Posamezna števtika 10 vinarjev. Štev. 116. v Llobilam v soboto. 20. mojs i* Lelo XLIV. — Velja po pošti: === Za oelo l6to naprej , . K 2B-— za on meseo „ . . „ 2*20 za Nomčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejemali mesečno „ 1*80 s Sobotna Izdaja: = za oelo leto......K 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo . „ S2-— itn- Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi Stav. 6/U1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74.= Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 roui airoka iu 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in vočkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. ..... Poslano: Enostolpna pttitvrsta po GOviu. Izhaja vsak dan, izv/emšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo ja v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poStne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. ] V Italijo prodirajočim avstrijskim četam poveljuje prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef. - Naše čete vzele laški oklopni utrdbi Campo Molon in Doraro. - Naš plen v zadnjih bojih 10.196 italjanskih ujetnikov, 51 strojnih pušk in 61 topov. Samouprava m zadružništvo. Pri seji upravnega odbora Hranilnice kmečkih občin dne 17. maja t. 1. je bil izvoljen za predsednika dr. E. L a m p e , ki se je spominjal v toplih besedah pokojnega predsednika Frana Povšeta, kateremu bo prebivalstvo naše dežele za vse čase ohranilo časten spomin. Nato je izrekel dr. Lampe sledeče misli o naših županstvih in o našem zadružništvu: Naša občinska samouprava je v sedanji vojni dobi pokazala, da je popolnoma kos svoji težki nalogi. Mi smo ponosni na svoja županstva! Kako ogromno delo so izvršila in še izvršujejo naša županstva, zamore presoditi le oni, ki od blizu pozna vso raznovrstnost novih in težkih nalog, ki jih jc županstvom prinesla nova doba. K poslom, ki so jih občine imele v mirnem času, so pristopila sedaj poleg dela za vojaštvo še težka vprašanja aprovizacije za vojaško in civilno prebivalstvo. Tudi to veliko delo so naši župani sprejeli na svoje rame in ga izvršujejo z občudovanja vredno pridnostjo in požrtvovalnostjo. Župan je danes v resnici oče svoje občine in mora skrbeti ne samo za splošne potrebe, ampak tudi vsi posamezniki se dan na dan zatekajo k njemu v najrazličnejših svojih težavah. Poznam župane, ki celi dan trdo delajo za svoje lastno gospodarstvo in pri tem najdejo še časa za občevanje z neštevilnimi strankami, in ko pride čas počitka, tedaj se šele izmučeni župan vsede k pisalni mizi, da prebere clošle ukaze in rešuje dopise na razne oblasti. V vseh položajih so naši župani pokazali, da razumejo velik čas, v katerem živimo, in velike naloge, katere imajo danes izvršiti za državo in za ljudstvo. Zato lahko rečem: Naši župani so s svojim delom dokazali, cla jc samouprava popolnoma na m e s t u in da bi silno oškodovali državo in ljudstvo, ki bi hoteli omejiti delokrog avtonomije in s tem omajati trdni in zdravi temelj naše uprave! Važen faktor v našem gospodarskem življenju je pa postalo tudi zadružništvo, ki je organiziralo najširše ljudske sloje na zdravi gospodarski in socialni pod- lagi. Tudi zadružništvo je prestalo svojo skušnjo in se j« izkazalo kot velevažen či-nitelj v našem javnem življenju. Ljudstvo je v zadružništvo zložilo svoje premoženje v veliko gospodarsko silo, katere namen jc splošna povzdiga ljudskega blagostanja. Zadružništvo je že v času miru izvršilo veliko nalogo, da je rešilo kmetski stan propada. Sedaj v vojnem času zbira zadružništvo ljudske prihranke in jih v veliki meri stavi državi na razpolago za brambo domovine. Prišel bo pa čas po vojski, v katerem kD zadružništvo stopilo pred nove velevažne naloge, na katere moramo že sedaj misliti. Danes je denarja v preobilici, ker se je blago izpremenilo v denar in se ta denar ne more zopet naložiti v blagu. Po vojski bo pa nasprotno, ker bo treba ogromnih vsot da se vse to, kar je vojska direktno ali indirektno uničila, zopet ustvari, in tedaj se bode te ogromne vsote, ki sedaj leže po denarnih zavodih, v kratkem času dvigale. Za to dobo se mora zadružništvo že sedaj pripraviti, da bo kmetovalec, ko sc vrne iz vojske, da svoje gospodarstvo obnovi in na novo uredi, dobil po sprejemljivih pogojih za to potrebna denarna sredstva. Stopile bodo pa pred nas še nove naloge dobrodelnega značaja. Treba bo skrbeli za to, da se rane, vsekane po vojski, pozdravijo. Skrb za invalide in za njihove družine, ki je seveda v prvi vrsti naloga države, bo pa vendar v precejšnji meri zadela tudi občine in naše gospodarske organizacije. Pri vseh teh novih nalogah bo največjega pomena, ako bo naša samouprava delala roko v roki 7. našim zadružništvom! Samo v popolni slogi teh faktorjev bomo imeli poroštvo, cla se te velike naloge tudi srečno izvrše. Naj ta zavest prošine vse zadružne kroge, da bomo v edinosti vseh naših sil dobili moč za javno koristna dela bodočnosti! Goriško, v majniku 1916. Ej, to morje, naše morje--In de- vinski grad na strmi skali, ob njegovem vznožju peneči, vedno nemirni valovi, tako nemirni, kakor naša srca. Tam pri gra- iT vojna razslava ea iinjo. V malo dneh se otvori na Dunaju v Cesarskem vrtu vojna razstava. Potrebne stavbe so zgrajene in do mala dovršene; le še umetniškega okrasja jim morajo nadeti in stavbeni vodja profesor Witzmann bode lahko vesel svojega dela, ki mu dela čast. Vojna razstava bode pokazala nam, zaveznikom in nevtralcem, s čim so naše armade dosegle na bojnih poljih čudovitih uspehov. Hkrati bode dala jasen odgovor gorostasnim lažem o našem popolnem gospodarskem polomu, ki jih razširjajo naši sovražniki. Razstava, ki se bode v vseh ozirih prilegala današnjim razmeram, bode imela nedvomno sijajen uspeh. Razstava je dobila mesta na Cesarskem vrtu, kateremu se je pritegnil še takozvani Galicinov travnik. To zato, da je bil o mogoče ustvariti vse, često razsežne naprave bojnega polja in vendar nc prikra-liti skupnega lica na škodo posatner.nim poslopjem in paviljonom. Tako bode v bodočem poletju razstavni prostor višek prestolnomestnega družabnega življenja in jezero, v katero se bodo iztekale mnogoštevilne reke domačih in tujih občudovalcev, le-teh zlasti iz nevtralnih dežel, ki bodo imeli dosti prilike, da si bodo nabrali vtisov o istinitosti neizčrpnih pomočkov, neomajne volje in nepremagljive moči zaveznih osrednjih dr- žav. Razstava sama bode prekosila vse prednice. Ne cla bode že po razsežnosti dala prilike v veliki meri le avstro-ogrski vojni upravi postaviti na ogled vse zanimivosti ter vse izdelke vojne industrije, ki so z upravo v tesni zvezi, dala bode tudi izredne prilike zaveznim državam, da se bodo udeležile v velikem obsegu razstave ter izpostavile vojnih trofej, prič njihove moči in pridobljene slave. Nemčija, Bolgarija in Turčija bodo lahko izkazale zavezništvo, ki so je izkazale na bojiščih s krvjo, tudi v razstavi, in zato bode dunajska razstava prva, na kateri izpričujejo vse štiri zavezne države neomajno vez skupnosti, ki jo je skovala svetovna vojna. Oglejmo si nekoliko razstavni prostor. Vhod vanj tvorijo ogromne duri pod 32 m visokim stolpom, ki moli v vidni znak razstavi preko bližnjih kupol. V dolenjih nadstropjih v stolpu so pisarne razstavnega vodstva, Osmerokolna steklena lopa tvori razstavno vežo in trije vzporedni hodniki vodijo v častno galerijo. Lc-ta jc ovalna du, pri starodavnem, beli domovi, sanjajoči nad morjem, strmeči tja v daljo, neprodir-no daljo, a nad domovi razorani nizki grebeni sivega kraškega skalovja. Čudovito lepa slika dela naše slovenske zemlje. V temnih kristalnih kraških jamah, v kraških dolinah zamolklo zločesto grmenje od stene do stene — udar na udar, ječijo in sičijo granate v težkem, črnem dimu; žvižgajo sivi oblački šrapnelov — in morje šumi in se peni. Devinski grad na sivi skali se bori z jeklom, se krši in klone svojo ponosno glavo pod težo teh pošastnih pozdravov, Tam ob obali, ob zalivu ne spirajo več ribiči s porumenelimi, od solnca ožganimi obrazi svojih mrež, domi samevajo prazni, granate gospodarijo med njimi in nad njimi. Božajoč vetrič ne poljublja več s svojim majevim vzduhom cvetočih akacij belih jader na nemirnih valovih sinjega morja, le galebi, beli galebi se kopljejo v morju, ako zagrme topovi krog skal svojo mogočno vojno davorijo, tedaj galebi splašeni splahutajo in se skrivajo v dolbi-nah kraške obali. Ej, ti morje, naše morje, kako vse drugače je bilo tedaj, ono veli-konoč, ko niso še peli laški topovi nad teboj svoje pesmi o laškem pohlepu. D' Annunzijeva »Ladja«, blagoslovljena z odami in elegijami na »mare nostro«, na to sinje naše morje, ni še zapustila varnega beneškega pristana. Ribiški čolni v varnem devinskem pristanu so ležali pripeti ob trdne konopce in s povezanimi jadri, mreže so se sušile v solncu, galebi so se kopali v morju in kopali v solncu pod strmim devinskim gradom. Devinski ribiči so praznovali »Vstajenje Gospodovo«. Naš čolnič se je zibal nemirno na neizmernih valovih, udarjajočih ob skalnate stene, mi smo sanjali o pomladi in solncu, o lepoti naše zemlje, našega morja. Sanjali smo na »Dantejevi skali« o Danteju, ki se je po ustnem izročilu tu opajal s krasoto naše zemlje, dal poleta svojim mislim in čustvovanju, na naših tleh obogatil italijansko literaturo z nesmrtnimi verzi in že tedaj vzbudil pri svojih rojakih pohlep po naši zemlji. Ej, ti morje, naše morje, in naš Timav v svojimi pravljičnimi deveterimi, sedmerimi in celo dvanajsterimi izlivi in vrelci. Ob tebi so se stekale žile zgodovinskega in prazgodovinskega življenja. Ti, Devin, si bil ključ in vrata, kjer 80 stopali najra/.. ličnejši narodi v stik z ljudstvom, bivajo-čim na naši zemlji. Ob tvojih bregovih so križarili stari Veneti. Drzni Argonavti pod svojim vodnikom Jazonom so prispeli iz Črnega morja po Donavi, Savi, Ljubljanici in potem čez kraške grebene v Adrijo pri Devinu ob Timavu. In stari Antenor, junak iz Troje, je iskal zavetja na bregovih ob izlivu Timava. Komu niso znani verzi Dantejevega vodnika in mojstra, nesmrtnej-a Vergila: »Atenor potnik-----_ fontem superare Timavi — Unde per ora novem, vasto cum murmure montis — U mare proruptum et pelago premit arva so-nanti. (Aeneida I. 244.) In geograf Strabo poroča o dveh svetih logih, posvečenih argivijski Junoni in aetolijski Junoni, katere je najbrže Argonavt Jazon postavil ob izviru Timava, in sicer na mestu, kjer se sedaj dviga mesto poganskih templjev starodavna cerkev Sv. Ivana, ki tvori velik in važen spomenik v zgodovini našega naroda. Tudi razni drugi rimski pesniki in pisatelji so pevali in pisali o Timavu in njegovi prekrasni okolici. Še v novejšem slovstvu je naš Jože Lovrenčič pripeljal v svojem »Trentarskem študentu« žejne sho-larje na kraški teran v devinski grad, o katerem poroča že Plinius, da slovi po dobrem vinu: »--castellum nobile vino Pucinum«. In devinski grad na strmi skali, orlovsko gnezdo nad morjem, spomenik težkih davnih dni, ko je bil še kmet brez pravice in je tlakoval gospodi. — Ko sc je kmet uprl, naskočil grad, a je moral zopet se pokoriti in tlačaniti, dokler mu ni prineslo leto pomladi narodov — 1848 — osvoboditve --- Ej, ti morje, morje, ti, naš Devin, ob naši obali, na naših tleh, pomnik slavnih in težkih dni, priča gromenja topov o laški pohlepnosti in nezvestobi, si li prerok lepših, jasnejših dni našega naroda? Že pred vojsko so te skušali dobiti v svoje kremplje naši zemlje lačni sosedi iz Italije, ki so potom svojih protiavstrijskih in protislovenskih društev in predvsem potom »Lege Nazionale« skušali potujčiti naše ljudstvo in že otrokom iztrgati iz srca materin jezik in materino čustvovanje. Toda stali smo na straži in kljubovali tujcem, braneč našo zemljo ped za pedjo. In dobro se stavba s kupolo in strešno svetlobo. V nji so nameščene slike zaveznih vladarjev, zaslužnih državnikov, pred vsem zmagovitih generalov te vojne iz vseh štirih držav. Ob tej galeriji se na obeh plateh razsegata prostorni dvorišči z onimi vojnimi trofejami, ki bi v zaprtih prostorih ne imele pravega učinka. Trije hodniki vodijo v trofejno lopo z razstavljenimi, krvavo priborjenimi trofejami. Lopa je priprosta, primerna resnosti razstavljenih predmetov. Dve manjši lopi sta namenjeni izključno trofejam zaveznih držav, takisto dvorišče med njima. Iz velike trofejne lope vodi pokrit hodnik v dvorano, ki je prirejena za razstavo opreme in naprav na bojiščih. Naslednja dvorana je namenjena pijonirstvu in utrdbam, sosednja vojnim stavbam in vojaško-zemljepisnemu zavodu. Vojni preskrbi sta določena dva paviljona, ki ju vežejo hodniki z ostalimi prostori, lublinska generalna uprava ima svojo lopo. Nemška vojna uprava je razstavno blago po večini žc poslala na Dunaj. Razvrsti sc v posebni lopi. Nemške trofeje so razdeljene v šest glavnih skupin: t. orožje in municija in sicer nemško ter uplenjeno francosko, angleško in belgijsko; 2, uplenjene strojnice; 3. uplenjeni t o > p o v i in municija, ter nemške krogle raz- ličnega kalibra; 4. uplenjeni m uniči j-s k i in drugi vozovi; 5. nemška in uplenjena vojaška obleka vseh orožnih vrst; 6. različni predmeti kakor francoski nožni trneki, metalci min, sovražna letala, jeklene čelade in branilni oklepi, metalci ročnih granat, oklepni avtovozovi itd. Bolgarske in turške trofeje so takisto že na potu. Poleg vojne uprave se udeleži v sijaj* ni meri razstave tudi naša vojna mornarica. Tudi ta se ne bode ozirala daleč nazaj na minulost, tega namena nima razstava v nobenem oddelku, temveč bode skusila^ da pokaže obiskovalcem, kolikor je na razstavi možno, pravilno sliko pomorščakom vega življenja v vojni ter vzbudi priznanje za požrtvovalno in občudovanja vredno delavnost njegovo. Mornariška razstava se razdeli poleg razstavnega oddelka še v pet skupin: 1. vojne ladje z modeli le-teh; 2. torpedi in mornariški topovi; 3. vrvarstv« in izdelki; 4. mornariška oprava in oprema pri častništvu in moštvu; 5. navtiško merilno orodje. V vsakem oddelku si bode ogledal obiskovalec razstave lahko natančno predmete in proučil njihovo rabo in potrebo. Da mornarica no horlp pozabila trofej, se razume; saj je slnva naše mornarice zbog njenih junaških činov znana in urU, t tpominjam še onega dijaškega izleta v De-vin, in vsak, kdor se ga je udeležil, se ga z veseljem še dobro spominja. Takrat je kaplanoval v Devinu še znani »kraški gromovnlk«. Prišli s.r.o tja, v mladostnem navdušenju, z,aložili ljudsko knjižnico in si obljubljali v svetem mladem navdušenju in idealih, da ne pustimo lačnemu Lahu niti koščka domače zemlje. To je bilo takrat, ko je bil naš »Mentor« gimnazijski katehet sam večno mladi č g. Ivan Rejec. Ej, morje, morje, ti, naše morje, nad teboj strmi devinski grad in kroge tebe naga slovenska zemlja, ki noče nikdar priti pod težki italijanski jarem, katerega občuti že naše bedno benečansko slovensko ljudstvo. In pred nami v dalji neprodirna morska gladina, vrata v Sredozemsko mor-|«, vrata v svet. Na levi straža Habsburža-nov, naš krasni Miramar in ko) pri njem oko Avstrije — naš Trst, po katerem ste-E&jo zastonj Lahi svoje grabežljive roke, Opirajo vanj zastonj svoje poželjive oči. A na desni lagune, Gradež, Benetke in okolica, odkoder grozi naši Avstriji, našemu tlovenskemu ljudstvu nevihta. Toda mogočna monarhija bo znala pregnati to ne^ vfhto, slovensko ljudstvo — branik Avstri-)« •— se bo vedelo ubraniti tujcu, usiljencu, ln ob našem morju pri Devinu in ob Adriji, na naših cvetočih poljanah, bo zavladal Seopet mir--- Sedaj divja še tu okrog gromenje to-p&v, topovska žrela sovražnika bruhajo na naše poljane in med naše sinove smrt |n opustošenje. Toda iz smrti mora vzkliti Ejenje, novo življenje. In kri naših juna-, branečih monarhijo in dom, ne sme zastonj. Včasih se mi zdi, ko poslušam to gromenje topov, to bobnenje naših velikanov ha zahodu in na jugozahodu kot en velik, Veličasten klic: Morje, morje! Avstrija, okleni se z vso dušo, z vso ljubeznijo že feedaj svojega morja ob Adriji! Avstrija, 'daj duška pravi in edini avstrijski misli, ičiti svoja ljudstva ob Adriji proti dednemu sovražniku monarhije in dinastije Habs-burg, besedolomnemu, pohlepnemu Lahu. Avstrija, tvoja moč, tvoja bodočnost je morje, in ob morju tvorimo Slovenci in Hr-,Vati temelje monarhije, in le, če so temelji fcdravi in močni, ne more tudi stavba razpasti. Avstrijci, Slovenci, mi hočemo juga, mi hočemo morja, morja! Inkakorklic Ksenofontovih junakov, naj od-jnevaklicvsrcuvsehpravihAv-ptrijcev, v srcu vseh Sloven- fev: »Državni in gospodarski nteres Avstrije — avstrijski, fospodarski in narodni interes • — morje! — Thalassa, thalassa-- morje, morje----—tov— Izpod Sv. Gore. Goriško, maja 1916. Bojna kronika. * *, maja 16. Ob štirih popoldne je. sovražnik pričel streljati. Tudi našo vas, ozir. dovozno cesto je topot. kakor že neštetokrat preje, vzel na muho. Ljudje so se poskrili po hišah, a 16 letni fantje, ki so prišli tako zgodaj na vrh . . . ., sedaj so oni fantje od fa-re, so glasneje nego kedaj preje, vriskali in pevali v krčmi: Jaz pa pojdem, pojdem, pojdem na Gorenjsko . . . Fantje, prezgo-'da ste začeli in zelo se bojim, da pojdete na — Peklensko . . . Zvečer, za dobo večerne molitve v cerkvi, je bilo tako tres-kanje in pokanje, da sem našel notri le eno Znana v sedanji vojni. Pravijo, da bodo po* leg posameznih opremnih delov razstrelje-nih sovražnih ladij razstavljeni tudi deli laških zrakoplovov Citta di Jesi«, »Citta 'di Ferrara«, oklopnice »Giuseppe Garibal-idi«, francoskih podmorskih čolnov »Curie« fa »Bernoulli itd. Razstavili bodo več le-lalskih bomb, v Trstu pobrano letalsko vrečo z oklici in še mnogo drugih predmetov. Zato ni dvoma, da bode zlasti mornariška razstava zanimiva med drugimi razvrstitvami. Vsaka vojna panoga in vsaka stroka, ki je v zvezi ž njo ali se nanaša nanjo, ima svoj oddelek. Vsem posameznim sekcijam so prideljene tudi vse pomožne panoge: saniteta, tren, orožarne in celo ujetništvo. Pozabili niso niti vojnega poročevalstva, a tudi ne vojne umetnosti in literature. Vsi prostori so, najsi ločeni, zvezani med seboj. Arhitektonika je primerna razstavljenim predmetom, a celotna in skupna, dočim je obilno drevje Cesarskega vrta omogočilo kar najprimernejo razporedbo skupinam. Seveda jc preskrbljeno na razstavi tudi za zabavo, kakor je to običaj na vseh razstavah, a najznamenitejše je vendar, kar se bode videlo poučnega. Saj bode delovala n. pr. vojna pekarna in vojna kuhinja, kazali bodo porabo sanitetnih psov itd. Sploh kaže vse, da bode razstava sijajna in velepomembna ter da ji ie že danes zagotovljen zlasti glede na pokroviteljstvo vojnega ministra in prvih državnih vojaških in civilnih dostojanstvenikov velik uspeh. žensko in eno Marijino hčerko pa nekaj vojakov, ki so prišli bogveodkod, da prej-mo ognjeni krst v strelnih okopih. Vojakom sem razdelil križke in svetinjice, moleki so že pošli , . in povabil sem jih, da z menoj molijo kratki križev pot, ki naklanja več popolnih odpustkov. Molil sem slovenski ono zanimivo molitvico, ki mi jo je bil dan poprej poslal Marijin sluga, g. organist v Pr. na Kr.: malo kronico preblažene device Marije! Celo kaj takega se more moliti pred postajami križevega pota, saj se tudi pri sv. maši dostikrat spominjamo naj-veselejših skrivnosti! Na trgu so pozneje pravili, da je bila cesta večkrat zadeta in oškropljena s človeško krvjo. A nam ln va-ščanom je Bog prizanesel. Bilo je prav ob uri počitka. — Nekdo potrka in takoj vstopi: narednik in še en vojak. Začne nemški, nadaljuje slovenski: prepokorno javim, da smo v mrtvašnico prinesli mrtveca! Kdo je umrl? Vojak-saper I. B. Bil je zadet od šrap-nelske krogle na Št. Peterski cesti. Kedaj je bilo to? Ob 5'55 popoldne. Pogledam na uro: 8*55! Spomnim se zdravniške teorije, da nagle smrti umrli zelo verjetno žive še 2 do 3 ure po nastopu zunanje fiziologične smrti in pomišljam, da li bi šel pomazilit ga s sv. oljem, ko mi pripomni vojak, da je po divizijskem času že deset minut čez tri ure. odkar je padel. Bilo je torej po mnenju moralistov prepozno in zato nisem šel . . . Priznam pa, da nisem bil utešen! Zato sem še pol ure pozneje brskal v moralki in tudi res iztak-nil v dostavku, da je med verjetnimi moralnimi tezami i ta: da žive take nagle smrti umrli še dve ali — plures horas — več ur! — Torej odspredaj pravi moralist: dve do tri ure, zadaj pa dve ali več ur! Med tem pomišljanjem in ohaljevanjem je pa bila že četrta ura izpolnjena in jaz — nisem šel! Zelo rad bi vedel, da li sem bi! dolžan iti, ali ne? Kdo me pouči? — * * * * *. maja 16. Danes je bilo nad vasjo pet sovražnih zrakoplovov in osem opazovalnih balonov smo opazili na goriškem obmostju. Vedeli smo, da take priprave ne naznanijo nič dobrega. Ozračje je bilo soparno, a domišljija je slikala in pridodala črnih barv, kakor težka mora nas je nekaj tlačilo. Ob dveh je pričel koncert. Moj gost je šel v klet. Jaz sem mu skozi omreženo lino malo ponagajal, da dobi hrabrostno svetinjo! Menil je: bolje prezgodaj nego pre-kasno . , , V tem oziru je imel prav in jaz sem se mogel takoj prepričati, da je v takih urah previdnost na mestu. Hotel sem odpraviti dnevno pošto, ko vdari tik pod za-padnim oknom moje pisarne v pritličju tako neznansko in s takim vriščem in piskom, da sem odskočil s stola kakor vržen od zmeti —, del glavo v pest — in se pritisnil čez pisalnik k sliki Pija X. v nemem in topo-onemoglem pričakovanju katastrofe! Samo pol metra višje —, pa bi jo bil iz-kupil! , . . Hvala Bogu in Mariji, bilo je pol metra pod oknom, kjer kaže zid globoko rano, in škrl na hodniku pred hišo je prebita a pročelje hiše oznanja na sedmih mestih, da je moj dom prejel ognjeni krst! Šel sem v vežo. Granate ln šrapneli so padali zelo gosto in prav blizu nad cesto. Ena je zadela v polno v prizidek mojega doma, v sobano za sviloprejke, ki je bila natlačeno polna raznega pohištva č. g. prednika in pa nekega gospoda, ki sedaj službuje v Belemgradu! Če sta zavarovala svoje hlago za slučaj take izredne poškodbe, jima iz srca čestitam! Tistega dne je šrapnelska krogla zadela zgledno in vzorno hišno teto Terezijo Pavlinovo, v. Ravni-čarko. Bog jo je sprejel v lepše življenje! Bratu-gospodarju je pred meseci umrla žena, štirje sinovi so v vojski, a doma je sam, okleščen hrast, a nezlomen in vdan v voljo božjo. Tih junak! — Danes smo pokopali zelo pridno in modro deklico Olgo černičevo, ki jo je po-mandral konj, splašivši se ob groznem šrapnelskem razstrelku. Zajedno smo imeli danes prvo vojaško poroko v fari v dobi italijanske vojske. Ženin: Dunaj čan, narednik-polkovni trobentač g. Pavel Walter; nevesta pa: Marija Blažica iz Št, P. Poročnega obreda se je udeležil sam g. polkovnik N, Bilo srečno! S krvavega Krasa. (Podnanoškl.) V strelskem jarku. Prelepi majevi dnevi na bojnem polju! Najlepši mesec v letu — tudi na bojišču te je človek vesel. Koliko laže prenaša vojak trude in napore, ko vidi naravo vso v življenju, cvetje mu duhti nasproti, ptički pojo vse bolj radostno, živo, žabe v mlaki pred strelskim jarkom imajo svatbo — regljaijo in kvakajo, da je joj. Nič jih ne straši gromenje težkih topov, in če kaka nedolžna kroglica prileti v mlako, kaj to ža- bam, še radujejo se, češ, zopet se je jedna utopila. Če pa je kaitera izmed žab ranjena, menda imajo že določeno sanitetno patruljo, ki je takoj na mestu nezgode z vsemi aparati in obvezami. Mislim, da te žabe, ki so v mlaki — ravno med našim in laškim strelskim jarkom — dosežejo v kratkem višjo stopinjo kulture. Dan na dan opazujejo, kako se odigrava krvava predstava moderne vojske. Posebno zvečer je to nekaj čarobnega. Ravno se je zvečerilo. V tej vojni paidli mizarčki pribijajo na jasni ažurni obok trepetajoče zvezdice. Jeden udari enkrat, drugi dvakrat, kakor je bil pač že pred vojsko vesten delavec. Eol rahlo odveže svoj meh — hladen veter potegne preko suhih izžetih kraških skal, cvetice in žuželke opravijo površno svojo večerno molitev in hajdi spat. V malem gozdičku v dolinici med obema strelnima jarkoma se oglasi sita kukavica. Kako je predrzna; na najvišje drevo se vsede ter začne svoje svetovnozanimive proizvode, kojih slednjega vsebina je: začetek »kuku«, konec »kuku«, a kar je med koncem in začetkom je »kuku«... Da poješ samo Italijanom, poslal bi ti par jeklenih zrn, a ker si nevtralna, bodi ti. Imam ravno službo. Strelni jarek devete stotnije mi je torej dostikrat premeriti. Stopam počasi, trdim korakom od enega stražnika do drugega, pogledam sedaj skozi to, sedaj skozi drugo strelno lino. Pa — hvala Bogu —• ni mi treba buditi, ni mi treba karati zvestih fantov — to so točni, natančni v svoji službi. Marsikateri od njih ima v roki molek, šteje po-malo njegove jagode ter gleda skozi strelno lino .,. ustreli... Sovražne krogle pa žvižgajo nad strelnim jarkom, ali pa preizkušajo ob njegovi močni steni zakon iz fizike— o neprodirnosti. Le redke najdejo pot do junaka. Pač tudi meni uhajajo misli proti glavi sivega Nanosa, na hribček, kjer stoji bela golobica med dvema mogočnima lipama, kjer stoji ob poti mala hišica, kjer so posejane velike in male hiše — tam sni-vajo v sladkem spanju moji dragi domači, sosedje, prijatelji... Le snivaj, draga vas domača, saj angel miru razprostira nad teboj svoja krila. Tako potekajo na bojišču noči miru, kadar pa se dvigne bojna vihra ... * * * Kakih 200 korakov za strelnim jarkom leži ob robu gozda priprosto vojaško pokopališče. Ni ograjeno, ni omejeno, le vrste lesenih križev ti kažejo ob mesečini, da počivajo tu mnogi, z njimi mnoge nade, Brdki mladeniči, katerim se je pomlad smejala iz obličja, osiveli možje, ki so že prestopili ničlo s predstoječo štirico, vsi so tu zedinjeni. Na sodni dan bo pa že moral priti božji hlapec, da jih povede iz pustega kraškega skalovja v dolino Josatat, sicer sami ne najdejo poti. Ravno kopljejo štirje vojaki prostorno jamo. Z železnimi drogovi dvigajo skale iz jame, koliko truda, preden je napravljen zadnji domek. Ti ubogi, preubogi Kras, še toliko zemlje nimaš, da bi mehko pošiljal junakom, kojih gorka kri škropi in barva tvoje staro, osivelo kamenje! Koliko jih pride v to jamo?I »Trije!« se glasi odgovor... Slovesen pogreb! Ni treba godbe, ki bi igrala mrtvaške koračnice, ni treha luči, ki bi brlela na grobu, — tu ob tem pogrebu je vse še boli svečano. Gromenje topov, pokanje pušK, hitro pikanje strojnih pušk, čarobne barve svetilnih raket itd. Pa se oglaša povrhu še kukavica v lesu, in harmonija je popolna, akordi majestozni .., junaški slovenski kural. K smrti vojnega kurata Jožefa Pintar-ja piše »Reichspost«: Z jugozapadne fronte prihaija žalostno poročilo, da je 11. t. m. zopet umrl na posledicah vojnih naporov junak v duhovski obleki rezervni vojni ku-rat Jožef Pinter, svetni duhovnik lavan-tinske škofije, uvrščen v neki domobranski pešpolk. Našli so ga v stanovanju mrtvega in smrt je nastopila hipno vsled srčne kapi. Pokojnik je do zadnjega dne izvrševal svojo službo in še dan pred svojo smrtjo je opravil šmarnice za svoje vojake. Samo njegova najbližja okolica je spoznala iz njegovega obraza, da so bili prestani napori močnejši kakor moč njegove volje in vneme za blagor vojakov. Začasa strašnih bojev na Doberdobski planoti se je moralo sanitetno osobje vsak teden izmenjati, samo on je ostal nad petdeset dni na pomoč-ni postaji, vsem zgled duhovskega poguma in dušnopastirske vneme. Ti razburljivi tedni in to neumorno delo sredi neprestane smrtne nevarnosti je njegovo srce in živce tako izčrpalo, da zadnji mesec pokoja ni mogel več na novo nadomestiti izrabljene življenjske moči. In tako je umrl kot žrtev svojega poklica za Boga, cesarja in domovino! Truplo pokojnikovo so 12. t. m. ob veliki udeležbi drugih vojnih duhovnikov, divizijonarja, polkovnega poveljnika in vseh častnikov in moštva njegovega polka slovesno blagoslovili, Koliko spoštovanja je užival vojni kurat Pinter pri svojih predpostavljenih, oričaio naslednje besede olkovnega povelja v spomin pokojniku, i so se razglasile vsem vojakom: »Vojaki! Težkim naporom vojnega leta, strašnim živčnim pretresom,'ki jih prinaša s seboj boj, je podleglo srce našega dragega dušnega pastirja, od vseh ljubljenega in spoštovanega vojnega kurata Jožefa Pinter. Od 1. februarja 1915 je vojni kurat Jožef Pinter pri polku. V dobrih in slabih časih nam je bil vsem neumoren, vnet dušni voditelj, zvest tovariš in prijatelj. Ne težave in napori ne nevarnosti ga niso mogle zadržati, da ne bi noč in dan, mnogokrat v najtežji življenjski nevarnosti, delil ranjenim in bolnim verske tolažbe in ne navduševal živih k novemu pogumu in neomah-ljivi vztrajnosti. Nepozabljena ostane v polku za vedno zvestoba do dolžnosti, s katero je vojni kurat Pinter tekom junaške borbe na Doberdobski visoki planoti tedne in tedne, vsako uro v smrtni nevarnosti, vstrajal v razstreljeni vasi, delil težko ranjenim zadnjo tolažbo in pokopaval mrtve junake. Deležen je bil za svoje odlično delovanje priznanja našega Najvišjega vojnega gospoda, ki mu je podelil vitežki križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca kakor tudi duhovski zaslužni križec na belordečem traku. Bogati upi padajo z njim v grob, V cvetu svoje življenjske moči je podlegel vojni kurat Pinter v najzvestejšem izpolnjevanju dolžnosti vojnim naporom. Domobranski polk mu ohrani neminljiv, zvest spomin. Tudi on je umrl junaške smrti za cesarja in domovino.« Elektrotehniko v gorski vojni. Vojni poročevalec G. Bittner piše iz poveljskega stana v Dolomitih: Desettisoči naših vojakov so preživeli to zimo na 2000—3000 m visokih gorskih postojankah. Že tekom lanskih pozimskih bojev v Karpatih je bilo splošno znano, koliko so ondi trpeli naši vojniki vsled mraza in snega, koliko jih je zmrznilo ali vsaj težko ozeblo. Zato je bila opravičena bojazen, da bo zahtevala visokogorska pozim-ska vojna proti Italiji še večjih žrtev. Ta bojazen se pa ne-le ni uresničila, marveč so dejstva nadkrilila vsako še tako optimistično pričakovanje. Ta uspeh se je pa seveda dosegel le zato, ker se je v najobsež* nejši meri poskrbelo vse potrebno za pre-zimovanje vojaštva na gorah. Merodajni vojaški činitelji v tem oziru niso poznali nobenih nepremagljivih ovir ter so se z vso energijo lotili del, ki bi se bila preje zdela nemogoča. Danes elektrika niti v svetovnih mestih še ne služi v vseh vsakdanjih potrebščinah gospodinjstva — — na dolomitskih grebenih se je pa vso zimo kuhalo in grelo z elektriko. V Dolomitih najdeš danes po dolinah in vrhovih vsakih par kilometrov električne naprave, Kjer je bilo mogoče, so se zgradile v območju tega poveljstva stalne električne naprave, razen tega ima skoraj vsaka večja postojanka prevozno električno postajo, sesto-ječo iz dinaimostroja in bencinovega motorja. Treba je bilo cele vrste novih konstrukcij v podrobnostih in iznajdb, da so se stroji prilagodili transportnim in terenskim težavam in posebnostim. Rešiti je bilo treba vedno nova vprašanja, ko so se morali spravljati stroji po globokem snegu na planinske grebene, kamor je prejšnje čase kvečjemu vodnik prinesel v nahrbtniku najpotrebnejše hrane. Motorji in dinaimi so se razstavili, naložili na vozove ali sani ali pa tudi na že preje zgrajene vspenjače in se sprarvili na postojanke. Vedno je šlo za to, da se poskrbi za one čete, ki so najbolj izpostavljene, ki se bore na najvišjih postojankah. Za transportiranje bencina so se konstruirale posebne manjše posode, ki jih po dve in dve nosijo tovorne živali; zadnji konec poti večkrat tudi tovorne ži' vali ne morejo več zmagati in potem ji--morajo nadomestiti nosilci. Ko so bile tako zmagane vse ovire, se je uvedla električna moč za vse »gospodinjske« potrebe v strelskih jarkih Dolomitskega skalovja. Vse postojanke tam gori so električno razsvetljene. Za kurjavo in kuhanje ni treba vlačiti na gole vrhove drvi. Tu ima vsako stanišče svojo lastno okroglo peč, ki se zveže z električno napeljavo. Peč je tako narejena, da! imajo menažne skodele ravno prav prostora na njej. Najženialnejše in najčlovekoljubnejše so pa le ogrejevalne naprave za bojne straže. Mož, ki stoji daleč zunaj, morda na kaki skalni škrbini, na vseh straneh obdan z debelim snegom, v mrazu 20 stopinj, ni varen pred zmrznenjem, če je še tako zavit v volnenino in kožuhe. K temu možu jc napeljana tanka žica in zvezana z majhno električno pečjo. Pečica je neprestano lepo topla, mož more na njej stati, sedeti ali si greti roke. Sedaj je bojna straža varna pred zmrznenjem. — Dalje v ozadju, na pomožnih postajah, sterilizirajo kirurgi svoje instrumente na električno kurjenih aparatih in imajo tako tudi vselej gorko vodo na razpolago. Vse to so boljša dela, ki so se odstopila električni sili. Še toliko bolj a mora seveda pomagati pri težkem delu. ovsodi, kjer je treba razstreljevati skale ■— in to je pri neštetih e"radniah cesta ir postojank neprestano treba —, goni elektrika strojne svedre, Slama je na teh krajih žc radi transportnih težav redka stvar, Smrečevina se kot stelja za konje ni izkazala, toliko bolje pa lesena volna, ki se veliko vporablja tudi v staniščih za moštvo. Lesa je kakor znano na Tirolskem dovolj, treba je bilo le spraviti v bližino postojank stroje za proizvajanje lesne volne; te stroje seveda tudi goni elektrika. Ravnotako obratuje z električno silo večji del vspenjač, ki so napeljane skoraj k vsem postojankam. Elektrika služi dalje reflektorjem, ki razsvetljujejo ospredje. Že ti površni migljaji nam povedo, ka^ ko ogromnega dela je zahtevala vojna samo v teh predelih. Vsekakor je bila večina teh del samo v vojni izpeljiva. Železni moraš, odpad vsakih pomislekov glede stroškov, kjer gre za človeška življenja, na drugi strani pa največja smelost, ki jo rodi vojna, in pa razpolaganje s človeškimi močmi, ki bi bile v miru nezmagljivo dra-gC) — vse to ustvarja dela, na katera bi v miru noben tehnik ne mislil. Tako je bilo treba spraviti meseca februarja preko 2300 m visokega prelaza na 2000 m visoko postojanko lokomobilo, katere .kotel je sam tehtal 22.000 kg. Najprej so se zgradili posebni vagoni, razširili predori, napravile sani. Potem pa nestvora v snegu že cedo ni bilo mogoče ganiti z mesta. Torej so vpregli pred sani največji razpoložljivi motorni voz. Pa še vedno ni šlo. Tedaj se je vpreglo še 250 mož in sedaj je šlo. Danes daje stroj tam gori tisočem bojevnikov luč, gorkoto, življenje. Tako vojna, ki je sama v veliki meri tehnično vprašanje, ustvarja in rešuje vsak dan nova tehnična vprašanja. Važne priprave. Prejšnji teden jc imel posvetovalni odbor vojnožitnega zavoda na Dunaju večdnevne seje. Govorilo se je o ureditvi prihodnja žetve in njene uporabe. Posvetovalni odbor je najprej konsta-tiral, da sc jc državno gospodarstvo z žitom potom vojnožitnega zavoda obneslo in zato naj ostane tudi za letos pri icm. 'i a način pa naj se razširi tudi na s.irk, graši-co in krompir. Pri tem naj bi se pravično gledalo na domače potrebe posestnikov. Odbor je predlagal, da naj se ustanovi E osebna centralna komisija za ljudsko pre-rano, ki bi bila vodila vse posle glede nabave in razdelitve živil in krmil in imela vrhovno vodstvo vseh za te namene ustanovljenih zavodov (raznih central itd.). V tej centrali naj bi bili razven državnih uradnikov tudi strokovnjaki praktičnega narodnega gospodarstva. Centrali naj bi stal ob strani poseben svet. Vlado se je naprosilo, naj skuša v sporazumu z ogrsko vlado doseči, da se vsa avstroogrska produkcija živil čim najbolj mogoče enako in enakomerno razdeli na obe državi. * * * V glavni seji je predsednik voinožit-nega zavoda sekcijski načelnik vitez Schou-ka poročal, da so študije za razdelitev koruze imele ugoden uspeh. Tako se bo dobilo boljšo moko in važno mast in se bo lahko ugodilo interesentom glede cene pri koruzni krmilni moki. Uvoz iz tujine je zadovoljiv. Načelnik žetvenega odseka grof La-riscli Moenich je poročal o uspehih zgoraj omenjenega posvetovanja. Posebno je poudarjal važnost nove centrale za preživljanje. Glavno vprašanje pri prihodnji žetvi tiči v tem, da temeljito rešimo vprašanje, kako naj se letina pospravi. Zato je potrebna natančna statistika, koliko se je posejalo in koliko naželo. V sporazumu z vojnožit-nim zavodom je posvetovalni odbor za to, da se določijo gotovi kontingenti in sicer po okrajih in občinah. Tudi organizacijo na spodnji stopinji je treba izpopolniti. Priporoča se, da vsako okrajno glavarstvo dobi lokalnega uradnika vojnožitnega zavoda. Vladni svetnik dr. Hotowetz je poročal o razdelitvi mlevskih izdelkov. Sprejet je bil njegov predolg: Za vsako občino naj se napravi načrt za preskrbo. Te načrte ima pregledali okrajni aprovizačni odbor, ki sestavi okrajni načrt. Deželna podružnica vojnožitnega zavoda pregleda ta načrt, ga primerja z načrti o spravljanju letine in tako dožene, ali in v koliko imajo posamezni okraji preveč ali premalo. Dunajska centrala sestavi deželne načrte in poskrbi takoj, da one dežele, ki pridelajo premalo, trajno in pravočasno iz drugih bogatejših dežel ali od uvoza dobijo dovolj žita ali moke. Po kronovinah pa ima za okraje s premajhno letino oskrbeli dotična filijalka. Vojnožitni zavod odkazuje živila okrajnim aprovizačnim uradom in li imajo po krajevni potrebi in pod nadzorstvom politične oblasti poskrbeti za nadaljno razdelitev. Posvetovalni odbor smatra za nujno potrebno, da okrajna glavarstva dobe posebne organe za zadeve ljudskega preživljanja. ki bi tudi nadzirali žetveno sta- tistiko, pospravljanje in mletev žita, razdelitev in porabo mlevskih izdelkov. Za industrije, ki rabijo žito, naj se z upoštevanjem izrednih razmer določi gotove kontigente. Za ječmen naj se pri dunajski centrali ustanovi poseben oddelek za ječmen. Glede ureditve porabe se je predlagalo in sklenilo: Dosedanji predpisi glede porabe žita, moke in mlevskih izdelkov naj ostanejo še v veljavi; posebno se ne sme množina za eno osebo prej izpremeniti, dokler ne dobimo natančnih statističnih podatkov o letošnji žetvi. Da bi se množina za one osebe, ki se same preskrbujejo, trajno zvišala, ni nujnega razloga, dokler se tudi obrtnim in industrijskim delavcem ne more dati večje množine. Samo za čas žetve, košnje, mlatve in jesenskega dela naj se množina zviša. Trajna ureditev porabe naj se za celo državo za vse prebivalstvo izvede po enakih načelih. Natančno je opisati, kdo se preskrbuje sam in njihovo porabo je treba strogo nadzorovati potom obveznih izkazil o moki ali na kak drug krajevno primeren način. Krmljenje za mletev pripravnega žita naj se strogo kaznuje. Osebam, ki se same preskrbujejo, pa s svojim postopanjem škodijo splošnemu načrtu preživljanja, naj se vzame pravica do samopreskrbe. Še zanaprej naj ostanejo najvišje cene in krušne karte. Bolj pa naj se skrbi za industrijsko delavstvo. Upošteva naj se pri teh krogih splošni aprovizačni položaj, pomanjkanje drugih važnih živil in krajevne razmere. Tudi v trgovini naj se določi najvišje cene za taka važna živila, ki se jih potom industrije dobi iz žita. Po posameznih kronovinah vodi vso preskrbo deželna vlada po navodilih osrednje vlade. Pristoinost okrajnih glavarstev in občin naj se omeji samo na izvršitev in nadzorovanje dežel-novladnih ukazov. Delo ob žetvi. Vlado se je pozvalo, naj z vsemi sredstvi poskrbi, da se žetev kmalu spravi. Naj se odpravi romanja in delo naj se tudi v nedeljah začne takoj po prvi sv. maši. lttliiaii Dele l' Prihodnji teden — 23. maja — poteče leto in dan, odkar nas je zahrbtno napadla 30letna zaveznica Pcalija. Bodalo, ki je bilo naperjeno proti nam, se jc pa izkazalo kot topo orožje, in ako vsa znamenja ne varajo, bo padel udarec, ki je bil namenjen nam, na Italijo. Že celo leto si prizadeva Cadorna, da bi stri našo mejno brambo in osvojil z orožjem vsaj ono ozemlje, ki je bilo Italiji obljubljeno v svoječasnih pogajanjih z Avstrijo. Zastonj! Vedno znova so se razbili navali italijanskih množic ob junaškem odporu naših vojakov, in od tedna do tedna, ocl meseca do meseca so se tolažili in zanašali kričavi Italijani na prihodnji napad. ki bo prav gotovo uspel. Sedaj je poteklo leto, in razočaranje v deželi je postalo brezmejno. — Pet velikih ofenziv, ki so se vodile s" skoro vsemi razpoložljivimi močmi, se jc zrušilo ob Soči; prizadevanja na koroški meji, pri Schluder-bachu, na Col di Lana, v Val Sugana, na visokih planotah Vielgereuth in Lafraun, v ozemlju Gardskega jezera in doline Lc-dro, kakor tudi prizadevanja v Judikarijah, da bi prodrli in osvojili prostor in trdnjavi Riva in Trident, oziroma da bi udrli v Dravsko dolino. — so se vsikdar brez upa izjalovila. Po razmeroma dolgotrajnem miru se jc sesedla v dneh od 13. do 15. marca zadnja soška ofenziva italijanske armade, kateri so neposredno sledili nc neznatni krajevni uspehi z naše strani v tolminskem in bovškem prostoru, na Rombonu in Mrzlem vrhu. Tudi v goriškem predmostju, pri Pevmi, na podgorski višini smo osvojili sovražne postojanke in jarke. Ti krajevni uspehi naših čet so pomnožili negotovost, ki se je bila čisto očividno polastila italijanskega vojnega vodstva po zrušitvi zadnje soške ofenzive. Zdelo se je, kakor bi se Cadorna v zadnjih tednih bal naše ofenzive in bi si ne bil na jasnem, s katere točke na dolgo raztegnjene fronte se bo sunek izvršil. Odtod pač tudi nemirno tipanje semintja in premikanje čet s soške na tirolsko fronto, pa zopet nazaj na soško fronto, nervozni napadi na Dobcr-dobski planoti, predvsem proti jugozapad-nemu robu te planote in vzhodno od Selc v drugi polovici aprila in v drugem tednu maja, predorni poizkusi pri Buchensteinu, na Col di Lana, v dolini Ledro in v ada-mellskem ozemlju. Napadi proti Col di Lana so imeli v toliko uspeh, da je prešel vrh gore, potem ko je bil razstreljen, po več nego tričetrtletni borbi v posest sovražnikov. Nadaljno prodiranje je bilo pa Italijanom žc na grebenski višinski točki iste gore v smeri proti Monte Siefu energično znbranjeno. V sosednjem ozemlju Suganske doline, kjer jc bil sovražnik sredi aprila istotako poizkušal prodreti naprej so bile s protinapadom vzete nWo- ve postojanke in je bil končno prisiljen, izprazniti svoje postojanke med Photom in Roncegnom. V dolini Ledro, kjer so se vršili v dneh od 5. do 13. aprila živahni boji, se jc posrečilo sovražniku vzeti lc nekaj jarkov ob Ponalski cesti južno Sperona in na južnem pobočju Rochette, dočim so bili njegovi napadi v adamellskem ozemlju ravno tako popolnoma odbiti kakor pri Bu-chensteinu. Dočim je nasprotnik na ta način otipaval našo fronto in poizkušal najti kako slabo točko, pa naše čete niso počivale. Razen brambe proti sovražnim napadom, ki je bila skoraj povsodi najsijajnejše izvedena, so prešle v zadnjih dneh k krajevnim protisunkom in dosegle uspehe, ki jih ni podcenjevati. 4. maja n. pr. je bil pregnan sovražnik po močnejši artiljerijski pripravi iz svojih postojank na Rombonu, 7. maja je bilo vzeto na severnem pobočju vrha Sv. Mihaela sovražno opirališče in 14. maja so bili naskokoma osvojeni tudi naprej potisnjeni sovražnikovi jarki zapad. od Sv. Martina. Vsi protinapadi proti tem osvojitvam so ostali brezuspešni. In sedaj poroča naš generalni štab nove uspehe na soški fronti, kjer je bila na Doberdobski planoti vzhodno od Tržiča naskokoma osvojena cela vrsta sovražnih jarkov, ujetih 155 sovražnikov in uplenjena 1 strojna puška, dalje pri Plaveh in Tolminu. Najvažnejše pa jc pač poročilo o sunku naših čet na južnem Tirolskem, ki se je izvršil po artiljerijski pripravi z neodoljivo silo v približno 30 km širokem prostoru proti sovražnim črtam in takoj v prvem navalu dovede! do osvojitve sovražnih postojank na armenterrskem hrbtu, južno od Suganske doline in južno od Rovreita. Do 2600 ujetnikov, 7 topov in 11 strojnih pušk jc padlo v roke našim četam kot prvi plen, plen, s kakoršnim sc niso mogli ponašati Italijani niti v največjih soških ofenzivah. Uspeh, ki sc je v zadnjih dneh še znatno zvišal, sega preko mej krajevnega pomena in 15. maj 1916 utegne postati za jugoza-padno fronto to, kar je bi'. 1. na; 1915 pri Godicah za rusko fronto. Naše čete so že na italijanskih tleli, dve močni italijanski oklopni utrdbi so zavzele pod vodstvom prestolonaslednika Karola Franca Jožefa prodirajoče avstrijske čete — onemogli Italijani pa ob Soči ne morejo naprej in že sc poslavljajo od njenih bistrili valov . . . 61 topov so zadnje dni vzeli naši Italijanom, pač dokaz, da umikanje Italijanov ni posebno redno, ampak precej podobno dogodkom za časa, ko jih je Me-nelik učil ponižnosti. »Radecki pa na konj sedi in roženkranc v rokah drži.« Tak njegov duh vodi avstrijske čete proti verolomnemu sovražniku. Vsa naša domovina moli v tem duhu, da testament, starega, avstrijskega vojskovodje postane trdno, živo dejstvo — da letos do praznika sv. Janeza Krst. 50 letnico bitke pri Kustozzi proslavi vsa Avstrija s tem, da laški sovrajj strt obleži pred njenimi nogami, mi Slovenci pa še posebej s tem, da kmalu praznujemo združenje z beneškimi Slovenci pod habsburškim orlom. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. maja. Uradno: Odmor ognja na primorski in koroški bojni črti je trajal splošno tudi včeraj. Naše čete so odbile danes zjutraj dva sovražna napada na postojanke, ki so jih pridobile nedavno vzhodno od Tržiča. Skupina naših pomorskih leta! je metala uspešno bombe na kolodvorske naprave San Giorgio di Nogaro in na sovražno postajo pomorskih letal blizu Gra-deža. Na južnotirolski bojni črti so pridobivali naši napadi neprestano na prostoru. Šest laških napadov smo odbili na grebenu Armcntera. Naše čete, ki so prodrle med dolinama Astach in Lain pod vodstvom Njegove cesarske in kralj. Visokosti pod maršala nadvojvode Karla Franc Jožefa so podile sovražnika na celi bojni črti in so se polastile danes zjutraj italijanskih oklopnih trdnjav Campo Molon in Toraro. Med dolinama Lain in Brand (Val-larsa) so dosegle naše čete severni rob gorovja Col Ssnto. V dolini Adiža so morali Italijani izprazniti kraja Marco in Mori. Število od začetka našega napada ujetih sovražnikov se je povišalo na nad 10 tisoč mož in 196 častnikov, plen na 51 strojnic in 61 topov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Utrdbi Campo Molon in Toraro ležita v Lesinskih alpali in sla zapirali pol v beneško ravan. XXX Laško uradno poročilo, 17. majnika. Med Tonalc in Judikarijo i topniški dvoboj. Po krepki pripravi s topovi je izvedel sovražnik v Val Lagarina (Adiža) pet ljutih napadov na naše postojanke na južni strmini Zugna Torta. So- vražnika smo odbili, njc'ove izgube v našem uničujočem ogn!u L. -ov in pehote so bile velikanske. Adiža jc odnesla veliko sovražnih mrličev. V odsekih med Val Terragnola in zgornjim Aslico je povzročil Ijuti osredotočeni ogenj s topovi vseh kalibrov, da smo še popravili našo bojno črto tako, da smo opustili nekaj prednjih postojank. V sektorju Asiago je poizkušal sovražnik ponoči na 16. t. m. nekaj napadov, vrgli smo ga z velikimi izgubami zanj; cel dan nato ni delovat. V Val Sugana je sovražnik ponoči na 16. t. m. in bodoče jutro ljuto napadal v odseku med glavno postojanko v Val Cuggio in Monte Coilloi sovražnika smo odbili. S protinapadom smo ujeli do 300 mož, med njimi nekaj častnikov. Na ostali bojni črti so tudi gromeli topovi in se je sporadično napadalo, vse napade smo vrgli z velikimi izgubami za sovražnika. Prepustil nam je približno 100 ujetnikov, in sicer v Val San Pellegrino, na zgornjem Butu, na Mrzlem, v tolminskem odseku, na južnih robeh sv. Mihaela, vzhodno od Selc in pri Tržiču. Sovražni letalci so metali bombe na Tesio, Ospedalet-to, Ontebelluno in na kolodvora Carma in Gemona. Nekaj žrtev, škode na blagu nobene. Skupina naših letal jc metala bombe na Belo in Koče težkih izsrub iu moral ic osta-l C. in kr. armadno poveljstvo je uredilo meseca oktobra 1915 pod Rožnikom v Ljubljani, v bližini meščanskega strelišča, zajčarno. Le-ta ima namen, izrejati živali posebno dobrih plemen, jih oddajati malim zajčarnam po deželi na Kranjskem, pospeševati zajčerejo in na ta način odpomoči pomanjkanju mesa. Zajčarna je moderno urejena, razpola-ga tačas z nad 10C0 zajci, od teh približno 470 plemenih živali (400 zajk in 70 zajcev). Ker ima vsaka zajka na leto povprečno 30 mladih, se more pod Rožnikom iz-rediti vsako leto približno 12.000 zajcev, kar odgovarja 48—50.000 kg mesa. Zastopana so najrazličnejša plemena, plemenita in navadna, kakor veliki srebrni, sivi srebrni, nemški veliki lisasti, veliki belgijski, železobelgijski in francoski ovni. V velikih, udobnih in skrajno snažnih prostorih vise zelo poučni plakati, ki dajejo z. najrazličnejšimi podatki o zajčereji dragocena pojasnila, kakor n. pr. da izvaža Francija na leto za 160 milijonov frankov zajcev, Belgija jc pa pred vojno samo na Angleško izvozila za 26 milijonov frankov zajcev na leto. Zajčje meso igra pri prehrani ljudstva na Francoskem, Belgijskem in Nemškem znatno vlogo. Ako jc pravilno napravljeno, je izborna slaščica — ne glede na njegovo visoko redilno vrednost. Pri nas utegne biti vzrok mrzenju tega mesa v glavnem to, da ga znajo le malokje pravilno pripraviti. Zajčje kožuhovine tudi ni podcenjevati, ker je gorka in trpežna in posebno sedaj, ko je razne vrste kožuhovina v ceni zelo poskočila, razmeroma poceni. Dobičkonosnost zajčereje leži po vseh teh pojasnilih jasno na dlani. Da postane ta poučna znamenitost dostopna tudi civilnemu prebivalstvu, je armadno poveljstvo dovolilo, da si more zajčarno od 21. maja t. 1. dalje ob nedeljah in praznikih v času od 2. do 7. ure popoldne proti vstopnini 20-vinar je v za osebo (v korist soškemu fondu za delonezmožne soške bojevnike) vsakdo ogledati. Kdor hoče kupiti plemenske ali klavne živali, si more ogledati zajčarno proti gori določeni vstopnini ob torkih, četrtkih in sobotah od 2. do 5. ure popoldne in si mlade živali osebno izbrati. Nadalje daje vsem interesentom drage volje vsakršno željeno pojasnilo o zajčereji vodja zajčarnc: stotnik-avditor dr. Štefan V o s z k a ob gori navedenih dneh v prostorih zajčarne same, drugače pa v hiši na Poljanski cesti št. 13, II. nadstropje, vrata 19. nevne novice« -f Zagotovimo si svojo gospodarsko finančno moč! Dunaj, 20. maja. (Kor. ur.) Opozarjajoč na slavne čine naših armad na jugu izvaja »Fremdcnblatt«: V tej vojski pridobljeno izpoznanje naše sile nalaga prebivalstvu neobhodno dolžnost, da se ne zadovolji le s samoposebi sijajnim uspehom IV. vojnega posojila, marveč, čc je to mogoče, tudi prekosi ta uspeh in če le mogoče prekosi tudi rekord III. vojnega posojila, da ustvari monarhiji postojanko, ki jo usposobi, da izide predvsem zmagovito iz sedanjega strašnega, požrtvovalnega boja in da si zagotovi v trenutku, ko se odloči vprašanje miru, svojo bodočnost z ozirom na svojo v svetovni vojski izkazano gospodarsko in finančno moč. -r Bodimo boiri in botrice zapuščenim otrokom slovenskih beguncev! Dne 1. junija se vrši v begunskem taboru v Brucku ob Litvi sv. birma. Mnogo otrok nima botrov in botric. Na našo tozadevno prošnjo so naravnost našemu uredništvu poslali, da se jih naznani za botre in botrice: Marija Noter 30 K, Ana Kokalj 30 K, Jerica Blaznik 20 K, trgovsko osobje tvrd-ke A. Zanki Sinovi 30 K, vsi v Ljubljani. Drugih stroškov razen tega, da nekaj daruje, nihče kdor bi prevzel botrinstvo ne bo imel. Ker je določeno, cla bodo vsi bir-mančki in prvocbhajančki v isti meri obdarovani, se nc zahteva od priglašenih botrov in boter kakih posebnih darov, pač pa se z ozirom na bolj izdatno skupno obdarovanje teh otrok iskreno prosi, da vsak, ki želi biti kakemu našemu goriškemu bc-gunčku boter ali botrica, daruje malo svo-tico, da se tako našim narodnim birmanč-kom ta dan bolj oslajša. Še nekaj dni imamo za to delo časa. Kako lepo bi bilo, ako bi posamezne slovenske župnije prevzele to botrinstvo. Pri šmarničnih pobožnosiih naj bi se ljudstvu primerno omenilo to stvar in naznenilo, da bo določenega dne prihodnji teden ali v nedeljo 23. t. m. cerkovnik s pušico pobiral v ta namen. Dotični znesek naj bi se poslal kot botrina žup-niie naravnost na naslov: H o c h w ii r d i -gen H e r r n D e c h a n t Ant. B e r 1 o t i m k. k. Barackenlager Bruck a/L. Morda se dobi poleg plemenitih posameznikov tudi nekaj slovenskih občin in slovenskih hranilnic ter gospodarskih društev, ki prevzamejo botrinstvo. Vsi darovi v ta namen naj se takoj pošljejo naravnost na zgoraj označeni naslov č. g. dekana Berlota. -f Ministri na Dunaju. Nagodbena pogajanja se nadaljujejo. Cesar je sprejel v daljši zasebni avdijenci grofa Tisza, katerega je prej obiskal skupni finančni minister Korber. — Tisza in hrvatski ban sta sc srečala v Zemunu. Na hrvatski pozdrav je Tisza obžaloval, da ne zna hrvatski in je odzdravil nemško. — Ogrska reforma srednjih šol in jugoslovanski jeziki, Sotrudnik »Az Esta< je vprašal ogrskega naučr.ega ministra, ali sc v ogrske trgovske šole res uvede kak balkanski jezik. Minister je odgovoril, da je že sedaj predpisano učenje štirih jezikov. Madžarščina, nemščina in francoščina so obvezne. Kdor sc hoče učiti bolgarski ali kak drug jugoslovanski jezik, se že danes lahko javi pri ravnateljstvu. V začetku bo Ogrska nastavljala tudi take učitelje balkanskih jezikov, ki še nimajo diplome o znanju teh jezikov. -- Imenovanje. Prečast. g. Frančišek Bernik, župnik v Domžalah, je bil ob priliki kanonjčne vizitacije imenovan kn. šk. c!uh. svetnikom. Velečastitemu gospodu, ki jc s svojim neumornim delom župnijo ustanovil in potem vsestransko prenovil, iskrene čestitke.! 4- Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: polkovnik nekega dragonskega polka Maks vitez Karnitschnigg, poročnik 27. pp. Josip Pitr in nadporočnik 79. pp. Karel Čada. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila: poročnik 7. polj. top. p. Evgen Papp in poročnik polj. havb. div. II 6 Val-ter Mravlag. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil poročnik želez, polka Stanko Dimnik. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik brzojavnega p. Josip Drbcljak, narednik brzojavnega p. Gregor Ukovec, tit. narednik garn. bolnice št. 7 Ivan Rutar, pri san. zavodu v Rablju, o^njtčar 36. polj. tor> p Maks PndmirSek in rač. podčastnik 27. pp. Karel Polesnig. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabro-rine svetinje sta dobila: četovodja 3. gor. t-,p. p. Krrel Javornik in lovec 1. polka tirolskih ces. lovcev Karel Stramlie. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik brz. polka Jazbec Adolf, in-fanterist 7. pp. Sporn Josip, lovec 8. lov. baona Ehrlich Vcncel, tren. vojak 3. tren-ske divizije Mermolja Viktor, dragonci 5. drag. p. Huber Franc, Kinzl Anton, |Wil-tuschnigg Franc in Geigl Franc. — Č. g. Jernej Stabuc umrl. Danes dopoldne smo prejeli: V Št. Lovrencu nad Mariborom je danes umrl I. gospod kaplan Jernej Stabuc. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 3. — Slovenski vojaki v Gradcu bodo imeli svoje duhovne vaje od 28. maja do 1. junija v frančiškanski cerkvi, ki stoji sredi mesta čisto blizu Kari Ludovikovega mostu za Glavnim trgom. Začetek v nedeljo, 28. maja, ob 8. uri zvečer. Vsak dan bo ob 8. uri zvečer govor in nato blagoslov z Najsvetejšim. V sredo, 31. maja, dobe vojaki po zaukazu kornega poveljstva po vseh vojašnicah že ob 4. uri popoldne prosto, da morejo takoj pohiteti v imenovano frančiškansko cerkev, kjer bo za spo-vedovanje vojakov pripravljenih več slovenskih spovednikov. Drugo jutro, na praznik Gospodovega Vnebohoda, bo ob pol 7. uri sklepna pridiga, sv. maša in slovesno skupno sv. obhajilo. Do cerkve bodo imeli nekateri precej daleč, toda drugače se ni dalo urediti. Sicer se pa lahko vsak z električno železnico pripelje za 10 vinarjev prav do cerkve. Vse pridige bo imel velik prijatelj vojakov, g. dr. Alojzij Nastran, ki bo znal našim možem in mladeničem vliti veliko tolažbe in poguma v srce. Naj se torej te prepotrebne pobož-nosti in lepe slovesnosti prav vsi zelo pridno udeleže, tudi oni, ki bivajo v bolj oddaljenih vojašnicah, kakor v Andritzu, Bai-erndorfu, Eggenbergu in Gostingu. Naj vabi vsak tudi svoje tovariše k tej izredni in ginljivi slovesnosti, ki se doživi le enkrat daleč od ljube domačije! — Slavna županstva po Slovanskem prosi založništvo »D r u ž i n s k e Pratike«, da mu v najkrajšem času sporoče morebitne premembe pri letnih sejmih. Iver jc zadeva v korist občinam samim, je upanje, da se tej prošnji odzovejo vsa zadevna županstva. — Smrtna kosa. Umrl je v Zabreznici dne 19. t. m. po vsem okraju čislani in znani posestnik in gostilničar g. Jožef Zupan. Ta mož je oni »Vrbanovec«, ki je umel voziti s svojimi konji ob času stavbe Prešernove planinske koče na vrh Stola stavbeni^ les in druge potrebščine. Pogreb se vrši dne 21. t. m. ob 4'A uri popoldne. Blag mu spom in! — L1 mrl je v Ilandiji št, 25 g. Jos. Badalig, c. kr. fin. straže višjj komisar in kapiten, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono, zlate častne kolajne itd,. — Umrla je v dež. bolnici Lucija Kurent, 30 let stara žena posestnika Jožefa iz Gmajne št. 10, občina čmuče. Mož je pri vojakih. — Prepoved uporabe sladkorja za va-renje piva. Dunaj, 20. maja, (Kor. urad.) »Wiener Zeitung« objavlja odlok finančnega ministra sporazumno z notranjim in s trgovskim ministrom z 18. t. m., ki prepoveduje uporabo sladkorja za varenje piva. — Požar v Srednjih Gamelinih je uničil pod posestniku Jožefu Koželj. Škode jc do 3000 kron. Koželj jc zavarovan za 1400 kron. — Za šolskega nadzornika v Belgradu jc imenovr.n poročnik Stanko Majcen iz Maribora. — Toča je padala 14. t. m. med 8. in 10. uro zvečer na Planini v sodnem okraju Kozje na Spod. Štajerskem. Toča je napravila strašno škodo in je vse razbila. kranjska deželna posredovalnica za nabavo klavne živine. Pod tem naslovom se je ustanovil poseben urad, ki ima preskrbovali deželo s potrebno klavno živino. Urad jc nastanjen v Deželnem dvorcu. — Umrla je v Gradcu soproga g. dr. Linharta, gospa Simmona Linhart, roj. Recher, iz znane rodbine Recher-jeve. — Ogenj. V nedeljo dne 14. maja zjutraj ob 3. uri je začela v Radovičih pri Metliki goreti hiša Janeza Malešič, št. 13. Ker je bilo to še ponoči, se je ogenj kmalu razpasel in vnel še druga gospodarska poslopja v obližju. Pogorela je imenovanemu gospodarju, ki je zelo priden in skrben, hiša in vsa gospodarska poslopja. Le živino so mogli rešiti. Njegovemu sosedu M. Vajda je pogorela hiša. Kako bi bil nastal ogenj, se ne da dognati. Ubogi ljudje v tem času! — Tovarniška nesreča. Včeraj popoldne je v tovarni volnenih izdelkov v Zgor. flrušici zgrabil stroj za sušenje volne 52 let staro delavko Marijo Šušteršič tako nesrečno za levo roko, da ji jo je zlomil v zapestju. — Centralo za zelenjavo in sadje vpeljejo v Nemčiji. Dr. Jeršetove gmarnice: »Kraljica vojnih trum« so razprodane. Ker prihajajo vedno nova naročila na le le-i po šmarnice, je pripravljena Katoliška i Bukvama prirediti druo-o izdaio. če se oglasi najmanj še 1200 novih naročnikov. — Fotografije cestnih okrajnih načelnikov Kranjske se dobe pri deželnem vratarju (Deželni dvorec) v Ljubljani. Ljubljanske novice. lj Dobrim Ljubljančanom! 700 naših goriških begunskih otrok pristopi v par dneh v Brucku ob Litvi k sv. birmi. Nimajo dobrih botric in radodarnih botrov. Ali naj te sirote pozabimo mi, ki smo še ostali na svojih domovih? Kdor ima srce, bo nekaj dal, da bo sv, birma našim begunskim otrokom lep, solnčen dan ljube zavesti, da jih domovina ni pozabila, ampak da svojim hčerkam in sinovom hoče biti dobra botrica. Vsak, najmanjši dar v ta namen dobrodošel in se bo hvaležno izkazal, prosimo samo, naj se darovi v ta namen takoj pošljejo, ker bo sv. birma že v par dneh. Darovi v ta namen naj se pošiljajo na upravništvo »Slovenca«. — V ta namen sta izročila našemu upravništvu: g. Ivan Fras 4 K in Neimenovani 1 K. Posnemajte! lj Teden »Rdečega križa«. Za odkup znakov in cvetic so se doneski nabirali v Ljubljani po ulicah in javnih lokalih na pušice, ki so društvu »Rdečega križa« donesle zbirko 22.957 K 90 vin. Za tolik, zares sijajni uspeh gre zasluga in priznanje neumornemu in požrtvovalnemu ljubljanskemu ženstvu, ki je to akcijo vodilo in posebej še marljivim gospicam, ki so znake in cvetice z vnemo in vztrajnostjo razpro-dajale. Iskrena hvala vsem! lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bode imelo jutri, 21. t. m., ob sedmi uri sveto mašo na Rožniku. Sveta maša se bode darovala za člane, ki so v vojski ali vojni službi. lj Na Rakovniku. Povodom slovesnosti Marije Pomočnice na Rakovniku prihodnjo nedeljo, 28. maja, bo imel pontifikalno sveto mašo ob 10. uri knez in nadškof goriški dr. Frančišek B. Sede j. Popoldne ob 4. uri sc vrši procesija v dosego zmage in zaželjenega miru. lj Nesreča Ljubljančanke v Pod-brezju. G. N. R e g o r š c k iz Ljubljane se je peljala dne 16. t. m. iz Podbrezij v Podnart na kolodvor ob pol 7. uri zvečer. Konja sta na klancu padla — ker je voz preveč gnalo navzdol. Voznik je padel z voza; drug dan je umrl vsled notranje poškodbe. Gospa Regoršek je ranjena — vendar ne hudo; čuti bolečine v roki in nogi. Tudi voz in oba konja sta poškodovana. lj Nove draginjske doklade tobačnemu delavstvu. Izšel je odlok, po katerem dobi tobačno delavstvo draginjske doklade, katere se izplačajo od 1. januarja nazaj. Vse delavstvo se razdeli v tri vrste. V prvi vrsti so neoženjene, omožene ali ženske vdove, kakor tudi neoženjeni moški in vdovci, ki niso dolžni, da skrbe za otroke. Dra-ginjska doklada znaša na teden v tej vrsti 2 K 70 h. V drugo vrsto so uvrščeni oženjem moški delavci brez otrok in delovne osebe (ženske in moški, ne glede na to, če so neoženjeni, oženjeni ali vdoveli), ki so doseženi po postavi, da skrbe za enega ali za dva otroka. Tedenske draginjske doklade jim gre 3 K 80 h. V tretji razred so uvrščene vse delovne osebe (moški in ženske, ne glede na to, če so neoženjeni, oženjeni ali vdoveli), ki morajo skrbeti po postavi za več kakor dva otroka. Dobe na teden draginjsko doklado 4 K 60 h. Za draginjsko doklado tobačnega delavstva se je zelo zavzela naša krščanska organizacija tobačnega delavstva. Posebno toplo sta podpirala njen nastop naša državna poslanca dr. Krek in Gostinčar, za kar jim izraža tobačno delavstvo svojo hvaležnost. lj Nove vojne postelje. V izložbenem oknu tukajšnje tovarne za pohištvo J. Ma-thian, c. kr. dvorni založnik, je razstavljena nova vrsta zložljive vojne postelje. S svojo bistroumno sestavo prekaša ta postelja, kar se tiče enostavnosti, nizke cene in teže daleko vse dosedanje take postelje. Majhna teža 8 kg kakor tudi mali obseg v zloženem stanju izpreminjajo posteljo v ročno prtljago, ki jo je mogoče lagodno povsodi vzeti s seboj. Uporaba te skrajno praktične postelje more biti zelo mnogo-stranska, ker ne pride v poštev samo ondi, kjer je potrebna vojna ali zasilna postelja, marveč more, ako se pregrne s preprogo, nadomestiti vsako drago posteljo. — Obenem s posteljo je razstavljena nova no silnica iste konstrukcije, ki prekaša v enostavnosti, lahkoti in udobnosti vse dosedanje, Oba predmeta sta se sestavila pri navedeni tvrdki in stojita pod patentnim varstvom. lj Umrl je v ruskem ujetništvu na tifusu knjigovez Konrad Kopercz, vojak lovskega bataljona štev. 7. Pred vojsko jc služboval pri knjigoveškom mojstru g. Janežiču. Ij Umrli so v Ljubljani: Marija Petsche poscstnica, 80 let. — Pavla Kovač, kroja-čeva hči, 11 mesecev. — Josip Blatnik, pe- šec. — Ana Rutar, zasebnica, 67 let. Ana Kovač, hiralka, 40 let. Primorske novice. »Slovenska Straža« za naše begunce. Za birmance in birmanke naših beguncev v Brucku ob Litvi je »Slovenska Straža« poslala 300 lepo vezanih dr. Pečjakovih »Šolskih molitvenikov«. Dalje je v Bruck poslala za botrino 200 K. — V Brixlleg na Tirolskem pošlje »Slovenska Straža« te dni velik zaboj slovenskih knjig. Goriške slovenske srednje šole. »Češka korespondenca« poroča iz Olomuca: Naučno ministrstvo je že odobrilo, da se v Kromerižu odpre slovenska gimnazija, ki naj nadomesti goriško. S podporo mesta Kromeriž se pouk kmalu začne. Tam v kratkem odpro tudi slovensko šolo. V začetku vojne so Slovenci v Gorici imeli tri srednje šole, višjo gimnazijo in dve učiteljišči. Naučno ministrstvo je obljubilo da te zavode zopet odpre. Učteljišči prideta menda v Trst. . .. , . - _ ... S Krasa: Dne 15. t. m. je bil na dober dobski planoti pravi sodnji dan. Streljali so naši in Lahi iz vseh mogočih kalibrov tako močno in gosto, da se je cel Kras tresel. Drugi dan 16. t. m. zjutraj zgodaj pa je priplulo več laških aeroplanov čez Kras in so razsipali bombe na več mestih. Padale so po večini blizu vojaških bolnic in tako vznemirjale že tako trpeče ranjence. V Komen sam sta padli dve, ena v Obrihter-jev vrt, ki je ostala cela, druga je preluknjala še ne dokončano Kofolovo hišo in je v hlevu napol eksplodirala, ne da bi koga ranila. Mož ki je tačas čistil vola se je zadovoljen tresel celo dopoldne in se zahvaljeval Bogu, da je ostalo samo pri strahu. Ravno tako brezuspešno je padlo 6—7 bomb blizu pokopališča. — V Gorjanskem so bombe izkopavale trte v vinogradu in mrtve na domačem pokopališču. Na Voj-ščici so padle 4 brez kakega uspeha. Zrakoplovi so plavali počasi spremljani od oblačkov dima in šrapnelskih izstrelkov, kakor da bi se nič ne zmenili za nevarnost. Ko so se pa pojavili naši manjši črno-žolti zrakoplovi in ko so začele peti strojnice v zraku so hitro odleteli Lahi v blaženo deželo in naši seveda 7.a njimi. Umrl jc v Nabrežini posestnik, gostilničar in mesar Ignacij T a n c e. Tržaška »Edinost« pravi, »da ga ni na vseh treh šolah Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu niti enega razreda, v katerem bi ne bilo razobešeno sveto razpelo!« — Toliko v pojasnilo. Na druge izbruhe »Edinosti« pa ne reagiramo. Uredništvu »Slovenca« sc gre samo za stvar, zato nam takih izbruhov, kakršne bruha na svoj papir »Edinost«, ni treba. Ponovno ijrebiranje črnovojniških obvezancev rojstvenih letnikov 1866. do 1897. se vrši: Ža mesto Trst in njegovo področje v Trstu od 22. do 31. majnika, od 1. do 10. junija, od 13. do 21. junija in od 23. do 26. junija. Za sodna okraja Koper in Piran v Kopru od 28. do 30. junija, od 1. do 12. julija. Za sodna okraja Buje in Poreč, v Poreču od 14. do 23. julija. Za sodni okraj Motovun v Moto-vunu od 24. do 29. julija. Za politični okraj sežanski v Sežani od 22. do 26. maja. Za mesto Gorico in za politični okraj goriške okolice v Ajdovščini od 28. do 31. maja, od 1. do 10. junija, 13., 14. junija in v Vipavi dne 16., 17. in 18. junija. Za politični okraj tolminski v Cerknem od 10. do 21. julija. Za politični okraj Pula in mesto Rovinj v Puli od 22. do 31. majnika, od 1. do 5. junija. Za sodni okraj Lošinj in Mali Lošinj dne 13. in 14. junija. Ža sodni okraj Cres v Cresu dne 15. in 16. junija. Za sodni okraj labinjski v Labinju ocl 18. do 21. in od 23. do 25. junija. Za sodni okraj vološki v Voloskem od 27. do 30. junija in dne 1. julija. Za sodni okraj III. Podgrad v Podgradu dne 3. in 4. julija. Za sodni okraj pazinski v Pazinu od 6. do 20. julija. Ža sodni okraj buze-ški v Buzetu od 22. do 27. julija. — C kr. namestništvo. V ruskem ujetništvu so: France Smre-kar iz občine Kobarid, Martin Markič iz Deskle, Andrej Devetak iz Rubije, Ivan Fon iz župnije Kobarid, Franc Lovišček iz Ročinja, Henrik Furlan iz občine Devin, Franc Sosolič iz Kojskega, Franc France-škin iz Sel pri Tržiču, Franc Jare z Doberdoba, Nikolaj Roga iz Rubije. Tržaški socialisti in cestni železničarji. Ko je v Trstu zopet začel voziti tramvaj, je vodstvo uslužbencem vzelo nekatere priboljške iz mirnih časov (draginjsko doklado, plačilo za čezurno službo, prosti poldnevi). To je vzbudilo veliko nevoljo med uslužbenci, katero je posebno netil »Lavoratore«. Mislil je, da je sedaj prav ugodna prilika, da spravi v svoj tabor cestne železničarje, ki so se doslej upirali snubljenju socialistov. Iz Dunaja je prišel tajnik zveze transportnih uslužbencev, posredoval, pa nič dosegel. Za uslužbence pa se je zavzelo občinstvo. Začelo je hoditi peš. Uslužbencem so ugodili po veliki večini. Pa niti »rdečai centrala« niti tržaška »filiala« nočeta ničesar vedeti za ta poraz in zato »Lavoratore slavi cestnim železničarjem la ultimat: »Ali pristopite v socialno demokratično organizacijo, da boste vedno uživali mogočno podporo zveze transportnih uslužbencev, ali ostanite zunaj organizacije, prepuščeni s;sni sebi in brez upanja na njeno pomoč.« — Ultimat pove dvoje: -Lavoratore« misli, da se delavec drugje ne sme organizirati, kakor samo pri socialistih in drugič pove: »Mi pomagamo samo svojim pristašem, ne pa delavcem.« Naše družine v Italiji. Po enajstih mesecih se je oglasila svoji sestri Katarina Sivec v Šebreljah Kristina ivančič iz Selc, županstvo Libušnje. Piše: Ocl doma smo bili pregnani maja 1915 v Logje. En teden pred Božičem so nas preložili drugič; vozili smo se več dni in noči. Na potu smo bili precej dobro postrežem. V Florenci so nas na več krajev razločili. Tukaj v Mon-torio al Vormano sem jaz z Blažovo družino iz Smasti. Tu je tudi več družin »z Drežnice. Slovenskega duhovnika nimamo nobenega, kar je najhujše za nas. Za življenje nam dajo vsakih 14 dni v denarju. Moji starši, sestre in veliko družin iz Smasti in g. kurat z Libušnjega so šli od nas naprej še 24 ur z vlakom. Potovali so skozi Rim in mimo Vezuva in so sedaj tričetrt ure v hribu; tam jim dajejo kuhan živež. Tako smo vsi raztreseni po svetu. Pomagati si ne moremo drugače, kakor da drug za drugega molimo. Prosim Te, če Ti je mogoče poizvedeti za mojega soproga in Franca Ručna iz Smasti. Morda bo vedel kaj o njima naš stric v Gorici, ul. Pietro Zorutti št. 10, če je še tamkaj. Piši mu in potem mi takoj naznani. Že deset mesecev ne vemo nič zanju in to je grozna britkost za nas. — Kristina Ivančič, profuga, Mon-torio al Vormano, albergo alla posta Piaz-7.a 47, provincia Teramo, Italia. • : • .! ■ ' Ondi je nastanjenih nad 1600 slovenskih inter-nirancev; dušno pastirstvo vodi med njimi cerovski gospod duhovnik. Vsi otroci morajo hoditi v šolo, italijansko seveda. Razen Kanalcev so ondi še Brici, Gorenje-polci, 55 Ročinjcev, nekaj Furlanov in Ti-rolcev. Hranilnice m druge zadruge Včlanjene pri »Goriški Zvezi« v goriškem in sežanskem, okrajnem glavaistvu, naj pošljejo vsaj po enega zastopnika v Bornberg (Hranilnica in posojilnica), kjer se bo vršil prih. pontleljek 22. maja ob 10. uri zjutraj i?až«n razgcuer o skupnem nabavljanju živil, krmil in dragih kmetijskih potrebščin. Člani načelstva iu nadzorstvu »Goriške Zveze« so vsi dobrodošli! Dr. AKT. BBEGELJ, predsednik nadzor. C-. 2. Cesar uslišal otroško prošnjo. V samostanski šoli v Hebu se pripravljajo deklice na prvo sv. obhajilo. Neki mali pridni deklici, ki se posebno veseli na ta dan, ni dala pokoja ena želja: Da bi bil ob njenem prvem sv. obhajilu navzoč tudi oče. Toda kako to doseči? Oče je vojak in služi tam daleč nekje cesarju Čc bi mu cesar dovolil priti tisti dan? Prosila bo! In dete sede in piše cesarju pismo, v katerem lepo prosi, da bi smel oče za dan njenega prvega sv. obhajila priti domov — vsaj za ta dan. Pisma si pa vseeno ne upa kar tako oddati na pošto. Obrne se na svojo učiteljico. Leta jc ganjena in odpošlje otroško pismo tako, kakršno je bilo, na dvorno pisarno. In glei, kar ne zmore na tisoče in tisoče lepo sestavljenih prošenj, to je doseglo to okorno otroško pismo: Cesar je ukrenil, da clo-bi dekličin oče določeni dan dopust. _ Srečen Belgrad. V »Beogradskih Kovinah« se nahaja inserat Jenny Fajta-zek, v katerem pravi, da se dobi v njeni delikatesni trgovini vsak dan sveže pecivo, ržen kruh, male fine zemljičke, šolniki itd. vse po originalnih cenah. Zanimive številke. Nekateri ljudje se radi igrajo s številkami in izvajajo iz njih zaključke glede važnih dogodkov. Tako je sestavil nekdo naslednjo igro s številkami: Cesar Franc Jožef Cesar Viljem Rojstno leto Nastop vlade Starost . . Vladna doba . 1830 1859 • * . 1848 1888 i * 86 57 68 28 t 0 . 3832 3832 - • • . 1916 1916 tako-le: 1 + 6 = 7. 3 +8 + 3 + 2 = 16. Mir se torej sklene natančno 10. julija 1916. Goljufije pri raznih podporah. Pri reviziji vojnih podpor v Budimpešti so dognali, da je do 5000 rodbin dobivalo podpore, nc da bi bile v to upravičene. Meso za naročnike časnika. Pariški list »L'Ocuvre« je kupil debele bike, dal jih zaklati in prodal meso za lastno ceno svojim naročnikom. Listu je ostal dobiček od prodanih kož, zelo je mogel prodati meso za 12% izpod določene cene. Električna razsvetljava na skrajnem severu. Najsevernejše mesto v Evropi, ki ima električno razsvetljavo, je Hammerfest na Norveškem. V rečenem mestu, ki je znano po svoji meteorologični slanici, sveti v sleherni hijsi, v vsakem še revnejšem stanovanju električna luč in sicer v veliko dobroto za prebivalstvo, zakaj tam vlada od polovice listopada pa do polovice svečana večna noč, katero le zdaj pa zdaj severni sij razsvetli. Dinamo goni vodna sila male reke, ki vsled strmega padca nikdar ne zamrzne. Ocl polovice meseca maja pa do polovice julija jc pa celo električna luč nepotrebna, ker v omenjeni dobi vlada v onih širjavah večen dan in sveti solnce po dnevu in po noči. Budimpešta brez belega kruha. Magi-stat mesta Budimpešte naznanja prebivalstvu, da v mestu od 15. t, m, ne smejo peki peči niti predajati belega kruha. Turški učenci na mažarskih šolah. Iz-Budimpešte se poroča, da je prispelo tjakaj iz Carigrada 48 turških mladeničev, kateri vstopijo v razne mažarske šole. Nova kitajska zastava. Ob izpremem-bi. državnega režima na Kitajskem so uvedli tudi novo državno zastavo, ki združuje v sebi vse tr 1 Z u stave, ki jih je imela Kitajska v zadnjih petih letih. Na žoltem polju — žolto je bila barva mandžuške dinastije — je pet vodoravnih črt: rdeča, rmena, modra, bela in črna, t. j. republikanska zastava. Na sredi ima nova zastava veliko zvezdo — zastava revolucionarjev. Sestava različnih barv označuje posamezne politične struje, ki so sodelovale pri ustanovitvi sedanje Kitajske. Maksimalna mera za ženske obleke. Zveza nemških tovarnarjev za ženske obleke je določila na svojem zboru naslednje najvišje mere, ki se ne smejo prekoračiti: Za obleko z vršnicami 4% m, za paletoje 33/2 m, za kožuhovinaste paletoje 4 m, za kostumna krila 2')4 m, za dežne in prašne plašče 4 m, za bluze 1 m 80 cm, za jutranje obleke 4'^ m, za otroške paletoje 1 m 70 cm do 2 m 40 cm, za otroške obleke 1 m 35 cm, za dekliške obleke 2 m 20 cm do 3 m 60 cm, za 15 letna dekleta 5 111 25 cm. Težka železniška nesreča v Amerik'. V Rotterdam se poroča iz Pittsburga dne 17. maja: Na progi v Wi!kinsburg se je odtrgal od polnozasedenega vlaka zadnji voz, drl nazaj po progi in treščil na nekem ovinku preko 20 111 visokega navpičnega pobočja, Izmed 55 delavcev so jih izvlekli izpod razvalin 36 kot raztrgane in zmečkane mrliče, ostali so bili težko poškodo- Skupaj Polovica To menda pomeni, da bo konec vojne še letos. Pa s tem ljudje, ki imajo čas za take stvari, še niso bili zadovoljni, marveč so iz gornjih številk dognali celo dan, ko sc mir sklene. Tako - le so izračunali: Letnica 1916 se razdeli v dva dela, t. j. 19 in 16. Sedaj se sešteieio številke 19, 16 in 3832 vam. stranka sodnika Hughes, Ford je dosegel v Pensilvaniji presenetljivo število glasov, okrog 50.000, največ ocl ameriških Nemcev. Kongres v Wtsshingtonu zahteva pojasnila o varnosti ameriških državljanov na Irskem. Berlin, 19. maja. (Kor. ur.) Newyorški zastopnik Wolffovega urada poroča brez žice iz Washingtona: Senator Kern je vložil resolucijo, v kateri se državni tajnik pozivlje, da uvede preiskavo o dobrobiti in varnosti ameriških državljanov na Irskem in v krajih, prizadetih po revoluciji. Na predlog senatorja Stone se je resolucija odstopila odseku za zunanje stvari. Amerika odgovori ojstro Angliji. London, 20. maja. (Kor. ur.) »Morning-post« javlja iz Washingtona: Vmešavanje angleške vlade v poštno službo in cenzuro pisem je zelo razburilo in vznevoljilo; zadnja nemška nota duhov ni pomirila. Združene države odgovore ojstro in bodo zahtevale, naj se opusti sedanja navada. Ameriška javnost zahteva nastopa proti Angleška finančna moč. London, 16. maja. (Kor. ur.) Pri drugem branju proračuna jc državni zakladnik Mac Keima rekel o splošnem finančnem položaju; dr. vlcljub neprimernim oviram v prometu kaže silo naroda. Dohodki so se zvišali od 200 na 500 milijonov funtov. Glede trgovine po vojni ne more nihče reči, kakšne so meje možnih dogovorov. Glede pariškega posvetovanja jc rekel, da se angleški zastopniki ne bodo krčevito držali na kak nauk te ali one narodno gospodarske šole. V dveletni vojni je ljudstvo davčno breme razmeroma tako lahko nosilo, da bi tega zakladnik pred leti nc mogel verjeti. Z daljšo vojno naš finančni položaj ni slabejši ampak močnejši. Berlin, 19. maja. (Kor. ur.) Newyorški zastopnik \Voiffovega urada poroča: >-Eve-ning Post« javlja iz Washingtona: Zahteva po nastopu proti nepostavni blokadi ali-irancev vsak dan narašča. Jasno je, da se bliža trenutek, ko mora britansko poseganje "nasproti nevtralni trgovini pritirati do krize. Mnenje, katero je danes izrekel springfieldski »Republikan«, da more samo sklenitev ml. .1 preprečiti diplomatični konflikt z Anglijo, zastopa tu veliko število vplivnih oseb. V kongresu narašča razburjenje zaradi nedelavnosti vlade v blo-kadnem vprašanju. Popustljivost Nemčije v sporu zaradi podmorskih čolnov je boij nego kdaj prej potisnila v ospredje pozornost na razpravljanje z Anglijo. Žrtve zdravniškega pokiica. Iz Kra-kova se javlja: Tukajšnji listi poročajo, da je umrlo doslej na tifusu 15 zdravnikov, ki so se borili proti tej epidemiji v posameznih galiških okrajih. Umerila, Amerika in »Dubrovnik«. Curih, 18. maja. »Neue Zuricher Zei-tung« poročajo iz Haaga: Ameriški poslanik na Dunaju je menda dobil naročilo povprašati, ali je bila na torpediranem » Dubrovniku« tudi kaka ameriška žrtev, Nemčija svari nevtralce. Kolin, 19. maja. »Kolnische Ztg.« poroča iz Amsterdama: Reuter poroča iz \Vashingtona, da je nemški poslanik Lansingu sporočil svarilo, da je v veliki nevarnosti vsaka nevtralna ladja, ki bi jo nemški podvodnik poklical, pa bi sc gibala dalje v smeri proti podvodniku. V takem slučaju zadenejo posledice nevtralce. Ameriški protest proti angleški poštni vojni. Berlin, 19. maja. (Kor. ur.) Wolff brez žice iz New Yorka: Ameriška nota glede pošte odide prihodnji teden. Državni urad bo navajal več posameznih slučajev v dokaz, da je Anglija zaplenila preko 1 milijon ameriških kosov in da niti pri diplomatični pošti ni delala izjeme. Pred kratkim so se vršila neobvezna pogajanja, pa brez koristi, zato bo vlada svoje pritožbe bolj po-vdarila. Japonske ladje v Mehiki. Rotterdam, 18. maja. »Daily Tele-graph« poroča iz Veracruza: V luko Veracruz so priplule tri japonske vojne ladje, da prevzamejo varstvo Japoncev v Mehiki. Poraz Rooseveltov. Frankfurt ob M., 19. maja. »Frankfurter Zeitung« prinaša iz New Yorka: Rousc;-velt je podlegel pri primerni volitvi v Ver-montu in Pensilvaniji, kjer je dobila večino Mirovna stremljenja sv. očeta. Milan, 18. maja. »Stampa« poroča, da je sv. oče v posebni avdijenci sprejel španskega poslanika pri Vatikanu. Zdi se, da hoče sv. oče svoje mirovne načrte sedaj uresničiti posebno s pomočjo španskega kralja. Prav sedaj je razmerje med Vatikanom in španskim dvorom posebno intimno. Govori se o konferenci visokih nev-tralcev, ki se bo v doglednem času vršila vsled špansko-ameriškega prizadevanja. Bern, 18. maja. V spomin prve haaške konference je danes velika množica manifestirala za mir. Zvezni svet naj zahteva, da nevtralne države skličejo splošno konferenco držav (tretjo haaško konferenco), da se poravna sedanje teritorialne, gospodarske in mednarodnopravne spore. Vatikan in podvodniki. Budimpešta, 19. maja, »Az Est« poroča iz Rotterdama: V seji spodnje zbornice je Grey naznanil, da je angleški poslanik pri Vatikanu izjavil, da sv. oče z nobeno stranko ni začel razgovorov o možnosti miru, ampak je nastopil samo pri Nemčiji, da opusti podmorsko vojno. A d: Nove vojne postelje Sv, oče ni nastopil, da opusti Nemčija podvodno vojsko. Berlin, 20. maja. (Kor. urad.) »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« piše: Kakor poroča Reuter, je izjavil Grey v poslaniški zbornici, da je Vatikan Nemčijo poizkušal pregovoriti, naj opusti podvodno vojsko. Izjava Greya ne odgovarja dejstvom; papež je le, kakor čujemo na merodajnem mestu, izjavil, da je pripravljen med Nemčijo in Zdiuženimi državami posredovati v spornem vprašanju. Cesar se je zahvalil sv. očetu opozarjajoč na medtem že Ameriki odposlan odgovor za njegov dober namen. Wilsonov odgovor papežu. Berlin, 19. maja. (K. u.) Newyorški zastopnik Wolffovega urada poroča brez žice: »Associated Press« poroča iz Washingtona: Predsednik Wilson jo odgovoril na papeževo lastnoročno pismo. Oficijelni činitelji v Beli hiši so odklonili, da bi dali pojasnila o papeževem pismu ali Wilsonovem odgovoru. Kakor se sliši, je VVilson obvestil papeža, da si vneto prizadeva, da bi Združene države ne bile potegnjene v vojni vrtinec in da bo v to svrho storil vse, kar je v njegovi moči in kar je s pravicami Zedinjenih držav združljivega. Razna poročila. Ententa bi rada utrdila celo grško obrežje. Atene, 19. maja. »Hcstia« poroča, da je ententino vodstvo grško vlado vprašalo, kaj bi rekla, če ententa utrdi vse grško obrežje, češ da bi je tako varovala pred mornarico osrednjih držav. »Ilestia« pravi, da bo Grška predlog kratkomalo odklonila, Asquith se vrnil z Irske v London. London, (Kor. ur.) As.quith se je vrnil v London. Potrtim srcem naznanjam, da jo božji VseraogoCnosti dopadlo poklicati v sreCno večnost mojega dragega soproga Ml^iilčM" delovodjo o. kr. tobačna tovarne v pok- previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v t>3. letu starosti. Pogreb dragega mi rajnkega '•o bo vršil iz htše žalosti Rožna dolina St. 225 danes v soboto 20. maja ob (5. uri zvečer. Sv. maše sc bodo bralo v župni cerkvi na Viču. Ljubljenega soproga priporočam znancem iu prijateljem v toplo molitev. Vič, 20. maja 1918. MarJJa Reltar, soproga. Priden in pošten i \n n lil mwi so sprejme takoj ali pozneje pri A, Lcčnlk, urar, Borovlje, Koroško. mk § zanesljiva, dobra moč, želi vstopa v večjo inanufakturno trgovino v Ljubljani. Cenjene ponudbe so blagovolijo poslati upravi lista pod »Prodajalka« 1223. I. društvo ljubljanskih postreščkov je v svoji izredni odborovi seji dne 18. maja 1.1. enoglasno sklenilo, da se njega redni član Janez Marn, postre-šček štev. 1, po § 8 c društvenih pravil izključi iz društva. — . i i-, . n ... .. • • n X.'\V Sprejmem mmm m.ife MafisiakMi r^tas^ nalila 'ii)" k5 Ivan KosiSa mlinar, Ilovk. P. Kranj. vajena gospodinjstva, želi mesta h kakemu gospodu ali k boljši družini. Naslov povo upravništvo Slovenca pod št. 1230. Proda se prostovoljno m m W ■ n' ' ■'•Ftf t" ■ s 1*; ^ št. 82 v Mojstrani ' " ■ 7. ne: liko vrtom, zelo l)li?u cementne tovarne. Več so izve pri lastniku ^''atovau Stauovniku, istotam. 1240 Proda so z vrtom. — Naslov pove upmvništvo Slovenca po štev. 1243. Odda se lepa zračna Si ^D^ HS iHL brez oprave. — Poizve se pri upravn. „Slovenca" pod štev. 1244. Komenda na Reberci proda v svojem gozdu na Jezerskem 1200 mJ smrekovega iesa (stoječega). — Ponudbe naj se naslovijo takoj na pred-stojništvo komende na Reberci p. Mildavec na Koroškem, kjer je tudi mogoče pogledati v pogoje. prva češka splošna delniška družba za zavarovanje na življenje v PRAGI naznanja, da se je preselila njena tržaška podružnica zopet v TRST, ulica Geppa 15, kjer bo redno poslovala. Sprejme se vsaj deloma izvežbana v ekspedicijskem poslu. — A. ZANEL, finovi, Ljubljana, Res jeva cesta 1. Štev. 1141. Mestna hranilnica v Kranju je vsled sklepa upravnega odbora v seji dne t. maja 1916 znižala obrestno mero za vse hranilne vloge — počenši z dnem 1. julija 1916, in sicer od 41/2 % na W!o. Hranilne vloge se obrestujejo še nadalje polmesečno, obresti se pripisujejo h kapitalu polletno, to je dne 30. junija in dne 31. decembra vsakega leta; rentni davek plačuje hranilnica sama iz lastnega premoženja. 1237 o mestne talSnice ¥ dne 10. maja 1916. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je sklenila znižati obrestno mero za hranilne vloge od 1. julija 1916 dalje od 41/2°/o na dO, A 0l 14 !© kar se daje na znanje s pristavkom, da je vsakemu vlagatelju na voljo dano, dvigniti svoje vloge, ako ni s tem sklepom zadovoljen. V Ljubljani, dne 18. maja 1916. Ravnateljstvo Jraiilhilce Rmeškili oMSe ¥ LjiiMiani." V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom in prijateljem tožno vest, da je naša ljubljena, še-le osemuajstletna, hči, sestra, vnukinja in svakinja Leticija Mattiassi umrla v Gorici 14. maja, kot nedolžna žrtev sovražne granate. Gorica-Kranj. v maju 1916. Rodbine Mattiassi, Podržaj in Torossi. Mesto vsakega posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče in soprog, gospod posestnik in gostilničar v Zabreznici, vseletni podnačelnik požarne brambe na Breznici dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 60 letu boguvdan mirno zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 21. t. m. ob pol B uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Breznici. Priporoča se v molitev in drag spomin. V Zabrcznici, dne 1!». majn 1916 Žalujoči ostali. _N in razne priproste omare se prodajo. Dunajska cesta št. 15, II. nadstr. Kot m- učenka želi vstopiti v kako manufakturno ali špecerijsko trgovino 18 let stara, vešča slovenskega in nemškega jezika s primerno šolsko izobrazbo in dobro izvežbana v računstvu. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod F. P. na upravo lista. hiko Rhačič tovarnar Frida Rhačič, roj, 5chweiger pos. hči poročena Tržič, dns 15, maja 1916, -____JatfHft Št. 7740. Meseca junija 1916 sc bode vršilo v Mestnem domu vsak torek in petek popoldne ob 3. uri javno brezplačno cepljenje proti kozam. Za Spodnjo Šiško v pondeljek, dne 29. maja v občinski hiši; za Barje v sredo, dne 31. maja v barjanski šoli; za okraj Vodmat v soboto, dne 3. junija v mestni jubilejni ubožnici; vsakokrat ob 3. stari popoldne. Poživljajo se resno vsi stariši, kojih otroci še niso cepljeni, da prine« sejo te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroče se tudi spričevala o cepljenju, ki so pri sprejemu otrok v ljudsko šolo potrebna. Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glede nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da jc cepljenje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter uujno poživlja vse one, ki še morda niso bili nikoli cepljeni, in vse tiste, pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. maja 1916. g Pri naši poslounici kupljene srečke so zadele: & K 300.000 glavni dobitek: * št. 10202, izžreban dne 16. oktobra 1915., IV. lot. K 30.000 ......Št. 68.435, „ 10.000 ... št. 7.788. 130.169, „ 5.000 ....... 68.425, mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko število dobitkov po E 200. i si na floliitHih za K 977.280. — Prihodnje Žrebanje bo 99" 14. in 15. innija 1916. "m Izžrebalo se bode 2880 dobitkov v skupnem zneskn K 390.000. SreCke prodala 11 % v Ljubljani, kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Celjn, Celovcu, Trstu in Splitu. m BI ■ ■ m < za državo. boleznijo, ki si jo je nakopal na južnem bojišču Franc Pihler z Mestnega vrha pri Ptuju. — Granata je ubila na italijanskem bojišču vrlega mladeniča Janeza Rakun, p. d. Čremeški iz Rečice. Vojaški pozdravi. Slovenski fantje pošiljamo mnogo iskre- Uradni izkazi izgub. Iz Tržiča. Sijajen je bil uspeh tedna Rdečega križa. Odposlalo se je po odbitih stroških na pristojno mesto 2551 K O/ v. Prodanih je bilo v trgu 1900 Znakov l970 umetnih cvetlic in precej svežih. Za to se je izkupilo 858 K 68 v.; daril se ,e nabralo 648 K 15 v,; predstava nemške šole )e do- ................. , nesla 417 K 90 v., šolski koncert, prirejen ^ pozdravov svojim domačim in vsem od slovenske šole 309 K 40 v,; dar župlja- Slovencem in Slovenkam: Alojzij Petne, nov" trške občine in hranilnice v kaplamji Sodražica; Jožef Mele, Martinjak pri Cerk-130 1< Nanovo je pristopilo tukajšnji po- nicj. Alojzij Močnik, Sela pri Kamniku; družnici Rdečega križa 22 članov, tako da peter Jerala iz Žejan pri Kranju; Jakob šteje sedaj 175 članov. — Občina Sv. Ane Martelanc, Barkovlje pri Trstu; Miha Si-ie nabrala deloma po šolskih otrocih, de- m0nčič, Ilovica pri Ljubljani; Jožef Ven-loma po nabiralcih 121 K 58 v; v Dolini dramin, Št. Maver, Goriško. — Mnogo pose jc nabralo 40 K 50 v. Vsa župnija trzi- zdravov pošiljajo z bojišča vsem bralcem ška jc nabrala za Rdeči križ in mladinsko in prijateljem »Slovenca« ter dijakom slo-oskrbo znatno vsoto 2713 K 35 v. — Da venske trgovske šole v Ljubljani Ljubljan-je bi' uspeli tako sijajen, gre največ za- čan;. Cimperman Viktor, bivši knjigovez slug <*dč. učiteljicam ter šolskim vodstvom Katol. tiskarne; Slavko Pečnik, dijak slov. obeh šol, za kar se izreka omenjenim naj- trgovske šole; Franc Plestenjak; Ignacij toplejša zahvala podružnice Rdečega kri- oblak; Josip Arkar; A. Potočnik; J. Jen- ža, _Vojnega posojila jc podpisala hranil- ko — Vesele pozdrave pošiljajo vsem či- nica in posojilnica v kaplaniji za se in čla- tateljem »Slovenca«, posebno pa svojim 54.000 K, trška občina 29.100 K, občina starjšem, bratom in sestram: Ivan Uršič, ne S v Ane 4000 K. I Kobarid; Anton Lavrenčič, Logje; Ivan — V »Tednu Rdečega križa« se je na- Gregorčič, Drežnica; Miha Lagoj, Košana; bralo v šolskem okolišu Drenov grič-Lesno Miha Novak, Št. Jakob, Koroško. — Tisoč brdo 75 K 70 h; vsem blagim darovalcem: pozdravov vsem Slovencem in Slovenkam, Bog plačaj! — Šolsko vodstvo. _ _ posebno pa braniteljem naše domovine ob — Marijina družba v Dolenjivasi pri soški froti pošiljajo: Nagode Franc, Remic Ribnici je priredila predstavo, dve igri s jvaQ( Rupnik Jožef. — Od začetka vojne petjem in deklamacijami. Čisti dobiček smc> na fronti, pa še vedno čili in zdravi! 100 kron. Srčen pozdrav beli Ljubljani in »Slovenče- Na Igu. Pod vodstvom krajnega odbo- vim<< bralcem: Ivan Tome, narednik, moj-ra za teden »Rdečega križa« se je nabralo j ster v tobačni tovarni in hišni posestnik ra l<\ icutu ------ ■ _ v župniji Studenec-Ig 708 K. Nabirali so g. nadučitelj Robert Ziegler, kaplan Franc Golmajer. gdč. učiteljice Erna Jamšek, Iva Jamšek in Albina Rupnik in sicer prostovoljne darove in člane. Istih se je nabralo devet. Vsi so se pošteno trudili in hodili cel teden po vaseh od hiše do hiše, da so nabrali to lepo vsoto, ki dela čast ižanski zupnip. »Teden Rdečega križa« v St Zatičini. Prostovoljnih doneskov smo nabrali v naši fari nad 1800 K. Da je delo tako lepo uspelo, se moramo zahvaliti v prvi vrsti veleč. gg. duhovnikom in uči-teljstvu tukajšnje šole. Še posebej pa se moramo zahvaliti faranom; zakai niti ena hiša ni odrekla daru in marsikatere so darovale znatne vsote. »Teden Rdečega križa« v Lancovem pri Radovljici. Krajevni odbor pod načel-stvom g. Ivana Dernič, župana v Lancovem, je razvil vso svojo vplivno moč, da se je dosegel kljub majhni občini sijajen uspeh. Po predlogu načelnika in odbornikov gg. Franc Zupane, posestnik in trgovec na Lancovem, Ivan Stiherl, posestnik in trgovec v Kolnici, Ivan Šega, učitelj v Radovljici in Franc Zaje, c. kr. okr. gozdar na Lamcovem, vpisala se občina Lancovo, v Trnovem. — Rodoljubne pozdrave pošiljajo Slovenci v dunajski bolnišnici, ki vedno mislijo na domovino. Franc Svetek. — Podpisani topničarji pri težkih topovih pošiljamo vsem doma ostalim prisrčne pozdrave, posebno pa našim dekletom: Desetnik Edvard Ržebak z Dunaja; predmoj-■ ster Jožef Repenšek iz Nove Štifte na Šta-ir-j jerskem; predmojster Franc Antloga, Go- Vidu pri . . „_„jmnist(>r Anton Cotič. Rupa pri tovje; predmojster Anton Cotič, Rupa pri Komnu; topničarji: Andrej Mlakar, Lož pri Rakeku; Ivan Arčun, Renče, Primorsko; Ivan Sušjanc, Karojba, Itra; Pjoter Blada, Galicija; Marko Baluh, Šmartno pri Tuhinju; Josip Blatnik, Vransko; Ivan Bugl, Nemčija; Andrej Mlakar, Odlomki iz dnevnika. Velika nedelja. Deževalo je cel dan tako, da sem premišljeval: ali bi šel, ali ne? Navsezadnje mi vendar ni dalo ostati doma, in sklenil sem, da grem. Srce me je gnalo. Vsedel sem se na železnico in se odpeljal proti ..., od tam jo pa mahnil v goro. Naši vojaki so na gori v tako lepih krajih, da ^ .t,—— -_________________ Pride človeku želja: kar tu ostati. Moj gospodarji in vsi občinski svetovalci in od- Bog, če bi se dalo! borniki te občine kot udje Rdečega križa. Naše dražestne gospodične, učiteljica Apo-lonija Zupane, Ana Dernič, županova hčerka iz Lancovega, Marija Rozman, Hribe 1, Frančiška Koselj iz Spodnje Lipnice 30 in Kati Rogač iz Zg. Lipnice 24, hčere posestnikov, pa so s sodelovanjem g. učitelja Ivana Šega z vso vnemo za to blago stvar nabirale prostovoljne darove in prodajale znake in cvetlice. Le-tem se imamo poleg blagih darovateljev in kupovalcev zahvaliti za tako ugoden izid »Tedna Rdečega križa«. Denarnih darov se je nabralo 297 kron 78 vin., znakov se je prodalo za 80 kron, pridobilo se je 18 udov z letnim doneskom po K 4 in vplačali so 72 kron tako da je krajevni odbor na Lancovem nakazal vsoto 449 kron 78 vin,, kar je za borne prebivalce gotovo dokaz, da so navdušeni patrijoti. Saj so pa ne le gospodarji temveč tudi uslužbenci in še celo vojaki, ki so pri g. Francu Zupancu v Lancovem v delu nastanjeni izdatno darovali za kar jim naj bode izrečena še posebna hvala, — Teden Rdečega križa v Št. Petru na Krasu je prinesel 2282 K 10 vin. Članov po 2 K je nabranih 256. To je za Št. Peter re« lep uspeh. Slovenske žrtve za domovino. Na italijanskem bojišču je padel junaške smrti Lovrenc Tekavc, sin zidarskega mojstra Franceta Tekavc iz Rafolč. — Padel je na italijanskem bojišču Anton Dolenc, doma iz Babne-gore št. 24 pri Polhovem gradcu. — Padel je na italijanskem bojišču Andrej Skar iz Vel. Repne pri Trstu. Pokopan je pod Sv. Goro. — Padel je 26. marca L 1. junak-podlovec 8. polj. lov. bat. Franc Fortunat, doma iz Čiginja št. 26 pri Tolminu. Pokopan je na Koroškem. — Padel je na galiških poljanah 24 let stari mladenič Ivan Sosič iz Opčin št. 164 pri Trstu. — Umrl jc za ranami, ki jih jc dobil na gori Sv. Mihaela Jakob Majerič iz Juršinccv pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. — Od Sv. Duha-Ločc se poroča; Došla je iz daljne Rusije prežalostna vest, da je v bolnišnici v ruskem ujetništvu umrl za ranami Iva-JffiJL Marguč iz Kolačnega. — .Umrl je za Brez težave sem kmalu našel stanovanje dr. K., kateremu sem bil dolžan vrniti obisk. Peljal me je v obed-nico, kjer sem se pokrepčal, potem sva jo pa mahnila skozi vas in še naprej. Na mizi v obednici je ležal dnevni »Befel«. Prva točka je bila divizijonar-jeva pohvala; ta dan je namreč obiskal polk in pohvalil strumno zadržanje vojakov pri procesiji in paradi. Dr. K. mi je pripovedoval, kako lepo je bilo vse. Nad 3000 mož in fantov, polovica v cerkvi, polovica zunaj nje. Potem pa slovenske pesmi, velikonočne in druge. Kako je to božalo in mehčalo srca in povzdigovalo duh! Dr. K. ne more prehvaliti svojih vojakov. V njegovi hvali pa ni prav nič pretiravanja. Dobri in veseli so. Tako veseli, da se mora čuditi, kako more biti v sedanih časih infanterist tako vesel. In dobri so. Gospodova miza v cerkvi je vedno oblegana. Dr. K. dobiva semkaj 20 »Slovencev« in mnogo »Pozdravov iz domovine«. Zeli si pa knjig, ker je želja po čitanju velika. Danes na primer bi mu zelo prav prišlo nekaj pesmaric. Prišla sva k nadporočniku P., ki rezidira s kadetom L. v krasni vili, krog katere leži park, tako lep, v pomladanskem cvetju, da zopet in zopet vstaja v človeku želja: tu bi ostali! Tam smo razprostrli »šotore«. Gospod nadporočnik nam je prinesel »žganja«, šunko, jajca, slanino, namesto potice pa belega kruha in vina. Res nam je bilo dobro, in zato so šle misli v pogovoru, ki so se dotikale dogodkov tam gori in tam doli, kjer so bili dnevi med strašnimi najstrašnejši. Večer jc bil, ko smo se poslovili. Hotel sem obiskati še nekatere znance v vasi, potem jo mahniti domov. Toda obisk se jc tako zavlekel, da sem jo mahnil šele drugo jutro. Tam sredi vasi jc nekdo igral na harmoniko. P» JJaročajte »Slovenca" 1 Izgube 17. pešpolka. Ujeti. Kovačič Josip, 9. s., Št. Jernej; čast. sluga Koželj Josip, 3. nad. s., Št. Jurij pri Kranju; inf. Krajnik Valentin, 2, nad. s., Zminec; četovodja Kraker Ivan, 11. s., Dobliče; inf. Kramar Rudolf, 4. s„ Zgornji Tuhinj; poddes. Kramžar Franc, 4. s., Št. Janž; inf. Kranjc Franc, 1. nad. s., Bučka; rez. Krašna Franc, 1. s., Budanje (ranjen); inf. Križman Alojzij, Ljubljana; inf. Krže Vinko, 4. nad. s., Ljubljana; rez. Kuhel Franc, 3. nad. s., Dvor; poddes. Lovšin Josip, 7. s., Metlika; inf. Lenarčič Franc, 3. nad. s., Vrhnika; inf. Ličan Anton, 8. s., II. Bistrica; rez. Lončar Ivan, 2. maršstot., Zalog; inf. Lopatič Mihael, Cerklje; rez. Lovšin Dominik, 2. nad. s., Ribnica; inf. Lukek Josip, 3. s., Št. Rupert; četovodja Lukež Viljem, 1. s., Ljubljana; rez. Maren-čič Ivan, 1. nad. s., Brežice; inf. Marovič Mihael, 3. s., Pulj; des. Mauser Franc, 16. s., Novo mesto; inf. Marsar Jurij, 2. nad. s., Semič; inf. Medja Anton, 2. nad. s., Bohinjska Bistrica; inf. Medved Josip, 4. nad. s., Črnomelj; inf. Meglič Mihael, 4. nad. s., Kranj; inf. Megušar Tomaž, 2. nad. s., Selca (umrl 9. 11. 1915 v Italiji. Pokopan v Korminu); inf. Mesojednik Jakob, 2. nad. s., Šmarjeta; inf. Metelko Franc, 3. nad. s., Krško; inf. Midofar Alojzij, Novo mesto; inf. Miklavčič Ivan, Kranj; inf. Mlakar Ignacij, 4. nad. s., Železniki; inf. Mohar Ivan, 2. nad. s., Ljubljana (ranjen); inf. Mohar Ivan, 15. s., Kresnice; inf. Mohorič Fr., 2. nad. s., Selca; inf. Možina Franc, Vrhnika; rez. Mubi Franc, Sv. Ana (ranjen); stot. trobentač Noč Josip, Radovljica; pod-deset. Novak Ferdinand, 1. nad. s., Celje; inf. Novak Franc, 1. nad. s., Dvor; čast. sluga Novak Franc, 2. s., Trojane; inf. Novak Ivan, 4. nad. s., Ig; inf. Novak Josip, 1. nad. s., Kočevje; poddes. Novak Mihael, 12. s., Moste; deset. Oblak Anton, 2. s., Škofja Loka; stot. trobentač Oblak Franc, 2. s„ Kočevje; inf. Oblak Pavel, Kranj; inf. Oražem Franc, 10. s., Kočevje; inf. Osenk Franc, Kranj; inf. Osredkar Josip, 2. nad. s., Ljubljana; rez. Ostervuh Ivan, 1. nad. s., Celje; inf. Ostrež Valentin, 4. nad. s., Kresnice; poddes. Ovijač Franc, 1. s., Liub-ljana; rez. Ožina Jernej, 14. s., Kamnik; inf. Papež Josip, Ambrus; deset. Porenta Anton, Ljubljana; inf. Pavlič Anton, 13. s., Novo mesto; četovodja Pavlovčič Alojzij, 3. s., Borovnica; inf. Pečan Franc, 1. nad. g„ Polhovgradec; deset. Pent Josip, Podzemelj (ranjen); inf. Per Anton, 3. s., Kraš-nja; inf. Perko Josip, 1. nad. s., Šmihel-Stopiče; inf. Pernauer Franc, Litija; pod-deset. Peršl Josip, 4. nad. s., Čermošnjice; inf. Petek Alojzij, Kotredež; inf. Petek Anton, 3. nad. s., Trebeljevo; inf Peter-nel Alojzij, 13. s., Boh. Bela; inf. Peternel Valentin, 6. s., Radovljica; poddeset. Fe-trač Valentin, 13. s.( Železniki; inf. Fe-tschauer Andrej, 2. nad. s., Novo mesto; inf. Pfeifer Josip, 4. nad. s., Lesce; rez. Pi-lepič Anton, 4. nad. s., Kastav; inf. Pire Ivan, 1. nad. s., Krško (ranjen); »nf. Pire Lovrenc, 1. nad. s., Ljubljana; inf. Pisek Franc, 2. nad. s., Krškoi; inf. Pišek Josip, 4 nad. s., Litija (ranjen); rez. Petaros Luka, 4. nad. s., Dolina; poddes. Pleše Josip, 1. s., Kočevje; inf. Podbrežnik Franc 4. nad. s., Nevlje; inf. Poje Anton, 3. s., Kočevje; rez. Popek Anton, 5. s., Cerknica; inf. Popež Franc, Krško; inf. Potisek Fran, 10. s., Šmartno; inf. Potisek Franc, 12. s., Polšnik; inf. Poznik Ivan, 4. nad. s., Radovljica; inf. Požun Franc, 3. nad. s^ Krško; inf. Primožič Mihael, 3. nad. s., Tržič; inf. Pungaršič Andrej, 4. nad. s., Škocjan; inf. Radič Dominik, 5. s., Krško; inf. Radin Ivan, 2. nad. s., Poreč; inf. Rebec Franc, 3. nad. s., Povir; inf. Repar Anton, 3. nad. s., Toplice; inf. Repas Anton, 4. s., Polšnik; inf. Repinec Valentin, Boh. Bistrica; inf. Rožič Ivan, 4. nad. s., Kastav; inf. Rozman Ivan, 3. nad. s., Mošnje; rez. Rozman Ivan, 3. nad. s., Gorje; inf. Rudolf Josip, Obloke; inf. Rugeh Josip, 13. s., Št. Rupert; inf. Rupar Ivan, 14. s., Krško; deset. Rus Ivan, 6. s„ Kočevje; inf. Rus Josip, 6. s., Dob; inf. Ručman Ludvik, 1. nad. s., Litija; inf. Sadar Jurij, 11. s., Gaberje; inf. Selan Karel, 4. nad. s., Brezovica; rez. Serbšič Martin, 14. s., Sv. Križ; rez. Sever Anton, 4. nad. s., Litija; rez. Simčič Andrej, 3. maršstot., Belsko; inf. Skedel Martin, 4. nad. s., Novo mesto; inf. Skrajnar Alojzij, 7. s., Krško; inf. Sovinšek Mihael, Studenec; inf. Srok Ivan, 4. nad. s., Kastav; inf. Stamcar Ivan, 1. nad. s., Krško; inf. Stanovnik Ivan, 15. s„ Kranj; inf. Starin Ivan, 2. nad. s., Dob; rez. Štemberger Ivan, 2. nad. s., Jablanica; rez. Stern Ivan, 2. s., Predvor; inf. Strehar Matija, 3. nad. s., Peče; rez. Štucin Anton, 3. nad. s., Stara Loka; inf. Supan Klement, 1. maršstot., Kranj; inf. Zupančič Mak s,2. nad. s., Toplice; inf. Suša Franc, 4. nad. s., Kamnik; inf. Sušnik Franc, Ovsiše; rez. Susnik Fr., 4. nad. s., Novo mesto; inf. Svetličič Anton, 3. nad, s„ Dobrova; inf. Tanko Ignacij, Kočevje; inf. Tekavc Franc, 4. nad. s., Kočevje; inf. Tisovec Feliks, 2. maršstot., Prečna; inf. Tomazin Franc, 4. nad. s., Št. Rupert; inf. Tomle Josip, Slivnica; inf. Tomšič Josip, 11. s., Krško; desetnik Tri-Iftr Ivgn, 14. s,^Mavčiče.; inf. Trilar \ 4. nad. s., Stražišče; inf. Turk Franc, Kočevje; inf. Turk Mihael, Šmihel-Stopiče; inf. Urbančič Ivan, 10. s., Postojna; inf. Ur-šej Franc. 9. s,, Slovenjigradec; inf. Valen-tinčič Karol, 3. nad. s., Ljubljana; inf. Ve-ličevič Franc, 1. nad. s., Cerklje; inf. Vene Rudolf, 1. nad. s., Škocjan; trobentač Ver-bec Franc, 15. s., Preserje; inf. Veseli Josip, 8. s., Kočevje; poddes. Vidmar Franc, 7. s., Kamnik; inf. Vidmar Ivan, 4. nad, s,, Železniki; inf. Vidoš Matija, 5. nad. s., Dragatuš; rez. Višner Konrad, 7. s., Škofja Loka; rez. Vizjak Ivan, 2. nad. s., Oslica; inf. Volk Martin, 4. nad. s., Litija; inf. Vrabec Ferdinand, 3. nad. s., Ljubljana; inf. Vrabec Josip, 3. nad. s., Ljubljana; poddes. Vrečar Jakob, 1. s., Dobrunje; inf. Verlic Josip, 3. s., Kranj; vojak Vizantin Leopold, 9. s., Zagraj; inf. Zaje Josip, 1. nad. s., Litija; inf. Zakrajšek Anton, Videm; inf. Zakrajšek Josip, 3. nad. s., Ko* čevje; inf. Zala Josip, 4. nad. s., Borovnica; inf. Zamrl Gašper, 5. nad. s., Temenica; inf. Zupan Andrej, 4. nad. s., Begunje; rez. Zupan Franc, 1. nad. s., Bled; inf. Zupane Anton, 3. nad. s., Srednja vas; inf. Zupančič Anton, 1. nad. s., Grosuplje (umrl 11. avg. 1915 v Palmanovi v Italiji); inf. Zupančič Ignacij, 3. nad. s., Moravče; inf. Zupančič Jakob, Kolovrat; inf. Žvab Josip, 5. nad. s., Loka. Izgube 7. lovskega bataljona. Ujeti: Podlovec Brinovec Franc, 1. st., Polšnik; podlovec Čuš Josip, Polenčak; podlovec Enzinger Nikolaj, Judenburg; rez. Ilovar Josip, nad, st., Dev, Marija v Polju; lovec Intihar Andrej, 3. st. Rob; lovec Jamnik Valentin, nad. st., Žminec; lovec Jane Anton, nad. st., Krško; rez, Jenič Martin, nad. st., Stara Loka; trobentač Jevnikar Florjan, 4. st., Prapreče; častniški sluga Jurkovič Josip, štab, Banja-luka; lovec Kalin Franc, nad. st., Krško; lovec Kopitar Ivan, nad. st., Gameljne; lovec Kos Ivan, nad. st., Št. Rupert; lovec Kovačič Ivan, nad. st., Krško; lovec Ko-zinec Josip, 3. st,, Krško; trobentač Kra-šovec Tomaž, 1. st., Vrhnika; rez. Mago-rovič Anton, nad. st., Pazin; podlovec Meršol Vinko, 3. st., Lesce; lovec Mihič Josip, nad. st., Kočevje; lovec Mikolič Iv,, nad. st. Brusnice; lovec Moratti pl. Riidi-ger; lovec Osterman Alojzij, nad. st„ roj. 1895 (umrl 22. XI. 1915 v Italiji); lovec Pavlin Franc, 3. st., Kranj; lovec Pečnik Jakob, 1. st., okolica Celja; lovec Prestar Lovrenc, 2. st., Št. Jurij pri Kranju; lovec Resnik Ivan, Cerklje; lovec Riegler Ivan, nad, st.; podlovec Rotar Martin, nad. st., Črnuče; rez. Sajovic Franc, nad. st., Mot-nikj lovec Slama Ludovik, nad. st., Judenburg; lovec Smole Ivan, 1. st., Preserje; rez. Stritar Julij, nad. st., Ljubljana; lovec Šuštar Ivan, nad. st., Sorica; rez. Verbič Sebastijan, nad. st., Suhadole; lovec Za-plotnik Andrej, 2. st., Kranj, 1—11—1 c—11_rai_11_ra Podpisujte IV. vojno posojilo! mu um c nr □ [=1!=] a EZ3 Obisk pri generalu jollreju. »Lectures pour Tous« javlja: Mala, mirno ležeča vila, pred ograjo jo stražita dva vojaka nekega lovskega polka: več tednov biva že v njej general Joffre. Tisto jutro, ko smo ga obiskali, je prišel zgodaj v velik prostor v pritličju, kjer dela. Dopoldne se odpelje; ob pol 7, zjutraj sprejme prve obiske. Na ognjišču plapola za pisalno mizo ogenj. V sredi dvorane stoji velik biljard, na njem so razprostrti zemljevidi, drugi vise na steni; debele modre in rdeče črte značijo sovražna in zvezna pozorišča na obsežnem vojnem pozo-rišču. Na Joffrejevi pisalni mizi leži velik list papirja, na katerem so zabeležene francoske postojanke po zadnjih poročilih. Svinčnikov raznih barev leži vse polna okoli, a ne vidiš ne črnila in nc peres. Joffre namreč zelo nerad piše in le takrat kadar mora. Tudi telefona ne vidiš; Joffre ga namreč sovraži in nikdar sam ne telefonira. Pride načelnik generalnega štaba, general de Castelnau, spremljajo ga poveljniki skupin. Vse novice javljajo Joffreju glasno. Posluša navidezno raztreseno, a njegov kazalec sledi krajem in črtam zemljevida, ki se imenujejo. Vidi sc, da notranje dela. Ko izve Joffre, kar je važno in ko se pojasni vsaka važna točka, zapusti vilo in se odpelje z avtomobilom ,,. Baden pri Dunaju. Sefzdnvnika: dr. pl. Aufschnalter In cet. svet. dr. Podsanradsky. najbogatejši alkaliini (natron lltljev) klslec na Češkem. — Izborna dietetična namiina pijaJa. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika. iijjjm ■ 1. B n»i ■ 11 »m« M Stran 10. ^OVENT&^^Vla' 1916. St. 104. Kava že zmleta s sladkorjem in vsemi pri" mesi v kockah za '/21 kave. Ena taka kocka stane samo 24 vinarjev. 500 K plačam tistemu, kateri mora reži, da ni vredno. Navodilo za pripravljanje se glasi: 1 taka kocka se mora v 1/2 litru vode 5 minut kuhati, od ognja vzoti, 2 minuti pokrito pustiti in najboljša sladka kava je gotova. Po pošti pošiljam najmanj ^Okock to je 1 kg za 4-80 K. Ovoj se zaračuna po lastni ceni. Pošilja se po povzetju. Sprejmem pa naročeno blago tudi nazaj če kateremu ne ugaja, 100 kock znižana cena K 22 — Naročila sprejema in izvršuje razpošiljalniea Ivan Urek, Ljubljana 4. Mestni irg 13. PO! sina-vojaka Jožefa iz Kožbane-Brdce, o katerem že nad eno leto nišesar ne vem. Služila stil skupaj s Franc Blažičem iz Kožbaue-Brezovk na gališ! i fronti. Kdor kaj ve o teh dveh vojakih naj sporoči na naslov: ŠtoSan Gabrijelčič, Dol. Tri-buša 133, p. Slap ob Idriji. Fran Tercelj v Ajdovščini štev. 127 se priporoča slavnemu občinstvu za razna kleparska dela in popravila, posebno pa za popravo trtnih škropilnic. Sprejmeta se takoj JSl&I p ter zdrav in krepak poštenih in vglednih staršev, pri tvrdki Martin Piui Črnomelj, Belokranjsko. — Vsakovrstne 39 iielefla i« rdečega, Kakor tudi vsč hskto <*) ima v zalogi IVAN OGRIM, Laverca pri Ljubljani. 1155 priporoča gospodom trgovcem iii slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Damžale pri Ljubljani. Sprejmeta se takoj e V l Naslov se izve v posredovalnici NQVGTNY, Dunajska ccsta št. 14 Kupim rabljen, a še dobro ohranjen Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in dulius Elbert. na klavijaturo. Ponudbe z označbo cene na naslov: Pavel Perko, župnik, Oešnjice, p. Šmar-tiaj-Tuli ,1,11 nii»«i«wnrw»ai [gf Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je 1 i 1 proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Ljubljana :::: Dunajska cesta št 17. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstna izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo j 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.355 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ia edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeriki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. RUlMMltMM fle puščajte ofcnok samih, da se požari omejijo I Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje ln smrt, otroških dot, rentna ln Ijodska, nezgodna In jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914.............................K 173,490.838-— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem n3 dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOjdO zauarODanfe, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poStnlne prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12. v Ljiibljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. c«cžs Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice RNKL-SIHOUI tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev Resljeva cesta 1 LJUBLJANI Marijin trg 1 priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv, pristnega kranjskega firne$a, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseh drugih v to stroko spadajočlh predmetov. Ceniki na razpolago. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22>/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1914 2228 s 16.493 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,432.270 kron. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. L podpredsednik: 11. podpredsednik: Ivan SnšTnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Olani: Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jože! Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; Dr. Merhar Alojzij, gimn, veroučitelj vLjub-ljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani, B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profosor v Ljubljani; dr. Viljem Sclivveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnlk, prolesoi' bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblc, o. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplot- nik, katehet v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržlč, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rač. oficiial v Ljubljani: Ivan Mlnkar, profesor; v Ljubljani; AvgušUn Zaje, o. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani. i/C-1 m m cVj m ■M , ■ * .j m -T; M a« S st« I.V -V*, M r- •V« m m 3S|.> m Ustanovljeno v letu 1842. Brata Eberl Trgovina oljnatih barv, laka in firneža Crkoslikarija Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja I, Miklošičeva cesta Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154. | Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo. Firnež iz pristnega lanenega olja. mi y Oljnate barve, najboljše vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za sobne slikarje. Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. ■ Predmete in potrebščine za žgalno in briljantno __, ____________^ . slikanje. 1132 Delavnica za crkoslikarska, likarska in pleskarska dela Igriška "lica 6, Gradišče. Za rodbinsko in obrtno rabo najboljši in najpripravnejši so: Naslov za pisma: Josip Peteline Ljubljana. Sv. Petra nasip 7. hnc*a ..Gritzner" _ Šivalni Stroji — »Afrana" šivalo, vezejo, krpajo perilo in nogavice. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo, levo, blizu franč. mostu, tretja hiša. VINO naravno ima naprodaj v večji množini »Goriško vinarsko društvo« sedal v Prvačini in Kobdllju po zmerno nizkih cenah. 766 iiiMUfiuiiiuiniiiiHiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiininnimniiiii Najfinejše brivske aparate in rezila, britve, lase-strižnike Kupite najboljše in najcenejše pri A. Weissberg Dunaj II. Untere Donaustr. 23./S. oddelek IV. Ceniki in engros-liste trgovcem zast. Dopisuje se sloveu. Izborno so Je obneslo za vojake v vojski in •ploh II vsakega kot najboijte bol oblažajoče mazanje pri »rehialenjn, reumatizmn, gihtn, in Atenci, prsni, Tratni in bolesti v hrbtu Ur, Hiobtar-Ja Sldro-Linimcnt. capalci oompos. Nadomeatiio ca 8idro-Pain-Expeller. Steklenica kron. ~'80, 1 to, »—. Posebno visoko ceno imajo sedaj mešane črnile Im odpadkisuhna katere kupuje v vsaki možini V. Panholzer Pražakova ulica št. 4, Ljubljana. Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Riohter-ia lekarni .Pri ilatem levn*. Praga, I., Elizabetna cesta 5. Dnevno raipeiHJanJe. Pod ugodnimi pogoji je naprodaj v Rožni dolini 107 pri Ljubljani pr hiša -m z vrtom, gostilno in tratiko. Več se izve pri Aloj. Čehu, istotam. 9t>an Gnčar §)elen%*uzyova ulica 3 %aloya izgofopljenilj oblel^ cfrctvodc in dečfte. Oves Razpis. se nadomesti z me-lasnimi krmili ki jih razpošilja deželna centrala krmil v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, v vrečah po 50 kg. Cena je 35 — K za 100 kg. Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. AmVAVA \AAAAAAAA-W. Mizarstvo. AWVWVWW Pooolna spalna oprava 3a 2 osebi ugotovljena 13 iu-ali inozemskega oreha ali hrasia 3 marmorjem in ogledalom 350 h /vwvwvw\v VAAAAAMAAA. c J. Pogačnik Zaloga otroških vozičkov. Cene konkurenčne. ftlago solidno. V c. kr. terezljanski akademiji na Dunaju Je oddati Jakoba pl. Schellen-burga ustanovno mesto. Do tfega ustanovnega mesta imajo pravico sinovi kranjskega plemstva, ki so dopolnili osmo leto življenja, a ne prestopili dvanajstega, in ki so dovršili vsaj drugi razred ljudske šole z dobrim uspehom. Starši, oziroma zakoniti zastopnik uživalca te ustanove morajo za pre-izdatke (oprava) plačevati na leto 600, oziroma v pravniškem oddelku 800 h pavšala, razen tega še 200 K izrednega draginjskega prispevka za vsak tečaj, dokler bo trajala sedanja draginja, in plačila opravljati v četrtletnih obrokih pri blagajnici te akademije, Prošnje, opremljene s krstnim listom, z izkazom o cepljenju koz, zdravniškim izpričevalom javnega zdravstvenega organa o popolnoma čvrstem zdravju, potem z dokazilom o plemstvu, ako ni plemstvo obče znano, je vložiti najkasneje do 12. junija 1.1. pri kranjskem deželnem odboru. Kranjski deželni odbor v Ljubljani, dne 12. maja 1916. WWVW%VW\ V\MAAAAAAM/ Ljubljana, Marije Jerebe cesta t3-18. Uaraidinske toplice, mm o Žvepleno zdravilišče._ železniška, poštna, telefonska Nov zdraviliški hotel z elektr. in brzajavna postaja. razsvetjavo. staroznana radioaktivna žveplena kopelj 4 58° C priporočljiva za trganje, revmo, isehtas, L t. d. Pivno zdravljenje za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrih želodcu in črevesih. Električna masaža, blatne, — ogljcne kisline — ln solnčne kopeli. Odprto celo leto. Krasna okolica. Moderni komlort. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: Dr. J. Lochert. Prospekti zastonj. __ « l \ jgi'j"ir«_i' "'V 11 ffi ■ *i * * 1" ' | priporoča bogato zalogo dun. A. Mildner-jeva nasl. < modelov nakinčanih ln praznih p. BARBORIC : Ljubljana, Mestni trg 7. slamnikov cvetic, peres, i. t. d. ■ V žalnih klobukih vedno velika izbira. »tuchliLj-^uaschke liub liana Židovska ulica i*. 3 Dvorci trg 1. _____________ Najnižje cene. - Popravila hlfro in ceno. Popravila tolno in vestno.__ Žur.arja narolila na ijbiro j obratno ooito. Osebno izbrane novosti z 'Dunaja Priporoča: največjo i3bero klobukov 30 dame in deklica k<*k°r tudi bogato salo go falnih klobukov. Solidno blago. Prljnanb nizke cene. Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. Sološna prometna M C. kr. Teleion št. 41 Centrala na Dunaja. - Ustanovljena 1854. - 30 podrpznic, l¥Ssri|I?a Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vloj na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. - Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra-njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev iu posojila nanje. 15 Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar 31. decembra 1912 na knjižice in iubllana, prei J. L Mayer So. Petra cesta. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. - Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. - Promese za vsa žrebanja brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilno knjižico dne 30. aprila 1918 K 117,13.1819—, tekoči račun K 236,633-922-— Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne« Odgovorni ur«rtniU: Jožef Gostinčar. državni noslanec.