HMni glatina i BDtoBlni-| XII. leftnik._______ 1934. augustui 20. ¦:.p ;¦ ,*;» 9. numera. Mesečne verske novine. Vu Imčni prikmurike evang. Sinjorije reditel i vodavnlk j rLISAR JANOŠ, Murska Sobota. Rokopfsi se morajo v Puconce poiilati. Čekračuna št. 13,586; imč »Duševni list" Puconcl. Cejna na cejlo lelo 20 Din., v zvdnsfvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorlvneme vsaki evang. diihovnik I vučitel. Na probo djani, (II Korinth. 13, 5.) Dente sami sebč na probo! Po naturi smo mi liidje vsi takši, ka driige denemo radi na probo, či je pri njih vse vu redi. Ali eti se tak pravi: »Sarni sebe vardente, či je Kristuš vu vami ? Ki Kristušovoga dtiha" nema, on je ne njegov." T6 vsakše formo odločeni pomen ma. Dosta jih je takši, ki niti neščejo, da bi sami sebč spoznali Za eto bi rad opomeno na edno nidlo otroško pripovest. Eden mali dečko je eden Dinar zgiibo. Vreio je isko te zgubleni penez z svojim prijatelom navkup, a!i ne sta ga mogla najdti. Po dugom iskanji erče : ,,Efi vu siik-nji pod forov nika trdoga občutim." ,,Po-gledni, ka pa ka je ravno to teDinar," er-če prijatel njegov. „76 nebom dčlo, ar či je ne to te Dinar, botn se samo ešče bole čemerio." So liidje, ki vu dfiševni pitanjaj rav-no tak činijo, ki si od sebe neščejo pre-mišlavati, neščejo sami sebe spoznati, ne-go norijo sebe. Takši so prispodobni k onim, ki k zdravniki idejo zato, naj je potrošta, naj se spomčrijo, bar dobro zna-jo, ka za njih nega več pomoči. Nindri se ne kaže ceremonija na tel-ko, kak ravno vu krščanskom živlenji. Zato vardeni sam sebč! Nikdki čudne vzroke ma\o, na\ sami sebe pomčrijo, kak ona žena, ki je brezi dvojnosti za sta"lno držala, ka vu nebčsa pride, ar je več let cerkev pometala. Kristuš i ti ? Sta se vidva že sre-čala i najšla ? Ki z Kristušom v dotikanje pride i se ne povrne, ne čini pokoro, on je komedidš, slepar. Ar kam Kristuš prf-de, tam se obiidi diišnavest i zkelkim bli-že pride On, telko močne bičfije diišna-vest: ,,pri meni je dosta ne vu rždi." Ki t^ ne čini pržvo pokoro, on je prisiljeni lagati, komedijo špilati. Deni se ednok na probo, gda pred Kristuša stopiš! Či bi zevsem tvojim mišl^njem, na-kanenjem i z vsem, ka se vx tvojoj pa-meti obrne i ka ti je vu srci skrito, pred človeka mogo stopiti, ti sam bi se pre-strašo i bi gviišno brezi pomiltivanja bio osodjeni. Ali k Kristuši vedno lehko pri-deš, kak dete k oči. On de se veselio, či njerai ti do slednjega vse poveš, vseova-diš, Njega ravno ono žalosti, Či ti kaj za-tajiš. Pred nikšega človeka nemreš tak batrivno stopiti, kak pred njega. Ednoga človeka potrplenje bi preveč na probo djao, ali pred Kristuša milošČo vsigdar lehko stopiš. On ma smiluvanje i njemi vse lehko poveš, On ma rešenje i pomoč za vsako nevolo i si lehko gviišen, či so ti grčhi ba> kak krv erdčča, On te ne od-vrže. Šččš tvoje znotranje živienje zatajiti, zakrivati, ali pa žnjim pred Kristuša sto-piti ? Vsa dvojnost i nemžr srca tvojega je odnut, ka si se ne vardeno, ne pred Kris-fuža stčpo, nego pred fudi, pred sam se-be. Zato ti je živlenje tak žmetno, ka si Strdn 82. DOŠEVNI LIST augustuŠ 20. te stopaj ne napravo pred onoga, ki tak pravi: ,,jas sem te od nigda mao liibo,ft kl je tvoje grehe vzeo na sebe, tiidi te najvčkši gršh: nevornost. Ali si zaistino vu božoj navzočnosti ? Ali to ide ešče globše. MoreŠ se na probo dja"ti; ali je Kristuš vu tebi. Ali je On vu tvojem živienji i činčnji ta oživa-vajčča i vodeča moč. ,,Kristuš vu nami," telko znameniije, ka se vse tvoje nakanenja i vola po njem ravnajo, ka je On te Gospod i zapoved-nik nad ceiov tvojov bivostjov. Je Kristuš tebi samo on, ki je samo tč dober, či si vu nevoli, ali pa On kraluje obri celoga živlenja tvojega, cele bivosti ? Deni se za-to na probo; či je Kristuš vu tebi! Je li on tvoj zapovednik, ali pa poglavnik eto-ga sveta: te hiidi ? Je On trdi grad vu tebi i ti vu njem, ali si pa kak dim, šte-roga voter tamta nosi, kam se njemi vidi ? Otl etak veli: ,,jas sem krotki i z sr-cd ponizen." Si ti tiidi takši ? Pogledni se samo i deni se na probo! On je vdren bio do smrti! Ali si ti tiidi voren ! Po-gledni se! I ma"š vse tč lastnosti, znao bi ti drugim nogč zaprati, kak On? Znaš li voren bidti Bogi, kak je on bio ? Po-gledni se ! Či je Kristuš vu tebi, te ne boš isko, naf se Itidčm i samomi sebi dopadneš, ne-go boš B6gi včren notri do najmčnšega. Samo či je on vu tebi, lehko ideš na po-moč onomi, ki je med razbojnike spadno, samo tak lehko stopiš z aldovom tvojim pred oltar. Samo pod njegovov močnov rokov bode srce tvoje z korinami okinče-no, kak eden lepi piingrad, šteri dober sa"d prinaša, plernenitoga. Ščeš njemi salaš dati vu srci tvojem ? Bojdi pravičen k Njemi, ne zataji nikaj! I či de ti bar pot skoz velke boiečine pelala i skoz pokore vo-dili, lehko se veseliš i moi^či daš hvalo, ar Kristuša krv zakrije bine tvoje i doli-zapere grehe, tebe pa za bogdtoga napržvi na veke. S. Razloina vadliiv&nia. Dnesdda se večktat z britkočov napuni srd-ce naše, ar vidimo z edne sU&ni versko rrlač-nost pri vnogi, z difige strani pa ne ednSk za-tžjenj6 drage vere našc za ti preidoči, zemelski volo. Naj se kelko (eiko pokrepkujetno vu svo-joj evangeličanskoj cgviišanesti, za toga volo objdvimo več artikuluiov, vu šteri lehko bole spoznatno naše lepo vadllivšnje. Vu etoj numeri-aaktatci spoznš/ati ičemo razločna vadiQvanja. Gdekoli hodimo, gde liidje živejo, povse dik najdemo vadlfidnje. T6 je tfidi svedostvo od toga, ka je vadiOvanje ne gorrajdenje Jfidi, Z ednoga ppemedlBnoga zvezha. Na šolskoga leta konci so tne cča dotno pelali. Dostaf^le radosti me je čakalo doroa Sad de se zoro, dinj povoli bcde, Ješnjekov, lesičic de pun log. Lafnski pajdašje rre fakajo, z kemi tno si jas že kak včkši dijak guJao. Te mali brat je zda že t&di vekši zrasao i mati so mi zagviišno edno dve velkoga golera srakici zašili, kakše vicišpana sin nosi, ki je v naiem zldči prvi diak bio. I ešče ktomi so m\ mati včndar iiidi ozdravili od kašla, šteri ji že tretje lefo tnantra i neda njira pokoja i tak so bledi, kak steber, šteri cerkvi feob drži gori. Vse je tak bilo, kak sam se troštao. Samo li mater sem naišao bole blLdo, kak so lani bili. Dostakrat so celi den Iežali. Oča so ne kadili v hiži, ešče i ti najvžkši gospodski gostjfe ifidi ne cigarov i cigaretlinov, gde so se mati držall, ar so od dina bole kašlali. To prvo gojdno, štcro setn dotra bio, so mi mati veleli, naj z omara srednjega prečnjeka kište v6 vzemem tivi dve velkoga golžra srakici, šterivi sta odzgora. Edna de moja, ta ova pa menšega brato Da so krasne srakice bile to! ZSdnji tao je bar z domačega platna bio, kak te ove sraktce, aii prelo, štero je z voskimi gr-batni bilo vonašito, na imizlin zošlingano i na-pre je trbelo nositi, ne odzajaj; potom je ji nž trbelo z kiticami zvčzati, nego tak na šinjeki, kak na rokaj z konec setkani gombami zakap-čOvati. Ka se je golera i rokavov grla dostajalo, so ne z domačega platna, nego z-tak zvaaoga patjolata bili zgotovleni. Dragi so tnogli bidti, ar so se naprvi poglčd že tčnii vldili, kak vlci-španovoga sina. Pri srakicaj je drugo tiidi bilo, ka mi je kvar bilo na pamet vihti. Eden velki falat belo-ga cukra, kak dve pesnici, vu sivi paper zasfi- augusfuš 20. DCŠEVNI LIST Stržn 83. nego zadovoljenjč občinskoga želenja človeče duše Vadlihanje je poprekno vu Bogž položena vera i toj prlmerno živlenje. Štirifčie vadliivanja razločimo: pogansko, židovsko mohamedansko i krstšansko vadlDvšnje 1. Poganje mesto Stvoritela stvorjenja mo-lijo, kakti sunce, tnesec, zvezde, ali po človečoj roki naprivlene kepe, stebre, štere skiipno za bolvane imeniijemo. Zda tiidi jestejo etakši po-ganje v Ažiji, v Afriki, v Australiji. Prinas v Europi etakši poganov nega, ali jestejo okrst-šeni poganje. Vsdki je nalmre pogan, ki toga prdvoga Bogd najbole nel&bi na etom svštl. Ah pa ji tudi pri nas dosta jeste, ki od Boga bole lubijo peneze, jestvino, pitvino, zmožnost, diko, liki je to spisao Pavel apoštol: »Vnogi hodijo, od šteri sem vatn doslakrat pravo, zda pa i jo-čič pravim, ka so nepriatelje krlžaKristušovoga, ki konnc je pogubelnost, ki Bog je trbuje i di-ka njihova vu sramoti njihovoj, ki ta zemelska premišMvajo." (Filip. 3, 18—19.) Nad povrne-njem poganov se misionarje trudijo. Ki te ne« okrstšene pogane povračfijejo i eto Jezušovo zapoved »puojavlejo: nId6či včite vse narode." (Mt. 28, 19), te so zvSnešnji misionarje; kl pa okrstšene pogane vržčajo, te so znotrešnji tni-sionarje. 2 Židovje toga pravoga Boga molijo, koga jahve imenfijejo. jezuia Kristuša nedržijo za Božega sina i obečanoga Meššiaša. Njihova kani. Eden kiikšl je v5 nastregao z papčra i dosta bole beli je bio, kak materč obraz, alipa raoje srakice goler. ,- Tak sem mislo, ka smo bogžti gratali, kx setn pred tem ešče nigdar ne vido pri naioj hiži beloga cukra. I v-tom sem ttidi gviišen bio, ka je te cuker na moj račun pripržpleni, Iteroga do mi po falaii davali zato, ar sam se vu šoli dobro obnašao. Eden čas setn čakao, gda začnejo cuker deliti i da setn se ne mogao včakati — ne je dosta dni preteklo — pogledno sem, jeli je itak tam? Teda je že falilo žnjega. Tak setn tnislo, ka mi ga te mčnši braček nosi ta. Mestotoga, ka bi tnateri povedao, setn si mislo, ka tak včinim, kak je poleg mojega mišlenja raoj bratček činio. Doj sera vtrgno ln\c-ga edno griidičko i hajda znjim — v6 vu vin-jžk, i tam setn ga potrfiskao. - . - sv^ta knfga je StariTeštamentom i Talmud. Tal-mud je zakona razkižjanje židovski popev. Svd-tek njihov je sobolni den. 3. Mchamedansko vadluvanje je eden Mo-hamed imeniivani arabski tržec nastavo. Z po-ganskoga, židovskoga i krstianskoga vadlUvanja je nar^do eto vadliivanje. Boga oni Allah zote-jo, ki je poleg njih tti proroke meo: Mozeia, Jezuia i Mohameda, med šterimi je poleg nj h najvčkši Mohamed. Občno poznani njihov go-vor je: BEden je Bog, Allah i Mohamcd je nje-gov najvčkši prorok." Svčta njihova kniga je Koran. Preposejo brasko mcso jesti i vino piH, ali dovolijo poligamijo. Petek držijo za svetek. V Europi (Orci nasledtijejoMohameda vadlUvžnje. 4 Krstšanko vad]fiv5nje je jedino prLvo vadliivanje, štero je Boži dar na blaženstvo i zveličanje Jiidem, Jezui Krisluš je je prineso doli na zemlo. Popisano je vu Novom-Teitatnentutni. Eto je naie vadliivanje! Vadliivanje, oh \\ bozi ddr 1 Ti; ti si tni angel mira. V-tvojem krili nevcagatn nigdžr Vu noči kakil6 vihčra. Ka bi bio jas brezt tčbe, Najdragši blagoslov tičhe ? ! čiovek hitre lehko zozida eden vdraš na oblake, liki bi eden narod, brezi vadliivanja mogao bidti. (Plato.) Cukra žmah mi je vu lampaj ostao. Diugi dLn sem ga pa pcgledno, naj znam kak stoji cuker? Gori zosekanoga sem naišao. No, to je pač fdnjno delo — setn si mislo — zda ešče tnenje vzemejo na pamet, či de žnjega eden eden falačec falio. Tri, štiri, deset dni je to tak teklo. Zda sem že prevido, ka je nč meni bio . ' . Vretina radosti, ^ . • ¦ ;. ;. Daj na to T?oj Araen, Nagni se k meni. j , Moje vesčlje. ',,. . ; • Ččst ! dika Tebl, ..... Zgledni se smikno '" " Zda i na veke. Qri,.awnQ Na ovco tvojo. • . _______""_______________________blLVANUb. , '. Ti sam me potrčštaj, i ~ ~~ ~ " — vbsgosiroto. Spodobnosti od nedele. Tfi 50 samo skuze, Laž i nevola. Pri tebi se svetli Radost blžjženstva. Zbriši moje grehe Vu tvojoj krvi, Naj mind na veke Srditost Očž. Džj, naj Tvoje rane Iao mantranje, Bodejo noč i dLn Moje viipanje. Tebi ščem živeti, Sarno Tvoj bldti, Celo bivost mojo Tebi šenkati. Eden orsag je t^mbole blagoslovieni, k^tn-bole drži nedele svoje, Eden ndrod ra"?notelko krstšanstva raa, na-kelko preštirna nedele svoje. * ¦ Svžt je spodoben brez nedeie k takšemi človeki, šteri se nigdar nesmejž, k takšemi leti, itero nema korin. Liki ta zemla od sunca, tak ti vsakdenčš-nji dn^?i od nedele vddblajo sveticst, žitek i blagoslov. * Detinske Iflbčznosti prelepo peldo sta skazala Cleobis i Biton, grčkiva mlad^nca, šte-riva sta pred Kristušovim rojstvcra živela. Gda je njidva mati nateliko obstarala, ka }e več n6 rr.ogla hoditi po svoji nogžj: njžniva dobriva sina sta jo na edna tmala ročna kdla posadila f tak sta jo pelala gori vu c^rkev, kelikokolikrat se je Ja želela. edno malo i notri vrži v vrčli krop, nišlero mi-nuto naj vre, potom pa prinesi notri, Hitro sem včino, kak je zapovedano bi!6. Gda sem v hižo prinesap piskrič, raati so že v posteli ležali. Pri posteli je bio djdni eden stolec, na stolci edna belo oblejana šalica. Daj mi esi piskrič, ve jas ocedlni; tečas potčgni vo omara srednjo kišto, tam nžideš zdrobleni cuker, prinesi žnjega dva falačeca. Li hitro, tnoj dragi sin, ar včasi vmerjčm. Obraz mi je žerjšv-i gr^tao, kolena so tni drgetala, za vSpol^gnjeno kišto sem se raogao prijeti, naj vkiip nespždnem. Ali zlo, itero je že zrasio vu tneni, me je pokrtpilo. Na pomoč mi je poslalo devanje. Z obraza mi je nanagli lehnola odavajoča erdeSina; hvalo sem vQpao dati Bogi za dobleno nioč, ali srcč mi je glasno bilo. Vse sem semld premdao i k koncovi sem nika ne naišao. Jeli že nesčš, nioj siu? — so nemirovni bili mati — razhladi se herba th6. Nendidem — odgovorim, na štero so tnati doli stfipili z postel^ i po muiotn srdfčli prišii k omžri. — Da si nepiiličen, slnek, vem je pa eti v koti, samo ka (i nekriči! — so pravii i na ime-niivano mesto sžgnoll i vo vzeli pržzen papžr, v iteroga je cuker zasfikani blo. ~ Šteri vdj je zncso ii cuker? — so pravli sigurno i šercžvali tni obrdz, Džvanje tnil je moč dalo. Tak nesramen sera gratao, ka sem njim v oči vupao gledati i mirovno odgovoriti: — Nevšm, ne sem ga vido i nlti sern nč znao, jeli jeste (ii cuker, ali pa nž? Nesramnost je porodila jdlnost. Držinčeta smo ne raeli. Telko sem znao, ka do menčo na mčue, ali na bržtieka tnetali. augustuš 20. DUSEVNI LlSf Stržn 85. Pozvanje. Vu imčni Lendavske evang. gmajne z iem pozavamo vse drage verebrate i dobročinitele naše na veiki radostni svčtek posvetšUvanja naše no^e cerkyi 16 ga septembra. Cerkev blagoslovljo naš prezvišeni g. ptiš-pek Dr. Popp Filip Iz Zagreba. Nazoči bode več gg. diihovnikov. Boža siužba se začne ob 10 ti \ori v cer kvi i tiidi odzvfiaa cerkvi. StrUkovski goslssrje i naša domača daSarda bodejo prl Božoj sluibl sodeiali. Program se na den posvetiflvanja dobi pri cerkvi. Zavolo tnest v cerkvi i drflge drovnosti je pitati pri gg. duhovnikaj. Bog znk, gda bode v Vašem živlenji ešče eden tžkši radostni svetek v Prekmurji, zSto Vas prav srčno zovčrno: Pridte i radfijte se z tenni raduvajočimi! Lendava, 1934 avg. 10. SKALlC Š, dUh. VUKAN L. inšp. Misli. Či eden narod nepobbžen poslane, le nje mi lehko zrendelfijete grobsko zvonenjč. (Naumann.) Sunce vtrgne z nčbe, sprotoietje odvzeme z leta, ki z šole votira versko včenjž (Trotzendorf) Rizloini mali glasi. Radosti glhs. »Gospod je z menom i me-ni na pomoč; zato bom vido, ka žel6m nad odiirjdvci mojimi. Bole se je sloniti naGospod-na, kak vu lfidi vupati. (Žolt 118, 7 8.) Cononica visitatio. Poleg cerkevne usta-ve ino vorcanov nai gospon pfišpek se pdprav-lajo k prvoj svojoj uradnoj generalnoj vizitaciji, ob šteroj priliki obiičejo vse fare ino f/lije. Na toj poti ji bodo sprevžjali občinski cerkveni pre-sident ino senioratno predsednikstvo. 150 lStnica. Evang. cerkvena občina v Torži (Bačka) aug. 24-27-ga bode svetila 150 letnlco obstoja z jžko bogatim redov^kom. Gustav Adolfa drfištvo v NemSiji sept. 9-11. bode meio svoje 78. gldvno spraviš<5e v Konigsbergi. Desčt letnica. Nai stanjovski rojdk, Smo-diš Števan, so v Ameriki po svojoj vrlosti i paščlivosti diihovniško Čest dosžgnoli ino to le-po, ali ravno dnes pali celo ttžko pozvinje že deset let spunjd/ajo. Njihovi dobri i zahvLlni vetnicl v Pert-Amboyi i z Ntwarka so ji ob toj priliki jul, 1-ga z velikov radostjov pozdiivlali i ji vse osipali z svojov liibeznosfjov. K tim po-zdravlajočim se ttidi mi k tura ri\ pridrfižimo, ar so Szmodiš Števan tiidi vreii širitel i rčden piačitel naii itampov. Bog Ji obdrži, da bodo ešče dugo lehko opravlali svojo verno šafarti- Či poieg deteče navade ednako na drflgoga po-ilsnem, teda sebi pcsidvlm krivcga. Tak sem viipazno odgovoro: — Dobro znam, ka je med nama te eden krlv, ar drugoga nega pri hiži, što bi ga odne sao. Ali jas z dobrov diišnovestjov lehko povem, ka sem ga jas ne, ar sem ne znao za njega. T6 je bilo moje prvo laganje. I zžto teia-bole grešno, dr so maii dobro poznali mojo odkritost, popolno so mi vervali i tak je pot-varjanja celo bretnen menšega brato težilo. Razdrastšeni so se v postelo vrgli, med šterhn se je stolec ta obrno, piskrič, šalica sta se doj skobdcala, potrJa i zdtMtek žnjidva je \i raztekao. T6 kvar je mater ešče bole razdrasto. Si-romžcke smo bili i škoda je šest — sedem gro-iov voznesla. Kašel si je moč viio nad njimi. V guti je ji davilo, oči so se njim preobrnole, krv se njim je v glavo sunola, žile nadiile, sku-ziii so se, Ne sem mogao jokati, ne sem vupao ova-diti, pa bi mi srdca odpfistili. K njim sem stopo i za glavo ji prijao tak, kak je n&vada, či štoj vo it& metati. Nji man-tra me je na teliko bolela, tak da sem z čisto-ga srdca žeJo, naj pokaštiga Bog onoga, ki je mojoj dobroj materi to britkost spravo. Rad bi bio i nebi mžrao, či be me B6g zda že poka-štigac za toga volo, naj bi se li pa satno za nedužnoga tnogao praviti. Materi je moje zaklinjanje, odpovedavanje jdko hfido spadnolo, ar je lakše pri naioj hiži do eti tnao ne bilo Čiiti. Sfihe prste so sirota gori zd»gnoJi i protili se mi: MNe guči, — so pravli zdavečira gidsom — ar neveš koga kuneš!" Kak se njim je malo mantra pomčnšavala, sem črepnj^ gori pobrao i vo odnesao na smčtje. Na dvorišči |e smeheč bežao k meni tnali bratšek, v ednoj roki leseni meč, v drfigoj pa leskov jahanec držeči; na glavi je tneo erdččo Strdn S6. DOSEVNI LIST augustuš 2Č. vanje vernikom na dobro, Božemi imeni na di ko, iamiliji svojoj na blaženstvo 1 Žalostna oblgtnic«. Pred dvajsetimi letmi je vfivdarila svetovna bojna. 20 Ižt, ka so se gjenoli cvetni vldki i odpclali naše sini na žetvo stnrti. Mislimo si z pieteto i z zahvdlnostjov na tiste, ki so odišli i ne prišll nazdj nigdar. ~ Ali mislimo si z boleznostjov tiidi na to, ka dnes pali tam stoji svet, gde pred 20 letmi, ar smo se ne obrnoli proti Bogi z istinskov po korov, At dnes iiidi odurjavamo edenovoga i Boži zakon z nogami tfačimo. Pieteta. Zahvalni vernici Puconske fare so z svojimi samovolnlmi darmi pripomcgli, ka se je dostojen grobski spomenek postavo na puconskom cintori počivajočemi vernomi diihov-nomi paslčrj, Porkolab Gjuli. Ob toj priliki L rn. 26 ga spomiska predga bode v Puconskoj cčrkvi, po božoj slfižbi pa blagoslovifev grob-skoga spomenika na cintori. Hindenburg Pavel nemški državni presi-dent, legendarni junak svetovne bojne je vu 87. 1. starosti svoje tnro. Njegov zadnjen govor k Muller državnomi pušpeki je ete bio : »Poskr-bite se, da vu Neničiji Kristuša predgajo." Puconski cerkveni vrt je letos pdli lepše lice zadobo. Njegovo prčcimbo ce-16 podigava 12 belo emajlirani klopi, štere je fdrno vrelo žensko driištvo notri-spravilo. •<¦.¦-.; Krnci. Naža ma!a ves je aug. 12 ga po-zdignjeni osvetek mela. NaŠa ogengasilna četa je svetila svojo desžtletnico i na (e spomin je gorpostavila prijdten gasilski dom, šteroga so naš puconslri duhovnik blagoslovili ob toj pri-liki. — Lepo popevanje so vodili na sluibo vsigdžr gotoy naš lolski ravnatel Ratkai Odon. Dosta nSroda, 12 ogengasilski čet je bilo nazo-či, ali posebno nas je veselilo, da rtied drflgi-mi vodilnirni možmi ogengasilcov so nas tiidi obiskali naš labieni ndrodni poslanec, g. Ben-ko Jožef, kak župni gasiiski načelnik sreza so-boškoga. Ndva mapa Prekmurja. Klub prekmurski »kademikov je v6dao novo, rcapo Prektnurja. Aldov, ttud, cio je hvžle i pripoznanja vreden. Pri površnom glčdanji na to n6vo tnapo pa nam taki v oči vdarijo ništerne v6kše hibe, celo vu verskom i ndrodnostnom poglčdi. Med drflglm; v G. Slaveči je nž zamerkana evang. c^rkev, v Sebeborci je nad 80% evangeličanvv i so spJoh ne zamerkani; v Salovci je približno dvakrat telko evangelifanov, kak r. katbolič&nov, ozna-menje pa kaže, dabi samo eden dober trčtji tao bio evangeličinov. — V Čikečka vesi, na Ho-doši, y Kfuplivnikis v Pordaiinci, v Prosenja« kovci je nad 80% tnadžarov, poleg mape jih pa ali sploh nega, ali korr.aj do 15%. Pač nlkše človeče delo je ne i tiidi nernore bidti popolno. papčrno ikrepo, štere dijgi pantlik je semta plahotao. Njega vedrni obraz je malo ne gori počo, on je eiče ne poznao nikše skrbi. Pred dvema tjčdnoma sem ešče jas tiidi tak nedužen bio, ali zda že velki človek, ki znž, ka je ne-dužnost, što že mL pomen od toga, ka je bilo ono: dobroga i hfidoga znanja drevol Dostakrat setn čfio od dtišnevesti; ne sa-mo ednok setn očo pitao i proso, naj mi raz-ložijo, ka je td? Na štero so mi etak odgovo-rili: ,moj sin, bšr bi kak nžjkesne spoznao t6!" — Zda že znam 1 — Brdtšek je z ostrogivao jahanca i z me-Čom esi i \i sekao. — Mekni se labanc, žr te včasi doj vsečetn 1 — Hžnjaj z norijov 1 — sem ga pograjao — tnati so nam jako betezni, herbathe so iteli piti i nikžk njim je spokradno cuker. T5 je bogme ne blI5 lepo od tčbe, zda nam že vmerjčjo i neboš prisiijeni po sobotaj pri kopanji jokati, Ar nikoga nede, ki bi vodo segrevao. Komaj sem mogao to nesramno i nepra- vično potvdrjanje vopovedati. V giiti rne je škra-balo, lampe so se rni napunile z keljččimi sii-natni, nos mi je kih mantrao, skuz^ so rae po-bile. Zajokao sem se, ali elče buii sem gritao. Brdtšeka oči so se z skuzami napunile, Iatnpice so njemi drgetale, iA je Itičo meč i les-kovo šibo i v hižo je bežao k materi se tožit, ka ga brat z kera potvarja. Odposlani jc. Pojbič se je doj seo na kunjske dveri prag i britko se je jokao. Jas sem pa v ogradček so i po njega poti setn gori i doli hodo. Zdfi bi tak pravo: ka setn se setao. Tak mislim, ka je to tddi edno znamenje bilo moje nediižnosti čr-bine. DSte se zrožnja, skdče, drče, pernja, v prdhi se pepeli, aii ne hodi goridoli brezi cila, to je to ne pošetava se; što se z pošetžvanjem ma iego cčle vOre razveseljavati, on že pozna greh, ali bi ga pa rad spoznao. Ščtao sem se. Pripravlao sem se na to, či do me oča naprejemali. Na eto td. na eto patu odgovorim ; tak bom se obnžšao, tak držao i probao sem si obraz premenjavati. (Dale.) augustuš 20. DUŠEVNI LIST Stržn 87. Vrlo moravsko evang. žensko driištvo je na D. Lendavsko evang. cerkev pcnoven dar, 300 Din poslalo i je tak darOvalo vsevkuper 500 Din. Plemenitost toga driištva naj Gospodin B6g blagoslovi! PDconska evang. gmajna je 60 Din daru vala po z'atoj knigi na Lendavsko ev. cetkev. Bog nje stokrat povrni I .;- Židovov je na svžtl 1. 1932 15 milion 870 jezero bilo. V Europi ji živč 9 mil. 886 je~ zero, v Araeriki 4 mil, 823 jezcrO, drflgi pa indri po sveti. V Austriji je 1. 1933 270 604 evangeliča-nov bilo i 13 676 kalvinov. V Beči samom je bilo 89 156 evangeličanov. V etom leti (1934) je že 24,000 pšpincov stopilo v evang. cerkev i več jezdr ji more čakati na sprimlenje po etomtoga. Na Španjolskom so evangeličanci duga sto leta težki šorš me!i. Pripoznšna vora je sa-mo r. kat. biia. Zda par let pa vse vadliivanja ednako slobodo mžjo. Letos je veliki evang. gjtileš držani v glšvnom tnesti, v Madridi. Dr-žava je na železnicaj faleio vožnjo dala — zda obprvim — onim, ki so na gjiileši taovzžli. Na gjfilešl so napredavanje meli tudi trijč, prvle r. kat. diihovniki (mcd njimi eden nikdašnji ježuit), ki so spoznali pravo sveklGSo Kristušovoga evangeliuma. Gjiileš je na radio ffldi čfiti bilo. V nemškoj evang. cčrkvi 75,000 v6ze-včeni delavcov stoji v službi znotrešnje misije (širitev kpstšanske Iflbčzni, okrepltev malovčrni itd.) Samo diakonis je 47,000. Gornja Slaveča. Na jul. 29. obdržanorn gmanskom gjiileši je cdnoglasno bio odebržni za občinsko oskrbniško fest Nuskova: Šarkanj Franc, posestnik. Aug. 5. je bio rned božov službov pred Gosp. sv. olfarom svečano prise žen za novo čest. G. dfihovnik so z I. Kor. 16, 13. veršuši stojžčemi rečtni: ^Verostiijte, stojte vu veri, možje bojdite i močni bojdite," pozdrdv-lali toga novoga česlnlka. Želemo etomi novo-mi delavci, ka z verebratinskov lubžznostjov spuni svoje novo pozvdnje i nsj verostuje i močno stoji vu veri i neopeša vu svojem po-zvžnji, kak njegovi prejšnji vcrebrati! Turobni gl&s z Gor. Slavečke fare. Ostžvila je nas v preminočem meseci: z Kuzme Fartek Ana roj. Kisilak, dne 11. julija, vu 78 leti starosti. Naj poUva vn mlri I Puconsko mladinsko društvo po nedelaj popoldnevi ob 2-ma voroma ma svoje sestanke. Njegovo delovdnje se zača oživavati. Jonaš Števan diakonuš vodi popevanja; enkrat je je vodila na počitnicaj bodoča Krančič Ana diakcnisa. Diihovnik Biblijo razkladajo. Preda-vanja so raeli zždnji mesec: Flisdr Karol pred-sednik, Banfi Štefan vuč. cand., Vlaj Vilma sčd-mošolka, Benko Maria vučitelica, Luthar Adžm dtihovnik; deklamalivala je Goričan Gizela. — Mladina, li prihajaj t Nebodeš žaliivala. Samovolni darl na goridržanje Dfiševnoga Lista : Ratkai Od6n i. ravnatel Andrejci 20 D, Bukvič Franc (rg. Križevci 5 D, Kološa Jožef sabo Puconci 5 Din. — Radi bl nadaljžvali! Srdčna hvala ! Turobni glasi. Odselili so se zddnji me-sec z Puconske fare vu večnost: Banfi I?an v Moščanci, star 64 1., Janža Franc v Brezovci, star 43 Jeta, Jonai Števan v Predanovci, star61 leto. Pri sprčvodi teva zadnjiva so nazoči bile ogengasilske čete z veči sosedni vesnic i Šif-tar Franc, dotično Vratarič Mikloi načelnika sta tiidi vzela pri grobi genlivi slobod od liibleniva tovariša. • - Naj majo sladtek grobski sčn i blaženo goristanenje 1 Dari na Diački Dom. Kološa Franc Miš-kolc (Puconci) na sp. oče kot odkiipnino venca 50 D, Kološa Jožef sabo Puconci 10 D, z-Ge-derovec Kranjec Peter oštarjaš so, kak vsško leto, tak tiidi eto pot dariivali na dijaSki dotn 50 Din. Za lepi dar naj vzemejo našo toplo za-hvalnost, od Gospodna Boga obilen blagoslov! Dari na Lendavsko evang. cčrkev. Ves Vadarci, Dervarič Štefan, Vlaj Jožef, Benkič Ste-fan 10-10 D; Kiizmič Mihal 12 D; Gjergjžk Mihal, Vlaj Matjaš, Bertalanič Jožef, BakanŠte-fan, Kisilak Karolina, Merklin Franc, Benkič Alojz, Vrečič Ivan, Maček Matija, Maček Fran-dška, Kuiar Franc, Berfuš Janoi, Merklin Šte-fan, Tanžcek Štefan 5 5; Poredoš Štefan, Po-točnjek Franc, Potočnjek Matjaš, Tanacek An-ton 4 t- 4 D ; Svctanič Franc, Sočič Mihal, Kuz-m!č Karol, Dani Ivan, Fujs Katarin, Dervarič Kalman 3-3D; VJaj Mihal, Petek Verona, Lo-venjak Mihal, Dani Štefan, Gjergjek Franc, Vu-kan Kalman, Dervarič Aleksander, Porcdoš S., Potočnjek Alojz, Potočnjek Ivan, Ncmec Štefan, Oervarič Ivan, Merklln Mihal, Mačelc Štefan 2—2 D; Marič Kalman, Pintarič Leopold, N. Sandor, Merklin Janez, Tandcek Alojz, Benkič Strdn 88. DOŠEVNI LIST augustuš 20. Franc 125 D, vsevkuper 30125 Din. Puberača: Dervarič Kalman, Gjcgjek Mihžl. — Včs Krup- livnik: Železen Štefan 10 D; Šparaš Jsnez, Fsu men M.hal, Železen Frar.c 5-5 D- Neaiec Šte- fati, Netnec Marton 4 4 D; Nemec Janez, Špa- raš Miha! 3 3 D ; Nemec Mihal, Hajdinjak Jo- žef, Kisilak Trejza, Brgles Franc, Šparaš Mari, Gomboc Geza, Bertalanič Jožef, Rcgač Janez 2—2 D j Benkič Janez 1 D. Vsevkfiper 56 D. Pobeidč: Šparaš Jdnoš. — Včs Poznanovci: Loven.ak Jožef, Kisidk Janoš, Melin Mihal5-5 D; Lovenjak Franciška, Lovenjak Jožef4-4D, Car Aleksander, Car Ivan, Lovenjak Janez, Lo- venjak Franc, Kisilak Jožef, Gjergjek Janez, Gjergjek Marija, Kisilak Jožef 3 3 D; Cžr Franc, Lovenjak Mihdl, BaCič Franc, Gjergjčk Štefan, Car Štefan, Bačič Ivan, Car Franc, Bez nez Janez, Kisilak Josip 2—2 D. Vsevkuper 65 D. PobčrLč: Car Franc. — Ws Radovci: Šesu ga Al. 15 D; Luthar Marija, Bertsianič Matjaš Hari Jatioš 10-10 D; Kisilak Štefan 9 D; Ber- talanič Štefan 7 D; Baša Mthal 6 D; Šeruga Jožef, Bernjak Franc, Dervarič Ivan 5-5D; Bertalanič Štefan, Bertalanič Janez, Železen Mi- hžl, Žclezen Franc, Melin Jožef, Mclin Franc, Šeruga Štefan, Seruga Uan, Šeruga Atia, Šeruga Miha!4-4D; Železen Jožef, Kcdila Mikloš, Baša Kalman, Baša Mihal, Dervarič Mikloš, Dervarič Mihdl, Car Mihal 3—3 D; Dervarič Franc 2 50 D ; Huber Franc, Železen Franciška, Nemec Štefan, Melin Mihal, Car Ivan, Car Ja- nez, Car Terezija, Šeruga Ivan, Dervarič Mihdl, Smodiš Frans, Dervarič Franc 2—2 Din. Vse vkuper 167-5 D. Poberač : Dervarič Štefan. — Včs Zenkovci: Hodošček LajoŠ, Šparaš Šandcr, Vlaj Štefan, Dervarič Terezija, Vufak Štefan, Šsftar Šandor, Batbarič Šandor, Hodošček N. (12 št.) 10-10 D; Perkič Štefan 6 D; Pavlič Kalman, Veren Ludvig, Barbarič Franc, Š ftar Gyorgy» Vukan Franc, Sapžč Štefan, Roudi Franc, Obšl Matija, Lončar Franc, Vukan Ma- rlja, Dervarič Mihal, Hodošček Mihal, Hodcšček Mikloš, Idič Štefan, Dervarič Franc, Sapač Franc 5—5 D ; Sočič Janoš, Norčič Franc, Roudi Franc, Vuiak Štefan, Benko Franc 4-4 D; Pavel Kol- man, Šiftar Ivan, Roudi Štefan, HodoŠček Franc, Norčič Štefan, Dervarič Ivan, Baler Kalman, Vre- Cič Štefan, Makari Štefan, Vučžk Franc, Lončar Šandor, Benko Matjaš, Fujs Mihal, Hodošček Kalman, Kerec Štefon, Beacik Šandor, Kočar Štefan, Barbsrič Miba! 3 3 D; Cipot Lud^ig, Šftar Ivan, PoredoŠ l?an, Porcdoi Štefan, Sa-kovič I/an, Pintarič Štefan, Bakžn Mikloš, Bar-barlč Karoi, Obžl Jožef Hodošček Mihal, Sever Ma'ja4, Birbarič Jožd Benko Mariška 2 2 D. Vsevkuper 270 D. Poberača; Sapžč Šandor i Franc. — Tžk |e v Bodonskoj gmajni na naio cerkev 2 094 75 Din. prišlo vkfiper. Zvun toga so Striikovski ev. goslarje ienki fgrali pri po-svetšiivanji zvonov pod vodstvom g. vuč. Bako Karola. — Vsenn našim Dobrcčinitelom v Bo-donskoj grnajni srcž želemo obilen Boži bla-goslov za njihovo nani voskazano verebratsko Ifibčzen ! — Sk. diih. Italija. Dr. Garetta Juiija rirn. kat. vere piišpeka je pšpež za pQipeka v Bolivijo kan-diderao. Garctla je na svojoj sifižbeno] poti dugši čas v Rimi bio, naj spozna papežtva c^rkevnc i politlčne cile. Nashaj njegovi opazo« vanj je to bio, ka je svoje »idme, štere je od pravoga krstšanstva hrano, ne znao vkiipzglihati z vnogimi dogmami pdpežtva i nRsleddvavši prhnarjajo?o reč dfišnevesti svoje, je njemi po-nfidjeno č^st ne prevzeo, nego je vostopo z papežke cerkvi i je pri episkop&liikol cštkvl sprijao prosto dflhovniško službo. — Dvž rim. vere diihovnika so za volo protidržavnoga čine-nja deportirall. Austrija. V Neumarkt Kaliheini vesnicaj je ne davno 200 kmetov i obrtnikov vSstopilo z r. kat cerkvt, ar je branauski šinjor-plebaaoš bla-goslovo ono rožje, z šierim so nikaj prle heiai-wehrovski ludj^ vmorili Kostlinger Jdnoša na-rodnosocialističnega vojSSca z Neumarkta Od aktuša b]agos?avianja so ešče kepe liidi prinesli r. kat, lJsti, Holandija. Jul. 10 ga je minolo 350 let tomi, ka je protestantske vadlflvanjskc slobod ščine velikoga junaka, Oranianskoga Vilmoša, eden ježu.t dolistrelo. Španjolskiorsžg. V Madridi je nedd/no bila orsačka razstdva knig, Angleško i Zvoneš-nje tuvarištvo za Biblije je tiidi razstavilo svoje Biblije. Šator tiivdrištva je pogledno minister-president tiidi, koral je tavarištva tamošnji za-viipnik ob toj priliki edno precimbno zvčzano Biblijo prekdao. Na razstavi knig je Blblija bila najbole iskana knfga. 8 osčb je moralo včob-služSvati veltko vnožJno ktipcov. Više 10,000 eksempiarov so odaii. Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.