Das kroatische Bibliothekswesen.
Zusammengestellt von Tomislav Jakič. Herausgegeben von Josef Stummvoll und Walter G. Wieser. Wien, österr. Institut f. Bibliotheksforschung, Documentations-u. Informationswesen 1978. (Biblos-Schriften 98.)
Razprave v tej publikaciji so bile najprej objavljene v reviji Biblos (št. 4 za leto 1977 in št. 1 za leto 1978). V uvodu pravita izdajatelja, da so te članke pripravile osebe, ki v pretežni večini zasedajo ali so zasedale vodilna mesta v hrvaškem bibliotekarstvu. Tako piše Matko Rojnič o razvoju in sedanjem stanju hrvaškega bibliote-karstva (najobsežnejši prispevek), Ivo Horvat obravnava bibliografijo na Hrvaškem, Mira Mikačič strokovno izobraževanje bibliotekarjev, Matko Rojnič Nacionalno i sveučilišno biblioteko v Zagrebu, Tomislav Jakič piše o biblioteki Jugoslavenske akademije znanosti
i	umjetnosti, Božena Kukolja o Metropolitanski (nadškofijski) biblioteki v Zagrebu, Tatjana Blaže-
kovic o razvoju in stanju znanstvenih knjižnic na Hrvaškem, Ljerka Markič-Cučkovič o hrvaških specialnih knjižnicah v preteklosti in sedanjosti, Vera Mudri-Skunca pa o hrvaških ljudskih knjižnicah.
Dve leti poprej je izšla v isti izdaji podobna publikacija o slovenskem bibliotekarstvu (Das slowenische Bibliothekswesen, Wien 1976, Biblos-Schriften 84; prim. Knjižnica XX/1976, str. 155—158), zato lahko sedaj primerjamo obe publikaciji. Zvezek o hrvaškem bibliotekarstvu je obsežnejši, saj šteje 144 strani (o slovenskem bibliotekarstvu 95) in ob primerjavi lahko rečemo, da so hrvatski kolegi svojo nalogo bolje opravili kakor mi. Skoraj vsak članek o slovenskem bibliotekarstvu ima svojo paralelo v izdaji o hrvaškem bibliotekarstvu, le Reispov prispevek o pomembnih slovenskih bibliotekarjih nima ustrezne različice. Oba Roj-ničeva članka sta pravi zgodovinski razpravi, razvoj hrvaškega bi-bliotekarstva obravnava od pokristjanjenja Hrvatov dalje, članek o razvoju slovenskega bibliote-karstva sledi temu razvoju od 1944 dalje, članek, ki naj bi obravnaval razvoj ljubljanske NUK, pa je tako esejistično napisan, da ne omenja niti akcije ljubljanskih študentov za gradnjo nove knjižnice v stari Jugoslaviji niti letalske nesreče 1944. V izdaji o slovenskem bibliotekarstvu je od knjižnic zunaj Ljubljane obdelana edino sedanja Univerzitetna knjižnica v Mariboru, medtem ko ima T. Bla-žekovičeva v svojem članku obdelane knjižnice v Pulju, na Reki, v Zadru, Splitu, Dubrovniku in Osijeku.
Članke je iz hrvaškega rokopisa prevedla v nemščino Vjera Siebelt z Dunaja. V nekaterih malenkostih bi bila lahko uporabila takšno nemško terminologijo, kakor jo je uporabila izdaja o slovenskem bibliotekarstvu, npr. nemški prevod
za naše strokovne nazive (izdaja o hrvatskem bibliotekarstvu str. 58, 62—63; izdaja o slovenskem bibliotekarstvu str. 36—38).
Za avstrijske bibliotekarje in za svetovno javnost, ki razume nemško (tem je ta objava namenjena), so ti članki odličen pripomoček za poznavanje hrvaškega bibliotekar-stva. Tudi jugoslovanski bibliotekarji bomo lahko s pridom uporabljali to publikacijo, ki bo koristila tudi znanstvenikom različnih strok, ki se želijo seznaniti s fondi različnih hrvaških knjižnic. Hrvatskirn kolegom lahko čestitamo k tej izdaji!
Miloš Rybäf