Poštnina plačana v gotovini
hpp- :a II. 1936
■At#?'*
Leto m
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 'I, leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Pla-6» in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis	za	trgovino.	industriio
Številka 23.
Uredništvo in upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 21. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.959. — Tel. št. 26-52.
vsak torek, če-.	trtek	in	soboto
Liubliana, sobota 22. februarja 1936
Cena Sl *'50
Centralizem te vsega kriv
Bogastva Jugoslavije prehajajo v tuje roke
Drzen očitek beograjskega gospodarskega mesečnika, da nimajo Slovenci dovolj smisla za celoto, smo sicer že z vso odločnostjo zavrnili, vendar pa je potrebno, da izpregovorimo o tem očitku kaj več in da razgrnemo tudi vprašanje o krivdi za današnje obupno težke razmere. Potem se bo šele s pravo jasnostjo videlo, kdo se je vedno boril za napredek celote in kdo je stalno in brezvestno zapravljal interese te celote.
Ko je nastala Jugoslavija, je bilo njeno gospodarsko stanje v primeri z vsemi sosednimi državami naravnost odlično. Izvoz se je v močnih rekah izlival iz Jugoslavije v tuje kraje in bilo je dovolj denarja v državi. Niti ona, danes že pozabljena zamenjava kron v razmerju 1 : 4 ni povzročila posebnega pomanjkanja denarja, ker je bila pOVSOd možnost zaslužka, ker je gospodar-s vo Jugoslavije v resnici vstaja o Kakor v obljubljeno deželo oo takrat gledali iz Avstrije in .u se *z marsikatere druge arzave v Jugoslavijo. In dejan-.. °.^e bila tudi Jugoslavija ena istih redkih nasledstvenih dr-zav, ki je mogla brez vsake tuje pomoči urediti svoje finance.
Lepe in razveseljive so bile takrat perspektive za bodoči gospodarski razvoj Jugoslavije, živina, les, žita, vsi drugi agrarni proizvodi Jugoslavije so bili iskani in imeli so dobro ceno. A le kmalu se je ta vesela slika izpremenila.. Sistematično so začele dvigati Avstrija, Nemčija in Italija svojo živinorejo in agrarno proizvodnjo, dočim nismo mi Prav nič storili, da bi zboljšali kvaliteto agrarnih proizvodov. Posledica tega je bila, da je bilo naše blago vedno manj iskano, da mu je cena vedno bolj padala in da končno velik del naših agrarnih proizvodov sploh ni več našel odjema na tujih trgih. Kriza kmetskega prebivalstva je bila tu in potegnila za seboj vse druge stanove.
še čisto neizrabljena pa so bila takrat tudi še naša zemeljska bogastva. Baker, svinec, zlato, železo, premog, boksit in celo vrsto drugih rud smo imeli in dejansko so se začeli ti naravni zakladi tudi izkoriščati. Toda nismo jih izkoriščali in jih nc izkoriščamo mi, temveč tujci. Gospodarji bakra so Francozi svinca Angleži, cinka in srebra Angleži, premoga Francozi in Nemci, boksita Francozi in tako Po vrsti so vsa naša rudna bogastva prišla v tuj" roke. Le tu Pa tam še životarijo nekateri manjši rudniki, ki so last domačinov in ki na c'lotno proizvodnjo nimajo nob°nega vpliva.
, Pa nit.’ v industriji nismo pokazali kaj več sposobnosti, čeprav smo za razvoj domače industrije naložili vsemu prebivalstvu mestoma tudi ogromne zaščitne carine. G’avni dobiček od silnega razvoj? naše tekstilne industrije imajo tujci, od električnih central Belgijci in Švicarji, v sladkorni industriji če-hoslovaki in Madjari itd. Dež blagoslova je neprestano oplajal tuji kapital, a našim ljudem ni
nič ostalo. Z nad vse nizkimi mezdami smo še posebej nagradili tuji kapital.
Razvito in dobro delujoče je bilo naše denarništvo. V Sloveniji ni poznal kmetovalec oderuških obresti in v stiski je našel v svojih hranilnicah vedno podporo, ki jo je potreboval. A danes? Vse naše denarništvo je na tleh, pa čeprav bi se moglo rešiti z nekaj sto milijoni. Mala Avstrija je zmogla dve milijardi za rešitev svojih denarnih zavodov, bogata Jugoslavija nič, prav nič.
In tako smo na vse zadnje prišli do tega, da je na tleh kmet, ker je brez kredita, njegovi pridelki pa nimajo prave
cene. Vsi naši naravni zakladi so last tujcev in našim ljudem je odkazano samo težko, slabo plačano delo. Sedaj je vrhu vsega zamrla še lesna trgovina, da je naše gospodarsko stanje vsak dan temnejše in obupne j še.
In sedaj vprašajmo, kdo je vsega tega kriv.
Od vsega začetka si je lastil besedo v vseh vprašanjih edinole Beograd. Ta je bil zadnja in naj višja instanca o vseh vprašanjih. Vse avtonomne pravice pokrajin in krajev so polagoma, a gotovo ugasnile in centralizem je čisto zavladal na vseh poljih in v vseh panogah. Vse narodno premoženje, ki je bilo veliko in znatno, je prešlo v nje-
govo upravo. Razvaline in nazadovanja povsod in v vseh panogah so posledice te uprave. Nobene kritike, nobenih predlogov ni dopuščala ta uprava, ker vse jo je moralo slepo ubogati, pa čeprav je bila njena nesposobnost vidna vsak dan bolj jasno.
Predpise za predpisi je izdajala ta centralistična uprava, da se je začelo gospodarstvo dušiti pod pezo teh predpisov. Zaman so opozarjali gospodarski ljudje, da mora dobiti gospodarstvo vsaj nekaj zraka, vase zaverovana centralistična uprava se ni ozirala na nobene predloge in na nobene ugovore. Zasebna iniciativa se že ni več
dopuščala, ljudje so spoznavali, da je vse zaman, da vsa njih dobra volja nič ne pomaga, ker je brez dobre volje centralistična uprava, ki je odločala o vsem. Tako se je stalno in dosledno ubijal v ljudeh smisel za celoto, tako se je od zgoraj navzdol uničevala državna misel.
In zato danes z vso pravico obtožujemo ta nesposobni centralizem, ker je v njem početek in vzrok vsega zla! Zato ker ta centralizem nikdar ni imel smisla za celoto, temveč je poznal vedno le svoje najbolj ozke osebne in lokalne interese. To je edini logičen zaključek debate o smislu za celoto!
Vsa trgovska združenia kličemo:
v boi proti privilegijem konzumov!
Z--/a trgovskih združenj je poslala vsem v njej včlanjenim združenjem naslednjo okrožnico, po kateri pa naj se ravnajo vsa trgovska združenja in vse trgovske organizacije brez izjeme. Iz vse Slovenije mora krepko zadoneti odločen protest proti trgovino in obrt ubijajočim privilegijem na-bavljalnih zadrug in konzumov.
Okrožnica se glasi:
»Od Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj smo prejeli radi akcije proti privilegijem nabavljalnih in konzumnih zadrug to okrožnico-
»Naše trgovinske zbornice so storile vse, kar je v njih moči, da se predlog zakona o gospodarskih zadrugah, ki je sedaj pred narodno skupščino, izpremeni in dopolni tako, da bi se v bodoče onemogočila ona nelojalna konkurenca, ki jo nabavljalne in konzumne zadruge izvajajo proti legalnim trgovskim podjetjem. Vse te pripombe in predloge naših Zbornic je objavil »Trgovski list« z dne
3.	decembra 1935 pod naslovom »Zbornice in novi zadružni zakon« in »Trgovačke novine« dne 5. januarja 1936. A na vse to prizadevanje, kakor tudi na resolucijo Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj, ni bilo razumevanja na odločilnih mestih.
Zato Vas Zveza poziva, da takoj skličete konferenco svojih članov in da na njej sprejmete resolucijo, v kateri zahtevate od odločujočih, da se vse pripombe in predlogi trgovskih zbornic glede predloga zakona o gospodarskih zadrugah osvoje in da se prav tako tudi uvažujejo resolucije vrhovnega foruma trgovcev, Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj, s tem bi se naša propadajoča trgovina vsaj v bodoče o' varovala cl največje nesreče, 1 jo v i jslednjem času strašno občuti: od brezpravne trg ine zadrug.
Pripominjamo, d? glavni za-i1 'žni savez kraljevine Jugosla-v':	bas	te	d"i	poskuša,	da	se	v
finančni zakon za leto 1 °B6/1937 vnesejo posebne odredbe, s katerimi bi se zadruge in njih Zveze oprostile raznih davčnih in taksnih dodatkov, pa tudi dolžnosti izdajanja računov po tar. post. 34 zakona o taksah. Poleg tega pa ta Zveza zahteva, da se zadruge, njih Zveze in njih funkcionarji osvo-
bode tudi vseh kazni radi brezpravnega poslovanja po zakonu o obrtih itd.
Tudi o teh vprašanjih je treba, da se v protestni resoluciji pove odločno stališče trgovstva in da zahtevate ali da se vse takšne in podobne zahteve odklonijo, ali da se iste olajšave dajo tudi vsem trgovcem.
Tako resolucijo je treba dostaviti: gg. predsedniku vlade, ministru za trgovino in industrijo, finančnemu ministru, ministru za kmetijstvo, predsedniku narodne skupščine, predsedniku finančnega odbora narodne skupščine Miti Demetrijeviču, predsedniku odbora za proučevanje zakonskih predlogov dr. Caslavu Nikitovič.u, Zbornici za TOI v Ljubljani, Trgovski zbornici v Beogradu ter »Trgovskemu listu« v Ljubljani in Trgovačkim novinam v Beogradu.«
Pozivamo Vas, da to nujno izvedele.
Predsednik:
Josip J. Kavčič s. r.
K temu nujno potrebnemu proglasu Zveze bi dostavili še naslednje:
Ze sedaj so ugodnosti, ki jih uživajo nabavljalne in konzumne zadruge ogromne. Oproščene so ne samo družbenega davka, (to je pridobnine), temveč deloma tudi poslovnega davka in zgradarine ter plačujejo tudi nižji rentni davek. Poleg tega ima večina nabavljalnih zadrug drž. nameščencev ludi brezplačne prostore, železniške zadruge tudi znižano prevoznino in še marsikatere druge ugodnosti. Zadruge so poleg tega skupno oproščene 21 taks, ki jih morajo trgovci plačevati.
Vse te ugodnosti pa veljajo za zadruge jle pod pogojeni, da ne izplačujejo dividend na deleže, če ne izplačujejo tantijem ali nagrad, če poslujejo le s svojimi člani in če ne prodajajo ne alkohola in ne luksuznih predmetov.
Zadruga, ki bi vse te pogoje tudi vestno izpolnjevala, je bela vrana, a privilegije uživajo klijub temu vso. Še več! Mnoge zadruge ce1 'dno objavljajo cenike predmetov, ki jih prodajajo in v njih je cela vrsta luksuznih predmetov, a- niti ena - da/čna uprava ne prime te zadruge, da bi plačala davek, ker je s prodajanjem luksuznih predmetov izgubila pravico do teh ugodnostih. Obstoje celo
gostilne na zadružni podlagi, a celo te uživajo privilegije. Dogodilo se je celo, da je bila neka zadruga prijavljena zaradi tihotapstva s sladkorjem, a kljub ponovnim urgencam ni bilo mogoče izvedeti, kako se je prijava končala.
Tudi proti tej nedopustni toleranci sicer vedno tako rigorozne davčne uprave je treba nastopiti!
Kakor že omenjeno, je eden pogojev, da uživa zadruga davčne ugodnosti ta, da ne izplačuje nobene dividende. To se je doslej tolmačilo tako, da so obresti na deleže dopustne v višini eskontne obrestne mere Narodne banke.
Sedaj pa je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva novo tolmačenje te določbe, po kateri izgubi vse davčne ugodnosti vsaka zadruga, ki izplačuje kakršnekoli obresti od deležev. S tem bi se morala večina zadrug tudi obda-čiti in zahteva trgovcev mora biti, da se to tudi izvede. Kakor je davkarija stroga proti trgovcem, tako mora biti tudi proti vsem drugim. Vsake neenakosti v davčnem pogledu mora biti konec!
Odločno in enotno mora nastopiti vse trgovstvo proti privilegijem nabavljalnih zadrug in konzumov! Zato izvršite v polnem obsegu to, kar vam nalaga okrožnica Zveze in tudi združenja ki niso včlanjena v Zvei’!
V tem kardinalnem eksistenčnem vprašanju trgovine je in mora biti vse trgovstvo enotno!
Proti	unifikaciii
kniig
Bziava prosvetnega min. ne zadovoljuje
Pri razprav, proračuna prosvetnega ministrstva je podal daljši ekspoze prosvetni minister ter se pri tem dotaknil tudi vprašanja monopolizacije, odn. unifikacije šolskih knjig. Med drugim je dejal:
To vprašanje je urejeno z zakonom o učbenikih ‘iz l. 1932. Na tem vprašanju so zainteresirani: prosvetno ministrstvo, starši učencev, tiskarnarji in izdajatelji. Po tem zakonu morajo biti učbeniki enotni za vso državo. Tiskale se bodo šolske knjige v srbohrvaščini, za Slovenijo pa v slovenščini. Knjige bodo izdajala državna podjetja in jih naročala pri tiskarnah, ki bodo najbolj ugodne, da bodo izdatki za izdajo knjig čim nižji. Država noče pri šolskih knjigah postati pridobitno podjetje.
Bre-' ovinkov in takoj moramo izjaviti, da nas ta izjava prosvetnega ministra, ki smo jo posneli iz vladnih listov, nikakor ne more zadovoljiti.
Mi zahtevamo razveljavljenje vsega zakona o učbenikih, ker je unifikacija šolskih knjig napačna in nujno škoduje kvaliteti šolskih knjig. Tudi izjava, da se bode oddajal tisk knjig najcenejšim tiskarnam, ne more zadovoljiti javnosti, ki nima več pravega zaupanja do licitacij. Pol>g tega po sedanjem zakonu šolske knjige zaradi pretiranih honorarjev sploh ne morejo biti cenene in že zaradi
teh honorarjev ki so naravnost zapeljiva prilika :a »zarado«, stalr.a nevarnost, da se bodo šolske knjige vsako leto menjale.
Ce pravi prosvetni minister, da so na šolskih knjigah zainteresirani pole0 prosv"*nega ministrstva tudi starši otrok, tiskar-narjl in zdajatelji, potem naj tem prepusti tudi nekaj besede pri določevanju šolskih knjig, kajti danes nimajo starši nobene druge pravice ko di. plačujejo.
Dvomimo pa tudi. da bo prosvetno ministrstvo moglo izvesti po vsej državi popolno unifikacijo knjig, ker dosedaj ni riioglo izvesti niti unifikacije šolskih zvezkov po vsej državi Zato re naj ves zakon o učbenikih ukine, ker je njegova zasnova napačna in ker bo stalno povzročal nevarna in ostra trenja, ki pač ne bodo pospeševala konsolidacije naših razmer.
Predavanje o Bolgarski
Vse trgovce in gospodarske ljudi opozarjamo na predavanje, ki ga bo imel v okviru bolgarskih dni predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin. Naslov predavanja je: »Moji vtisi s potovanja naših gosi 'arstvenikov pe *' Igariji 'eta 1934«. Predavanje bo v p< edeljek 24. februarja 1936 ob 8. uri zvečer v dvorani »Trgovskega d«ma«. 7 'eležite se predavanja v čim večjem številu!
Občni	zbor
trgovcev	Maribo
SOletni	iubilei	Združenia
predsednika Kottalnika
Maribor, 16. februarja.
V nedeljo popoldne je bil občni zbor Združenja trgovcev Maribor-
okolica v veliki dvorani hotela Orla. Bila je to impozantna skupščina, katere se je udeležilo okrog 300 članov s področja Združenja, ki je največje v naši banovini ter obsega oba sreza Maribor desni in Maribor levi breg. Važnost tega zborovanja je še poudarila navzočnost predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina ter tajnika dr. Plessa. Navzoč je bil tudi obrtno-Izadružni inšpektor Založnik, oblast pa je zastopal nadzornik Cajnko.
Poročilo predsednika Kostajnška
Občni zbor je vodil zaslužni jpredsednik Združenja Martin Kostajnšek od Sv, Martina pri Vur-jbergu. Po pozdravu zborovalcev in gostov je podal izčrpno poročilo o stanju našega podeželskega trgovstva. Kriza, ki je zajela vse na-'še stanove, zlasti pa kmeta, je posebno udarila podeželsko trgovstvo, ki je povsem odvisno od svo-!je kmečke okolice. Zaščita kmeta Ije napravila potem še svoje, tako Ida je danes skoro vse imetje podeželskega trgovca imobilizirano iin samo jedva še životari. Poleg j tega je podeželski trgovini v velik ikvar močna konkurenca šušmar-ijev in krošnjarjev, ki se kljub vsem naporom trgovstva proti tej nadlogi v zadnjem času še širi. — Poglavje za sebe so davki, ki danes naše trgovstvo še vedno tare-ijo. Tehtna izvajanja predsednika so sprejeli poslušalci z velikim odobravanjem.
'Priznanje za lOletno požrtvovalno delo
Z današnjim občnim zborom je slavil tudi predsednik Kostajnšek značilen jubilej: lOletnico nepre-•' (trganega načelovahja Združenju lin 151etnico delovanja v odboru organizacije. V znak priznanja mu je poklonilo članstvo združenja krasno diplomo. Izročil mu jo je podpredsednik Združenja Lampreht z iskrenimi čestitkami v limenu vsega članstva. V imenu zbornice TOI je čestital predsedniku Kostajnšku predsednik Jelačin ter poudaril njegove velike zasluge, ki si jih je pridobil za organizacijo mariborskega okoliškega trgovstva. Čestitkam se je pridružil obrtno-zadružni nadzornik Založnik. Omenil je, da pozna organizacijo okoliškega trgovstva iz dobe, ko ji še ni predsedoval Kostajnšek ter pokazal na ogromno (razliko med takratnim delom za trgovske interese in sedanjimi uspehi. Posebno pohvalno pa je omeniti veliko skrb Združenja za trgovski naraščaj in njegovo izobrazbo.
501etnica Združenja
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal marljivi tajnik Blago-vič. Zanimiva je statistika: Članov šteje Združenje 326, ki pripadajo 32 različnim strokam. Pomočnikov je 52, pomočnic 53, vajencev 21, vajenk 23. Lani se je prijavilo 19 novih članov, odjavilo se jih je 21, uradno pa je bilo izbrisanih 30. Umrli so trije člani in 1 pomočnik. Pomočnikov je bilo prijavljenih 25, odjavljenih 23, pomočnic prijavljenih 24, odjavljenih 11, vajencev in vajenk prijavljenih 30, oproščenih 18, odpuščenih pa 8.
Letos slavi Združenje svojo 50 letnico. Ustanovljeno je bilo leta 1886. V teh 50. letih je bilo včlanjenih v Združenju 2410 članov, |593 pomočnikov in 569 vajencev. Najstarejši aktiven član Združenja je trgovec Ferdinand Jagrič iz Selnice ob Dravi, ki je včlanjen
že od leta 1893. Ker so se v vojnem času izgubili arhivi, ni mogoče ugotoviti vseh voditeljev' gre-mija. Predsedovali pa so gremiju med drugimi Pfeifer, Weber, POlzl, Resnik, od leta 1925. pa mu načeljuje nepretrgoma Martin Kostajnšek.
Obračun in proračun
Predsednik Kostajnšek je podal nato blagajniško poročilo, ki izkazuje Din 104.048'25 dohodkov in Din 94.427T2 izdatkov. Na predlog člana nadzorstva Razbornika se je izrekla vodstvu soglasno razrešni-ca. — Proračun za prihodnje poslovno leto predvideva Din 69.000 dhodkov in pa toliko izdatkov. Med dohodki so te postavke: inkorpo-racijska pristojbina Din 36.000'—, članarina 26.000'—, šolnina 6.000 itd. Med izdatki je predvideno za pisarno in tajniške posle Din 35 tisoč, za potnine in obrtno revizijo Din 10.000’-’-, Din 15.000'— pa za trgovsko nadaljevalno šolo.
Mesto šole — trgovski tečaji
Poročilo o trgovsko nadaljevalni šoli, ki jo vzdržuje Združenje popolnoma z lastnimi sredstvi, je podal predsednik Kostajnšek. Šola je za Združenje veliko breme, ki ga je pa treba prenašati, ker je vzgoja in izobrazba trgovskega naraščaja nujno potrebna. Le da se je z novim učnim načrtom za take šole uspeh poslabšal. Vnesli so se v pouk predmeti, ki učencem v praktičnem življenju prav nič ne služijo, zato pa obremenjujejo pouk ter zahtevajo toliko časa, da šola potem potrebne snovi ne more predelati. Zaradi tega predlaga, naj bi se na mesto šole uvedli trgovsko nadaljevalni tečaji, v katerih bi se poučevali samo predmeti, ki jih naraščaj v življenju in vdrgovini v resnici potrebuje. Ti ^fedtrtetLjih naj bi'se obravnavali res z vso temeljitostjo. Obenem pa naj trgovci olajšajo šoli delo s tem, da jemljejo v uk res samo one vajence, ki imajo veselje do trgovskega življenja, ki so bistre glave in imajo tudi že neko pred-izobrazbo. Predlog predsednika je bil soglasno odobren.
Volitve
Zaradi volitev je predsednik odredil lOminutni odmor, po katerem je trgovec Požar predlagal listo novega odbora, na kateri pa so imena vseh dosedanjih odbornikov s predsednikom Kostajn-škom na čelu. Zborovalci so ponovno izvolitev dosedanjega odbora, zlasti pa še predsednika Kostajnška pozdravili z živahnim odobravanjem.
Govor predsednika zbornice Ivana Jelačina
K besedi se je nato oglasil zbornični predsednik Ivan Jelačin. V daljših izvajanjih je nazorno orisal domač in svetoven gospodarski položaj. Uvodoma je zopet poudaril vzgledno izvedbo stanovske organizacije v tem združenju, ki lahko služi za vzgled vsem združenjem v banovini. Stanovska zavednost in čut dolžnosti do lastnih stanovskih organizacij sta prvi pogoj uspešne samoobrambe trgovskega stanu. 17 let že stoji naše trgovstvo v defenzivi in še vedno ga ogrožajo iste nevarnosti, v prvi vrsti pa davčni vijak. Slovenski trgovci se davkov ne branimo, zavedamo se kot dobri državljani in zavedni Jugoslovani, kaj smo državi dolžni, zahtevamo pa tudi pravično razdelitev davčnih bremen. Najti je treba pravilno razmerje v obremenitvi posameznih stanov. Zaradi tega je nujno potrebno, da naše trgovstvo pametno
in stvarno sodeluje v davčnih odborih. Naše trgovstvo odklanja protekcionizem, zahteva samo pravičnost. Mi trgovci nismo nobeni kapitalisti, mi ne poznamo stanovskega sovraštva in zato tudi obsojamo razredni boj, hujskanje enega stanu proti drugemu, pa tudi protežiranje enega stanu pred drugim.
Sankcije so nam prinesle obupne razmere. Tisoč žag v Sloveniji počiva, nad 100.000 ljudi je s propadom lesne trgovine prizadetih in na tisoče trgovcev je ob eksistenco. Za kmečko zaščito so udarile našega trgovca sedaj še sankcije. Silno gospodarsko škodo trpimo zaradi sankcij, a pri velikih državah žal ne najdemo pravega razumevanja za naše gospodarske težave. Pomagati si moramo sami. Dela se sedaj na tem, da se s pomočjo velikih državnih podjetij organizira naša lesna trgovina v drugem pravcu, da se najdejo nova tržišča tudi za slovenski les. Morda bi smeli celo upati, da bodo baš sankcije povzročile potreben preobrat v naši drž. gospodarski politiki in da se bo povečalo zanimanje za naše lesne končne produkte, kar bi nam moglo prinesti nove dohodke!
Kriza našega denarništva:	Od
leta 1931. traja kriza našega denarništva z nezmanjšano silo. 800 hranilnic, ki so ščitile našega malega človeka pred oderuštvom ter so pomagale ustvarjati v naših vaseh skromno blagostanje, je v propasti. Po krivici se nam je očitalo, da je itak standard našega človeka pretiran. Če je višji, kakor drugod v državi, imamo do njega pravico. Naš človek živi skromno, pa noče hoditi raztrgan, hoče imeti vsaj čisto posteljo in zakrpano obleko.
Trgovski stan je važen faktor v državi, ki hoče dobro državi. Mi hočemo, da vlada red, da vlada blagostanje, mi smo konstruktiven element, ki uspeva le takrat, če gradi in zato hočemo, da nas poslušajo in naše zahteve uvažujejo. In da so naši predlogi dobri, dokazujejo vzgledi v drugih državah, kjer so hitro opravili s krizo denarništva, pa čeprav so bile tam razmere še obupnejše in sredstva pičlejša, kakor pri nas. Trgovci zahtevamo napredek in pogoje zanj nam morajo oskrbeti tisti, ki so na vodilnih mestih. Mi si ne želimo drugam, mi hočemo ostati v naši Jugoslaviji, toda lahko zahtevamo, da mora biti naša država lepo urejena, kakor je hiša dobrega gospodarja. Vidimo pa, da se je ubila vsa dobra volja med ljudmi, da se jih je zavajalo z indolent-nostjo v nezadovoljnost in v nezaupanje, da, naravnost v komunizem. Mi moramo s tem pomesti, morajo se upoštevati predlogi in zahteve predstavnikov gospodarstva, ki želi naši lepi državi samo še lepšega napredka.
Delo zbornice: Zbornica danes čudežev ne more ustvarjati, vendar se dela in zato so tu tudi uspehi. K sreči se je v naši zbornici uveljavilo načelo solidarnosti vseh stanov. Ugodne posledice tega sodelovanja se kažejo na vseh področjih našega gospodarstva, ugled zbornice pa obenem narašča, da zavzema danes gotovo vodilen položaj v državi. Napačno pa je mnenje, da mora organizacija za posameznika napraviti vse, kar se od nje zahteva. Trgovec, ki se ne bo sam z lastno močjo postavil na noge, ne bo nikoli uspel. Naloga zbornice pa je, da brani in pospešuje interese našega celotnega gospodarstva.
Izvajanja predsednika zbornice so bila sprejeta z izrednim navdušenjem in dolgotrajnim odobravanjem.
200 novih naročnikov za »Trgovski list«
Predsednik Združenja Kostajnšek je nato opozoril članstvo na važno nalogo, ki jo opravlja »Trgovski list« kot stanovsko glasilo trgovstva. Važnost tega glasila je nato obrazložil predsednik zbornice Jelačin. Moč vsake stanovske organizacije predstavlja njeno stanovsko glasilo in zato bi morali biti naročeni po vrsti vsi trgovci na »Trgovski list«. Najmanj,.kar se more zahtevati, je, da se trgovec naroči vsaj na njegovo tedensko izdajo. Predlaga, naj bi Združenje naročilo tedensko izdajo »Trgovskega lista« v 200 izvodih. Naročnina je nizka, komaj 50 Din letno in to zmore prav gotovo vsak trgovec. S stanovskim glasilom bo ustvarjena trdna vez med trgovstvom. Predlog, ki ga je dal predsednik Kostajnšek na glasovanje, je bil z odobravanjem soglasno sprejet ter bo uprava Združenja naročnino pobrala skupaj z ostalimi članskimi prispevki.
Sejmske legitimacije, koledarji
G. Miha Majcenovič je nato sprožil misel, da bi se preprečilo dosedanje zlorabljanje sejmskih dovolil z izdajo posebnih legitimacij s sliko za sejmarje, ki bi omogočala lažjo kontrolo. Dosedaj se je dogajalo, da je na en obrtni list sejmarilo po 5 do 6 ljudi. Predlog se je sprejel soglasno. — G. Turnšek je sprožil zopet vprašanje novoletnih koledarjev. Kljub dvakratnemu tozadevnemu sklepu so jih nekateri člani zopet delili. — Predsednik je nato opetovano pozval članstvo k disciplini, da se ravna po sklepih občnega zbora. Sicer bo potrebno, da se kazni, ki so bile sprejete proti kršiteljem sklepa o prepovedi delitve koledarjev, začno izvajati s pomočjo oblastev.
S tem je bil dnevni red uspelega zborovanja izčrpan in predsednik ga je zaključil ob četrt na 17. uro. Bilo je lep in manifestanten dokaz velike stanovske zavednosti in požrtvovalnosti trgovstva iz mariborske okolice.
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani
ima XII. letni redni občni zbor v nedeljo, dne 15. marca 1936 ob pol 9. uri dopoldan v veliki dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica.
Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora (predsednika, 9 odbornikov in predsednika razsodišča). 6. Volitev dveh preglednikov računov, 7. Določitev članskih prispevkov za leto 1936. 8. Samostojni prr llogi. 9. Slučajnosti.
Občni zbor je sklepčen, če je prisotna vsaj tretjina vseh rednih članov. Ako občni zbor ni sklepčen ob napovedani uri, bo pol ure nato drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom ter je sklepčen pri vsakem številu članov.
Morebitne samostojne predloge je treba po društvenih pravilih (§ 16., točka e) naznaniti odboru najmanj 5 dni pred občnim zborom in jih mora podpirati vsaj 5 rednih članov.
Ustanovni in častni člani imajo na občnem zboru le posvetovalen glas.	_____
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 19. februarja objavlja: Uredbo o izločitvi kraja Lipe iz občine Odranci in priključitvi k občini Turnišče — Pravilnik o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov — Odločbe državnega sveta — Izpremembo § 19. skupščinskega poslovnika — Razglas o volitvah obč. odbora za občino Vitanje — Razne razglase sodišč (med njimi 27 dražbenih oklicev) in uradov ter razne druge objave.
Folitične vesti
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža pride 22. februarja v Beograd, da utrdi staro prijateljstvo med češkoslovaško’ in Jugoslavijo in da poroča o svojih pogajanjih za rešitev podonavskega vprašanja.
Pogajanja med Caldarisem in Sofulisem za sestavo koncentracijske vlade so se razbila. Grška vladna kriza se je s tem znatno poostrila.
Staro trozvezo med Italijo, Nemčijo in Avstrijo bi baje hoteli obnoviti nekateri avstrijski in italijanski politiki in to je baje glavni cilj razgovorov med avstrijskim zunanjim ministrom Berger-Wal-deneggom in Suvichem.
Goring pa se baje pogaja na Poljskem, da bi se ustvarila koalicija med Italijo, Nemčijo, Poljsko in Madjarsko ter s tem preprečil načrt dr. Hodže o ustanovitvi samostojnega Podonavja." Nemška diplomacija skuša na vsak način ustvariti novo zvezo, da se reši izolacije in da dobi z novo koalicijo protiutež proti francosko-ruskemu paktu.
Flamanski poslanci so začeli zahtevati, da se mora vojna zveza med Francijo in Belgijo odpovedati. Rajhovski listi pišejo o tej zahtevi na široko ter poročajo s posebnim zadovoljstvom, da bodo flamanski poslanci sklicali številne protestne shode proti vojaški zvezi Belgije s Francijo.
Razprava o ratifikaciji franco-sko-ruskega pakta bo v francoskem parlamentu končana šele prihodnji teden. Odločno je nastopil za pakt Herriot. Pri razpravi zaradi razpusta Action Frangaise je izrekel parlament vladi Sarrauta zaupnico s 381 glasovi proti 151.
Južno in vzhodno od Makale so se začeli novi boji, ki so zelo trdovratni. Etiopci so zopet začeli z gverilsko vojno. Italijanska poročila pravijo, da italijanska letala niso mogla zasledovati umikajočo se etiopsko vojsko, ker je bila silna megla, šele tretji dan so mogli zasledovati Etiopce in so vrgla na nje letala 120 ton razstreliva.
General Badoglio je imel na severni fronti štiri armadne zbore s skupno 220.000 do 250.000 italijanskih vojakov ter do 80.000 črnih vojakov. Italijani so torej bili v silni premoči, neglede na njih prvovrstno oborožitev.
Na cesarja Hajle Selasija se je •pripravljal atentat. Letalo, s katerim navadno potuje, je bilo pokvarjeno, da bi na prvem poletu strmoglavilo na tla. Sedaj se vodi ostra preiskava.
Italijanski listi napovedujejo novo ofenzivo Italijanov na južni fronti. Pred začetkom velikega deževja hočejo Italijani na vsak način doseči večje vojaške uspehe.
Maršal Balbo je nenadoma odpotoval v Rim, kjer je bil takoj sprejet od Mussolinija, s katerim je imel daljši sestanek.
Poljski ministrski predsednik Koscialkowski je v svojem ekspo-zeju pred sejmom med drugim izjavil, da bo vlada likvidirala pretirani etatizem, ki se je v zadnjem času razpasel. Vlada bo nekatera državna podjetja ukinila ter okrepila zasebno iniciativo. Zlasti bo skušala dvigniti dohodek kapita-lov. Ministrski predsednik je nadalje govoril o dosedanjih uspehih vlade, kateri se je posrečilo, da je znižala cene onim industrijskim izdelkom, ki jih kmetovalec najbolj potrebuje. — Glede poljske zunanje politike je izjavil, da ostane ta neizpremenjena.
Pri dopolnilnih volitvah v nekem okraju ob Blatnem jezeru na Madjarskem je zmagal z veliko večino kandidat opozicije. Ta poraz vlade se je v madjarskih političnih krogih zelo komentirali.
Novo špansko vlado je sestavil Azana. Novo vlado sestavljajo republikanski levičarji in republikanska unija, dočim socialni demokrati niso hoteli vstopiti v vlado. Pač pa so se zavezali, da bodo podpirali vlado Azane. Parlament se sestane že 3. marca, dva dni po ožjih volitvah.
Generalno stavko nameravajo proglasiti socialisti in komunisti v Španiji in je v Saragosi že izbruhnila. V vladnih krogih se boje, da se bo razširila na vsp Španijo. Monarhisti trumoma beže iz Španije. Mnogi listi napovedujejo, da se bo začela v Španiji državljanska vojna.
Španija preživlja zopet zaradi komunističnih neredov težke dni. V mnogih mestih so komunisti osvobodili kaznjence, porušili in požgali cerkve ter lokale katoliških organizacij in desničarskih društev. Policija ni mogla povsod obvladati demonstrantov, ki so bili v dosti krajih popolni gospodarji ulice. Ministrski predsednik Azana je izjavil, da bo vlada na vsak način očuvala red.
Pravila
Trgovske bolniške blagaine vLiubliani
(Konec.)
§ 15. Nadzorstvo.
Nadzorstvo se sestoji iz 5 klanov 5 namestnikov, izvoljenih na rednem občnem »boru za dot>o treh let,
lz svoje si ede izvoli nadzorstvo Predsednika in podpredsednika, ki nadomešča predsednika v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Predsednik sklicuje in vodi R6ie> ki so sklepčne ob navzočnosti najmanj treh članov. Veljavno se »klopa z absolutno večino.
Nadzorstvo opravlja kontrolo nad celotnim poslovanjem blagajne iu je v to svrho upravičeno vsak čas pregledati vse blagajniške knjige in spise. Koncem vsakega leta mora »kontrirati blagajno in druge vrednostne »tvari, podrobno pregledati računske zaključke in poslovanje blagajne ter o izvršenem pregledu poročati na rednem občnem zboru.
§ Iti. Razsodišč«.
Vse spore med blagajno in njenimi člani, odnosno sozavarovanci rešuje razsodišče, ki »e sestavi °d primera do primera tako, da imenuje član za razsodnika 2 člana, bolniška blagajna 2, vsi štirje pa si izvolijo petega kot predsednika. Člani razsodišča morajo biti člani blagajne. Prizadeti član more po odločitvi upravnega odbora blagajne v sporni Pvari vložiti v 14 dneh proti odloku upravnega od 1x1 r?„ pritožbo na razsodišče. " z-sodišče odloča po ustni razpravi • ve<-ino glasov. Razsodbo podpiše 're s^n'k in vsi člani razsodišča. Razsodbe razsodišča so obvezne in e morejo, izpodbijati v roku 14 1,1 P° Prejemu razsodbe le pred rednim 'sodiščem.
In kako ie s slovenskim
inseratom
§ 17. Rezervni sklad.
Iz všakOletnih prebitkov poslovanja blagajne se doti ra rezervni sklad, k; služi za kritje nepredvidenih izrednih dajatev, za primer kake epidemije in podobiio. Premoženje blagajne se mora nalagati v pupilarno varnih denarnih zavodih po presoji upravnega od-1*0 ra.
t? 18. Razdružitev.
'ajfna se more razdražiti po sklepu občnega zbora, odnosno z odlokom nadzorstvene oblasti, ka-c*ar »o za to podani zakoniti razlogi.
V primeru razpusta blagajne pripada čisto premoženje Združenju trgovcev v Ljubljani, ki ga čuva najdalje dve leti za primer ustanovitve kako nove slične bolniške blagajne. Po preteku tega roka pa ga more uporabiti v prid onemoglim iu pomoči potrebnim trgovcem iz področja bivšega delokroga blagajne.
§ 11*. Nadzorstvo oblasti
Blagajno nadzoruje pristojna državna oblast v smislu določil zakona z dne 16. julija 1892, drž. zak. št 202, o registriranih pomožnih t> agajtiah, kateri predloži upravni odbor vsako leto po izvršene« občnem zboru |»oslovno poročilo \ smislu zakona o pomožnih blagaj «ah, računski zaključek, izkaz re-zorv in višino sklenjenih zavarovalnih prispevkov, kakor tudi vsako spremembo pravil. Obenem javi tudi člane upravnega odbora.
Blagajna se vpiše v seznam pomožnih blagajn.
*
Pravila Trgovske bolniške blagajne potrjena
V prilogi »Službenega lista kr. banske uprave Dravske banovine«
ri/tdL2?' fe,bruaria ie objavljen razglas banske uprave, da se je
vpisala na osnovi § 5. zakona
dne 16. junija 1892, drž. zak št 202 »Trgovska bolniška blagajna, registrirana pomožna blagajna r Ljubem« v register pomožnih blagajn  .........................
Pri kr. banski upravi v Ljubljani, si po načinu postavitve popolnoma
Kako se sestavljajo oglasi
Če gre za en oglas ali dva, da potrebna navodila za sestavo besedila navadno trgOyec sam. V tem primeru je naloga reklamar-ja, da snov spravi v reklamni slog in da za inserat določi primerno obliko. Če je oglas brez klišeja, da potrebno obliko tiskarna po željah naročnika; če pa je oglas kliširan, pa je potrebno poklicati na pomoč grafika, ki se bavi z načrti za reklamo. Če pa gre za napravo cele serije oglasov za eno in isto blago, prosim industrijca-naročnika, da mi da na razpolago potrebno strokovno knjigo, ki mi nudi prvo informacijo. Čim mi je postopek pri izdelovanju in namen blaga, ki naj bi ga propagiral, znan, prosim tvorničarja za razgovor, ki je stvar zaupanja. Tvorničar svoj posel ume do vseh potankostih in čim več skrivnosti in tajnosti zaupa reklamnemu strokovnjaku, teni boljša bo reklama. Jaz si navadno za propagando važne stvari sproti zapisujem, doma pa ve« potek razgovorov na kratko zabeležim. Kajti velikokrat je med izvrševanjem osnutkov potrebno, da pogledam zabeležke in si važne jiodatke pokličem v spomin. Navadno že ob sklepnih menjavanjih misli pride kakor blisk naglo osnovni načrt sam od sebe; večkrat pa da tvor-ničar sam, ne da bi se zavedal, smer, po kateri naj bi se ravnala reklama. Kaj rado pa se tudi zgodi, da pridem na pravo misel šele pozneje po dolgem premišljevanju. Ob navdušenju, ki ga pravi tvorničar, ki je obenem navadno tudi dober prodajalec, zna vzbuditi v meni, eeslo že dozori en ali dva oglasa od serije, ki jo je treba še napraviti. Nikdar ne pozabim takih iz samozavesti spoče-tili misli zapisati, ker tvorijo navadno inserat v surovem stanju. Besedilo je navadno dolgo, živahno, često tudi naročnik pretirava, toda osnovna misel je redkokdaj slaba. Take prve početke je treba spraviti, da se navdušenje poleže, med tem pa tvarino vnovič dobro premleti. Za tem se prične brušenje že sestavljenega oglasa, spraviti je treba resnico s propagiranim predmetom v soglasje, pa mu prideti še manjkajoče argumente. Za nadaljnje oglase je potrebno vzeti le nove prilike in prvotuo vodečo nit — misel aplicirati nai.je.
Hibe slovenskih inseratov
Kako pa je z našim, slovenskim oglasom? Naš človek ije pošten. Prav tako je tudi naš trgovec do skrajnosti soliden, časih morda skoro preveč, če govorite z razni mi domačimi ali pa tujimi tovarnarji, vsi brez izjeme fmudarjajo, da najrajše prodajaj« v Slovenijo. Najmanj imajo sitnosti z našimi judmi. Pri njih posel navadno gladko poteče. Tudi denar prihaja od naših ljudi redno v žepe izdelovalcev blaga.
Vse te lepe lastnosti našega trgovca se kažejo dokaj jasno v in-seratu. Precej nad deset let že za sledujem našo domačo trgovsko propagando, pa skoraj nikdar ni-sem našel v nji previsnega preti ravanja, ki ga često kljub opominom opazimo drugod. Poleg te lepe navade, ki je popolnoma v skladu s pravili sodobne reklame, nosijo skoro brez izjeme vsi naši domači inserati znake, ki pričajo, da r reklami naš trgovec ni doma. Za naše skromne razmere naš trgovec precej inserira, le žal je to oglaševanje tako razmetano po listih, da za reklamo izdani denar ne more prinesti koristi. Prav tako pogrešam enotnosti pri oglasih iste tvrdke. Tudi če dva enaka oglasa isti dan izideta v dveh Ustih, sta
tuja. Zdržema, kakor bi bilo potrebno, pri nas oglašuje le malo tvrdk. Zdi se mi celo, da je naša inseratna reklama preveč odvisna od akviziterja, pa premalo od trgovca samega. Časih se trgovec uda preslepljen od lepih besed, časih da naročilo, da se znebi morda znanega zbiralca oglasov itd. Tako se zgodi, da vidimo posamezen oglas od ene in iste trgovine morda v desetih publikacijah nikdar pa ne v enem in istem dnevniku deset oglasov zaporedoma. Slednje bi saj nekaj zaleglo, posamezni oglasi v različnih listih pa so obsojeni v pozabo. Pravilno bi bilo, če bi vsak trgovec že v začetku leta določil določen znesek za reklamo in če bi oglaševal le v onih listih, ki jih bero ljudje, ki so ali pa lahko postanejo njegovi kupci. Vsako drugo oglaševanje naj bi se odklanjalo.
Rekel sem, da naš trgovec v splošnem ni doma v reklami. Nuj v dokaz te svoje trditve navedem, troje vzgledov. Pred tremi leti me je poklical k sebi premožen ljubljanski trgovec, češ da bi rad govoril z menoj o reklamnih zadevah. Dolgo sva razmotrivala to in ono. Kar sem mu nasvetoval, mu ni ugajalo. Vse, o čemur sem mu govoril, je rekel, da tudi on ve. Slednjič je odpri pisalno mizo in je iz nje privlekel znani zagrebški časopis. V njem je bita natisnjena trgovčeva slika, življenjepis in precej dolgo poročilo o napredku njegovega podjetja. Pogledal me je in rekel: »To je zame reklama!«
Morda je že štiri leta od tega, ko sem bil v pisarni nekega drugega trgovca v Ljubljani. Govorila sva na dolgo in široko o reklami seveda. Ko sem mu omenil, koliko pažnjo posvečam vedno besedilu pa tudi zunanji obliki oglasa, mi je odvrnil: ». .. ker nimate prakse, pa gre počasi. Pri meni gre pa to kaj hitro izpod rok. Seve moje mnogoletne izkušnje so me naučile k hitrim sklepom. Ob pol enajstih vprašam pomočnika, če naj bi dali oglas v list. In ob enajstih je naročilo že v upravi omenjenega lista. Ob dveh ljudje že čitajo, kar sem napisal. Hitro se je treba obrniti in ne razmišljati, kako in kaj.«
Pred dobrima dvema letoma sem na cesti govoril z nekim našim veletrgovcem o mojem poklicu. Vpra-
šal me je, koliko pa Vas je sedaj v Ljubljani, ki se bavite s tem delom? Povedal sem mu. Na to mi reče: »Poznam še nekoga, ki Vam tx> pričel delati konkurenco. Toda ta se je specializiral za tramvajsko reklamo.« — Kaj se pravi za tramvajsko reklamo se specializirati, posebno ako je le kakih 10 voz v prometu kakor jih je bilo še tedaj, naj hrže nihče ne more razumeti. Jaz tudi ne. Zato tudi nisem ničesar več odgovoril.
Inserat se mora izplačati
Na drugi strani je pa potrebno posebej naglasiti, da je pri nas veliko zanimanje za reklamo sploh. Koliko in kako različna vprašanja često prihajajo k meni! Naj povem samo en vzgled izmed mnogih drugih. Na Dolenjskem v bližini Grosupljega, vendar v neki odročni vasi, je prevzel mlad fant neko trgovino od stare ženice-trgovke. Rekel mi je, da ima tisoč dinarjev ali ph morda tudi nekaj več na razpolago za reklamo. Najraje bi inserirat in na ta način prišel do večjega prometa v svoji trgovini. Odsvetoval sem mu oglaševanje, pa me je začudeno pogledal. Da me je razumel, sem mu moral z računom dokazati, da bi mu oglaševanje 'ne prineslo nikake koristi. Na vprašanje mi je povedal, da pride v vas kakih 40 časopisov, med katerimi prvači »Domoljub«. Torej, sem rekel če dava v Domoljub en oglas za Din 100'—, bi veljal vsak posamezen oglas pri Domoljubovi nakladi 0'25 para. V vašo vas pride, recimo 40 Domoljubov, in bo 40 oglasov veljalo 10 para. Za Vas pridejo v poštev samo oni oglasi, ki jih prinesejo one številke navedenega lista, ki prihaja v Vašo vas. Kajti vsa dru ga naklada Vam ne more nič koristiti, ker iz oddaljenejših krajev ne bo hodil nikdo k Vam kupovati Če bi oglas veljal le 10 para, bi Vam oglaševanje priporočil, sicer pa ne. Razumel me je in je tudi izvršil moj reklamni nasvet. Pozneje mi je povedal, da mu gre trgovina dobro, da je dal natisniti od mene sestavljeno snubilno pismo, ki ga je poslal v vsako hišo, pozneje pa da je še vsakega občana posebej obiskal s prošnjo, naj pri njem kupuje.
liših številne sestanke članov. V debati, katere so se udeležili gg. Rant, Mercina, Habič, Perme in Joško Jelačin se je na podlagi konkretnih dejstev ugotovilo, da je davčna odmera prevelika.
Predsednik je nato jmročal o snujoči se Trgovski bolniški blagajni. Sklenilo se je, da bo združenje živahno podpiralo akcijo za čim večji pristop v novo in potrebno blagajno.
Seja je nadalje razpravljala o predpisu doklade za I. 19H6., ki ostane ista ko v prejšnjem letu. 0 predpisu doklade bodo člani opozorjeni še posebej. Prav tako se je sklenilo, da se pobira naročnina za »Trgovski list«.
Za blagajnika združenja je bil izvoljen dolgoletni član uprave
g.	Ivan Rant iz D. M. v Polju.
Končno je bilo sklenjeno, da se izreče topla zahvala vestnemu in dolgoletnemu bivšemu podpredsedniku Davorinu Šetincu in prav tako tudi trgovcu Jernejčiču na Vrhniki za njun trud v korist združenja in napredka slovenskega trgovstva.
barva, plasira in
Ze v 24 urah “r:
itd. Škrabi ia svetlolika srajco, ovratnik« in manšete. Por«. suši, meaga ia lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski uasip 4-6. Seleaburgeva ul. 3. Telefon št. 22-72.
Iz liublianskeg okoliškega združenia
V soboto je bila skupna seja I Ijen članek. Naša birokracija pa
uprave iu nadzorstva Združenja za Ljubljano-okolica. Udeležba na seji je bila polnoštevilna.
Najprej je podal predsednik Združenja Logar obširno predsed. niško poročilo, iz katerega posnemamo:
Redna leina skupščina združenja je bila kljub zmanjšanju števila Članstva za 157 prav dobro obiskana.
Gospodarsko stanje v našem okraju se ni zboljšalo, temveč se je bati, da se bo še poslabšalo, ker se opaža kljub skrajni stiski popolna brezbrižnost odločujočih činiteljev za gospodarska vprašanja. Še vedno se rešujejo ta le iz političnih vidikov. Sklicanja gospodarskega »veta še vedno ni bilo mogoče doseči. Niti za pomoč naši lesni trgovini se ni nič storilo, pa čeprav se je to javno ob-ljubovalo. Tudi splošni protest proti monopohzaciji šolskih knjig še ni rodil nobenega uspeha. Tiskovin v slovenščini skoraj sploh ne bomo več poznali!
Brezposelnost močno narašča, a javnih del ni. Predvsem pa trpi vse našo narodno gospodarstvo zaradi nesposobnosti naše birokracije, o čemer je »Trgovski list« objav! zelo potreben in uteme-
ni samo nesposobna, temveč tudi silno draga in osebni izdatki za državno upravo rastejo stalno. Le teče kontrole bi bilo treba ustanoviti za vse urade, da bi se delo v uradih hitro in učinkovito kontroliralo. V celoti odobravamo ta predlog »Trgovskega lista«, ker je to edini način, da se poveča eks-peditivnost uradov. Pri tej priliki moram tudi žal konstatirati, da se naš pretirani centralizem ni nit> najmanj omilil. Decentralizacija državne uprave je slej ko prej naša zahteva!
V takšnih časih ko sedanjih je solidarnost trgovstva še mnogo bolj potrebna ko v dobrih časih. Zlasti pa ,je popolna sloga vseh gospodarskih stanov potrebna danes, ko »la pred skupščino zakonska načrta o zadrugah in o novem trgovinskem zakonu. V tein pogledu se v celoti pridružujemo sklepom konference naših zbornic.
Z odobravanjem je bilo sprejeto to predsednikovo poročilo, nakar je seja začela obravnavati razne davčne zadeve. Sklenilo se je vse potrebno, da bo članstvo pravilno informirano o davčnih predpisih. V ta namen bodo priredili člani uprave v svojih oko-
O zamenjavi telefonskih aparatov,
ki je v Ljubljani tako zelo razburila naročnike, je sedaj izdalo ljubljansko poštno ravnateljstvo neko pojasnilo, v katerem v glavnem pravi. Za avtomatične centrale v Sloveniji so določeni aparati Erieson. Ljubljanska centrala si je svoje dni izposodila od beograjske centrale 90 Siemensovih aparatov, ki so v resnici ličnejši od Ericso-novih, in te je morala sedaj po ukazu ministrstva vrniti v Beograd. Ministrstvo namreč hoče, da so na Področju enega poštnega ravnateljstva samo aparati ene vrste, ker je potem dobava nadomestnih delov enostavnejša.
Kakor je morda to pojasnilo prepričujoče, tako pa se ne moremo zadovoljiti z zadnjim stavkom pojasnila, ki se glasi: Poštna uprava daje naročnikom aparate po »redpisih ..., naročniki pa nimajo pravice zahtevati aparate druge tipe ali pa aparate, ki jim bolj ugajajo.« Temu pojasnilu namreč manjka še dostavek, da imajo telefonski naročniki le to pravico, da plačujejo naročnino in da potrpežljivo prenašajo vse težave. — Zlasti pa, da so srečni, če kljub premalo številnim izhodom dobe celo med najbolj obloženimi urami telefonsko zvezo. Saj v Ljubljani med 11. in 12. uro že skoraj ni mogoče telefonirati! Še o tem bi radi slišali oficialno pojasnilo!
Nov monopol
Te dni je bil objavljen v listih proglas glede novih telefonskih imenikov. Po posebni pogodbi, ki jo je sklenil poštni minister ^ beograjsko sekcijo JNU, je dobila ta monopol za izdajanje telefonskih imenikov. Pogoji so sicer precej težki, da bo sekcija le težko dosegla pričakovani čisti dobiček že prvo leto. Pač pa je ta za kasnejša leta skoraj gotovo zagotovljen. Pa neglede na to, moramo vendar pripomniti, da so takšne pogodbe nepravilne, ker bi se smele skleniti le z javno licitacijo. Za slovenske tiskarne pa pomeni novi monopol tudi novo izgubo, ker se bodo odslej tiskali v Beogradu še telefonski imeniki, dočim so se sedaj tiskali v Ljubljani. Vsak nov monopol pomeni novo poslabšanje gospodarskega življenja iu zato naj se s prakso uvajanja vedno novih monopolov čim preje neha!
Kontrola kozmetičnih preparatov
V zvezi s sklepi ankete o vprašanju kontrole kozmetičnih preparatov je sklenil minister za soc. politiko in nar. zdravje, da se mora izvesti kontrola preparatov, ki prihajajo v promet v zaprtih in originalnih zavojih v prvi vrsti pri proizvajalcih ali odgovornih zastopnikih, pri trgovcih pa le, če je bila proti njim podana prijava radi potvorbe preparatov ali radi katere druge nepravilnosti. Kontrolo nad kozmetičnimi preparati, ki se prodajajo odprto, pa je treba izvesti v prvi vrsti pri prodajalcih.
Pri preparatih, ki prihajajo v promet v zaprtih zavojih, treba na vidnem mestu označiti firmo in naslov proizvajalca, odnosno pri tujih preparatih ime odgovornega zastopnika. Ne spadajo pa pod kontrolo dišave, ki služijo samo temu namenu, pa bodisi da so v tekočem ali trdem stanju. Kolonj-ske vode se morajo pregledati glede njih kemičnih sestavin in ker redno nimajo za zdravje škodljivih sestavin, samo v primeru prijave ali sumnje potvorbe.
Pri dragih preparatih se sme jemati za kontrolo čim manjša količina. Kontrolni organi nimajo pravice, da jemljejo drage originalne zavoje, temveč samo toliko vsebine, kolikor je potrebno za analizo. Ob priliki periodične kontrole ni treba, da bi jemali kontrolni organi istočasno iste preparate v originalnih zavojih v več prodajalnicah, razen če ni zato čisto posebnega razloga.
Carinske oblasti morajo analizirati po svojih strokovnjakih pri uvozu tuje kozmetične preparate, da ugotove, če ne vsebujejo ti preparati materije, naštete v čl. 1. iz-premenjonega pravilnika iz leta
1934.	V primeru, da ti preparati nimajo te materije, se postopa s temi preparati po predpisih, ki veljajo za drugo blago. Če pa ugotove, da vsebujejo ti preparati takšno materijo, potem morajo ugotoviti, če so ti preparati prijavljeni, odnosno odobreni. V pozitivnem primeru dopuste njih uvoz, v negativnem pa jih morajo zadržati.
Rok prijave v smislu čl. 33. pravilnika o zdravilih in zdravilnih zeliščih se podaljšuje še za tri mesece za prijavo kozmetičnih preparatov, a še za nadaljnjih 6 mesecev za prodajo neprijavljenih preparatov.
lize in za katere so enološke postaje s kemično analizo dognale, da so ta vina pokvarjena, potvorjena ali bolna, da so iz necepljenih trt ali da iz kateregakoli drugega razloga ne ustrezajo zahtevam vinskega zakona. Te objave se bodo izvršile, kakor hitro bodo sodišča izrekla o tem svojo razsodbo.
OUZD v januarju
V primeri z januarjem 1. 1935., se je število zavarovancev pri
OUZD znatno dvignilo, in sicer moških zavarovancev za 1.249 na 44.312, ženskih za 1.150 na 30.775, skupno torej za 2.399 na 75.087. V primeri z decembrom 1935 pa je število zavarovancev znova nazadovalo, kar pa je y glavnem sezonski pojav. Kako je padalo število zavarovancev v zimskih mesecih kažejo te številke. V oktobru 11935 je bilo vseh zavarovancev 82.562, v novembru 82.109. v decembru 78.695 in v januarju 75.087.
Stalno pa raste število bolnikov.
Tako je znašal odstotek bolnikov v januarju 1933 2'3‘2 odstotka, v januarju 1934 2‘84 odstotka, v letu
1935.	3' 10 in v januarju 1936 3-21 odstotka.
Povprečna zavarovana dnevna mezda je zopet padla, in sicer pri moških zavarovancih za Din 0V16, pri ženskih pa je narasla za 0'04, skupno je torej nazadovala za OTO dinarja. V primeri z decembrom leta 1935. pa je nazadovala samo za Din 0'04.
Vedno	globlje
naše gospoda
Kontrola nad vinsko proizvodnjo
Da se javnost informira o delu državne kontrolne službe po vinskem zakonu, bo začelo kmetijsko ministrstvo objavljati imena oseb, prodajalcev vina in vinskih proizvodov, katerih vina so kontrolni organi po vinskem zakonu izročili enološkim postajam v svrho ana-
Mnogo težje je stanje našega gospodarstva, kakor pa se splošno misli. Pri vsej svoji nagnjenosti za optimizem vendar ne moremo označiti sedanjega stanja našega gospodarstva drugače, ko da se to vedno bolj pogreza v propad. In prav nikjer ni videti niti najmanjšega znaka, da bo mogoče vedno bolj vidno katastrofo odvrniti. Vsak, kdor ima količkaj posla v našem gospodarskem življenju, mora priznati, da je tako. Samo oni, ki so na odločilnih mestih nočejo tega videti, samo ti so slepi in gluhi za vse pritožbe in zahteve gospodarskih krogov, samo ti nočejo videti resnice.
In vendar kažejo znana in že stokrat poudarjena dejstva prepričujoče to resnico.
Odkar se je začela kriza, je padla proizvodnja premoga za več ko polovico, cene živini in deželnim pridelkom so padle na minimum, zaslužek delavstva je padel samo v Sloveniji za stotine milijonov, plače uradnikov so bile reducirane ponovno, brezposelnost se je povečala, lesna trgovina je ustavljena, denarni zavodi ne funkcionirajo, javnih del ni, narasli pa so davki, takse in samoupravne doklade, zastoj nastaja v eni industriji za drugo, skratka v vseh panogah .gospodarskega življenja je zaslužek padel ali pa sploh nehal. Vse živi le še od prihrankov, ki pa se tudi že strahotno hitro krčijo. In nakrat bo udaril trenutek, ko bo ta do skrajnosti napeta situacija počila in ko bo tu katastrofa.
In ta usodni trenutek se bliža s tem večjo naglico, s čim večjo ravnodušnostjo gledajo odgovorni ljudje na to propadanje gospodarstva. Kakor da se jih vse to ne bi tikalo, kakor da bi šlo za gospodarstvo v deveti deželi, tako lahkomiselno se opušča prilika za priliko, da se pomaga vsaj nekoliko našemu gospodarstvu.
Našemu kmetovalcu, ki že itak nič nima, se z neverjetno brezbrižnostjo zaradi par sto dinarjev prodajajo na dražbah živina in
zadnji ostanki premoženja v brez-cenje. Trgovcem in obrtnikom, katerih število je padlo samo v mali Sloveniji v štirih letih za 7500, sp neženirano povišujejo davki, kakor da bi živeli v najbolj srečni konjunkturni dobi. Izvoznikom, ki morajo itak prenašati silne izgube zaradi mnogih deviznih omejitev, se še naprej odteguje pri tečaju deviz, ki so jih prejeli za svoje blago. Skratka, v prav nobenem oziru se ne olajša boj za obstanek gospodarskemu človeku in če je le kje možnost, da se mu ta boj še otežkoči, prav gotovo se ta možnost tudi najde.
Vsi zakonski, zlasti davčni in devizni predpisi, so ostali nejasni, kakor so bili in niti razsodbe upravnega sodišča ne morejo omajati prakse, v katero se je zagrizla davčna uprava.
Cela vrsta poslovnih lijudi ima velike terjatve do države, a ne eden od njih ne more priti do svojega denarja. Leta in leta že skušajo z dragimi intervencijami rešiti vsaj del tega denarja, a vse zaman in zaman. Njih denar ijim propada in pomagati si morajo z dragimi bančnimi krediti.,Obupati mora človek, ki gleda to trpljenje naših gospodarskih ljudi.
Ko pa se ti naši ljudje v skrajni sili obračajo v Beograd in ko zahtevajo to, kar jim po zakonu pripada in kar je v korist tudi državnemu gospodarstvu, pa se jim iz Beograda cinično odgovarja, d* nimajo pravice do tožbe, ker se drugim še slabše godi, ker še ne hodijo strgani naokoli!
Ob vsem tein pomanjkanju pa mora naš človek gledali, kako se razpisujejo naravnost kraljevski honorarji za vedno nove šolske knjige, kako se zapravlja z muko, solzami in znojem nabrani denar davkoplačevalcev! Gospoda, ne čudite se, če slišite iz naroda trde besede! Gospoda, ne strmite, če zagledate stisnjene pesti! Trpljenje .lijudi je prikipelo do vrhunca, na deželi prav tako ko v mestih in nikar si ne zakrivajte te resnice!
Leta in leta že opozarjamo na nevarne posledice, ki morajo nastati, če se ne omogoči našemu gospodarstvu razmaha in napredka. Leta in leta so bili vsi naši opomini zaman in sedaj nastajajo posledice, pred katerimi smo svarili in ki bodo najbolj težke baš za one, ki niso hoteli poslušati, dasi bi morali po svoji dolžnosti.
Naše gospodarstvo drvi v prepad! Naj si nihče ne domišlja, da je še čas, ko je mogoče ljudi potolažiti s praznimi obljubami in par dobrimi besedami. Danes morejo prinesti rešitev le takojšnja in odločna dejanja, danes se mora tudi na vodilnih mestih preokreniti ves način dela. Iz katastrofe, ki grozi gospodarstvu v vseh banovinah, morejo rešiti gospodarstvo le resnične samouprave pokrajin, da si bodo mogli ljudje v«ai «nmj pomagati, če jim Bec	T	'a	ali
noče pomagati!
Trgsviifski register
Vpisale so se izprcmembc in dodatki pri naslednjih firmah:
Al. Peče, Črna. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Sedež firme odslej Prevalje.
Češka industrialna banka v Pragi, podružnica v Ljubljani. Izpre-menjena so bila pravila v §§ 4, 5, 16, 49, 53 54a in 59. Spremembe je odobrilo čsl. notranje ministrstvo in banska uprava v Ljubljani. Delniška glavnica je bila zato znižana od 210.000.000 Kč na 100 milijonov 100.000 Kč iti ije bilo vzetih iz obtoka 167 tisoč 500 delnic po 400 Kč nominale, ostale delnice po n om. 400 Kč pa so bile pre-kolkovane na 280 Kč nominale. Delniška glavnica je s tem razdeljena na 357.000 delnic po 280 Kč in je vsa vplačana.
Kolinska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani. Izvedeno je zvišanje delniške glavnice od 2 na 4 milijone Din z izdajo novih 2000 delnic po 1000 Din. Glavnica je vsa vplačana. — Vpiše se v upravni
svet dr. Krnic Branko, odvetniški pripravnik v Zagrebu.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Izvedeno je znižanje delniške glavnice od 49,999.950 Din na 20,000.000 Din in nato zvišanje delniške glavnice z izdajo 100.000 prednostnih delnic po 100 Din na 30,000.000 Din. Delnice se glase na imetnika. — Izpremenila so se tudi pravila v točki 6. § 10 in more odslej banka opravlj iti vsakovrstne proste in koncesioni-rane obrte, zlasti one po § 69. točka 22. obrtnega zakona. Svoje razglase objavlja banka v »Službenih novi uh kr. Jugoslavije« in v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«.
A. Potokar v Ljubljani, rnanu-fakturna trgovina. Izbriše se zaradi "mrti dosedanji lastnik Adolf PTokar, vpiie pa se novi lastnik Maks Cimperman trgovec v Ljubljani. Besedilo *vrcT odslej: A. Potokar, nasl. M. Cimperman.
Komanditna družba M. Jankole v Ljubljani. Besedilo firme odslej: M. Jankole, komanditna družba ali v nemškem jeziku M. Jankole, Kommanditgesellschaft.
Elektrarna v Kranju Pavel Mayr & drug. S’ sklepom sreskega sodišča v Kranju je bila dovoljena prisilna uprava dr. Šemrovu kot sodružabniku tvrdke. Za prisilnega upravnika je bil imenovan Karel Češenj, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, podruž. Kranj.
Črna-Kaolin, d. d. v Ljubljani. — S sklepom sreskega sodišča v Kamniku je bila dovoljena prisilna uprava rudniškega obrata in je bil imenovan za prisilnega upravitelja Ludvik Pirnat, arh. uradnik v p. v Kamniku.
Donava-Sava-Jadransko morje železniška družba (preje Južna železnica), reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. — Vpiše se član upravnega sveta inž. Petar Senja-novič, pomočnik ministra v Beogradu.
»Jugosijalica«, družba z o. z. v Ljubljani. S sklepom občnega zbora družbenikov se je ustanovila v Zagrebu podružnica podjetja pod Izbrisala se je naslednja firma: tvrdko: »Jugosijalica«, družba z o. z., podružnica Zagreb.
»Salus«, d. d. v Ljubljani. Trgovsko pooblastilo za podpisovanje pošte se je podelilo mag. pharm. Josipu Logarju in Mileni Dereani, obema uradnikoma družbe v Ljubljani. Podpisujeta vsak skupno z enim upravnim svetnikom ali prokuristom ali pa oba skupno.
Avtomatični bife v Mariboru,
družba z o. z. Družbena pogodba se je z notarskim aktom izpremenila. Družbo zastopata po dva poslovodji kolektivno. Izbriše se dosedanji poslovodja Gjuro Valjak, vpišejo pa novi poslovodje Marija Vastl, gostilničarka v Kotljah pri Guštanju, škof Franja, prof. žena v Mariboru in Helena Stor, odvetnika žena v Mariboru.
S.	š.:
Kako moraio biti $pi$ane ponudbe za službo
(Nadaljevanje.)
Vendar smo Kosovo ponudbo — takšno, kakršna je — izločili. Morda bo tudi šef mislil tako, kakor mi, da zasluži namreč Kos akceptacijo. Prebiramo naprej. Štefan Završnik piše:
P. n.
čital sem Vaš cnj. oglas v »Tisk« da iščete dostavljača za Vaše podjetje. Dovolite prosim, da se Vam predstavim in ponudim:
Opravljal sem namreč že isti posel v popolno zadovoljstvo predstojnika.
Sem star 30 let poročen, trezen pošten in mrljiv. Lahko se Vam izkažem z najbolšimi izpričevali. Torej prosim lepo, da se ozirate na mojo ponudbo, ter mi takoj odgovorite, nato se pridem Vam osebno predstaviti.
Pričakujoč cnj. odgovora beležim spoštovanjem
vdani Štefan Završnik Ljubljana Jernejeva 98
Ker je tvrdka v oglasu postavila vprašanje: »Povejte, kaj znate«, bi Završnik moral v ponudbi to povedatL Znabiti takole:
»Povejte, kaj znate« »Tisk«, 9. X. 1935.
Ljubljana, dne 10. X. 1935.
P. n.!
Dostavljač mora biti prijazen,
pa bodo odjemalci zadovoljni. Prepričani bodo, da jim tvrdka z dostavo prav rada postreže.
Kupljeno ne sme biti slabo zavito. Tudi ne površno zvezano, če je tkanina, ne sme biti zmečkana. In če dežuje, blago ne sme biti zmočeno. Dostavljač ne sme vstopiti brez pozdrava ali z vsiljivim pozdravom v stanovanje. Prav tako ne sme pokazati, da bi se rad zavoja čimprej iznebil, še manj pa sme moliti roko zaradi napitnine.
Vse to vem in se z drugačnim obnašanjem skušam uveljaviti. Odjemalci so z mojim dostavljanjem zadovoljni. To pa tudi nekaj zaleže, če me boste sprejeli, bo tudi Vaša tvrdka imela zadovoljne odjemalce.
Vljudno prosim, da mi svojo odločitev sporočite. Spričevala prinesem s seboj, ko se pridem predstavit.
Pričakujem s spoštovanjem Vašega povabila
Štefan Završnik
Ljubljana
Jernejeva c. 98.
Zdi se nam, da rožnata, naparfumirana kuverta ne spada med ponudbe. Najbrž je zasebno pismo, ki nas ne zanima. Izročimo ga šefu. Toda on nam ga vrne. Torej je vendar ponudba. In sicer čedno, kaligrafski napisana ponudba:
Celje, dne 9. oktobra 1935.
Velecenjeno podjetje!
Z ozirom na Vaš cen j. oglas v Tisku z dne 8. t. m. je pri Vas prosto mesto kontoristinje. Zato Vas s tem najvludneje prosim, da mi se blagovolite ozirati na mojo prošnjo.
Svojo prošnjo opiram na sledeče:
Rojena sem dne 14. maja 1911 1. v Ljubljani. Dovršila sem štirirazredno meščansko šolo v Kranju in državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani s prav dobrim uspehom, kar izpričuje priložen prepis izpričevala o završnem izpitu.
Imam enoletno prakso v eni tukajšni tovarni. Vodim samostojno saldakonti obstoječ iz več tisoč kontov. Izvršujem tudi korespondenco v slovenskem, srbohrvaškem in deloma nemškem jeziku. Sem perfektna v slovenski stenografiji in strojepisju. Vešča sem vseh ostalih pisarniških del, ker sem imela priliko poglobiti se tudi v ostale referate.
Ker imam veselje do intenzivnega pisarniškega dela, sem prepričana, da bi Vas zadovoljila in bi vame stavljeno zaupanje ne bilo zaman.
Priporočam se za ugodno rešitev in beležim z odličnim spoštovanjem:
Elza Petrič Celje Razlagova ul. 9
Ne oporekamo Elzi, da ima veselje do intenzivnega pisarniškega dela. Tudi o njeni inteligenci ne dvomimo. Kljub temu pa bi svoje sposobnosti, svoje razumevanje, svojo prakso in svoje veselje do pisarniškega dela z naslednjo ponudbo bolj vidno podčrtala:
Denarstvo JTEDEN NA UUBUANSKI BORZI
Razpis blagajniških bonov
Oddelek državnega računovodstva objavlja:
Na podlagi čl. 3. uredbe o izdaji blagajniških zapiskov v skupni vsoti 500 milijonov Din z dne 2. januarja 193G je finančni minister odredil:
1.	da se zaenkrat izda emisija nt^ajniških zapiskov v višini 200 n>Rijonov Din, in sicer v kosih po ' bsoč, lo tisoč, 50 tisoč, 100 tisoč, J00 tisoč in 1 milijon dinarjev.
da se izplačujejo \% obresti neto, in sicer tromesečno v naprej,
3. da se izdajajo blagajniški zapiski samo z rokcm treh mesecev,
4. da se začne podpisovanje blagajniških zapiskov dne 26. febru-arja t. 1.,
5. da se izvede emisija blagajniških zapiskov po Narodni banki kr. Jugoslavije,
6. da se izplačujejo blagajniški zapiski po Narodni banki in
7. da Drž. hipotekarna banka ter Poštna hranilnica z vsemi svojimi Podružnicami posredujejo brezplačno tako pri emisiji kakor tudi Pn izplačilu blagajniških zapiskov.
Upravni odbor Drž. hipotekarne banke je na svoji seji z dne tl* februarja sklenil, da bo brezplačno posredoval tako pri emisiji ko pri izdaji plačil blagajniških zapiskov in da bo banka vsak Čas sprejemala blagajniške zapiske v eskont po nominalni ceni (lo je al pari), obrestna mera pa da bo znašala za eskont 5%. Enak t, j® sprejelo tudi nadzorstvo ostne hranilnice.
Dis,rVed izdaie blagajniških za-‘	Je na beograjsko	borzo
110	vPl*vala, zlasti, ker	se bo-
plačevale obresti tromesečno Prej in ker bo mogoče te bone vsak hip eskontirati pri Drž. hi-po ekarni banki in Poštni hranilnici za primeroma nizko obrestno inero ^ in v nominalni vrednosti, /ato	je	pričakovati, da se	bodo
banke in denarni zavodiznatni meri posluževali blagajniških zapiskov.  ................ *	•.
■ «	,	.. .	.	f,
Gradska štedionica v Zagrebu je,
ustanovila svojo zastavljalnico.
Cena platine je v Avstriji ponovno padla za 20 grošev, da velja sedaj en gram čiste platine 7 25 šilinga.
.. Belgija bo najela švedsko posojilo, da bo mogla izvesti konver-2110 7% švedskih in deloma tudi švicarskih posojil v 4%.
Po zadnjem izkazu Francoske banke se je zmanjšala njena zlata podloga za 103 milijonov na 65*26 milijarde frankov. Istočasno se le povečal obtok bankovcev za 1*47 na 815 milijarde frankov, da je ^d0*at0 krlfcie banke od 71'43
lici IU D /q ,
vloge v ameriških ban-čale » Sie«*y Preteklem letu pove-9 017-n^ milijona dolarjev na ■	‘ 8 nulijona dolarjev. V 1. 1934.
„ narasle vloge za 163, v 1. 1933. Pa so padle za 385 milijonov do-:^ev- Najvišje stanje so dosegle H0®,® v h 1931., ko so znašale ni-030 milijonov dolarjev.
Konkurzi^porav^
Uvedeno je poravnalno postopa-jj,e o premoženju Hojnika Konra-in Jelke, trgovcev z mešanim a8om v Ločah pri Poljčanah. — oravnalni komisar Mihelič, po-*avualni upravnik odvetnik dr.
acarol. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Celju dne
tA °k ur’* ^ok M °glasi‘ tev do 1. aprila.
Končano je poravnalno postopanje v zadevi nedol. Marjana, Davorina m Ljubice Bručan v Slov. avorniku. Nadalje je končano po-avnalno postopanje Ane Kržan,
Vrhniki Z mešanim bla8°m na
Občni zbori
Posojilnica v Trbovljah ima 41.
redni obČm zbor v nedeljo, dne
h.	marca ob 15. v uradnih prostorih Posojilnice. Poleg običajnih Poročil so na dnevnem redu tuii dopolnilne volitve.
POSEBNO POROČILO ..TRGOVSKEGA LISTA*
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet 10 milijonov 341.115*47 dinarja
Na vseh borznih sestankih tekočega tedna je bil dosežen znatno večji devizni promet nego v prejšnjih tednih, največji pa na ponedeljkov borzni dan, ki je zaključil skoro 3*2 milj. dinarjev kot je razvidno iz spodnjih prometnih številk:
Din
17. II. 3,193.925-40 London—New York
18. II. 2,072.334'— Berlin—London
19. II. 2,208.454'52 London—Berlin
20. II. 1,558.717-71 London—Berlin
21. II. 1,307.683*54 London—Berlin Skupni devizni promet se je v
primeri s prejšnjim borznim tednom tokrat povečal za nad 5*5 milijona dinarjev. Ta porast pa gre v glavnem na račun zvišanja zaključkov v devizi London, katere je bilo samo s posredovanjem Narodne banke zaključeno za približno Din 2,300.000-—, tedaj veliko več kot je znašal ves promet tekom prejšnjega tedna v tej devizi. Kajti skupni dvig prometa v angleških funtih potom privatnega kliringa dosega malone 4 milijone dinarjev, dočim odpade ostanek povečanja deviznega prometa predvsem na zaključke v Berlinu, katerega je bilo tokrat nabavljeno v privatnem kliringu za približno 2*4 milj. dinarjev. Največ Berlina je bilo zaključeno na borznem sestanku dne. 18. t. m., in sicer za 1 in četrt milijona dinarjev.
Devize Minuli Tekoči teden (v teden tisočih dinarjev) Amsterdam	32	281
Berlin	837	2385	priv.	kliring
Budimpešta	—	116	priv.	kliring
Bruselj	—	1
Curih	96	90
Din-deviza 85	348	avstr. priv. ki.
Dunaj	609	324	priv.	kliring
London 1982 5876 inkl. priv. ki. Madrid	—	10	priv.	kliring
New York	640	660
a*-
Trsif bi £_-em 554 ■■ ■
Btockhiohii 8*'. ' 07 ■Varšava.	»	,3
Najrodna banka je dudi v tem
tednu dajala običajne dnevne kontingente Amsterdama, Curiha in Pariza, skupno torej za 125 tisoč dinarjev.
V privatnem kliringu '.otirali: angleški funt:
17. februarja	1936	252*20—253*80
18. februarja	1936	251*20—252*80
19. februarja	1936	251*20—252*80
20. februarja	1936	250-70—251*30
-1. februarja	1936	250*70—251-30
avstr, šiling:
17. februarja	1936	9*35—9*45
18. februarja	1936	9*37—9*47
19. februarja	1936	9*38—9*48
20. februarja	1936	9*40—9*50
21. februarja	1936	9-50—960
nemška marka:
17. februarja	1936	14*55—14*75
18. februarja	1936	14*25—14*45
19. februarja	1936	14*35—14*55
20. februarja	1936	14*30—14*50
21. februarja	1936	14*25—14-45
Od ponedeljka do petka tekočega
borznega tedna so bile dosežene te razlike deviznih tečajev (vse izraženo v točkah): Amsterdam —0*36, London -0-26, New York -f-5'36, Pariz +0*04, Praga -0*14, Berlin in Bruselj 0, Curih je notiral dosledno neizpremenjeno.
S pri mo Narodne banke Devize:	Povpr. Pon.
Din Din Amsterdam	17.	II.	2959'58	2974*18
n	21.	II.	2959*22	2973*82
Berlin	17.	ji	1749-20	1763*08
21. II. 1749*20 1763*08 Bruselj	17.	II.	733-47	733-54
21. II. 733*47	738*54
Curih	17.	II.	1424-22	1431*29
21. II. 1424*22 1431*29 London	17.	II.	214*81	216*86
21. II. 214*55	216-61
New York	17.	II.	4268*97	4305*28
21. II. 4274*33 4310*64 Pariz	17.	II.	287*82	289*26
21. TI. 287*86	289*30
Praga	17.	II.	180-47	181*58
21. II. 180*33	181*44
Efektno tržišče
Tendenca neizpremenjeno stalna.
Tudi v tem borznem tednu ni bilo perfektuifcunih nič efektnih
17. II.		21. II. Din	
77	78	76	78
81	83	82	84
71	73	7*2	73
80	82	79	81
45	47	45	47
60	62	65	66
356	358	358	360
zaključkov. Beležili so le državni vrednostni papirji, in sicer na ponedeljkovem oziroma petkovem borznem sestanku takole:
7% inv. pos. 8% Blair 7% Blair 7 % Seligman 4% agr. obv. 6% begi. obv.
Ostali državni efekti, ki notirajo na ljubljanski borzi, vobče niso noti rali.
Žitno tržišče
Tendenca še nadalje čvrsta.
Promet je bil v tem tednu naravnost malenkosten, in sicer le v pšenici, ki se je napram prejšnjemu borznemu tednu podražila za Din 2*50 pri 100 kg, dočim so vse ostale vrste žila notirale neizpremenjeno. Nasprotno pa se je moka vseh vrst pocenila tokrat za 5 Din pri 100 kg, dočim so pšenični debeli otrobi ostali brez izprememb.
Na petkovem borznem sestanku (21. II. 1936) so bile dosežene te cene:
Žito:
Din Din
Koruza:
času primerno suha, letine 1935, s kvalitetno garanci jo, Iranko vagon nakladalna
postaja..............116.— 118*—
prekomerno suha, fco vagon prek m ur. postaja, plačljivo proti duplikatu .... 122*50 124*50
Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava 172*50 175'— banat.. 78 kg, 2odstot-ka, prompt. dobava 172*50 175'—
Oves:
nov, zdrav, suh, rešeta n, fco vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 142*50 145*—
zdrava,' reSetami,- siva." paritet« LiUbljftnn ^140*-	142*50
Mlcvski izdelki:
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu 265"— 270*— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačlpvo vo proti duplikatu . 265-— 270*— pšenična 2, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo
proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . .
Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .
Din
245-
Din
250—
225*— 230*—
110*-
115*-
Lesno tržišče
Tendenca še vedno zelo mlačna.
Situacija se je zadnje dni še bolj poslabšala. Vsemogoče obljube, dane na ljubljanski lesni anketi od naših ministrov, se do danes še niso izpolnile, prav tako obljubljene olajšave s strani Nar. banke. Kot po navadi, je vse ostalo le pri obljubah in se na tej stvari še vedno le dela... A, ker smo se takega načina reševanja nujnih zadev že dokaj navadili in spričo težkih razmer povsem otopeli, se vsemu temu nič več ne čudimo, pač pa upamo, da bo tok časa tudi tem
to lo rabljena kolesa In Hvalne stroje vseli vrst. ki odgovarjajo popolnoma novim, zelo poceni kupite edino vri „PROMET" v Ljubljani i nasproti Kri-žanske cerkve'1
razmeram prinesel — brez sleherne pomoči — naravni, samo po sebi umevni konec Seveda pa se nemalo čudimo dejstvu, da se tako krčevito držimo navodil D. N. in striktno izvajamo sankcije proti naši največji odjemalki — Italiji — naravno v našo veliko škodo, med tem ko druge protektorske države ne samo, da ne izvajajo sankcij, ampak delajo baš na račun sankcij bolj ali manj dobre kupčije, in Sicer bodisi direktno ali indirektno. Na kako odškodninsko kompenzacijo malim državam, najbolj prizadetim zbog sankcij, danes nihče več ne misli. Tudi s tem vprašanjem se bo lahko ukvarjal zgodovinar. Vse dosedanje pisarenje in razmotrivanje je bilo torej zaman. Odslej bo stalno poročilo o položaju na lesnem tržišču Dravske banovine takole: Na lesnem trgu nič novega; brezposelnost in beda vsak dan večja!
SLOVENU-TRANSPORT
LjftbUana
Telefoni: 27-18, 87-18,
87-18 carinska pisarna 24-19 po aradnih nrah.
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Rcekspedicije na vseh postajah — Zastopstva r vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
za progo, na kaitero se glasi povratna karta;
g) če ni potovanje nazaj končano v ponedeljek ob 12. uri, plača potnik za progo od postaje, kjer se je nahajal ob 12. uri, pa do prvotne odhodne postaje normalno vozno ceno, če pa se je nahajal ob 12. uri med dvema postajama, plača normalno vozno ceno od prve prihodnje postaje. Ce pa se potnik ne vrača v ponedeljek ob 12., izgubi nedeljska povratna karta veljavnost;
h) prekinitev vožnje ni dovoljena. Ce se vožnja prekine, ne velja nedeljska povratna karta za ostali neprevoženi del proge.
Dobave - licitacije
Nedeljske
karte
Važno za izletnike in turiste
(»Put
Zveza za tujski promet nik«), Ljubljana sporoča:
S 1. aprilom 1936 stopi v veljavo nova odredba Generalne direkcije državnih železnic glede nedeljskih povratnih kart, in sicer:
a) nedeljske povratne karte veljajo za vse relacije od 11 do 250 kilometrov;
b) za otroke od 4 do 10 let in mlajše, za katere se zahteva poseben sedež, se plača polovična nedeljska povratna karta;
c) če potnik prestopi v brzovlak, so smatra nedeljska povratna karta kot vozna karta po normalni ceni in mora potnik plačati celo doplačilo na brzovlak, kakor pri odhodu tako tudi pri povratku. Ce pa prestopi v višji razred, plača pri odhodu in na povratku razliko med normalnimi voznimi cenami;
č) potovanje se lahko nastopi v soboto ob 12. uri in se mora končati najkasneje v nedeljo ob 24, na domačo postajo se mora vrniti potnik najkasneje v ponedeljek do 12. ure;
d) če med 12. in 13. uro ni no-
benega vlaka, se lahko nastopi potovanje z vlakom, ki odhaja med 11. in 12. uro;
e) pri vožnji tja lahko potnik podaljša potovanje za eno postajo, do tiste ki ima karto, vendar ne sme ta postaja biti od odhodne oddaljena več kakor 250 km. V tem primeru se plača za podaljšano progo vozna cena nedeljske povratne karte z doplačilom 1*— dinarja.
Na povratku uživa potnik brezplačno vožnjo na podlagi doplačila v zvezi z nedeljsko povratno karto. Ce pa je nova postaja oddaljena od odhodne nad 250 km, se plača za daljšo progo normalna vozna cena z doplačilom Din 1*—, nedeljska povratna karta pa se odvzame;
f) povratek se prične lahko iz katerekoli postaje, če je bližja prvotni odhodni postaji. Ako se potnik vrača po drugi progi, kakor je prišel, in je ta krajša, uživa brezplačno vožnjo na podlagi nedeljske povratne karte, če je pa daljša, mora doplačati razliko med normalno vozno ceno za progo, katere se na povratku posluži in
Uprava vojnotchničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 26. februarja ponudbe za dobavo raznega jekla. Pri isti upravi bo dne 9. marca ofertna licitacija za dobavo rezervnih delov za magnet; dne 10. marca za dobavo kalijevega klorata ln sulfid-antimona; dne 11. marca za dobavo šamotne opeke; dne 12. marca za dobavo spiralnih svedrov; dne 14. marca za dobavo raznega Jekla in dne 17. marca za dobavo kalcijevega karbida.
Ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubljani razpisuje dobavo kabla. Ponudbe je poslati najkasneje do 20. marca ravnateljstvu elektrarne v Ljubljani, Krekov trg 10,
11. nadstropje, kjer so na vpogled tudi podrobni pogoji.
Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo za 100 deset pla-menskih in 60 štirideset plamen-sklh suhih plinomerov, 2001 dena-turiranega 90% špirita, 200 glavnih pip 1/2" do 6/4” in 25 medenih ventilov 2” do 3” ter 3000 različnih spojnic iz kovanega železa za hišne Instalacije. — Natančnejši podatki se izvedo med uradnimi urami v tehničnem oddelku mestne plinarne, Resljeva cesta št. 28. Ponudbe Je vložiti najkasneje do
4. marca do 12.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do dne 3. marca ponudbe o dobavi raznega materiala za potrebe arzenala in jekla; do dne 4. marca o dobavi paste za čiščenje in raznih glasbenih instrumentov; do 5. marca o dobavi železne pločevine, vijakov, zakovic, tropolne zaklopke (Trenschalter); do dne 6. marca o dobavi raznega jekla, črne kravine, desk, vijakov in lepila.
Komanda podvodnog oružja Kumbor sprejema do dne 12. marca ponudbe za dobavo 100 svedrov za mine in raznih verig.
Dravska radionica v Ljubljani. Kobaridska 43 sprejema do dne
12. marca pismene ponudbe za dobavo nafte, bencina, petroleja, to-votne masti in raznega strojnega olja.
Licitacije :
Dne 25. februarja bo pri Komandi 53. pešad. polka v Karlovcu ofertna licitacija za dobavo raznih semen in sadik za povrtnino.
Dne 25. februarja se bo sklepala pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani javna pogodba-licitacija za dobavljanje telečjega mesa in kravjega mleka.
Dne 2. marca bo v Intendaturl Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za nabavo krompirja, čebule, olja, kave, paprike, čaja, kisa; dne 4. marca za dobavo kave, kakava, olja, marmelade, ln dne
5. marca za dobavo mleka, žemljic, svinjskega in telečjega mesa ter jagnjetine.
Dne 11. marca bo pri Upravi slagališta 1. odeljka vojnotehnič-nega zavoda ▼ Sarajevu licitacHa za dobavo blank usnja; dne 12. marca za dobavo raznih žebljev; dne 13. marca za dobavo mizarskega kleja, laka in firneža: dne 16. marca za dobavo raznega železa in dne 17. marca za dobavo konopnenih trakov.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Zunanja trgovina
Pred številnimi trgovinskimi pogajanji
Mesec marc bo mesec trgovinskih pogajanj. Predvsem je treba omeniti pogajanja s Španijo v zvezi z izvajanjem sankcij proti Maliji. Zlasti se bo skušalo doseči, da se poveča izvoz našega gradbenega lesa v Španijo.
Koncem tega meseca se sestane v Pragi Gospodarski svet Male antante, na katerem se bo tudi govo-ilo o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Romunijo.
V kratkem pride v Beograd grška delegacija, ki naj bi sklenila novo trgovinsko pogodbo z našo državo.
Marca meseca poteče tudi dopolnilna trgovinska pogodba z Albanijo, ki je bila sklenjena koncem leta 1933.
Marca meseca se sestane v Beogradu nemško-jugoslovanska komisija, ki naj razpravlja o sedanjih težkočah v zunanji trgovini obeh držav ter n„to pripravi podlago za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
Večina naših delegacij za vsa ta trgovinska pogajanja ije že imenovana. Razveseljivo, da so v delegaciji, ki bo vodila pogajanja s Spamj), zastopani I udi gospodarski ljudje. Od Slovencev ni nihče imenovan v eno teh dc'egaciij.
Bolgarska omejuje nastanek novih industrijskih podjetij
Bolgarska vlada je izdala te dni uredbo, po kateri je prepovedano ustanavljanje novih industrijskih podjetij. Zaenkrat je prepovedano ustanavljanje tvornic za sladkor, za živilska olja in novih mlinov. V najkrajšem času pa bo tudi izdana uredba, s katero se bo prepovedalo ustanavljanje tvornic za steklo, luščilnic riža, žebljarn, tvornic za žice, za trikotažo, špirita, octa, volnenega in bombažnega blaga, nadalje pivovarn in opekarn. Prepoved je izdala bolgarska vlada iz strahu, da ne bi prevelika industrializacija dežele, ki se vrhu tega izvaja brez vsakega načrta, še bolj povečala sedanje gospodarske stiske ter s tem tudi škodovala izvozu bolgarskih agrarnih proizvodov v industrijske države.
Avstrija pocenjuje živila
Avstrijska vlada je začela odločno akcijo, da se znižajo cene živil in najbolj nujnih življenjskih potrebščin. Na čelu te akcije je avstrijsik notranji minister. Prvi uspeh te akcije je bil, da so se znižale cene kruhu. Sedaj dela vlada na to, da se znižajo cene za mleku, surovo maslo in druga živila. Istočasno se bo tudi znižala cena sladkorju in kavi. V ta namen bo znižana carina na kavo. Povišana pa bo carina na sladkor, ker je domača proizvodnja sladkorja ta-
ko velika, da more popolnoma kriti domačo potrebo. Nato pridejo na vrsto cene za mast, meso in ribe. Važno za našo prašičjerejo je, da avstrijska vlada ne misli več pospeševati domače svinjerejc in da bo zato omilila carinsko zaščito. Tudi reje klavne živine ne bo več tako pospeševala kakor dose-daj. Večjo pažnjo pa bo posvetila vlada gojitvi živine za rejo. Ker so padle v zadnjem času v Romuniji cene na bencin, se bo cena bencina znižala tudi v Avstriji. Ni mogoče reči, da bi mi napravili greh, če bi se vsaj nekoliko ozirali na ta avstrijski primer.
*
V Bukarešti je bila podpisana pogodba o plačilnem prometu med Rusijo in Romunijo.
Od celotnega evropskega izvoza rezanega mehkega lesa v višini
19'4 milijona kub. metrov odpade na Rusijo 5T6, na Finsko 4'7 in na Švedsko 3'5 milijona kub. metrov. Na vse te tri države torej 69 odstotkov vsega izvoza.
Poljska je v januarju uvozila blaga za 75'6, izvozila pa za 80 8 milijona zlotov ter je bila torej aktivna za 5'2 milijona zlotov.
Kljub sankcijam bo tudi letos otvorjena industrijska razstava v Milanu. Italijanski listi pišejo, da hočejo Italijani prav sedaj pokazati, kako uspešno se bore proti sankcijam.
Zaradi velikega pomanjkanja limon je dovolil angleški trgovinski minister uvoz 3'5 milijona limon iz Italije.
Združene države Sev. Amerike so naročile na Poljskem znatnejše količine trikotaže in tekstilnega blaga.
Poljsko belgijska trgovinska pogodba je bila te dni parafirana.
Kitajska vlada je naročila na Poljskem večje število lokomotiv in vagonov.
Odkrito in
Nič se v trgovskem življenju tako ne maščuje kakor površnost. Nekaj primerov iz življenja naj nam pojasni, o čem hočem govoriti.
Trgovski nastavljenec je sprejel službo, čeravno je bila plača skrajno skromna. Toda razmere so takšne, da mora biti brezposelni nastavljenec vesel, če sploh službo dobi. V zgornjem primeru je uslužbenec pač boječe pripomnil, da je plača preskromna in da ne bo mogel živeti z njo. Novi gospodar ga je potolažil, da če se bo obnesel, bo že dobil več. Nastavljenec je prav pridno delal in se trudil, ker je pač računal na priboljšek plače. Ker tega priboljška le ni hotelo biti, se je toliko ojunačil, da je prosil za priboljšek češ, obljubljen mi je bil. Gospodar ni hotel primakniti, nastavljenec je pa mislil in v tem mišljenju so ga utrjevali še drugi, da ima na temelju obljube pravico do povišanja plače, pa je šel na obrtno sodišče. Pri razpravi so mu dopovedali, da ne more ničesar iztožiti, ker obljuba je popolnoma neobvezna in presoja o porabnosti na-stavljenca pripada v tem primeru pač gospodarju. Kakšna je bila
,KliVERTiT
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyr3eva cesta it. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
njegova sodba si lahko mislimo, ne smemo pa domnevati, da je morda postopal lasprotno svojemu prepričanju. Uslužbenec pa j” izgubil to skromno službo.
Trgovski nastavljenec je nastopil službo kot vodja oddelka proti določeni mesečni plači in proti obljubi, da bo dobil provizijo v odstotkih od prometa, ako bo trgovina de' ro uspevala. Nastavljenec se je pač trudil in delal in računal, koliko bo napravil prometa, domneval seveda tudi, da gre trgovina dobro. Gospodar pa je nasprotno trdil, da s prometom in zashi^om ni zadovolie" in obljubljene provizije ni bilo. Do tožbe ni prišlo, ker si je nastavljenec dal dopovedati in dokazati, da bi propadel. Obljuba je bila tako pomanjkljiva, da je bila popolnoma neobvezna. Ako bi se dogovor glasil: Če se doseže promet Din ... tedaj se ' plača g. X. X. odstotkov provizije od prometa.
Nesoglasja nastajajo tudi radi božičnega darila ali bilančne nagrade. Ako je bila ! ' a nagrada ali tako darilo ob sklepanju pogodbe o službenem razmerju dogovorjeno, tedaj pripada nastavljencu na vsak način nagrada ali dadlo. Ako pa ni nič dogovorjeno, tedaj ne more nastavljenec zahtevati, če mu gospodar ne da prostovoljno.
Take nejasnosti in nežnosti izvirajo v prvi vrsti iz boječnosti nastavljene', ker k. ko . že orne nil, je trda za službe in se delovna moč ponuja skoraj za vsako ceno. Potrebno je pa in umestno, da se sklene jasen in določen dogovor, ki naj bo nepisan. Pravi trgovec bo vedno odobraval jasnost v tem pogledu, kakor bo tudi iz odkrito izraženih želj nastavljenea videl, da ima opravka z vestnim in natančnim sotrudnikom.
Telefon 20-07
LOVRO ROZMAN
Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
LJUBLJANA
Pred prulami S
LIPSKI	POMLADNI	1936.
se
60% popusta na nemških državnih železnicah
v
Obvestila daje: Častni zastopnik
Ing. G. Tonnies, Ljubljana
IyrSeva c 33	Telefon 27-62
ali Zvanllnl bita lajpciSkog sajma. Beograd, Knez Mihajlova 33
Posebni vlaki za Planico
Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča, da bodo za tekme v Planici 8. marca uvedeni ti posebni vlaki: 1 iz Beograda, 1 iz Zagreba, 1 iz Maribora, 4 iz Ljubljane, 1 iz Kranja, 2 iz Avstrije in event. 1 iz Italije. Cene za vožnjo s temi vlaki še niso določene; ugo tovile se bodo pa še ta teden po rešitvi Generalne direkcije drž železnic. Izletnike opozarjamo, da bodo ti posebni vlaki imeli na va gonih obešene table v raznih barvah. Vlak iz Beograda bo označen z belo barvo, iz Zagreba z rdečo, iz Maribora z zeleno, iz Ljubljane s črno, rumeno, modro in vijolično in iz Kranja z rjavo barvo. Vlaki iz Avstrije in Italije ne bodo imeli nikake označbe. Tehnično organizacijo teh vlakov bo za beograjski vlak prevzel Putnik v Beogradu, za zagrebški Putnik v Zagrebu, za mariborski Putnik v Mariboru, za ljubljanski in kranjski Putnik v Ljubljani. — Prospekti in plakati za to prireditev pri Zvezi za tujski promet (Putnik), Ljubljana, Gajeva ulica 3, za nebotičnikom.
Homa in po svetu
Čisto svojevrstna situacija postaja v finančnem odboru. Finančni odbor je, kakor znano, zavrnil proračunski predlog v celoti, kljub temu pa nadalje sedaj razpravlja o njem v podrobnostih. Finančni minister prisostvuje sejam finančnega odbora, da daje potrebna pojasnila, čeprav je bil njegov predlog od skupščinske večine sprejet, da začne skupščina z razpravo proračunskega predloga brez ozira na predlog finančnega odbora. Vladna večina se sej finančnega odbora ne udeležuje.
Ministrski svet je odobril elaborat za ureditev spolzkega terena na cesti Št. Ilj—Maribor. Gradbeni minister pa je odobril znesek 4,500.000 Din za zgraditev moderne ceste Ljubljana—Kranj. Dela se bodo pričela baje že v marcu.
Nemški poslanik v Beogradu je bil sprejet od Hitlerja, kateremu je podal daljši referat.
Glavni volilni odbor zbornice v Novem Sadu je proglasil za izvoljene 35 zborničnih kandidatov, ker ni bila proti njim vložena nobena lista. Izvoljeni so vsi kandidati iz trgovinskega in denarni-škega telesa ter kandidati nekaterih industrijskih in gostinskih okrožij. Za predsednika zbornice bo najbrže izvoljen Kosta Miro-savljevič.
Pripravljalna dela za zgraditev železniškega mosta pri Zagrebu so v polnem teku.
Tudi II. licitacija za gradnjo ceste Ljubljana—Št. Vid je bila brezuspešna, ker ni bilo nobenega lici-tanta. Pogoji so očividno za podjetnike nesprejemljivi. Zakaj se ne spremene?
Beograjski krojači in šivilje pripravljajo veliko modno revijo ter skušajo doseči ustanovitev modne akademije v Beogradu.
Zaradi zagonetnega, a pogostega izginjanja denarnih pošiljk na ča-čanski pošti so bili suspendirani dve uradnice in dva zvaničnika.
S prvim majem se začne redna zračna zveza med Moskvo in Prago. Polet bo trajal samo 10 ur.
Dunajska policija je zopet aretirala večjo skupino narodnih socialistov, ki jih je zalotila na tajnem sestanku. Koalicija med Avstrijo in Nemčijo bo torej silno prijateljska.
Večina ameriških senatorjev je mnenja, da se Združenih držav Sev. Amerike Zveza narodov ne tiče in zato tudi ne sankcije proti Italiji.
Sovjeti so začeli zboljševati sibirsko magistralo. V vzhodnem delu bo sedaj dvotirna železnica razširjena v trotirno.
Ker se je podražil bencin, so začeli stavkati v Atenah šoferji. Verjetno je, da se bo stavka razširila na vso Grčijo.
1,3 milijona Din je poneveril bivši predsednik knjaževačke občine, ko je bil direktoi Zadruge za kredit in štednjo v Knjaževcu. Pred nekaj dnevi je pobegnil. Oblasti ga zaman iščejo.
Potniški promet na romunskih železnicah je narastel v 1. 1935. za 14-9%, blagovni pa za 5-5%.
O gradnji mostu čez Bospor se zopet govori v Carigradu. Most bi bil dolg 2—3 km in bi veljal okoli 25 milijonov turških lir.
Na železniški progi Pariz-Char-tres so vpeljali poskušnje vožnje vlakov, ki jih kurijo z ogljem.
Židovsko prebivalstvo Palestine je naraslo v preteklem letu za 75 tisoč na 375.000 duš.
Epidemija kuge besni v Siamu ter je dosedaj umrlo že 200 ljudi. Tudi v glavnem mestu Bangkongu je več ljudi umrlo za kugo.
Močna gripa se je pojavila v nekaterih garnizijah v Franciji. V Belfortu je umrlo 19 vojakov.
Iz zadružnega registra
Vpisali sta se nastopni zadrugi: Zvočni kino Ptuj, r. z. z o. z., ki prevzame zvočni kino Ptuj, dose daj last Sokolskega društva in Dramatičnega društva v Ptuju, ter Slovenska produktivna mizarska zadruga v Št. Vidu pri Ljubljani.
Razdružila se je in prešla v likvidacijo Pašniška in gozdna za druga Št. Lenart.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske bano vine z dne 22. februarja objavlja: Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle s tarifo — Razglas o volitvah obč. odbora v Št. Vidu — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Zagrebški tedenski sejem
Kljub dežju je bil zadnji zagrebški tedenski sejem dne 19. februarja mnogo bolj obiskan ko prejšnji. Tudi dogon živine je bil za več ko 300 glav močnejši. Cena živini se je dvignila, ker je bilo na sejmu tudi mnogo tujih kupcev, tako zlasti iz Grčije in Avstrije. Par izredno lepih volov je bil prodan za klavnico na Dunaju po ceni Din 5-50 za kg žive teže. Splošno so se dvignile cene za vso živino. Tako se je dvignila cena volom za 50 par, kravam za klanje za 40, kravam klobasaricam za 30, junicam za 50 in juncem za 75 par. Kupčija s prešiči je bila malo manj živahna, vendar pa so se tudi njim dvignile cene. Špeharji so se dobro prodajali za Slovenijo.
Dogon in prodaja živine; 63 bikov, 312 krav, 124 junic, 131 volov, 35 juncev, 214 telet, 525 konj in žrebet, 512 prešičev in 102 pujska.
Cene; biki po 3 do 3-75, krave za mesarje po 2-70 do 3-50, krave za klobase po P50 do 2, junice za klanje po 3 do 4, junice za rejo po 700 do 900 Din (za žival), voli I. vrste po 4-40 do 5-50, voli 11. vrste po 3'30 do 3'50, bosanski po 2-50 do 3, junci po 3 do 4, živa teleta po 5 do 5\50, zaklana po 7 do 8,50, Špeharji po 7 do 8, zaklani po 9,50, lahki konji po 2 do 3 tisoč, srednji po 4 do 5 tisoč in težki po 7 do 8 tisoč Din za par, žrebeta po 900 do 1200 za grlo, konji za klanje po 1 do 1,25 Din za kg žive teže.
Detelja po 100 do 125, otava po 100 do 110, seno po 80 do 90 in slama za steljo po 30 do 40 Din za 100 kg.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 23. febr. 8.00: Telovadba (vodi Ciril šoukal) — 8.30: Čas, poročila — 8.45: Pustni nedelji vesel pozdrav (radijski orkester! — 9.45: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz mariborske stolnice — 11.00: Kvartet »Fantje na vasi« — 11.40: Striček Matiček govori in poje — 12.00: čas, obvestila — 12.15: Radijski orkester — 13.00: Plošče — 16.00: Kmetijska ura:	Prašičereja (ing. Lambert
Muri) — 16.20: Revija naših Šramlov, I. del-— 17.00: Jajca v kme-tiškem gospodinjstvu (Anica Lazarjeva) —	17.15:	Revija naših
Šramlov, II. del — 18.00: Radijski orkester, jazz, Mirko Premelč, plošče — 19.30: Nac. ura — 20.00: čas, poročila — 20.15: Pester večer s sodelovanjem Akodemskega pevskega kvinteta, članov rad. dram. družine in Cimmermanove-ga tria. Sestavil: prof. Niko Kuret
— 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek, 24. febr. 12.00: Spomini na Joh. Straussa (plošče) — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operetna glasba (radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Obolenje prebavnih organov (dr. Bogomir Magajna) — 18.20: Plošče 18.40: Kulturni pomen vseučilišča s posebnim ozirom na slovensko univerzo (Drago Cvetko) — 19.00: Čas, objava sporeda — 19.30: Nac. ura — 20.00: čudne zgodbe Janeza Salatnika (zvočna slika). Napisal Fr. Trefalt, izvajajo člani rad. dram. družine — 21.00: Kmečke godbe (plošče) — 21.30: Hrvat-ski predpustni narodni običaji (prenos iz Zagreba) — 22 0P: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Radijski jazz, vložke poje Mirko Jelačin).
Torek, dne 25. febr. 11.00: šolska ura: Mali harmonikarji pod vodstvom prof. Rančigaja — 12.00: Vesele slovenske pesmice (plošče)
— 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15:	Slovenski narodni napevi (radijski orkester) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Plošče — 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (dr. Fr. Veber) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura: O moderni slovenski glasbi (prof. Sl. Osterc) — 20.00: Gorenjsko ženitovanje (priredil Jože Vombergar) — 21.15: Radijski orkester — 22.00: čas, vremenska napoved, poročila — 22.15: Za zidano voljo in pustni večer (radijski jazz, kvarteta »Melojazz«, člani rad. dram. družine).
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov: predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.