^ —RSnn 1 ,o 'X o nfctv /r .molim |, v .-^»tofe • ' ! * iorf' WjTO **;; ^ .. . . £ ../T'-.. I ^H^Hj)'BIKI ^fc^I B I K-* II I SI II I Afl MONtkAT Mft q »„ .. Hv i T t ' f« r ' Sv rt JVf A:-;^'/\> J "M mm m. - • • AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AlttPttraU »0111^ NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELA VCR V AMERIKI f I ; , .J: )'• J- ^ ' I'' ■ ; ^ -^'li^l. ......J- , A i.! ' '.' ' * ..!..-.* 'A, ' Ž j l. . ' \ > »'j'j k 'J. ' . jjt * ' .,'.. '.f .'■ ' t ' '' V ' " ' . 1 \ ' 'j! ' ^ '^j . ^ ^ / ' V^ , NO. 9 CLEVELAND, OHIO, MONDAY JANUARY 22nd 1023 LETO XXVI. - VOL. XXVI ■ I d oq lit 1-1 / » | Hardingu grozi I Naša policija je aretirala \ Edw. Fox*. IClevelandska policij« je aretirala nekega Edward C. f Fox, o katerem se je dognalo. ( da je grozil življenju pred-i i sednika Hardinga. V to svr- 1 ho je rabil poŠto Zjedinjenih \ držav. Policija ga je obdolži- 1 la sleparske uporabe poŠte, t Fox je bil toliko prismojen, i ? da je pisal predsedniku Har- 1 dingu pismo* v katerem je 1 zahteval od njega $25.000 ali 2 L ga pa ubije, ako ne plača, j B Fox je bil aretiran od detek- 1 tivov Doskowski in Passicek I v neki brivnici na Walnut" 1 ave. Fox, ko je pisal predsed- < niku pismo, je dal napačen ] naslov na neko brivnico, ka- : mor naj predsednik odgovo- < ri. Detektivi v službi Zjedi- < njenih držav so mu odgovar- 2 jali v imenu predsednika, in 1 pazili ves čas, kdaj pride Fox < po pisma. Aretirali so ga v 1 trenutku, ko je ravno odpiral ; neko pismo, poslano od de- 1 tektivov. Tajna policija iz 1 Washington a je delovala več < tednov na teni slučaju, pred- i no je prISla Foxu na sled. j Poleg $25.000; katere je* Fox 1 zahteval od predsednika, je : zahteval tudi en tisoč dolar- ] jev, da plača nekega odvetni- < ka, kateremu je dolžan doti- i čno svoto. Ta odvetnik se na- 1 v Ely rta, Ohio. Fcxa bo- : do preiskali, če je pri pravi < f pameti. / 1 — V Cleveland je dospel 1 p znani francoski lekarnar : r Emile Coue, ki pravi, da U si človek kaj dosledno želi in | neprestano isto stvar4ponav-lja v kislih ki besedah, da jo « konečno doseže. Tisoče in tisoče oseb je Slo populit njegovo predavanje, za kar so plačali precej visoko vstopnino. Mr. Coue pripoveduje ljudem, da duh nadvladuje materijo, jim svetuje, naj bodejo veseli, in naj se bd nikogar ne pustijo pognati v kozji rog. Na ta način lahko dosežejo vse, kar hočejo. Mnogo oseb je plačalo po $50 do $250.00, da so mogli imeti privatno avdijenco z Mr. Coueom. Tako vidite, da zna vsak po svoje delati business za sebe. Mr. Coue je Francoz in se mudi že dalj časa v A-meriki, kjer pripoveduje, ka-1 ko si človek pomaga naprej, I ako ima trdno voljo in — Bp— V državnih zaporih v ■jjColumbusu je med jetniki BPzbruhnila influenca. Več kot 60 jetnikov je zbolelo en dan. Ravnateljstvo jetniSnice ie poklicalo več zdravnikov, ki pazijo na bolnike. : — Od 1. jan. naprej, letos, \ je clevelandska po icija aretirala 27 roparjev, katerim, se \l je rop tudi dokazal. Se ta teden je čas, ako hočete se pridružiti učencem večerne državljanske Sole. Po drugem tednu ne more vodstvo Sole več sprejemati novih učencev, ker bo pouk toliko napredoval, da je nemogoče, da bi novinci sledili. Ta teden pa ima vsakdo Se priliko, da se vpiSe. Pouk se vrSi vsak torek, sredo in četrtek ob 7. uri zvečer v veliki dvorani javne knjižnice na ipfc Clair ave. in 55. oeste, in |te prijazno vabljeni, da se f 2upan\ohler% bil ves pretekli teden v bolniSki po-I stelji. Kohler se je hudo pre-Ipbdil. Danes ga pričakujejo E Francozi ne-edini. ( ' - Vsi ne odobravajo nastopa francoske vlade. Pariz, 20. jan. Da niti med francoskim prebivalstvom ni edlntsti glede francoskega nastopa napram Nemcem, kaže prizor, ki se je pripetil včeraj v poslanski zbornici v Parizu, kjer je nastal divji tepež med poslanci. Šlo se je raditega, ali naj se izključi komunističnega poslanca Marcel Cahina iz državnega zbora, ker je hotel uprizoriti Strajk med neniSkimi delavci v fyihru. Kot poslanec je Cachin nedotakljiv, in državni zbor mora dovoliti vladi, da sme poslanca aretirati. Državni zbor ' je glasoval z 371 glasovi proti 143, da se Cachina izroči sodniji. Cachin je bil obdolžen, da se je zaroti napram varnosti države, da je deloval za pogubo državo, obtožen je bil veleiz-daje. Mnogo poslancev v državnem zboru je napadalo vlado, ker preganja človeka radi osebnega naziranja, toda pomagalo ni nič. Med debato, ki se je vršila, ali naj se izroči komunističnega državnega poslanca sodniji, so se začele upletati surove psovke, in za eno je zgledal francoski parlament kot bojiSče. Komunisti so hoteli napasti mizo predsednika državnega zbora, pa so šKočin na nje hi-cionalisti, konservativci in klerikalci. Vnel se je hud boj. Razbite glaVe in polomljeni drugi udje so pričali o ostrosti boja. Mnogo boljSeviSkih poslancev je bilo vrženih po, stopnjicah navzdol. Več kot 50 komunističnih in socialističnih poslancev je bilo hudo zdelanih in so se morali podati v zdravniško oskrb, 1 da se jim rane' zacelijo.. Na vsak način pa kaže ta dogf-! dek, da Francija ni edina v 1 tem, da Francozi zasedejo • nemSke pokrajine in tako izzivajo nadaljne boje. o... — ■. ' — Nekaj iz življenske Statistike naSega Clevelanda. ► Glasom poročil zdravstvene-I ga urada je lansko leto umrlo 8743 oseb. Izmed umrlih jih je bilo 555, ki niso bili i Clevelandčani in 721 zamor-: cev. 1427 otrok je umrlo, ki Se niso bili eno leto 6tarl. Na jetiki je umrlo 780 oseb, na tifusu 19, na pljučnici 993, na difteriji 131, na influ-enci 69. Število rojstev znaSa ' za lansko leto 18.940, torej i za deset tisoč več kot jih je ' umrlo. i — Policijski načelnik Graul i je dal policistom povelje, da morajo odslej naprej zapleniti vse avtomobile, v kate-1 rih se nahaja žganje. Seveda, , morajo tudi lastnike aretirati. Ko je lastnik avtomobila t pronajden krivim na sodniji, , se proda njegov avtomobil na javni dražbi. Vsak policist » ima pravico preiskati vsak [ avtomobil, ki se mu zdi sum-: ljiv. Torej > avtomobil isti, le [ pripravite se! .r — $200.000 znaSa varSčina, ; pod katero je bil postavljen i Carl Harris, oni 4opov, ki je .1 kot blazen dirjal po ulicah I ter streljal s tremi revolver-t /i. VarSčina je postavljena 1 tako visoko z N namenom, da ; ne bi nihče mogel jo postaviti. ) — Od 1 do 15 let zapora je - dobil Jim Morton, znani ro- - par v Clevelandu, ki je odne- > sel iz West Geveland banke $65.000. r i-i 1 ''K c' Francoski denar pada. ume- jliidlf'S. ■ M y -.fta r -r> vlymtejt L.-:' ralni štrajk v Ruhrski polini. London, 21. jan. Odkar je C Francija zasedla Ruhrske s okraje, je začela padati fran- d coska denarna vrednost. F Francoski frank pada v vred- b nosti, in Francozi s strahom n pričakujejo kaj prinese bo- g dočnost. Francozom preti d gospodarski polom, ki bo iz- z dal vso neumnost ruhrske in- n vazi je, ako ne ustavijo padanje franka. Sicer pada tudi ^ nemSka marka, toda d^i pada frank z njo, je značilno. London, 21. jan. Iz Beril- | na se poroča, da je za ponde-ljek proglaSen generalni Strajk vseh premogarjev v . državnih premogovnikih. To velja za premogovnike v onih f krajih, katere so zasedli Francozi. Iz Essena se nada- l lje poroča, da je odSla delegacija delavcev iz Thyssen tovarne, kjer je zaposijenih 45. 000 delavcev, k francoskemu 1 poveljniku, gen. Degouette.1 j Francozi so namreč aretirali c lastnika tovarne. Delavci c groze, ako ne bo Thyssen p spuščen, da zaStrajkajo. e Francozi so včeraj nadalje s aretirali 18 viSjih državni- c kov, kapitalistov in industrij- r skih voditeljev. Nemci se ž namreč drže nazaj in abso- \ lutno nečejo sodelovati s 1 Francozi, Železniški delavci 1 VTTftlofcitT Ttrajffi so odrekli 1 pokorščino Francozom in < nečejo voziti vlakov v Fran- I čijo. Francozki inženirji, 1 kurjači in vlakovo osebje pri- 1 haja v Ruhrsko dolino, ker { Nemci nečejo sodelovati z 1 Francozi. Pričakuje se pa, 1 da bo železniška proga v j vsem zasedenem okraju kma- j lu blokirana. Dolgi vlaki sto- i je na progah in ovirajo pro- 1 met. Vidi se, da na obeh stra- 1 neh vlada trdna odločnost ne < odnehati. Francozi ne more- < ^ nazaj, Nemci pa ne morejo 1 odnehati od pasivne resis- 1 tence. Neki visoki francoski ! uradnik se je izjavil: Mi lah-n ko shajamo brez ruhrskega 1 premoga Sest mesecev, videli 1 bodemo če Nemci lahko isto ! store. \ 1 Medtem pa gre življenje v 1 Dusseldorfu mirno naprej. ZA POVOJNO DECO V SLOVENIJI. , v Akcija za sirotno in zapuščeno deoo v starem kraju prav 'dobro uspeva. Do 40 pridnih nabiralcev obiskuje' te večere slovenske družine okoli sv. Vida in hvala Bogu, s prav dobrim uspehom. Na-Se ljudstvo kaže prav mnogo razumevanja in plemenito velikosrčnost in domoljubje za žalostne razmere stare domovine. To je izreden enkratni dar, zato je prav, da je velikosrčen in obilen. Le na ta način bo mogoče DruStvu za mladinske domove razpre-sti v stari domovini ono dobrodelno akcijo, ki jo povoj-na mladina tako krvavo po-; trebuje! Kjer kolektorji Se 1 niso bili, pa Se pridejo. DruStvi "Orel" in "Lira" zajedno z ljudskoSolsko mla-1 dino pa pripravljajo z vso 1 vnemo veliko zabavno prireditev za 28. januarja (ne za 21., kakor smo zadnjič pomo-1 toma poročali), ter obeta bi-1 ti prav lična in zanimiva. Za-' to že danes opozarjamo nanjo. Sorojaki, bodimo veli-• koduSni, saj gre vse za ubo- - j go, zapuščeno deco! - j — V soboto je bila v Cleve-:. landu otvorjena avtomobilska razstava. - GledaliSča, kavne in gostilne so polne, S videti je, da Nemci mlA gledajo ^ Francoze, kako stftrudijo, da bi nekaj ukradUK česar ne morejo. NemSklnSmeSčanom j gre sicer nekakol trda, toda j dosti boljSe gre dilavcem, ki zaslužijo od 500 A 600 mark { na uro. % Tekom svoje»bivanja v Nemčiji so franc«e čete zaplenile že 100.000Ion premoga in ga poslale wrancijo in ; Belgijo. Vendar jproižvaja-nje premoga padn v zasede- 1 nem kraju za 3ŽB)rocentov. ' NemSka vlada »prenehala 1 pošiljati denar zasedene 1 kraje. NemSki uifdniki nik- 1 /er ne sodelujejo fl Francozi. ! Nefhci so zaprli floje banke | ! v zasedenem kram. Deset dni je Jlga, kar so Francozi zasedli Sel Nemči-I je, in medtem se « Evropa v družabnem in gsftodarskem oziru močno pr«žala propasti. Francya a Belgija, edine izmed zaviznikov, ki ste začele kazensD ekspedi-cijo napram tyBicem, ne • morete nazaj, neč ste pa : Sle tako, da obejB preti pogin. Medtem pa Agljia mir- i no Čaka in opazuB dogodke. L Francozi M Sli rkljub angleškemu svarilu, i Četrta članica zaveznikov, - Italija, pa blazno skuSa dela-, ti poravnavp. med Nemci in ■ Francozi, seveda brez vsake- • ga uspeha. Italijanski posla-: nik se je pravkar vrnil iz Ri-, ma in se bo baje približal an-r gleSki vladi, z namenom, da - Anglija posreduje. Vendar - Anglija se ne zmenil dosti za - to. AngleSka vlada trdi, da - karkoli so Francozi zadnje t dneve naredili napram Nem--! cem, je zgubljena' igra za > Francoze. Francozi ne bi - smeli z bajonetom iztirjati, i kar bi lahko od Nemcev do- - bili mirnim potom, ne da bi 1 ogrožali mir cele Evrope. Ra-i ditega drži Anglija svoje pr-) ste proč. Angleži imajo celo dobiček od tega, kajti naro-f čila za premog prihaja v več-. jem Številu iz Nemčije. — Prijatelji sodnika Levine so priredli v nedeljo zvečer - banket v počast Levinu. Le-1 vine je bil imenovan za sod-) nika apelatne sodnije. PriSel t: je v Cleveland kot 14 letni t deček iz Rusije, brez centa i, premoženja, pod ne vu je delal - v restavrantih, ponoči se učil, 3 in po 9 letih bivanja v Cleve-3 landu je bil že policijski pro-t sekutor, , potem policijski t sodnik, dvakrat zvoljen po- - tem Common Pleas sodni-t kom, in sedaj apelatni sod-s nik. Levine je ljudski sodnik, a najbolj priljubljen v Cleve- landu. !" —- Štiri ulične kare so zade-" le skupaj v soboto zvečer na h Buckeye Rd. in 93. cesti. 11 e oseb je bilo precej ranjenih „ in nekaj jih je dobilo manj-Se poSkodbe. o — Ker je boljša polovica žganje kuhala, prosi nek a moSki za razporoko* Trikrat h ji je možiček zaplenil kotli-!- Ček in pometal roziqt in čeS-i- pije v garbič, toda lena je t- zopet in zopet začeli kuhati, i- To je bilo preveč za poltene-h ga državljana. Vložile tožbo za ločitev zakona, s- — Račune za elektriko lah-I- ko plačate vsak čas v našem Divji norec Stotine policistov je lovi- ] lo blaznega lopova. Cela dva dni so prebivalci v okolici, Woodland ave. ži- j veli v strahu, ker je neki pi- : jan i in duSevno zmešani mo- 1 Ski hddil okoli z revolverjem in grozil ljudem. Konečno se je policiji posrečilo prijeti blazneža in ga spraviti na varno.* Še predno pa je bil ujet, je morala pasti ena žrtev. Blaznež je prišel v stanovanje Mrs. Caimela Coco, ki stanuje na 39. cesti blizu Woodland ave. in je dvakrat ■ ustrelil na njo. Sedaj umira v Charity bolniSnici. Kmalu po peti uri pretečeni petek je podivjani človek 'prišel na prostor med 61. in 62. cesto, med Woodland ave. in Kinsman, oborožen s tremi revolverji. Začel je streljati na vse strani. PrestraSeni prebivalci hiš v okolici so se poskrili. Vsakdo se je bal za svojo življenje. Kmalu sta prišla dva policijska voza naložena s policisti, toda podivjanec se je znal umakniti, lepo korakal po Woodland ave.. dokler ni priSel do 39. ceste, kjer je ponovno začel. Na vogalu je stala skupina ljudi. Brez vsakega svarila je potegnil svoje revolverje in začel streljati. Policija je bila kmalu zopet na mestu, toda div|ak se~Je, umaknil preko dvorišč in plotov, dokler ni priSel v ozadje hiše na Woodland ave.'in 39. cesti. V kuhinji se je nahajala Mrs. Coco z 12 letnim sinom. V spalnici je sedel oče ženske. Divjak potrka na vrata. Mrs. Coco odpre in vidi Štrleti napram sebi dva revolverja. Tiho vstopi divjak. Oba revolverja pritisnjena na prsi trepetajoče ženske, jo ! sili naprej, dokler nista pri- ■ Sla v parlor. Tu se ženska ni i mogla več zdržati. "Kaj ho-i čete!" je zakričala. "Denarja . vam dam vse, kar imam!" - Divjak je pa odgovoril, da > neče denarja, pač pa njo. In - kot bi hotel dokazati, da ni • res, kar je govoril, je pogra-1 bil žensko denarnico na mizi. ■ Bila je prazna. To ga je raz- • jezilo, da je 2ačel streljati. Štirje streli so padli. Dva sta zadela Mrs. Coco, dva sta šla ; v tla. Potem je pa pobegnil, r Bežal je po Woodland ave. do - 47. ceste, kjer je zavil in se • ustavil pred hiSo Joseph Dworkina. Front vrata so bila nezaklenjena. Previdno se i je splazil noter in se skril pod t posteljo, kjey je nekaj časa , miroval, potem pa začel br- - cati okoli sebe. Dworkina ni - bilo doma, pač pa njegov zet i in 12 letni Harry Dworkin. - šla sta, da pogledata, kdo ro- - pota. Divjak vlane izpod po- - stelje, nastavi dva revolverja , in zahteva dragocenosti. Zet - Dworkina mu takoj da svojo uro, toda 12 letni Harry je bežal na cesto in začel kričati 1 na vso moč. Divjak je pobeg-I nil. V istem času je bilo v j okolici že nad sto policistov v uniform, ki so s potegnjenimi revolverji iskali divjaka. Slednji je medtem bežal po 1 Orange ave, kjer je naletel na Mrs. Pasco, ki se je vračala iz trgovine, iz druge strani pa je prihajal njen mož iz - gledališča. Divjak opazi Mrs. t Pasco, steče k njej in ji ne-I. kaj zaSepeta v uSesa, nakar - začne ženska divje kričati. 9 Divjak se prestrali, zlasti ker je mož hitel na vso moč - ženski pomagati. Medtem se 1 je podilo po ulicah že stotine ljudi zajedno s policisti. Po-, . ... •'. ... Rudarji prosti. Niso krivi umorov tekom itrajka v Herrino. Marion, 111., 20. jan. Danes popoldne ob 130 se je odigral 1 zadnji akt premogarske dra-; < me izza Strajka premogarjev. I j Pet unijskih premogarjev je < bilo obtoženih umora 21 ne- 4 unijskih delavcev v Herrin, i 111. Obravnava je trajala tri L tedne. Država je tožila vseh 1 pet obtožencev prve vrste, da' < so na zverinski način usmrti- \ li nad dvajset skebov v Her- s rin, 111. V četrtek so porotniki 1 dobili slučaj v roke. Porot- j 1 niki so se posvetovali 27 ur | ] nad krivdo obtožencev. Bili 1 so večinoma sami farmarji Iz p okolice. Ob 1.30 popoldne so ] naznanili sodniku, da so se 11 zjedinili. Sodnik je ukazal' 1 pripeljati obtožence iz ječe,1! nakar je začel čitati izjavo11 porotnikov. Porotniki so (] pronaSli vseh pet obtožencev i za nedolžne. Popolna tišina : je vladala v sodnji dvorani, ko se je zvedelo, da je vseh I pet unijskih premogarjev ! oproščenih vsake krivde. Obtoženci so bili: Leva Mann, Jos. Carnaghi, Petter Hiller, Burt Grace in Otis Clark. Vsi so unijski premogarji razven Hillerja, ki je voznik. Toda oproSčeni premogarji niso mogli iti domov ali na mudoma v ječo. Obtoženi so drugega umora.' Teh prvih pet unijskih premogarjev in še osem drugih pride sedaj inova pred poroto, obtoženi, da so umorili Antona Muko-vicha, ki je bil tudi eden izmed skebov tekom Strajka. Državni pravnik Duty se ni hotel ničesar izjaviti po končani obravnavi, dočim je Angus Kerr, glavni zagovornik premogarjev, se je izjavil: "Pravdorek porotnikov je bil edini pravi. Zdi se mi, da se začenja nova doba v Ameriki, ko se v industrijalnih prepirih med delavcem in kapitalom ne bo moglo več rabiti najetih morilcev. Mi smo se trudili, da dokažemo porotnikom, da niso bili navadni delavci krivi izzivanja in iz tega sledečega umora, pač pa armada najetih morilcev, ki ob priliki delavskih sporov skuSa diskreditirati delavsko stvar z zločini. -6—- — James Stejskal, James Kamenec, Vincent Hubert, George Kamis in George Deufler, vsi fantje stari po 22 in 23 let, so bili od velike porote obtoženi, da so storili silo 15 letni Delia Bluhm. — V postelji se je Se nahajala ob zgodnji jutranji Mrs. McHugh, stanujoča na 2093 Marlowe ave. Lakewood, ko stopi v sobo lopov, ki ji za-pove, naj mu izroči vso zlatnino. In ker ženska najbrž ni hitro ubogala, ji je lopov strgal z vratu dragoceno verižico in več prstanov z roke, vredno skupaj nad $2000, nakar je pobegnil. 1 licista Mock in Buckolz sta I korakala po Berwald ave. Tu - opazita v temi za nekimi - vratmi temno postavo. Z re- ■ volverji planeta oba hkrati nad" divjaka in ga po večjem - naporu premagata. V njego-' vem žepu so dobil tri revolverje in 75 nabojev. Prepe- i Ijali so ga na policijsko poli stajo 3. precinkta, kjer so ga r zasliSali. Lopov je Se mlad, » 21 let, in je bil že dvakrat v ■ ječi radi ropa. . • .£ •-/ < • .. _______ hia Narodne volitve Ves narod naj glasuje o vinu in pivo. Washington, 21. jan. V i krogih izvrSevalnega odbora ; demokratične stranke se pri-' pravljajo, če bi bilo umestno, da se vrSijo narodne volitve, da se dožene, ali je narod v večini za prohibicijo ali ne. Ako se najde dovolj odziva med člani stranke po raznih državah, tedaj bo stranka ; prihodnje lete naredila la svoj program narodno glasovanje o prohlbiciji Kongres j lahko naredi postavo, glasom ! katere se vrSi narodno glaso-, vanje, dasi bo Sla taka posta-, va jako trdo skozi kongres, ker skrajni suhači se bodo I naslanjali na ustavo, rekoč, ! da je tako glasovanji neu-1 stavno. SploSno se sodi, da je med demokrati več mokrih kot suhih, toda ima suha stranka med denfbkrati dobre zagovornike, med katerimi ' je prvi William J. Bryan. Na drugi strani pa so med demokrati znani mokri kot sover-ner države New Yoft Al Smith ter senator iz New Jersey Edwards. Smith kot Edwards bodeta mogoče kandidata za predsednika prihodnje leto. Nasprotno pa je republlkaMka^^nk^^ol- bicija razdelila 'in pokvarila 1 ameriSki narod, toda ker je prohibicija ustavna in po-i stavna, ne more druzega na-, rediti kot skrbeti, da se spol-nuje* Nobene prilike ni, da - bi republikanska stranka naredila kaj v prid mokrih. Ko- I likor upanja imajo mokri, da ■ dosežejo uspeh, ga pričaku- - jejo od demokratske stranke. : Ker je prohibicija postala del : ameriške politike, del vseh I političnih debat, se voditelji : ne morejo drugače otresti , odgovornosti, kot če pustijo - narodu samemu, da odloči. - In to se zi\a zgoditi prihodnje i leto. o- - DONAHEY ODSTV i UA ŽUPANE. 1 Columbus, 20. jan. Gover-1 ner Donahey je odstavil žu- i pana v Massilon, Ohio, proti f kateremu je naprtil obtožni-> co, rekoč da ne spolnuje nobenih postav, da dovoljuje gamblerjem, pijancem, kršilcem prohibicije in prosti- 5 tutkam, da se svobodno gib-l ljejo v mestu in da celo sam ' podpira te elemente. Enako l so obtoženi direktor javne t varnosti in policijski načel-1 nik. Župan Vogt bo zasliSan 13. febr. pred posebnim od-" borom. Ako je pronajden kri-vim, tedaj zgubi županski * urad. 3 RUSKA ARMADA - SE POMIKA. - 1 Stockholm, švedska, 20. 1 jan. Glasom poročil, ki so - dospela sem, je začela rdeča - armada mobilizirati. V vo-;> jaSkem distriktu Smolensk '< je proglaSeno vojno stanje. Nekateri sumijo, da se rdeča " armada* zbira proti Polja-1 kom. J STARA ŽENSKA UMRLA. ii Lakeville, M^ss., 21. jan. - Tu je umrla Mrs. Mary Sal-i bins v častitljivi starosti 116 n let. Rojena je bila 12. julija k 1807 na Irskem in je prišla - kot dvanajstletna deklica v AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). ISSUED MONDAY, WPMMPAT AND FMPAY NABOCNDfAi Za Ameriko - -$4.00 I Za Cleveland po pošti 95. Za Evropo - - - ■ $5.50 | / Posaraeana itevifra - Sc Vos pisma. 7mM te deaar nej m na "Anwrilka D®«?**""^ tllt S? EPaTSm. Cteriteg OuTrS. Prtncfsi lit, ***** TM1 JAMBS DBBBVEC. Pabiloher, 1-0"»» J. PIRC, Edlter Rmw) by 25.009 8Iot««1«m ta th« City of Cleveland and eleewhefe. Advertisingretee — wtwt American te epirit Foreign te Ifgt^« *mkf Entered ss second elase matter Jano try 5th, 1001», at the poet office at Cleveland, Ohio undar the Act af Maroh Srd, 1379, __ ■4^83 No. 9. Mon. Jan. 22nd 1923 Nemirna Evropa. Francija se zaveda, da je zastavila vse svoje moči. Nazaj ne more iti. Ako gre, tedaj je gotovo, da Francija ne dobi niti enega nemškega pfeniga. S to zavestjo je šla Francija v notranje dele Nemčije. Nemčija hoče izbegniti plačilu vojne odškodnine, Francija je zasedla najbogatejše pokrajine Nemčije, in sedaj, bo bližnja bodočnost odločila, kaj in kako. Na vsak način igra Francija zadnjo karto. Res je, da ima Francija najboljšo armado na svetu. Ruska armada je večja, toda se ne more primerjati s francosko. Ali bo Francija kaj dobila od Nemčije? Ako je voljna čakati nekaj tednov in plačati stroške okupacije, je sko-ro gotovo, da se bo Franciji njen pohod izplačal. Z malim trudom Francija lahko pošlje 500.000 vojakov v Nemčijo. Seveda velja to precej denarja, toda ne toliko kot Če bi Francija sedaj odnehala. DoČim je Francija na ta način zaposljena z Nemci, je skoro gotovo, da bodejo Rusi izkoristili to priliko ter grozili z vojno tu ali tam. Že se širijo govorice, da Rusija mobilizira, da ogroža Poljsko. Druga poročila zopet trde, da se ruske horde zbirajo ob rumunski meji z namenom, da Rusija iztrga Rumuncem Besarabijo. Rusija je baje tddi pripravljena pomagati Turkom, če konferenca v Lausanne ne prinese miru. Kar se tiče Turkov, se Francija ne briga. S Turki bo imela opraviti le Anglija. Bolj nevarno je glede Poljakov in Rupiuncev. /Toda pomniti je treba, da ko se je Poljska nahajala v najhujši stiski od strani Rusov, da Francija tedaj ni poslala armade Poljakom na pomoč, pač pa samo epega generala, ki je bil toliko vreden kot armada. V slučaju vojne med Rusi in Poljaki, Franciji ne bo treba pošiljati vojakov na pomoč. Ogrska tudi čaka prilike, in zna izkoristiti sedajni nemirni položaj v svojo prid. Ogrska je ena najbolj zanemarjenih dežel po svetovni vojni. Mesto da bi skušala doma popraviti, kar je vojna povzročila škode, preži neprestano na svoje sosede z namenom, da v pravem trenutku skoči enemu ali drugemu za vrat Prvi naskok bo veljal Rumunski, potem pajugoslaviji, toda ne drugače, ako Ogrska ne vidi " ' najprvo Rusije v vojni. Ogrska sfcma je preslaba, da bi nastopila proti katerikoli drŽavi. Zadnje dni je prišla na površje tudi mala Litvinska. Prav poleg Litvtnske meje se nahaja pomorsko mesto Me-|incl. To mesto je bilo pod protekcljo Lige Narodov. Stotnika francoskih vojakov je tam zastopala Ligo Narodov. Razni litvinski prostovoljci, brez vladnega odobrenja, so šli in napadli Francoze v tem mestu. Francozi so mesto branili — za nemško korist, ker imenoma je Memel nemška last. Tako vidimo izvanredni dogodek, da na eni strani okupirajo Francozi nemške pokrajine, na drugi strani pa branijo nemško mesto za Nemce. Sicer pa zna iz tega malega do godka nastati kaj hujšega. Litvinska in Rusija živite v še precej dobrem sporazumu. Toda ako se Trockiju zazdi, lahko naredi Memel kot vzrok za vojno, in ples sc začne. Najbolj nevaren je pa še turški položaj. Anglija bi že zdavnej povedala Turkom zadnjo bešedo, da se ne trudita Italija in Francija, da potolažijo Turke. Vedno in vedno se še pričakuje, da se Turki podajo. Anglija namerava ta teden povedati svojo zadnjo besedo. In skoro gotovo je, da Turki te besede ne bodo poslušali. To pomeni vojno. Angleži so zasidrani v Carigradu in Mosulu, Turki so pa tudi zelo boja-željni. Na miglja) Anglije vstanejo tudi Grki, ki pripravljajo novo armado za zadnjim porazom. Medtem pa niti v Nemčiji niso vsi edini. Bavarci ponovno grozijo z ločitvijo od Berlina, kar bi Francozom silno ugodno prišlo. Francoska propaganda je bila itak vedno ta, da razcepijo Nemčijo na več samostojnih republik. Dan za dnevom postaja položaj v Evropi bolj zapleten. Anglija se ne gane v očigled francoske akcije. Anglija ima sama dovolj opraviti na vzhodu. Francija pa ve, da mora iti naprej ali pa doživeti strašen poraz. Nemčija ve, da se mora ustavljati ali pa plačati odškodnino, o kateri trdi JNemčija, da bo državo uničila. In ves svet napeto pričakuje, kakšen bo konec. Nova velika svetovna vojna je skoro nemogočna, toda v Evropi prši toliko isker naokoli in toliko posušenega lesa in papirja je takoj zraven teh isker, da zna nastati ogromen požar. DOPISI , • i Cleveland, O. Kakor se že sedaj širijo novice, bodemo imeli jako zanimivo volitve glede councilmanov. En Slovenec se je izjavil, da bo kandidat za councilmana. Kdo je ta Slovenec? Kdo? Joškov France. In kaj nam je obljubil, v slučaju da je zvoljen ? Vsak večer ob devetih bo "vizi", in vsi otroci bodo morali iti spat ,kar jih je namreč pod 16. letom. Drugič, vse ceste bodo vsak dan pomete-ne. Pri jezeru es ne bo smelo ognja kuriti. Kurja vas se mora prodati na javni dražbi. Rudi se mora odstraniti iz sedanje službe, in jia njegovo mesto pri dr. Žavba, za namestnika pa mogoče Kun de. Nadalje je obljubil, da bo dal narediti most za ribiče iz 61. ceste in Carry ave. Most f od kraja pa do Canade. (Po {tem, mostu bi se lahko še vis-. ka kontrabantala iz Canade.) Ribe se bo pa lovilo brez licenca, ako imaš prave mreže. In konečno je izjavil Joškov France, da je za vino in pivo. Ako se vse to vresniči, potem . je vreden, da dobi našo pod-I poro. Mogoče bi se mu potem še Mr. Damm umaknil. Pozdrav, France Čožev. ODKOD PRIHAJAJO j POTRESI? Letošnje leto je bilo mnogo potresov, tako v naši dr- 1 žavi kakor drugod na svdtu. i Vsakikrat po potresu se ugl-,! ba, kako nastanejo in odkod ! prihajajo potresi. Pri proučavanju potresov i ie glavno odkriti njihovo iz- 1 hodno točko. Zadnji potres'v t i ' . ——rr—■—. republiki Cile je spremljalo divje valovanje morja ob obrežju. Ti valovi dokazujejo, da je ta potres imel svoje izhodišče na dnu Tihega morja 4n da so se mčrska tla morala zelo izpremeniti. Dalje je treba vzeti pri potresu v Cile v ozir, da se je potres razširil ob obali na okoli 200 milj od mesta Co-quimbo na sever proti mestu Copiago. Največ je trpelo mesto Vallenar, ki se nahaja nekako v sredi med gori omenjenima dvema mestoma. Mogoče je torej, da je izhodišče potresa bilo nekje v morju ravno nasproti Valle-naru. Največ potresnih področij na celem svetu ima obala Tihega morja. Skoro celo Tiho morje je okroženo s potresnim ozemljem. Vzhodno od Japonske obstoji zelo veliko potresno področje, dočim drugo južnejše obsega Filipinsko otočje in Malajski arhipelag. Na drugi strani morja pričenja tretja potresna cona, in sicer v Alaski ter se nadaljuje ob južno-iztočni obali. • Četrta potresna cona pričenja v San Frančišku, gre skozi Srednjo Ameriko in končava pri Kolumbiji, dočim peto področje obsega obalo južne Amerike in v to področje se računajo vsi oni potresi, ki pogosto vznemirjajo republiki Čile in Peru. Od deset potresov naše zemlje jih ima sedem izhodišče v Tihem morju. Tiho morje ima na dnu veliko Število dolin in prepadov neizmerne globine. Dočim so tla Atlanskega morja precej znana in preiskana, je v Tihem morju toliko neznanih globin, za katere naše priprave niso dovolj dovršene, da bi z njihovo pomočjo mogli izmeriti to silno globočino. Na vzhodni obali Japonske se nahaja tako zvani prepad Tus-caroora. Največja gloDOclna, katero so doslej mogli izmeriti v tem podmorskem prepadu, meri pet in četrt milje, a ugotovljeno je, da se v globljem delu na zapadni strani prepada nahaja izhodišče najstrašnejših japonskih potresov. Najgloblji doslej izmerjeni podmorski prepad je vsekako Challenger v bližini otoka Quama. Ve se, da je globok 6 milj, toda to mogoče ni niti polovica njegove prave glo-bočine, katere s . sedanjimi pripravami ni mogoče izmeriti. Čilska in peruanska obala je obkrožena s takimi podmorskimi prepadi, in sicer so to: Krummelov prepad (4 in pol milje globok), Bartolo-mev prepad (4 milje), prepad Richards (3 in pol milje) itd. V slednjem prepadu je bilo najbrž izhodišče potresa v čile. Obstoji . pa tudi eno tako zvano kopno potresno področje; to prične v Južni Italiji in gre preko Balkanskega potoka v Himalajo. Na to področje odpadeta od deset potresov na svetu dva. IZ DOMOVINE. % f Po treh letih je prisi l v roko pravice mladenič Ivan Gajšek, ki je dne 2& marca 1919. umoril policijskega agenta Ivana Ribariča. Uspevalo mu je, da se je spretno umikal zasledujoči policiji. Klatil se je okrog po vsej državi in se povsod izdajal pod drugim lažnivim imenom. Te dni pa so ga le izsledili v Beogradu in tako bo po treh letih dajal odgovor za svoj krvavi čin. Ljubavna drama v Beogradu. V hiši profesorja Dimi- ; trijeviča v Beogradu so našli 1 mrtvo truplo ruskega begunca Miloša Utina, ki je bil i kot kuhar zaposlen v kavar- < ni "Prolječe". Pod posteljo, I kjer so ga našli, sta bili dve j steklenici strupa. Ana Ku- ] kara je osumljena, da je-(J ti- j na zastrupila. Izročena je bi- i la sodišču. ; Smrtna koaa. V Ljubljani i ; cV > sta umrla Marija Fcrlinc, ro- - jena Perdan, in nadsprevod-. nlružne železnice Urccor I Stich, oče dolgoletnega stiv- - ca DelniJke tiskarne Roma- - na Sticha. V Celju je umrl uradnik bolniške blagajne - Franc Meršol. Blag jim spo-; min! i Neprijeten prenočevalec. - Približno 35 let star.mož je i prenočeval 3. decembra pri ) posestniku Janezu Jarcu v i Sredinji vasi pri Žumberku. - Gostoljubnost je povrnil s . tem, da je ukradel Jarcu 16. ■ 840 krbn denarja in drugega t blaga v vrednosti 12.000 . kron. Hud mož je Ivan Šilar iz j Grabč pri Gorjah. Ker je uči- - telj Andrej Zvari kaznoval ) njegovega sina zaradi nepo-. korščine in ker je moral plačati denarno kazen, ker ni . pošiljal otrok v šolo, se je > mož tako razljutil, da je pri-. šel 6. decembra pred šolo . kjer je zmerjal učitelja Žva-i na, poslužujoč se krepkih go-i renjskih psovk rekoč: "P.. . • Kamničan! h , . . pukl in \ smrkavec; te bom takoj zadavil, če se pokažeš ven! S . pr . . . "Uirfo" je ozmerjal s šolsko voditeljico Valerijo i Jerajevoin nato odšel pred i župnišče, kjer je zmerjal go-» spoda Župnika Josupa Knifi-. ca z okusnimi psovkami: . "Pr .... Poljanec črni, far- > Ška svinja, pukl itd. Ko so ga orožniki stavili na odgovor, ; je pa končno še te psoval s . smrkovci, z lumpfin jim pri- > povedoval, da jih bo iz hiše . vrgel. Umrl je v pondeljek v t Kompoljah pri Dobrepoljah . bivši župan Jožef Grm, 43 i let star, in sicer vsled bolezni, . ki si jo je nakopal v ruskem i ujetništvu. Umrli so v Ljubljani: S. . Dolinšek Doroteja Elizabeta, . usmiljenka, 53 let. — Jožef . Miklič, invalid, 36 let. — . Fran Poljanšek, krojaški po-, nfiočnik, 4Ž letf ^ Margareta . Blantschafti, zasebnica, 60 . let. — Miran Klinec, sin po-, lic. agenti JO tednov. — An-r tonija Zbogar, žena jetn. pa-i znika, hira|ca, 28 let. — Fran . Keber, železničar v p., 83 let. i — Ana Ko|oj, hiralka, 68 let. — Katarina Mazek, čevljar-i jeva vdova, 78 let. — Anton ) de Schiava, gostilničar in po-\ sestnik, 77 let. z "Jugoslavija" preneha. 30. i dec. dobilo celokupno osobje - dnevnika "Jugoslavija" krat-i kodobno odpoved z motiva- - cijo, da list preneha izhajati. Ker osobje z odpovedjo ni i bilo zadovoljno, so se vršila . pogajanja, katera so imela ta ) uspeh, da se urednikom in i ostalim uslužbencem lista Iz- - plača trimesečna plača. 1 Smrtna kosa. V Celju je i umrf v petek g. Kari Rup-» pricht, ki je bil 35 let zaposlen i kot gledalilki mojster v celjskem gledališču. — V Dole- > nji vasi pri Ribnici je umrla . gospa Marija Merhar, posest-. niča in trgovka, v starosti 64 i let po kratki mučni bolezni i Mariborsko gledališče o-: pro&cno od poštnine. Ministrstvo za pošto in brzojav je odločjlo, da je tudi mariborsko Narodno gledališče državna ustanova in da so vsled tega pošiljke, ki jih izmenja-. va z drugim državnimi oblast-I mi oproščene od poštnine. •Visoka starost, V Gradišah pri Lukovtei je nedavno umrl znani Fajjigov oče v visoki • starosti 95 let. Kar je najbolj čudno: mi in glavobola ni več ko zapustite našo trgovino, 'kajti prepričani boste, da ste dobili kar želite po zmernih cenah, dobro blago in prihranili* ste si denar. Na dan poroke vas brezplačno ftčesamo in opravimo. Ne dvomite o nas tem- i' več pridite sami k nam in se prepričajte, — na raz-polago am o vam vedno. GRDl%S SHOPPE 6111 8$ Clair Ave. i Hripavost L m*, ua preprečit« i«zje po&y*uio« Seven's Cough Balsam, | , Id prinaia zaialjano In hitro porood. I • Imajte fa pri roki t hiii x» zimske , Cena SB In 60 center. Vprašajte po lekarnah. je natisnjen. Dobe se po reeh lekarnah zastonj, ali pilite nam. i i I . W. K. DRUG COMPANY EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu. Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. in Addison Rd. JOHN KOMIN, » lekarnar, ^iiimiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiini i [Sprejemaj1 I plamene ponudbe druiin, M bi rede delale na sladkornih prtjlk tekom gexone. The Qwotoo Safer Co. Owooao, Mich, plaža <28.00 od atom, proeta vožnja la pi—t ret laurjenim družinam. Naalorite evojm piama, povejte a = prejšnji akužnji In koliko delav-S ccv v družini, na HENRY | SMETANA. c|o. HOTEL 8TAT-I LER, CLEVELAND, OHIO. ^iiiiiiimimMiminiiHiimiiuiiiiiiuim Dr. W. L Dembrow ZDRAVNIK iMmnanjaijotToritev urada m, ST. CLAIR AVE. VOGAL TL St. .l. ,, "......... '-. ■'■ ..............iraaaaa—apr Govori rasne jezike. Uradna ure od do 8. zvoter in pe dogovoru. NATIONAL DRUG STORR SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair ave. in 6ist cesta. S posebno skrbnostjo izde lujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljii lekarni ^Randolph 1052-W. I j F.R. SCHMD j j I Vsa plumberska dela, popr*v~ I = Ijanje cevi in kanalov. Naše de- S i s lo Je trpe2no In cene niska. | 1128 E. 66th ST. | J TlIllllllMHIIIIIHimillMHlIlHIlMIllimil.l j . KANARČKI! j Imam se nekaj kanarčkov in samic, katere želim prodati vsled premalega prostora. Ugodna prilika za one, ki že- j tijo rediti ptiče doma. Pro- ; dam tudi kanarčke, ki so ie i sparjenl Jako primerna cena Tudi kletke, pripravne za < rejo. Pridite tedaj ko sem doma, dam vam navodilo oseb no. Doma sem vsak dan od 10. zj do 3. pop., ob sredah tudi zvto&er. j F. E. LUNKA, 1090 fi. 66th Si (zgorej). Imam v zalogi tudi najboljše zrno za hranenje pti-cev ter druge potre Dscme za njih vzdržavanje. i PUJSKE 'J| in pretite, vsake debeloati, dobite ac- J da) pri meni. Nizka oeita, fino biafo. H ! Pridite takoj. JOS. SMOLE, -JHP 0112 Glasa Ave. ZAPOMNITE SL I Poslužujte te pri Vsiih denarnih pošlllatvsh vselej naše banke, II katera slovi radi avojega točnega poslovanja in na) nitjih cen ter ima najbolje in najoije zveze a staro domovino. VASI PRIHRANKI obrestujejo se s 4% letnimi obresti, ako jih vloilte pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Sigurnost zajamčena z najboljimi aiheriksnskiml bond i in z nadzorstvom DR2AVE NEW YORK. Zajamčeno tudi točno in nezavlja-Seno poslovanje v vaeh bančnih poslih. FRJUIK SAKSER STATE MIK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. SZESSSZ j iiiitminttinimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiinmii1 iiiiiiiiniiiiiiiiiiuuumuu r -7--" ' ^ Frank J. Lausche 1 = odnJcirtiK 1 čez dan se oglasite na: y 1039 GUARDIAN BUILDING Ob pondeljkih, sredah in petkih večer f^^X) od 6130 do 8. se oglasite na Mjr ST. CLAIR AVENUE j^J) Randolph 7510 L j ' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimni NAJSTAREJAI SLOT. POGREBNI ZAVOD, Cleveland, Ohio. ] AMBULANCA, INVAUDNI VOZ. AVTOMO- , , t>,„m„ BIU IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTE- PRINCETON VILNI POGREBI 80 VAM DOKAZ NAJBOLJ 1 V V SEGA PODJETJA. 1381 ANTON GRDINA i Pogrebni direktor, balsamist 1881 - Urad in stanovanje: 1053 E. 6and St 1 ! Druga hiia od St. Clair Avenue proti jezeru, mmmmnsmmmsmsm J SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD f . ■ ■ , , , .i , Se priporoča Slovencem za vse pri- I like, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi I najfinejše slike po zmernih cenah. John Bukovnik, WmM 7033 SUPERIOR AVE. blizu Addison Rd. m^mmmmmmammmmmmmmmmmmm^mmmmm^mtmmmmmmmmmmm^mm^mmtmmmrnmmmmm NAZNANILO! Rojaki, pozor na splošno razprodajo čevlje?, sulnov, tenies čevljev, ru-barjev- boots in 'flashes', nadalje blago na jarde, Spodnje obleke za m^ke* ženske in otroke. Prodajali bomo poto-varniški ceni in še ceneje, na drobno in debelo. Moški in ženski čevlji od $1.75 naprej. Ženski fini azmi samo $3.75. Obleke in suknje za dečke in deklice od $2.00 naprej. Velika zaloga hlač, kap, klobukov, srajc, rokavic, nogavic, svedrov, fleisher volna v štrenah ali klopkih, za vsak denar, kolikor kdo da. Mi gremo iz trgovine. Razprodaja vsak dan do 28. febr. Se priporočam. JOS. KOS 15307 Waterloo Rd. foDnmood« Trgovina naprodaj. (Jan. 22. feb 7. 31.) VABILO! - , Kdor bode prietopiti k enemu največjih društev v Cleveland«, [e vab- | Ijen, da prietopi k dr. sv. Jaaesa Krst. It 37. J. S. K. Jed note. Društvo ima prost vetep le za kratko dobo to. torej če ee vpišete tekal, pridete poceni v dobro društvo. Za podrebnoeti ae oglasite pri tajniku FRANK KAČA*. 1231 Addison Rd <*) s 4' '•« * 'v "■»» . « i . --------------l—----L. L ||edne delničarske konference s. n. doma i ja se je završila v dnevih 13. in 14. decembra U.922. v sever-krašovec (grdina) dvorani, na st. clair ave. 11 Za mojo osebo, da me razumete, jaz nimam bojazni, r ampak zaupam v naselbino, da bo dala Še prispevke, da si i ustvarimo naš Dom. VplaCati bomo morali vsako leto obre-| sti, potem pride Se vplačevanje na glavnico. To je povedano j V pogodbi. Predno smo podpisali pogodbo, prestavili smo jo »a slovensko, tako da jo je vsak direktor razumel. Poklica-| |i smo tudi advokata Miheliča, ki je pogodbo pregledal ter 11)11 tudi navzoč pri podpisu iste. / Jaz prznam, da bo teško za denar. Toda če vzamemo v pretres našo vrednost, katero imamo že v zemljišču in r stavbah, (precenjeno je bilo pred dnevi od priznanih ce-fffllcw) kar je vredno 93 tisoč dolarjev, potem imamo do- f^ato tits predsednik pogodbo, ki obstoja med The [ Otis Co. in S. N. D. Po prečitanju pogodbe.vprašuje zastopnik John Pol-I lock, koliko bomo dobili pravzaprav definitivnega posojila, če odbijemo vse zahtevane odbjtke, ki so navedeni v pogodbi. Njemu se zdi, da bomo dobili malo premalo, in da stvar ni zadostno pojasnena. Tajnik pojasnuje pogodbo ter nato navaja Številke, ki | naj bi bile kot merodajne za svoto, katero lahko zberemo Že v prvem letu. Pravi, da imamo sami lahko na rokah 183 tisoč dolarjev. Zastopnik Štokelj pravi, da bi se boljše pogodbe ne bi L moglo dobiti, ter v tem smislu stavi predlog, da se pogodba KSprejme. Delničar Penca poziva pomožni odbor, da naj oni pove I svoje mnenje. L, . Predsednik konvencije vprašuje, če je kateri izmed pnjih navzoč. Oglasifo se: Josip Kalan, Fr. Černe, Fr. Belaj in James Debevec. Zadnji trije pravijo, da naj se nadaljuje z borovanjem, a delničar in član pomožnega odbora, Kalan pravi: "Nimam nič posebnega. Povedali smo našo mnenje in svarilo, ko je bil še čas, sedaj je prepozno. Ne maram se izražati, pogodba je podpisana, idimo naprej." Zastopnik Perdan prosi, da bi se še enkrat povedalo, koliko bo nosila stavba, ko bo dokončana. Tajnik čita proračun, s katerim se zadovoljuje preje-omenjeni. , Čita se tudi tabelo, ki kaže vplačevanja letnih obresti, kakortudi na glavnico. Po prečitanju iste se v popolni meri-zadovolji zast. Perdana in ostale delničarje. Ko je vse to končano, predsednik vprašuje, če ima še . kdo kaj omeniti k pogodbi. Vsi molčijo. Stavljen je predlog, da se pogodbo sprejme tako, kakršno je podpisal direktorij. Sprejme se isto soglasno, to se pravi, za pogodbo glasuje prestrežna večina zastopanih, nasprotnega glasu ni nobenega, ko se nekateri vzdržijo glasovanja. Sprejme se predlog, da se zboruje do enajst ure. čita se ponudbe posameznih kontraktorjfeM. Proračun a. Carson and Co. zahteva, vštevši napeljavo za kurjavo 192.730.00 dolarjev. Satkovič Bros. vštevši kurjavo 195. 505.000 dolarjev, in Alexander Bros. Ž07.068.00 dolarjev. ' Poleg teh proračunov pa imamo še proračun za različne dodatke, kakor električna oprava $1800.00, takozvani I Hardware $1000.00, zagrinjala pri oknjih 400.00 dolarjev, m dekoracija 1080.00 dolarjev, 300 sedežev (Balcon) 1800.00 dolarjev, in asbestos — zagrinjalo pri odru 500*00 dolarjev. Po kratkem razmotrivanju je stavljen predlog od'delničarja Abrama, da se odda delo enemu kontraktorju. Direktorja Anžlovar (ki je prišel na zborovanje ob tem času), in Tekavec priporočata, da se delo odda slovenskemu kon-trakterju, Satkoviču. Delničar Ogrinec stavi predlog v istem smislu, ki je sprejet soglasno. Delničar Kačar opozarja navzoče, da mora biti^delo narejeno v določenem času. Predsednik S. N. D. pojasnuje, .kako se bo sklenilo pogodbo, kadar se odda to delo. Pri tem pa še omenja to, 1 da bo imela pri tem precejšno besedo The Otis Co., katera je posodila denar. Tajnik priporoča, da naj se nadaljevanje konference vrti v tej dvorani, jutri ve£er, ob določeni uri. Predlog sprejet. Ura je 11. zvečer, in ker je bilo sklenjeno, da se zboruje do te ure, predsednik konvencije zaključi sejo, s pozivom d« naj se vsi udeležijo seje jutri zvečer. (Na večer 14. decembra 1922.) Predsednik konference otvori zborovanje ob določenem času. Poživlja navzoče k redu in plodonosnem delovanju. Čitajo se imena direktorjev. Navzoči so konečno vsi, razen direktorja Mike. Cvelbarja. Čita se imena društvenih zastopnikov in pooblaščencev, ki zastopajo društvene člane. Odsotni celotnega zborovanja so bili sledeči: Dr. St. Vid, St. Alojzij in Triglav, tf ki niso volili zastopnikov.| Potem: Carniola Hive No. 493 t LO.T.M, Frances Babnik; Cleveland št. 23 Z. S. Z. Rprank Aupič, John Kadunc; Danica, Mary Bricelj; Doslu-ženci: Louis Zakrajšek; Edinost: Frank Fajfar; Jugoslav Camp, W. O. W.: Josip Brezovar; Lipa, S. N. P. J: John F, Jadrich; L. P. Dr. Sv. Evstahiia: Frank Aupič; Pečlarski Klub: Frank Trtnik; Primož Trubar: Mike Kos; Slov. Sokol: John Pollock; Slovenija: Frank Hočevar; Sava: Jakob Kolman in Slov. Soc. Klub: Andrej Bogataj. Dir. Kovačič povprašuje, če je seja sklepčna, z ozirom nato, če je povoljno in postavno zastopano v delnicah navzoče občinstvo. Tajnik zabeleži vse delnice, katere so zastopane po navzočih pooblaščencih in posameznih delnicah. Njegovo poročilo je sledeče: Do sedaj je bilo izdanih 3029 certifi-catov; društva do danes zastopajo 5261 delnic za svoto 52.610.00 dolarjev; pooblaščenci delnic zastopajo 206 delnic za svoto 2060.00 dolarjev, skupaj 54.670.00 dolarjev. To je veljalo do današnje seje, kajti enako zastopstvo je bilo na stoočni seji. Vendar pa je danes vseeno zastopanih nadpo-lovična večina delnic, ter je potemtakem seja sklepčna v vaeh ozirih. Navzočih pa je še več posameznih delničarjev. Predsednik nadaljuje s programom: Poročila odbornikov Kluba društev S. N. D. Predsednik kluba pravi, da nima kaj poselinega, kajti delo je takorekoč že vsem znano. Pride ga kaj dosti, pose-b bno še za to, ker se vsi izvoljeni odborniki niso vdeleževali sej. Priporoča, da gotove spremembe, to je, da Vsako društvo pošilja svojega stalnega in marljivega zastopnika. Denar, katerega napravi klub, se razdeli na posamezna dru- I II I -J-----------W---- štva. Drugo leto naj bi dobila le tista društva, katera imajo i svojega stalflega zastopnika. £ Njegovo poročilo se vzame v naznanje. i. Podpredsednica in podpredsednik nista navzoča, za- c toj-ej poročilo izostane. r Sedanji tajnik poda sledeče.poročilo: i r Bratje in sestre, moje poročilo je kratko, ker nisem še a dolgo tajnik kluba. Izvaljen sem bil meseca avgusta, na ^ redni mesečni seji. Prejšni tajnik Boris Paulin se je odpo- s vedal tajništvu radi prezaposlenosti, in jaz sem prevzel t tajništvo. j > Bratje in sestre, dela je vedno dovolj pri klubu. Na ža- 1 lost moram poročati, da člani kluba kot društveni zastopni- «i ki od nekaterih društev, so bili malokrat na seji, in ravno 1 tako je bilo s Člani kluba. Če računamo, da je bilo izvoljenih c 19 članov na zadnjf delničarski seji, in potem prištejemo < še 48 društev, vsako po enega zastopnika, bi znašalo skupaj -67 članov in Članic. Od vsen teh pa je Bilo komaj 30 aktiv-! nih za delo, za druge pa ne vem. ^ Dohodkov smo imeli v enajstih mesecih $9780.73 Izdatkov je bilo: 7035.53 j Preostanek v gotovini na dan 30. nov.; $2745.20 i Raznega blaga v zalogi imamo v vrednosti 1150.00 j Skupaj v gotovini in blagu: $3895.20 ] Od tega se mora računati najemnina in drugo v S. N. j D. približno $290.00, in zopet prišteti dohodke meseca de- < cembra, to je na Silvestrov večer, kar se vsaj pričakuej, da [ bo prebitek $500.00, torej bo potemtakem znašal preosta- j nek v gotovini in blagu okrog $4000.00. Nadalje bi priporor , čal, da se klub reorganizira na drugi način za bodoče leto. Vsako društvo, ki ima za $3000.00 ali več delnic, mora po^ slati dva člana v klub, društva, ki imajo manj kot določeno število, pošljejo po enega zastopnika. To je iz razloga tega, da član od malega društva bolj aktiven nego od velikega, in društvo pa ni deležno tistega kot veliko, ker ima manj delnic. Ali pa naj se okrene tako, da pošlje vsako (JruStvo po enega člana, in tako tudi vsako društvo dobi enaki delež, neglede na*število delnic. Stem je moje poročilo in priporočilo končano, pripravljeno pa sem odgovarjati na vsa vprašanja, kar se tiče za časa moje uradovanj. Hvala za posluh! Frank Kačar, tajnik Kluba df. S. N. D. Poročilo se vzame v naznanje. j Blagajnik poroča, koliko denarja imajo, kar pa se strinja z poročilom bt tajnika. Poročilo se vzame v naznanje. STARA IN NOVA LJUBLJANA. S t a r a, patrijarhalična Ljubljana začenja pod Gradom in okoli. šentpeterske j cerkve. Značilna črta njenega obeležja je nizka hiša z j oknom, katerega lahko dosežeš s ceste, dobra stara mamica, ki ima srce za brata in I nebrata, ter ona prijetna eno-1 stavnost, ku4iši po starodav-nosti kakor božična potica. | Ob vsem tem se človek lahko j prosto razmakne in počuti domačega. K nizkim hišicam in njihovi primitivnosti spada kajpada cerkev z ubranimi zvonovi, ki pojo o božiču in za veliko noč, kakor da angeljci svirajo. Dalje spada k stari, Ljubljani težka volnena ruta1 dobrosrčnih ženic in čevlji-1 dokolenci očakov, ki vlečejo! iz pipe. V staro Ljubljano. spada končno tolpa nevgna-nih paglavcev, ki so doma na prašni cesti od jutra do veče-Ya in pritečejo k materi samo tedaj, ko so lačni ali pa kadar prihaja iz peči vonj po sladkem pečenju. Last stare Ljubljane so tudi oni lahki vozovi na vzmeteh, v katerih se ob nedeljah in praznikih pristni Ljubljančani vo-zijb za razvedrilo i znancem na obiske. Stara Ljubljana je torej prav domača in iskrena, dasi morda tu pa tam za oko neuglajenS in premalo zlikana. Zvezo med staro in novo Ljubljano tvori okolica Marijinega trga. Marijin trg je že ves "meščanski". JsJa njem vidiš nosače, postreščke, po-hajkače in ljudi, ki gredo po opravkih. Na zunaj je Marijin trg izraz prizadevanja, da se Ljubljani odvzame vaško-trško obeležje, ki vlada pod Gratiom in v bližini šentpeterske cerkve, šele kadar pridemo po Prešernovi ulici do poštnega poslopja in se ozremo na desno, vidimo, da je danes pravzaprav . tudi te srednjevrstne solidne Ljubljane konec. Kajti pred hote-| lom "Slon" stoji že velika pa-, lača Ljubljanske Kreditne I banke; > Ta palača pomenja v življenju Ljubljane čisto novo j razdobje. Ona nima ničesar skupnega s staro prisrčnost-1 jo nizkih hišic ljubljanske okolice. Visoka je, na zunaj siva ter napravlja na človeka vtis masivnega kolosa, ki $e je privalil od nekod iz tujih kipjev med mirne stare Ljubljančane, zato da jim pokaže, kako so se časi izpremenill. In časi so se prav zares iz- premenili. Stare ulice, ki so imele do včeraj v vrstah hiš presledke in vrzeli, se danes zavidavajo. Vsepovsod vidiš ; ogrodja iz lesa, za katerimi se 4vigajo n L. Ksstellc, Karolina Pire, Johana . Orehek, Karolina Vovk, S. Jadrich,, Jos. Gabriel, Mary Sporar, Jane J art, • Ciril Maver I. A. Sever, J. Duia, Ste- - ve Lunder, A. Skrianc, Helena Som-' rak, Ana Kuhar, Rosie Seitz, Jennie l Sešek, Mary Lsngus, Jennie Pusell, neimenovana, Katarina Rogar, Sahor- > sky, Fr. Majer.' Mary Jarc, Fr. Stru-. mbel, Dlck KoAčak, Mary Pagon, Martin Pokar, Antonia Vidervol, Jos. " Markovič, Fannie Pust, Leopoldlna • Jazbec, John Steklass, Jos. Jspel, Angela Kristan, Frank Ssng, Anton ' |are, Ana Krnc, Jos. Hrast, Mary Kolman, Agata ikoda, Agnes Zadnik, i Zofi Turk, Frank Cerne, Antonija I Zupančič, Ana Stri«, Johana Toporiš, . Martin Jerančič, Steve Lovrin, Fr.j Kralj,' Fr. Vehovec, Roee Sintich, Ant. ■ Samsa, Jos. Bobnar. . ZAHVALA. \ > Zahvalim se vsem dsrovslcem v i Imenu nsbiralcev. Prisrčna hvsla vsem, I Id so mi pomagali v tem bednem po-1 - loisju. Ako bi MU kaks pomota v imenih, na) se vsakdo z glasi. | , LOUIS STIPIC. \ NAPRODAJ JE dofcra, čists groearija, 1 skupaj s orodjem in blagom. dOT E. , 152nd St. _01) OPREMLJENA SOBA SC ODDA za t fanta, v najem. 1134 B. «3rd St. <1U naprodaj Živina in farmarsko orodje, kakor tudi vse pohištvo. Radi smrti John Grdina st. sem primorana prodati vse, kar spada na farme. Tudi farme ae dobijo za v rent, po nizki ceni. Maris Grdina 6111 St. Clair ave. Cleveland, O. (11) RADA BI ZVEDELA zs Terezijo Princ. Nshsjs se nekje v Cleve-landu. Imsm jI neka) sporočiti iz starega kraja. Prosim, da se zglasi pri Mrs. A. L. Bandi, 1220 B. 61st h_00) DOBRA PERICA dobi' tako) dobro službo pri manjši družini. Oglasite se ns «43 E. 106th St. pets hila južno od St. Clair sve^_00) pozor! Iščem stsnovanje, 2 sobi in sicer kuhinjo in spalno sobo; s posebnim vhodom. Naj bo kje med 55. cesto in Colllnvoodom. Kdor Ima kaj naj naznani v upravi tega lista_01) 4 FANTE SE SPREJME ns hrano in stanovanje. 5601 Carry ave. zadel. 04) oznanilo. članom dr. Llps, It. 129 SNPJ In člsnom dr. Ribnics, It. 12. SDZ. naznanjam, da bom pobiral aseement v S. N. Domu, sobs It. 6. in sicer vsakega 24. v mesecu od 7. do 0. ure zvečer. Z bratskim pozdravom JOS. BAN, tajnik, 6513 Edna avt. (10) MOŠKI DOBI DELO, ki ima skuinje pri parnem kotlu, ki je zmožen tudi "lore" popraviti. Dobra prilika za pridnega rojaka. Obrnite se na Frank Mervar Co. tovarna za čii-čenje in barvanje oblek. 5021 Bonna ave'_S 00 NAPRODAJ JE dobra gostilna z meh-kimi pijsčsmi. S« tudi zamenja zs mortgage sil avtomobil. Poizve se v upravi lista. (0) newburgh! HIŠs naprodaj, ima šest sob In prodajalno, klet pod celo Hišo, elektrike in furnace, zraven Narodnega Doma. Cena $7500.00. Prodam ali dam tudi prodajalno v rent. 3550 E. •OthSt_02) SOBA 8E ODDA ss 1 sli 2 dekleti. 15224 Rldpsth ave. (0) AKO HOČETE PRODATI svojo trge-vino hitro pridite k nun. The Bealty Service Co. 60S S wetland Bldg., >143) ItA HRANO IN STANOVANJE ee sprejme nekaj fantov. 1401 E. 55th St. , 00) | NOVO ŽIVLJENJE I POVEST W Spisal dr. Fr. Detel«. — Bližala se je zadnja ura. Tonček je spal na trdi klopi poleg njene postelje, skoz Špranje in poke se je zaznaval dan in petelini so se budili po vasi, ko je začela klicati in dramiti z roko utrujenega otroka. Zdramil se je Tonček in si mel oči in ona mu je pričela hitro s slabotnim glasom nekaj *iaročattt česar ni razumel. "Skloni se k meni," je Šepetala. "Lej, v tej usnjati vrečici je/neko pisanje. Kadar boS znal brati, boS bral. In zraven ti denem poročni prstan, Čist in svetel kakor na poročni dan. In kadar se vrne tvoj oče, daj mu oboje — glej, da ne izgubiš — in reci mu, da sem mu vse odpustila, kakor naj' Bog meni odpusti moje grehe." Stresla je prstan s suhega prsta in dala mu ž njim vso doto. "Na očeta sem jaz hud," je mrmral Tonček, "ker je prizadel toliko hudega vam in meni. Vi se morate toliko truditi in iz mene se norca delajo in mi pravijo Amerika-nec." Ona ga je opominjala, naj ne govori tako nespametno, naj ostane pošten in priden, naj zaupa v Boga in v stiski naj se zateče k Mamki božji. "Bom", je dejal Tonček in zadremal. Ko se je zbudil črez par ur, se je čudil, da je mama tako tiha. Mislil je, da moli, ker so ji stale oči odprte. Ni je hotel motiti in oprezno je lezel po lestvi dol, da bi gnal krave na pašo. 'Ro pa je pred poldnem prignal domov, mu je že od daleč klicala dekla, da je umrla mati. Tonček je tiho prikimal, pripel k jaslim živino in Sel gledat mater, ki je ležala v kamri na odru med dvema svečama. Strme jo je pogledoval in umaknil roko, ko jo je bil potipal po trdem, mrzlem obrazu. PosluSal je, kar so govorili ženske po sobi, kakSnega ničvrednega moža da je imela fajnica, koliko da je pretrpela in drugi ž njo in kako more le Bog poplačati gospodinji, kar je storila v bolezni zapuščeni revi. 'Tonček, poklekni in moli za mamo!" opomnila je soseda Zidarica, ki je popravljala zdaj to zdaj ono pri odru, utrinjaia sveče in gladila obleko na mrliču. "Trd je ta otrok\" dejala je gosopdinja; "nič ne joka. Le čakaj, Tonček, sklisil boS, kaj je mama. Ker se zdaj ne jo-kaS, se boS pozneje." Tonček pa ni mogel ne jokati ne moliti; splazil se je iz hiše in taval in potikal se okrog in premišljeval materine besede, da naj se zateče k Mamki božji. Ko pa je zapel drugega dne zvon in so mu odnesli mater, sta ga prijeli gospodinja in soseda in vlekli s seboj •Hijpogrebom in ugibali, kaj da bo iz njega, ki nič ne joče. Tonček je strmel v pogrebce, kaj da počno, tih in zamišljen; le ko so spustili krsto v jamo in so zabobnele težke kepe po pokrovu, je zaječal: "Oh, oh, mama!" "Ni, ni, mame," tolažila ga je Zidarica. Ko pa so odmo-lili pogrebci in zvrhali gomilo, je ostal otrok sam ob grobu. Trudil se je premisliti, kaj se je vse dogodilo, začel potem ogledovati nagrobne spomenike in postal je lačen. "V stiski se zateči k Mamki božji!"'si je dejal polglasno in sklenil to takoj storiti. Potipal je, če ima vrečico pri sebi in napotil se za vasjo na cesto, ki pelje črez travnike i proti potoku. Gredoč je vrgel par kamnov za vranami, po-K brodil z bosimi nogami po potoku, lovil pisanega metu-I Jja in zavil polagoma navkre- ber ob robu hladnega gozda. "Kam pa ti?" vpraSal ga je kosec s koso na rami. "K Mamki božji. Ali grem prav?" "O prav," zasmejal se je fant. "Tamle pred hišo koso kleplje." In Tonček je zavil na Vrbanovo dvoriSče. "Oče, k vam sem prišel," je dejal odločno In stopil pred gospedarja. Ta je prenehal s klepanjem in pogledal kviSku: "Kdo pa si ti?" "Tonček." "Čigav?" Tonček je zardel v zadregi in polglasno, zaupno dodal: "Amerikanec mi pravijo. Mama mi je umrla in mi je naročila, naj grem v stiski k vam." Vrbanka je priSla klicat h kosilu; v par besedah ji je razložil mož, kakšnega gosta da je dobil, in ker se je ženi to kakor nekaka božja volja zdelo, sta se hitro ujela v mislih, da naj Tonček ostane. "Ali si kaj lačen, Tonček?" je vpraSala. "Sem." "Torej si pa prišel kakor nalaSČ," je dejala in ga peljala v vežo h kosilu. Zvezdavo je ogledovala Leričika, nekako sumljiv^ Stanko novega tovariSa. "Ali ostaneš zdaj pri nas?" vprašal je Stanko, ko je odk>* žil Tonček žlico. "Zato sem pa priSel," je dejal Tonček. "Ali imaš še kaj obleke?" nagovorila ga je gospodinja. "Nič. Samo ta-le spomin od matere," in izvlekel je vrečico, ki jo-je shranila Vrbanka. "Mama," dejala je Lenči-ka, "jaz mu prinesem suknjo, ki je Stanku pretesna, Tončku bo ravno prav in je še cela." Tako se je priselil Tonček k Vrbanovim na Trato in utrjen in nerazvajen lahko o-pravljal mala dela, ki so potrebna, dasi ni videti mnogo uspeha. Stanko od konca ni maral zanj; a ko je nekoč priskočil Tonček na pomoč, ko so hoteli Stanka strahova-ti vrstniki, sta se sprijaznila. Lenčika pa mu je takoj od začetka toliko zaupala, da se ni bala iti zvečer skoz gozd, če jo je spremljal Tonček, in pogumno je gledala zraven njega sko£ okno, kadar se je bliskalo, in ugibala, kdaj da je treščilo in kdaj ne; kajti je dobro vedel Tonček, da treSči takrat, kadar tako zagrmi, kakor če bi kdo orehe stresel. r "Zakaj ne spi Tonček v naši sobi ?" je prosila. — No, spa val je Tonček saj v hiši in ne na hlevu in težko so se ločili vsak večer otroci, ki so si imeli toliko povedati. II. Zadovoljen in srečen je preživel Tonček prve tedne na Trati. Toda sreča stopa pretrdo, da rfe bi zbudila rahlo speče zavisti. Čim rajša sta imela gospodar in gospodinja posluSnega in odkritosrčnega dečka, čim tesneje sta se ga oklepala otroka, tem hujši sta ga začela črtiti hla«-pec Janez in dekla Mica, zlasti ker se je trmasto upiral njih samovoljnemu ukazova-nju, čuteč zaslombo za seboj in ponosen na zaupanje do- < mačih. i "Ta Amerikanec se je tako j prevzel, da hoče vse vlada- i ti," jezil se je hlapec. "Kar za svojega ga imajo," pritrjevala je Mica; "a ga ni i nič prida. Gleda kakor Škrat i izpod črnih obrvi; toda jaz mu posvetim o priliki, da se < mu bo Se bolj pobesil kljuka- i sti nos." Tonček se ni zmenil za tu 1 jezo, in če je hlapec kateri- < u I mmm^mrnrn ij I |f i ■ 11|| J J J| d krat pretepal živino ali dekla h skrivaj kam skočila v vas, ni I molčal, tako da tta se zagrt-f žili, da mota Amerikanec od i hiSe ali onadva. P Ko se je zazdelo nekpč go-f spodinji, da krade nekdo ko-P koSim jajca, je takoj namig-F nila dekla, da pritepenim lju-r dem hi nič zaupati. '< [ "Meni so tudi orglice ukra- • dene, ki sem dal Štiri groSe zanje," segel je hlapec vmes. • "Fant, ti si jih vzel; kje jih 8 imaš?" "Jaz nimam nobenih or- : i glic," dejal je Tonček. i "Meni se pa zdi, da sem jih i & videla v nedeljo'pri tebi," i } pripomnila je dekla. "V pra- i l žnjo suknjo si jih bil dejal." ; "Saj je Janez Se davi nanje < ' orglal," dejala je Lenčika, i 1 "ko je listje grabil pod po- i dom."' » "iKaj vedo otroci!" dejala j » je Mica. "Če jih je vzel Ton- < ček, jih mora Se imeti." Ton- < ček je obrnil žepe v dokaz, j da nima nič. "Kaj pa v pra-i žnji obleki? Morebiti imaš ] • tam." ; Tonček je zardel in skočil ; proti stopnicam, ki so peljale j na hodnik prvega nadstropja, 4 1 kjer je stala skrinja z njego- < ! vim predalom. Tu je imel ; 1 spravljeno podarjeno obleko ] I in perilo in nekaj igrač. Pre- \ 1 stregla pa ga je Mica, da sam j r ne sme iti gledat, ker bo i ; skril; naj gre kdo drugi, kdor ' hoče. Vrbanka, sita tega zba- i danja in sumničenja, je hote- < la stvar dognati do konca, in j ' ako bi se izkazala Tončkova i - nedolžnost, v strah prijeti i > posla. s "Z menoj pojdi, Tonček!" 1 i je ukazala in šla s Tončkom, I ki je zaničljivo pogledal svo- s ja nasprotnika in mirno sto- s ■ pal za gospodinjo. V predalu s ni bilo ničesar dobiti; ko pa 1 ' obrne Tonček nedeljsko suk- 1 njo, zaropočejo iz žepa orgli- j ce. Bled je 'stal deček pred I gospodinjo in trgala se je te- 1 i seda iz trepetajočih ust: "Jaz c s jih nisem vzel." Gospodinjo j • je zgrabila jeza, zlasti ker se c je. bila tolikanj zanesla na f - Tončka in tako upala, da 1 . osramoti zlobo in zavist. Spo- j - znala je, da je njena dolžnost ■ preprečiti, da se ne ponovi 1 pregrešek. Vzela je šibo in 1 • pod udarci se je zvijal ubogi 2 • Tonček, da je na glas zajoka- { • la Lenčika v veži in prihitela 1 • pogovarjat mater. Tudi Stan- 1 > ko je bil ves prepadel ob tej > i hudi kazni. Le Tonček ni jo- ' kal; samo zdaj pa zd,aj se je f , čul izpod udarcev tih ugovor, j • da ni stor.il on. , 1 "No, kaj sem rekla?" deja- 1 I la je dekla. "Takih pritepenih j J otrok ni nič prida; vsi lažejo 1 r in kradejo." | 1 "Ali boS še legal? Poyej, 1 ali si vzel ali ne!" vpila je go- t ' spodinja. j 1 "Ne, nisem^ dejal je Ton-: ček in zopet je pela šiba. \ i "Oh, mania, pustite ga; saj s , ni on vzel," ihtela je Lenčika. c "Tja poklekni v kot," ukazala je gospodinja, "in kleči, " dokler ne priznaš greha!" \ Tonček je ostal sam in nem I klečal, prestrašen, da je bil s kaznovan, dasi nič hudega i storil ni. "Janez ali pa Mica sta mi to naredila," si je toi- p slil in od gnjeva se mu je kr- r čilo mlado srce. Gospodinja h pa je vzela orglice in jih vrgla hlapcu po mizi, naj bolje pazi nanje in jih ne nastav- -lja otrokom. "Tako je trmast, 1 nič noče priznati," je dejala ' možu. "Kaznuj ga še ti!" "O Mamka božja!" dejal je g ta in zmignil z rameni, "nuK a rebiti je pa nedolžen." g "Oh, mama, ali sme vstati Tonček? Saj je že dosti časa »» klečal," prosila je Lenčika. "Reci mu, naj pride mame £ odpuščanja prosit," dejal je si oče in Lenčika je hitela pri- ^ govarjat trmastemu dečku, * naj prosi odpuščanja. h "OdpuSčanja!" zaihtel je Tonček. "Zakaj? Saj nisem nič storil. Ali ti res misliš, da ] sem jaz vzel orglice?" "Oh, Tonček, vem, vem, [" da jih nisi," mu je dejala in ga pogledala s solznimi očmi. "Toda kaj hočeva! Starte treba poslušati ;^rosi jih vendar zavoljo mene in jaz ti ^ ------ o...... . k^n sir« k nt/ " fant U com aaia per orenov. iani je ostal trdovraten in klečal naprej in gospodinja se je tolažila z mislijo, da zasluži že zaradi trme kazen. Tiho je položila Lenčika orehe predeni in odšla ; on pa je prvič bridko občutil vso svojo nesrečo. Mati, ki ga je božala in tolažila, je umrla, in očeta, ki bi ga branil kakor drugi očetje svoje otroke, ni od nikoder; prav ta oče je kriv materinesmrti in njegove bede. Kakor strupene glive so začele poganjati v mladem srcu sovražne misli, dokler ga ni premagala utrujenost Naslonil se je z ramo ob zicj, sedel na kolena in zaspal; dve solzi sta zdrknili po obrazu, čigar trde poteze je omečil spanec, In težak vzdih je pretresel drobno telo. Tako ga je dobila gospodinja in smilil se ji je. Zdramila ga je in vzdignila, "naj gre večerjat, in večerje mu dala posebej, da ne bi ga zbadala družina. "Kje le dobiva Tonček orehe?" vpraSala je drugega dne zopet dekla. "Sedem sem mu jih dala jaz," oglasila se je Lenčika. "Kdo pa druge?" — Gospodinja pa ni rekla nič, ampak začela paziti, sluteč, da se zopet nekaj plete. Nekega popoldne, ko ni bilo gospodarja doma, se je odpravila v zelnik in poslala otroke naprej. Takoj pa se je vrnila po spodnji strani in zapazila, da je dekla že na hodniku. Tiho je Sla za njo in čakala za priprtimi durmi. Pod stopnicami, ki so držale pod streho, je stala velika, skrinja, kjer so bili shranjeni orehi, suhe hruške, krhlji in čeSplje. Zaškripal je pokrov, zaropotali suhi orehi in zopet se zaprla skrinja. Tiho se je vrnila dekla na hodnik in natresla y Tončkov predaF orehov in pokrila jih z njegovo obleko. Pogledala je svetlo po vseh kotih in zletela po stopnicah dol. Gospodinjo je stresala jeza; da bi mogla zavist roditi tolik) zlobe, ni mogla pojmiti. Epako se ji je storilo ko se je spomnila dečka, ki je trpel toliko krivico. Ko so s# vrnili otroci s polja, ga je gospodinja poklicala, peljala k skrinji in pokazala mu nasute orehe. Tonček je prebledel, padel na kolena in vzdignil roke: "Mama, mama, jaz jih nisem vzel!" "Nl^se ne boj, Tonček," ga je pomirila. "Jaz vem, da jih n^si ti vzel in tudi orglic ne, ampak podvrgla ti jih je hudobna tatica. Jaz ti jih pa podarijn cel pehar in kupila ti bom nov klobuk, ker si trpel nedolžen." "Ali še zmeraj tistih sedem tareš?" vpraSala je Mica, ko je šla s škafom mimo. "O ne," oglasila se je med vežnimi vrati gospodinja; "to so pa tisti, ki si jih ti nakra-dla." * In pristopil je gospodar: "Mamka božja! Kakšnega! vraga smo imeli pod streho !i Kar precej se poberi in če stegneš še jezik, te naznanim žandarjem. "Pred menoj boš pa še izpraznila svojo skrinjo, da mi ne odnesel, kar ni tvojega," hudovala se je gospodinja. (Dal)« prihodnjič) CH^ARD V JUGOSLAVIJO • DNI Plovb« vsak torek na enem teh morskih velikanov. AQUITANIA 44.647 ton MAURETANI/P 30.704 Ion BERENGARIA - 52.022 ton Razkošne kabine 3 razreda • posteljami za 2, 4, 0 eeeb. Krasna obed-nica, kadilnic* in pečivalnica. Pokrit promenadni krov. Krasna hrana. Domač komfort. NIC skrbi. Cunard money Ordrl plačljivi v Jugoslaviji hitro, varno, zanesljivo. Za tikete i«i druge informacije ee oglasite pri n^MHjsm agentu v vašem mestu. ( f.m.) Hotel Cleve- ^ land Btdg. Cle. T vel and, O. * JOS MODIC, S!*«*. ij GROCERIJA. i 1033 **nd St , Mlada Dekleta » • j »j - ■ •» S- I. >> i. o .. ,. , ki želijo spremeniti šoto in bi se rade naučile pravilnega šivanja ter izdelovanj vzorcev, pray dobro store ako obiščejo-našo šolo s svojimi starin. Mi sprejemamo dekleta od 13 let naprej. Naša šola je - «fina pripoznana šola te vrste v vsem mestu. USTANOVLJENA JE BILA LETA 1910. Mi garantiramo ves naš ponk in preskrbimo shdie onim, ki izvršijo šole. Pouk vsak dan in ob pondeljkih četrtkih tudi zvečer. Darvas Professional School za iivilje, izdelavo vzorcev in MILLINERY 6520 HOUGH AVENUE. Wade park kara. E. 66th St vogal Hough ave. # " ^ | 'f [*•']| ■ -'u > . - ^T 4a* Ustanovljeno 1910. V* - 1 1 "' ' ' _ • ' ' • naznanilo. 1 Tem potom se naznanja vsem pHja-1 teljem in znancem ranjkega JOHN GRDINA, st. ki imajo druitvene knjižice pri njem, za katere ao ranjki plačevali druitvene prispevke, da pridejo takoj in dobijo svoje knjige, ker od Novega leta niso plačane več in ni nihče odgovoren od sedsj naprej, ako kdo zastane sv plačevanjem. Obenem tudi opozarjam one, ki imajo morebiti kak račun ali dolg, da se zglasijo pri meni in predloiijo svoj račun, da se vse poplača. Ravno tako pa opozarjam tudi tiste, ki ranjkemu kaj dolgujejo, da se zglasijo pri meni in poravnajo avoj dolg. JOHN J. GRDINA, sin. North American Bank, 6131 St. Clair ave. (10) NAZNANILO. > Cenj. občinstvu naznanjam, 4* sem se preselil s svojo delavnico za popravljanje Čevljev vseh vrst in vse drugo kar apada k tej atroki iz 1130 E. 98th St. v novo urejene prostore Slovenske Posojilnice na St Clalr ave. In 63. cesta, stranska vrata. Pazite na napia, ko freste mhno Posojilnice. Tu imam bolj primerno in nanovo urejeno delavnico, kjer hočem zadovoljiti vaakogar z mojim delom. Mole delo je bilo In bo, da so bili val moji odjemalci vselej zadovoljni. Za-naprej hočem delati le llčnejie in trpežnejle, in cene bodo vedno pri-! merne. Se priporočam, da me rojaki Slovenci in bratje Hrvati le v bodo-| če obiskujejo, ker jim bom vedno točno postregel. , . JOHN GARRENJA, alovenaki Čevljar, 1026 E. 63rd St. (jan. 22. 29) Za zaaeeljiTo dalo In Mae poatreibo sa plunbereke In ema-ka dela pokll&te A. J. BUDNICK 4X0. 6703 ST. OLAIR AVE Randolph 3280 „ Ree. Nottingham 238-ft Odprte med tednom do 5. zvečer v sobote do 8. ztfečer. (m.f) p , farme naprodaj" Naprodaj Imam raznovrstne farme, leteče ob tlakani ceati, 1 vsem orodjem, v lepem kraju, jako rodovitna zemlja, In zmerna cena. Za podrobnoatl obrnite na * MIKE UDOVICH. R. D. 5, Box 44, Paine*ville, Ohio. (10) y "Doma je družina, doma po trdem delu" IN čarobni glasovi Sonora grafofona ogreje njih duha ter posveii njih močL Noben prostor, kjer se zbirajo ljudje ni popo-len brez • \ ' y^^THi mtmnnmr or ouunv/mv jgottorJl CUAR AM A IIU (g" posebno pa pozimi, ko se ne morete dolgo časa . t gibati zunaj na prostem ter vas kliče prijetna toplota in udobnost doma, da se držite hiše. Nove Sonore so brez ugovora najfinejši ga* vorilni stroji. Umetniki in arhitekti, uposljeni pri Sonori so pripomogli k dovršenosti leto za letom, kar se tiče milobe glasu, finega izdelka ter popolnost v vsakem oziru. $60 do $3000 PRODAJALCI VSEPOVSOD ^rank Ceme. JEWELER*N£> MUSIC STORE Kupite val Sonora grafofon samo od prodajalca, Id ima uradno dovoljenje Izdano od kompanife. NAJFINEJŠI GOVORILNI STROJ NA SVETU.