalu (Telefoto: AP) »Ne verjamem, da bi se bilo pametno ah celo zaželeno zatekah k administrativnim instrumentom, četudi bi se h nanasah na kontrolo kapitala ali na davke,« je izjavil Lamfalussy Komisiji Evropskega parlamenta. »Glavna obramba zoper Spekulacije je kredibilna politika,« je izjavil Komisiji, ki jo je parlament pooblastil ob njegovem imenovanju. Na vprašanje, kaj meni o morebitni reformi Evropskega tečajnega mehanizma, je Lamfalussy menil, da bi bil poenostavljen in nestvaren cilj, Ce bi se skušah vrniti nazaj v nekdanje ožje okvire, prav tako pa ni naklonjen mnenju, da bi morah to vrnitev Časovno opredeliti. »Se zmeraj potrebujemo nekaj Časa za zelo skrben premislek, kakšne bi bile lahko negativne posledice taksne odločitve. Zaenkrat Se ne morem povedati, kakšni so izsledki mojih analiz, niti ne, ah je trenutno to sploh izvedljivo,« je izjavil Lamfalussy. Poudaril je, da je tečajna stabilnost poglavitna prioriteta, njej pa sledi nadzor nad posojili za javno porabo. Finančni ministri dvanajsterice so se po veC kot letu dni tržnih pritiskov 2. avgusta odločili, da bodo zrahljali tečajno mrežo in razprh robove fluktuacij od nekdanjih 2,25 oziroma šestih odstotkov na 15 odstotkov. Tega dne tudi niso sprejeli nobenega sklepa o tem, kako in kdaj bodo prenovili ERM, ki je poglaviten instrument, s katerim naj bi EU dosegla svoj cilj enotne valute. (Reuter) EVROPSKA UNIJA / MARSIKATERI SPORAZUM JE SE VEDNO LE MRTVA ČRKA NA PAPIRJU Evropa še odkriva, kaj je skupni trg Voditelji držav članic Evropske unije so prejšnji mesec v Bruslju pripravili izhodišča za sporazum o blagovnih znamkah, kije eden od odločilnih pogojev za uveljavitev dogovora o enotnem evropskem trgu brez meja Avstrija se pogaja za vstop v Evropsko unijo (Foto: Jože Suhadolnik) Stopnja brezposelnosti v državah Evropske unije (do pred kratkim smo jo imenovah Evropska skupnost) je septembra dosegla 10,6 odstotka in se je v primerjavi z avgustom (10,5) rahlo povečala. Podatek je vCeraj objavil Evropski statistični urad Eurostat. Stopnja brezposelnosti po državah v odstotkih Država September Avgust September 1992 Belgija 9.7 9.6 8.3 Danska 10.6 10.5 9.6 Nemčija 5.9 5.7 4.6 Španija 21.4 21.2 18.3 Francija 11.0 10.9 10.1 Irska 18.3 ■18.2 18.2 Italija 11.2 11.1 10.4 Luksemburg 2.8 2.6 2.1 Nizozemska - 8.4 6.6 Portugalska 5.0 5.0 4.7 Britanija 10.3 10.3 10.1 Povprečje EU 10.6 10.5 9.5 BRUSELJ - Skoraj leto dni po uradnem začetku ostaja naloga enotnega tržišča Evropske unije (EU) še zmeraj nedokončana na ključnih področjih, kakšno predstavljajo mejne kontrole prehoda potnikov, pokojninski skladi in celo obdavčitev rabljenih avtomobilov. Ena temeljnih sestavin tega programa - prosto gibanje ljudi - po vsej verjetnosti ne bo zaživela pred februarjem, in še takrat jo bo uveljavilo samo devet Članic dvanajsterice, saj Velika Britanija, Irska in Danska niso zagotovile svojega podpisa pod šengenski sporazum, s katerim bodo odpravih pregledovanje potnih listov ob prehodu notranjih meja. Članice dvanajsterice se še vedno obotavljajo s sprejemanjem zakonodaje enotnega tržišča, ki je vsaj teoretično odpravila meje za blago, storitve in kapital za 345-milijon-sko tržišče z letošnjim 1. januarjem. Za izpopolnitev in nemoteno delovanje enotnega tržišča se ministri Evropske unije redno sestajajo v Svetu za notranje tržišče, kjer obravnavajo vrsto pogosto visoko tehničnih vprašanj. Omenjeni Svet se bo sestal tudi v Četrtek ob razpravi o vprašanjih, ki zadevajo blagovne znamke Evropske unije in varnostne standarde za opremo, ki bo uporabljena v nevarnih okoljih, kot so na primer rudniki. Nekateri diplomati so prepričani, da bi posamezna tehnična vprašanja lahko obravnavali na nižjih ravneh ah jih celo prepustili posameznim državam. »Ministre Čakajo nujnejše stvari kot prepir o tem, kakšna bo oblika sedežev na traktorjih, v zvezi s katerimi obstajajo različni pred- pisi,« je izjavil eden od diplomatov. Toda medtem ko se Članice dvanajsterice na eni strani pritožujejo nad prevelikim vmešavanjem Bruslja, po drugi strani pogosto zahtevajo od Evropske komisije takšna pravila, ki bi njihovim izdelkom zagotovila prost dostop na vsa tržišča EU, kar je vsekakor zahteva, ki skuša pomiriti protekcionizem z odprtostjo tržišč. Evropska komisija je tako proti svoji volji septembra predlagala pravila za tržišče zlata in drugih dragih kovin, saj so tako od nje zahtevale posamezne vlade Članic. Voditelji EU so na bruseljskem vrhu prejšnji mesec tlakovali pot za sporazum o blagovnih znamkah EU, ki je eden odločilnih korakov na poti k programu enotnega tržišča, z ustanovitvijo urada s sedežem v Sapaniji, ki bo odločal o tem. Odločitev o sedežu je bila sestavni del obsežnejšega barantanja, katerega posledica je tudi odločitev, da bo sedež Evropskega monetarnega inštituta, predhodnika Evropske centralne banke, v Frankfurtu. Ob celi vrsti drugih občutljivih vprašanj pa je še zelo daleč do soglasja. Vsa prizadevanja Belgije, ki do konca leta predseduje EU, da bi dosegla vsaj najnižjo stopnjo soglasja o davkih na prihodek od obresti, s katerim bi preprečila odliv kapitala v davčni raj, kakršnega predstavlja Luksemburg, so bila zaman. Podobno se je zgodilo tudi z načrti o enotnem davku na dodano vrednost za rabljene avtomobile, ki bi državljanom EU omogocih boljšo izbiro ob ugodnejših cenah na vsem območju dvanajsterice. »Absurdno bi bi- lo govoriti, da notranje tržišče že obstaja v Času, ko se državljani EU še ne morejo prosto gibati ali kupovati, kar bi si želeli in kjerkoli bi si to želeli, kot to lahko počno v svojih lastnih državah,« je pripomnil prej omenjeni diplomat. Velika Britanija je zavrla sprejem tega sporazuma z zavrnitvijo davka na dodano vrednost pri umetniških delih, ki so bila prav tako vključena v predlogu, v strahu, da bi to negativno vplivalo na londonsko dražbeno tržišče. Drugi predlog, s katerim bi dopustih, da bi vodih in upravljali pokojninske sklade na ravni Evropske unije ter s tem zagotovili upokojencem boljše pokojnine, se prav tako počasi prebija, ker se posamezne vlade držav Članic bojijo, da bodo tako izgubile nadzor nad svojim premoženjem. Diplomati so prepričani, da so vsi ti problemi nastah zato, ker so določila o enotnem tržišču EU stopila v veljavo, preden so bili doseženi pogoji zanje, na primer skupna fiskalna in socialna politika. Pomanjkanje socialne politike, ki bi bila utemeljena na ravni EU, se odraža tudi v neprestanem zastoju pri predlogu o nujnosti oblikovanja zakonskega okvira, ki bi posameznim podjetjem dovolil, da se preoblikujejo v »evropske družbe«. To pobudo, ki visi v sraku že veC kot 20 let, sta zavrh Nemčija in Velika Britanija v zvezi z vprašanjem o soudeležbi delavcev pri odločitvah vodstev podjetij. Nemčija ugovarja britanski zamisli, da bi morali to vprašanje urediti z »gentlemanskim sporazumom«, saj se boji, da bi se nemška podjetja zaCela premeščati na trži-šCa, ki jih zaznamuje manj toga socialna politika. V iskanju rešitev se bo Svet s temi vprašanji znova spopadel v Četrtek. Amelia Torres / Reuter GOSPODARSTVO NA VZHODU Na meji med trgom indižavo JONATHAN LYNN / REUTER DUNAJ - Štiri leta po padcu komunističnih režimov v Vzhodni Evropi volilci doživljajo pot napredka v tržno gospodarstvo in perspektive za gospodarsko rast s precej mešanimi občutki, saj pri njih naraSCa razočaranje ob neizprosnih reformah in njihovi okrutnosti. V večini vzhodnoevropskih držav, ki so zaCele svoje reforme, so že položeni temelji tržnega gospodarstva. Delež zasebnega sektorja v gospodarstvih vzhodnoevropskih držav zdaj zavzema od 18 odstotkov v Bolgariji do veC kot 50 odstotkov na Poljskem, Ce se opremo na uradne ocene posameznih držav. Od leta 1989 do leta 1993 se je bruto domači proizvod vzhodnoevropskih držav skrčil za 23 odstotkov, kot navaja Dunajski institut za primerjalne gospodarske Študije. »S tem se v tem prehodnem procesu Se povečuje nevarnost vračanja nazaj,« je izjavil madžarski minister za mednarodne gospodarske odnose Bela Kadar v svojem predavanju o Vzhodni Evropi, ki ga je imel pred kratkim. »Madžarska je že dosegla tisto točko, s katere ni veC poti nazaj,« je hitro dodal ob napovedih za gospodarsko rast v prihodnjem letu. Upanje, da bo na celotnem območju Vzhodne Evrope v naslednjem letu zares prišlo do gospodarske rasti, je precej prizadela recesija v Zahodni Evropi, ki se je spremenila v poglavitno tržišče evropskega Vzhoda. »Precej depresivna podoba, ki jo razbiramo iz najnovej-sih podatkov, izvira iz upadanja izvoza na Zahod,« meni John Flemming, vodilni ekonomist pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki je bila ustanovljena za pomoč temu območju. Po njegovih ocenah se je izvoz samo v letošnjem letu zmanjšal za 20 do 25 odstotkov. Vzhodnoevropske stroškovne in cenovne prednosti temu področju niso pomagale obdržati tržnega deleža na Zahodu, kot so sprva pričakovali. Vseeno pa bo Vzhodna Evropa pridobila takoj, ko se bo Zahodna Evropa izvlekla iz recesije, kar naj bi se predvidoma zgodilo prihodnje leto,« je dejal. Izhodiščni položaj različnih vzhodnoevropskih držav je seveda hudo različen. Nekdanja Ceho-slovaska je od nekdanjega komunističnega režima podedovala nizko inflacijo in majhne dolgove do tujine. Poljska je že zašla v obdobje hiperinflacije s precejšnjim padcem obsega proizvodnje in obremenjena z visokim zunanjim dolgom; vse to je zahtevalo uvedbo ostrejših ukrepov, vse do »-Sok terapije«. Gospodarska proizvodnja je precej nihala od leta 1989. Po napovedih bo v Evropi v letošnjem letu poljsko gospodarstvo najbolj prosperiralo, pravi razcvet pa naj bi doživelo leta 1994. Tudi CeSki ministri zagotavljajo, da njihova država že postopoma okreva. Madžarska se utegne že drugo leto srečati s stagnacijo, prav tako je verjeten tudi nadaljnji padec rasti v Bolgariji in Romuniji. Za zagovornike korenitih reform zagotovo ne bo posebno presenečenje, da Poljska in Češka napredujeta tako dobro, saj gre za državi, ki sta se moCno angažirali pri izvedbi svoje gospodarske politike. Na Madžarskem, kjer so se gospodarske reforme zaCele že pred 25 leti, Se pod vladavino komunistov, pa so se oblasti odločile za veliko bolj postopen pristop, medtem ko so komunistični uradniki in politiki v Bolgariji in Romuniji gospodarsko rast upočasnili. Kljub temu pa so poljski volilci septembra, po štirih letih »Sok terapije« znova izvolili na oblast komuniste in njihove zaveznike. Nekdanji komunisti, ki so si pridobili podporo novih podjetnikov, zagotavljajo, da bodo Se naprej podpirali tržne reforme, veC poudarka pa bodo namenili socialni blaginji. Poljske volitve in nasilje v Moskvi so vseeno prisilile zahodne voditelje k ponovnemu razmisleku o tem, kakšen je pravzaprav učinek vsiljevanja strogih stabilizacijskih programov, kakršne zagovarja Mednarodni denarni sklad (-MDS) v Vzhodni Evropi. »V Rusiji in mislim, da tudi drugod, moramo spodbuditi MDS k večji politični občutljivosti ob tistih reformnih korakih, ki jih sam zagovarja, tako da ob diskreditirani državnoplanski gospodarski politiki ne bo potrebno z umazano vodo izliti tudi novorojene demokracije,« je pred kratkim izjavil ameriški svetnik za nacionalno varnost Anthony Lake. Bela Kadar je prepričan, da se je Madžarska izognila stavkam in socialnim nemirom prav zaradi postopnega pristopa k reformam. V Romuniji, kjer si leva vlada prizadeva vpeljati nadzor nad gospodarstvom ter prevzeti oblast nad bankami, se zdi, da so reforme zastale. »Sok terapija je povsod dokazala, da je zgolj v besedah, zaradi Cesar ne more pridobiti zares dejavne podpore,« je izjavil predsednik Ion Ilie-scu, nekdanji komunist, ob začetku nedavne kampanje v podporo zasebnim podjetjem. Realni odstotki sprememb v bruto domačem proizvodu (podatki Dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske primerjave) 1992 1993 1990-93 Ceska -7,1 0,0 -21,2 Slovaška -7,0 -7,0 -25,1 Madžarska -4,5 -2,0 do -4,0 -21,4 Poljska + 1,0 +4,0 -14,2 Bolgarija -7,7 -5,0 -29,6 Romunija -15,4 -5,0 do -7,0 -36,4 Hrvaška -23,6 -10,0 -46,3 Slovenija -6,0 -1,0 -18,5 Srbija/Cma gora -27,0 * TEČAJI Četrtek, 11. novembra 1993 m 10. novembra 1993 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka 75,00 75,35 75,55 10,50 10,74 7,60 7,76 Avtohiša Ljubljana* 75,55 10,65 10,75 7,70 7,80 Ažur Grosuplje 75,55 75,75 10,67 10,75 7,70 7,77 Banka Vipa Nova Gorica 75,10 75,44 10,58 10,69 7,67 7,74 Bela vrtnica Ljubljana 75,20 75,90 10,60 10,75 7,60 7,80 Bobr Fužine 75,50 75,80 10,65 10,75 7,70 7,80 BTC Sežana 74,80 75,50 10,50 10,70 7,60 7,73 BTC Ljubljana 74,80 75,50 10,45 10,60 7,50 7,70 Come2us* 75,50 75,75 10,66 10,75 7,70 7,77 Dom caffe Domžale* 75,45 75,80 10,70 10,79 7,65 7,85 Emona Globtour Ljubljana* 75,41 75,87 10,68 10,76 7,63 7,74 Eros Ljubljana* 75,60 75,80 10,68 10,75 7,70 7,75 Eros Kranj* 75,60 75,80 10,68 10,75 7,70 7,75 Eurotours Ljubljana 75,20 75,65 10,60 10,75 7,65 7,80 75,00 75,75 10,40 10,70 7,65 7,80 Hida 75,65 75,70 10,70 10,75 7,73 7,77 Hipotekarna banka Brežice* 75,00 75,50 10,63 10,73 7,60 7,75 Hram Rožice Mengeš 75,25 75,60 10,71 10,78 7,74 7,80 llirika Slovenj Gradec 75,12 75,50 10,58 10,69 7,63 7,76 Ulrika Postojna 75,00 75,53 10,50 10,64 7,63 7,73 llirika Sežana 75,40 75,45 10,60 10,68 7 70 7,75 llirika Jesenice 75,10 75,48 10,60 10,67 7,64 7,74 Idila Sečovlje* 75,15 75,55 10,50 10,69 7,60 7,75 Italdesign Nova Gorica 75,10 75,45 10,57 10,70 7,66 7,75 Invest Škofja Loka 75,25 75,80 10,65 10,75 7,62 7,79 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 75,55 74,90 75,70 75,75 10,68 10,65 10,78 10,72 7,70 7,61 7,78 7,80 Kompas Hertz Celje* 75,20 75,45 10,65 10,75 7,64 7,74 Kompas Hertz Velenje* 75,20 75,65 10,65 10,75 7,64 7,74 Kompas Hertz Idrija* 75,20 75,65 10,65 10,75 7,64 7,74 Kompas Hertz Tolmin* 75,20 75,65 10,65 10,75 7,64 7,74 Kompas Hertz Bled* 75,20 75,65 10,65 10,75 7,64 7,74 Kompas Hertz Nova Gorica* 75,20 75,65 10,65 10,75 7,64 7,74 Kompas Hertz Maribor* 75,20 75,65 10,65 10,75 7,64 7,74 Kompas Holidays 75,50 75,65 10,60 10,75 7,60 7,80 M'A'".. " Kreditna banka MB d.d.* 73,99 75,55 10,52 10,74 7,57 7,80 fg :: LB d.d. Ljubljana 75,49 75,84 10,68 10,78 7,69 7,76 LB splošna banka Celje 74,40 74,16 75,70 10,47 10,76 7,54 7,75 LB splošna banka Koper* 75,65 10,42 10,68 7,50 7,74 LB Dolenjska banka d.d. NM LB banka Zasavje, Trbovlje 74,40 75,75 10,50 10,77 7,60 7,76 74,20 75,40 10,55 10,72 7,60 7,72 LAV S jviMiij:?'' '■ :k Llbertas Koper 75,10 75,50 10,53 10,69 7,69 7.79 Ma Vir HHa 75,80 10,60 ■MHI 10,77 7,70 7 85 Madai Nova Gorica, Šempeter* 75,30 75,60 10,58 10,70 7,69 7,74 Medla* 75,50 75,75 10,65 10,75 7,70 7,78 Moneta Invest 75,57 75,70 10,68 10,75 7,72 7,76 Niprom l II Ljubljana 75,50 75,65 10,69 10,75 7,74 7,79 Otok Bled 74,97 75,72 10,60 10,73 7,5! 7,71 Petrol* 75,65 75,70 10,67 10,70 7,73 7,76 Pigal Solkan* 75,20 75,65 10,52 10,75 7,63 7,74 Pigal Kobarid* 75,10 75,65 10,50 10,73 7,61 7,72 Pigal Obutek* 75,20 75,65 10,52 10,75 7,63 7,74 Pigal Diskont* 75,10 75,65 10,48 10,74 7,61 j y2 Pigal Vrhnika* 75,55 75,80 10,55 10,75 7,64 7,75 Pigal Ilirska Bistrica* 75,10 75,60 10,48 10,74 7,62 7,72 Pigal Koper* 75,25 75,65 10,52 10,75 7,63 7,73 Rigal Avtopivon* 75,20 75,65 10,52 10,75 7,43 7,74 Poštna banka Slovenije* 73,85 75,39 10,30 10,69 .-v,-,-j,;.:, ja 7,41 7,74 Probanka Maribor 74,65 75,55 10,58 10,75 7,57 7,77 Prlmarlo Ljubljana 75,40 • 75,55 10,64 10,68 7,73 7,77 Publikum Ljubljana 75,50 75,54 10,68 10,71 7,73 7,76 Publikum Celje 75,10 75,38 10,63 10,68 7,50 7,75 Publikum Krško 75,00 75,70 10,50 10,75 7,55 7,77 Publikum Maribor 74,90 75,24 10,57 10,66 7,58 7,79 Publikum Metlika 75,00 75,60 10,45 10,75 7,55 7,75 Publikum Mozirje 75,10 75,38 10,50 10,71 7,60 7,75 Publikum Novo mesto 75,00 75,60 10,45 10,75 7,55 7,75 Publikum Tolmin 75,10 75,35 10,54 10,65 7,64 7,74 Publikum Sevnica 75,00 75,50 10,57 10,72 7,60 7,75 Publikum Šentilj 74,00 75,39 10,35 10,70 7,55 7,79 Publikum Šentjur pri Celju 75,10 75,50 10,60 10,68 7,50 7,70 Publikum Trebnje 75,05 75,60 10,55 10,73 7,62 7,76 Publikum Žalec 75,10 75,40 10,60 10,68 7,50 7,70 Roja Ljubljana 75,40 75,75 10,55 10,75 7,55 7,85 Sit-on Ljubljana 75,20 75,50 75,60 10,60 10,70 7,70 7,80 Sonce Ljubljana 75,70 10,64 10,75 7,70 7,72 Shalaby Koper 75,10 75,30 10,50 10,65 7,69 7,74 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 75,60 75,95 10,55 10,70 7,45 7,80 Slovenijaturistžel, p. MB* 75,00 75,40 10,56 10,65 7,40 7,70 Slovenijaturist Jesenice 75,00 75,44 10,55 10,65 7,62 7,74 Slovenska Investicijska Banka 75,00 75,90 10,50 10,75 7,40 7,78 Slovenska pos. in hra. Kranj Slovenska pos. in hra. Bled 73,40 75,30 75,70 75,50 10,65 10,65 10,73 10,73 7,70 7,70 7,79 7,79 Slovenska pos. in hra. Tržič 75,30 75,50 10,65 10,73 7,70 7,79 SKB d.d.** 74,76 75,11 10,63 10,67 7,66 7,70 SZKB d.d. Ljubljana 75,35 75,75 10,52 10,69 7,67 7,79 Špacapan Komen 75,21 sMpaaHHKt 75,53 10,58 10,73 7,67 7.74 Tartarus Postojna 74,44 75,52 10,45 10,65 7,56 7,73 Tentours Domžale 75,30 75,60 10,65 10,80 7,70 7,85 UBK banka 75,00 75,60 10,55 10,73 7,65 7,80 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * , MENJALNICA HIDA _ 661/ BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 219 z dne 10. novembra 1993 — Tečaji veljajo od 11.11.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 82,9178 83,1673 83,4168 Avstrija 040 šiling 100 1044,8029 1047,9467 1051,0905 Belgija 056 frank 100 342,5607 343,5915 344,6223 Kanada 124 dolar 1 95,0823 95,3684 95,6545 Danska 208 krona 100 1843,2294 1848,7757 1854,3220 Finska 246 marka 100 2150,0057 2156,4751 2162,9445 Francija 250 frank 100 2107,3876 2113,7288 2120,0700 Nemčija 280 marka 100 7347,9347 7370,0448 7392,1549 Grčija 300 drahma 100 — 51,4798 51,6342 Irska 372 funt 1 — 174,8912 175,4159 Italija 380 lira 100 7,5353 7,5580 7,5807 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 2,0000 — Japonska 392 jen 100 116,0239 116,3730 116,7221 Nizozemska 528 gulden 100 6548,8467 6568,5524 6588,2581 Norveška 578 krona 100 1686,3510 1691,4253 1696,4996 Portugalska 620 escudo 100 71,7893 72,0053 72,2213 Švedska 752 krona 100 1514,4093 1518,9662 1523,5231 Švica 756 frank 100 8338,4362 8363,5268 8388,6174 Velika Britanija 826 funt šterling 1 182,8901 183,4404 183,9907 ZDA 840 dolar 1 124,3197 124,6938 125,0679 Evropska Skupnost 955 ECU 1 140,5109 140,9337 141,3565 Španija 995 peseta 100 91,5553 91,8308 92,1063 ^ '■ t:.;.'. 1 '' 'v m ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 11. NOVEMBRA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUARJA 1994: 1.300,000 707,960 729,310 1.437,270 108,9169% 112,2015% 110,5592% 130,000 70,796 72,931 143,727 10. NOVEMBRA 1993 v srr za i 00HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 1,80 2,80 Eros Kranj 2,10 2,50 Hida 2,10 2,40 Hipotekama banka Brežice 1,90 2,60 llirika Jesenice 1,80 2,50 llirika Sežana 1,80 2,50 Kreditna banka Maribor 1,60 2,40 LB Dolenjska banka NM 1,30 1,90 LB banka Zasavje, Trbovlje 2,50 Otok Bled 1,50 2,05 Publikum Celje 1,65 2,20 Shalaby Koper 1,70 2,50 10. NOVEMBER 1993 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1620,00 1670,00 nemška marka 967,00 987,00 francoski frank 276,00 284,m holandski gulden 857,00 883,00 belgijski frank 44,90 46,30 funt šterling 2395,00 2467,00 irski šterling 2280,00 2350,00 danska krona 241,00 248,00 grška drahma 6,20 7,00 kanadski dolar 1243,00 1281,00 japonski jen 15,00 15,50 švicarski frank 1090,00 1124,00 avstrijski šiling 136,50 140,80 norveška krona 221,00 227,50 švedska krona 200,00 205,00 portugalski escudo 9,00 9,60 španska pezeta 11,50 12,20 avstralski dolar 1080,00 1118,00 madžarski fiorint 12,00 16,00 slovenski tolar 12,40 13,10 hrvaški dinar 0,13 0,18 ZVEZA BANK CELOVEC 9. NOVEMBRA 1993 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,6500 12,1500 kanadski dolar 8,9500 9,3500 funt šterling 17,2000 18,0000 švicarski frank 781,0000 811,0000 belgijski frank 32,5000 33,5500 francoski frank 197,5000 205,5000 holandski gulden 613.5000 637,5000 nemška marka 689,7000 715,7000 italijanska lira 0,7000 0,7400 danska krona 172,0000 179,0000 norveška krona 157,5000 164,5000 švedska krona 141,5000 148,5000 finska marka 200,5000 210,5000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta japonski jen 8,6000 10,7000 9.1000 11.1000 slovenski tolar 9,2000 9,7000 hrvaški dinar 0,00 0,060 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih Treh pa za 1 enoto valute. | Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 10. NOVEMBER 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1625,00 1670,00 nemška marka 966,00 986,00 francoski frank 276,00 ' 286,00 holandski gulden 856,00 876,00 belgijski frank 44,90 46,40 funt šterling 2395,00 2445,00 irski šterling 2280,00 2330,00 danska krona 241,00 248,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1240,00 1275,00 švicarski frank 1095,00 1115,00 avstrijski šiling 136,70 140,70 slovenski folar 12,90 13,40 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo odi 1. novembra 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni «. prodajni šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 konkre trgu de 1075,8095 2169,9288 7566,0000 7,7589 188,3177 128,0092 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 1077,9424 2174,2308 7581,0000 7,7743 188,6911 128,2629 !no odstopanje togovor. Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ih ie možno 75,40 75,68 odstopani« 75,70 75,93 ). Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11. novembra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM tF so dalo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e. 75,65 75,61 75,60 75,55 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati ppA dl 9S mio ui ■■9PXU 9po 9P'0l 9#7 '£DT6 Zoq ZPT8 :paq SZoq f,ox9 lalnljopou ijag zpre P poxi 80)1 90 g z/7 "'S' D[\[gop'"g -Diojsoid DSayfsiAauom ooa UDAjsn o^dj is l[mq gag j go-g +£aTP 9^1 :pjT£ pf--'Z 'dozo/ /Djrarp/D ur r/rur/ S du ogopoid pqop 'Djauig [DAOAjiz at ogucigodoj gS z sJS /s/'j oSaj -aq iza;od od o/mr/c/ZDj al as imai du oSauio aluodfi Z aSojou Aapsag jopA at as mio ur go-g gipj ;£D'/ atnliopou ouoiSiaua opjz iaqosig 90 gqx"9 d/v Sqo"'9 'oSauig oSa}soid piAofiaAn gnAotuamoz od gaz gag gq-g pg)i gjS g gJE po-p go pq e pS £PXZ DAilioiidaid at npig uiaurump du D§a[aq ;soupaid ui j-.gfTZ 9fS"'l °N 8 g d Sagi oza;od s atnzogop lagosij maoogugs mmio pou dozo/ oSajag oomaig laSoiou Aagsag STARA LJUBLJANA Vera Senica Zapleti s prometom se vlečejo že stoletja Tudi kamniti odbijači so bili nekoč del mestne prometne ureditve V srednjem veku so bile ceste v izredno slabem stanju, tako da je bil promet po njih zelo težaven. Večino blaga so tovorili na konjih in mulah. Na cesti so bili vsakdanji pojav tudi jezdeci, kajti pešačili so le revni in romarji. Tudi ženske so jezdile ali pa potovale v nosilnicah kakor stari, bolehni in slabotni. Na posamezne pokrite vozove naletimo šele v 15. stoletju. Vozovi so bili tedaj v navadi le na dvoru, celo plemstvo jih v začetku ni smelo uporabljati. Se v času Valvasorja so bile kočije zelo redke in tudi on se čudi »pomehkuženju«, da so se nekateri bogatini začeli v njih prevažati po mestu. Najobširnejši prostor v Kamniti odbijač na Bregu (Obe fotografiji: D. Andjelič) Ljubljani, utesnjeni z obzidjem, je predstavljal Novi trg, ki je bil v neposredni bližini takratnih carinskih skladišč pristanišča na Bregu. Trg je bil pogosto tako zatrpan z blagom, da je bil prevoz čezenj onemogočen. Tudi vožnja s kočijami po ozkih, mnogokrat z rokodelskim blagom založenih ulicah je bila pogosto neizvedljiva ali zelo nevarna, zlasti če se je gospodarju na kočiji mudilo ali pa se je želel le postavljati pred meščani. Prehitro vožnjo po mestu je oblast pogosto poizkušala prepovedati. Leta 1786 so po mestnem bobnarju razglasili, da ne sme noben kočijaž prehitro voziti skozi mesto in predmestje, sicer ga bodo potegnili s »kozla«, zaprli in kaznovali. Previdno so morali voziti predvsem takrat, ko so bile v mestu predstave, veseloigre in komedije, plesi ali druge javne prireditve. Predvidevalo se je, da meščani ob takih priložnostih radi malo pregloboko pogledajo v kozarec in so zato tudi neprevidni na cesti. Ce se kočijaž ni držal takratnih prometnih navodil, ga je seveda doletela ustrezna kazen. Pri vojaški bolnišnici je leta 1786 straža ustavila kmečki voz zaradi prehitre vožnje. Vozniku je zato grozilo štiriindvajset ur ječe. Ker se je hotel temu izogniti, se je nad stražo spravil z bičem. Straža ga je hitro ukrotila in mu naložila še javno bičanje z desetimi udarci. Policijski red za Ljubljano iz leta 1790 pa je ko-čijažem in tudi drugim voznikom določal petindvajset udarcev s palico kot kazen za prehitro vožnjo po mestu. Kočijaži so morali po mestu vedno voziti po sredini ulice ali mostu, nikoli preblizu hiš ali zidov. Ker so bili vozniki v ozkih mestnih ulicah pogosto neprevidni, so velikokrat poškodovali vogale mestnih hiš. Zato so meščani začeli obnje postavljati t. i. vogelnike ali kamnite odbijače, ki naj bi hišo oziroma njen vogal branili pred kočijami. Nekaj takih vogelnikov je še danes ohranjenih v starem delu mesta. Enega lahko vidimo na Gornjem trgu na ovinku v Ulico na grad. V kamen je vklesana letnica 1668 in nemški napis: »Ce boš pravičen, se ti ni treba bati nikogar.« Podoben vogelnik lahko vidimo tudi na Bregu, ob vhodu v Križevniško ulico. Ob stiku Krakovske in Kladezne ulice pa je bil odbijač nekoč pokrit s štirikotno ploščo in je služil kot sramotilni oder za obsojence križevniške zemljiške gospode. Tlakovanih ulic in trgov Ljubljana dolgo ni poznala, zato vožnja po neurejenih ulicah ni bila prijetna in udobna. Hudo je bilo zlasti od dežju, ko se je po njih valila umazana kaša in jih je bilo treba prečkati po leseni brvi ali pa skakati s kamna Odbijač na Gornjem trgu na ovinku v Ulico na grad na kamen. Sredi 18. stoletja bi moral vsak meščan urejati in vzdrževati prostor pred svojo hišo. Ker pa so meščani zelo radi čakali drug na drugega, je bila urejenost ulic še vedno zelo pomanjkljiva. Tlakovane so bile le ulice okrog škofije in mestne hiše in odtočni cestni jarki z okroglim savskim prodnim kamenjem s t. i. mačjimi glavami. Zaradi že opisanih slabih prometnih razmer v mestu so si podjetni meščani, po zgledu drugih evropskih mest, omislili nosilnice, ki so prišle prav ob slabem vremenu. Tudi za nosilnice so veljali zakoni, ki so se jih morali nosilničarji strogo držati. Nosilnice so bile lesene, z dvema nosilnima drogoma, in znotraj oblazinjene z blagom. Zunaj so bile prevlečene z usnjem in obite z rumenimi žebljički. Nosilničarji so morali skrbeti, da so bile vedno Ciste, sami pa so morali svoje delo kot uradni sluge opravljati vedno trezni. Plačo so dobivali tedensko, vsake tri mesece pa še odškodnino za čevlje in vsako tretje leto novo obleko. Konec 18. stoletja so no-silničarje v mestu izpodrinili izvoščki s svojimi udobnejšimi kočijami, v katerih so se začeli meščani prevažati na obiske, zabave, v re-duto, v gledališče ... Zaradi njih in zaradi drugih kočij se je v 19. stoletju mestni promet izredno povečal. Zahteve meščanov po prometni rešitvi so bile vse glasnejše. Sele potres leta 1895, ki je porušil večino ljubljanskih hiš, je omogočil odstranitev nekaterih stavb. Ulice so tako razširili in prilagodili potrebam vse večjega prometa. KRIŽANKA Vodoravno: 1. ime in priimek nekdanjega ugandskega diktatorja, 8. produkt destilacije, 10. hčerin mož, 11. telička, 12. nemški filozof (Ernst), 14. vrsta pištole, 15. delavec v obratu živilske proizvodnje, 17. ptica ujeda (brkati), 18. nestrokovnjak, 20. avtomobilska oznaka Peruja, 21. kratica ria receptih, 23. ime junaka ameriških risank Simpsona, 25. umetnost (latinsko), 27. kulturno središče Valoncev v Belgiji, 30. samotežni voziček, 32. rimski bog vojne, 33. italijanski graditelj godal, 35. podložnik v starih Atenah, 36. sorta vinske trte, 38. otok pred obalo Jemena. Navpično: 1. vzor, najvišji cilj, 2. nadrobnost, 3. antično mesto v Kilikiji, 4. ime glasbenika Sossa, 5. ime angleškega rock pevca Jaggerja, 6. antično ime Troje, 7. namera, 9. gorovje na Slovaškem, Češkem in Poljskem, 10. hudobija, 13. švedski avto, 16. iranski denar, 19. gora nad Ljubljanskim barjem, 21. samec domače pernate živali, 22. prvi violinist v orkestru, 24. gledališče, 26. madžarski filmski režiser (Istvan), 28. ime nekdanje filmske dive Garbo, 29. Estonec, 31. očka, 34. mednarodna organizacija za begunce, 37. začetnici izumitelja Tesle. ' 1 ■< 2 3 4 5 6 7 8 \ 9 V 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 ?1 * 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •eno>[Os hauieqm[ ‘/a; ‘tjemv ‘sjbjai ‘Bzp ‘aSan ‘s:re ‘ueg ‘jn ‘gj ‘^rej ‘ras ‘ie[|o ‘qoq 'seeq ‘eqpi ‘;az ‘ppjsap ‘uimv FPI :ouAeropoy\ Aausra Četrtek, 11. novembra 1993 i VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / SONČNO ALPE JADRAN / OBLAČNO VREME Vremenska slika: Nad zahodno in delom srednje Evrope je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta bo Gez dan dosegla Alpe. Pred njo bo v višinah z jugozahodnikom nad naše kraje začel dotekati bolj vlažen in prehodno toplejši zrak. topla hladna okluzija fronta fronta C A srediSCe srodiiče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 44 ** 10-30% 5-10 AAA a- VfO- 30-50% 10-30 /'r~v ******** 1 i O 50-80% 30-60 TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. In ob 13. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 8/9 HELSINKI -5/-1 TRST 11/15 STOCKHOLM 4/5 CELOVEC 7/8 K0BENHAVN 4/5 BRNIK 7/8 MOSKVA -16/-9 MARIBOR 7/7 BERLIN 5/7 CEDE 8/8 VARŠAVA 0/7 NOVO MESTO 8/9 LONDON 8/12 NOVA GORICA.. 7/13 AMSTERDAM 7/11 MUR. SOBOTA 7/8 BRUSELJ 7/10 PORTOROŽ 7/15 PARIZ 8/10 POSTOJNA 7/9 DUNAJ 6/11 IURSKA BISTRICA. 5/12 ZuRICH 3/8 KOČEVJE "/~ ŽENEVA 3/9 CRNOMEU - 7/9 RIM 11/19 SLOV. GRADEC.. 6/7 MILAN 8/15 BOVEC 7/- BEOGRAD 4/14 RATEČE 5/5 BARCELONA 7/16 VOGEL - 2/0 ISTAMBUL 12/19 KREDARICA -5/-3 MADRID 3/15 VIDEM 10/15 UZBONA 10/17 GRADEC 7/7 ATENE 15/24 MONOŠTER 6/7 TUNIS 11/22 ZAGREB 9/9 MALTA 15/23 REKA 11/14 KAIRO 17/27 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 6.57 in zašlo ob 16.35. Dan bo dolg 9 ur in 38 minut. Luna je vzšla ob 3.44 in bo zaSla ob 14.51. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Tehtnice. Zalivamo in pospravljamo pridelek (poberemo repo, peso, zeleno, rdeče zelje, ohrovt, janeževe gomolje, endivijo, radie štmcar). TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 9,3°C, Sava (RadeCe) 10,4°C, Sava (Radovljica) 7,8‘C, Savinja (LaSko) 9,4r'C, Ljubljanica (Moste) 9)3°C) Bistrica (Sodražica) 9,7°C, Sora (Suha) 9,3°C, GradašCica (Dvor) 9,80C, Iška (Iška) 8,2°C. PUMOVANJE Danes: ob 0.53 najnižje -28 cm, ob 7.12 najvisje 54 cm, ob 13.57 najnižje -54 cm, ob 2.09 najvisje 29 cm. lutri: ob 1.36 najnižje -28 cm, ob 7.46 najvisje 57 cm, ob 14.32 najnižje -61 cm, ob 20.51 najvisje 33 cm. Slovenija: Prevladovalo Sosednje pokrajine: Pre-bo pretežno oblačno vre- vladovalo bo oblačno me. Zvečer bo v zahodnih vreme, ob Jadranu se bo krajih pričelo deževati, pooblačilo. V krajih se-Najvišje dnevne tempera- verno in zahodno od nas ture bodo od 7 do 12°C. bo deževalo. V Sloveniji: Obeti: Oblačno bo s padavina- V soboto bodo padavine mi. Meja sneženja se bo postopno ponehale, ponekod spustila do nižin. Ohladilo se bo. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. BIOVREME Bomo v nižinah dočakali sneg? Tajda Mekinda - Majaron Pretekli konec tedna je bil vpliv vremena na počutje ljudi močno obremenilen. Nad severnim Sredozemljem se je ustalilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska in z njim povezan frontalni sistem je vplival na počutje mnogih ljudi. Bili so bolj utrujeni, razdražljivi, nemirni, depresivni, poribci so tudi slabše spali. Predvsem izrazit je bil ta vpliv v petek in soboto, v nedeljo in ponedeljek pa je bila obtežitev zmerna. V torek se je nad nami zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Vpliv vremena na psihično in fizično poCutje ljudi je bil ugoden, popoldne, ko je marsikje posijalo sonce, pa tudi spodbuden. Včerajšnji dan je bil sicer precej oblačen in dopoldne je predvsem v vzhodnih krajih rahlo deževalo. Vendar so bile te padavine zgolj posledica prehoda višinske doline, zato je bil vpliv na poCutje zdravih ljudi tudi včeraj-Se ugoden. 2e danes se bo vremenska obremenitev ponovno pričela krepiti. Območje visokega zračnega pritiska bo slabelo, frontalni val pa se bo ob jugozahodnih vetrovih bližal Sloveniji. Predvsem vremensko občutljivi ljudje bodo imeli težave, ki se bodo kazale v slabem poCutju, povečanem nemiru, utrujenosti, depresivnosti in kot motnje v spanju. Jutri se bo nad nami poglobil plitev ciklon, frontalni val bo Cez dan prešel nase kraje. Ohladilo se bo in popoldne bo ponekod snežilo do nižin. Vremenska obtežitev bo velika in zgoraj omenjene težave bo občutilo veliko ljudi. V soboto se bo ciklon postopno umikal nad Balkan, z vzhodnimi vetrovi pa bo pritekal hladen zrak. Splošno poCutje vremensko občutljivih ljudi bo Se zmerno prizadeto: pojavljale se bodo težave s koncentracijo, nerazpoloženost in zmanjšana delovna storilnost. Popoldne bo obtežitev postopno ponehala. 2e v nedeljo Cez dan se bo od zahoda začela bližati nova fronta, zato bodo vremensko zelo občutljivi ljudje znova imeli manjše težave, kot so utrujenost, razdražljivost in povečan nemir, ponoči pa bodo slabše spali. Horoskop piše B. R. K. M. m OVK1! 21.3. - 20.4.: Težko je med domačimi stenami odmisliti probleme poklicnega življenja. A ee se z njimi že ukvarjate, vsaj poskušajte v miru poiskati rešitev. BIK 21.4 - 20.5.: Nekdo vas bo prosil za pomoč in mu boste ponudili prst. Ker pa ga ne boste pravočasno umaknili, vas bo zgrabil za roko. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Skoda, da vam uspeh tako hitro udari v glavo. Proslavljate ga, se preden se utrdi in preden ga kdo od pomembnih sploh zazna. Zaigrajte skromnost. \ RAK 22.6. - 22. 7.: V tem obdobju je enakomeren ritem najpomebnejši dejavnik vaSega zdravja. Ne dovoUte, da vas nekdo vrZe iz njega kljub še tako lepi melodiji. LEV 23. 7. - 23. 8.: Včasih lep pogled zaleže bolj kot tisoč besed. Ne budite se z brskanjem po svojem besedišču, raje dopustite srcu, da odpošlje odločilno iskrico. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ker razpolagate z viškom moCi, se vam lahko pripeti, da jo boste usmeriU v nepravo smer. Dajte jo nekomu, ki je ima premalo. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.; Spomnili se boste na obljubo, ki ste jo dali nekomu, preden vas bo spomnil nanjo sam. Izmažite se z pogovorom o obstoju ali neobstoju telepatije. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Imate se za močne in vplivne. A ljudje, na katere vplivate, niso kdovekako trd oreh. Skušajte vplivati na tiste, ki vam določajo Življenjski ritem. STRELEC 23.11. - 21.12.: Ponudila se vam bo priložnost, da spoznate pomembne ljudi, a se boste srečanju raje izognib. Dobra poteza, kajti trenutno ste preveč negotovi vase. & KOZOROG 22.12. - 20.1.: Nikar ne presojajte o minulem delu s stališča svojih Zelja. Idealno gledano bi lahko bilo bolje, a ker smo iz mesa in krvi, je najboljše tako, kot je. VODNAR 21.1. -19.2.: V mislih velikokrat varate svojega partnerja. Vse lepo in prav, ce ima tudi on kaj od tega. Ce nima, poskusite najti nadomestilo še zanj. V RIBI 20.2. - 20.34 V zanosu izgubljate občutek za mero in izrečete tudi tisto, kar v trenutkih treznosti obdržite za zobmi. A tokrat boste zadeli v emo. OGLASI NEKOČ: BESEDILO FIUP FISCHER Kako smo se ogrevali Toplota v družini Ogenj je od vedno imel svojo privlačnost Kdor se zanima za preteklost, ve, da je žal ogromno dokumentov in zgodovinskega materiala slo v dim. Peči in Štedilniki so nekoč kraljevali doma v vsakem domn. Ker pa so polena in premog izoroma briketi bila draga zadeva, je slo v peC vse, kar je gorelo in odslužilo svojemu namenu. Staro pohištvo, družinski arhivi, Časopisi, vse se je spremenilo v toploto in energijo. Starejši generaciji so gotovo v spominu časi, ko so se stari Časopisi namakali v vodi, da bi jih potem stisnili v kepice, nekakšne domaCe brikete. Taki osuSeni »cmoki« so romali v peC in pri izgorevanju oddaja- li nekaj toplote. Svoj doprinos so dajali storži in dračje, ki se je pridno nabiralo, da bi pripomoglo prebroditi zimske mesece in preprečilo nastanek takrat pogostih ozeblin. Danes so nam na razpolago drugačni viri energije za gretje našega doma in za hukanje. Sodobna tehnologija si je izmislila drugačne naprave za ogrevanje, ki ni omejeno le na kuhinjo in na Se kako sobo. In tako so grelci in plinski Štedilniki izrinili iz našega vsakdanjega življenja zidane peči, a le do neke mere. V zadnjem Času je opaziti »revival« peci, kaminov, zidanih štedilnikov. Ljudje se že- ti za maitto in iiiai pniov reg. zadruga z o. z. Trst, m deir Glmo m 6. PODRUŽNICI: .* ■ Gorica Monfalcone Via Garibaldi St. 20 Via Friull St. 614 Znloifl in dMcn malM peči in štedllnlko«. Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Preran se delo e okolici g| fL 8 lijo namreč spet tiščati okoli pravega ognja, saj so spoznali, da le-ta sprosla neko posebno energijo, ki je ni mogoče izraziti v kalorijah. giooamii mm Trsi, Via i Friintesto ffflsslsl 6. Zaloga in tedaiovalnfea meJoSSinlt« in žalaznlh paHJn šiecSiSnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega Železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih ia cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) a PlEniiiiiisi Najboljše in najcenejše gorivo jjritjueftes mi. Izključna zalega SILVIO MAL0SSI Trst, ulioa Golši štor. 3 TELEFON 18-89. Cena: K 410 — 100 Kllo$nm % dostovljenjem £r&nko. - ' no* 132 stavf. from APARTMENTS uf EVERY DESCRIPTION. .nst mjmskr* itrrm bodr. ~S Z najboljše kakovosti AA 8 PC T po dnevnih cenah na vagone ali vozove F. & A. U H E R Ljubljana, Šelenburgova ul. št. 4.