PKEDLOG Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih pose-gov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84 in 37/85) ter 79. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS šl. 13/86) je Skupščina občine Ijubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta za del območja urejanja VP1/2 Rudnik — območje drobnega gospodarstva I. UVODNE DOLOČBE Lčlen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del območja urejanja VP 1/2 - Rudnik drobno gospodarstvo, ki ga je izdelal ZIL - TOZD Urbanizem-LUZ, Ljubljana v maju 1987 pod številko 36810. Zazidalni načrt je izdelan v skladu z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990, ter na osnovi programskih zasnov za celotno območje urejanja VP 1/2. Zazidalni načrt za del VP 1/2 obravnava gradnjo objektov za potrebe drobnega gospodarstva in sicer določene - na prostih površinah I. faze - A območja in možnost širitve le teh v II. fazi -Bobmočju. 2č|en Vsebina dokumentacije: Tekstualni del: :v" -• 1. Prostorska ureditev 1.1 - zazidalna situacija 1.2 - funkcionalne in oblikovne rešitve objektov 31 1.3 - prometna in idejno višinska regulacija 1.4 - komunalna infrastruktura 1.5 - geodetsko tehnična dokumentacija 1.6 - etapa izgradnje 1.7 - odlok Grafični del: 1. Izris iz dolgoročnega plana 2. Izris iz srednjeročnega plana 3. Arhitektonsko zazidalna situacija z imeni znanih investitor-jev - M 1:1000 4. Arhitektonsko zazidalna situacija - M 1:500 5. Prometna in višinska ureditev - M 1:500 6. Programska rešitev komunalnih napeljav - M 1:1000 7. Programska rešitev komunalnih napeljav - M 1:500 8. Program zaklanjanja - M 1:1000 9. Kopija katastrskega načrta - M 1:1000 10. Načrt obodne parcelacije - M 1:1000 11. Načrt funkcionalnega zemljišča z zakoličenimi elementi --M 1:500 II.MEJAOBMOČJA 3. člen Obravnavani del območja se nahaja v k.O: Rudnik. Meja poteka v skladu z obodno parcelacijo in sicer I. faza - A območje ob severni meji parc. št. 19/6, 19/8, 20/1, ob vzhodni parcelni meji parc. št. 20/1, južni parcelni meji parcele 26/8, 27/4, vzhodni parcelni meji parc. št. 20/8 in 19/8. II. faza - B območje ob vzhodni parcelni meji parcele 20/5, 20/ 10, severni meji parc. št. 20/10, 28/10, vzhodni parcelni meji 26/16 in južni meji parc. št. 26/16. Vse parcele so v k.o. Rudnik. III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO 4. člen Obravnavani del območja se sestoji iz dveh delov: A. - I. faza ureditve z objekti drobnega gospodarstva B. - II. faza možnosti razširitve V območju A. - I. faza so predvideni objekti drobnega gospo-darstva namenjeni za galvanizacijo, predelavo plastike, kovin in kemijskih izdelkov. (Objekti z oznako v zazidalnem načrtu 1 - 8 + čistilna naprava so predvideni za potrebe galvanizerjev). IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV TER DOVOLJENE TOLERANCE 5. člen V I. fazi - A območju, je predvidena gradnja objektov v treh nizih, ki so vezani na skupni dovoz, dostop, komunalno opremo, parkiranje, zelenice in skupno skladišče vnetljivih snovi. Situacije objektov so določene v grafičnem gradivu dokumen-tacije. Dopustne so vsklajene gradnje objektov po enotnem projektu za celoten niz. Zahtevna je hkratna gradnja objektov do III. gradbene faze. Tlorisne dimenzije objektov, površine funkcionalnih zemljišč objektov in razdalje med posameznimi nizi objektov so določene s tehničnimi elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel. Zazidalni okvirji so obvezni brez toleranc. Največji vertikalni gabarit objekta je P+1. S pravilnikom zazi-dalnega načrta so določeni objekti pri katerih je dopusten prit-lični vertikalni gabarit. Strehe - dvokapnice, simetrične ali asimetrične z dopust-nostjo svetlobnih odprtin, z minimalnim padcem in pokrite s pločevino, eternitom ali tegulo, ki jo je možno zaključiti ali skriti za naglašen venec. Fasade morajo ustrezati vsem tehničnim pogojem in naj bodo enostavne za vzdrževanje. Dovozi in dostop so določeni v karti prometne ureditve. Glede na eksponiranost lokacij je zahteva skladiščenja v objektu ali v predvidenem skladišču za vnetljive snovi. Objekt skladišča vnetljivih snovi je po zazidalnem načrtu pred- 32 viden skupen na robu tangiranega območ|a I. faze gradnje. Posamezni objekti ne smejo biti ograieni. V II. fazi - B območju je predvidena možnost gradnje objektov malega gospodarstva. Za območje B - II. faza se odlok dopolni s programom in zahtevami novih investitorjev in vsemi elementi zazidalnega na-črta. Do sprejema dopolnitve zazidalnega načrta so na obstoječih stanovanjskih objektih v tem območju dopustna le nujno vzdrže-valna dela. V. ETAPNOST IZVAJANJA 6. člen V I. fazi - A območju je obvezna v eni etapi celotna višinska regulacija, izvedba interne ceste, parkirišča, shramba vnetljivih snovi in komunalna opremljenost. Arhitektonsko zazidalna zasnova omogoča etapno gradnjo posameznih nizov, ki predstavljajo samostojnozaključenoenoto. VI. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA 7. člen Objekte je potrebno priključiti na kanalizacijo, vodovod. elek-triko, plin, ptt in javno razsvetljavo. - Kanalizacija je v ločenem sistemu (odpadna voda se ločeno odvaja kot tehnološko odpadna voda in sanitarno odpadna voda). Za tehnološko odpadno vodo je obvezna gradnja čistilne naprave. - Vodovod izprimarnega vodovoda. Elektrika iz TP 1 - neposredno ob severni fasadi a niza. - Plin - zgraditi plinovod po trasi v zazldalnem načrtu. - PTT - kabelsko omrežje od RATC. - Javna razsvetljava ob dovozni cesli, parkirnih prostorih. 8. člen Prometna ureditev Osnovno prometno omrežje predstavljajo obstoječe obodne ceste z navezavo na Dolenjsko cesto. Dovoz in dostop do posameznih objektov je predviden z izvedbo interne krožne ceste, ki se navezuje na cesto ob želez-nici. Parkirišča so skupna za vse objekte drobnega gospodarstva locirana v treh skupinah ob notranji komunikaciji. Parkirišča ob objektu skladišča vnetljivih snovi so lahko nadkrita. VII. OBVEZNOST INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 9. člen Obveznosti investitorjev so: - pred izdajo lokacijskega dovoljenja predloži pozitivno izjavo o varstvu pred prekomernim hrupom - predvideti in izvesti vse ukrepe za varovanje okolja - opredeliti in ivzesti vse ukrepe protipožarne zaščite 10. člen Investitor je dolžan urediti okolico novogradnje v skladu z zazidalnim načrtom v treh letih po izdaji gradbenega dovoljenja. Začetek obratovanja delavnic je pogojen z začetkom obratovanja čistilne naprave. 11. člen Obveznosti izvajalcev: - sočasno in usklajeno izvajanje komunalnih vodov in naprav - izvajanje komunalne infrastrukture z gradnjo objektov VIII. KONČNEDOLOČBE 12. člen Grafični in tekstualni del zazidalnega načrta so stalno na vpo-gled občanom in organizacijam pri Krajevni skupnosti Peruzzi. pri Mestni geodetski upravi mesta Ljubljane, pri Mestni upravi za inšpekcijske službe, Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem LUZ in TOZD Urejanje stavbnega zemljišča. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja Mestna uprava za inspekcijske službe. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik P. Vrhunc fVRTt A 7.T.C\7. i T1B V Zazidalni načrt obsega manjši del območja urejanja VP 1/2. Površina je opredeljena za potrebe drobnega gospodarstva po določilih potrjenega zazidalnega načrta izdelanega na osnovi GUP-a za zazidalni otok RP 1-2. Zazidalni načrt je v skladu z določili dolgoročnega plana glede namembnosti in meje območja ter režima urejanja. V skladu s programskimi zasnovami, ki določajo organizacijo dejavnosti (program) zasnovo prometnega režima, usmeritev za urbani-stično in arhitektonsko oblikovanje. Delavnice drobnega gospodarstva so namenjene za galvaniza-cijo, predelavo plastike. kovin in kemijskih izdelkov. Predvidene delavnice namenjenega galvanam ali sorodni dejavnosti so locirane v območju območja urejanja VP 1/2 kot rezultat vsestransko preverjenih analiz o njihovem vplivu na okolje. Nevarnost predstavljajo zastarele delavnice z neprimerno opremo, ki so locirane na območjih zaščite talne vode, ki obsega severne dele Ljubljane ob naravnih nesrečah, ko se poveča možnost direktnega izliva, ter tudi delavnic brez čistilnih naprav v stanovanjskih objektih. Z nadomestitvijo predvidenih se le te ukinejo. Eden od osnovnih pogojev gradnje delavnic na obravnavanem območju je izgradnja posebne čistilne napreve za zbiranje, čišče-nje in nevtralizacijo agresivnih odpadnih snovi, ki se jih ne sme odvajati v javno kanalizacijo. S tem bo omogočen tudi kvaliteten in stalen nadzor nad delo-vanjem posameznih obratov s strani pooblaščene organizacije. ZASNOVA ZAZIDAVE Osnova za zazidavo je izdelan program Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupšdine občine Ljubljana Vič-Rud-nik in izvedena obodna parcelacija. Glede na razmere tangiranega območja je površina deljena na I. faza - A območje in II. fazo - B območje. I. faza - a območje je obdelana z arhitektonsko zazidalno zasnovo, dovozi, dostopi, parkiranjem in komunalno opremo. II. faza - B območje je na pobudo Krajevne skupnosti Rudnik in Krajevne skupnosti Peruzzi predvidena, kot možnost gradnje objektov za potrebe drobnega gospodarstva. V I. fazi - A območju je predvidena gradnja objektov v treh nizih. Situacija nizov a, b, c so določene v grafičnem gradivu dokumen-tacije. Niz a - sestavljajo objekt z oznako v grafičnih prilogah zazidal-nega načrta od 1-9. Namenjeni so galvanizerjem ali sorodni dejavnosti. Obvezna je gradnja čistilne naprave locirane ob galvanski delavnici z oznako 8 a. Ker bo velikost čistilne naprave znana s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja je realizacija predvidene delavnice 8a vprašljiva. Objekti a niza z znako 1-6 so obvezno vertikalnega gabarita P+1. Pri objektih z oznako 7-8 je dopusten pritlični gabarit. Tlorisne dimenzije posamezne enote so 10.00 x 20,00 m. Arhitektonsko zazidalni pogoji so podani s pravilnikom zazidal-nega načrta. Skladiščenje je v objektu in skladišče vnetljivih snovi. Izvedba niza mora biti po enotnem projektu za celotni niz in hkratna gradnja do III. gradbene faze. Niz b sestavljajo objekti z oznako v grafičnih prilogah zazidal-nega načrta 9-13. Namenjeni so predelavi plastike, kovin in kemijskih izdelkov. Objekta 12. 13 sta tlorisnih dimenzij 10,00 x 20,00 m. Objekta 10. 11 sta tlorisnih dimenzij 10.00 x 10,00 m. Objekt 9 tlorisnih dimenzij 7.00 x 10.00 m. Vertikalni gabarit objektov je P + 1 ali P. Arhitektonsko zazidalni pogoji so podani s pravilnikom zazidal-nega načrta. Skladiščenje je v objektu in skladišču vnetljivih snovi. Izvedba mora biti po enotnem projektu za celotni niz in izve-dena do III. gradbene faze. Niz c sestavljajo objekti za oznako v grafični prilogi zazidal-nega načrta 14-19. Namenjeni so predelavi plastike. kovin in kemijskih izdelkov. Tlorisne dimenzije objekot 14-17 so 10.00 x 20,00 m. Objekta 18, 19 tlorisne dimenzije 10.00 x 15.00 m. Vertiklani gabarit objektov P + 1. Objekta 18. 19 sta dopustna tudi phtlična. Arhitektonsko zazidalni pogoji so podani s pravilnikom. zazi-dalnega načrta. Skladiščenje je v objektu in skladišču vnetljivih snovi. Gradnja niza je do III. gradbene faze obvezna.. Skladiščenje vnetljivih snovi je predvideno skupno. V grafični prilogi objekt označen z S. Arhitektornsko zazidalni pogoji so podani s pravilnikom zazi-dalnega načrta. OSNOVA PROMETNEGA ORMEŽJA Osnovo prometnega omrežja predstavljajo obstoječe obodne ceste z navezavo na Dolenjsko cesto. Dovoz in dostop do posa-meznih objektov je predviden z izvedbo interne krožne ceste. ki se navezuje na cesto ob železnici. Parkirišča so skupno za vse objekte drobnega gospodarstva. Locirana v treh skupinah ob notranji komunikaciji. Parkirišča ob objektu skladišča vnetljivih snovi so lahko pokrita. Izvedba prometne ureditve mora biti usklajena s prometno karto, ki je sestavni del zazidalnega načrta. KOMUNALNE NAPRAVE Kanalizacija Kanalizacija je zasnovana v ločenem sistemu. To pomeni, da se posebej odvija meteorna in posebej odpadna voda. Odpadna voda pa se ločeno odvija kot tehnološko odpadna voda in sani-tarno odpadna voda. Meteorna voda se odvaja v potok Požar III. Odpadna voda se preko kanala 0 30, ki poteka preko industrijske cone ter črpališča povezuje do zbiralnika »B«. Tehnološko odpadna voda pa se navezuje preko čistilne naprave na sanitarni odpadni kanal. Vodovod Zasnova vodovodnega sistema Celotno območje, razen objektov med železniško progo \n Dolenjsko cesto, se bo napajalo iz predvidenega primarnega vodovoda iz smeri Ižanske ceste oziroma Lahovega stradona. Primarni vodovodi se bodo napajali iz cevovoda 0 300 mm po Ižanski cesti, kj je že zgrajen do Jurčkove poti, do Lahovega štradona pa je v gradnji. Sedaj se vodovod 0 300 mm po Ižanski cestl napaja iz vodarne Hrastje, zato so tlačne razmere komaj ustrezne, kjer se obrato-valni tlaki gibljejo med 2,9-3,5 bar (ob Orlovi cesti). Primarni vodovod. ki poteka po Jurčkovi poti in se nadaljuje v VP 1/2 je programsko določen in dimenzioniran v projektu vodo-voda za VP 1/2. Potek primernega vodovoda iz Lahovega štradona pa je bil določen v sklopu lokacije komunalnih naprav v območju južne obvoznice. S tem vodovodom bomo zagotovili dvostransko napajanje kompleksa VP 1/2. Ta cevovod bo tudi oskrboval stanovanjsko naselje v območju Peruzzijeve ceste. Sekundamo vodovodno omrežje je zasnovano zankasto, tako da se doseže hitra izravnava tlakov v območju in je v večjih točkah prevezano na napajalne vodovode. V končni fazi je predviden potek južnega kraka zunanje vodo-vodne zanke osrednjega vodovodnega sistema 0 600 mm. Skozi središče območja urejanja VP 1/2 \z smeri Jurčkove poti proti predoru pod Golovcem oziroma skozi predor proti vodarni Hrastje. Na zanko o 600 mm se bo prevzelo primarno vodovodno drhrežje v VP 1/2. 3i Elekrika Pri izračunu porabe električne energije se navezujemo na poročilo uporabe iz zazidalnega načrta, ki predvideva za uporabo celotnega malega gospodarstva na priključno moč 245 kW. Transformatorski postaji v neposredni bližini sta: TP Polikem in TP 1, vse te pa se navezujejo na RTP Vič, ali kakor navaja zazidalni načrt povezavo RTP Vič - TP 3 - TP Viator - TP Agrotehnika - TP 2 - TP Semenarna - TP 1 - TP Polikem -Razklopiščna postaja. Nizkonapetostno omrežje naj bi bilo položeno iz TP 1. Plin Plinsko omrežje se sestoji iz napajalnega plinovoda 1 bar z odcepom od primarnega plinovoda za ZP ob južni obvozni cesti in regulacijske postaje. Potek plinovoda je razviden iz situacij. Napajalna plinovoda bosta speljana v pločnikih oziroma zeleni-cah in bosta izvedena iz jeklenih cevi. Položena bosta na poprečno globino 1,2 m in z nagibom 2-3 %o. Na najnižjih mestih bodo postavljeni sifoni za zbiranje eventuelnega konden-zata. Na vseh odcepih bo območje opremljeno z zaporno arma-turo za ZP in TNP. Plinovodi zahtevajo skrbno polaganje na posteljico iz 2 x sejalnega peska in z njim po položitvi, razen spojev in armatur ročno obsute. Idejna rešitevzaradi nedokončane izdelanosti posameznih kva-dratov obdeluje samo napajalna plinovoda. Sekundarno omrežje pa se bo obdelalo z dokončno izdeiavo posameznih kvadrantov. PTT Izgradnja telefonskega omrežja. Za potrebe območja urejanja VP 1/2 - industrijska cona Rud-nik bo potrebno od RATC Rudnik položiti kabelsko kanalizacijo ob Dolenjski cesti in po novem ob Jurčkovi poti primarni kabel do same soseske. Kabelsko omrežje v soseski sami pa bo zgrajeno z zemeljskimi kabli ustreznih kapacitet. Glede na to, da je celotno območje zelo razsežno, je smotrno v čimvečji možni izmeri izkoristiti kabelsko kanalizacijo, katero predvideva projekt P - 788/79 in je smer poteka PTT linij razvidna iz zbirnika . Javna razsvetljava Poteka javne razsvetljave je razvidna iz zbirnika in poteka ob robniku obodnih cest drobne obrti ter je razvejano tudi po sredini novo projektiranega naselja drobne obrti. Osvetljen naj bo tudi centralni prostor. V času javne razprave v prostorih Krajevne skupnosti Peruzzi in Skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik, ki je trajala od 8. junija 1987 do 8. julija 1987 so bile na osnutek podane naslednje pripombe. 1.GOLISTANE Knezov Štradon 66, Ljubljana Kot najbližji prizadeti, saj je zasip za novogradnjo VP 1/2 Rudnik dosegel samo rob mojega zemljišča 2A/1, želim navesti nekaj koristnih pa tudi nekaj konkretnih negativnih pripomb. Slučajno posedujem tudi precejšnjo mero pozitivne dovzetnosti za druž-bene potrebe oz. za »potrebe širših družbenih interesov«, vendar bi uvo-doma navedel, da je to očiten še drug moment, ki me moti. Občina Ljubljana Vič Rudnik kot taka ni bogata občina. Revno jo dela ravno to, ker nimao dovolj obrti, industrije ter skladišč. Zato je na Ijubljan-ski regijski borzi ob natečajih, kje bi kaj stalo razumljivo prednjačila prav naša precej prazna občina. Še bolj po domače povedano, v mestu je bilo slišati o barantanju med občinami, kako se nekatere občine pulijo za izgradnjo čimbolj čistih dejavnosti in komu naj potem ostane »svinjarija«. Ni čudno, da so rasli razni plani že ob slučajnem pogledu \z Dolenjske ceste na barjanska - marostna idilična prostranstva. To idilo in neokr-njeno, četudi že nekoliko zanemarjeno vrednost Barja je prva načela sicer prepotrebna južna obvoznica z vso infrastrukturo, ki ji še sledi. Že ta bo precej spremenila mikro klimo barjanskih naravnih pogojev. Nekatere nove zazidave, ki bodo po predvidevanjih postavljene v tem okolišu, pa nam bodo zadale odločilen negatilven udarec kljub študijam in obetom. Postavitev Polikema, raznih plastikarn in galvanik v to območje smatram nedopustno in trdim, da je to zelo škodljivo za velik del Barja. Čutim dolžnost pravočasno opozoriti »merodajne«, naj ne izkoriščajo uspešnosti svojega mandata in s svojo ev. močjo vztrajajo kljub revoltu večine na postavitvi omenjenih dejavnosti, ki bodo zaradi svoje specifično-sti zelo škodljive celo za novozgrajene dejavnosti, kaj šele za okolico. Kar spomnimo se vseh trhlih študij okoli Termike na Trati v Škofji Loki. Smatralo se je. da neuki domaCini me ne vedo o taki dejavnosti. Danes se je. izkazalo, da so bili pametno in pravočasno proti. Takih slučajev vemo še več. Mislim, da je tu podoben slučaj. Tudi spremni dopis Izvršnega sveta Skupščine občine Vič Rudnik. kjer se želi, da ne nam na primeren način sporoči in razloži vse o nameravani gradnji ima veliko nalogo. Že nekaj let se namreč pripravlja gradbeni teren za to. Od delavcev pri izvajanju teh del in iz novic v mestu se |e že zdavnaj vedelo kaj bo zraslo na teh na novo pripravljenih terenih. Krajevne skupno-sti so bile zelo pozno obveščene in vzpoznane z bodočimi dogodki. Sedaj pa, ko so že marsikje zabiti preko 20 m dolgi piloti, sedaj pa je šele debata in odločanje o tem. To spet kaže na moč in samozavest merodajnih in tudi se že rahlo nakazuje praznost naših pravočasnih opozoril, predlogov, negodovanj in ogorčenj. Torej, kot prvi najbližji novi VP 1, kot nehote novi sosed pozivam merodajne na treznost odločanja. Kemikalije so kemikalne. tej škodljivosti ne zaupam in sem velikemu delu projekta odločno proti. Prizadet bom tudi pri bogati cestni povezavi z VS 1. Ko bo v obliki nadvoza šla cesta preko velikega dela mojega zemljišča, obenem pa še sledi ob progi 6 m široka cesta. Tu bom moral postavljati določene pogoje v smislu če jaz razumem družbene potrebe, potem pričakujem tudi obratno razumevanje. 6.7.1987 GoliStane P. S. Istega mnenja kot sem napisa! v svoji pripombi so še številni sosedje in krajani in tu je priloga z njihovimi podpisi. Za: Goli Stane Istega mnenja smo tudi ostali krajani! Kastelic Alojzij Petrič Štefanija Jankovič Marta Žgajnar Drago Žgajnar Karl Kovačič Kristina 2. Krajani hišnih številk Cesta 18. divizije 189, 191, 193, 195, 197, 199, 201 in 203, Ljubljana Rudnik, smo ogorčeni nad zazidalnim načrtom, oziroma nad industrijsko cono. Smo za industrijsko cono. vendar ne za tako. da nas bo zastrupljala. Smo proti galvanam, za katere smatramo. da niso za mehak teren in še brez kanalizacije. Ogorčeni smo tudi nad kemično industrijo, ki naj bi bila v industrijski coni. Smatramo, da to spada v neobljuden - nenaseljen kraj. Kajti vsi vemo kakšne nesreče so bile v zadnjem času. Smo zraven industrijske cone, tako da ni niti 200 metrov zelenega pasu. Slabšajo se nam življenjski pogoji, že zaradi neurejene kanalizacije (kajti vse nad Dolenjsko cesto se steka k nam) in nazadnje nam grozijo s kemično industrijo. Pravico se imamo »boriti« za čisto okolje in se tudi bomo, kajti krajani Rudnika smo tisti, ki smo ogroženi - in ne načrtovalci. Po eni strani uvajamo samopri-spevek za čisto Ljubljano, po drugi strani pa jo zastrupljamo. Družine: Fortuna Komes, Kobe Vlado Kobe Ivan Kobe Zlatko Malnarič Šurjan ' Korenčič in Žižkar vsi iz KS Peruzzi Ljubljana, 7. 7. 1987 3. Pripomba - BRADAČ BOGDAN Pripombe h gradnji skladišča kemijskih proizvodov na Barju Smatram, da je kopičenje kemijskih proizvodov in njih uporaba poleg nekaj koristi predvsem izredno nevarna in ogroža zdravje Ijudi m življenj-sko okolje in je stalna grožnja, da lahko pride do nepredvidene nesreče. Gradnja večjega skladišča, posebno kemijskega, nikakor ne sodi v urbano in dovolj gosto pozidano naselje, katerega pa s svojim razvojnim načrtom namerava Skupščina občine še bolj gosto naseliti (novo naselje ob Jurč-kovi poti za cca 6000 novih prebivalcev). Zato smatram, da - skladišče kemijskih proizvodov ne sodi na obrobje mesta Ljubljane, kajti pri ev. katastrofi (potres) in večji količini vskladiščenih različnih kemikalij kilometrska razdalja ne pomeni varnosti, nikako pa ne 200 m širok varovalni pas; - v času neugodnih vremenskih pogojev, inverzija, gosta megla in brezvetrje, lahko tudi običajno manj škodljive kemijske spojine, ki bi eventualno uhajale, napravile občutno škodo, saj bi delovale na Ijudi in okolje lahko tudi več dni. Pri izrazitih zelo pogostih zapadnih vetrovih bi bilo pa najbolj prizadeto naselje Rudnik in golovški gozdovi; - nevarnost je toliko večja, ker se bo povečal transport kemičnih snovi naj bo to po železnici ali po cesti. Iz prakse pa vemo. da se ravno pri pretakanju oziroma pri slabih zatesnitvah največkrat pojavljajo napake. ki so lahko usodne za bližnje okolje; - velika je nevarnost, da še pri tako šibkem potresu pride do premika ozitoma poškodbe rezervoarjev in deformacije cistern in s tem do izlitja oziroma mešanja vskladiščenih kemikalij. Nosilnost barjanskih tal pa je tako znana vsem in do posedkov in premikov pride tudi brez zunanjih vplivov; - kataslrofe podobne vrste so znane v svetu (Bopal. Seveso. Černobil). kl so kljub vsem zagotovilom, da je gradnja sigurna in varnost na prvem mestu, nastale. Pri vsem tem pa moramo vedno upoštevati tudi človeški faktor. ki lahko v najbolj neprimernem trenutku in z malenkostno napako povzroči katastrofo. Zato smartratn, da je gradnja skladišča kemijskih proizvodov na tej lokaciji nedopustna in skrajno neodgovorna Lokaci,e za taka skladišča bi bile primerne na nenaseljenem področju in z dobro prometno povezavo. Na sličnih lokacijah so zgrajena skladišča eksplozij-skih snovi in slično. Občina Vič Rudnik, posebno pa še naše področje je res nekoliko zao-stalo v gospodarskem razvoju. vendar ni nujno. da se sedaj za vsakr. ceno hoče to stanje odpraviti. Že z dovoljeno lokacijo izgradnje galvanskih delavnic bomo verjetno povzročili težko popravljivo škodo. Velika nevar-nost je, ker teče vodovod in kanalizacija takorekoč v istem koridorju in še to tik ob železnisi. Če pride do nesreče je velika verjetnost. da se odpadne vode iz galvanskih delavnic in pitna voda v vodovodu povečata. Še podatek. ki ga je pred kratkim objavil Ljubljanski dnevnik. da ena sama galvana za razredčenje koncentrirane odpadne vode uporabi 7700 m3 vode na leto. Kapacitete našega vodovoda pa vemo kakšne so. Zalo predlagam. da se resno premisli predno pride do gradnje tehnolo-ško sumljivih objektov. Zavedajmo se, da se bodo zamenjali tako župani in direktorji kot tudi tehnologi. ki nam sedaj zagotavljajo absoiutno varnost. mi bomo pa še vedno občani južnega dela Ljubljane in vezani na svoje domove in okolje. v katerem živimo. Ljubljana, junija 1987 • 4 , :",'¦¦¦ Bradač Bogdan. I. r. 4. Pripomba - ALENKA MADER, Sp. Rudnik 1/25 Pnpomba k Odloku o PUP za celoto VP 1/2 (drobno gospodarstvo) »Funkcija območja naj bo namenjena drobnemu gospodarstvu. vendar BREZ GALVANIZACUE (čl. 3). 5. Pripombe k javni razpravi v KS Rundik, Oolenjska c. 115/a z dne 23. 6. 1987 ob 18. uri I. Pripomba k osnutku zazidalnega načrta za območje VP 1/2 - ZN 1. Vsi pozvam lastniki okoliških prizadetih zemljišč in stanovalci so 100% odbili gradnjo 8 galvanskih podjetih v VP 1/2 ZN 2. Odpadne strupene Cr-vode bi odtekale (čeprav razredčene) in zastrup-Ijevale nižje ležeča stanovanjska naselja pod Dolenjsko cesto, skczi nase-Ije Galjevica, Ljubljanico in Gruberjev kanal. 3. Galvanska podjetja se praviloma gradi na iztočju vod, koncem in nižje ležečih mestnih naselij (Zalog). V Ljubljani. 30. 6. 1987 Mnenje krajanov prisotnih na javni razpravi ZAPISNIK javne razprave osnutka PUP-a za KS Rudnik in KS Peruzzi dne 23. 6. 1987 Na razpravi je bilo prisotnih 78 krajanov obeh krajevnih skupnosti. Po dolgotrajni razpravi z različnimi pripombami. ki so tudi pismeno podane v »knjigi pripomb«, je bilo izvršeno glasovanje z naslednjim sklepom: 1. Za predlog zazidalnega načrta (cona Malega gospodarstva). so krajani glasovali takole: 70 prisotnih je bilo »za«, 8 pa vzdržanih, vendar s pripombo, da glasujejo za obrtno cono brez galvanskih delavnic. Zapisnik je priloga h »knjigi pripomb« na osnutek PUP. ZaKSPeruzzi ZaKSRudnik Podpis nečitljiv Podpis nečitljiv. ODGOVOR NA PRIPOMBE OD 1-6 Pripombe so v glavnem nanašajo na namembnost celotnega območja VP 1/2. V odgovoru se povzete le pripombe na obravnavani del območja urejanja VP 1/2 - drobno gospodarstvo, oziroma predvidena gradnja galvanskih delavnic. Glede na obratovanje nekaterih zastarelih galvanskih delavnic z nepri-merno opremo v Ljubljani, lociranih v območjih zaščite talne vode in obratovanju brez čistilnih naprav je bila širša družbena akcija, ki jo je vodila SML. da bi se na območju Ljubljane locirale nadomestne galvanske delavnice. Pogoj novih lokacij je upoštevan v vseh sanitarnih in tehničnih pogojev za obratovanje. Lokacija galvan v VP 1/2 je glede na osnovne urbanistične pogoje Dolgoročnega in Srednjeročnega družbenega plana primerna (odstranitev obstoječih delavnic z območja zaščite talne vode, ki obsega severne dele Ljubljane in glede proste površine, ozirotna komunalno izgradnjo območja urejanja VP 1/2 dopušča gradnjo obvezne komunalne opremljenosti drob-nega gospodarstva). Osnovnj pogoji za obratovanje galvanskih delavnic je gradnja čistilne naprave za zbiranje, čiščenje in nevtralizacijo agresivnih odpadnih snovi, ki jih ni mogoče odvajati v mestno kanalizacijo. Zaradi velikih stroškov, ki so vezani na izgradnjo teh naprav. je nujna koncentracija teh dejavnosti. S tem je omočena tudi temeljita kontrola delovanja posameznih delavnic. Za pridobitev potrebnih soglasij k zazidalnemu načrtu so zahtevane predhodne preventve tehnoloških postopkov s strani pooblašfienih stro-kovnih organizacij - Zavoda SRS za varstvo pri delu - Zveze vodnih skupnosti - Zavoda SRS za zdravstveno varstvo - SEPO in mnenj pristojnih organizacij. Na osnovi uskladitve vseh zahtev pooblaščenih strokovnih organizacij in njihovih pozitivnih mnenj na tangirano lokacijo, oziroma dejavnost posa-mezne delavnice je njihovo delovanje možno in dopustno S sosobno tehnologijo in načinom gradnje. je možno. oziroma obvezno. izvesti obratovanje galvanskih in diugih sorodnih delavnic na lokaciji drobnega gospodarstva v delu območja urejanja VP 1/2. Z vso potrebno zaščito le teh na vpliv neposredne okolice in omogočen kvaliteten in stalen nadzor na obratovanje posameznih delavnic s strani pooblaščenih organi-zacij daje dopustnost gradnje predvidenih delavnic. 7. TRLEP DRAGOTINA-ZRNEC , Dolenjska c. 68, Lji'bljana Krajevna skupnost »Rudnik« '¦ ¦ Ljubljana. Dolenjska c. ZADEVA: gradnja stanovanjske hiše na parc. št. 9/1 - k. o. Rudnik Podpisana Trlep - Zrnec Dragotina sem lastnicazemljišča na parc. št. 9/ 1 k. o. Rudnik. Na predmetnem zemljišču želi moj sin graditi stanovanjsko hišo. Že vrsto let prosim za privolitev, vendar je bil vedno vzrok izdelavba zazidalnega načrta. Po zadnji varianti je predvidena dovozna pot, ki poteka ob robu moje parcele in sicer na jugovzhodni strani. Zazidalni načrt še ni potrjen ozi-rotna sprejet. Postavitev stanovanjskega objekta na parc. št. 9/1 k. o. Rudnik ne more v nobenem primeru ovirati predvidene dovozne poti, kar je razvidno \z zazidalne situacije. Pridobila sem si tudi potrebno soglasje od Republiške skupnosti za ceste. iz katerega je razvidno. da je gradnja navedenega objekta možna. Gornji naslov prosim, da zgoraj navedeno vzame na znanje in me v zadevi gradnje navedenega objekta v celoti podpre. . • Za razumevanje vas tovariško pozdravljam. Ljubljana. 7. 7. 1987 Trlep Dragotina Odgovor na pripombo Trlep Dragotine-Zrnec ^'^" Parcela št. 9/1 k. o. Rudnik se nahaja ob Dolenjski cesti na mestu novega priključka izvennivojskega križanja ceste, ki povezuje industrijsko cono. priključek Peruzzijeve na južno obvozno cesto in Cesto XVIII. divizije na Dolenjsko cesto. Predvidena cestna povezava je v skladu z že izdelanim zazidalnim načrfom in tudi z Dolgoročnim planom mesta Ljubljane, saj predstavlja edino izvennivojsko križanje od Ižanske ceste do Lavrice z dolenjsko železnico. Pripombi se ne ugodi. • , •' . ¦" Obdelovalec ZN: _• I. Osvald, dipl. ing. arh. Direktor: mag. Darko Poženel. dipl. ing. arh.