pnHntnn olaFmft » ilt, za inn/.t-iiiHlvo 1401 Hr lj rednišl »o |e » Kotnim |t»vi ul 6/l|l iHeluni >imliiiSlvu dnevna služba 2040 - nočna 2«Wt» in 20ЗД VENEC Cek. račun Ljub-luna it Itl.h^ti io 10.344 /a instTule; ni levo štv 7463. Zagreli itv 34.011. PrHtia-lJiitiai 24.74? Uprava. Kopitar-levu h. telefon _>W2 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziuiruj. гн/.еп poudelika io dneva po prazniku Amen — tako ie prav Nova stran bo nocoj položena v arhive našega življenja. Popisana je do konca in nihče več ne more na njej spremeniti. Kadar bomo pozneje enkrat v »branih urah hoteli izračunati, koliko trpljenja je stalo Odrešenika naše odrešenje, jo bomo potešili iz prahu spominov ler brali na njej zgodovino enega leta neSega življenja. Brali bomo na njej, kar sta zapsala božja Previdnost ш božja Ljubezen in kar je zapisovala nanj od dne do dne naša samovolja in naše samoljubje. Veliko svetlih dejanj je zapisanih, milosti, ki sitio jih sprejemali in katere je božja dobrota vsipavala na nas, da nas rešd. Veliko tudi veselih dogodkov, s katerimi smo si svoje življenje sledili. Toda mnogo je tudi bridkih izkustev. Nekateri izmed nas bodo našli več luči na njej, drugi več. sence. Toda niti eden se ne sme pohvaliti, da ne teče preko nje kakšna grenka solza. Mnogo nezvestobe, veliko otročarij, nečednih dejanj, grdih razvad, slabih želja. Vendar je vse prepleteno z žarki božje ljubezni, ka'ero pa vidi le nadnaravno oko. Preil nami leži nova pola nepopisana, deviško bela. Jutri bosta božja roka in naša zopet začeli pisati nadaljevanje zgodbo našega življenja in sicer vo podrobnosti od vsakega dne in vsake minute. Nihče ne ve, kaj bo na njej, če bo sploh izpisana do konca, ali pa če bo romala v arhive božje, prekinjena nekje na sredi, kakor nit, ki se pretrga. Kdo ve, koliko veselja bo popisanega na njej in koliko mesta bo zavzelo gorje in trpljenje. Le to vemo, da bo bežja ljubezen ostala neizpremenjena, da bo zopet vsipavala na nas iz obilice svojih milosti, im žal tudi to, da jih bo mnogo med nami in mi eami med njimi, ki bodo to ljubezen zavračali in ponavljali svoje nezvestobe. Konec leta, ko sedimo pred bilanco enega leolitične struje, ki so prevladovale za časa versajskega miru. Nemčija nikdar ne bo s silo iskala rešitve, ampak bo z mirnimi sredstvi poskušala popraviti, kar se da popraviti. »Kdor ima oči, ki vidijo, in ušesa, ki slišijo, ta ve, da je nevarnost na pohodu. Nemško ljudstvo, posebno oni del, ki je vedno lojalno zagovarjal spravljive tendence v nemški zunanji politiki, to je pred vsem katoliški centrum, še vedno upa, da bo inozemstvo tudi od svoje strani poskušalo razumeti upravičenost nemških teženj. Kadar Nemčija ne bo več upala, potem se bo začela kritična doba za Evropo. Mi smo spravljivi politiki ostali zvesti, in to navzlic vsem očitkom, ki so padali na nas od strani nacionalističnih prenapete-žev, zato ker smo si v svesti, da je samo takšna politika krščanska. Toda kaj, če bomo postali preslabi, če nas bodo drugi preglasovali, če se bo ugotovilo, da so se dosegle meje vzdržljivosti. Kaj če bi uklenjeni nemški Samson v svojem brezupu podrl nase in na vso Evropo palačo miru, ki se je s tako težavo postavila.< Pariz, 30. dec. Vsi pariški listi posvečajo dolge komentarje izjavam voditelja nemškega centruma tnsgr. Kaasa. ki jih je podal v uvodu k neki knjigi, ki je izšla v znložništvu centrumskega glasila >Gerntania<. »Temps* in >Journal des Debats« hočeta videti v besedah centrumskega državnika neprikrito grožnjo, da bo Nemčija prisiljena iskati drugih sredstev, če se ji ne bo ugodilo v gotovih vprašanjih, kakor je recimo revizija mirovnih pogodb glede nemške meje s Poljsko. »Tentps* zavrača vsako grožnjo, ki je v mednarodni politiki orožje slabega. List naglaša, da so bivši zavezniki pokazali toliko popustljivosti Nemčiji, da res ne obstoji ni kal; razlog več, da se pritožuje. Versajski mir je bil že tako okrnjen v dobrobit Nemčije, da je skoroda nesmiselno še govoriti o versajskem di-ktatu. Drugi listi pa naglašajo, da je centrum v resnici bil zagovornik sporazuma, iu da je našel razumevanja tudi med francoskim narodom. V prvi vrsti bi seveda bilo potrebno, da obrne prelat Kaas, tako piše »Le Petit Journal«, svojo pozornost na nacionalistično agitacijo, ker proti njej se predvsem obrača nezaupljivost inozemstva. Ce bodo zmerne struje v Nemčiji mogle ud uši ti nacionalistično gonjo, bodo storile veliko uslugo miru in francosko-nemškemu zbližanju. Dokler pa skoroda ena četrtina nemškega zbora vpije za revanšo, bo zelo težko zahtevati od inozemstva, da v tem divjem kriku sliši šepetanje pacifistov onstran Rena. Bolezen maršala Joffrea Bolnik se ie poslovil od svojih prijateljev - Sv. oče poslat blagoslov obnovo obveze na amputirani nogi prestal brez težkoč. O njegovem splošnem stanju seveda še vedno ni mogoče reči nič pomirljivega. Zdravniki ee čudijo, da je bolnikova odpornost tako velika kljub njegovim 79. letom. Parit, 30. decembra. AA. Stnnje maršala Joffra je neprestano kritično. Ministrski svet je pooblastil ministra vojske Barthouja, naj se informira o zdravstvenem stanju Joffra in sporoči bolniku izraze globokega spoštovanja celokupne vlade. Španski kralj Alfonz XIII. je poslal bolnemu mairšalu Joffru pozdravno brzojavko s toplimi željami, da bi okreval. Pari«, 30. decembra, kk. Maršal Joffre je svoje zdravnike zopet presenetil. Danes dopoldne ob 10 se je nenadoma zbudil iz težkega spanja in začel h slabotnim glasom govoriti s svojimi zdravniki. Pri tem je popolnoma mirno izjavil, da ne čuti blm,.» uvojega konca. Nato je zahteval jedi in pijače. S čvrsto roko je prijel za poln kozarec mleka in ga izpil v rednih požirkih. Izjavil je, da se čuti boljšega. da pa vendar nima nobenega upanja, da bi ostal še dalje pri življenju. S pariškim mestnim poveljnikom, generalom Gouraudom, se je potem več minut razgovarjal o skupnih spominih iz vojne v Timbuktu, katere sta se oba udeležila kot mlada častnika. Nato ga je obiskal vojni minister Barthou, katerega jc prijazno pozdravil in spregovoril z njim par beeed. Barthou je izjavil, da je bil bolnik nekoliko boljši in močnejši, da pa je seveda konec neizbežen. Zdravniško poročilo javlja danes popoldne, da je bolnik prejel nekoliko hrane in da je tudi Pariz, 30. dec. AA. Kardinal Pacelld je paslal apostolskemu nunciju v Parizu brzojavko sledeče vsebine: »Podelite maršalu Joffru posebni blagoslov sw. očeta, kii prosi zanj nebeške milosti. — Kardinal Pacelli. Duobus certantibus . . . Madjarska carinska vojna nam odpira češki trg Praga, 30. dec. ž. Rudi carinske vojne med češkoslovaško in Madjarsko Češkoslovaška sploh ne kupuje ničesar v Madjarski. Konzum-ne zadruge so sklenile sporazum z jugoslovanskimi gospodarskimi zadrugami glede kupovanja koruze, pšenice, vina. sadja, masti, slanine itd. v Jugosluviji. Družbu za nabavo živ-ljenskih potrebščin bo v duhu tega sporazuma nabavljala svoje potrebščine v Jugoslaviji. Vrednost teh bo vkratkem znašala nad 200 milj. dinarjev. Rudi toga se bodo znatno /.boljšali jugoslovansko češkoslovaški trgovinski oo- nošuji. Trgovinska pogodba, ki se tlo sedaj zuto ni sklenilo, ker Češkoslovaška ni hotelu upoštevati jugoslovanskih agrarnih izvoznih zahtev, bi se imela sedaj skleniti. Praga. 30. dec. ž. Kakor se jc zvedelo, se j bodo trgovinska pogajanja med Madjarsko in j Češkoslovaško takoj po novem letu nadaljevala. Madjarska je izrazila željo, da bi se pogajanja vršila v kakem nevtralnem mestu, ne v Budimpešti in ne v Prugi. Verjetno je, da se bodo vršila ali na Dunaju, ali pu v Švici. Demisife, upori in miroljubnost m v ••• v Turctjt D« vee v • » J IV qasRi cm? dervtseo Ankara, 30. dec. AA. Anatolska agencija de-inantira vest o tem, da namerava Oazi Kemal-paša odstopiti predsedništvo republike Fevzi-paši in da bo sam sestavil novo turško vlado. Ankara, 30. dec. AA. Vlada je predložila odboru za zunanje zadeve pogodbe o nevtralnosti, pomiritvi, arbitraži ter konvencijo o pomorski trgovini in pomorski protokol, ki so bili sklenjeni med Grčijo in Turčijo, da jih potrdi. Ankara, 30. dec. AA. Glavno središče reakci-jonarilega pokreta je bilo v Mcnemenu. Mnogo oseb je bilo prijetih, 40 poslancev je vložilo interpelacijo. Ankara, 30. dec. A A. Minister za notranje zadeve je zasliševal voditelje reakcijonarnega pokreta in odredil, naj aretirajo poveljnika orožništva. Generalni guverner je bil odstavljen. Proces proli rc-akcijonarjem bo v Ismiriju . Carigrad, 30. dec. kk. Uradna preiskava krvave revolte dervišev v Mcnetnenti pri Sinirni je pokazala, da je velik del tamkajšnjega prebivalstva podpiral fanatične derviše. Mladega učitelja Kublata, ki je nastopil proti fanatičnim dervišem so pobili na trgu pred vladnim poslopjem vpričo i-MiO ljudi, ki «o ploskali, ko je šejk Mehmcd •.*a-njenemu učitelju odrezal glavo. Poveljnik orožništva je gledal prizor z okna vojašnice, orožnike pa je zaklenil v vojašnico in prepovedal vsak na- stop proti množici. Orožniški poveljnik je bil zato aretiran. Neki drugi orožniški poveljnik pa je kljub prepovedi zapovedal streljati na fanatike in je s tem vzpostavil red. Vladni listi označujejo postopanje prebivalstva za zelo resen simptom in napovedujejo radikalne ukrepe proti reakcijonarnetnu postopanju fanatikov. Carigrad, 30. dec. kk. Grozoviti umor mladega učitelja Kublata po fanatičnih derviših je postal splošen predmet razgovorov v Carigradu in po vsej Turčiji. Med učitelji in šolsko mladino je to postopanje povzročilo ogorčene proteste. V Ankari je imela zveza turških učiteljev shod, na katerem so zahtevali, naj se mesto Menetnen v bodoče imenuje Kublat. Tri tisoč šolarjev se jc iz Smirne odpeljalo v Mencmen in slovesno priseglo na grobu Kublata maščevanje. Mladina iz Menemena je sklenila, da bo pomagala oblastem pri iskanju zločincev. Policija je že aretirala 15 oseb, ki so se udeležile umora Kublata in ki so ploskali ob divjaškem činu dervišev. Notranji minister jc osebno prevzel vodstvo preiskave o zločinu v Memenu. Mustala Kemal paša pa se je odločil, da radi velikega razburjenja ne bo nadaljeval potovanja po državi, ki ga je začel pred tremi tedni. Dunajska vremenska napoved.. Na vzhodnem robu Alp in v južnih Alpah nov sneg in nižja temperatura. Za poitaljančenje Jul, Krajine Rim, 30. t. m. Fašistični listi posvečajo veliko pozornost cesti, ki se bo zidala v dolžini 20 km med Postojno in Črnim vrhom nad Idrijo. S tem ho ustvarjena neprekinjena zveza med Trbižem in Reko, ki bo. vštevši omenjeno razdaljo med črnim vrhom in Postojno, znašala Vsega skupaj 215 km. C'esl« bo vezala Iteko—Ilirsko Bistrico—-Ternovo—Sv. Peter—Postojno—-Črni vrh—Idrijo—Tolmin — Kobarid—Bovec—Trbiž. Tu prvovrstna popolnu cestna zveza inta namen, da po industrializaciji ob njej ležečih krajev, po naseljevanju italijanskega prebivalstvu in povzriigi turizmu čimoreje |>o-italijunči vzhodno mejo Italije. Učiteljska stanarina po mestih in trgih Belgrad. 30. dec. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za prosveto po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolnitvah k zakonu o narodnih šolah. Zakon se glasi: § 25., odstavek 2., se spremeni in se glasi: V mestih in trgih (u varošinta i varošicama) morejo občine na mesto stanovanja dati učiteljem stanarino. Stanarina znaša v Belgradu in Zagrebu 400 Din za vsakega učitelja mesečno, v mestih preko 30.000 prebivalcev 300 Din, v mestih s 30.000 do 50.000 prebivalci 250 Din, v mestih z manj kot 30 tisoč prebivalcev 200 Din, v trgih (u varošicama) 150 Din. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko bo objavljen v »Službenih novimih«. Glasbena kriza Zagreb. 30. dec. ž. Na rednem občnem zboru zagrebške filharmonije se je razpravljalo o likvidaciji društev, ker so veliki deficiti koncertov ogro žili društveni obstoj. Vihar pustoši belgr. pristanišče Belgrad, 30. dec. 1. Od snoči vlada v Belgradu velik vihar, ki je prizadejal veliko škodo, zlasti v pristaniščih. Več ladij in vlačilcev, ki niso bile dobro zavarovane, je vihar odtrgal in jih vrgel na drugo obalo. Povzročena škoda je zelo velika. Ali so tudi kake človeške žrtve, ni znany. Ves promet na Savi in Donavi je ustavljen. 20 mili'onov za sušaško pristanišče Belgrntl. 30. dec. nt. Gradbeno ministrstvo je odobrilo 20 milj. dinarjev zu gradben« delo na Sušaku, ki bi se imela pričeti takoj po novem letu. Zgrudil se l>o nov pomol, novo pristanišče za blagovni promet, skladišče zu les in drugo. Na Grobiiiku bi sc razširilo letališče. — — — — Dne 31. decembra ob 8 zvečei v vseh dvoranah „Uniona" Silvestrov večer „Ljubljane" Nečuvena razsipnost v času največje bede Pojedina za t milijon dolarje v — Interpelacija v ameriškem parlamentu Mašliiiigtoii, 80. dec Medlem ko \ Ameriki najmanj tri milijone ljudi brez posla slnula, si je itovolil suvaui polrolejski inagnat D o h o t y nezaslišano razsipno-1. Njegova hfi Helena je le dni dosegi« starost 21 let, ko ameriški plutokrati svoje hčerke uvajajo v svet. Ob tej priliki je njen oče dal (.bed. kakršnega \merika še ni videla. Pmvabil jo 2000 oseb iz političnega, diplomatiScega iu uospo-darakega sveta, med katerimi je bilo tudi nekaj delavcev. To kosilo bo \Va.shinglou še dolgo pomnil po njegovi raz-fcoSnostt. VrSilo se je v najetih prostorih največjega hotela, zakar je Dohoty pkial 25.000 dolarjev. Vsak kuver je pa slal Гхк) dolarjev. Sest najboljših ameriških jazz-bandov je igralo drug za slrugim, na konca pa .je nastopila gledališka družba z bogato iuscenirano originalno komedijo. Razsvel-ljava pa ie bila lako bajna, kakor je ameriška družba do zdaj sploh še ni vid. la. Nalo je sledil niagnificeriien ples. med katerim bile zopet servfrsue najlzbranejše jedi. Srečni udeleženci so zapustili prostore šele naslednjega dne opoldan. Mis* Helena Delietv je lepa deklica uai-uiodernejšega obnašanja in se bavi puneboo z bar- PreporoditeSji •»л < st ' Rundt, moskovski dopisnik Vossischc Ztg ■ popisuje protiverski muzej, ki so ga pred kratkim oivorili v starinski stolnici. Pri vhodi, jc zapisano: Vstopnina 2(1 kopejk, toda večino obiskovalcev tvorijo skupinski prosvetni izleti pod vodstvom izurjenih agitatorjev. Demokritov. Oiordano Bru-nov, Buddhov kip in urugi bi malo povedali presitemu človeku -brez pojasnila Z ato se jc dopisnik zelo začudil, ko je zagledal sivolasega bradatega kmeta, ki je ogledoval muzej, ne da bi se pomešal med skupine obiskovalcev z voditelji. Seveda tc je Rundt zelo zanimal, katere vtise bo ta kmet odnesel? Zalibog ne obvlada ruščine iu je moral prositi svojega komunističnega spremljevalca, naj nagovori kmeta. A dobil je le kratko pojasnilo, da je prišel kmet v Moskvo po opravkih ter se zgolj slučajno zanimal za muzej, ko je šel mimo... Га odgovor Ruudtu seveda ni ničesar povedal. Sklenil je naprositi za pojasnilo muzejskega ravnatelja, nekega Letunova. Izkazalo se je, da ui tako lahko priti do ravnatelja: Rundt se je ponovno moral legitimirati, predno .je bil sprejet. Lctnnov je pričel Nemcu dokazovati, da irna muzej velik vpliv na preprosto ljudstvo. Navedel je kot primer nekega kmeta, ki je po ogledu zbirk takoj odložil svoj ovratni križec in zaklical: Zdaj j.a ne verujem več!: Rundt, ki se ui zadovoljil s tem dvomljivim zgledom, je Letmiova vprašal, ali se ne dogodijo tudi nasprotni slučaji? Zgovorni ravnatelj mu ie povedal sledečo zgodbo: Ali ste opazili v stekleni izložbi ostanke kosti sv. Scra-fima, zadnjega ruskega svetnika, ki ie nekoč carju Aleksandru I. (udeležencu Ljubljanskega kongresa) napovedal vojno z Napoleonom? Njegovi ostanki to se prej nahajali v slavnem sarovskem samostanu blizu Nižnjega Novgoroda, kamor je prihajalo brez števila romarjev. Storili smo konec temu čaščenju, kosti vzeli iz srebrne krste in neprikrite razstavili v muzeju. Neka stara žena zatrjuje, da jo je svetnik pred leti ozdravil težke bolezni, ki ji niso bili kos vsi zdravniki. Od tedaj je zaobljubila, da bo vsak inesec poromala v Sarov. Pa tudi zdaj, ko smo prenesli kosti v Moskvo, vsak mesec prihaja sem. čeprav ima daljšo pot. Pri vsakem obisku spusti na steklen pokrov skromno kitico cvetja in pusti nekoliko kopejk v vazi, ki stoji zraven. Ta povest je Nemca močno ganila, tako da končuje .voje pismo z besedami: »Kako ozkosrčni morajo biti hrezverniki, ki jili ne gane niti neomajna vera stare ženice: poroma dvanajstkrat letno in kam? — V protiverski muzej počastit oskrunjene ostanke svetnika! Toda brezbožniki so tako zadovoljni s svojim delovanjem, da bodo kmalu odkrili protiverski muzej tudi v Petrogradu. Nameščen bo v zgodovinskem 72 m visokem hramu sv. Izaka Dalmatinca (zgrajen 1819), pokrovitelja Petrove prestolice: na njegov dan je svoje-časno polo/il Peter Veliki temeljni kamen novega mesta. Znano jc, da so boljševiki v protiverski muzej iVprcmenili tudi slovečo cerkev sv. Vladimira v Kijevu. Ta cerkev je vsa poslikana s slikami Viktorja Mihajloviča Vasnecova, ki slovcjo kot najlepše religiozne ?like v vzhodnocerkvenem duhu in stilu sploh. Najčudovitejša je Bogorodica za velikim oltarjem, ki očara po svoji nežnosti, bogo-vtopljenosti in presunljivi lepoti najbolj zakrknjeno srce. Boljševiškega seveda nc, kajti, kakor vse druge slike, so ti brezbožniki oskrunili z bogokletnim napisom, rogajočim se devištvu, tudi to! Tz tega vsak količkaj kulturen človek razvidi, da fanatizem brezverstva ne pozna nobene ineje, boljševizem pa v tem oziru nima para v zgodovini. Zato se je zelo čuditi ljudem, ki v boljševizmu vidijo neke vrste preporodilno silo človeštva . Kako neki more preporoditi duha in srce pokret, ki ne laji samo vere in vsake morale, vsako idealno poj-movaujt sveta sploh, ampak to, kar jc tolikim ljudem toliko stoletij bilo in je še sveto, z besno podlostjo oskrunja? Cisto nerazumljivo je, zakaj se ti fanatiki rogaio na primer devištvu, askezi, svetniški ljubezni in požrtvovalnosti v službi bližnjega, zakaj jim je na poti na primer Scralim sarovski, ki jc ljudem samo dobro delal? Ali niso to vrednote, ki so največjega pozitivnega pomena /a moralni in socialni preporod človeške družbe? Ali bo obnovila svet Stalinova krvava diktatura, v kateri rabljeva roka nikoli ne počiva, ali brezmejna ljubezen po zgledu Kristusa, ki so jo oznanjali svetiii-ki. katerih spomin moskovski tirani tako oitečašča-jo? Ce bi ne bilo kulture, ki ji jc postavil v Rusiji temelje sveti Vladimir, bi sc bili boljševiki sami med seboj že davno do zadnjtga med seboj poklali ko divje živali. Kar jc šc v Rusiji heroizma, požrtvovalnosti In vnemo za dobro, ie vse ostanek мтјеш avtuiijobMiH v eksotičnih barvali. Po želj! hčerke je oče njenim najintimnejšim prijateljicam iu prijateljt'iii. i * j končani pojedini podarit vsaki en avtomobil, vsega skupaj 24. Celokupni sirotki I e pojedini' znašajo l milijon dolarjev (55 milijonov dinarjev). Rutam« se, da ie ameriška javnost nad to b azno raikošn siju »krajiio ogorčena. Senator N or- r i s jo objavil v listih članek, v katerem vehenientno mipaJa poLrplejakoga uuiguaU iu ameriško pluto- kracijo sploh. Kakšne moralne pojme — vzklika senator — mora iuieii ameriška plulokracija, ;»ko njen član v času, ko milijoni stradajo in se vsa Amerika nahaja v največji gospodarski krizi, za svoj želodec iu v uaslado vrhov politike in diplomacije lov svojih prijateljev iz. gospodarskih krogov zapravi v eni noči e.n milijon uolarjevV ln kaj si morejo mislili siromaki, ki nimajo niti najpotrebnejšega za golo življenje, in pa delavci, ki bi radi za--lužill vsaj za kruh. pa o^a ne morejo, ako vidijo, da obstojajo Iftdividttji, ki imajo toliko milijonov, da no vedo kam * njimi in iiti mečejo lakorokož w. cesto! Sejiaftor im tudi ljuto napada politike in parlamentarce, ki .so se tega lukulskega obeda udeležili, dokazujoč s tem tesno zvezo med političnimi kroei in plutokracijo. Senator kliče tem politikom v spomin Vaskj^iglona, Jeffersoua in Lin čolna, ki bi morala od sramote v grobu zardeli, če bi ve lela, kako daleč je prišla oil njih v ivajstrožji puritaneki preprostosti zasnovana demokracija! Ustanovitelji ameriške države in očetje ameriške ustave so izrekli in izvajali načelo, da i»c sme.io imeti eni preveč, ko imajo druai premalo ali nič. Senator opozarja le politike, kakiuu .strašno odgovornost s i nai,opijajo s takimi zgledi, ki morejo imeli samo tp posledico, da bodo osiromašene množice napolnjene s Se večjim srdom i>roii takim razmeram. Članek odličnega politika jo vzbudil prav tako volilu) pozornost, kakor jo veliko ogorčenje na.! škandaloznim bajikeiom v času, ko sin zopet dve veliki iu dozdaj solidni banki. A! ILug Trust Co v Filadelfiji iu Central Trusl Saving Co v Gary (Indijana) morali zapreti svoje prostore. Senator je vložil tozadevno tudi interpelacijo. Vužtm odredba glede dobav na račun reparacij Belgrad, 30. dec. AA. Povodom sklepanja in izvrševanja pogodb na tačun reparacij je posla! minister zn finance ministru za trgovino in industrijo pis.no ie-le vsebine: Podre'eni oddelek za državne dolgove ;n državni kredit, v katerega pristojnost spada izvrSe-vanie homolegncijc sklenjenih pogodb na račun reparacij, je ug lovil do zda,i večkrat, da državni uradi in ustanove pri naročilih na račun reparacij ne upoštevajo, če nemške tvrdke vodijo račune o tem, ali :e materijal, ki ga naroča'o, podvržen deloma direktnemu plačilu s strani kupcev. Ti uredi pridejo na zahtevo nemškega komisarn, s katero se zahteva pristanek za plačanjc gotovih delov iz lastnih sreds'ev, cesto v neugoden položaij, da radi nedostatka potrebnih sredstev ali odpovedo že podpisano po cdbo ali preloii o njihovo izvršitev, dokler si v proračuni^ nc oiigu-rajo dovoljno vsoto za poktilje odrejenih plačil. Talio se s tem ustvarja dolgo >n Često dopisovanje med nemškim komisar1 cm in' direkcijo in 'državne dolgove in državni kredit in dotičnimi uradi kakor tudi pogodbeno tvrdko. Ker poleg Lega v slučaju neizvršitvs sklen-icnc pogodbe iz zgornjih laziogov nemška tvidka doHi mo/;iO't protesta ter zahteva izvršiiev pogodbe, mi (e čast, gospod minister, vas prositi, da ukažete podrejenim organom, ki priprav Га o sklenitve rcparacij-skih pogodb, da v vsake'n konkretnem slučaju zahlevaijo od nemškega liieranta izjavo, da materijal, ki ga želijo naročiti, ni podvržen direktnemu plačilu pod pogo-jem, da bodo morali vse posledice prevzeti nase dobavitelji, čc ta iziava ne bo držala. Da se v podrejenem vam ministrstvu izvrši potresno zavarovan e pred vsemi eventualnimi zlorabami v tem pogledu, vas pros ili, da odredite, da se v vsaki pogodbi doda klavzula nemškega dcbavrtelja sledeče vsebine: Les parties contaraclantes sont d'accord pour rccc-nnaitre le prčsent cont^act a crn^iderer comme nul et non avenu, si d'apres les dispositi-or>s du tilre VI du reglcment de prestations en n,-»ti»re le pri* con verni ne peut čtre payč en to-talite sur les fonds rčserves pour les prestalicms en nature. (Obe slranki sc zavcieti, du bosta smatrali predstoječo pogodbo za nevel avno, če se določena cena ne nvore talkoj izplričati po pravilih člena 6 o dobavah v naravi iz zato določenega rezervnega londa.) Spor med angleškimi premogarji m mdasirifci Rudarji zahtevajo neodvisno razsodišče — Coofs ?гог« s sfflttfeo London. 90 decembra. A A. Narodni svet za premogovno industrijo je danes razpravljal o pri-zivu južnovaleške rudarske zveze, liazsodba bo sporočena strankam, ki se -ostanejo v Cardiffu. Lastniki premogovnikov so izjavili, da so pripravljeni podaljšati sedanjo delovno pogodbo, ki poteče jutri, za mesec dni. Cci no pride do 14. januarja do sporazuma, bo spor predložen neodvisnemu razsodišču. Rudar.i so to odklonili ter zahtevajo, naj o tej zadevi odloča industrijski svet, ki ga delodajal- Kitajska uvedla Upor brigade v Fučovu Nanklng. 30. dec. A. Po najnoveeih vesteh bo kitajska vlryla s 1. januarjem 1931 uvedla sistem zaščitnih ca.iin. S temi ukrepi bedo mnogi industrijski proizvodi obremenjeni s carino, ki bo znašala v mnogih primerih nad 10% vrednosti. V kratkem bo nadalje uveljavljen nov civilni zakon, =ki uvaja enake pravice mož in žena. Šaaghaj, 30. dec, AA. Reuter poroča: Nova caiioska tariia ima 647 členov. Število lirttsuznih prcdrrctoe, Sci jim je uvoz prepovedan, je pomnoženo. Carinr. na konserVe, ms slo, sleklo in razne slaščice je podvojena, carina na luksuzna hram'la pa je pomnožena za 30 do 1C0%« Carina na sladkor je takisto povečana. Cigareie in cigare eo obdavčene s 7 kcatno dosedanjo cnrtno. Carina na kemične proizvode ostane skoraj ncizpreme-njena, carina na petrolej pa je za nđkaj odstotkov znižana. Velika bitka v Birmi London, HO. decembra, kk. V indskeiu oki-aju Buldana je prišlo do nemirov mod tamkajšnjim kmetftldm prebivalstvom. Oplenili so hiše vele-poeestnikov In iiožgali vso letino. V malem mestecu Bibiju ie 5!iO kmetov napadlo hiše veleposestnikov in oderuhov, jim pokradlo dragocenosti in vrednostne stvari ler zažgalo vse računske kn-ige. London, 30. decembra. №. Velika bitka med vsla.ši v okraji Taravadi v pokrajini Birma ter П1(ч1 vladnimi Četami traja z nezmanjšano ljutosijo dalje. ci no priznavajo. Na včerajšnji seji industrijskega sveta ni bilo lastnikov premogovnikov. Delodajalci predlagajo, naj delajo rudarji 11 dni v 2 tednih. Rudarji se temu upirajo ter naglašajo da bi izgubili tako 1 delovni dan. Kakor poročajo, je industrijski svet predlagal, naj se sklene sporazum za dobo treh mesecev na podlagi 15 urnega dela na leden. Tajnik rudarske zveze Cook je izjavil, da stavke ne bo, če delodajalci sprejmejo ta predlog. zaščitno carino — Roparji izropali vlak Šjnghaj, 30. dec. AA. Iz TienUina pobotajo, da je Šangsuhlijang objavil izjavo, ki v njej odreja, da odpadejo s 1. januar ein 1931 v pok-a ini Hibli pokrajinske carine. Odločitev glede Mandžurije je bila odložena do izida finančne konference ki bo v Mukdenu. Šangbaj, 30. dec. A A. Po poročilu kijatskih Mstcv, se je v Fučcvti uprla kitajska brigada. — Up.rrvrki so skušali za-sesti merto. Vladnim četam se je posrečilo, da so obkolile u pomike in jih po hudih pouličnih boiih razorožile. Več sto upornikov je bilo ustreljenih po prekem sodu. Šanghaj, 30. dec. AA. Razbojniki so v soboto popoldne napadli v jugovzhodni Mandžuriji vlak m povrrečili, da je skoči! s tira. 34 potnikov je bilo ubitih, 40 ranjenih. Več potnikov je živih zgorelo. Razbojniki so izrepali vlak in naposled odvedli 20 potnikov kot talce. Zaroka španskega presfolo-nasiedn ha London, 30. decembra, kk. Iz Pariza sc poroča, da je španski kraljevski par ugodil želji španskega prestolonaslednika, da sklene zakon, iz ljubezni. Nevesta je prestolonaslednikov.! sestrična, prinepzinja Eaperaiica, 18 lcl na hči dona Car losa Kurbonskega s Sicilife in priopsiiije Luise Orleanske, hčere umrlega pariškega grofa, španski prestolonaslednik, princ Asturski, je. bolehen že od rojstva, njegovo stanje i« se je v zadnjih telili zelo popravilo. krščanske kulture, zasejane od ruskih svetnikov, postilccv in junakov ljubezni ter prosvetnih delavcev. ki so v nieniški raševini učili ruski narod čednosti srca, medsebojne sloge in socialne pravičnosti. Ali so ti svetniki, ali so tc krščanske vrednote. ali jc ta svetli nauk Kristusov, od katerega žarkov šc danes živi Rusija, kriv, če pravoslavna cerkev v službi cari/ma ni vršila svojega duhovnega poslanstva tako, kakor bi bilo treba, in samo-drštVli ni zadosti branila, da je zasužnjilo in tlačilo ruski narod? Čemu uničevati to, kar je večne \ rednosti, kar je od človeške slabosti neodvisno, kar ima edino slejkoprej mo?, dn človeka iu narod ohrani in dvigne v njegovem resničnem člove-čanstvu? Ne — nov in boljši socialni red se ne bo ustvaril, dokler ne bo fanatizem brezverstva uvide! svojo zmoto in se sam zopet povrnil k viru vse in vsake kulture, k edinemu trdnemu temeljil vsake človeške skupnosti, h krščanstvu. Lc ono je trdna in edina baza socinlncga ethosa. Protiverski muzeji pa so prav tnka bedarija kakor je bil tempelj boginje pameti*, ki so ga postavili jakoblnci. In zgodovina bo dala prav preprosti ruski kmetići, ki hodi v muzej brrzboštvn častit mijljubeznlvej šega intkrga svetnika. —- n— Poliska kuouie Angolo? Pariz, 30. decembra, kk. >Eoho de Pariš- be-Mi danee ve>l, da potovanje polwkegu ministrskega predsednika, maršala Pilsudskega, v Lh»bono, nikakor ne luore imeti samo namena, da bi se hotel maršal tam zdraviti. V Varšavi se zatrjuje, da hoče Poljska začeti pogajanja radi nakupa portu galake kolonije Angola. Veliki viharji London, 30.dec. ti. Nad Rolkavsikim zalivom in britanskimi otoki divja velik vihar, lu ga spremljajo potoki dežja. Mnogo parnikov je bilo pri*Wjenih, da so pristali v bližnje luike, in poštni pnnrfki, ki so vozili nazaj številne paražine, ki so bili prebili božične praznike na kontinentu, so dospeli le z velikimi zamudami. Zlasti vzdolž obali Kenla je vihar divjal s strahovito močjo in se nobena ladja ni upala na vi sok o mc rje. Zelo mnogo parnikov in drugih ladij pa je zadelo na suho. Silen vihar divja tudi na Škotskem. Orkney-ski oloki so popolnoma odrezani od kopnega, ker je vsak promet nemogoč. Nobena ladja ne more pristati na otoke zaradi ogromnega va'ometa. Na otoku ShiJ!ey je hitrost vetra znašala 120 do 150 kilometrov na uro. Tudi na otoku Wiglilu vihar silno divja, razkriva strehe in m e drevesa in prebivalci ne pomnijo huršega viharja, odkar živijo. V Londonu Je od 28. t. m. dal e razsaja hudo vreme in biiie veter z močjo 701,m na uro. Vihar razbija izveske in šipe, rttj« drevesa, podira dimnike in je v nokalerih krajih razkril več streh. Zahteval je do zdaj tri talilne žjtve in več ranjenih. Kraljevski observatorij v Kewu je registriral vihar s hilrcđt'o 81 km na uro. Berlin, 30. dec. AA. Iz raznih krajev zapad-ne in severne Eivrcpe poroča o, da divjajo na morju silni viharji, lz Os!a p-ročajo, da se je najbrž potc.pil parnik »Torefjell« s 24 možmi po-.sadike. V Rokavskeni prelivu je pomorski promet zeio oviran. Več ladij je moralo iskati zavetja v hližniih !ukah. Za оћтогеиазце dovolj Loudou. 30. decembra. AA. Kljub svetovni krizi je Anglija podvojila izvoz letal Letos je prejela tri velika naročila najmodernejših vojaških letal, ki so namenjena z^ bombne napade, razvijajo hitrost nad 200 milj ua uro ter se dvigajo zelo visoko. Nadalje je Anglija izvozila veliko lahkih letal. Strokovnjaki izjavljajo, da so >Hund!eypage« letala zelo kouiodua in hitra. V Rocbestru so zgradili nova velika letala za zračno službo v Sredozemskem morju, pioko katerega bo šla zračna proga v Južno Afriko. Perz-ja preoustila tob* monopol Francozom 'feherae. 30. dec. A A. Član vlade je izjavil poročevalcu Keuterja, da je vlada načeloma pristala na tn, du prepusti tobačni monopol francoski druic bi liatignollos«. Družba bo plačala perzijski državi odškodnino 7 milijonov tomanov, vrhu lega pa bo država udeležena na tistem dobičku. Poučeni krogi sodijo, da bo morala družba investirati v nove zgradite in naprave nad 10 milijonov tomanov. Lep razvo? angleških bratovskih shladnic London. 30. decembra. AA. Kljub veliki industrijski krizi so se angleške bratovske skhdnioo zelo razvile. Ko je bilo uvedeno bolniško zavarovanje. so menili, da bodo bratovske skladnice nazadovale. Danes so ta društva močnejša kot prej. Število njihovih članov je narastlo. Denarna sredstva so se skoraj podvojila. V bratovskih skladni-cah jo trenutno 10 milijonov delavcev, ki uživajo posebno zavarovanje proti brezjioselnosti ter onemoglosti. Hratcveke skladnice imajo 100 milijonov funtov štorlingov premoženja. Lota H180. so izplačale nn podporuh 7 milijonov lun lov šterlingov. 300.000 ljudi brez kruha Essen, 30. dec. kk. Pogajanja med cehi in rudarskimi zvezami so ostala brezuspešna. Zato bo s 1. januarjem nastalo v porurskih revirjih brez-tarifno stanje. Zato bodo morali cehi pri prihodnjem terminu, 1. j. 15. januarja, v svrho znižanja delavskih mezd, odpovedati službo vsem rudarjem. S lem bo prizadetih okoli 300.000 ljudi. Priseljevanje v Avstralijo omejeno Camherra, 30. dec. AA. Vlada je sklenila cuiejili priseljevanje inozemcev, dokler se gospodarski položaj ne t k) izboljšal. V to 3vrho bo sio-pila v zvezo z ostalimi državami ter je že sporočila raznim jmioploviiim družbam, naj se ravnajo |io novih določbah in naj ne olajšujejo potovanja naseljencev. Izjeme veljajo za angleške državljane, za turiste in poslovne potnike. Finančni trust z 56 milijardami Din Vouiigstovvrt? Ohio, 30. decembra. AA. S fuzijo med tvornicami družbe »Bethlthcui Steel Corporation c in »Voungstovvn Sheet and Tube*, ki je bilo izvedena prejšnjega aprila, je nehala ena najbolj senzucijonalnih finančnih borb v zadnjih desetih letih. S to fuzijo je bilo združenih 200 milijonov frntnv štcrlingov. Vatikanski denar Rim. 30. decembra, ž. Guverner Vatikanskega mesta je razglasil dekret o emisiji vatikanskih nov-čaaio. ki se bodo v začetku novega leta dale * promet. Iznenadenja ljudskega štetja v CSR Olimuc, 30. decembra. ?,. Pri sedanjem Uid-skeni štetju v Otomucu in Moravski Ostra v i niso NeJiici dosegli 2094, ki so iK/livbni, da bi megli uživati manjšinske pravice. Pred vojno je bil Oh,muc nemško mesto, enako tudi Moravska Ostrava. Zato je ta uspeh Češkoslovaške zelo velik. Grobovi asirskih kraljev London, 30. dec. kk. Ekspedicija britanskega muzeja in vseučilišča v Pensilvaniji je v Uru v južnem Iraku našla grobe treh velikih kraljev Ur Engurja, Dungija in Pur Sina iz tretje dinastije, ki jo vladala od 2400 do 2300 pred Kr. rojstvom. Zagrebškn v icinenskn nnpoved: Po veflnt oblačno, neslnlno, zmerno lilndno.