. mmmk dsn *praxnikov. ^ W> , . ^y «cept SatantaFO. ^Sull. HolidSIS» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Urvdniékl in upravniifct proatorli V067 aoulh Uwndal« Ava. Offioa of Publications 8667 8. LawtidaU Ava. Telephon«, Rockwill 4904 .YEAR XXX Iii ta Ja tu» •t Chicago, IlllnuU. ■»•tur January 1«. IUI. at the pwt-offW 4ar Um Act of ConcroM of Mavak I. IM». CHICAGO, ILL* TOREK. 23. MARCA (MARCH 23), 1937 Subscription 66.00 Yearly ÄTEV.—NUMBER 57 Acceptance for mailing at «pedal rate of postage provided for in section HQS, Act of Oct. I, 191T, authorised on June 14. 191». veza tovarnarjev deluje za omejitev stavkovnega vala Papež napovedal boj Hitlerjevi v! mebna vladna komisija naj bi preiskala ozadje konfliktov med delavci in delodajalci. Pred-lednik avtne unije zapretil • splošno stavko f Detroitu, če bo policija še nadalje uprizarjala navale na sedeče stavkarje. Stavkovni val zajel nadaljnje tovarne v Chicagu Wsshington, D. C., 22. marca. Zveza ameriških tovarnarjev pra sprejetje zakonodaje in enovanje posebne komisije, m preprečijo vse velike stav-Njen načrt je, da predsednik mienih držav imenuj! komi-o, ki naj bi preiskala vzroke iflikta med delavci in deloda-d pred pretečim izbruhom tke velike stavke, ki bi "ogra-ekonomsko varnost dežele." ¡deset dni po objavi poročila lisije, v katerem bi obja-i ivoje ugotovitve, bi lahko anki, zavojevani v kontrover-oklicali stavko ali izprtje. Detroit, Mich., 22. marca. — mer Martin, predsednik unije roženih avtnih delavcev, je za-rtil i oklicem splošne stavke v roitskih avtnih tovarnah, ako policija nadaljevala z navali mala podjetja, v katerih so v m sedeče stavke. Ta pretnja izzvala kritično situacijo, betroiteki župan Frank Cou-u je dejal, da ne verjame, da bil Martin tako nespameten,' bi okiical splošno stavko, ki najbolj udarila delavce, kate-so veliko trpeli v šestih letih peflije zaradi izgube zaslužka, e verjamem, da bi bil kdo ta-tioben, da bi oropal 100,000 **v zastoka,^^ TRJat ihti. "Prepričan sem, da delavci bi sledili takemu voditelju." Couiens je dalje rekel, da bo Ucija še nadalje izganjala ivkarje iz malih tovarn, kate-» okupirali. Sobotni politiki naval na dve tovarni je poročil izgrede, v katerih je bilo dem oseb ranjenih. Martin je tem navalu zapretil z oklicem lo*ne stavke. Tovarne korporacije General »tors in drugih avtnih kompa-j. ki so sklenile pogodbo z Uni-1 ne bodo po Martinovi izjavi iiadete, če bo stavka-oklicana. * krajevne unije avtnih de-tev v Detroitu so dobile od irtina navodila, naj takoj ime-Uejo stavkovne odbore, ki naj pripravljeni na oklic stav- L "Zaradi resne situacije, ki sta Povzročila župan in policija, Ir zanikata delavcem pravico 1 "tavke. ne je eksekutiva avt-fMije izrekla za odločno akci-\ * *Mjo Martinove instruk- * unijskim voditeljem. "Mi 'Vlrn"' da župan in policij- J Zelnik Pickert takoj usta-»navale na sedeče stavkarje." Ilri'ja je sklicala masni shod r44 lovcev, da tako prote-,ri t"-f)ti policijskemu zatiranj «tavk. Sinoči je bila poravnava osmih ae-r'h/Uvk, ko ro delodajalci p *WVor s stavkarji. •rajanja med avtno unijo In ryM*r NMor Co. so še vedno «wtoju. Governer Frank [¡*y je včeraj konferiral z J. _ jem, federalnim poere-„!,,!<. končanja cedeče Cu Je "i*1» tovarne •Wtrjeve kompanije. Murphy I j*.razgovarjal tu- C'otT' iVtorit€Umi v Wa- ^ Ä marca. - Val *e vedno razšir- Mussolini plačal ljubki 15,000 lir! Vse fašistične sile na delu, da potlačijo škandal London, 22. marca. — The London Chronicle je včeraj poročala, da je Benito Mussolini plačal francoski igralki in žur-nalistki Madelini la Ferriere (po možu, od katerega se je ločila, se piše de Fontaine) 15,000 lir in kupil ji je železniški listek za odhod v Francijo, ko je mislil, da se je bo iznebil. Vsota, s katero se je hotel Mussolini odkupiti, je bila izplačana v obliki čeka, ki ga je podpisal državni blagajnik in nakazan je bil na Banca Italiana. Domače vesti Novi grobovi v Clevelandu Cleveland. — Zadnje dni je umrla Jera Kocjančič, roj. Su-šteršič, stara 60 let in doma iz Smuka pri Kočevju. Tu je živela 42 let in zapušča moža in tri sinove. — Umrl je tudi Frank Pe-trič, star 50 let in doma z Vrhnike. V Ameriki je bil 25 let in tu ne zapušča sorodnikov. Bil je samec. — Dalje je umrl Jos. Hvala, star 59 let in rojen v Trobi pri Gorici na Primorskem. V A-meriki je živel 34 let in tu zapušča ženo, sina in tri hčere, v stari domovini pa očeta in brata. Samomor rojaka Daviš, W. Va. — Dne 16. marca se je ustrelil John Pungart-nik, star 63 let in doma iz Griže pri Celju. V Ameriki je bil čez 20 let, Član društva 29 in dolgo let zapisnikar tega društva. Nekje v VVisconsinu zapušča brata, v starem kraju pa ženo in tri o-troke. Pokopan je bil civilno, kar si je sam želel. ¡poroča, da so vse italijan fašistične sile, katera grozi [ussolinija kot fkega pustolov-iišče. Madeli-svoje ljubezni Chronicle dalj v Franciji na d ske in francosk da potlačijo afe z razkrinkanjem velikega ljubeze ca, če pride pred na je bila sa z Mussolini jem v Rimu kot po ročevalka francoskega fašističnega tednika La Liberte v Parizu. Pariz, 22. marca. — Dnevnik Madeline la Ferrierjeve, ki je v rokah policije, beleži 20 tajnih ljubezenskih sestankov med njo in Mussolinijem v Beneški palači v Rimu, kjer ima italijanski diktator svoj urad. Policija je našla v njenem stanovanju tudi veliko Mussolinijevo fotografijo z njegovim lastnoročnim podpisom. Niaciji obdolženi kršenja konkordata Tudi ameriški komiji se dramijo Unija klerkov oklicala stavko čikai •k *e i» * v V iv ka A««m distnktu. Največja stavka, ki traja te štiri tovarni WiUon A Jone* |*J je zavojev an i h 850 k m0d temi 550 žensk i'f»vijo. da ae stavkar «troti disci-^rtuj« poaabnl de-• ■ )♦ zabil vae vhoa na dovoli nobe-a tov arne. Le ne- tnu, Philadelphia, l»a. — (FP) — Veletrgovina Frank A Seder je zzvala sedečo stavko, ker se ni držala dogovora, katerega je sklenila po prvi stavki v zadnjem novembru s krajevno unijo Re-tail Clerks Intl. Protective Assn. Okrog 700 klerkov je zavojeva nih v tej stavkiT Klerki so dobili zagotovilo, da bo unija priznana kakor hitro bi) imela 51 odstotkov članov med njimi, toda nekaj tednov po končani prvi stavki Je pričela vele trgovina odpuščati militantne unioniste, s tem pa je izzvala novo stavko. Klerki zdaj zahtevajo zvišanje plače 30 odstotkov, ponovno uposlitev vseh, ki so bi II odpuščeni zaradi unijskih ak tivnoati, priznanje unije in zaprto delavnico. V tem boju jih ped pira centralni svet delavskih in strokovnih unij. Sovjetska vlada da |la koncesije kmetom Dobili bodo večji delež pridelka , ' —______ Moskva, 22. marca. — Sovjet-vW«Li* v6eraj uveljavila itlrt odredbeT ki dajejo koncesi Je kmetom, zlasti onim v po suši prizadetih krajih. Te odredbe so bile uveljavljene, da se pospeši produkcija poljskih pridelkov in da kmetje dobijo večji delež pridelkov. Včeraj objavljene vladne Številke kažejo, da je pomladanska setev zaostala v južnem delu Rusije, kar pomeni redukcijo poljskih pridelkov. Najbolj važna izmed objavljenih odredb je ona, ki govori, da kmetom na kolektivnih kmetijah ne bo treba poslati žita na podlagi določene kvote v vladne žitnlce. Ta odredba velja za vse kmete. Druga odredba odpravlja denarne kazni, katere so morali plačevati kmetje, če niso izročili določene količine žita in drugih pridelkov vladnim avtoritetam, nadalje pa je znižala odplačila v blagu na traktorje in druge poljedelske stroje, kar pomeni, da bodo kmetje lahko ohranili večji delež pridelkov zase. Vse odredbe sta podpisala V. M. Molotov in Josef Stalin. Berlin, 22. marca. — Pastirsko pismo, katorega je papež naslovil na katolike v Nemčiji je izzvalo nov konflikt med Hitlerjevo vlado in Vatikanom. \ tem pismu, ki je presenetilo ce lo nemške katolike, je papež ob sodil nacijaki rešim kršenja kon kordata, ki ga je sklenil z Vati kanom 1. 1938 itf organiziranji protikatoliškega gibanja. Možnost je, dsfo Hitlerjevi vlada preklicala jaonkordat, ker papeževo pismo ttaglaša načeli rimske cerkve in bbsoja naeijsk« filozofijo. Da se bo to zgodilo potrjuje uvodnik v Hitlerjeverr listu Voelkiache Jleobachter, k» je odgovor na pistirsko pismo Pismo je v soboto dospelo v Berlin. V berlinski katedrali g» je prečital škof Con rad ^ Preysing-Lichfcenlgg-Moss, tem pa je sklioal ,sejo voditeljev vseh katoliških Organizacij, ns kateri jim je pdjasnil kritično situacijo in jih pozval, naj se pripravijo na boj z nacijsklm režimom. Papeževo pismo ima tri po glavja. V prvem pojasnjuje, de je bil konkordat med Nemčijo ir Vatikanom sklenjen 22. julija 1933, da se konča konflikt, za eno pa poudarja, da je nacijska vlada kršila konkordat. Drugo poglavje govori o veri v Boga, v Krists, o edini pravi cerkvi, pa peževi avtoriteti, o morali, prsvlcah in dolžnostih staršev Tretje poglavje iirsža papeževo ljubezen napram katolikom, k ao krenili s prav*ceste ln fteljo po vzpostavitvi resničnega miru med cerkvijo in državo. "Ako se provizije konkordata niso Izvaja le, ni naša krivda," pravi papež "Krivda je na nasprotni stran Mi bomo še nsdslje brsnili vsše pravice pred vsšimi voditelji, ne glede na začasne uspehe ali ne uspehe. Pokorili se bomo le dlk tatom naše vesti in vodili opoz' cijo proti onim, ki s silo zatirajo naše pravice, da uničijo katol' ško cerkev." CIO PODVRŽE JEK-I Poslanik hvali uspe-1 NAVAL ŠPANSKE ladi LARSKO INDUS- heruskihsovjetov MILICE NA ITA-TRUODOPOLETJA Mos^nT^.m.h LUANSKO BAZO Jeklarska unija pridobila 20,000 članov v enem tednu KOMPANUSKE UN1-| JE V RAZSULU kaj Jih je odllo domov, ko so bili informirani o bolezni v svojih družinah. Člani tega odbora ao včeraj naznanili, da je kompsnijs oblju bila zvišanje plače, odklonila pa je zahtevo glede priznanja unije. Druga večja aedoča«stavka Je v tovarni Maremont Automobile Products Co.. kjer eo delavci šli v boj za zvišanje plače in pri znanje unijo. Uprava tek&aike šole kradla plin iz bliiine! New London, Tex.t 22. marca — Pretakava silne katastrofe, ki je zadnji teden usmrtila skoro 500 učencev in učenk z eksplozijo plina v tukajšnji šoli, je odkrila, da je šolska uprava skrivoma in protipostavno napeljala plin v šolo iz cevi Parade Oil Co. Ta nevarni naturni plin Je povzročil razstrelbo. Vse kaže. da je bila nepopiana površnost in zanikmost šolake uprave krivs •trašne kstsatrofe. Pod r lavi j en je tram v Novi Zelandiji WelU»irton. N. Z. 22. msres. — Delavska vlada Nove Zelandije Je »klenlla. da podržavl vse elektrarne v dominljonu. Izgredi na Portoriku; 7 ubitih, 50 ranjenih Han J uan, Portoriko, 22. marca. — Portoriški nacionalisti ao včeraj issvali krvave izgrade v tam mestu. Bed#tn oseb js bilo ubitife in okrog M> rsnjenih. Tekstilni delavci »e pripravljajo na boj I^swrence, Mass. — Reprezen tantje organiziranih tekstilnih delavcev v tem distriktu so se na svoji konferenci odločili za o-kllc stavke, če ne bodo delodajalci skrajšali delovnega tedna na 38 ur. Unije, ki so bile re-prezentirane na tej konferenci, imajo več kot 30,000 članov. 1000 rudarjev v gladovni stavki na Poljskem Katowice, Poljska, 22. marca _ Okrog 1000 rudarjev Je začelo gladovno stavko pod zemljo v premogovniku Giesche, ki Je pod kontrolo ameriškega kapitala Dva tiaoč rudarjev pa etavka na površju. Rudarji zahtevajo viš jo mezdo in krajši delovnik. Sovjeti pretrgali ie-leznico z Mandiukuom Tokio, 22. marca. — Japonski listi poročajo, da je aovjetaka vlada akJenila pretrgati ves že lezniški promet, ki veže «Iblrijo z Mandiukuom. Japonci ao razburjeni, kajti to pomeni velik udarec za njih in vazalne Man-džurce. Nesreča zaključila polet Amelije okoli sveta Honolulu. HavaJ. 22. marea Polet Amelije Earhartove o-koli sveta Je bil v soboto zjutraj naglo pretrgan, ko je njeno letalo t njo In dvema mehanikoma vrsd pri dvigu v zrak padlo ns tla in as pokvsrilo. K sreči ae letalkl in obema moftems ni zgo dik> nič tslegs In idsj potuje-; IMUsburgh. — (UNS) — Jeklarska unija CIO ima dobre izglede, da bo do prihodnjega poletja izvojevala priznanje v vseh jeklarskih tovarnah. Tega mnenja je glavni kampanjski urad v Pittaburghu. Pretekli pondeljek se je med voditelji kampanje in Carnegie-Illinois Steel korporacijo zopet obnovila konferenca za sestavo kolektivne pogodbe, katera je bila pred nekaj tedni nepričakovano podpisana med obema strankama. Prvotna pogodba je bila le začasnega značaja. Končna pogodba, ki bo bolj de-tajlirana in v legalni formi, bo služila kot vzorec za vse jeklarske kompanije. . Okrog 30 večjih in manjših jeklarskih tovarnarjev je sporočilo kampanjskemu uradu, da so se pripravljeni pogajati za sklenitev kolektivne pogodbe. Kampanjski odbor je pogajanja odložil, dokler ne konča pogajanj s Carnegie-Illlnbis. Med jeklarskimi družbami, ki so se pripravljene pogajati z unijo CIO, je tudi Republic Steel Corp., ki je skoraj odprto povabila Murrayjev odbor na pogajanje. Izjavila je namreč, da se je pripravljena pogajati z zastopniki delavcev, kaf pomeni jeklarsko unijo. Prvi teden po kapitulaciji Carnegie-Illinois kompanije Je jeklarska unija pridobila nad 20,000 novih članov. Navsl je bil tako velik, da v uradih niso mogli nove člane sproti vpisati. V calumetskem okrožju jih je tut primer en dan pristopilo 4100; v McKeeaportu 1000; v eni sekciji PitUburgha 1500 in v Aliquippl 900 — vse v enem dnevu. Kako je kampanja preobrazila aituacijo mod Jeklarskimi delavci, Je razvidno v Hom<* steadu, Pa., v antiunijskem Gibraltarju jeklarskega trusta. V tem mestu jeklarski delavci zdaj odprto hodijo na delo z unijski-mi znaki in tudi pri delu jih ne skrivajo. Nekdaj, tega ni Še tako dolgo, je bil vsak delavec odpuščen, če so bosa Je le sumili, da je naklonjen uniji. O kompanljakih unijah skoraj že ni več sluha v jeklarski Industriji. V tovarni za pločevino v McKeesportu Je 12 od 14 kom-panijskih zastopnikov odložilo svoje mandate z izjavo, naj de-lavce zastopa Jeklarski kampanjski odbor. Delavci pri Farrell-Mercer kompsnijl, ki je podružnica Carnsgin-illinois. pa ao pričeli z od pok lic no akcijo proti K. K. Glovarju, ki kot za-Htopnik poginule kompanijske u-nije aplHkari proti jeklarski u-iiijl CIO. Glover ae Je s tremi drugimi tovariši, ki tvorijo "mslo vrhovno aodišče" defunktnlh kompanljakih unij pri Csrnsgis-Hteel v pittaburškem okrožju, obrnil do Wm. Greena in Johns Frey-js zs pomoč v boju proti uniji CIO. Frey Je z njimi konfsri-rsl, toda Je GloverJsvo "mslo vrhovno aodišče" odklonilo njegovo akemo zs oživitev poklicnega unionizma v Jeklsrskl industriji. Dvs člana tega "sodišča" sploh niata hotela konferirati a Frey-Jem. oatala dva pa ata potem izjavila, da bi poklicni uri ioni zrn prinaael "nov kaos v Jeklsrako industrijo". Vae Vreylom In tudi GloverJeve nsde ao šle po vodi. Mogočen razmah sovjetskih industrij Moskva. — (FP) — Joaeph 8. Davies. novi ameriški poslanik v Moskvi, je obiskal industrijskn središča v južnem delu Rusije in sedaj hvali uspehe sovjetske vlade, katere je dosegla na indu atrijskem polju. Njegov komen tar o vsem, kar je videl in slišal na svojem potovanju v teh kra jih, so sovjetski Časopisi objavi II na prvih straneh. "Kot poslanika me veže doli nost, da podam svoji vladi jasno sliko o položaju dežele, v katero sem bil poslan," pravi Davies. "Na potovanju sem proučeval vse faze industrijskega razvoja. V Krakovu sem si ogledal velike tovarne poljedelskih strojev in jeklarne, v ZaporožJu električne centrale in avtne tovarne. U-gotovil sem, da so inženirji in u pravitelji, ki vodijo te obrate, sposobni ljudje. Njim gre za sluga za velik napredek sovjet skih industrij. Posetil sem šole, otroška sabavišča In nove delav ske hiše, katere je vladna stano-vsnjsks komisija zgradila v in duatrijaklh arediščih. Vse to je name napravilo globok vtla." Davies je pozneje v razgovoru s časopisnimi poročevalci izjavil, ds Sovjetska unija stalno uvaja ameriške industrijske metode. To je razumljivo, ker Je Ameriks industrijsko najbolj razvita država na svetu. Zmaga delavcev v tovarnah letal Velika družba se poda< la stavkar jem Jo s parni kom nazaj v Združene države. Santa Monica, Cal. — (FP) — Mogočna Douglss Alrcrsft kom panija, ki gradi bojna letal* za vlado, Je po večtedenskl stavki kapitulirala pred Unltod Automobile Workers unijo In se pobotala s 5000 stavkarji. To Je atorila potem, ko Je sprevidela, da ne bo mogla zdrobiti njih vrst. HvoJo moč so najbolj demon atrlrali z glgantlčno parado prod tovarno, Iz katere Je bilo sodnlj sko izgnanih več ato stavkarjev iste dni kakor pri Fsnstsel v Waukeganu. Po t«J demonstra cljl se Je takoj podala. Tovarno Je skušala obratovati s skebi, kar je napotilo Wllllama Husicks. voditelja stavke, ds je rekel, "da bi se rad ne vozil z letalom, ki bo zdaj prišlo Iz tovarne." As bolj ko kdo drugi se Je tega zaveda lo vodstvo tovarne. Htavka Je bila dobljena rsdi izlrorne stavkovne orgsnliaelje. Takoj |ki prlčetku Je unija pri Čela Izdajati stavkovni buletiri na vsake štiri ure, |*»Vem se Je pa razvil v dnevnik z 10,000 iz vodov cirkulacij« ZiMiaka pornož na organizacija Je vodila stav kovno kuhinjo zs pikete In otroke. Odbori si» obiskali tudi sle hernega delavca, ga pridobili v unijo in aktivno stavkovno slui bo. Avtni uniji h- Je podala (udi North up Aircraft, ki J« podrti* niča Douglas Aircraft korpursel je, ko so ae delsvel Izrekli dvs proll enemu za to unijo. Baterijski delavci dali slovo ADF Philadelphia. — Okrog dva II aoč delavcev pri Kliytrk Klora*»-Battery Co„ ki so pn*1 nekaj ledni izbojevali 44 dni (fajajočo aedečo atavko, so dali alovo A-rneriški delavski federaciji, pri kateri m imeli federalni čarter, ter prlatopili v Electrical k Ha dio Workera unijo CIO. Dasi ao ADK vplačali okrog $35,000 v zadnjih treh letih, niso v zadnji atsvki dobili niti centa pomoči it I njene bisgsjne, Fašistični glavarji v Rimu čestitali "našim 50,000 junakom" A 9 i* v Španiji "SLABO~VRE M E!" PRAVIJO FASISTI Madrid, 22. marca. — Velika zmaga španskih ljudskih če( v Guadalajari se nadaljuje in narašča. Ljudska milica je danes pred Slguenso, glavno bazo sli oporiščem Mussolinijevih divizij, ki ae nahaja severnovzhod-no od mesta Guadalajare in odkoder ao italijanske divisije pričele avojo ofenzivo 10. marca. Miličniki so včeraj okupirali ce-lo vrsto vasi in med temi dva važni postojanki Cogollor In Pa-dilla de Hito. Edino na zadnji točki je bilo nekaj boja; tamkaj ao se Italijani ustavili in skušali braniti policijo, ali kmalu so morali pobegniti. Ofenzivo proti Italijanom v Guadalajari vodi močna vladna letalska flota, obatoječa li okrog sto lotal, katera je vedno ntd belečiml Italijanskimi kolonami In iz letal neprestano delujojo plohe krogel in bomb na Italijane. Včeraj Je močna grupe vladnih letal posula z bombami Ita-UJanako oporišče Higuenao in aeverno od tega meata je napadla celo vrsto vlakov z Italijanskimi fašisti, ki ao hiteli ns pomoč premaganim divlgijsm. Letala so ustavila te vlake In Jih nekaj uničila in na stotine Italijanov je bilo tamkaj ubitih In ranjenih. Fašistični leialci ss neprestano zaganjajo v ljudsko Is-talsko floto, ali premalo jih jo, da bi kaj dosegli In čim se pokažejo, so takoj odpodenl. Plen, ki ga miličniki otimajo Italijanom, dhevno narašča In prav tako raste število ujetih Italijanov. Španska vlada Jo danes objavila nov dokument, ki Jo bil zadnji teden zaoežon s kupom drugih papirjev vred v okupiranem glavnem stanu italijanske armade v Brlhusgl. Dokument je kopija radiograma, ki ga je (»osla! veliki fašlatlčni svet iz Kima v Halamanco in na-slovljen Je bil na vrhovno poveljstvo Italijanskih divizij v Apsnljl. V tem rsdlogramu fašistični svet čestita "našim 50.000 Junakom, ki so na zmagovitem pohodu v ApauiJI" . . . (Fašiatlčna radlopostaja v Halamanci Je alnočl izročala, da Je bila faAiatična ofenziva v Guadalajari ustavljena zaradi "ola-lnfftf« IM umwA Hjormmu wawdm poorokmb jbomotb _ * Mrf ^ it ' bp um Bto*«aa »««MM! Bm*» Bii*P KuWi1!« i aa MM*« 4M.». CMim) M ZaaaSa •arrsi M 44 um. UM r M CM.. I1M M M« - m* »Ml • ■ " MM »ta* t tor U. UMM4 MM« («»«M« 4 par paar, OM.W Cto»i C-** um. MM par paar. •«u, Omm, p—i tu.) a« »UUJaMiM to 4 «a ia arllMIl »MlMaa. ■ P KO 8 V ET A tovaMi Ara, O or TU rBVBBATt» Advokatska diktatura Liberalni člankar Jay Franklin pile Iz Wash-ingtona, da je sedanja kampanja za reformiranj e federalnega Kodnega sistema — popularna vstaja proti diktaturi odvetnikov. Pred depre-•ijo ho bankirji in odvetniki v Ameriki uilvali največji privilegij, pravi Franklin. Bankirji ao Imeli monopol nad gospodarstvom, advokatje pa monopol nad zakonodaj «t vom v interesu privatnega gospodarstva. Depresija je zelo potrta bankirje; vrgla jih je z njih viaokega konja na tla in še dane» nimajo prejšnjega zau|«nja. Odvetniki pa še vedno jezdijo evojega konja, ampak zdaj prihaja tudi zanje dan obračuna. Njih stara diktatura v znamenju legallzma — da ao le oni poklicani kot zakonodaje! delati postave v zbornicah in kot Hodniki izvajati te postave — ae zelo maje in lahko ae v*ak čas zruši na tla. Da »o odvetniki v Združenih državah že od nekdaj zelo privilegirana kanta in da 96 odstotkov vseh poslancev v zbornicah in v kongresu ter ato odstotkov važnejših In višjih Hodnikov obatoji iz njih, je reanica. To je rezultat ameriške ekonomske individualnoati in politične demokracije, obenem pa ailne brezbrižnosti delavcev in farmarjev, ki ae v političnih zadevah ravnajo po znanem pregovoru: "Let George do It!" To je krivo, da ao advokatje zaaedli in brez malega monopolizing ves politični in aodni aparat v Amerikir Redki ao bili do dane« predKedniki ameriške republike, ki niao bili odvetniki. Vzllc temu ni tako hudo kot bi morda člankar Franklin skušal narediti vtia. Odvetniki, kakor zdravniki ali učitelji, ho lahko dobri advokatje in alabi ¡Milil¡ki ali Hodniki — ali narobe: alabi odvetniki in napredni zakonodaje! ali juristi. Odviano je od jpazorov in idej poaameznika. Ameriški odvetniki «o nami med aeboj aprtl in zdaj no He prvič razcepili na dve atanovaki organizaciji: ataro In reakcionarno odvetniško zbornico in liberalno unijo. To dokazuje, da vai niao reakcionarni. In rea je med odvetniki mnogo in mnogo naprednih in radikalnih ljudi, ki •o že veliko dobrega «torill za delavce in male farmarje in" nolienega dvoma nI, da bodo nadaljevali dobro delo. Ako ae Rooaeveltu posreči naj>ovedana reforma. tedaj pride edina izprememha v tem, da pride več llberalnejših advokatov za Hodnike. To bo vne — in to le ni nobeno jamstvo, da bodo |Mitem vai delavski zakoni izvajani do zadnje pike. Kumlamentalno ne bo nobene iz-premem be. Dokler imamo v Ameriki ekonomaki aiatem privatnega dobička, to je privatno ekonomako diktaturo v kontradikclji • splošno demokracijo, bomo imeli tudi horde odvetnikov, ki bodo bolj ali manj monopolistrali zakonodajne in sod-nijske poale, ampak ta advokataka totalitarnoat ne bo nikdar harmonična, kakor ni danea in kakor ni bila v pretekIohIi. Hadikalni odvetniki ImmIo (Hiliijali reakcionarne in narobe. Glasovi iz naselbih T Slovenci v prvi sedeči stavki r Pueblu Pueblo, Colo. — To meato Je zadnji torek dobilo prvo sedečo h Lav ko. Nastala je pri National Broom Manufacturing kom pen i -Ji, ki je po obnegu produkcije druga največja tovarna te vrnte na avetu, dani u poni u je le 126 delavcev in delavk — okrog 86 molkih in 40 ¿enak. Stavka je na-«tala. ker je kompanija odklonila zahtevo za zvišanje akrajno mi-zernih plač. V tej »tavki »o prizadeti večinoma Slovenci, največ hčere in sinovi naših rojakov. Družba je Imela navado, da je upoalila otroke po 14 in 16 let starosti, ki ao potam zrasli v službi pri matlah in poHtali nekakšni nemi sužnji. Ker je bilo izkoriščsnje pa le preveliko, ao ne uprli. Stavka ae je kuhala ie od pro-šlega decembra, toda le pod pokrovom. Prošli torek zjutraj je tel odbor petih delavcev — Ag in mladih, koliko jih hodi v cer kev. Zastopnik ae sa tak« stvari ne zanima. Ko mu je bilo lest let, so ga pripravili. da se je učil za miniatranta, ko nem bil pa osem let star, sem to alužbo že odložil, ker me je bolj venaiilo krave pasti kakor jpa mežnarju pomagati hostije peči. Sam som se čudil, kako da i ni je mežnar dal v s« pokvarjene hostije, da sem jih lahko poječ H, toda naju ni Bog kaznoval, k & sva bogove kradla in jedla. Ti krat Mmio Ca-nonsburgu ie s injalo ni, niti ne o kakšnem Jagi u, Slajetu ali Gr-dinatu. On je t11 menda prvič in zadnjič v njih naselbini. Kadar bodo pa a loven iko cerkev postavili, takrat boi i pa drag« volje sprejel povabil^ mrs. Kraljeve. Torej velika sreča vas čaka, ko boste reAili 71-letnega grešnika. Cital sem tudi komentar A. D., da sta Lojze Rirc in njegov pomočnik Jaka br. Moleka, glavnega urednika Prosvete, ie izklju zahteva za povišanje plač, glav no pa priznanje unije. Takoj prvi dan stavke se je vpisalo v industrijalno unijo CIO 99 odstotkov delavcev in drugi«merTkrojiiki delivci. Od takrot dan pa Ae ostali, tako da so sedaj he vg# nekam 9pa]0. I nes Zupančič, Mary Babnlk, To- 'čila iz gl. urada. Neki prijatelj ny Prelesnik, Frank Dolak in iz metropol« p« Moleka vprašuje, Juck Federspiel — do predsedni- če že kaj gleda za kakšno delo. ka družbe Deiberta Arbaugha. Predložili so mu zahteve in mu povedali, ako jim ne ugodi, da se bo sedeča stavka pričela ob eni url popoldne. Ker je kompanist zahteve enostavno odbil, se je ob napovedani uri res stavka pričela. Stav kar j i zahtevajo zvišanje plač od 26 do 36 centov na uro in proporčno tudi zvišanje za akord-no delo. j , Med stavkarji vlada nekakšno piknlško razpoloženje. V tovarni se prav dobro zabavajo in tudi lačni niso. Svojci ho jim takoj zvečer prinesli košare jeatvin in tudi odeje ter blazine. Tudi gor-kote jim ne manjka. Kako se bo stvar iztekla, bom poročal. Poročevalec. Nekoliko odgovora narpčnlci A. S. Sharon, Pa. — Po petih mesecih mi je prišel v roke A. S., v katerem me postavlja za velikega grešnika njegova naročnica mrs. Rose Kral iz Strabana, Pa. Kot razvidim, se je ona začela sel» zanimati ta —n "pi«ano po- Kakor izgleda, «« Molek ša ni od 'oči!, kakšno delo bo iskal. Jaz mu svetujem, paj zavzame meato spovednika v metropoli ali v kakem drugem večjem mestu in bo vse tercijalk« dobil pod svojo komando. Velikim grešnicam, katere zatirajo svobodo, naj za pokoro naloži 40-danski post, v katerem morajk> namesto kruha griztl kamen in povrhu naj jim naloži še težko denarno kasen brez odveze. Anton Zldanšek, zastopnik. Za sedečo stavko gospodinj! Broughton, Pa. — O delu ne bom dosti pisala, ker nekatere majne delajo dobro, druge slabo; nekateri zaslužijo dobro, drugi pa nič. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, ko bi človek bil na relifu, da bi zmeraj dobival enako plačo ali podporo. Sedaj, ko so «tavke vsepovsod, bi jaz priporočila goapodinjam, da bi šle v sedečo stavko, ker nam soprogi ne plačajo dosti. So prav taki kakor kapitalisti. Oni gledajo, da imajo polne žepe, ženo in otroke pa puste aamim/fce- IJe", kar Je pršv. Z dne 12. nov. . .. .. m. 1. je bilo v "pisanem polju", bi, *««. »«J bodo že gor zrasli, da opisano, kako žive v tamkajšnji bodo dobri za kapitalista. Porodno priganjaštvo Porodna kontrola Je v očeh katoliških mora-I i m tov proti na t urna in pregrešna. Oboje je bun-kum. toda danea ne bomo govorili o protinatur-noali in pregrešnoati kontrole porodov a katolj-«talnkCn, pai pa ae dotaknemo naaprotne-ga ekatrenta — priganjaštva |>orodov, katerega Uvajajo Muaaolinl, Hitler in zadnje čaae tudi Stalin. Nikjer namreč ne opazimo, da bi katoliški moraliati «»bsojali to početje — janno {« je, da je priganjaštvo |xirodov, odnoano bi moralo biti, a stališč« katoliške morale prav tako nemoralno kakor jim je umetno omejevanje porodov. Toliko »Milj bi moraki biti navijanje porodov ne-moralno, ker ae vrši s namenom, da bo država imela več vojakov, torej vrč človeškega materiala za ubijanje! Ce katoliški moraliati molče pritrjujejo temu naimrnu, tedaj moramo upravičeno sklepali, da je po katoliških pravilih in načelih pravilno, če ne ljudj* rode za ubijanje. Ako je kje katera država, ki bi morala upe-Ijati obvezno kontrolo porodov, je to Italija, katera neprenehoma kriči, da ima premalo teritorija in preveč ljudi. Faai-iuni diktator pa dela ImA narolM': priganja |»»rodnost do akraj-iNH»ti. da i ki še več prebival« cv in še večji Izgovor zm vojno in eka|ianzljo! Ali je to v akladju a katoliško moralo? Vanko priganjaštvo je nefiovaško in protlna-turno Natura aam« ne alti, temveč prepušča alučajnoati. Vaak delavec, tudi katoliški, aovreši priganjaštvo pri delu. Vendar bi bilo pri- lltoUa v a»4*Jt baiaa.1 naselbini. To je bilo ponatisnjeno Iz Prosvete. Pravi, da neki dopisnik Prosvete omenja (menda ja ne Zidanšek?!), da hodi po naši naselbini le 30 lat, toda ni Ae videl tako razburjenih ljudi kakor ob priliki otvoritve doma KS-KJ. Ona piše, da se je stric najbrže zmotil. Stric pa odgovarja, du se je mogoče ona zmotila, kajti tamošnji rojaki in rojakinje niso kritizirali doma KSKJ, niti se pritoževali čez tamošnje katolike, marveč zoper Antona Grdl-neta, ker je udrihal po SNPJ in Prosveti. Zatorej tudi zastopnik Prosvete ni mogel napadati ali kritizirati katoličane, pač pa tercijalk«, katere so vaak čas pripravljene netiti aovraštvo med narodom. Mrs. Kral ni imela nobenega povoda napadati Prosvetinegs lastopnika, ker on ni nikjer o-menil njenega imena, kakor tinli ni napadal kakega katoličana. Ona me tudi poziva v A. S., naj pridem v nedeljo v Canonsburg in čakam preti cerkvijo med 7. uro zjutraj do l& Naj ji povem, da ob nedeljah aa ne maram po-.uliti in tudi n« opazovati starih Prav tako delajo kakor tisti Tolminec ki je nesel otroka krstiti ponoči. Gospod je rekel, da ne vstane In naj ga jutri prinase. "Oh, gospod. kar skozi okno ga malo poškropite, saj bq za doma," je Moledoval Tolminec. Za pust smo se prav dobro la-bavali. Vse je plesalo, mlado in staro. Dekleta so bila precej žalostne, ker so ostale samice, ko je prišla pepelnica. Tako smo Pusta pokopali za eno leto. Kje počiva, mi ni znano. Zimo imamo lepo in snega malo. Ako bi ne znali, da je bel, bi ga skoraj ne poznali. Sedaj bomo šli regrat nabirat. Jaz bota šla, kadar bo cvetel, da ga bom lahko prej nabrala. Zanimajo me dopisi Mici Skrjančeve. Jaz bi rada videla, da bi se še katera druga rojakinja oglaaila. ■Johana Fajdlga. 62. O sedeči stavki v Gtrardu Girard, Ohiou — Pri tukajšnj Ohio Leather Co. so zadnji pon deljek, to je 16. marca, delavci zastavkali s sedečo stavk«. O»» časuVTto ao zastavkali. ae je v tovarni nahajalo nad 600 delavoav obojega sirala. Vzrok stavke je Jamea Carey, predsednik oni e United Electrical A Radia ' VorkefH. v drugi pa ptitolo, pa jih je tako racpotjil kot volk ovčice. Ali sedaj j« pa drugafe. Ko sem pred par tevi opazoval ta tiče, so se pripeljali blizu tovarne okoli sto korakov in prav poparjeno gledali proti nji, ki jo imajo delavci v posesti. Delavci so pričeli kričati nad njimi in so se morali prav strahopetno odstraniti. Velika izprememba v 18 Ičtth, sem si mislil. John Tancak. Delavske vesti ia aoelaliatlfctl shod ^ Chicago. — Na delavskf fronti Je bilo v Chicagu zadnja leta vaa mimo. Skoraj nobenega gibanja ni bilo za organiziranje o-gromne maae delavcev po tovarnah in trgovinah. V tam ja bila reakcionarna preatolica srednjega zapada nekakšna Izjema. Povsod drugod se je delavstvo organiziralo, 1« v Chicagu ja spalo. Izjema je bila le "medena" doba "new deala" leta 1938, ko so se organizirali v precejšnji stoprocentno za unijo. Ohio Leat-her Co. je edina tovarna v Girar-du; v njej so zaposleni razen par zjem vsi girardski Slovenci. S to stavko je slovenska naselbina popolnoma paralizirana, ker so vsi v stavki. Prvi in drugi dan so stavkarji pustili preddelavcem in pa pisarniškem oaobju, da so prosto hodili v tovarno in iz tovarne, tretji dan so jim pa zabranili vstop. Pisarniški delavci so se klaver-no vrnili domov, formani so dobili pa zatočišče v slovenskem iomu. Torej tretji dan stavke so de-avci vzeli tovarno popolnoma pod svojo kontrolo. Pred glavnim vhodom tovarne so za vrat obelili slamnatega moža, na njega oa prilepili napis: Stara kompa-nijska unija. S tretjega nad-* trop j a na pročelju tovarne so pa razobesili velikanske napise, d se glase: Stoprocentno za CIO. Ko opazuješ stavkarje, vidiš, da e med njimi red in prava harmonija. Vsako jutro ob 9:80 ima-jo svojo sejo, po končani seji pa jrikorakajo iz tovarne z raznimi >anderi in godbo in pojejo, ple iejo in se na razne načine zabavajo. Tovarna stoji ob glavni cesti Youngstown*Cleveland, zato je vedno polno ljudi, ki jih opazujejo in jim dajejo pogum. Ko vse to opazuješ, vidiš na obrazih «tavkarjev med Slovenci kot dru gimi, da so pripravljeni za indu dtrijalni boj do konca ali zmage. Seveda, zasluga gre organizatorjem, ki so pravi mojstri pri r\jih delu. Vodstvo tovarne pravi, da se n« bo pogajalo h stavkarji, do-kler ne zapuste tovarne. Včeraj (p«tek), peti dan stavke, je kompanija izposlovala pri okrajnih «odnikih prepoved, da so stavkarji nepostavno zaplenili njeno imatje in da morajo tovarno ta-toj zapustiti in izročiti lastniku, V sodnijski prepovedi je veliko raznih drugih določb. Stavkarji so se izrekli, da se ne u-maknejo iz tovarne z nobeno sod-nijsko prepovedjo. Ko Človek vse tole opszuje, mu •)ride v spomin stavka ravno v tej tovarni leta 1919. Seveda, takrat delavci sami niso bili edini, irganizator menda tudi ne vešč, liti ljudsko mnenje naklonjeno. Vse to je pripomoglo k porazu. btmj Chicaška delavska federacija, ki ja bila prejšnja lata, posebno v vojni in povojni dobi, ena najbolj agresivnih centralnih unij deželi, zadnja leta le životari in ne podvzame nobene iniciative za organiziranje neorgani siranih mas. V tem je le odsev stagnacije matične organiiactje — Ameriške delavske federaci Je. Zadnje čase so j* yse to spremenilo. Zdaj je tudi v Chicagu v se pol no sedečih stavk v manjših in srednjevelikih obratih. Največja je stavka šoferjev pri Yellow in Checker kompanijah, pri katerih je v boju okrog pet tisoč mizerno plačanih šoferjev. Njih običajni zaslužek pred stavko je znašal od devet do enajat dolarjev na teden za dolge ure drvenja po ulicah. Skebom zdaj družbi plačujeta po sedem dolarjev na dan, v V tej šoferski stavki se najboj odlikujejo mestne oblasti, predvsem policija, ki brutalno razbija po stavkarjih in se obnaša prav po hitlersko. Stavkarji niao prve dni skušali z nobenim motenjem skebov, katerih ni bilo dosti, toda policija jih je vseeno vlačila *y zapore kot za stavo. O Županu Kellyju ni nobenega sluha, odkar je izbruhnila stavka. Vsi višjTpolitilri v mestni hiši so namreč finančno zainteresirani v avtotaksne družbe in prepustili so "rešitev" stavke — policiji! In ta jo rešuje — s krepelci. -Ves ta stavkovni val je zajel tudi lokalne socialiste, ki so se globoko zakopali v organiziranje delavcev in vodstvo stavk. Telefon v uradu stalno zvoni ko v centrali. Oni dan se je oglasil v uradu tudi policaj in ukazal, naj s cest odpokličejo mlade sodru-ge ter prenehajo z deljenjem nekega letaka, "drugače bomo zmetali vse v zapor". Tri minute pozneje je že zabrnel telefon, da je bil ta in ta aretiran. CIO je proŠli petek odprl tukaj distriktni urad pod vodstvom Fr. Rosenbluma, ki je podpredsednik Amalgamated Clothing Workers unije, in Douglass Andersons od socialistične stranke. Glavna naloga bo organiziranje 60,000 tekstilnih in sorodnih delavcev na srednjem sapadu, toda pomagal bo organizirati tudi druge delavce. Vse to snači, da smo v Chicagu pred večjim organize (aedaj je še predsednik), ko je videl stavkarje zunaj, priletel iz pisarne, v eni roki 'black-jack", lakrat je tovarniški ravnatelj toričnim valom. Vetfna sedečih Uesej ranke revelortje v MaakvL V le« m Meja se nMke Ia kipi. ki pre*«a*tiaje HavjeUke unije, odkar je bila u.tanovlj#»a. Nestalnost spola V biologičnih delih, ki se bavijo , J njem množitve, naletimo posebno v n«Li času skoraj dosledno na poglavje ki «Ti** nestalnost spola. O živalih zvemo tu h dejatvujejo v mladosti kot samci ootl' življajo dobo, ko so dvospolne, dokler n. jo v stanje samic. n* Živali te vrste nikakor ne spadajo satno nižje organizirana bitja. Celo med riZ oblike, ki živijo, do srednje dobe kot al dobivajo več let zaporedoma, mladiče normaln^. V neki starostni dobi pa' ČUdno spreminjevanje na «naj in na sn tako da proiavajajo na koncu na mesto! semenske nitke. Od te stopnje dalje ** t živali kakor samci in postajajo očeti« rodev. J Tudi pri kokoših ao znani nekateri nat preiskani primeri spolnega preobrata Ta roč*jo biologi e kokoši, ki je štiri leta noma normalno legla in valila jajca Nen ma pa je zašla v čudno krizo, ki se Jt čaia s tem, da je izgubila vse perje. Pozne., dobila novo p^rje, toda to se je oblikovalo kor pri petelinih. Pokazal se je tudi gi* bradne mečioe so primerno otekle in na n je začela nekdanja kokoš kikerikati in se drugih kokoši Vedla kakor pravi petelin Tr telin je kokoši celo plodil. Narava se V tem pogledu ne ustavlja pred človekom. Posledica je, da spreminjajo] življenju tudi nekateri ljudje na izrazit svoj «pol. Baš< pred nekoliko dnevi je por švicarska brzojavna agentura o takšnem meru: 11'. >' / Neka 26-letoa Helena Jeanne B. v 2ei nenadno ugotovil^ da,«e je spremenila v Pristojne oblasti so na podlagi izvedeni! izreka prof. Navillea ugotovile, da je ta ba resnična. Sodišče je nato razsodilo, treba B. spremeniti rojstni list, in sicer da ae bo nekdanja Helena Ivana B. imei odslej Henri B. V vseh doslej znanih podobnih primerih polne spremembe spola pri ljudeh gre za be, ki so imele že ob rojstvu znake obeh spoli običajno pa v tako skriti obliki, da niso pomočniki pri porodu niti najbližji mki tega opazili. Ta nerazviti hermafrodi ostane lahko za vse življenje, zgodi se pa 1 da prevladuje spol, ki so ga zapisali v ro, list, samo za neko življensko dobo, na zadn pa se izobliči drugi spol, in sicer pogostoma voljo sprememb, ki so jih povzročila tuberk lozna ali druga obolenja. Hrana bolnika na srcu stavk zadnjih par tednov je bila bres vsake direkcije in brez vsake organizacije — povsem spontane afere. CIO bo gledal, da delavci dobe organizacijo. Prthedbiji petek se bo tukaj prišela tudi izredna konvencija socialistične stranke, ki bo trajala štiri dni v hotelu U Salle. Ker se be pečala le s notranjimi zadevami, bodo imeli vstop kot poslušalci le člani. Debatirala bo o smernicah in reorganltira-nju stranke. Na predvečer konvencije, to je v četrtek ob osmi url s« bo vršil konvenčni shod v veliki dvorani hotela U Salle (Madison in U Salle ulica — v "loopu"). OofjtaLi®*™ rili bodo Norman Thovnaa, Mfl- Ru wauški ftapan Hoan, De vere AV-len. Howsrd Kes ter, vodja unije najemninskih farmarjev na jugu. in Victor Reuther, organizator avtne unije. Vstopnina 9fte. Slovenski delavci v Chicagu In okolici se ttrgirajo, da pride/o na ta shod v velikem številu, ker tako dobrih govornikov se ne Sliši vaak «as Pripelji* tudi dra- Pri vseh bolnikih na srcu je treba dobro | žiti na hrano, ki jo zauživajo. Zavoljo prem jedi lahko nastane kronična oslabelost srca, je pa bolj redka nego kvare, ki jih povin preobilna hrana. Hrana os«b z bolnim «rcem mora biti zmer in ne enostranska. Strogo vegetarična hr je prav tako neumestna kakor preveč m« Vsekako pa je treba paziti, da dobi bolnik volj sadja in zelenjave, kajti v teh ¿ivilili i hranilne snovi in vitamini, ki imajo veliko rt go pri sestavi krvi. Poedini obedi ne smejo biti preobilni. Bot je, da jedo bolniki manj, zato pa večkn da bi si ne preobložili želodca. Pretežko delo za bolno srce poganjati prevelike količine hn ne skosi telo. Iz tega razloga se morajo pid« ti izogibati tudi preobilni pijači, posebno mi jedjo. Alkohol, kavo, čaj, močne začimbe iil jenje jim velja prepovedati. Pri akutni odi belosti srca tu pa tam sicer lahko popijejo« kaj močne kave ali težkega vina. toda potd je ta pijača zdravilo, ki ga more odrediti I zdravnik. Bolnik mora paziti končno na to, da »i «J prebavo. Driske bi mu organizem zelo oalaM preveč plinov v črevju bi mu pritiskalo nz zaprtje bi vodilo do n«rvoze. Kroničnega tja, zavoljo katerega če«to trpe zamatfem dje, se ne sme odpravljati s hudimi odvajaj mi pripomočki, 4emveč v prvi vrsti z dieto, • "lje z masažo, kopelmi itd. j Pred dvajsetimi leti (Is Prosvete z dne 28. marca 1917 ) Domač* venH. V North Chicagu J« delu v tovarni ubit Kari Oerk, star 411 štvo št. 63 SNPJ v Colllnweodu j« w taci jo aa Slovenski delavski dom. Delarsfas vnti. Unije krojaških ****' Chicagu so v hudem mezdnem boju. SvHona t»>«a. Predsednik Wilaon ca I izredno zasedanje kongresa za 2. de sklepanja o vojni z Nemčijo. Nemške ai^ de v Franciji ao izpraznile 1300 štirjašk* -Ua. A Rtmkn rrrolwija ProvitorlčBa rusk« je velela aretirat! vse carjeve uradnic P» ^ Ruaiji. Na čela vlade je kites Lvo*. 0 nlster pa Aleksander Kersnskij. «w^ cialimrevolucionarne at ranke. ganjaštvo pri «Mu v atofaju veiike**^" kanja kakšne dobrine do neke meje <*>" Kako naj pa opravičijo phgaajaštv« W v Mali, M je natrpana s prebivalstva"» " dovolj kruha aa vse svoje IjedT Vesti iz Jugoslavije (IivirM poročil» u nrivs" blamaia. — L*" ■ ^ Francije v Moskvo ,,e h velikeKa pisatelja Gor- ^rt-^i Pi-teli Vc-de. ki «« je Pred dve^ neti približal nazorom de-J /banja. (Poprej je ne-¿^ veljal za katoliškega jja in prvo njegovo delo je ,-enskem prevodu izdala ka-m jugoslovanska knjigar-) Gide je po pogrebu Maksi-i Gorkega napravil z drugimi imi pisatelji potovanje po raz-' krajih Rusije, ko pa se je „¡1 v Pariz, je napisal knjigo Lev iz Sovjetske Rusije", it zbudila ni nogo začudenja. « fašistični in klerofašistični «veta je z debelimi črkami -jtsil, da se je "komunistič-Egatelj" Gide vrnil razočaran da je njegova knjiga polna ike in grajanja in krepko lvilo za vse, ki sanjajo samo itvari o Rusiji in boljševiz-Ta tisk je kar tekmoval o 'ruvanju posameznih nega-h poglavij, ki jih je napisal * o Rusiji. Pri nas je memte i napisal o tej knjigi klerofa-ijini "Slovenec": trdil je, da Rusija izbila Gidu vse simpa-do boljševizma iz glave in in da je Gidova sodba o Ru-, naravnost porazna. Seveda pisali to sprva po poročilih v incoflkih fašističnih listih. Ko prišla Gidova knjiga v ljub-ike knjigarne, so jo ljudje „ kupovali, znamenje, koliko ljudje zanimajo za razvoj v ,'jetski Rusiji. Ldjudje, ki so jigo brali, so pravili, da je v jigi res nekaj kritike, ki pa ni huda, kakor kriče fašisti, [o pa je v knjigi tudi hvale državi. Beograjsko glavno „o sedanje vlade je začelo jvljati knjigo v prevodu, sle-mu je seveda takoj ijubljan-"Slovenec", ki je začel v svo-podlistkih objavljati sloven-I prevod Gidove knjige o Ruti, seveda z namenom, da s taki spisom najbolje agitira pro-Iboljševizmu. Prevodu je napi-dolg predgovor, kjer pač po-irja, da je ta knjiga pošteno linana, napisal jo je simpati-boljševizma, ki pa se je raz-Win vrnil iz Rusije. In prevod I izhajal v vsaki številki, toda dih razočaranj v spisu ni bilo, U JagoSlavU».) pač pa je bilo precej hvale. Nenadoma pa se je izhajanje tega prevoda ustavilo z beležko "Slo* venčevega" uredništva, da bi spis radi objavljali še dalje, da pa zaradi "višje sile" tega ne morejo. Ta "višja sila" je cenzura . . . 'Slovenec" je hotel s spisom u-drihati po boljševizmu in Rusiji, pa se je neznansko blamiral: cenzura mu je objavo prepovedala in ga s tem poučila, da je Gidov spis bolj propaganda za Rusijo kakor pa narobe. Take blamaže 'Slovenec" že dolgo ni doživel. (Zraven pa. je treba še pomisliti, da spacfa cenzura v področje notranjega ministra dr. Korošca, čigar glasilo prav za prav je "Slovenec" I) Deloma zaplenjen prosvetni večer. — Ljubljansko delavsko kulturno društvo "Vzajemnost" in godbeno društvo "Zarja" prirejata v zimski sezoni pogoste prosvetne večere v dvorani Delavske zbornice s petjem, igranjem', deklamacijami, predavanji itd. Te dni sta društvi priredili "večer elovenske socialne lirike", gn katerem so hoteli izvajati prizor iz Seliškarjeve dramatizacije novele "Zlata riba", dalje recitirati in inscenirati nekaj Se-liškarjevih pesmi, dalje inscenirati Klopčičevo pesem "DrejČ-nik Andrej govori" in prvič v Ljubljani izvajati Klopčičev govorni »bor "Noč", pisan za soliste recitatorje in za zbor. Toda policija je prepovedala izvajanje drugega dela Klopčičeve pesmi o Drejčniku Andreju in kompleten govorni zbor "Noč", dasi sta o-be deli bili natisnjeni za časa vojaške diktature oz. za časa Uzu-novičeve diktatorske vlade. Tako je bil ves večer posvečen le Se-liškarjevemu pesniškemu delu, le na koncu so dodali polovico Klopčičeve pesmi o rudarju "Drejčniku Andreju", ki pa bi tudi lahko izostala, saj je bila tako okrnjena, da je ni prav za prav nič ostalo. — O razmerju delavstva do kulture je ta večer predaval profesor Košak. Prireditve se je udeležilo mnogo ljudi, tako da je bila dvorana nabito polna. Z godrnjanjem je občinstvo sprejelo na znanje, da se del sporeda "radi višje sile" ne bo izvajal, in slišati je bilo tudi žvižganje zaradi takega oviranja delavskega prosvetnega delovanja ¡a doba boja irskih delavcev tlartki trust te uspeš-otepal unionizma dolga desetletja [New York. — (FP) — Pod- ^ pogodbe mod odborom za or-niziranje jeklarskih delavcev I Carnegie-lllinois Steel Corp., poinejfto enoto U. S. 8teel *PorariJe. sloni na 60-letnem •J" med jeklarsko unijo Amal-Association of Iron, * Tin Workers in mogoč-Jeklarskim trustom. Ob ka-^¡ji najbolj zakrknjenih fwnikov unionizma, jeklar-»agnatov, je dobre, če po-wno nekoliko v zgodovino riAi bnjpv v ^ industriji, ,.klarska unii» je bila usU- JJWia leta 1875 v tedaj še re-^ mladi, toda naglo se raz- rega je bila reakcija, ki je nastala po zaključku civilne vojne, ponovno zdrobila in pognala v podzemlje kolikor ga je ostalo. Od ustanovitve in do leta 1892 se je jeklarska unija razvila v čvrstega mladeniča. V tisti dobi je bila najmočnejša delavska u-nija v Ameriki. Leta 1892 se je H. C. Frick, ki je načeloval Carnegiejevim interesom, zaklel, da mora uničiti to unijo. To priliko je dobil, ko je istega leta potekla pogodbs med jeklarsko unijo in Carnegie Steel Co. v Homesteadu, Pa. Pod Frickovim vodstvom je družba odklonila vsako pogajanje z unijo.. Namesto tega je najela 312 pinkertonovcev, katere je oborožila s puškami in revolverji, jih naložila na barke in jih po reki ponoči na 6. julija poslala do tovarne v Homesteadu. vijajoči industriji. Vstala je na ruševinah nestabilnega ameri- . škega delavskega gibanja, kate- nega terorizma, s katerim je na Stav kar j i so o tem izvedeli in se ob jutranjem svitu zbrali ns obrežju v bližini jeklarne, da preprečijo izkrcanje Pinkertono-vih pobojnikov. Prišlo je do kr-! vavega boja, v katerem je izgubilo življenje 10 delavcev. Boj je trajal ves dan. Stavkar j i so takrat preprečili izkrcanje pinkertonovcev, ki "so se morali z barkami umakniti nazaj, toda stavka je bila končno zdrobljena. Ta boj je vzplamtel vso tedanjo Ameriko in jo potisnil v dva tabora. Z njim se je bavil tudi kongres, ki je obsodil brutalno taktiko kompanije in Pin-kertonovo agencijo, kateri je stavka dala prvi večji zamah, Izguba te stavke je bil katastrofalen udarec za jeklarsko u-nijo. Leta 1901 se je zapletla v drugo stavko, katero je tudi izgubila. Istega leta je Morgan u-stanovil U. 8. Steel korporacijo, ki je znana kot jeklarski trust, s spojitvijo raznih jeklarskih druftb. Pri jeklarskem trustu je bila kompletno likvidirana leta 1909, ko je bila izprta pri zadnji podružnici U. S. Steel. Istega leta je poskusila svojo srečo v jeklarski industriji bojevita iinija IWW, ki je vodila stavko v McKeesRocksu. Dasi so stavkarji junaško odbijali napade kompanijskih pobojnikov, je bil boj izgubljen. Naslednja leta je prišlo do več sporadičnih stavk v tej industriji, na primer leta 1910 v So. Bethlehemu in leta 1916 in 1916 v tovarnah Republic Steel Co. v East Youngstownu. Toda bili so brezupni bojL Delavci so bili brez vsake moči proti brezobzirnemu tiranstvu jeklarskega trusta. Jeklarska unija, ki je prvotno sprejemala vse jeklarske delavce pod svoje okrilje, se je po prvih spopadih 8 trustom umaknila v ozadje. Iz indutrij-*ke unije se je spremenila v poklicno unijo in je sprejemala le visoko Izurjene in najbolje plačane delavce. Odnošaje je obdržala le pri manjših podjetjih. Leta 1918 je bil storjen prvi večji poskus za organiziranje jeklarske industrije. Akcijo je pričela Cikaškaška delavska federacija, ki je potisnila Ameriško delavsko federacijo v kampanjo, oziroma mednarodne unije, ki so si lastile jurisdikcijo nad jeklarskimi delavci. Kampanjo je vodil William Z. Foster. Dne 24. septembra 1919 je prišlo do velike generalne stavke, v kateri je bilo zavojevanih 365,000 jeklarskih delavcev. Ta stavka je bila značilna vsled sll- Van A. Bittner, vodja organizator ične kampanje med jeklarskimi delavci v čikaškem di-striktu. krstili v — "N a t i o n a 1 Run Around". Kljub temu pa gibanje za obnovitev unionizma v največji "openšaparski" trdnjavi ni počivalo ali zaspalo. Prišlo je do tako zvanega "rank and file" gibanja, ki se je zbiralo okrog okorele jeklarske unije, katero so miUtanti skušali oživeti in spremeniti v organizatorjem instrument. Mlado gibanje, ki je viselo le na obronkih te unije, je leta 1988 in 1984 pridobilo nad 100,000 privriencev, toda je bilo vse skupaj zadavljeno po konservativnem vodstvu Majka Ti-ghja, 78-letnega predsednika AAISTW, ki se je lani končno u-maknll v pokoj. Tiste dni je tudi Ameriška delavska federacija delala geste za organiziranje jeklarske industrije. Eksekutlvi sta dali to nalogo konvenciji leta 1984 in 1985, toda zgodilo se ni ničesar. Resolucije so ostale le na papirju. Bksekutlva federacije je pričela z manevri šele lani, ko je stopil na pozorišče Lewlsov CIO in se pričel pogajati z jeklarsko unijo za veliko kampanjo. Po šestih mesecih intenzivne in dobro zasnovane kampanje organizatork nega odbora jeklarskih delavcev* pod vodstvom Philipa Murrayja, podpredsednika rudarjev, je prišlo do kapitulacije Carnegie-lllinois Steel, največje enote jeklarskega trusta. Brez odprtega boja je pristala na vse glavne zahteve jeklarskih delavcev—priznanje unije, zvišanje minimalne plače na pet dolarjev in skrajšanje tednika na 40 ur. S tem je boj jeklarskih delavcev in tudi zamah CIO stopil v nov štadij. Poveljnik mednarodne brigade od* govoril na napad | Valencija, Španija. — Stotnik j T. H. Witringham, poveljnik mednarodne brigade prostovoljcev, ki se bori na strani madridske vlade, je odgovoril londonskemu listu Daily Mail, ki je nedavno blatil angleške prostovoljce v tej brigadi kot ljudi brez vsake discipline, da so bili is-vabljeni v Simnijo pod sleparsko pretvezo. Daily Mail je glasilo angleških torijev, ki odprto aim-patizirajo s španskimi fašisti. Wintringham pravi, da je vest o nedisciplini angleških prostovoljcev navadna laž. Ti se dobro zavedajo, da branijo ne samo Špansko demokracijo, temveč splošno demokracijo, ki jo ogra-žajo fašisti. Wintringham, ki je bil ranjen na fronti ob reki Ja-rami, citira imena angleških prostovoljcev, ki so se iskšsali kot junaki v bitkah s fašisti. Oljni delavci dobili pogodbo brem stavke Boston, Mass.—Cities Service Oil kompanija se je uniji petro-lejsklh delavcev podala brez stavke. Okrog 800 gasolinskim delavcem je priznala unijo s "check-offom", starostne pravice, plačo in pol za nadurno in nedeljsko delo in sploh pristala na vse unijske zahteve. Masne odslovitve relifnih delavcev Omejitev gradnje javnih del stroške nadaljnjega iirograma, je največji problem Hopkinaove organizacije. Po njegovem mnenju bo morala vlada naložiti dodatne davke na, visoke dohodke korporaclj in posameznikov. .Washington, D. C. ((FP) — Več ko 200,000 delavcev je izgubilo zaslužek v zadnjih treh mesecih, ko je relifna admlnistra-j cija ustavila gradnjo nekaterih1 relifnih projektov. To kažejo pravkar objavljene Številke te administracije. V zadnjem tednu februarja je bilo pri relifnih projektih upo-alenlh 2,162,552 delavcev, ob koncu novembra preteklega leta pa 2,384,202. To pomeni, da je bilo 221,650 delavcev odpuščenih. Istočasno je Harry L. Hopkins, načelnik relifne administracij^ dejal, da bo relifno delo najbrf ostala permanentna ustanova y tej deželi, ker ni mogoče odpraviti brezposelnosti. "Vedno smo imeli brezposelnost in tudi v bodoče se je ne bomo is-neblli," je rekel Hopkins. "Ako ne bomo mogli kontrolirati delovnih ur in mezde, bo brezposelnost Še naraščala." Hopkins je v svoji iijavi ožigosal one, ki trdijo, da ljudje, ki prejemajo podporo, nočejo delati, «ko dobijo službo. "Tako mnenje prevladuje med onimi, ki jim ničesar ne manjka, ki u-dobno sede v svojih hišah In mislijo, da so nekaj več," je dejal Hopkins. "TI ne pomajo trpljenja brezposelnih* lačnih ljudi, ker so vedno siti, čeprav ne delajo. Bogastvo, čigar sadove uživajo, so nagrmadili dru-gl." Hopkins je v svojem seznamu navedel vse stroško relifne administracije. Kdo naj nosi Aktivnosti vladnega delavskega razsodiiča Washlngton, D. C. — V zadnjih treh tednih je federalno delavsko razsodišče prejelo 88 pritožb In apelov glede poravnave sporov med delavci In delodajalci. Od svojega obstoja je podvze-lo akcijo v 1877 spornih slučajih, v katerih je bilo zapletenih 670,-882 delavcev. Pritožbe, ki jih prejema, se nanašajo na kršenje Wugnerjevega delavskega zakona, ki daje delavcem pravico organiziranja In kolektivnega po-gujanja. Kampanja proti ii-dovskim zdravnikom Jefferaon City. Mo, — Harry F. Parker, načelnik državnega znanstvenega departmenta, je na zaslišanju pred člani posebnega odseka državne zbornice ur-giral sprejetje zakonskega načrta, ki prepoveduje židovskim zdravnikom, ki niso ameriški državljani, izvrševanje poklica. O-snutek Je izzval veliko opozicijo in kritiki naglašajo, da je to po-skua "hitleriziranja medicine". Tudi driava New Jersey dobila sedečo stavko Perth Amboy, N. J. — Država New Jersey Je imela prvo sedečo stavko, a je bila kmalu poravnana. Okllcana je bila pri C. Pardee Works In končana, ko so stavkarjl iivojevali zvišanje mezdo In priznanje unije. Governor Harold G. Hoffman Je nedavno zapreti!, da ne bo trpel sedečih stavk v svoji državi. »/-<» • v ' ' • Elisabeth Rethberg M' »ri^.Ti-»; • '.»' - > - k - ... i^m}.;' «v*' *. * pronajde glas in grlo varno z Luckies S lavna MetropoUtan Opera sopranistka pisei ■ •¿rT^?4!** ( 10 < Taylor (dean*), a. - <4r*»fjev U. 8. Steel C orp. Stopil Jeklarski trust proti uniji. Na svojo stran je pridobil javne organe in vse meščansko časopisje. Za polom prve splošne stavke v jeklarski industriji Je bila odgovorna tudi slaba kooperacija s strani prizadetih u-nij. Ta stavka Je jeklarskim delavcem vseeno prinesla nekatere koncesije, na primer odpravo splošnega 12-urnega delovnika in zvišanje plač. Po tej stavki so prišli vsi konservativni unijski voditelji do zaključka, da Jeklarske industrije ne bo mogoče nikdar organizirati. Sploh so obupsli nad vsemi masnimi industrijami in opustili vsako misel na organizlra-nje. Smatrali so Jih za nepremagljive antiunijske trdnjave, kar so res bile dolga leta — dokler ni stopil Lewis na pozorišče s svojim CIO ali odborom za industrijsko organizacijo. Do leta 1988 ni bilo v jeklarski industriji nobenega sluha o unionizmu In nobenih stavk. Po sprejetju NRA Je tudi med je-klarskimi delavci nastal pramen upanja, ki se je izclmll v sporadičnih stavkah od pet do šest tisoč delavcev v Ambrldgu, Pa., in okrog 18,000 v Welrtonu, W. Va., in 8teubenvillu, O. Nastale so kot poskus za organiziranje. V Ambrldgu je bila stavka brutalno zatrta, delsvce pri Welr-ton Steel pa je kompanija izigrala in nato tudi zvezni delavski odbor. Sploh se Je NRA izkazala za jeklarske delavee veh-ka iluzija, vaied čeaar ao jo pre- Prva sedeča stavka strojnikov v Tetcasm\ Hmtstmi. Toa. — Ker jo Bma-co Derrick 4 Equipment Co. odklonila zvišanje plafte In |*iena-nje strojniške wnlje, )e I OP delavcev ustavilo stroje, zaprlo tovarno in pričelo s prvo «eurklee - labkr kaje, proste gotovih r«*«klti dra-¿Ijlvrev, odstranjenih t. irifjuMm prormom "lt'e Toaot^d". Liaeklra so prijazne grlu. NAJFINEJŠI TOBAK— «»MfcTANA PRIDfcLKA" Lahka Kaja "It's Toasted"-Zaščita Vašega Grla PROTI DRAŽKNjU—PROTI KaSlJU F. M. DOSTOJEV8KIJ : Bratje Karamazovi Roman v »tirih dolih s epilogom—Poelovenil Vladimir Uvtik Pri lati priliki se je tudi prvič seznanil a Fjodorom Pavlovičem. Naravnost mu je povedal, da bi ae rad lotil otrokove odgoje. Kot značilno črto je pripovedoval še dolgo potem, kako Je jel govoriti a Fjodorom Pavlovičem o Mitji in kako ae je ta nekaj časa zdel, kakor da ne razume ničeaar, za kakšnega otroka naj bi šlo, in ae celo nekam začudil, da ima nekje v avoji hiši majhnega ainke. Ce Je utegnilo biti v pripovedovanju Pjotra Alekaandroviča kaj pretiranega, je moralo biti vendarle tudi marsikaj podobnega resnici. Toda Fjodor Pavlovič ae je reanlčno vae avoje življenje rad pretvarjal in mahoma zaigral pred vami kako nepričakovano vlogo, včasih kar brez vsake potrebe, celo v svojo lastno očitno škodo, kakor na primer v tem primeru. £icer pa je ta črta lastna sila mnogim ljudem in to celo jako pametnim, nikar že Fjodoru Pa-vloviču. PJotr Alekaandrovič se Je vneto oprijel svoje stvari in je bil celo (obenem s Fjodorom Pavlovičem) določen otroku za oskrbnika, zakaj po materi mu je bilo vendarle oetalo majhno imetje, hiša in vlastelinatvo. Mitja se je res preselil k temu ujcu; ker pa ta ni imel avoje rodbine in je tudi vselej, kakor hitro je le uredil In zagotovil denarne prejemke s avojih imetij, neutegoma spet za dolgo čaaa odhitel v Pariz, je zaupal otroka eni svojih teti, neki moskovski gospe. Tako se Je zgodilo, da je, ko se je do dobra udomačil v Parizu, tudi on pozabil na otroka, posebno ko je izbruhnila prav tista februarska revolucija, ki mu Je tolikanj pretreala domišljijo, da je vae avoje življenje ni mogel več pozabiti. Moskovaka goapa je u-mrla in Mitja je prišel k eni njenih omoienih hčera. Zdi ae, da Je potlej tudi še četrtič pre-menll gnezdo. O tem zdaj ne bom obširno govoril, Um bolj, ker bo treba še maralkaj pripovedovati o tem prvorojencu FJodora Pavlovlča; zdaj se zadovoljim samo z najpotrebnejšimi podatki o njem, brez katerih niti ne bi mogel pričeti romana. Prvič je bil ta Dimitrij Fjodorovič edini Izmed treh sinov FJodore Pavlovlča, ki je odrasel v prepričanju, da ima vendarle nekaj Imetja In de bo sem avoj, kadar doseže polnoletnost. De-tinstvo In mladost sta mu minuli v neredu: gimnaziji ni dovršil, neto je prišel ne neko vojno šolo, neto ga je zaneslo na Kavkaz; prl-alužll si Je oficirski čin, dvobojeval se, bil degradiran, prislužil iznova oficirski čin, veliko popival In zapravil razmeroma dokaj denarje. Dobi veti ga j« J«1 oc^ F jodore Pavlovlča šelo tedaj, ko Je postal polnoleten, dotle^P« Je delal dolgove. FJodore PavloviV av^g» oČeU, je spoznal In videl prvikrat šele po doseženi pol-noletnosti, ko Je prišel v naše kraje nalašč za to, da bi se pomenil z njim zestran svojega imetje. Videti je, da mu oče že takrat nI ugajal; ostal je pri njem le malo čaaa In odpotoval, kakor hitro Je mogel, aamo de se mu je posrečilo dobiti od nJega neko vsoto denarja In ae nekako dogovoriti z njim zaatran nadaljnjih dohodkov z Imetja, o katerem mu (to dejatvo je vredno omembe) Fjodor Pavlovič takrat nikakor ni hotel povedati, koliko donaša, niti ne, koliko je vredno. Fjodor Pavlovič Je tiatikrat na prvi mah opezii (tudi to ai je vredno zapomniti), da ima Mitje o avojem imetju pretirane in netočne pojme. Fjodor Pavlovič je bil a tem celo zadovoljen, ker je mialll na avoje posebne načrte. Ugotovil Je aamo, da je mladi človek lahkomiseln, burne nravi, strasten, nestrpen in lahko-živec, ki mu nI treba drugega, kakor da pride za nekaj čese do kakega denarja, pa se takoj pomiri. Prav a tem ae Je jel okoriščati Fjodor Pavlovič, to je, jel se ga Je otresati z majhnimi vsoticami in začasnimi pošiljkami; atvar ae je nazadnje končala tako, da je Mitja, ko ga je čez štiri leta minilo potrpljenje in je prišel drugič v naše mestece, da bi docela obračunal z očetom, v avoje veliko začudenje zdajci zvedel, da nima tako rekoč ničesar več, da je še izračunati težko, da Je z dobljenimi denarji že preobremenil vso vrednost svojega imetja pri Fjodoru Pavloviču in mu je morda celo še kaj dolžan; da po takih in takih dogovorih, ki so bili sklenjeni takrat in takrat na njegovo laatno željo, vobče nima več pravice do kakih zahtev itd., itd. Mladi človek je kar ostrmel, zasumil je krivico )n prevaro; bil je kakor Iz uma in toliko, da ae mu ni zmešalo. Prav te okolnoat je tudi povzročila kataatrofo, ki bo njena obrazložitev predmet mojega prvega, uvodnega romana ali bolje rečeno, njegova vnanje atran. Preden pa preidem k temu romanu, moram govoriti tudi še o ostalih dveh ainovih FJodora Pavloviče, Mitjevih bratih, da pojasnim, odkod sta ae vzela. III Drugi zakon in otroci iz njega Prav kmalu potem, ko ae je otreael štiriletnega Mitje, ae je Fjodor Pavlovič drugič oženil. Ta drugi zakon je trajel osem let. Svojo drugo soprogo, ki je bile tudi še zelo mleda, Sof jo Ivanovo, ai je pripeljal iz druge gubernije, kamor je bil potovel akupno z nekim 2idom po nekem menj vežnem opravku. Fjodor Pavlovič, čeprev je red ponočevai, popival in razvretovel, ae vendar ni nikoli preatel ukverjetl z nelegenjem avojege kapitala in je vodil avoje razne poele vaelej z uapehom, čeprev seveds tudi skoro vselej dokej umezano. Sofja Ivenovne je bile "ai-rota", ki že izze detinstva ni imela svojih ljudi, hči neznatnega diakone; odraala je bile v hiši avoje dobrotnice, odgojiteljice in mučiteljice, ugledne atere generalke, vdove generela Voro-hove. Podrobnosti mi niao znane, e čul eem le to, de so rejenko, krotno, ponižno in boječo stvarco, nekoč anell Iz zanke, ki jo je bile obesila na žrebelj v podstrešni shrembi—teko težko ji je bilo prenašati avojeglavoat in večne očitke te, kekor je videti, ne hudobne starke, ki jo je bilo aemo brezdelje neprevilo teko aila neznosno in trmoglavo. Fjodor Pavlovič ji je ponudil avojo roko, povprašeli so o njem, kdo je In kakšen je, in ga zapodili. In tedaj je, kakor že pri avoji prvi ženitvl, spet ponudil sirotici, da jo skrivaj odpelje. Zelo, zelo verjetno je, da ga tudi ona za nič ne bi bila vzela, če bi bile za časa zvedelo o njem kaj podrobnejšega. A stvar se je zgodila v drugi guberniji; in tudi, kaj je mogla razumeti šestnejatletna deklice mimo tega, da je bolje skočiti v vodo, nego ostati pri dobrotnicl. In teko je ubožica zamenila dobrot-nico za dobrotnike. Fjodor Pevlovič ni dobil to pot niti beliče, zekej generalka se je ujeclla, ni dala ničesar in ju je mimo tega oba preklela; toda on tokrat niti ni računel, de bi kaj dobil, ampak se je bil samo zagledel v neobičajno lepoto nedolžne deklice, zleati pa še v njeno nedolžno pojavo, ki je njega, pohotneža, in dotlej samo grešnega ljubitelja grobe ženpke lepote kar prevzela. "T^ nedolžne očke so me tekret kakor britev ureftale v dušo," je govoril potlej, hihitaje se po svoji zoprni navadi. Sicer pa je utegnilo biti pri razuzdenem človeku tudi to samo pohoten nagon. Ker nI bil dobil nikake odškodnine, se Fjodor Pevlovič tudi ni ceremo-nil s soprogo; oplreje se ne to, de je bila tako rekoč "krive" pred njim In jo je bil malone "Iz zanke snel", ter slorabljaje mimo tega njeno neverjetno pohlevnoat in boječnoat, je poteptal z nogami tudi najnavadnejše pojme o zakonski dostojnosti. Vpričo žene ao ae ahajale v hiši zloglaane ženske in godile orgije. Kot znečilno črto naj omenim, da se je aluga Grigorij, mrk, neumen in trmaat modro valeč, ki prejšnje gospe Adelaide Ivenovne ni mogel videti, to pot zavzel za novo gospo ter jo branil in se zaradi nje prepiral s Fjodorom Pavlovičem ne nečin, ki ga alugi skoro ni mogoče dovoliti, in je nekoč kar a ailo razgnal orgljo in vae meloprldnice, ki ao ae bile zbrale v hiši. Pozneje je dobile neareč-na, že od detinatve zaatrašena mlade ftene nekakšno ženako živčno bolezen, ki jo nejčešče arečavarno med preprostim ljudstvom, pri aelje-kinjah, ki jih saredi te bolezni imenujejo kri-kulje. Od te bolezni, ki so jo spremljeli strašni histerični napadi, ae je bolnici česih ker mešalo. (Dalj« orihodnjtd.) Ne veš, keda* in kje? Pa je resnice V Ah, bretec, pusti me! Jaz vem le to, da si bedak — a to ni več novica. (Leta 1816, ko je bilo Puškinu 17 let.) (O prijatelju, pesniku Kiitu:) Neš ranjki Klit ne pride v rajako večnost, preveč ai grehov je na vest nagrabil. Naj bog tako pozabi mu pre- grešnoat, kot Je njegove verze svet pozabil. (Leta 1816.) (O cenzuri, ki je Puškina preganjala vae življenje:) Začni s pisanjem trapoglavim, nabij z neumnostjo peresa, in stavim: skozi tesno to cenzuro boš amuknil kot nekoč v nebesa. (Leta 1820.) (Naslednji epigram je naperjen ne carje Nikolaja I., ki je kmalu potem, ko je zasedel prestol, del pet dekabriatičnih upornikov obealtl, nad sto pa jih je izgnal v Sibirijo, med njimi mnogo Puškinovih prijateljev. Deka-briatični upor ae je zgodil decembra 1826, obsodba je bila raz-glešene nekaj mesecev kesneje. Tedaj je Puškin nepiaal:) Komaj je car postal, že se o njem raznaša hvala: pri priči je ato dvajset jih v Sibirijo poslal, a pet jih je obesil na vešala. Za zaključek še dve njegovi ze-o znani lirični pesmi. Vos življeaja Čeprav ga breme včasih res teti, hiti z lahkoto voz po trdi cesti. Ovrsto na kozlu aivl Čas sedi, podi konjiče v dir, voznik naš zvesti. Na voz ae apravimo, ko vstane zor, bojazni v naših arcih ni nobene. Ni mar za brezna nam ne za odmor, kričimo, naj voznik še bolj požene. Opoldne že po^umnoati ni več, do dobra nas je v vozu premetalo, Vaak plitev jarek je prepad grozeč In val ječimo: "Počasneje, ti budaloj" S Voz odskakuje dalje v temno noč, zvečer amo že navajeni odaka- kovanja. Nočišču bližamo se dremajoč, a čas voznik konjiče nam pri-' ganja. (Napisano leta 1823.) FadtnUd HeUum, V Slika kaže grupo prodajalk v Woolworthovi trgovini v DetroKu, ki so "obsedele," da izv«j jejo višjo plačo in priznanje unije. Ljubil sem vae Ljubil sem vas: mogoče v moji duši še ni ugasnil ves ljubezni žar; vendar naj nič pokoja vam ne ruši, z ničimer begal vas ne bom nikdar. Ljubil aem vas molče, brez vsake nade, ¡poln plahoati in ljubosumja i muk; ljubil aem vas z močjo ljubezni mlade, kot bog daj, da tii ljubil vas kdo drflfL •■< d i v S . (Napisane lete 1829. Velja eno najlepših Puškinovihfl nih pesmi.) Listen to the Yugoslav Radio Hour of PALANDECH'S TRAVEL BUREAU AND FOREIGN EXCHANGE Station WWAE. Every Strada* 1 to 8 686 S. Clark St., Chicago. - Har. 8006 All ate naročeni na dnevnik Troaveto'T Podpirajte evoj list J Starokrajska semena amo sopet sprejeli Is Ljubljane Vsm |ih priporočamo. Pišite takoj cenik, kateri vaebuje več vrat aeme na, ki se doeedaj še nI dobilo v Ama rikl. Omenite, ds ste dobili oglsa •rProsvete". Baho vec "Planinka' zdravilni čaj Svetovno znano alavno zdravilo • lekarne Bahovec v Ljubljani. Se ra v prvi vrati sa čiščenje krvi, obolen na šelodeu, ledvicah ali mehurju. C na škstljo 81.00. Nadslje priporočamo etarokraja FIŽOL ss kuho "Cipro", PROSEN K A dO, AJDOVO MOKO. JEfiPREN itd. Tudi priaten ŠPANSKI ŽEFRAN MU&KOPLET, OGRSKO PAPRIKO eladko In oatro, LORBERJEVE JA GODE, Itd.*—-KNAJPOVA ZDRAV LA. kakor LIPOV CVET, KAMEL CE. TAVŽENTROŽE. BEZGOV CVETJE. Itd. STEVE MOHORKO CO. 704 South 2nd Street. Milwaukee. W SLOVENSKA NARODNA] PORNA JEDNOTA Meje ¿¿oje publikacij* a posebno Ust Prosveta a I ter potrebno agitacijo društev in članstva in za pr gando svojih Idej. Nikakari ne m propagando drugih poraih organizacij. Vsaka ganizecije ima običajno glasilo. Torej agitatoričai in naznanila drugih podpoti organizacij in njih droštav ae ne pešiljeio listu Prost* »»»o»»»»»«1 »»»»»»»T»»»»« NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. redne konvencije se lahko naroči as list Prost* h prišteje eden, dva, tri, štiri ali pat članov is ena dru H ne k eni ur* nini. List Prosveta stane sa vsa enake, ss člane sil nečlane M JI a eno letne naročnino. Ker pa člaal ša plačajo prt aaesmenta $1 JI a tednik, sa Jim te prišteje k naročnini. Torej aedaj al vsreka, rM, k Je list predrag sa člana S Ji J» J. List Proaveta Ja vaša laataiu k gotovo Je v vsaki druilni nekdo, Ici M rad «tal list vssk dan. Cm liata Proaveta Je: Za Zdraš. drftave la Kaaado. 86.00 1 tednik la.............. 4.80 8 tednika la.............8.00 8 tednike la............. Ml 4 tednike la.............lil 5 tednikov la............ ali Za Cleero la Chicsgo Je....97* 1 tednik In..... ........«* 8 tednika in............. 8 tednika ia.............»a 4 tedalka la.............I* 5 tednikov la............Ul Nekaj Puškinovih pesmi in epigramov Objavili smo že vetji članek o ruskem pesniku Puškinu, čigar stoletnice nesrečne »mrli se spominja to leto ves kulturni avet. Opisali smo njegov |M>men za rusko knJiže\nost in svetovno kulturo. Dane« naj objavimo nekaj |>e-smi Aleksandra Puškina v prevodu našega aotrudnika Mileta Kloptica. ki pripravlja izbor Pu Akinetih p*smi, ki bodo izšle v knjigi meseca maja. faadajevu Ljubezni, upanja In slave prevara naglo je prešla. Prešle mladoatl so zabave kot dim. kot Jutranja megla. A še kipi v nas hrepenenje; naailje aamodrštva nas mori. a srce v prsih nam kriči: Rusijo kličemo v vstajenje' Neutrpno čakamo, da pride * svobode svete svetli den — tak čaka fant. v ljubezni vtgan, da se z dekletom svojim snide. Dokler za svobodo gorimo, dokler za čast srce Aivl, -naj domovini posvetimo se svoje misli in vse dni. Veruj, prijatelj: pride dan, to sreče zarja ljudstvu sine, Ruftija vstale bo is aenj n na trinoštva razvaline vklesala naše bo ime. Opomba: Pesem Je Puškin napisal najbrže leta 1818 In sicer svojemu prijatelju Caadajevu, znanemu mislecu. Te pesem spada med tiste pesmi, zaradi katerih je bil Puškin premeščen oz. pregnan na Jug Kueijo. Ondan povaéeli .. • Ondan povedali ao carju zadnjo vest, da raiielj puntarskega Riega Je obesil. "No, to me veseli," dejal lisun je zvest, "apet avet ae enega Je lopova otreael." Vai so utihnili, povesili oči, vae Je zmedeno, vae molči in v tie strmi. ftr~rea, da bil je Riego pred cesarjem kriv, prisnam — a rabelj mu zato je vrat zavil. Se boste slepi, nagli Jezi prepustili in šrtev rablja še po amrti ara motili? Saj niti car ni maral takega olugaštva, zato molče aprejel je laskanje vladar. Pod repni vi lizuni! — varujte vaekdar še v podlosti ai videz vaaj ple-Bienitaštval Opomba: Peaem Je bita napi-aena leta 1824. Ko Je prišla v Peterburg novice, da so v Madridu —- 7. novembra 1825 — o-bealll upornega generala Riega jr Nuneta. je vzkliknil grof Voron-cov carju: "Kako vesela novica. Sire!** Na ta dogodek ae nanaša gornja peaem. Nekaj epigramov (O radovednežu:) 'No, kaj je »sester* — Nič, niči — «Tako 7 Za Evropo je..............10.00 Izpolnite spodnji kupen, priložite potrebno vsoto denarja ali Order v pisma Ia si asročlta Proaveto, list. ki Je vsšs Isatsisa. Pojasnile:—Vselej kakor hitro katari teh članov preneha biti fl* SNPJ, ali če ss preseli proč od družina in bo sahheval ism tvoj m tednik, bod« moral tisti član is dotlčna družina, ki Je tako »ktips» naročena na dnevnik Prosveto, te takoj nainaniti upravnlštvu Hita. in obenem doplačati dotično vsoto Hitu Prosvsta. Ako tega s« ** tedsj mora upravništvo snlžstl datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 8657 Se. Lauradale Ave* Chlcsco. m. PrUoieno pošiljam naročnino ss list Prosveto vaete I....... 1) Ima....................................G. društva št.... Naalov - Uetavlte tednik In ga pripišite k moji naročnini od sledečih ils*» moje druiine: I).........................................ČL društva št. j).........................................ČL društva št...» ...........................................čl. društva št.-.- ...........................................Čl. drnštva št...» Meete .............................Dršava , t i S" »i' * Nev naročnik..................Star naročnik. TISKARNA Š.N.P.J SPREJEMA VSA l*tak, ki naaomo kaže po« led tre civilne vojne v SPITE TRDNO, VZIVAJTE VAS0 HRANO TRINERS EUZnU^H OP BITTER WIMB Mnogokrat . - odpravi tu a. k. nuprmbavnott l *••««• •innaprtmea | „ I ^¡J v tiskarsko obrt spacUjočadel* Tlaka vabila za vcaelice in ahode, vlzitnice, Um knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvs«^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in vm VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl-AN*^ 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI v j Vsa pojasnila daje vodatvo Uakarne Cene amena, unijako dole prve vrste * '"flung J v rišite po Informacija as naslev: S.N.P.J. PRINTER? 2657-S9 SO. LAWNDALE AVENIJ Telefon Rack*»« 4*4 CHICAGO. ILL- Tam aa d*he na Oelie Sadi ven Naročile Madlaafci Hat, aajbotjši