Uredništvo in upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. lia
Naročnina listu:
Celo leto..................12	h
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 62.
Maribor, dne 26. maja 1909.
Letnik I.
Zahvala.
Vsem, ki so pripomogli do sijajne zmage Slovenske kmečke zveze dne 17. maja, se iskreno zahvaljujemo. Boj je bil hud, delo naporno, a zmaga na celi črti nas oškoduje za ves trud. Živeli naši volilci, živeli pristaši Slovenske kmečke zveze!
Dr. Ivan Benkovič, dr. Franc Jankovič, Anton Meško, Peter Novak, Josip Ozmec, Franc Robič, Ivan Roškar, Alojzij Terglav, dr. Karl Verstovšek, Jakob Vrečko.

Slovenska tržka skupina.
Volilna borba je končana. Dne 24. maja še je bila zadnja bitka, volitev v, tržki skupini. Slovenska kmečka zveza v tej skupini ni postavila 1 lastnega kandidata, ampak je podpirala samostojnega kandidata ar. Anton Medveda. Žal, da ni zmagal, ampak podlegel je terorizmu, ki je vladal osobito v Žalcu, Središču in Studencih.
Vendar je ta volitev pokazala, da skoro polovica trgov po svoji večini noče nič vedeti o liberalizmu. Veržej, Kozje, Ljubno, Rajhenburg, Braslovče in Studenci nimajo liberalne večine! A tudi v Gornjem gradu, Mozirju, Vranskem so naše manjšine prav zadovoljive.
V očigled tega zremo tudi z ozirom na slovensko tržko skupino polni upanja v bodočnost. Dr, Kukovec je sicer prvi, a mora biti obenem tudi .zadnji liberalni zastopnik slovenskih trgov. Naša pozornost mora biti odslej obrnjena tudi na trge, da dobimo tla in tudi tamkaj potlačimo strupeno rastlino liberalizma.
Kot pravi liberalni trdnjavi sta se pokazala trga Žalec in Središče. Za Žalec je usoda že sama spletla Šibo in marsikatera liberalna glava, ki se sedaj Še visoko vzdiguje, bo se kmalu sklonila. V Žalcu poka na vseh krajih in koncih in na mesto marsikaterega ljudskega izsesavalca v Žalcu bodo kmalu
prišli razsodni in pošteni možje, ki tudi v politiki ne bodo šli po liberalni, protiljudski poti,
V Središču je večina prebivalstva pa itak dobra, toda stoji pod velikanskim pritiskom par denarnih mogotcev.. Svet se bo čudil, če povemo, da Še v Središču cvete pravo denarno oderuštvo. Se bolj se bo svet čudil, ko bomo imenovali tudi par oderuhov! Potemtakem se ni čuditi, da je Središče volilo liberalno! Tukaj je treba zastaviti z gospodarskim delom ter rešiti dobro ljudstvo v Središču denarnega in političnega pritiska,
Veseli nas, da se skoro polovica trgov ne klanja celjskemu 'liberalizmu. Trdno upamo,, da bo v Strajno delo tudi v tržki skupini nam pri prihcd-njih volitvah naklonilo zmago!
^ Politični pregled.
.'Izid deželnozborskih volitev v mestni In tržki
skupim.
1 j,Volilni okraj: Notranje mesto Gradec: Izvoljena sta nemška nacionalca dr. Paul Hofmann in A. Krebs s 309 glasovi. Krščanska socialca Neunteufel m Keppel-Knight sta dobila prvi ISO, drugi pa 135 glasov.
2.	volilni okraj: Ostud graf-ki mestni okraji (4 poslance): Izvoljeni so nemški nacionalen dr. Kaan 2708, Pichler 1894, dr, Kratter 1872 in Otter 1852. Krščanski sociale! so ostali v častni manjšini in sicer je dobil Neunteufel 1090, Englhofer 1083, Schwarz 1043 glasov. Socialdemokraški kandidatjo so dobili okroglo po 260 glasov.
3.	volilni okraj: Maribor mesto: Wastian 984, Neger 975, dr. Rosina 83, dr. Sernec 77, socialdemokrata Topf 61 in Hatz 50. IzVplje-nat, sta torej nemška nacionalca Wastian in Neger,
4.	volilni okraj: Eggenberg-rWaltendorf: Izvoljen je nemški naeionalec Viktor Franc.
5.	volilni okraj,: Frohnleiten: Izvoljen nemški naeionalec Feyrer.
6.	volilni okraj: Hartberg: Izvoljen nemški na-cionalec Gerlitz.
7.	volilni okraj: Weiz-Gleisdorf: Izvoljen nemški naeionalec Mosdorfer.
8.	volilni okraj: Feldbach-Fürstenfeld:	Izvol-
jen nemški naeionalec Karl Pferschy,
9.	volilni okraj: Radgona-Cmurek: Izvoljen je nemški naeionalec Reitter,
10.	volilni okraj: Lipnica: Izvoljen je nemški naeionalec Leopold Feßler.
11.	volilni okraj: Voitsberg-Deutschlandsberg: Izvoljen je nemški naeionalec Ernst Rathausky.
12.	volilni okraj: Bruck-Mürzzuschlag: Izvoljena sta nemška nacionalca Anton Werba in Josef Wolfbauer.
13.	volilni okraj: Ljubno-Mautern:	Izvoljena
nemška nacionalca Emil Sedlaczek in Emil Seidler,
14.	volilni okraj: Judenburg-Knittelfeld:	Ožja
volitev med nemškim nacionalcem Emilom Kunz in nemškim radikalcem Karlom Bammer.
15.	volilni okraj: Liezen-Rottenman„.-:	V ožjo
volitev sta prišla kršč. socialec baron Seckendorif in Gustav Größwang.
16.	volilni okraj: Murau-Unzmarkt: Ožja volitev med kršč. soc. Basoldom in nem. nacionalcem dr, Linkom.
17.	volilni okraj: Celje-Brežice: Izvoljena sta nemška nacionalca Moritz Statiner in Hans Wosch-nagg. Dr. Sernec je dobil 196, dr. Rosina pa 183 glasov.
18.	volilni okraj: Slovenjgradec: Izvoljen nemški naeionalec Anton Langer. Dr. Sernec je dobil 43 glasov.
19.	volilni okraj: Ptuj-Ormož: Izvoljen Ornig, ptujski župan. Dr. Serneca je volilo 92 volileev, dr. Rosino pa štirje.
20.	volilni okraj:	Braslovče-Studenci:	Izvol-
jen je liberalec a'r. Kukovec s 405 glasovi. Samostojni kandidat dr. Anton Medved je dobil 229 glasov. Izid v posameznih trgih je sledeč: Gornjigrad dr. M. 20, dr. K. 24. Mozirje M. 12, K. 20. Vransko
M.	18, K. 27. Braslovče M. 15, K. 14. Žalec Ivi* 2, K. 54. Ft. Jurij ob juž. žel. M. 8, K. 17. Rajhenburg
M.	15, K. 10. Kozje M. 24, K. 14. Šmarje M. 9, K. 31. Ljubno M. 18, K. 9. Središče M, 5, K. 126. Veržej M. 37, K, 12. S.tudejnci M. 48„ K. 48. - Dr. Medved je tedaj dobil večino v petih trgih. Odločilo je Središče.
Državni zbor.
Državni zbor se snide, kakor je izjavil predsednik državne zbornice dr. Pattai, 3. junija. Na vrsto pride dr. Šušteršičev predlog; o agrarni banki, finančne predloge, rusinski nujni predlog, prvo bra-
PODLISTEK.
Sin.
Spisal V. R.
Slava Bogu v višavah!
Na koru je zabučalo, zvonovi so zazvonili in nekaj kakor ^veličasten slavospevi je zaplulo črez mesto na krilih toplega pomladjnega vetra. Kakor bi se gubila žalost, ki je ležala ves veliki teden nad mestom,1 iso se trgali oblaki in »ned njimi se je pokazal košček neba.
Skozi okno je posijal zlat so,lčni žarek v cer-. kev in pregnal vse sence, po kotih, oltarjih in \ človeških srcih. ‘
Začutila ga je tudi slepa starka začutila je njegovo gorkoto in solze ganotja so ji prišle v njene ugasle oči. Ni videla luči in one velike sreče na obrazih, a čutila jo je, in njeno srce je zatrepetalo v nepokoju.
Sklonila je sivo glavo, močneje stisnila palico in vroča prošnja je vstala iz (njenih prsi.
— O moj Bog, sina mi daj! Vrni mi ga, vrni mi njegovo ljubezen, daj mi, da ga po dolgih letih zopet stisnem na srce! — Oče naš, kateri si v ne-IogsIIt
Vmes pa se je pela „Slava“ in trobente so donele in njiK glas je kipel do neba, orgije so se glasile veselo, kakor še nikoli in glasi vijolin so sß dvigali med to zmagoslavno melodijo kvišku kakor molitev iz drobnih' boječih otroških src.
In zapuščeno njeno srce se je vdalo popolnoma molitvi, polagoma je prišlo zaupanje in - velika sladkost in vdanost vanje in bila je gotova, da njena prošnja in njeno brezmejno hrepenenje ne bo čisto zastonj.
Popoldne je sedela kakor po (navadi ob stopni-
cah cerkve svetega Antona. Na tleh pred njo je bil ’osen zabojček s škatljicami vžigalic. Pristopil je tu in tam kdo, vzel škatljico, ji stisnil krajcar v roko in šel dalje.
Šumelo je mesto naokoli, mnogo ljudi je bodilo po ulicah in W gorkem zraku je trepetalo skrito pričakovanje. Doli v kanalu je pel deček napolitansko pesem polno hrepenenja in ognja; nemara je slonel ob robu jadrenice in gledal v morje, ki se je svetlikalo v solncu in rahlo pljuskalo v pisane boke.
Tudi v starkinem srcu je bil pondadanski dan, poln velikonočnega pričakovanja, a tako skrivnostnega in nemirnega, kakor še nikdar ne.
Počasi je izginjala tema izpred '-njenih oči, lepe in drage podobe so vstajale pred njo, žive in resnične, kakor so bile ',v sedanjih časih.
Potihnil je za njo šum mesta, ni več. slišala korakov mimogredočih, pesem se je izgubila nekam daleč — le spomini so oživeli in jo objemali.
• * *
Videla je svoje nekdanje mirno in prijazno sta-novalnje. Dvoje sobic je bilo, vsaka z enim oknom, iz katerih se je videlo črez strehe in dimnike vun na zelene hribe za mestom. Pod oknom kuhinje pa je bil miren in tih vrt.
Prijetno življenje je bilo to. Sin jo je ljubil in le malo je pogrešala moža, ki Iji je bil umrl že pred leti. Tu in tam se je res spominjala nanj in v žalostnih dneh so ji prišle solze v oči ob tem premišljevanju — a prišel je Francelj, pogledal ji z zvestimi in otroškimi očmi v obraz in kar prešla je vsa žalost.
— Glejte, mati, moje roke! Prej bodo. omagale, kakor da bi vas jaz zapustil. Nikar ne žalujte preveč po očetu!
Prešla je žalost in zaupanje v sina jo je potolažilo in (razveselilo.
Tako sta živela leto za letom. Sin je delal v
tvornici železa, priden in zvest je bil in postal kmalu mojster. Ona pa je gospodinjila.
Jeseni \je bilo pred štirimi leti. Mrzel in ne prijazen večer je bil, po nebu so se podili oblaki in veter je stresal okna in zaganjal vanje dežne kaplje. Ura je z drobnim, cingljajočim glasom odbila že deset, a France]jna Še ni bilo,
Čudno in '-nemirno ji je bilo v srcu. Navadno je bil ob osmih zvečer doma, a nocoj je že deset, pa ga še ni.
Ni ji dalo miru. Sla je k oknu in je odprla. Mraz jo je stresel in v obraz so ji škropile mrzle kaplje. Toda ni se umaknila. Gledala je na ulico, a nikogar ni bil doli. Plinovi plamenčki so se nemirno gibali sem in tje in njih odsev 'je trepetal v motnih lužah po tleh. Gledala je pazno na ulico, toda nikogar ni bilo.
Crez dolgo časa se je prikazal nekdo, gugajočih korakov se počasi plazil ob zidu in stiskal kio-buk na glavo. Strah jo je obšel — morda je Francelj. A ni bil. Postava je izginila za vog’em in zopet Je bilo vse prazno. Vedno gostejše kaplje so šk o-pile z neba in veter se je zaganjal v tla, da so svetilke skoro ugašale. Mraz jo je stresal in ni več mogla obstati pri oknu.
Zaprla je in sedla k mizi. Začela je molili, a skrbi ji niso dale miru. Solze so ji stopile v oči in jok jo je premagal.
Počasi je potekal večer in mučna in težka tišina je bila v (Stanovanju.
Oči so ji gorele od solza in luč na mizi je že pojemala, ko je nekdo potrkal. Vsa (vesela je hitela Upirat, ker je bila prepričana, da je Francelj.
— Mati, nemara ste že bili v skrbeh ? jo je povprašal, ko je vstopil, in ji ves vesel stisnil 'roko. V obrazu je bil rudeč in oči so se mu svetile veselo, preširno, dasi je bil zunaj »neprijazen večer in je’bila obleka Franceljeva vsa mokra.
nje postave o krošnjarstviu, proračunska razprava. — Bienertliova vlada tiči v veliki zagati, iz katere se ne bo tako lahko rešila. Vladi prijazni listi se sicer trudijo, da bi razbili združene Slovane, vendar bo ves njihov trud zastonj. V Poljskem kolu so jako hudi na finančnega ministra Bilinskega radi njegovega finančnega načrta, konservativoi in poljska ljudska stranka odločno obsojajo načrte Bilinskega. Seveda gibanje v poljskem taboru vladne stranke zdaj zelo skrbi.
Proračunski odsek.
Poslanec dr. Žitnik je naglašal potrebo, da se zniža cena kuhinjski in živinski soli, poslanec Gostinčar je pa kot poročevalec o tobaku nastopal za delavske zahteve. Pri posvetovanju o trgovinskem ministrstvu je poslanec Gostinčar zahteval, da vlada po slovenskih deželah pospešuje poštno in telefonsko omrežje. Predlagal je: „C. kr. vlada se pozivlje spo-polniti pošto in telefon po Spodnjem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Goriškem in prošnjam za ustanovitev pošt ali nabiralnikov ugoditi. Poštnim služabnikom naj se urede plače po dejandkih službenih letih. Služabniki pri vozni pošti in na kolodvorih naj bodo zavarovani proti nezgodam. Vlada naj spopolni in preustroji obrtno nadzorništvo v smislu zahtev in potreb. K obrtnemu nadzorništvu naj se pritegnejo tudi sposobni delavci in delavke. Končno je zahteval poslanec Gostinčar, da se pri poštnih uradih na Koroškem popolnoma vpošteva slovenski jezik. Pri posvetovanju o poljedelskem ministrstvu je povzel besedo tudi minister dr. Braf, ki je govoril o razdol* žitvi zemljišč in o novem vodnem zakonu. Obetal je pa tudi, da bo po možnosti podpiraj gospodarsko šolstvo. Govorilo je za ministrom več poslancev, nakar je bil proračun za poljedelsko ministrstvo sprejet.
Cesar ne gre v Budimpešto.
Razni listi poročajo, da cesar v sedanji krizi ne misli več iti v Budimpešto. Ce bo potrebno, bo pozval k sebi na Dunaj razne ogrske državnike. Ministrski predsednik dr. Wekerle se te dni mudi na Dunaju.
Lex Axmann-Kolisko.
Znani lex A^mann-Kolisko, po katerem bi naj bil učni jezik na vseh nižjeavstrijskih šolah izključno nemški, ni dobil cesarjeve sankcije. Nemški listi pišejo, da je treba odpraviti le nekatere formalne pogreške in bo cesar ta zakon gotovo sankcioniral. Podobne zakone pripravljata tudi gornjeavstrijski in solnograški deželni zbor. Ce bi pa na primer kranjski deželni zbor sklenil postavo, po kateri bi bil učni jezik na kranjskih šolah izključno slovenski, bi nastalo v nemškem taboru tako vpitje lin tarnanje, da bi se ubogih Nemcev kamen usmilil. Dvomimo, da bi vlada predložila cesarju v sankcijo tak j zakon kranjskega deželnega zbora.
Nemški vladarji v Rimu?
Rimski listi pišejo, da je cesar Viljem obljubil italijanskemu kralju Viktorju Emainuelu, da bo prišel k jubileju sjedinjenja Italije v Rim na čelu vseh nemških knezov, kakor je to storil o priliki jubileja našega cesarja na Dunaju.
Zaupnica turški vladi.
V senatu je turški notranji minister prečitai vladni načrt, nakar je senat soglasno ••'rekM zau panje vladi. V zbornici je našel dotični del vladnega načrta, ki govori o kaznovanju povzročiteljev klanja
—	Oh, Francelj, čemu si mi napravil take velike skrbi ? Bala šem se že! ga je karala.
—	Prijatelji — mati, — vesela družba in človek se t.ežko reši! je veselo odgovoril.
Ni ga karala dalje, vesela je bila, da se je zopet vrnil.
Potem je prišlo gorje, — naenkrat in nepričakovano.
Iz i tistih časov ni imela (prijetnih spominov. Le vroče, divje sanje so ji še ostale, krvavo-goreče postave, ki so bežale v divjih krogih pred njenimi očmi in z gorečimi rokami ji pretile in zopet be-žale —
Kakor žareče železo so bile njih roke, če so se dotaknili ti prsti njenih oči — ah, te oči — te revne oči — potem noč in tema, kakor bi bila umrla — A prišle so lepše, pokojnejše misli, počasi so pri bajale — angelji z nedolžnimi, nežnimi obrazi so se ji kazali in jo božali z mehkimi rokami. A vse je bilo tako Čudno in nenavadno.
Prijetna toplota je bila krog nje, po dolgem ča-su je slišala zopet znan cingljajoč glas ure in zdelo se ji je, da se rahlo stresejo šipe pri oknu in da jo zunaj veter. A bila je tema, noč —
—	Kje sem?, je vprašala.
—	Pri meni, mati; Hvala Bogu, da ste izpre-govorili! je odgovoril Francelj in jo poljubil na če-
lo.	Toda .videla ga ni.
—	Kako je bilo z mano?, je vprašala začudena. In prižgi luč, da te bom videla!
—	Luč? — Cernu? — Saj je solnce zunaj, — mrzlo, zimsko solnce, in komaj tri popoldne!, je odgovoril Francelj.
—	Solnce? — Francelj moj — jaz pa solnca ne vidim! —
Tedaj je on zaihtel in solza je padla na njeno
Čelo.
(Dalje prihodnjič.]
v Adani, burno pritrjevanje. Ko je bil načrt prebran, se je vnela burna debata. Nekateri poslanci so hoteli govoriti, drugi so pa zahtevali, naj se takoj glasuje. Ker je bila večina zagotovljena, se, je stavil predlog, da se takoj glasuje. Pri glasovanju je zbornica s 191 proti 5 glasom izrekla vladi zaupanje.
(	27.000 uradnikov odpuščenih.
Iz Carigrada; poročajo, da je turška vlada odpustila iz državne službe 27.000 uradnikov in častnikov, češ, da so nezanesljivi. Ta vest, ki zveni jako neverjetno, se ne potrjuje.
Veleizdajniški proces.
Zagovornik dr. Lukiniö se protivi zaprisegi priče Sima Turajlijiča, čebelarja iz Crkovenog Bio-ka, ker je ta nagovarjal Stoja Dokmaina, da. krivo priča in mu za to obljubil 200 K. Dokman je v; Zagrebu in se naj zasliši. Dalje ima pa- Turajlijič tudi velike mržnje do obtožencev, s katerimi se je vedno tožaril.
Državni pravdnik je ugovarjal dr. Lukiniču, nakar se je sodbeni dvor podal v posvetovalnico.
Predsednik naznani po posvetovanju sklep sodišča, po katerem se priča zapriseže. Predsednik izprašuje pričo, ako je on občinski svetnik?
Priča: Nisem, zahvalil sem se za to čast, ker sem uvidel, da ne delajo prav v odboru. Dokler sem bil jaz v občinskem svetu, so se me bali ter tudi niso uvedli cirilice. Sele ko sem izstopil, so jo uvedli. V občini je vladal mir do leta 1906. Največ je kriv, da je narod tako zapeljan, učitelj Mai.ijaševič, kateri je s pomočjo nekih dijakov in enega Črnogorca učil in širil srbstvo. Potem je prišel še učitelj Obiakovič, kateri je obdržaval v šoli tajne sestanke. Nekega večera je prišel slučajno do šole in sMŠal kako so notri govorili:	Zberimo predsednika, tu je bila in
mora biti Srbija. Prirejajmo zborovanja in širimo srbstvo.-Od tedaj pa do konca 1907 so se obdržavali ti tajni sestanki.
Predsednik: Ali ste culi katerikrat klice Petri» Karagjorgjeviču?
Priča: Nisem.
Predsednik: Ali ste slišali popevati kake take pesmi i'
Priča: Da, popevajo nekaj o Dušanovem kraljestvu.
Predsednik izprašuje dalje, kako je sedaj v občini, ko se vrši ta proces in kaj je cul za Gjuriča?
Priča odgovarja, da je sedaj po občini vse mir no, za Gjuriča je pa slišal, da se mu mora vsak zaključek, ki se je naredil v strmenski šoli, predložiti v pregled. Dalje je izjavil priča tudi, da je učitelj Obiakovič prav zanemarjal šolo, ker je vedno okrog hodil.
Branitelj dr. Lukinič je izpraševal pričo glede tajnih sestankov in njegovega prisluškovanja okoli šole.
Dr. Lukinič veli, da je nemogoče, da bi takrat bil kak sestanek radi izvolitve predsednika, ker se ja to vže zdavnaj prej ugodilo.
Na razne napade priče odgovarjajo obtoženci.
Obtoženi Matijaševič veli, da ni mogel iti na nikako sestanke, ker ako bi Šel mimo hiše Turaj-lijiča, kar mora, bi ga ta prav sigurno ubil, kakor je že enkrat iz osebne mržnje streljal za njim
Raznoterosti.
V lepi edinosti so sedeli v Studencih zadnji pondeljek .gospodje Narodne stranke dr. Kukovec, dr. Sernec etc. z nemškim socialdemokraškim , poslancem Horvatekom. Gospodje se kar javno družijo s človekom, ki bi najraje v žlici vode potopil vse Slovence, ki se tudi javno pridružuje onim, ki so zoper slovensko Šolo v Studencih.
„Nemških glasov ne potrebujem!“ Tako se je izrazil na shodu v Studencih general Kukovec. To-d^, volitve so pa pokazale drugače in smo se sami prepričali, da so se gospodje generalnega štaba kar solzili veselja, ako so zagledali kakega Nemca, o katerem so bili uverjeni, da bo volil Kukovca. Da ne rabi dr. Kukovec nemških glasov, potrjuje dejstvo enega njdgovfih agitatorjev; (dr. Sernec), ki je v Studencih izpolnjeval glasovnice pred voliščem: Ad-vokaturskat’ndidat dr. Kukovec.. Mogoče je pa to samo v smislu dr, Kukovčeve parole: Več nemščine.
Ne enega slovenskega glasu ni dobil dr. Kukovec v Studencih. Vsi glasovi, katere je dobil tukaj, so od nemškonacionalcev in socialdemokratov. Mi slovenski delavci predobro poznamo naše socialdemokrate, da bi volili tega, | katerega priporočajo rudečkarji. Najbolj pa smo se zgražali, ko smo videli, da agitira sokol s socialdemokrati, ki so tukaj naši najhujši narodni nasprotniki. Gospodje dr. Pivko, dr. Poljanec in tovariši, le pridite še enkralt s sladkimi besedami k nam! Vam bomo Že pokazali pot nazaj. Taki ljudje, ki se bratijo s socialdemokrati, niso nikdar in ne bodo nikdar naši prijatelji. Radi bi nas samo po ovinkih in s sladkimi besedami pridobili na svojo stran. Toda mi smo vas spoznali, zato vas ne maramo!
Agitatorji dr. Kukovca so se v Studencih zelo odlikovali v zabavljanju črez duhovnike. Zabavljali so na nesramen način črez stan, ki jim je pripomogel nekaterim celo do doktorskih diplom. Samoumevno, da potem ljudstvo ne mara teh, ki obrekujejo iz njega izišli, za blagor skrbni stan,
Narodna stranka roko v roki z nemškimi na-cionalci in socialdemokrati. V pondeljek dne 24. t. m. povodom volitve v tržki skupini, se je pokazala Narodna stranka v svoji pravi luči. V Studencih pri Mariboru je delalo za Kukovca vse kar leze in gre nemškonacionalnega in socialdemokraškega. V volilnem odboru v Studencih so sedeli pri 'isti mizi g; dr. Florijanom Kukovcem in dr, Vlad. Sernecom in nekim sokolom Sagadinom, delavcem pri Brandlnu, sta-vitelju orgelj, socialdemokraški poslanec Horvatek in najzagrizenejši nemški nacionalec učitelj Mayer. Ta Mayer je v pogovoru zagovarjal in hvalil „Štajerca.“ Navzoči slovenski odvetnik dr. Vladimir Sernec si ni upal spregovoriti besedice proti. Ko bi vedel rajni dr. Sernec, s kakimi ljudmi se druži njegov sin, gotovo bi se v grobu obrnil. Pristaši Narodne stranke dr. Kukovec, dr. Sernec, neki sokol in neki delavec, ki se je pred kratkim z veselja žarečim obrazom gostil z vinom, katerega mu je plačevala duhovnikova roka, so agitirali z nemškimi naoionalci in socialdemokrati, med njimi z znanim socialdemokratom Wqhnsiedeinom, ki,' je na shodu Narodne stranke v Studencih tako strupeno govoril proti slovenski šoli v Studencih. Ali ni to lepa družba? Narodni strankarji v zvezi z najzagrizenejšimi nasprotniki slovenske šole in Slovencev! Gotovo jim je dr, Kukovec obljubil, da ne bode delal za slovensko šolo v Studencih, sicer bi ne agitirali ti ljudje tako strastno za .njega. Ta volitev je zopet pokazala, da je Narodna stranka popolnoma nemčurska stranka in da ji je vsako, Še tako grdo sredstvo dobro, v boju proti katoliško narodnim Slovencem.
Dr. Sernec gotovo nima veliko dela v svoji pisarni, ker ima toliko časa na razpolago, da je v pondeljek lahko cel dan v Studencih agitiral za dr, Kukovca.
Za Plojem solze pretakajo. V liberalnem in v slogaškem Izraelu je grozna pobitost, da je Ploj padel, češ, najsposobnejšega poslanca je vrgla Kmečka zveza. Čudno, kako kratek spomin imajo ti ljudje. Pri državnozborski volitvi leta 1907 so nametali vse blato na Ploja, če bi ga bili takrat vrgli, bi bilo vse dobro, sedaj pa je jok in stok. Ali ste res že ob pamet? Kje na svetu dobite stranko, ki bi šla v ogenj za moža, ki ji je sramotno hrbet obrnil in je njen sovražnik? Kaj, bi bila storila Narodna stranka, če bi 'Ježovnik in Roblek po izvolitvi prestopila na stran Kmečke zveze? Ploj si je sam prežagal vejo, na kateri je sedel.
Dr. Ploj ne bo odložil državnozborskega mandata. Nemški listi poročajo, da je dr. Ploj v državni zbornici izjavil nekaterim časnikarjem, da nikakor no misli odložiti državnozborskega mandata. Verujemo, da je težko kar nenadoma iti v politični penzi-jon, vendar pa bodo tudi pri prihodnjih državnozborskih volitvah zavedni volilci obračunali z dr. Plojem in moral bo iti, kamor že davno spada.
S. K. S. Z. je v zadnji seji sklenila prirediti romarska vlaka na Brezje in v Marija Celje. Romanje na Brezje se vrši v zadnji tretjini meseca julija, ono v Marija Celje pa v prvi tretjini avgusta.
Pri Nemcih uživa dr. Kukovec vsled svojega pro-’ grama „Več nemščine“ mnogo simpatij, vsled tega so ga Nemci na dan volitve dne 24. t. m. tudi prav pridno podpirali. Najhujše je bilo v Mariboru, kjer so Sokoli- sli skupno z rudečkarji in najhujšimi nacijonalci, najglasnejšimi nasprotniki slovenske šole.
Štajersko.
Obesil se je v Mariboru dne 26. t m. g. Ivan Laupal, gimnazijski šolski sluga. Zmračil se mu je duh.
V Studencih pri Mariboru so s strastno agitacijo delali socijaldemokrati za kapitalista Kukovca, če ravno pri vsaki priliki udrihajo po kapitalistih. — K nekaterim našim pristašem so prišli celo trikrat, in ko so videli, da nič ne opravijo, začeli so ga psovati. Drugemu obrtniku so žugali, da mu bodo že pokazali, če bo volil „črnega“ in res si dotični ni upal k volitvi. — Narodni strankarji so že cel teden hodili po noči v Studence, da so tam sklepali pogodbe z nemškimi nacijonalci in socijaldemokrati. Dr. Kukovec se je izrazil proti enemu naših somišljenikov, da so ga volitve v Studencih stale čez 200 K. Kam in komu so jih le dali? Z denarjem in terorizmom so spravili svojega generala brez armade v deželni zbor.
Veržej. Naš trg se je častno izkazal v volilni borbi. Gospod dr. Medved je dobil 37 glasov, dir, Kukovec 12. Pa nikar ni misliti, da bi ti 12 možje bili somišljeniki brezverske liberalne stranke, ampak naše domače razmere zavoljo pašnika so tako napete, da je ves trg razdeljen v dva tabora, eni za pašnik, drugi proti pašniku, in kam se nagne ena stranka, tje gotovo ne gre druga, četudi cela zadeva nima s pašnikom nič opraviti. In ravno pred volitvami, v soboto je nastala strašna razburjenost, ker je c. kr, okrajno glavarstvo prav trdo rubilo tiste posestnike, ki so pasli na občinskih pašnikih. V soboto zvečer in v nedeljo je bilo pri nas skoraj tako, kakor da bi imeli vojsko. Prišli so Še k. nam nepoklicani hujskači iz Ljutomera, Sv. Križa in od drugjpd. Zbrali so se pri štajerčijancu Fekonju, lagali in zabavljali črez vse, kar se ne vklanja pred malikom Kukovcem, vino je kar teklo po mizah. Stari sladkomili križevski Lebar si je od hiše do hiše brusil pete. Pa bilo je vse zastonj. Zavedni tržani so stali kakor skala. Kislo se je držal drugi dan Lesničar, ko so naši možje mirno korakali na volišče. Naš trg je zavzel čisto pravilno stališče: v Gradcu potrebujemo mirnega Koža, ki bo šel z drugimi našimi poslanci roko v
roki, ker le tako še bo mogoče kaj doseči, ne pa človeka, ki se bo bratil z vsemi proti lastnim rojakom. Zmagala je sicer 'drugod! zaslepljenost nad zdravo pametjo, pa nič ne dene, mi imamo močno oporo v 12 poslancih K. Z., Kukovec pa je general brez vojske.
Stoletnica bitke pri Aspernu. Bralno društvo v Veržeju je zadnjo nedeljo priredilo v šolski sobani predavanje v spomin slavne zmage avstrijske armade proti Francozom 21. in 22. maja 1. 1809. Govoril je gospod dr. Kovačič iz Maribora. Mnogoštevilno občinstvo je z velikim zanimanjem poslušalo 1% ure trajajoče predavanje. Govornik je v glavnih potezah orisal francoske vojske pred 100 leti sploh, zlasti pa razvoj bitke pri Aspernu in razložili kako strašna bremena so zadela ljudstvo vsled vojske leta 1809. Koncem je vspodbujaJ, da, , v težavnih okolščinah sedanjega Časa nikakor ni obupati, ampak treba je delati, naši pradedje so prestali Še več. Sklenil je z zahvalo na presvitlega cesarja, ki je s svojo modrostjo in previdnostjo preprečil, da se letos ne preliva Človeška kri.
Svetinje. Udje našega veteranskega društva smo odločno verni možje, ki ljubimo cerkev jjn duhovnike, to pa mlademu Petovarju ni bilo prav! Pristopil je k društvu, d’asi je bil samo od jutra do večera vojak, samo zato, da bi nas napravil liberalce! Lovrenc, ne bo Šlo! Ker ve, kako gre, zato niti ne pride k odborovim sejam, katere sam skliče! Včeraj je bil sklican občni zbor, pa ga zopet ni bilo, dasi je tajnik in blagajnik, zakaj ne, ne vemo, menda zato, ker je prevelik prijatelj ljudstva! Mesto sebe je poslal menda študenta Polaka, od katerega si nismo pustili ničesar reči, in je izginil kakor kafra! Gospod Petovar, za sedaj toliko! Ne izzivajte pa s svojim liberalizmom, sicer bomo ljudstvu vse razkrili, da bote začeli cviliti! Torej tiho — v Štacuni!
Ormožki okraj. Pred volitvami in med volitvami se je pri nas iztočilo mnogo Šnopsa, da bi plojev-ci bili bolj duhoviti, pa vse ni nič pomagalo! Ce zmagamo, so rekli, bomo imeli lepo južino, in kupili ■so vsa teleta, ki so jih mogli dobiti, da so že mesarji bili nanje hudi, ker niso nič dobili! Zalivali bi bili teleta z dobrim > ljutomeržanoip- Pa glej nesrečo! Zmage ni, se torej tudi ne more obhajati, teleta prodajajo pod ceno, za škodo bodo baje Ploja tožili, ker bi nikakor ne bili za njega delali, Če bi ne bil star vil svoje dvornosvetniške časti, da gotovo, zmaga! Gospod urednik, odtrgajte se toliko od svojega stolca, pa pridite na sprehod v naš okraj, povem vam, da bote že pol ure daleč poznali plojevce. Pobiti so, žalostni, obupani, da se človeku smilijo v dno duše! O porazu, o volitvah ne slišiš nobenega govoriti, ves njih pogovor se suče sedaj okoli vremena, ki jim pa, dasi je tako ugodno za njive in gorice, tudi ne ugaja! Moj Bog, kako naj tudi umirajoči, ali recimo mrtvi, hvali najlepše vreme! Pa nič ne žaj lujte, plojevci, t,emu porazu bo sledil drugi,1 ko bo čas iztrgal dvornemu sveltn.iku še državnozborski mandat iz rok! Ali pa že menda veste, da Ploj tega odloži? Menim da ne, tega se drži, kakor cek pasje kože, gospodarju pa se vendar s časom pes usmili, pa reši psa neprijetne golazni! Ne torej zdaj preveč žalovati, ohranite si nekaj žalosti za drugikrat!
Sv. Trojica v Halozah. Veselica našega Gospodarskega in bralnega društva dne 20. maja se je pri veliki udeležbi domačega ljudstva, kar je glavnega pomena, prav dobro obnesla. Pri obeli igrah. „Krčmar pri zvitem rogu“ in „Kmet in fotograf“ je bilo smeha na cente, tako neprisiljeno in dobro so igrali domači fantje, čeprav vsi ob svojem prvem nastopu. Prijetno je nastopal Fr. Zavec (krčmar in pozneje fotograf), za Šaljive uloge prav stvarjena sta Jak. Kelc (v prvi igri postopač Janez, v drugi kmet stare korenine, ki Še nič ne ve o „kontrafeju“), in Anton LozinŠek (prav mojstrski brivec). Tudi Jožef Hren (kot resen sosed), Andrej Šprah (postopač Miha) in Anton Zajšek (žandar) so svoje uloge dobro izvedli. Vmes in pri prosti zabavi je Številnokrat nastopil po pevovodju gospodu Drag. Skaza dobro iz-vežbani pevski zbor domačih trojičkih fantov, in so veselo udarjali tamburaši od Sv. Barbare v Halozah (udje .tam pred letom ustanovljenega krščansko-soc. izobraževalnega društva). Mladenič J. Rihtarič je krasno prednašal kot prolog svoj proizvod: Za vero, dom, — in Fr. Zavec:	Spomini starega klobuka.
.Upamo, da, te igralce-pevce kmalu zopet vidimo na odru. Cast njim in našemu društvu!
Kozje. Zrak uradnih sob mora na možgane slabo vplivati, kajti vse naše uredništvo še voli — liberalno. Vrhntega sta volila liberalno iudi dva uslužbenca notarjeve pisarne. Njim so se pridružili bivši turnar trgovec Pleterski, Pirhov Žane, tržki pek m Nemec Snppannz.
V Rajhenburgu je bilo 24. t. m. 11 liberalnih agitatorjev iz dragih krajev. Liberalnih glasov pa je bilo oddanih le 10. Rajhenburg je po svoji večini katoliško - naroden in to bo tudi ostal.
Šmartno na Paki. Deželni poslanec dr. Karl Verstovšek je imel pri nas že v nedeljo dne 23. t. m., torej že prvi teden po volitvah, jako važen shod, katerega se je udeležilo v gostilni pri g. Roginu gotovo nad 120 samih uglednih mož,. Shod je vodil g. Pirtošek, ki je povdarjal pomen K. Z., nato je razložil g. Musi glavne točke iz programa K. Z. Navdušeno je bil sprejet z živio-klici deželni poslanec g. dr. Verstovšek, ki se je zahvalil v svojem in v imenu K. Z. za zaupanje, katero so izkazali volilci na dan volitve. Govornik preide «ato ha dnevni red
zborovanja in govori o občini sploh, o občinskem gospodarstvu in o važnosti občin sploh. Navzoči so pazljivo poslušali deželnega poslanca, odobravali njegova izvajanja in prosili v nekaterih važnih zadevah posredovanja. Obljubili so pa tudi, 'da gredo do zadnjega moža v četrtek na volišče in oddajo glasove za pristaše K. Z., da pomete tudi v občini K. Z. z nasprotniki. Se dolgo časa smo sedeli s poslamoem skupaj in se v prijateljskem pogovoru spoznavali med seboj.
Koroško.
Celovec. V pondeljek je bila dopolnilna volitev v 3. skupino obč. odbora. — Izvoljeni so nacijonalei: kovač A. Berglez, kavarnar H. Kuder, pleskar A. Riedel in jerbasar
H.	Murero, ter kršč.-socijalec H. Hofer, mizar. Drugi kršč.-socijalci kandidatje v kršč.-socij. roke prešlega komunalnega društva so z nacijonalcem V. H. Granikom vred propadli.
Celovec. Nem. avstrijsko plan. društvo je s sodelovanjem učitelja Pehraj, vpok. nadučitelja Prešerna in znanega Jahne-ja izdalo brošurico s ponemčenimi imeni Karavanskih vrhov. Reveži!
Celovec. V Št. Martinu na Kozlevici in v Valtejvesi izvršilo se je zadnji čas precej tatvin. Ukradenih je bilo 5 koles in 90 K denarja.
Celovec. Rač. podčastnik Jože Vavken (17. kranjskega polka) je bil sprejel za to, da je rešil nekega častnika z lastno nevarnostjo iz plaza, od cesarja srebrni zaslužni križec s krono. Svečanost se je vršila v soboto pred vsem polkom v paradi. Govoril je slovensko in nemško podpolkovnik Vuk.
Celovec. Umrl je marijaniščnik H. Pacher.
Celovec. Umrla je v Ptuja mati nemškega odvetnika Martineka, ki je znan kot nasprotnik Slovencev.
Brdnica. Na Brdnici se je dne 20. t. m. osnovala podružnica e. kr. kmetijske družbe. Pristopilo je takoj 60 članov.
Beljak. Dne 21, maja ob 4. uri zjutraj je skočil na tukajšnji državni postaji tovorni vlak št. 965 iz tira. Poškodoval se ni nihče.
Vrba. Umrla je znana posestnica vrbskih letovišč g. nadštabn. zdravnika vdova Katarina Pundscbu v 70. letu. Mrtvo so prepeljali na Mali Lošinj, kjer je imela posestvo in kjer je pokopan njen mož.
Beljak. Dne 21. t. m. je bil pri Komorjih povožen 22 letni posk. železn. mojster Holovirek. Padel je raz tovornega vlaka, ki mu je odrezal spodnji nogi.
Št. Rupert pri Celovcu. Na prodaj je hiša 9 a na blatiški cesti. K njej spada tudi nekaj stavbenih prostorov.
Št. Vid. Velika suša je v naši in brežski okolici. Če ne bode kmalo deža, bode pomajkanje krme hujše ko lani.
Kotmaraves pri Celovcu. Pri nas delajo hrošči veliko škode, med tem ko jih severno od Celovca ni videti; pač pa so severne kraje nadlegovali lani.
Labod. Raz strehe je padel krivec Andrej Sidej iz Rude, 7 m visoko. Zlomil si je levo roko. Prepeljali so ga na dom.
Kranjsko.
Binkoštnl pondeljek v postojnski jami. Pred kratkem je bila Postojna povzdignjena v mesto. Zaradi tega se bo letos praznovala slavnost v postojnski jami na binkoštni pondeljek posebno • slovesno. Več godb, med njimi tudi mornarska godba iz Pulja, bode razveseljevalo mnogobrojne 'domače in inostran-ske obiskovalce svetovno znane jame. Posebni vlaki bodo vozili ta dan iz Ljubljane, Trsta, Reke in Pulja. Jamska slavnost se bo vršila; ob vsakem vremenu.
Manifestacija notranjskih mladeničev. V< nedeljo dne 23. majnika se je zbralo v Grahovem pri Cerknici stotine mladeničev in mož na zborovanje. Iz Cerknice in Starega trga je prikorakalo 40 Čvrstih Orlov v kroju. Veselo trobentaje so prišli do Grahovega, kjer jih je že tam zbrano ljudstvo navdušeno sprejelo. Na zborovanju je nastopil kot govornik Fr. Terseglav iz Ljubljane. Po govoru se je osnoval telovadni odsek in izobraževalno društvo za Grahovo in okrožje. Na zadnje so krepki in vrli Orli priredili Še javno telovadbo, kar je gledajoče občinstvo še bolj navdušilo.
Nov telovadni odsek v okrožju Šentvidskem. V nedeljo dne 23. majnika se je ustanovil nov telovadni * odsek Orla v Vodicah podi Smarnogoro. Po shodu, na katerem je poročal deželni poslanec dekan i.av-renčič, je šentvidski župnik Zabret razložil namen in pomen mladeniške telovadne organizacije Orla, nakar se je takoj izvolil odbor.
Liberalci iščejo novih tal za svojo potapljajočo se stranko. Sedaj snujejo „Zvezo slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani*. Na čelu tega gibanja stojita Adolf Ribnikar in Josip Breznik.
Nočejo piti „slovenskega“ piva. Povodom slavnostnega dne stoletnice bitke pri Aspernu, so imeli vojaki ljubljanske posadke zboljšano kosilo s pijačo. Neka stotnija belgijskega polka je poslala po pivo v mengiško pi-vovamieo, ki je ravno nasproti vojašnice. Vojaki so pivo vzeli, pa so ga že kmalo nazaj pripeljali češ, da jim častniki ne puste piti tega piva, ker je „slovenisches Bier“.
Primorsko.
Pasja Steklina se je tudi po Goriškem jela zelo razširjati. Obls3ti si pomagajo s tem, da so odredile najstrožje odredbe. Orožniki so dobili nalog, da postrele vse pse, ki ne nosijo nagobčnika, kar od kraja. Pri tem pa se je pri-godil slučaj, da je orožnik nekemu lovcu ustrelil dragocenega psa, ker ta ni imel nagobčnika. Pes je bil na lovu.
Ponesrečil se je časnikar in svoječasni sourednik „Triester Zeitung“ A. Mažgon. Ker je bil kratkoviden, je padel po stopnicah tako nesrečno, da si je prebil Inbanjo. Bil je znan časnikar in sotrudnik raznih drugih listov.
V Gabrijah pri Štanjelu je zelo razširjena influenca, ki je nastala bržkone radi vremenskih sprememb, ko se je marsikdo prehladil. V nekaterih slučajih se je influenci pridružila še pljučnica, da so nekateri smatrali bolezen za otrpnenje tilnika.
Velik požar v Škednju pri Trsta. V lopah za opeko, spadajočih lesnim tvrdkam Emilio Segre in Lnigi Mos-coni, je nastal ogenj v nedeljo popoldan. Požar je uničil vse skladišče lesa in obe lopi za opeko. Škode je napravil požar za 5000 kron. Vzrok, kako je nastal ogenj, se še ni dognal.
Razgled po svetu.
Ivan Orth — še živi? NewjorSki in bostonski listi prinašajo zopet vesti iz San Frančiška, da bivši nadvojvoda Ivan Salvator, sedaj Ivan Orth, Še živi in sicer v mestu Picanville v. državi Ohio, ter se preživlja tam kot strojar s 15 dolarji revne plače. Ivan Orth, kateri je sedaj 60 let star, izgleda mnogo stareji in je bolj slabega zdravja. Nekemu časnikarju, s katerim je govoril, je izrazil željo, da bi bil v slučaju smrti rad pokopan v domovini. Njegovo sliko so pokazali avstro-ogrskemu poslaniku v Washingto-nu, kateri je priznai veliko podobnost tega človeka z bivšim nadvojvodo. O življenju Ivana Ortha vedo amerikanski listi veliko povedati. Leta 1890 se je izkrcal Orth v južni Ameriki in se odločil s svojo soprogo započeti novo življenje. Kupil je v Argentiniji veliko farmo, kjer sta se mu rodila dva otroka, leta 1897 hčerka Ana Marija in 1898 pa sin Leopold. In štiri leta pozneje, 1902, se je preselil Orth z družino na otok Martinique, kjer je izgubil pri grozni potresni katastrofi vse svoje drage svojce. Po tej katastrofi je Ivan Orth zapustil otok Martinique in odšel v Zjedinjene države, potoval pozneje v Pariz in London, od tam se je pa vrnil nazaj v Ameriko, kjer se sedaj preživlja z delom svojih rok.
Dinamit v sveči. V Bajrut je prispela iz Rusije silno velika sveča, katero je podarila neka ruska plemkinja tamošnji cerkvi. Nekaterim se je ta sveča zdela sumljiva. Preiskali so z iglo svečo, pa so našli notri tri kilograme dinamita. Grške cerkvene oblasti so bogato nadarile onega, ki je prvi izrekel sumnjo o sveči.
Dvestoletnica bitke pri Poltavi. Na Ruskem se pripravljajo na slavnosti povodom dvestoletnice bitke pri Poltavi. Ruska vlada močno dela na to, da se bo zmaga Petra Velikega, ki je porazil pri Poltavi leta 1709 mladega švedskega kralja! Karola !XII., kar najslavnejše obhajala. Na bojnem polju se prav pridno dela za olepšave in prehod' vojske preko reke Vorksle bo naznanjalo dvanajst velikanskih soh z velikimi orli na vrhu. Te sohe bodo iz litega železa in bo na vsaki po ena spominska plošča. Pričakujejo, da bodo prišli razun polkov in praperjev še tisoči in tisoči gostov na to izvanredno in znamenito slavnost.
Roosevelt župan newjorski. Jeden najvplivnejših vodji republikancev v Newjorku, general’ Stem. Woodfort, je začel delovati na to, da bi prejšnji predsednik Zveznih držav, dr. Theodor Roosevelt, kandidiral za župana v Newjorku. Roosevelt je sicer izjavil, da ne sprejme nobene mu ponujane časti več, a mnogi republikanci, kateri ga do dobra poznajo, pravijo, da se bo dal preprositi in bo tudi sprejel čast župana.
Veliki nemiri na Portugalskem. V Lizboni se je pričelo sumljivo gibati. Boje se, 'da ne bi zopet nastala kaka revolucija slična lanski. Nad' mestom je proglašeno obsedno stanje, vojaške patrulje hodijo po ulicah, redarstvo je prišlo na sled zelo obsežni revolucionarni organizaciji. Vojne ladije so za vsak slučaj pripravljene, da umirijo takoj v dušku vsako protidinastično gibanje po mestu in v luki.
Jubilej monakovske akademije umetnosti- Akademija slikarske umetnosti v Monakovem je slavila pred nekaj dnevi svojo stoletnico. Pri tej priliki je podelil princ regent akademiji značaj visoke šole. Svečanosti so prisostvovali vsi člani kraljeve rodbine.
Zborovanje srednje-ev^opsfciih' , gospodarskih društev se je vršilo dne 18. majnika v Berolinu. Na dnevnem redu so bile razdelitve trgovskih ugovorov po tekstu in tarifi in pa organizacija industrijalnega kredita. Zborovanje sta brzojavno pozdravila avstrijski cesar in nemški cesar. Pozdrav avstrijskega cesarja so sprejeli z velikim navdušenjem.
Listnica uredništva.
St. Barbara t Halozah. Zadevo smo izročili našim državnim poBlancem.
Sveta birma Za žol°in
pouk in priprava za ta sveti zakrament
Sestavil Jernej Voh; tretji predelani natis, Telja 12 vin. s poštnino 20 vin. Sveta birma obsega 50 strani in ima prav pregleden in zanimiv poduk za šolarje. Zato knjigo toplo priporočamo. — Naročnina se lahko pošlje v znamkah.
Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Zelo ugodna prilika!
Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 5 miuut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Ziianmost je oddaljen 1 uro, trg Radeče */2 ure. V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8^oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj 3e pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
Izkušen samski organist ob enem tudi cerkovnik se takoj sprejme v Leskovcu pri Ptuju.	111
DC* Ugodna prilika!
40 m ostankov različnega sukna, samo izvrstno blago za 15 K proti povzetju. Dolgost ostankov: 4 — 16 m. Kanavaz 40 m za 17 K od pošilja Pik Vilhelm, Bronov ob Hetavi, češko.	114
Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so nsjcenejši pri izdelovatelju Jožef Anderšekv jBistri pri Novem mestu ob Metavi, češko. 40 m najboljšega sukna stane 16 K.	112
Pomislite, predno naročite, kako blago dobite! Samo pri meni dobite 40 m kanavasa, oksforda, barhenta ostanke cefirja za 16 K. Dolgost ostankov 6—16 m. H. Breč, tkalnica Nohod.	113
“ Slikar in pleskar
Franc Divjak
v ÜARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
$pOGCX Restavracija XXXXg
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Prva prodajalna domačega snkna, kakor sakna za gospode in gospe, je pri tkalni ški zadrugi
„Vzajemnost“ Hronov ob Metavi (Češko).
30 m različnega sukna, platno, oksfort, cefir, kanavas itd. (v vsaki hiši vporabno) se vpošlje za 15 K. Vzorci in ceniki zastonj. Od 25 K se pošilja franko. 105
Za birmo priporoča moderne in aajboljše slike
Josip Rosenkranz
Grajska nllca 28 nasproti nem. gledališču.
Lepa hiša se zaradi družinskih razmer proda. Naslov v uprave.
Kayo}
žgano in nežgano pošilja po poštnem povzetju v vrečicah po 5 kg poštnine in carine prosto na rse kraje trgovina „Merkur“
I. Bilc, ilirska Bistrica pri
Reki.
Santos 12 K 60 v. Sau Domingo 14 K. Poseben cenik se pošlje zastonj in franko.	109
Za nakup priporočamo tvrdko -»c
HI. E. Šepec, Maribor
C^rajiki trg ilev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd.	7
lllililililllililllilililililill
Ces*kwem slikat»
Peter Markovič
akadem. slikar v Božeku na breškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. ^ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, ^ ygr posebno altarnih in bandernih slik, križevih po- ifr tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- ^ ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne ^ slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj ^ za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence.
23
V trenutku uniči
ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro
Ignac Božič
narodni krojač y Mariboru,
78
TegethofQYa plica 16, v hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po naj nižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :
zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obrne na Vinko Vabič-a
mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalce družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in kulantno izplačilo oškodovanim!
Kdor želi trpežno vrh n o suknjo,
naj se obme z zaupanjem na izdelovalca
FRANC STRNSKY v Lišai,
pošta Nemacka (Moravsko).
7 vrhnih sukenj s poštnini povzetjem po 1 K 20 vin. komad. Kdor kupi enkrat, kupi zopet. V zalogi je principijelno trpežno sukno. Vzorci se ne pošiljajo. 103
torna za žice in mreže
Krnite F. Strašice, Češko
priporoča mreže in žice v lesenem in železnem okvirju, strojne žice, mreže za pesek, kuhinjska cedila, žimnice za postelje, elastične žimnice, otirače za črevlje, specijalitete •	žičnih žimnic itd.	102
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsolldnejša in točna postrežba!
Kfa debelo.	Ufa drobno.
Blahut Ivan
O v Bukovici pri Frideku (Šlezija) o
pošilja izvrstno čisto platno vseh vrst. Vzorci se pošiljajo na zahtevo zastonj. Trgovci imajo velik popust. 104
SMRT
doleti v sacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Štajersko platno m. ...
Slovensko platno m. .	.	.
Savinsko platno m. .	. .
Vojašto platno m. ...
Domestih platno mehko m.
Gorsko platno debelo m.
Istri j a tkanina, mehka m. .
Holandska tkanina, mehko m.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K fraoko.
* Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Postno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4,/*% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 57,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem račnnu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo
Oskrbuje srojlm članom izterjevanje njihovih terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.