OV^KTI rfCT
%JF w Of mm. M SLA JL OP JL
časopis k« trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Ši. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: leino 180 D, za pol leia 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO vin.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 29. septembra 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 114.
Trgovska politika v Srednji Evropi.
Znani ogrski gospodarski politik Hantos bo izdal v kratkem novo delo pod gornjim naslovom, iz katerega prinašajo listi že sedaj bistvene odlomke. Ker so nekateri zelo zanimivi in za poznavanje gospodarskih razmer zelo važni, jih podamo par tudi mi.
Nove države Srednje Evrope so se znale veliko bolj druga proti drugi zapreli, kakor pa stopiti v medsebojne prijateljske stike. Ker se vlade, niso zganile, so začeli zasebniki z zamenjavo blaga. Nastale so kratkoročne pogodbe, kjer je šlo trgovanje iz roke v roko, poteg za potegom, ker nobeden od kontrahentov ni hotel drugemu zaupati, tudi za kratko dobo ne. Iz teh pogodb so se razvile druge, obširnejše, tam so si stale nasproti že politične enote. Dovolil se je izvoz gotovih kontingentov, a v splošnem sta bila eksport in import prepovedana, če nista bila izrecno dovoljena; trgovina je bila torej še zelo vezana. Šele tri leta po končani vojski je prišel trgovski promet do stopnje, kjer sta import in eksport načeloma dovoljena, v kolikor nista prepovedana. V gospodarski zmedi zadnjih let pa take prepovedi kaj bujno poganjajo.
Dejstvo, da se začne po velikih vojskah zaščitni protekcijonizem, ni novo. Saj je bilo po Napoleonovih vojskah isto kot danes, ko se je zaščitna carina z vso močjo pojavila, samo da ima sedaj dosti bolj bogate skušnje in da ni več omejena na vojskujoče se države. Vojska je v vseh državah zbudila živahno željo po industrializaciji in strah pred tujo konkurenco. Nastalo je nešteto novih industrijskih obratov, stare so povečali, vse so obdali z močnim zaščitnim zidom. Drugi vzrok izolacijske politike je politične narave, države se hočejo za čas vojske pravočasno zavarovati. Glavni vzrok je pa valutnopolitičnega značaja. Bojimo se importa tako iz dežel z dobro valuto, kakor iz dežel z manj dobro. Za dosego novih dohodkov se nam zdi carinskopolitična pot najbolj udobna, fiskalični vzroki opravičujejo odredbe, ki bi jih s čisto gospodarskimi razlogi ne mogli opravičiti.
Kljub vsem zaprekam pa kaže smer
trgovine v novi Srednji Evropi skoraj isto lice, kakor pred vojsko, gospodarsko skupnost nasledstvenih držav in veliko vlogo v trgovini z Nemčijo, razen pri bolj oddaljenih. Poljska, Ogrska, Jugoslavija in Rumunija so ostale kljub industrializaciji še zmeraj pretežno agrarne, izvažajo v prvi vrsti agrarne pridelke in uvažajo fa-brikate. Češkoslovaška, Avstrija in Nemčija so pa ostale še naprej industrijske in so navezane na uvoz poljedelskih produktov. Razlika med prej in sedaj je v prvi vrsti ta, da trgujejo te države sedaj med seboj preko mej, dočim je bil njih večji del prej trgovskopolitično notranji trg. Srednja Evropa je danes zgled pokrajine, kjer gre vzporedno s forsira-no preveliko industrializacijo rastoča manjša produkcija in žalostno znižani konsum,
To povojno gospodarstvo z nasilnimi trgovskopolitičnimi in fiskaličnimi eksperimenti je privedlo povsod do krize in je zahtevalo prelom s politiko gospodarske izolacije in gospodarskega egoizma. Potreba nove orientacije v smeri trgovskopolitične pogodbene politike je zmeraj bolj ooividna, podpira jo pa konsolidacija Srednje Evrope.
Med nasledstvenimi državami je Avstrija doslej svoje razmerje do drugih držav trgovskopolitično še najbolj uredila, do srede 1925 je sklenila 25 trgovskopolitičnih pogodb.
Rusko trgovanje z inozemstvom.
V	teku zadnjih dveh, posebno v tekočem letu, se vedno krepkeje čuti poseganje Rusije na svetovna tržišča. Z Rusijo kot prodajalcem, kakor tudi kot kupcem, bodo že v najbližji bodočnosti morale računati posebno one države, ki tvorijo za Rusijo najnaravnejše razpečavališče, predvsem žita, lesa, premoga, petroleja in tekstilnih surovin in za katere je Rusija eden glavnih kupcev živil, oblačilnih predmetov in surovin ter raznih strojev in aparatov.
Način, kako se Rusija pojavlja na tržišču, pa je za sedanjo tehniko nekaj nenavadnega. Tako je Rusija nastopila kot prodajalec lesa po tako
nizkih cenah in toliki množini, da je na mnogih evropskih trgih izzvala nenaden padec cen, med kupci in prodajalci pa veliko zmedo. Isto se je dogodilo na premogovnem, petrolejskem in konopljinem trgu. Posebno pa je vznemirila žitni trg, na katerem se je pojavila z znatnimi količinami žita in z razmeroma nizkimi cenami. To je bilo tem bolj nepričakovano, ker je še pred kratkim žito naravnost pohlepno kupovala.
Tudi pri svojih nakupih nastopa Rusija na nenavaden način. Spomladi je na primer pokupila v najkrajšem času velike količine žita in moke, kar je tedaj dokaj mirni žitni trg vznemirilo in cene pognalo naglo navzgor.
Razlog za tako gotovo neekonomsko trgovanje leži v ustroju sovjetske trgovine, ki jo obvladuje monopolistično državno gospodarstvo. Da zadosti nujni potrebi že v skrajni sili, se zažene na trg in kupuje, neoziraje se na ceno. Na drugi strani pa si kot prodajalec hoče dobiti nova, odnosno izgubljena tržišča, odnosno si hoče za potrebne nakupe ali potrebe državnih financ dobiti deviz, pa vrže na trg svoje produkte za vsako ceno. Tako je n. pr. prodala v azijske in balkanske kraje petrolej in premog po cenah, ki so krile komaj prevozne stroške.
Ker se rusko gospodarstvo vedno bolj krepi in se gospodarski vpliv Rusije v Evropi uveljavlja vedno močneje in vidnejše, so za države, ki trgujejo z njo, te izkušnje dosedanje trgovine z Rusijo prav važne.
Izpremembe nove carinske tarife po jugoslovansko-avstrijski carinski pogodbi.
(Konec.)
Jugoslovanske uvozne carine:
Pogodbena carina v »latih dinarjih od 1(H) kg.
546: Ogrebaži (kopači), lopate, rna-tike, krampi, rovnice, grablje in vile, tudi v zvezi z lesom: 1.
neobdelani ....................... 28.—
2.	obdelani...................... 28.-—
548: Svedri (vrtači) za vrtanje kam- >
na (polni ali votli).............. 30,—
Pile z zarezami ali brez zarez,
ludi v zvezi z lesom.......... 50.—
552: 2. Deli plugov: a) v komadu
težkem 5 kg in več............ 20.—
b) v komadu težkem do 5 kg .	.	25.—
554: Vijaki in matice vsake vrste, zakovice; ledenjaki za podkve
(Hufstollen)...................... 28.
555: Cveki in klinci, izvlečeni, pre-šani ali kovani: 1. Neobdelani, brez zveze z drugo tvarino: cveki (žeblji) za podkovanje živine	.	.	22.
Cveki in klinci iz žice	....	19,-
556: Okovi za okna, vrata, zaboje, pohištvo in vozove, tudi v zvezi /. drugimi prostimi kovinami ali
lesom: 1. Neobdelani.............. 35.-
2. Obdelani....................... 45.-
559: Izdelki iz žice, drugod neimenovani: 1. Debelina 1 mm in
več: a) neobdelani................ 27,-
b) obdelani....................... 37,-
2.	V debelini pod 1 mm: a) neobdelani .................... 35-
b) obdelani....................... 50.-
562:	Izdelki	iz pločevine, drugod
neimenovani: l. Iz črne pločevine, tudi dresirane ali delcapi-rane, neobdelani ali samo stru-|	gani (pooblani), rezani in	s ka-
ljenjem pomodreni: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino:
posoda,.............................
j	ostalo ..............................
b) v zvezi s fino tvarino ....
2. Iz bele pločevine ali črne plo-i	čevine,	prevlečene popolnoma ali
deloma s svincem, cinkom ali I	činom,	tudi v zvezi s finim	mate-
ri jalom, kanglje za prevoz mleka iz črne pločevine, pocinjene
posoda .............................
ostalo .............................
3. Pobarvane, pokoščene, lakirane, oksidovane z vtisnjenimi Sarami, tiskane, emajlovane, tudi v zvezi s finim materijalom: Posode (škatljice) iz bele pločevine za konservno industrijo, tudi tiskane kakor tudi znotraj verni-
rane................................... 55.-
Ostali izdelki, izvzemSi emajlirane posode...................... 80.-
566: Kjučavnice, žabice in ključi:
1. Ključavnice, žabice tudi s ključi: a) brez zveze z drugo navadno tvarino.......................... 46.-
b) v zvezi z navadno tvarino . .	70.
3. Ključi.............................. 46,-
569: Blagajne in kasete, tudi v zveza z navadno in fino tvarino: 1. V komadu do zaklj. 10 kg:	a)
neobdelane............................. 60,-
b) obdelane......................... 80.-
2. V komadu nad 10 kg do zaklj.
100 kg: a) neobdelane ....	50.-
b) obdelane ........	70.-
3. V komadu nad 100 kg do zalelj.
1000 kg: a) neobdelane ....	35,-
b)	obdelane........................... 45.-
Nad 1000 kg: a) neobdelane . .	30.-
b)	obdelane........................ 40.
570: Pohištvo, neoblazinjeno in ne-prevlečeno, tudi v zvezi .z navadno tvarino: 2. Obdelano: lakirano
z železnim lakom.................... 48,-
na drugi način obdelano .	.	.	70,-
572: Noži, žepni nožiči in britve:
30.
50.-
40.-
55.-
50,-
LISTEK.
Dr. Kudol! Andrejka:
K zgodovini tujskega prometa.
(Nadaljevan)c.)
Po vsem tem je docela razumljivo, da se je naš kmet in tržan, brez tuje pomoči, ia lastnega nagiba, začel baviti tudi z gos tilHi čarstv om, najizrazitejšo panogo tujskega prometa. Davno prediio je čez Slovenijo pošla prva (južna) železnica, bilo je na velikih cestah, posebno na dunajski, tržaški, ljubeljski in karlovški mnogo dobro urejenih gostiln in preno-iišč, od katerih nosijo še danes nekatere (n. pr. na Vrhniki, Planini, v Lukovici) naziv »Stara Pošta«. One so vršile leda j isto službo, kakor jih vršijo danes Moderni hoteli. Bile so za tedanje čase «losti udobno urejene — še danes pričajo velikanska gospodarska poslopja ob ■jih o nekdaj tako razvitem tovornem prometu. Že Valvazor jih hvali in ta dober glas so ohranili ti gostilniški dvori »otri do Ljubljanskega kongresa (1821.), *a katerem je dobra slovenska kuhinja zaslovela pri kronanih in drugih velikih glavah, ki so se tedaj mudili v Ljubljani.
A ne sauso z gostilničarstvom, tudi s
prevozniškim obrtom v vseh različnih oblikah različnih časov so se pečali naši ljudje. Najdemo jih kot navadne voznike ali pa kot premožnejše prevoznike in prevozne podjetnike ob državnih cestah, vidimo jih pa tudi kot plavarje in čolnarje na Savi in Dravi, služeč si mnogokrat s smrtno nevarnostjo svoj kruh, a vršeč važen posel prometnih posredovalcev med jugom in severom, zapadom in vzhodom.
Subjektivne prvine tujskega prometa so bile torej v nas že od starine zastopane in negovane; ne od zunaj, ampak v nas samih so vzklile in se razvile. To spoznavanje in ravnanje pa je bilo do najnovejšega časa bolj praktično in instinktivno. Teoretsko utemeljeno in zavestno spoznanje pa, da lepota in udobna lega naše zemlje ni ustvarjena samo za to, da jo uživamo sami, ampak da predstavlja važen narodno gospodarski zaklad, ki ga moramo organizirano izkoristiti, to spoznanje je prodrlo šele v najnovejšem času. 2e leta 1902. je ob priliki, ko je bila nevarnost, da pride Ljubljanski grad, ta najlepša historična jn razgledna točka našega stolnega mesta, v nam tuje roke, sprožil občinski svetnik Prosene v ljubljanskem občinskem svetu misel, naj si ljubljansko me-
sto osigura svoj grad in to predvsem z ozirom na tujski promet. V polemiko, ki jo je ta predlog izzval, je krepko posegel v Kranju izhajajoči tednik Gorenjec, v katerem je g. Fr. Gartner (Gorazd) priobčil serijo člankov »Ljubljanski grad in promet s tujci«. V njih opozarja na pokrajinske krasote naše zemlje ter toplo priporoča svojim rojakom, naj vendar ne zapirajo več svoje zemlje pred tujci, marveč naj jih aktivno in inicijativno opozarjajo nanjo in jih vabijo k sebi. To je v resnici gospodarsko delo, ki bo koristilo kmetu in meščanu.
Ti članki so potem izšli po zaslugi in ob stroških g. Ubalda pl. Trnkoczyja, kot posebna in kakor lahko ugotovimo, prva propagandna brošura za tujski promet med Slovenci.
Vzbudila je še mnogo nasprotovanja, izvirajočega iz neorijentiranosti in nezaupanja, a led je bil predrt. Domače časopisje se je začelo vedno bolj zanimati za naše prirodne lepote ter priobčevati popise naših lepih krajev, posamezni kraji, ki so že sloveli kot letovišča, kakor Bled, so že izdajali posebne albume z lepimi fotografijami itd.
Prav* organizacija tujskega prometa med Kami pa je počela iele tri leta pozneje. V to organizirano delo so se zdru-
žili trije možje, ki so pogledali že malo čez zvonik domače cerkve ter si s potovanji po Evropi in izven nje pridobili široko svetovno obzorje. Ti prvi pionirji tujskega prometa so bili Ubald pl. Trn-koczy, dr. Vinko Gregorič in dr. Valentin Krisper. Ne tujcev prezirati ali celo odganjati, ampak privabiti jih k sebi, ne vstrajati pri čestokrat zaostalih starih domačih navadah v prometu, v hotelirstvu, v turistiki, ampak ravnati se po modernih zahtevah, navadah in željah zapadnih naprednejših narodov, to je bil njih klic, ki nekaj časa ni našel pravega razumevanja. A dr. Vinko Gregorič je kazal pot do modernega hotelirstva z zgradbo za tedanje čase prvovrstnega hotela Uniona (1904), dr. Valentin Krisper pa z zgradbo Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem, kateri je položil on trdne temelje in ji sestavil pravila, ki veljajo v bistvu še danes.
V	pokojnem Ubaldu pl. Trnkoczy-ju, občinskem svetniku ljubljanskem, je našel navdušenega tovariša in podpornika njegovih zamisli in načrtov, ki je zaeno s svojim vplivom med ljubljanskim meščanstvom in ob sodelovanju gospoda Gartnerja - Gorazda oral neobdelano ledino tujskega prometa na Kranjskem.
(Dalje sledi.)
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 29. septembra l‘tey.
m 'mm'■—wihib im1111■■u. tiiiinrmmmmmn—11 hmiwm
Štev. 114.
«w»y»art7T»B*i.	m-nrnii iuiminuw» i im.................. n 'iW'H"Wimwi »i
1. Noži •/. točaji iz mehkega lesa, brez peresa (dregelci) ....	50.—
Namizni noži /. ročaji i/. pak-
ftmgn . . . .  .......................‘25(1.—
8. Namizni noži s posebnimi ročaji ................................. 500. ■
584: Izdelki iz kovnega železa, drugod neimenovani, tudk^v zvezi z lesom ali litim železom:	1.
Neobdelani: a) v komadu v teži
nad 100 kg............................ 17.—
to)	v	komadu,	težjem	nad	25
do za ki j. 100 kg............ ‘22,—
c)	%	komadu	težjem	od 5	do
zaldj. ‘25 kg...................27.—
d) v komadu v težini do zaklj.
5 kg:	orijentalske podkovice,
tudi prebite.........................
.ostali izdelki ..................... 35.—
‘2. Obdelani: a) v komadu težjem od 1000 kg............................ 25.—
b)	v	komadu	težjem	od 25	do
zaklj. 100 kg..................... 30.—
c)	v	komadu	težjem	od 5	kg
zaklj. 25 kg...........................  85.—
d) v komadu teakem do zaklj.
5 kg.............................. 40.—
585: ‘2. Gumbi iz železne pločevine,
ki se zapnejo z vtiskanjem	.	.	.	110.—
Ponikljane doze za cigare: in
cigarete............................... ^
586: Armature iz železa: 1. V zvezi
/. bronziranim železom	....	GO.--
590: Aluminij, kovan ali valjan, v palicah, pločevini, ploščih in Ši-
bikah ............................... 10-
592: Žice iz aluminija................ 20.—
601:	Valjci, cevi in deli cevi:
-	1. Neobdelani................... 12.—
‘2. Obdelane ali obličene, tudi v zvezi s prostim materijalom: cevi, zavite v obliko S (t. zv. svinčeni
zifoni za vodovode................ 12.—
ostali .............................. 20.—
(>02: Zrna (krogle) in šibre .	.	.	28.—
003: Tiskarske črke, matrice, linije, okvirji, ornamenti, ploščice za klišeje in ostale potrebščine za lisk, tudi v zvezi z navadno tvarino ................................... 40.—
604:' Izdelki drugod neimenovani:
‘2. Obdelani: a) brez .zveze ali v zvezi / navadnim materijalom	.	45.—
616: Tube in kapslji (kapice iz cima:
1.	Neobdelani  ....................140.—
‘2y ‘Obdelani........................ 140.—
623:	Izdelki drugod neimenovani:
1. Neobdelani: a) brez ali v zvezi z navadnim materijalom	.	.	.	200.—
b) ,v zvezi s finim materijalom .	25(
2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: vilice,
žlice in nasloni za nože ....	‘250.—
ostali izdelki................... 300.—
b) v	zvezi	s finim materijalom	.	300.—
3. V	zvezi	z najfinejšo tvarino	.	,500....
626. Pločevina in žica: 1. Neobdelana: a) V debelini 0-5 mm ali
manj ................................ 2b.
b) V debelini nad 0'5 mm	.	.	23.—
‘2. Obdelana: a) v debelini 0-5 mm
ali manj..........................35.—
b) V	debelini nad 05 mm . .	.	30.—
G‘28. Konopci	in vrvice (iz bakra)	.	70.-
629. Valji, cevi in deli cevi (iz bakra): Neobdelani....................... 36.50
Obdelani........................... —
630. Preja, ako oviti prejni materijaI obstoji: ‘2. Iz drugih snovj (nego
iz svile)........................ 200.—
631. Izdelki iz preje, brez drugega prejnega materijala, če oviti materi jal obstoji: ‘2. Iz druge prej-
ne tvarine (nego svile) .... 300.
632. Tkanine in dna za sita iz žice:
1. Ako imajo v osnovi in volku manj kol ‘20 žic na 1 cm- .	.	.	100.
2. Ostali.........................130,—
Prip.: Na kovinske tkanine za izdelavo papirja, če jih uvozijo neposredno tovarne papirja, se
plača za 30% nižja carina.
633. Kotlarski izdelki v teži nad
5 kg: 1. Neobdelani...............90.—
‘2. Obdelani..............._• • . ■	140.—
635. Vinogradniške škropilnice in razprševalke, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino ....	100.—
637. Liti izdelki, tudi v zvezi z lesom in železom: 1. V komadih, težkih nad 10 kg: b) Obdelani .	110.—
2. V komadih, težkih nad 5 kg
do zaklj. 10 kg: b) Obdelani	130.—
3. V komadih, težkih 5 kg ali
manj: b) Obdelani.................160.—
638. Izdelki drugod neimenovani:
1. Neobdelani: a) Brez zveze ali	v
zvezi z navadno tvarino .	.	.	150,—
b) v zvezi s fino tvarino .	.	.	200.—
2. Obdelane: a) Brez zveze ali v
zvezi z navadno tvarino .	.	.	200.—
b) V zvezi s fino tvarino .	.	250.—
3. V zvezi z najfinejšo tvarino	.	500.—
642. Pozlačena in posrebrena	(le-<»nska) preja, če je oviti materija!
iz drugega (nego svile) ....	200.—
643. Izdelki iz pozlačene in posrebrene preje brez drugega prejnega materijala, če je oviti materijal:
1. Svila . •..................... 1200.—
‘2. Drugi........................ 800,—
644. Namizne potrebščine za jedila	* in pijačo, obročki za servijete,
vilice, žlice in nasloni za nože	.	500,—
gumbi, ki se zaklopijo s pritiskom	250,—
645. Gumbi za ovratnike in manšete, sponke in igle za ovratnike, igle in pritrjevale) za ovratnice: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadnim ali finim materijalom	.	600.—
2. V zvezi z najfinejšim materijalom ................................800.—
651. 2. Vodne turbine s premerom
zunanjega kolesa 1-80 m . .	.	25.—
653. Poljedelski stroji: 1. Mlatilnice:
b)	v komadu 1000 kg in manj	20.—
5. Ueplji, sekalnice (rezalnice) in mlini za debelo zrno (Schrott-
mtihle)	........................ ‘20.—
656. Stroji za	pletenje	.....	25.—
658.	1. Stroji za čiščenje žita, za
odseka vanje vršičkov in /.a luščenje ................................... 15.—
5. Stroji	za	opekarsko	industrijo	20.—
661. Priprave za tehtanje:- ‘2. Mostne tehtnice: a) za težo do 5000 kg
zaklj. . .......................... 35.—
b) za težo nad 5000	kg ...	.	28.—
3. Decimalne, izvzemši mostne	.	45.—
4. Balančne tehtnico s skodelicami
vred......................... 90.—
5. Viseče tehtnice s skodelicami
in verižicami...................... 70.—
6. Neimenovane, ki tehtajo: pod
50 kg............................  .	.	150.—
50 kg in več....................... 75.—
663. Dinamostroji, alternatorji in elektromotorji: 1. v komadu nad 3000 kg .'................................ 45.—
2. v komadu nad 500 do zaklj.
3000 kg............................ 70.—
3. v komadu 500 kg in manj .	.	11)0.—
6(54. 1. Transformatorji: a) v komadu
do zaklj. 1500 kg.................. 70,—
b) v komadu preko 1500 kg . .	45.—
665. Električni aparati: 1. Telegrafski, telefonski in mikrofoni . .	150.—
2. Za električno signaliziranje .	150.—
3. Za merjenje in štetje električnega toka .........................150.—
5. Z reostatom za ogrevanje, kakor: kuhinjske posode, likalnikov, peči in drugo......... 200.—
6. Radioaparati in njihovi sestavni deli ...........................  ■	250.—
666. Tipala in numeratorji za hišne električne zvonce; škatljice in shranjevalniki za žepne električne svetiljke, tudi z lečo; montirana ležišča za električne žarnice; prekidalci, zavarovala in na drugem mestu neimenovani električni predmeti:	oljni st i-kalci in prekidalci za visoko napetost in ostali aparati za stik in prekid električnega toka, od porniče, v teži po komadu: pod
20 kg............................. 200.—
od 20 do zaklj. 100 kg ....	150.—
nad 100 kg do zaklj. 500 kg . .	120.—
nad 500 kg . .	. .	90.—
drugi predmeti iz te postavke .	‘200.—
667. Električne svetiljke: 2. žarnice:
b) ostale......................... 330.—
669. Izolirani prevodniki električnega toka: 1. Kablji za podzemsko ali podvodno prevajanje električnega toka .............................. 50.—
2. ostali: b) oviti z drugo prejo	200.—
c) oviti z drugo tvarino ....	120.—
670. Vagoni: 1. Tovorni, od vrednosti ‘20%.
i. Osebni, od vrednosti 20%.
672. Kolesa (biciklji), od komada	30.—
od	100 kg
679. Vozovi in sani za tovor: 1. Ne-okovani, nebarvani, neličeni, od
100 kg  ......................... •	.	45 —
'2. Okovani: nebarvani, neličeni	.	70.—
barvani, ličeni....................75.—
3. S peresi (vzmeti)............... 90.—
680. Vozovi in sani za vožnjo oseb:
1. Neokovani, nebarvani, neličeni:
a) Brez peres (vzmeti) ....	75.—
b) s peresi (vzmetmi) ....	90.—
2. Okovani, barvani ali ličeni, opremljeni ali neopremljeni, prevlečeni ali neprevlečeni, z vzmetmi ali brez njih.................. 300.—
684. ‘Avtomati za tehtanje oseb in
blaga: ki tehtajo težo pod 50 kg .	150.—
ki tehtajo težo 50 kg in več .	.	75.—
od komada 686. Glasbeni inštrumenti: 1. Klavirji, od komada	125.—
od	100 kg
4. Harmonike: ostale, od 100	kg	90,—
700. Otroške igrače: 1. Iz lesa, brez
zveze ali v zvezi z navadno tvarino ..................................120.—
2. Lutke v zvezi s fino tvarino .	250.—
3. Lutke v zvezi z najfinejšo tvarino ................................. 300.—
Mednarodna plovba.
Tiste parnike, ki iščejo zaslužka v prosti vožnji, brez ozira na vozni reti in zveze, imenujemo tramperje. V časih visoke konjunkture ti parniki ze-
lo	veliko zaslužijo, v času gospodarske depresije se jim pa brezmejno slabo godi. Tramperji navadno niso prav novi, morajo torej računiti z manjšo delovno zmožnostjo in višjo relativno mejo rentabilitete. Zato so pa tudi hitrejše in modernejše opremljene ladje parobrodnih družb tram-perje že zelo s svetovnega trga izrinile. Amerikanec Chamberlain pri-obča po naročilu ameriškega trgovskega urada zanimivo statistiko, ki nam pravi, da so parobrodne družbe s trdnim voznim redom udeležene danes z 80 odstotki na svetovni plovbi, pred svetovno vojsko so bile pa samo s 60%. Torej so šli tramperji nazaj od 40 na 20%, za 50%. Na glavnih cestah svetovne plovbe so zastopani tramperji s sledečimi odstotki celotne plovbe: Evropa čez Suez v Azijo 5%, v Afriko 20%, v Avstralijo 13 %; Severna Amerika v Evropo 20%, v Južno Ameriko 15%, v Južno
jo čez Panama in Suez 6%, ob pacifiški obali 25% ;
1923. 4,467.000, 1920. 1,361.000,
Afriko 28%, v Avstralijo 23%, v Azi-
i%, v Azijo Južna Amerika v Evropo 26%.
Economist« je pa izračunil čisti dobiček 10 linijskih in 10 trampskih ladjedelnih družb v zadnjih letih in priobčuje tele številke (v funtih šler-lingov):
Linijska plovba: 1. 1920. 4,561.000, 1. 1922. 4,428.000, 1.
1. 1924. 4.733.000.
Trampska plovba: l 1. 1922. 316.000, 1. 1923. 132.000, leta
1924.	243.000.
K temu pripominjamo, da so te trampske ladjedelnice prvovrstne in ne povojne muhe-enodnevnice.
Položaj v Ameriki je še zmeraj nejasen. Vsi so prepričani, da se mora s sedanjim sistemom prenehati. Mornariškemu uradu so znižali letni prispevek na 11 milijonov dolarjev; zato se bo morala zlasti zgubonosna potniška plovba omejiti. Pet velikih parnikov bo že sedaj nehalo voziti, med njimi največji, »Leviathan , prejšnji nemški »Vaterlamk. Ladje bo kupil Ford za smešno ceno 1,706 tisoč dolarjev. V plovbni protekcionizem so izvrtali A meri kanci prvo vrzel.
Pripravljalna dela za novo ureditev podpor za italijansko trgovsko brodovje so končana; podpore znašajo na leto 124,316.000 lir, so manjše kakor so jih mislili v začetku dati. Za pristanišča ob zahodni italijanski oba-
li	je določenih 28,608.614 lir, za jadranska pristanišča 22,853.497, za libijsko službo 7,110.000, za pristanišča ob Rdečem morju in v italijanski Somaliji 21,244.230 lir. To so tako-imenovane -bistveno vazne črte«. Poleg tega bodo dobivale od časa do časa podporo tudi druge črte, da dvignejo italijanski eksport na inozem-* škili trgih . Gori označena vsota je znižana za 36 milijonov lir, ki jih bodo dali ladjedelnicam. Te podpore so značilne za italijansko plovbno politiko. Gradba novih italijanskih trgovskih ladij je zelo živahna.
Poljsko gospodarsko pismo.
Poljski zlat v svoji vrednosti stalno pada. Vlada si prizadeva, da ga ob-varje vsaj nadaljnje devalvacije, ker je očividno že izgubila upanje, da ga bo mogla okrepiti. Finančni minister prvotno ni polSgal posebne važnosti na valovanje zlata, ker je bil mnenja, da ga bo mogoče enostavno okrepiti z redukcijo kreditov. In to redukcijo je tudi izvršil. Povzročil je s tem ogromno škodo domači industriji, ki je po vrsti ustavljala obrate. Vsled zastoja gospodarskega življenja, ki je nastal po industrijski krizi, so trpele tudi banke, od katerih so nekatere v prav opasnem položaju, kajti njihove terjatve so večinoma neizterljive, efektov ne morejo prodati, kredita pri državni banki pa tudi ne dobe, da bi si pomagale preko nastalih težav. Poljska vlada je v velikih škripcih in je v dvomu, kaj naj stori: alf*naj znova začne natiskovati denar in ri-skirati -nevarnosti, katere povzroča vsaka inflacija, ali pa naj pusti, da ji propadejo najuglednejši denarni zavodi in ji s tem izpodkopljejo še oni itak malenkostni kredit, ki ga uživa glede svoje valutne in finančne politike v inozemstvu. Po gospodarskih poročilih uglednega časopisa iz Avstrije, kateremu se ne more odrekati objektivnosti, kažejo vsa znamenja, da hoče poizkusiti še zadnje sredstvo, predno prevzame nase posledice inflacije. Obrnila se je na Angleško banko, da ji dovoli večje posojilo. Pogajanja za posojilo so trenutno v teku, vendar je pa še dvomljivo, kako bodo iztekla, ker stavi angleška banka baje tako težke pogoje, da bi Poljska z njihovo izpolnitvijo stopila v vrsto Avstrije in Madžarske, ki morate prenašati kontrolo nad svojim gospodarstvom.
Vzroki za vedno večjo finančno krizo so različni. Največ jo je povzročilo državno gospodarstvo samo. Poljska je Stopila v vrsto velesil in je po vzoru finančno krepkejših in izdatno močnejših držav uredila svoj proračun. Normalno bi njen proračun ne smel presegati vsote 700—800 milijo-
nov zlatov, dosega pa vsoto 2 milijard, rudi za 1. 1926 ga ne bo mogoče zmanjšati.
Med vzroke za tako visok proračun spadajo predvsem izredno visoke plače ljudskih učitelj v, ki so v materijal-nem oziru povprečno boljše situirani nego uradniki in profesorji z akade-mično predizobrazbo. To je bila strankarska poteza prejšnje socialistične vlade, ki je upala, da bi s takim postopanjem pridobila učiteljstvo za svoje strankarske namene. Pa tudi z osebnimi prejemki ostalega uradni-štva je proračun preobremenjen, ker je preveč ministrstev in preveč^urad-ništva. Na resno sanacijo ne misli tudi narodno zastopstvo. Nasprotno, ravno to je največkrat še najbolj lahkomiselno, ker dovoljuje ali' zahteva izdatke, ki bi se brez škode za sploš-nost dali odložiti za par let. Sedaj pa poslanci'kar tekmujejo, kako bo vsak kaj pridobil za interese svojih volil-cev, pri tem pa puščajo iz vidika glavno, to je interes države in celokupnosti. Vlada to tekmo tolerira, ker se boji zameriti političnim strankam, od katerih je odvisna.
Za pokritje vseh teh izdatkov se pobirajo ogromni davki in gospodarski krogi vedno bolj izgubljajo realno podlago in kupčujejo z menicami in na kredit proti dragim obrestim. Ako si trgovec izposodi 1000 zlatov, mora po enem letu vrniti 5000 zlatov. Na ta način gine gotovina in veselje do kupčije, kapital i pa se zbirajo v rokah posameznikov, ki izrabljajo položaj v svoj prilog. Te okolnosti povzročajo, da uvoz kljub visoki uvozni carini stalno narašča, ker je inozemsko blago večkrat s carino vred še vedno cenejše nego domači izdelki. Vlada izkuša omejiti uvoz z omejitvijo odka-zovanja tujih valut za plačilo uvoženega blaga, a se ji bo težko posrečilo doseči v tem oziru zadovoljive uspehe, ker se je kupčija s tujimi valutami pod roko že preveč razvila. To je tudi eden vzrokov, da dolar v Varšavi stalno raste, zlat pa pada. Vlada se tolaži, da ji bo s prodajo letošnje žetve, ki je izredno visoka, mogoče okrepiti svoj zlat. Če se ji bo pri razmerah, kakoršne so nastopile in ki se kažejo v vedno temnejši luči, posrečilo brez občutne škode narodnega gospodarstva doseči svoj cilj, je še jako dvom-ljivo.
bbhau
m
Ako piješ nBuddhaN{^ vživaš že na zemIH raj!
pe
'»A*«
Trgovina.
Češkoslovaška in pogajanja z Jugoslavijo. Centrala češkoslovaških zbornic je v te dni razpravljala v seji trgovskega političnega odbora o trgovski pogodbi z Jugoslavijo. Obravnavale so se nekatere naknadno došle zahteve industrije in trgovine. V Češkoslovaških krogih računajo s pogajanji v novembru.
Naš letošnji žitni pridelek. — Po statistiki poljedelskega ministrstva smo v naši kraljevini letos pridelali ‘22,408.000 mtst. pšenice, ‘2,140.000 mtst. rži, 4 milijone mtst. ječmena in 3,681.000 mtst. ovsa. Napram lanski žetvi se je letos pridelalo za 52.5% več pšenice, 52.5% rži, S6.6% ječmena in 22% ovsa.
Kamni za izdelovanje bižuterije. Češkoslovaška tvrdka ponuja kamne za izdelovanje bižuterije v vseh oblikah. Naslov pove uprava »Trgovskega tista«.
Za izvoz naših vin v Kanado. Interesenti, ki bi hoteli poizkusiti plasirati naša vina v Kanadi, naj pošljejo svoje ponudbe z vzorci na naslova: 1. The Go-vernement Liquor Central Commission, 425 Henry A ve, Winnipeg, Man., Cana-da. — 2. The Purchasing Agent, Liquor Central Board, Victoria, B. C., Canada.
Prodaja škart-papirja. Ekonomsko odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 6. oktobra 1925 pismene ponudbe za prodajo 2905 kg starega škart-papirja. Pogoji se nahajajo v vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Vinska letina v Banatu. Kakor poročajo iz Banata, se je začela ondi trgatev zgodnjega grozdja. Kvaliteta je slaba in grozdje je radi močnega deževja zelo vodeno. Sladkoruost znaša 14 do 15 stopinj. Brozga se plačuje po 1.50 Din liter. Veletrgovina je rezervirana, kupci so v glavnem gostilničarji. Da je drozga slaba, je kriva v glavnem vlaga, toča in deloma peronospora. Pridelek je za eno desetino večji kakor prošlo leto. Kljub temu cene vinu niso padle. Vzrok je to, da je neurje v Dalmaciji in na Hrvaškem podražilo tamošnja vina. Kakega znatnejšega podraženja vina ni pričakovati. Stare zaloge vina v Vršcu, Beli Cerkvi in okolici se cenijo na 25—30.000 hi. To vino ima 10—11 stopinj. Cene belemu vinu so na debelo po 5.50 do 6 Din, črnemu vinu pa 4 do 5 Din za liter.
Trgovina na prodaj. Dobro vpeljana trgovina v sredini Slovenjskih gone, tik farne cerkve in šole, na prometni cesti, se radi bolezni proda s hišo in gospodarskimi poslopji po zelo nizki ceni. — Naslov pove uredništvo.
Pomnožitev trgovcev — vzrok draginje? N. Fr. Pr. priobčuje med članki o vzrokih draginje na Dunaju tudi notico, v kateri ugotavlja, da poleg drugih momentov pospešuje draginjo tudi izredna pomnožitev trgovcev na drobno. Na podlagi statistike je bilo leta 1913 na Dunaju 35.000 malih trgovcev, v letu 1924 pa
85.000.	Komentarja — pravi — ni treba dostavljati.
Industrija.
Poziv delniškim družbam. — Delniške družbe, ki imajo svoj sedež ali svojo podružnico. v območju ljubljanskega velikega župana, poživlja veliki župan, da mu predlože najkasneje do lO.oktobra t. 1. računske zaključke za 1. 1924.
Kazdržavljenje bosenskih rudnikov. K vestem našega časopisja o nameri države, da odda eksploatacijo državnih rudnikov privatnim rokam, se naknadno poroča, da je ta zadeva dejansko še delj časa v načrtu vlade. Oglasili so se že razni reflektanti ter stavili svoje predloge. Interesenti so povečini iz Bosne, nekaj pa jih je tudi iz Beograda in Zagreba. Vlada teh predlogov ne more resno pretresati, ker gre za vsotg, ki so njeni pristojnosti odvzete in podvržene odločitvi parlamenta. Tudi interesenti ne razpolagajo v zadostni meri v lastnim kapitalom, temveč se opirajo na tuj kapital. Vsekakor bi bilo za narodno gospodarstvo in za državo bolje, da pride eksploatacija rudnikov v zasebne roke, ki bi uredile poslovanje ekonomičneje in na bolj trgovski način, kakor pa po dosedanjih vzgledih vidimo delati državo.
Važno za našo kovinsko industrijo. — Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za industrijo in obrt v Beogradu, katero izstavlja uverenja v svrho carine-prostega uvoza predmetov, ki se pri nas ne izdelujejo, zanima izvedeti, ali izdelujejo tvrdke v Sloveniji sledeče predmete: 1. vlečeno specijalno blago (železo) za vijake in vijakove matice; 2. kompletne transmisije kot rezervne dele strojev za cementno industrijo; 3. stiskalnice z ogrejevalno pripravo (»An-dersonpresse mit Warmschnecke); 4. mazalice (»Oeler«) in ventile s kontrolnimi vijaki; 5. kolesa iz jeklene litine in drugi konstrukcijski deli za žerjave; 6. neobdelano železno žico preko 4 mm debeline; 7. U-železo; 8. krogljična ležišča CC 70 in B 80. Tvrdke, ki bi event. prišle v poštev za izdelovanje navedenih predmetov, naj prijavijo do 30. sept. 1925 svoj natančen naslov Zbornici za trg., obrt in industrijo v Ljubljani ter naj tudi obenem naznanijo, v kolikem času so v stanu izvršiti posamezne izdelke.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. —
Narodna banka je imela po stanju dne 15. septembra t. 1. v obtoku za 6124.7 milijonov Din bankovcev. Obtok se je v zadnjih 7 dneh, to je izza 8. t. m. zvišal za 4.3 milijona Din.
Znižanje obrestne mere. Pred kratkim so bančni vlagatelji dobili obvestilo, da se jim bodo vložne obresti zopet znižale in sicer pod 10% Kljub ponovnemu znižanju obrestne mere na vloge pa so banke same šele sedaj začele z znatnejšim znižavanjein kreditnih obresti. Na zagrebškem trgu znaša sedanja kreditna obrestna mera povprečno 15% in kaže,
S
c
ZLATOROG
*w' *y-r‘T ' ■	.	■■
...
da se bo s prihodnjim letom znižala še nadaije za nekaj procentov. Ljubljana že ’ danes ponuja po 13%. Upati je torej, da . /. znižanjem obrestne mere končno pri-1 demo do olajšanja v našem gospodarstvu, sosebno v industriji in trgovini in da se bodo začele enkrat krhati tudi visoke cene, ki jim je bila eden glavnih vzrokov ravno draginja kredita. S tem nastopa polagoma tudi čas, ko dobe veljavo tudi pridobitni viri, ki se radi dosedanje, v primeri z obrestovanjem kapitala nerazmerno manjše rentabilnosti niso cenili. Da bo to vplivalo tudi na stanovanjsko krizo in poživilo stavbno podjetnost, je jasno.
Umazana konkurenca pri nabiranju vlog. Češkoslovaška bo kmalu imela poseben zakon za pobijanje umazane konkurence, ki bo vseboval tudi prepoved umazane akvizicije denarnih vlog. Prepoved se bo nanašala n. pr. na ponujanje višje obrestne mere, kakor pa je utemeljena v danih gospodarskih razmerah. Sem bo šteti tudi neresnično navedbo, da jamčijo občine. Taki primeri umazane konkurence pridejo pred sodišče, prej pa šq, o njih presoja posebno razsodišče, v katerem se smejo nahajati tudi zastopniki raznih denarnih zavodov.
Brezuspešna pogajanja poljskih bank za posojilo v Italiji. Kakor poročajo iz Varšave, pogajanja poljskih bank z Hanca commereiale Italiana« v Milanu za posojilo 15 milijonov dolarjev niso uspela. Banka Commereiale je zahtevala za posojilo jamstvo poljske vlade. Tega pogoja pa poljske banke niso mogle izpolniti.
Carina.
Iz carinske službe. — Sporedue carinarnice v Zireh, Železnikih in na Jezerskem se ukinjajo. V Zireh in v Železnikih se otvarjata carinska oddelka glavne carinarnice 1. reda v Ljubljani, na Jezerskem pa carinski oddelek sporedue carinarnice v '1 ržiču. Ukinjene carinarnice likvidirajo do dne 30. septembra 1925, tako ua začno poslovati kot oddelki dne 1. oktobra 1925.
Medsebojne prednostne carine srednjeevropskih držav? — Po časopisnih poročilih iz Amerike pripravlja češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš načrt, po katerem naj bi se vse srednjeevropske države v medsebojnem prometu priznale prednostne carine. Ameriški krogi baje pozdravljajo to misel, ker bi izdatno pospešila gospodarski razvoj vseh nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije.
Davki in takse.
Iztorjavanje davkov. — V petek dne 24. t. m. je sklical predsednik ljubljanskega gremija g. Stupica vse gospodarske korporacije in organizacije, da jim poroča o izidu raznih intervencij pri finančni delegaciji glede izterjavanja davkov. Kakor čujeino, dosedanje intervencije niso imele nobenega praktičnega uspeha, zaradi česar so gospodarski krogi sklenili, da se v doglednem času skliče širša anketa, na kateri naj bi se obravnavala naša davčna mizerija.
Vprašanje iizplačila samoupravnih doklad, pobranih z državnimi davki vred.
—	Finančna delegacija v Ljubljani je v znani okrožnici glede poostrenega izterjavanja neposrednih davkov naročila davčnim uradom med drugim sledeče: >Po obstoječih predpisih je plačila naprej zaračunati razun na stroške in zamudne obresti na personalne davke, predvsem torej na zaostanke davka na vojne dobičke in na dohodnino. Samoupravne doklade je torej med letom izplačevati le toliko, kolikor so z vplačili krite te postavke in drugi dospeli
državni davki. Nikakor pa ne gre, da se vplačila porazdele na avtonomne doklade, če dospeli državni davki niso kriti. Naročam davčnim uradom, da postopajo strogo v tem smislu, ker bo le blagodejno vplivalo, ako zlasti občine tudi same enkrat občutijo posledice nerednega plačevanja.« — Posledice tega naročila se kažejo tekom tega meseca v tem, da občine ne dobivajo ravno ta mesec izplačanih doklad, ko jih radi višjih izdatkov za krajne šolske svete ravno najbolj potrebujejo. Odredba je vzbudila v naši javnosti občo pozornost in ostro kritiko.
> Davčno okrajno oblastvo Maribor razglaša: V smislu člena 204. finančnega
; zakona za leto 1924/25 »Uradni list« št. 140 z dne 13. maja 1924 se objavlja, da je priredba dohodnine in rentnine za davčne zavezance sreza Maribor desni in levi breg izvzemši mesta Maribor za davčno leto 1925 dovršena. ISdnevni rok za vpogled v odmerne izkaze pri pristojnih davčnih uradih odnosno pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru se
določi za čas od 1. do vstevši 15. oktobra
1925.	Vpogled je dovoljen izključno le davčnim zavezancem in njihovim izkazanim pooblaščencem. O višini predpisa se davčni zavezanci obveste še s posebnimi obvestili potom pristojnih občinskih uradov. Predpis dohodnine in rentnine onim zavezancem, ki v 15 dneh po preteku vpoglednega roka, to je do vštevši 30. oktobra 1925, ne vlože priziva ali pritožbe pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru, postane pravoveljaven. Prizivu so podvrženi kolku 20 Din, prošnja za naznanilo odmerne podlage pa 5 dinarjev.
š	Davek za časopisne oglase ukine
Nemčija z veljavnostjo od 1. oktobra t. 1. dalje. Tudi v Avstriji se dela na to, da se ta davek ukine, pri nas pa ni čuti ni-kakih glasov, da se ta gospodarsko življenje precej občutno obremenjuječi davek, ki se pobira v obliki takse, ukine.
!	Donos državne trošarine v mesecu
maju t. I. V mesecu maju t. 1. se je pobralo v naši državi 64,480.859 Din trošarine. Na posamezne trošarinske predmete se ta vsota razdeli sledeče: sladkor 25,564.945 Din, kava 3,103.136 Din, kavini nadomestki 207.054 Din, rž 410 tisoč 329 Din, pivo 4,984.356 Din, fina vina 50.508 Din, navadno vino 3,403.230 dinarjev, brezalkoholni izvlečki 16.901 dinarjev alkoholni izvlečki 80.908 Din, liker, rum in konjak 385.406 Din, sveče 50.653 Din, električne žarnice 469.517 dinarjev, plini 90.315 Din, karbid 203 tisoč 562 dinarjev, kresila 79.237 Din, alkohol 14,415.380 Din, žganje 646.543 dinarjev, kisova kislina 256.113 Din, bencin 9,953.634 Din in na kontrolnih pristojbinah za denanturiran špirit 159.132 dinarjev. — Od celokupne vsote pobranih trošarin se je pobralo pri carinarnicah 15,036.815 Din, od tega za kavo 3 milijone 103.011 Din, za riž 385.480 Din, za električpe žarnice 468.972 Din in za bencin 9,912.907 Din. — Na sladkor se je pri carinarnicah nabralo samo 977.177 dinarjev trošarind, dočim se je v isti dobi pobralo 13,370.636 Din, kar je razumljivo, ker lastni produkt daleko presega domačo potrebo.
Promet.
Mednarodna poštna pogodba. — Dne
1. oktobra t. 1. stopijo v veljavo določila, sklenjena na lanskem svetovnem kongresu v Stockholmu. Med drugimi obsegajo ta določila prost mednarodni promet blagovnih vzorcev, tiskovin in dopisnic s plačanim odgovorom. Z njimi f)a se uredijo tudi sedanja določila o mednarodnem prometu pošiljk proti povzetju, o poštnih nakaznicah, o denarnih pismih, o višini poštnih kart in dru-
gi mednarodni promet poštnih pošiljk zadevajoči predpisi.
Prometna konferenca med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumunijo. Po poročilih i/ Beograda se je prošle dni začela v Se-gedinu železniška konferenca med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumunijo. Na duev-’ nem redu je zopetna otvoritev prometa na progi Subotica—Baja in Sombor— Baja. Konferenca bo trajala dva dni.
Uporaba zaprtih vagonov. Prejeli smo: Ponovno se je povdarjalo, da morajo biti za sezonsko porabo zlasti za izvoz svežega sadja, kakor češplje iz Bosne, za koje traja sezija le dobre tri tedne, prevozna sredstva pravočasno na razpolago. Vzlic. pravočasnim naročilom vagonov se ti ne dostavljajo in tu ne pomaga nobena urgenca. Producent embalaže pri najboljši volji ob pravočasnem I izvrševanju naročil ne more te dostaviti j izvozniku, kateremu med tem kupljene j češplje segnijejo ter je prisiljen naročilo stornirati. Vse naporno čezurno delo za pravočasno izvršitev ne pomaga nič, keP vagonov ni. Sedaj je treba prekasno naloženo gradivo povleči nazaj, če se ga še vjame v dosegljivi- oddaljenosti in pospraviti v svoja skladišča za prihodnje leto, plačati pa vse stroške nakladanja in razkladanja, voznine tja in nazaj do oziroma od postaje, kjer se je vagon ustavil, po vrhu pa še ležarinske stroške. Omenjeno dejstvo je jako važno za domačo embalažno industrijo, ki se ima boriti z italijansko konkurenco, ki ima cenejšo produkcijo, če tudi kvalitativno slabejšo, toda pravočasno potrebne vagone na razpolago in nujno se naproša kompetentne faktorje, da temu zlu od-pomorejo.
Madžarske tarifne pogodbe. Ker so pogajanja glede jadranskega tarifa uspela in stopi le-ta v veljavo 1. oktobra, je uvedla madžarska direkcija državnih železnic sedaj s Češkoslovaško in Rumunijo pogajanja radi določitve direktnih tari fov.
Uvoz, izvoz.
Koliko se bo v dobi od 1. septembra 1925 do 31. avgusta 1926 izvozilo raznega blaga iz Slovenije? Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je za gospodarski kongres, ki se je pred kratkim vršil v Beogradu, ugotovila, koliko blaga se bo v navedeni dobi izvozilo iz Slovenije. Na podlagi njenih ugotovitev se ceni izvoz sledeče:	stavbeni les
25.000 vagonov (32,000.000 Din), drva 2000 vagonov (4,600.000 Din), premog 1000 vagonov (8,400.000 Din), železo, valjano 100—2000 vagonov (4—8,000.000 Din), jeklo 150 vagonov (10,330.000 Din), elektrode 300—400 vagonov 10 do
14.000.000 Din, kal. cianamid 18.000 do
20.000 vagonov 30,000.000 Din, kal. karbid 3000 vagonov (6,000.000 Din) svinec 850 vagonov (85,000.000 Din), emajlirana posoda 400.000—500.000 kg (8 do
10.000.000 Din), usnje za gornje dele
300.000 kg (25—28,000.000 Din), svinjsko usnje 20—25.000 kg (5,000.0000 Din), specijalno usnje 20—30.000 kg (3,500.000 Din), papir 2,319.396 kg (53.622 lstg), kemični proizvodi 2200 ton (— 100—250.000 Din), vino 260.000 hi (2,080.000 Din), prašiči 35.000 komadov (35,000.000 Din), govedo 10.000 komadov (30,000.000 Din), hmelj 6000 q, fižol 300 vagonov (12,000.000 Din), krompir 100 vagonov (700.000 Din), suhe gob«
12	vagonov (3,600.000 Din), jajca 550 vagonov (118,890.000 Din).
iz naših organizacij.
Trgovski gremij za okolieo Maribor,
naznanja vsem članom, da ima svojo pisarno od 1. septembra naprej v Mariboru, Vetrinjska ulica 4/ I. nadstropje.
—	Načelnik.
RAZNO.
Izmenjava šumarskih strokovnjakov med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na
šumarskem kongresu so prisostvovali tudi delegati Češkoslovaške, njim na čelu glavni ravnatelj državnih domen dr. ing. Si man. Čehoslovaki so se .z našo vlado dogovorili, da se izmenjajo medsebojni šumarski strokovnjaki, tako da bodo s službovanjem v drugi državi dobili priliko izpopolniti in izkoristiti svoje znanje.
Ustanovitev mednarodne poljedeljske organizacije. Na konferenci, ki se je vršila 23. septembra v Bernu ob udeležbi poljedelskih udružeuj Švicarske, Avstrije, Jugoslavije, Italije, Madžarske, Francije, Nemčije, Holandske, Čehoslo-vaške, Poljske, Litavske, Estonske, Finske in Združenih držav S. A., je bilo sklenjeno, da se ustanovi mednarodna poljedeljska organizacija. Konferenca je tudi sklenila, da se pošlje poljedelskim udruženjem vseh držav osnutek statutov za mednarodno konferenco, ki se ima vršiti leta 1926. v Rimu.
Zadnja ponudba Francije. Iz Wa-shingtona poročajo, 'da bo Caillaux glede plačilne sposobnosti Francije zavzel stališče, da nvore le-ta plačati Ameriki in Angliji kvečjemu 25 milijonov funtov za poravnavo svojega vojnega dolga. Anglija zahteva od te vsote najmanj 12 milijonov funtov, tako da bi odpadlo na Ameriko še 13 milijonov. Amerikanski merodajni krogi s tem niso zadovoljni in bi radi, da se izvrši delitev tako, da dobi Amerika 15, Anglija pa samo 10 milijonov funtov na leto.
Zaščita domačih delavcev v Avstriji. Enako kakor pri nas povzroča tudi v Avstriji vprašanje zaposlitve inozemskih delavcev težave. Te dni bi se moral s tem vprašanjem pečati parlamentarni pododbor za socialno politiko, a je bila razprava odgodena, ker se na interni ini-sterijalni konferenci, ki se je pred kratkim bavila s vprašanjem zaščite domačih delavcev, ni moglo najti primerne forme za rešitev.
Uvedba cloaringa v Rumuniji. Rumun-ska vlada je sklenila uvesti notranji poštni čekovni promet. Ta je doslej obstojal samo v prejšnjih madžarskih krajih Sedmograške. Za vzgled bo služil nemški čekovni promet, ki temelji na principu najdalekosežnejše decentralizacije. Za enkrat se vpeljeta samo dva poštno-čekovna urada in sicer za staro Rurnunijo, Besarabijo in Bukovino v Bukarešti in za Sedmograško in Banat v Temešvaru, kasneje pa še v Cluju, Čr-novicah, Janyju in Kišenevu. Prvi vložek bo moral znašati 2000 lejev. Za enkrat se obresti ne bodo plačevale. Poštni ček mora biti v 15 dneh dvignjen in se ne sme protestirati. Poštno ček. imetje se ne bo moglo sekvestirati.
Sanacijska akcija poljske vlade. —
Poljska vlada napenja vse sile, da odpravi sedanjo akutno gospodarsko krizo* v deželi. Finančno ministrstvo pripravlja v ta namen celo vrsto zakonov in naredb. Ti zakoni in naredbe so posledica splošnega programa vlade na polju gospodarske politike in bodo predloženi v odobravanje zakonodajnim korporacijam. Vlada nima namena zahtevati posebna pooblastila. Navedeni zakoni in naredbe se imajo izdelati v najkrajšem času in predložiti v sprejem provizoričnemu gospodarskemu svetu.
Sejem v Nižnjem Novgorodu. 15. t. m. je bil zaključek sejma v Nižnjem Novgorodu. Udeležilo se je tega tradicionel-nega ruskega sejma 2827 tvrdk, od teh 508 državnih, 840 zadružnih, 1203 zasebnih, 251 inozemskih, 15 akcijskih družb. Skupno se je sklenilo 5540 kupčij za 145 milijonov rubljev.
Svetovni gospodarski kongres. Druga komisija Zveze narodov v Ženevi, ki ima za nalogo tehniško organizacijo, je sklenila osnovati poseben komite, ki naj izvrši vse priprave za svetovni gospodarski kongres.
Desinfekcijski tunel v Sisaku. Razen dezinfekcijskega tunela v Beogradu bo v kratkem postavljen tudi v Sisaku velik desinfekcijski tunel, ki stopi v funkcijo že poče^kom prihodnjega meseca.
Rekord tujskega prometa v Karlovih varih. Po izkazilih statističnega urada v Karlovih varih na Češkem je znašalo število zdravniških gostov do 19. septembra 55.983.
Lakota v Indiji. Zaradi suše v južnih k rajih Indije in v okrožju Bombaya grozi celi Južni Indiji lakota. Vlada je določila primerno podporo za dovoz živeža v kraje, katerim grozi lakota.
Evropska letošnja vinska trgatev. V Franciji je letošnji pridelek belega vina zelo neenakomeren. V Alžiru je pridelek izredno dober, medtem ko je na jugu Francije dober; vendar pa je skupni rezultat trgatve v Franciji zadovoljiv. V Italiji računajo, da bo znašal letošnji pridelek 42 milijonov hi. V Španiji, kjer se je trgatev začela 16. septembra t. 1. je pridelek dober. Srednji je pridelek v Nemčiji, Avstriji, Ogrski in Češkoslovaški. Švica, kjer se je trgatev začela 21. septembra, pričakuje kvantitativno sre-den pridelek, kvalitativno pa dober.
Ljubljanska borza.
28. septembra 1925.
Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 bi. 90; loter. drž. renta za vojno škodo den. 380, bi. 395; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 25; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica den. 201, bi. 205; Ljublj. kred. banka den. 225, bi. 240, zaklj. 225; Merkantilna banka den. 100, bi. 105; Prva hrv. štediodica
den. 1010; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv. den. 120; Trboveljska prem. družba den. 360; Združ. papirnice Vevče den. 127.50; »Nihag< den. 38, bL 40; Stavbna družba den. 165, bi. 180.
Blago: Madrieri, 75/220 mm, 4, 5, 6,
7 m dolž., fco meja, 5 vag., den. 580, bi. 580, zaklj. 580; smrekovi hlodi, od 25 cm prem., 4, 6, 8 m dolž., fco nakl. post. den. 220; jamski les po uzancah ljubljanske borze, fco nakl. post. den. 170; bukova drva, suha, fco Ljubljana den. 20, bi. 21; pšenica bačka, potiska, fco nakl. postaja, 2 vag., den. 255, bi. 255, zaklj. 255; pšenica domača, fco Ljuolja-na den. 260; koruza slavonska, par. slav. post., 1 vag., den. 217, bi. 217, zaklj. 217; koruza sremska, fco nakl. post., 1 vag., den. 185, bi. 185, zaklj. 185; koruza slav., fco nakl. post., pol vag., den. 187.50, bi.
187.50, zaklj. 187.50; oves slavonski, fco nakl. post., pol vag., den. 162.50, bi.
162.50, zaklj. 162.50; oves bosanski, par. Delnice, 1 vag., den. 185, bi. 190, zaklj. 185; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 320; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 340; fižol, mandolon, fco Ljubljana den. 270; krompir prekmurski, gl. vzorca, fco nakl. post. bi. 60; bučne peške, rešetane, rinfusa, fco Ljubljana den. 320.	|
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 16 konjev, 10 bikov, 145 volov, 395 krav in 10 telet, skupaj 577 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 22. sepl. 1925 so bile sledeče: debeli voli: za 1 kg žive teže
8.75—9.50 Din, poldebeli voli 7.50 do 8.25, plemenski voli 7—7.50, biki za klanje 6.25—8.50, klavne krave debele 7.50 do 9.50, plemenske krave 5—7, krave za klobasarje 3.75—4.75, molzne krave 8 do 9, breje krave 8—9, mlada živina
6.75—10.50. Prodalo se je 358 glav, od teh 26 v Italijo, 58 v Avstrijo. — Mesne cene: meso volov, bikov, krav in telic 10—19, telečje meso 12.50—19, svinjsko meso sveže 12.50—25 Din za 1 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (23. septembra). Svetovni žitni trg se nahaja zadnje dni pod pritiskom močnih ruskih ponudb. Rusko žito je zelo ceneno. Na ameriških borzah zaradi tega ne more prodreti prijaznejše razpoloženje in so majhni porasti tečajev le trenutni pojavi. Dunajsko tržišče je seveda pod vplivom inozemskih poročil, vendar ne v toliki meri kakor druga leta, ker je bila letošnja avstrijska žetev prilično dobra in je tudi v sosednih državah pridelek velik. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine uradno na debelo: pšenica: domača 37.50—39.50, madžarska s Potisja 43—44.50, madžarska 39.50—41.50; rž: domača 29—31.50, madžarska 31—31.50;
ječmen: domači 35—43, slovaški 42—48; turščica: 31.50—32.50; oves: domači 29 —30; pšenična moka: domača 73—75, madžarska 72—74; krušna moka: 53
—55.
--•-•'‘•v	nam v
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo medenih vijakov za les; do 6. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 500 m blaga za zavese; do 9. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 7000 kg kalcira-ne sode; za dobavo 700 komadov olje-kaznih cevk ter za dobavo šip za signalne svetiljke. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo luskinasto oklepne barve minija in firneža. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo dveh decimalnih tehtnic (Tischvvage mit Lauf-gewicht). Ponudbi naj se priloži načrt ali mala slika tehtnice. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. oktobra t. 1. pri stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (svinjska mast, koruzni zdrob, riž, fižol, kis). — Dne 21. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede martino-vega jekla ter glede dobave kompozicije.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg gorilnega olja ter za dobavo 1000 kg parafina; — do 2. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo obločnic za osebne vozove, za dobavo verig, za dobavo okroglega bakra, za dobavo jeklenih žičnih vrvi, za dobavo 20 garnitur prehodnih spojk ter za dobavo 100.000 kg cementa v sodih; — do 6. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo sive litine, za dobavo mehkih drv, za dobavo 300 m3 mehkih desk, za dobavo surove litine, za dobavo 3000 komadov žebljičkov (Mantelnagel), za dobavo palic za zavese in kljuk za obleko; — dne 9. oktobra t. 1. za dobavo ograjnega lesa; — dne 13. oktobra t. 1. za dobavo 7000 kg španskega trstja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 30.000 kg šamotnih opek ter 60.000 kg peska za livarne. — Dne 20. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vagonskih delov.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podat.it so v pisarni Trgovske in obrtniške zborni«* v Ljubljani intereseutom na vpogled.
to rum, konjak, Hkerje in žganje
m arome
m nealkoholna pijač« vseh vnst
Koncentrirani sadni
J zn eromotlzlranje kan* ditoT In alsdčič
= Limonov sok =
priporoča:
Srečko Petrsik in drug
I jublNa, Metelkova «113
!! Zafitevaita cenike II
Galanterija!
ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi najugodneje pri
®*SW ~
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Ha veliko! ob vodi. Na malo!
v vseh barvah In vrstah od Din 18’ — naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovlce, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji iaberi In po najnlžjl ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
tlim Mimmi moMika ok lom
Na veliko 1
Na malo 1
Veletrgovina v
U
- Oglašajte v »Trgovskem listu ! -
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in | deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna zn kavo In mlin za dišave z električnim obratom.
CENIKI NA »MPOIiAflO!
TISKARNA MER
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št, 13
Telefon št. 552
Rsžun pri pest. Eek. zav. št. 13.101
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse
tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d. usta« knlijoseiBita.
Originalne potrebščine za^OPALOGRAPH (Flxat, Preservat)
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih strojev Barvne trakove — Carbon — indigo — povoščen papir — kopirni hektografični zvitki LudlovIkCBaraga, Ljubljana, §elenbmrgovt^ ‘ulica &/1.
v.nauvga
Prednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za IrgOTsko-indiistrijsko d. d. >Merkur< kol izdajatelja in tiskarja A. SEVER, Ljubljana.