Št. 23 (846) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 16. junija 1966 DOLENJSKI LIST Viktor Avbelj v Metliki 8. junija je obiskal Metliko sekretar CK ZK Slovenije tov. Viktor Avbelj. Visoki gost si je ogledal gradbišče nove šole in proizvodne pro store BETI. najdlje pa se je Pomudil v kmetijski zadrugi Metlika- Zanimal se je za ob. novo vinogradov in za lastninske odnose ob arondaci jah na Vinomeru in Vi1 >ši čih- Ogledal si je več kmetijskih objektov zadruge in se nato dlje časa zadržal h\ Vinomeru. Predsednik angleške dobrodelne organizacije na obisku 11. junija je bil r.a obisku v trebanjski občini predsednik angleške dobrodelne organizacije »Bo; proti bedi« Frank Harcourt — Munning, ki se mudi v na'ii državi kot gost jugoslovanskega Rdečega križa. Njegova organizacija je veliko pripomogla pri obnovi Skopja. Obiskal je tudi Mokronog, kjer se je živo zanimal za gradnjo vodovo ^a in za način zbiranja sredstev zanj Najgloblja jama na Dolenjskem E>o pred nedavnim je veljalo za najp:'obljo jamo na Dolenjskem brezno pod Toba-kovo hruško. Ljubljanskim cm, ki so se mudili ■ okolici Hinj, pa je uspelo naj ti še Globlje brezno v bližini te vasi. Rzarjevo brezno meri v g!obino 100 metrov in je za 6 metrov globlje, kot je brezno ood Tobakovo hruško. To je doslej najgloblje znano brezno na Dolenjskem. PO VI. KONGRESU SZDL JUGOSLAVIJE Socializem sedanjemu človeku! To je b:V. velik delovni dogovor. Najbolj je ot'jeknila Titova odločna beseda — kritična kot zmeraj, a vseeno polna optimizma. Rekel je: »Vsa naša skrb mora biti posvečena človeku. Za koga pa gradimo socializem? Za človeka, za ljudi, ki pridejo pozneje, ali za tiste, ki žive zdaj? Menim, da za tega človeka in za bodoče roć.ove.« Prekimi'. ga je buren aplavz. Titove besede so bile misli 1400 delegatov in gostov, to je bila misel vseh naših delovnih ljudi. KARAVANA NA SMUK: V nedeljo zjutraj je iz Semiču krenila po strmi, ozki poti proti Smuku nad Semiško goro karavana 40 voz, naložena 7 lesom in drugim gradbenim materialom, ki so ga darovala podjetja za turistično kočo na Smuku. Akcijo za gradnjo koče organizira krajevna skupnost s pomočjo turističnega društva. S prostovoljnim prevozom v nedeljo so prihranili blizu 400.000 Sdin. »Rajši peljemo v še tako strm hrib, kot pa sedimo na dolgočasnem sestanku!« so povedali možaki, ko so razkladali lesene stene nekdanje ISKRINE menze. Za malico so si na ražnju spekli prašička. Prizadevni Semičani vsako leto kaj novega skupaj spravijo in lahko jim verjamemo, da bo tudi 7 ali 8 milijonov vredna koča na Smuku še letos pod streho! Za zgled so lahko tistim meščanom in vaščanom, ki samo tarnajo o svojem neurejenem kraju, za zboljšanje pa ne bi niti s prstom mignili. Na sliki zadnji v karavani: Matija Bukovec, Janez Golobic in Matija Sever — Pripreči je bilo treba dva para konj, da sta lahko potegnila s strešniki naložen voz navkreber. (Foto: M. Moškon) Tovariš Tito je govoril tudi o nalogah Socialistične zveze. Dejal je, da za mnoge stvari v našem V Jurčičev spomin V nedeljo dopoldne so pred Jurčičevo rojstno hišo na Muljavi slovesno razdelili naj-prizadevnejšim mladim bral cem Jurčičeve hralne značke Pri kulturnem sporedu so so. delovali tudi književniki Tone Seliškar, Mitja Vošnjak, Eoris Pahor, Tone Pavček, Smiljan Rozman, Leopold Suhodolčan in Janez Menart. Tako je mladina dostojno po-8astila 100-letnico izida Jur čičevega DESETEGA BRATA, prvega slovenskega romana. Naval na potne liste Samo v prvih petih mesa cih letošnjega leta so na od delku za notranje zadevo v Sevnici izdali 600 potnih do vol jen j, to je skoraj tolik kot lani vse leto in uvaKrat toliko kot predlanskim. Pr bližno vsak šesti Dotni rlst je bil dan za delo. drugi pa za obiske in turistična potovanja v zamejstvo NOVA MOTORNA BRIZGALNA ZA 40. JUBILEJ Bratsko srečanje gasilcev K proslavi 40-letnice gasilskega društva Obrežje po v nedeljo prišli gostje iz Črnomerca, Zaprešiča jn Samobora, iz Novega mesta, Sevnice, Krškega ,r» Brežic — Prireditev je izzvenela v veliko manifestacijo prijateljstva dveh republik Prvega julija se bo izteklo četrto desetletje obstoja gasilskega društva na Obrez ju. Ta pomembni jubilej so Minulo nedeljo nadvse sloves fto počastili. V goste so povabili gasilce in občane iz štirih slovenskih in treh hrvaških °bčin. Odzvali so se v velikem številu. Gasilci z Obrežja so bili ob tej priložnosti deležni iskrenih čestitk in Priznanj. Pokrovitelj prireditve je bil tov. Franc Bukovinskv, pod- predsednik skupščine občine Brežice. Ko jim je izročal novi prapor in motorno briz-galno, je v nagovoru poudaril pomen 40-letnega gasilskega dela v tem okolišu in zaželel prizadevnim gasilcem z Obrežja še mnogo uspešnih obletnic. Veselo dobrodošlico je izrekel tudi gostom iz sosednje republike, ki so obiskala to veliko manifestacijo bratstva in prijateljstva. (Nadaljevanje na 3. str.) V NEDELJO, 19. JUNIJA BO V BRUSNICAH Praznik bryspsškili hrastavk Razstavljavce najboljših češenj bodo nagradili V Brusnicah in drugih vaseh pod Gorjanci so te dni dozorele češnje, ki jim domačini pravijo hrustavke. Pridelek, kot zatrjujejo, ni slab. Spet pa so v zadregi, kam z njimi. Pri kmetijski zadrugi odkup češenj ni organiziran. Nekaj tega sadja prodajo posamezniki doma ali v novomeški tržnici. Brusniška hrustavka pa kljub temu še ni dovolj dostopna večji (Nadaljevanje na 3. str.) V KRATKEM RALLY »SUTJESKA 66« Start za Slovenijo v Kočevju Jekmovanje bo od 1. do 7. julija. Doslej nad * v Nedokončane pravljice je klasičen primer biznismenskega kiča. O grDO" slov ju (heraldiki) je treba vedeti vec, mladi amater biznisa. Brežice so P°" stale mesto leta 1322 in če ne prej kot RAZGOVOR O SOCIALNEM VARSTVU V OB ČINI RIBNICA Iz sveta fantazije v realnost Hitri razvoj poraja vedno več socialnih problemov - Nekateri mladi skrbe predvsem za svoj standard, manj pa za starše - Razočarana mladina hitro zaide na stranpota. Na naša vprašanja sta odgovarjala Maks Nosan, načelnik oddelka za družbene službe pri občinski skupščini Ribnica, in Stanko Rus, referent za socialno in invalidsko varstvo. V: Kako je razvita služba socialnega varstva v vaši občini in kako dela? O: V okviru materialnih in kadrovskih možnosti naša služba pri občinski skupščini (referat in svet za socialno varstvo in varstvo družine) dobro dela. Res pa je, da materialne možnosti niso rožnate, razen tega pa bi pri skupščini potrebovali še enega socialnega delavca, ki bi delal več na terenu in sodeloval z ostalimi dmžbenimi organi in podjetji, ki se tudi Ukvarjajo s socialnim varstvom oziroma socialnimi problemi. Občinski organi, ki delajo na področju socialnega varstva, so pri delu tudi preveč osamljeni. Povezava z ostalimi organizacijami in podjetji je na področju socialnega varstva slaba, čeprav socialnih problemov tudi v podjetjih ne manjka. Zaskrbljujoče je, da niti eno podjetje v občini nima socialnega delavca, čeprav je od počutja delavca odvisna tudi njegova storilnost. Pri dodeljevanju stanovanj je na primer skrb podjetij usmerjena le na strokovni kader, Vse premalo pa dobe stanovanj neposredni proizvajalci. Socialne (kadrovske) službe v podjetjih v glavnem zbirajo podatke le za bolniške, predvsem, če morda delavec med boleznijo ne dela doma itd., vse premalo pa vedo, kako člani njihovih kolektivov živijo doma, kaj delajo v prostem času, kakšne so socialne razmere v posameznih družinah itd. V: Kateri občani so socialno najbolj ogroženi? O: To so starejši ljudje, ki nimajo pokojnine ali drugih dohodkov. Običajno imajo košček zemlje, vendar ga zaradi starosta in bolezni ne morejo dobro obdelati, število socialnih podpirancev iz meseca v mesec narašča. Zanimivo in žalostno je, da mladi ljudje pogosto skrbe le za svoje ugodje (zaposleni so v mestih v domovini ali inozemstvu), na starše pa pozabljajo in jih puste v breme domači občini. V: Kako je v občini z mladinskim prestopništvom? O: Mladinsko prestopništ-vo je letos izredno narastlo, predvsem na ožjem območju Ribnice, detloma pa tudi v Grčaricah in na območju Dolenje vasi. Mladi prestopniki ustanavljajo družbe in predvsem kradejo. Pojav je zaskrbljujoč. Vzroki, da mladoletnik zaide na slabo pot, so različni, potrebno jih je odkriti in odpravita. Pogosto starši niso dorasli, da bi lahko dobro vzgojili svoje otroke, še preden pridejo pod kakšne druge vplive. Otrok, ko konča osemletko ali kakšno drugo šolo, pade iz sanjarjenj o kavbojih, princezah, denarnikih, junakih v realnost oziroma drugo skrajnost, ko ostane brez denarja na cesti ker ne dobi službe. Na trdo življenje nepripravljen otrok se hitro znajde na slabi poti. Starši pogosto iščejo vzroke za prestopništvo svojih otrok izven svoje družine, v slabih družbah, žal pa so pogost vzrok, da otrok postane prestopnik, razen pomanjkji-ve vzgoje samih staršev tudi neurejeni odnosi v družini, alkohol, premajhna skrb za otroke, nezdravi družinski odnosi, nizka morala staršev. V: Kako je v občini poskrbljeno za mlajše invalide in njihovo zaposlitev? O: Mlajši invalidi so druga socialno najbolj ogrožena skupina občanov. Občina je industrijsko in gospodarsko slabo razvita, zato ne dobe zaposlitve niti vsi zdravi ljudje, ki pridejo iz šol. Zavračanje prošenj za zaposlitev vpliva slabo že na zdrave ljudi, še slabše pa na invalide. Zaradi velike ponudbe zdravih delavcev zasedejo ti tudi delovna mesta, ki bi morala biti rezervirana za invalide. Delovne organizacije nimajo razumevanja za zaposlitev invalidov in jih pogosto zavračajo tudi z neutemeljenimi izgovori. Tudi v Ribnici mladoletni prestopniki Svet za socialno varstvo je izdelal predlog odloka o priznavalninah udeležencem NOB — Mladinskih prestopnikov je vedno več, zato so predlagali, naj bi ObS nastavila socialnega delavca, ki se bi ukvarjal samo s tem problemom V Ribnici je bila 3. junija seja sveta za socialno varstvo pri občinski skupščini. Na seji so razpravljali o pravilniku in odloku o dodeljevanju priznavalnin udelež. NOB-Po predlogu odloka, ki ga mora Pobrditi še občinska skupščina bo najvišja priznavalnina 25.000 S din, najnižja pa 5000 S din. Z odlokom so določene tudi meje osebnih dohodkov, ki vplivajo na upravičenost prejemanja priznavalnine. Edino nosilci spomenice 1941 so upravičeni do priznavalnine ne glede na svoje osebne dohodke. V predlogu odloka so določili tudi zneske priznavalnin Po letih sodelovanja v NOB. Tako je določeno, da udeleženci NOV od 1941 pa do konca vojne lahko prejemaj^ zdaj 25.000 S din, udeleženci od 1942 po 18.000 S din, udeleženci od 1943 (pred 8. 9. 1943) po 12.000 S din, udeleženci od 1943 (po 9. 9. 1943) po 10.000 S din, udeleženci po 1. 1. 1944 po 7000 S din priznavalnine na mesec. Na seji so razpravljali tudi o socialni problematiki nasploh. Ugotovili so, da so socialno najbolj ogroženi ostareli kmečki ljudje, ki niso upravičeni do pokojnin, zemlje, ki jo imajo, pa niso zmožni obdelovati. Pereče postaja tudi vprašanje mlajših invalidov, ki so še sposobni za delo, pa ga ne morejo najti v domači občini. člani sveta so veliko razpravljali o problemih, ki se porajajo (pri vzgojno zanemarjeni mladini. Vedno več je mladinskih prestopnikov, vzrokov za to pa je več. Največ jih je brez dvoma v družinah, iz katerih so mladinski prestopniki. Svet je dal občinski skupščini priporočilo, naj nastavi socialnega delavca, ki se bo ukvarjal samo s tem Govorili so še o zaposlovanju mladine, ki bo letos končala osemletko. Letos bo namreč zapustilo ribniško osemletko 140 otrok, na voljo pa je samo 47 učnih mest za vajence. Maks Nosan in Stanko Rus sta odgovarjala na naša vprašanja Pripravljajo suho-robarski sejem Turistično društvo Sodraži-ca namerava organizirati su-horobarski semenj, ki naj bi bil vsako leto. Na semnju bi ljudje izdelovali in prod .< j ali suho robo. Seveda bi bil tega dne v Sodražici tudi ples in razne druge prireditve. Društvo pa išče še človeka, ki bi znal pripraviti program suhorobarskega sejma. Moped in tovornjak trčila 11. junija ob 8.25 sta trčila v Rajndolu moped in tovornjak. Mo. pedist Viktor Sterk iz Cepelj je vozil preveč po sredini ceste. Ko je zagledal pred seboj tovornjak podjetja »Tekstilane« iz Kočevja, ki ga je upravljal Jože Zaje iz Zeljn, je zaviral, vendar je začelo moped zanašati. Tik pred trčenjem je mopedistu uspelo odskočiti z vozila (kar mu je verjetno rešilo življenje), moped pa se je zaletel v prednji del tovornjaka. Na vozilih je škode za 2000 novih din, mopedist pa si je zlomil nogo. TURISTIČNO DRUŠTVO SODRAŽICA Letošnje investicije la Travu© mm Centralna kurjava za zimske turiste, paviljon za letne. Penzion le 20 novih dinarjev. Krožna cesta bi koristila Travni gori Turistično društvo Sodra-žica namerava letos na Travni gori postaviti nekaj brunaric in letni paviljon pri Domu, razen tega pa v Domu urediti tudi centralno kurjavo. Material za centralno kurjavo, ki bo na olje, so že kupih. Investicija bo veljala 6 do 7 milijonov starih dinarjev. V letnem paviljonu bodo prodajali pijače, čevapčiče, spominke in drugo ter s tem občutno razbremenili Dom. Nekaj brunaric nameravajo napraviti iz lesa, ki ga je lani podrl vihar. Brunarice bodo enosobne. Gostišče Dom na Travni gori ima sedaj 5 sob in 23 postelj ter 57 skupnih ležišč. Penzion v Domu je 20 novih dinarjev na dan. Obisk Doma na Travni gori je že sedaj zadovoljiv, najboljši pa je ob sobotah in nedeljah. Letni turizem bo s postavit- Suha roba po črni poti Obrat ljubljanskega podjetja Dom v Sodražici odkupuje suho robo. Vendar to ni edini odkupovaleč. Zaradi raznih dajatev in marž se namreč suha roba na poti od izdelovalca do kupca za polovico in več podraži. Prav zato nekateri zasebni izdelovalci suhe robe prodajajo svoje izdelke tudi zasebnikom, ki kupujejo suho robo po vaseh kar z avtomobili in jo potem drugod drago prodajajo. trB so one prav gotovo tedaj dobile svoj grb. Nastal je v tako imenovanem razdobju žive heraldike, ko so veljala stroga heraldična oblikovalna pravila. °blika je bila praviloma klinasta, liki v grbu enostavni, ploskoviti. Okolje 8rba ni bil0 okrašeno z ornamenti. Tako izdelan grb govori o starosti mesta, ^ avtomobilski zastavici je obeleževal-nadvse funkcionalen. Enako preraščanju sloga v nov slog so se spremljale heraldične oblike itd. Javno vprašam uglednega amaterja grškega likovnega kluba, tov. direktor-Zavoda za prosvetno pedagoško službo Otona Mikuliča, čemu trud okoli "kovne vzgoje? Ni saneta simplicitas slike Fazan: en sam naboj in padel • • ■ — »Brinovka obleži, obleži« . . . ^osovel — vzrok mojega odklanjanja. abernu pevcu se namuznemo. Naj mu ?*ača, kdor mu hoče. Peti učiti pa z111 ne smemo pustiti. Javna, jubilejna ^tava je prepričljiv pouk. - dovolite, tovariš urednik, da povem r6 naslednje. Na otvoritvi je nekaj Jadnih obiskovalcev čulo moje malo j^dornušne pripombe avtorju vesele din1"6' kateri pristoji zaradi lahkotnega, y^mi6nega barvnega skladja prej na-6il °laišanje, morda malo daljši: Re-jv ^ je Ksantipe. Oprosti, o veliki 0net, ne splača se obrniti v grobu, da Tvoje ime pletem v skovanko, ki naj mi pomaga označiti slog te slike; to je nekak pseudomonetski impresionizem s surrealistignim dodatkom. Naslednje delo istega avtorja V svetlobi žarometov že diši po 1'eau de porno-graphie, in — o psihični avtomatizem — nato »zanosna« amaterska izpoved Tkar 2000 dopolni podobo avtorja ... ANTON REPNIK: Pri malici, olje, 1965. Anton Repnik je slikar samouk. Kot slikar je izrazit naivec, odlikuje pa ga samoniklost Nedvoumno je na razstavi marsikaj, kar je za interno študijsko klubsko razstavo. Izvirnosti mojstra samouka Antona Repnika, izučenega čevljarja, se daj "priučenega kovača v tovarni poljedelskega orodja v Muti, ki te dni razstavlja v okrilju našega celjskega pododbora DSLU v foveru SLG v Celju, na razstavi ni zaslediti. Vsi amaterji našega področja imajo isto ponujeno. Kdorkoli misli, da je toliko dozorel, naj predloži svoja dela. Dragi naivec Bojan, kot berete, se nisem prav nič ustrašil Vašega nasveta glede vsebine tega zapisa, češ delate pri Zavodu za prosvetno - pedagoško službo v Krškem, da me že bo tovariš Vahen itd. To je tako rekoč izsiljevanje slavospeva. Nisem cenzor. Kogar zanima moje mišljenje, ga zve. O Vašem slikanju ponavljam to, kar sem rekel Vam osebno. Neverjetno iskrena ekspresija Vašega psihičnega stanja je. V njem ni hotenja po likovnem izpopolnjevanju. Ne samo Vam, še temu in onemu sem rekel: Pridite, risanje je osnova, obiščite kako razstavo, pojdite v muzej, prečitajte kako knjigo likovne vsebine itd. Ne, Vi hočete le dobro oceno. Prof. MIRO KUGLER, akad. slikar vijo paviljona in brunaric precej pridobil. Za to postojanko pa je zelo zanimiv zimski turizem, saj je Dom skoraj vso zimo zaseden z mladimi in odraslimi smučarji. Za večje udobje smučarjev bo zelo koristna centralna kurjava, brunarice pa bodo omogočile, da bo lahko Travno goro obiskalo več turistov. Za investicije bo porabilo Turistično društvo predvsem lastna sredstva, ki jih je ustvaril njihov Dom na Travni gori, razen tega pa tudi del podrtega lesa. Dostop z osebnimi avtomobili na Travno goro je s so-draške strani nekoliko težak, z ribniške pa je dober. Zato se Turistično društvo, volivci in nekateri posamezniki prizadevajo že pet let, da bd zgradili s te strani na Travno goro novo cesto, ki bi bila dolga približno 2 kilometra. Predlagajo, da bd to cesto gradilo oziroma pomagalo graditi KGP Kočevje, ki bi bdi tudi njen glavni uporabnik. Za gradnjo ceste so pripravljeni prispevati v lesu tudi lastniki gozdov ob tej cesti. Ta cesta (projekt zanjo je že narejen in trasa zakoličena) bi bila zelo pomembna za razvoj turizma na Travni gori, saj bi bil potem mogoč dostop z dveh strani, hkrati pa bi Travno goro krožno povezala z Ribnico in So-dražico (Ribnica—Travna gora—S odražica—Ribnica). Sodražica je v glavnem lepo urejena. Prebivalci so ponosni na svoje parke in lepe hiše. Pročelja nekaterih hiš bi bilo potrebno še urediti, pa tudi parke bi lahko še polepšali. Upajo, da jim bo pri obojem pomagalo novo Stanovanjsko podjetje v Ribnici. Predlagali so, da bi Stanovanjsko podjetje imelo v Sodražici stalno zaposlenega delavca, ki bi urejal razne komunalne zadeve, med drugimi tudi parke (sadike bi prispevalo Turistično društvo). Turistični delavci so tudi poto"ili, da se žal v Sodražici še najdejo ljudje, ki preradi s ni-ščajo kure v parke, kjer delajo škodo (Foto: J. Prime) Razpisna komisija za imenovanje direktorja DELAVSKE UNIVERZE V RIBNICI razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Splošni pogoji: srednja, višja, visoka izobrazba s prakso. Posebni pogoji: pedagoško-andragoška izobrazba, sposobnost za organizacijo izobraževalnega dela z odraslimi. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite razpisni komisiji Delavske univerze v 30 dneh po objavi razpisa. REŠETO KOLEKTIVNI INTERVJU Z 91-LETNIM ANTONOM JAKŠIČEM IZ JAKŠIČEV NAD VAS-PARO OB KOLPI, KO JE ŽE OSMI DAN SLABO SLIŠAL Človek, ki je trikrat dlako menjal Papež sam nas povabi na malico. Jakšič pojedel največ »promentaša«. Pri enaindevetdesetih še sam napravlja drva. Nikoli pri zdravniku Komaj smo v gostilni »Pri Papežu« v Vas-Farj dobro pospravili malico, na Katero nas je povabil Papež, in jo zalili s črnino, že jO prima-hajo v gostilno na pol litra vina sam oče Tone Jakšič iz Jakšičev, ki so 5. januarja letos dopolnili 90 let. Papež jim urno natoči zahtevano pijačo, potem pa smo jih začeli »obdelovati«. Najprej smo očka slikah, potem pa začeli s kolektivnim intervjujem. Oče so namreč že osmi dan slabo slišali, govorili pa so nekako staro mešanico (veliko stare obkolpske slovenščine in malo hrvaščine), zato sem potreboval prevajalce in vpra-ševalce Vprašanja so zastavljali in prevajali odgovore tako hitro, da sem komaj sproti zapisoval, do besede pa skoraj nisem prišel: sam Papež, Zupanov Tone (Anton Rački) iz Kužlja in neki Primorec, ki se je v Fari že udomačil. Očku smo najprej kupili cigaro (ki jo je spravil v žep, pri- žgal pa raje cigareto) in limonado, potem pa zvedeli: Oče so bili rojeni 5. januarja 1876 v Jakšičih. Poklic: zidar, tesar, sodar itd. Imeli so 12 otrok: dve dekleti in 10 fantov. Večina jih še živi v Zagrebu in drugod. Njihova žena je bila 9 let bolna in ni mogla hoditi. Zanjo so skrbeli v glavnem sami. Imajo hišico in malo zemlje. Oče imajo še kaka dva zoba, pri zdravniku niso bili nikoli, vidijo dobro brez očal, slišijo pa že osmi dan bolj slabo (kolektivni intervju smo imeli 31. maja letos). Pili in jedlj so vse, kar so dobili, največ pa »promentaša« (zmes repe, zelja in koruzne moke), žgancev, kave in kaše. Primorec se je začudil, ker so oče res slabo slišali, saj jih je oni dan še videl v gozdu, ko so drva napravljali in so dobro slišali, ker se je prav lahko z njimi pogovarjal. Papež pa je dodal, da oče drva še vedno tudi sami znosijo domov. Na vprašanje, če raje hodijo v hrib ali v dolino, so odgovorili, nekako tako: — Raje grem gor kot dol. Potem je nekdo prosil, naj povedo, kako so dlako menjali. In oče so povedali, da so se nekoč vrnili s Primorske, kamor so hodili kosit, popolnoma beli (sivi) in jih zato domačini sploh niso spoznali. Ta belost je trajala nekaj mesecev, potem pa so se neko jutro zbudili spet popolnoma črni (lasje in dlake). To se jim je v letu dni ponovilo trikrat. Naslednje vprašanje je bilo, če so pojedli tudi kaj divjačine in Če so bili lovec: —Lovec nisem bil, a sem imel dovolj zajcev, lisic in vsega. Papež pa je dodal, da so bili Jakšiči včasih vas divjih lovcev. Nekoč, ko je šla skoro vsa vas na divjo jago, jih je presenetil lovec. Jakšičani so ga ujeli in privezali za bukev ter lovili naprej. Po lovu so lovca ustrahovali, da ne bo več zemlje tlačil, če bo kje kaj povedal. Potem so ga odvezali, in res ni lovec nikoli nikjer povedal o divjih jagrih iz Jakšičev. Oče so še povedali, da so prvič videli avto nekje na Hrvaškem, ko jim je bilo 30 let in so izza grmovja kukali, sakšen hudičev nestvor ali morda sam nebodigatreba kolovrati in poka po cesti proti Reki. Za zaključek pa je Papež še povedal, da so oče ( z bratom in njihovim očetom) leta 1901 sezidali tudi njegovo gostilno. Potem je povedal Papež še resnično zgodbo, ki se je zgodila v njegovi gostilni: — Oče Jakšič so bili takrat še precej mlajši, pa' tudi njihova boljša polovica je bila še zdrava. Nekoč so prišli v gostilno na kozarec vina. Niso ga še dobro spili, ko se med vrati prikaže žena, iz katere je vrelo: — Prekleta svinja pijana! Vse boš zažrl, otroci so doma pa lačni! Zgini domov! In ko so oče pod to ploho očitkov poklapani zapustili gostilno, se je žena obrnila k Papežu in dejala: — Zdaj pa ga natočite hitro še meni dva deci. JOŽE PRIMC STATISTIKA 0 KAVI V Trstu je bil nedavno kongres strokovnjakov za kavo. Na kongresu so objavili tudi prvo statistiko o tem, koliko kave popijejo v posameznih deželah, številke so pokazale, da so največji ljubitelji kave v Evropi pa tudi na svetu Italijani. V enem dnevu popijejo več kot 90 milijonov skodelic kave. V severni Italiji nekaj več, v južni manj. Največ kave popijejo duševni delavci, skoraj trikrat več kot ročni. Daleč pred vsemi so na lestvici potrošnikov kave novinarji. 3000 kopalcev v Čateških klicah Zasebniki odprli pet gostiln V gostinskih obratih brežiške občine so bili maja inšpekcijski pregledi. Tržnega in sanitarnega inšpektorja je spremljal tudi enolog, ki je ugotavljal kakovost vina. Inšpektorji so ugotovili, da se je v gostinstvu marsikaj izboljšalo. Predvsem so lakali lepše urejeni, pa tudi postrežba dosega višjo ravan. Vino je bilo v večini obratov v redu. Slabo kakovost je ugotovil le v dveh primerih. Gostinci bodo zaradi tega kaznovani V brežiški občini je na novo odprtih kar pet gostinskih obratov: na Češnjici, v Piro-šici, v Podgračenem, v Kape. lah in v Pi.šecah. Brežičani pa so dobili tudi vinsko prodajalno, kjer točijo po zelo zmernih cenah. Cviček prodajajo po 4,40 Ndin liter, belo namizno vino po 3,60 Ndin, rdeče namizno vino pa po 4 Ndin liter. V letnem bazenu zdravilišča Cateške Toplice je bilo v nedeljo toliko kopalcev, kolikor jih do sedaj ne pomnijo. 2e ob sedmih zjutraj se je ustavilo na parkirnem prostoru osem avtobusov, za njimi pa sta pripeljala še dva iz Maribora. Kmalu zatem so se v zgodnjih dopoldanskih urah začeli zbirati drugi kopalci, napolnili bazen ter zasedli sleherni kotiček ob njem. Našteli so jih okoli 3.000. Večina ljudi se je pripeljala z lastnimi vozili, precej pa tudi z valki. V Toplicah na tolikšen obisk niso računali, zato je zmanjkalo vseh pijač. Dan je bil izredno vroč, gostje pa temu primerno žejni. Zadnji so lahko dobili samo še vodo. V nedeljo je bila tudi Krka izredno topla. Oba bregova sta bila polna ljudi od izliva do Cerkelj. Tisti, ki so pre- bili dan ob Krki, so seveda mogoče. Za tolik mnogo bolj uživali kot mno- šeD^- t kfmoral biti ba žica v bazenu, kjer niti pla- i& ' ri*rat večji. f 250 mrtvih žara* vročine! I Nepričakovno vroče vremf> ^ v nedeljo pri- I I vabilo v toplo Krko — imela Vi! n° 22 stopinj | j — več tisoč kopalcev od žuž«£ do iziiva reke I H v Savo, je bilo pravo presene^j? Sredino junija. | I Trideset stopinj toplote in fc'C^ca sta mar- I m sikoga spravila v slabo voljo, «*. J* nismo priča- S I kovali, da bo tako naglo nasC^čina, Medtem ko o nesrečah zar*jw'ne Pri nas ne 1 I moremo govoriti, pa so i'nl£*^* zaradi §j j vročine v indijskih državah ^Vjf.^tar Prađeš. I I V okraju Gaja, ki je najtopiep^iji, je prejšnji g I teden umrl0 zaradi vročine V nekaterih 1 I kKUih v Indiji so ostali ljudjfftj[2de' ponekod I I pa jo prodajajo kot posebno ^"^nost. _ p0 | I podatkih indijskega radia je jfo ^ dneh v In- | diji zaradi vročine umrlo n«' JU(Ji. Vinotoč čez cesto Oviček, starček (bel in rdeč), špansko vino (vsa vina po 380 do 480 din za liter), buteljčna vina, sadni sokovi, pivo in druge pijače se dobijo v vino-toču v Žužemberku, ki ga je zadružna gostilna odprla 2. junija. Manj kot liter odprtega vina ne prodajo. Piti se v vinotoču ne sme, lahko pa kupci pijače pokušajo. Prodajalka Valerija Vidmar je povedala, da se pivci že zanimajo za pijače v vinotoču. Več vina, poleti pa predvsem piva in drugih nealkoholnih pijač, bodo prodali, ko bo šel glas o vinotoču med ljudi. Prostori vinotoča so poleg obrata ISKRA, za ureditev pa so porabili več kot 1,500.000 Sdin. \/ P1 ni bilo s čim gasiti ife Približno ob 18-ufi'dM* goreti hiša Mar-tf» *u*a v Dolu pri Su-noJr.if^di pomanjkljivo 0d[*& dimnika se, je ^1 /Jtela. slamnata streha i*116"1 vetru m po" ^ ^ vode je požar za-;el i fcpspodarska poslop-a.1^. so tri stavbe. Di'aa°lail imajo vodnjake-'^ so prazni, tako da ga? ^° imeli s čim gasiti- peS tadrl mopedistko petil^ktki Karllni Zlogar \i V' ko ^ Je 6> Jun^a P0' oVJ-^a iz Metlike proti Ra- A0^ Svržakih le iz cigan" &'-nenadoma pritekel p^' i* »agnal pred moped. Mo?ta'-'e Padla, si eno roko P drURo pa hudo ranila w .^^ljali v novomeška *tefe'» krožnik #5 leteči krožnik bo po»V, nebom ZDA. Iz boC *-~;2 ga bo v visijo ' K~ mfctrov izstrelila tfA °žnik bo meril v !^em metrov in bo'^^tre, imel bo 0\v Ranega stožca, te-i$ M dve toni in pol. NJosvobodilni odbor na Drči. V tem narodnoosvobodilnem odboru so bili: Jože Zagore in Peter Gru-bar z Javorovice, Dolfe Rad-kovič in njegova žena z Drče, Jevnikar, po domače Za-vrlčan, in Janko Berdik — Harašo iz Vel. Bana. V juniju, juliju in avgustu je bilo v teh vaseh precej sej Podokrožja Gorjanci. Nad Javorovico pod špilarjevo špico je bila razgledna postojanka za opazovanje premika sovražnih enot. Za žalostni dogodek ob napadu ustašev na bolnico Prisjeka smo zvedeli na Velikem Banu 14. sept. 1942. Stanko Se- mič — Daki je pri Kotarje-vih pripovedoval, da so ustaši neopazno napadli bolnico, pobili 10 ranjencev, zdravnika Stanka Černeliča, njegovega pomočnika Tineta Malen-ška, bolničarko Zlato Zgonc in dva stražarja. Naslednji dan se je umikala skozi Javorovico tudi hrvaška bolnišnica iz Starega grada pod Sošicami. Zaradi močne ofenzivne dejavnosti ustašev in hrvatskih domobrancev so se umaknile v Slovenijo IV. udarna kor- Piše Jože Zamljen-Orejče dunaška brigada in žumbe-račko-pokupski odred. Ti so se naselili na Javorovioi in obeh Banih. S Krškim odredom, pod katerega je spadal tudi Gorjanski bataljon, so osnovali operativni Štab za skupne akcije proti sovražni ofenzivi. Sredi septembra je odšel Gorjanski bataljon prek gor-janske ceste na Planino. Nazaj je prišel šele po desetih dneh. V tem času se je Kranjčev belogardistični bataljon preselil od šentjošta v Gra-carjev turn pri Orehovici. Predno so v noči od 17. na 18. september hrvaški partizani napadli postojanko v Gracarjevem turnu, so prespali na Javorovici. Tolikokrat napovedana italijanska ofenziva na Gorjance se je pričela 27. oktobra 1942. Po poročilih obveščevalcev je v ofenzivi delovalo ok-dog 80-000 vojakov z vsem razpoložljivim modernim orožjem. V začetku septembra osnovani operativni štab Iz hrvaških in slovenskih enot je sklenil da se razdde. Hrvaške enote z eno četo Gorjanskega bataljona so se prebijale preko Bele krajine v Banijo in Kordun, osta- li dve četi Gorjanskega bataljona sta se po sestanku na Vodenicah pri Gašpirju razšli po majhnih skupinah. Žalostni so šli borci Gorjanskega bataljona preko Bana in Javorovice na najrazličnejše strani. Strahotno so trpele vasi v ofenzivi: kdor se ni skril pred vojaško najezdo ali pa se ni predal belogardistič-nim izdajalcem, je bil ustreljen ali pa odpeljan v internacijo. Tudi nekaj gorjan-skih borcev je klonilo pred trpljenjem in lakoto. V tistih dneh je klonilo tudi nekaj domačinov, saj je bil3 belogardistična propaganda nadvse močna. Ofenziva se je po temeljitem česanju gorjanskega predela končala 2. novembra, česar niso mogli belogardisti narediti v ofen; živi, so storili, ko so prišli iz postojanke Brezovica 5. novembra; požgali so na Ja' vorovici 6 hiš z gospodarskimi poslopji vred. NA OTOČCU BODO USTANOVILI TURISTIČNO DRUŠTVO Za prebivalce in turizem bo boljše Turistično društvo za področje Otočca in Šmarjeških Toplic bi imelo nalog na pretek — Pobudo prebivalcev za ustanovitev velja samo pohvaliti Hotel Grad Otočec in zdravilišče šmarješke Toplice postajata vse bolj in bolj priljubljen cilj mnogih tujih in domačih turistov. Avtomobilska cesta je oba pomembna turistična objekta približala svetu. Prav gotovo okoliškim prebivalcem ne more biti vseeno, kako so urejene njihove vasi in domačije, saj se mimo njih vozijo vsak dan stotine tujcev. Nič čudnega torej, če so pred nedavnim začeli v krajevni organizaciji SZDL razpravljati o tem, da bi ustanovili Turistično društvo. Najbrž se bodo ljudje prav kmalu zbrali na ustanovnem občnem zboru novega društva. Nekaj denarja se bo nabralo iz turistične takse področnih gostišč, nekaj bodo prispevali prebivalci, in okoliške vasi bodo prav kmalu lahko lepše urejene. Kakšne naj bi bile naloge novega Turističnega društva? Pomembna stvar sta red in čistoča v naseljih. Zanemarjena odprta gnojišča ob domovih bo treba postopoma urediti. Prav tako bo treba urediti poti po okoliških naseljih, kamor gostje iz obeh turističnih objektov nemalokrat zaidejo na krajših izletih. Tudi nekatere stavbe, ki jih je zob časa že močno na-grizel, bi se dalo z dobro voljo in majhnim denarjem vsaj na zunaj urediti. Lončnice na oknih jih bi lahko samo polepšale videz naselij, pa tudi lepo urejene cvetlične gredice ob hišah, kjer je prostor za to, seveda, bi pripomogle k boljšemu počutju obiskovalcev. Marsikak tujec ah pa domači gost bi morda želel preživeti nekaj dni oddiha na vasj, v kmečki domačiji, če bi lahko dobil primerno urejeno sobo. Tudi temu bi se dalo odpomooi, saj je v vsaki vasi po nekaj hiš, v katerih bi se takšne sobe dale urediti. V okolici šmarjeških Jeseni spet delavske športne igre Občinski sindikalni svet v Novem mestu je te dni razposlal delovnim organizacijam prijavnice za delavske športne igre, ki bodo od 5. BRUSNICE: v jesen s starimi problemi V Brusnicah se te dni iztekajo zadnji dnevi obveznega šolanja okoli 35 učencem, samo 15 pa jih bo učilnice zapustilo v osmem razredu- Nekaj tistih, kj v času obvezne osnovne šole niso prišli do osmega razreda, se bo odločilo za nadaljevanje šolanja, ker hočejo zamujeno nadoknaditi- V jeseni bo šola dobila 26 prvošolcev- Nadaljevala bo delo v istih prostorih in približno z istimi učitelji kot v šolskem letu 1965/66. Do jeseni se najbrž tudi vprašanje stanovanj za učitelje ne bo rešilo. S stanovanji je huda pravzaprav vsa leta, saj ima dobro stanovanje le en učitelj, drugi pa se stiskajo v podnajemniških sobah. Brusnice so redek kraj, v katerem učitelji nimajo svojega bloka Sosed se poravna s sosedom Poravnalni svet v Brusnicah je letos obravnaval 25 spornih primerov občanov. Občani so se prišli poravnat zaradi skaljenih sosedskih odnosov, najčešče zaradi obrekovanja, nedovoljene hoje po vrtovih in prilaščanja tuje zemlje. septembra do 23. oktobra le. tos. V sporočilu naproša delovne organizacije, naj prijavijo ekipe za tekmovanje v raznih športih, ne samo v šahu, tenisu in drugih pano. gah. Gre za to, da se tekmovanja oziroma te obširne in že tradicionalne športne (manifestacije udeleži čimveč zaposlenih. To je možno le, če bo tekmovanje zajelo čimveč raznih športnih zvrsti. Izpol njene prijavnice je treba organizatorju delavskih športnih iger poslati do 28. junija. KZ Žužemberk prodaja pesek žužemberška kmetijska zadruga je v svojih pesko. kopih v Poljanah in Kleču pripravila okoli 30.000 m3 peska, katerega namerava prodati. Za raziskave v peskokopih je namenila okoli 10 milijonov S-din. Toplic in hotela Grad Otočec so tudi posamezni predeli, kamor gostje radi odhajajo na sprehode. Tam bi lahko uredili sprehajališča. Tudi turistični biro bi lahko odprli. Na občnem zboru se bodo torej lahko pogovarjali o marsičem. Denarja bo za začetek dovolj iz turistične takse, saj bo društvo zbralo okoli 5 milijonov S din te takse na leto. Ta denar bodo lahko dajali interesentom tudi kot posojilo za ureditev posameznih stavb. »Štirje letni časi« v Šentjerneju Varovanci otroškega vrtca v Šentjerneju so se naučili prijetno otroško igrico »Letni časi« in se z njo predstavili mamicam in šolski mladini v nedeljo, 12. junija. Pomagali so jim tudi otroci pevci nižjih razredov osnovne šole v Šentjerneju. Igrico je glasbeno opremil Albert Zupane. P. M. Šentjernej bo gostil ISKRINE upokojence Okoli 40 upokojencev ljubljanske tovarne ELEMENTI, kateri pripada tudi Šentjernej ski obrat UPORI, se bo še v tem mesecu zbralo v Šentjerneju, kjer bodo pogoščeni. Tradicionalno srečanje teh upokojencev je vsako leto v drugem obratu ISKRINE tovarne ELEMENTI. Stari Gracarjev turn pod Tolstim vrhom ima še nekdanjega lastnika, vendar je pod varstvom Zavoda za varstvo spomenikov. Med vojno je bil požgan, po vojni pa za silo obnovljen tako, da je na zunaj v dobrem stanju, čeprav v notranjosti propada. Nujno je nekaj ukreniti, da bi tako ohranili ta zgodovinsko-kulturni spomenik pred propadanjem. Na sliki: na levi strani gradu je dobro vidno okno, za katerim so nastajale Bajke in povesti o Gorjancih. To je okno sobe, v kateri je kot gost živel Janez Trdina (Foto: Polde Miklič). ZA OHRANITEV KULTURNE DEDIŠČINE SCuEfuro naj rešijo nova imena - mlajši rod! Zapiski z nedeljske konference kulturno-prosvetnih delavcev novomeške občine Kdo v novomeški občini je še sposoben postaviti na noge tako amatersko dejavnost, da bo zanimiva za čimveč občanov? Morda tisti, ki bi pricingljal s polno mošnjo denarja in dal vsakemu, kolikor potrebuje? Ali tisti, ki bi pripeljal armado dela voljnih in za kulturno dejavnost navdušenih ljudi? Morda tudi tisti, ki bi pod pretvezo, da so sedanji voditelji društev in drugih kulturno-prosvetnih organizacij vkovani v zastarele prijeme, kratko malo ustoličil nova obetajoča imena? Kdo torej? UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA V NOVEM MESTU nu d i občasno honorarno sodelovanje FOTOLABORANTU v laboratoriju redakcije. Interesenti iz Novega mesta in bližnje okolice naj pošljejo pismene ponudbe uredništvu lista oz. se po telefonu (21-227) dogovorijo o podrobnejših pogojih sodelovanja. Na konferenci kulturno prosvetnih delavcev 12. junija v Novem mestu so se sicer strinjali, da je denar za ohranitev amaterske kulture potreben, da se prav tako ne da nikamor brez sposobnih in dela voljnih ljudi v društvih in vodstvih kulturno-prosvetnih organizacij, da so tudi novi prijemi (oblike dela) potrebni itd. Menili pa so, da bi lahko vsega tega imeli na pretek, pa bi občanov kot gledalcev in poslušalcev, pa tudi ljudi v vrste kulturno-prosvetnih delavcev še vedno ne pridobili. Treba se je torej pogovarjati še o nečem Mitja Bregar je 25.7. lani malo po 19. uri umrl zaradi poškodb ob udarcu v telefonski drog. Malo prej je v šmarjeških Toplicah naletel na motorista Josipa Turkije-viča, obrtnika iz Zagreba, ter ga prosil, da bi ga peljal do avtoceste, od koder je name- IBBIliiB Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Babic s Čateža — Matejo, Milka Pavlic iz Šentjerneja — Jožeta, Tončka Bašelj iz Družinske vasi — Jožeta, Ana Biirtolj s Hriba — Ivana, Fa-nika Padaršič iz Mihovice — Cvetko, Jožica čeme iz Gornjega Vrh-polja — Anico, Milena Barič iz Šentjerneja — Marijo, Olga Vra-ničar iz Rosalnic — Antona, Ivanka Berkopec iz Zemlja — Mirka, Vera Bregač iz Žabje vasi — Francija, Slavka Jerman s Krke — Martina, Jožica Smerke iz Hra-stja — Zvoneta, Slavka Kovač z Brinja — Slavko, Štefka Turk s Podgrada — Ivana, Magda šavor iz Črnomlja — Karmen, Dragica Grzetič iz Kvasice — Anico, Anka Cvelbar z Mirne — Saša, Marija Bevc iz Sela — Bojana, Tilka Gart-ner iz Ljubljane — Aleša, Marija Mkolič s Potovrha — Lilijano, Marta Kapušin iz Metlike — Mojco, Marija Mole iz Zbur — Franca, Branka Rožič iz Loke — Bogdana, Lidija Slapšak iz Krmelja — Roberta, Jožica Benje s Senovega — Renato, Jožica Starič iz Trebnjega —7 Romanco, Fanika Cekuta z Dolnjih Kamene — deklico, Darinka kopinič iz Metlike — dečka, Dobila Jankovič iz Črnomlja — deklico, Majda Vidrih iz Bršlina — deklico, Marta Jerič iz Dolnje Stra-** — dečka, Julijana čučnik iz Rfrgerče vasi — deklico, Anica Stft-JJiša iz Vrbovca — deklico, Jožefa Tršinar iz Stare vasi — deklico, Danijela Uršič iz Pesja — deklico. Brusniško leto brez kina Kmalu po začetku leta 1966 je potujoči kino iz Novega mesta zadnjikrat obiskal Brusnice. Predstave so bile v gasilskem domu. Dvorana je bila že tako slaba, da so gasilci v njej množične obiske prepovedali. Krajevna skupnost je pripravila načrt za rešitev: gasilsko dvorano bi preuredili v kulturni dom, temu pa prizidali gasilsko orodjarno. Ni še znano, aH bo gasilsko društvo na tako rešitev pristalo. raval nadaljevati pot z avto-stopom do Ljubljane. Kmalu zatem sta se odpeljala po asfaltni cesti. Po manj kot 200 metrih vožnje navzdol pa je na tanjši plasti peska zaradi prehitre vožnje začelo motor. zanašati. Najprej je z motorja odletel voznik, sopotnik pa je z vozilom vred drsel dalje ter udaril v telefonski drog. Zaradi močnih poškodb je kmalu zatem umrl. Novomeško okrožno sodišče je pred kratkim zadevo obravnavalo ter spoznalo za krivca nesreče motorista Josipa Turkijeviča, ki je vinjen s prehitro vožnjo povzročil nesrečo. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je obtoženec hotel storiti uslugo ponesrečencu in da je vožnji s tragičnim koncem botroval tudi nesrečni slučaj. Vozniku motorja se ob padcu ni pripetilo nič posebnega, medtem ko je Iz kmetijske zadruge ni odgovora Predstavniki brusniške krajevne skupnosti so v maju pisali novomeški kmetijski zadrugi, naj popravi v Brusnicah svojo hišo, v kateri gostujejo šola, krajevni urad in dve stranki. Zdaj se junij preveša že v drugo polovico, zidarjev pa še ni- Brusničani želijo, naj bi se zadruga vsaj ob koncu šolskega pouka spomnila dolžnosti do svoje stavbe. Morda bo blok v jeseni le vseljiv Tako razmišljajo tisti, ki računajo, da bodo dobili stanovanje v 6-stano-vanjskem bloku, ki ga v Žužemberku gradi IS-KRIN obrat keramičnih kondenzatorjev. Gradnja je začasno zastala, ker podjetje ni imelo denarja, da bi plačalo zapadle račune graditelju SGP PIONIR. Upajo, da bo zastoj gradnje kmalu odpravljen in da bodo nova stanovanja v jeseni le vseljiva. sopotnika zaneslo naravnost v telefonski drog. Ugotovljeno je bilo tudi, da je k nesreči deloma pripomogel tudi Bregar, ker je bil verjetno zaradi delne vinjenosti, ugotovljene ob obdukciji, na zadnjem sedežu nemiren. Josip Turkijevič, ki je dejanje močno obžaloval, je bil obsojen na 10 mesecev zapora. Dan RK v Dol. Toplicah 4. junija so v Dolenjskih Toplicah proslavili dan Rdečega križa. Zaslužnim krvodajalcem so pri proslavi podelili odličja, v programu pa je sodelovala tudi šolska mladina. Trije krvodajalci so prejeli zlate, dva pa srebrne značke. V zadnjem času skrbi organizacija Rdečega križa v Dolenjskih Toplicah za pridobivanje novih članov, v podmladek in mladino Rdečega križa pa so sprejeli 40 učencev. 2eleli bi dobiti vsaj dve uniformi podmladka in mladine Rdečega križa. Dol. Toplice: kam s smetmi in odpadki? Turistično društvo v Dol. Toplicah je letos lepo poskrbelo za ureditev kraja. Uredili so pota in stezice v parku, prebarvali klopi, obnovili mostiček, ki vodi v park, ter očistili strugo Sušice. Ker v Toplicah še zdaj ni določen prostor, kamor naj bi ljudje odlagali odpadke, jih mečejo kar v Sušico. Tu gotovo ni primerno mesto zanje, zlasti pa ne za turističen kraj. D. G. drugem, kar je bolj bistveno in pereče. Znano je, da lahko novo vino pijemo tudi iz starih posod. Zato tudi v kulturni dejavnosti niso bistvene oblike. Nedvomno je vsebina tasta, ki naj nas zadovolji!! O novi vsebini v kulturno-prosvetnem delu v novomeški občini je bilo na nedeljski konferenci veliko povedanega, seveda le bolj kot namig, da bo samo nova, času in potrebam primerna vsebina privabljala in plemenitila srčno kulturo občanov. Minuli čas je, če se omejimo le na mandatno dobo dosedanjega občinskega sveta ZKPO, zadostikrat opozoril na to, da v času televizije in motoriza-cije ter pojačane vloge poklicnih kulturnih organizacij slabokrven amaterizem ne more zadovoljiti, slabokrven pa je amaterizem vselej, kadar se drži preživelega kot pijanec plota. Kaj je nova vsebina, kje bi jo našli? Konferenca je skrb za to naložila na ramena novemu 27-članskemu občinskemu svetu ZKPO. V njem je precej novih imen in mlajših kulturnih delavcev. Konferenca je menila, da bi lahko tak sestav v občinskem vodstvu pa morda le zanesel nov veter v hišo kulturniškega amaterizma. V novomeški občini je precej društev, ki goje tako in drugačno dejavnost. Dramska, glasbena, knjižničarska in druge dejavnosti so med najbolj živimi na podeželju in mestu. Kot So v razpravi povedali Bogo Komelj, Stane Gregorčič, Lojze Kastelic, Slavko Novakovič, Ernest Jazbec in drugi, jih kaže še nadalje gojiti in krepiti. Franc Avsec je rekel, da prevzemajo nase odgovornost za kul-turno-prosvetno življenje v občini tudi krajevne skupnosti. Le-te bodo lahko rešile tudi marsikakšno denarno vprašanje kulturno-prosvetnih organizacij, zlasti na podeželju. Niko Padevski pa se je zavzel za boljše programiranje kulturnih prireditev. V razprava sta sodelovala še Boris Sav-nik in Franc Nahtigal. Konferenca sama nj dala vseh odgovorov na vprašanja, kako rešiti kulturo v novomeški občini. Tudi zato ne, ker se je je udeležilo le okrog 40 od 300 povabljenih! Ne nazadnje je iz tako slabe udeležbe možno sklepati, da tudi odnos do kulture v novomeški občini ni najboljši. Po konferenci je Oder mladih za udeležence uprizoril »Lepo čevljarko«, ki jo je režirala Alenka Bole — Vrabec. Novomeška kronika ■ PRI OBRTNIKU SO v torek zaceli prodajati *blago s precejšnjim popustom, zato je bila v trgovinah spet neznanska gneča. Pletenine tovarne Rašica 50 prodajali za polovično ceno, prav tako pižame, kopalke, kravate, kombi-neže ter bluze iz drugih tovam. Prodajalca so dopovedovali ljudem, da imajo še precej blaga na zalogi, a nihče ni verjel. Vsakdo je hotel takoj pokupiti, kolikor mu je dopuščal žep. ■ V NEDELJO POPOLDNE bo ob Krki zanimiva veslaška prireditev. Veslaški klub Krka priredi 9. dolenjsko regato, na kateri bodo sodelovali znani slovenski in hrvaški veslaški klubi. Prireditev bo ob 14. uri, že predtem pa bo na. Krki DinOEO tekmovalcev preizkušalo svoje moči ob veslih. ■ CITALNIŠKA LUCA, ki vodi od Drogerije proti Domu JLA, je vedno polna nesnage. Papirčki od lučk, bonbonov, čokolade, cigaretne škatle in še kaj leži na tleh, četudi te ulice nič manjkrat ne čistijo kakor druge. Ugotovljeno je,, da nered povzročajo nedisciplinirani obiskovalci kina. ■ NOVOMEŠKI UPOKOJENCI organizirajo za svoje člane 23. junija izlet po dolini Krke preko Muljave do Polževega. Na lepakih pa jim društvo zagotavlja tudi »po vrnitvi iznenađenje doma«. Le kakšno presenečenje, dobro ali slabo? ■ ŠE 14 DNI (MATE CAS za nakup televizorja ali gramofona s precejšnjim popustom. Pri Elek-trotehni so že 18. maja dali v promet TV sprejemnike RIZ po 189.000 (prej so veljali 216.000) in gramofone ERO po 24.900 (prejšnja cena 28.516 din), Popast velja samo do konca junija. ■ ZARADI NEUREJENEGA KOPALIŠČA na Loki so se prejšnji teden mnogi hudo jezili, ko jih je vročina zvabila h Krki. Omarice za obleko so brez ključavnic, razbite, sk^ilnice natrpane z razno ropotijo. Naj bo za kopališče odgovoren kdorkoli že, vreden je graje! ■ NOVOMEŠKA TRŽNICA je lila v pnoedeljek preplavljena s češnjami. Sprva so zahtevali zanje tudi 3G0 din za kilogram, kasneje pa so jih dajali tudi za polovično ceno. Dovolj je bilo tudi jagod po 500 din liter ter borovnic po 300 din liter. Prodajali so še solato v glavicah po 50 din, krompir po 90 din kilo. mleko po 140 din liter, peso v šopkih po 70 din, čebulo po 300 din kilo in jajca po 55 din. Za smrtno nesrečo 10 mesecev zapora PIONIRJI IZ NOVEGA MESTA IN PIONIRKE IZ KOČEVJA NAJBOLJŠI V SRS V Sarajevu - Novomeščani ponovno drugi Ljubitelje atletike iz Novega mesta in ostalih krajev Dolenjske bo prav gotovo razveselila najnovejša vest iz Sarajeva: novomeški pionirji-atlet i, učenci osnovne šole »KATJA RUPENA«, so se tudi letos v zveznem finalu uvrstili med najboljše. V močni konkurenci 21 najboljših pionirskih ekip iz vse Jugoslavije (v zvezni finale so se uvrstile najboljše ekipe z republiških kvalifikacijskih tekmovanj, od slovenskih pa le novomeška!) so Novomeščani ponovili lanski uspeh — osvojili so častno drugo mesto. Njihov uspeh je toliko več- ji, ker so morali v Sarajevo odpotovati z oslabljeno ekipo, brez nekaterih dobrih posameznikov. Kaj več o tem uspehu zaenkrat ne moremo poročati Zato podrobnosti — prihodnjič. Prav gotovo ne bo napak, če na kratko poročamo še o republiškem predtekmovanju, kjer sta imeli največ uspeha ravno osnovni šoli iz Novega mesta in Kočevja. V republiškem merilu se je tekmovanja za veliko nagrado sarajev.skih »MALIH NOVTN« udeležilo 17 ekip, med njimi pa je bila pri ponirjih najboljša ekipa novomeške šole Na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol so dosegli največ prvih mest pionirji novomeške osnovne šole »Katja Rupena«. Tudi na zveznem finalu v Sarajevu so se zelo dobro odrezali in ponovno dosegli II. mesto. Na sliki: profesor Jože Glonar predaja medalje najboljšim v skoku v daljavo (Foto: F. Mikec) KVALIFIKACIJA ZA ATLETSKI POKAL SLOVENIJE Zalefelj in Penca najboljša Kvalifikacijsko atletsko tekmovanje na »Stadionu bratstva in enotnosti« ni prineslo posebno dobrih rezultatov; temu je kriva tudi huda vročina. Boljše rezultate so dosegli: Zaletelj (Kladivar) v teku na 200 m — 22,4, Penca v skoku v višino in daljino — 185 oziroma 642 cm, Serarjeva (Kočev-je) 145 cm v skoku v višino in mladinec Pavlic (NMi, kd je vrgel kopje 47,90 m daleč. Rezultati: mladinke — 60 m: 1. Ida Smerke (ESS Novo mesto) 8,8, 2. Milena Grandovec (os. š. N. m.) 9,2, 3. Kristina Plut (ESS N. m.) 9,3; članice — 100 m: 1. Alenka Košir 14.4, 2. Milena Jerman (obe Kočevje) 14,9, 3. Milka Slajkovec (os. š. N. m.) 15,3; mla-dinci — 100 m: 1. Borut Hočevar (Kočevje) 11,8, 2. Jože Slajkovec (os. š. N. m.) 12,00; člani — 100 t: 1. Dušan Bižal ( Koč.) 11.8, 2. Milovan Sektilić (JLA) 12,1, J. Marjan Klarić (Koč.) 12,3; člani — 200 m: 1. Tine Zaletelj (AK Kladivar) 22.4; mladinke — 400 m: 1. Katja Močnik 64,1, 2. Danica Močnik 64,7, 3. Danica Janežič (vse N. m.) 68,9: člani — 40 m: 1. Vinko Istenič (N. m.) 51,6, 2. Ludvik Markovič (ESS N. m.) 55,0, 3. Vasil Nastevski (JLA) 56,1; mladinci — 1000 m: 1. Milan Lampe (Koč.) 2:49,2, 2. Milorad Lukač (JLA) 2:52,9, 3. Imeri Kadri (JLA) 3:01,4; člani — 5000 m: 1. Vaška Krste (JLA) 19:24,2, 2. Dragan Ko-stid (JLA) 19:24(1. 3. Despot Andre-jevič (JLA) lf>:?7.2; mladinke — 4 x 60 m: 1. Kočevje 33,2, 2. os. š. »Katja Rupena« (N. m.) 38,2; člani — 4 x 100 m: 1. Novo mesto 46,0, 2. Kočevje 46,4, 2. JLA 49,0; mladinke — daljina: 1. Nada Serar 4,15, 2. Ivanka Švegelj (obe Kočevje) 4,14, 3. Milena Svcnar (os. š. N. m.) 3,96; mladinci — daljina: 1. Janez Penca (N. m.) 642,2, 2. Bojan Jerman 638, 3. Marjan Klarič (oba Kočevje) 597; mladinke — višina: 1. Nada Serar (Koč.) 145, 2. Cirila Hrabar (N. m.) 125, Cvetka Zaje (N. m.) 125; mladinci — višina 1. Janez Penca (N. m.) 185, 2. Zdravko Slak (N. m.) 175, 3. Bojan Jerman (Koč.) 170; mladinci — palica: 1. Marjan Jenko 280 , 2. Matija Glad (oba os. š. N. m.) 245; člani — troskok: 1. Vinko Istenič (N. m.) 12,59, 2. Zdravko Slak (N. m.) 12,41, 3. Jože Slajkovec (N. m.) 12,12; mladinci — krogla 6 kg: Milan Velka-vrh (N. m.) 12,39; mladinci — krogla 7,25 kg: Jože Konda 9,83; člani — krogla 7,25 kg: 1. St/ie Sega (Koč.) 12,35, 2. Ivo Kuraja (JLA) 11,33, 3. Marko Vasic (JLA) 10,97; mladinke — krogla 4 kg: 1. Meta Zagorjan (Koč.) 9,11, 2. Vera Jarc 8,09, 3. Vincencija Parkelj (obe N. m.) 8,05; mladinci — kopje: 1. Bojan Pavlic 47,90 , 2. Branko Suhy 39,80, 3. Jože Slajkovec (vsi N. m.) 37,00; člani — kopje: 1. Dušan Bižal (Koč.) 44,70 , 2. Nikola Kajgo 41,20, 3. Tihomir Hajdič (oba JLA) 39,00; mladinci — disk 1,5 kg: 1. Milan V/lkavrh (N. m.) 34,59. 2. Janez Usenik (N. m.) 33,65; člani — disk 2 kg: 1. Stane Sega (Koč.) 37,32 , 2. Kuraja Ivo (JLA) 28,13; 3."Jože Konda (N. m.) 27,42; mladinci — kladivo: Janez Usenik (N. m.) 32,40. -si Novo mesto : KK Stadion (Lj.) 47:65 (29:?S) S sobotnim porazom na Loki so Novomeščani dokončno obtičali na dnu tabele in postali najresnejši kandidat za odhod iz lige. NOVO MESTO: Kopač I 5, Malic, Kopač II 3, Petrič, Splihal 14. Jereb 10, Blažič 6, Sobar 3, Gundu 8. STADION: Vitorovič, Možgan 3, Skalerič 7, Plestenjak 8, Zalar 4, Hočevar, Smolej 15, Sedlar 11, Kozina 9, Rogač 6, Osipovič 2. Novomeščani so dobro začeli in kazalo je, da bodo končno le dosegli zmago nad drugim kandida- tom za izpad, tembolj zato, ker so ekipo Stadiona že lani brez težav premagali na kvalifikacijah. Domači so vodili sredi prvega polčasa že z 10 koši prednosti, nato pa so gotsom dovolili, da so prevzeli pobudo in zmanjšali razliko na 4 koše. Po odmora so bili Novomeščani le še sence .igrali so brezglavo in z redkimi meti od daleč niso mogli držati koraka z igralci Stadiona, ki prav tako niso pokazali dobre igre. Tekmo sta pred okoli 100 gledalci dobro vodila Rus iz Krania in Ljubljančan Gcrželj. »Katja Rupena«, pri pionirkah pa ekipa kočevske šole »Mirka Brači-ča«. Obe šoli sta imeli zelo uspešni tudi ekipi pionirk ozir. pionirjev: novomeške pionirke so bile četrte, pionirji iz Kočevja pa celo tretji. Marsikdo se bo vprašal, kje so vzroki za tako vidne uspehe mladih atletov in atletinj iz Novega mesta in Kočevja. Poznavalcu razmer odgovor ne bo težak: uspehi so posledica načrtnega dela učiteljev telesne vzgoje. V Novem mestu imajo največ zaslug za uspehe Marijan Spilar, Tine Zaletelj in Draga Mislej, v Kočevju pa Tone Adamič in Saša Bižal. Njihova prizadevanja so rodila plodove, ki pa bodo iz leta v leto še večji. Vsekakor zasluži njihovo delo vso pohvalo in priznanje. Ko poročamo o uspešnem nastopu obeh dolenjskih ekip, ne moremo mimo uspehov posameznikov. Naj omenimo, da imajo za uspehe moške ekipe novomeške šole »Katja Rupena« največ zaslug nasleri nji: sprinterja Hribernik in Ma-nojlovič (60 m — oba 7,6), skakalec v višino Podjavoršek (165 cm), skakalec v daljavo Novinec (537 cm), metalec krogle Verček 14,05 m) in štafeta 4 x 60 m. Pri dekletih sta med najboljšimi skakalka v višino Jakša (130 cm) ter Meso-jedčeva v metu krogle (10,20 m). V ekipi kočevske šole »Mirka Bračiča« velja posebej pohvaliti Ožurovo za 135 cm v skoku v višino, Zagorjanovo za 11,94 m v metu krogle, Holasovo za 8.7 na 60 m in širajevo za 416 cm v skoku v daljavo. Med pionirji naj omenimo Mišmaša, ki je v daljavo skočil 525 cm, medtem ko sta Virant in Knavs v skoku v višino dosegla rezultat 155 cm. Uspeh mladih novomeških in kočevskih atletov in atletinj je vreden vse pohvale. Tu je nov dokaz, da ima Dolenjska veliko talentov, ki bi se utegnili ob načrtnem delu sposobnih trenerjev in ob primerni količini finančnih sredstev (oprema in udeležba na tekmovanjih precej staneta) razviti v vrhunske tekmovalce, kakršne je Dolenjska že dala. F. MIKFC Janez Žlbert peti v Sloveniji 12. junija je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z malo-kalibrsko puško za pionirje iz vse Slovenije. Mladi strelci iz Novega mesta so se lepo uvrstili: Janez Zibert je z 273 krogi zasedel b. mesto, Jože Papič je bil z 254 krogi na 24. in Jože Mali z 252 krogi na 26. mestu. Tekmovalo je 52 pionirjev. Zagorje : Krmelj 21:22 Tesno, toda zasluženo zmago si je priboril Krmelj. Nastopil je v okrnjeni postavi brez vratarja, ki ga je zamenjal napadalec M. Metelko. Igra je bila vznemirljiva, polna kombinacij. Sele na koncu tekme je uspelo gostom zabiti 2 gola in osvojiti dragoceno zmago. Odlikoval se je M. Metelko kot vratar, Puh in Renko s 6, Zapot-nik s 5 zadetki pri domačih, pri gostih pa J. Logar z 12 zadetki. Pred 100 gledalci je Z. Kozamer-nik dobro vodil srečanje. S to zmago so si Krmeljčani utrdili položaj na tabeli. D. B. Krmelj : Leskovec 32:14 Na prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige v Krmelju so domačini močno premagali goste z rezultatom 32:14 (18:6). Sodnik Z. Kozamernik iz Sevnice je bil prav dober. Med domačini so se odlikovali J. Logar z 11, Zaman z 8 in M. Metelko s 7 zadetki, pri gostih pa Kotar in Mlakar s 5 zadetki. D. B. Novomeški srednješolci na igriščih Zadni dan pouka so dijaki novomeške gimnazije in učiteljišča preživeli na igriščih ob Krki in na Stadionu bratstva in enotnosti. V odbojki je ženska ekipa 3. a in 3. b učiteljišča premagala vrstnice iz gimnazije. V košarki so se spet izkazale prvošolke iz gimnazije. V košarki za moške je zmagal gimnazijski 3. a pred 2. b. V odbojki (igra na en set) so zmagali gimnazijci 3. c pred 3. a. Največ ekip je tekmovalo v nogometu. V finalu je moštvo 3. c in 3. b gimnazije premagalo mlajše vrstnike iz 2. a in 2. c. Tekme sta ob pomoči članov šolskega športnega društva sodila Jelka Hude in profesor Igor Penko. Medobčinsko prvenstvo osn. šol v atletiki in rokometu Medobčinskega prvenstva osnovnih šol v atletiki in rokometu, ki je bilo pred nekaj dnevi v Novem mestu, so se udeležili najboljši tekmovalci s področja občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika. Izbirno tekmovanje za prvenstvo v Novem estu je bilo izvedeno v štirih občinah in po dva najboljša učenca in najboljše moštvo v rokometu so nastopili na medobčinskem prvenstvu. »o^Mrlnik ie bil Zavo-1 za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu, ki je tudi prispeval za zmagovalce v atletiki plakete, za zmagovalce v rokometu pa prehodne pokale. Rezultati v atletiki — ženske: 60 m: 1.—2. Alenka švarc, Trebnje 8,9; 1.—2. Majda Keržič, Trebnje, 8,9; 3.-4. Ljuba Boldan, Novo mesto; 3.—4. Joža Gregorčič, Novo mesto. 300 m: 1. Marija Prikonič, Novo mesto, 47,5; 2. Jelka Brajer, Trebnje, 47,7; 3. Marija Bratkovič, Novo mesto, 48,1. Izven konkurence sta nastopili tudi sestri Močnikovi. Katja je dosegla čas 45,3 in Danica 46,4. štafeta 4x60 m: 1. Trebnje 35,1, 2. Novo mesto 35,8. 3. Črnomelj 36,1, 4. Metlika 36,5 Skok v višino: 1. Vida Uhan, Trebnje, 1,35; 2. Marjana Pisec, Črnomelj, 1,30; 3. Alenka Svarc, Trebnje, 1,10. Skok v daljino: 1. Marj'.nca Pie-ko, Črnomelj, 4,08; 2. Marjana Plut, Trebnje,, 3,84 3. Marjana Bencina, Novo mesto, 3,84. Suvanje krogle — 3 kg; 1. Alenka Mesojedec, Novo mesto, 8,75; 2. Vida Ivanič, Črnomelj. 8,25; 3. Angelca Urek, Trebnje, 8,20. Atletika — moški: 60. m: 1. Marjan Hribernik. No- vo mesto, 7,7; 2. Vlado Manojlo-vič, Novo mesto, 8 0; 3. Rade Jaklič, Metlika, 8,1. 400 m: 1. Anton Kovačič, Novo mesto, 56,7; 2. Jože Vrtačič, Novo mesto, 57,8; 3. Julij Brine, Metlika, 61,3. štafeta 4 x 60 m: 1. Novo mesto 30,0, 2. Trebnje 32,8, 3. Črnomelj 33,6, 4. Mellika 34,2. Skok v višino: 1. Jože Pavlice-vič, Črnomelj, 1,65; 2. Štefan Podjavoršek, Novo mesto, 1,55; 3. Mirko Gorjanc, Trebnje, 1,50. Skok v daljino: 1. Gašper Pelko, Novo mesto, 5,04; 2. Janez Novinec, Novo mesto, 4,98; 3. Janez Žagar, Novo mesto, 4,97. Suvanje krogle — 4 kg: 1. Franc Vrček, Novo mesto, 13,60; 2. Kost-ja Virant, Novo mesto, 12,38; 3. Mirko Gorenc, Trebnje; 12,13. V atletskih panogah je nastopilo nekaj tekmovalcev izven, posebno za občino Novo mesto. Na prvenstvu sta se upoštevala po dva tekmovalca iz vsake občine. Opazili smo, da je med osnovnošolsko mladino veliko zanimanje za atletiko. Doseženi so bili tudi nekateri dobri rezultati in to ne samo med tekmovalci iz Novega mesta, ki imajo idealne pogoje za trening, temveč tudi med tekmovalci iz raznih šol s področja ostalih treh občin: Trebnjega, Črnomlja in Metlike. Rezultati prvenstva v rokometu: — ženske (občinske prvakinje): 1. Šentjernej, 2. Mokronog, 3. Vinica; moški (občinski prvaki): 1. Črnomelj, 2. Novo mesto, 3. Trebnje, 4. Metlika. Rokomet se vedno bolj uveljavlja med -našo osnovnošolsko mladino. Igralci so pokazali, da že dobro obvladajo žogo, želeli pa bi, da bi vse športne igre predvsem vzgojno oblikovale mladega človeka. 3. G. KRI KI RFŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji. Alo.;z Mavsar in Anton Golob; člana kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Anton Srebrnjak, član kolektiva Labod, Novo mesto, Frane Kastelic, Vinko šiištaršič, Jožefa Murn Miha LokovSck, Marija Zupančič, luni Doblehar, Vinko Grm, Kram- Srebrnjak, Marija Ivančič, Ana Klcmenčič, Olga Janko, Ana Klobučar, Jo/e Kocjan, Janez Vovko, Slavko Saje, Franc UrjSJČ m Franc Jožef, člani kolektiva Industrije obutve, Novo mesto: Anion Cesar, Viktor Kuinp, Jože Sline in Slavka Hočevar, člani kolektiva Novoteks, Novo mesto; y Ana Hrovat in Ivanka Fister, članici kolektiva Dijaška kuhinja, Novo mesto- Amon Miklavčič, član koltktiva IMV Novo mesto; Djuro Tomaš, Zivorad Gligorič, Pavle Zrnie, Jure Puce, Slobodan Pavlovu'. Nikola Janjetov, Boško Bočanin in Draaol.ini) Pešić. vojaki VP 1394/5, Novo mesto; L.iiihomir Miloševič, Hušan Jelisovac, Zi.io Vladovie. Vladeta Radova-rtorić, Dušan ViSfkruna m Ivan Novak, vojaki VP 1394/7, Novo mesto- Miodrag Miloševie in Miroslav Radn'ković. vojaka VF 1394'4, Novo mesto: Žiga Gelo in Jon Sajn. vojaka VP 1304 '6. Novr mesto. Vsako leto prihajajo k nam delavci iz drugih republik ali iz drugih krajev Slovenije na sezonsko delo. Največ jih gre v gradbeništvo, kmetijstvo in gostinstvo. Ta pojav je znan v vseh razvitih industrijskih državah, in ker se v naši republiki industrializacija močno razvija, velja tako tudi za naše kraje. Manjši vpliv te delovne sile v času začetka gospodarske reforme je samo začasen, pričakovati je, da se bo priliv sčasoma spet povečal. Ta delovna sila navadno ni izobražena, saj gre pretežno za nekvalificirane delavce, ki so vzgojeni v drugačni, manj razgibani miselnosti, ne poznajo našega jezika, imajo drug način življenja in drugačne navade, pomanjkljivo znanje in zavest o higieni ter navadah o ohranitvi zdravja. Zaradi vsega tega nastanejo težave v novem okolju, v katerega pridejo, težave, ki so duševnostnega in telesnega značaja in ki vplivajo na njihovo zdravje v celoti. Prvi občutek teh ljudi je, da so tujci v novem okolju. Zato se najraje družijo s svojimi rojaki, dobe strah zaradi negotovosti, ki je podzavesten in ima kmalu za posledico psihonevrotične spremembe, ki vodijo v alkoholizem, različne druge pojave neuravnovešenosti in namišljene bolezni. Ker so sezonci zaradi majhnih higienskih zahtev in potreb z malim zadovoljni, jim tudi delodajalci nemalokrat dajejo neprimerna stanovanja, slabo prehrano, primitivne sanitarije in podobno. Ker se sezonci večkrat zaradi drugačnega načina življenja nad tem ne pritožujejo, je nekaterim podjetjem tako kar všeč. Če sezonci pritegnejo k sebi še družino, se njihove razmere seveda še poslabšajo. Ker vemo, da je med temi ljudmi tudi več jetike kakor med domačim prebivalstvom, kjer zelo upada, je precejšnja nevarnost, da se bolezen razširja, posebno če higienske razmere niso v redu in če je prehrana slaba. Podobno velja tudi za spolne bolezni. Prav bi bilo, da bi to vprašanje bolj proučili. Poskusiti je treba vse, da sezonci ne bi bili izolirani, pa tudi da se ne bi sami izolirali. 2e ob prvem zdravniškem pregledu naj dobe občutek da so toplo sprejeti v novem kraju. Enako velja ob prvem vstopu na delo. Nekatera podjetja imajo navado, da prirede za uvajanje na delo poseben seminar. Prav bi bilo, da bi take seminarje imela vsa podjetja, ki zaposlujejo sezonsko delovno silo. Tak seminar bi naj ne bil samo strogo tehnološki, pač pa bi bilo nujno, da bi vseboval tudi smernice za zdravo življenje, za zdrave higienske navade, brez dvoma pa tudi opozorila na način življenja, navade in običaje v kraju, v katerem bodo sezonci delali, in ki jih bodo pač morali upoštevati. Vse to jim je treba dati v njihovem domačem jeziku, na nevsiljiv način in dobronamerno, da bodo dobili občutek varnosti in skrbi zanje. Nujno je, da dobe sezonci ustrezna stanovanja, prehrano in higienski standard. To naj bi bila skrb samoupravnih organov, občinskih služb in organizacij. Sezonci morajo biti pregledani v protituberkuloznem dispanzerju vsaj trikrat letno, da se odkrijejo morebitni jetični bolniki. Če bomo s sezonci delali tako, potem ne bo dvojnih meril za člane istega kolektiva, m preprečili bomo marsikatero nevarno leglo bolezni, nerednosti in izpade ter obvarovali zdravje tudi sezoncem samim. DR. BOZO OBLAK Branik-Hoče : NOVOTEKS 3:1 (15:16, 15:5, 8:15, 16:14) Igrišče na stadionu v Ljudskem vrtu v Maribora, gledalcev okoli 100, sodnik Andolovič je sodil srednje dobro. BRANIK-HOCE: M. Primec, Bezjak, Divjak, V. Primec, Mlakar, Sotler, Kovač, Zidan; NOVOTEKS: Potrč, Golež, Kusič, Koprivnik, Aš, Lapajne, Berger. Kljub porazu novomeških zeleno-črnih, bi bil rezultat tekme lahko tudi drugačen. Potem ko so se po dveh neuspešnih setih gostje osvobodili psihičnega pritiska pred lanskim zveznim ligašem, so zaigrali odlično in gladko odločili tretji set v svojo korist. Tudi v četrtem setu so vodili, ob koncu celo s 14:10, vendar niso znali izkoristiti dveh set žog, ki so jih imeli. V Mariboru so novomeški odboj karji pokazali zelo dobro igro in bi z tnalo več športne sreče lahko srečanje odločili v svojo korist. Do konca tekmovanja v republiški odbojkarski ligi čakata igralce NOVOTEKSA še dve prvenstveni srečanji. V nedeljo bo gostovala na Loki ekipa Kanala, naslednjo nedeljo pa bodo potovali Novomeščani v Slovensko Bistrico, kjer jih čaka tekma z novincem v ligi, ekipo Crešnjevca. Moštvo je sedaj v dobri formi, četudi je trenutno na dnu prvenstvene tablice. Ker pa že po tradiciji novomeški odbojkarji igrajo mnogo bolje v jesenskem zaključnem delu tekmovanja, je strah pred izpadom iz lige popolnoma odveč. K. V. V 7. kolu 2. slovenske odbojkarske lige so si odbojkarji TVD »Partizan« iz Trebnjega priborili peto zmago. Pred 100 gledalci so doma premagali ekipo Kamne Gorice z Gorenjskega po tričetrturni borbi, z rezultatom 3:0 (15:13, 15:4, 15:6). S tem so si še bolj utrdi« položaj na lestvici. Na sliki so igralci Trebnjega; v prvi vrsti z leve proti desni: Opara, Slak, Leg an in Miš-maš, y drugi pa: Pandža, Štor, Mrvar in Pavlin (Foto: T. Glogovšek. trener moštva) 11 let za krvavi obračun v Rebri Po zločinu v vasi, ki jo obdajajo kapelice in nasadi šmarnice - Kaj vse lahko v trenutku poruši dobre sosedske odnose - Kam bomo prišli, če bodo vinjeni in razburljivi fantje letali po vaseh s kuhinjskimi noži in grozili sosedom? Tudi Jože Perpar bi danes še živel in delal, ko ne bi bilo vmes nesrečnega alkohola in nepotrebnega jezikanja 23 letni Mirko Uršič, kmetovalec iz Rebri, nekaj trenutkov pred izrekom sodbe 13. marca letos so miličniki na PLM v Žužemberku okoli 23. ure presenečeno pogledali, ko je vstopil črnolas mladenič ter zasopel izjavil: — Pojdite pogledat v Reber in skomandirajte zdravnika, tam sem nekoga urezal . . . Fant, 28-letni Mirko Uršič, pa ni samo nekoga »urezal« kakor je tedaj mislil, temveč -je s kuhinjskim nožem prere-zal vratno žilo sosedu Jožetu Perparju, da je takoj umrl, njegovega očeta Jožeta Per-parja st. pa je zabodel v desno stran prsi ter ga hudo poškodoval. Vsa Suha krajina je bila zaradi tragičnega dogodka več dni ogorčena, 9. junija pa je storilec pred novomeškim okrožnim sodiščem odgovarjal zaradi poskusa uboja več oseb. Zaradi kapnice, ki bi kapala na gnoj... Med Perpar j evo in Uršičevo hišo v Rebri je le okoli 5 m2 veliko dvorišče. Sosedje so bili prijatelji vse do nekaj dni pred tragičnim dogodkom. Spor pa je nastal zaradi svinjaka in kapnice. Pri Perparjevih so dozidavah svinjak, in ker bi kapnica, pozimi pa sneg, škodovala gnojnici Uršičevih, kamor bi s strehe kapljalo, so se skregali. Mirko Uršič je v imenu svoje matere, lastnice posestva, sosedu prepovedal gradnjo in zahteval vsaj snego-bran. Perpar se ni pustil, ker je komisija iz Novega mesta gradnjo odobrila in ni zahtevala posebne zaščite na strehi. Dobri sosedski odnosi so bili v hipu skaljeni. Dva dni pred usodnim 13. marcem je šel Mirko v Novo mesto na gradbeno inšpekcijo, da bi dosegel prepoved gradnje, toda tam so rekli, da Perpar lahko gradi! Bil je obupan in ni vedel, kam naj se obrne, da bi dosegel svoje. še isti dan je prišlo na dvorišču do ostrih besed, s katerimi nobena stranka ni varčevala. Zmerjali so se z grdimi izrazi, vmes pa so Perpar -jevi očitali Uršiču, da je tat, in zaničevali njegovega starega očeta. V nedeljo je Mirko namenoma pil V nedeljo zjutraj, 13. marca, je šel mladi Uršič jezen od doma. V Žužemberku je že zjutraj začel z žganjem, nato je pil pivo, čez dan več kozarcev vina ter se nalival z alkoholom od same jeze na sosede. Zvečer, kmalu po 20. uri, je besen, korajžen in glasan prišel v vas. Pred sosedovo hišo je pod oknom zavpil: — Poglejte, koliko vaše detelje nesem v žepu!« Na izzivanje so Perpar j evi odgovarjali kar iz hiše. Padla je tudi beseda .ravbar'. Srd je rasel, še dvakrat se je Mirko Uršič oddaljil in se spet vrnil izzivat k Perparjevim, nato pa odšel domov ter brez večerje v hipu zaspal. Zgodilo se je v sekundi Kmalu zatem se je z motorjem pripeljal domov Per-parjev Jože. Domači so razburjeni planili iz hiše in mu jeli pripovedovati, da je sosed Mirko izzival in silil v hišo. Vsi skupaj, pet Perparjevih, je steklo za vogal, bliže Urši-čevi hiši. — Zbudil sem se, zaslišal kričanje pred hišo, prižgal na dvorišču luč, zagledal pet Perpar j ev, ki so imeli nekaj v rokah. Nataknil sem samo hlače in planil, vmes pa v hi-kinji pograbil nož. Ne vem, kaj se je zgodilo potem ... je na razpravi povedal obtoženec. Tudi Mirkova mama je prišla na okno, ko je zaslišala vpitje. — Videla sem Mirka, kako v sami majici in hlačah (bil je sneg) teče po stopnicah iz hiše. Zavpila sem Perparjevi Anici, naj se ne meša med dedce, za več pa ni bilo časa. Zgodilo se je v sekundi... »Pred sodiščem govorite resnico!« sta morala med razpravo opozoriti sodnik in javni tožilec Izplačali so presežek, ki ga ni bilo Direktor in knjigovodkinja Komunalnega podjetja v Sevnici obsojena Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu sta se pred kratkim znašla J. P., direktor Komunalnega podjetja Sevnica, ter finančna knjigovodkinja D. K., obtožena več kaznivih dejanj zoper pošteno poslovanje. Ugotovljeno je bilo, da podjetje leta 1963 ni najbolje uspevalo, zato finančni uspeh ob koncu leta ne, bi dopuščal izplačila presežkov. Zaradi godrnjanja v kolektivu, češ da so osebni dohodki zaposlenih prenizki, se je direktor odločil za lažen prikaz dobrega poslovanja, da bi lahko izplačali del »dobička«. Izdal je izmišljeno situacijo in račun, kot da bi podjetje gradilo hleve za KZ Zasavje v vrednosti 3,261.864 din, knji-govodkinji pa je naročil, da je z lažnimi vknjižbami prikazala ob koncu leta za več kot 5 milijonov din večji dohodek. Tako so iz neustvarje-nih sredstev »dobrega poslovanja« porabili 1,922.098 dinarjev, od tega pa je direktor prejel 36 tisočakov. Direktor podjetja je s tem zlorabil svoj službeni položaj V pretepu dva zelo poškodovana 10. junija ob 21. uri je prišlo v kolodvorski restavraciji v Kočevju do pretepa, ki ga je po pripovedovanju prič izzval traktorist J. N. Traktorist je udaril M. K. iz Trate po glavi in ga hudo poškodoval. V prepir oziroma pretep sta se vmešala še B. K. iz Kočevja in D. S., Šofer nekega koprskega podjetja. Tudi šofer je bil težko poškodovan. ter protipravno pridobil sebi in drugim premoženjsko korist za več kot 1 milijon dinarjev, v uradne knjige in listine je vpisal lažne podatke ter predložil lažni potni obračun. To je po dogovoru z direktorjem storila tudi kjigo-vodkinja, oba pa sta denar porabila za izplačilo pogodbenega sodelavca v Beogradu ter se na ta način izognila družbenim dajatvam. Direktor J. P. se je razen vsega tega z lažnimi potnimi nalogi in obračuni okoristil z najmanj 12.390 din. Pred sodiščem je očitana kazniva dejanja v bistvu priznal, navajal pa je razne izgovore, katere je sodišče smatralo za neutemeljene. D. K. je brez oklevanja priznala, kar je naredila napak po direktorjevem nalogu, vendar bi se morala upreti, če je vedela da gre za nepravilnosti. Ko je sodišče obtožencema odmerjalo kazen, je upoštevalo, da gre pri goljufiji le za manjše osebno okoriščanje in njuno odkrito priznanje, zato je izreklo najmanjšo možno kazen, ki bo po mnenju senata dosegla ^vzgojni namen. Ob vseh olajševalnih okoliščinah pa ne gre prezreti tudi dejstvo, da sta oba kot odgovorni osebi v gospodarski organizaciji zlorabila zaupanje družbe. J. P. je bil obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, na plačilo škode, ter na triletno prepoved opravljanja poklica pri katerem bi lahko samostojno razpolagal z družbenim premoženjem. D. K. pa je bila obsojena na 3 mesece in 15 dni zapora, pogojno 2 leti. Karlovški dijak utonil v Dol. Toplicah V nedeljo, 9. junija, je v športnem bazenu v Dolenjskih Toplicah utonil Dragan Dobrič, 15-letni dijak tehniške srednje šole iz Karlovca. Dobrič je bil s skupino sošolcev, ki je prispela na izlet v Dolenjske Toplice z avtobusom. Vsi razen njega so se kopali. Ko so se že odpravljali domov, so ugotovili, da Dobriča ni med njimi. Hitro so ga začeli iskati. Pri bazenu so našli njegovo zloženo obleko, njega pa nikjer, šele reševalec ga je našel — na nesrečo na dnu bazena. Ko so dijaka potegnili iz vode, ga niso mogli več obuditi. Povedali so, da je bil Dragan Dobrič slab plavač, kar je bilo zanj usodno, saj se je šel ko. pat, ko pri bazenu ni bilo nikogar več. Vžigalice v otroških rokah 10. junija opoldne je začelo goreti podstrešje stanovanjske hiše Alojza Bolta.rja v Birčni rasi. S pomočjo sosedov so ogenj pogasili. Požar so zanetili otroci pri igri z vžigalicami. Jožeta Perparja starejšega, ki je bil tedaj zaboden, zdaj pa je kot priča pripovedoval o dogodku. Medtem ko so nekateri njegovih otrok že pri prvem zaslišanju povedali, da v besednem spopadu z Urši-čem tudi oni niso varčevali z besedami in da so imeli v rokah burkle, ko so stali na dvorišču pred Uršičevo hišo, je oče sodnikom tvezel svoje. Trdil je, da niso nič žaljive ga rekli in da so »zunaj kar tako stali«. Zaslišanih je bilo še več drugih vaščanov, a nihče ni hotel nič vedeti. Omenjali so le to, da nobeden od fantov ni bil slab. Ob koncu dokaznega postopka je spregovoril še sodni izvedenec-psiholog, ki je prisostvoval razpravi. Po njegovem mnenju je obtoženec normalna osebnost, nekoliko nagle jeze, a za svoja dejanja odgovoren. Upoštevati pa je treba, je dejal, da je imel kake tri ure po umoru ob odvzemu krvi še vedno 1,39 promila alkohola v krvi. Domnevajo, da je bila Od desne proti levi: Perparjeva hiša, v sredim Perpar-jevo gospodarsko poslopje, na levi: s slamo krita Urši-čeva hiša. Na kraju, ki ga označujemo s križcem, je Uršič napadel Perparja, ki je nato kmalu izdihnil na pragu domače hiše. ob dogodku koncentracija alkohola še večja. Razen tega je bil prebujen iz najtrdnejšega sna ter nekoliko zmeden. Kazen: 11 let strogega zapora Po zaključnem govoru javnega tožilca je spregovoril še obtožencev zagovornik, ki je poudarjal, da spor ni bil ne- osnovan in da so k naraščajočemu srdu pripomogle tudi žaljivke Perparjevih. Nato se je 5-članski senat umaknil k posvetovanju. B Ko so razglasili sodbo: ■ 11 let strogega zapora, je ■ bilo v dvorani tiho, da bi ■ slišali šivanko, če bi padla ■ na tla. Eden izmed SiUio-B krajinčanov, gledalcev, pa B je pripomnil: B — Pravici je zadoščeno! LOV ZA ■ B NACISTIČNIM ZAKLADOM li Fleig je živčno zgrabil papir in ga začel citati: »Peter Fleig! Vedeti morate, da utegne biti obsodba vojaškega sodišča v La Spezii tudi spremenjena. Dokler ne bo odločeno drugače, zahtevamo od vas, da pozabite vse, kar zadeva kraj, na katerem leži vam dobro znano znamenje. Heil Hitler!« Pod besedilom je bil podpis, tri črke: DSK. Peter Fleig je dobro vedel, kaj pomenijo tri črke namesto podpisa na tem kratkem sporočilu. DSK — to je devisenschutzkomando, ki je ropal valute in dragocenosti v osvojenih deželah. To pomeni, da ne pozna skrivnosti samo on, Peter Fleig, marveč da se še nekdo zanima za zaklad v morju. Kdo bi utegnil biti? Fleig je vedel, da so se nacisti pritajili v vsej Evropi, da delujejo celo njihove ilegalne organizacije. Fanatični nacisti, ki jih iščejo kot hude vojne zločince, se zbirajo in razmišljajo o tem, kako bi obnovili svojo moč. V Nemčiji se dogajajo skoraj vsak dan skrivnostni umori, toda ozadje je bolj ali manj jasno. To so obračuni. Listek, ki ga je dobil, bi utegnil postati nevaren zanj. Nemara pa je samo zvijača, ki nima opraviti z nacisti niti z DSK. Toda Peter Fleig je sodil, da je bolje, če ne tvega. Ne preostane mu drugega, kot da francosko odpravo, ki je odvisna samo od njega in treh številk, katere ve edino on, kar se da zavlačuje, ne da bi jo pripeljal do uspeha. To pomeni, da se bo moral tudi sam odpovedati zakladu pod morjem. V prihodnosti bo nemara položaj ugodnejši. Inšpektor Buoncuori je 20. avgusta slednjič dobil odgovor iz Marseilla. Poslali so mu podatke o rdečem svetilniku, ki so ga Nemci postavili med vojno na korziški obali nedaleč od Bastile in so ga po vojni demontirali. Iz Marseilla so natanko označili kraj, kjer je stal. Tam je še ostala sled za svetilnikom. Inšpektor Buoncuori je ukazal ladjama, naj vnovič odplujeta tja. Ko pa so prišli tja, se je Fleig dva dni pretvarjal, da je izgubil spomin. Nikakor se ni mogel spomniti treh številk, s katerimi naj bi z instrumenti določili točko, kjer leži zaklad. Izmišljal si je številke in potem zopet druge, tiste prave pa je »pozabil«. Ladji sta pluli sem in tja, potapljači so se spuščali na morsko dno, toda Fleig je dobro vedel, da ne bodo imeli kaj sporočiti, saj ne bodo ničesar našli. Bilo je dolgotrajno in naporno delo. Potapljači so se nekajkrat razočarani vrnili na površje, še bolj pa so bili razočarani inšpektor Buoncuori in Francozi v odpravi. Inšpektor je začel izgubljati potrpljenje in vedno bolj je dvomil, da je Peter Fleig zares pripravljen sodelovati. Takrat je Fleigu prišlo na pomoč vreme. Zapihal je močan veter, valovi so se dvignili, in morali so nehati iskati. Odprava se je z ladjama vrnila v pristanišče Bastila. Vsi so bili slabo razpoloženi in nič kaj prijazno niso gledali Fleiga. Tudi sam ni bil posebno dobre volje. Zvijača je tokrat uspela, a bil je hudo zaskrbljen. Razmišljal je: ali bo našel v hotelu, ko se vrne tja, novo skrivnostno sporočilo? Ali ni v zasedi skrivnostnega osebja, ki podpisuje lističe z DSK? Ko se je vrnil v hotel in strahoma odprl vrata, ga Concetta ni čakala z lističem. Oba dneva sta minila brez Nemčevega obiska. Minil je teden dni. Konec septembra so lahko nadaljevali iskanje. 29. septembra je Fleig doživel nekaj nenavadnega. Potapljači so se še enkrat spustili na morsko dno. Fleig je bil miren, prepričan, da ne bodo ničesar našli, saj tudi tokrat ni uporabil treh pravih magičnih številk. Toda proti večeru je neki mornar zaklical Buoncuoriju in Fleigu, ko sta stala na poveljniškem mostu: »Naposled so našli! ...« Buoncuori je planil k telefonu, ki je povezoval ladjo s potapljači pod morjem, in zarjul v slušalko: »Ste povsem prepričani? ...« Fleig ni slišal potapljačevega odgovora. Slišal je le, kako pravi Buoncuori potapljaču: »Prav! Poslali vam bomo znamenje, ki ga privežite na kabel. Ko ga prive-žete, se oglasite, da vas bomo potegnili na krov.« Fleig je bil presenečen. Ni mogel verjeti tega, kar je slišal. Prepričan je bil, da je z napačnimi številkami vendarle preslepil Buoncuorija, in zato je mirno pričakoval sporočilo potapljačev. Pa vendar so nekaj našli. Kaj bi utegnilo biti in kako se je moglo to zgoditi, ni vedel in bil je močno vznemirjen, vendar ni hotel tega z ničemer pokazati. Nestrpno je čakal, da bo potapljač opravil in prispel na krov. Videl je, kako se je plutovinasto znamenje dvignilo na površje. Stvar, ki so jo našli na morskem dnu, je bila tako označena. Mar je res zaboj, poln zlata? Slednjič se je potapljač povzpel na krov. Tudi Buoncuori ga je nestrpno pričakoval. »Nisem videl drugega kot en za* boj... Toda na njem ni nobenega kabla s podvodnim znamenjem. Zaboj je tam, o tem ni dvoma ...« Št. 23 (846) DOLENJSKI LISI 2JJ VTEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 17. junija — Gora/d Sobota, lft. junija — Bogdan Nedelja, 19. junija — Julijanu Ponedeljek, 20. junija — Nenad Torek, 21 junija — Alojz Sreda, 22. junija — Ahaci j Četrtek. 23. junija — Kresnica Alojzu Berkopcu iz Rumanje vasi in Ivanu Bcrkopcu iz Partizanske, Novo mesto, iskreno čestitajo Mari, Jani in Andrejček. » Slavki Šular iz Ljubljane za njen praznik iskreno čestita njen brat Alojz iz Orešia pri Šmarjeti. BH Ob težki izgub' našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ALOJZA KOCJANA se iskreno zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki mu je lajšalo bolečine, zlasti pa prof. dr. O. Bajcu, sorodnikom in znancem za cvetje in vence ter izrečeno sožalje. Zahvala govorniku za poslovilne besede, GD Studenec, sosedom in znancem, ki so nam v težkih, žalostnih dneh stali ob strani in z nami delili bolečine. Žalujoča žena Pepca, sin Rudi, hčerke Pepca in Vera z družinama ter Lojzka z Vinkom, brat Franc in nečak Franci z družino. Studenec. Ljubljana, Brežice. Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očka ALOJZA FEMCA se najtopleje zahvaljujemo osebju uroloskega oddelka klinične bolnice v Ljubljani in pljučnega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, ker sta mu lajšala trpljenje v težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi Cestnemu podjetju v Novem mestu, AMD Trebnje, pevskemu zboru »Dušan Jereb« iz Novega mesta, duhovščini in vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost in podarjeno cvetje. Neutolažljiva žena Julka s hčerko Slavieo in sestro Pepco. Franc CinUole iz Smarjete 6 obveščam, da prepovedujem pašo kokoši po svoji njivi v Dolenji vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Grmov.šek, upokojenec iz Piršenbrega št. 18, p. Globoko, pre-klicujem neresnične in popolnoma izmišljene vse svoje pismene navedbe obrekljive vsebine o Antonu Cizlju upokojencu iz Piršenbrega št. 30, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Franc Gazvoda. Vladimir Vonči-na. Frane Dular in Anica Luk.šič, Irca vas, p. Novo mesto, prepovedujemo pašo kokoši in izpust psov po naši njivi in vrtu. Če lastniki preklica ne bodo upoštevali, jim bomo te živali zastrupili. Anton Rozman iz Vavte vasi 24, Straža, prepovedujem hojo in povzročanje škode po jezu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preran jal I^OBVESTILA I OBLAČILA solidno očisti Kemična čistilnica. Novo mesto, Germo-va 5. OBVEŠČAMO, da bo Vukčevičev mlin v Globočicah pri Kostanjevici zaprt zaradi popravila od 18. 6. do 15. 7. 1966. Mlin Vukčevič. UGODNO PRODAM majhno posestvo z zidanico in sobico (lahko se uredita še 2 sobi) na Vrheh pri Tržiču na Dolenjskem. Pripravno za vveekend. Mogoč je dovoz z avtom! 20 minut od železniške in avtobusne postaje. Pojasnila pri Mariji Pečar, Radna 17, pošta Boštanj pri Sevnici. PRODAM dobro ohranjeno Sam-sko spalnico. Fink, Majde Šile 12, Novo mesto. PRODAM 1" AROV vinograda z zidanico blizu Uršnih sel. Naslov v upravi lista. (647-66). . PRODAM otroško posteljico. Na slov v upravi lista (639-66). AVTOMOBIL Zastava 600 D poceni prodam. Naslov na upravi lista (608-661. PO ZELO ugodni ceni prodam dobro ohranjeno spalnico. Marija Zore, Novo mesto, šolska 7. PRODAM kompleten televizor RIS — avtomatik, stabilizator in ostalo. Naslov v upravi lista (636-66). PRODAM rabljeno strešno opeko Pozve se na Trdinovi 4, poleg komunalne banke v Novem mestu. PRODAM MOTOR BMVV v zelo do hrem stanju. Volčičeva ul. 15 PRODAM dobro ohranjen traktor znamke Fendt, 15 KS, s priključki, plug in kosilnico. Marjan Čot, Gorelce 7, p. Radeče pri Zidanem mostu. PRODAM NOV KOZOLEC s štiri mi okni. Cena po dogovoru. Alojzij Špelič, Vrbovec 6, p. Dobr nič. PRODAM dve loti staro telico. brejo 6 mesecev. Pojasnila: Anton Jerman. Sela 8 Črnomelj. PRODAM PLETILN1 STROJ »An ker«. Naslov v uoravi lista (688-66). V LJUBLJANI imam blizu postaje Rakovnik naprodaj enostano-vanjsko hišo z lepim vrtom — 1000 m-'. Vital Pirnat, Gor. Rudnik II-8, Ljubljana. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani. Gosposka 5 (poleg univerze). FANTA ZA POMOČ v mlinu sprej. me mlin Vukčevič, z Globočiee pri Kostanjevici. IŠČEM starejšo gospodinjsko pomočnico k družini z otrokom. Prof. Cujnik, Kotarjeva 2. Novo mesto. MIZARSKI POMOČNIK dobi stalno, dobro službo, hrano in stanovanje pri »Pohištvu«. Kurnik, Sevnica ob Savi 19. G. 1966. BO IGRAL kvintet Trije gozdarji v domu na Fra ti. Za obisk se priporoča! OPREMLJENO SOBO iščeta dva inženirja v Novem mestu. Plačata za nekaj časa vnaprej. Naslov v upravi lista (649-66). ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELINIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-15R Brežice: 17. in 18. 6. japonski barvni film »Olimpiada v Tokiu«. 19. in 20. 6. italijansko-španski barvni film »Cezar Borgia«. 21. in 22. 6. ameriški film »Ameriška vesela parada«. Črnomelj: 17. in 19. 6. ameriški barvni film »Trije mušketirji« — II. del. 21. in 22. 6. jugoslovanski film »Na mesto, meščan Pokorni«. Kočevje — »Jadran«: 17. in 19. 6. ameriški barvni film »Svet Suzi Vonk«. 20. 6. sovjetski film »Armada kolibri«. 21. in 22. 6. jugoslovanski film »Grenki del reke«. 23. 6. ameriški barvni film »Zakonski vrtiljak«. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 dO 8.00. PETEK, 17. JUNIJA: 8.05 Oper-na matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Rihar: Varstvo čebel pred zastrupitvami v naši zakonodaji. 12.40 Slovenske narodne pesmi s solisti in ansambli. 14.35 Izraelske narodne pesmi. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 Lepe melodije 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA. 18. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 četrt ure z ansamblom Jožeta Privška. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Stane Zorčič: Naloge in problemi vinske inšpekcijske službe. 12.40 Kvintet Avsenik in trio Avgusta Stanka. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Iz naših relejnih postaj. 18.50 S knjižnega trga. 20.15 »Pokaži, kaj znaš«. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 19. JUNIJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli tobogan«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Šo pomnite, tovariši ... a)s Marica Burgar-Daša: Zastajal mi' je dih, b) Jože Ovijač-Zmagoslav: Ostal sem snm. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tule goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.30—15.50 Humoreska tega tedna. 16.00 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Odmevi z Apeninskega in Pirenejskega polotoka. 21.00 Kličemo letovišče! P0NEDEIJF:K. 20. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Lahka orkestralna glasba. 10.35 Naš podlistek — T. Freiser: Zora. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vekoslav Simčič: Pasji zajedalci so nevarni Kostanjevica: 19. 6. ameriški bar/ni film »Krvnik iz'Nevade«. 22. 6. jugoslovanski barvni film »Ne drezaj v srečo«. Metlika: 18. in 19. 6. francoski film »Klevska princeza«. 22. in 23. 6. ameriški film »Deklica«. Mokronog: 18. in 19. 6. francoski film »Ljubka lažnivka«. Novo mesto — »Krka«: 17., 18., 19. in 20. 6. ameriški barvni film »Kraljica Kolorada«. 21., 22. in 23. 6. švedski barvni film »Dragi John«. Ribnica: 18. in 19. 6. ameriški barvni film »Dobri duh Pariza«. Sevnica: 18. in 19. 6. ameriški film »Dr. Jerrvja čarobni napoj«. Sodražica: 18. in 19. 6. ameriški barvni film »Zoro maščevalec«. Šentjernej: 18. in 19. 6. »Herkul osvaja Atlantido«. Trebnje: 18: in 19. 6. jugoslovanski barvni film »Pot okrog sveta«. OBJAVE - RAZPISI RAZPIS VISOKE ŠOLE ZA POLITIČNE VEDE V LJUBLJANI SVET VISOKE ŠOLE ZA POLITIČNE VEDE V LJUBLJANI razpisuje vpis v prvo in drugo stopnjo študija na Visoki šoli za politične vede za študijsko leto 19G6/67. I. Na prvo stopnjo se lahko vpišejo brez sprejemnega izpita kandidati, ki so končali z zaključnim izpitom gimnazijo, srednjo politično šolo z verificiranim učnim načrtom, ekonomsko srednjo šolo ali učiteljišče. Kandidati, ki so končali z zaključnim izpitom druge šole druge stopnje, morajo opraviti sprejemni izpit, preden se lahko vpišejo na prvo stopnjo študija na Visoki šoli. Kandidati, ki so dosegli 18 let starosti in niso končali ustrezne šole iz prvega oz. drugega odstav. ka, morajo dokazati ustrezno prakso in uspešno opraviti sprejemni izpit, preden se lahko vpišejo na prvo stopnjo pouka. Pod prakso se razume najmanj dvoletna uspešna praksa iz rednega delovnega razmerja, ki daje osnovo, da bo študent lahko sledil študiju na prvi stopnji. II. Na drugo stopnjo se lahko vpišejo: 1. diplomanti prve stopnje študija na Visoki šoli; 2. diplomanti prve stopnje študija visokošolskih zavodov z učnim načrtom družbenih ved; 3. kandidati, ki niso končali ustrezne šole oziroma stopnje študija, toda imajo najmanj 5-letno uspešno družbeno-politično prakso in izkušnje, ki dajejo osnovo, da bodo lahko uspešno sledili študiju na drugi stopnji. Kandidatom iz 2. točke določi pedagoško-znanstveni svet sprejemne oziroma diferencialne izpite, s katerimi si lahko zagotovijo, da bodo mogli uspešno nadaljevati študij. Kandidati iz 3. točke morajo opraviti sprejemni izpit, ki obsega študijsko snov prve stopnje. III. Kandidati se lahko prijavijo za reden in izreden študij. študij na vsaki stopnji traja po dve leti. Podrobnejša navodila in programi za sprejemne izpite so na razpolago v tajništvu Visoke šole. IV. študij na prvi stopnji je enoten, študij na drugi stopnji pa je usmerjen na študij političnih znanosti in študij novinarstva. V. Na prvo stopnjo Visoke šole se lahko vpišejo tudi kandidati, ki nameravajo študirati sociologijo kot samostojno skupino ali sociologijo kot A skupino dvopred-met.nega študija z možnostjo, da drug predmet vpišejo na filozofski fakulteti po določilih statuta te fakultete. VI. Pravilno kolkovane prijave Z življenjepisom je treba po-liti najkasneje do 15. julija 1966. leta Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, Titova 102. RAZPIS GOSTINSKE ŠOLE V NOVEM MESTU GOSTINSKA ŠOLA V NOVEM MESTU, ki posluje v okviru Šolskega centra za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1, razpisuje sprejem večjega števila učencev za poklic kuharja in za poklic natakarja za šolsko leto 1966/67 šolanje traja tri šolska leta in se deli na strnjen šolski pouk, praktični pouk in poklicno prakso. Za izvajanje praktičnega pouka in poklicne prakse ima šola tudi svoj obrat. Pogoji za sprejem v gostinsko šolo so naslednji: 1. dovršenih 8 r:izredov osnovne šole; 2. starost od 15. do 18. leta; 3. telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oz. za poklic natakarja. Kandidati naj se za sprejem v šolo prijavijo pismeno najpozneje do 28. 6. 1966. Prijava za sprejem naj bo kolkovana s 50 S din. K prijavi za sprejem naj kandidati predložijo: 1. spričevalo o dovršenem 8. razredu osnovne šole; 2. zdravniško spričevalo; 3. po možnosti izpis iz rojstne matične knjige. Osnovna šola pa naj pošlje mnenje glede poklicne usmeritve kandidata! V zvezi z izdajo zdravniškega spričevala je potrebno, da zdravstve ni organi opravijo pregled, ki ustreza zahtevam gostinske panoge. Ce bo število prijavljenih kandidatov večje od predvidenega sprejema, bo opravljen preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika in računstva v okviru snovi osnovne šole. Zato se morajo javiti vsi kandidati na Šolskem centru za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1, dne 30. junija 1966 ob 8. uri. Učenci, ki so doma izven Novega mesta in želijo stanovati v internatu, se lahko obrnejo s prošnjo na dijaški dom »Majde Silca, Šmihel pri Novem mestu. Podrobnejšo informacije daje šolski center za gostinstvo — Novo mesto, Društveni trg 1, telefon 21-527. UPRAVA GOSTINSKE ŠOLE za človeško zdravje. 12.40 Domače in tuje narodne pesmi. 14.05 Stari znanci iz solistične glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zbori Zorka Pre-lovca in Oskarja Deva. 17.05 V svetu opernih melodij. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Panorama 7abavnih melodij. 21.03—22.50 Skupni progTam JRT — studio Zagreb. TOREK. 31. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Odlomki iz opere »Istrska svatba«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Marko Mi-koš; Rutinske analize vzorcev tal. 12.40 Dobri znanci in trio Janeza Svečnika. 15.40 V torek na svidenje. 17.05 Majhen recital treh violinistov. 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov. 20.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana. 20.20 Radijska Igra — Mnksim Gorki: Je-gor Buličov in drugi. 21.35 Iz fo-noteke radia Koper. SREDA, 22. JUNIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.00 »Mali bonton«. 9.30 Godala v ritmu. 10.45 Človek In zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje gosto. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Leskovec: Kako se zasebni rejci lahko preskrbujejo z močnimi krmili. 12.40 Narodne pe- smi v izvedbi Avgusta Stanka s solisti. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Iz naših studiov. 18.15 Naš razgovor. 20.00 Melodijo za lep večer. RADIO BREŽICE NEDELJA, 19. JUNIJA: 10.20 — Poročila — S seje ObS Brežice — Dejavnost po VI. zveznem kongresu SZDL v občini Brežice — Damjan Vahen: Kulturni in zgodovinski spomeniki Spodnjega Posavja — Iz novinarjeve beležnice — Ža naše kmetovalce — Domače viže vam igrata ansambla Janeza Mah-koviča in štirje kovači — Magnetofonski zapis: Razgovor z direktorjem TSŠ Krško, tovarišem Lojzetom Štihom — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 12.05 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 21. JUNIJA: 20.00 do 20.10 Obvestila in kratek pregled filmov. 20.10—20.20 športni pregled. 20.20—21.20 Glasbena oddaja — Izbrali ste sami. ČETRTEK, 23. JUNIJA: 19.00 do 19.30 Mladinska oddaja. Ne odnašajte mladih srn! V tem času se rado primeri, da naletijo obiskovalci gozda in gozdnih obronkov na povsem iznemogle mlade srnice. V dobri želji, da bi mladim živalcah pomagali, jih odnašajo na svoje domove. To je povsem narobe! Na videz onemogle srnice so namreč novorojenčki, ki jih je pred nekaj lirami skotila samica in jih tam pustila, ker so jo prepodili ljudje. Vsem ljubiteljem živali priporočamo, naj mlade srnice pustijo in naj jih ne odnašajo domov! Tudi dotikajo naj se jih ne, ker bo sicer srna svojega novorojenčka zapustila! Mlada srnica si bo kmalu opomogla, njena mati pa jo bo nato poiskala. Ne pozabite, da povzročate s tem, ko odnašate mladiča in gozda, samici velike in nepotrebne bolečine! Vime ima namreč napolnjeno z mlekom, izprazniti pa ga ne more, če ji mladića odnesete! Za odgoj novorojene srnjadi je potrebno veliko strokovno znanje in potrpljenje, pa tudi primerna hrana. Brez tega vam bo mladič kmalu poginil, tega pa prav gotovo ne želite, če ste ljubitelji živali! DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI SRS, LJUBLJANA Fička zaneslo pri Karteljevem 7. junija zjutraj se je z osebnim avtom fiat 750 pripeljal s priključka pri Karteljevem Drago Smole iz Ljubljane, namenjen v Novo mesto. Na ovinku je vozilo zaneslo s ceste, kjer je obtičalo nesposobno za vožnjo. Vozniku ni bilo nič, škodo na fiatu pa cenijo na 3.000 N din. Klepcu odpovedale zavore 7. junija se je v osebnem avtu po avtomobilski cesti peljal pro ti Zagrebu Vrbovčan Viljem Kle-pec. Pri Pluski je vozil takoj za nekim osebnim avtomobilom. Ko je moral zavirati, zavore niso delovale, zato je vozilo zaneslo na levo in je trčilo v moped s prikolico Cestnega podjetja, ki ga je vozil Franc Novak, škoda je le na vozilih in jo cenijo na 250 N din. Neuspešen pouk za krmilom 7. junija je Ivan Marinček učil Vilmo Marinček voziti osebni avto. Ko sta se z Glavnega trga peljala v Šolsko ulico, je Murinčko-va zadela z avtomobilom v vogui Ribje restavracije, škode je za 250 N din. Neprevidna kolesarka na tleh Lojzka Gorišek se je 8. junija zjutraj s kolesom peljala na delo v NOVOTEKS. Ko je vozila čez progo v Bršlinu, je prepozno nakazala smer, zato se je mopedist Ivan Obrč iz Mačkovca, ki je vozil za njo, zaletel v njeno kolo. Voznika sta se znašla na tleh, kolesarko pa so morali odpeljati v bolnišnico. Na ostrem ovinku po sredi ceste Alojz Kukman iz Suhorja pri Prečni se je 8. junija dopoldne z osebnim avtom peljal v Novo mesto. Na ostrem ovinku pri Bršlinu mu je naproti po sredi ceste pripeljal motorist Jo?« Penca iz Smolenje vasi s sopotnikom Martinom Becem iz Mime peči. Potnika na motorju sta se ranila, škode na vozilih je za 2.000 N din. Dostavni avto zaneslo 9. junija je po cesti iz Novega mesta proti Irci vasi voznik Franc Urekar s Čateža pri Brežicah vozil tovornjak Vodne skupnosti Dolenjske, ko se je naproti pripeljal Janez Močnik z dostavnim avtom Elektrotehničnega podjetja iz Novega mesta. Urekar je tovornjak ustavil, Močnik pa je zavil na desno, vendar je njegovo vozilo zaneslo, da je treščilo v tovornjakov bok. Škodo na vozilih cenijo na 23.000 N din. Laže poškodovana Janez Močnik in sopotnik Jože Klobučar sta bila odpeljana v bolnišnico. Motorist in sopotnik -v jarku 9. junija zvečer sta se Zlatko Kabur iz JedinŠčice in Jože Novak iz Stopič na motorju peljala iz Novega mesta proti Metliki. Pri Dolah je na ovinku motor zaneslo v ograjo pri hiši Jurija Vrta-čiča, potnika pa sta treščila v jarek. Kaburja so odpeljali v bolnišnico, Novak pa se je opraskal po licu in nogi. Na motorju je za okoli 2.000 N din škode. Pri trčenju trije na tleh Milan Jakša in Janez Simonič z Vinjega vrha pri Semiču sta se 9. junija zvečer na motorju peljalu iz Podzemlja proti Gradcu. Ko sta prispela v Gradec, jima je prišla naproti po levi 68-letna Ana Ju rajevčič. Motorist je žensko zadel v nogo in jo zViil na tla. pn tena pa sta padla tudi on in sopotnik. Ano Jurajeveič so odpel j ali v bolnišnico. Prekucljaj ob smerniku Nina Nušič iz Dolenjskih Toplic je 13. junija dopoldne vozila osebni avto iz Novega mesta proti domu. Na Potoku je pri srečanju z nekim osebnim vozilom zavila preveč na desno in zadela smernik. Pri trčenju se je avto prevrnil na bok. škodo na avtu cenijo na več kot G 000 N din. Mopedist v bolnišnici Mopedist Stanko Stepan iz Čreš-njevca se je 13. junija s stransko poti pripeljal na glavno cesto v Metliki in treščil v osebni avto, ki ga je vozil Anton Filak iz Gradca. Mopedist je bil ranjen na nogi, glavi in rokah ter so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo na vozilu cenijo na 2.000 N din. Prepozno sta se opazila Na cesti, ki drži do tovarne NO-VOLES v Straži, sta 8. junija zvečer trčila mopedist Martin Ger-bajs iz Drganjih sel in motorist Janez Longar. Voznika sta se prepozno opazila. Odpeljali so ju v bolnišnico. Škode je za 800 N din. Mopedist zbit na tla Nada Brulc iz Gotne vasi je t-junija vozila osebni avto brez vozniškega dovoljenja in pri vhodu v tovarno IMV ob Zagrebški cesti v Novem mestu zadela mopedista Alojza Ambrožiča s Podgrada. Mopedist si je huje poškodoval nogo. Gmotno škodo na vozilih cenijo na 300 N din. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Lo-gan, Marjan Moškon, loža Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Postal predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v LJubljani. msmm