Predsednik republike Josip Broz Tito se vrača še z enega izredno uspešnega državniškega potovanja, ki je vnovič potrdilo velik osebni ugled jugoslovanskega predsednika in velik pomen vloge socialistične, neodvisne in neuvrščene Jugoslavije v svetu. Ameriško-jugoslovanski pogovori na vrhu so segli daleč čez okvir dvostranskih odnosov mala vsemi velikimi osebnostmi ameriške politike so bili tako v znamenju novega poglavja v medsebojnih odnosih kot v znamenju mednarodnega položaja. Kar zadeva dvostranske odnose velja ugotovitev, da je predsednik Tito tretjič obiskal ZDA v času, ko je zanje značilen dinamičen vzpon, kakršnega še ni bilo, čeprav ti odnosi že vrsto let kot do zdaj izrazili priznanje osebno predsedniku Titu in Jugoslaviji za vodilno vlogo v gibanju neuvrščenih in s tem tudi politiki neuvrščanja sploh. Nov odtenek ZDA v odnosih do Jugoslavije kot neuvrščene države in sploh do gibanja neuvrščenosti je s Titovim obiskom postal še očitnejši. ZDA so pokazale, da cenijo — kot je dejal Carter — vo- DELAVSKA ENOTNOST 11. III. 1978 - ŠT. 9 - L. XXXVII. - CENA 5 DIN GLAVNI UREDNIK: Vojko CernelC ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN 1 PRANCE POPIT V PRIMORSKIH OBČINAH Odločilno besedo naj ima delavec! eei J Z obiskom primorskih občin J Temina, Ajdovščine in Nove ' gorice je France Popit, predsed-jj, n'k CK ZKS, sklenil enoletno Popotovanje po Sloveniji. Obi--j ^tal je vse slovenske občine in ^omiteje konferenc v Ljubljani ln Mariboru ter sodeloval v raz-Ptavah na razširjenih sejah komitejev. Tako kot na sejah komi-*ejev v drugih občinah je tovariš Topit tudi na sejah komitejev Pomorskih občin zlasti poudaril, Pa smo z uveljavljanjem nove Jjstave in zakona o združenem J delu napravili nov, velik korak v J našem boju za osvoboditev člo-! Veka, dosegli novo kakovost člo-, Vekovih in družbenih svoboščin a Pr> nas in v svetu. n na celotno družbeno reprodukcijo. France Popit je ob koncu obiskov v slovenskih občinah na kratko ocenil svoje predkongresne razgovore. Dejal je, da so obiski zelo jasno pokazali, kaj je zdaj v središču dejavnosti zveze komunistov. Poglavitno je utrjevanje delavčevega in občanovega družbenoekonomskega in političnega položaja, ki mora — kot je zapisano v ustavi, zakonu o združenem delu in partijskih dokumentih — vsakomur omogočiti, da lahko odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, torej o svojem dohodku. Za dosego tega cilja pa bo treba še veliko storiti. V. B. Predsednika Tito in Carter med prvim srečanjem pred Belo hiše v VVashingtonu nnrf.r-, Telefoto: BLUE PRINTER in sodelovanja, saj so zbudili kar največjo pozornost v svetu še posebno v luči izredno razgibane mednarodne dejavnosti predsednika Tita in vloge Jugoslavije v mednarodnih odnosih, ki sta po oceni najuglednejših komentatorjev bistvenega pomena za mir in sodelovanje v svetu. Pogovori predsednikov Carterja in Tita kot tudi pogovori, ki jih je imel naš predsednik z do- temeijijo na znanih načelih in so tradicionalno dobri in prijateljski. Tudi predsednik Carter je, kot tudi drugi ameriški državniki v dosednjih intenzivnih stikih med sedanjo ameriško vlado in Jugoslavijo, potrdil ameriško zanimanje za Jugoslavijo, takšno, kakršna je, socialistična, neodvisna in neuvrščena. Posebej velja poudariti, da so Carter in drugi Titovi sobesedniki še določneje dilno vlogo Jugoslavije v gibanju neuvrščenih in da se želijo z njo pogovarjati o vseh velikih problemih današnjega sveta. Zato so bili pogovori v znamenju vseh najbolj žgočih problemov današnjega sveta. Od predsednika Tita, ne le kot državnika z bogatimi izkušnjami na področju mednarodnih odnosov, marveč kot enega ustanoviteljev in oblikovalcev gibanja neuvrš- čenih so predsednik Carter, vsi drugi ameriški državniki in javnost hoteli slišati, kaj meni o problemih, ki so usodnega pomena za usodo sveta: »Kako ustaviti oboroževalno tekmo?« »Kako vzpostaviti pravičnejše politične in gospodarske odnose v svetu?« »Kako pogasiti nevarna krizna žarišča, ki ogrožajo mir?« Predsednik Tito je na vsa ta vprašanja povsem določno odgovarjal ter potrdil znana jugoslovanska stališča. Z ameriške strani oziroma iz ameriških stališč v minulih pogovorih v Was-hingtonu je bilo mogoče znova razbrati potrditev večjega prilagajanja razmeram v svetu kot tudi dostikrat drugačnega, prožnejšega obravnavanja posameznih problemov. Vsekakor pa so obisk, dobrodošlica in prijateljska gostoljubnost Američanov izrazili občudovanje in priznanje hkrati osebno predsedniku Titu kot človeku, politiku, državniku in humanistu. Predsednik Carter je to izrazil z naslednjimi besedami: »Predsednik Tito je svetovni državnik, ki svoje narode vodi in varuje njihovo svobodo skoraj 40 let. V miru in vojni je del zgodovine sveta, tako v času naše generacije kot v času prejšnjih generacij. Nenehno išče skupna prepričanja, skupna up anja in skupne težnje, vse tisto, kar združuje narode, ki bi sicer utegnili biti razcepljeni zaradi pomanjkanja stikov ali zaradi razlik v filozofskih in političnih pogledih.« Predsednik Tito je med sedanjim državniškim potovanjem obiskal tudi Veliko Britanijo, kjer se je sešel s kraljico Elizabeto II., premierbm Calaghanom in drugimi britanskimi državniki. Tudi ta obisk je potrdil ugled predsednika Tita in Jugoslavije kot tudi uspešno vsestransko sodelovanje in prijateljstvo med državama. BRANKO KASTELIC j,J' Pomočjo nove ustave in za- dev*3 ° z^ru^enem delu si priza- bi jarn° doseči predvsem to, da v,, delovni človek ne imel odlo-ne besede le v svojem de- . dem okolju, temveč v celotni kp ki, na vseh področjih druž-k ne8a življenja. Praksa je po-zala, da predstavljata nova ava in zakon o združenem u skupaj z drugimi sistem-, 'dti zakoni ter številnimi druž-;j, ^Političnimi ukrepi, ki smo os sprejeli v zadnjih letih, jovo za revolucionarno spre-prombo družbenoekonomskih in st-’ZVodnih odnosov ter za kon-de]Ulranje cel°tne8a združenega a na samoupravni podlagi. če^edanja aktivnost pri uresni-Ženaniu ustave in zakona o zdru-da if111 delu, intenzivne priprave vSe °dgrese zveze komunistov, pita 0 P° besedah Franceta Po-stjg °dseva ndaljevanje sociali-tab wrev°lucije v novih razme-voli ■0 srno med oboroženo re-°bla ° ustvarjali novo politično Sl >n spreminjali lastninska kot eria> tega nismo razumeli pot devolucije. Začrtali smo je nj ditve naše družbe, pot, ki nostitm° *zrisali v vseh podrob-^fiv >d za katero smo vedeli, da Q(j a Se mnogo neznank in ovir. ^e8a začetka pa smo vedeli, loviti Ocerno: naš cilj je bil zago-skeg P0P0In° nadzorstvo delav- Uspešna samoupravna terapija samovolje Nauk nedavnih dogajanj v KŽK Kranj: samovolji nekaterih vodilnih delavcev se je moč najbolj uspešno upreti le s krepitvijo delavske samouprave. In tako so tudi storili. Več na 4. str. VOLIMO! razreda in delovnih ljudi Več kot 700.000 volivcev je v Sloveniji v četrtek volilo nove člane delegacij za zbore združenega dela občinskih skupščin in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci, rudarji, dijaki, starešine in civilne osebe v službi v JLA, obrtniki in drugi so zvečine pohiteli na volišča že navsezgodaj, saj je v prvih dveh urah izpolnila svojo državljansko pravico in dolžnost več kot polovica vseh volivcev. V četrtek izvoljenim delegatom, vseh je nad 150.000, pa se bo v nedeljo pridružilo še okoli 50.000, ki jih bomo volili v krajevnih skupnostih. Na vse prenašamo izjemno pomembno družbeno odgovornost, da bodo s svojim delovanjem in odločitvami, ki jih bodo sprejemali, prispevali k še hitrejšemu in doslednejšemu razvoju naše družbe na samoupravni podlagi. Na sliki: volilni odbori so povsod resno vzeli svoje delo. Foto: MARJAN ZAPLATIL Delavci smo, mar ne? »Kdo stoji za vami, tovariš Tratnik? Kdo vas ponovno kadruje za predsednika zbora združenega dela v logaški občinski skupščini?« »Za mano stojijo delavci. Ne upam pa reči, da se z mojo kandidaturo strinjajo tudi vsi vodilni v KLI Logatec in v občini. Naj ne zveni kot samohvala to, kar bom povedal: za katerokoli funkcijo v tovarni ali kje drugje sem bil kandidat, so me izvolili z najmanj 1100 glasovi. Naš kolektiv pa šteje nekaj nad 1200 duš.« novice iz organizacij ISKRA, KRANJ NE KRIŽEM ROK Pred dnevi se je na razširjeni seji sešel izvršni odbor konference OOS Iskra, ki je najprej obravnaval samoupravni sporazum o sodelovanju med SOZD Iskra in inštitutom Jožef Stefan, zatem pa so delegati spregovorili tudi o nekaterih drugih področjih njihovega sindikalnega dela. Ugotovili so, da so imeli občne zbore sindikata v vseh TOZD v Iskri in da se zdaj pripravljajo na letne konference, ki jih bodo sklicali v tem mesecu. Delegati so menili, da v sindikatu, kljub dobrim poslovnim uspehom, ne smejo držati križem rok, saj jih čaka še veliko dela zlasti pri samoupravnem osveščanju delavcev za stroji. Na seji so se tudi dogovorili, da bo letošnji dan. Iskre (1. julij) v Škofji Loki in da ga bo organizirala TOZD Gospodinjski aparati Reteče. Ob koncu so tudi sklenili, da bo letošnje tradicionalno posvetovanje vseh družbenopolitičnih in poslovodnih predstavnikov Iskre 17. in 18. tega meseca v Poreču, na katerem se bodo pogovorili o nadaljnjem delu za nov sporazum o združevanju v SOZD. D. Ž. LITOSTROJ, LJUBLJANA ZAŠČITITI ZDRAVJE DELAVCA V Litostrojevem sindikatu so letos dokončno opredelili beneficirana delovna mesta. Kot pišejo v glasilu kolektiva, bodo v prihodnje njihova prizadevanja usmerili predvsem v odstranjevanje škodljivih vplivov in težkih fizičnih opravil povsod tam, kjer je to mogoče. Menijo, da naj bi zmanjševanje delovne dobe ostalo le »izhod v sili« in to za tista opravila, kjer zdravju škodljivih plinov ni moč odpraviti. Poudarjajo, da se bodo morali delavci na takih delovnih mestih — sindikat in prav vsi v kolektivu — bolj prizadevati, da bi odpravili te pomanjkljivosti, tako da bi predvsem .zaščitili delavčevo zdravje. Le tako bo delavec ob odhodu v pokoj res lahko užival svoje minulo delo, ne pa da bo takrat izčrpan in bolehen. Trdijo, da je njihova poglavitna skrb ohraniti zdravje in ne zmanjševati delovno dobo na račun zdravja. Beneficirana delovna doba naj bi ostala torej le izhod v skrajni sili. TAM, MARIBOR Delegati — resnični zastopniki ljudi V zadnji številki glasila delovne organizacije TAM poročajo o občnih zborih osnovnih organizacij sindikata. O delu OOS TOZD Specialna cestna vozila pišejo: »Predsednik osnovne organizacije sindikata v omenjeni temeljni organizaciji je v poročilu posebej poudaril nenehno skrb vodstva osnovne organizacije za utrjevanje načel samoupravnega odločanja delavcev, kar se je pokazalo kot dokaj uspešno, saj So delegati uspešno opravljali svoje poslanstvo. Pripomnil pa je, da prevečkrat prihajata pri odločanju do izraza volja in osebno mnenje posameznega delegata, kar je posledica premajhne pove-znanosti delegatov z okoljem, iz katerega izhajajo. Dejal je, da bodo morali v prihodnje še bolj težiti k temu, da bodo delegati resnični zastopniki ljudi, ki so jih izvolili. V poročilu je tudi navedeno, da je osnovna organizacija posvečala veliko skrb področju samoupravne organiziranosti in poglabljanju medsebojnih odnosov znotraj TOZD, med njimi in na ravni delovne organizacije. Hkrati s tem je bila sindikalna organizacija nosilka razprav o samoupravnih sporazumih, posebej pa se je prizadevala za vzpostavitev boljših odnosov med ljudmi ter za čimbolj učinkovito odpravljanje vzrokov gospodarske nestabilnosti.« V poročilu je med drugim zapisan tudi očitek izvajalcem elaborata v generalni rekonstrukciji in modernizaciji Skupnosti TOZD Tirnih vozil, češ da niso storili vsega za izboljšanje prezračevanja v objektu 201, kamor so preselili delavce TOZD Specialna cestna vozila. NOČNO DELO LE ŠE DO SREDINE LETOŠNJEGA LETA - DA ALI NE! Nehumano za ženske, nehumano za moške Že sprememba normalnega življenjskega ritma je dovolj škodljiva za človeški organizem — Akcija sindikata kovinarjev: v izjemnih primerih soglasje le do konca junija, torej do roka, ki ga je republiška skupščina določila kot datum za odpravo nočnega dela žena __ Nočno delo žena bo, kot kaže, kljub priporočilom in stališčem skupščine SRS, v katerih je sklep, da mora le-to delo povsem prenehati sredi letošnjega leta in kljub prizadevanjem sindikatov ostalo v »veljavi« še celo po omenjenem datumu. Seveda letos dela mnogo manj žena ponoči, kot jih je še pred leti — števila pred petimi leti, na primer sploh ni moč več primerjati z letošnjim — toda pokazalo se je, da so težave, na katere so naleteli NAJ OSTANE MED NAMI Med virmani, ki jih v računovodstvih izpolnijo pred izplačilom osebnih dohodkov, je tudi tisti, s katerim v sklad skupne porabe prenesejo tisti del bruto osebnih dohodkov, ki je namenjen za reševanje stanovanjskih problemov. Na prenosni nalog so včasih napisali: »Prispevek za sklad skupne porabe.« Že nekaj časa pa se temu pravi drugače, in sicer: »Prispevek za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri udeležencu samoupravnega sporazuma«. Ko smo zadevo raziskovali, smo ugotovili, da ne gre'za nepotrebno kompliciranje, ampak le za smotrno izrabo razpoložljivega prostora v rubriki »namen nakazila«... uresničevalci omenjenega sklepa skupščine, trenutno pač še vedno večje, kot volja, da bi ta sklep uresničili. Težave so tako objektivne, kot hudo subjektivne. Med objektivne bi nedvomno lahko prišteli gospodarski položaj delovne organizacije — odpiranje delovnih mest v dnevnih izmenah je povezano pogosto z zelo visokimi stroški, ki jim marsikateri kolektiv, zlasti v tekstilni industriji, ni kos. Denimo, da vse zlato, kar se sveti, in nihče, še najmanj pa zveza komunistov, bi si ae smel utvarjati, da je vse v najlep-*£tn redu. Po drugi strani pa je spet res, da bi bilo politično napak, če bi arižali pred nespornimi uspehi, ki smo jih dosegli, še posebno zato, ker Se zunanji svet s težavo sproti otresa s°cialnih in drugačnih kriz. Prav je, ^a smo na doseženo ponosni, saj je dalo naših rok, preveč samohvale pa nam lahko spet bolj škodi kot koristi. ® naših dosežkih in nalogah je torej treba spregovoriti z občutkom za Pravo mero, še posebno, ker velik del SVeta upira svoje poglede prav k nam, da bi si po našem zgledu tudi utrl pot v lepšo prihodnost. Razvijamo se hitreje kot večina dežel v svetu Materialnih dosežkov ni težko prikazovati, saj imamo na voljo dovolj ^Artističnih podatkov. Ocena, ko-'kšni so bili v zadnjih štirih letih, se *a vso državo glasi: Dosegli smo dinamično gospodarno aktivnost v celoti in na posamez-tl'A gospodarskih področjih, posebno 2 rastjo industrijske in kmetijske Proizvodnje. Družbeni proizvod v ®°spodarstvu je v obdobju od leta 1^74 do leta 1977 rastel po poprečni 'etni stopnji 5,9 odstotka, v družbe-sektorju pa po stopnji 6,5 od-st°tka. Industrijsko proizvodnjo smo Zvečali po poprečni ietni stopnji 7,5 ^stoika, kmetijsko proizvodnjo pa P° stopnji 3,2 odstotka, l udi razvoj rugih proizvodnih dejavnosti se VzPenja. Realni osebni dohodki od dela so Povečali. Uspešno smo uveljavljali . oi načelo socialistične solidarnosti Vzajemnosti. Zelo se je povečala 'japoslenost: v obdobju od 1974. do ^7. leta se je zaposlilo 832.000 °Seb. V družbenem sektorju je zapo-euost rasla po stopnji 4,6 odstotka, r°dukti'vnost pa po stopnji 1,8 od-°tka na leto. Bistveno se je zmanj-°dhod naših delavcev na začasno 0 v tujini, povečalo pa se je nji-vo vračanje in zaposlovanje v do-ntovini. Tud; v razvoju kmetijske proi-dnje smo v mjnuiern obdobju do-81 * * * izredne rezultate: pridelek pše-smo poprečno povečali za 18,3 odst. sl ,0tka> koruze za 19,4 odstotka, a korne pese za 58,4 odstotka, če-v so bile površine, zasejane s pše-|(0 ’ v Poprečju manjše za 8 odstot-j v’ s koruzo pa za 2 odstotka. Držat* Z<^ V £*avnem n've£ treba uva-1 ’ teh proizvodov, v naslednjih Pa imamo celo možnost, da po-Camo izvoz hrane. vol '* ^°^atki so že sami po sebi do-ltQ J ‘'govorni in jih ni treba posebej hi^Atirati. Naša država se razvija de*^6 večina držav v svetu. To sti V° nedvomno dokazuje predno-s ^cialističnega samoupravnega si-^“ta pred drugimi. Kljub temu pa bi VekaVn v*°Se našega delovnega člo-°t pospeševalca razvoja druž- popravek ^Poštovani bralci! 3 ^ Prejšnji številki DE smo na _ strani objavili pogovor z na-sinico družbenega pravobra-Ca samoupravljanja Ljubljane ju^ksandro Gorup. V fotointerv-Ju> ki je spremljal pogovor, se p .? ie Primerila neljuba pomota; p . je namreč do zamenjave s,>>s°v med drugo in šesto *ahk’ Zarac*' česar bi si bralec bin' ° Ustvaril napačen vtis o vse- UREDNIŠTVO benoekonomskih odnosov ne smeli opisovati v superlativih, še posebno zato ne, ker v mnogih okoljih zakona o združenem delu še niso začeli uresničevati zavestno in dovolj organizirano. Število temeljnih organizacij še ni merilo za razvoj družbenoekonomskih odnosov Bitka za takšno mesto in vlogo delovnega človeka v naši družbi, kakršno smo opredelili v novi ustavi in kasneje v zakonu o združenem delu, še malo ni preprosta in lahka. Šele po VII. kongresu ZKS so začele zamirati polemike o tem, ali je temeljna organizacija združenega dela pravna oseba ali ni, ali ima praico do žiro računa ali ne, ali se lahko organizirajo delavci skupnih služb v temeljno organizacijo ali ne, ali je položaj teh delavcev enakopraven z drugimi ali ni. Čeprav smo na zadnjih kongresih ZK jasno opredelili stališča o teh rih so organizirane temeljne organizacije združenega dela. Vendar ta podatek sam po sebi še ne pomeni, da se je s tem že bistveno spremenilo razpolaganje delavcev z dohodkom v združenem delu. Če upoštevamo kot kazalec dejanskih možnosti za uresničevanje samoupravnega položaja delavca zgolj število delavcev, združenih v eno temeljno organizacijo ali v delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena, dobimo sorazmerno ugodno sliko. Toda dejstvo, da še nismo dosegli pomembnih sprememb v družbenoekonomskih odnosih, v ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka, dokazuje, da lahko učinkovitost konkretnih prizadevanj pri uresničevanju zakona o združenem delu merimo le s povečanjem skupne družbene produktivnosti dela in z izboljšanjem delovnih ter življenjskih razmer slehernega delavca. Skupna družbena produktivnost dela se sicer počasi, vendar vztrajno izboljšuje, tudi naše življenjske razmere se izboljšujejo, vendar pa ne enako v vseh okoljih. V tistih okoljih, kjer delovni ljudne ne samoupravno združeno delo kot objektivno nujnost in zakonitost našega razvoja uresničujemo samo na podlagi celovitega ekonomskega interesa posameznih in hkrati vseh delavcev, ki so vzajemno odvisni ter odgovorni pri delu in upravljanju z družbenimi sredstvi. Zato je zveza komunistov s spodbujanjem procesov združevanja dela in sredstev dosegla, da zdaj proces združevanja dela in sredstev teče dokaj uspešno. Večina subjektov v združenem delu nenehno išče in prilagaja konkretne oblike združevanja dela in sredstev novim odnosom. Pri tem so zlasti pomembni uspehi pri uresničevanju samoupravnega planiranja kot podlage za združevanje dela in sredstev. Tako je bilo tudi združevanje dela in sredstev OZD v SOZD in v druge oblike v pokongresnem obdobju veliko hitrejše kot prej. V samoupravni preobrazbi odnosov med proizvodnjo in trgovino smo prav tako dosegli nekatere pomembne rezultate, predvsem še v povezovanju in usklajevanju dejavnosti proizvodnih in trgovinskih OZD ter pri odpravljanju vprašanjih, smo se še vedno srečevali s svojeglavim razlaganjem »primernosti pogojev« za organiziranje delavcev v temeljne organizacije, s predpisovanjem posebnih in dodatnih pogojev za takšno organiziranje pa tudi z zahtevami po dokazovanju pogojev za organiziranje delavcev v temeljne organizacije. Posledice teh odporov so se v praksi pokazale v velikem številu enovitih delovnih organizacij, v makro in mikro temeljnih organizacijah, ki so nastale iz prizadevanj po ohranitvi podjetniško zasnovanih odtujenih odnosov ter v njihovi povezavi s pojavi lokalizma in prostorskega zapiranja. S centralizacijo dohodka in upravljanja je dohodek spet postajal anonimen in odtujen, to pa je oviralo uresničevanje neposrednega samoupravljanja. In tako smo bili po eni strani priče krepitvi mezdnega odnosa in mezdne zavesti delavcev, usihanju delovne in družbene pobude ter odgovornosti posameznikov in delov delovnih organizacij ob hkratni krepitvi prizadevanj, da bi nosilci strokovnih in poslovodnih funkcij nadomestili sa- moupravljanje. Podjetništvu je spet začel rasti greben. V Sloveniji smo te pojave razgalili na 3. seji CK ZKS. V nekaterih organizacijah združenega dela pa je bilo možno kmalu zatem opaziti čedalje več primerov nedoslednosti pri razmejevanju pravic in obveznosti do družbenih sredstev ob organiziranju delavcev v temeljne organizacije, združevanju delovnih in strokovnih opravil v skupnih službah, zgolj knji-govodsko-računovodskemu evidentiranju dohodka temeljne organizacije na ravni delovne organizacije itd. Razvitost samoupravnih odnosov je bila od okolja do okolja različna, marsikje pa je bilo čutiti težnje po ohranjanju starih družbenoekonomskih razmer, bodisi zaradi neznanja, odpora ali obojega. V naši republiki je 472 tisoč ali 70% vseh delavcev že združenih v takšne delovne organizacije, v kate- dosegajo dobrih delovnih uspehov, čeprav si za to še tako prizadevajo, ponavadi ne poznajo vseh osnov in možnosti za pridobivanje in razporejanje dohodka. S tem pa delavci praktično nimajo možnosti, da bi spoznali objektivno soodvisnost, vzajemnost in odgovornost do drugih delavcev temeljnih organizacij in v celoti odnosov združenega dela. To pa tudi pomeni, da še nismo ustvarili vseh možnosti, da bi delavci postali subjekt odločanja o dohodku in zadevah v celoti odnosov družbene reprodukcije. V bitki za spremembo družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu in družbi kot celoti je zato še vedno naš osrednji cilj: s celotnim rezultatom družbenega dela bodo gospodarili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v neposredni povezavi z drugimi delavci. Tega cilja pa ni mogoče doseči le z organiziranjem delavcev v temeljne organizacije združenega dela, ampak z dosledno ureditvijo in izpeljavo odnosov na podlagi minulega dela, tako da bo lahko sleherni delavec v povezavi z drugimi delavci in odgovorno do njih in družbe v celoti odločal o dohodku. Združevanje dela in sredstev ______________________ Kot je znano, smo v Sloveniji, v času pred VII. kongresom ZKS združevali delo in sredstva v največ primerih po tehnokratski poti, z mehaničnim združevanjem tedanjih podjetij. Z organizacijskim širjenjem podjetij pa se je zoževalo samoupravljanje v njih. Nizka akumulativ-nost in razdrobljenost slovenskega gospodarstva sta postala temeljna vzroka ekonomskih in družbenih problemov, ki še vedno onemogočajo naše uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Izkušnje so pokazale, da lahko večjih pomanjkljivosti. Vendar ti rezultati še niso takšni, da bi pomenili bistvene dosežke v družbenoekonomskih odnosih na tem področju družbene reprodukcije. Le v manjšem številu primerov so proizvodne in trgovinske organizacije kritično analizirale medsebojne odnose, oblikovale konkretne programe svoje družbenopolitične, samoupravne in strokovne dejavnosti in dosegle napredek v preobrazbi odnosov. Veliko več je primerov, kjer bodisi zaradi subjektivnih slabosti ali tudi objektivnih težav teče proces preobrazbe počasneje od stvarnih možnosti. Tako v mnogih proizvodnih in trgovinskih organizacijah čakajo na pobude in rešitve od zunaj, premalo pa se opirajo na lastne sile. V nekaterih trgovinskih organizacijah združenega dela čutimo zlasti med vodilnimi delavci in v strokovnih službah odpor proti samoupravni preobrazbi odnosov s proizvodnjo ter težnje, da bi si ohranili svoj privilegirani položaj. Značilno je tudi, da so proizvodne OZD zelo redko pobudnice povezovanja, sodelovanja in sklepanja samoupravnih sporazumov s trgovinskimi organizacijami združenega dela. Veliko oviro za združevanje dela in sredstev predstavljajo tudi lokalistične težnje, da bi družbena akumulacija, ki se ustvarja v proizvodnih in trgovinskih OZD, ostala na določenem območju. Zato prizadevanja za širše povezovanje in združevanje TOZD na podlagi njihove delovne, poslovne in dohodkovne povezanosti in soodvisnosti v procesu proizvodnje in menjave blaga niso vedno dovolj uspešna ali pa so integracije nastajale na podlagi uveljavljanja teritorialnega načela, kar družbeno ni vedno najbolj smotrno. Na podlagi intenzivne akcije ZKS in njenih organov in s pomočjo določil zakona o združenem delu smo v naši republiki zadnje čase dokaj močno spodbudili uveljavljanje novih odnosov med trgovino in proi- zvodnjo. Rezultati te aktivnosti se kažejo v številnih samoupravnih sporazumih med proizvodnimi in trgovinskimi OZD. Tako je sklenjenih^ 27 samoupravnih sporazumov, ki jih je podpisalo 360 organizacij združenega dela. V pripravi pa je tudi 42 različnih sporazumov, ki jih bo podpisalo blizu 1800 organizacij združenega dela. Največje uspehe pri združevanju dela in sredstev dosegajo pri proizvajalnih organizacijah združenega dela, v prehrambeni trgovini ter delno pri tehnični trgovini, ki se ukvarja s prodajo proizvodov in storitev na debelo in z zunanjetrgovinskimi posli. Proces združevanja na proizvodni in dohodkovni povezanosti pa zlasti zaostaja v OZD, ki opravljajo inženirinško dejavnost. Podobna ocena velja tudi za urejanje družbenoekonomskih odnosov med trgovino na drobno in organiziranimi porabniki, kar je toliko bolj kritično, ker je v Sloveniji ustanovljenih že štiristo potrošniških svetov. Menjava dela med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi Po ocenah komunistov, ki razpravljajo o predlogih dokumentov za bližnje kongrese ZK, smo še najmanj dosegli pri uresničevanju ustavnega načela o svobodni menjavi dela med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi. Takšna ocena družbene prakse je v največji meri odsev dejanskega položaja delavca tako v TOZD materialne proizvodnje kot v družbenih dejavnostih. V tem se kaže še vedno nizka stopnja vpliva delavca na odločitve o pogojih, sredstvih in sadovih njegovega dela, življenja in ustvarjanja. To je tudi temeljni vzrok, da kljub široki mreži samoupravnega združevanja dela in sredstev materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti prek samoupravnih interesnih skupnosti še nismo odpravili proračunskega sistema pri zagotavljanju materialnih sredstev za delo družbenih dejavnosti. Samoupravne interesne skupnosti, katerih število se je iz 160vletu 1974 povzpelo na 540 v letu 1977, se še ne uveljavljajo kot eno izmed številnih področij demokratično organiziranih interesov delovnih ljudi in občanov. Nasprotno: v praksi najpogosteje nastopajo kot ustanove, s pomočjo katerih razporejamo proračunsko zbrana sredstva. In posledice takšnih razmer___________________________ Kažejo se v dejstvu, da delavci, združeni v TOZD materialne proizvodnje. ne poznajo v celoti svojih sedanjih ter dolgoročnih potreb in interesov, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela na področju posamezne družbene dejavnosti. Namesto programov, ki bi izražali vzajemno povezanost in soodvisnost delavcev materialne proizvodnje in občanov krajevne skupnosti na eni ter delavcev družbenih dejavnosti na drugi strani, delavcem pogosto ponujajo v sprejem slabe programe. Kljub jasni ustavni zasnovi iz leta v leto podaljšujemo nesorazmerja na področju razvoja družbenih dejavnosti, v takšnih razmerah pa so namesto resničnih potreb in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov izhodišče za pripravo programov družbenih dejavnosti predvsem interesi izvajalcev, v občinah pa jih sprejemamo le z glasovanjem: za ali proti. Nič čudnega torej ni, če v zavest delavcev družbenih dejavnosti še ni prodrlo spoznanje, da sta njihovo delo in usoda neločljivo povezana z delom delavcev materialne proizvodnje oziroma da sta odvisna od družbeno priznane vrednosti — dohodka kot rezultata skupnega dela. To je eden temeljnih vzrokov, da je v praksi še vedno premalo pripravljenosti in konkretnih ukrepov, ki bi vodili k resnični samoupravni povezanosti obeh delov združenega dela. V sistemu zagotavljanja dohodka družbenih dejavnosti zato še nismo presegli določanja prispevnih stopenj oziroma nanj vezanih virov sredstev. To vodi k naglemu in nenadzorovanemu naraščanju skupne porabe, ki presega dohodkovno zmogljivost celotnega združenega dela in v določeni meri ogroža tudi reproduktivno sposobnost materialne proizvodnje. Predvsem tiste družbene dejavnosti, ki se napajajo iz sredstev za osebne dohodke, so dejansko porabile več sredstev kot bi jih po družbenem dogovoru smele. Samo načrtno delo je podlaga za uspeh Med družbenimi dejavnostmi, ki so porabile tudi presežke proračunsko zbranih sredstev, pa so tudi takšne dejavnosti, katerih razvoj bi morali po družbenem planu celo zavreti. Ob tem pa so na drugi strani nastajali problemi, kako zagotoviti sredstva za razvoj prednostnih družbenih dejavnosti in tudi drugih, ki sredstva pridobivajo iz dohodka TOZD v materialni proizvodnji. Neusklajenost rasti obsega sredstev za osebne dohodke s stopnjo družbene produktivnosti je tako povzročila tudi neusklajenost v razvoju družbenih dejavnosti. Toda tudi na tem področju že lahko ugotavljamo prve uspehe. Tako smo na področju družbenih dejavnosti že sprejeli samoupravne sporazume o temeljih samoupravnega plana kot podlage za sočasno in vzajemno planiranje proizvodnje in družbenih dejavnosti. Vendar sprejeti sporazumi še nimajo kakovosti resnično zavestnih odločitev delavcev, ki bi temeljila na demokratičnem in celovitem opredeljevanju potreb in interesov, na dejansko razpoložljivem dohodku ter na samoupravno opredeljenih medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih delavcev materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti. Da bi zavrli avtonomni razvoj družbenih dejavnosti in zagotovili podlago za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela, smo vso pozornost usmerili na določanje dogovorjenega obsega družbenih dejavnosti. Z njim določamo tisti obseg in smer razvoja posamezne družbene dejavnosti, ki zagotavlja nemoteno družbeno reprodukcijo. Tako postaja dogovorjeni obsega družbenih dejavnosti osnova in izhodišče za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti. Tistim občinam, ki z zbranimi sredstvi ne morejo zagotoviti dogovorjenega obsega skupne porabe, ga zagotavljamo s solidarnostno zbranimi sredstvi. Širjenje obsega družbenih dejavnosti na področju posamezne občine pa po drugi strani lahko temelji le na razpoložljivih sredstvih oziroma na dohodku materialne proizvodnje. Daljnosežni pomen uveljavljanja dogovorjenega obsega družbenih dejavnosti je v tem, da bo tako možno zaustaviti ekspanzijo skupne porabe, hkrati pa ustrezno zmanjševati programe posameznih družbenih dejavnosti in obvladovati gospodarska nihanja. Hkrati z opredeljevanjem dogovorjenega obsega porabe si prizadevamo opredeliti tudi osnove in merila, po katerih bo na podlagi normativov ter standardov možno meriti vloženo sedanje in minulo delo delavcev družbenih dejavnosti, njihov prispevek k zadovoljevanju potreb in interesov delavcev materialne proizvodnje ter ugotavljati ustrezni dohodek delavcev TOZD družbenih dejavnosti. Tako bomo postopoma odpravili sistem prispevnih stopenj, ki same po sebi zanikajo svobodno menjavo dela. Hkrati z zakonsko opredelitvijo podlage za razvoj odnosov v svobodni menjavi dela bomo zagotovi, sredstva, ki bodo na podlagi vzajemnega načrtovanja in uresničevanju skupnega sedanjega dela in prihoo-njega razvoja čvrsta materialna podlaga za resnično samoupravno integracijo dela in sredstev materi:, i proizvodnje in družbenih dejavnosti. VINKO BLATNIK V KMETIJSKO ŽIVILSKEM KOMBINATU KRANJ URESNIČUJEJO ZAKON O ZDRUŽENEM DELU r V-J Uspešna samoupravna teorija V tej naši novi rubriki objavljamo tista pisma naših bralcev, s katerimi želijo opozoriti na primere in pojave z najrazličnejših področij na podlagi osebnih izkušenj. Če vas je torej karkoli človeško prizadelo ali razveselilo, če želite izraziti svoje stališče do katerekoli zadeve, ki vas žuli kot delavca in občana, naj5isite^ nam ^isjn^in ^ajjo^ljjte nannaš naslov: Delavska enotnost, pp Tovariš urednik, pred kratkim smo na zboru delovnih ljudi v TOZD, kjer združujemo delo, razpravljali o tem, kaj bomo »storili« s preveč plačanimi prispevki za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, ki jih bo SDK vrnila na naš račun. Izračuni so pokazali, da bi poprečno na zaposlenega odpadlo okrog 300 dinarjev in odločili smo se, da bomo slehernemu izmed nas vrnili pripadajoči del. Pohvalno je dejstvo, da smo delavci v združenem delu menda prvič imeli možnost odločati tudi o tem, kako bomo obrnili vrnjena sredstva in ne le o tem, v kakšne namene jih bomo samoupravno odstopili, kar je bilo — smiselno povedano — navada doslej. Vendar vam ne pišem samo zaradi tega. Razmišljam namreč tudi takole: ko sem izpolnjeval davčno napoved za leto 1977, mi je seštevek pokazal, da sem le za nekaj starih dinarjev presegel »mejo« in bom torej plačal davek po višji stopnji. Ob pojasnilu, da bodo preveč plačani prispevki za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije vrnjeni v gotovini, pa je računovodstvo moje TOZD tudi poudarilo, da bo treba vrnjena sredstva upoštevati v davčni napovedi za leto, ker bo pač ta denar izplačan v letošnjem letu. Ob predpostavki, da je pojasnilo računovodstva točno, se mi tako stališče zdi krivično. Od sredstev, ki nam bodo vrnjena, so namreč že bili plačani vsi prispevki, dejanski osebni dohodek pa je pomenil osnovo za vpis v davčno napoved za leto 1977. Če bi res morali ta sredstva upoštevati tudi v letošnji napovedi, bi torej šlo za dvakratno obdavčitev. Zato menim, da bi bilo najbolj pošteno, da jih vsak posameznik sicer evidentira, vendar le v rubriki za davčne olajšave. M. G. — LJUBLJANA Samovolji nekaterih vodilnih delavcev se je moč najbolj uspešno upreti le s krepitvijo delavske samouprave To staro in že tolikokrat preizkušeno resnico mi je ondan znova potrdil Igor Korinšek, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata v kranjskem kmetijsko-živilskem kombinatu. »Težave in slabosti, s katerimi smo se ukvarjali in jih premagovali pred dobrim letom dni in tudi lani,« je pripovedoval tovariš Korinšek, »so imele skupni imenovalec v nespoštovanju samoupravnih odločitev, nediscipliniranosti in samovolji nekaterih vodilnih delavcev, predvsem v nekdanji temeljni organizaciji združenega dela Komercialni servis, pa tudi v vodstvu kombinata.« Anton Černe, sedanji generalni direktor KŽK, ki je bil v takratni »konfliktni situaciji« sekretar zveze komunistov v kombinatu, pa je dejal: »Nismo se še povsem konsolidirali, še so posledice starih težav, vendar kakšnih večjih slabosti, zlasti kar zadeva spoštovanje samoupravnih odločitev, zdaj ni več. Veliko nam je pri tem pomagal zakon o združenem delu in njegove določbe o ureditvi dohodkovnih odnosov ter delitvi po delu, ki smo jih lani začeli uresničevati.« Prav na kratko bom povedal, za kaj je šlo, saj je zdaj, kot so mi rekli v kranjskem kombinatu, »pogrevanje starih grehov« potrebno zgolj zato, da se »kaj takega ne bi več zgodilo«, ali pa zavoljo razumevanja, kaj vse so morali premagati, da so se samoupravno dobro organizirali. V poročilu komisije občinskega komiteja zveze komunistov, ki je ugotavljala nepravilnosti v KŽK, je med drugim rečeno: »Neposredni povod konfliktne situacije so bili stabilizacijski ukrepi, ki so jih sprejeli v kombinatu in v temeljnih organizacijah združenega dela. Komisija sodi, da so bili ti ukrepi več kot nujni, hkrati pa bi jih morali tudi uresničevati. Pa jih niso uresničevali tako, kot so se samoupravno dogovorili, zlasti kar zadeva sklepanje pogodb o nabavi kmetijske mahanizacije. Zaradi tega imajo v kombinatu precej zamrznjenih obratnih sredstev. Vodilni tovakši pa kljub pooblastilom v samoupravnih aktih niso ukrepali pravočasno. Prišlo je do kopice nepravilnosti, ki jih obravnavata služba družbenega knjigovodstva in okrožno sodišče v Kranju... Tudi zveza komunistov ni ukrepala pravočasno; ni zaostrila odgovornosti svojih članov, ko so se začela pojavljati prva znamenja samovo- CELICA POD DROBNOGLEDOM: ISKRA - TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Kalile so jih izgube Trboveljska Iskra, bolje rečeno TOZD Polprevodniki v delovni organizaciji Iskra IEZE, se je v minulem obdobju soočala s težkim gospodarskim stanjem, ki je od članov sindikalne organizacije zahtevalo popolno mobilizacijo. Z velikimi napori, odrekanjem in marsikako sanacijsko soboto so minulo leto le splavali na zeleno vejo. Jasno je, da je imel v teh okoliščinah še posebno pomembno vlogo prav sindikat, ki je smelo povezal svoje vrste, tako da že lahko govorimo o močni organizacijski sili. Zadnji stavek dobiva še večjo veljavo, če vemo, da je trboveljska Iskra kolektiv, v katerem združujejo delo največ ženske. Lahko bi rekli, da se z novim mandatnim obdobjem začenja nekako tudi novo življenje tega 470-članskega kolektiva, kajti poslej si bodo v njem prizadevali predvsem doseči povečanje proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanje stroškov, večji dohodek itd. Kaj vse so za to naredili v sindikalni organizaciji in kaj kanijo v prihodnje, je najprej pripovedovala Stana Strniša, predsednica osnovne organizacije sindikata, ki je sicer vodja »linije planov«. »Če bi na splošno ocenjevala delo sindikata v minulem obdobju, lahko trdim, da je opravičil svojo družbeno vlogo. Mislim, da smo postali že taka organizacija, v kateri delavec ve, kaj hoče. To pa je zelo pomembno. Delavec bo namreč še bolj zavihal rokave, če bo opazil, da postaja njegova beseda meso. Res pa je, da je to zelo splošna ocena in da bi z bolj podrobnim prikazovanjem našli še marsikaj, kar ravno ne more biti v ponos članom sindikalne organizacije. Predvsem mislim tu na kolektivno odločanje. Za ilustracijo lahko povem, da smo v preteklem obdobju sklicali vrsto zborov delovnih ljudi in da je udeležba na njih graje vredna. Kar zadeva zbore delovnih ljudi, je treba povedati, da tako skromna udeležba, kot smo ji bili kajkrat priča, ni ravno v čast sindikalni aktivnosti. Zavedati se moramo namreč, da je sindikat razredna organizacija in to najbolj množična ter da moramo to množičnost s svojo navzočnostjo in delom tudi opravičiti. Na zborih namreč razpravljamo o vsakdanjih težavah. Če pa o njih ne bomo govorili mi sami, kdo bo torej? Zakon o združenem delu oziroma njegova določila jasno pravijo, da odločamo le mi, de- lavci in nihče drug. Torej moramo pri vsem sodelovati in soustvarjati, saj gre končno le za našo stvar. Če se zanjo ne zavzemamo, nimamo pravice kritizirati.« Kako ocenjujete delovanje delegatskega sistema? »V minuli mandatni dobi smo sprejeli vrsto aktov med njimi z lanskim referendumom tudi samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji IEZE. Kaj pomeni pri tem delegatovo poslanstvo, je najbrž znano. Sprašujem se, če je v teh samoupravnih aktih zapisana samo delavska volja. Nasploh pa lahko ocenim, da smo v delu delegacij in delegatov le storili korak naprej. Ne moremo pa tega poti za prenašanje naših mnenj in stališč.« Kako se je pri vas odrazil zakon o združenem delu? »Zakonska določila so nam prinesla precej obveznosti, ki pa jih moramo sprejeti zavestno. Zakon nas ne sprašuje, ali bomo in v kolikšni meri bomo upravljali z našimi sredstvi in rezultati svojega dela, temveč nam nalaga, da moramo upravljanje sprejeti kot vsakdanjo dolžnost. Ob tem se moramo držati načela: »Nič, kar je važnega za delavca, ne sme mimo sindikata!« S tem pa je tako rekoč odgovoren sleherni delavec, kako bomo gospodarili in upravljali z družbenimi in novoustvarjenimi sredstvi. Kajti, na primer, ko pokažejo izračuni, da smo gospodarili slabo, prevzamemo nase tudi vse posledice. Prav takšne posledice pa so STANA STRNIŠA MIHA ŽAGAR dela oceniti zadovoljivo, zlasti če pri tem mislimo na vse delegacije. Posamezni delegati so zelo aktivni. Ob tem pa med nami še vedno prevladuje mnenje, da je delegatsko delo, pa tudi odločanje, le v pristojnosti peščice ljudi. Tu bomo morali v prihodnje doseči pomemben premik, kajti ljudem bo treba vcepiti v glavo, da je odločanje, s tem pa tudi delegatski sistem, naša stvar. Tu se namreč razpolaga in gospodari s sredstvi, ki jih ustvarjamo vsi skupaj. Nujno moramo skrbeti za smotrno uporabo teh sredstev. To pa uveljavljamo, kot sem že omenila, prek zborov delovnih ljudi in delegacij. Ob' tem je treba omeniti, da še vedno nismo dobro obveščeni o delu naših samoupravnih interesnih skupnosti. Ravno tako tudi še nismo našli prave nam še kako znane. Če se samo spomnim vseh težav v gospodarjenju našega kolektiva in sprejemanja raznih negotovih odločitev... To je težak davek, katerega posledice naš kolektiv čuti še danes. Za razne odločitve, ki so se večkrat izkazale kot slabe, nismo bili krivci le mi, vendar omenjeni davek nosimo tudi zavoljo premajhne aktivnosti in odločnosti naših samoupravnih organov — oziroma vseh nas — samoupravljavcev. Prav zakon o združenem delu pa preprečuje vsako zunanje poseganje v samoupravne pravice delavcev z utemeljitvijo, da je samoupravljanje neodtujiva pravica delavcev.« Zatem je povzel besedo Miha Žagar, vodja splošnega sektorja, ki je govoril o dejavnosti sindikata na Ije in protistabilizacijske politike. Tak odnos je škodoval ugledu zveze komunistov in interesom zaposlenih. Razen tega lahko trdimo, da sindikalna organizacija ni storila tistega, kar bi morala. Niti tedaj ne, ko je na zborih delavcev in v samoupravnih organih že prihajalo do nasprotij med posamezniki in skupinami in čeprav je bilo povsem jasno, da ta nasprotja škodujejo delavcem, pa ne samo tistim, ki so zaposleni v temeljni organizaciji Komercialni servis«. Komisija je predlagala nekaj partijskih kazni (od opomina do izključitve iz ZK), ki so bile potlej tudi izrečene vodilnim delavcem: izključena sta bila Marjan Žumer, direktor TOZD Komercialni servis in Friderik Lazar, vodja obračunske enote Agro-mehanika; takratni generalni direktor Janez Eržen pa je bil kaznovan z zadnjim opominom. Tovariša Eržen in Žumer sta potlej odšla iz Kombinata, Friderik Lazar pa je zdaj direktor nove temeljne organizacije Agrome-hanika. Od samovolje do samouprave socialnem področju. »V okviru naše osnovne organizacije sindikata deluje tudi komisija za socialna vprašanja, ki je imela v minulem obdobju veliko dela. Tako se je največ soočlala s precejšnjim številom bolniških izostankov. Moram pa takoj povedati, da le-ti niso neupravičeni, temveč so dejanski odraz razmer, v katerih živi in dela naš kolektiv. V njem namreč združuje delo blizu 350 žensk, kar je precejšnje število. Temu primerni so tudi bolniški izostanki, saj je znano, kolikšno odsotnost z dela zahteva, denimo, porodniški dopust, nega otroka itd. Poleg tega pa je treba tudi reči, da pri nas nimamo ravno najbolj ugodnih pogojev za delo. Imamo težave s klimatskimi napravami, kar je najbrž tudi vzrok, da odhajajo naši delavci na bolniško. Ker so se širile govorice, da imamo preveč »bolniških«, smo v TOZD Medicina dela v Zdravstvenem domu Zasavje naročili analizo, ki naj bi pokazala dejansko stanje. Analiza je bila kmalu nared. Na podlagi le-te smo ugotovili, da naše »bolniške« niti niso ne vem kako zaskrbljujoče, saj so jih imeli drugi s podobnimi razmerami še več. Ko sem že omenil komisijo za socialna vprašanja, moram povedati, da bi morali popraviti pravilnik o dodeljevanju socialne pomoči. Treba je skrbeti, da bodo pomoč dobili res tisti, ki jo bodo najbolj potrebovali. Naša kadrovska služba bo morala narediti spisek tistih, ki imajo bolj nizke osebne dohodke fn ki jim zlasti v primeru bolezni ne zagotavljajo osnovnega življenjskega minimuma. Doslej so bili namreč te pomoči deležni vsi, ki so bili več kot dva meseca v bolniškem staležu, čeprav niso bili socialno ogroženi. Socialna pomoč naj bi bila še naprej socialna, nikakor pa ne nadomestilo osebnega dohodka, kakor to pojmujejo nekateri.« »Kako pa, kot eden vodstvenih delavcev nasploh ocenjujete sindikalno delo?« Če bi ocenil naše delo, lahko rečem, da je kljub precejšnjim prizadevanjem še mnogo stvari, za katere smo storili premalo. Naše naloge pri sindikatu so gotovo zelo pomembne in se bistveno razlikujejo od nekdanjih klasičnih nalog sindikata. Sindikat je že osnovni nosilec in pobudnik vseh pomembnih akcij tudi v našem samoupravnem okolju. IVO KULJAJ »Vzgojno-politični ukrepi«, kot so imenovali te kazni, pa so bili po mnenju Alojza Kalinška, bivšega predsednika konference osnovnih sindikalnih organizacij v kombinatu in člana predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov v Kranju, »samo delček iz mozaika prizadevanj, da bi uveljavili delavsko samoupravo. Strasti so se tolikanj razplamtele, da jih nihče med nami ni znal pogasiti. Milijardne pogodbe so sklepali mimo in brez vednosti poslovnega odbora, delavskega sveta in dogovorjenega stabilizacijskega programa. O poslovni politiki niso odločali samoupravni organi. V njih so se oblikovale skupine, ki so zagovarjale stališča tega ali onega vodilnega delavca. Ker sami nismo znali urediti teh razmer, smo poprosili za pomoč občinski komite zveze komunistov, ki je poslal v naš ko- lektiv posebno komisijo. Le-ta je proučila nepravilnosti, opozorila na slabosti in predlagala ukrepe za okrepitev delavskega samoupravljanja, ki smo jih v minulem letu uresničili. Ždaj • imamo sedem temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, ki povsem samostojno oblikujejo in delijo dohodek. O vseh gospodarskih in poslovnih odločitvah se dogovarjamo na zborih delavcev in v samoupravnih organih, delegati teh organov pa pred sejami delavskih svetov razpravljajo s svojimi volivci o zadevah, ki so na dnevnem redu. Ustanovili smo tudi sindikalne skupine, ki so dokaj delavne, zlasti v zadnjem času, ko smo na sestankih teh skupin na novo gradili dohodkovne odnose in oblikovali samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Prizadevanje, da bi slehernega delavca res nagrajevali po delovnih uspehih, je sprožilo temeljito razpravo o boljšem poslovanju in gospodarjenju-Lani smo odpravili izgubo v TOZD Oljarna, ki je dosegla v začetku leta 6 milijonov dinarjev, v TOZD Klavnica pa je imajo še kakih 3 milijone dinarjev.« Vendar bi po mnenju Antona Černeta storili krivico delavce® v klavnici, če bi rekli, da niso zavihali rokavov. Za vse težave,s katerimi se ubadajo, namreč niše sami krivi. »Najhuje je za nami,« je pri' povedoval Igor Korinšek. »Go-spodarski rezultati so doka] ugodni. Vsak delavec je pe" drobno informiran o dogajanju'1 kolektivu. Zdaj ni med nami nobenega sovraštva, so pa razprave živahne. Nikogar ni, ki bi se bal govoriti. Sredstev nič več ne pre' livarno. Osnovne sindikalne organizacije so začele delati samo' stojno, konferenca pa je le koordinator. Vse te uspehe smo dosegli predvsem zato, ker je naše prizadevanje za odpravo slabost1 močno povečalo zanimanje delavcev za samoupravljanje b1 družbenopolitično delovanje-* JANEZ VOLJc PUBLIKACIJE ZKOS ZALOŽBE DELAVSKA ENOTNOST Pravkar izšlo: v zbirki Dramska knjižnica — I. Cankar—J. Povše: MARTIN KAČUR v zbirki Umetnost in kultura — Tomaž Brejc: SLOVENSKI IMPRESIONIZEM v Reviji Lutka — LUTKA št. Pred izidom: v zbirki Umetnost in kultura — Dimitrij Rupel: OTON ŽUPANČIČ pri glasbenih publikacijah — SLOVENSKA ZBOROVSKA PESEM H- plošča koroških pesmi Naročila pošljite na naslov: ČGP DELO — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4 v Ljubljani. KAJ SMO STORILI... Akcija sindikatov v izbranih OZD Sindikalne organizacije postajajo v temeljnih organizacijah združenega dela vse Pomembnejše mesto, na katerem delavci razpravljajo o najaktualnejših in tistih vprašanjih, ki so odločilna za položaj delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Katera so ta vprašanja v zadnjem obdobju? Nedvomno so ta trenutek taka vprašanja povezana z uresničevanjem zakona o združenem delu. Da bi konkretno ugotovili, kakšen je odnos delavcev v temeljni organizacijah združenega dela, osnovnih sindikalnih organizacijah, strokovnih službah in drugih do uresničevanja zakona o združenem delu je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije nadaljeval s svojo aktivnostjo v nekaterih izbranih organizacijah združenga dela. Akcijo so v januarju in februarju vodili republiški odbori sindikatov Slovenije o naslednjih vprašanjih: 1. Samoupravno sporazumevanje o odnosih pri pridobivanju in razporejanju celotnega dohodka; 2. Samoupravno sporazumevanje o razporejanju čistega dohodka; 3. Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; 4. Svobodna menjava dela ttted delavci delovnih skupnosti in delavci temeljnih orga-uizacij združenga dela; 5. Sporazumi o združeva-Uju dela delavcev v temeljno mganizacijo združenega dela 'n delovne skupnosti. Tudi to pot smo ugotovili, da je takšna aktivnost korist-na, ker predvsem omogoča soočanje praktičnih rešitev in •ako zagotavlja izmenjavo dobrih izkušenj. Akcija je zato bila dobro sprejeta v ve-cini organizacij združenega hela, kjer so bili pogovori °Pravljeni. Ugotavljamo, da se delavci Vse bolj zavedajo pomemb-fosti dohodka temeljne organizacije združenega dela kot taktorja, ki je odločilen za [dnožico konkretnih vpra-Sanj> pomembnih ža uresničili'' resnične oblasti delavcev, mav tako začenja prevlado-vati spoznanje, da je dohodek rezultat dela delavcev te- OBVESTILO ^Odbor sindikatov Slovenije samoupravno sporazume-D«n|e 0 'telit''* dohodka in te6 .h dohodkov obvešča .[del j ne in druge organiza-lo]e združenega dela ter de-s vde skupnosti, da je skladno ^sindikalno listo objavila <5|UPdost socialnega varstva ličnVinije valorizacijske ko-0 'ke za izračun nadomestila le7e . e8a dohodka za čas bo-jf5u do 30 dni v prilogi» Vza-JJdnost« |t. 12 v Delavski sjg^osti- Ti izračuni so na- Č' osebni dohodek na SfT 'c n ega v gospodarstvu din; °Venije 1976 ie 3-932 4,3‘l^Uar — marec 1977 din ali porast 9,71 % po^u7,3jr%j4537 din ali din Iv september 4.811 1 Porast 22,36%. meljne organizacije združenega dela, istočasno pa tudi rezultat dela vseh delavcev v združenem delu. Zato v praksi že prevladuje spoznanje, da je potrebno na samoupraven način, z dogovarjanjem in sporazumevanjem reševati medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. S tem pa se utrjuje ekonomski in socialni položaj delavcev. Tudi v izbranih organizacijah združenega dela smo našli primere, ko so uresničevanje zakona o združenem delu razumeli bolj kot neko zunanjo prisilo, zaradi katere je potrebno uskladiti samoupravne akte. Zato imamo še vedno primere, ko je navzven vse v skladu z zakonom, v resnici pa se v odnosih ni nič spremenilo. Poseben problem sprejetih samoupravnih aktov je njihova razumljivost. Mnogi med njimi so taki, da delavcu niso dovolj razumljivi. Ti primeri so pogostejši tam, kjer tudi odnosi niso jasno opredeljeni in tam, kjer so samoupravni akti nastali v ožjih strokovnih krogih in niso plod najširše javne razprave. Tu in tam so bili sprejeti tudi pod grožnjo z datumom in posledicami. Vrsta razgovorov je pokazala, da pri praktičnem uveljavljanju zakona o združenem delu nastaja mnogo novih, na videz drobnih vprašanj, ki pa so — v celoti vzeto — pomembna za dosledno uresničevanje odločilnega položaja delavca nad dohodkom in pogoji dela. O rezultatih akcije republiških odborov sindikatov smo že pripravili zelo konkretno analizo, ki bo v povzetku obravnavana na skupni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije 15. marca 1978. Že sedaj lahko ocenimo, da bo vsebina ugotovitev o posameznih vprašanjih, ki so bila v akciji posebej izpostavljena, služila kot temelj za aktivnost sindikata v letu 1978 in tako omogočila, da bo predkongresno leto tudi za sindikate usmerjeno v najbistvenejša vprašanja in probleme delovnih ljudi. IVAN GODEC Odnos med Izobraževanjem in delom doživlja v naši družbi korenite spremembe. Tudi v delovnih organizacijah se na področju izobraževanja nabira vedno več problemov. Povezovanje usmerjenega izobraževanja z združenim delom zahteva specifično naše rešitve. Prekinitve dela ni mogoče zamolčati Konflikti nastajajo predvsem v tistih TOZD, kjer so delavcem skušali vsiliti slabe in nedodelane rešitve o skupnih osnovah ter merilih za delitev OD Smo v času, ko na vseh ravneh sindikalne organiziranosti ocenjujemo uspešnost našega delovanja pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na osnovi zakona o združenem delu. Te ocene bodo temelj za načrtovanje naših nalog, pri čemer je že sedaj jasno, da bo osnovna smer delovanja sindikatov v letošnjem letu nadaljnja bitka za odločujoč vpliv delavcev pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Ob tej temeljni aktivnosti so sindikati na vseh ravneh namenili osrednjo pozornost tudi temu, kako uveljavljamo vse tiste samoupravne akte, ki smo jih morali po zakonu o združenem delu sprejeti do konca lanskega leta. V tem okviru bomo morali še naprej delovati v vseh sredinah predvsem tako, da bomo načrtno spremljali uveljavljanje novih odnosov pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju dohodka, delitvi čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Na papirju ali v življenju? Ker smo bili sindikati nosilci akcije za uveljavljanje načela delitve po delu, nas še posebej zanima, kako se nove rešitve uveljavljajo v praksi. Že splošna ocena kaže, da so bili na tem področju doseženi bistveni premiki in praktično ni temeljne organizacije združenega dela, kjer ne bi delavci vprašanjem delitve sredstev za osebne dohodke namenili posebne pozornosti. Kljub temu lahko ugotovimo, da je še vedno preveč temeljnih organizacij, kjer so uveljavljanje načela delitve po delu razumeli le kot formalno prilagajanje obstoječih samoupravnih sporazumov zakonu o združenem delu. O takšnih primerih smo na sekretariatu predsedstva RS ZSS posebej razpravljali in formalno uresničevanje zakona o združenem delu povezali s prekinitvami dela. V sindikatih sicer že dalj časa spremljamo prekinitve dela, jih analiziramo ter na tej osnovi oblikujemo stališča za našo lastno aktivnost. V lanskem letu smo na osnovi študije raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS posebej poglobljeno spregovorili o vseh protislovjih, ki pogojujejo prekinitve dela in izoblikovali širša stališča za delovanje sindikatov. Maščevani spanec sindikata Razprava na seji sekretariata predsedstva RS ZSS dne 6. 3. 1978 je bila namenjena obravnavanju prekinitev dela v lanskem letu in v prvih mesecih letošnjega leta. Normalno je, da smo razpravo tesno povezali z uresničevanjem zakona o združenem delu. Ena temeljnih ugotovitev na seji je bila, da se konflikti pojavljajo predvsem v tistih temeljnih organizacijah, kjer so delavcem predlagali slabe in nedodelane rešitve o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, ali pa, ker so tik pred iztekom zakonskega roka formalno izpeljali razpravo med delavci. V teh temeljnih organizacijah je tudi aktivnost — ali bolje rečeno neaktivnost — osnovnih organizacij sindikata vzrok za konfliktne situacije. Osnovne organizacije sindikata v vseh sredinah morajo nadaljevati z nezmanjšano aktivnostjo, z bitko za preobrazbo družbenoekonomskih odnosov, zlasti proti formalizmu pri uresničevanju zakona o združenem delu. Za uveljavljanje načela delitve pa to še posebej velja, saj moramo temeljito spremljati uvaljavljanje teh odnosov ter sproti dajati pobude za odpravo nedodelanih rešitev. Zakaj prekinitve dela? Nedodelane osnove in merila za delitev osebnih dohodkov ter skupno porabo in pravilniki o tem, spadajo med neposredne povode za povečanje števila prekinitev dela. Drugi pomembnejši vzrok je, da se tudi druga določila zakona o združenem delu ne uveljavljajo dovolj hitro v vsej svoji celovitosti. Eden izmed razlogov je še vedno formalno obravnavanje zaključnih računov, ko delavcem v temeljni organizaciji prepuščajo v odločanje le sklad skupne porabe itd. Delavci še vedno ne dobivajo celovite podobe o gospodarjenju v temeljni organizaciji in delovni organizaciji, obremenjujejo jih s kopico številk, pogosto se sklicujejo na »obremenjevanje« gospodarstva s strani samoupravnih interesnih skupnosti itd. Delavci še vedno dobivajo premalo ocen o preteklem gospodarjenju in o perspektivah za tekoče gospodarjenje skladno s srednjeročnim planom. Če k tem temeljnih) vzrokom dodamo pomanjkljivo obveščenost, dobimo splet elementov, ki v celoti pomenijo napetost in možnost prekinitve dela v temeljni organizaciji. Konfliktnih situacij in prekinitev dela bo vse manj, če bomo v sindikatih celovito uresničevali vlogo sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu. To za sedanji trenutek velja toliko bolj, saj število prekinitev dela narašča. u omenjenih in podobnih problemih govori knjiga doc. dr. Ane Krajnc IZOBRAŽEVANJE NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA Zaposlenim bo delo zanimivo tudi za njihovo lastno nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje, zato bo nepogrešljivo tako v strokovni kot v domači knjižnici m—mmmuaaaam IZŠLA OB ■ 35-OBLETNICI 1 »DELAVSKE B ENOTNOSTI« B 24.11.1977: B Nepreklicno naročam pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4 ....... izvodov knjige A. Krajnc: IZOBRAŽEVANJE NAŠA | DRUŽBENA VREDNOTA - Cena: 220.- din Knjige poftljite na naalov: ...................—................ Poštna številka, kraj:...................-............-......... Teza, ki pove marsikaj Po nekaterih prekinitvah dela smo se srečali s tezo, češ — da so v temeljnih organizacijah, kjer je do prekinitev prišlo, delavci s tem prispevali k hitrejšemu uveljavljanju zakona o združenem delu. Ni težko ugotoviti, da se za to tezo skriva neaktivnost družbenopolitičnih dejavnikov v temeljni organizaciji, pa tudi samoupravnih organov in da ta teza v bistvu pomeni nepripravljenost spopasti se z nakopičenimi problemi. Sindikalne organizacije morajo zato reagirati pravočasno, delovati preventivno, poleg tega pa morajo vztrajati, da se v nastajajočih samoupravnih splošnih aktih podrobneje opredelijo in konkretizirajo določila zakona o združenem delu za odpravljanje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti. To pomeni, da moramo tudi zadeve, ki jih ni bilo možno urediti po redni poti, urejati na samoupraven način, predvsem pa ob pravem času. V ta namen bomo v sindikatih podrobno določili vlogo sindikatov pri razreševanju sporov. To NI VPRAŠANJA seveda ni dovolj. Najpomembneje je, da delujemo na sveh ravneh tako, da bo naša vsakdanja aktivnost naravnana k ključnim interesom in odpravljanju problemov delavcev in da bo preprečevala nastajanje konfliktov. Imeti moramo izostren posluh za to, v katerih temeljnih organizacijah prihaja do napetosti, ki lahko pripeljejo do prekinitve dela. Usmeriti moramo našo aktivnost na poglobljeno razpravo o gospodarjenju, dohodkovnem povezovanju, motnjah, ki nastajajo pri gospodarjenju itd. Posledice prikrivanja problemov Dejstvo pa je, da bo do prekinitev dela prihajalo kljub naši angažiranosti. O prekinitvah dela ne kaže molčati. Sindikati moramo o njih odkrito spregovoriti, jih analizirati in oceniti, se medsebojno informirati ter omogočiti, da bo sodilo razreševanje zaostrenih situacij in konfliktov tudi v naše vsakodnevno delovno področje. Vako zanemarjanje teh občutljivih vprašanj se »maščuje« kasneje še z večjo težo in ostrejšim konfliktom. EMIL ŠUŠTAR BREZ ODGOVORA Račun bomo plača« v 15 dneh po prejemu knjig. Čitljiv podpla Razmišljamo, vprašujemo se marsikaj in vemo, da so podobnih misli tudi drugi: delovni tovariši, delegati, sindikalni aktivisti, sosedje, občani in še kdo. Ne vemo pa včasih, na koga ali kam naj bi se obrnili, da bi dobili pravi odgovor. Ob upoštevanju takih razlogov smo se odločili za uvedbo nove rubrike »Ni vprašanja brez odgovora«. Še eno pojasnilo: če vaše pismo ne bo objavljeno kar takoj, to še ne pomeni, da je romalo v koš. Tudi tovarišem, ki bodo odgovarjali na vaša vprašanja, namreč moramo dati vsaj nekaj časa za pripravo res temeljitega odgovora. Seveda pa se lahko zgodi, da kakšno pismo tudi ne bo objavljeno, bodisi zaradi neaktualnosti in zato, ker morda sodi bolj v rubriko »Poslano na P.P. 313-VI«, bodisi zato, ker bo s svojo vsebino spodbudilo poglobljeno obravnavanje konkretne problematike na drugih straneh DE. Pišite nam na naslov: Delavska enotnost, za rubriko »Ni vprašanja brez odgovora«, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. Pred koncem lanskega leta je padel v vodo predlog za uvedbo posebnega enoodstotnega davka iz neto osebnega dohodka občanov — v letošnjem letu pa je bil taisti predlog sprejet. Zanima me, zakaj je bil prvotno odklonjen in zakaj so ga delegati najprej odklonili, kasneje pa vendarle sprejeli, saj se, kolikor vem, namen uporabe tako zbranih sredstev v letošnjem letu ni prav nič spremenil. Kot člana sindikata in rednega bralca vašega lista, pa me tudi zanima, kakšno stališče so zavzeli sindikati do uvedbe tega davka in do načina izglasovanja uvedbe davka. ALBERT PIRŠ, Kosovelova 43 Ljubljana Na vprašanje našega bralca je odgovoril Emil Šuštar, član sekretariata predsedstva republiškega sveta ZSS: »V sindikatih smo bili vseskozi seznanjeni z obveznostmi republike do zveznega proračuna in drugimi potrebami. Poudariti moram, da odločitev o uvedbi tega davka ni bila »poteza« administracije, pač pa odsev nakopičenih finančnih težav tako republike kot federacije. Sindikati Slovenije so prav tako kot večina delegatov v skupščini sodili, da o tako pomembnem delu osebnih dohodkov ne moremo sklepati po skrajšanem postopku, kot je bil vpeljan pri prvem poskusu izglasovanja davka. Takšen postopek ni v skladu z sindikal- Emil Šuster nimi stališči, ki »zahtevajo«, j; naj delavci odločajo o razporejanju vsega dohodka. Kasneje, ko so o uvedbi davka razpravljali v »normalnem« postopku, so ga delegati tudi izglasovali. Tako zbrana sredstva bodo uporabili deloma za pokrivanje »praznine«, ki je nastala po ukinitvi zveznih kompenzacij, deloma za pokrivanje nekaterih materialnih pravic borcev, ki izhajajo iz sprejetega družbenega dogovora, večino teh sredstev pa za pokrivanje potreb republiškega proračuna oziroma obveznosti republike do proračuna federacije. Sindikati, ki so se zelo trudili, da bi delavcem pravilno pojasnili namen tega davka, so iz neuspelega prvega glasovanja povzeli tudi novo izkušnjo: izkazalo se je, da so delegatski odnosi vendarle živi, dejavni in da delavcev ni moč več peljati žejne preko vode. , po sledeh dogovarjanja NAJfeOLJ IZRAZITA OBLIKA NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA Odločanje z referendumom Zakon o združenem delu posebej poudarja odločanje z osebnim izjavljanjem in še zlasti odločanje z referendumom. Z referendumom odločajo delavci v temeljni organizaciji o neodtujljivih pravicah. Skupščina SR Slovenije je dne 14.12.1977 sprejela zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. V temeljnih organizacijah bo potrebno pogosto odločati z referendumom, zato je prav, da si ogledamo navedeni zakon nekoliko bolj podrobno. Vsak delavec bi moral poznati osnovna načela, po katerih teče referendum, saj je prav referendum najbolj izrazita oblika neposrednega samoupravljanja. Katere odločitve sprejemamo z referendumom? Po zakonu o združenem delu odločajo delavci z referendumom: — o samoupravnem sporazumu o združevanju v temeljno organizacijo, delovno organizacijo, sestavljeno organizacijo združenega dela ali poslovno skupnost; — o vseh spremembah pri organiziranju temeljne ali delovne organizacije, to je v vseh statusnih vprašanjih; — o statutu temeljne organizacije, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela; — o osnovah plana, —- o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev; — o drugih vprašanjih, ki jih določa zakon ali statut temeljne organizacije. Z referendumom se odloča tudi takrat, če tako odloči večina delavcev v temeljni organizaciji ali v drugi organizaciji združenega dela. Delavci torej neposredno odločajo o ključnih vprašanjih v temeljni organizaciji, saj že zakon določa, da najpomembnejše odločitve sprejemajo z referendumom. Razpis referenduma Referendum razpiše delavski svet temeljne organizacije. Če ima temeljna organizacija manj kot 30 delavcev in kot taka ne oblikuje delavskega sveta, odločajo o razpisu referenduma vsi delavci temeljne organizacije z osebnim izjavljanjem na zboru delavcev. Kadar se je večina delavcev odločila za referendum, čeprav ne gre za vprašanja, ki so neposredno določena z zakonom, samoupravnim sporazu- mom ali statutom, mora delavski svet temeljne organizacije razpisati referendum najpozneje v 30 dneh po prejemu odločitve delavcev. S sklepom o razpisu referenduma je treba natančno določiti besedilo vprašanja, o katerem bo izveden referendum. Sklep mora biti objavljen javno in sicer na tak način, kot to določa samoupravni sporazum o združevanju v temeljno organizacijo ali statut. Delavcem mora biti zagotovljen rok za premislek, ki ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot 60 dni. V tem času lahko delavec zahteva natančnejše informacije o vseh podrobnostih v zvezi z vprašanjem, ki bo predmet referenduma. Prav je, da vprašanje obravnavajo čim širše in zavzamejo do njega jasna stališča. Premislek je potreben še posebej takrat, kadar sprejemajo obsežne samoupravne splošne akte. Glasovanje Pravico do glasovanja na referendumu imajo delavci, ki imajo pravico voliti organe upravljanja temeljne organizacije. Pravico voliti in biti voljen za delegata v delavski svet temeljne organizacije pa ima vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje v temeljni organizaciji. Glasovanje je tajno in ga je treba opraviti z glasovnicami. Glasovnice morajo biti napisane tako, da je besedilo jasno in nedvoumno. Ni priporočljivo, da so na isti glasovnici različna vprašanja, saj je izid takega glasovanja težko ugotavljati, razen tega pa je tudi glasovanje preveč zamotano. Če je na glasovnici vpisanih več vprašanj, naj bodo jasna, ločena in razumljivo je, da mora biti omogočen odgovor za vsako vprašanje posebej. Delavec namreč na glasovnici obkroži le enega izmed dveh možnih odgovorov, to je »za« ali »proti«. Enaka načela kot veljajo za volitve je upoštevati tudi pri referendumu. Pri referendumu mora biti zagotovljena svoboda odločanja in tajnost glasovanja. Težko bi govorili o svobodi odlo- čanja, če bi delavcem že vnaprej predočili neugodne posledice v primeru, da referendum ne bi uspel. Takim pritiskom smo bili priča v nekaterih temeljnih organizacijah, ki so izvedle referendum o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov tik pred koncem leta 1977. Ob tem je treba poudariti, da so temeljne organizacije imele dovolj časa, da bi referendum izvedle v teku leta, ne pa tik pred koncem. Delavec, ki noče priti na glasovanje, ne more biti poklican na odgovornost zaradi tega. Glasovanje je delavčeva pravica in ni hkrati tudi dolžnost. Ker je glasovanje tajno, nihče ne more od delavca zahtevati, da pove, kako je glasoval. Kdor bi delavca poklical na odgovor zaradi glasovanja ali od njega zahteval, naj pove, kako je glasoval ali zakaj ni glasoval, bi storil kaznivo dejanje kršitve svobodne opredelitve po čl. 82 kazenskega zakona SR Slovenije. Izvajanje referenduma vodi organ, ki sicer vodi postopek za volitve delegacije v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Ta organ ima zajamčeno možnost mirne izvedbe referenduma, saj stori prekršek vsakdo, kdor ovira delo organa. Predsednik organa skrbi za red, posebej še tudi za to, da nihče ne agitira na glasovalnem mestu pri referendumu in da se ne zadržuje po nepotrebnem v prostoru, kjer poteka referendum. Kdor ne upošteva opominov predsednika organa za izvedbo referenduma, prav tako stori prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo ali celo z zaporom do 30 dni. Objava izida referenduma Organ, ki vodi izvajanje referenduma, tudi ugotavlja in razglaša rezultate referenduma. Izid referenduma je treba objaviti na enak način, kot je bil objavljen razpis. Odločitev, ki je bila sprejeta z referendumom, je seveda obvezna za vse organe temeljne organizacije in za vsakega delavca posebej. Odločitev na referendumu v temeljni organizaciji je sprejeta, če je zanjo glasovala večina tistih, ki imajo pravico do glasovanja. Iz tega sledi, da tisto število delavcev, ki niso prišli na glasovanje, prištejejo k številu tistih glasovnic, ki izkazujejo negativno stališče. K tem seveda prištejemo tudi neveljavne gla- sovnice. Ce je z referendumom zavrnjen predlog akta, lahko referendum ponovimo le v roku, ki ga določa statut. Ta rok mora biti v skladu z zakonom, saj referenduma o istem predlogu ni moč ponoviti šest mesecev po izvedbi referenduma, če gre za statusna vprašanja, oziroma tri mesece po izvedbi referenduma, če gre za druga vprašanja. Enaki roki veljajo tudi za vse sklepe, saj delavski svet temeljne organizacije ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Zakon poudarja, da referenduma ni moč ponoviti v navedenm roku, če gre za isti predlog; zato je logična razlaga, da je možno mimo teh rokov referendum ponoviti, če gre npr. za sprejem samoupravnega splošnega akta in če je razpisan referendum za nov predlog takega akta.. Vsekakor bodo morale temeljne organizacije zlasti pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov poskrbeti, da bodo vsa sporna vprašanja razčiščena že med obravnavo predloga, saj z referendumom stališč ni možno usklajevati. Za referendum veljajo točno določene obličnosti, postopek in roki, kar ne velja za obravnavo, zato velja obravnavo vselej čimbolj razširiti, odpreti in poglobiti. V primeru kršitev je za-gotovoljeno sodno varstvo Vsak delavec lahko ugovarja zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma. Ugovor mora vložiti v roku treh dni od izvedbe referenduma pri organu, ki je vodil izvedbo. Organ lahko sklene, da je referendum treba razveljaviti v celoti ali pa le na določenih glasovalnih mestih. Če organ ugovoru ne ugodi v roku treh dni, lahko delavec, ki je vložil ugovor, v nadaljnjih treh dneh predlaga sodišču združenega dela, naj oceni zakonitost oziroma pravilnost postopka pri referendumu. Sodišče mora ukrepati hitro, saj mora o predlogu odločiti v osmih dneh od dneva prejema predloga. Tudi sodišče ima možnost razveljaviti referendum v celoti oziroma le glasovanje na posameznih glasovalnih mestih, če ugotovi, da so bile na referendumu storjene take nepravilnosti, da so vplivale ali bi lahko vplivale na njegov izid. IVAN ŽUŽEK KONČAN BEOGRAJSKI SESTANEK O VARNOSTI IN SODELOVANJU POUDAREK KONTINUITETI Vendarle pozitivna vsebina sklepnega dokumenta, ki vnovič podčrtuje veljavo helsinške listine, zavezuje k izpolnjevanju njenih določil, poudarja pomen popuščanja napetosti in zagotavlja kontinuiteto procesov varnosti in sodelovanja Po 182 dneh zasedanja se je v četrtek v Beogradu končal sestanek konference o varnosti in sodelovanju, prvi te vrste, odkar so avgusta 1975. leta voditelji 33 evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade v Helsinkih podpisali obsežen dokument — helsinško listino in z njo zapisali začetek novega poglavja v evropski zgodovini. Otipljiv in viden rezultat sedemmesečnega dela je 3 strani in pol dolg sklepni dokument, ki je po svoji vsebini manj kot je bilo pričakovati in upati, a vendar največ kar je bilo mogoče doseči v danih okoliščinah. Kljub vsem pomanjkljivostim je vendarle pozitiven dosežek, ker je vnovič poudaril veljavnost in pomen helsinške listine, potrdil pomen politike popuščanja napetosti, ker udeleženke zavezuje k uresničevanju helsinške listine in ker — to je posebej pomembno — zagotavlja kontinuiteto procesov varnosti in sodelovanja. Dokument predvideva, da bo prihodnji sestanek konference o varnosti in sodelovanju leta 1980 v Madridu. V obdobju med beograjskim in madridskim sestankom pa se bodo sestale tri skupine strokovnjakov: v Mon-treauxu bodo pravniki razpravljali o mirnem reševanju sporov, v Bonnu se bodo zbrali znanstveniki in v La Valetti strokovnjaki za Sredozemlje. Posebej velja poudariti tisti del dokumenta, ki govori o pomenu popuščanja napetosti in ki so ga vključili na temelju jugoslovanskega dopolnila k danskemu predlogu, ki je služil kot podlaga za končno soglasje. V njem udeleženke poudarjajo pomen popuščanja napetosti, ki se je nadaljevalo kljub težavam in zavoram in dodajajo, da je uresničevanje določil helsinške li- stine bistvenega pomena za razvoj tega procesa. Čeprav gre zgolj za odstavek, dodan zaključnemu dokumentu, je njegov popmen izreden, kajti dokument ne vsebuje tistega, kar bi ne samo, po ocenah nevtralnih in neuvrščenih, temveč večine udeleženk bilo bistvenega pomena. Gre za poudarek nujnosti razorožitve in vojaških ukrepov za krepitev zaupanja, enakopravnega sodelovanja v vseh oblikah in na vseh področjih ter privrženosti človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam. Tega sklepni dokument beograjskega sestanka ne vsebuje, predvsem zaradi diametralno nasprotnih stališč obeh blokov in zlasti obeh velesil. Kakorkoli že, rezultat beograjskega sestanka na določen način zrcali poslabšanje mednarodnega političnega ozračja, zlasti pa zastoja v popuščanju napetosti in je v takšnih razmerah pozitiven dosežek. Hkrati je bil to prvi sestanek te vrste. Jugoslavija je vlogo gostiteljice sestanka opravila več kot dobro in z vso potrebno odgovornostjo. To so zrcalile tudi besede zahvale voditeljev delegacij v Jugoslaviji, predsedniku Titu, jugoslovanski vladi in sekretariatu tega srečanja za uspešno organizacijo sestanka in izredno gostoljubje. Ne moremo tudi mimo ugotovitve, da je jugoslovanska delegacija skupaj z delegacijami drugih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav odigrala najbolj konstruktivno vlogo na sestanku ter s svojimi pobudami reševala »krizna obdobja sestanka« in premagovala ovire ter odločilno prispevala tudi h končni pozitivni podobi sklepnega dokumenta. B. KASTELIC 11. marca 1978 stran Osebni dohodek delavca ni odvisen od naslova delovnega mesta Delavka je bila zaposlena kot kontrolor za devizna sredstva. Ker je odšla njena sodelavka, ki je delala kot referent za devizna sredstva, na letni dopust, je bila začasno razporejena na dela in naloge te sodelavke. Osnova osebnega dohodka za dela in naloge referenta za devizna sredstva pa je večja od osnove za dela in naloge kontrolorja deviznih sredstev. Prav zaradi tega je delavka zahtevala razliko osebnega dohodka za ves čas, ko je opravljala delo referenta za devizna sredstva. Sodišče združenega dela prve stopnje je njen zahtevek zavrnilo, saj se je oprlo na določbo samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, ki določa, da se delavcu ne zviša osnova za osebni dohodek, če nadomešča drugega delavca v času do 30 dni. Potemtakem bi bila delavka upravičena do razlike pri osebnem dohodku samo tedaj, če bi nadomeščanje trajalo dalj kot mesec dni. S takim stališčem pa se ni strinjalo pritožbeno sodišče, saj je osebni dohodek odvisen od prispevka delavca k delu oziroma k povečanju dohodka delovne organizacije. Osebni dohodek torej ni vezan na delovno mesto ali celo naziv, ki ga ima posame- zen delavec, ampak na dela in naloge, ki jih opravlja. To | jasno določa čl. 129 zakona o . združenem delu, ki poudarja, | da je prispevek delavca k delu odvisen od količine in kako- ^ vosti dela, pri čemer se upošteva zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela in uspešnost pri gospodarjenju. Ker je delavka opravljala zahtevnejše delovne naloge, je upravičena do osebnega dohodka, ki se mora izračunati na podlagi osnov za te delovne naloge, ne pa za delovne naloge, ki jih sicer opravlja in ki jih je opravljala pred začasno razporeditvijo k drugemu delu oziroma nalogam. Ni možno upoštevati določbe samoupravnega splošnega akta, ki predvideva, da delavec ni upravičen do osebnega dohodka za tista dela in naloge, ki jih opravlja do 30 dni zaradi nadomeščanja delavcev, ki so na letnem dopustu, v bolniškem staležu ali ki so sicer odsotni krajši čas. Take določbe ni možno uskladiti z določbami zakona o združenem delu, saj se osebni dohodek delavca določa tako, da ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k povečanju dohodka delovne organizacije- IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Kadrovska stanovanja S pravilnikom o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil splošne bolnišnice je delavski svet pooblaščen, da lahko v primeru, kadar gre za sprejem delavca, ki je nujno potreben, delavcu dodeli stanovanje mimo meril, ki so določena s pravilnikom. Tako je bolnišnica nujno potrebovala kirurga, dobila pa ga je le ob pogoju, da mu je nudila družinsko stanovanje. Če bi novo sprejeti delavec konkuriral za to stanovanje enakopravno z drugimi delavci, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, je razumljivo, da stanovanja ne bi dobil. V pravilniku namreč ni meril, po katerih bi se upoštevale kadrovske potrebe tudi v primeru, kadar gre za tako imenovani deficitarni kader. Delavka, ki dela že vrsto let v bolnišnici, je izpodbijala sklep o dodelitvi stanovanja pred sodiščem združenega dela. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tako določilo pravilnika, ki posebej obravnava kadrovska stanovanja, sicer v nasprotju z zakonom, vendar je treba upoštevati, da je bolnišnica kirurga nujno rabila in da je delavec stanovanje že dobil ter se tudi vselil. Praktično je nemogoče, da bi delavski svet svoj sklep spremenil. Sodišče II. stopnje pa se ni strinjalo s stališčem prvostopnega sodišča, kajti navedeno določilo pravilnika ni ,, možno upoštevati. Razen c tega pravilnik sploh ni velja- c ven, kajti sprejel ga je delav- F ski svet bolnišnice, namesto * da bi ga sprejeli vsi delavci 1 osebnim izjavljanjem ozi- ^ roma na referendumu. Pošto- ^ pek je bil izveden na podlagi ^ tega pravilnika in delavski j svet je prav tako odločal ob p upoštevanju določb pravilni- Ž ka. Ker ta splošni akt ni velja- F ven, ne more biti veljaven niti c postopek, še manj pa sklep 0 ^ dodelitvi stanovanja. s Udeležena bolnišnica bo j morala namreč najprej po- j skrbeti, da bodo delavci spre- s jeli splošni akt z referendu- r mom v mislu čl. 463 zakona o združenem delu in da bodo s | tem aktom določili merila, ki bodo upoštevana pri dodelitvi | vsakega stanovanja. Razum' j Ijivo je, da bodo pri določanju ( meril upoštevali tudi kadrov- s ske potrebe, zlasti za tiste kadre, ki jih bolnica še posebej potrebuje. Vsa merila pa morajo biti predvidena ozi- , roma določena vnaprej, saj ne ^ more biti prepuščeno delav- , skemu svetu ali drugemu of' i ganu v arbitriranje, kdaj I komu se bo dodelilo stanova' nje. j IVAN ŽUŽEK 1 ' ________^ ' od sobote X do sobote VOLITVE DELEGATOV 5. III. 6. III. 7. Ml. Ne le po tujini, tudi v jugoslovanski politični javnosti je naletel na velik odmev Titov pogovor z urednikom newyorškega dnevnika. Čeprav je Tito za tujo javnost osvetlil nekatere trajnice jugoslovanske zunanje in notranje politike, je vendarle tudi tokrat to storil na njemu svojstven način, s katerim je bila znova odločno potrjena pot jugoslovanske neodvisnosti in neuvrščenosti kakor tudi svobodna izbira lastnega notranjega razvoja v samoupravljanju. V Ljubljani se je sestala novoizvoljena mestna konferenca, da bi konstituirala svoje organe in vodstvo ZK za prihodnje mandatno obdobje. Ob tej priložnosti je novoizvoljeni sekretar mestne konference ZK Marjan Orožen v širšem referatu osvetlil nekatere osnovne smernice nadaljnjega razvoja. Zlasti se je pomudil pri prihodnjem ekonomsko-socialnem razvoju, odprtosti Ljubljane in na ustreznejšem prostorskem in urbanističnem načrtovanju. Na brionskem posvetu je zvezni svet za vprašanja družbene ureditve načel tematiko nove ustavne vloge občine. Kot je znano in kot kaže tudi praksa, na področju političnega sistema, zlasti funkcioniranja uprave, že dlje zaostajamo, to pa seveda ovira uveljavitev tistega položaja delavca, ki je določen z ustavo in z zakonom o združenem delu. Prav zaradi tega je nujno potrebno proučiti sedanjo vlogo 'občine ter preveriti dobre in slabe strani v sedanjem razvoju komunalnega sistema samouprave. Nedvomno je potrebno odgovoriti na več vprašanj tako glede prostorske razsežnosti in velikosti občine, še zlasti pa glede pogojev in možnosti dejanskega samou- pravnega povezovanja občanov in njihovega resničnega vplivanja na odločanje v občini, ki pa se mora oblikovati že v krajevni skupnosti. 8. Proslave in srečanja ob dnevu žensk so III. pripravili prav v vseh delovnih skupnostih. V središču pozornosti je bila seja Centralnega komiteja ZKS, na kateri so razpravljali o marksističnem izobraževanju v okviru dosedanjih prizadevanj in programa marksističnega centra ter še posebej sprejeli predloge kandidatnih list za člane vodstev ZK Jugoslavije in Slovenije. S temi kadrovskimi predlogi so prešle predkongresne dejavnosti v svoje sklepno obdobje. Na Brionih je zvezni svet za vprašanja družbene ureditve nadaljeval razpravo o novi ustavni vlogi občine in krajevne skupnosti. Samoupravna preobrazba odnosov v krajevni skupnosti je, kot so poudarili na posvetu, tesno povezana s preobrazbo odnosov v združenem delu, vse to pa se mora kazati v celotnih samoupravnih odnosih v občini, kjer si morajo delovni ljudje in občani zagotoviti odločilen vpliv v odločanju • o vseh družbenih vprašanjih. 9. Skoraj sedemsto tisoč volivcev v naši re-111 publiki je začelo z volitvami članov delegacij za samoupravne interesne skupnosti in zbore združenega dela družbenopolitičnih skupnosti. Med blizu 200 tisoč predlaganimi kandidati smo izvolili kakih 150 tisoč novih članov delegacij v več kot 5 tisoč temeljnih delovnih skupnostih. S tem prvim krogom volitev smo oblikovali delegatski sistem združenega dela, medtem ko bomo delegate v druge zbore družbenopolitičnih skupnosti izvolili to nedeljo. Na kandidatnih listah je blizu 70 tisoč kandidatov, izvolili pa jih bomo v delegacije 60 tisoč. —GOK študijski obisk sindikalnih delavcev iz toga_ Dragocena šola ^ naši republiki se je na enotedenskem obisku mudila sindikalna dele-9acija iz prijateljske afriške države Togo — Deset delegatov se je na seminarju in med obiski v delovnih organizacijah seznanilo z razvojem, ^®lovaniem in problemi samoupravnega socialističnega sistema_____________ ^ Zveza sindikatov . n- nehno razvija stike s si organizacijami in r 0,rnf gibanji iz dežel v raz ^ Vlru sodelovanja ZSJ Analne konfederacije s« . tcljske afriške dežel k v naši republiki pre zadrževala sindikaln b Clja te države. Od 1 „ “arja do 4. marca so bi Nr,1 •na študijskem semii OorirM Iz i ilrvi IT o < SCPega in gospod pr i.enJa naše republike (jrl,-fVaii o zgodovinsi na^hffopolitičnem pri PTciVlianiii r»r\I in <4 uPravnem sistemu sk "0vanju sindikatov, • 111 sistemu in •Sternu in samo ToV Sindikalni i 8aniLS?obiska!ivečdel kjer C1J v Novi Gorici i p*0 ^Poznali njihovi ,jenjskPprakso’ deIovn i J-Ke razm^rp Stoin , 11 SO si tl sfko jamo. lW dlkati SO v Togu r derani 0t Veja Genera nja ^Je de*a Franciji fetig Hjpstojna Nacioi Ustano?iJa dela To8a SoPov^e,naleta197-1 i Oljšat'-• .nke ln S avCev tl^lvljenjske r ‘vslJr aurugG ske družine kup Yowo Benyo: »Veliko smo se naučili!« po nižjih cenah kot so na trgu. Seveda pa imajo sindikati Toga velike težave, ki so posledica dolgoletne kolonizacije. Predvsem jim primanjkuje ustreznih strokovnih kadrov. Skoraj vsi delegati, ki so nas obiskali, so generalni sekretarji svoje organizacije za določena področja — trgovino, bančništvo, socialna vprašanja, pomorski in letalski promet..., so pa kljub visokemu položaju mladi ljudje. Sindikati se zelo trudijo, da bi se prenehali plemenski spori in sploh bi radi izboljšali položaj svojih rojakov. Ovira jih tudi to, da je velik del gospodarstva še vedno podvržen tujim eksploatatorjem. To velja predvsem za rudarstvo, saj so le fosfati nacionalizirani, druga rudna bogastva pa so v rokah tujcev. Sodelovanje med Jugoslavijo in Togom je kljub številnim gospodarskim in političnim možnostim dokaj nerazvito, čeprav je Togo zelo aktiven v gibanju neuvrščenih in naklonjen vsem osvobodilnim gibanjem v Afriki in svetu. Edini obliki sodelovanja do zdaj sta naše kupovanje fosfatov in gradnja hidrocentra-le, ki jo izvaja Energoprojekt. Sindikalni delavci iz Toga so povedali, da jih zelo zanimajo naše izkušnje na področju samoupravljanja in delegatskega sistema. Upajo (tako kot mi), da je bil ta obisk le prvi korak v tesnejšem sodelovanju. Kaj jim je obisk pomenil, je v imenu vseh gostov povedal vodja delegacije (naš kolega, saj je urednik sindikalnega glasila Sonce rudarjev) Yowo Benyo, generalni sekretar združenja delavcev v privatnem sektorju (to so večinoma rudarji, saj so rudniki v glavnem v rokah tujih firm): »Seminar smo pozorno spremljali, saj je vaš sistem napravil na nas velik vtis in nas v marsičem presenetil. Predvsem smo opazili, da imate zelo razvito socialno politiko. Vse, kar smo videli, morda še ni najboljše, tako se zdi nam, ki nam je marsikaj tuje in nerazumljivo. Vidimo pa, da je vse, kar imate, vaše in da najbolj ustreza vašemu položaju. Mnogo smo se naučili o tem, na kakšen način se da odpraviti izkoriščanje človeka po človeku, kar je ena največjih težav povsod po svetu. Še nekaj smo spoznali — za države, kot sta vaša in naša, ni poti ne v levo ne v desno, lahko gremo in moramo iti le naprej. Dosti smo se naučili, mnogo spoznali — in prav zato vidimo, da bomo morali še sodelovati. Prepričan sem, da bo to koristilo vam, nam pa bo pomagalo, da bomo hitreje dosegli svojo prijateljico — Jugoslavijo. CIRIL BRAJER Frontalno uresničevanje kulturne politike m : V Socialistična zveza naj vse bolj postaja mesto, kjer bodo vse organizirane subjektivne sile združile delovanje ter poenotile poglede na bistvena družbena vprašanja — tedaj tudi na kulturo — ter organiziralo enotno družbenopolitično akcijo za njihovo reševanje. Zato moramo predvsem razvijati delovanje krajevnih organizacij SZDL, pa svetov in sekcij — tudi za kulturo. Na to je med drugim opozarjal predsednik CK ZK Slovenije France Popit v pogovorih, ki jih je imel v komitejih občinskih konferenc ZKS po Sloveniji, podobno pa je prav tako zapisano v predlogu resolucije za VIII. kongres ZK Slovenije. Mi smo le pridali — zato da bi to poudarili — »tudi za kulturo«. Tistemu, ki tega ni preslišal ali prezrl, se ni zdela ne presenetljiva ne nenavadna odločitev na zadnji seji predsedstva CK ZK Slovenije, da naj o (nekoliko dopolnjenih) »Aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih kulture v procesu samoupravne preobrazbe in vključevanja v združeno delo« razpravlja socialistična zveza. To gradivo, je bilo rečeno, ki je nastalo na temelju široke aktivnosti ZK in drugih socialističnih sil v času med kongresoma, je prispevek ZK k idejnopolitični osvetlitvi in opredelitvi naših nalog na tem področju. Ob tem pa bo predsedstvo CK ZK Slovenije razpravljalo o nekaterih idejnih vprašanjih v kulturi in se izreklo, ali naj bo beseda o tem še na eni izmed sej CK. Če se vprašamo, kakšna je dosedanja vloga socialistične zveze v oblikovanju kutlurne politike na frontnih načelih moramo povedati, je kritično zapisano v gradivu, pripravi jenem za zadnjo sejo predsedstva CK ZK Slovenije, da je še precej šibka. Razmere so se začele spreminjati v zadnjih dveh letih, ko smo na Slovenskem uresničili dve množični akciji: praznovanje 100-letnice rojstva Ivana Cankarja, ki je po daljšem času precej razgibalo dejavnost socialistične zveze v kulturi, in teden Komunista »Človek, delo, kultura«. Najpomembnejša izkušnja obeh akcij je, da mora biti vsakršna aktivnost organiziranih socialističnih sil v kulturi za kulturo čim bolj konkretna in usmerjena v nenehno bogatitev ustvarjal- nega življenja mladine, delavcev, delovnih ljudi in občanov. Gre za to, da mora biti nosilcev novega kulturnega vrenja vse več, vedno širši krog delavcev in delovnih Komunistia ES ______z________ ljudi. Ni dvoma, da se je močneje razširila fronta kulturne pobude in akcije, da vse bolj doumljamo kulturo kot nepogrešljivo sestavino 'združenega dela. In verjetno drži, da slovenski narod že dolgo ni imel tolikanj razgibanega in pestrega kulturnega življenja. In slednjič: čeprav je res, da smo v času med kongresoma dosegli boljšo organiziranost in delo ZK v kulturi, pa stanje za- dovoljivo še ni. Potrebno bo poskrbeti za boljšo organiziranost organov ZKS za kulturno področje, predvsem v Ljubljani in drugih večjih mestih, pa tudi v strokovnih službah organov ZKS in CK ZK Slovenije; ZK bomo morali pomlajevati z naprednimi kulturnimi ustvarjalci itd. Tako bomo komunisti postali bolj samoiniciativna in učinkovita gibalna idejnopolitična sila v uveljavljanju ter razvoju socialistične samoupravne kulturne politike, še posebej ko gre za naše delo v socialistični zvezi. Ta naj razvije ustrezne tribune, svete in sekcije za svoboden in ustvarjalen dialog o kulturnih vprašanjih, v katerem bodo sodelovali člani ZK in vsi delovni ljudje ter obča ni. MARJAN KUNEJ Največje pozornosti mednarodne javnosti je bil minuli teden deležen obisk predsednika republike Josipa Broza Tita v Združenih državah Amerike. Časopisne agencije, tisk, radijske in televizijske postaje širom po svetu so obisk ocenile kot izredno pomemben dogodek, ne samo za jugoslovanko-ameriške odnose, marveč za odnose v svetu sploh. Soglasna je bila tudi ugotovitev, da so v VVashingtonu priredili predsedniku Titu enega najbolj prisrčnih sprejemov in poudarek, da so Tita pred nekaj meseci toplo sprejeli tudi v Moskvi in Pekingu. Od tod tudi ocena, da je Jugoslavija ena redkih držav v svetu, ki ima dobre odnose z Združenimi državami Amerike, ZSSR in LR Kitajsko. Posebej so tudi podčrtali, da je neodvisna in neuvrščena Jugoslavija pomemben dejavnik mednarodnega tjliru, predsednik Tito pa eden najuglednejših državnikov našega časa. RIM—V sosednji Italiji so po nekaj manj kot dveh mesecih vendarle rešili vladno krizo..Potem, ko so konec prejšnjega tedna demokratične politične stranke dosegle »politični sporazum«, ki je pomenil vstop KP v vladno večino, so se zdaj dogovorile tudi o »programskih izhodiščih« nove vlade. Prvič po 30 letih so tako komunisti v vladni večini. Ta večina pa bo sprejemala vladne programe in posegala v dogajanje vselej, ko bo ocenila, da vlada, ki bo sestavljena verjetno samo iz krščan-skp-demokratskih ministrov, ne uresničuje dogovorjenega. ŽENEVA — Na zasedanju sveta Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) so temeljito obravnavali problematiko, ki je povezana z velikimi težavami dežel v razvoju zaradi njihove velike zadolženosti. Jugoslovanska delegacija, vodil jo je član ZIS in zvezni sekretar za finance Momčilo Cemovič — se je na zasedanju zavzela predvsem za to, da razvite države olajšajo vračanje dolgov najmanj razvitih in najbolj prizadetih dežel v razvoju. PEKING — Minuli zadedanji vsekitajskega nacionalnega kongresa (skupščine) in politično-posvetovalne konference demokratične fronte (množična organizacija, ki usmerja dejavnost »nepartijskih množic«) sta pokazali na velike spremembe, ki hitro preobražajo LR Kitajsko. Iz političnih govorov in pisanja je mogoče razumeti, da se bo Kitajska v prihodnje »naglo razvijala v močno in sodobno socialistično državo«. K. B. kdo je kdo Francois Mitterrand voditelj socialistične stranke Francije Bližnje parlamentarne volitve v Franciji (15. marec) utegnejo spremeniti ne le »politično podobo« Francije marveč tudi Evrope, kajti levica ima več kot realne možnosti za zmago, če bo prej premagala notranji razkol. Zato je današnji portret morda portret prihodnjega predsednika vlade — zdaj 62-letnega voditelja najmočnejše politične stranke Francoisa Mitterranda, ki je že vse od svojega tridesetega leta v samem vrhu francoske politične scene. Mitterrand se je rodil leta 1916 v.Jarnacu ob južni atlantski obali. Študiral je pravo, kar ga je oborožilo z izrednimi govorniškimi sposobnostmi in polemično logiko, književnost, ki mu zapolnjuje njegov najbolj osebni svet in politične vede, kar je bilo prerokovanje usode. Potem, ko je bil med drugo svetovno vojno vodja ene izmed mrež odporniškega gibanja, je po vojni kot minister za borce komaj tridesetleten začel bliskovito politično kariero. V prvem »ministrskem obdobju« politične kariere je Mitterrand dokazal, da velja ljudski rek »sreča ljubi vztrajne« ali da je izrecjno spreten politik ali pa oboje. Vlade tedanje četrte republike so namreč prihajale in odhajale, »minister Mitterrand« pa je ostajal in bil kar 11-krat minister v raznih koalicijskih vladah. V tem obdobju je bil goreč nasprotnik dekolonizacije in komunistov. Leta 1965 se je kot kandidat levice zelo približal najvišjemu položaju v državi, ki mu ga je general De Gaulle prevzel s »komaj 5% glasov več«. Močno razočaran je nekaj let »politično bolj ali manj počival«, da bi se v začetku sedemdesetih let zagnal v naskok na vrh socialistične stranke. To je bil posebej spektakularen uspeh, saj je v istem letu, kot je postal član socialistične stranke, postal tudi njen »prvi človek«. To je bilo leto 1971. Sledila je temeljita reorga- nizacija stranke, približevanje KP, podpis skupnega programa levice leta 1972, poraz levice na parlamentarnih volitvah leto pozneje, ki pa so že pokazale rastočo moč socialistov in nato vsestranska prizadevanja in trdo delo v stranki, ki so se Mitterrandu bogato obrestovala. Lanske občinske volitve so namreč pokazale, da je iz razmeroma šibke in neenotne stranke ustvaril ne le najmočnejšo politično silo levice, marveč sploh najmočnejšo politično silo v državi. Tudi zdaj, tik pred volitvami, ko se levica sooča z nevarnostjo, da zaradi notranjega razkola »izgubi dobljene volitve«, zlasti pa po prvem krogu volitev, je od Mitterranda mogoče pričakovati še kakšno presenečenje. BRANKO KASTELIC ljudje med ljudmi 11. marca 1978 stran 8 ljudje med ljudmi 11. marca 1978 stran trn* m ,: & " i Mi' - ! !M: Silvo Tratnik je bil doslej že štirikrat predsednik delavskega sveta v logaškem Kombinatu lesne industrije. V dosedanjem mandatnem obdobju je predsedoval tudi zboru združenega dela v skupščini občine Logatec. In v prihodnje? Predsednik delavskega sveta ne more biti več... Pred nedavnim so ga zato delegati osnovnih organizacij sindikata v KLI izvolili za predsednika konference sindikata v delovni organizaciji. Delavci v združenem delu pa so ga ponovno evidentirali za predsednika zbora združenega dela v logaški občinski skupščini. Kdo stoji za vami, kot pravimo, tovariš Tratnik? Kdo vas ponovno predlaga za predsednika zbora združenega dela? »Prepričan sem, da stojijo za mano v glavnem delavci. Naj ne zveni kot samohvala to, kar bom povedal sedaj: za katerokoli funkcijo v tovarni so me predlagali, sem dobil najmanj 1100 glasov. Zaposlenih pa nas je nekaj več kot 1200.« SATURNUSOVI OBRAZI Borivoj Koren, stalni član inventurne komisije v skupnih službah: »Prave razlike med prejšnjimi plačami in osebnimi dohodki po novem pri nas še ni čutiti v zadostni meri. Lahko pa rečem, da so naša pričakovanja v zvezi z novim delitvenim sistemom velika in tudi upravičena. Delitev po delu se za zdaj še najbolj kaže med temeljnimi organizacijami. Delavci, katerih TOZD je poslovala dobro, so to v kuvertah že občutili. Bolj grenak občutek so imeli seveda tisti, ki se jim je v kuvertah poznalo slabše poslovanje temeljne organizacije.« Marija Petek, delavka v TOZD Embalaža: »Naši možje so se za 8. marec dobro odrezali. Že dopoldne so nas obdarili z vrednostnimi boni za 500 dinarjev, zatem pa pripravili proslavo, ki jo je v njihovem imenu odprl predsednik skupščine občine Ljubljana-Moste. Ob tej priložnosti nam je zapel nekaj lepih pesmi pevski zbor KUD Vide Pregare, v katerem »združuje glasove« tudi 16 naših delavcev. Med petjem nas je v svet humorja popeljal Tone Fornezzi-Tof. Vsa čast našim moškim, ko bi bili le taki vse leto...« Erik Zrimšek, sekretar konference OOS: »Sem za sodelovanje in si prizadevam navezati stike z vsemi delavci našega kolektiva ne glede na njihov položaj. Upam, da mi to uspeva, in sicer z namenom, da bi šlo to vprid naši delavski samoupravi.« Ladislav Slak, glavni projektant štirioglate embalaže: »Če imam vpliv? Lahko rečem, da ga imam. To trditev lahko zagovarjam s tem, da moje pripombe, stališča in predloge upoštevajo na zborih in sestankih. Mojo besedo upoštevajo tudi delavci v proizvodnji. Če je tako tudi z drugimi delavci, ne vem. Če ni, so tega krivi predvsem sami, nekaj zato, ker se za stvari ne zanimajo dovolj, nekaj zavoljo neutemeljenega strahu.« Jelka Podbrežnik, kontrolor napisnih ploščic v TOZD Embalaža: »Moje delo je zelo natančno in zahtevno. Prav zdaj delamo napisne ploščice za pralne stroje in štedilnike Gorenja iz Velenja. Nobene pike, kaj šele praske ne sme biti na njih. V Gorenju so zelo natančni. Trudim se, da za naše izdelke ne bi bilo reklamacij. To pa je zelo težko, ker smo odvisni tudi od kakovosti materiala naših dobaviteljev.« Emil Ivanuša, preddelavec v TOZD Embalaža: »Letošnje predvolilno vzdušje nam je porok, da smo dobro izbrali. Novi delegati naj bi bili naša nova moč, ki jo moramo čutiti na vsakem koraku. Delegati in delegatke so naši tovariši in tovarišice, ki jih dobro poznamo. Upamo, da bodo res zastopali naša samoupravna hotenja, ki pa jih bomo morali v prihodnje izoblikovati bolj organizirano.« Tekst in foto: IVO KULJAJ Erik Zrimšek Ladislav Slak Jelka Podbrežnik Zakaj? »Nimam dlake na jeziku. Povem tisto, kar mislim. Znam pa prisluhniti delavcem v tovarni, ki se trudijo za napredek v samoupravljanju, ki želijo odločati o rezultatih svojih žuljev, ob tem pa ne pozabljajo, da smo del združenega dela. Povem vam, da za takšen posluh ni potrebna visoka šola in tudi posebnih izobraževalnih tečajev ne potrebujemo. To mora čutiti vsak delavec, vsak predsednik delavskega sveta ali funkcionar v družbenopolitičnih organizacijah.« Kdo ste, Silvo? »Že triindvajset let sem zaposlen v KLI Logatec. Sem iz družine z devetimi otroki iz Hote-drščice. Šele poldrugo leto sem bil star, ko mi je umrl oče. V kraju, kjer sem se rodil, sem se izučil tudi za mizarja; danes sem nabavni referent v KLI. Povem pa vam, da nisem med tistimi, ki bi se zjokali nad svojim socialnim poreklom. Nisem tak, saj vem, da velja le moje delo in le prek njega se lahko uveljavljam. Sicer pa moram tudi priznati, da še danes zelo rad primem za žago ali oblič. Kupil sem si tudi nekaj strojev... Če bi tega ne storil, bi me gradnja hiše stala hudičevo mnogo.« In če razmišljava o vaši funkciji predsednika zbora združenega dela? Česa ste se naučili? Kaj bi kazalo popraviti? »Prvo mandatno obdobje je bila v resnici šola za vse delegate. Šele sedaj, ob koncu mandata, so ljudje spoznali, da niso poslanci ali odborniki. Spoznali so, da ne dvigujejo rok le v svojem imenu. Tako se že dogaja, da delavci pokličejo delegata na odgovornost zato, ker se ni z njimi pogovoril, ker se je vedel preveč poslansko. Noben med delegati v zboru združenega dela se več ne upa govoriti v svojem imenu, saj ve, kaj ga čaka, če ni ,uglašen’ s svojo bazo. Pred kratkim sem moral prekiniti zasedanje zbora zato, ker nekdo od delegatov ni imel pooblastila za sklep o po-lodstotnem prispevku od osebnih dohodkov za razvoj občine. Cel cirkus je bil... Pa kljub vsemu ni najbolj pomembno, kaj misli Francelj kot delegat, on osebno, temveč kaj misli njegova temeljna organizacija. Po tej poti moramo nadaljevati, saj sem globoko prepričan, da je velika večina delavcev za vlaganje za jutrišnji dan, vendar moramo imeti čiste račune. Če tega ni, je hudič v hiši. Tisti, ki se bojijo priti pred delavce z vlaganji za prihodnost, tisti delavcev sploh ne poznajo. No, povejmo pa še to, da smo te naše temeljne organizacije združenega dela tako obremenili z družbenimi dajatvami — ne glede na to, za kaj gre — da je v resnici ogrožena reprodukcijska sposobnost gospodarstva. Vedeti moramo, kaj lahko storimo danes, kaj pa lahko odložimo na jutri.« kritični ste, tovariš Tratnik! Ali sodite v skupino »jeznih mladeničev«? »Kot vidite, mladenič nisem. Jezen pa sem bil in verjetno bom vedno, če kaj ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Tudi zameril sem se že komu zato, ker govorim, tako kot mislim... Pred poldrugim letom smo imeli v KLI težave. Ne gospodarske, ne z delavci, temveč z vodilnimi. Prepirali so se, se zmerjali in drug drugemu metali polena pod noge. V delavskem svetu smo rekli tako: delajte, ne prepirajte se ali pa ven iz tovarne! Zahtevali smo analizo in oceno družbenega pravobranilstva o razmerah v naši delovni organizaciji. Dobili smo jo in moram povedati, da so se vsi delavci z njo strinjali. Za naš kolektiv je bila to zelo dobra šola in predvsem poduk, da ne smemo dovoliti nekaterim, da počnejo, kar hočejo. Mi jih volimo ali imenujemo. Nam, delavcem, so odgovorni.« Koliko ste »plačali« za svoj »oster« jezik, tovariš Tratnik? »Bi radi zgodovino? Njega dni sem bil obratovodja. Bil sem tudi predsednik delavskega sveta. Premestili so me iz obratovod-skega delovnega mesta za šoferja. Sedem let sem vozil po Jugoslaviji... Sedaj sem v nabavi. Prejemam takšen osebni dohodek — čeprav sem lesni tehnik — kot kvalificiran delavec v mehanični delavnici. A ne razburjam se zaradi tega. In ne mislite, da imam kaj kot predsednik zbora združenega dela v skupščini občine. Bil sem proti nagradam za takšno delo. Še posebej zato, ker ne znamo ceniti, nimamo meril in kaj vem kaj še, da bi lahko funkcionarja—volonterja ocenili po količini dela. Če delajo dobro delegati v temeljnih organizacijah združenega dela, tedaj je tudi predsednik zbora dober...« Vse manj »žetka« vprašanja Delegatke vseh Istrskih temeljnih organizacij so se pred osmim marcem zbrale na tradicionalnem delovnem srečanju, da bi pregledale in ocenile pot, ki so jo prehodile v minulem letu. Predsednikca odbora za družbeno aktivnost žensk pri IO sindikata SOZD Iskra, Irena Grabar, je v uvodnem govoru omenila mnoge uspehe, ki so jih delavke dosegle, pokazali pa so se tudi problemi, ki ne zadevajo le Iskrinih delavk. Še mnogo naporov bo potrebnih, da jih bodo razrešili, saj v naši družbi jih res ne bi smelo več biti. Veliko slišimo o tem, da osvobajamo delo in delavca — in dela brez pomembne vloge žensk si danes niti predstavljati ne moremo. Pa vendar bi težko lahko trdili, da ženske že igrajo vlogo, ki jih gre. Ne mo- remo govoriti o enakopravn^Jo. Tudi na to vprašanje nam žensk, dokler ne bomo dosfh«o odgovore številke. Pri- enakopravnosti prav na vsehflzpo tisoč žensk se je v Iskri dročjih. Dosegli pa je nismo,iružbenopolitično izobraževalo, sprotno, zelo daleč smo še'0 ni ravno veliko in—šlo je le tega. Statistika je suhoparna .av kratke seminarje. V sistema-deva, včasih pa nam le postr£?Cr|o družbenopolitično izobra-podatki, nad katerimi bi se r|anje pa sta se vključili le dve rali zamisliti. V SOZD Iskra *'.avki v dveh letih! Tudi tu ni več žensk kot moških, ven>'aJ pojasnjevati, saj dobro med 71 direktorji temeljnih |,errio, kako pomembno je zna-ganizacij ni niti ene ženskeie> pa ne le strokovno, ki ga po-vseh osnovnih organizacijah Umuješ na delovnem mestu, sta le dve sekretarki... i!10* če pogledamo le strokovno Zamislimo se lahko tudi obifat —v zadnjih dveh letih se je v dveh vprašanjih: Ali ženske^'1 za prekvalifikacijo odločilo niso vredne našega zaupaČ Pet žensk! Dobra volja brez Ali spijo ali pa nimajo možn^ja bo presneto malo pomada bi pokazale, kaj znajo?! N^aPri vsestranskem vključeva-bolje je z volitvami v saiwu žensk v gospodarstvo in pravne organe — a le nav/°§a področja življenja. Vse Zenske se dajo izvoliti in pri l odločajo ljudje z znanjem, se ustavi; aktivnosti pokažejo l0Postaja vedno bolj »oblast«. Zato se morajo ženske izobraževati — strokovno in kot upravljavke, sicer bodo še naprej stale ob strani. Stvari so jasne; vsi smo za žensko enakopravnost pri delu, v političnem življenju in sploh na vseh področji življenja. Toda vsi bomo morali še marsikaj storiti, da se bo to uresničilo. Še vedno govorimo o »ženskih poklicih«, še poznamo nočno delo, družbena prehrana ni povsod urejena, zdravstveno in otroško varstvo sta še marsikje velik problem — ne le žensk, tudi družine, in vse družbe. Čedalje manj je stvari, ki bi zadevale le ženske, zadevajo nas vse in vsi se bomo morali potruditi, da nas naštete (in številne druge) težave ne bodo več ovirale. CIRIL BRAJER 1 V ME I M lir* ma i ipf 1 # Pomenek s tremi celjskimi nagrajenci Borisa ^erja — Kaj je konkurenca in kaj nesmotrno delovanje kapacitet — Lokalizem ne živi s P*®*nikom, temveč je vkoreninjen v miselnosti — Združevanje ni pogovor dveh gluhih Delovno skupino: ŠTEFANA LESKOVŠKA, FRANJA NOVAKA, IVANA PETAVERJA IN OTONA RAKA je za nagraditev predlagal Inštitut za industrijsko oblikovanje pri fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ljubljanske univerze. Celotna delovna skupina je dosegla v organizacijskem, tehnološkem, proizvodnem, inovacijskem in prodajno tehničnem delu uspehe, ki pomenijo revolucionarno novost v slovenskem gospodarstvu ter so kažipot preraščanja tehnične civilizacije v tehnično kulturo. Skupina, ki se nagrajuje, je s svojim prizadevnim in načrtnim razvojnim delom ustvarila pogoje za množično inovacijsko proizvodnjo v Lesno industrijskem kombinatu Savinja Celje, istočasno pa dosegla izjemne uspehe trajnejšega značaja pri uvajanju domačih izumov v ^‘kes. Že pred tem smo navezali ajo... Poslovne in druge odnose z (Citat iz predloga komisije za u Crvena zastava ŠIK Kruševac in tev nagrad B. Kraigherja) jjgovorili za vlaganja v njihova po- Med letošnjimi nagrajenci Kraigherja so bili tudi štirje v Gani, Liberiji in Gabonu. V bi-strokovnjaki celjske Savinje. S •j Ere za t0, da bi s pametno delitvijo izmed njih — žal Štefana Lesko'^ 9’ Proizvodnje m naprav lahko pri-vodje priprave dela ni bilo — st^ ili prenekateri dinar, torej za to, v pogovarjali največ o tem, kolikšU er je smisel in namen dogovarja-skrb za vgrajevanje domačega izn’} ’Pa ima še to prednost, da lahko teljskega in inovacijskega dela v f ka na samoupravni podalgi. Žal se zvodnjo in kolikšen je vpliv koleki^lnosti ne da spremeniti čez noč in SOZD ali posamezni gospodar*!'1 |a Samoupravljanje je lahko izgovor nogi naše republike. Hill^''5r'Vanie ozh>h in kratkovidnih Laže čez republiško . kot občinsko mejo • , . ' \>Knlek,ivTJK^i;'^^^11Ska spoznal, da sta razvoj in Hktiv LIK Savinja je v zadnjih to °Segel izreden uspeh z industrij- za predelavo in eksploatacijo M. HORVAT Ivan Petaver Oto Rak u>zvodnjo pohištva. Gre za priz-’ «1 so izdelke tega kolektiva »čez ^Potisnil^ v evropski vrh. Tu mi-Predvsem na njihova sistema g9'k!< in »Savinja«, ki sta dobila ;s'Rh 7na rnednaro’ kl smo zem ne živi s posamezniki, te<^či m pokazal, smo, da je možno vkoreninjen v miselnost kolek*'Kbne v načrt vključiš vse - ; V da ! mente- Osebno sem razo- Naš kolektiv je v minulih letih Vj|!ril^van j^^varjanja ° združitvi in veliko denarja v novo strojno oPr j, 9 kspgj s ovenskih lesarjev niso zgradili smo največjo in imj11^®ZD je sicer uspešna. sirijsko proizvodnjo pohištva rim smo že dosegli lepe usp6 .j^saPas vendar slišimo, da nekateri draU^stj^.a "laganja — 6,^ lektivi zdaj grade novo furnirn|C ’ ki so nam rekeva]e tucjj žele postaviti novo tovarno 116 sa^63*'dale še druge vrednote zvodnjo pohištva... Laže se je. .A^bik^ nova proizvodna sredstva varjati in povezovati s kolekti"1 J stfijsiCo acrtovana, da bi z veliko in-republiških meja kot znotraj jUi S(:gali n Pr°'zvodnjo lahko uspešno skih. LIK Savinja deluje v SOŽ naše in tuja tržišča. To nam nejšo furnirnico v državi. ZgraNltKE N«yiNE In kako delati v takšnem sindikatu, kjer so takšni odnosi, so se vprašali besni in presenečeni. Tudi temu nihče ne bi pripisoval posebnega pomena, če na tej seji mestnega odbora sindikata zdravstvenih delavcev ne bi morali razpravljati o prihodnjem razvoju svoje dejavnosti, o programu obnove zdravstvenih delovnih organizacij v Zagrebu. Šlo je pravzaprav za sto milijard starih dinarjev. Vabilu na sestanek se niso odzvali niti predstavniki največjih mestnih bolnišnic, čeprav bi prav njihove ustanove morale dobiti največ denarja. Kaže, da jih tudi to ne zanima. Morda pa vse ni niti tako čudno. Že več dni so mestne rubrike dnevnikov ter televizijskih informativnih oddaj polne teh sto milijard, namenjenih za zagrebško zdravstvo. Sodeč po teh informacijah — je že vse znano, za kaj bodo porabili vsak dinar. Vse to je že skrojeno in sešito, preostane samo še to, da se da potreben denar. Če že vse vemo, zakaj potem priti na nekakšen sestanek, na katerem bodo razpravljali o zadevi, ki je že rešena. Če je treba sestankovati o tako velikih zadevah, bomo sestankovali s tistimi, ki » to rešujejo. Vse drugo je nekoristno in formalizem, ki nobenega več ne zanima. Ali pa ga (bo), takrat namreč, ko se bo treba pogovoriti o zbi-’ ranju teh sto, že razdeljenih milijard. Zalogaj je in bo velik. Tovariši iz mestnega odbora pa so imeli prav. Težko je delati, ko vladajo takšni odnosi. R.N. PREDSEDSTVO SVETA ZSJ O NADURNEM DELU IN IZGUBAH: * VEČJE ZASLUŽKE ZA USPESNEJSE REDNO DELO POSLOVALI SO Z IZGUBO IN POVEČEVALI OSEBNE DOHODKE, ZDAJ SO NA ZATOŽNI KLOPI SOJENJE NEODGOVORNIM Sindikat nikogar ne toži zaradi visokih zaslužkov, ampak zaradi kršenja pravilnikov o delitvi. Zato ni v sporu z delavci, ampak s tistimi, ki nesamoupravno ravnajo in rušijo dogovorjeno politiko Tovarniška dvorana, v njej pa sodna razprava! Sodniki so se iz sodne dvorane preselili v delovni kolektiv, prišli so, kot temu pravimo na sam kraj dogajanja in to zato, da bi javno sodili tistim, ki rušijo in kršijo dogovorjeno politiko delitve. Prizor je dokaj nenavaden, saj se kaj takega prej ni dogajalo, obenem pa tudi pričakovan. Bosansko-hercegovski sindikati so namreč lani napovedali postopek proti kolektivom, ki neopravičeno izplačujejo večje osebne dohodke od dogovorjenih. Akcija, ki jo je sprožilo iredsedstvo sveta Zveze sindika- iv Bosne in Hercegovine, je do-•ila »zeleno luč« tudi v republi-»kih odborih sindikatov in prav to je priložnost za sodišče združenega dela, da oceni, kdo je in koliko grešil. Na zatožni klopi se je prva znašla tovarna Viteks. Čeprav so lani v prvih devetih mesecih imeli 11,5 milijonov dinarjev izgub (celo 3 in polkrat več kot v enakem obdobju leta 1976), so osebne dohodke povečali za 75 odstotkov, največ v Bosni in Hercegovini. Prvo sojenje, na katerem so bili poleg sodnika in tožilca (predstavnika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva) tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delavci, so preložili, dokler ne bodo dobili popolnejšega vpogleda, kakšen je položaj v tem kolektivu. Na sodišču so se znašle tudi tovarna Bratstvo iz Novega Travnika, dalje temeljna organizacija združenega dela Montažno gretje »Krivaja« iz Zavidovičev, tovarna viskoze Incel iz Banjaluke in maglajski Natron. Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva jih je postavil na zatožno klop zaradi ne-samoupravnega ravnanja. Kljub večmilijonskim izgubam so osebne dohodke povečali od 19 do 75 odstotkov. V tovarni odkovkov Bratstvo so poslovne izgube znašale 23,5 milijona dinarjev, dohodke pa so povečali za 21 odstotkov. V tovarni viskoze Incel imajo 83,4 milijone dinarjev izgube, osebni dohodki pa so večji za 19 odstotkov. V tovarni Krivaja znašajo osebni dohodki 4470 dinarjev, zvišali so jih za 68 odstotkov, čeprav so zabredli v skoraj 62-milijonsko izgubo. V Na-tronu so za skupno porabo in osebne dohodke izločili več denar ja kot za vse drugo, kar 18 milijonov dinarjev. Vlogo tožnika je prevzel tudi republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, ki je vložil prijave zoper gradbena podjetja »Zvijezda« Visoko — TOZD opekarna, GP Vranica — Sarajevo, TOZD Univerzal in »Pod-grmeč« iz Bosanske Krupe. Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez je tožil TOZD potniški in tovorni promet podjetja Unatrans iz Bihača, medtem ko je republiški odbpr sindikata delavcev kmetijstva ter živilske in tobačne industrije tožil hladilnico in klavnico iz Bosanske Gradiške. »Osebne dohodke so v obtoženih’ kolektivih kljub opozorilom delili mimo dogovorjenih meril. Sindikalna akcija je bila takorekoč izsiljena. Prisiljeni smo bili .nedisciplinirane’ prijaviti sodišču združenega dela. Čeprav so se takšni naši akciji upirali, nismo omahovali. Rezultati so že tu,« je povedal sekretar republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Sead Bajramovič. Predsednik omenjenega odbora Berislav Tucakovič pa je pripomnil, da sindikat ne toži nobenega zaradi visokih osebnih dohodkov, ampak zaradi kršenja pravilnikov o delitvi. Sindikat ni v sporu z delavci, ampak s tistimi, ki nesamoupravno ravnajo in rušijo dogovorjeno politiko. Akcija bosanskohercegovskih sindikatov ni bila sprožena čez noč. Pred tem so imeli številne pogovore, pa tudi posamezne kolektive so opozorili na to, vendar ni kaj prida pomagalo. Temu pa se je bilo potrebno postaviti po robu. MILORAD BAŠIČ V osrednjih točkah dnevnega reda je predsedstvo sveta ZSJ v torek obravnaval nadurno in dopolnilno delo delavcev v TOZD in izven njih oziroma naloge sindikatov pri odpravljanju izgub. Čeprav je bilo na VII. kongresu jugoslovanskih sindikatov izrečenih veliko zahtev, da bi nadurno delo ukinili ali vsaj močno omejili, smo na tem področju storili le malo. Tako nadurno delo ostaja dokaj razširjena praksa. V družbenem sektorju denimo vsak deseti zaposleni dela tudi v podaljšanem času. Za nadure smo lani izplačali kar 12 milijard dinarjev. Nič manj aktualno ni dopolnilno delo, saj na ta način ustvarja dodatne dohodke kakšnih 5 % delavcev, zaposlenih v družbenem sektorju. Interes za nadurno in dopolnilno delo je velik, čeprav vemo, da zaradi tega naraščajo bolniški izostanki, poškodbe na delu, invalidnost... V nadurah delajo v vrsti panog in dejavnosti, pogosto tudi tam, kjer so pogoji dela tako slabi, da malodane pogojujejo invalidske upokojitve ali pa vsaj zahteve za beneficirano delovno dobo. Zakaj? Razprava je opozorila na nekatere vzroke. Tako je Bojan Selič menil, da bi jih morali iskati v neurejenem nagrajevanju. V mnogih panogah in dejavnostih delavci namreč niso stimulirani za delo v rednem delovnem času, je pa nadurno delo skoraj v vseh republikah in pokrajinah bolje nagrajeno in torej pomeni dopolnilni vir zaslužka. Čeprav se smešno sliši pa je res tudi to, da za to obliko zaslužka v delovni organizaciji navadno ne terjajo opravičila, zahte- vajo pa odgovor, kadar gre za visoke zaslužke. »Nujnost« nadurnega dela je v nekaterih dejavnostih že tako zakoreninjena, da se v prometu denimo že devet mesecev zaman prizadevajo, da bi zaključili javno razpravo o urejanju delovnih in življenjskih razmer voznikov v cestnem prometu. S tem sporazumom bi se namreč dogovorili tudi o ukinitvi nadurnega dela... »Imamo zelo jasna stališča sindikatov o nadurnem delu, ne poznamo pa dovolj razmer v vsaki TOZD posebej,« je opozoril Marko Djuričin. Rešitev torej moramo iskati od primera do primera in najlaže jo bomo našli tako, da bomo primerneje nagradili delo v rednem delovnem času, spodbujali torej prizadevanja za večjo produktivnost in bolj ekonomično poslovanje. »Nadurnega dela ne bi smeli dovoliti pri delih in opravilih, za katera je delovna doba beneficirana, ampak bi delovni čas v takih primerih morali nasploh zmanjšati,« se je zavzemal Mate Bučič. Rade Galeb pa je predgovornikoma pritrdil, ko.se je zavzel za dograjevanje delitvenih sistemov, saj bi tako dosegli, da bi delavci dobro zaslužili v rednem delovnem času. dumem delu skoraj odpravili s tel* da so bolje organizirali delo. V nek*^ terih velikih kolektivih, med drugi^ v mariborski Metalni, pa so isto do segli z uvedbo drsečega delovnemu časa. kn Piko na i med dobrim in slabim r»— je pristavil predsednik sveta ZS Mika Špiljak. Dejal je namreč, da \ J sindikat moral marsikdaj vztrajati prepovedi nadurnega dela, vendar* izkoristil svojih pooblastil. Vende^c pa ni in ne more biti edini krivec. Mih seji, recimo, nihče ni niti omenil ^ig l. zličnih inšpekcijskih služb, kar Pv meni, da so zatajile ... Problem pa*1”^ samo lahko, ampak ga tudi morarfR^, rešiti. Čeprav splošnih rešitev vsaka TOZD lahko poskrbi za pG Za svobodnejšo prerazdelitev delovnega časa mernejšo organizacijo dela in z sV~l'C bodnejšo prerazdelitvijo delovnejUst časa, denimo uvajanjem večizme* ^ skega dela in podobno, vpliva fw spreminjanje stanja. Najvažnejši ^ spodbudo pri tem naj bi pomenilo f®le učinkovito nagrajevanje rednefi^Q dela. Ko bomo imeli določene poZi),, tivne izkušnje na tem področju, 'J ^1 morda lahko govorili tudi o moreMO] nem splošnem skrajšanju delovnef ru ‘nič, -5 časa. Pol manj izgub V razpravi pa smo tudi slišali, da vendar lahko govorio tudi o pozitivnih gibanjih, zlasti v zadnjih dveh letih. Tako so v gozdarstvu in vodnem gospodarstvu potrebo po na- Jugoslovanske delovne organi^i^ cije so lani dosegle 18 milijard din3*g0^ jev izgub — za polovico man j kot 1*5^. prej. Z izgubo je svoje poslovartv vsa^ ’ zaključilo 5.123 TOZD ali tretja med njimi, je v uvodni besedij predsednik sveta ZŠJ. PeV; tej točki poudaril Djuro Vekič, SEJA PREDSEDSTVA SVETA ZVEZE SINDIKATOV MAKEDONIJE Vzrokov za izgube je veliko in vseh, ki beležijo negativne rezultatltlo, ne smemo metati v isti koš, so P^Jtnjj darjali člani predsedstva. Pri tistih. jejQ so v izgubo zabredli zaradi s'a ;i>od Dogovarjanje o nalogah V središču pozornosti je nadaljnje vsebinsko spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, zlasti v organizacijah združenega dela__________ dela, je vse jasno, saj se morfij usmeriti tako, da bi lahko z lastub. delom prišli na zeleno vejo. Tam F' kjer je morda panoga kot celota slabo poslovala, je treba analizi1^, l vse vzroke in poiskati dolgoročne Ovj šitve. Pri tistih pa, ki so povečev V; Lani so bili doseženi pomembni procesi pri uresničevanju zakona o združenem delu. Tudi letos pa se postavljajo pred organizirane subjektivne sile, zlasti pred sindikate, odgovorne naloge na področju nadalj- OD SKOPSKEGA DOPISNIKA njega vsebinskega spreminjanja družbeno-ekonomskih odnosov, zlasti v organizacijah združenega dela. To so med drugim ugotovili na nedavni seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Makedonije. Lani so največjo pozornost posvetili temeljni organizaciji združenega dela. Akcija sindikatov je bila usmerjena k samoupravnemu konstituiranju združenega dela, normativnemu urejanju medsebojnih odnosov, zlasti še dohodkovnih odnosov, ter širšemu združevanju dela in sredstev. Tako so bili odprti procesi za nove odnose v združenem delu, ki jih je treba v tem letu pospešiti. Pri oblikovanju reprodukcijskih celot so bili doseženi nekateri rezultati, na primer v povezovanju proizvodnje in trgovine. Na tem področju so bili sprejeti številni samoupravni sporazumi, ki jih je treba letos uresničiti, dalje v kmetijsko-indu-strijskem kompleksu in na drugih področjih. Najslabši rezultati pa so bili doseženi na področju bančno-kreditnega sistema, saj se banke še vedno pojavljajo kot močni centri — odločanja, ne da bi pri tem imelo združeno delo kakšen bistveni vpliv. Tudi v družbenih dejavnostih so bili doseženi nekateri uspehi, zlasti kar zadeva organiziranje in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti. Letos pa je na tem področju treba še pripraviti ustrezna merila za resnično svobodno izmenjavo dela in dokončno preseči proračunske odnose. Mnogo je bilo storjenega tudi na področju organizacijskega, ka- drovskega in političnega usposabljanja sindikatov. Sindikati so tako postali nosilec zelo pomembnih dejavnosti v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu. Na seji so obravnavali tudi predlog družbenega dogovora na stanovanjskem področju, konkretneje so govorili o gospodarnejši stanovanjski politiki v Makedoniji ter o temeljnih elementih, pogojih in merilih za določitev cene stanovanj. Treba je povedati, da je sindikat že doslej večkrat na raznih ravneh razpravljal o teh vprašanjih, še zlasti o uresničevanju zakona o združenem delu. O neposrednih nalogah sindikata na tem področju bodo kmalu obširneje razpravljali tudi na seji sveta, za kar so pripravili že dokaj celovito in analitično gradivo. Na tej seji bodo ocenili celotno dosedanjo dejavnost, še posebej pa bodo opozorili na neposredne naloge makedonskih sindikatov v tem letu. BRANISLAV STANČEVSKI proizvodnjo, pa so zabredli v sti^W V 'e, zaradi gibanj na svetovnem trgu' 'Cti^ treba izoblikovati tako mehani^5v0 ki jih bodo varovali pred zunafl) ^ udarci. V vseh primerih izgub Ps,ga mora sindikat bolj prizadevat' ^ vsebinske sanacije in ne le zgolj ZU nančne konstrukcije pokriv*1 _Jv izgub- L-f’ Upoštevajoč tudi ta dejstva j4«!) ' J L v predsedstvo sveta ZSJ soglasno P ubč prlo sklepe ZIS o predlogu ukrep^tvo ki naj spodbud: io družbeno akcij0 >(]r pokrivanje izgub. Z b' Nadurno delo med bolniškim staležem -n VPRAŠANJE: V naši delovni organizaciji že več let opažam, da se delajo razne nepravilnosti. Dogaja se, da nekateri delavci pri nas med tem, ko so v bolniškem staležu, ki traja dalj časa, opravljalo na domu razna dela za organizacijo, za taka dela pa so plačani v obliki — nadur. Vprašujem, če je opisan način ravnanja pravilen in v skladu z zakonom. Zanima me tudi, kdo v naši delovni organizaciji je odgovoren za tako ravnanje in če pomeni to tudi kaznivo dejanje. ŠTAJERKA ODGOVOR: Po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje, imajo delavci kot zavarovane osebe v skupnostih zdravstvenega zavarovanja med drugim tudi pravico do nadomestila osebnega dohodka med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni. Nadomestilo zavarovancu pripada od prvega dne zadržanosti od dela in dokler zadržanost traja. V primeru, da zavarovanec namenoma preprečuje ozdravljenje ali opravlja delo,' za katero dobiva osebni dohodek, se mu izplačevanje denarnega nadomestka ustavi. V danem primeru lahko govorimo da delavci, ki med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni doma delajo za podjetje, preprečujejo ozdravitev ali pa, kar je še bolj gotovo, sploh niso bolni ter bi bilo potrebno zadržanost od dela zaključiti in jih napotiti na delo. Kar zadeva odgovorne osebe v podjetju, ki dopuščajo opisano ravnanje, je treba povedati, da delajo nepravilno in nezakonito. Delavec, ki je zadržan zaradi bolezni,nikakor ne sme delati, še manj pa se sme njegovo delo šteti kot nadurno delo, saj zakon o delovnih razmerjih jasno določa, kdaj se lahk0 opravlja tako delo. Prejemanj61 nadomestila osebnega d°' hodka zaradi odsotnosti z dJa zaradi bolezni istočasno ljučuje pravico do. osebne^3 dohodka. Odgovorna oseba ^ podjetju za tako ravnanje ) ifr0 tista oseba, ki je delavcem da U nalog za »nadurno« delo donj6 le^ in jim tudi odobrila izplak ^ i osebnega dohodka za tak [«1 delo. Glede kaznivega dejanj ^ pa velja povedati, da bi ravna ^ ^ nje tako delavcev kot odgov°f nih vodilnih ljudi utegnilo ime' , znake kaznivega dejanja, velj ^e/c dar je v pismu premalo podat ^e; kov o tem. f kupon Pa, "G J ^0 M PRAVNIK SVETUj^ *'a S 11. marca 1978 izobraževanje, kultura, znanost V AKCIJI SZDL ZA IZBOLJŠANJE DRUŽBENEGA IN EKONOMSKEGA POLOŽAJA KNJIGE stran Prva vzajemna ! knjižnica > Mariboru so podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju vzajemne P^ujižnice delovnih organizacij :s — Minuli ponedeljek so v dvorani Kreditne banke [(Maribor svečano podpisali samoupravni sporazum o Ustanovitvi in delovanju vzajemne knjižnice delov-organizacij občine Maribor. Pobudnik te akcije ^ bil občinski svet ZSS Maribor, ki je poleg delovnih ^ganizacij PINUS — tovarna kemičnih izdelkov 4ač i^anke Maribor, Tekstilne tovarne SVILA, Maribor-vAe knjižnice in Kulturne skupnosti Maribor med ^stano vitel ji vzajemne knjižnice. , Zamisel o vzajemni knjižnici delovnih organizacij j^aribora se je izoblikovala v prizadevanjih, da bi fo njem sem začel vpraše-d1 /q/,r v Črnomlju. Poznajo ga vsi, ni |i s0 ° zvedeti, kje se zadržuje. Poši-r *\Q biQ/(- f v Bukovce, kjer pogosto dela - ^nir svojih staršev, potem v ^e?o Ckre, kjer je zaposlen, pa na 1 reku kai. a- e zmenila —pogledal je na ^1 k seh ^ne ze^° Posuto, in me po-LPnietna ‘ kontov. Sedla sva v majhno, vlQ>liskin,SObo- Prvi vtis —slikezbelo-Q,tuje. ,l rnotivi in papir.. Papir pre-J uPi časopisov, revij, zapisniki, vabila na sestanke, fotografije in svežnji rokopisov. Z roko je pomedel po mizi in nanjo postavil steklenico belokranjca — »sam sem ga pridelal,« se je pohvalil, »drugega sploh ne pijem. Veliko je ni, a dobra je, zdrava in z ljubeznijo gojena.« Gledal sem v kozarec, ki se je skril v veliki, trdni dlani. Težko sem si predstavljal svinčnik v teh prstih, kovaško orodje ali ravnica jim gotovo bolj pristojajo. Kot bi uganil te moje misli, je začel »odgovarjati« na vprašanja, ki mu jih nisem utegnil postaviti. »Ne mislite, da lahko piše le človek, ki je hodil v šole in prebral kupe knjig. Treba je delati, čimveč. Med ljudmi, za strojem, na zemlji. To je prava stvar. Človek mora spoznavati sočloveka, zemljo, na kateri živi, stvari, ki ga obdajajo. To je bistvo življenja, torej naj bo tudi bistvo pisanja.« Skušal sem mu nekaj ugovarjati, pa me je takoj prekinil: » Vem, vem, tudi šole niso od muh. Naučiš se uporabljati besede, jih oblikovati, povezovati, da lepo zvene. Vendar, v šolah in v knjigah se ne rodijo! Prave besede, take, ki so več kot glas, ki res nekaj povedo, lahko rodi le življenje, saj človek ne piše, smel Že ne bi, zato, da bi napolnil papir z le- pimi oblikami. Zdi se mi, da velja to predvsem za pesmi, zato tudi ne maram sodobne poezije. Zdi se mi golo igračkanje. S pisanjem je treba nekaj doseči, se za nekaj boriti, sicer je vse skupaj piškavo. Rad bi se boril za humanost. To me je najbolj pritegnilo pri Prešernu, zato ga najbolj občudujem. Iz vsake njegove pesmi sije ljubezen do človeka in velika volja, da bi ta ljubezen zmagala tudi pri drugih ljudeh. Prav to je tisto, kar bi rad sam dosegel.« Nekaj časa sva bila tiho. Fant ne govori »v tri dni«, o čemer priča zanos — in kanec strahu, da si ni morda postavil prevelikega cilja, ki vejeta iz njegove pripovedi. Čez nekaj časa je dvignil kozarec in izkoristil sem priložnost. Na hitro sem mu postavil več vprašanj skupaj. Tako sva se začetka lotila kar na sredi. »Pisati sem začel na paši. Niti vedel nisem, da so nekje ljudje, ki pišejo pesmi, knjige.« Zamislil se je, kot bi se mu samemu čudno zdelo, kar je povedal. »Pa je le tako,« je pribil. »Kar pisal sem, nikamor nisem šel brez svinčnika in zvezka, tudi škrnicelj je prav prišel. Skušal sem narisati, kar sem videl okoli sebe, pa ni šlo. Tako sem začel opisovati. Mnogo lepega sem videl, prekrasna je naša Bela krajina. Z leti sem seveda začel opažati tudi njene žalostne strani. Zemlja je prelepa, a strašno borna, težko prehrani človeka. Ljudje se izseljujejo, kmetije ostajajo prazne, stari ljudje osamljeni. O vsem tem sem pisal. Zdaj se niti ne spomnim več, ali sem napisano skrival ali pa se za moje delo ni nihče zanimal, dejstvo je, da sem popoln samouk. Prvo stvar sem poslal Kmečkemu glasu, ko mi je bilo že dvajset let. Oče je bil naročen na ta časopis in videl sem, da objavlja pesmi začetnikov. Dobro se še spomnim, objavili so mi pesem ,Kje so tisti časi’, drobno pesmico o mladosti na kmetih. Ne spomnim pa se, kako in zakaj sem se odločil, da sem jo poslal, saj sem vedno pisal bolj zase.« »No ja, tudi za druge,« se je popravil. »Za druge sem pisal predvsem v naše tovarniško glasilo. Opazil sem, da je suhoparno in da se sodelavci ne zanimajo zanj. Še prelistali niso strani, ki so bile polne številk in ničesar drugega. Tako sem začel sodelovati in popestril glasilo. Saj obveščeni moramo biti o vsem — toda če hočemo to doseči, moramo obveščati na prijeten, zanimiv način. Goli podatki pri ljudeh prav gotovo ne bodo dosegli svojega namena. Na srečanju pesnikov in pisateljev sem sodeloval dvakrat, zaman. Zdaj pa, tretjič, sem dosegel priznanje. To me je prisililo v razmišljanje, ali sem do zdaj ravnal prav, ali se nisem morda preveč zapiral vase. Morda pa bo moje delo le nekaj vredno tudi za druge. Priznanje mi prija, jasno, po tej strani pa mi bo tudi koristilo. Upam, da je še čas.« CIRIL BRAJER Za cenejše (dostopnejše) počitnice! Iz leta v leto naraščajo regresi za letni oddih zaposlenih in njihovih najožjih svojcev. Napravili smo tudi znaten korak naprej pri smotrnejši oziroma pravičnejši delitvi teh sredstev, vendar kljub temu iz leta v leto ugotavljamo, da še vse premalo naših ljudi izkoristi svoje proste dni za prepotrebni oddih. In ker smo vsa ta dolga leta iz najrazličnejših vzrokov — glavni je bil in je verjetno še danes neosveščenost — tako zanemarjali vprašanje rednih letnih dopustov naših delavcev, so posledice tega vse prej kot snodbudne. Nedvomno je ob vsem tem najbolj boleč podatek, da še vedno vsak drugi delavec preživi letni dopust doma. Med njimi je tudi mnogo takih, ki v času počitnic še bolj poprimejo za delo, da bi si prislužili kak dinar več, da bi postorili kaj na svojem koščku zemlje ali, denimo, da bi si obnovili svoj dom in tako prihranili težko prislužene denarje, ki bi se sicer preselili v žepe obrtnikov. Večina delovnih ljudi, ki gredo poleti vsaj za teden dni na morje ali v hribe, izkoristi ugodnosti počitniških domov. Seveda zato, ker je to najce- neje, ker v premnogih primerih marsikomu preprosto ne preostane drugega. In s tem v zvezi iz leta v leto ugotavljamo, da so počitniške kapacitete delovnih kolektivov še vedno premajhne, da ne morejo zadostiti vse večjemu povpraševanju. Zato smo se tudi odločili, da bomo še gradili, da bomo povečali svoje počitniške zmogljivosti. In prav je tako. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da so tudi domovi, ki jih imamo, kljub prostorski stiski v poprečju zelo slabo izkoriščeni. Poslujejo komaj dobra dva meseca na leto za kar seveda nimamo enega samega oprijemljivega opravičila. Zato bomo morali ob akcijah za gradnjo novih počitniških zmogljivosti misliti tudi na to, kako bi te, ki jih že imamo, bolje izkoristili. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo v bolje izkoriščenih po-čitiških centrih storitve veliko cenejše od dosedanjih, saj bo poslovanje domov temeljilo na bistveno rentabilnejši ra-čunici. Takrat bodo počitnice lahko tudi cenejše in zato marsikomu med nami bolj dostopne. A. ULAGA ROGAŠKA SLATINA Gasilci občine Šmarje pri Jelšah so si zadali za nalogo, da ne bodo več svojega članstva urili le v gasilskih veščinah, ampak bodo segli tudi na druga področja udejstvovanja. Prvi korak v tej smeri so storili prav najmlajši, saj so se pomerili v šahu, pikadu in streljanju z zračno puško. Organizator tega prvega športnega srečanja najmlajših gasilcev je bilo gasilsko društvo iz Rogaške Slatine. Prijetno presenečenje predstavlja že sama udeležba , saj je nastopilo kar 31 moštev. Najbolj številni so bili mladi šahisti, ki so tekmovali s trinajstimi moštvi. Strelci so nastopili z desetimi moštvi, v pikadu pa je nastopilo osem moštev. Posebno prijetno presenečenje so pripravile deklice iz Lesičnega, ki so kot edine predstavnice gasilk, zasedle drugo mesto. Uvrstitev: Šah: 1. Lesično (dečki), 2. Lesično (deklice), 3. Imeno, itd; Streljanje: L Rogaška Slatina, 2. Mestinje, 3. Kozje; Pikado: 1. Kostrivnica, 2. Kozje, 3. Imeno, itd. Najboljši so prejeli praktične nagrade, vsi pa diplome za sodelovanje. Pohvalo zaslužijo mentorji, sodniški zbor in domačin organizator tega nadvse koristnega srečanja mladih gasilcev. Po končanem srečanju so gasilci obljubili, da bodo podobne prireditve v prihodnje še bolj pogoste. J. TIŠMA OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO VELENJA V VELESLALOMU VRSTA PRESENEČENJ Kljub slabim pogojem uspela prireditev v Črni na Koroškem Komisija za šport in rekreacijo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je v nedeljo, 26. februarja priredila občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanja se je kljub slabemu vremenu udeležilo več kot 200 delavk in delavcev temeljnih or- cem v Črni na Koroškem uspelo pripraviti odlično progo za veleslalom,odlična pa je bila tudi organizacija tekmovanja. Smučarski klub iz Črne je zares dobro izpeljal svojo nalogo, saj so poskrbeli za elektronsko merjenje časov in sprotno objavljanje re- ske, nato pa po isti progi še moški, starejši od 46 let. Ta proga je bila dolga blizu 700 m (višinska razlika 150m), vratec pa je bilo 28. Na drugi progi so vozili moški v treh starostnih skupinah, proga pa je bila nekaj daljša. Medtem ko v ženski konkurenci ni prišlo do večjih presenečenj, pa so v vseh moških skupinah najboljši tekmovalci poka- renje TGO — DSSS), 6. Irif f Petre (Gorenje TGO — DSSS; ^ 7. Marija Kota (VV) Velenje,! ^ Milena Zakeršnik (TEŠ), 9. D: rinka Silovšek, 10. Neven> Tomič (obe Gorenje TGO DSSS) itd. Ženske nad 30 let: L Katij Košič-Šorn (Projektini bkL^ 52,70, 2. Marija Melan*S (Ljubljanska banica) 56,90,! sekttf nan najooijsi icicmovaici poica- Jerica Mlajč (Zasebni sekt« V zali veliko izenačenost in preše- 59,10, 4. Jerica Mandič (Vegfjom nečanj ni manjkalo. Tekmovanje — DSSS), 5. Silva Šilovštela je bilo res pregled množičnega (Ljublj. banka), 6. Vikica Gfttro ganizacij združenega dela velenjske občine. Pravico udeležbe je imelo po deset tekmovalcev iz vsake osnovne organizacije sindikata, pri ženskah pa je bilo število omejeno. In res se je za tekmovanje prijavilo kar 400 udeležencev, vendar je prišla v Črno na Koroškem le polovica prijavljenih. Kljub močni odjugi pa je prizadevnim smučarskim delav- zultatov po zvočniku. Razpoloženje je bilo takšno, kot na velikih tekmovanjih. Že na številnih izbirnih tekmovanjih po delovnih organizacijah smo letos lahko videli, da je za smučanje vedno več zanimanja pa tudi razvoj v kakovosti je precejšen. V tem smo se lahko prepričali že kmalu po začetku tekmovanja, ko so se po lepo speljani progi prve spustile žen- udejstvovanja delavcev na smučeh in dobri rezultati tudi niso izostali. Tekmovalci so se na razglasitvi rezultatov zbrali v hotelu Planika. Za najboljše tri tekmovalke in tekmovale^ v vsaki starostni skupini so f. vravili diplome in kolajne. Kolajne je podelil predsednik komisije za šport in rekreacijo občinskega sveta ZS Velenje, za udeležbo vsem tekmovalcem pa se je zahvalil sekretar občinskih odborov sindikata Jože Kandolf. Rezultati: REZULTATI občinskega sindikalnega prvenstva v veleslalomu za leto 1978: Ženske do 30 let: L Ida Holu-bar (RŠC EKO) 58,82,2. Milena Koper (Zasebni sektor) 59,20,3. Zofka Hladin (REK — DO ESO) 1.00,67, 4. Suzana Zager (ERA), 5. Franja Turčnik (Go- belnik (Zasebni sektor), 6ju, Majda Glavač (VV) Velenje,Povi Jana Cesar (SŠZD VelenjeUUgc Jožica Zavolovšek (Ljubljans^at banka), 10. Milica Pengerl (P^je jektivni biro) itd. pa Moški do 25 let: L Miw s; Adrinek (Gorenje TGO ^ob TOZD Vzdrževanje) 56,08,'hai Milan Šuler (Rdeča dvorane 57,18. 3. Drago Krenker (G#di nio Trrn__TOTTI Flpktrnn#0\ nje TGO — TOZD Elektronikov, 57,22, 4. Milan Krenflo (Nama), 5. Blaž Kralj (Gore^s DSSS) 6. Milan Žo^C TGO (Gorenje TGO TEKMOVANJE ŽELEZARJEV V VELESALOMU v______, _ _ DSSS), N Ivan Britovšek (Gorenje T^la — TOZD Pohištvo), 8. Damrov, Obreza (TEŠ L), 10. Franc V^h, delj (ERA) itd. ^ Moški od 26. do 30 let-T^ Drago Tamše (REK — DO/JS 54,84, 2. Herbi Kosič (SSWt 55,38, 3. Jože Silovšek (E^fog 55,62, 4. Drago Drev (Gord",ba TGO — DSSS) 55,63, 5. PrV'1-Tajnik (Vegrad — DSSS), P11 Jože Koper (REK — MehaiČ^ cija), 7. Pavle Harnold (VIS ^ lenje), 8. Tone Ravnjak DSSS), 9. Janez Grilc (Veg^c Mladi gasilci navdušili V petek, 24. februarja popoldne, je sindikalna organizacija delovne skupnosti za ekonomiko, tehnično kontrolo in raziskave ter novogradnje železarne Jesenice izvedla v Mojstrani tekmovanje svojih članov v veleslalomu. Nastopilo je 43 tekmovalk in tekmovalcev. Rezultati: V skupini žensk do 30 let je tekmovalo 8 udeleženk. Prva je bila Metka Grilc, druga Bogdana Aleš (obe Novogradnje), tretja pa Milica Šega, Sektor za ekonomiko in organizacijo. Pri ženskah nad 30 let: so nastopile tri tekmovalke. Kot prva se je uvrstila Mirna Petrič (OTK), druga je bila Anica Kavčič (SEO), tretja tek- movalka pa je odstopila zaradi poškodbe noge. Pri moških je bil vrstni red naslednji: Skupina do 30 let: 1. Janez Kovač (OTK), 2. Janez Bobič (Novogradnje), 3. Roman Svetina (RO). Skupina od 30 do 40 let: 1. Alojz Krauthakef, 2. Lovro Markeš (oba Novogradnje), 3. Janez Kunstelj (OTK). DSSS), 10. Srečko Pirih (G^ nje TGO, TOZD Hladilna ^8 nika), itd. Moški od 36. do 45 ,eJiofo Janez Dolanc (TEŠ II.) 54,6/» Tone Hojnik (TEŠ -ring) 55,49, 3. Edo CaiJ1^ (REK Mezanizacija) 57,84^ Franc Zakošnik (TES — ^nVoji ring), 5. Slavko Rudolf ESO), 6. Jurij Veršec (GoffV TGO — Pohištvo), 7. Ivan n jak (Gorenje — Promet vis), 8. Rudi Črešnik (Goren) U Promet), 9. Teobald ^%]c (TGO — Vzdrževanje), 19’ ^ Zagožen (ERA) itd. V skupini nad 40 let: je nastopilo 8 tekmovalcev. Prvi je bil Janez Žlebir, drugi Branko Ban in tretji Franc Benedičič (vsi OTK). Moški nad 46 let: L Miklavžina (REK — Pesje) 50,99, 2. Roman ^ jni*a (RŠC EKO) 53,31, 3. Glavač (Gimnazija) 53,7^itv0 Vlado Detela (REK Mehaj^ cija), 5. Jože Locbek (.Joj, DSSS), 6. K. Vrtačnik (^eUjtra 7. Ivan Hojan (REK — Pj An, H>r; Če, h ‘S BBtlfPilllllllElESEKfl fflBBaBBBHBiafaS! ve). DOMŽALE Turnir v malem nogometu klubu Domžale ter iniciativnemu odboru.. Pomoč pri organizaciji pa nudi tudi Telesnokulturna skupnost Domžale in društvo prijateljev Hajduka. ŠTEFAN HROVAT rekreacije je namenjena predvsem tistim, ki radi hodijo, zlasti pa je priporočljiva za planince in tabornike. V novogoriški občini bodo ti dve akciji sprva izvedli samo v večjih delovnih kolektivih, kot so Salonit, Vozila, Meblo, SGP, Iskra in Gostol. NOVA GORICA Turnir v malem nogometu, v spomin na pokojnega Slavca Novaka — športnika in tovariša, je pritegnil k sodelovanju 108 ekip z več kot 130Q nogometaši iz Domžal Kamnika in Ljubljane. Na tem množičnem turnirju sodelujejo znane ekipe, kot so Črnuče — zmagovalec lanskega super finala v malem nogometu Hrvaške in Slovenije, Šaljivci, Papirografi, Brinje, Tabor, Slovan, Šiška, GLZ, Litija, Ilirija, Triglav, Pravniki itd. Poleg teh ekip so se v drugo kolo uvrstile tudi sindikalne ekipe Heliosa, Radomelj, Ihana, Bratje Hafner, Šport, Veterani Kamnik, Santos, Mlino-stroj. Kurivo, Studa, Amigosi, Medeni in Bratstvo Domžale. Ekipa Bratstvo je sestavljena iz nogometašev iz vseh naših republik. Za tolikšno množičnost na tem turnirju gre zasluga nogometnemu Akcija Partizana za delovne kolektive Po predvidevanjih naj bi se te akcije »Partizana« udeležilo več kot 2000 zaposlenih, kar za začetek ni tako malo. RAJMUND KOLENC VELIKE BLOKE Komisija za športno rekreacijo pri občinski zvezi telesnokultumih organizacij Nova Gorica bo skupaj z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami na Goriškem letos prvič izvedla dve akciji »Partizana« Slovenije, ki naj bi tekli skozi vse leto. Najprej bodo začeli z akcijo TRIM-ZNAČKA, to je aktivnost v 30 različnih športih, ki jih posameznik sam vpisuje na posebne kartončke. Druga akcija, ki jo bodo začeli v marcu, pa je akcija HODI. Ta oblika II. zimske igre delavcev SOZDZIGP IMOS Na Velikih Blokah so se delavci sestavljene organizacije združenega dela Združenih industrijskih gradbenih podjetij IMOS zbrali na svojih II. zimskih športnih igrah gradbincev v IMOS. Gostitelj je bilo SGP GRADIŠČE iz Cerknice, ki je vzorno izvedlo tekmovanja v veleslalomu in tekih v ženski konkurenci in moški. Poleg tekmovalcev iz organizacij v sestavu ZIGP IMOS so se letos iger udeležili kot gostje (izven konkurence) delavci Mercator-Inve-sta iz Ljubljane. Med 224 tekmovalci so prva mesta zasedli naslednji delavci: Veleslalom (ženske nad 30 let): 1. Sonja Smrekar (SGP GORENJC, Radovljica). Veleslalom (ženske nad 30 let): L Anica Kozec (SGP KONSTRUKTOR, Maribor). Veleslalom ženske (ekipno): 1. SGP KONSTRUKTOR, Maribor. Veleslalom (moški nad 40 let): 1. Rudi Zupanc (SGP GROSUPLJE, Grosuplje). Veleslalom (moški 33 do 40 let): L Andrej Soklič (SGP TRŽIČ, Tržič). Velesalalom (moški do 33 let): 1. Ivo Grilc (SGP GRADITELJ, Kamnik) in Janez Kralj (SGP TRŽIČ, Tržič). Veleslalom moški (ekipno); L SGP KONSTRUKTOR, Maribor. Teki (ženske nad 30 let): 1. Anica Kores (SGP KONSTRUKTOR, Maribor), Teki ženske (ekipno); 1 GROSUPLJE, Grosuplje. Teki (moški nad 30 let): 1. Milan Godnik (SGP TEHNIK, Škofja Loka). Teki (moški do 33 let): L Mirko Pogačar (SGP GORENJC, Radovljica). Teki moški (ekipno): 1. SGP TEHNIK, Škofja Loka. Zmagovalci so prejeli odličja, skupni ekipni zmagovalec pa prehodni pokal ZIGP IMOS. Prihodnje leto bodo zimske športne igre delavcev ZIGP IMOS na Zatrniku, gostitelj pa bo SGP TEHNIK iz Škofje Loke. S. D. p| na športno-rekreativnem Pu“' ,,.:^ Posebej zanimiva so srečanja ^Tt SGP šarki, saj precej delavcev republiški in drugih ligah. Gorenja v Velenju so člani š05 .^, S1 ske Elektre, delavci Gorenja pa sestavljajo ekipo TVD Muta, ki je do minule sezone11 pal v medobčinski ligi. košarki J|I)0 Zadnje srečanje v - j -domačini in delavci TOZD Ser(^0U Velenja je bilo 22. februarja vadnici osnovne šole Vuzenica- ,* re< in na#lrt kozi'T>Vi sta bila dokaj enakovreden nik, saj je bil rezultat vseskozi^ ^ V čen. Tekma se je v normalne1’'^, končala celo neodločeno, v fjV šku pa so domačini le osvojil' ^ v več in tako tretjič zapored pre (ip e' plritAn v nrwtaVl ^ ' ekipo Gorenja v postavi d ^ MUTA OB DRAVI servisa. Končni rezultat to rej '■> Zmaga domačih košarkarjev za Gorenje-Muto. ' Gorenje-Muta: Stražišnik 1^/špj čič 12, Kvasnik 2, Janeš 17> 5 S 15, Jelenko 7, Onuk 8, Štiftef 'h Gorenje — TOZS Servis:^. 15, Javornik 4, Skornšek U' .JU F. Glušič A., Dobovičnik 20iJ Od s Delavci tovarn Gorenja iz Velenja in Mute že nekaj let tesno sodelujejo Kahfedjič 22. Komunistično ‘ strokovno (sindikalno) gibanje na Slovenskem 1919-1924 lavskih društev, s hkratnim preoblikovanjem podružnic central nekdanje dunajske Strokovne komisije v osnovne organizacije novih osrednjih društev in z nastajanjem novih podružnic — razmere za pridobivanje novih članov so bile zelo ugodne — so bili v kratkem času postavljeni novi temelji za razredno strokovno gibanje v jugoslovanskem delu Slovenije. S temi organizacijskimi ukrepi pa si je reformistično socialnodemokratsko vodstvo zlasti s pomočjo okrepljene sindikalne birokracije ustvarilo tudi dobre možnosti za usmerjanje sindikalne aktivnosti sklado s svojo taktiko in politiko. Dr. MIROSLAV STIPLOVŠEK j ^ drugi polovici leta 1919 se je ffžno tudi na Slovenskem za-diferenciacija v razrednem 'r°kovnem (sindikalnem) giba-, i/U’ta proces pa je bil najtesneje :’P°vezan s postopnim razkolom v ku8oslovanski socialnodemo- i^atski stranki (JSDS), v kateri k le nenehno krepila levica. Ve-. JKa Prelomnica v tem razvoju pa spomlad leta 1920, ko se je oblikovala komunistična 'm ranka tudi na Slovenskem, tik nieno ustanovitvijo pa se je “t3' slovensko razredno stro-1X?Vn° gibanje formalno vklju-1 h\?iV.’j(. nju. Ob tem moramo pouda-r|(0’ je bil proces nastajanja '' nacističnih strokovnih orga-na Slovenskem v primer-r(Po|! .drugimi jugoslovanskimi fca 'nam'v rnars'^aterem P°* ilS!ri u Poseben, kar velja tudi r° slovenskega sindikal gibanja. lOrf^dikati oziroma strokovne !tew'izaciie> kot so jih zaradi or-ž£w2Jranosti delavstva po stro-(i,.?. 'ntenovali na Slovenskem i v obdobju med vojnama, so sr O' . žC ^le že pred prvo svetovno /en t Pomemben dejavnik v slo-prled m delavskem gibanju. , na njihovo poglavitno na-’ k' je bila boj za izboljšanje rVst ^ *n delovnih razmer de-Vai0va( se je delavstvo združe- vat V strokovne organizacije v ..Java1.? večjem številu kot v de-%in'h strankah in v izobraženi,...‘h društvih. Kot praviloma . aiK , oruštvih. Kot praviloma ° • množične delavske orga-so tudi služile političnim ^ >tvQ kam kot učinkovito sred-o/Pliv Za utrjevanje njihovega b>o| a med delavstvom. Zato sta rjtfj®, socialnodemokratske i'ansk tud' °ba slovenska meš-^ 'etai a- tabora — klerikalni in li-Jrejj01 — zlasti v zadnjih letih ■avliJ}rVo svetovno vojno usta-Sank . ,Vsak svoje strokovne or-Jlel ac'ie> ki naj bi slovensko J v° odvračale od razred-a' ^azcePljenost na so-emokratske — razredne, ■tičn^kosocialne — solidari- :,cne' . uame — sonaan- nilBaLln liberalne — narodnoso- ''kle llc — narounoso- ' ve0r-ganizacije, ki se je ohra- .s|aJ.Cas med dvema vojnama, HJja na *a moč strokovnega giba-(*« °Ve ,, 0V€nskem in ovirala nji-iAtije sPešnejše boje za izbolj-Vfacjj ^ložaja delavstva, kajti j^Ve-.. azličnih idejnopolitičnih ,Vote ev je bilo težko doseči lx°udari?aStoP- 015 tem moramo /a^tv 'b c*a so bile po številu vlfed m aktivnosti ves čas '•lite f^.°. svetovno vojno vo- “c Sr... . '",.'JVI|o vojno vo ;c^vrie 0*alnodemokratske stro jSniralisu-anizacije» ki so bile X? StrokCno Povezane z dunaj- Ti t olprvl V ^ vjutiaj- ,ib Vne n?k°Vno komisijo. Stro-^dno 8amzacije so imele tudi P°membno vlogo v ltrri hPI em slovenskem razred- I, del slovenskem razred-h.i*11 Canv!kem gibanju, saj je ^fer0n^0VemP0me- it^al: >!s:0 Pretirano sicer, celo na ^love«.,clalna demokracija I«y«ža„‘Je ostala tar bila. !;P^ strok^taIa> kar je bila: sneje vplivala tudi na potek nastajanja komunističnega strokovnega gibanja na Slovenskem. Velik razmah strokovnega gibanja 8a „ na Slovenskem po oktobrski revoluciji » sindikalni svet Jugoslavije 1. DSSJ), kar je bil nov korak k 0vmh organizacij je ka- Strokovno gibanje na Slovenskem je doživelo izredno hud udarec po začetku prve svetovne vojne, ko je avstroogrska vlada uveljavila izjemno vojno zakonodajo. Prepoved vsakršnega delavskega gibanja v podjetjih, ki so delala za vojaške potrebe in podreditev delavstva v njih vojaški kazenski zakonodaji, omejitev svobode zborovanj in združevanj, razveljavitev nekaterih določil za varstvo delavcev in množični vpoklici k vojakom so bili poglavitni dejavniki, ki so vplivali na hiter in občuten padec članstva v strokovnih organizacijah ter povzročili skoraj popolno ohromitev njihove aktivnosti. Med še organiziranimi delavci je bil strah pred vpoklici k vojakom in hudimi kaznimi močnejši od volje, da si izboljšajo svoj čedalje slabši gmotni položaj in delovne razmere. Že februarska bur-žoaznodemokratična revolucija, še bolj pa oktobrska socialistična revolucija v Rusiji sta vplivali tudi na oživitev in okrepitev delavskega gibanja ter znotraj njega na delovanje strokovnih organizacij. Tudi razredno zavedno delavstvo na Slovenskem je s številnimi shodi, mezdnimi gibanji in prvimi stavkami po triletni prekinitvi pokazalo svojo bojno pripravljenost, v zelo kratkem času pa je do konca leta 1917 narasla številčna moč socialnodemokratskih strokovnih organizacij. V veliko politično stavkovno gibanje pod geslom za mir in kruh v januarju 1918. leta v Avstro-Ogrski se je vključilo tudi slovensko delavstvo v Trstu in Miljah. Toda v drugih slovenskih industrijskih središčih je voditeljem JSDS oziroma socialno demokratskim sindikalnim funkcionarjem uspelo z vztrajnim pomirjevanjem odvrniti delavstvo od stavke, za kar je pokazalo v Ljubljani, Idriji, na Jesenicah in drugod veliko pripravljenost. Kljub takšni pomirjevalni politiki socialnodemokratskega političnega in sindikalnega vodstva pa je slovensko delavstvo do konca prve svetovne vojne še nekajkrat spontano stavkalo, vrh pa so stavkovni boji dosegli poleti leta 1918. Delavstvo je v teh stavkah zahtevalo predvsem izboljšanje prehrane ter mezdnih in delovnih pogojev, toda zaradi spopadov z vojaškimi oblastmi so dobile tudi politični značaj. Strokovne organizacije so po izbruhu stavk prevzele pogajanja z delodajalci, v zadnjem obdobju vojne pa so vodile tudi precej mezdnih gibanj in drugih akcij. Ta okrepitev njihove dejavnosti je vplivala tudi na naraščanje števila sindikalno organiziranega delavstva in ob koncu poletja leta 1918 je bilo na Slovenskem v organizacijah socialnodemokratske Strokovne komisije že blizu 10.000 članov. Ob tem moramo poudariti, da se je v stopnjevani borbenosti po obeh revolucijah v Rusiji delavstvo v tem obdobju množično vključevalo zlasti v razredno strokovno gibanje, svojo dejavnost pa so tedaj delno obnovile tudi krščanskosocialne in na- rodnosocialne strokovne organizacije. Strokovne organizacije so si do razpada Avstro-Ogrske že opomogle od udarcev Ob začetku prve svetovne vojne. Ravnanje političnega in sindikalnega vodstva razrednega delavskega gibanja na Slovenskem v januarski politični stavki leta 1918 in nato še v novih stavkah ter drugih bojih oziroma njegov odnos do oktobrske socialistične revolucije nasploh pomeni novo prelomnico v delovanju slovenske socialne demokracije, kajti tedaj se je izrekla proti revolucionarni usmeritvi. Nikoli se »ni orientirala na možnost revolucionarne spremembe obstoječega stanja, zato je v revolucionarni situaciji ostala nepripravljena, dezorien-tirana, pod vplivom buržoazije, ki je dvigala zastave nacionalizma in lažnega demokratizma... Vsa idejna in politična nezrelost socialne demokracije in ves njen oportunistični prakticizem se je v teh dneh maščeval delavskemu razredu«. Socialna demokracija odločilne revolucionarne procese, ki so sledili oktobrski revoluciji, ni »mogla in marala izkoristiti za to, da bi se postavila na čelo revolucionarnih množic«, temveč »je pričela paktirati z buržoaznimi vrhovi...« (Edvard Kardelj — Sperans) Njena pot reformirmizma, socialpatrioti-zma in ministerializma je nujno vodila v proces diferenciacije na političnem in sindikalnem področju, ki je na Slovenskem v marsikaterem pogledu tekel drugače kot v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Nove naloge strokovnih organizacij po ustanovitvi jugoslovanske države * Razpad avstroogrske monarhije in ustanovitev jugoslovanske države je postavil pred slovensko strokovno gibanje nove naloge. Prva posledica razpada monarhije je bila njegova oslabitev, saj so nekatera pomembna delavska središča na Primorskem in Koroškem ostala zunaj meja kraljevine SHS in stiki s tamkajšnjimi slovenskimi strokovnimi organizacijami so bili postopoma povsem prekinjeni. Strokovne organizacije v jugoslovanskem delu Slovenije so se morale za uspešno izpolnjevanje svojih nalog čimprej združiti s sindikati v drugih jugoslovanskih pokrajinah, kar velja seveda za celotno razredno de- lavsko gibanje, saj se je z ustanovitvijo skupne države med drugim tudi odprla možnost za organiziran boj delavskega razreda na širši fronti in z združenimi silami pri' kapitalističnemu izkoriščan.'i in narodnemu zatiranju, ra katerem je temeljila nova država od vsega začetka. Slovenske socialnodemokratske strokovne organizacije pa so se morale zavoljo dotedanje centralistične povezanosti z dunajsko Strokovno komisijo tudi temeljito reorganizirati. Oblikovati so morale Strokovno komisijo kol centralo socialnodemokratskega strokovnega gibanja na Slovenskem in ustanoviti'osrednja društva oziroma strokovne z eze. Uspešno vodenje razrednega boja v povojnih revolucionarnih razmerah pa je poleg organizacijskih ukrepov narekovalo tudi opustitev njihove reformistične politike in uveljavitev revolucionarnih oblik delovanja. Preobrazba slovenskih razrednih strokovnih organizacij po prevratu 1918 Slovenska socialna demokracija si je po prevratu ob koncu oktobra 1918. leta prizadevala delavstvo odvrniti od odločnih akcij za izboljšanje njihovega položaja, ki ga je prva svetovna vojna zaostrila do skrajnih meja. Ta politika je povzročila nezadovoljstvo in nasprotovanje tudi med člani strokovnih organizacij, kar je nazorno pokazala spontana stavka rudarjev v trboveljskih revirjih sredi decembra 1918. leta. JSDS se je bala, da bi aktivnost strokovnih organizacij tekla mimo njenega nadzora, prav v njih pa je hotela imeti zanesljivo množično oporišče, zato se je nemudoma lotila organizacijskih ukrepov v strokovnem gibanju. Glede na to, da je bilo slovensko razredno delavsko gibanje z avstrijsko socialno demokracijo najtesneje povezano prav na sindikalnem področju, je bilo treba organizacijsko strukturo slovenskih razrednih strokovnih organizacij izpopolniti najprej z ustanovitvijo osrednjih društev oziroma strokovnih zvez, ki bi povezale med seboj podružnice ene ali več sorodnih panog. Z ustanovitvijo desetih osrednjih društev za vse poglavitne panoge že do začetka spomladi 1919. leta in z njihovo vključitvijo v Zvezo de- Odločen odpor socialno demokratske desnice združitvi jugoslovanskih strokovnih organizacij Prvi samovoljni korak desničarskega socialnodemokratskega vodstva je bila odpoved za sredo marca 1919. leta sklicanega kongresa slovenskih strokovnih organizacij, ki bi edini lahko veljavno in demokratično sklepal o tedaj aktualni in pomembni nalogi, o njihovi združitvi s sindikati v drugih jugoslovanskih pokrajinah; tako si je odločanje o tem prilastilo vodstvo. Pripomniti moramo, da so slovenski sindikalno organizirani delavci na več konferencah in shodih po prevratu poudarjali potrebo po združitvi, strokovna zveza- slovenskih železničarjev — Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo (SŽO.I) pa je tudi že navezala stike s sorodnimi organizacijami v drugih jugoslovanskih pokrajinah, kajti zavedala se je, da z lokalnimi akcijami ne bo uspela izbojevati svojih zahtev. Za uspešno vodenje razrednega boja v kraljevini SHS, potem ko se je buržoazija združila za obrambo svoje vladavine in za utrditev kapitalističnega reda, je bila poleg združitve socialnodemokratskih oziroma socialističnih strank eden pomembnih pogojev tudi ustanovitev skupne razredne sindikalne organizacije. Glede na tesno povezanost strank in strokovnih organizacij je tudi proces njihovega združevanja tekel spo-redno in prepleteno. JSDS se ni odpovedala ministerializmu (sodelovanju v vladi), kar je bil poglavitni pogoj za sodelovanje na združitvenem kongresu, svojo odsotnost na njem pa je poskušala opravičiti z obtožbami levičarjev, češ da hočejo le diktirati in da prehitevajo razvoj ter povzročajo razkol, v nasprotju z njimi pa je tudi poudarila, da je »danes vsak revolucionarni poizkus in špartakovski nastop brezuspešen in nemogoč«. Podobno je utemeljevalo svoje odklonilno stališče do udeležbe na kongresu sindikalne združitve tudi vodstvo slovenskih razrednih strokovnih organizacij, za katero je bil temelj pristanek na nepomirljiv razredni boj. Odklonilo je predvideno centralistično zoružitev kot nesprejemljiv diktat, bilo bi le za skrajno federativno povezavo pokrajinskih zvez, ki naj bi ostale popolnoma samostojne, skupna jugoslovanska stro- Praznovanje prvega maja 1919 v Hrastniku kovna komisija pa naj bi bila predvsem reprezentant navzven in »gibalna sila v organizacijskem delovanju«. Pred tesnejšo povezavo bi bilo treba odstraniti med delavstvom gospodarske, socialne in kulturne razlike, ki so celo večje kot v Avstro-Ogrski. Podobno kot hrvaški desničarski Opči radnički savez je torej poudarjalo razlike med strokovnimi organizacijami posameznih jugoslovanskih pokrajin glede osveščenosti članstva, metod in oblik dela, organizacijske strukture, stopnje razvitosti itd. Čeprav teh vprašanj pri združevanju na sindikalnem področju ne smemo prezreti in podcenjevati, kot je to napačno storila socialistična levica, pa moramo poudariti, da je bil poglavitni razlog za njuno odklonilno stališče1 v predlogu sklicatelja kongresa, da bo bodoča sindikalna centrala tesno povezana s stranko, ki bo ustanovljena na kongresu levice. JSDS in socialnodemokratska stranka Hrvaške in Slavonije sta se znašli pred problemom, da izgubita oporo okrepljenih strokovnih organizacij, če se združita. Brez njih nista mogli računati na uspešno uveljavljanje med delavstvom in zato sta si prizadevali svoje strokovne organizacije obdržati ter jih odvrniti od združitve. Glede na tesno personalno povezanost vodstva JSDS in Zveze delavskih društev je bilo v Sloveniji to lahko izvesti, dokler o vprašanju sindikalne združitve ne bi odločalo članstvo. Tako se združitvenih oziroma ustanovnih kongresov Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov — SOSJ) in Centralnega delavskega sindikalnega sveta Jugoslavije (DSSJ) v aprilu 1919. leta niso udeležili predstavniki slovenskega delavstva. S tem je vodstvo slovanske socialne demokracije svoje politične in sindikalne organizacije začasno popolnoma osamilo, pred SDSJ in CDSSJ pa je ostala kot ena poglavitnih nalog pridobitev slovenskega razredno zavednega delavstva v svoje organizacije. Kongres slovenskih razrednih strokovnih organizacij ______________ To vprašanje je bilo ena osrednjih točk kongresa slovenskih razrednih strokovnih organizacij 8. in 9. junija 1919. leta, ki so se ga udeležili tudi predstavniki CDSSJ. Na njem so dokončno izoblikovali pokrajinsko sindikalno centralo Strokovno komisijo za Slovenijo (odslej SK), »sestavljeno iz vseh osrednjih strokovnih društev na slovenskem ozemlju, ki stoje na stališču razrednega boja«. Ugotovili so, da je število članstva po prevratu naglo naraščalo, saj se je povečalo do 31. marca 1919. leta na 19.000 članov, v času kongresa pa jih je bilo po oceni že skoraj 23.000. Zlasti pri novih članih pa je bila še premalo utrjena razredna zavest. Zveza delavskih društev je v nekaj več kot pol leta organizirala blizu 400 shodov, na katerih je delavstvo postavljalo tudi svoje zahteve za novo socialno zakonodajo za svoje varstvo, ki jih je morala narodna oziroma deželna vlada za Slovenijo upoštevati pri svojem zakonodajnem delu. Po uvedbi svobodne trgovine od konca meseca februarja 1919. leta, koso cene živil naglo porasle, pa je zveza delavskih društev vodila številna mezdna gibanja, ki so se zvečine končala z delnim ali popolnim uspehom delavstva. Preobrazba osnovnih organizacij po prevratu je na Slovenskem tekla po načelu, da so se morali v enem podjetju vsi delavci ne glede na različne poklice združiti v eno podružnico in kongres je posebej poudaril, da je obratni (industrijski) tip organizacij najprimernejši za uspešno aktivnost. Eden temeljnih pogojev za nadaljnje uspešno delo pa je bila združitev slovenskih strokovnih organizacij s CDSSJ in kongres je zadolžil novo SK, da začne pogajanja s to sindikalno centralo. (SE NADALJUJE) LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 280 Zmeraj po volji kupcev »Bistvo dobrega poslovanja podjetja je izbira programa, ki mora biti takšen, da ga trg pozna, sprejema in uporablja. Torej je treba kupca zadovoljiti in kakor hitro tega delovna organizacija ni več sposobna, prične škripati.« Tako je svojo misel razpredel generalni direktor ljubljanske Dekorativne Janez Nebec. Seveda pa ni pozabil dodati, da mora biti tudi delovna organizacija ustrezno organizirana, da je sposobna slediti potrebam trga oziroma prilagajati svoj program željam kupcev. V Dekorativni imajo, denimo, posebno komisijo za vzorce, ki se ukvarja z izbiro vzorcev, in poseben oddelek kooperacija, katere osnovna naloga je vzpostavljanje stikov z odjemalci. Pri Dekorativni je to lesna industrija. Pred približno 10 leti so v Dekorativni namreč spoznali, da le specializacija lahko zagotavlja rentabilno proizvodnjo in zato so se odločili za proizvodni program, po katerem se ravnajo še danes, to je izdelava in prodaja vseh vrst tkanin za blazinjenje pohištva in dekoracijo. Obe omenjeni telesi v okviru Dekorativne skrbita, da približno 1500 delavcev te delovne organizacije pošilja na trg tisto, kar je trenutno najbolj iskano. Dogovarjajo se z izdelovalci pohištva, kaj le-ti potrebujejo, poleg tega pa, lahko bi rekli, psihološko obravnavajo tudi tuje proizvajalce oziroma kupce. Zdi se, da je glede oblazinjenega pohištva Skandinavija, še posebej Danska, najdlje. V Dekorativni pravijo, da je vpliv danske obdelave lesa oziroma oblazinjenega pohištva dokaj močan tudi v Jugoslaviji. Pri tem pa velja dodati, da se izdelki Dekorativne lahko enakopravno kosajo z izdelki, ki jih uporabljajo Danci in morda lahko rečemo, da pri nas obdelava lesa samo nekoliko zaostaja. S primerno izbranim proizvodnim programom, s katerim se je Dekorativna pričela ukvarjati proti koncu šestdesetih let, je ta delovna organizacija postala ena največjih evropskih proizvajalk tkanin za oblazinjeno pohištvo in dekoracijo. Še več, v Jugoslaviji pokriva kar 60 % potreb po teh tkaninah ob tem, da približno 15 % proizvodnje tudi izvozi. Lansko leto je Dekorativna dosegla 560 milijonov zunanje realizacije, letos pa bo ta realizacija znašala že 800 milijonov s tem, da bodo izdelali okoli 9 milijonov kvadratnih metrov različnih taknin. Vrednost izvoza bo letos znašala približno 61 milijonov dinarjev, kar je za 9 % več kot so načrtovali lani oziroma 20% več, kot so lansko leto dejansko izvozili. Od tega bo šlo za 44 milijonov din tkanin na konvertibilno področje, ostalo pa na klirinško področje oziroma za približno 10 milijonov din v dežele v razvoju. Dežele v razvoju danes še niso kdo ve kako pomemben odjemalec, so pa potencialni kupci. Dejstvo je namreč, da dežele v razvoju še nimajo svoje lastne pohištvene industrije, jo bodo pa slej ko prej razvile. Glede izvoza velja poudariti še to, da omenjene številke veljajo za tako imenovani direktni izvoz, medtem ko za indirektni izvoz niso znane, so pa vsekakor lahko tudi dokaj pomembne. Pri indirektnem izvozu mislimo na tisti izvoz, ki gre preko pohištvene industrije, ko izvaža svoje izdelke, oblazinjene s takanino Dekorativne. Ker smo že pri izvozu, naj omenimo še uvoz. Lani je znašal 36 milijonov din, letošnji pa bo nekoliko večji. To torej pomeni, da ima Dekorativna kljub temu, da posluje v tekstilni panogi, močno pozitivno izvozno—uvozno bilanco. Izvozno-uvozni obračun je lahko takšen zategadelj, ker se je Dekorativna pred leti preusmerila predvsem na uporabo domačih surovin. Seveda je bilo pri tem veliko težav in tudi danes še ne gre vse gladko, vendar pa že lahko rečemo, da je polyakril iz Ohisa na zadovoljivi kakovostni ravni in da bistveno ne odstopa od kakovosti tujih surovin. Podobno lahko rečemo tudi za stanična vlakna, ki jih pri nas izdelujejo v Ložnici in Banjaluki. Iz uvoza pa je bombaž, ki ga v Dekorativni porabijo bolj malo — med surovinami zajema približno 5%. Uvažati mo- rajo tudi nekaj posebnega najlona, ki ga pri nas ne izdeluje še nihče, prav tako pa prihaja iz zamejstva tudi volna. Volna je sicer danes izdelek, ki na trgu zaradi sorazmerno visoke cene ne gre najbolj v prodajo, vendar kaže, da se bo spet uveljavila. Dekorativna je doslej kupovala mikano in česano prejo skoraj v celoti pri drugih predilnicah v naši ožji in širši domovini. Lani pa so z referendumom sklenili, da se bo k Dekorativni priključila predilnica Laško, k? je bila zaradi neustreznega proizvodnega programa že dolgo v velikih težavah oziroma izgubah in da bodo v predilnici Laško, ki je sedaj temeljna organizacija Dekorativne, proizvodni program popolnoma spremenili. V Laškem bodo že proti koncu letošnjega leta pričeli presti mikano in delno tudi česano prejo. Predilnica Laško bo pokrivala približno 45 do 50% potreb Dekorativne. Najpomembnejše pa je, da bodo v tej predilnici izdelovali prejo, ki je danes na našem trgu ni moč kupiti. Sestavine za to prejo bodo enake kot za druge preje; razlika bo ie v tem, da bo drugače predena oziroma bodo stroji prilagojeni novim zahtevam. To bo prva faza sanacije predilnice Laško, v drugi fazi, ki naj bi sledila že prihodnje leto, pa bodo predilnico Laško usposobili tudi za predelavo odpadnih surovin. Potrebni stroji, ki bodo prišli iz uvoza, so že na carini. Glede na to, da bo predilnica Laško moderno opremljena, bodo v Dekorativni lahko nekoliko znižali lastno proizvodno ceno. Drugi del lanskih oziroma letošnjih investicij pa je zamenjava tkalnih strojev v Ljubljani. Približno 40 % tkalnih strojev je že zamenjanih, 60% pa jih bodo zamenjali do septembra. Vse skupaj bo veljalo približno 180 milijonov dinarjev. Glede predilnice Laško bi veljalo zapisati, da se je število zaposlenih zmanjšalo na 200 in da bo v tej TOZD predvsem manj režijskih delovnih mest, kajti precej dela bodo opraviljale skupne službe. ^ M v : - ' ___— fj| — Halo, tu Janez Oderiček! — Tu pa Janko Spiček! — Aha! Kaj pa je že spet? — Zamaka! — Od zgoraj? — Ne, od spodaj! Od zgoraj zdaj ne, ker sem streho prekril. Na vaše stroške, se razume, če se še spomnite... — Kaj se ne bi, saj me je delavski svet leto dni nažiral zaradi tiste neplanirane postavke. — Lahko ste zadovoljni, da sem dal v zapisnik le streho. Ali veste, da so tudi vsa okna vegasta. Podtaknili ste mi nepresušen, grčast les, sedaj se pa krči. — Hvaležni bi nam morali biti, ne pa tako! Ali veste, koliko je danes kubik lesa?! Takrat, pred štirimi leti, sem vam ga zaračunal na pol zastonj. — Takrat, pred štirimi leti, je bil tudi dinar vse kaj drugega kot danes. — Sicer pa, kaj bi se bodel z vami! Že tako smo vam delali pod ceno, v zahvalo nas pa kar naprej morite. Ne rečem: če bi se podrla stena ali dimnik ali ostrežje, potem že. Tako pa vedno ena in ista: sten niste prevlekli s cementno malto, preden ste jih ometali, oken niste prav podzidali, tal niste izolirali, fasada se kruši. Ali se zaradi takšnih malenkosti sploh splača razburjati?! — Saj se res kruši! — To se lahko vsakemu zgodi, tudi sredi velikih mest in renomiranim podjetjem, vi pa zganjate takšnega vraga. Saj ste menda slišali za tiste I ;D primere stolpnic v nevemkateri že ljubijo gmajni in pa za terasaste bloke v Kosezah, kome ništa! Sicer pa je rok za garancijo že zb naj potekel, nimava se več kaj pogovarjati! — Rad bi samo povedal, če dovolite, da H napravili drenaže ob zadnji steni, zato teče v h — No, in kaj?! Kot že rečeno, smo vam, deno z današnjega vidika, napravili hišo na zastonj. Po koliko že? Če se prav spomin j kvadratni meter po sedemsto. Zdaj je že po rtH jo n in še čez. Na to mislite, ne pa na tiste kaplji štreni. Še vedno ste na profitu, ne? — Saj vas ne prijemljem za garancijo. Lesi kovno pomoč potrebujem. Napako bi odprl na svoje stroške, če drugač ene gre. — A, tako? To je čisto druga pesem. Ra meti pa morate, da je takšno napako težko praviti, Zato ne bo poceni. Prekopavati bo tri na novo izolirati. Povrhu pa prav zdaj nim ljudi; sezona je na pragu. — Koliko bi stalo? — Ja, kar računajte! Od takrat, ko smo V zidali, so šle naše storitve strahotno gor. No, po naši krivdi! Zvezni predpisi, davki, nelikv nost, sodne takse! Ja, cirka osemdeset procert bo dražje kot pred štirimi leti. Pa terenska Z' - ven, se razume, plus faktor tri, pa dodatek : stalnost, ker je pri nas fluktuacija zelo pereč p1'm blem, takole na okroglo in še to samo zato, A:0j[ bili solidna stranka — to je med brati c/r£4| JANKO ŠP1Č\\ (potem, ko se je prebudil iz omedlevice) NAGRADNA KRIŽANKA I Rešitve pošljite do 22. marca 1978 na nasl ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinom, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽAN1 št. 9. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. DE Roiavirift otrt>ocst: lesen osrf iT£Aj V L£S ‘ VE LILO Sito stRdicov- HJ/VLZA mump sla.'Poželenje msUKAH N SRABK (zime,, id). (91A) RAZVOJNI STALO M-ZROČIIEda MALAM3E NIKjO MATUL NEVESTINO Premože- nje SR.ŠKA ČRKA AH .RSA - Dopisnik, UDoMoDl tl£«TR. PO&ONSIU stroj UCITEL7 aaM- u/SrvA TEŽA _ EMBALAŽE ŠEMO mve ii&ob* HISIEfJSti' RA2HER MAZDA VR+ICVNIK fcnKMLNICA TELUR TRESIHI UMRU PRVI. mceevtAu dksAmElA RTV f AHtlRtf 24 ur MOČNATA lEf) ISAAC, M6WT6k1 M0UMT NEU4A- KAMOSr VER5I7EI/A OPERA STAR0SR51U ZEML)€MERE< URALSL0 Ljudstvo. SW01£bl ! VULKAN NA SICIUJI milan , KOVAČOIC PRE&IVALC! ARAblOE karel bOblT* SESIAVIL «.N. TR60V6C. Z 1£W1 ZVER IZKO-m wdi< PJt&BI- VALK.A IRSKE SouormUu ODeAt/A 9rt«oiuM. jvujtamšee VI.ŠffcNUl LOLA , NOVAKOVIČ. MAiNISI ihmm OWK KNJI6A ffl PB/IDOV AL&eRT eiNSTerV LANTAbl MOST čez sum*.i V)LINO SRCU 2BtqEPKEC. [jZeaMlti STARO IME 2Amm DE živalska Vrsta Metro m MMZABS® flLOZOF 12. ELEE bivsaprek. izraelviak reoLDAV bREVOREb ME0MAR. km & Kf4]l&/klW fOTREBlVAL KA iTALPf prvi Rimu ZAUfMlK ČRNA mcA PtJJOBUA RAsrunA TEROC.I ČEŠKA PRI-rmNicfl GLAVNI ŠfEVNI« SEJA DEL Dneva WWlKA vrsta KbNJSKESD TEKA ARAtau opetec. UiD-OVA-LEC KoS IklMITRO T0LU0L V til M it Že K, ni te REŠITEV . NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 7 Marjan Kozina, Anvar el Sadat, starodavnost, loč, narek, EL, anis, Italke, rt, Emona, Joe, nosnice, lev, Ami, avtogram, alt, rik, kna, Ožbalt, staja, sla, ajvar, ES, Ti, Kreolka, Andra, La, Vib, vhod, utvara, kanec, Hitler, Arabca, ioni, trokar, snet IZŽREBANI REŠEVALO KRIŽANKE ŠT. 7 L nagrada 200 din: Košana Langoš, 6l0 Ljubljana, C. v Mestni log 26; .ij) 2. nagrada 150 din: Lojze Puncer, 63J Mozirje, Mozirje 190; $ 3. nagrada 10p din: Simon Stevo, 683 Črnomelj, Železničarska 17. Nagrade bomo poslali po pošti. DE Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, DAMJAN KRIŽNIK, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVSEK (redaktor in lektor) in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek in prodaja tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 4^ A A Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun P^f Ijanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 6'^ j letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Pošte čana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.