Leto LXVH., št. 278 LJubljana, ponedeljek 10. decembra 1934 Cena Din umaja ruaM dan popoldne, izvzemal nedelje is praznike. — Inaeraa do 30 pettt wnt • Oln 2.-. do lOO mt A Din 2J50, od 100 do SOO vrat 4 Din Z.-, toč JI lnseraa petit rrsta Din 4.- Popust po dogovoru, lnseratni davek poaebej. — »Slovenski Narod« veUa mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ee ne vračajo. UREDNIBTVO D* DFZAVNUTVO UTJmUANA. Knafljev« ottem ftt, 6 Telefon: 8122, 8123, 8124, 8125 m 8126 PodraZntee: ZAJUBOR, Smetanova «4/1 — NOVO MESTU. i.ju nijansa* caata* telefon *%- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica l. telefon tt_ 66» podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon St_ 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu ▼ LJubljani *t_ lu.iol. DANES SE NADALJUJE RAZPRAVA V ŽENEVI Na popoldanski seji sveta DN ponovno govorili Jevtić, Beneš in Titulescu Ženeva, 10. decembra, r. Po govorih pi-edstavnikov Male antante, v katerih so podali obtožbo proti Madžarski, in po izvajanjih T y bor a Eckhardta, ki jih označujejo za obrambo Madžarske, so v •oboto govorili zastopniki devetih drugih držav, med njimi večji del nevtral-cev, ki so predvsem pozvani, da sodelujejo pri izreku sodbe. Med njimi so vzbudili posebno poroznost govori francoskega zunanjega ministra Lavala, sovjetskega komisarja Ldtvinova in angleškega delegata ministra Edena. Govor francoskega zunanjega ministra je vzbudil še prav posebno pozornost, ker se je Laval v celoti solidarmral z Jugoslavijo in Malo antanto. Lava! ostro obsoja V svojem govoru je Laval izrekel ostro obsodbo Madžarske. Z odločnimi besedami je obsodil madžarsko revizio-nistično politiko, ki je dovedla do gnusnega marsejskega zločina. S tem je istočasno obsodil tudi italijansko revi-zionistično politiko Na ta način se je v Ženevi jasno začrtal blok onih držav, ki so proti reviziji in ki so na stališču, da pomeni revizija mirovnih pogodb vojno. Vse trzavice v mednarodnem političnem življenju povojne Evrope imajo svoj izvor v revizionizmu. To je francoski zunanji minister v svojem govoru jasno podčrtal. Lava: pa je obenem znova opozoril na miroljubnost Jugoslavije in ji izrazil priznanje in zahvalo, da se je obrnila na Društvo narodov, da tu zahteva pravico, ne pa, da bi si jo, kakor so Avstrija in Madžarska leta 1914, poiskala sama. Lavalov govor in njegov pomen je razumela vsa mednarodna javnost, ki vidi v tem nov dokaz neraz-družnega prijateljstva in zavezništva Francije in Jugoslavije. Eden še ni vsega povedal Tudi intervencija angleškega delegata Edena je predmet živahnih komentarjev. V svojem dipl orna tsko-pravniakem govoru je bil Eden zelo rezerviran. To rezerviranost tolmačijo s tem, da je Eden določen za poročevalca v tej zadevi. Eden sam je izjavil, da ima v tem pogledu docela svobodne roke in da hoče biti vsestransko objektiven. Toda splošno se zatrjuje, da Eden še ni povedal vsega, kar misli povedati. 2e v svojem prvem govoru pa je Eden prav odločno, kakor Laval, obsodil madžarski revizionizeni in madžarsko taktiko, s katero se skuša izogniti obtožbi jugo-slovenske vlade. Madžarski delegat v svojem govoru ni odgovoril niti na eno tožbo Jugoslavije, pač pa je šaril z miroljubnim revizionizmom, kar je enako, kakor Laval, odločno zavrnil tudi Eden. Dvorezna politika Italije Živahno komentirajo v vseh ženevskih krogih tudi govor italijanskega delegata barona Aloisia, šefa Mussolinijevega kabineta. Zastopnik Italije je skušal pomagati Madžarski, obenem pa si je prizadeval prikazati Italijo kot nevtralno in nezainteresirano na tej aferi. Končno se je postavil v pozo posredovalca in zahteval, naj se vsa zadeva čimprej razčisti. V ženevski diplomatskih krogih naglasa jo, da je baš Italija tista, ki bi mogla največ doprinesti k temu, da se ta afera do kraja razčisti. V obrambi Madžarske je baron AJoisi ponavljal madžarsko trditev, da je bila zarota proti kralju Aleksandru zasnovana v Belgiji, zamolčal pa je, da je nalog za to izdal vodja teroristov Pavelić, ki živi v Italiji. Namesto, da bi razkrinkaj zaroto, je začel baron Aloisi govoriti o rniroljubni reviziji in miroljubni politiki Madžarske. Pa tudi sicer je baron Aloisi samega sebe pobijal. Baron Aloisi je med drugim opozarjal na govor, ki ga je imel Mussolini 6. septembra v Milanu. V tem govoru je Mussolini ponovno afirmiral svo^c voljo za mednarodno sodelovanje. Seda i se v 2enevi vsi sprdšujeio, na kakšen način si predstavlja Italija to mednarodno sodelovanje, ko je že na- slal predsedniku madžarske vlade, tr-651, da se mora izkazati pravica in popraviti krivica, ki se je storila Madžar- ski a tri anonsko mirovno pogodbo. Italija se je s tem izjavila za revizionizem. Katko je pod takimi okolščdnami možno mednarodno sodelovanje, ko vsi vedo, da pomeni revizionizem novo vojno. To je vprašanje, na katerega bo moral baron Aloisi v Ženevi še ogovoriti. Društvo narodov na] izpolni svojo dolžnost Včeraj ni bUo seje. Razprava o jugo-slovenski pritožbi se bo nadaljevala šele danes popoldne. Pač pa so včerajšnjo nedeljo Ženevski diplomatje izkoristili za intenzivne razgovore ter skušali najti formulo, ki naj bi dala Jugoslaviji zadoščenje m obenem predvidela uspešne ukrepe proti mednarodnemu terori- zmu. Posebno aktiven je bil francoski zunanji minister Laval, ki je včeraj ves dan konferiral z Je vtičem, Benešem, italijanskim delegatom Aloisi jem, angleškim delegatom Edenom, ruskim delegatom Iitvmovim ter z zastopniki Balkanske zveze. Ministri Male antante in Balkanske zveze so se včeraj ponovno sestali k skupnemu posveta in znova naglasili popolno solidarnost z Jugoslavijo, Id mora dobiti v Ženevi popolno zadoščenje, ako naj Društvo narodov ohrani svoj prestiž in vrši svojo nalogo. Na današnji seji Sveta Društva narodov bodo še enkrat govorili gg. Jevtić, dr. Beneš, Titn-lescu ter postavili konkretne zahteve. Od izpolnitve teh zahtev bo odvisen ves i nadaljnji razvoj dogodkov. Jugoslavija je storila svojo dolžnost do DN Seda] naj jo izpolni še Društvo narodov do svoje članice Ženeva, 10. decembra. AA. Današnji listi nadaljujejo svoje komentarje o seji sveta DN in priznavajo Jugoslaviji, da je storila svojo prvo dolžnost do Društva narodov in do mednarodne skupnosti. Tako nastopa »Tribune de Geneve« zelo energično proti madžarskemu delegatu in navaja skoraj točko za točko po eni strani glavne dele Jevtićevega ekspozeja in spomenice jugoslovenske vlade, po drugi strani pa »medeni odgovor g Eckharta ter pobija izpovedbe odgovornih madžarskih delegatov. Pisec članka odkrito navaja tendence Madžarske po re vizi on isti čni politiki in to v trenutku, ko se razpravlja o odgovornosti madžarskih oblasti za mar-sejski zločin. V zvezi s tem omenja vse prejšnje poskuse budimpeštanske politike s pustolovščinami, kakršna je bila n. pr. izdelovanje ponarejenih francoskih bankovcev ali tihotapljenje orožja — sami poskusi madžarske vlade, ki so minili orei velikih posledic Zato pisec članka misli, da je treba sedanji nastop Madžarske paz- Ijiveje proučiti, ker hočejo tudi to pot njeni zastopniki vsiliti svoje negativno stališče. še jasnejše je pisanje socialističnega organa »Travail«, ki sprefema dokumentacije jugoslovenske vlade glede odgovornosti Madžarske za marsejski atentat in pravi, da se je zaradi teh nepobitnih argumentacij Madžarska nenadoma znašla v nevšečnem položaju in da je skušala najti diverzijo, za katero ae skriva Italija. Tako ponovno vstaja za Madžari, pravi list, italijanski diktator proti vladam Male antante. Svoj komentar zaključuje list s trditvijo, da je madžarska vlada odgovorna za marsejski atentat in da se bo Italija morala angažirati pri pripravljajoči se debati. Tudi drugi listi posvečajo pozornost sedanjemu položaju, čigar bistvo ie v mnogoštevilnih sestankih vsega včerajšnjega dne med zunanjimi ministri prizadetih držav. Ne slepomišite! Oster članek ženevskega lista — Društvo narodov naj stori svojo dolžnost — Slepomišenja je že dovolj Ženeva, 10. decembra. AA. Včerajšnja »Tribune des Nation« prinaša članek pod naslovom »Društvo narodov se je ustanovilo, da bo zmagala pravica«. Pisec očita članom sveta DN, da so delali za majhne in o&ebne Interese svojih politik in prišli tako daleč, da so pozabili bistvene dolžnosti, izvirajoče iz pakta Društva narodov. Včeraj se je občutila neka neprijetnost med govori, ki naj bi bili pretresljivi in ki ^o pokrivali žrtve s cvetjem, bili so pa v resnici čitani teksti, glede katerih stilizacije so se morali dolgo pogajati in ki so v protislovju z zunanjostjo in vsebino predlogov in nasvetov. Ali mislijo tako služiti miru in pravici? Dalje so skušali z gosto tančico zakriti dejstva zločina. Vr- ha tega so načeli splošna vprašanja, ki samo odvračajo debato od prave poti, čeprav bi takt nalagal, da se javno in odkrito govori o mednarodnih odnoša-jih, temelječih na pravici in časti, in da se je treba strogo držati določb mednarodnega prava da se strogo spoštujejo pogodbene obveznosti c vzajemnih dolžnostih organiziranih narodih. Narod, ki je bil globoko zadet v tistem, kar mu je najdražje, se je moral dva cela meseca premagovati, samo zato, da je izpolnil pravično in častno dolžnost, ki mu jo nalaga podpis pod paktom, zdaj pa apelira na svet Društva narodov, da on izreče pravico: in zdaj ga v kritičnem razdobju 48 ur v drugo razočarajo. Treba je upoštevati pomen dela za mir. Pravično zadoščenje ali pa izstop iz DN Odločen nastop Jugoslavije in Male antante — Senzacionalne Informacije pariškega Usta Pariz, 10. decembra, r. Razpravljajoč o včerajšnjih razgovorih v Ženevi ugotavljajo današnji francoski lasti, da je položaj v ženevi zaradi manevrov, s katerimi skušajo razni zainteresirani krogi speljati razpravo o jugoalovensM pritožbi na stran po ta in ;zobličiti sklepe Društva narodov tako, da bi bil volk sit in koza cela, postal zelo resen in da bi neuspeh mogel roditi zelo dalekosežne posledice. »Oeuvrec piše, da včerajšnji razgovori še niso mogli ublažiti napetosti, ki je nastala po sobotni razpravi Mnogo ie predlogov, toda nobeden ni sprejemljiv. »Petit Parisien« ne izsniblia nade in upa. da bo ki tub težkočam. ki so nastale, vendarle prišlo do zadovoljive rešitve. Kajti če bi prišlo do preldnjenja odnosa jev, bi se pojavila dva nasprotna tabora, a to bi obenem pomenilo konec Društva narodov. »Journal« obširno rekapitulira včerajšnje razgovore in podčrtava odločnost Male antante in Balkanske zveze, ki sta do skrajnosti solidarni z Jugoslavijo in ki smeta v vsakem položaja računati na podporo Rusije. List poudarja, da je jugoslovanska vlada storila svojo dolžnost, ko se je obrnila na svet Društva narodov, na ženevski ustanovi pa je sedaj, da ohrani svoj ugled v svetu. List beleži tudi v Ženevi razširjene govorice da je jugoslovanski zunanji minister ob priliki včerajšnjih razgovorov zagrozil, da bo Jugoslavija izstopila iz Društva narodov, če ne bo dobila popolnega zadoščenja. Uradno se te vesti ne potrjujejo, pa tuđi ne demantira jo, iz česar sklepa Ust, da je bilo o tem govora tudi na včerajšnjem posvetovanju, zunmnjh mi- nistrov Male antante in Balkanske zveze ter domneva, da bi se temu koraku Jugoslavije pridružile vse članice Male antante in Balkanske zveze. Ta sicer docela upravičeni korak Jugoslavije bi po mnenju lista imel dalekosež-posledice ne samo za ves nadalj-ni razvoj, marveč tudi za usodo Društva narodov. Last ob koncu dodaja, da si ženevski krogi sedaj na vso moč prizadevajo ugoditi zahtevam Jugoslavije in preprečiti, da bd korektno postopanje Jugoslavije, ki daje Društvu narodov priliko, da kar najbolj učvrsti svoj ugled in prestiž, postane usodno za to najvišjo mednarodno instiruciio. ženeva. 10. decembra. AA. V teku včerajšnjega dne so imeli Laval in člani D(N sestanke najprej med seboj, nato pa z ministri drugih držav. Jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič je imel sestanke z zastopniki velesil in državami Male antante in Balkanske zveze. Zadržanje delegacij prijateljskih držav popolnoma ustreza čvrstemu stališču, ki ga stalno vzdržuje jugoslovenska delegacija. Vse to je napravilo zelo velik učinek v krogih DN, kjer odkrito Izjavljajo, da neki člani sveta, ki so odgovorni za ugled te mednarodne ustanove, niso zadosti pojmovali svoje dolžnosti. Poudarjajo pa. da je Jugoslovenska vlada storila svojo dolžnost, ko se je obrnila na svet DN, na ženevski ustanovi je pa zdaj, da ohrani svoj moralni ugled v svetu. Spominska svečanost v Marseilleu M&rssille. 10. decembra, p. Danes je poteklo dva meseca od tragične smrti kralja Aleksandra I Uedinitelia v Marseilleu. Pri tej priliki so se vršile v Marseilleu velike svečanosti. Jugoslovenski vojni ataše v Parizu general Mibajlović je ob navzočnosti zastopnikov francoske zveze bojevnikov ter lokalnih civilnih in vojaških oblasti položil venec na grob bojevnikov z vzhodne fronte. Ta venec je nameraval položiti pokojni kralj Aleksander ob svojem prihodu v Marseille. Kongres Zveze mest Kragujevac, 10. decembra, p. Tukaj se je pričel včeraj dopoldne kongres zveze jugo-slovenskin mest. Udeležba je izredno velika- Ljubljano zastopata župan dr. Puc in občinski svetnik Ivan Tavčar; Maribor pa župan dr. Franjo Lipoki. Kongres je otvoru kragujevsk. župan dr. Obradović, ki je nato izročil predsedstvo zagrebškemu županu Erberju. Predsednik se je najprvo spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra, nato pa v imenu jugoslovenskin mest izrazji vdanost in zvestobo mlademu jugoslovanskemu kralju. S kongresa so bile odposlane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade, notranjemu in finančnemu ministru. V nadaljnjem poteku kongresa so obširno razpravljali o vseh aktualnih zadevah komunalne politike in ob koncu sprejeli obširno resolucijo. V resoluciji naprošajo finančnega ministra, naj posameznim mestom na njihovo zahtevo dovoli uvedbo začasnih dajatev na breme premožnejših slojev za omiljen je brezposelnosti. Vlada se naproša, naj čimprej iz-premeni zakon o cestah, ker sedanje zakonske določbe niso v skladu z interesi mest. Resolucija nadalje zahteva, naj se omilijo določbe glede izenačenja prejemkov občinskih uslužbencev z državnimi uslužbenci, ker so s temi določbami posebno hudo prizadeti nižji nameščenci. Dalekosežni ukrepi za zaščito italijanske valute Rim, 10. decembra, r. Včeraj je bil objavljen zakonski dekret, ki je bil sprejet ns seji ministrskega sveta po predlogu finančnega ministra. Glasom tega dekreta morajo vse italijanske banke ter industrijska m trgovska podjetja v roku 10 dni odstopiti vse svoje kredite in dobro-imetja v inozemstvu italijanski Narodni banki. Razen tega morajo tudi vsi zasebniki prijaviti svojo terjatve v inozemstvu ter po dnevnem tečaju odstopiti italijanski Narodni banki. Prav tako morajo do konca tega meseca banke, trgovska in industrijska podjetja ter vse pravne osebe in vsi zasebniki prijaviti italijanski Narodni banki vse inozemske vrednostne papirie. s katerimi razpolagajo, prav tako pa tudi vse italijanske vrednostne papirje, ki jih imajo v inozemstvu Istočasno je zelo poostren devizni režim, zlasti pa predpisi, ki zabranjujejo izvoz italijanske valute. Ti predpisi so sedaj raz^irieni tudi še na izvoz vseh tujih valut iz Italije. V gospodarskih krogih so ti ukrepi vlade izzvali veliko vznemirjenje ki bojazen, da bo trgovina z inozemstvom na ta način popolnoma ukinjena. SOletnica bana dr. Marušiča Ljubljana, 10. decembra. Združena ljubljanska pevska društva so priredila snoči banu dr. MaruŠiču ob njegovi 30 letnici podoknico. Pred bansko palačo se je zbralo okrog 2000 ljudi, med njimi zlasti mnogo gasilcev v krojih in slavljenčevih ožjih rojakov Ko je stopil slavljenec na balkon, ga je pozdravila godba »Zarja« z državno himno, množica čestilcev pa s ploskanjem in klici »2ivio«. Potem so pevci zapeli »Našo pesem«, godba je pa zaigrala »Buči, buči morje Adrijansko«. Slavljenec se je vidno ginjen prisrčno zahvalil svojim čestilcem r kratkim patrijotičnim nagovorom. Danes dopoldne se je pa poklonila banu dr. Marišiču ob njegovi 50 letnici deputacija uradnistva banske uprave s pomočnikom bana dr. Pirkmajerjem na čelu. V odposlanstvu so bili vsi načelniki in šefi odsekov ter- zastopniki vseh vrst nameščencev banske uprave. Načelnik upravnega oddelka dr. Frana Vončina je čestital slavljencn v daljšem govoru, na> jrlašajoč njegove velike zasluge za napredek dravske banovine in njegove redke osebne vrline. Kot pristen sin kraške zemlje je prinesel dr. Marušič v bansko palačo solnca, toplote, poguma in optimizma Vse osobje banske uprave mu je globoko vdano, vsi ga ljubijo in spoštuje-jo. Ob jubileju preSinja vse samo ena želja, da bi vedno ostal med uradništvom banske uprave ter mu ohranil svoje dosedanje zaupanje in naklonjenost z njemu lastno srčno dobroto in plemenitostjo Osobje banske uprave ne vidi v slavljene« samo svojega pravičnega predstojnika, temveč skrbnega očeta in prijatelja G. načelnik je izročil sla vijencu zlato rigaretno dozo z napisom: Oeobje kr. banske uprave svojemu ljubljenemu banu dr. Dragu Marusiču ob priliki njegove letnice Ginjen se je slavljenec zahvalil za čestitke s kratkim govorom, v katerem je naglašal, da je vedno smatral osobje banske uprave za družino, ki jo vežejo tesne prijateljske vezi Mnenje na jkompetent-nejših mest je, da je naša banovina po zaslugi dobreea uradnistva dobro upravljana in slavljenec meni, da to ni njegova zasluga, temveč zasluga uradnistva Ponosen je. da je na čelu uprave s takim osobjem Vsa štiri leta. od kar načelu je banski upravi je bil bolj kakor ban iskren prijatelj uradnistva in to upa ostati tudi v bodoče. Henderson dobil Nobelov mirovno nagrado Pariz. 10. decembra. A A. Današnji Pe tit Parisien« poroča iz Osla. da je bil^del Nobelove nagrade za mir v znesku 7000 funtov sterlingov (52.000 francoskih frankov) prisojen predsedniku razorožitvene konference Arthurju Hendersonu. ostanek pa Angellu Normanu, piscu knjige »Le grand illusion«. Nov konflikt med Italijo in Abesinijo London, 10. decembra. A A. Reuterjev urad poroča iz Rima, da Je abesinski odpravnik poslov protestiral pri itaHjanski vladi zaradi zasedbe nekaterh točk abesinskeg-a ozemlja po italijanskih četah. Po abesinski verziji je oddelek italijanskih čet, sestavljen iz somalijskih domač nov, s topništvom in tanki pod poveljstvom ndkega italijanskega oficirja napadel abesinski oddelek pri Ulalulu, ki je služil za spremstvo neki britansko-abesin^iki komisiji. London, 10. decembra. AA. Doznava a*, da se britanska vlada nikakor ne bo vmešavala v reševanje najnovejšega italijau-?ko-abesinskegra ncider.ta, čeprav je vanj zapleten tudi neki britans«ki državljan. Postov drugi stratosferni polet Berlin. 10. decembra. AA. D VB poroča iz Newyorka. da je letalec Post včeraj že v drugič odletel v stratosfero in ostal v zra ku 2 uri in 28 minut. Po pristanku je izjavil, da je zdaj dosegel še večjo višino ka kor pri prvem vzletu, a mu aparat za merjenje višine, ni prav funkcioniral. Post misli, da se je povzpel 26.500 m visoko. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2312.07—2323.4*. Berlin 1371.25—1382.06, Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.35—1113.85. London 168.80—170.40. New York 3393—3*21.36. Pariz 225.46—226.58. Praga 142.84—143.70. Trst 291.01—293.41 (premija 2S.50/«), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20 INOZEMSKE BORZE Curih: Pariz 20.345. London 16.266. New York 308.04. Bruselj 72.126. MIlan 26.30, Madrid 42.126. Amsterdam 206.60, Berlin 123.90. Dunaj 57.30. Praga 1X&96. Vartava 5820, BakareMa 3-0F. 8tran 2. >SLO v EH3RI naru lm, anc xo. aecemrjra ±w» rev /8 Važen dan za slovensko stenografijo Včeraj je bilo ustanovljeno Slovensko stenografsko društvo — Za predsednika je Ml izvoljen prof. dr« Svetel] Ljubljana, 10. decembra. Včerajšnji dan je za slovensko stenografijo nedvomno eden najvažnejših; ustanovljeno je bilo Slovensko stenografsko društvo (SSD), ki je sedmo slovansko stenografsko društvo. Ustanovni občni zbor je bil dopoldne v dvorani trgovske akademije. Udeležba je bila precej lepa. Zborovanju je vtisnilo slavnosten značaj, ker se ga je udeležil ravnatelj Novak, utemeljitelj slov. stenografije, hi senator dr. V. Rožič. prof. Prezelj kot zastopnik bana dr. Marušiča. zastopnik Hrvatskega steno-grafskega društva dr. V. Kesterčanek, direktor trgovske akademije dr. Pirjcvec in zastopnik profesorskega društva prof. Peric ter profesorji iz Maribora in Celja. Predsednik pripravljalnega odbora prof. B. Svetelj je imenoval *a predsednika občnega zbora prof. dr. Dolarja iz Maribora. Dt. Dolar je izjaviL da sprejme mesto predsednika občnega zbora le na izrecno željo pripravljalnega odbora, da pa pripada prav za prav le navzočemu ravu, Novaku, ki ima največ zaslug za slovensko stenografijo. Govornik se je spominjal s toplimi ter pieternimi besedami bla-gopokojnega kralja Aleksandra Zedinite-Ija, ki je zelo podpiral nase šolstvo, ki mm je krona naša univerza. Poklonil se je tudi Nj. Vel. kralju Petru II. ter predlagal vdanostno brzojavko: Slov. stenografi, »brani na ustanovnem občnem zboru svojega društva v Ljubljani, pošiljamo Nj. V. Izraze svoje vdanosti in neomajne zvestobe. Prisrčne besede je naslovil na utemeljitelja slov. stenografije ravn. Novaka, zahvaljujoč se mu za njegovo zaslužno delo ter zagotavljajoč ga, da je njegovo delo rodilo bogate sadove in da bodo čuvali njegov sistem. Sivolasi nestor slov. stenografije se je skromen zahvalil za priznanje ter želel novemu društvu čim več uspehov. Predsednik je toplo pozdravil še zastopnike, inšpektorja Prezlja, ki ga je prosil, naj zastopa težnje društva na banski upravi, senatorja dr. V. Rožiča, ki ga je tudi prosil za naklonjenost, m druge. Direktorju dr. Pirjevcu se je zahvalil za uporabo dvorane. Prof. Svetelj je prečital številne brzojavke in pozdravna pisma. K ustanovitvi društva sta čestitali tudi hrvatsko in srbsko stenografsko društvo, Čehi, Bolgari itd. Z bolgarskimi stenografi so naši stenografi v naiprisrčnejših stikib od letoš-niega njihovega obiska ob priliki Bezen-&ove proslave. Brzojavke je poslala še cela vrsta stenografskih delavcev ter prijateljev naše stenografije, ki se niso mogli »deležiti zborovanja. Besedo je povzel tajnik Hrvatskega sterografskega društva dr. V. Kesterčanek. iskreno se je veselil ustanovitve slov. stenografskega društva, nagi asu joč, da ima slovensko stenografsko društvo velik pomen za vso jugoslovensko stenografijo, saj je zx!aj možnost, da pride prej ali slej do enotnega stenografskega sistema v državi. Sploh je na v Ljubljani stenografsko društvo neobhodno potrebno. Hrvatski stenografi so dobili največ inicijative od slovenskih ter jim mnogo dolgujejo. Ustanovitev novega društva pomeni okrepitev stenografske ideje v državi in za razvoj stenografije sploh izredno mnogo. Hrvatski stenografi so dolžni vse priznanje slo-'veoskim stenograiskim delavcem :n za- Darujte knjige za obmejne kraje S Škofja Loka, 10. decembra. Narodna dolžnost nas veže, da pomagamo obmejnim krajem ludi v njihovem kulturnem napredku, zlasti tam, kjer je prebivalstvo samo premalo imovito, da bi moglo poseči po Širšem kulturnem razmahu Ustanavljamo javne knjižnice po obmejnih šolah škofjeloškega okraja, ki meji z nad 40 kni dolgim pasom na Italijo. Ali je po tej ugotovitvi Še potrebno predoce-vati važnost misije, ki se je započela v korist narodu in državi? Mislimo, da ne! Več kot jasno je: Naše obmejno ljudstvo moramo ohraniti do zadnjega moža in žene našemu narodu, ki si želi lepih in poučnih knjig. Pomagajmo mu in priskočimo mu na pomoč, da bodo knjižnice čimprej odprte. Precej knjig je že zbranih, toda mnogo jih še manjka, kajti potrebe so velike. Rodoljubi — odzovite se vabilu in daruile knjige. Pošiljajte jih na naslov: Vinko Zahrastnik, sreski šolski nadzorik — Škofja Loka. Zlasti opozarjamo tudi škofjeloško javnost, da tega domorodnega vabila ne prezre in da daruje knjige državnega jezika na prosvetnem referatu škofjeloške sreske izpostave. Ne odlašajte in odzovite se takoj! Saj boste storili s tem samo svojo državno in nacijonalno dolžnost Vaja mariborskih gasilcev Maribor, 9. decembra. V nedeljo točno ob 10. uri je v stolnici oflo plat zvona- Ljudem na ulicah je za-itaJ dih in vsakdo je zaslutil požarno nesrečo. Alarmirani so bili naši požrtvovalni gasilci in že po dveh minutah so z vsem potrebnim orodjem dospeli k Narodnemu domu. na katerega je bil markiran napad. Okrog >gorečega« objekta se je zbrala velika množica zaprepaščenih ljudi, ki pa so se globoko oddahnili, ko so spoznali, da imajo mariborski gasilci veliko vajo. Torej v dveh minutah po alarmu so prišli na kraj >požarac s 4 turbinkami in Magvru-sovo lestvo. Rezko so se glasila povelja četnega poveljnika g. Benedičifta in že so gasilci razvili 800 m dolge cevi. Trenutek nato so >goreči« Narodni dom oblili močni vodni curki. Sodelovala je pri gasilski vaji tudi tukajšnja reševalna četa z obema rešilnima avtomobiloma. Skupino reševalcev je vodil Sefzdravnik g. dr. Vankmiler, sodeloval pa je tudi g. dr. Lutman kot lan rešilnega oeobja. >Požar« je nastal v lutkovnem gledali- jFn sokola Matico t Narodnem domu. Po- vedajo se, da je naša stenografija temelj vsega razvoja stenografije v državi. — Dr. Dolar se je zahvalil govorniku is naglasih da je tudi Bezenšek že zdavnaj zapisal v »Jug. stenografu«, da bo stenografija premostila tiste razlike, ki obstoje zaradi neenotne pisave (cirilica in latinica). Sledilo je zanimivo in izčrpno predavanje dr. Pavlina o razvoju slovenske stenografije, ki bi zaslužilo, kot je izrazil dr. Dolar, da bi ne ostalo v rokopisu. Kot povsod, se je tuds pri nas začela stenjgra-fija s parlamentarnim življenjem, torej leta 1861, odnosno 1863, a od tistih dob se nam ni ohranil prvi stenografski rokopis. Od začetkov naše stenografije do Bezen-ška je bilo več ustvarjalcev slov. stenografije, vendar se smatra le Bezenšek kot oče našega tesnopisa. Toda njegova učna knjiga se ni uveljavila. Vse dotedanje sisteme je daleč presegel Novakov sistem, ki je še zdaj v veljavi. Trdi se celo, da niti Nemci nimajo tako popolne stenografije, kot mi ter je slovenska stenografija najpopolnejša med slovanskimi. Tudi drugo predavanje je bilo zelo zanimivo. Predaval je prof Rakuša iz Maribora o vprašanju, ali je potrebno, da se slovenski stenograf uči tujih stenografij za stenografiranie tujih jezikov. Odgovoril je, da je raba dveh ali več sistemov škodljiva v praksi, ker se začneta dva različna sistema spajati. Razen tega pa je odklanjati uredbo tuje stenografije pri nas že iz narodnega ponosa. Pri vseh večjih narodih se uče nameshi ruie stenografije njenega prenosa, prilsgodenega sistemu domače stenografije. Vendar pa morajo veljati nekatera '.zvestna nadela tudi za prenos, se pravi, da priredba naše stenografije z*» tuji jezik mora upoštevati duh taistega jezika. Prof Rakuna je govoril iz izkušnje, da je takšen prenos mnogo pri-poročljivejši od tuje stenografije in da je razen tega celo zelo koristen za učenje taistega tujega jezika. Sledil je formalni del občnega zbora. Pravila so bila sprejeta, brez debate. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika z velikim odobravanjem prof dr. B. Svetelj. Odborniki so pa: ga Robidova, 2dč Gorazdova, ravnatelj Zupan, Zelenik, prof. Pavlin in parlamentarni stenograf Šenk; namestnika: prof Rakuša iz Maribora in prof Bolhar iz Celja; revizorja: prof. Mam in ga. Petkova Z viharnim odobravanjem je bil izvoljen za častnega člana ravnatelj Fr. Novak. Končno je bila sprejeta resolucija, ki jo odpošljejo prosvetnemu ministrstvu, ministrstvu za trgovino, industrijo in obrt in vsem stenografskim društvom v drživi. V nji zahtevajo, izražajoč željo po čim večji enotnosti med jugoslov. stenografi, naj se uvede pouk stenografije v vse sred. šole, kjer se naj smatra stenografija za znanstveni predmet; na visokih šolah oaj nastavijo lektorje za stenografijo; naj se obnove izpitne komisije za stenografijo v Ljubljani. — To so smernice novega društva, ki si jih je zastavilo že prvo slovensko stenografsko društvo pred 35 leti. Upamo, da bo novo društvo živelo ter prospevalo kot zahtevajo koristi slovenske stenografije: zato štejemo včerajsuji dan med najvažnejše v zgodovini naše stenografi je- žami napad se Je moral izvršiti iz zunanje strani. V primeru resničnega požara pa bi gasilci napeljali cevi v notranjost in bi tam udušili ogenj. Nedeljski gasilski vaji, ki je pokazala izredno sposobnost in požrtvovalnost mariborskih gasilcev, so prisostvovali med drugimi tudi mariborski podžupan g. Go-louh, poveljnik gasilske ^ete iz Ptuja g. Breznik, poveljnika gasilske čete del. drž. žel. v Mariboru gg. Kesler in Alt ter več gasilcev iz Ptuja. Vaja se je vršila približno četrt ure in je dokazala, da se Mariboru ni treba bati večjih požarnih katastrof. Za spomenik kralja mučenika Ljubljana, 10. decembra Oklic za zbiranje prispevkov za spomenika Viteškemu kraljn Aleksandru L Zedlnltelju v LJubljani In Mariboru je po vsej banovini sprožil hvaležnost, da Jo lahko dokažemo z vsemi svojimi močmi Spomenik marsejski žrtvi je najplemenl-tejša zahteva vsega žalujoeeea naroda !n že pred oklicem se je ta zahteva javljala s prav izdatnimi prispevki. S sploSno pohvalo je bila eprejeta vest, da je celotno osobje ljubljanske policijske uprave dalo vsej javnosti oprav pinljlvo lep vzgled, ko so policijski uslužbenci od najnižjega do najvišjega sklenili, da si skozi 6 mesecev od svoje skromne plače pritrgajo veoto 30.000 Din! Nikd*o jih ni silil In kar sami so se dogovorili glede višine prispevkov, da so bili nekateri med njimi skoraj preveč požrtvovalni! Obenem je Podporna zadruga policijskih nameščencev In vpokojencev v Ljubljani takoj prinesla odboru 3000 Din v gotovini. Vsota 30.000 Din je nadvse častna za našo policijo, saj jo bo zbralo le 250 oseb. Podobno so napravili tudi člani Udruženja kurjačev drž. železnic, ki so se tudi obvezali, da zbero prav visok znesek v mesečnih obrokih. Prispevke so pričeli pošiljati že od vseh strani, med darovalci je pa tudi marljiva »Čebelica«, ki zbira skromne prihranke nameščencev neke trgovske tvrdke. Med prispevki Je seveda tuli nekaj takih, ki Jih odbor upravičeno smatra le za prvi obrok, saj se bo večina potrebne vsote nabrala seveda s obrok! kjer je pa C boj za obrta nek težak za skoraj vse sloje prebivalstva. S kakšnim veseljem zbira po ?5 ta 50 para naša šolska mladina In tekmuje med seboj, kateri razred se bo postavil s več- j jo vsoto! Podeželski občinski tajnik ti je pritrgal 18 Din tn jih noslal v znamkah, da vsote nI od&krbnfla poštnina, »•o* a J bo- mo pa gotovo tudi kmaln čitali o prireditvah, porokah, godovih, krstita in pogrebih, a tudi v poravnavata tn oporokah, kjer se bodo spominjali, da smo velikemu kralju dolžni spomenik. Policija tn kurjači so dali najtspodbudnejši zgled, da tudi naj skromnejši stanovi lahko v obrokih počasi sbero lepe vsote, zato Jih pa posnemajte in zbirajte ob vsaki priliki in povsod! Ob zaključka obrtniške razstave LJubljana, 10. decembra. Nad teden dni trajajoča obrtniška razstava, v za to izredno prikladnih prostorih, v Drofenikovi hiši na Mestnem trgu. je bila sinoči zaključena. Z uspehom razstav« so prav tako zadovoljni prireditelji kakor tudi razstavljale!, slednjič interesenti Iz vrst konzumentov, kakor sploh vsa ljubljanska javnost. Razstavo je posetilo skupno nad 7000 eseb In je že v tem lep uspeh, ki kaže veliko zanimanje naših ljndi za domače obrtne proizvode. Tu so imeli ljudje priliko prepričati se o solidnosti in lepoti ter okusni izdelavi obrtniških Izdelkov, obenem oa so spoznali, da so cene prav zmfrnc. Razstavljale! so se odločili za razprodajo razstavljenih predmetov In nizke cene vabijo K nakupu. Kdor kupuje danes na razstavi, kupnje izredno počen! Najbolj gre v denar galanterijska reba, kakor nsnjate torbice, denarnice, albumi, pisarniške potrebščine in druge Zgodil se je tudi čudež, da prihajajo na račun čevljarji, ki so z uspehom razsta vn riav zadovoljni Prodajali so obutev vseh vrst lahko, kakor športno, obenem pa prejemali nova naročila. Prav dobre so odrezali tudi razstavljalci v oblačilni ©t c ki, zlasti modistke. Izredno pozornost so vzbujali knjigoveški Izdelki iz Zupanove delavnice na Mestnem trgu, ki so se odlikovali po lepoti In trdni Izdelavi Ta petnlškl izdelki so bil! kras razstave in so privabljali mnogo resnih kupcev Kolarski Izdelki, zlasti športni predmeti so imel: vedtr dovolj Interesentov Prodanih je bilo zlasti veliko smuči, še več pa bi jih bilo, če bi že imeli sneg. Ljubljanski mizarji so to pot znova pokazali, da se jim ni treba strašiti konkurence od drueod. navzlic temu, da morajo delati z veliko večji mi režijami. Umetnostno obrtna razstava pa je poglavje zase in je vzbujala pri vseh odličnih posetnikih splošno občudovanje Razstavo so posetlle med tednom tudi razne šole, zlasti obrtno nadaljevalne, ki so imele prost vstop Prireditelji razstave upajo priti kljub velikim režijam na račun, da bodo kriti vsi stroški. Odbor je ob zaključku sklenil priredit! še več obrtniških razstav In bo že prihodnje leto najbrže ob času velesejma v Ljubljani velika obrtniška razstava modnih izdelkov. ! Sokolski oder na Jeseni Jesenice. 9. decembra. V soboto 8. in v nedeljo 9. t m. so uaši sokolski igralci otvorili gledališko sezono z znamenito in težko vojno drimo >Konec poli« Igro je pripravil in vodi* na* znani režiser br K lavora Franjo, ki j»i tudi dovolj po**n»&*nd odigral četnega komandirja S*an-hOia. Starega, dobrodušnega oficir,a Osbo-na, ki mu vsi pravijo strič^k, je v.di precej dobro podal br. Pogačnik Ciril. Tudi brat Berlot je bil dober v svoji vlogi. Sploh so vsi igralci bili precej kos svojim težkim nalogam. Tako se je zelo potrudil br. Tanca? s svojim oficirjem Trotterjem, prav posebno je pa ugajal nastop br Gasserja v vlogi novodošlega oficirja in brata ko-mandirjeve zaročenke Hiberta. Za njim je le malo zaostajal br. Lovro Humer v vlogi plašnega, bolnega poročnika Br. Potrato pa tudi zasluži vso pohvalo za svojega, izborno postavljenega polkovnika Malo preveč je prišel do izraza kuhar brata Gregorja Vistra. dasi je bil drugače zelo dober kakor tudi br. Božič Jožež kot poročnik Tudi ostali vojaki so zadostili Predstava je v celoti uspela, nekatera izboljšanja bi še koristila in pripomogla do večjega efekta. Kak prizor bi se dal še bolj povzdigniti in izklesati v močnejšo na petost. Kaverna je bila tudi zelo dobro inscenirana, svetlobni efekti ob bombardiranju izvrstno podani. Ie bombandiranje samo na sebi je bilo malo slabotno, ker ni prepričevalo, da ie fronta samo 60 m od pozorišča Napor igralcev bi pa zaslužil boljši obisk. J- K- S polno paro praznujemo Ljubljana, 10. decembra December Ima letos skoraj več praznikov kot jih praznujejo v Trbovljah Ljudje so neprestano v praznični vročic! In omami. LJubljana je praznična, praznični so meščani, praznični lokal! ter trgovine in praznični so hočeš nočeš tudi žepi ali pravilno povedano — prazni Ljudje bolehajo na kroničnem glavobolu, trpe na nespečnosti, ki jo preganjajo v bifejih in kavarnah In neznansko so potrebni ciste ga zraka ter hodijo dan za dnem v naravo, šmarna gora se je samo zaradi tega ta mesec zvišala za nekaj metrov, ker toliko prijateljev narave razvija na nji klobase. Sicer je pa Ljubljana kljub vsemu razgibana, čeprav se ne morejo razmahniti pokreti, ki lahko drže meščane pozimi na nogah, odnosno postavljajo na glavo. Hočeš nočeš uživamo pomlad v decembru ter čakamo samo, da začno v Tivoliju cve-teti rožice. Smučarstvo se razvija samo po izložbah. Dame Še niso začele prome-nirati v napihnjenih smučarskih hlačah Ne izda barometer.. kaj se kuha nad nami, v zadregi so vremenski bogovi prav tako kot preroki Najbolj roreč! pripad nfki smučarstva pa pravijo, da bo zato tem imenitnejsa kasa. ker se tako doler kuha. Ljubljana se zdaj giblje na ulicah ker so ves mesec zlati dnevi In najrazlio nejše zlate sezone, ko je vse poceni, če že ne zastonj In razstav je toliko, kjer vse razstav Ijajo, samo enega ne, k! bi ga mnogi ta ko radi videli (Naj bi uresničil kdo tudi to zamisel) Rasen tega se Je začela velika sezona občnih zborov, razmahnilo ae je društveno življenje, da so možje neprestano na sejah ln ds no hišah smrdi po aasmojenih Jedeh. Športno gibanje je tudi živahno in menda ni praznika, da bi ne bil kdo »blesiran« tn nič čudnega ni, 6e je med žrtvami tudi sodnik. Kulturno življenje se Je razmahnilo prav tako as vsej črti. Imamo gledališko sezono, kino sezono, sezono predavanj, sezono družab nib večerov. Obhajamo obletnice, vesele ter ganljive Jubileje Za vse to so pa potrebni prazniki, samih nedelj b! bilo mno go premalo za vse kulturno udejstvova nje. In zato moramo oh tej priliki popra viti pregovor, da življenje ni praznik, kajti v Ljubljani ni pravega življenja ln niti ne spanja brez praznikov. Zaprisega vojaških obveznikov Zaprisega vojaških obveznikov — rim. katol. vere, — bo v nedeljo dne 16. decembra t. 1. pri komandi voj. okruga, kasarna vojvode Mišića v Ljubljani Vsi vojaški obvezniki, roj. 1864 do 1913, ki so pristojni v obč. Moste in ki niso začasno ali stalno nesposobni za voj. službo, — naj se zbero navedenega dne točno do 10. ure predpoldne, pred gori označeno vojašnico v Maistrovi ulici, kjer jih bosta pričakovala predsednik občine g. Pavčič in obč. voj. referent. Obvezniki tujih občin, ki so se zaradi prisege javili pri občini Moste, se pridružijo domačinom. Kdor »zmed tujcev se še ni javil, naj to stori takoj, najdalje pa do torka 11. t. m. do & ure zvečer. K prisegi naj pride vsakdo trezen, točno in dostojno. Neupravičeno izostale zamudnike in nedostojneže bo vojaška oblast strogo kaznovala. Voj. ref. Pod mu je pogorel Novo mesto, 10. decembra- Včeraj okrog- 6. zjutraj je nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Jožetu Mo-barju na Krki. Ogenj je izbruhnil na podu, ki je pogorel z vso krmo in slamo vred. Goreči pod se je sesul na klet in je bilo posestniku zaradi tega uničenih *udi mnogo poljskih pridelkov. Skupna Skoda znaša okrog 9000 Din. Na kraj požara so poleg drugih prihiteli tudi novomeški gasilci, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil na druga poslopja. Takoj po požaru so se začele širiti vesti, da je bil pod zažgan. Mohar je letos znižal zavarovalnino za vsa svoja poslopja, edino za pod je zvišal zavarovalnino od lO tisoč na 15 tisoč Din. Za elektrifikacijo Dolenjske Novo mesto, 10. decembra. Na pobudo predsednika novomeške občine dr. Josipa Rezka je bil včeraj dopoldne sklican v mestno posvetovalnico sestanek predsednikov dolenjskih občin, na katerem so razpravljali o perečem vprašanju elektrifikacije Dolenjske. Predsednik dr. Rezek je navzočim obrazložil važen pomen sestanka ter omenil, da so Kranjske deželne elektrarne že izdelale načrt za elektrifikacijo Dolenjske. V to svrho bi bila potrebna napeljava daljnovoda od Grosu-plja do Novega mesta, odkoder bi tekla po Dolenjskem kakor čez St. Jernej, od tod naprej do Save, razen tega bi se pa v Trebnjem odcepil en rokav in vodil po Mi-renski dolini skozi občine Mirna Št. Rupert, Mokronog in Tržišče tja do Sevnice. Stroški za dalinovod in krajevno električno omrežje so proračunani na 6,000.000 do 7,000.000 Din. katere vsote pa Kranjske deželne elektrarne ne morejo zaenkrat kriti iz lastnib dohodkov. Za to bi se morala elektrifikacija Dolenjske odložiti za več let, kar pa bi bilo v občutno škodo našemu gospodarstvu. Ta načrt pa bi se dal izvesti samo s posojilom, ki bi ga najele vse zainteresirane občine ali pri Poštni hranilnici. Pokominskem zavodu ali pri OUZD. Potem je spregovoril zastopnik Kranjskih deželnih elektrarn ing. Rueh, ki je omenjal da bi se elektrifikacija lahko izvršila že v enem letu. če bi dobili posojilo. K debati se je oglasil tudi ljubljanski podžupan prof. Jarc. ki Je povdarjal, da se je sestanka udeležil kot novomeški rojak, ki mu je procvit Dolenjske pri srcu. Zato je napravil potrebne korake tudi že v Beogradu, kjer je v tej zadevi stopil v stik z ravnateljem Poštne hranilnice Nedelfko-vičem. kateremu ie obrazložil težnje in zahteve Dolenjske ter tudi interveniral glede posojila. Ravnatelj Nedeljkovič je obljubil s svoje strani vso pomoč Po konferenci je prišlo med občinami do načelneera sporazuma glede najetja po-soiila pri omenjenih zavodih kakor glede višine prispevkov, posameznih občin k zgradbi daljnovoda. V to svrho je dobil predsednik novomeške občine pooblastilo, da se izvede sklep konference in najame posojilo pri omenjenih zavodih. T2 nolictl«ke krontkr Ljubljana, 10. decembra. Te dni sta dva mlada potepuha vlomila v stanovanje neke posestnice v Rožni dolini Odnesla sta lepo moško suknjo, ko sta pa odhajala, ju je opazila hišna gospodinja in na njene klice so postali pozorni mimoidoči Tatova sta sicer tekla, kar so ju nesle noge, vendar so ju pa kmalu obkolili. Stražnik ju je pripeljal na policijo, kjer je 20 letni Rudolf P., ki je na begu vrgel suknjo proč, priznal tatvino, drugi se je pa izgovarjal, dn ga je Rudolf zapeljal. Policija ie na Rudolfovem domu napravila hišno preiskavo in našla precej blaga sumljivega izvora. Zaplenili so več oblek, lep browning. usnjate. z belo kožuhovino podložene rokavice, dva para dobro ohranjenih čevljev. damsko ovratnico iz belib koral, brivski aparat m še več malenkosti Rudolf se izgovarja da je večino teh stvari kupil od neznancev, ker pa se večina tatov tako zagovarja, je verjetno, da je vse ukradel Policija ga je izročila sodišču. Slična usoda je doletela tudi brezposelnega meb*mka Les P., rojenega na Du naju m pristojnega ter stanujočega v Ljubljani, ki ie nedavne vlomil v stanovanje trgovca nletenin Fran« Kosa v Židovski ulici in odnesel za 1850 Din obleke Ko je fant nesel ukradene stvari iz hiše ga ie opazil domači mehanik, ki ie bil pa prepričan da nese obleko morda snažit ker ga ie že večkrat videl v hiši Na podlag* njegovega opisa so domači vedeli, kdo je ukradel obleko iu so obvestili policijo, ki je Lea aretirala in izročila sodišču. Orožniki v Novem mestu so prijeli 29 letnega mesarskega pomočnika Andreja Zabkarja, tovariša znanega vlomilca >tang lja in ubitega Janeza Mervarja Orožniki so mu zaplenili kolo št 94.965 znamke »Skandia«. Včeraj so na ljubljanski policiji ugotovili, da je bilo kolo ukradeno 6. t. m. trgovskemu zastopniku Francetu Bregarju iz veže na Tvrševi cesti 55. kjer tudi stanuje. Žabkar je bil torej dan pred aretacijo v Ljubljani. KOLEDAR Danes: Ponedeljek 10. decembra, katoličani: Lavretanska M. B., Melhijad. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tarzar in uJego/% družica. Kino Ideal: Viktor in Viktorija. i\ino Dvor: Buster Je zaljubljen. ZKD: »Carjev adjutanU ob 14.16 v kinu Matica. Kino siška: Princesa in tenor. LjudaKa univerza: predavanje mini etra g. Mohoriča o organizaciji denarnega in kreditnega trZIšča v Jugoslaviji tn njegovi sanaciji, ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Vajenski dom v Ljubljani: predavanje prof. StepiSnika ob 1». o Japoncih ln Kitajcih. DEŽURNE LEKARNE -anea: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, -*ada Komotar, Vič, Bahovec, KongTeeni trg 12. —lj Starešinstvo Jadrana obveščamo, da bo jutri, v torek dne 11. t. m ob 20. uri v restavraciji »Zvezda« članski sestanek. Na dnevnem redu je rargovor o našem tisku. Prosimo polnoatevilne udeležbe. Odbor. u CE m •II* bepERTOaR Drama. Začetek ob 20. urL Ponedeljek, 10. dec.: Zaprto. Torek, 11. dec.: >Gugalnica<. Red C. Sreda, 12. dec.: >Waterloo«. Red Sreda. Četrtek, 13. dec: >Migoc, dekle z Montpar-nasa. Red B. I>r. Branko GaveUa, nad gost-reži-aer, študira z dramskim ansambel m Linhartovo igro >Matiček se ženi«. Premiera bo 15. t. m. v soboto. V glavnih vlogah so zaposleni: ge. Nablocka in M. Danilova ter gg. Lev ar ln Sancln. Dr. Gavella, ki Je cenjen in izredno upoštevan goet-reiiser na b rajskem, zagrebškem in mariborskem gledališču, nam obeta s svojo režijo Linhartove igre novo mojstrovino svojega znanja Opera. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 10. dec.: Zaprto. Torek 11. dec.: >Mignon«. Red B. Sreda 12. dec.: >Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red A. Četrtek, 13. dec.: >Hoffraannove pripovedke«. Red Četrtek. Petek, 14. dec.: Ob 15. uri >Hovansčina<. Dijaška predstava. Znižane cene, * Wolff-Ferrarije\ i »štirje gTObjani« ae pojejo prvič, v naši operi v sredo 19. L m. V glavnih partijah nastopijo: gg. Bete tto, Primožič, Marjan Rus in Zupan, poleg njih pa še gg. Banovec in Marcec, ter ge. Kogejeva, Ribičeva^ Poličeva in gpdc. župevčeva. Delo režira g. Primožič, dirigira pa dr. Svara. Nevaren razbojnik ključem Kranj, 10. decembra. Kranjskim orožnikom se je včeraj posrečilo prijeti znanega tatu in razbojnika 36 letnega Cirila B redarja, doma iz H oba pri Velikih Laščah, po poklicu lesnega ma nipulanta, ki pa je že dolgo brez posla in je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan. Ko so kranjski in radovljiški orožniki izvršili hišno preiskavo pri nekem posestniku na Velikem Hribu pri Kranju, ao zalotili pri njem Brega rja Čim je ta orožnike opazil, je zbežal na podstrešje, nato pa skočil skozi okno in bežal. Orožniki so jo ubrali za njim, vendar se je beguncu posrečilo pobegniti v bližnji gozd. Ves dan so ga orožniki zasledovali, proti večeru 90 ga pa zalotili pod mostom Čez Kokro, ki vodi iz Kranja na Hunje Čim je zagledal orožnike, je skočil v vodo in hotel na drugo stran Kokre, a orožniki so se pognali za njim v vodo in ga sredi reke prijeli. Bregarja zasledujejo zaradi mnogih tatvin in tudi zaradi drznega roparskega napada, ki ga je zagrešil z dvema maskiranima razbojnikoma 5. maja okrog treh ponoči na gostilničarko FranČiško Jakseto-vo v Robu. Razbojniki so klicali: Denar ali življenje! in zahtevali, da jim gostilničarka izroči 30.000 Din. Ker jim je dala* samo 900 Din, češ, da nima več, so njo in služkinjo zvezali Nato so prebrskali vso hišo in odnesli 3 000 Din Bregar je vlomil tudi 29. januarja v Zgor Pirničah pri gostilničarju Ivanu Raku in mu odnesel okrog 3.000 Din denarja. Pri zaslišan iu je tatvine priznal, roparskega napada pa ne. Povedal je tudi, da Ima pri nekem prijatelju blizu Kranja skritih 12 kg saharina, noče pa izdati njegovega imena. — Vlom. Te dni je vlomil v vinsko klet posestnika Simona Zajska v Doleni pri Ptujski gori neki neznan vlomilec, ki je na stropu v kleti odstranil iesko in se splazil v notranjost kleti ter odnesel večjo količino vina, ;at>olćnika ln slivovke ter 60 literski sodček — Napad. Ko se je te dni vračal prof večeru domov posestnikov sin Leopold fcunkovič iz SerteZ. ga je na cesti napadel neznanec ter ea zabodel z nožem v hrbet, da je obležal ves okrvavljen Orožniki se ovadili sodišču dva mladeniča, osumljena napada. — Nočno lekarniško službo Ima do petka 14 t. m lekarna pri »Zlatem jele-ntt« (mag. ph Behrbalk). tev ^78 »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. deoeunbia 1934 Stran 3. > si vedo, da je velef ilm TARZAN IN NJEGOVA DRUŽICA j največja senzacija za staro in mlado JOHNNY WEISSMtJLLER MAUREN O' SULLIVEN I Popolnoma novo. Divne scene. Ne zamudite prilike. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.15 in 9.15 url zvečer Rezervirajte vstopnice DNEVNE VESTI — Iz finančne službe. Za finančnega tajnika VTJl. pol. grupe je imenovan Božič I van, dosedaj konceptni pripravnik pri odseka IV pri finančni direkciji. Premeščen je Kalin Ivan, geometer VII. pol. skupin^ iz Maribora h katastrski upravi v Ljubljani — Kongres Zveze mest. V Kragujevcu je imela Zveza mest včeraj svoj VI. kongres, ki ga je otvoril predsednik občine ObradoviČ. Dosedanji predsednik zveze dr. Ki bek je odstopil in na njegovo mesto je prišel predsednik Zveze hranilnic Erber. Po uvodnih formalnostih in obravnavanju dnevnega reda je bila sprejeta resolucija, v kateri prosi Zveza mest finančnega ministra, naj bi dovolil uvesti po potrebi v poedinih mestih začasne dajatve na račun premožnejših slojev in ta denar bi se porabil za omiijenje brezposelnosti. Vlado naproša Zveza mest, naj čim prej izda zakon o izpremembah in dopolnitvah gradbenega zakona v pogledu določb o nedržavnih cestah. Finančni minister naj bi omilil od redbo o znižanju prejemkov občinskih uslužbencev, posebno nižjih uradnikov. — Zborovanje naših lekarnarjev. Včeraj je fmela Apotekarska komora v Beogradu redno glavno skupščino Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je bilo v preteklem letu otvorjenih 26 novih lekarn, ki jih je zdaj v naši državi 938. Govorilo se je o pokojninskem zavarovanju lekarniških sotrudnikov, ki bodo zavarovani pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. — šahovski mojster Vasja pire v Sarajevu. Naš šahovski mojster Vasja Pire je odigral v soboto zvečer proti 32 sarajevskim šahistom simultanko. Prijavljenih je bilo še 15 šahistov, za katere pa ni bilo dovolj šahovnic. Simultanka se je pričela ob 8.30 ln zaključila malo pred eno. Od 32 partij je dobil Vasja Pire 19. remiziral jih je 8, izgubil pa 5. Iz Sarajeva odpotuje Pire v Beograd, potem pa v Novi Sad in druga večja mesta. Dorašoajoei mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki doseza radi te^a, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Poklonitev učiteljstva dravske banovine na Oplencu. Sekcija za dravsko banovino javlja, da se poklonitev učiteljstva dravske banovine na grobu blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra L ni mogla izvršiti po prvotnem programu dne &. t. m., ker so se udeleženci pripeljali ta dan le do Beograda. V Mladenovac zaradi nepredvidenih prometnih ovir niso odpotovali in je ostala deputacija v Beogradu. Poklonitev je bila v ponedeljek 10. t. m. in se vrnejo udeleženci jutri zjutraj v dravsko banovino. _ Is »Službenega listac »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 99 z dne 8. L m. objavlja uredbo o izvajanju javnih deL navodila za poslovanje po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilniku za izvrševanje tega zakona ter pristojbine po zakonu o zatiranju spolnih bolezni. — 20 zdravnikov in 5 lekarnarjev bo sprejetih v aktivno vojaško službo v činu aktivnih sanitetnih in apotekarskih poročnikov. Prošnje je treba poslati do 31. t. ra. sauitetnemu oddelku vojnega ministrstva. Podrobnosti natečaja so razvidne iz službenih Novin< št 284 z dne 8. Lm. 1 Kraljica Kristina — Gospodinjski koledar la leto 1935. Izšel je XV. letnik tega praktičnega in v gospodinjskih krogih tako priljubljenega koledarja, s posebno pestro in poučno gospodinjsko vsebino. Med drugim prinaša zopet mnogoštevilne kuharske recepte in razne jedilnike, tako za vsako nedeljo v letu, nadalje deset mladiskih večernih in nekaj postnih jedilnikov. Posebno pažnjo posveča koledar receptom za ribe in za jedi iz krompirja. Koledar se bavi tudi v mnogih člankih z gospodinjskimi zadevami, tako z gospodinjskim računovodstvom, s hisijeno stanovanja, z narodno-gospodarsko zavestjo žene. in daje razna za vsak dan potrebna navodila za gospodinje v raznih okoliščinah življenja. Slednjič daje koledar, kakor vsako leto, točen pregled o snovanju in gibanju v ženskem svetu v minulem letu. Vsi članki v koledarju so spisani od najbolj priznanih slovenskih gospodinjskih pisateljic. Kar pa najbolj priporoča to knjigo, radi česar je tudi postala med gospodinjskimi krogi tako priljubljena, je troškovnik za gospodinjske izdatke za vsak dan v letu. Vrhu tega ima tudi obrazce za mesečni in letni obračun, tako da ima gospodinja, ki vestno ln točno izpolnjuje ta troškovnik, verno zrcalo svojega gospodinjskega poslovanja in vrl pripomoček za svoje gospodinjsko računovodstvo. Gospodinjski koledar, ki ga je kakor vse dosedanje • letnike, uredila Utva, stane Din 20.— izvod, I po pošti Din 22.— in se naroča v upravi >Gospodinjskega koledarja« _ Ljubljana, Mirje 27. Dobiva se tudi v vseh knjigarnah dravske banovine. — Nova številka >Našega valac, edine slovenske bogato ilustrirane tedenske revije za radio, gledališč«, fjlm, modo in sport je danes izšla. Iz bogate vsebine navajamo le uvodni članek prof. dr. Rudolfa Kolariča »Zakaj se učimo v radiu nemščine?«. Vukovo izredno lepo črtico iz Prle-kije >Novi zvon<, zbirko karikatur kiparja Franceta Goršeta, Članek univerzitetnega profesorja ing. Marija Osane >Kako dosežemo večjo selektivnost pri sprejemnem aparatu?«, nadaljevanje Sel Catinijevega romana Emilio Berenini in Knafličevo tro-dejanko >KuieČki teater«. Modna rubrika prinaša navodila in risbe otroških oblačil za zimo, radijska tehnika govori o omrežnih transformatorjih; nadaljujejo se poročila šolskega radia, učni tečaj za nemščino in prezanimive beležke. Izčrpni programi vseh domačih in važnih inozemskih postaj so stalna priloga te naše najboljše in najcenejše tedenske revije. Zahtevajte še dane.-* brezplačno na ogled eno številko. Mesečna naročnina Din 12.— »Naš val« Ljubljani:. Trajno kotiranje zelo poceni f Cenjene dame in gospode obveščam, da sem GLOBOKO ZNI2AL. cene za trajno kodranje. in sicer najvišja cena 60 Din. Moj salon je odprt tudi ob nedeljah. FRANJO MAUSER brivec v kopališča O UZD 66/T — Nova grobova. V Leskovcu pri Krškem je umrl v soboto zjutraj ugledni posestnik in predsednik občine ter raznih organizacij g. Franc S t r g a r Pokojni je bil trdna opora vseh naprednih organizacij v domačem kraju Imel je mnogo iskrenih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. K večnemu počitku so ga položili včeraj popoldne. — V Zagrebu je umrl 6. t. m. vpokojeui polkovnik Juraj C a č k o v i č pl. Vrhovi n s k i, predsednik glavne Zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije ter občinski svetnik v Zagrebu. Pokojni je tudi večkrat prišel v Ljubljano na zborovanje hišnih posestnikov, živo se je zanimal za napredek Ljubljane in Slovenije. Pokopali so ga v soboto popoldne. Pokojnikoma bodi lahka zemlja. — Vremo. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, megleno in nestalno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Mariboru in Rogaški Slatini 9. v Ljubljani 7.5, v Beogradu 6, iz drugih krajev ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.8, temperatura je znašala 5.8. — Samomor poštne uradnice v Zagrebu. Pred desetimi dnevi je izginila iz Zagreba duševno bolna poštna uradnica Ljubica Fretze. Včeraj so našli njeno truplo v Maksimirskem jezeru. Najbrž je skočilo dekle v vodo v hipni duševni zmedenosti. — 120 letni starki tretjič zrasli zobje. V Dobo ju živi 120 letna starka Nada De-lic. Rojena je bila leta 1841. v TJžicl ln omožena petkrat. Ima 12 sinov, ter mnogo vnukov in vnukinj. Zanimivo je. da so zrasli starki tretji zobje. — N u d i m o : po 20 popolnoma svežih jajc za 14 dinarjev. Podružnica L*5wy. Telefon 27-25. Kdor se hoče nasmejati, naj gre v ZVOĆNI KINO DVOR kjer se predvaja film Buster je zaljubljen Predstave ob 4„ 7. in 9. Vstopnina 4.50, 6.50. Iz Ljubljane —Ij Bolgarski pevci v Ljubljani. Vso ljubljansko javnost že danes opozarjamo na izreden užitek, ki nam ga bo nudil bolgarski pevski zbor >Gusle« iz Sofije v nedeljo 16. t. m. ob 20. uri v un ionski dvorani, ko priredi svoj koncert Zbor šteje 70 članov moškega zbora. Program in druge podrobno sta* slede. Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Prvi komorni koncert v letošnji se->ni bo v netek. dne 14. L m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Večer ima naslov KonioT-ni večer klavirskega tria«. Spored izvajajo: Karel Rupel (violina), Bogomir MaMrjan Lipovšek (klavir). Na sporedu so tri dela skladateljev Cajkov-skega, Ravela in Turina. Sedeži po 10, 12 m 10 Din so v predprodaji v Matični knj-gami. —IJ Tega pa še nismo vajeni. Ljubljančani 30 vajeni marsičesa. Vajeni eo na ulicah konj brez nadzorstva, potepajočin se mladoletnih otrok, nagromadenih koles pred vhodi v gostilne itd., vajeni pa niso pred gostilnami otroških vozičkov. Pa smo doživeli sinoči v Mostah tudi to. Bilo je že v mraku in so se mimodoŠU čudili, videč pred groetilno dva otroška vozička z otročičkoma brez vsakega nadzorstva Otročička sta se od časa do časa oglasila, materi pa sta sedeli ln čebljali v prijetni družbi v gostilni. —Ij Predavanje v društvu »Pravnik«. V petek dne 14. decembra t. 1. priredi društvo »Pravnik« točno ob 18. uri v ju- stični palači dvorana štev. 79. predavanje Predava g. senator dr. Vladimir Ravnihar »O postanku in razlagi 5 1$0- zakona o nespornem postopka«. Vabimo vse člane in prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanje v čim večjem številu udeleže. Odbor. —lj Smrt vzornega narodnjaka. Umrl je danes zjutraj železniški re viden t v p. Anton Gre gore, star 64 let. Pokojnik se je živahno udejstvoval nad 40 let pri vseh nacijonalnih društvih. Izredno delaven je bil pa pri Sokolu, kjer je, dasi je v letih ln bolehen, s vsemi močmi delal kot mladenič. Prav posebno se je pa zadnja leta posvetil podpiranju ubogih in revnih kot okrajni načelnik za šentpetereki okraj. Tu se je pokojni g. Gregorc izkazal kot največjega človekoljuba, ki nI poznal nobenega miru, ampak dan za dnevom od jutra do večera iskal sredstva, da je lajšal gorje bednim. Pogreb tega dobrega moža ln vzornega narodnjaka bo jutri v torek ob 14.30 popoldne lz hiše žalosti litrska ulica 19. Bodi blagemu pokojniku ohranjen svetel spomin, njegovim preostalim, gospe in sinovom ter hčeram, ki jih je vse vzgojil v narodnem jugoaloven-skem duhu, pa naše srčno soialje! —lj Izletniki so prišli na praznik in včeraj v polni meri na svoj račun. Dneva sta bila razmeroma lepa in suha in tudi ne premrzla, čeprav v dolini nI bilo kaj prida solnca, je pa zato sijalo na vrhovih, kamor so se prišli gret in uživat solnčne žarke številni Ljubljančani. Zlasti veliko posetnikov je Imela Sv. Katarina, in sicer oba dneva, prav tako Šmarna gora. Več skupin se je odpeljalo za oba dneva na Gorenjsko, mnogi so jo pa mahnili tudi čez dolenjske griče, ki vedno bolj pridobivalo na čaru in kjer odkrivajo izletniki vedno nove lepote. —Ij Viseča pot na Gradu bo kmalu zgrajena. Zdaj grade zgornji del, leseno konstrukcijo. Položili eo te nosilca in na njiju nekaj podnlc. Na stikaliscu Mačje steze poti Za ograjami in nove poti bodo zgradili še stopnice, kjer je najhujša strmina. Za nje so se skopali temelj. Pri šancah ne delajo. Kaže. da nekateri ljudje nimajo nobenega razumevanja za nove pridobitve na Gradu, saj so na mnogih krajih pohojene nove trate, kjer ni napeta bodeča žica. —lj Razstava jaslic Razstava jaslic, k! Je bila otvor jena v soboto dopoldne v Jakopičevem paviljonu, je vzbudila v naši javnosti veliko zanimanje, kar dokazuje tudi rekorden obisk že prva dva meseca je poeetllo razstavo okrog 1000 ljudi, česar menda Jakopičev paviljon še pri nobeni razstavi ni doživel. Razstavo je spretno ln Izredno okusno aranžarila TKD Atena, ki je s tem našo Javnost seznanila s tovrstno domačo umetnostjo, obenem pa kaže razstava, kako lepe ln dragocene jaslice imamo doma. Ker gre čisti dobiček v humane svrhe, smo prepričani, da bo obisk te res zanimive razstav^ tudi v bodoče zadovoljiv. —lj Rez. častniki, ki iz kateregakoli vzroka v nedeljo niso prisegli Nj. Vel kralju Petru n., naj se najkasneje do petka zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/ 4„ aoba 1, da se jih vpiše v seznam naknadne zaprisege, ki bo v nedelje, dne 1$. decembra t. L ob 9. uri na letnem telovadiSču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. —lj Zaprisega vojaških obveznikov v nedeljo, dne 16. decembra ne bo v vojašnici vojvode MISiča. temveč na letnem telovadiSču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Vsi v Ljubljani priglašeni obvezniki imajo dohod na telovadišče z južne stran' tik poslopja ob železniškem tiru. Pričetek točno ob 9 uri. Vsakdo naj pri vhodu odda razgrnjeno prielasnico k zaprisegi, sicer se bo smatralo, da se prisege ni udeležil. —lj Lastniki konj, voz ln bicikljev, ki so prejeli vojaške knjižice za svoje konje, vozove in biciklje, se pozivajo, da vse te vojaške kniižice oddajo v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 8t. 7. soba št. 3 po sledečem vrstnem redu: Lastniki z začetno črko A do J v sredo 12. decembra: K do O v četrtek 13. decembra; P do S v petek 14. decembra in T do ž v soboto 15. decembra t. 1. —lj Umrli so v Ljubljani od 1. do 7. t. m.: Alešovec Marija, roj. Obreza, 81 let, vdova pisatelja. Cankarjevo nabr. 1: Mol Ivana. 57 let. žena posestnika ln gostilničarja, Vogle, p. Šenčur; Matekovič Ana, roj. Hribar, 67 let, žena vlš. sod. ofje. v p., idrijska ulica 19; Sluga Ivan, 59 let, mestni paznik. Galjevica 98; Zore Jožefa. 70. let. zasebnica. Sv. Petra nasip 13. V ljubljanski bolnici se umrli: TJrankar Pavel, 46 let, dentist. Tavčarjeva ul. 2; Zt-bert Ana, 29 let, žena tovarn, delavca, Hrastnik 73; Zrimšek Frančiška. roj. Bitenc, 58 let, žena sodnega vratarja. Kralja Petra trg 1: Kovačič Erna, roj. Leut-geb, 41 let, žena drž. uradnika, Kožna dolina X/19; Miklošič Heda, SI let, trg. so-trndnica, KobarMska nI. S8: Mlkoč Lovrenc, 77 let. bivSi drvar. Dolenjska e. 48: Osterman Jakob. 53 let, vlakovodja drž žel., Resljeva c. 27. —lj V zakonski Jarem Je po dolgi romski tn fantovski trdovratno«« danes stopil ugledni šišenski posestnik In strugar-ski mojster g. Pran Rollna. Za družico si je Izbral g. M. Valjavčevo, posestnlco ln gostllničarko Istotam. Mnogi njegovi prijatelji mu k temu življenjskem koraku Iskreno ftele. da bi mu bil zakonski Jarem sladko breme, in da bi bil njegov bogat rožnzti vrt še dolgo let v veselje vrtnarju In njegovi soprogi. _jj Ljudska univerza v LJubljani fma danes svoje četrto Javno predavanje ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predava minister ln gen. tajnik TOT goap. Mohorič Ivan 0 organizaciji denarnega ln kreditnega trilSča v Jugoslaviji In njegovi sanactJL Vstop prost. , , k sUhU sporoča, da je za petek 14. t m. napovedano predavanje Hansa rrtla o letošnji mednarodni ekspediciji na Himalajo radi nenadnih ovir preloženo na ',• »davan .i bo iavljen ^ravo^tsno. —lj Sentpeteraka organizacija JN8 prosi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba pokojnega Antona Gregor ca jutri ob 14.30. —lj Ljubljanski Šahovski klub. Jutri ob 20. v kavarni »Evropa« brzo turnir. Opozarjamo igrače, da pridejo točno. Program zimskosportnih prireditev GZSP — Sokol na Viču sporoča članstvu, ki Se ni položilo priaege dne 1. decembra, da bo zaprisega jutri in v četrtek 13 t. m od 19. dalje v pisara! Sokolskoga doma Kdor ne pride k zaprisegi bo brezpogojno črtan. Jesenice, 9. decembra. 26. decembra v Ratečah. medklubska skakalna, priredi SK Rateče Planica. 30. decembra v Lescah, medklubska kombinirana, priredi SK Lesce. 1. januarja na Bledu, mednarodna skakalna, priredi SK Triglav 1. januarja na Jezerskem, medklubska v teku na 18 km. priredi SK Jezersko. 6. januarja klubski dan. obvezen za vse člane GZSP. 7. ali 8. januarja na Bledu, mednarodna skakalna za Philipsov pokal, priredi SK Triglav. 12. in 13. januarja v Lescah, prvi del tekmovanja za prvenstvo GZSP tek na 18 km in skoki. 30. januarja klubski mladinski dan GZSP 20. januarja pri Sv. Križu nad Jesenicami, sankaško prvenstvo GESP v izvedbi Alp. SK Gorenjec. 20. januarja na Rožci, medklubska v smuku, priredi TSK Skala Jesenice. 22. do 27. januarja 1935. državno in vseslovansko prvenstvo JZSS na Bledu. 2. februarja v §kofji Loki, medklubska v teku na 18 km. priredi SK Sora. 2. februarja v Lescah, medklubska skakalna, priredi SK Lesce. 2. februarja v Ratečah, medklubska v smuku in slalomu, priredi SK Rateče Planica. 3. februarja na Jesenicah Cv slučaju neugodnih snežnih razmer) Mladinski dan SK GZSP 3. februarja na Pustem rovtu v bližini sedla Kočna, medklubska v smuku, priredi SK Bratstvo. 3. februarja pri Sv. Križu nad Jesenicami, medklubska sankaška. priredi TSK Skala. Jesenice. 10. februarja na Črnem vrhu nad Jesenicami, slalom, priredi Alp. SK Gorenjec. 10. februarja v Skofji Loki. medklubska v smuku, priredi SK Sora. 17. februarja v Mojstrani, medklubska štafetna na 6X4 km in medklubska skakalna, priredi SK Dovje-Mojstrana. 17. februarja na Rožci. medklubska slalom, priredi TK Skala Jesenice. 24. februarja pri Sv. Križu nad Jesenicami, drugi del in zaključek tekmovanja za prvenstvo GZSP (v izvedbi Skala, Jesenice. 3. marca na Pustem rovtu, medklubski slalom, priredi SK Bratstvo. 3. marca v Ratečah, medklubska v teku na 18 km, priredi SK Rateče. 10. marca na Mužaklji. medklubska slalom, priredi SK Dovje-Mojstrana. 10. marca na Pustem rovtu, medklubska lov na lisico, priredi SK Bratstvo. 35. in 36. januarja na Bledu, mednarodni hockev turnir, priredi SK Triglav. 2. in 3. februarja na Kovcah, smuk in slalom za prvenstvo LZSP 17. in 19. marca na Pokljuki, tek in skoki za prvenstvo LZSP. 3. februarja na Sljemenu, tek in skoki za prvenstvo ZZSP 10. februarja na Oštrcu, slalom za prvenstvo ZZSP Od 28. decembra in do 8. januarja tečaj GZSP v smuškem teku skokih, smuku in slalomu, kraj in čas bo pravočasno objavljen. Od 15. decembra dalje in preko cele zime priredi SK Rateče Planica pod vodstvom smuškega učitelja Juvana in Žerjava več tečajev za že izvežbane smučarje, začetnike in mladino. SK Dovje-Mojstrana priredi od 23. do 31. decembra trening tečaj za člane na Možaklji. Od 25 12. do 6. 1. priredi Mojstrana dva tečaja in sicer za začetnike in že izvežbane smučarje. TK Skala Jesenice priredi v slučaju, ako se bo priglasilo zadostno število smučarjev večdnevni tečaj pod vodstvom znanega smu^kega učitelja Praček Cirila, tečaj v slalomu in smuku na Rožci. Novo dograjeni smučarski dom športnega kluba Bratstvo na Pustem rovtu bo otvorien 23. decembra ob 11. uri dopoldne. Dom bo stalno oskrbovan in razpolaga S 28 posteljami. Dalje bo stalno oskrbovan smučarski dom TK Skala na Rožci, ki ima nad 60 ležišč in koča SK Triglav na Grajski planini, kakor bo tudi stalno oskrbovan dom Alp. SK Gorenjec na Črnem \rrhu. ki ima 20 ležišč, koča SK Dovje-Mojstrana na Možaklji bo oskrbovana samo ob sobotah, nedeljah in dnevih pred prazniki. V kranjskogorski okolici bodo oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču, koča na Gozdu. Knici. Ker je smučarski klub Jezersko izporl-nil vse pogoje za sprejem v redno članstvo, se imenovani predlaga JZSS v sprejem v članstvo. SK Sora v Skofji Loki se obvešča, da bo predlagana v redno članstvo JZSS. ko zadosti vsem finančnim obveznostim. Iz seznama saveznih sodnikov se črtajo: Podlipec Ivo, Ravhekar Gustel, Pri-stov Janko. Jan Jakob, Krainer Rupert, Jan Ivan, Jagodic Stanko, vsi gl. Posl. GZSP za sodnike § 13. Vzame se na znanje ostavka g. Slavka Smoleja in se imenovanega gl. sklepa STO črta iz seznama saveznih sodnikov. Na znanje se vzamejo sledeči odbori: SK Triglav Bled, predsednik Matko Ulčar. tajnik ing. Janez Kenda. SK Jezersko, predsednik Offner Franjo, tajnik Grabnar Venčeslav, SK Lesce, predsednik Sušteršič Slavko, tajnik Torkar Janko, SK Bratstvo, predsednik Božič Lojze, tajnik 1. Činkovic Jože. TK Skala Jesenice, predsednik Miha Cop, tajnik Drago Korenini. Iz seznama članov GZSP se črta Sokolsko društvo Jesenice ter se o tem obvesti JZSS. TK Skala Jesenice se obvešča, da bodo vsi v verifikacijo predlaga člani, verificirani, kakor hitro predloži imenovani klub Vsi člani GZSP se pozivajo, da vsled kratkega časa prijavijo svoje člane tekmovalce za podsavezno prvenstvo na predpisanih prijavnicah najkasneje do 8. januarja na naslov Jože Činkovic. Jesenice. Klubi se ponovno pozivajo, da nemudoma dostavijo podsavezu sezname njihovih verificiranih tekmovalcev. GL sklepa STO - GZSP se obveščajo vsi člani GZSP o reorganizaciji prvenstvenega tekmovanja GZSP in sicer se deli tekmovanje v dva dela. tekmuje se v skupini seniorjev in juniorjev (letos samo se-niorji) Zmagovalec v posamezni skupini prejme naslov prvaka GZSP za leto 1935 itd. Vsak klub pa je dolžan, da se udeleži tekmovanja v vseh panogah. Ocenjevanje se vrši po posebnem pravilniku in sicer tako. da dobi zmagovalec 10095 pri tem odgovarjajočih točk, za oceno kluba pa pride v poštev le oni rezultat, ki je za 50% slabši, vsi drugi časi se ne štejejo za placement kluba. Prvak GZSP more postati le klub in sicer oni, ki je dosegel največje število točk izmed vseh sotekmujo-čih. Ocena posameznega kluba pa se dobi tako. da se seštejejo vse točke, ki jih je dosegel klub v teku. skokih, slalomu m smuku (prihodnja leta pa se prištejejo še točke juniorjev. Podsavez bo pa poleg te ga vodil še tablico desetih najboljših v kombinaciji (tek. skoki") in 10 najboljših v alpski kombinaciji (slalom, smuk). Na ta način bo GZSP dana možnost konstatacije napredka tako posameznika kakor tudi vseh klubov. Tekmovanje po novem načinu bo prekašalo vse prošle prireditve tako v številu tekmovalcev, finančnem in moralnem pogledu NTa ta način bo dana tudi možnost vsem klubom, ki so sedaj hočeš nočeš bili le pasivni gledalci, da / dejanii dokažejo resnično vrednost njiho vesa dela. Redna seja šir^c uprave GZSP se vrsi v nedeljo, dne 16. t. m., ob 14. uri v hotelu Paar na Jesenicah, kjer se bo razpravljalo o novem načinu tekmovanja, vsled tega se pozivajo vsi odborniki, da se seje sigurno in točno udeleže. Seja ožje uprave se vrši v petek, dne 14. t. m. ob 20. uri v restavraciji g. Legata na Savi. katere se moraio udeležiti: mr. oh. Jože Žahkar. Aetja Boris. Zgaga Franc. Brum Viktor. Kosmač Franc. Dobovišck Ciril. Smolej Janko in Frelih Matevž. Dopis smučarskega kluba Jezersko se odstopi v nadaljno rešitev JZSS Slednjič se pozivajo vsi klubi, da nemudoma poravnajo vse obveznosti napram podsavezu in s tem pripomorejo podsavezu do red-neca poslovanja SK Lesce se naproša, da najkasneje do 1. januaria dostavi podsavezu traso proge za podsavezne prireditve — Jože ČTinkovtc. s r.. ta mik T. Danes veseln opereta Viktor in Viktorija RENATA MttCLER HERMAN THIMIG ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9*4. ? Celi? —c Več sto rezervnih in upokojenih oficirjev se je zbralo v nedeljo dopoldne na celjski Glaziji ter položilo pismeno In ustmeno prisego zvestobe Nj. Vol. kralju Petru n. —c Skioptično predavanje o Chicagu bo drevi ob četrt na na Ljudskem vseučilišču v risalnki ile.ške meščanske šole. Predaval bo g. prof. dr. Pavel Breznik iz Ljubljane. —c Redni prosti sestanek članstva občinske organizacije JNS za mesto Celje bo v sredo 12. t. m. ob 20. v Celjskem domu Vabljeni vsi člani! —C SK Rapid : SK Atletik 2:1 (0:1). V nedeljo popoldne je bila na športnem igrišču pri »Skalni kleti' v prisotnosti okrog 300 gledalcev odigrana prijateljska nogometna tekma med mariborskim Ra-pidom in celjskimi Atletiki Obe moštvi sta nastopili z dvema rezervama. Atletiki pa so od 17. minute drugega polčas m dalje zaradi izključitve enega igrača igrali samo z desetimi igraCi Tekma jo bila živahna Obe moštvi sta nudili sani., drugorazreden nogomet Rapid je sicer dobro papadal. pa si je pred golom pokvaril skoro vsako šanso. Atletiki so igrali požrtvovalno, a primitivno in vse premalo odločno. Rapid je po večini lahno prevladoval in je zmago zaslužil. Gola za Rapid sta padla v 5. in 29. minuti drugega polčasa, častni gol za Atletike pa v 11. minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke Koti 9:3 za Rapid. Tekmo je sodil g. Ve*>-le objektivno in v splošnem točno. — Glasbena Matica se klanja vtteeke-nra kralju. Na rojstni dan blagopokojne-g^i Viteškega kralja Aleksandra I. TJedini-telja. 17. decembra, priredi tukajšnja Glasbena Matica velik komemoracijski koncert. Spominsko slavje bo v unlonaki dvorani, kjer se bodo izvajala najboljša dela skladateljev Grečaninova, Gallusa, Vasilija Mirka in Mokranjca. Te skladbe bo izvajal mešani pevski zbor, veliki orkester pa bo poslušalce presenetil z Beethovnovo >Eroicot. Koncert je 5e tem večjega pomena, ker je ves cisti dobiček namenjen fondu za postavitev spomenika osvoboditve in zedinjenja v Mariboru. _ Na plotu obviseL V družbi razposajenih dedkov se je igral tudi triletni železničarjev sin Franc Kalunder. Mali srajciiik je splezal na bližnji plot in tam razkazoval svojo akrobatsko umetnost. Nesreča je hotela, da je deček omahnil ln zadel z obrazom ob plot, nazadnje pa ob-visel s hlačami na njem. Dečka, ki je imel zelo poškodovan obraz, so prepeljali v bolnico. _ Obrtni knjigovodski tečaj priredi zbornična poslovalnica za pospeševanje obrti. Tečaj, ki bo vsakomur mnogo koristil in usposobil obrtnike za samostojno delovanje, se bo vršil Se ta mesec. Prijave za udeležbo obrtnega, knjigovodskega tečaja sprejema najkasneje do 10. t. m. obrtno zadružni nadzornik na sreskem načel stvu. TJ. nadstropje, soba 42. _Svečan zaključek obrtniškega tedna. V soboto zvečer so napolnili uriion.sko dvorano obrtniki in njihovi prijatelji na zaključnem večeru letošnjega obrtniškega tedna. Zelo zanimive so bile krajše predstave, ki se pokazale življenje obrtnika ▼ delavnici. Na zaključnem večeru je sodelovalo tudi pevsko društvo >Jadran<, nakar Je sledil prijeten družabni večer. stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. decembra 1934 a* 77 8 63 J»eie*£cs cevi i c* Inspektor Quean je začel nervozno nosljati. — Bojim se, da si prav tako trd. kakor moj prijatelj Henry, — je dejai. — Kakor vedno, kadar gre za razjasnitev zločina, ne da bi pri tem prišel z barvo na dan, se zdim tudi zdaj sam sebi kot Človek, ki mu pripovedujejo anekdoto, on pa ne razume njenega bistva, pa se vendar smeje, da bi se ljudem zdelo, da je vse dobro razumel... Ellerv. kaj pomeni ta kartotečna omara? Po tvojih besedah sodeč je prav tako važna, kakor ti čevlji, ■ čeprav ne razumem ne enega, ne drugega. Kaj ima ta omara opraviti z obema umoroma? EILerv se je zasmejal. — Zdaj se pa ▼krcajmo na ladjo in krenimo na pot, ker čas hiti. Vstal je tn se naslonil na stol. — Priznati moram, da mi srce pri tej misli močno utriplje. In vsem vam lahko obljubim, da boste imenitno in prijetno presenečeni. Pripravite se, jaz bom pa ta čas še telefoniral v bolnico. Vsi so se spogledali in zmajali z glavami, ko je Ellerv odšel v spalnico. Slišali so, kako telefonira v Holandsko zakladno bolnico. — Doktorja Minchena — John? Tu Ellerv Oueen. Majhen poskus hočem napraviti in zato mi je potreben primeren kraj. Da, tudi ti boš igral pri tem svojo vlogo. Imenitno! Daj prenesti kartotečno omaro doktorja Jamneya v njegovo sobo. Postavi jo točno tja, kjer je stala prej. Si razumel?... Da. takoj! Takoj pridem k tebi z izbrano droržSo. Zbogom! XXIX. VIORILEC ABIOAIL DOORNOVE IN DOKTORJA JANNEYA JE... Bled in prepaden je čakal doktor Mmchen pri vratih Janneyeve sobe, pri njem pa je stal na straži krepak policaj, ko so prišli napovedani gostje. Bili so Ellery, inspektor Oueen, distriktni prokurator, seržant Veli« in — tega bi nihče ne mislil — in Džuna, ki so mu oči kar žarele. Čeprav se je Ellery delal, kakor da se ni zgodilo nic posebnega, je bilo jas- no, da je izmed vseh najbolj razburjen. Nestrpno je potisnil policista od vrat in vstopili so. Minchen je bil globoko zamišljen is samo mimogrede se je ozrl na svojega prijatelja. Eilery ga je prijel za ramo. — Johne, potrebujem nekoga, ki bi mi steno-graftral, kar bom narekoval. Kdo? Ah — saj res, asistentka doktorja Janneya Lucille Priceva. Pokliči jo, prosim, naj takoj pride. Minchen je odšel. Inspektor se je ustavil sredi sobe. — No, ti režiser, kaj pomeni vse to? — je vprašal prijazno. — Ne vidim, da bi bila ta omara položaj kaj izpremenila. Ellery je pogledal v kot sobe za mizo mrtvega zdravnika. Ozka kartotečna omara iz zelenega jekla je stala zdaj za mizo sporedno z njo. — Velie, — je začel Ellery, — kolikor vem, ste vi edini med nami, ki je bil pred umorom doktorja Jaraieva v te*j sobi. Se spominjate? Bilo je v začetku preiskave po smrti Abigail Door-nove in bili ste poslani sem, da bi pregledali adresar doktorja Janneva, ko smo poizvedovali, kdo ie ta Swanson. — Res ie. — Se spominjate, da je stala tu ta omara? — Seveda se spominjam, saj sem celo poskusil odpreti predalček, ker mi je prišlo na misel, da bi utegnil biti adresar v njem. Toda vse je bilo zaklenjeno. Sicer se pa za vse to nisem zmenil, kajti predalčki so bili označeni z listki z napisom, kaj je v katerem, kakor so še zdaj. Ni kazalo, da bi bil adresar v omari. — Seveda ne. Ellery si je prižgal cigareto in videti je bilo, da se mu prsti tresejo. — Ali je stala ta omara prav na istem kraju, kakor zdaj? — Da. — Ali so bili robovi tako blizu stene, kakor zdaj? Da, na tej strani sem se komaj prerinil za mizo. — Dobro, to se ujema. Nekaj vam povem, Velie, — je nadaljeval Ellery prijazno. — S tem, da ste pozabili poročati, kako ie stala ta omara, ste prišli ob vsako slavo. Seveda, takrat tega niste mogli vedeti... Aha. kar vstopita. John in gospodična Priceva. Doktor Minchen se je umaknil, da je i mogla Lucille Priceva vstopiti. Ko sta bila oba v sobi. je EHery hitro zaprl vrata. — Tako. zdaj pa začnimo, — ie dejal veselo. Postavil se je sredi sobe in si pome i roke. — Gospodična Priceva, sedite, prosim, k svoji mizici m napišite nam nekaj. Tako, dobro! Asistentka je sedla k mizici, odprla gornji predalček ter vzela iz njega beležnico in svinčnik. Potem je pa mirno čakala. Ellery je pokimal očetu. — Papa, veselilo bi me. Če bi sedel ti na stol doktorja Janneya. — Inspektor se je nasmehnil in sedel. Tedaj je Ellery prijel Velia za ramo in mu namignil, naj stopi k vratom. — Sampson, vi pa lahko sedete ru sem. — Ellery mu je primaknil stol in distriktni prokurator je molče sedel. — Džuno, tudi tebe potrebujemo, — je nadaljeval Ellerv. — Ti boš stal tamle pri knjižnici, kjer boš pod zaščito mogočnih peroti seržanta Velie. — Džuna se je hitro postavil na določeno mesto. — Johne, ti moraš sesti k distriktnemu prokurator ju Sampson u. — Zdravnik je sedel. — Tako, zdaj je pa vse pripravljeno. Stari pajk preži s svojimi požrešnimi čeljustmi, in če se ne motim, bomo prav kmalu ujeli nič hudega slutečo muho. Ellery si je primaknil velik naslanjač od stčne na kraj, odkoder je dobro videl na vse strani. Dostojanstveno si je popravil ščipalnik, vzdihnil in prekrižal noge. — Ali lahko začnem, gospodična? — Da, gospod! — Dobro. Pišite! To bo pismo policijskemu komisarju mesta New Yorka. Začnite: Dragi gospod komisar! — Ste napisali? — Da, gospod! Dalj-e: Od inšpektorja Ri-charda Ou-eena v zadevi — to podčrtajte, gospodična. — v zadevi umora Abijrail Doomove in doktorja Erancisa Janneva. Nov odstavek: V veliko čast in zadovoljstvo si štejem, da vam lahko sporočim ... V tistem hipu, ko so se razlegale v tišino samo počasne, mirne Ellervjeve besede in težko dihanje njegovih poslušalcev, je nekdo močno potrkal na vrata. Ellerv je namignil seržantu: — Poglejte, kdo trka! Seržant je odprl vrata in vprašal: Božični prekooceanski polet Holandci pripravljalo za božične praznike polet svojega prometnega letala „Snip" Holandska kraljevska letalska družba K. L. M. pripravlja za letošnje božične praznike prekooceanski polet svojega prometnega letala, ki krjene iz Amsterdama v Južno Ameriko. Holandci so organizirali dobro trgovsko letalstvo, tako da uspešno tekmujejo tudi na tem polju z drugimi narodi. Zračno zvezo imajo z vsemi važnejšimi trgovskimi središči v Evropi, v zadnjem času pa tudi že s kolonijami. Med drugimi so organizirali najdaljšo transkontinental-no zračno progo Amsterdam—Batavia kot eno najboljših zračnih zvez. Ta pot vodi nad tremi kontinenti in veže Bata vio s kolonijalno zračno prometno progo holandske vzhodne Indije. Prizadevanje Holandcev gre za tem, da se podaljša proga Amsterdam—Batavia do Avstralije. To je bil glavni vzrok, da se je udeležilo holandsko prometno letalo »TJiver« v oktobru velike letalske tekme na progi London—Mel-bourne in zasedlo eno prvih mest. Ta uspeh je obrnil pozornost sveta znova na sijajno organizacijo holandskega letalstva. Z novim poletom v Južno Ameriko hoče Holandska zvezati svoje kolonije z glavnimi ameriškimi zračnimi progami Pot bo vodila iz Amsterdama preko Casablance na zapadni obali Afrike, Porto Praia na Kapverdskih otokih, do Parama riba v holandski Guvani in končno do Curacaua na zapadnoindij-skih otokih na severni obali Afrike. Proga je dolga 10.3000 km in od Porto Praia do Parama ribo vodi 3600 km nad morjem. Za božični prekooceanski polet so določili Holandci Fokkerjevo letalo »Snipc s tremi motorji, ki leti s hitrostjo do 215 km na uro. Za polet od Porto Praia do Parama ribo vzame s seboj 4900 litrov bencina, ker bo moralo ostati v zraku morda še 1000 km nad celino. Letalo bo seveda opremljeno z radiopostajo. Posadka bo štela štiri može, kapitana, drugega pilota, radiooperaterja in mehanika. S seboj vzame 150 kg pošte in filateliste bo zanimalo, da lahko izrabijo ta polet za povečanje svojih zbirk letalskih poštnih kurijozitet. Sprejemajo se namreč pisma proti plačilu okrog 25 Din v našem denarju. Tekma za letalski promet med Evropo in Južno Ameriko ni nova. Prvi so bili Francozi, ki so organizirali zračno progo Marseille-Dakar-Natal-Santiago, in sicer za prevažanje pošte. Zračni promet na progi Da kar-Na tal še ni organiziran, pošto prevažajo tu še vedno brzoparniki. S Francozi so začeli pozneje tekmovati Nemci, ki so organizirali na eni strani zračni promet s Zeppelini na progi Friedrichshafen-Bernambuko-Rio de Janeiro za pošto, blago in potnike, deloma pa promet s hidroplani tipa Dornier Supervvaal za pošto. Nemški hidroplani so se spuščali na poletu čez ocean pri nemški ladji -»vVestphalen«, zasidram sredi poti med afriško in južnoameriško obalo. Letos so zasidrali Nemci tam drugo pomožno motorno ladjo ^>Schwabenland« in zdaj letajo čez morje v treh etapah. Zdaj prihajajo do besede tudi Holandci, ki hočejo po izkušnjah na božičnem poletu Amster-dam-Curacao pozneje organizirati novo redno zračno zvezo preko oceana. Prihodnje leto bo pa organizirala holandska letalska družba skupno i >§Vtslo-vaško zračni promet na progi Praga-Amsterdam s priključkom na zračne proge Anglije in Belgije. Pretirana previdnost — Izgubil sem ključ od svoje železne blagajne. — Saj si imel dva. — Toda enega sem zaklenil v blagajno, da bi ga ne izgubil. Moderni otroci. — Mati naŠeška sinčka, ker je piine-sed slabo izpričevalo iz šole. Ali veš, kaj se zgodi z lenuhom, ki se slabo uči? — Vem, mama, oženiti se mora z bogato nevesto. hude xime tople, podložene, lahQe Ved nosijo naše tople, udobne in cenene »Pomodarke«. Ohranijo Vam zdravje. t* LIS K za volane v različnih guban. SPEČ 1EL.V1 ENTEL oblek, volan. ftalov t t. d. A2UKIKANJC en te J vložkov In čipk. PREDTIS&ANJK, VEZENJE MONOUKAMOV. zaves perila Hitro, fino tn poceni irvrti Matek 8 Mlkeš, Lfubljanr poleg hotela fttrnkef} Mi smo cenejši Nase preproge vseh vrst, tekači, tkanine za pohištvo, store i. t. d. vas bodo prepričale, da imamo boljšo kvaliteto za nižjo ceno. „ČILIM" PASAŽA NEBOTIČNIKA KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 67/T Bolja djevojka ae traži za sobaricu, koja znade i šivati, kod otmene fotograf jom. I. Derefeić, Beograd, Brtoljska uL 20. Zapasti! na« je za, vedno naš nadvse dobri in srčno ljubljeni Gregorc Anton višji činovnik drž. že*, v pok. Pogreb nepozalmega bo v sredo, dne 12. novembra 1934 ob Vi 3. popoldne iz hiše žalosti, IHrstea ul. št, 19, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. decembra 1934. TOoboko žalujoča soprog* in otroci. PERNICE tzgo tovljene velikost 180 X 115 '2 puhastega perja 220.-300.- Ui 340.- Din La puh pa 450.-, 550.- Din Garantiramo, solidna postrežba — pri: Rl^OLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2. 361 LEPE JASLICE hlevčke, pastirčke, ovčke razprodaja najceneje sv. Petra cesta 17, Ljubljana. 3599 »muzika« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in oiamne tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-Suje strokovriaško najceneje — Bnafljeva ulice 4. NAJCENEJŠI ZAJTRK in večerjo dobite v Mlekarni »NAKLO«, nasproti dramskega gledališča. 3527 Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF Iz lekarne OR. G. PICCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/1 Plošče. gramofone izposojamo. zamenjavamo, predajamo in kupujemo »ELEKTROTON« Tavčarjeva ul. 3. VSEM brezobvezen ogled raznih predmetov. Prilika, Kersnikova 7, dohod iz Gosposvet-ske ceste. 3551 Trenchoati usnjeni »aknjićt ta najbolj*, nakup pri PRESKERJD, LJUBLJANA 8v r»etrs c 14 Kontroliran med vseh vrst — tudi ajdov med za potice nudi Društvena čebelama, Ljubljana, Pražekova 13, telefon 35-45. 358° OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenaken, Narodu« velja vsaka oesed* 50 para dave* Din t> Naj manjši cneaes sa mah -»gi*tr Din 5.- davek inc 2.- Mai »glasi se plaču je jc takoj: p* 'osti lahke v znamKan — Zt ><1ptrvore man t ;>gU±ao* tref-- Kako se rešite gub M*d »panjem koža na licu popušča in najlažje absorbira redilne sestavine Biocela, ki is sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Tako izginejo gube, znamenja utrujenosti in vas druge napake polti. Zjutraj se pojavi sveža, jasna in lepa nova koža. ki je bila pod staro. Na ta način je videti vsaka žena za 10—15 let mlajša. To mi ie povedal neki znameniti pariški kozmetik, ko mi je govoril o sijajni iznajdbi dunajskega vseučiliškega profesorja dr. Stej-skala, ki je odkril Biocel. Dokazal mi je, da vzroki gub in ohlapnosti ličnih mišic niso stvarni, marveč posledica pomanjkanja Biocela v koži. To dragoceno sredstvo za pomlajevanje, ki se dobiva od mladih živali, je zmešano v kremi Tokalon rožnate barve. Poizkusite to sredstvo še drevi in že jutri boste na videz mlajši. Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je pq kratki in mučni bolezni v soboto 8. t, m. ob 3. uri zjutraj preminul šele 35 let star gospod Strga r Franc posestnik in predsednik občine Leskovec pri Krškem« predsednik kraj. šolskega odbora, predsednik kraj. organizacije JNS, član sre~ skega cestnega odbora itd. Pogreb pokojnika se je vršil iz hiše žalosti na farno pokopališče v Lesk ovcu v nedeljo 9. t. m, ob 16. uri. Uglednemu in zaslužnemu javnemu delavcu ohranimo časten in trajen spomin; sorodnikom nase globoko sožalje- Leskovec, dne 9. decembra 1934. Občina Leskovec pri Kršuem. Lfcrejuie Joeup Zupančič. — Za »Narodno naJcarno«. Fran Jczerse* Za upravo s nserarn de' Usta. Otoo (Jhnatot - V s? * Ljubljani.