Hi rt- Zaselke nad Jesenicami so pobelile narcise. Najkasneje se razcieto na vi Mjih, odmaknjenih pobočjih Golice, kjer JO tudi najbolj varne pred izletniki, ki v teh dneh ne manjka. Pred leti si utrgal tri cvetove, danes nobene več. Toda množice radovednežev jih irle poteptajo. Domačini pravijo narcisam tudi ključavnice. Zato, ker ima narcisa tak cvet, da čebela ne more medu. Narcisne poljane poznajo v okolici Ormoža, le da se tam raz-tijo nekoliko preje kot na višje leže-predelih nad Jesenicami. — M. V. to XXXII. Številka 40 'itelji: občinske konference SZDL t, Kranj, Radovljica, Škofja Loka [Tttit — Izdaja Časopisno podjetje ■Kranj — Glavni urednik Igor Slavec ^tovorni urednik Andrej Žalar HASILO SOCI Kranj, torek, 29. 5. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Velik dan za Jelovico Stekla proizvodnja v sodobni tovarni montažnih hiš in v obratu oken Termoton - O sistemu financiranja montažne gradnje bodo morali spregovoriti kolektivi in banke tovarna montažnih hiš predstavlja za Jelovico prehod na industrijski proizvodnje. S tekočega traku bo prišlo letno 1000 montažnih hiš, * več kot doslej. - Foto: F. Perdan Škofja Loka - Pretekla sobota je* bila za kolektiv Jelovice iz Škofje Loke praznični dan. Dopoldne so se delavci zbrali na slovesni otvoritvi nove tovarne montažnih hi.š in obrata za izdelavo termoizolacijskega stekla Termoton. Slovesnosti so prisostvovali številni predstavniki družbenopolitičnega življenja republike, regije in občine, poslovni partnerji in sodelavci ter upokojenci *l*og!oui ob spomeniku skojevcu Dragoljubu Milovanoviču v Završnici seje zbrala množica borcev in mladih ladi slede zgledom borcev hnjega pohoda po poteh Kokrškega odreda udeležilo \>krog 2400 mladincev in borcev — todniki so v dolini Završnice obudili spomin slavne dni iz naše zgodovine s svečanostjo fitovi vasi in proslavo pri spomeniku skojevcu Dragoljubu Milovanoviču ■Stnica - Ob letošnjem dnevu ■Sti so mladinci iz žiroyn,*ke F* organizacije pn/«lili že ■'•pohod po poteh Kokrškega * pod Stolom. Razen borcev "%e*a odreda in drugih enot so Ntada udeležili učenci osnovnih ■x''»nka. Lesce in Radovljica L ^'Jianske gimnazije i/. Ljub-Ifl niladi iz Varaždinu kot gosf-^Ijiške osnovne Sole. Skupno .'s-400 pohodnikov je krenilo po /-^kih poteh iz Rodin. Most ''r°vnice. Obiskali so neka tei a narodnoosvobodilne borbe •oPji St€>la. I Venci osmih raz v'se ustavili na Poljski planil ^mih razredov pa pri lovsk ^Zelenico, kjer so lili sprej'eli "»sko organizacijo. r" uri so se udidef.em i pohoda Tit«>vi vasi. kraju v dolini 11kjer je od oktobra 1944. ► f**>januarja I°4.r>. leta stal ta-- »ataljona Kokrškega odreda ,V| Tied krajšo svečanostjo učen-'''vniSke sole imeli kulturni mm i. ki spored, zbranim pa je spregovoril nekdanji borec odreda in predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Žirovnica Srečko Stern. Pohod so borci in mladi sklenili pri spomeniku Dragoljubu Milovanoviču. nekdanjemu skojevcu, ki se je v teh krajih ponesrečil 1922. leta med opravljanjem zaupanih dolžnosti. Na travniku oh spomeniku so mladi pripravili lepo proslavo. V pestrem kulturnem sporedu so sodelovali dijaki poljanske gimnazije, pev» ski zbori vseh treh osnovnih šol, hai monikarski orkester glasbene šole Radovljica, kulturna skupina iz Varaždina in mladi re< itatorji i/, jeseniške in radovi jiške obline ter drugih krajev naše domovine. 1'de-ležencem proslave sta spregovorila pi»(lsedni/ti, tako, da bodo lahko vla, i vozili do 140 kilometrov na \ ro. Vred nost vseh del ocenjujejo na 244 milijonov dinarjev. Opre mo bodo skoraj v celoti izde lali v Iskri. , v_.-s Vojaki za dan mladosti Kranj - Pripadniki enote, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, vedno zgledno izpolnjujejo svoje obveze. V mesecu mladosti so poleg uresničevanja rednih nalog bili aktivni na raznih področjih. Pripravili so vrsto prireditev, s katerimi so počastili letošnje pomembne jubileje, mesec mladosti in življenjski praznik tovariša Tita. Tako so se 22. maja zvečer srečali v kranjskem domu JLA mladinci Iskre in vojaki planinske enote iz Kranja. Naslednji dan je bil v domu končni pregled kulturno zabavnih aktivnosti, ki so se ga udeležili starešine in vojaki. Dan pred mladinskim praznikom pa so se vojaki udeležili proslave, ki jo je priredila občinska konferenca Zveze socialistične mladine iz Kranja. Dan mladosti je bil v kranjski vojašnici Stane Žagar nadvse svečan. Zjutraj so se starešine in yojaki zbrali na slavnostnih sestankih vojaških kolektivov, kjer so spregovorili o pomenu praznika mladih. Ob 8. uri so imeli svečano zborovanje pripadnikov enote, med katerim so starešine prebrali čestitke zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Nikole Ljubičica in poveljnika ljubljanskega armadnega območja Franca Tavčarja, opisali vlogo mladih rodov v razvoju naše družbe in dosedanje poti Titove štafete ter seznanili mlade z vsebino čestitke, ki jo je koordinacijski odbor ZSMS enote poslal predsedniku republike. Vsem mladim pa je čestital tudi Momčilo Marijanac, ki jim je zaželel, da bi še naprej tako zvesto sledili poti sko-jevcev. Slavje v kranjski vojašnici se je dopoldan nadaljevalo s športnimi tekmovanji med pripadniki enote in mladinci iz občine Kranj, popoldan pa s kulturno zabavnim sporedom, ki so ga pripravili člani kulturno umetniškega društva Sava in vojaki. Ta dan je skupina vojakov sodelovala tudi v pohodu dijakov kranjske srednje tehniške šole v Udinboršt, naslednji dan, 26. maja, pa so se vojaki srečali z mladinci iz kranjske gimnazije in Tekstilindusa v domu JLA. S. Saje Momčilo Marijanac je mladim iz kranjske vojašnice Stane Žagar zaželel srečen praznik. — Foto: F. Perdan KRANJ Včeraj je bila v Iskri na Laborah seja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Člani medobčinskega sveta so ocenili uresničevanje srednjeročnega programa med letoma 1976 in 1980 in razpravljali o političnih izhodiščih srednjeročnega programa do leta 1985 in o pripravah na prostorsko planiranje. Ker je bila sredina seja skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti kranjske občine kljub skoraj polurnemu čakanju nesklepčna (manjkalo je 12 delegatov zbora uporabnikov in izvajalcev, kar se ni zgodilo prvič!), je bila včeraj skupščina ponovno sklicana. Takšno odlaganje s sejami ni brez posledic še posebno zaradi tega, ker gre za programe komunalnih del, za njihovo financiranje in oblikovanje novih programov. V četrtek, 31. maja, bo v Škofji Loki 3. seja predsedstva skupščine gorenjskih občin s sedežem v Kranju. Na dnevnem redu je obravnava nalog pri prostorskem planiranju, razprava o predlogu družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj in prošnje motokros komiteja Tržič za sofinanciranje letošnje prireditve za svetovno prvenstvo. -jk RADOVLJICA V soboto, 26. maja, je bil v sejni dvorani hotela Jelovica na Bledu seminar za predsednike osnovnih organizacij sindikata ter člane svetov, delegatov republiških odborov sindikata in člane komisij. Na seminarju so razpravljali o prihodnjih nalogah sindikalnih delavcev, še posebno pa o planiranju in pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, o programu dela izvršnega sveta skupščine občine Radovljica pri sprejemanju planskih dokumentov, o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela ter o akciji Nič nas ne sme presenetiti. Na seminarju, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet Radovljica, je govoril tudi podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Miran Potrč. D. S. V sredo, 30. maja, bo ob 9. uri v hotelu Svoboda na Bledu posvet o sanaciji Blejskega jezera. Na posvetu bodo strokovnjaki iz radovljiške občine in iz Slovenije spregovorili o opravljenih nalogah ob sanaciji jezera ter o družbenem dogovoru o skupnem programiranju, planiranju in uresničevanju sanacije Blejskega jezera. D. S. ŠK. LOKA V ponedeljek, 28. maja, so se sestali delegati skupščine kmetijsko-zemljiške skupnosti in med drugim obravnavali odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč. V ponedeljek, 28. maja, je izvršni odbor skupščine skupnosti otroškega varstva med drugim obravnaval poročilo o sistematskih zdravniških pregledih otrok v Vzgojno varstvenem zavodu Škofja Loka. Danes ob 7. uri se je začela seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na dnevnem redu je med drugim poročilo o prometni varnosti v občini Škofja Loka, informacija o stanju sredstev za pospeševanje kmetijstva in obravnava problematičnih lokacij. Danes ob 12. uri se bodo sestali delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Obsežni dnevni red obsega tudi sprejem prioritetne liste za dodelitev stanovanj družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. V sredo, 30. maja, ob 16.30 bo zasedala skupščina občinske požarne skupnosti in med drugim obravnavala informacijo o akciji »Nič nas ne sme presenetiti« in o preveventivnih pregledih. V sredo, 30. maja, ob 17. uri bo seja predsedstva in sekretariata ob činske konference ZSMS. Na dnevnem redu je med drugim dogovor o mladinski delovni akciji »Brkini 79« in pripravah na lokalno delovno akcijo. TRŽIČ Novo opozorilo Vodstvi Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev na skupni seji ob obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe ponovno opozorili na obveznosti Avstrije in s stališči seznanili zveznega kanclerja — Predsedstvo Zveze slovenskih organizacij pri glavarju Wagner-ju — Na Radišah otvoritev novega kulturnega doma — Demonstracije zoper neonaciste in nacionaliste Celovec - Ob obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, med podpisnicami je tudi Jugoslavija, sta se v Celovcu sešli na skupno sej« vodstvi Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega svet* koroških Slovencev. Obravnavali sta položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in opozorili na nerešena vprašanja. S problematiko sta s posebnim pismom seznanili tudi zveznega kanclerja Krevskegt, ki je kot najodgovornejši v zvezni vladi po ustavi pristojen za reševanje položaja narodnostnih skupnosti. Zavrnili sta njegovo nedavno trditev, da se je položaj skupnosti po letu 1970 zboljšal, in navedli kopico razlogov, da temu ni tako: od napada na dvojezične napise, do zoževanja dvojezičnega ozemlja, tristrankarskega sporazuma in preštevanja ter omejevanja uporabe slovenščine. Zato ni razloga, da bi slovenska skupnost svoje zahteve spremenila ali omilila. Prav tako je bil kancler opozorjen na zaostajanje pri gospodarskem razvoju ozemlja, kjer živijo Slovenci, na predšolsko in šolsko vzgojo, sredstva obveščanja in socialni ter ekonomski razkroj tega dela Koroške. Vse to škodi manjšini in je v nasprotju z državno pogodbo. Sodne procese je treba ustaviti in Slovence, ki so zahtevali le svoje pravice, rešiti obtožb-Vlada kanclerja je na zadnjih volitvah pridobila na zaupanju ljudan in zato je ob njegovi podpori dovolj močna v boju zoper neonacizem i nacionalizem, ki usmerjata napade tudi na slovenstvo. Organizaciji sta se voljni vedno enakopravno pogovarjati z zvezno vlado. To je * interesu Avstrije, v interesu svobode in demokracije in v interesu dobrega sosedstva z Jugoslavijo. Novo predsedstvo Zveze slovenskih organizacij je obiskalo ta* koroškega deželnega glavarja VVagnerja, ki je bil ponovno seznanjen s problemi in zahtevami Slovencev. V Avstriji so bile številne demonstracije zoper oživljenje neonacizma in nacionalizma, ki se v tej deželi, še posebno pa nn Koroškem, vedno bolj bohoti. Na vseh shodih so sodelovali tudi Slovenci. Demonstranti so terjali prepoved Heimatdiensta in sorodnih organizacii v Avstriji. Le-te so največji nasprotniki razvoja manjšin, pod njihovim pritiskom pa so vladajoče stranke že večkrat klonile. Nedelja, 20. maja, je bil pomemben dan za Slovence na Koroškem! Na Radišah so odprli nov kulturni dom. Dom je čudovito urejen in težko je verjeti, da je bil sedanji dom nekdanji farovški hlev. Teto delo je bila obnova doma, vendar je uspela. To ni le pridobitev Radiše, temveč za vso slovensko skupnost na Koroškem. J. Košnjek Ptujske Toplice — V sredo, 23. maja, so se v Ptuju zbrali novinarji in vseh redakcij slovenskih pokrajinskih časopisov in lokalnih radijskih r da bi počastili spomin na velikega revolucionarja in misleca Edvarda i Ija in na mladega novinarja, esteta in revolucionarja Mitjo Gorjupa. V živahni razpravi so obravnavali koncept lokalnih glasil v razvoju političr sistema socialističnega samoupravljanja. V razpravo so med drugimi tudi Boštjan Pire v imenu republiških sindikatov, Stane Grah, podprec društva novinarjev in predstavnik katedre za novinarstvo FSNP. Lete nadaljevanje »Gorjupovih dnevov« je uspešno pripravil aktiv novine DNS v Ptuju. - I. S. Danes ob 17. uri bo v Tržiču seja komiteja občinske konferenc« ZKS. Na njej bodo podali informacijo o idejnopolitičm delavnosti, spregovorili o uresničevanju pobude o krepitvi kolektivnega dela in (>d govornosti ter začrtali osrednje naloge komunistov v meseni juniju. H J Pomoč armade Črni gori Kranj - Po potresu, ki je prizadel bratsko republiko Crno goro, je stekla solidarnostna akcija /a /hiranje pomoči črnogorskemu prebivalstvu na vseh ravneh, tako tudi V vojaških kolektivih. V enoti Momčila Mamama so njeni pripadniki zbrali okrog 40.000 novih dinarjev, sindikalna orga« m/a< na enote pa je prispevala 3.000dinarjev. Ta zbrana ured stva m b« nakazah skladu za solidarnost sh Slovenije, naslednji prispevek, ki ga bodO VSi starešine in Civilne osebe, zaposleni \ enoti, namenili za pomoč od cnodnev nega zaslužka i junija. i"» (»odo takoj zatem poslali v sklad. (s) Sožalje ob potresu Kranj - Predsednik skupšč občine Kranj Stane Božič ie jel sožalno pismo župana tenega mesta Oldhama ob pot su v Crni gori. »Pretresla in užalostila na> novica o katastrofalnem po* su,« piše župan Geoffrev W »ki je prizadel jugoslova jadransko obalo, povzročil o} stošenje, smrtne žrtve in un domov ter deset tisoče ljudi oro pal njihovih prebivališč. Sočutje vseh prebivalcev 01 hama je namenjeno žrtvarr tragedije in vsem ljudem J u gosi vije. ki bodo čutili udam. m prizadeto gospodarstvo. N\ uničenje in trpljenje ljudi, tud opustošenje tega prelepega dej obale in naravnih lepot je veli udarec turizmu, tako pomemM| /a vso vašo državo. Prenesite, prosim, vašim IM dem naše globoko sočustvovanji ob tej strašni tragediji. V raM^ smo z vami.« Slepi ostareli v sodobnih prostorih i "stekli teden je Center slepih in ovidnih dr. Antona Kržišnika v 'ji Loki slovesno odprl šolo z in-»totn. telovadnico in bazenom depo in slabovidno mladino iz vse *enije in splošni socialni zavod *ratvo starejših občanov Škofje Želje so postale resničnost. Sola bo dala bogatejšo vsebino pri šolanju na vidu prizadete be in enakopravnejše pogoje »jihovo vključevanje v delo in Nje. Za bivanje v sodobnem ■ upokojencev se bodo ostareli ■rilažje odločali. kfetki varstva slepih segajo v 1935, ko je takratno društvo sle-, kupilo 700 let star Strahlov grad y-*h Loki. Tako so slepi iz vse Slo-•jf dobili svoj prvi skupni dom in •enovali Dom slepih, kakor ga ni Stare Loke še danes radi po-jjejo. Danes nosi ime dr. Anto-KrŽiŠnika, ki je v letih po vojni 10 prispeval k oblikovanju ~ politike in zagotovitvi so-- varnosti slehernemu človeku, tistim, ki so kakorkoli telesno 'toSevno prizadeti. Svojo posebno kje posvečal tudi Domu slepih iiri Loki, zato bodo novi objekti o njegovem delu. -tori v starem gradu so bili že ■**pretesni in neustrezni. Sola, ki ^■dej usposobila 364 slepih in sla- bovidnih oseb, ni mogla izvajati ce lovitega programa usposabljanja. Oskrbni oddelek, v katerem je živelo od 80 do 100 oskrbovancev iz vse Slovenije, je delal v skrajno težkih razmerah. Center slepih je zato stalno opozarjal na potrebo po novogradnji, pri čemer sta mu trdo stali ob strani Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidov Slovenije in Zveza slepih in slabovidnih Slovenije. Vzporedno s tem pa se je v Skofji Loki vse bolj kazala potreba po nastanitvi, oskrbi in zdravstveni negi starejših občanov, ki se odločajo za domsko varstvo. Približno 100 ostarelih občanov danes živi po domovih širom Slovenije, odtrganih od okolja, v katerem so preživeli vse ali velik del svojega življenja. Ideja, da je mogoče ob Centru slepih zgraditi splošni socialni zavod, se je pokazala kot ekonomsko in družbeno utemeljena. Novi dom je bil projektiran S povečano zmogljivostjo za 80 mest, da bo sprejel v oskrbo tudi slepe in slabovidne odrasle osebe iz vse Slovenije, predvsem tiste, ki so doslej živeli v izredno težkih pogojih v sta-rološkem gradu. S programom izgradnje novih objektov je bila tako lani sprejeta razširjena dejavnost Centra slepih. Nova šola za slepo in slabovidno mladino, ki bo sprejela 60 gojencev, je veljala 32 milijonov dinarjev. Sredstva so poleg Centra slepih prispevale republiške skupnosti za izobraževanje, socialno skrbstvo, telesno kulturo in za zaposlovanje. Projekte je izdelal Anvbient iz Ljubljane, gradbena dela pa je izvajal Tehnik iz Škofje Loke. Sola ima poleg učilnic talovadnico, bazen za fizikalno terapijo invalidnih oseh in internat. Novi prostori bodo omogočili učinkovito vključevanje v sistem usmerjenega izobraževanja in odpiranje novib usmeritev. Dom upokojencev bo zagotovil nastanitev in oskrbo 134 občanom Škofje Loke in 80 slepim in slabovidnim iz vse Slovenije. V stanovanjskem oddelku je v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah 144 mest, v posebnem negovalnem oddelku pa 70. Končna vrednost investicije znaša 57 milijonov dinarjev, sredstva so prispevale: skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ter občinska stanovanjska skupnost, dodatno za kotlarne) in toplotne povezave pa izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva in krajevna skupnost Škofja Loka. Nova kotlarna bo namreč ogrevala tudi objekte na Podnu, kar je pomemben prispevek k varstvu okolja. V novem domu bo dovolj prostora za starejše občane, ki se bodo odločili za domsko varstvo. V občini Škofja Loka živi danes približno 3000 ljudi, ki so stari nad 65 let, praksa pa kaže, da se za družbeno organizirano skrb odloča okrog 5 odstotkov starejših ljudi. Naslednja naloga, o kateri že razmišljajo v Centru slepih, je posodobitev delavnic, v katerih dela med 70 delavci 32 invalidov. Proizvodni oddelek uporablja pred 25 leti zgrajeno stavbo, ki zaradi nefunkcional-nosti ne more zagotavljati primernih pogojev dela. M. Volčjak Sindikati in planiranje Radovljica - Pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici so sprejeli program aktivnosti sindikalnih . , / * i/ v i• , . Jc" P'"gram aktivnost s ndikal tU občani Škofje Loke se bodo odslej lažje odločali za domsko varstvo, delavcev za uresničevanie stališč „ branje v sodobnem domu upokojencev prav prijetno, nnskrh/^ ,.u:„.. zdravstveno nego. Zelo posrečeno je t . . > i• »__.. je.-../.-—...«%, ..trm mes sodobnem domu upokojencev prav prijetne^ poskrhr' _ 'veno nego. Zelo posrečeno je bila izbrana tudi lokacija*0 ta, saj je vključen v življenjski utrip mesto. - Foto: F. Perdan Izvoljeno vodstvo inske konference SZDL > Loka — V sredo, 23. maja volilni konferenci zbrali de-občinske konference SZDL. Bju je prisostvoval tudi Duri?, član centralnega komi-r*e komunistov Jugoslavije. pretekli teden mudil na de-» obisku v škofjeloški občini. ti občinske konference SZDL rojega predsednika i/.volili Ja-3arnerja, podpredsednica je Jan, sekretar občinske kon-pa Milko Okorn. Poleg pred-J so bili izvoljeni tudi novi »vršnega odbora, administra -finančne komisije, nadzornega delegacija za delegiranje j^atov v Medobčinski svet SZDL Jfjfrenjsko in republiško konferen-92DL. .'"dsedstvo se je oblikovalo iz de-*ov krajevnih konferenc, občin-drutbenopolitičnih organizacij. fr-fcenih organizacij in društev ter ttibenopolitičnih delavcev po fun-?A ki jo opravljajo. Pri tem je bila **tevana teritorialna zastopanost •začelo, da so člani predsedstva ■.Wri dela svetov in koordinaci j-l^odborov pri občinski konferenci, begati so obravnavali tudi poro-r> delu občinske konference in M organov v preteklem mandat-J obdobju, o poteku kandidati j-in volilnih aktivnosti v občinski renči, sprejeli poslovnik o delu frence in programska izhodišča ialjnje delo. Za preteklo man - obdobje je bila značilna velika ična razgibanost, glede u resni-•ja z novo ustavo in zakonom o ženem delu opredeljenih samo- in drugih organizacij. Aktivnost nekaterih odborov je bila dobra, predvsem sveta za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, za družbeni položaj žensk, za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, za vprašanja organiziranosti socialistične zveze in kadrovsko politiko. Med koordinacijskimi odbori je najbolje delal odbor za kadrovska vprašanja. Delavna je bila tudi volilna komisija, žirija za podeljevanje priznanj OF in odbor aktivistov OF škofjeloškega okrožja. V okviru socialistične zveze so bili doseženi pomembni uspehi pri izvajanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Velja pa opozoriti na nerazvito povezanost med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri usklajevanju obrambnih načrtov znotraj krajevnih skupnosti. Knaka ugotovitev velja tudi za področje informiranja. -----,.w,aiijt.- »isiisc in ciljev pri sprejemu planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Po uspešnem seminarju, ki so ga za člane sindikata že organizirali, bodo morali na sejah izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ugotoviti, če so samoupravni organi že sprejeli program za pripravo in sprejemanje srednjeročnih planov ter sprejeti sklep o obliki organizacije javne razprave osnutka republiškega zakona o planiranju. Nato bodo morali oblikovati stališča in pripombe javne razprave osnutka zakona o planiranju. Sindikalni delavci po delovnih organizacijah bodo morali stalno sodelovati z vsemi, ki se bodo ukvarjali s planiranjem tako v temeljnih organizacijah združenega dela in v občini. Akcija, ki bo potekala letos, bo morala biti usklajena in nemotena, da bo le-tako zagotovila uspešno planiranje. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela naj bi postali temeljni nosilci planiranja in naj bi sami, samostojno načrtovali svoj razvoj in hkrati enakopravno z drugimi delavci tudi razvoj vsega združenega dela. V planih bodo morali predvideti pogoje ustvarjanja in razporejanja dohodka ter opredeljevati pravice in obveznosti delavcev. D. S. J 'klenem nem I ''-'-nih družbenoekonomskih od-t-^ov. apopttinjevanJH družbene •ditve in političnih dogovorov m 'Pvania pomembnih novih vred *nmoupravne socialistične druž- ureditve. Za ■#e delegatske prakse m v poM-življenie se je vključilo veliko ■■■ tvorcev socialističnega samo-r^Y\nn\a. Pri občinski konferem i -----1., m svetov, 1 1 koordinac 11 nami so prve i/, akse in v poli »lova!« W svetov H konusu, v teh oi 290 aktivistov iz organizacij, krnili M odborov in lih je delal Škofja Loka — V četrtek, 24. maja, je sekretar občinske konference tvez* komunistov Škofja Laka Lovro Gajgar na krajši slovesnosti izročil članske izkaznice novosprejetim članom zveze komunistov. Od 105 udeležencev seminarja je bilo sprejetih 62 novih članov, večinoma mladih. Istočasno so šestim učencem osnovnih in srednjih šol izročili nagrade za naloge, ki so jih pisali po razpisu občinske konference zveze komunistov na temi »HO let iskanja uvirnc poti« in »Srp in kladivo oznanjata učlov'ečenje.« S 24 nalogami se je razpisa udeležilo šest škofjeloških osnovnih in srednjih šol Na slovesnosti je nastopil moški /)evski zbor Alpina iz Zirov in recitu torka Jožica -Jordan M V .3. STRAN Na podlagi 5. člena odloka o priznanju občine Jesenice (Ur. vestnik Gorenjske št. 18-156/78) odbor za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine Jesenice RAZPISUJE OBČINSKO PRIZNANJE 1. AVGUST ZA LETO 1979 Občinsko priznanje 1. avgust se podeli: 1. zaslužnim delavcem ali skupinam delavcev za večletno uspešno in vidno delo v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih ter drugih organizacijah in skupnostih v interesu skupnosti in družbe; ali za izjemno pomembna družbeno koristna dejanja in naloge na kateremkoli področju delovanja ter za aktivno družbenopolitično in samoupravno udejstvovanje, ki prispeva k napredku pri uveljavljanju socialističnega samoupravljanja; 2. organizacijam združenega dela, delovnim in drugim skupnostim, družbenim in drugim organizacijam ter društvom za: *— nadpoprečne in izjemne rezultate v gospodarjenju ter uresničevanju samoupravljanja, ki so prispevali in prispevajo k razvoju in splošnemu napredku občine, — uspehe, dosežene v dograjevanju samoupravljanja oziroma samoupravnega sistema v neposrednem izražanju splošnih in dolgoročnih interesov s pravilno usmeritvijo v politiki oblikovanja in delitvi dohodka in spoštovanja načela nagrajevanja po delu, — delo, opravljeno na področju družbenih in drugih dejavnosti, prežeto z znanstvenim marksističnim pogledom na svet in vsakodnevno usmerjeno k izgradnji socialistične samoupravne družbe, — uspešno oblikovanje izjemnih organizacijskih oblik samoupravnega organiziranja in samoupravnega urejanja družbenih odnosov ter učinkovito izvajanje planiranih nalog. Predloge za podelitev priznanj lahko dajo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in družbene orga-' nizacije, delovne in druge skupnosti. Obrazloženi predlogi morajo biti predloženi Skupščini občine Jesenice — odboru za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine do 25. junija 1979. V predlogu morajo biti navedeni tudi splošni osebni podatki o predlaganemu kandidatu. Odbor za izbor nagrajencev in podelitev priznanj občine Jesenice Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1. administra torke v ortopedski ambulanti 2. medicinske sestre v ambulanti nujne medicinske pomoči 3. snažilke za zdravstveno postajo St razišče Pogoj: pod 1.: 2-letna administrativna šola, pod 2.: dokončana srednja šola za medicinske sestre, ambulantno-bolnišnična smer z opravljenim strokovnim izpitom pod 3.: dokončana osemletka. Delo se združuje pod 1. za določen čas (nadomeščanje med porodniškim dopustom) pod 2. in 3. za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj, Gosposvetska 10, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Komisija za delovna razmerja Žito Ljubljana, TOZD Pekarna Kranj razpisuje naslednja dela in naloge: 1. kurjača kurjenje nizkotlačnih parnih kotlov 2. obratnega električar j a , vzdrževanje električnih naprav 3. transportnega delavca dela pri transportu mlevskih izdelkov 4. referenta za splošne zadeve 5. obračunskega referenta v skladišču mlevskih izdelkov 6. šoferja C kategorije 7. več dijakov ali študentov za dela v proizvodnji in skladišču Za dela in naloge od 1. do 4. sklenemo delovno razmerje za nedoločei čas, poskusno delo traja 2 meseca. Za dela in naloge od 5. do 7. sklenemo delovno razmerje za določen ča: (nadomeščanja). Pogoji: pod 1.: izpit za kurjača nizkotlačnih parnih kotlov pod 2.: kvalificiran električar in 1 leto ustreznih delovnih i izkušen j pod 3.: dokončana osemletka pod 4.: dokončana srednja upravno-administrativna ali ekonomska šola pod 5.: dokončana srednja sola S stanovanji ne razpolagamo. Prijave sprejema 8 dni po objavi splošno-kadrovska služb; TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. O L, A S 4. STRAN. TOREK. 29. MAJA 1! Zeleni signali za zelene vlake LJUBLJANA - Včeraj, 28. maja, je prvič pripeljal zeleni vlak iz Maribora v Ljubljano. Strojevodja mercedesovega dizelmotornega vlaka je 176-kilometrsko razdaljo med Mariborom in Ljubljano prevozil v dveh urah in devetih minutah. Hitreje od najhitrejše avtobusne povezave in hitreje ter ceneje kot osebni avtomobil. Takšno je bilo rojstvo prvega hitrega medmestnega vlaka. Železničarji ZG Ljubljana so na tiskovni konferenci dejali, da so ti udobni in hitri vlaki nova oblika prometnih storitev, ki so namenjeni vsem potnikom, ki med mestoma potujejo s službenimi in osebnimi avtomobili. Zeleni vlaki bodo namreč hitrejši od avtomobilov, povrh tega pa bo vožnja cenejša. V mercedesovih prenovljenih dveh garniturah, ki sestavljata zeleni vlak, je 92 sedežev in pet v salonu. Vlaki imajo močnejše (430 konj močne) motor je. ozvočenje in klima napravo. Sčasoma pa bodo potniki lahko med vožnjo telefonirali kamorkoli. Stevardese bodo stregle s prigrizki, kavo in sokom, vse to je namreč del postrežbe potnikov na vlakih in del cene vozovnice. Na kih bodo potniki lahko segli po < nem časopisju in revijah. Po jim bodo spremljevalci vlakov postajah, kjer izstopajo, m taksi in rent a car avtomc Skratka železničarji Železniške gospodarstva Ljubljana obljubljaj kvalitetne storitve, točnost in nost potovanja. Posamezne organizacije zdniie-l nega dela bodo lahko na zelenih tI kih zakupile posamezne sedeže abonmajskimi vozovnicami. Po dobijo 12 odstotkov popusta nakupu povratnih vozovnic in 201 stotkov popusta od redne vozne« pri nakupu 10 vozovnic. Vožnja Ljubljano in Mariborom stane 90< narjev. Razdrobljenost Čeprav kmetijstvo v kranjski občini proizvede 75 odstotkov gorenjskih tržnih viškov mleka, 80 odstotkov tržnih viškov krompirja in 60 odstotkov tržnih viškov mesa, vseeno pogosto neekonomična in razdrobljena proizvodnja onemogoča še več pridelkov — Plani brez ukrepov neučinkoviti Kranj - Organi skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij kranjske občine ocenjujejo uresničevanje programa razvoja kmetijstva v občini. Ocena ni preveč spodbudna, saj družbeni proizvod ne narašča tako kot bi pričakovali, njegov delež v vsem družbenem proizvodu občine pa upada. Kmetijstvu ostaja manj denarja za reprodukcijo, zaradi neurejenih tržnih razmer pa proizvodnja krompirja in zadnje leto tudi mleka upada. Kljub temu kranjska občina še vedno proizvede 75 odstotkov gorenjskih tržnih viškov mleka, 80 odstotkov gorenjskih tržnih viškov krompirja in 60 odstotkov tržnih viškov mesa. Oči pa ne kaže zatiskati pred slabostmi. Komite občinske konference je med drugim na četrtkovi seji menil, da je ocena uresničevanja programa razvoja kmetijstva dobra, vendar vseeno preveč le ugotavlja stanje, premalo pa skuša analizirati vzroke pomanjkljivosti in zaostajanja. Mogoče je to posledica sestavljanja programa, ko vzporedno niso bili predvideni tudi ukrepi in nosilci, odgovorni za uresničitev posamezne naloge. Marsikje v kranjski občini niso dosegli načrtovanega. Svoje so res prispevale neugodne tržne razmere, ko je bilo recimo za kilogram koruze treba odšteti 6 dinarjev, za marsikaj pa so vzroki zaostajanja v občini. V kranjski občini kasnijo pri zemljiških posegih, pri proizvodnem in poslovnem sodelovanju ter investicijah. Zavore niso le v stari miselnosti, temveč tudi tam, kjer ni prodrla samoupravna socialistična družbenoekonomska usmeritev kmetijstva. Nanjo radi pozabimo, ko dobro prodajamo in se razen tega ne menimo za najrazličnejše pogodbe, ko pa zaškriplje, kličemo posredništvo države, družbe in se sklicujemo na najrazličnejše dokumente. Mogoče je to tudi posledica osamljenosti, ki jo je še vedno deležno kmetijstvo. Se vedno preveč porivamo v ospredje socialno plat panoge, premalo pa ekonomsko, ki je osnova položaju panoge in zaposlenega v njej. Zato ne bi kazalo več predolgo odlašati z oblikovanjem interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Pospeševalna služba bo njen del s prednostnimi strokovnimi in izobraževalnimi nalogami, čeprav ne kaže prezreti družbenopolitične plati kmetijskega pospeševanja. Naša kmetijska proizvodnja je draga in prav zaradi tega še bolj občutljiva za najrazličnejše pretrese. Zemljišča so razdrobljena in zaradi tega so dragi stroji kdaj komaj polovično izkoriščeni. Kreditna politika pri nakupu mehanizacije bo morala biti bolj pozorna na to. Pa tudi vsi drugi ukrepi so na majhnih in razdrobljenih površinah manj učinkoviti, predvsem pa dražji. Ekonomika prepočasi prodira v kmetijstvo in posledice so zaradi tega vedno težje. J. Košnjek Gostinstvo rešuje žičnice Gostincem na Ljubelju se obetajo boljši časi — r>___ ' x'm ' rr i • • i • • Za zdaJ bosta vozila med me trogram razvoja žičnic na Zelenici naj bi uresni- dva zelena vlaka. Medmestne čili z združevanjem denarja v okviru občinske ^^hI™ £>iil3!l interesne skupnosti TRŽIČ - Temeljna organizacija Kompasa Turistično gostinski obrati na Ljubelju, ki združuje pod svojim okriljem hotel z restavracijo, žičnice na Zelenici in turistično poslovalnico, je lani prvič po enajstih letih sklenila poslovno leto uspešno, četudi je morala nadomestiti milijonski primanjkljaj žičnic. Tudi letošnji prvi meseci dajejo slutiti, da se bo temeljna organizacija počasi le izkopala iz težav. Medtem ko so žičnice spet v izgubi, predvsem zaradi slabega vremena v marcu, dosti bolje pa v zimskih mesecih ni bilo niti v turistični poslovalnici, je gostinstvo svoj plan preseglo za dobrih 15 odstotkov. Gostov je bilo največ iz Pulja in Novega Sada, precej pa je bilo tudi prehodnih obiskovalcev. Postelje, v Garni hotelu jih imajo vseh skupaj 72, sicer niso bile vseskozi docela zasedene, vendar pa je skok nočitev v primerjavi z lanskim letom očiten. Največ - težav ljubeljskemu Kompasu povzročajo žičnice. Smuka na Zelenici je namreč primerna le za boljše smučarje, re-kreativci, in to hotelski gostje pretežno so, pa imajo na zeleških smučiščih le malo priložnosti za sprostitev. Zato je program nadaljnjega razvoja žičnic izpred dveh let pisan predvsem na kožo »nedeljskih« smučarjev. Vsebuje temeljita popravila prvega dela sedežnic, postavitev nove vlečnice v dolžini 700 metrov na vrhu Zelenice, ki bi zamenjala sedanjo na Triangel, postavitev »plana« vlečnice, dolge 600 do 700 metrov, ter 550 metrov dolge »garni« vlečnice. Z vsemi deli in nakupom še enega teptalnega stroja je celotna naložba v sedanjih cenah vredna okrog 20 milijonov dinarjev. Temeljna organizacija Turistično gostinski obrati na Ljubelju toliko denarja seveda nima, SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Sodelovanje OZD pri poklicnem usmerjanju Poklicna odločitev vsekakor zori in se oblikuje dlje časa. Na odločitev vplivajo največkrat starši pa tudi prijatelji, sosedje in seveda tisti, ki se kakorkoli ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem. Da bi bila odločitev kar najbolj realna, je treba učenca čimprej povezati z vsemi tistimi, ki mu lahko v tem procesu pomagajo. Doslej je bila praksa taka, da se je od zunanjih institucij ukvarjala s svetovanjem strokovna služba skupnosti za zaposlovanje in šolska svetovalna služba. Na sestanku s kadroviki loške občine pa se je porodila misel, da bi pri poklicnem usmerjanju sodelovale tudi delovne organizacije. Prednost te ideje je velika: delovna organizacija že zelo zgodaj lahko dobi stike s svojimi bodočimi kadri, kar je zlasti pomembno za OZD, ki potrebujejo delavce deficitarnih poklicev. Po drugi strani pa spet učenci dobe informacije neposredno od strokovnjaka, ki delovno organizacijo dobro pozna in zve za poklice, ki jih potrebujejo posamezne delovne organizacije. Na Gorenjskem je bilo konec lanskega leta 49 delovnih organizacij pripravljenih predstaviti učencem osnovnih Sol 77 poklicev. Ponudili so tudi odpadni material, načrte za tehniške izdelke in nekatere celo strokovnjake, ki bi občasno sodelo vali v krožkih ali pri tehničnem pouku. Sodelovanje med delovno organizacijo in šolo je strokovna služba skupnosti za zaposlovanje kot orga nizator te akcije nameravala izvesti v celoti že v tekočem šolskem letu. Ker pa smo želje in zahteve zdru ženega dela zbirali dokaj dolgo, vsega letos ni bilo mogoče opraviti. Največ je bilo narejenega v tržiški in loški občini, kjer so strokovnjaki različnih delovnih organizacij predstavljali poklice učencem 7. razreda. Akcija za to šolsko leto gre h kraju, zato je prav, če ugotovimo njene dobre in slabe strani. Ugotovitve se za sedaj nanašajo predvsem na škofjeloške izkušnje. Očitno je bilo, da učenci v nižjih razredih še premalo razmišljajo o poklicni odločitvi. Pokazala se je nezainteresiranost učencev samih, saj je bila udeležba pri nekaterih predstavitvah poklicev zelo majhna. V času usmerjenega izobraževanja in obveščanja o poklicih, ki jih je premalo ali preveč, smo pričakovali večjo osveščenost učencev in tudi večjo skrb za pravilno izbiro poklica. Mogoče bi bilo treba učence za prve stike z delovno organizacijo prej in bolje pripraviti ter jih seznaniti z njihovo pomembnostjo. Dobro bi bilo v akcijo pritegniti tudi starše, da bi vsi skupaj na enak način pomagali zaključujoči generaciji. V tržiški občini so s tem že pričeli in dobro se je obneslo. Nekaj kritike pa zasluži tudi združeno delo. Lahko rečemo, da se nekatere delovne organizacije niso najbolje pripravile. Včasih je izzvenela predstavitev dokaj suhoparno in učencem nerazumljivo. Zaželeno bi bilo, da bi za prihodnje šolsko leto OZD pripravile filme ali diapozitive o lastni dejavnosti in poklicih, kar bi na učence naredilo večji vtis in jim ostalo dalj časff v spominu. Nekatere so letos to že storile, kar se je seveda pri informiranosti učencev dobro poznalo. Seveda pa gre kritika na račun tistih, ki so pozabili priti, čeprav so imeli na šoli rezerviran čas, ki je sedaj ob koncu šolskega leta še kako dragocen Se bolj kot za učence bi bilo treba za starše pripraviti podatke o srednjeročnih potrebah po kadrih. Na vprašanje »ali bom po končanem šolanju imel zaposlitev« sedaj lahko odgovori le tretjina delovnih organizacij na Gorenjskem. To pa je premalo, če hočemo s poklicnim usmerjanjem zagotavljati kader združenemu delu. To bi bili šele začetki, rezultati skupnega dela pa t* bodo pokazali šele Čez čas. Drugo leto bomo skušali odpraviti kar največ pomanjkljivosti, porajale pa se bodo še nove ideje. Važno je, da smo generaciji v 7. razredih ponudili nekaj več kot v preteklih letih ter tako pomagali pri tako važni odločitvi, kot je pravilna izbira poklica. Marija Stular nima ga niti delovna organizacija Kompas. Zato je že lani vznik-la pobuda o ustanovitvi občinske samoupravne interesne skupnosti, v okviru katere bi tržiške organizacije združenega dela združevale denar za nadaljnjo izgradnjo žičnic na Zelenici. Vendar pa doslej o pobudi še ni bilo rečeno ali sprejeto nič dokončnega. H. Jelovčan med Ljubljano in Mariborom, in Zagrebom. Preučujejo tu nost povezave od Maribora pra in Novega mesta do Ljul Železničarji Slovenije se z teh novih hitrih in udobnih vključujejo v razreševanje skih težav. Do konca prihodnjega leta voljo 10 zelenih vlakov ali tisoč sedežev v vlakih med Slovenije. M. Kt Živo delo ima skromno cei Tržič - Ko so v tovarni kos in srpov v Tržiču napravili oceno svojih izdelkov po rentabilnosti, so ugotovili, da jih približno tretjino prodajajo po lastni ceni ali celo pod njo. Gre predvsem za železne grablje, za nožke v kosilnicah, pleskarske lopatice in zidarske ometače. Medtem ko pri prvih dveh izdelkih izguba ni toliko očitna, ker jih delajo v manjših količinah, pa je izpad dohodka pri drugih dveh precejšen. Pleskarskih lopatic na primer naredijo na leto poprečno okrog 300.000 in zidarskih ometač okrog 200.000. Tiha vprašanja, ali je s temi izdelki Še smiselno vztrajati, čeprav so Tržičani njihovi edini proizvajalci, se že porajajo. Ukinitev res ni družbeno sprejemljiva rešitev, poslovno pa vsekakor, saj kaže, da bi edino na ta način lahko dosegli višje cene. Za ilustracijo velja povedati, da so cene osnovnih materialov poskočile kar za 30 do 40 odstotkov, izdelkov tržiške tovarne pa komaj za tri. Na dokaj skromen poslovni v tovarni kos in srpov vpliva tudi narava dela. Tehnc za to vrsto izdelkov niti v prida razvita in je zanje predvsem živo delo.. To pa v Šnjem času, ko ima prihodnost i strija s čim bolj izpopolnjeno no opremo in znanjem, najve ni poplačano. Na ta način tudi venega napredka ne more biti. čani bi na primer lahko prodali manj 40 odstotkov več, če bi proizvodnjo povečati. Njihova velika težava, s katero i letos srečujejo, je izpolnjevanje sečnih planov proizvodnje, za k rimi zaostajajo v poprečju za 2C stotkov. Plani, ki slonijo predi na povečani produktivnosti, na šem izkoriščanju delovnega Čaj boljši organiziranosti proizvodi procesa pa tudi na predvidenih jih cenah izdelkov, so osnova uspešen zaključek poslovneg s tem pa tudi za višje osebne ke zaposlenih. H. Popraševanje po izdelkih hladilne tehnike je P^d glavno t«r,shčmo» vedno večje Zaradi varčevanj pri prevoznih stroških se pogosteft za odpremo po železnici. Na železniški postaji Šk. Loka na dannalož^ no 10 vagonov, od tega po en vagon kosovne robe za Ljubljano Moste i mcahpfzTP Ljubljana odvaža robo v Ljubljano-Moste tudi z vlačile i tel voženj z lastnimi vozili LTH ni preveč prizadeto razen na n JŠklJ'ka-Zadar-Sk. Loka. Na sliki: Vlačilec ZTP Ljubljana vozi robo za LTH in ZP Ljubljana Moste - Foto: J. Pipan OBISK SOVJETSKE DELEGACIJE - Kranjsko Iskro je *obUkala sovjetska delegacija, kijoje^odiltova^j^ v tOi vjets področju krmiljenja tovorni Telo l Ljubljani - A Bor obdelovalnih strojev. Ogledali so s, tuđi prou obe Iskrim tovarni na Labarah i ter 29. MAJA 1979 5. STRAN G L A Uglašeno iskanje kpina za izrazni ples iz Železnikov nastopila } zaključni prireditvi Naše besede v Novem )xtu — Borovo pesnitev so mladi izrazili z glasbo in plesom F izmed dveh gorenjskih sku-J sta se letos uvrstili v zaključ-^reditev Naše besede, je skupi-"izrazni ples pri kulturnem dru-' Svoboda v Železnikih. Prav-^je to pionirska skupina, saj *a deluje na osnovni šoli v Ze-■4- Sekcija, ki si je že pred de-* leti nadela ime Naša beseda, J*ija dramske in folklorne we,' recitacije, uokvirja pa 'Pevski zbor, krožek OZN, skrb o okolja, letos je začela de- lati tudi skupina za izrazni ples. Povezava kulturnega društva in osnovne šole je vsekakor svojstvena in otroci se že v osnovni šoli vključijo v delo kulturnega društva, ki ima s tem zagotovljen podmladek. Ideja o oblikovanju skupine za izrazni ples se je porodila letos, ob pripravah na praznovanje kulturnega praznika. Za recitacijo je bila izbrana pesnitev Mateja Bora »Sel je popotnik skozi atomski vek«. Tončka Jelene in Martina Sedej, ki sta r ltu — Od oglja in barvnih kred umazane ročice, na ** -živopisnih risb so rezultat petkovega dopoldanskega sli-krnskih vrtcev med stolpnicami na Planini. Množično od%vu mladosti in ^^^TrnnTfHl^' "fZZ' 'ovni center pri kulturni skupnosti občine Kranj. (H. J.) - bili zadolženi za pripravo proslave, sta želeli postaviti recitacijo na oder malce drugače, dopolniti jo z izraznimi gibi. Učenci osmega in sedmega razreda so pobudo sprejeli z navdušenjem in zanimanja za izrazni ples je bilo veliko. Nazadnje se je izoblikovala uigrana skupina enajstih deklet. 2e prvo predstavo v telovadnici šole so otroci neverjetno dobro sprejeli. Zanjo so izvedeli tudi pri zvezi kulturnih organizacij v Škofji Loki in jo predlagali za izbirno prireditev gorenjskega dela Naše besede. Ko so bili izbrani za zaključno prireditev v Novem mestu, kjer je bila prikazana folklorna in plesna dejavnost mia-dih, so vadili še resneje. Ob nastopu v Novem mestu so bili malo razočarani, saj pogoji za nastop niso bili najboljši. Osvetlitev v prostorih osnovne šole je bila slaba, zato je čar predstave nekoliko zbledel. Toda uspeh je vendarle velik in v naslednjih mesecih bodo gostovali v več slovenskih krajih. Predstavo velja nekoliko natančneje predstaviti. Heda Potočnik je brala pesnitev po mikrofonu, ki je poudarjal odtujenost atomskega veka. Tok njenih besed je podcrtavala glasba, ki jo je domiselno izbral in jo usklajal z besedilom Fran Ću-far, učitelj glasbe na šoli. Ogromno vaje je bilo potrebno za enakovredno prepletanje besedila in glasbe. Deset deklet, Maja Korošak, Barbara Koblar, Renata Potočnik, Magda Pavlic, Mirjam Krarflar, Ljubica Stojčevski, Marja Šturm, Barbara Gartner, Damjana Gortner in Mar-, jeta Šubic, je uglašen tok besedila in glasbe izražalo s plesom. Brezduš-nost atomskega veka je ponazarjala tudi scena, ki jo je zamislil Rudi Rejc, učitelj tehničnega pouka na šoli. Aluminijaste folije so odsevale beton in železo, celo sonce je bilo razklano na dvoje. \j Volčjak Jubilej . umetnosti [t prijateljstva vj**t kilometrov od Prijedora '7*1 feži ob reki Sani Sanski t^jergo se od 12. do 19. maja že **te\i umetniki, kiparji in sli-■ i^rvne smeri iz vse Jugoslavije Jtjjjskem drugovanju ob Sani. I^rideset udeležencev je oboga-* dragoceno galerijsko zbirko •"brni, 6 reliefi in 10 skulptu- "metnike je prijetno presene-Ijubnost Sanjanov in zani-likovno ustvarjanje. Ra-a spominskih obeležij iz Grmečem so organizirali 'arne ŠIP Sana, pokrovite-Hkovne manifestacije, ter z meščani. z y0\arič V galeriji Mestne hiše v Kranju si do 6. junija še lahko ogledate dela aka demskega slikarja Rudija Gorjupa. - Foto: F. Perdan v ■>rta 'ta. in Pokraj^)fo F prr(ian u/a. (rt ■' Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja naslednja prosta dela in naloge v davčni upravi: 1 DAVČNEGA INŠPEKTORJA 2 DAVČNEGA IZVRŠITELJA Kandidati morajo za uspešno opravljanje nalog imeti poleg splošnih še naslednje pogoje: pod 1.: višjo izobrazbo ekonomske, ekonomsko-komercial ne, pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: poklicno šolo administrativne smeri Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi mora I no- pol it ič ne kvalitete. Za opravljanje del in nalog bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazilom o šolski izobrazbi in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba poslati v 15 dneh po dnevu objave na naslov: razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljica. Pristava v Javorniškem rovtu — Med osrednjo proslavo v počastitev pomembnih mejnikov v razvoju našega revolucionarnega gibanja in meseca mladosti v jeseniški občini 19. maja na Pristavi so v bogatem kulturnem sporedu sodelovali pihalni orkester jeseniških železarjev, recitatorji amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic, mladinska zbora jeseniških osnovnih šol Tone čufar in Prežihov Voranc ter vokalna solistka Marica Baloh. Vsem nastopajočim so udeleženci proslave izkazali priznanje za lep spored in trud, ki so ga vložili v zahtevne priprave svojih točk, s hvaležnim ploskanjem. Na sliki: članica ženskega pevskega zbora z Jesenic Marica Baloh, kije zapela Odo svobodi. (S) — Foto: F. Perdan DOBER OBISK MUZEJA Bohinjska Bistrica — Že v prvih dvajsetih dneh od otvoritve novega muzeja v hiši Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici se je pokazalo, da vlada za ogled precej zanimanja. Po podatkih je muzej obiskalo do 23. maja okoli 1300 domačinov, 550 gostov iz drugih republik in 5 tujcev.V muzeju je obiskovalcem na voljo katalog in tri vrste razglednic. V kratkem pa bodo nabavili tudi značke. ŽIVAHNA KONCERTNA DEJAVNOST Radovljica — 15-članski harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, ki ga od vsega začetka vodi požrtvovalni dirigent in učitelj Jože Ažman, je povsod zelo cenjena in iskana glasbena skupina. Veliko nastopajo po raznih prireditvah v občini in tudi v drugih krajih. Glasbena šola je pripravila za torek, 29. maja, zvečer v svojih prostorih v radovljiški graščini zanimivo glasbeno prireditev, ki bo najbrž privabila zlasti ljubitelje glasbe na harmoniki. V gosteh bosta namreč priznana harmonikarja Peter Dovč in Dejan Mesec, absolventa glasbene šole iz Ljubljane. Poslušalcem bosta pokazala, da je harmonika razen za narodno zabavne viže tudi za resne klasične skladbe izredno primerno in cenjeno glasbilo. GLASBENA SOLA ZA TITOV ROJSTNI DAN Radovljica — V počastitev rojstnega dne tovariša Tita in dneva mladosti so učenci in učitelji Glasbene šole Radovljica pripravili v torek, 22. maja, zvečer vsakoletni glasbeni večer. Nastopile so instrumentalne skupine, dueti in solisti na različnih glasbilih. Obiskovalcem koncerta, predvsem staršem so želeli pokazati, kaj so se naučili in hkrati tudi prizadevanja učiteljev za estetsko vzgojo mladih glasbenikov, ki pogosto nastopajo na raznih družbenopolitičnih in kulturnih prireditvah v občini. JR NA BLEDU PRIREDITEV ZA DELAVCE IZ DRUGIH REPUBLIK Bled — V festivalni dvorani na Bledu bo v četrtek, 31. maja, ob 20. uri kulturno-zabavna prireditev za delavce iz drugih republik, ki so zaposleni v radovljiški občini. V bogatem kulturnem programu se bodo predstavili člani folklorne, glasbene in pevske skupine ter solisti iz bo--sanskega mesta Velika Kladuša. Takšne prireditve za delavce iz drugih republik prirejajo v radovljiški občini že vrsto let v okviru kulturne akcije za delovne kolektive. Četrtkovo prireditev organizirajo sindikati, kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Radovljica. JR Kranjska gora — Prebivalci te krajevne skupnosti vsako leto slavijo svoj krajevni praznik v spomin na 18. maj 1941. leta, ko je okupator zaprl prve napredne domačine. Letos so praznik počastili z več prireditvami. Ena od njih je bila tudi razstava o borbeni poti jeseniško bohinjskega odreda, združena s predstavitvijo ročnih del učencev osnovne šole. Odprli so jo v soboto, 19. maja, v kranjskogorski osnovni šoli, ki se zdaj imenuie po jeseniškobohinjskem odredu. Na sliki: borci te partizanske enote in krajani med ogledom razstave po nedeljski proslavi v Kranjski gori. (S) — Foto: F. Perdan 6. STRAN. TOREK. 29 MAJA 1979 Ob trpinčeni živali je v stiski tudi človek Kličejo jih po telefonu, prihajajo prijave za prijavo, da trpi tu domača žival, tu pes, tam mačka, v hlevu od lakote in žeje poginja živina ... Prijave so navadno podpisane, le skoraj vsaka se konča z željo, da jih ne bi imenovali, ker se boje maščevanja lastnika . .. Marjan Dolenc iz Kranja je eden redkih na Gorenjskem, ki je ves predan tej stvari. Že vrsto let je član ljubljanskega društva proti mučenju živali in to delo, ki ni nikoli popla čano, opravlja po vsej Sloveniji. Na leto opravi tudi po petdeset in več obiskov, vse v svojem prostem času, seveda. Človek res ne more verjeti, da se to, kar mi pripoveduje, lahko še dogaja pri nas: da je pred dnevi, ko so ga spet poklicali, našel tam v bohinjskem kotu psa, na kratko privezanoga, prestradanega, da je izgledal kot skelet na verigi, brez vode, kot v posmeh pa je tekel prav mimo njega potok . .., da so nekomu, tudi tam pri Bohinju, poginile živali v hlevu in jih lastnik, čudak, sploh ni pokopal in tudi nikomur ni pustil blizu, sosedje pa tudi niso upali prijaviti, da se potem ne bi znesel nad njimi. Tretji je, spet v okolici Bohinja, pustil v hlevu privezanega osla, in šel na morje ... Koliko pa je prijav za kmete, ki nalože pretežak voz, da žival ne more speljati, potem pa tolče po njej do onemoglosti, pa drugi, ki puste po cel dan zaprtega psa ali mačka v stanovanju, pobijajo živali, ne da bi jih prej omamili, da utapljajo mlade mačke... So imeli primer v Brestanici, ko so na- Anketa da ali ne? Kdo bi si mislil, da bo tista drobna rumena dopisnica, ki se je pred leti znašla na mizi našega odgovornega urednika, naredila po Gorenjskem toliko razprtij, slabe volje in nazadnje še neizpolnjevanje in nespoštovanje samoupravno sprejetih sklepov v skupščini regionalne zdravstvene skupnosti. Gre za aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki, za katerega je bila pred leti na Gorenjskem razgibana široka sindikalna aktivnost in smo zanj zbrali denar od slehernega zaposlenega. Sindikati so opravili svoje, aparat je bil kupljen (še eden preveč) in zdaj redno obratuje na Jesenicah. Da bi pa ugotovili dejansko stanje o tej bolezni, ki grozi ženam, in ki ni ravno redek pojav, je bilo sklenjeno, da zdravnik ob vsakem ginekološkem pregledu ženi pregleda tudi prsi. Obenem naj žena dobi posebno brošurico z napotki, kako naj sama pregleduje prsi, sestra pa naj izpolni poseben anketni list. Anketa naj bi se delala po vsej Gorenjski, da bi dobili vsaj približno sliko o pogostnosti raka na dojki na Gorenjskem. Tako je bilo sklenjeno na skupščini Regionalne zdravstvene skupnosti in za sklep so glasovali tudi delegati-izvajalci. Zdaj pa se je izkazalo, da je ta sklep spoštovan le v gornjem delu, v Radovljici in na Jesenicah ter delno v Škofji Loki, v Kranju in Tržiču pa akcija $ploh ne teče. O tem je pred kratkim razpravljal tudi Medobčinski sindikalni svet za Gorenjsko in ugotovil, da je takšen odnos do delavcev Gorenjske, ki so z vso pripravljenostjo prostovoljno zbrali sredstva, zelo nehuman in neodgovoren. Res je, da anketiranje vzame tako zdravniku kot sestri čas — izračunali so, da vsak porabi po 7 minul za en pregled oziroma izpolnitev ankete — in da so že zdaj več kot preobremenjeni prav ginekologi. Toda za sklep so glasovali tudi delegati — izvajalci iz Škofje Loke, Kranja in Tržiča . . . Če je delegatski sistem pri njih slabo razvit in se delegati ob prejemu gradiva, oziroma pred sejo niso posvetovali z delavci svoje temeljne organizacije, nosijo za to odgovornost tudi poslovodni organi, ki so svojo ne pouče nosi O samoupravljanju pokazali še enkrat, ko \o enostavno na kolegiju sprejeli sklep, da njihovi zdravstveni domovi pač ne utegne/o delati poleg vsega še ankete. Toda kolegij je le posvetovalni organ in ne more sprejemati sklepov.' če se /e izkazalo, da to dodatno delo terja tudi večji osebni dohodek ali dodatnega delavca, bi morali to pravočasno urediti po samoupravni poti, ne pa vso akcijo kratko tnalo zavrniti. Medobčinski sindikalni svet za Gorenjsko je te dni dal pobudo osnovnim organizacijam sindikata in njihovim izvršnim odborom ter delavskim svetom zdravstvenih domov v Kranju. Tržiču in škofji Loki, da akei/o dokončno speljejo po samoupravni poti. « T\0unc Nič nas ne sme presenetiti l)b letošnji akciji in 35-letnici varnostne službe objavljamo pogovor s Francem Stefetom-Miškorn, ki letos praznuje tudi 40-letnico revolucionarnega dela. Vse to in tudi drugo delo pa ni potekalo ravno enostavno, gladko in brez težav. Vlagati je bilo treba mnogo truda v prepričevanje ljudi, naj se uprejo, upoštevati pravila konspiracije in poleg tega živeti v nenehni nevarnosti, da nas odkrije sovražnik. Vendar smo z danes Že skoraj nerazumljivo voljo in mladostno zagnanostjo in vztrajnostjo marsikaj dosegli « »Kdaj pa ste šli v partizane?« Med partizane sem šel prvič 26. julija 1941, in sicer na večer, ko je bila predvidena oborožena vstaja v kranjskem okrožni. Po skoraj treh tednih oborožene ilegale, ko je bil kranjsko-tržiški bataljon, kateremu hi se morala pridružiti naša šenčur-ska skupma. razbit, so me poslali nazaj domov Ponovno sem hotel v partizane sredi decembra istega leta. ob ustanovitvi Kokrške čete v Šenčurju, vendar so me zavrnili, da ne bi kompromitiral vloge očeta, ki jo je imel pri organiziranju in nastajanju te čete. V tretiern poskusu mi je končno uspelo, m tako sem In. februarja 1942 s testna istinu leti skupa i z očetom končno postal partizan v naslednjem mesecu so Nemci izselili mater in oba mlajša brata; v tistem času pa so zajeli tudi mojega očeta, ki je nato izgubil (končal) svoje življenje v gestapovskih zaporih v Kamniku. Kaj vse je prispevalo k temu, da sem storil ta korak? — Reči moram, brez lažne skromnosti, da zame pridružitev narodnoosvobodilnemu gibanju ni pomenila kakšne posebne odločitve, temveč je hita čisto logična odločitev skojevca revolucionarja, ki je videl le v tem boju zmago svoje ideje, nacionalno in socialno osvoboditev Kot otrok delavske družine sem že zelo zgodaj spoznal krivico in neena kost v takratni družbi Oče. ki je sam preživljal petčlansko družino, je hil kot komunist večkrat brez dela. kot pa je delal Tedanji oblastniki so ga preganjali na vse načine in sadnje leto pred vojno tudi internirali. Prezira m večnega preganjanja pa smo hili deležni tudi člani niegovc družine. Razumljivo |e, da sem kot najstarejši sin prvi ohčutil in spoznal vso bed« hrezpiavnega živ šli pri neki hiši psa (samico) z mla diči tako shirano, da ji je veterinar moral dati injekcijo za hiter pogin, ker nobene hrane ne bi več prenesla. Koliko je primerov, ko pri hiši nabavijo psa, ker bi ga otroci radi imeli. Toda, če pride žival k hiši, jo je treba seveda tudi hraniti in negovati. Pa se je naveličajo in potem bi se je radi kar na hitro znebili. Pogosto jo brezvestni gospodarji strpajo v avto in nekje ob cesti vržejo ven. Tako, kot pred kratkim tisti Ljubljančan, ki je tam v Britofu pri Kranju naenkrat zbrcal iz avta kar pet psov. Psi potem tavajo in navadno končajo pod kolesi avtomobila. Pred kratkim se je sestal iniciativni odbor, da bi v Kranju ustanovili podružnico Društva proti mučenju živali Ljubljana. Radi bi pritegnili mlade. Zdaj imajo obljubljen tudi prostor, kjer se bodo lahko dobivali: na krajevni skupnosti Huje-Plani-na, na Cesti 1. maja. Za zdaj pa nove člane vpisuje Ani Dolinšek na domu, Planina 35. V Ljubljani so pri dobili že veliko mladih za delo. Okorog 2500 članov ima zdaj njihovo društvo. Po vsej Sloveniji teče po šolah akcija, ko šolarji pišejo spise o mučenju živali. Najboljši so nagrajeni s knjigami, značko pa dobi prav vsak, kije napisal spis. Samo lani so šolarjem razposlali čez 800 značk. »Nič kolikokrat sem že sklenil, da bom pustil vse skupaj,« pravi Mar jan, »a me spet pokličejo in grem, ker se mi žival smili. Ljudje navadno obisk resno vzamejo in v večini primerov potem lepše ravnajo z živalmi. So pa seveda tudi taki, ki se potem še bolj znesejo nad njo . . . Prvemu obisku sledi obvezen kontrolni obisk. Veseli smo. če so se stvari popravile, sicer po je nujna prijava sodniku za prekrške. V hujših primerih nam pomagajo tudi miličniki, kajti navadno so težave z gospodarji, ki tako, kot do živali, grobo nastopajo tudi do nezaželenih obiskovalcev. Vendar pa mi nismo tisti, ki bi s predpisi straši/i okrog, le pomagali bi radi. Največkrat taktni grobostim botruje alkohol, pa tudi hude živčne bolezni. Zato /e dosti krat treba reševati kar oho: žival m gospodarja. I). Dolenc ljenja delavca in sovraštvo do oblastnikov ter iskal izhoda v čem lepšem in boljšem. Ker je bil oče član partije že od leta 1933. sem se ob njem lahko že zelo zgodaj vzgajal tudi politično. Mladi so navadno neučakani, in taki smo hili tudi mi. V vasi se nanje zbralo pet osnovnošolskih otrok, starih od deset do dvanajst let. in leta 1936 smo ustanovili ilegalno društvo z imenom Vstaja slovenske mladine. Imelo je vzgbjno-političerj in izobraževalni pomen. Njegov simbol je bila knjiga in na njej stisnjena pest, oh straneh pa so hi le ini i ialke VSM. Ker so društvo naslednje leto razkrili, z nami v red pa so za nekaj dni zaprli tudi starše, srno poleg lekcije šenčurskih orožnikov, ljubljanske politične policije in šolskih oblasti dobili še posebno lekcijo od staršev m vodstva SKO.J Sloveniie ("'lan prave ilegalne organizacije pa sem postal konec leta 1939, ko sem hil kot štirinajst leten deček izjemoma sprejet v ŠKO.J. (*Yz dobro k?t V Kočevskem rogu. v Žužemberku m sploh jlv Jhdenjski je sltkjaito opisoval-udeleženec Jiukaterih teh ho/ev m prcdsf-tkiik zveze borcev PrSnit. para prihodnjega kola - Jelovica ! Slatina. Trnku! : Alples. Končano je tckmi>\ anjc \ vseh moških in slovenskih rokometnih ligah. V nioAki se bosta /a prvaka srečali moštvi Minerve in Lipe. Tržičani pa se bodo borili /a Irctje mesto. V ženski ligi se bosta zn prvaka pomerili moštvi Preddvora in Velenja. Pred-dvorrankc so brez težav namreč osm>iiIi prvo mesto \ SRI. \ /ln.cl V tem kolu so Trličani doma dobili / Kranj dvakratni zmagovalec KRANJ — V sredo so se na področnem prvenstvu za atletski pionirski pokal Slovenije na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pomerile občinske reprezentance Kranja, Škofje Loke, Tržiča. Radovljice, Kamnika in Domžal. V 14 disciplinah je nastopilo 180 pionirjev in pionirk, ekipno zmago v obeh konkurencah pa so slavili Kranjčani, ki so osvojili tudi največ prvih mest. Med posamezniki so se najbolj izkazali Stros (KR) in Vezenšek (DO) v skoku v višino ter Majcen (KR) in Dornik (TR) v teku na 300 m, dobre rezultate pa so dosegli tudi skakalci v daljavo in metalci krogle. Najboljša rezultata sta med dekleti dosegli Kavčičeva (Ra) v teku na 300 m ter Krničarjeva (KR) v teku na 600 m. Organizatorju, SŠD France Prešeren, gre pohvala za vzorno izvedbo tekmovanja. Na finalnem tekmovanju za APP Slovenije, ki bo 31. maja v Mariboru, bo nastopila pionirska reprezentanca Kranja, okrepljena z najboljšimi posamezniki iz občin, ki so nastopile na področnem prvenstvu. REZULTATI: Pionirji - 100 m: 1. Matja-Sič (KA) 12,2, 2. Valjavec (TR) 12,5, 3. Drobnič (ŠL) 12,6, 4. Stular 12,6, 5. Bajželj (oba KR) 12,7; 300 m: 1. Majcen (KR) 41,8, 2. Dornik (TR) 42,0, 3. Čeč (KR) 42,5, 4. Livk (ŠL) 42,6, 5. Mazi (KR) 43,0; 1000 m: 1. Mezek (SL) 2:50,4, 2. Smolnikar (KA) 2:51,0, 3. Kelbič (KR) 2:53,4, 4. Prezelj (KA) 2:54,9. 5. Skumavc (RA) 3:00,5; daljava: 1. Peternelj (SL) 568,2, Štumber-ger (KR) 664, 3. Skubir (DO) 554, 4. Selšek (KR) 551, 5. Seliškar (1K) 51»; višina- 1. Štros (KR) 175, 2. Vezenšek (DO) 176, 3. Levstek (SL) 155, 4. - 5. Mušič (DO) in Podjed (KA) 150; krogla: 1. Bevc 12 64 2. Kosec (oba DO) 12,42, 3. Vavpetič (KA) 11,67,4. Pajestka (KR) 11,32, 5. Hribovšek (KA) 11,13; 4x100 m: 1. Domžale 494, 2. Tržič 50,0, 3. Kamnik 50,5, 4. Kranj 51,7,5. Skofia Loka 51,9. Pionirke - 100 m: 1. Žvokelj (KR) 1X2 2. UlčaV 13,2, 3. Miketič (obe DO) iT? 4. Berce 13,6, 5. Polajnar (obe ŠL) 13 9 300 m: 1. Kavčič (RA) 46.3, 2. Kramar 47,5, 3. Porenta 48,3, 4. Luznar (vse SL) 49,2, 5. Blaiič (KR) 49,3; 600 m: 1. Kani-čar (KR) 1:42,8, 2. Galič (DO) 1:47 3 3 Stojčevski (ŠL) 1:47,7 4. Erbežnik (KR) 1:50,9, 5. Bernard (ŠL) 1:53,1; daljava 1. Meglic (TR) 463, 2. Jerala (KR) 447 3. Zabret (DO) 428, 4. Mlakar (ŠL) 42«, 5. Motnikar (KA) 419; višina: 1. Loraber-gar (KA) 145, 2. Plestenjak (KR) 146, 3. Nastran (ŠL) 140, 4. Koatič 140, 5 Km-lišnik (obe TR) 135; krogla: 1. Horvat (DO) 9,90, 2. Šavs 9,85, 3. Skubic (obe KR) 9 7$. 4. Perne (KA), 9,55, 5. Trtnik (KR) »,41 4 x 100 m: 1. Kranj 54,7, 2. Trtic 55,1. 3. Škofja Loka 55,9, 4. Domžale 56.4.' 5. Kamnik 57,6. Ekipni vrstni red - pionirji: 1. Kranj 6339, 2. Domžale 6170, 3. Skofia Laka 5800, 4. Kamnik 5533, 6. Trtic 6329, 6. Radovljica 1625; Pionirke: 1. Kranj 7114, 2. Škofja Loka 6903, 3. Trtic 6663. 4. Domžale 6637, 5. Kamnik 6396, 0. Radovljica 2205 točk. I- Kavčn -af Švegelj 193 cm Kk.vvi — Na področnem atletskem prvenstvu za srednje Sole. ki ga je organiziralo šŠD Gimnazija iz Kranja, je nastopilo 9 moških in 4 ženske ekipe srednjih Sol iz Kranja, Škofje Loke, Jesenic in Žirov. Med kopico povprečnih rezultatov je z odličnim izidom - 193 cm v skoku v višino — presenetil Kranjčan Jože Švegelj, izkazala pa se je tudi Jelovčanova v teku na 800 m. V ekipni razvrstitvi so bili najuspešnejši mladinci in mladinke kranjske Gimnazije. REZULTATI: Mladinci - 100 m: 1. Ko-čevar (Gim. SL) 11,3. 2. Sajovic (Gim. KR) 11.5. S, Pogačar (2lC) 11.9; 400 m: 1. Križaj (EAŠC) 53.7. 2. Česnik (Gim. KR) 56.5. t. Rozman (ŠC Iskra) !>7,0; 1000 m: 1. Pod-logar (ŽIC) 2:41.6. 2. Jurančič (št Iskra) 2:42.8. 3. Logar ((Jim. ŠL) 2:45,4; daljava. I. Omerza 609. 2. Pevec 608. S. Kavčič (vsi Gim. KR)604; višina: 1. švegelj (Sava) 193. 2. Bizjak (Gim. KR) 185. .1. Zakojč (ŠC Iskra) 180; krogla: I. Gašpirc (Gim. KR) 12,60. 2. Šinkovec (ŠC Iskra) 11.30, 3. Hu- dobivnik (ŠC Iskra) 11,22; 4x100 m. 1. Gimnazija Šk. Loka 45,6, 2. EAŠC 47 9 3. 2IC48.6; Mladinke - 100 m 1. Kuri (Gim. KR) 13,6, 2. Petrač 13,9, 3. Porenta (obe Gin. ŠL) 14,0; 800 m: 1. Jelovčan (Gim ŠU 2:34,8, 2. Smrtnik (EAŠC) 2:35,5. 3. Habi-jan (Gim. ŠL) 2:38,7; daljava: 1. Preznrcv (Gim. KR) 479. 2. Ribnikar (EAŠC) 474. 3. Cuderman (Gim. KR) 446; višina- 1 Pavlin (Gim. KR) 150, 2. Sušnik 150, 3. Primožič (obe EAŠC) 150; krogla: 1. Petam (TTŠC) 10,11. 2. Jenšterle (Gim. ŠL) OjOT, 3. Nečimer (Gim. KR) 9.42; 4 X 100 m: 1. Gimnazija Kranj 55,4, 2. EAŠC 55 7 3 TTŠC 59,5. Ekipni vrstni red — mladinci: 1. Gimnazija Kranj 551, 2. ŠC Iskra 464. 3. Gimnazija Škofja Loka 423, 4. EAŠC Kranj 405. 5. ŽIC Jesenice 347, 6. TTŠC Kranj 236, točk. Mladinke: I. Gimnazija Kranj 443. 2. EAŠC 385, 3. Gimnazija škofja Loka 308 4. TTŠC 243 točk. I K.tv.V UPFTOVR PODELIL PRIZNA S-J A SMlTARJEM - V ČHrtt* '/ maia ie kolektu Sozda Alpetour podelil smučarskemu klubu, ki trna »> Kovu ime m dgut pokrovitelj /e. ,ub,lejn, znak Alpehmra. petna ■ uspešnim tekmovalcem pa posebno priznanja. Smučarski klub Alpetou sloni na prizadevnem delu številtuh smučarskih delavcev, je dosegel vsa ><< tako optimistično pričakal an,a Zmaga/ ,e 1 '^""Irn, ^itme^ In osvojil nazti najboljšega^mučarskega ktubavJugoslauji. Posameznik, s, dosegli odlične ui rstitve: Strel in Jože Kuralt sta se v tekmovanju Let' 'polska sezono sv /«• začela, tleti Tnglftiti in Triesttiu' - So otvoritveni tekmi 1 Foto h Perdan letm n, nazenu Inlesom. Preddv orčank« le vse z Ljubljano. Izidi - Peko i Inlcs 2 - Prcddv or : Ljubljana l>olen,ska II) l:l (K:7) pa doma Iztrži. 20 (12:8). /enske i.l I (l.l I). Peko : », -.. * a 0 1 ugani A/pefouroi o ime doma in 1 svetu tMBt, 29. MAJA 1979 17.STRAN G LAS OBVESTILO L«. 1979 bo od 8. do 13. ure in 5. 6. 1979 od IS. do 19. ure zaprta sklonili ■ za ves promet zaradi vaje RBK zaščite, ki bo izvedena v okviru 7. sejma opreme in sredstev CZ. Promet bo preusmerjen iz smeri Besnica po Delavski cesti proti Uscu, iz smeri Ljubljana čez Savski most po Ljubljanski in is smeri Naklega po magistralni cesti skozi Kranj. L Id vozijo iz Kranja proti Besnici, morajo voziti po Ljubljan-eesti skozi Stražisče po Delavski cesti in nato na Gorenje-»ko cesto. •Mru vaje bo 2. 6.1979 ob 9. uri in 5. 6.1979 ob 16. uri aktivi-sirena. -'--\ Pintar najboljši LESCE - V soboto, 26. ■aja, s« je no letališču Alp-akega letalskega centra v Lescah sklenilo 17. prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju. 2| tekmovalcev iz letalskih itrov: Lesc, Celja, Ljublja-Maribora, Ptuja, Novega esta je v času od 18. do 26. ■sja tekmovalo v hitrostnem preletu. Največ uspeha je imel Janez Pintar iz Alpskega letalskega centra Lesce, drugi je bfl Ivo Šimenc iz ALC Lesce, tretji pa Franc Peperko iz ftTletaliftču v Lescah so naj-ooljlim podelili priznanja, tekmovalci pa so si nato ogledali ie tovarno športnega orodja Blan v Begunjah in obrat, kjer Elan izdeluje jadralna letala. KOLESARSTVO Ekipna zmaga Kokričanov KRANJ - V nedeljo je bil na 12 kilometrov dolgi progi od Kokrice do Mlake, Tenetiš in Trstenika ter nazaj tretji kolesarski kronometer Adria, katerega pokrovitelj je bil s Kokrico pobrateni kolesarski klub Adria iz Trsta. Vozili so člani C in veterani vseh starostnih skupin, in sicer s posamičnim startom v razmaku pol minute. Največ uspena so imeli domači tekmovalci, ki so osvojili tudi ekipne naslove. Kronometer je štel za slovensko prvenstvo. Rezultati — veterani A: 1. Marusic (Adria) 20,08, A Hafner 20,27, 3. B. Dež-man (oba Koftrica) 21,10; veterani B: 1. Ferluga (Adria) 20,21, 2. Plestenjak (Kokrica) 20,29, 3. Mazzaroli (Adria) 21,07; veterani C: 1. Poropati (Adria) 21,20, 2. Fornezzi 21.36, 3. Hrovat (oba Rog) 22,25; veterani E: 1. Fajdiga (Branik) 23,17, 2. Žirovnik (Rog) 25,22, 3. Bratun (Kokrica) 22,32; veterani D: 1. Mauri (Domio Trst) 21,10, 2. Ropret (Kokrica) 24,57, 3 Neubauer (Rog) 25,15; člani C: 1. Kuna-ver (Dol) 19,37, 2. Rode (Kokrica) 20,04, 3. Doužan (Rog) 20,25; vrstni red veteranskih ekip: L Kokrica 23 točk, 2. Adria 18, 3. Rog-Franek 10; člani C: 1- Kokrica 32, 2. Rog-Franek 30, 3. Dol 26 točk. H. J * oa mnin «e ie sklenilo 17. prvenstvo Slovenije v jadralnem Irvič podelili Bloudkove značke ■ 1,1 mj« ar ntoIoL li>m l*»tll nilVIliali rlr VpodeHL ^dobijo najzaslu*- Vi l-vciin športniki za svoe utssz&s sassr. Br~ ■ »odelili *".*faS'.te »o dobili dr. Zdrav-?E2Z£& ni področju zdr-vstvene- »»Cenieaa delo n» r~ teoretičnega in JLZ"**- JSTS«i področju J»d"«lneg« •'•komega del- na F inačko dobi *aja. "JV'strokovno delo pri * oegania^ctj«*** ^htini ter organizacij-odlike v obcmi *Zla frfrf'jSiIvan P. z« S^SSSS^^n*podroCiu 'mu* 5*«k^J^ndobili: Julij Arh. Silne %nmte** »° ™. jane*ič, Miran Arh, ^JSTie. bronaste pa Av-lMS FWC Pj/Sovernik. Beno Lazar. ^sSr^^^^^^ v,ado J«torM»kLnJf rportnikom za njihove ^jggSSfc dobijo posamezniki m moštva, ki so v preteklem letu osvajali državna in republiška prvenstva ali mednarodne uspehe. V letu 1978 so radovljiški športniki osvojili triintrideset posamičnih in pet most ven i h medalj. Priznanja za te uspehe so dobili alpinisti Zvone Andrejčič, Franc Arh, Marko Šurc in Lojze Budkovič, balinar Stanko Babic, hokejsko drsalni klub Bled. Milan Kokalj in Gaber Pogačnik v konjeniškem športu ter v motokrosu Tine Mulej. V odbojki so priznanje dobili SSD Dr. Josip Plemelj Bled in TvD Partizan Bled, za uspehe v padalstvu pa Drago Bunčič, Branko Hrast, Maks Humar, Maja Legat In Darko Setina. Tudi plavalci niso ostali praznih rok. Priznanja v tem športu no dobili Meta Jovan, Bogdan Jug in Ciril Globočnik ter smučarji Marjan Burgar, Roman Beznik, Janez Fajfar, Dušan Gori-šek, Boris Kozinc. Dušan Podlogar, Vinko Podlogar, Roman Rodman, Franc Tajnikar, Drago Vidlc, Zdravko Zupan in Cveto Podlogar. Tudi smučarji na vodi so se leta 1978 izkazali. Uroš Bogataj, Marko Pleško in Andreja Porenta so dobili priznanja v tem športu. Od šahistov je priznanje dobil Simon Borštnar in SD Murka-Lesce ter veslaški klub Bled. -dh NESREČE Kolesar in motorist trčila Škofja Loka — Na lokalni cesti v Hrastnici se je v petek, 25. maja, popoldne pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Branko Pire (roj. 1954) iz Škofje Loke je peljal po dolini Hrastnice. Približno 200 m nad Zmincem mu je pripeljal nasproti na kolesu Vinko Erbež-nik, star 10 let, bolj po sredini ceste. Srečanja se je otrok prestrašil in je začel voziti cikcak; motorist se mu je sicer umikal in je zaviral, vendar sta kljub temu trčila. V nesreči si je Vinko zlomil nogo, motorist ima pretres možganov, lažje ranjena pa je bila tudi motoristova sopotnica. Trčenje Kranj — Na Ljubljanski cesti se je v petek, 25. maja, ob 22.35 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Papler (rojen 1953) z Jesenic je peljal proti Laboranti; na Gaštejskem klancu je prehiteval nekega kolesarja, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija Sonc (roj. 1951) iz Kranja. Ker sta oba avtomobila vozila nekoliko po sredini ceste, je prišlo do trčenja. Avtomobil Marije Sonc je pri tem odbilo na levo stran ceste, kjer je prav tedaj pripeljal voznik Marjan Benedi-čič s Podreče. Avtomobil Sončeve je zaneslo v bočno stran Benedičiče-vega avtomobila, nato pa še v kamnito ograjo. V nesreči je bil voznik Papler lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 150.000 din. Nezgoda na prehodu Jesenice — V soboto, 26. maja, ob 7.30 je na Titovi cesti voznik osebnega avtomobila Jevremo Jevtič (roj. 1940) zadel Marijo Plasinc (rojeno 1914) iz Rovt, ki je po prehodu za pešce prečkala cesto. Plasinčevo so z zlomljeno nogo prepeljali v jeseniško bolnišnico. Avto zgorel Škofja Loka — Na Poljanski cesti se je v soboto, 26. maja, ob 20.30 pripetila hujša prometna nezgoda vozniku zastave 750 Ivanu Vodniku (roj. 1961). Pri srečanju z nekim avtomobilom ga je na Poljanski cesti zaneslo, da se je zaletel v prometni znak, nato pa se je še prevrnil. Pri tem se je avtomobil vnel in popolnoma zgorel. V trčenju sta iz avtomobila padla voznik in sopotnik Vinko Zatler ter se ranila. Nesreča v križišču Kranj — V nedeljo, 27. maja, ob 18. uri se je v križišču Ceste JLA, Oldhamske in Kidričeve pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Hozjan (roj. 1942) iz Apač je v semaforskem križišču zavijal v levo, prav ko je po Cesti JLA pripeljal voznik Andrej Kalan (roj. 1942) iz Kranja; voznik Hozjan je Kalanovo vozilo spregledal in zato trčil vanj. V nesreči sta bila oba voznika ranjena ter še štirje sopotniki. Škode na avtomobilih je za 160.000 din. • Ogenj v sobi Dovje — V nedeljo, 27. maja, nekaj po polnoči je Ivan Dolžan vstopil v svojo sobo v Dovjem št. 89 in opazil, da v sobi gori. Takoj je poklical gasilce, ki so požar lokalizirali. Oprema v sobi je uničena, škode je za okoli 30.000 din. Za zdaj vzrok požara še ni znan. V kranjski občini se začenjajo tekmovanja gasilskih desetin v vseh kategori jah. V nedeljo je bilo tekmovanje gasilskih enot v civilni zaščiti. Sodelovalo j\ skoraj 30 desetin, kar je doslej najmnožičnejša udeležba, (jk) - Foto F. Perdan Nezgoda pri delu Škofja Loka — V petek, 25. maja, dopoldne se je na železniški postaji pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen Dragan Boškovič (roj. 1958), delavec Avtokovinarja iz Škofje Loke. Skupaj z drugimi je Boškovič nakladal s tovornjaka na vagon transportne vozičke. Nato so z delom prekinili, ker je bilo vlak treba premakniti. Čeprav je bilo naročeno, naj delavci odidejo iz vagona in zaprejo vrata, so delavci ostali v vagonu, vendar so vrata zaprli z notranje strani. Ko se je kompozicija premaknila, je sunek prevrnil visoko naložene transportne vozičke, od katerih jih je nekaj zadelo Boškoviča. Nezavestnega so prepeljali v Klinični center. Trava gorela Radovljica — V nedeljo, 27. maja, dopoldne se je vnela trava ob železniški progi med Radovljico in Globokim. Ogenj je zanetila iskra z električnega vlaka: eden od vagonov je bil namreč ročno zavrt, iskre pri trenju pa so zanetile suho travo. Zaradi vetra se je ogenj hitro razširjal, tako da je pogorelo ob obeh straneh proge okoli 5 ha. Požar so gasili prostovoljni gasilci, občani in vojaki. Pripravljenost ekip prve pomoči Radovljica — Za preverjanje znanja ekip prve pomoči je občinski štab za civilno zaščito Radovljica v soboto, 19. maja, organiziral vsakoletno tekmovanje. Na tekmovalnem prostoru pri letnem kopališču v Radovljici se je zbralo 58 ekip, večinoma žensk, ki so se pomerile v teoriji in praktičnem znanju nuđenja prve pomoči. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, kar je pripisati tudi prizadevnim delavcem oddelka za ljudsko obrambo pri občinski skupščini, zdravstvenim delavcem, vsekakor pa tudi vodjem civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Najbolj se je izkazala ekipa prve pomoči iz Kemične tovarne Pod-nart, ki ji je uspelo zbrati vse možne točke in osvojiti prvo mesto. Za njo se je uvrstila ekipa osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice, tretja je bila ekipa Murke, četrti so bili predstavniki iz krajevne skupnosti Gorje, Srednje vasi v Bohinju in Iskre Lipnica. Kranjska gora — Prebivalci tega našega turističnega bisera se odlikujejo po skrbi za lep izgled svojega kraja, vendar takih »okraskov« tudi pri njih ne manjka. Neodgovorni lastniki starih, neuporabnih avtomobilov, med njimi je tudi fičko z ljubljansko registracijo, so pustili svoje železne konjičke kar na parkirnem prostoru sredi Kranjske gore. Morda pa so mislili, da je tako bolje kot odvreči jih v že sicer preveč onesnaženo naravo, saj bi jih tod utegnil pospraviti namesto njih še kdo drug! (S) - Foto: F. Perdan ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat ter stric FRANC KRIŽAJ-ATILA borec Kokrškega odreda Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem ter sorodnikom za darovano cvetje; vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DPO - Naklo, združenju rezervnih oficirjev. Posebno pa se zahvaljujemo odboru ZB — Naklo. Žalujoči: žena, sin Sandi. sin Franci z družino, hčerki Marina in Božena z družinama C L, A S18. STRAN TOBEK, 29. MAJA 1878 3UGOBANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA KŽK Kranj TOZD AGROMEHANIKA, TRGOVINA REZERVNIH DELOV Kranj, Koroška cesta 25 Nudimo vam 2(K)-, 340- in 500> litrske sode za Škropilnice z lepotnimi napakami 1> 50 % popusta Pohitite, dokler imamo zalogo, i sezona škropljenja se pričenja. \ KOMPAS JUGOSLAVIJA Razpisna komisija Temeljne organizacije združenega dela Hoteli Kranjska gora kije v sestavi Turistične in gostinske delovne organizacije KOMPAS iz Ljubljane razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja Temeljne organizacije za štiriletno mandatno dobo. Poleg splošnih zakonskih pogojev in pogojev družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: — visoka ali višja šolska izobrazba gostinske, turistične, ekonomski' ali pravne smeri, — pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. — da izpolnjuje naslednje pogoje kot so: komunikativnost, sposobnost hitrega dojemanja in reagiranja, — da je moralnopoiitično neoporečen. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov KOMPAS - TOZD HOTELI Kranjska gora za razpisno komisijo. O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh od poteka razpisnega roka. razpisuje: dela in naloge več KV natakarjev pogoji: končana gostinska šola, eno leto prakse v strežbi dela in naloge več KV kuharjev pogoji: gostinska šola, eno leto prakse v kuhinji dela in naloge prenašalca prtljage pogoji: končana osemletka, pasivno /.nanje enega tujega jezika dela in naloge vodje vzdrževalcev pogoji: končana poklicna šola (lahko tudi ključavničar), najmanj leta prakse, po možnosti izpit za visokotlačne parne kot le dela in naloge obratne blagajničarke pogoji: gostinska šola Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi oziroma strokovnosti in delovnih izkušnjah pošljejo najpozneje do 10. junija 1979 komisiji za delovna razmerja. IZVRŠNI SVET Skupščine občine Kranj ponovno razpisuje prosta dela in naloge direktorja Tekstilnega in obutvenega šolskega centra Kranj Pogoji: učitelj srednje šole /. dokončano visoko izohrazbo, 5 let vzgoj-no-izohraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposohnost i. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnjo, priložijo življenjepis, dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu ter potrdilo o delovnih izkušnjah na naslov: Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. je odprla novo ekspozituro v Kranju, Cesta JLA št 14, telefon (064) 28-271. Ekspozitura bo poslovala predvsem z občani z namenom zbiranja dinarskih in deviznih hranilnih vlog (obresti od 7.5 % do 10 %), vodenja tekočih računov (obresti 7.5%), vodenja žiro računov (4% obresti in ažurno obveščanje o spremembah na računu), odobravanje potrošniških posojil, odobravanja posojila za stanovanjsko gradnjo ter odobravanja posojil malemu gospodarstvu za obratna in osnovna sredstva Najmlajšim varčevalcem bo tu še bliže priljubljeni hranilnik »Ježek« — Ekspozitura bo poslovala ob delavnikih od 7. do 18. ure. ob sobotah pa od 7 do 1 1 ure JUGOBANKA CGP Delo TOZD prodaja podružnica Kranj, Koroška 16 potrebuje meseca junija, julija in avgusta 1979 PRODAJALCE V KIOSKIH za nadomeščanje v času rednih letnih dopustov. Delo je pogodbeno, primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Prošnje pošljite do 1.6. 1979 Podružnici CGP Delo, Koroška 16, Kranj. 1 metalka 30 let V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice kerub iz Beograda Ploščice so zelo primerne za oblaganje notranph prostorov, balkonov fasad Velikost 20 x 20 cm. kvaliteta VS Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike Cena ploščice 6.85 din prodajalna kamnih SAPVIATOR TOZD TOVORNI PROMET JESENICE vabi k sodelovanju TRI VOZNIKE TOVORNJAKOV s kvalifikacijo »C« in »E« kategorije z 2 letoma delovnih izkušenj, kot posebni pogoj se določi 2-mesečno poskusno delo. Sprejeti delavci bodo združevali dela za nedoločen čas s polnim delov nim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah 8 dni po objavi na naslov: VIATOR TOZD Tovorni promet Jesenice, Titova 87, p. p. 47. KOVINOTEHNA Celje TOZD Tehnična trgovina Jesenice objavlja naslednja dela in naloge PRODAJALCA III. v prodajalni FUŽINAH in ŽKLKZNINA na Ji senicah Pogoji: končana šola z;i prodajalce tehnične smeli in I leto ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisane pogoje, naj pismene vloge oddajo v zgoraj navedenih prodajalnah, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije oziroma Kadrovski službi KovinoO-hna Celje, Mariborska c. 7, v 15 dneh po objavi. na podružnični šoli Orehek od 1. 7. do 10. 11. 1979. (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Razpis velja 15 dni po objavi. I K MESU ODLIČNA X KAMNIŠKA GORČICA telefon 23-341 PRODAM *M9mFdni r^tni prodam 0bra-^LNIK OLIVI za seno. Hafner, «h 13 3997 Poceni prodam ŠTEDILNIK na ^Tt®> * ?0) in električni 'TCDILNIK. Telefon 61-830 400 ftodam SPALNICO in DNEVNO J*©, termoakumulacijsko PEČ JJK,nekaj KUHINJSKIH ELE-JfNTOV in POMIVALNO KORI-* Ogled je možen vsak dan popol-od ponedeljka dalje. Posnjak, 46 4130 Prodam dva električna CVRT-JJJKA (Friteze). Gostilna VIG-^D, Reteče 59 3954 Prodam dobro ohranjeno KOSILICO reform. Studenčice 12, Lesce p 1 . . . 4135 "o zelo ugodni ceni prodam lepo 5 dobro ohranjeno trodelno OMA-0 Zg. Bitnje 149, Žabnica 4136 -godno prodam KASETNI AV-^RADIO in PRIKOLICO za oseb-:;avto.Sp. Bela 10, Preddvor 4137 Prodam dobro ohranjeno STI-JALNICO za sadje, 300-litrski *JD, motorno ZAGO za razrez drv, konjska KOMATA, železen fcžni voz in večjo količino SENA. žnar Frančiška, Sv. Barbara 12, **feLoka 413g P° nizki ceni prodam rabljeno TRESNO OPEKO folc. Šilar, Kubova 3, Kranj, Orehek 4139 .Prodam 80 kom., 6 m dolgih WT« za kozolec. Tel.: 26-858 4140 Prodam globok športni VOZI-Naslov v oglasnem oddelku. n 4141 Prodam malo rabljen GLISER z OTORJEM JOHNSON 25, PRI-M.ICO in vso potrebno opremo hio smučanje!) Tel.: 064-41-018 _ - 4142 Vodarn orehovo HLODOVINO, tMENT, pet let staro KOBILO »110 za »fjakanje«, nerjaveča JATA za krušno peč, ZVOČNIKE J**i« (30 W) lahko posamično skrinj. Čebul j, Adergas 27, 4143 KRAVO po izbiri. Mavči-Kranj 4144 lam osem mesecev brejo TE-fiaselj 7, Preddvor 4145 -DILNIKA kUppersbusch in A KORONA prodam za 10.000 '■-»fenkova 5, Kranj 4146 , Prodam 240 kosov STRESNE JPEKE trajanke, rjave barve. Tra-^19, Cerklje 4147 Prodam plastični ČOLN T - 300 MOTORJEM TOMOS - 4. Ceg-ty Kidričeva 17, Kranj 4148 . Prodam dolgo belo italijansko '8LEKO primerno za birmo ali po-*o,*t. 38, Golnik 68 4149 am lepo ohranjeno OTRO-OPREMO. globok OTROŠKI ČEK, športni VOZIČEK z jftoKdežem, mrežasto »STAJICO«. *HRBTNIK in KOLO (za dve ter kupim rabljeno KOLO (za ^ feta) s pomožnima stranskima 'fasuia. Rožna 34, Šenčur 4150 _m novo SAMOKOLNICO EZO (profila 6 mm). Poženik Cerklje 4151 .Jam dobro ohranjeno SILO-*HZNlCO znamke speiser. Trnove, V je 4152 Prodam mlado KRAVO in GLA-^za motor od škode 110 L. Polanc, J9rjuše 41, Bohinjska Bistrica 4153 > Prodam šest let staro KOBILO, ^vnikar. Mlaka 10, Komenda pri Vrliku 4179 •!N'EX ADRIA AVIOPROMET *^rBLJANA, Titova 48 - Brnik **pisuje LICITACIJO dne 1. junija ^9 ob 11 uri na Brniku za nasled-a vozila: 2 KOMBIJA IMV 1600 v nem stanju: enega za 6.000 in Sega za 3.000 din. Možnost kombijev je vsak dan od 7. do ure na Brniku; ter TAM mini tip 60-A6 (LJ-191-373), letnik izklicna cena 160.000 din. nini busa je možen vsak dan v Ljubljani na Vilharjevi 33 (Jama), Vsa pojasnila dobite po telefonu 064 23-647 pri tov. Bostarju. Pravico licitirati imajo vse pravne in fizične osebe, ki predhodno vplačajo 1U odstotkov kavcije od izklicne cene. Prodam dvoredni PLETILNI STROJ singer. Ogled po 18.30. Moša Pijade 9, stan.: 20, Kranj 4175 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (plin in elektrika). Kom-bič, Mandelčeva 10, Kranj 4176 Po ugodni ceni prodam skoraj nov športni, avstrijski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 26-748 4177 KUPIM! KAVČ Kupim KAVČ in OMARO za dnevno sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 4174 VOZILA -«klje Prodam BEDFORD KOMBI-FURGON, diessel, letnik 1977, v odličnem stanju. Golnik 38 4040 Prodam AMI 8. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Leskovec Anton, Naklo 57, tel.: 47-313 ' 4055 Prodam neregistriran, vozen KOMBI Z - 750 TK, letnik 1973 za 7.000 din. Polak Miha, Zasavska 17, Labore, Kranj 4081 Ugodno prodam AUDI 100, letnik 1974 s parno .številko. Velikonja Viktor Bled, Kajuhova 13, tel.: 77-678 4037 Ugodno prodam FIAT 850 sport. Mlakar Ferdo, Stara vas 200, Žiri 4154 Ugodno prodam tri leta in pol staro ZASTAVO 101 L, lažje karambo-lirano. Ogled vsak dan od 7. do 20. ure. Troha Janez, Zasip, Muže 11, Bled 4155 Prodam tovorni avto TAM 5000 KIPER, dva diferenciala z rezervnim motorjem. Kordež, Log 20, 2e-leznik 4156 Ugodno prodam VVV 1200, letnik 1974. Krmeli Jože, Andrej nad Zmincem 14, Škofja Loka 4158 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Cesta na Rupo 9, Kokrica 4159 Prodam MOPED na dve prestavi. Britof 189, Kranj 4160 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. G!'p je 7, Cerklje 4161 AMI 6, '«.ik 1969, ugodno prodam. Vprašajte po tel.: 23-818 4162 Prodam FIAT 1300 po delih. Pod-jed, Srednja vas 63, Šenčur 4163 Prodam^ ZASTAVO 750, letnik september* 1973. Stopar, Gosposvet-ska 11, Kranj, tel.: 064-26-922 4164 Prodam generalno obnovljen FIAT 850 special. Mulič Klavdij, Veljka Vlahoviča 4, Kranj 4165 Ugodno prodam zadnji del BMW 1600 komplet s karoserijo ter vrata, stekla in odbijače za PEUGEOT 204. Sebenje 5/a, Tržič 4166 Prodam osebni avto R-12 DACIA, letnik 1974. Šoberl I van, Kidričeva 46, Koroška Bela, Jesenice 4178 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1968. Ogled pred Vrtnarijo Stra-žišče 4180 Prodam dobro ohranjeno zastavo 1300, Britof 115 STANOVANJA Oddam SOBO s kuhinjo, proti predplačilu, 10 km iz Kranja. Poizve se pri Belcu na Partizanski cesti 5/a na Bledu 4171 ZAPOSLITVE Službo dobi KV NATAKAKICA — začetnica. Stanovanje in hrana v hiši. OD po dogovoru. Ponudbe pod: Pomlad 4104 Zaposlim SLIKOPLESKARJA. SLIKOPLESKARSTVO Vukaričič Mirko. Kebetova 20. Krani 4168 Matematiko INSTRUIRAM v Kranju. Telefon 27-329 popoldan 4169 FRIZERKO in vajenko takoj sprjmem. ČESALNICA DANICA, Tacenska 93, Ljubljana — Vižmarje 4170 OBVESTILA^ Popravljam vse vrste Telefon 60-801 hladilnikov. 3623 Industrijski kombinat PLANIKA Kranj objavlja za potrebe DSSS in TOZD blagovni promet naslednja prosta dela in naloge: 1. KNJIGOVODJE za strojno knjiženje 2. REFERENTA za obračun skupnega prihodka 3. LIKVIDATORJA računov 4. ADMINISTRATORJA — 3 delavke, od teh 2 za določen tmm dela in naloge se zahteva. 1. : srenja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj; 2. \ srednja strokovna izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj j"; srednja strokov, a izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj 4.': kvalifikacija (dveletna AŠ) in 2 leti delovnih izkušenj. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v 15 dneh po •bjavL Čistim talne obloge in oblazinjeno pohištvo. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj, telefon Seniak 22-059 3850 ROLETE in ŽALUZIJE naročite po telefonu 064-23-288 vsak dan razen sobote in nedelje od 7. do 8. ure in od 20. do 21. ure 3667 Popravljam pralne stroje. Pegam Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 3914 Podjetja, zasebniki! Vršim usluge — razrez pločevine do 4 X 3000 mm. Perko, Mlekarska 9, Kranj 4115 SERVIS za čiščenje tapisoma, iti-sona s sodobnimi sredstvi in popolno STRAN C LAS garancijo izvršuje usluge po Gorenjski, tudi v družbenem sektorju. Zaupajte nam. Kličite po tel. 22-043 od 14. do 20. ure 4167 ^IZGUBLJENO za dn P.J Sem na potl od Struževe-ga do Planine izgubila OČALA Poltenega najditelja, prosim, da javi po telefonu 27-945 4J79 NAJDENO Najdeno je bilo PONY KOLO. Dobi se na Drulovki 27 4173 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4.dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec PERO MILOJEVIĆ KV pekovski delavec Pogreb dragega sodelavca in tovariša bo v sredo, 30. maja, ob 15.30 izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Sodelavci iz Pekarne Kranj! Kranj, 28. 5. 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VALENTINA KRŽIŠNIKA iz Šutne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, upokojencem, znancem, prijateljem ter sodelavcem Globusa, Termike in Loke za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje; ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju ZD — Škofja Loka in bolnišnice Jesenice za dolgoletno zdravljenje. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Anica, sinova Matija in Janez, hčerki Mimica in Kati z družinami ter ostalo sorodstvo Šutna, Sv. Duh, Kranj, Škofja Loka ZAHVALA Ob težki izgubi najdražjega moža JAKA BOŽICA upokojenca se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, pevcem, govornikoma, gospodu župniku in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko cvetja in vencev. Žalujoča žena! ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica NANDETA MARKLJA ČeSnjica 39 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, mu darovali vence in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali; dr. Možganu, dr. Rešku. DO — Alples in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pavla, sin Franc z družino, sestra Ivana ter ostalo sorodstvo Težko je bilo odnehati Marjan Manfreda z Bohinjske Bele, član naše noge. Kljub temu sva bila optimi- alpinistične odprave na Everest, ki se je skupaj njTdan^ z Vikijem Grošljem zaradi ozeblin vrnil domov, !^°xP,.,TeAk?'.težk?..se Je »iio pripoveduje o poti na streho sveta in trenutkih, ko se je moral odločati o vrhu ali poti v dolino. .. Slavnostna govornica Marija Vičar-Zupančičeva, republiška sekretarka za urbanizem in članica izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, je izročila oba objekta v obratovanje. Stroji so zabrneli in gostje so z zanimanjem opazovali delo v novi tovarni montažnih hiš, ki bo poleg večje zmogljivosti prinesla tudi pomemben dvig produktivnosti dela. — Foto: F. Perdan Velik dan za Jelovico Nadaljevanje s 1. strani in vrtci. Z dosedanjimi prizadevanji so vaši strokovnjaki uspeli prilagoditi zunanje oblikovanje montažnih objektov zahtevam urbanizma, kar daje širše možnosti za gradnjo montažnih hiš Jelovice, tako v Sloveniji in Jugoslaviji. Prav tako imajo montažni objekti bistvene prednosti z vidika toplotne izolacije in s tem prihranka energije, nudijo pa tudi večjo potresno varnost.« V nadaljevanju je tovarišica Vi-čarjeva omenila pomembno vlogo Jelovice pri obnovi porušenega črnogorskega primorja - pomoč Jelovice obsega 300 stanovanjskih enot, več šol in vrtcev ter zasilnih objektov in stavbnega pohištva — ter ob koncu dejala, da je delovna zmaga Jelovice istočasno čestitka tovarišu Titu za njegov 87. rojstni dan. »Za nove naložbe v temeljni organizaciji Gradnja montažnih objektov smo se odločili ob vse večjem poprasevanju kupcev po nadih montažnih hišah,« je dejal Tine Kokelj, direktor Jelovice, in nadaljeval: »V svoji četrt stoletja dolgi zgodovini Jelovica ugotavlja, da se niso pomembno spremenile navade naših ljudi. Vsak si namreč želi v življenju zgradili svojo hišico na primernem kosu zemlje. Mnogo pa so se v tem času zmanjšale možnosti za klasičen način gradnje, saj primanjkuje lepih parcel okrog domače hiše za vse otroke, usiha vir pomoči v lesu, delu in materialu z dežele, naši prijatelji in sodelavci so vse preveč zaposleni, da bi jih lahko organizirali v uspešne udarniške akcije pri zalivanju plošč in gradnji, primanjkuje nam različnih gradbe- nih materialov, zelo težko je pridobiti, uskladiti in nazadnje tudi plačati vse obrtnike, ki morajo skozi hišo. In če je ta hiša leta in leta nedokončana, nas zaradi velikih naporov pri gradnji boli križ in še kaj, v službi pa zmerjajo, da odkar zidamo, z nami ni nič, občasni potresi okrog nas pa strašijo, kdaj se nam bo porušilo tisto, težko narejeno, potem ves trud resnično ne nudi tiste sreče, o kateri smo sanjali, ko smo pristopili h gradnji. Na vse te želje in potrebe občana je mislila Jelovica in pripravila hišo, ki lokacijsko ni zahtevna, saj lahko stoji na močvirju, v gozdu ali strmem obronku in je tako hitro zgrajena, da jo občan resnično gradi zase, saj se vanjo lahko vseli hitro, v njej živi udobno, toplo in varno. Razumljivo pa je, da bodo poleg nas in potrošnika o sistemu financiranja montažne gradnje morali spregovoriti kolektivi in banke, ki rešujejo stanovanjske probleme delavcev oziroma skozi klasično in s tem 10-letno gradnjo ali s hitro blokovno gradnjo, ki je v celoti finančno breme družbe, ali pa s hitro montažno grad> njo, kjer finančno sodeluje posameznik, delovna organizacija in družba pa le preko bančnih kreditov.« Delovni kolektiv Jelovice in gostje so po ogledu nove tovarne montažnih hiš in obrata za izdelavo termo-izolacijskega stekla nadaljevali praznovanje v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju. V soboto so 493 delavcem izročili nagrade za 10, 20 ali 30 let njihovega dela v združenem delu, kar je seveda tesno povezano 7 novima investicijama. M. Volčjak Šobec pričakuje goste Lesce — Kamp Sobec je tudi letos temeljito pripravljen na poletno sezono. Recepcijske prostore so obnovili že lani, letos pa so opravili še nekaj nujnih obnovitvenih del. Tako gradi trgovsko podjetje Murka novo samopostrežno trgovino ob kampu, ki bo dobrodošla ne le za goste, temveč tudi za sam kraj. Predvidevajo, da jo bodo odprli še v letošnji poletni sezoni, čeprav so jo začeli graditi pred nedavnim in so imeli pri gradnji zaradi podtalne vode nemalo težav. Na novo so zgradili tudi igrišča, ki jih bodo asfaltirali, tako, da bodo primerna za košarko, za tenis, badminton ter odbojko. Restavracijo že zdaj obišče nemalo domačinov in okoličanov, saj v njej ponujajo okusne jedi na žaru, izborne ponudbe pa bodo prav gotovo veseli tudi gostje, ki prihajajo v Sobec. Poleg nekaterih drugih nujnih vzdrževalnih del. ki jih terja kamp Sobec pred vsako sezono in ki morajo biti opravljena, saj kamp lahko sprejme 2500 gostov, so letos poskrbeli tudi /a bazen in vanj vložili vse vrste postrvi. Tudi letos pričakujejo dobro sezono, čeprav v predsezoni niso imeli toliko gostov kot lani. Danes prihajajo v Sobec gostje večinoma s prikolicami, le malo je še šotorov, kar je značilno za vse kampe. V kampu Sobec se odlično počutijo in številni prihajajo iz leta v leto . Prizadevni turistični delavci iz Lesc, ki že dolga leta skrbijo za svoj kamp in ki so uspeli, da je postal svetovnoznan, so letos sprejeli še posebno priznanje. Znani leski turistični delavec Jaka Eržen je v Tu-čepih, v Makarski sprejel specializirano priznanje Zlati kamp 78/79, ki sta ga podelila revija Sam in Sunčani sat iz Zagreba. Bralci in poslušalci so izbirali najboljši kamp v Jugoslaviji in ker kamp Sobec sprejema večinoma le tuje goste, je prispelo v anketi le malo glasov iz domačih krajev tudi za kamp Sobec. Tudi novinarji in tuji gostje, ki so kamp Sobec že spoznali, so zato predlagali za nagrado tudi kamp Sobec. ki je tako prejel posebno priznanje na jelenji koži. Vsekakor izjemna pozornost in pohvala Sob-čevemu kampu, še posebno pa Jaku Erženu, ki prizadevno skrbi za .Šobec, ter vsem turističnim delavcem Turističnega društva Lesce D. Sedei Bohinjska Bela - Peklenske razmere pod Everestom so bile močnejše od jeklene volje alpinista Marjana Manfrede-Marjona z Bohinjske Bele, člana najudarnejše skupine naše alpinistične odprave na Everest. Skupaj z Vikijem Grošljem je bil na pragu velikega uspeha, o katerem sanja večina alpinistov — stopiti na Everest, streho sveta. Vrh jima je bil tako blizu, a sta morala v dolino. Težko se je bilo odločati, a je vseeno zmagal razum. Morebitni vzpon proti vrhu bi bil lahko usoden. Marjan in Viki sta že doma. Z njima je prišel tudi zdravnik odprave dr. Evgen Vavken, ki bo doma poskušal kar najhitreje in najučinkoviteje odstraniti posledice ozeblin na Marjanovih rokah in Vikijevih nogah. I »Z Vikijem Grošljem sva bila določena za prvi resnejši poskus osvojiti Everest,« je v nedeljo pripovedoval Marjan Manfreda. »Postavila sva peti višinski tabor okrog 8200 metrov visoko. Zjutraj okrog pol šestih po tamkajšnjem času sva krenila. Do grape sva pot že poznala. Potem pa se je bilo treba odločati: ali proti vrhu naprej po grapi in prek težke stene ali kreniti levo po sistemu polic. Šla sva levo. Precejšnjo višino sva z Vikijem že dosegla. Pred nami je bila ovira — stena, Vikiju pa se je pokvaril kisikov aparat. Sam ga je hotel popraviti, jaz pa sem prečil grapo do kamina, kjer sem se v ozkem prehodu zagozdil. Viki je bil ob pokvarjenem ventilu nemočen, sam pa poti naprej nisem želel tvegati. Vseeno sem preplezal izredno težke skale in fiksiral vrv. Snel sem rokavice in tu sem oze-bel. Sprva v tako hudem mrazu poškodb še opazil nisem. Postavljal sem šotor, potem pa sem začutil ozebline. Masiral sem jih v kopeli. Tudi Viki je ozebel v r DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Tito v Alžiriji - Predsednik republike •Josip Broz-Tito je včeraj na povabilo alžirskega predsednika Šadlija Benžidida odpotoval na večdnevni uradni in prijateljski ohisk v Demokratično republiko Alžirijo. Predsednika Tita, ki prihaja v Alžirijo kot prvi tuji državnik po izvolitvi novega alžirskega vodstva, spremljajo na poti član predsedst va SFRJ Stevan Doronjski, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovee, član zveznega izvršnega sveta Vuko Dragasevič in druge osebnosti. Kongres zdravstvenih delavcev - Na Bledu se je včeraj začel 3. kongres zdravstvenih organizacij Jugoslavije. 1.000 udeležencev bo do 30. maja razpravljalo o samoupravni organiziranosti in razvoju družbeno-ekonomskih odnosov v zdravstvenih organizacijah. Odprava 10. junija v Ljubljani — Vsi I člani jugoslovanske odprave »Everest 79« so se že zbrali v Katmanduju, kjer se pripravljajo na odhod v Jugoslavijo. V Ljubljano bodo predvidoma prispeli 10. junija. Doma so že trije člani odprave - Viki GroAelj, Marjan Manfreda in zdravnik dr. Evgen Vavken. Oba alpinista, ki sta t« prva vzpenjala proti vrhu. sta dobila lažje ozebline, zato bosta odšla na zdravljenje v Ljubljano. Vreme — Vse kaže, da obdobje prave poletne vročine Se ne bo končano. Vreme-noslovi i nam za danes napovedujejo I1"1 letno sončno vreme, po včerajšnjem de- [ loma sončnem in oblačnem vremenu. M V. Marjan Manfreda je še vedno pod vtisom Everesta. Domači so bili veseli njegove srečne vrnitve. Se najbolj pa sinko Anže, ki pravi, da bo začel plezati in šel v prihodnje z očkom. Preveč mu je bilo dolgčas .. . — Foto: F. Perdan odločati pod tako velikim ciljem, ki je bil blizu, na dosegu roke. Vendar je zmagal razum, sicer bi bile posledice nepopravljive in neozdravljive...« Marjan je zaradi tega vesel in žalosten hkrati sprejel novico, da ie Everest padel! Tudi on je bil blizu tega, vendar je kasneje ponov no »pretuhtal« primer in ugotovil, da je ravnal prav, ko se je vrnil Takšnega ravnanja so vajeni samo veliki alpinisti. Takšen Marja Nad 350 plezalnih smeri je že opravil in štirikrat je bil v Himalaji. »Veliko smo dosegli«, pravi »Pokojni Šerpa Ang Pu, ki je strmoglavil v trenutku sprejemanja čestitk za svoj drugi vzpon na Everest in se po veliki odgovornosti "in napetosti sproščene-je prestopil, je dejal, da je zahodna smer, ki smo jo izbrali, veliko težja od angleške (južne), po kateri se je on prvi* povzpel na Everest. Seveda pa mora pri takšni odpravi vsak dati vse od sebe, vzdrževati disciplino in vedeti, kdaj je treba odnehati in kdaj zagristi do skrajnosti!« J. Košniek Gradnja nove stavbe ZSMH Kranj V začetku tega meseca so se začela pripravljalna dela za gradnjo nove stavbe Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko. Gradbeni stroji so se že zajedli v zemljišče ob Cesti JLA v neposredni bližini Bolnišnice za porodništvo in ginekologijo Krani. 2e v investicijskem programu 1973 - 1976 je bil za gradnjo nove stavbe zagotovljen prvi del potrebnih sredstev iz sklada skupnih investicij za zdravstvene ustanove na Gorenjskem. Po dopolnjenem investicijskem programu sklad za investicije zagotavlja 84 odstotkov sredstev predračunske vrednosti, medtem ko bodo ostala sredstva zagotovljena I krediti. Nova stavba Zavoda bo imela 3700 kvadratnih metrov površine, gotova pa naj bi bila konec leta 1980 ali v začetku 1981. Preselitev iz sedanje neustrezne stavbe na Gospo -svetski cesti 9 bo za ta sedai 72-članski kolektiv Zavoda vsekakoi velik dogodek. Sedanji prostori h zaradi neustrezne gradnje izpostav Ijeni velikim temperaturnim razlikam, kar seveda onemogoča normalno delo v laboratorijih, skladišča kemikalij so neustrezna, da ne omenjamo seveda tudi ostalih pretesnih prostorov. Vendar pa nova sta ne bo namenjena izkliučno za potre- gobec - Pri Sobcu so letos temeljito obnovili igrišča, ki jih bodo asfaltirali in tako omogočili gostom onietno rekreacvo. - Foto. F Perdan Sobec - Zasebnik Darko Kokelj iz Lese je prevzel gradnjo samopostreim trgovine v kampu Sobec. Dela potekajo po predvidenem načrtu. čePr"1 v imeli nemalo težav zaradi podtalne vode. Trgovina bo precej tetina predvidevajo, da jo bodo odprli letos poleti. - Foto: F. Perdan Kranj - Sredi maja so se začela pripravljalna dela za dolgo pričakovano gradnjo nove stavbe Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjska - Foto: F. Perdan be Zavoda. Ustanova, ki je vrsto let čakala, da se je zbralo dovolj sredstev za gradnjo nove stavbe, vsekakor razume težave s prostorsko stisko, ki jo imajo tudi druge zdravstvene ustanove, ki pa trenutnome niso v programu investicijske izgradil ir. Tako bodo del prostorov iafaS-no odstopili za upravne prostor* združenih gorenjskih lekarn, upra« SOZD Gorenjski zdravstveni center ter zdravniški komisiji Regionalw zdravstvene skupnosti. Tako se_ sicer službam Zavoda obeta še nekaj Utesnjenosti, ne glede na to pa bo vsekakor v novih funkcionalnih prosi«; lih delo lahko nemoteno potekalo. \ nasledil iem srednjeročnem načrtu razvoja zdravstva na Gorenjskem in t tuli v investicijskem programu pa hodo zagotovljena sredstva tudi a nove prostore teh služh, ki hodo t* časno v novi stavbi Zavoda. Pripravlja pa se tudi študija, s katero naj h se ugotovila najbolj smotrna upora |>a še preostalega zemljišča med Cesto JLA in Gosposvetsko cesto, kjer bi po sedanjih predvidevanjih naj zrasli Kranj prizidki k BGP L. M