at: Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. GLAS llMRODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. f riLLEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered m Seoend-Olaaa Matter, September, 21, 1908, aft the Post Office aft New York, H. Y., under the Act of Congrss of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOBu NO. 184. — ŠTEV. 184. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 6, 1908. — ČETRTEK, 6. VEL. SRPANA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Zottijev bankerot. Zadnji vzdihi "Narodnega Lista" in zadnji poskusi zavaravanja ameriških Hrvatov. V možganih "Narodnega Lista" je nastal splošen kaos in vsaki dan skuša na drug način slepiti Hrvate. Vročina v New Yorku in njene žrtve. TEKOM VČERAJŠNJEGA DNEVA JE V NAŠEM MESTU UMRLO RADI VROČINE DESET LJUDL Zvečer je pričela divjati nevihta, ki je ozračje nekoliko ohladila. ŽRTVE. -o—o- SEDAJ ZOPET NAPADA PRVO HRVATSKO ŠTEDIONICO V ZAGREBU. F&mozni Zottijevi cirkularji se vračajo nepodpisani v New York. NA TISOf'E V A KANIH ŽUTEV PR HILAŠENIH. Kolikor v«- < asa mine oil osode-polncun 1"). julija naprej, oziroma od onega dtieva, ko jo prevarant Zot-ti bankerot tral in propadel, tem bolj smrdi njegov bankerot. Pritožbe proti njemu so vedno bolj innože in sedaj sedajo že v tisoče in tisoče, kajti iz vseh krajev Amerike se oglašajo p«> njomu varane žrtve. Kavno taku. kakor postajajo prevare vedno večjo, postaja pa tudi kaos, ki vlada pri "Narodnem Listu", vsaki čas večji in vsaki dan no imenovani list, ki je po krivdi urednika Brozoviča pripravil nešteto Hrvatov ob vse, kar so imeli, izgovarja rta drug način. in vsaki dan posebej priznava med vrstami, da je baš on dovede! Zottija do bankerota in ameriške Hrvate do njihove nesrečne Paname. Sedaj, ko je navedel vzrokom Zotti-jeve propasti že celo vrsto ameriških trust ov in korporaeij, milijonarja Morgana, razne pittsburške milijonarje, parobrodni trust, potem našega rojaka Sakserja in vse polno družili, je končno u vi del, da vsem tem lažem ameriški Hrvati več ne verujejo, ker. so prepoznali, da je vso ono, kar stoji v ''Narodnem Listu" belo na črnem, povsem navadna laž. ki spada v ouo kategorijo Bro-zovicevih lažij, s pomočjo kterih je bilo na tisoče Hrvatov prevarenih in pripravljenih ob vse krvave žulje, koje so poverili prevarantu Zottiju. Končno je sedaj tudi "Narodnemu Listu" pošla zaloga mnogoštevilnih laži, in tako je nastopil zopet svojo staro pot in skuša svoje maloštevilne čitatelje varati s tem, da Evrača vso krivdo Zottijevega bankerota na Prvo hrvatsko štedionico v Zagrebu, kteri stari in pošteni hrvatski zavod je bil prvi, ki je ameriške Hrvate posvaril, naj več ne zaupajo svojega težko prisluženega denarja prevarantu Zottiju, kajti Zotti več mesecev ni pošiljal denarja v staro domovino, dasiravno so mu njegove "mušterije" tako naročile. Imenovani denarni zavod je bil prvi, ki je naznanil javnosti, da Zotti svojo lastne ljudi vara in s tem si je Prva hrvatska štedioniea pridobila neoporekljivo zaslugo, da Zotti-jeve prevare niso bile še večje, nego so sedaj, ko ga je sodišče prisililo prenehati s poslovanjem. Vse to je "Narodnemu Listu" znano in radi toga skuša sedaj v svojem obupu in dnevnej blamaži uvrstiti tudi imenovani zagrebški denarni zavod med one ljudi in one ameriške milijonarje, koji so baje na brezžičen način provzroeili, da se je prosluli parnik Brooklyn pri Azorskih otokih ponesrečil. Toda tudi to ne more dolgo časa vleči, kajti "Narodni List" je med Hrvati razkrinkan kot največji leksikon laži, kot največja nesreča hrvatskega naroda v Ameriki, kot j »omaga o največjega prevaranta in kot list. ki še sedaj, ko je na tisoče I juti i radi njega zgubilo vse, kar so imeli, skuša Hrvate v nadalje varati. Kakor znano, se skuša sedaj ban-kerotni Zotti rehabilitirati na ta na-<"in. da pošilja varanim Hrvatom cir-kularje. v koji h jim obeta poravnanje dolgov. Vendar so pa tudi v tem pogledu Hrvati sedaj toliko pametni, da v drugič ne bodo šli prevarantu Zottiju na lini, in da ne bodo podpi--ovali teh cirkularjev, kar nam sve-doči dejstvo, da nam pošiljajo Hrvatje iz vseh krajev republike Zotti-jeve eirkularje nepodpisane, kar je jedina prava pot. Kar se pa tiče očitanja "Narod-l nega Lista", da smo mi žalili ves hrvatski narod s tem, da smo izja-i vili, da ni čuda, ako se trdi o Hrvatih kot inferiornem narodu, ker skuša baš Hrvate izkoriščati vse polno j lopovov — kakor Zotti in vse polno družili prevarantov, kojih dva smo ravnokar izročili zopet sodišču —, no zasluži druzega, nego pomilovalni smeh. Vsak Hrvat in tudi oni, ki ne zna ne pisati ne brati, dobro ve, da je naša dolžnost, da kot najbliž-nji bratski narod Hrvatov, slednje javno opozoriti na one lopove, ki jim kar javno kradejo denar, oziroma na lopove, ki jih varajo pod imenom hrvatskih "rodoljubov" in "čelik-hrvatov". "propalih bankarjev", prodajalcev ničvrednih ur, "Kolo-manovega žegna", "Črnih bukev" in druži h sličnih stvari. Vsakdo tudi ve, da so taki ljudje, ki žive kot parasiti hrvatskega naroda, izmečki človeške družbe in da oni ne zastopajo hrvatskega naroda. Vsakomur je pa tudi znano, da je razno, tako madjarsko, italijansko in nemško časopisje baš po krivdi takih lopovov že večkrat pisalo ono, kar smo svoje-časno tudi mi ponovili z namenom, da Hrvatje vpoznavajo lopove in prevarante ter da jih poženo iz svoje srede. Med to kategorijo hrvatskih para- sitov spada pa v prvej vrsti "Narodni List", in radi tega zaključujemo s trdno nado, da bode vsak pošten Hrvat, v kterem je saj malo hrvatskega čuvstva, s prezirom odbijal "Narodni List" kot glasilo o-nih, ki so ameriške Hrvaie pripravili ob njihov težko prisluženi denar. Vročina, ktera je spremenila New York v pravo t ropi ono mesto, je vladala tudi včeraj ves dan do večera, ko je nastala nevihta, ki je ozračje saj za nekaj časa nekoliko ohladila. Tudi včeraj je kazal fbplomer 90 stopinj nad ničlo in poleg tega je bila vlažnost še večja, nego predvčerajšnjim. in je dosegla tudi velikansko število 90 stopinj. Zvečer je nekoliko deževalo in to je ozračje nekoliko ohladilo. Bode li sedaj postalo hladnejše vreme, je neznano, kajti danes je zopet vroče, kakor je Vlilo preje. Vremenski urad nam proroku je na diplomatičen način vreme in ne pove. bode li še v nadalje vroče, ali pa bode hladneje. Včeraj je v New Yorku umrlo radi vročine deset ljudi, dočim je število onih, ki so se onesvestili radi vročine in zboleli, uprav velikansko. Prvi je včeraj umrl radi vročine dr. Edward Wallace Neill v župni-šču- protest a nt sko-episkopalne cerkve. kjer je bil 25 let za dušnega pastirja. Drugi je postal žrtev neznosne vročine 40letni Benjamin Upser, ki j se je onesvestil na zapadnej 134. ulici. Zdravnik je prišel takoj na lice mesta, toda nesrečnik je bil že mrtev. Radi~rročine so nadalje u- mrle še sledeče osobe: Kate Bowen, t ... John Donlon, Math. Pauli, (iiovanui Delano, Edward Welkewich, August Kiesewetter, Thomas Welsh in Mar-jgaret Albert. V bolnice so pripeljali 39 ljudi, ki so se na raznih ulieah vsled vročine | onesvestili. Koliko ljudi je zbolelo v njihovih stanovanjih, ni znano, ker i ti slučaji niso prijavljeni policiji. IZ MAROKA. Vodja roparjev v Maroku, Raisuli preti da bode zopet pričel poslovati kakor preje. Tangier, Maroko, 6. avgusta. Vodja I marokanskih roparjev, Raisuli, se je danes tukaj v prvič odkar je izpustil Mac Leana, pokazal v javnosti. V ; mesto je prijezdil na čelu 50 svojih ljudi in je izjavil, da ne potrebuje več angleškega varstva in da bode sedaj nadaljeval s svojo prejšnjo kari-jero, ako mu sultan ne da odškodnine za to, ker so sultanovi vojaki o-plenili neko vas Raisuli j evih privržencev. Vojaštvo proti Indijancem. Denver, Colo., 4. avgusta. General Earl D. Thomas, poveljnik vojaškega departementa Colorado, je dobil naročilo. naj nemudoma pošlje Šest šva-dronov konjiče na ozemlje Navajo -Indijancev. Tozadevno povelje je prišlo od vojnega oddelka zvezine vlade. Indijanci so se uprli, ker so pričeli beli rabiti njihovo vodo in pašnike. Vojaštvo odide proti Indijancem iz trdnjav Whipple, Apache in Wingate. Strela užgala. Grand Rapids, Mich., 5. avgusta. V minolej noči je tukaj razsajal vihar med kterim je strela udarila razna poslopja. Vsled tega je nastalo nad dvajset požarjev. Zgorela je tudi nova tovarna Grand Rapids Paper Box Co. hi škoda znaša $50.000. Zasledovani lopov. Chicago, 111., 4. avgusta. Tukajšnja policija si prizadevlje na vse načine, o člani zloglasne italijanske organizacije La Mano Nera. Te jetnike so odvedli v Craanbrook, dočim so vse ostale izpustili. Vancouver, H. C.. 5. avgusta. Grozni gozdni požari, ki so divjali v okolici doline Crow's Nest so napravili sledečo, dosedaj znano škodo: Nad dvajset ljudi je zgorelo; materijelna škoda na posesti in imovini 5.000.000 dolarjev; zavarovalnina -$2.3000.000 in 5000 ljudi je brez domovja. V Hos-merju je zgorela jedna osoba; tristo ljudi je brez domovja; škoda znaša $2.000.000. V Miehelju je zgorel je-den človek in štirje v okolici; polovica mesta je zgorela in škoda znaša milijon dolarjev. V Spaarwoodu sta zgoreli dve osobi. tamošnja velika parna žaga je uničena in škoda znaša $250.000. Gozda je zgorelo dosedaj do 30 milj na dolgost in od pet do deset milj na širikost in samo škoda na lesu znaša dva milijona dolarjev, i • * • Aberdeen, Wash., 5. avgusta. Nek nepreviden potnik, je včeraj v gozdu vrgel v grmovje gorečo žveplenko in tako je dvanajst milj daleč od Ho-quaima nastal gozdni požar, ki se je kmalo tako razširil, da ga ni bilo mogoče kontrolirati in da je sedaj 14.000 akrov gozda v plamenu. Tisoč ljudi gasi isedaj požar. Dosedanja škoda znaša $250.000. -o- Pettibone mrtev. Denver, Colo., 4. avgusta. V tukajšnji bolnici St. Joseph je danes umrl George Pettibone, pro mine tni član Western Federation of Miners, ki je bil zajedno s predsednikom Moyerjem in tajnikom Haywoodom obtožen umora guvernerja države I-daho, vendar po dolgotrajni obravnavi oproščen. Pettibone je bil že bolan, ko je prišel iz zaporov, kjer je presedel celo leto. Ko so oprostili Haywooda in Moyerja, je bil tudi Pettibone prost. Denarje v stare domovino pošfljsno: za 10.36........................M kros sa 20.45 ........................100 kron sa 40.90 ........................200 kron sa 102.25 ......................500 kron sa 204.00 ........................1000 kron ....... ... 5toww 1—>« Pottarina j« vfttata pri Uh Doma se i plačajo fares vinarja edbttka. Naie denarne poSOjatve izplačaj« c. kr. poitaf kranflnl mrad v 11. 4» If. teak. Denarje asa imM ja - »♦* .in v goto rial ▼ f * ali aiftlst t Cite aH »a New York Bank Draft. 7IAIK SAXBBR OO, 109 Oiiawlel Ft, Wow Yocfc. «m at our m. a. Pozor rojaki! Zottijev bankerot je kljub temu, da je za mnogega bil pogubonosen, vendarle v toliko koristen, da so postali naši rojaki bolj previdni in da ne zaupajo svoj težko ^rislužen denar vsakemu človeku, koji se jim vsiljuje kot denarni posredovalec ali takozvani "bankar". Ker smo pa uverjeni, da je med nami v Ameriki še mnogo rojakov, ki so preveč zaupni in tudi lahkomišljeni, smatramo si v dolžnost vsakega, ki ima kake denarne poši-ljatve, opozoriti na to, da trikrat premisli, predno izroči svoj denar človeku, kojegpr ne pozna in kojemu torej ne sme zaupati. Iz Pennsylvania e se nam brzojavlja, da je pričel tamkaj nekdo obiskovati naše rojake, kterim se predstavlja kot agent neke new-yorske "banke". Ker nam ni znano, koliko je na tem poročilu resnice, svarimo rojake, naj bodo sedaj dvojno previdni, predno se spuste v kako poslovno zvezo s človekom, kterega ne poznajo, to tem bolj, ker jim zamore vsak denarni in drugi posel oba viti naša stara slovenska tvrdka Frank Sakser Co. v New Yorku. Dogodki v Turčiji. Sultan v nevarnosti. NEK URADNIK V YILDIZ KIOSKU JE NAMERAVAL UMORITI SULTANA IN GA JE NAPADEL. Zabosti ga ni mogel, ker je sultan o-blečen v oklopu. KABINET SAID PAŠA ODSTOPIL. Potres v Algieru, Iz Avstro-Ogrske. Mnogo žrtev in škode. Avstrijska mobilizacija? V ALGIERU SO IMELI VELIK POTRES, KI JE NAPRAVIL OBILO ŠKODE. Mnogo ljudi so ubile razvaline, zlasti v okolici mesta Constantine. POTRES V RAZNIH ALGIERSKIH KRAJIH. V EVROPI SE ZATRJUJE. DA NAMERAVA AVSTRIJSKA VLADA MOBILIZOVATI SVOJO ARMADO. Na Dunaju trdijo, da so te vesti ne-osnovane in neresnične. VOLILNA "REFORMA" NA OGRSKEM. Ijondon, G. avgusta. Indirektno se iz Carigrada poroča, da je v ponedeljek zvečer nek nižji uradnik palače Vildiz Kiosk v Carigradu napadel sultana Abdul Hamida z bodalom in sicer z namenom, da ga umori. Napadalec je napadel sultana z bodalom, i kojega je hotel zasaditi v prsa, to-! da bodalo ni moglo prodreti prs, ker je sultan oblečen v oklope. Napadalca so takoj prijeli. Najbrže je bil za • umor najet, kajti pri njem so našli | veliko svoto denarja in vse svoje i-! metje je imel že pripravljeno za beg. To poročilo je dobil nek Mladoturek iz Carigrada. Carigrad, 6. avgusta. Said paša, veliki vezir in ravnokar imenovani novi ministri so odstopili. Sultan je privolil v demisije in je včeraj zvečer pozval Jemaledin Efendija, ki je Šejk ul Izlam, kakor tudi Ktamil pašo, naj ustanovita novi kabinet. Tukajšnje časopisje trdi, da je vlada odpozvala Mehemed Ali Beja, poslanika Turčije v Washingtonu. Poslanik je sin Izet beja. ki je bil prejšnji sultanov tajnik, ki je pa moral bežati v inozemstvo, ko je sultan proglasil ustavo. V Jenišajru, v Bruškem vilajetu, Anadoli, so linčali Fehmi pašo, bivšega predsednika državnega sveta Turčije. Fehmi paša je bil sultanov poei-novljenec. Sultan ga je imenoval Šefom ogleduškega sistema in kot tak je terorizira} vso deželo. Fehmi je obogatel s fem, da je ustanovil vse polno igrišč, v kterih so se igrale ha-zardne igre. Včeraj so zaprli Memdu pašo, Hasan Rami pašo in Rašid pašo, oziroma prejšnjega ministra mornarice., notranjih zadev in carigradske pre-fekture. Vse tri so med zasramova-njem od strani ljudstva odvedli v policijsko ministerstvo. Constantine, Algier, 5. avgusta. Včeraj zjutraj ob 2. uri in 20 minut, pripetil se je tukaj in po vsej okolici izredno jak potres, ki je trajal celih deset sekund in ki je napravil velikansko škodo. V tukajšnjem mestu ; sicer ni bil nihče ubit, toda iz bližnjih krajev se poroča, da je bilo tam večje število ljudi ubitih in da je zlasti med Arabci prišlo do nepopisne pa-I nike. i Prebivalci so v strahu bežali iz svojih hiš, ktere so se pričele majati, kakor da hi bile na vodi. Blizo v..jaške bolnice se je zemlja na dolgo in na široko odprla, ne da bi se pri tem pripetila kaka nesreča. Bolnico so hitro izpraznili in bolnike odnesli na varno. Gledišče, banka, jeden hotel in trgovišče. ktera poslopja so stala , jeden kraj druzega. so razdejana. Prestrašeni prebivalci so bežali na u-liee, kjer je njih strah tem bolj naraščal,-čim bolj ■so se potresni sunki 1 pomnoževali. Končno, ko jo pričela zemlja mirovati, so se ljudje vrnili v svoje hiše, ktere so pa bile deloma | razdejane. V Rouftacliu in Conde Neudonu je i bilo več ljudi ubitih in vse polno hiš ' razdejanih. V okolici Constantine je potres razdejal na stotine arabskih koč in na bljižnej ravnini je nastala ; velika odprtina. Bona, Algier, 5. avgusta. Včeraj zjutraj ob 2. uri in 25 minut, je bilo tukaj čutiti dva jaka potresna sunka. Ljudstva se je polastila panika in vse je v strahu bežalo. Potres ni napravil velike škode in tudi nihče ni bil ubit. Potresni sunki so se ponavljali ves dan in iz CJuelme. Soukahre-1 sa, Philliperillsa, A in - Smare in Bizona se poroča o jakem potresu. V Kurkliellu se je podrlo neko poslopje. Pri tem je bilo pet ljudi na mestu ubitih in mnogo ranjenih. ZEPPELIN OV ZRAKOPLAV. Vspešnja vožnja v Švico, in nazaj. Samomor slepe žene. Mrs. Louise Shuler v Lockportu, N. Y., ki je pred 7. tedni popolnoma oslepela, se je iz žalosti utopila v vodnjaku. Že prej se je večkrat skušala umoriti, vendar so jej to preprečili. Končno je našla pot n» dvorišče, dospela je do vodnjaka in se utopila. O umorih na Guinnessovi farmi. Na farmi'dr. Bowella, blizo Boiling Prairie, Ind., so v neki z lesom pokriti jami dobili že precej stroh-njeno truplo okoli 40 let starega moškega. Oblasti so takoj izjavile, da je tudi to truplo v zvezi z umori na Guinnessovi farmi. Friedriclishafen, Nemčija. 5. avgu-j sta. Prof. Zeppelin se je včeraj zjutraj s svojim spremstvom podal v svojem krmilnem zrakoplovu na 24 ur trajajočo pot v Švico in nazaj. Potovanje se je vršilo natančno po vsporedu in zrakoplov je letel nad o-nimi mesti, ktera so bila v programu zaznamovana. Po 12 urnej vožnji se je jeden vijak nekoliko pokvaril, ra di česar je moral zrakoplav pri Op-penheimu na zemljo, da so škodo popravili, kar se je zgodilo v par urah, nakar se je potovanje nadaljevalo do Mainza, ktero mesto je zrakoplav obletel in se potem vrnil semkaj po is-tej poti, po k te rej je odletel. Potovanje se nadaljuje in ker je vreme u-godno, se bode najbrže tudi vspeŠno dokončalo. Berolin, 6. avgusta. Vse nade, koje je gojila Nemčija in z njo zajedno vsi Nemci glede Zeppelinovega zrakopla-va, so sedaj splavale po vodi. Nemci so si od takih zrakoplavov obetali, da bodo v bodoče dobili vse bitke, ker bodo lahko streljali iz zraka, toda sedaj je doživel Zeppelin s svojim zra-koplavom pri včerajšnjej preskuŽe-valni vožnji popolni fiasco, kajti zrakoplav se mu je razbil tako popolno, da od njega ni ostalo druzega nego kup razbite kovine. Nesreča ga je dohitela v Renski dolini, kajti sprednji motor se mu je r&zletel, ker je zrakoplav z veliko silo zadel (baje vsled vetra) na zemljo. Vsa Nemčija sedaj žaluje radi take smole, toda Zeppelin še ni obupal in bode v kratkem zgradil nov zrakoplav za kar je ie dobil od vlade $126.000 podpore. ROJAKI. HABOČAJTB SB KA "GLAS NARODA," NAJTBiJT DT ITAJOHWr: ' UBILI JUKI Dunaj, G. avgusta. Po v-.-j Evropi se zatrjuje, da Avstrija .-kli-nilu pripraviti vse potrebno za mobilizacijo dela svoje vojske, in sicer ra.li zadnjih razburljivih dogodkov v Turčiji, kjer je Avstriji st-«laj na političnem, kakor tudi na gospodarskem polju odzvonilo. Ker so taka zatrjevanja postajala vedno bolj pogosta, je bila vlada sedaj primorana vsa ia porodila in vesti jedimslavtio zanikati. Poročila o avst i ! j>k»\j moMl.zaciji -o bila tako popolna, da jim jt- vsakdo verjel in da je še mnog;; ljudi, ki ne verujejo avstrijskemu den.entiju. Avstrijska vlada sedaj odlof-no izjavlja. da niti ne misli na to. da bi na Balkanu •■posredovala ' iti da je za trdno sklenila, da se bode v tej (balkanskej) zadevi zadržala rezervirano. dokler ne bode napadena. O.l kje so prišle te vesti, dosedaj se ni dognano. vsekako pa prihajajo iz Turčije same in njenih novih zaveznic. kajti sedaj, ko so v Turčiji Mladoturki gospodarji položaja. se Turčija več ne zmeni za svoje 1'prijatelje" Nemce in njihovo vazalko Avstrijo. Budimpešta, 5. avg. Ogrski mini-sterski svet se je včeraj v prvič ba-vil s predlogom glede volilne reforme, kajti ta predlog bodo predložili državnemu zboru, kakor hitro se snide. Tozadevni predlog je izdelal minister notranjih zadev. irrof Julij Andrassv. kteri je predlog že predložil cesarju in slednji ga je baje 1 odobril. O vsebini načrta dosedaj še ni ničesar znanega, kajti vlada načrt skrbno čuva. Vlada se namreč boji načrt izdati javnosti, ker ve, da to ne bode po volji nemadjarskim narodnostim, koje tvorijo večino prebivalstva na Ogrskem. Nove določbe po namreč take, da po njih nema-djarske narodnosti ne bodo imele ni-kakili pravic. Zadnje nadomestne volitve v državni zbor je vlada "razveljavila, kajti volilei so bili različnega mnenja o veljavnosti volitev. Pravi vzrok razveljavljenja volitev je pa ta. da je bil vladini kandidat poražen in izvoljen poslancem vladika Zmejano-vič. Nove volitve se bodo v kratkem vršile. Budimpešta. 6. avg. Ministerski svet, ki se je posvetoval radi volilne reforme, je sedaj že prišel do sklepa. Volitve bodo Mongolci tako reformirali, da se bode v nadalje volilo po takozvanem pluralnem sistemu. -o- VESTI IZ RUSIJE. Kolera v Petrogradu in Cariainu. Petrograd, 6. avgusta. Včeraj se je v delavskem delu tukajšnjega mesta nastanil nek možki. ki je sumljiv, da je zbolel za kolero. Oblasti so omenjeno hišo takoj izolirale, kakor tudi kacih dvajset rodbin, ki stanujejo v imenovanej hiši. Caričin, 6. avgusta. Tukaj se j® pripetilo 14 novih slučajev La devet žrtev kolere. Dosedaj je tukaj in ▼ okolici umrlo 49 ljudi za kolero, dočim jih je 85 zbolelo. Petrograd, 5. avgusta. V Kijevu se vrši takozvani misijonski kongres, na kterega imajo reakeijonarji velik vpljiv. Člani tega kongresa ^o oklenili, da se pravoslavna cerkev ne vdeleži slavnosti, kojo priredi ves svet povodom otsemdesetletniee Tolstojevega rojstva. Kongres je tudi sklenil, da bode sveti sinod pozval, naj v cerkvah ljudstvo svari prod vdeležitvijo te slavabsti. Kongres je sv. sinodu tudi prajpHr&il, naj ▼ e6T-kvah ukaže moliti, da bi se Tolstoj vrnil v pravoslavna vero. Nadalje so navzoči tudi s^lenUi« da se od sna>-da zahteva, da se zopet ustanovi cerkveni patrijarhaj, kojega je odpravili car Peter Veliki. "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) astro in naše časopisje. Vse naše časopisje se bavi z republiko Venezuelo in njenim energičnim predsednikom Cipriano Cast rom nekako prezirljivo in za pred- addreeeea of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y. Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AKSER, Preeident VICTOR VALJAVEC, Secretary. . , , , .. LOUIS BENEDIK, Treasurer. sedmka, kakor tudi za deželo pom- Place of Boaineaa of the corporation and ; ževalno. Naše časopisje piše o Venezueli in Castru sramotilno, ne da bi preiskovalo, so li vsa očitanja raznih velesil, koje zastopajo kapitalistične koristi inozemstva v Venezueli, opravičena ali ne, in vse govori o imenovanej republiki tako, kakor o kakej na pol barbarskej deželi in o Castru kot o na pol blaznem človeku, kteremu ni druzega mar, nego vabiti tuji kapital v Venezuelo in si potem vse to prilastiti. Dasiravno je zelo težavno dobiti resnična poročila o položaju in do- Sa leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ leto sa meeto New York . . . 4.00 H pol leta sa meeto New York . 2.00 ,, Evropo mi vee leto 4.50 ii i, „ pol leta.....2.50 „ „ ,, četrt leta .... 1.76 T Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vse niši nedelj in praznikov. «OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except 8undays and Holidays. Subscription yearly $3.00. cAdvertisement on'agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. ^Denar^niy se blagovoli pošiljati po seduje notoričen goljuf, dasiravno je Pri^praembi kraja naročnikov morda cel° Prijatelj našega predsednika Roosevelta. Imenovani trust je Sol v naši hrani. Človeško telo je tako ustvarjeno, da je v stanu braniti svoje zdrave lastnosti proti zunanjim in notranjim vplivom. Imeniten dokaz za to resnico je, da ostaja naša telesna toplota vedno nk isti višini, naj nas obdaja poletna vročina ali ostri zimski mraz. Tudi sestavina krvi je pri zdravem človeku jako konservativna, in vse izpremembe, kakor se morejo zgoditi, ako se je telesu puščala kri ali kaj vbrizgalo, izravnava naš organizem s čudovito hitrostjo sam od sebe. Tako je tudi poskrbljeno, da naše telo tisto sol, kar Oče in hii. Francoski spisal Guy de Maupassant. Polagoma so se zbirali gostje k o-bedu v veliki jedilni dvorani hotela in se usedali na svoje prostore. Natakarji so začeli streči, prav počasi, da bi jim za zamudneže ne bilo treba hoditi še po novih gorkih skled, in stari kopališčni gostje, ki so že dalje časa bivali tu, so vsakikrat, kadar so se odprla vrata, rado ve« t no dvignili pogled, upaje, da zagledajo kak nov obraz. Saj to je, kakor znano, s čimor se človek v kopališču najbolj raztresa. je je v zavžitih jedilih odveč, zopet izloči, in sicer po navadni poti skoz ' Veseliš se skupnih obedov, ker ino-ledviee itd. Normalno more vspre- reš tedaJ opazovati novodošleee iu jemati telo va-se različne (tudi raz-1 ugnati, kdo so, kaj počno, kaj mi-godkih v imenovanej republiki, nam meroma velike) množine soli, ne da! I*1 nehote želiš, da bi se se- je na primer vendarle znano, da se bi škodovalo zdravju ali znatno iz- znan^ s prijetnimi ljudmi ali pa do- je naša vlada zavzela za koristi zlo- preminjalo sestavo krvi. Pri goto-glasnega asfaltnega trusta, ki je po- vih boleznih pa, zlasti ako v ledvi-sloval v Venezueli. Ta trust je na- eah ni vse v redu, zaostaja sol v te-prava Zjedinjenih držav, kterej pred- j lesu ali pa gre le nepopolno iz njega. Posledice tega se izražajo v na- prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiijatvam naredite naslov: "QL.AS NARODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Naseljevanje. živel morda kako ljubezen___V tem tesnem življenju, komolec ob komolcu, so človeku njegovi nepoznani sosedje največje važnosti. Radovednost je zbujena. simpatija je pripravljena objeti bližnika, želja po družbi hoče zadostila. * * * Čakali smo torej ta večer kakor stajanju vodnih oteklin, v hujši meri pa v vodenici. Tudi te otekline skušal venezuelske uradnike podku-! so, dasi bolezenski pojav, obrambno piti, da bi na ta način dobil golju- sredstvo telesa. Zdravniška izkuš- tive zagovornike, in ko se mu to ni j nja je pokazala, da se da te vodne vedno z uPanJ'em in radovednostjo na posrečilo, je priredil malo revolucijo otekline cesto odpraviti, ako se do- P™'104* novih gostov, proti predsedniku Castru, samo da tična osoba podvrže mlečni kuri. Li- Prišla sta samo dva... čudna člo-bi prišli ljudje, ki so bili v službi 1 ter mleka ima v sebi komaj 1 gram veka--- o£itno oče in Meni so imenovanega trusta. Ko tudi to ni soli. Ako dodenemo mleku, ki ga: na PryL P°gled prišle na mar figure uspelo, je naravno imenovanemu tru-j dajemo piti takim bolnikom, le 10 Kdgarja Poe; močan čar je izhajal Mr. Behar, poslovodja nacijonalne stu odzvonilo. Vlada ga je obsodila' gramov soli, pa se vodne otekline [od žar> kakor obdaja otroke liberalne lige za naseljevanje, se je ravnokar vrnil iz potovanja po Evropi. Potoval je v Evropo in potem zopet nazaj v Ameriko v medkrov-ju, da tako osobno prouči razmere, ki vladajo na parnikih, oziroma v medkrovju. On je zadovoljen s hrano in tudi s stanovanjem, kterega imajo izseljenci na parnikih. Le ko- va jo. od nesreče: čutil sem: bila sta žrtvi zle usode. v razne občutne denarne kazni, kte- vnovič prikažejo, re so mu napravile že davno zaslu- Važno je, da je zdaj z večjo na- ženi konec. tančnostjo kakor preje dognano, ko- i Mož J*e bil zel° veUk in suh> neko" Jednako se godi najbrže tudi dru-j liko soli zavživa človek s svojo vsak- liko «P°gnjen, in njegovi lasje so se gim inozemskim korporacijam, koje dan jo hrano. Navadna jedila, kakor!zdeli Pr^eli za °ieSovo še mladost-poslujejo v Venezueli. Za položaj krompir, men. sladkor, maslo in mo-i no obličje; v njegovi postavi, ceh v Venezueli najbolj ve neworleanski ka. imajo v navadnih porcijah, ki lljegov* osobi je ležala stroga res-časopis "States" in radi tega naj jih potrebujemo za svojo vsakdanjo 1 nost' kakor označa jako pogosto vne-pretiskamo iz imenovanega priposla- hrano, kak poldrugi gram naravne te~a protestanta. Hči je utegnila pališč je na parnikih premalo, toda »ega nam časopisa sledeče: (soli v sebi. A ker jih i pri kuhi i iraeti štiri aH petindvajset let, bila ta napaka je nastala radi tega, ker Način, po kterem so vzvišena in na mizi še posebej solimo, morajo Je majhna, takisto zelo suha m zelo ljudje te naprave premalo ° zaL te- kulturna ljudstva sveta imenovano računati, da vsebujejo 13 do 15 gra- hleda in Je »gledala izmučena, trud- malo, toda trdno republiko oplenila,! inov soli; večkrat seveda tudi več. lia m žalosllia- Naletiš včasih na Iz človeškega in filantropičnega in sicer s P°nioejo tatinskih zasebnih Vzemimo še četrt kile kruha, v kte- 1judl nJene vrste, ki se zde presla-stališca je trud in ukaželjnost Mr. ko.p<,racij in lopovskih diplomatov, i H je kaka 2yz grama soli. Zdravo j htlt»» za zahtevke in potrebe Življe- sramoto za ves civi-1 telo izloči brez težave 15 do 16 gra- !,Ja- preslabotni, da bi se premikali. je trud in ukaželjnost Mr Beharja vsega priznanja in odobra- orporaeij pomenja pravo vanju vredna. Saj je vendar nad1^zovai" sve^ Ako bi ne bilo drzne-imov soli na dan. Pri kolikor močo-1 da bi delali to, kar delamo vse človekoljubno delo preskrbeti in srčnega predsednika Castra,' če neslani hrani pa se da po najno- "" slelierm dan- Blla j« pn tem novim naselnikom, E so doma bili kteri preganja tuje tatove, ne gleda- vejših preiskavah zmanjšati to kol|- Prozorne lepote kake prikazni in navajeni vedno le na pomanjkanje Je na posledice, iz dežele, bi bila nje- čino na 2 grama, in to je priporoč-(Jedla Je »zrcdno počasi, kakor da'ji in siromaštvo, vsaj nekoliko komior- -'<>va dežela že danes v rokah najbolj Ijivo za ljudi, kterih ledvice niso skoro nemogoče premikati- rok. ta, ko se j»eljejo v deželo svobode lačne in pohlepne tolpe pustolovov, zdrave. Taki ljudje ne smejo soliti Brez dvoma je uporabljala kopeli, in obilice. Ta modra in previdna s kakoršnjimi še ni imela ni jedna | svojih jedi in se morajo zadovoljiti Sedela sta na drugi strani mize skrb je še tembolj umestna, ker ni- dežela od pričetka civilizacije nada- s soljo, kolikor je je itak po naravi j m«» ravno nasproti in opazil sem kogar ne stane niti centa, kakor lje opraviti." j v živilih. Omeniti je treba še, da potnika samega, kot _ naselnika To pisanje je skrajno značilno in obstinenca od soli pospešuje tudi samega. Parobrodarske družbe nam- Je najbrže tudi do pičice resnično, učinek gotovih zdravil, na primer reč ne bodo pričele upeljavati večji j Iz vsega tega vidimo, da se položaj , bromkalija. komfort za potnike medkrovja, a pot- v Venezueli ni mnogo spremenil in , _» —__ niki»bi plačevali iste cene kot prej ,la Je še vedno tak, kakor je bil te- — kdo neki bode trpel — naselje- daj. ko sta lopova Cortez in Pizarro MdtCr ni morilci in lopovi izkoriščali pod nentov je razposlala na babice sle- dobi potnik medkrovja večje udob- krinko katoliške cerkve in so kar ce- : deči opomin, da bi zabranjevale ma- nosti in mu naredijo vožnjo bolj pri- la ljudstva iztrebili z mečem in pu- j teram uživanje alkoholičnih pijač r jetno, pomnožuje naseljevanje, ozi- ško vse v imenu ljubezni do bližnje-' i. ^e svetujte nikdar ženskam, roma se prične gojiti pri ljudeh v ga. . Danes se pa to dogaja v ime- naj pijejo za časa nosečnosti alkoho- Evropi nagnenje, da zapustijo svojo nu il civilizacije?Toda le v imena i;£ne pijače; one ne krepe, temuč domačo grudo in se po kratki, toda one civilizacije, koja tvori glavni po- vplivajo rajši neugodno na porod, prijetni vožnji naselijo v svobodni ?oj za življenje kapitalizma. Otroci žensk, ki so v nosečnosti pile, republiki f Po našem mnenju bi bi- Ne da bi zagovarjali predsednika j so neredko slabotni, bolehni, neum- lo to preveč dobrega. Iz stališča se- astra, je vendarle pametno, ako se in -neutrjeni proti vsem mogočim danje kakovosti naseljevanja dobiva- pritožbe proti njemu šele potem uva- boleznim, mo brez človekoljubne pomoči prav žuje, ko se sliši tudi pritožbe Ve- « toliko naseljencev, kot jih more naša ; nezuele. dežela sprejeti, in morebiti še več _m * ^ OOPISI. West Allis, Wis. Cerkvena veselica, ki se je vršila zadnjo nedeljo v Berningerjevem kot preveč. In veličina naseljevanja, ta se pa sama uravnava; na njo ne upliv&jo reklame parobrodnih družb, ne želja naseljenca izseliti se iz svoje domovine. Veličina naseljevanja se ravna po časih, ki vladajo v naši republiki, kar je vsakemu dobro znano. Načrti in cilji National Liberal Parku» se Je Prav dobro obnesla. — Immigration League so res zelo člo- Iskreno se zahvaljujem društvom: vekoljubni — toda vsaj deloma pre- sv. Janeza, sv. Jožefa, pevstemn' zgodnji in času neprimerni. Ljudje, društvu "Zvon", ki nas je razvese-ki se v resnici zanimajo za blagor j Ijevalo s svojim petjem, za prijazno naseljencev, bi lahko imeli baš v se- I obiln<> ndeležbo. Spoznavajmo drug danjeni času vse polno druzega dela. Mesto, da bi razni človekoljubi skrbeli, da se novim naseljencem njih potovanje po možnosti zboljša in naredi bolj prijetno, naj se raje po drueega in združenje, sloga bo med nas sama ob sebi prišla. &e enkrat pa se obračam na vsa društva Jugoslovanske Katoliške Jed note, da bi nam listke, ktere smo svetujejo — in to bode prinašalo jim razposlali, blagohotno prodali, večje koristi — kako naj se poboljša Storili bodo raztresenim Slovencem položaj onih, ki so že v tej deželi, v Milwaukee res krščansko dobro Tudi to so šele novi naseljenci, ker delo. Pomagali bodo, da se narod_________^ ______ kriza jih je spravila v položaj, ki se slovenski v nemškem Milwaukee ne utegne postati ge hujše, ako se daje bliža obupnosti. Tu. je dela za^faz- hode ponemčil, cerkev mu bode sre- alkoh6ližnih pijagj kadar ^ umestno, ne človekoljube; zakaj bi skrbeli za dišče, prav "Narodni dom'', ki mu 6 Ne pravite ženskam, naj pridno ki jih še ni tukaj, ki še le pri- bode varoval naše svetinje: vero in ; pijejo pivo, kadar doje, češ, da jim 2. Ne dajajte ženskam med porodom alkoholičnih pijač. One ne pospešujejo popadkov, temuč vplivajo samo neugodno na nje, ker postajajo popadki vsled tega slabi in neredni. Tudi nastopajo lažje poporodna krvavenja. v 3. V otroški postelji ne sme piti nobena ženska vina, piva ali žganja. Take pijače razburjajo otročnico, hujšajo porodne popadke, povzročajo poporodna krvavenja in ker prena-polnjujejo maternico in spolovila s. krvjo, se ista težje zopet popravijo. 4. Ne dajajte piti otročnieam, ki imajo mrzlico, nikdar vina ali konjaka, kajti alkoholične pijače proti mrzličavim boleznim samo slabe. Prepuščajte zatorej vedno zdravniku, naj on odloči, če ima vino izjemoma koristiti in če ga sme otroč-nica piti. 5. Ženski, ki krvavi in jo vsled tega obhajajo slabosti in omedlevi-ee, smete dajati vina ali konjaka le na zdravniško odredbo; krvavenje dejo, o kterih že ne vemo, če pride- JEZIKI Rev. Ivan Smolej. jo, ko imamo obilo osob tukaj, ki so __ - - - ---- nujno potrebne vse podpore. Tu je jzorišče za liberalne težnje liberal- Na vseh morjih na zemlji našeljevalne lige. Vsepovsod v nahaja 8e nepreBtano okolu 1 milijon >, vaseh in okrajih se manjšajo 2{M) 000 ljndi. ice novih naseljencev in tudi državljanov. V imenu "mo-"redu", zmernosti, nasilne tike postavodaje, policijskega na-vsake vrste se krčijo naSe dr-praviee. A mi mirno gle-tagodrnjamo, kadar nas pre-urežejo in zopet molčimo molk Bes, smešno skoro, skrbeti Inoma tuje ljudi, ko imamo novi donAvini dovolj dela te človekoljube. Hic Rho-I t Pri policijskem uradu. Policijski uradnik (policaju, ki je pri vedel nekega arestanta): "Ta lopov izgleda prav tako, kakor roparski morilec, na kterega aretiranje je razpisano tristo dolarjev; le rdečega nosa nima, kakor je to navedeno v popisu osobe." Policaj: "To že dobimo! Damomn najprej izpiti par poličev pristnega Kentucky Rye!" pivo dela mleko, kajti to je velika zmota; lahko pa ima jako škodljive posledice za dojenčka, ako uživa doječa mati veliko alkoholičnih pijač. 7. Pri vseh ženskih boleznih s krvavenjem in bolečinami v trebuhu so alkoholične pijače škodljive in se jih je treba Btrogo ogibati. 8. »Ako imajo ženske ob perijodi težave, tedaj ne smejo uživati nobenih alkoholičnih pijač, ker one povečujejo težave. Zna si pomagati. Pek (sam pri sebi) : Na vsak način moram sedaj ceno kruhu povišati, kajti manjšega Še ne morem veš 'delati. takoj, da je imel oče čudno živčno hibo. Vsakikrat. kadar je hotel prijeti kako stvar, je njegova roka opisala hlastno presekano črto, nekakšen blazno cikeak, predno se je mogel dotakniti zaželjenega. Po nekoliko trenutkih me je ta pogled tako utrudil, da sem se obrnil proč, da bi mi več ne bilo treba videti teh giblje-jev. Tudi se mi je zdelo čudno, zakaj deklica pri jedi ni slekla leve rokavice. ■Po obedu sem napravil izprehod po parku zdraviliščnega doma. Bilo je jako vroče tega večera. Še-tal sem gor in dol po senčnatih drevoredih in slišal od daleč kopališč no godbo, ki mi je pošiljala svoje prve zvoke. - Tedaj sta mi počasnih korakov prihajala naproti oče in hči. Pozdravil si ju, kakor človek na letoviščih pač pozdravlja ljudi, s kte-rimi stanuje v istem hotelu. Mož je ustavil svoj korak in me je vprašal: Oprostite, gospod, ali bi naina morda mogli povedati kakšen kratek, če mogoče lahek in prijeten izprehod t" Ponudil sem se jima, da ju popeljem v dolinico, po kteri teee rečica, v ozko, slikovito sotesko med bkalo-vitima, z grmovjem porastlima obronkoma. Bila sta zadovoljna in odpravili smo se tjekaj. Pogovor se je sukal seveda okoli zdravilne moči kopeli in vrelcev. "Ah", je rekel mož čez nekaj časa, "moja hči trpi na čudni bolezni, ktere izvora še niso našli in ktera se izraža v povsem nepojmljivih živčnih popadkih. Enkrat mislijo Zdravniki, da je srčna bolezen, po en: imajo dete bolno na jetrih, potem zopet menijo, da tiči zlo v hrbtnem mozgu. Tačas pripisujejo želodcu., velikem regulatorju telesa, to Protejovo zlo s tisočerimi napadi in pojavi in so naju poslali semkaj. Jaz pa mislim, da so živci vsega krivi. Vsekakor je to jako žalostno." Spomnil sem se hudega drgetanja njegoVe roke in vprašal sera ga: ' "Ali je bolezen morda jjodedovala T Ali nimate tudi vi malce bolnih živcev f" Odgovoril je mirno: "Jazi.... Ne... Jas sem imel vedno jako mirne šivee. Naenkrat, po kratkem molku je nadaljeval: "Ah, vi ste mislili trepet moje roke, kadar hočem kaj prijeti f To mi je ostalo od strašnega razburjenja. Le pomislite, moj otrok je bil živ pokopani'* Prestrašen sem obstal. On je nadaljeval: "Je prav preprosta zgodba. Juli-jeta je trpela nekaj časa 3em na ree-nih afekcijah srca. Bili smo pripravljeni na najhujše. Prinesli so mi jo nekega dne mrzlo, trdo, mrtvo v hišo. V vrtu je bila pala na tla. Zdravuik jo je spoznal za mrtvo. Bdel sem en dan in dve noči ob njej/ potem sem jo sam položil v krsto in jo spremil na pokopališče, kjer je imela biti položena v našo rodbinsko rake v. Jaz sam sem hotel, da so jo pokopali z vsem njenim nakitom — za-pestniki, verižicami, prstani — z vsemi darili, ki jih je dobila kdaj od mene, in v njeni prvi plesni obleki. Lahko si mislite, v kakem teles nem in duševnem stanju sem prišel domov. Imel sem na svetu samo njo — moja žena je bila davno mrtva. Stopil sem sam napol blazen od bolesti in onemogel v svojo sobo, se zgrudil v stol, brez misli, da, brez moči, da bi se ganil. Bil sem samo še trepetajoča, trpinčena masa samega sebe, moja duša ena sama krvaveča rana. Moj stari sluga Prosper, ki mi je pomagal položiti Julijeto v rakev in jo nakititi za poslednje spanje, je tiho vstopil in vprašal: "Ali neče gospod ničesar zavžiti 1'' Nemo sem mignil, da ne. On je boječe nadaljeval: "Pa ni prav. Gospod bode tudi zbolel. Ali smem spraviti gospoda v postelj?" Rekel sem: "Ne, pusti me." In odstranil se je. Koliko ur je preteklo, ne vem. O, kaka noč! Kaka noč! Bilo je mrzlo; ogenj v kaminu je bil ugasnil in veter, leden veter, ki je žvižgal čez zmrznjeno planjavo, je grozeče in strahotno stresal okna. Koliko ur je preteklo t Sedel sem brez spanja, s "'rokoodprtimi očmi, z mrtvim, brezmočnim telesom, z dušo od obupa otopelo. Tedaj je zado-nel naenkrat veliki zvonec pri grajskih vratih; veliki zvonec spodaj v veži je zazvonil! Stresel sem se, da je zapokal stol ]»«h1 menoj. Resni, težki zvok se je razlegal po gradu kakor po krazm cerkvi. Obrnil sem se in pogledal na veliko stensko uro. Bilo je oD dveh zjutraj. Kdo je mogel priti ob tem času? In divje je udaril zvon še dvakrat. Služabniki se nedvomno niso upali stati. Vzel sem svečo in šel sem sam dol. Skoro bi bil pred vratmi boječe vprašal: "Kdo je?" Vendar sem se takoj sramoval Le slabosti in počasi sem odrinil težke zapahe. Srce mi je tolklo. Čutil sem mrzel strah. Hlastno sem odprl vrata in videl sem v temi stati pred seboj belo postavo, fantom... Opotekel sem se nazaj, otrpnjeva-joč od groze" — in zajecljal sem: "Kdo... kdo je?" Glas je odgovoril: "Jaz, oče!'' "Moja hči?!" Mislil sem, da sem zblaznel, i a opotekel sem se nazaj pred prikaznijo, ki je vstopila; in pri tem son, da bi jo odgnal, napravil kretnjo, ki ste jo zapazili na meni; kretnjo, ktere zdaj ne morem nič več opustiti. Prikazen je zajecala: "Ne boj se, oče, nisem bila mrtva! Hoteli so mi ukrasti prstane; odrezali so mi prst; kri je tekla in me je zopet oživela." In videl sem, da je bila krvava. Padel sem na kolena, ihtel, htO-pel... Ko sem bil zbral potem malce svoje misli, preveč prestrašen, da bi bil mogel zapopasti vso to neskončno srečo, ki me je doletela, sem peljal hčer v stojo sobo in jo posadil v naslanjač, potem sem na vso moč pozvonil svojemu slugi Prosperju, da bi zanetil ogenj, prinesel bolnici kaj piti in tekel po zdravnika. Mož je vstopil, zagledal deklico, v strašnem krču groze odprl usta in padel trd in mrtev po tleh. On je bil odprl rakev, pohabil moje dete in potem hitro odšel, ker sledov svojega ropa itak ni mogel zabrisati. Postavil ni bil niti krste na njeno mesto, ker je vedel, kako zelo sem mu zaupal in da je bil varen pred vsakim sumom. Vidite, gospod, da sva jako nesrečna človeka!" ♦ * ♦ Umolknil je. Prišla je bila noč in v temo zavila samotno žalostno dolino. In skrivnosten strah me je obšel, da sem bil sam tu s tema čudnima bitjema: pri tej ženski, ki je vstala iz groba, pri tem starcu z grozno kretnjo. Nisem vedel ničesar reči. Samo zamrmral sem: "Kakšen strašen doživljaj!" In čez hip sem dostavil: "Zdi se mi, da postaja hladno. Ali se vrnemo?" In šli smo nazaj v hotel. nikalrih sitnosti ate kupiš voini listek za svoj.re ali prijatelje is «sire domovi i-- v Z\ <\. pri i rt. SAKSELl < O.. 10«J Greenwich St-, * «u k- Slovensko katoliško podp. društvo j> svete Barbare aaZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. JnkorporlPano dn« ai. januarja I903 dHtavi Pannayiw ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZU ZAVERL, P. 0. Box 374, Foreet City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Wert Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik:-ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Foreat City, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest (Sty, Fa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, doek, Pa. FRAN SUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL. L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajnikti: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa. Dmitveno glasilo je "GLAS NARODA". f Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo* Kdor rojakov želi potovati v staro ?domo-vino, naj se v tej zadevi obrne na P RANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave., N. E., NEW YORK£CITY. CLEVELAND, O. H$ Ribe nničevalke malarijinih zajedal-cev. Edini otok Malih Antilov, na kterem doslej niso našli malarijinih za-jedalcev (parasitov), onih strašnih mušičnih lečink, je otok Barbados. Angleški major Hodder se je posvetil študiju tega čudnega dejstva in posrečilo se mu je dognati, da žive v vseh močvirjih tega otoka, in sicer v velikih množicah, neke vrste ribic, ki jih domačini imenujejo "miljo-ne" in ki pokončujejo lecinke nevarne žuželke, ki prenaša zajedalce malarije. Zdaj poizkušajo zarediti to ribo tudi v drugih krajih, kjer razsaja ta bolezen: na Jamaico, angleško Guiano in v gotove dele Afrike so množice teh rib že odposlali. Tudi laika, vlada se hoče- hitro, okoristiti s to zanimivo konstelacijo in bode v krajih rimske kampanje, ki so okuženi od malarije, s pomočjo teh dobrodelnih rib bojevala sistematično boj proti zli bolezni. NAZNANILO. Vsem udom društva sv. Cirila in Metoda št, 1 J. S. K. J. v Ely, Minn., stanuj očim bodisi kjerkoli, se tem potom naznanja, da če kdo zboli, mo-se nemudoma oglasiti bolniškemu načelniku. Vsakdo mora naznaniti svojo bolezen in kedar ozdravi, mora poslati zdravniško spričevalo. To zahtevajo društvena pravila, zatorej kdor ne stori tega, ni opravičen do bolniške podpore. S pozdravom Ivan Habian, L tajnik. Martin Petek, bolniški načelnik. (4-6—8)) Oklic, s Merim s» kliče dedič, čigar biva lišče je neznano. C. kr. sodišče v Črnomlju naznanja, da je umrl dDe 18. marca 1905 JURE IiAŠIČ, posestnik iz Gor. Suhora št. 5 brez izjave poslednje volje, vsled česar se po zakonu poklicane kot dedinje zap. sestra Mare Lašič in zap. nečakinja Katarina in Mare Lašič. Ker je sodišču bivališče zap. nečakinj Katarine in Marije Lašič neznano, poživljate se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javite in zgla-site za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnala le z zglaživšemi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom Štefanom Spehar iz Draga-tuša St. 4. Črnomelj, 24. julija 1908. O. kr. okrajno sodišče oddeL L (6-8—8) JAVNA ZAHVALA. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Institute: Odgovarjajoč na Vaše pismo Vam naznanjam, da sem popolnoma zdrav. Srčno lepo se Vam zahvalim za Va5 trud in zdravila ter Vas hočem vsakemu priporočati, naj se na Vas obrne za pomoč. Se Vam še enkrat zahvalim in lepo pozdravim, Vaš slovenski rojak Janez Grive, Box 236, Aurora, Minn. V pomoč pogorelcem na Bledu. Kakor smo sporočili v "Glasa Naroda", je vas Sled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela. Štirideset hiš in številno gospodarskih poslopij je čisto uničenih. Mnogim je zgorela vsa njih lastnina. Skupna škoda znaša 500,000 kron ali 100,000 dolarjev. Tem potom se obračamo do usmiljenih src slovenskih rojakov v Ameriki, da po svoji moči darujejo večje ali manjše svote v pomoč dromainim rojakom v Bledu. Vsak dar bode gotovo sprejet s hvaležnim srcem. Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser 0o., 109 Greenwich St, New York. Vsak najmanjši dar bodeme priobčili v našem listu in odpoelaU pristojni oblasti na Bled, da se primerno razdeli med siromake, ki so pogoreli. Poživljamo torej vse slovenske ameriške rojake, da vsi po svoji moči prispevajo sa tako groan* prizadeti Bled — biser kranjske dežele. Uredništvo "Glass Naroda". J O M IN VENZEL, 1017 E. 6Zod Street. N.^E., Cleveland, Oblo izdelovalec kranjskih in nemSkih| HARMONIK. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nixko, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi ploSče iz aluminja, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od 40 do $80. Kje je ANTON OMEJCt Pred štirimi leti je bival na East Palestine, Ohio, od tam je pa odpotoval v Arizono. Od tedaj nisem več slišal od njega. Prosim cen j. rojake, če kdo ve zanj, da mi naznani njegov naslov. — Lawrenee Omejc, P. O. Box 307, East Palestine, Ohio. (M—8)1 Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu v Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIS, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-4oek, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue A Glob« Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, III. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, m. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, JToliet, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne po&iljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, P. O. Box 105, Ely, Afinn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druJUev naj pošljejo duplkat vsak« pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jedneba Vs* pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MTCHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Nova maša. 20. julija je pel svojo prvo novo maso Rev. Franc Pire, rojen v Toplicah na Dolenjskem. Gimnazijo je izvršil v Ljubljani, nakar je stopil v misijonsko kongregacijo lazaristov v Gradcu na Štajerskem. Rev. Pire ima enega brata v New Yorku. Umrl je 891etni gospod Ivan E. Bo-bek, okrajni zdravnik v pok. in hišni posestnik v Ribnici. Bodi nanj blag spomini Umrl je 22.julija ob 9. uri Adolf Kopriva, uradnik v Zagorju ob Savi, brat rajnega mestnega fizika Koprive. Umrla je 22. julija ponoči v bolnišnici vdova pismonoše, Ljubljančanom znana Marija Lipoglavšek. Naj v miru počiva! Rev. Ivan Kranjec iz Amerike se mudi v Ljubljani. Delavsko gibanje. 21. julija se je na tukajšnji južni kolodvor pripeljalo iz Amerike 21 Hrvatov in Slovencev. V Ameriko se je peljalo 5 Hrvatov in 3 Slovenci. Vinska letina na Dolenjskem obeta biti jako ugodna, be je ne pokvari še kaka uima. — V šentjernejski okolici imajo še precej vina na prodaj, katerega bi radi spečali v denar. Vinotoči pod vejo prav vrlo u-spevajo, ker se toči res i zborna kapljica in to samo lastnega pridelka za ponižno ceno $6 do 60 vinarjev za liter. Z Bleda se nam piše: Takoj po nastalem požaru raznesla se je povsem kraju neutemeljena vest, da so požar zakrivili otroci. To novico objavili so tudi drugi Časniki po izpovedbah od strah n popolnoma zbeganih oseb. ki niti na licu mesta začetkom požara bili niso. Da je pričela goreti kot prva hiša št. 10 v Gradu, lastna Ivanu Capu, to je neovrgljiv faktura. Kdo je požar zanetil, se do danes sicer ni dalo dokazati, vendar se po izpovedbi priče Ivana Plemelja iz Grada hiš. štev. 127, kateri je bil eden prvih na pogorišču in po izpovedbah sočasno navzočih oseb smelo trdi, da niso vzrok požara otroci, kajti vnelo se je podstrešje hiše št. 10, ki je otrokom brez vporabe lestve. katero bi si morali sami pristaviti, sploh nedostopno. Otroka v starosti 5 do 6 let pristaviti si torej nista mogla lestve, ki bi jima omogočila vhod v podstrešje. Ogenj se je zanetil potemtakem na drug kakor si bodi način. Strajk v Medvodah. 22. julija je pričelo stavkati delavstvo Medvode mi v papirnicah družbe Leykam Jo-sefsthal v Medvodah in Goričanih. Nezadovoljnost je trajala ie ve« Hr sa. Stavile so se tudi prošnje na družbo. Ker niso bili odgovori zadovoljni, je priMo delavstvo Itmj. katL 22.julija se je pričel štrajk ob 6. uri zjutraj. Delavci in delavke so v najlepši red postavili stroje in vse osnažili. Potem so popustili tovarno v Medvodah in šli so medvodski delavci in delavke vse v Goriče. Tam so delavci tudi zapustili tovarno. Potem so odšli v Presko čisto mirno in v najlepšem redu v Goriče in Medvode ter se razšli na svoje domove. Na tovarni so nabiti razglasi, da kdor ne pride na delo, ta bo odpuščen in naj pride ob 6. uri zvečer po bukve. Delavstvo je solidarno. Po Dolenjskem je vendar v noči med 15. in 16. julijem padlo nekaj dežja. Skrani čas je že bil. Vode je vže pomajkavalo. Za prašiče je nastopil čas posta, kajti ničesar ni več zrastlo. Treba bi bilo tudi za prašič-jerejce pomoči, kakor je obljubljena govedorejcem, sicer na Dolenjskem ne bodo mogli prašičev prerediti. Pod zemljo v Potožki vasi pri Zagorju ob Savi se že nekaj dni užiga ogenj. Vsled tega in vsled škodljivih plinov, ki serazširjajo po jami iz nekaterih odprtin, je delavec v ved-ni nevarnosti. Nekaj so že omamljenih prinesli iz rova. Bog varuj hujše nesreče! PRIMORSKE NOVICE. Županom v Kojskem je bil izvoljen g. Fran Obljubek, dosedanji župan in deželni poslanec. Dva nevarna tatu je prijela policija v Gorici. Pišeta se Valentin Kristan iz Vojščice, 26 let star, in Filip Tavčar iz Ivanigrada, 21 let star. Pri njih so našli razno orodje, katero sta rabila pri tatvinah. V neki stranski ulici ob Tekališču so bila vrata odprta; po nočni čuvaj je slutil tatove, in redar Humor je šel s svojim tovarišem iskat jih. Skrila sta se tam v bližini na travniku, na kar sta prijela oba tatova. Oba sta bila že večkrat kaznovani. Ponočni razgrajači in pretepači so posebno živi v nedeljskih večerih v Gorici. V ulici Vogel so neki razgrajači tako kričali, da so zbudili vojake in druge, ki so zahtevali mir. Prišlo je celo do tega, da so razgrajači metali kamenje na okna v vojake, na kar so ti skočili na cesto ter pregnali kričače. — V ulici Macello je prišlo do spopada med fanti in vojaki. Ranjen je bil na nogi mesar Iv. Lutman. — V ulici Municipio je bil pretep med vojaki, in sicer planinci ter topničarji. Nekaj planincev je polovila vojaška patrulja. Italijanski konzul — avstrijski župan. Danelon, italijanski konzul v Poreču, je umaknil svojo ostavko kot župan istega mesta. Torej bo zopet avstrijski župan in italijanski konzul v isti osebi. Le v Avstriji mogoče! S senika je padel n& VitovlJaS na Goriškem flletni Peter Remčev ter si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v goriško bolnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Nečloveški mož. V Trnieu pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je kmet Jožef Kunajec imel ženo bolno na trganju že od jeseni lanskega leta, tako da ni mogla nič vstati s postelje. Vendar ji mož ni stregel bolnici, ki je* ležala v lastnem blatu na slami, ki je tekom mesecev vsa zgnila. Ko so te dni orožniki prišli v sobico, kjer je revi ca ležala, morali so se vsled groznega smradu sprva odstraniti, kajti prostor je bil vedno zaprt, ležišče je bilo pa podobno gnojišču. A ne samo to, da je Kunajec tako zapuščena, mož jo je vrhtega še pretepal, da bi se je preje znebil. Nečloveškega moža so zaprli, revico pa oddali v bolnišnico. Bila je le še malo pri življenju. Kakor se čuje, je i-mel Kunajec z neko drugo žensko Ijubavno razmerje in ta ženska je bila vzrok vseh muk Kunajceve. V Konjicah je pomožni kurjač Jakob Pučnik pri premikanju stroja prišel z levo roko med natolčnike tako, da mu je odrezalo štiri prste. IZ BENEŠKE SLOVENIJE. Strela je ubila na gori Guarda v Reziji 83 ovac nenadoma. Tiščale so se skupaj pred nevihto in tako so vse poginole. Bile so deloma iz Sol-bice. deloma iz Učje; dotični gospodarji so na škodi za kakih 1300 lir. Potres, je bil precej občuten v Re-• ziji, kjer je razrušil več dimnikov in poškodoval marsikak zid. Središče potresa, ki se še zdaj na lahkem o-glaša, stoji za Možnico '(Moggio) proti severu v nekdaj slovenski dolini Aupa. Ondi je napravil silo škode. po celem železniškem kanalu. Samoumor. Ustrelil se je pri Codroipu na Furlanskem beneški Slovenec Miha Bukovac iz Srednjega pri sv. Lenartu; umrl je pa v vi-demski bolnici, kamor so bilo vse popolnoma razbita, pod visečim truplom pa je bila na tleh velika mlaku-ža krvi. Kakor se naslučuje, so dekle napadli v gozdu trije potepuhi ter jo najprej posilili. Usta so ji zamašili, da ni mogla klicati na pomoč. Ko so zadostili svoje strasti so dekletu s kamenjem razbili glavo in vse truplo razrezali z nožem ter jo obesili na drevo. Trebuh je porezan počrez. Osumnjene zločince so nekaj časa sledili, a potem je sled popolnoma izginil. JOHN KRAKER EUCLID, O. Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., pri poročamo našega zastopnika g. Josip Scharabon-a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri una svoj Priporoča rojakom svoja izvrstna V IN A ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Rndeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vina (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja li steklenic sedaj $13.00. TROPINO VE O $2.50 galona. DROŽNTK $2.7» galona. — Najmanje posode za Šga nje so 4V2 galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, O ki* NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Oregon City, Greg., iz okolici naznanjamo, da je za tamoš-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik Mr. M JUSTIN, 502 Main St., aH P. O. Box lOi, Oregon City, vsled česar ga rojakom prav toplo priporočamo. FRANK 8AKSER OO., 109 Greei^rich SL, New York. H. T SALOON prav blkzo kolodvora. Vsak rojak j* pri njemu najbolje postrežem Pošilja denarje ▼ staro domovini najceneje in najhitreje po našem posredovanju; aastopa nas ▼ vseh poslih. Torej pazite, da se ne vsedet« na lim laskavim besedam niivredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem FRANK 8AKSER OO. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALONW zmodernim kogljlščem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah it: druge raznovrstne pijače ter unfjsk« smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, III POZOR! V zalogi "Glas Naroda*' ja isila podučna knjižica, ki obsega M stra-aij, s naslovom: Kako sa p—tans ameriški državljan? Ker je knjiliea i ako potrebna m koristna, naj jo ta-coj naroči vsak rojak. Stane samo 1 centov, ktere poiljita v poštni* namkah. 100 8t, New York, N. T Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo u pleiaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma srastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Van: v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da le to resnica se jamči $500. Pri na ročDi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. Jakob Wahči£, P. O- Box 69 CUEVeUAND, OHIO. se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz- dravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznfj ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni fOspAd doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim seti bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklasta 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 M1 dlan t Ave. Rockdalle, 111 Velecenfem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste ini dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagujo. V klobase, rebra, jezike; iunke itd. Govorim v vseh slovanskih * 'H "Vi OaUxmrJti» aa mm ji 111 ■ 1 A w v^«■■ ■ Dv 1 ■ obilni obisk. VIV-VJV.V Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen pose t. Točim vedno aveie pivo, dobra vin« in whiskey ter imam v zalegi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar* Jo v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za ''Glas Naroda". V rvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z veiespoStovanjem Ivan Govze, Ely* Minn. Na razpolago imamo se mnogo takih pisem* katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis- i(\mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi- 1 site v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : rp-pq—p] COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE l40oWEST 34th STREET, NEW YqRK, N%Y. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega import'.:m-ga češkega brnela T?adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga r i vaj o lastno korist, kakor tudi •? korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Leley pivo je najbolj priljubljeno terse dobi t ysc.-n Odij&u* gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo, Travnikar-ju 6102 31 Ctafrr k9%> kteri Vam dragevolje vse pojasni THE ISAAC LEISY BREWING COMPANf CUES V ELAND, O. n Za w>Mm talili oglasov al vosLu re npiavnižtvo ne uredniitvo. ISA PRODAJ nmmvna californijska vina Dobro črno tu belo vino od S5 4« 45 eentov galona. Staro belo aH Srno vino 60 eentov galona. Seeding 56 eentov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galor vina, mora sam posodo plačata. Droinlk po $2.50 galona. , Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročila dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKiB, Crockett, Centra Costa 0*, OaL BojaW, naročajte na " zo a," najrsiji in nafesne^ AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.' ns NajprlpravnejSa Is najcenejša parubrndna Crta za Slavence in riniti m^ Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington' REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REM V at spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo breažični braojav: AUGB, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ] [ AJEGHHTOTA. y meeeoih maju in jnnijnae bodeta zgoraj navedene mn brodwvju pri* dražila ie dva droga nova potntfka panika. Cans važnih listkov iz NEW TORKA za III, ! May; s* "61m Naroda" priredil L. P. o DRUGA KIN J IGA. PO DIVJEM KURDISTANU. Cenik: lcnjlg, katere sa dobe ▼ zalogi lOQ GREENWICH STREET, NEW YORK, 1M. V ( Nadalje vanje.) "Visokost, ali je viao dobrof' vpraša čifut. "Tako je," revem, "da ti plačam dvajset pijastrov za vrček." "Gospod, to je premalo, zelo premalo! Za dvajset pijastrov prinesem drugega." "V deželi, kjer prideljujejo to vino, plačam za vrček samo štiri pi-jastre. Vidiš torej, da ti ga dobro plačam, toda če ti ne ugaja odnesi ga!* Jaz vstanem. ' "Kterega naj prinesem f" vpraša čifut. "Nob. m ira! Jaz pijem samo tega za dvajset pijastrov, ki je sicer vredtn samo petnajst. Če mi nedovoliš te cene, grem, in vino pij sam!" "Torej ga bo pil. visko^t. Selim - aga." "On gre z menoj." "Daj mi devetindvajset za vino." "Ne." "Osemindvajset." "Lahko noe, stari!" Odprem vrata. "Ostani, efendi! Pobil ;.liko ji plača mut«-elim za vsakega ujetnika?" '' Ti i pač lejM» stradali! "In koliko dobiš ti. da nadziraš ujetnike?" Aga z«i|H't potegne iz vrča. " \">ak dan dva pijastra, kterih pa še nikdar videl nisem. Torej ni čuda, da ne poznam tega dobrodejnega zdravila." "I>va pijastra? Malo jf, ker ti ujetniki povzročajo obilo truda." "Truda? Nikakor ne! Meniš, da se jaz pečam s temi lopovi? Vsak dan gn-u: v ječo, da pogledam, če jo kdo umrl." "Kdaj hodiš v ječo?" "Kadar se mi priljubi." "Tudi ponoči?" "l»a, če .-em med dnevom j>ozabil in jahal na sprehod. Valahi, prav sedaj sem se spomnil, da še danes nisem bil v zaporih." "Moja navzočnost te je zmotila." "Res je, efendi!" "Torej moraš še nocoj v ječo." "Nocoj ne grem več." "Zakaj ne!" "Ker lopovi niso vredni, da jih pogledam." "Lmaš prav! Toda ali ne boš zgubil svojega upljiva?" "Upljivaf " Ti vendar aga. torej častnik! Tvoji Arnavti in častniki morajo imeti strah pred teboj. Ali ne?" "Da, morajo. Pri Alahu, morajo!" zakliee. "Tudi narednik, ki čuva ujetnike?" 1 "Tudi! Gotovo! Narednik je pravi :ioubogljivee! Njega moram ustrahovati!" "Torej ga moraš skrbno nadzorovati, ga včasih presenečiti, da spoznaš, če dobro opravlja svojo službo." "Storil bom, kakor si mi svetoval; pri Alahu, storil bom!" "Kadar je narednik prepričan, da tebe ne bo v zapore, tedaj gotovo zapusti ječe in presedi svoj čas pri kavarnarju ali pa pri plesalkah." "Naj se le predrzne! Presenečil ga bom jutri ali pa še noeoj. Emir, pojdi z menoj!" Sicer junaškemu Selim - agi nisem hotel priznati, če me veseli obisk njegovih ječ; vendar sem govoril z ago. kot bi mi skazal veliko čast, če ga spremljam po zaporih. Rečem mu: "Ali so lopovi vredni, da vidijo obličje tako slavnega emirja, kot sem jaz?" "Saj me ne 1>oš spremljal v ječo radi lopovov, temveč radi mene." "Torej mi moraš skazati čast, ki se pristoja emirju in efendiju, ki je proučeval vse postave." "Gotovo! Če greš ti z menoj, je ista stvar, kot bi me spremljal sam muteselim. Nadzoroval boš vse ječe." Junaški aga je spraznil skoro cel vrč vina, in le par kapljic je imel še • v posodi. Oči so mu se manjšale in brki njegove brade so mu upadli. "Ali naj spi jeva še en vrček, Selim-aga," vprašam. "Ne, efendi, če ti je ljubo. Kar hrepenim, da bi presenečil narednika, j Jutri se opet oglasiva pri čifutu." Dobrodušni aga se je izgovarjal na narednika vendar, kakor se mi je meni zdelo, mu je perzijsko vino že precej uhajalo v glavo. Pipo, iz ktere je ves čas kadil, odloži in vstane z negotovim korakom. "Kako ti je dišal tobak?" me vpraša. Slutil sem, kaj namerava s svojim vprašanjem, torej mu odvrnem: "Slab je bil. Povzročil mi je glavobol in medlevico." "l*ri Alahu, res imaš. Ta tobak slabi človeški sestav in živce, ktere j hočemo okrepčati. Pojdiva!" Selim-aga zaploska z rokami. Čifut pride v sobo, mu plačava, nakar se poslovimo. Ko stopiva na cesto, reče Selim-aga: "I»aj. emir, daj uii svojo roko!" Pač ni Selim-aga govoril iz ljubezni, pač pa ga je vino tako navdušilo, da se me je hotel držati za roko. "Kaj ne, Mohamed je bil pameten adu, emir?" vpraša me Selim-aga tako glasno, da nekdo na ulici obstane in nas pozorno ogleduje. "Zakaj?" vprašam. "Ker ni prepovedal zdravil. Če bi nam se zdravila prepovedal, tedaj bi morali iz grozdja pridelovati črnilo. Ali vež, kje so zapori t" "Za tvojo hišo." "Imaš prav, emir. Toda kje je naša hiša, emir?" No, kaj slabo za arnatovskega ago, da ni vedel, kje stanuje. "Ravno pred ječo, ag-a." Aga obstane in skuša me začudeno pogledati. "Emir, ti si prav tako pameten kot naš stari Mohamed. Toda, znaj, tobak preklicanega čifuta mi je šel tako v glavo, da vidim, na desni in levi zapore. Kje so torej preklicani zapori?" Agii se ga je preveč nasrkal, in sedaj se je izgovarjal, da je kadil premočan tobak. "Na desni je košata lipa, na levi pa oblak," razlagam dobrodušnemu "Oblak? Alah il Alah! Dovoli, da čmteje plimam aa tvojo rtjfcoV Aga me prime še bolj močno za roko; korakal je prav kakor bi se Bo-tel vsak trenutek prevrniti v jarek ob eesti. Torej sva še precej hitro korakala in konečno dospela do zaporov, dasi jih Se prej nisem videl. MOLITVEKISX DUŠNA PAŠA (spisal škof Fx. Baraga,) platno, rudeča obreza 75e., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano ▼ elono-kost $1.50, fino vezano ▼ usnje 1-2.00, vezano v A latno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano » nlat-110 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25«. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., alo-nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLOVENI- SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. | NIKOLAJ ZRTNJSKI, 20c. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZ,(OB TIffiH veCerIHj 70e. GOVORI, veliki 40c, mali 30c. KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50a. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20c. MAKSIMILIJAN L, ce*ar mehikan- ekupaj ski, 20e. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, FJI POLKOVA, 20«. MARJETICA, 50e. MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BL -DA, 10c. MIKLOVA ZALA, 30jj. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAC, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegantao vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Zirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vs^ki po 20e. NASELJENCI, 20e. NASELNIKOVA HCl, 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vssk 20c. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20e. Tukaj živečim bratom Slovencemin Hrvatom, kakor potujočim rojakom, pripoio* čam svojo moderno gostilno, pod imenoiz "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., edea največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najbolj še vrste whiskey, kakor naravnega dom« napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake ni stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udanl Božo Gojsovič, Johnstovo, Pa ROJAKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Gompagnie Generale Iiaosatlantipi (Francoska parobrodna družba«) KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, ne vez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro .mo 80c. SPISOVNIK LJUBAVNIH IN ŽS- NITOVANJSKIH PISEM 3Be. ^OSUILNI LISTI 20e. ! ZBIRKA LJUB A VNIH IN SNTTBTL- NIH PISEM 30e. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LjyDSKIH ŠOL 30c. Vi ooo „ 25,000 Lorraine"' „ ......................12,000 „ 25,000 " :LaTouraine" , „ „ ..................lO.OIKj „ 12j>00 'I^Bretagne" ............................... 8 000 9 000 , ^LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. iPamiki ed pi nje jo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr lopolmlne iz pristanišča it. North Eiver, ob Morton St., N. La Brera^ue 13. hvjt. SAVOtfi 3. sept. 1908. •LA LORRAINE 20. aviz- 1WW *LA PROVENCE 10. aept. 1908. »LA TOURAINE 27. avg. «.)08.*LA LORRAINE 17. aept. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine II. razreda! Cena drugega razreda do Havre: $66.69 in viija. ifrrnika m zvezdo zaznamovani imajo po *ra Tltfiiia, W* Kozminski, generalni agent za zapad. VI Doaborn St., Chicago, Kit, ROJAKI, NAROČAJTE SE N A •• GLAS NARODA," NA JVEČJI UT NAJCENEJŠI DNEVNIK! _Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani ustanovljena leta 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama. Hranilnih vlogje bilo koncem 1. 1906 nad 69 milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo 0,270.313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega račun-^ skega sklepa 85,105.396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: Zemljeknjižno zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila občinam in korporacijam 1,979.582 „ Menice.......................... 738.000,, Vrednostni papirji............... 32,977.286,, Vrednost hiš v Ljubljani,Trstu in na Dunaju ter graščin.......... 2,920.893,, Čisti upravni dobiček — razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je od men jen dobrodelnim in obče-koristnim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka: 109 GREENWICH ST., PRANK ^AKSFP m 6104 ST. GLAIR AVE. N.E. n rsow York. 1 IVnillV OnrVJLJV Cleveland, Ohio. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? / Hranilnih ulog je: "M milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 800.000.— kron, Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so-dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v liranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar, MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nag zanpailc v Zdrnženih državah je te več let 109 Greenwich St-NEW YORK, N. Y. FRANK SAKSER CO. 6104 Saint Clair Ave. N. E„ CLEVELAND, O.