po$mmo oJatono v ao+ovinl LXXJ št. 16 LJubljana, sobsta 20. januarja 1943 Cena Din 1.— LOVENS LXu vrst 4 D1d 3. večji inserati petlt vrsta Din \— Pop»isi pc aojjovoru tnserntn' -lave* posebej - »Slovenski Narod« ven« mestne » IueosIbviii Din 12 — za inozemstvo L>tn 25 — Rokopisi se oe vraća jo UREDNIŠTVO IN CJPRAVN1ATVO Lil BUANA. Knafljeva ulica ttro. 5 Telefon 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARJBOR. Grajski irg št 7 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJE, celjsko uredništvo Sti ossmaverieva ulica 1 telefon st 65; podružnica uprave Kocenova ul 2. telefon st 190 - JESENICE Ot> kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljant St 10 351. ci se pripravljajo na odložilni napad Vesti o finski zmagi preuranjene — Sovjetske čete tri Salli dobra opremljene in v ugodnem položaju — Sovjeti so doslej izgubili kakih 1SO.O03 mož in vojnega materiala v vrednosti 2 milijard frankov Helsinki. 20 Jan. s. fReuter) Pri Marka Jaerviju so po poročilih nevtraln h novinarjev še vedno v teku ogorčeni boji. Finski uiadru krogi sami označujejo vesti o finski zmagi v tem odseku kot preuranjene. Sovjeti so se sicer zadnje dni res umaknili do Markajaerv:ja, toda bitka še ni stupila v edioč lno fazo. Sovjetska vojska pri Salli šteje dve do tri divizije. Čete so dobro opremljene in nudijo Fincem mnogo boljši odpor nego divizije, ki so bile v prejšnjih bitkah poražene. Tudi strateško so pri Markiijacr-viju v ugodnem položaju in zavzemajo pri Salli in okolici v polkrogu pozicije v pričakovanju finskih napadov. Značilno je. da včerpjšnji sovjetski voj-H: komunike bojev pri Markajaerviju •ploh ne omenja. Helsinki, 20. jan. s fReuter) Po zadnjih poročilih se Finci pripravl.jr jo na odloč Ini napad na sovjetske postojanke pri Salli oziroma Markajaer\iju. Sovjetske čete so pri Markiijaerviju svoje postojanke utrdile. Ena izmed obeh sovjetskih divizij pri Salli. je baje odrezana od zaledja in ji gro-?! nevarnost obkolitve. Sovjetska letala so zadnje dni ponovno bembard ra*a okolico Kem: jaervija. da preprečijo zbiranje finskih čet. Sovjetske izgube Helsinki. 20 jan s (Havas) Po približnih cenitvah so sovieti v dosedanjih bojih izgubili okoii 150.000 mož na mrtvih n ranjenih. Vrednost doslej zaplenj nega oziroma uničenega sovjetskega voinega materijala cenijo na 3 milijarde frankov. Na severu Ladokesa jezera ie večji sovjetski oddelek pri Pitkaranti odrezan od zaledja in je v nevarnost:, da bo obkoljen In uničen. Uradno potrjujejo, da so se sovjetske čete pri Salli umaknile Sest sovjetskih letal je vrglo 18 januarja okrog 150 bomb na mesta med Salmi-jaervijem in Kemijaervijem Do Kemijaer-vija so dospela samo tri letala. Finsko vojno poročilo Helsinki. 20 jan s. (Fin. tel ag.). Finsko vojno poročilo, izdano včeraj opoldne o dogooK.h 18. januarja, pravi: Na kopnem: Na Karelijski zemeljski ožini nič novega Sovražnik nadaljuje z utrjevanjem svojih pozicij. Na severu od Ladoškega iezera so naše čete napadle več soviažn:h postojank Za-plen le so 5 tankov. 4 strojnice in 5 brzo-strelnih pušk. V bojih pri Inamantiju ie bil uničen sovražni oodjiek 5 oficirjev in 45 mož. Pri Kukli sta bila zajeta dva tanka Na Laponskem nič novega. Pri Marta-jaerviju so se boji ves dan nadalievali Na morju: Sovražno letalstvo ie bumbar-d ralo obalne postojanke in utrdbe v vzhodnem delu Finskega zaliva Naše obalne baterije so bile aktivne na severni obali Ladoškega jezera. V zraku: Sovjetska letala so 18 januarja bombardirala na jugu zlasti otoke pri mestih Abo in Hango ter mesto Hamina na severu pa predvsem mesti Kaiaani in Nautsi. Napadi so b li izvršeni tudi na Kareiijski zemeljski ožini kjer ie scdelovalo 250 bombnikov Skupno je bilo pri napadih udeleženih 450 sovjetskih b mib-nikov. Po dosedanjih podatkih je bila ena oseba ubita, štiri pa ranjene. Tri sovjetska letala so bila sestreljena. Švedski prostovoljski letalci so uspešno sodelovali pri bombnih napadih na sovražne kolone v zaledju. Sovjetsko poročilo Moskva. 20. januarja. AA. (Reuter) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojaškega okrožja se g'asi: Udejst.vovan.ie patrol na vseh odsekih. Na nekaterih odsekih borbe manjših edinic. Pri Kitelu na odseku Petrozavodsk je neka sovjetska iz-vidniška edinica uničila sovražen bataljon, ki je pustil na dvorišču 26 strojnic Na Karelijjki ožini so bile borbe med pred-stražami Sovražnik je imel znatne izgube. Letalstvo je izvršilo več izvidniških poletov ter bombardiralo vojaške objekte. Resnica o bombardiranju finske prestolnice Helsinki, 20. jan s. (Reuter) Ker je sovjetska agencija Tas pred dnevi po radiu razširila uradni demanti, da sovjetska letala n so nikdar bombardirala Helsinkov, slasti pa ne delavskega dela mesta, je posebni poročevalec angleške radijske družbe včeraj posetil delavska predmestja, da se sam prepriča, kaj je resnica Videl je na lastne oči več hiš porušenih od sovjetskih bomb. govoril z mnogimi očividci napadov in ugotovi, ca so mnoge de'avske rodbine imele smrtne žrtve in ranjence pri napadih. Poročevalec pripominja, da mu ni lasno, kakšne namene ie mo^el sovjetski demanti zasledovati Ce bi ga bili sovjeti razširili samo v ruskem jeziku, bi bilo še razumljivo, da ie namenjen samo za domačo porabo. Moskovska radijska postaja pa ga je dajala UKii v tujih jezikih in celo v — finščinL Svečski prostovoljci Stockholm, 20. jan. AA fReuter) Kontingenti švedskih prostovoljcev, ki so odlično opremljeni in dobro preskrbljeni, od- hajalo skoraj vsak dan na Finsko. Smatra se, da njihovo število znaša več tisoč. Ameriško posojilo Wa_chinglon, 20. jan s. (Havas) Demokratski senator Brovvn je izjavil, da namerava stav.ti v kongresu predlog za tako posojilo Finski, ki bo zadovoljilo vse glavne finske potrebe. Predlagati namerava poso- j jilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Prvot- j no je hotel predložiti dvakrat večjo vsoto, | naletel pa je na prevelik odpor izolacijskih politikov, k: so se bali. da bi pomenila dovolitev take vsote predpripravo za dovolitev posojil vojujoč.m se državam Včeraj se je glede posojila Finski Brovvn posvetoval s predsedmkom Rooseveltom in predsednikom odbora za posojila Jonesom 25 milijonov kitajskih dolarjev Šanghaj. 20 jan. AA. (Havas) Finski poslan k na Kitajskem Tanner je poslal ka-blogram v Helsinke, da ie poslal 25 milijonov kitajskih dolarjev kot prispevek Kitajcev in tujcev v Šanchiju za Finsko. Od tega zneska poidejo tri četrtine v vojaške namene, ostanek pa za Rdeč; križ Kmf ereaca za pomoč Finski Ženeva, 20 jan. s fReuter) Predsedmk panevropske lige dr Coudenhove Calerghi je izjavil, da je poslal portugalskemu ministrskemu predsedniku Salazarju predlog, naj bi ta sklical v Lisboni konferenco za pomoć Finski Dejal je. da bi bila Portugalska za tako akcijo posebno pr merna ker je v dobrih odnošajih tako z demokratskimi kakor tud: s totalitarnimi velesilami in ima razen tega ugoden geografski položaj. T:sns sod£[ovan'e severnih d/žav Tcilco Da nska kakor Norveška in švedska simpatiziralo z napadeno Finsko ter ji pomagajo, vendar hsčejo ostati strada nevtralne Kodanj. 20 jan. s (Reuter) Danski parlament Je včeraj soglasno sprejel resolucijo, ki naglasa, da mora Danska ohraniti svojo nevtralnost, mir in neodvisnost. Obenem Izraža simpatije za svoje brate in sestre na vzhodu. Glasoval nI samo nemški poslanec. Kodanj, 20 jan. j. i Havas). Tri danske politične stranke, izvzemsi komuniste in socialiste, so predložile Folketingu , drugi abornici danskega parlamenta) načrt resolucije, ki pravi, da si je danski narod edin v tem, da Je treba ohraniti sedanjo nev-tra'nost Danske. Uporabiti je treba vsa areclstva. s katerimi razpo'aga država da ▼ primeru potrebe doseže spoštovanje danske nevtralnosti, Oslo. 20. jan. s. (Reuter). v dehntl v norveškem parlamentu je poudarjal pred-sep'a a^f^ška leto1« na iz-vidm'SVih n^e^'h Nemčijo. S"ke ka- fain otok PvH, WPhe1n",(sv'a*en in neko le-ta^'S^a rvri Pn^novm. sipr'nin r^vno v tre-mrfVu, ko se iz njega dviga 30 nemških letal. N^fn^M 7«**avf*ik v Marte viče u odpuščen MortevJdeo. 20 ian. s (Renter). Zdrav-n"k v državni boln'šmci v Montev'đet] dr Walter Meierhof. Nemac po oorek'u, je b:"' odpuščen iz službe. Na nodln«?i nierove diagnoze ie cvoičas nemška vlaia javila, da so Aneležl v pomorski b'tki z ->Admiralom Hraf Spee« upornbVi^l' strunen«? nl:-ne. Ko je uradna urugvajska zdravnika kom;s;ia uffotov;ia da ie obdol?itev neutemeljena, je dr. M?'erhnf javno napadel komisno in ponovil svoio frd;{ev. Sedaj je ka^^ko soriišče zaradi tega proti njemu uvedlo preiskavo. Anfliia kupuje ameriške ladje New York. 20. jan. s. (Reuter?. *ir,eri-'••ka mornariška komls'1a je od^Vila pro dajo 6 trgovinskih ladij Anglije. Iz notranje politike PREIKEDITEV DK2AVE IN* SKUPŠČINSKE VOL.ITVE V beograjskem listu »Napred« odgovarja dr. Mihajlo Ilič. eden izmed treh srh«kiii strokovnjakov pri pogajanjih za sporazum, nekemu zagrebškemu dnevniku ter pravi med drugim: Največji del ugovorov aH očitkov proti sporazumu z dne 26. avgusta bi odpadel, ako bi se po Istih načelih in na i*-tl nnčin, kakor je bila osnovana banovina Hrvatska* izvršila tudi preureditev ustalili delov države. Nato navaja članek omen'ene«fa r.apreb-škrga lista, ki je trdil, da bi SDK ne nasprotovala, kolikor bi prišla vpoštev ustanovitev srbske edinice pred skunščinskiml volitvami, toda v tem primeru bi bilo troha> računati z voljo Hrvatov islamske in katoliške veroizpovedi, ker hrvatska javnost ne bi mogla spreleti, da se vsi kr^"| vt*""*-no od banovine Hrvatske priključijo bodoči srbski edinici. Zato je v Interesu demo-kratskejra reda — zlasti še ker ni soglasnosti glede obseira bodoče srbske ediniee — da se svobodno izvolijo zastopniki Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki naj v novi skupščini razpravljajo o teh aktualnih vprašaniih. Dr. M. Ilič pravi, da ta argumentacija nI v zvezi z načelom enakopravnosti, kajti tudi pred ustanovitvijo hrvatske edinice nI liilo konzultacije vse«ra nnroda. niti srK<_ ke javnosti. Razlog, ki je diktiral ustanovitev hrvatske edinice, obstoja Se vedno tudi za ustanovitev srbske edinice, ker se mednarodno razmere po 26. avgustu niso izboljšale, temveč so morda še resne »Še. M*>-rebiti ie prav tako neprimerno poudarjati kot nekaj, kar se ne more sprejeti, dejstvo* da so vzhodno od banovine Hrvatske tudi Hrvati, kakor je dejstvo, da so ostali v banovin! Hrvatski tudi Srbi. Ni potrebna predhodna konzultacijo teh Hrvatov, ko ni bila zahtevana taka konzu'tacija Srbov, ki so priključeni ali pa so biU v banovini Hrvatski. Polemika o t^h vpra^inilh nncfni.i breu-predmetna, odkar je dr. Maček preciziral svoje stalne o nadaljnji preureditvi države, ki bo, kakor vse kaže, sporazumno t naivfsiim n»o«tom odložena do sestanka nove Narodne skupščine. CTTVA rv »▼» * VIMO SVOJ LEPI JEZIK Pod tem naslovom priobčnje beograjski »Srpski Glas« članek, v katerem pra\i: »V banovini Hrvatski se danes vrši »čiščenje (hrvatskega jezika od vseh »srbskih« primesi. Upravnik postaja spet »ravnatelj«, služitelj »podvornik«, nadleštvo »ured« itd., medtem ko se nenarodne skovanke kakor »kolodvor« skrbno čuvajo* Tega posla so se lotili učeni ljudje, ki delajo vse, kar morejo, da bi zabrisali .sled vsemu, kar je skupnega, torej narodnega. ■Čudno, zelo čudno je to, da srbski del našega naroda ravnodušno ploda na vse to ter celo podpira one, ki stikajo po njoerov'.h svetinjah In po njegovem lepem materinskem jeziku. Čudno je in žalostno, da se danes glede jezika ne ^uti vpliv I?ro:"?— niti v njegovi najbližji okolici n. pr. v Ze>-munu«. SRBI IN HRVATSKA DALMACIJA Prva številka novega beograjskega tednika v/Srpski Borne« prinaša med drugim članek pod gornjim naslovom, v katerem pi«:ec kritizira dr. Bičaničevo predavanje v Splitu, kjer je predavatelj Izjavil, da |« Jadransko morje samo hrvatsko In Itatl« jansko. »Srpski Borac« odgovarja na to zares čudno trditev takole: To je prvič, da Hrvati povore, knko j* Jadran samo italijanski in hrvatski. Toda ni prvič, da usmerjajo svoje pravice nasproti Srbom. Njihovo državno pravo se ne razprostira proti Avstriji, Madžarski in Italiji. Nasprotno, ono se skozi avstroogr-ski legltimizem pom^arla baš v praven srbskih pokrajin. Res je, danes je dosti Hrvatov v srbskih primorskih kraiih. toda ti so pokatoličnnjenl Srbi. Kntol. Srbi v Dalmaciji so se razlikovni! od Hrvntov po tom, ker so se posluževali cirilice. Zgodovinsko srbsko pravo je potricno v dejstvih, državno srbsko pravo na del Dalmacije od Neretve do Skadra ie starejše In pozitivnejsa od hrvatskega. Srbi so donrlnesl! mn^po žrtev za svoje morje. Srbija je vodila v tem stoletju dve vojni za Izhod na Jadran. GT \VNA BORBA NAS Sf5 CAKA Gladilo sarajevske nadškoflje »KatoIIčld tjednik« se potegu ie za to, da ostanejo Hrvati skupaj in piše: Nismo dosegli vsetra, kar hočemo, niti ni to, kar smo dosegli, sigurno. Definitivna ureditev države šele pride. Glavna borita nas se čaka. Bosna je se odprto vprašanje. Čeprav nevtraliziramo, dato sed non con-cesso, bosanske muslimane, ie še vendar cela vrsta srezov v srednji Bosni In na severu, kjer je več Hrvatov nego Srbov. Tudi vprašanje Bunjcvcev je odprto. In vpra šan*e definitivnih kompetenc je se odprto* Tudi to. kar smo dobili, bo treba Se delto braniti. Mnogo jih je. ki nam tega ne priznavajo, t . r f l~ r t f '.' ' , »T m 1 4/* i r * 1 0 i' i k > .t L U J. X tA »POSMRTNA SENZACIJA« Tednik »Delo«, ki ga Izdaja pravosodni minister dr. T.a*a Markovlć, trdi v Č'anka »Nikola Pašič in sporazum s Hrvati«, da Je Pa-Slč nekoč pisal Protlčn, »da hI snrejel celo federacijo, samo da bi Jugoslavija postala močna In Jaka«. Nedvomno bo ta trditev hmvahl v srbskih krogih zanimiva polemiko. Stran 2 aSt-OVENSKI NAROD- sobota, 20. Januarja 1940. fitev. 16 Italija za sporazu in Madžarsko med Rumunijo V Rimu so odločno proti vsakemu morebitnemu paktu med Rumunijo in sovjetsko Rusijo — V Bukarešti zanikajo, da bi Moskva oficielno predlagala nov sporazum z Rumunijo Rim, 20. jan. Rimski politični krogi posvečajo največjo pozornost neki vesti iz Moskve, v kateri se pravi, da sovjeiska Rusija svetuje RumunijL naj podpiše ne- napadalni pakt. Ob tej priliki opozarjajo na politiko sovjetske vlade pred spremembam, v Balt-sk:h državah in ki ie tudi dovedia do oboroženega finsko-sovjetskega spopada Iz izkušenj se lahko trdi. da se nameni sovjetske Rusije ne razlikujejo od tistih ki so bili napravljeni v baltskm državah Vedeti je namreč treba, da sovjetska Rusija misli na Besarabijo ali pa. da drbi važne pozicije okrog Črnega moria kakor tudi v južnovzhodnem delu Evrope, za kar bi v zameno pristala na oakt o nenapad^niu z Rumunijo. Ne eno. ne druso se ne bi v Italiji povoljno spreielo. zlasti Da ne druga motnost, ki bi bila naperjena proti Madžarski. Zato je razumljivo, da se položalu v Ru-mv.niji posveča največja pozornost Kaže. d? v Rimu ne bi povoljno sprejeli pakta med Rumunijo in sovjetsko Rusijo, ker mislijo, da, ne bi mogel biti sklenjen brez ka- kih koncesij v korist sovjetske Rusije v tem delu Evrope. Rimski pcl.tični krogi izražajo mnenje, da se mora najti način za reaJnl sporazum med Rumunijo in Madžarsko. Po mšljenju vatikanskeea glasila *Osservatoie Romano« je zelo značilno, da je Moskva stavila predloe o nenapadanju v trenutku, ko bodo balkanske države proučevale stališče svoje politike, da ustvarijo stalen ;n učinkovit način za obrambo i.iiru na 3alkan i Rumunski demanti Bukarešta, 20. jan e Vesti, ki so se pojavile v inozemskem tisku, da gre za nov sporazum med sovjetsko Rusijo in Nemčijo v tem smislu, da Nemčija zavzame ozemlje na severu Poljske. Madžarske in Slovaške, da bi imela kakor pred vstopom Rusije v vojno skupne meje z Rumunja, se ne potrjujejo. Obmejne straže niso opazile nobenega gibanja čet na severni rumunski meji. Bukarešta. 20. ian e TržaSki ^Piccolo« je objavil vesti, da ie sovjetska Rusija stavila Rumuniji predlog glede zaključltve pakta o vzajemni pomoči. V zvezi s tem v službenih krogih poudarjajo, da gre samo za komentar nekega članka, ki ie bil objavljen v reviji komunist.čne stranke -Korninterr.a«. V tem članku, k: je b 1 napisan pred mesecem dni in ie bil podpisan od nekega Bonsa Štefanova, je bilo navedeno, da je Rumunija v interesni sferi sovjetske Rusije in da ie Moskva pripravljena izvršiti pritisk v tem smislu. Poudarja se. da ie bil ta članek objavljen p; motoma in da ne izraža mnenja sovjetske vlade kakor tudi ne mišljenja komuniste-ne stranke, temveč samo m šljenje direkcije revije. V Bukarešti in Moskvi niso bili objavljeni nobeni predlogi. Bukarešta. 20. jan. i. Rumunski zunanii minister Gafencu je odpotoval v Temiš-var, \ . . » v v r * r - v r r s & m.' * « i t/ * L */V^V* v_V r . - . " ~ ml cm» 5 it Prijateljski oinssi med Turčijo in Bolgarijo Predsednik turške vlade o zunanji politiki svoje države Carigrrad, 20. jan e. Na plenarni seji turškega parlamenta je predsednik vlade Saidam podal obširen ekspoze o politiki Turčije. Predvsem je govoril o notranjem položaju in izjavil, da sta red in varnost v državi zadovoljiva. Govoril je nato o svobodi tiska, poudarjajoč, da je turški tisk popolnoma svoboden. Svoboden tisk smatra za temelj reda in zeli. da bi bilo vedno tako. Sis'.em, ki stremi, da bi zadušil vse. ki smatrajo, da mora biti država brez kritike, po njegovem mnenju, ne bi bil vreden spoštovanja. Nadalje je govoril o potresni katastrofi in ostro žigosal tendenciozno propagando. Ki jo širijo zlobne osebe glede pomući prizadetemu prebivalstvu. Izjavil je. da ta propaganda ni našla zaslombe v narodu Ves narod ie prepričan o potrebah skupnega dela okrog glavarja države, čigar velike zasluge izpopolnjujejo najlepše strani turške zgodovine. Glede zunanje politike je iziavll. da gre po normalnem tiru soglasno z načeli, ki jih Je že večkrat razložil pred skupščino. Turška delegacija, določena za pogajanja z Anglijo in Francijo glede kreditov je dovršila svojo nalogo v Londonu in Parizu Sklenila in podpisala je v imenu vlade j znani sporazum Razgovori, ki f iti ie ime! šef turške delegacije ob oriliki svojega bivanja v Sofiji z dr KjoseTvannvom. so nudili pr'liko za mar ifestaei.lo prisrčnega prijateljstvo med oboma državama in le bila tudi pri tem uentov'tpna idpnHrnosl stališč v naporih za stabilizacijo niru na Balkanu. Nato je ministrski predsednik govori' še o zakonu za zaš,";to narodnega gospodarstva, ki ga Je ckup*Čina *ud? -prejel?« Skupščina je bila nato oigodena do 18 marca. Gstri napa&l masira G5b&elsa na Francijo in Anglijo Saoci je imel nronški propagandni minister v 1'jznanju dolg gsvor, v katerem je izjavil, da Nemčija ne podcenjuje svejih sovražnikov Poznanj. 20 jan AA. fDNB) Nemški propagandni min^ier Gobbels je imel snoci govor v palači veleseima V veliki dvoran: se je zbralo 15.000 Nemcev, ki so se iz ba.tišk h drčav in Bolivije vrnili v Nemčijo in ki so ministru dr Gčbbelsu priredili navdušene ovacije V svojem govoru je Gdbbel? med drugim dejal: Vojna na Poljskem ie stala prastaro nem ko pokrajino Poznanj mnogo žrtev. Številni nemški ljudje so mcrali zaredi ljubezni do svoje narodnost: plačati svojo zvestobo z življenjem :n pogosto z največ.im trpljenjem Iz n j.nove ki vi bo zrastlo novo narodno življenje Tedaj bodo nemški kmetje stali tu na vzhodu na straži Angleška plutokracija, je dejal dr Gobbe's. ni nikoli resno mislila na to. da bi resno prihitela na pomoč poljski sezonski državi. Za londonsko plutokracijo so bili Poljaki samo figure na njeni šahovski deski. Poljaki so v minulem leti. imeli samo nalogo, da z incidenti izzovejo N:mč jo. London je upal. da bo tako zanetd OTenj svetovnega požara V stvari je sedanja vojna spopad med zastarelo p'utokracijo in novo nacioralno socialistično Nemčijo Sterilna plutokracija je uvidela, da ne more dolgo vzdržati. Če re v srcu Evrope ustanov: dr/.ava 80 m li.ionov. ki bi bila zgrajena na zakonu notranjega reda in socialne pravice. London in Pariz bi morala vedeti, da ie tako vojaško kakor polit čno nesmisel boriti se proti Nemčiji, ki je vojaško in gospodarsko oborožena za vsak resen položaj Toda London in Pariz sta smatrala, da je za nju prišel u?oden čas Franriia in Anglija nista objavili vojne zaradi Nemčije, ker b: v tem primeru saj poskušali pomagati Poljski v njenem težkem položaju London in Pariz imata namen zdrobit: Nemčro in nemški narod izključiti iz vodstva aktivne evrop-ke pol tike Kovala sta načrte za 5e hujši Versailles V angleških in francoskih listih so se ooavde trditve, da je treba po vojni Nemčiji vsilit: nov versajski mir Svetovna iav^o^t mora energično zavrniti poizkus angleško-fran-co?ke plutokracije, pripisati Nemčiji kr v-do za to vojno. Vsi dokumenti od začetka vot^e dokazujejo nasprotno Nnto ie Gobbels dokazoval, da sta *»d!no Anglija in Francija odgovorni za sedanjo vojno, ker sta vedno odklanjali rrko. ki 1i-|q io n*'d:ta Ncm^ia za pnm ritpv NomčMa je bila napadena kot država dc'a. redi in socialnega miru od kaotičnih si' mednarodne plutokracije Ta plutokracija oeuk V N'rekhaz'iu se rr") dijakov iz okoVkm vasi ni mog'o vr-nifi domov, ker ie bil ustavljen ves nromet V Budimpešti 5000 delavcev dan in noč čisti u'ice Take 7;me in takm *n?žn;h za ne-tov na .Mndžarskem ne pomnijo že od leta 197° <^i'i° Naklada at»<*l>*ke „Modre knjige41 London, 20. jan br Včcrai so biJi objavljeni zanimivi podatki o nak'adah zadnje ang'cške Modre kni'??e. ki ie bi'a izdana v celi vrsti jezikov Na k'a da v anc'cščmi je bila prodana že v 1 milijonu »zvodov. na-k'ada v frunco'čin' v 30 000. v nizozemščini v 6001). v damč-'ni v 1500 izvodih Po'cg tepa se Minira knjiga prcva'a v n*mšč;no tn'; ;an "čno. »ved č:no srh^n-i a*'" no. ru mun'čino, turščino in še nekatere druge jezike. q f n f ca Socialno skrbstvo ljubljanske občina Izdatki za socialne namene ne naraščajo sorazmerna s povečanjem proračuna KOLEDAR DANES: Sobota, 20. januarja: Fabjan in BoStjan JUTRI: Nedelja. 21. januarja: Neža. Janjn DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Po ovinkih k sreči KINO SLOG.V: Ljubimec po naročilu KINO UNION: Vražji študentje KINO SISKA: Werther KINO MOSTE: Dor.aki kozaki in Zrcalo življenja DRŽA v is O PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU ob 14.30 na Iliriji SLOVANSKI VEČER OB 20-30 NA TA BORU ŠENTJAKOBSKI ODER »Ujež« ob 20.15 FILOZOFSKO DRUŠTVO: predavanje dr Simona Dolarja »Filozofija v srednji Solit ob 18 v predavalnici mineralo škega instituta na univerzi PRIREDITVE V NEDELJO ivINEMATOGRAFI ISTI SPORED DRŽAVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU ob 11. na športnem drsali šču Ilirije SEMTJAKu^SKI ODER »TJjeg« ob 20.15 DRUŠTVO LJL'BLJANSKfH KONSERVA TORISrOV matineja ob lO.oO v Huba- dovi dvorani DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI. Dr. Piccoli. TvrSeva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62. Gartus. Moste — Zaloška cesta 47 •-TF.STNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBC bo opravljala od sobote od S. zvečei do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdiavniea dr Žitko Jožica. Pleteršni-kova tli 13/1-, telefon št. 47-64. r«ir '"Ho TajskopromefnfB zvez v Ljubljani iu Mariboru. S1*D in JZSS 20. I. 1940 Rateče Planica 870 m: —16. oblačno. 40 cm pršlča na 35 podlage, skakalnica uporabna, rianlm fBnfinr (Dom Ilirija) 97,0 m: —16 oblačno. 35 cm pršiča na 40 podlage drsališče uporabno, Planiea-Tnmar 1108 m: —15. oblačno. 35 cm pršiča na 50 podlage. Peč Petelinjek 1410 ni: —14. oblačno. 55 cm pršiča na 45 podlage. Dovje-."Mojstrana 6^0 m: - 15. oooblačeno mirno. 52 cm snega, pršič, skakalnica uporabna, Erjavčeva kof-n na VrSff-u 1515 m: —14 50 cm pršiča na 50 podlage, •Jesenice 534 m: 10. barometer se dviga oblačno, sneži, 25 cm pršiča ca 15 pod lage. Bled 501 m: — 12 pooblačimo 40 cm nršičn na 25 podlage, jezero za drsanje upo rabno, Bohlnj-Sv TanoT 530 m: —12, sneži 90 cm snega, pršič, Rohlnj-Zlatorm; 580 m: —12. sneži, 5 cm pršiča na 95 podlage, Bobinjska Bistrica 512 m: —12 oblačno 80 cm snega, pršič, skakalnica uporabna. Dom n« Komnl 1520 mi —6, sneži. 10 cm pršiča na 1S0 podlage. Dom na Krvavca 1700 m: —8. sneži. 110 cm snega, pršič. Koča na Veliki planin? 1538 m: —6. sneži. 100 cm snega, pršič, KainnHfcn Bistrica 601 m: —15. oblačno. 26 cm prSica na 20 podlage. Polževo 620 m: —15. oblačno, 32 cm snega, pršič, KureSčck 8°»3 m: —8, oblačno, 40 cm snega, pršič, Bloke 900 m: —10. barometer se dviga oblačno. 40 cm snega. pr*ič. Sodrnžica 550 m: - -i«, oblačno. 20 cm pršiča na 20 podlnge. Pok!?t»?«a 1800 m: —14. pooblsčeno. 60 cm pršiča na 65 podlage. Sv. Marjeta v žlebeh: —10. oblačno. 25 cm p.šiča na 15 podlage. Ruška koča 1219 m in Snko!«ki dom 1100 m: —7. p'-voblnčpno vetrovno. 40 cm pršiča na 15 podKge, Senloriev dom 1522 m: —20 obično, sneži. 30 cm pršiča na ^° podlage. Koca pri Sv. Treh krn'vh 1191 m: —11. oblačno. 35 cm pršiča na 10 podlage. Ribnica na Ponor 1u 71) m: —13. visoka megla, 30 cm pršiča na 12 podlage, Pee*» 1054 m: - 13. nooblačeno 40 cm pršiča na 40 podlage. Rimski vroVp r,so m: —13. nooblačeno, 26 cm pršiča na 10 podlage. 19. I. 1910 Koča nn !X**"mžarjevjvn vrhu i 101 m: —16 sneži 20 cm nrSI&e na 2~ no^'age. Ll«ca 9*7 rrv —12. sneži. 20 cm prS!č> na 15 podlage. Inozemske borre Oirih. 20 januaria Beograd 10.--. Pari? 10 01. London. 17C75 "v Vorlt 4.46, Bruselj 75.10. Milan 22.50, Amsterdam 237.10. Berlin 178G"> Stock' un IC6.15 Oslo 101 "r Kodanj SJ.05, Sofija 5.7JO, Bu-kai^La 3.30. Ljub'jana. 18 januarja Samo po sebi jc razum jivo. da spričo nara čanja izdatkov v proračunih mestne ob-čme nara čajo tudi od leta do leta izdatki za sočasno skrbstvo, vendar pa nam račun pokaže, da izdatki za soc:a'no skrbstvo ne tara čajo tako sunkovito, kakjr se poveću je proračun, in da njihovo povečanje ni v sorazmerju s povečanjem proračuna. Temu se ne smemo čuditi, saj skuhajo vse občine najti sredstva za rca'ne namene pri dru-gn virih in ne med rednum proračunskimi dohodki. Zato tudi lahko delimo izdatke za socia'nc namene v dva de'a, v izdatke za stalne mestne soc:a!ne ustanove in v stroške za izredne razmere, predvsem za podpiranje nezaposlenih. Ljub'janska cbčma delt izdatke na več ftrok socia'nega skrbstva tako: mladinsko skrbstvo; skrbstvo za odrast ein onemogle; delavsko skrbstvo in na razne podpore, med njim tudi na podpore drbnxle!nim društvom Ker se denar razteka v toliko smeri, je razumljivo, da posamezni odde! k' mestnega socia'nega urada ne dobe mnogo, čeprav se zdi vsota vseh izdatkov na prvi pog'ed precej visoka V sedanjem proračunu je za soein ne namene dovoljen kredit 7,270.120 din Za novo proračunsko leto so do'očcni za 427.976 din višji izdatki na 7,698 105 din kar zna^a .^.^0/o vseh izdatkov mestnega proračuna Og'ejmo si. ka ko so se g:ba!i izdatki za socialno skrb stvo v proračunih prejšnjih let. V pnmeri z mnogo manmmi proračuni so bili izdatki za socta*no skrbstvo soraz merno vi^ji. dokler niso bile prik'jučcne mestu okoli ke občme. L i*'22-23 ie bil n-estni proračun skorai dvanajstkrat nižj1 kakor sedaj, saj je znn'al le din Izdatki za soc:a'no skrbstvo pa so bili v oribližno enakem razmer tu kakor sedaj zna'ali so i 5°/o proračuna ab 632 67^ d:n L l°24 je bilo za socaine namene dolo 'enih 267« |os din al' 1'r"« proračuna ki je ^naa1 26 .^t-. V)l din V prib'-žno enakem ••azmerju so bib izdatk' za socame name ne v primeri z višino preračuna do na^to^ na svetovne g<>«pf^ iarske kr-/e L l^M) ie ^na"al prr>račun 4^44 2 bn izdatki za socialno skrbstvo pa 4 4M^I4 dm torei prbližno Wo L 19^1 ie bila krza ?e zelo občutna in proračun se ie pi-veča' za nad ? milijona din izdatk' za socta'ne namene n.i sora7-merno za ok-n*neoa var če van ja — na 4Toc- tnibi« na din izd:trk' za soca'nr skrbstvo pa so znašal' 4-3^ mi ''M'na dm L 10^ <;e iim ie prfHrecHto pro račun skrčt^ na 4^H^ mdiiona "J«n za nekottko skrčili na 1.09 mili iona din To se prav: da je bilo rc soc'-i'n? namene dnl«»fen«: samo na din ah S00'o Ta prcc'ci nam dovoli zgovorno kaže da se izdatki za wa'nr skrbstvo v splošnem tso ravnal- z naraščanjem proračuna od nosno da bi se mrra' proračun mars'kate ro leto še boli povtčati čt nai h dal! za soc^a'no skrbstvo več da b- ostalo nesnre nraenjm razmerje, kakršuo je bilo v letih, SFĐ — Obilo snega je zapadlo \ Mdniifi rlne--\h v p'anmah Bojazen da bo v p'amnah Dremalo pršića za smučar-e p'annce je odstranjena \a Komm str>i toplo zavetišče n'an nski dom sred1 visoko /a>nežen'h dolinic D'iber pouk v smučaniu v- sta'n: >mu-"arski šoli znanega Jožeta Cermča nudi strokovno izobrazbo pod dfbnm vodstvom Ta p'nn-^ka postojanka ima na razpo'ago dovolj ležišč za smučarje Iz Ljubljane od-h riS z opoVlanskim vlakom do Bohuijske Rsrr-ce do večera si pri »Z'atorogu« tu prenočiš in zjutraj kreneš v spremstvu no-•ač.'\ sam brez tovora na Komno. kamor priđeš v treu urah — V kranisk; gori je drugo sredi'če smučarjev; n'hče ni prem'ad in n-- 'star da nc b: zmogel peti s smučmi d iriavčeve koče na VrMču kjer jc snrna okrog enega metra suhega in kot nuh mehkega Tudi Knmni'ke p'anine nas vabijo s svojim zimskim čarom Na Kr vavcu je pozirm bivanje združeno z ed;n -fvemmt už'tki V b'ižmi doma SPD ie or;mernih smučišč, kolikor kdo hoče. prav nosebno lepi pa so da'jSl izleti, kjer vodi zku'cne smučanje smu'ki učitelj Robert Kump. ki .aačc'uje 'etos sta'm smučarski šoli na Krvavcu. Prostrana smuč:šča pri-vab'jajo vsakfi leto v večjem številu smučarje Prijetna je tudi pot s smučmi proti domu v Kamni;ki B:str:ci; kdor hoče hitreje priti do vznožja Kamni:k;h p'anm. naj najame v Stahovici voznika ki v lahkem drncu pope'je smučarje do doma. Klor ug ha kam bi se dal nai vpraša za nasvet v pisarni SPD Ljubi iana Aleksandrova c 4-1. te'ei 40-56 — Zasedba lež'šč v p'an'nskih postojankah STD »Z atorofg« ob Boh jezeru, ki ie iostonen po splužen' cesti, ima na rnroo-'ar»'» 40 postelj v 20 kunenih sobah Dom na komm nudi 50 nezasedenih poste.li v toplo kurjenh sobah Fnavceva koča na Vršiču je oskrbovana ob sobotah in nede 'ah ter ma na razno ago še 15 posteli v kttrjenHi nr do 10°/*. Cc bi letos dal: /a socialne namene 10n/o proračunske vsote, bi t; i/ilatki znaa-li nad 12 milijonov din v prihodnjem proračunskem letu pa nad 13 rndijonov ter bi bili za nad 5 milij« nov dm višji Večina izdatkov za socra ne namene gre za mladinsko skrbstvo, v sedanjem proračunu zna "a ta znesek 1.130.439 din Za .-ne-mogte in druge odrasle, podpore potrebne — ki pa ne spadajo med nezaposlene — bodo izdali v tem proračunskem letu 2 milijona 949.290 din Na tako /vano delavsko skrbstvo, na nezaposlene, odpade samo (.03.400 din. Izdatki za soe:aTno skrbstvo so v osnutku novega proračuna razdeljeni tako: Največ izdatkov odpade zone: na mladinsko skrbstvo, skupai 2.907 685 d:n /.a redne mesečne podpore m'admi nameravajo izdati 530.000 dm. Za :zrcdne podpore v gotovini je določeno 60.000 din in prav tako 60.000 din za izredne podpore v b'a-gu, obutvi in obleki oh pr; iki božičme. Podpore za {o'ske potreb čine bodo znašale 40 ()()() dtn Za mestno otr«>"ko zaveti če Antona Jenne bodo izdai; aM 955 ii;n Za 11 dnevnih otroških zaveti:č ie določeno 540.230 din Ta zavetrča so- zavetišče v Flori janski ulici (25.650 din). zavetiSČc na Po'janskem nasipu (v cukrarni 31 400 din); v Sp Šiški (81.280 din): za Bciigra !<>m (61.450); v Mostah (66.250); v Z:: SiSkl (47 700); zavetišče Marije Meblctovc (15 tisoč 500 din); zavetišče za doienčke m otnke v predšolski dob- za Bežigradom (31 000), zavetišče v Zeleni lami, in s'ccr prispevek k stavbnim stro'kcm za ustanovitev 100 000 din; dekli ko za^eti^če na Ko-deljevem. prispesek k ustanovitvi JO.OflO din: novo mestno dnc\no Otroško za\eti>če na Viču (50.000). Za ^olskc kuhinje, za zajlrk 840 ntrolcnm v 17 šolah nameravam prispevati 130000 dm Za počitniške kolom jc so določili 155 tisoč din Za prehran^ dijakov (akademikov) v mestnem zavetišču za onemog'r so do'očili 67 5fKI din Za oskrbo "tmk v zavodih bodo izdali 530.00(1 dm Z,i rcin ne otrok je namenjeno 250 000 d m Za v I.r.ib-hano pristojne vajence ki so potrebni iav-roS nodpor nameravaj« izdati 150 0-p. no izda pod tem naslovom 2 milijona Im. Vajvcč izdatkov za onemogle v zavodih odpade na mestno zavetišče. 1.211 140 din na leto. Dn'-'; iz^a^k1 gredo na ractm ra/n;h p 1 por. Za podpore revnim bolnikom za / lrav ljenje, zdravila 'td., je določeno 2°0000 din. Razen tega je določeno še 200.000 din za zdravljenje revnih občnnov v bolnicah 25 fisoč din za pokopavan te rcve/ev in 10.000 za desinfekcija stanovanj revnejših stano-va'cev Računati pa morajo tudi na nc^k.te-rc tuje občane s tem. da bodo mo ali prevzeti stroške za tistim' nesrečneži, ki jih bo d«'lete'a smrt v Ljeb'jani ali bodo h ra-li pri nas brez vsake droge pomoči Na ta račun gre skupno z nt poravnan'mi stroki iz prejšnjih let 270.000 dm Pod nas'ovom izdatkov za socia'nc namene so vračunane še manjše podpore dobr' de'mm društvom in ustanovam, skupno 85.000 din. m slcupno ležišče za 15 oseb Vellks P'ani-na spravi v svoje naročje v koči SPD na dveh skupnih leži-čih še 20 p'anincev. Dom v Kamniški Bistrici razpolaga Se s 15 nezasedenimi posteljami v kurjenih m bah. Poslužite se udobnih in prijetnih p'diinskih rmstojank SPD pri svojih smučarskih izletih v planine. Iz Tri^vdj — Xa£e smučarske Ki-ojre je veselo pre-senotiJ sneg. ki je ob'skn.l nr«.šo r»o'ino ter obilo pokril na/e hiibf/. TmuSki klub :;PD raanisuje za jutri teknio patroJ z Mrzlice, Klub bo tudi" prredU od 22. 1o 23, t. m. damski smu.%k: toča i pod vodstvom save»-nega smuškega uč telja g. Ivir.a Co jura. S3stanek interesentlc bo v pcnodeijel« 22. januarja ob 14.30 v gostilni pri Fiicu. Iz RzCzj — Smrtna ko*a. v Radečah je vzrurvla ža^at vest. da je nenadno umrla Veron ka 2andarjeva. učenka n. razreda meičanske Sole In hčerka zidarskega mojstra Ko se je z vlakom vračala Iz Celja iz £ole domov, se je prehladila, dobila jc hripo in vnetje možganske mrene. 2e naslednjega dne je kljub zdravniški pomoči urnrla. — Ta teden je umrla tudi mati železn ške^n uradnika g. Pršca z ZidaneTa mosta Pokon-Ji so io v Radečah. — Naj počivata v miru, preostalim naše sožalje! Iz Garale Ea:1^?t5?ss — Avto rjrorcl. Ko je te dni pripona1 lastnik avtotnksija v Radencih Drarro gar s svojim avtomobilom pod Ilapclski breg. se mu je avto nenadoma ustavil. Ko ga je hotel spraviti v po^on, se je vnel motor, sledila je eksplozija in plamen je zajel avto. ki je naglo zgorel, da je ostalo samo ogrodje. Lastnik je le po srečnem naključju ušel poškodbam. Škode je okrog 15.000 din. Ste*. J S >STX>VFNSfn NAROTV sobota, 20. Januarja 1M6. Stran S 1 Nekdanje hude zime v naših krajih Tudi naše prednike je zeblo — V hudih zimah so bila posamezna naselja po več tednov, pa tudi mesecev odrezana od sveta Izredno ostra zima, ki je pritisnila nad vso Evropo, nas spominja na ono v ietu 192y. Tudi takrat je oklepal nenavadno hud mraz od juga do severa ter od vzhoda do zahoda vse evropske države. Toplomer je kazal takrat celo hujši mraz kakor sedaj, do 30 stopenj pod ničlo Pa ljubljanski humor tudi v oni hudi zim: ni zmrznil, temveč je pogruntal, da so imeli v Gameijn.h takrat 90 stopeni mraza. Nenavadno huda zima je bila tudi v južni Evropi, in zgodilo se je čudo. da je snežijo celo v Aleksandrii: in Kairu v Egiptu. Poročila iz starih časov nam dokazuiejo, da so tudi naši predniki mnogo trpeli od hudih zim. Hude zime na Kranjskem V starin časih promet še ni bd tako razvit k^kor danuanes in je trajalo v hudh z. mah pogosto po tedne in mesece, da so pr.s.i ljuuje iz samotnih, zasneženih gorskih vasi v dolino. Mnogo so trpeli od sne^a. žametov, mraza in gladu Marsikdo je v sneg.u obtičal in zmrznil. V mnogih primerih pa so bili ljudje sami vzrok take sm. ti, ziasti na veselem Dolenjskem. V visokem snegu in hudem mrazu so se vračali, obteženi od preobilo zaužite kaoljice iz vinskih hramov, ter za večno zaspali v glob >kih zamet.h Čeprav poročevalska služba današnjega časou sja v starih časih ni bila tako razvita kakor dandanes, vendar imamo v tem pogledu tudi iz one dobe zanimive podatke. Bleevveisove Novice so poročale 12. marca 1853 iz Gozda pri Kamniku: »Na v.šjih krajih kamniške okolice kakor na Gojzdu, v Luči :n Cernevcu se je preie-čeni mesec toliko snega naletelo, da ga tukajšnji prebivalci že od leta 1830 takšnega ne pomnijo Na enih krajih, kjer ga je burja skup nanosila, doseže visokost 3 sež-njev, druge j je s-pioh po sežnju visok. V Luči pri Raku, mejašu med Kranjskim in Štajerskim, je celo 9 pedi visok. V spričo recenega vam pričujočo žalostno prigodo podam: Simen Urh. po domače Kveder iz Sp« dnjeua Hriba Nedeljske fare nad Kamnikom je dva dni zaporedoma čez Cer-oevec v Gornji grad na Štajersko peljal, se je revček javaljne ni nadjal. da je bila zadnja pot Ni ga bilo nazaj Na Cernevcu je v snegu obležal ter zmerznjen svojo dušo izdihnil Vdova s 5 otroci j:4ca po njem.€ Leta 1854 so pisali S Koprivnika na Gorenjskem: »Od vsih Svet.h 1. L do božiča ni bilo tod druzega viditi ko gosta in mer-zla megla, ki ie ravnala po vejah dreves, ne ivja, tudi požlepec. ampak nekak gar-jev led. ki je vsaki dan težji prihajal Imenovana zmorzlina te bila ostra ko žaga, da je človeku, ki ie skozi hosto šel. če se varoval ni, obraz razpraska'a. in vedno težji na drevesnih vejah prihajavš; le verhe in močnejše veje pokvečila in do činesa sadnemu drevju in po gojzdih napravila t,^. J, k" r^^l-V *~ — da modemski iz Laškega prišedši je s posebnim vozom pot do Trsta srečno zmogel Med Nabrežino in Devinom so v tem hudem vremenu trije popotniki zmrznili. — Iz Trsta so poročali 9 ianuarja: Novo leto nam je pr neslo strah in grozo. Uže prvi dan ie vstala mečna burja in sneg je šel. kakor bi cunje trgal. Ponoči je nastopil mraz in dobili smo led skoraj po vsem mestu, burja je rastla in 4. dne tako larastla. da 1e d:mn;kp podirala. Naši j ud je pravijo da od leta 1302. ni bilo take ✓ihre :n da se je zg( d lo tisoč nesreč. V oristanišču so bile skoro vse ladje poško- iovane. več ljudi ie burja ubila, v mes'no oolnišn co so prinesli 24 hudo in nad 100 ažje ranjen h — Iz Gorice so pisali 9 novembra 1878: Takega vremena že nismo imel: leta in leta kakor sinoči Burja je hatela vse unesti: korce ie metala s streh. — Tudi strašna zima 1879—80 ni prizanesla Gorici ter so poslali od tam 25. januarja poročilo: Led na Soči — po mestih čez in čez! To je redka prikazen Dri nas. £. Justin: »Zima«, lesorez In prinesel nam je ta dan tisti god. o katerem pravi laški pregovor: San Bastian porta la viola in man. (Sv. Boštjan nosi vijolico v roki.) Res sred preteklega tedna smo imeli poštenih 9 stopinj mraza, kar jc za Gorico — Nizzo celo nenavadno. Zapisano naj ostane v Noviški kroniki za potomce, kakor so tudi naši stari nam pustili zročilo. da so nekdaj »cele lcdrice vina po ledu čez Sočo vozili.« Mraz tem bolj občutimo, ker piše ona tenka burja, ki Človeku gre skozi kosti in mozeg. — Leta 1890. je poročal dopisnik iz Ajdovščine: Pri nas je razsajala 28. decembra tako strahovita burja, da je kar strehe odkrivala ter korčevino in kamenje z njih s tako silo metala, da ni nobeden upal na ulico. Metala je po tleh ljudi kakor muhe in eno ženo ubila. Tudi takega mraza ne pomnijo ljudje že mnogo let. Ipava zmrznila je čez in čez, kar se n; zgodilo od leta 1866. — Tudi poznejše zime 1893 in 1895 so bile zelo ostre. Na Štajerskem je zmrznilo Tino Tudi štajersko deželo, kjer poleti vroče sonce žlahtno grozdje meči, so prizadele v preteklih časih hude in ostre zime. Tako so pisah 1. januarja 1854 s štajerskega Novicam, da je nastopila zelo ostra zima. O božiču je bilo 22 stopinj mraza in je Savinja popolnoma zamrznila. — Od sv. Trojice v Slovenskih goricah so pisali 9. februarja 1858: Pri nas je zima huda tako. da se voda v vodnjakih suši, tako da moramo daleč ponjo hoditi; tudi za živinico je hudo. ker io moramo daleč napajati goniti, not je pa zamerznjena. Ters ali vinska trta je tu in tam pozebla. — Na Martinovo 1858 je tožil mariborski dopisnik: Posestniki vinogradov, kteri niso še obrali, z žalostnim obrazom hodijo po svetu. V vinogradih naših je še dosti grozdja poter-gati. Večji posestniki so polovico spravil: na prešo, ker je sneg zadnji dan oktobra se že prikazal in do 8. t. m. prav globoko tersje pokopal. Nekteri so v snegu brali, al iz 42 brent (put) komaj polovnjak dobili. Drugi počakajo lepšega vremena Tako na priliko so presvetli nadvojvoda Janez prepovedali svojemu vinogradniku, naj ne bere, dokler toplo vreme grozdja ne otali — Iz Maribora so pisali 29. decembra 1879, da je Drava zamrznila, od ledu zajezila, vse nižje kraje izpremenila v ledeno morje in več sežnjev na debelo led natisnila. Po ustnem izročilu ljudje že 81 let niso pomnili take zime. — Z Bizelj-skega so poročali v januarju 1880. da je vino v mnogih kleteh tako zmrznilo, da ga ni mogoče točiti, — Iz Celja so pisali 5 februarja istega leta, da je Sav nja popolnoma zamrznila in je cestar Sajko z dinamitom uspešno razbil led na Savinii pri mostu ter tako most iz nevarnosti otel. Tudi iz Ptuja so poročali, da ie Drava naplavila silne množine ledenih plošč. Južno vreme je nato podrlo mnogo mostov zaradi plavajočega ledu Skoro vse reke so prestopile bregove. — Leta 1890. je sporočil ljutomerski dopisnik, da so imeli 20 stopenj pod ničlo. Tudi stari Ljubljančani so zmrzo vali Zime v stari Ljubljani se niso mnogo razlikovale od sedanjih mogoče edino v tem, da je sneg še malo dalje obležal na ljubljanskih ulicah. Hišnim gospodarjem je zadostovalo, da so odkidali sneg tik izpred vrat toliko, da so mogli v hišo. vse nadalje pa je opravilo pomladansko sonce. Krivda za vso zimsko nadlogo se je zvračala na magistrat Ta pa se tudi n' ganil in si je mislil: Bog ga je dal. Bog ga bo tudi vzeL Zelo huda zima 1e pritisnila leta 1858 Novice so poročale 1 februarja. Tacega mraza kot to zimo že ni bilo veliko let Mraz je bil sicer že hujši, pa tako stanoviten ne To se je videlo na Ljubljanci, ki je bila kmali nad malim grabnom zamrznjena. Samo v hudi zimi 1829—30 je bila tudi zamrznjena kot vedo ljudje pripovedovati. — Enako so pisale tudi 15 januarja 1862: V soboto in nedeljo je padlo toliko snega, da se je vožnja po vseh železnicah zakasnila. Tudi po mestnih ulicah se ye, da ga je bilo vse polno; al naš gospod župan Ambrož, zapustivši tudi v tem staro kopito, po kterem ie veliko najetih delavcev, ki so sneg nakladali, čakalo na malo voznikov, ki so sneg odvažali, je to reč pametno osnoval, da se prihrani mestni kasi nepotrebnih stroškov in se sneg veliko hitrejši iz ulic spravi Kakor iz mravljišča pridno mravljinci švigajo na vse strani, tako so s snegom obloženi vozovi križem po mestu dirjali te dni. da je voznike pot pol val Kdo jih nek podi. da tako hitro delajo? je vprašal nekdo. Vsak se sam priganja, da s svojim konjičem več zasluži. Za vsaki voz ki si ga mora sam naložiti pa tudi sam sprazniti v Ljubijanco, dobi 5 krajcarjev. Bolj ko je priden, tem več 5 krajcarjev vjame, marsikdo si zasluži po 2 goldinarja na dan Da se ve, koliko je kdo zvozil, prejme vsak spraznjeni voz marko Dobra ta naprava je tudi drugod posnema vredna. Uredništvo Novic je poročalo leta 1871: Ljubljanski »gemeinderath«, ki bi zdaj moral posebno skrb obračati na to. da mesto ni podobno zanemarjeni vasi, da bi se tedaj veliki kupi snega odstranili vsaj od tacih krajev, kjer so ulice ozke in kjer se ob tržnih dnevih shaja veliko ljudi, ki preklinjajo nečimernost rotovža, se raji sprehaja v tacih sklepih, kteri kažejo, da — namesti da bi teptal sneg s svojimi nogami — tepta pravice naroda slovenskega v šolah. — V februarju 1876 je pisal Slovenski Narod: Vse ulice so še polne snega kakor na kmetih. Od hiš ne kidajo sneg, pa saj niti magistrat svoje dolžnosti ne stori. Zadnjo nedeljo zjutraj je bil tak mraz, da je Ljubljanica na močvirju čez in čez zmrznila, kar se pri nas redko zgodi. — Zima leta 1879—80 je bila oo^bno huda •n dolgotrajna. Ze omenjeni list je poročal 6. januarja: »Po kratkem presledku nov mraz. Pota po mestu so vsled tega zopet nevarna, ker je na nekaterih mestih gladko, kakor bi po steklu hodil, a nikdo se ne potrudi, da bi tja vrgel pest sme*i ali peska. Na to paziti je se ve dolžnost magistrata, ali kaj hočemo!« V tej hudi zimi so se dobri ljudje zelo zavzeli za stradajoče ljudi in živali. Po trgovinah in gostilnah so se pojavile lesene hišice z napisi: »Prosim piče za uboge tiče.« Nadaljnje zelo hude zime so bile v letih 1890—91 in 1892—93 ter izredno huda z velikimi množinami snega v potresnem letu 1895. V tem letu je izdala mestna občina ljubljanska za k danje in odvajanje snega nad petnajst tisoč goldinarjev, kar je bila za tisto dobo pač silno velika vsota Takšne so bile ljub janske zime v preteklem stoletju, kar je bilo pa novejših, jih imamo se I v živem spominu. SL D. Edo Deržaj razstavlja Ljubljana. 20. januaria. Ljubitelji slovenske likovne umetnosti bodo jutri zopet imeli priliko uživati v Jakopičevem paviljonu dela slovenskega slikarja, ki se je popolnoma posvetil planinskemu slikarstvu. Edini je med slovenskimi likovniki, ki neguje te vrste slikarstvo, lahko bi rekli sistematsko Jutri ob pol 11. bo otvoril svojo razstavo olj. akvarelov in grafik g. Edo Deržaj. ki se je lani v jeseni tako odi čno predstavil prvič kritični zagrebški publiki ter s svojo prvo razstavo pri bratih Hrvatih popolnoma uspeL Po tej razstavi smo poročali, kako laskave so bile kritike zagrebških recenzentov, kakšno navdušenje ie vladalo za Deržaja v Zagrebu, čeprav čas za razstavo zaradi političnih dogodkov n: bil ugeden. in kako je uspel tudi v tem pogledu, da je večino svojih večjih del v Zagrebu prodal. Ko je Edo Deržaj prvič razstavil v Ljubljani, je s svojim delom prepričal, da jo izredno talentiran in sposoben slikar, ki išče lepoto v gorah z marljivostjo in vztrajnostjo, ki je lastna samo nekaterim slovenskim likovnikom. Z nada jnjimi razstavami svojih »hribovskih« slik se je Deržaj popolnoma uveljavil in dosegel lani naravnost triumfalen uspeh v Zagrebu. Na razstavi, k: bo jutri otv< riena. bo Ekio Deržaj pokazal povečini nova dela. ki so nastala lani v juliju in avgustu v slovenskih gorah, posebno pozornost pa bodo brez dvoma zbud la njegova dela. ki so nastala v septembru in oktobru v Srbiji, ko je bil vojak v Skoplju Ze za laika je Skoplje s svojo okolico eno naiboli zanimivih mest in si zato lahko predstavljamo, kakšen vtis je mestn naredilo mi sli-karja-umetnika Krasni akvareli iz te dobe pričajo o slikar ievt m mojstrstvu v akvarelnem slikanju, ki je najtežja slikarska tehnika, ki pa obenem daje bali kakor druge slikarju možnost za oblikovanje svojih mpresij. Okrog 120 del bo to pot razstavil Edo Deržaj Med njimi bodo tudi nek tera starejša dela Z zanimanjem bomo še vedno ogledovali Der-ajeve motive iz Anglje. v kateri se je mudil 1. 1933 Novejša s ikar-jeva dela kažejo znaten napredek v obvladovanju tehničnih sredstev in v poglobitvi umetn ške vsebine. Deržnjeva umetniška razstava bo odprta do 4 februarja. Križanka 1 2 3 4 ■ 5 (i 7 8 9 10 ■ 12 14 15 B m 18 19 20 m R •J 3 L ■ 26 27 ■ L ■ L 81 32 ■ 35 n rm 39 B 41 42 H B 48 Vi 45 40 Pomen besed 1. unesek. obraba, 5. ang'cTki državnik, 9 poljedelec, 10. vrstilni -tevnik. 11. svojiJ-ni zaimek, 13. ujeda, 14. dol voza, 16. ozi-ralni zaimek, 18. nota v skali. 19. svetopisemska oseba. 21. vodna žival, 23. ruska reka, 25 del parnega stroja, 28. kemična prvina. 30. ptič. 32. iniciali slovenskega pisatelja, 34. riba, 36. osebni zaimek 37 mo-:ko ime. 39. del cerkve, 41. eg;peanska sveta žival, 43. veznik, 45. prislov časa, 46. drobiž starih Grkov. NAVPIČNO 1. slovenski skladatelj, 2. površinska mora, 3. industrijska rastlina, 4. svetopisemska osebnost. 5. vrsta pesnitve, 6. glasbena nota, 7. hlapljiva tekočina. 8. poljska reka, 12. p'anina v Srbiji, 15. posoda, 17. jugoslo-venski otok. 20. poljski pridelek, 22. del strehe, 24. del glave, 26. prislov kraja, 27, itVO bitje, 29. morsko ime. 31. moško ime, 33 slovansko drevo, 35. geslo. 38. krat:ca za valuto slovanske države, 40 nesvobodca človek, 42. kem. znak za prvino, 44. predlog. Rešitev križanke, objavljene danes teden VODORAVNO 1. gama, 4. Oger, 7. os, S ris, 10 ti. 11. safir, 12. oh. 14. kip. 15. Ca (galij). 16. bor, 18. tor, 19. moćeril, 20. čep. 21. pav. 23. ar, 24. vim, 26. re, 27. vojak, 28. ep, 30. dan, 31. te, 32. kava, 33. Agis. NAVPff'NTO 1. golob. 2. as, 3. arak. 4. Osip. 5. et. 6. Kihar, 9. Ifigcnija, 13. Homer, 15. Go'ar, 17. rop, 18. tip, 20. C-apek, 22. Veles. L voda. 25. mana, 29. pa, 31. ti. DVE RAZLIČNI RFSFT»I Žena obuja spomine: Prav danv-. jc minilo 15 let od dne, ko si me na koienih prosil, naj bi izgovorila ču Jo' »Ino besedo, ki bi te osrečila za vse življenje. Mož: No. ti si pa izprcgovorila ravno napačno besedo. NA 2ENITOVANJSKEM URADI1 — Ali ste vi ženin te dame? — Ah ac, jaz sem nevtralen. BI run 4 >STA)VENSKI NAROD« sobota. 20. Januarja 1?!0. Stt/v. DNEVNE VESTI — Diplnm'rani so bili na pravni fakulteti univerze v i-jubljan: gg. Karel Orel. Miran Ogrin. Vladimii Pezdirc Orosia* Erjavec, vsi iz Ljubljane. Miroslav Veho-vec in Ciril Zakelj iz Stare vasi pri Logatcu. Čestitamo! — Iz legije koroških oorcev. 2 ukazom kr. namestnikov (»Službeni vojni list« st 37 s dne 21 X 1939) je bile ustanovljena posebna spominska kolajna za one. ki so se v letih 1918- 1919 borili za naao severno mejo. Legija je za prijavo za podelitev kolajne izdala z odobrenjem vojašktb oblasti poseben obrazec, ki ga prejmejo vsi člani društva Pozivamo ćiane. naj dvignejo obrazec čim prej v dmštveni pisarn* na Cankarjevem nabrežju št. 7-1 v času od 8 do J2 ln od 14 do 19 < :anstvo zunanjih krajevnih organizacij prejme tiskovine pri svojem upravnem odboru. Vabimo tudi še neorganizirane borce naj se v lastnem interesu prijavijo društvu kot redni člani. Rjk za prijavo je odrejen po komisiji pri štabu IV armijske oblasti ter se prijave po 31 Januar_:u 1940 ne bodo več sprejemale Glavni c lbor LKB. V četrtek, dne 1. februarja 1910 ob 20. uri planinski ples SPD v Sokoinkem doma na Taboru v Ljubljani — Vinski sejem v ivanjkovcih. Ta vsakoletna prireditev bo otvorjena v sredo 24. t. m. ob 8, v dvorani tik kolodvora Prijavljena so v pretežni većini sortirana vina, pa tudi 1263 hI mešanega nasada. Izmed izbranih vin je prijavljenih 70" hI šipona, SI7 hI laškega rizlinga, 279 hI unikatnega silvanca, 219 hJ belega bur-srundca. poleg tega pa tudi znf.tne množine renskega rizlinga zelenega silvanca. rulandca. dišečega traminca, muškata da-maščana, zastopana pa bosta tudi Bou-vierova ranina in portugalka. Vina bodo vsa izključno iz ormoško - ljutomerskega vinarskega okoliša. železniške zveze so ugodne, da je poset možen v vsakem vremenu. Cene bodo zmerne in bo lahko vsak interesent zadostil potrebam. Prijatelje Jeruzalemom na vabi Vinaxska zadruga rJeniza lem Ca n «. — Razstava našega rojaka v Trstu. Slikar Slavko SpacaJ razstavlja v Trstu svoja grafična dela, linoreze in monotipije. Razstava je nameščena v dvorani Jerc v ul. Sv. Spiridijona. nasproti pravoslavne cerkve in bo odprta do 25. t. m. — podaljšanje trgovinsk**ga sporazuma med Jugonlivijo in Slovaško. Trgovinski promet med Jugoslavijo in Slovaško je oii urejen v drugi polovici lanskega leta s provi zori jem Ta začasni sporazum je zdaj podaljšan za po) leta. torej do konca junija. Do tega časa t>odo sklenili definitivni trgovinski sporazum. Nedavno je Slovaška dolgovala Jugoslaviji v blagovnem prometu 6 do 7.000.000 Ks. zdaj pa že mi dolguiemo v klirinškem prometu okrog S0O.O0O Ks. Izvažamo predvsem kmetijsko blago, največ prašičev in masti. Skupna vrednost medsebojnega promeut | je znašala loslej okrog 20.000.000 Ks. pričakujejo pa. da se bo promet znatno po- j večal, ko bo sklenjen def i iitr:ni trgovinski sporazum. Izborno kuhinjo m pijačo nudi svojim gostom restavracija »Slon« j vhod \/ Frančiškanske nlfoe v EKSPRESU vhod iz Prešernove ulice dobite pol^g izborne pijače okusno pripravljene prigrizke. Vsak dan sveže pecivo iz domaČe slaščičarne. Krofi po din 1.50 V KLETI vsako sobota in nedeljo godba s plesom! Za obilen obisk se priporoča k Ki/ — restavrater — Dohoditi nagega Hinzma. Po uradnih tx>datkih računajo da je znašal tujski promet lar.i okrog 5.5 milijona nočnin. Domaćih gostov je bilo 70« G. Skupni kosmati doho ki znašajo približno milijarco din in od tega odpade na domače goste 62« fr. na tujce pa 38»v Tujci so pustili lani pri nas okrog 334,000.000 din. Potem sprevulinio da jc imela na?a država lani dvakrat več dohodkov od turizma kakor od izvoza plenice. — Zagreb dobi javna carinska skladišča. Vprašanje javnih carinskih skladišč v Zagrebu se je vleklo celih 20 let po prevratu in do rešitve je prišlo šele zdaj. Do-slel so vse bago carinili v Mariboru. Zagreb bo z novim carinskim skladiščem mnogo pridobil, precej bo pa prizadet Maribor. — Zagreb brez drv. Pred dnevi smo poročali o občutnem pomanjkanju premoga v Zagrebu, zdaj pa primanjkuje že drv. Prodajalci kuriva so razprodali vsa bukova drva in si jih najbrž ne bodo mogli tako kmalu dobaviti. Zagreb porabi 15.000 do 20.000 vagonov bukovih drv in zdaj, ko so vse zaloge izčrpane, se ne bodo mogli založiti z drvmi tako kmalu že zaradi tega. ker ne bo dovolj vagonov za prevoz. — Obtok bankovcev se j> emanjftal. po poročilu Narodne banke z dne 15. t. m. se je obtok bankovcev v drugem tednu januara zmanjšal za 101.285.700 din na 9.578,331 200 din. povečala se je pa zlata podlaga banke za 2.019.092 na 1.990.714.012 din. Devizna podlaga se je zmanjšala za 60.615 136 dm* na 678.725.182 din. — Izplačilo dividende delničarjem Narodne bnnke. Na plenarni seji Narodno banke v Beogradu so sklepali te dni o obenem zboru ki bo 3 marca. Določen je bil dnevni red in sklenjeno je bilo. rta bodo plačni dividende po 400 din na delnice kakor prejšnja leta Po odbitku diviiend-nega davka bodo delničarji prejeli po 136 din na delnico. _ Radijski naročniki dobro vedo, da jih radio najhitreje obvešča o najnovejših dogodkih Ce pa hoćete svoj sprejemnik nravimo uporab'jati in biti točno poučeni, kdaj oddajajo različne nostaje poročila m ostalo morate biti naročnik »Našega vala« ki je najboljša slovenska radijska revija in prinaša obširne sporede vseh važnejših evropfikjto radijskih oddajnih po- staj. Številka »Našega vala« za prihodnji teden objavlja meo drugim tudi članek o važnosti radijskega prometa, dva zabavna feljtona, poučno rubriko »Radio m televizija«* in še marsikaj zanimivega, poleg tega pa tudi poseben izvleček najboljših oddaj za prihodnji teden. Zahtevajte se danes na ogleo brezplačno številko, ki vam jo do uprava takoj poslala: »NAS VAL«. Ljub.jana, Knaf.„eva ulica 5. Mesečna naročnina stane same 10 din. — Obnovitev prometa oa Uškl pro^i. Ker je mraz nekoi.ko popustil in ker ni več tako močna burja so včeiaj vzpostavili promet na liski progi tako da je bil zopet obnovljen na vsej prog. med Zagrebom m spi tom. Vlaki pa vozijo z velikimi zamudami. — Musijinaiiskf prazniki kurban bajram Musliman, v naši državi so zaceli danes praznovati svoje velike letne piaz^ike kuiban bajram: — I^škuuovaiifi. Pleskarski vajenec Srečko J are iz Ta^na se je peljal včeraj popoldne s kolesom po opravkih, a je v n.egu tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. 59ietni mizar državne železnice Ivan Pčulin iz s-ške, je šel včeraj čez p:ogo na gorenjskem kolodvoru, kjer ga je podrl premikajoči se vagon ter ga poškodoval na rami in po životu. lOietni mizarjev sinček Jože šepec iz Loža se je smučal včeraj na bregu nao mestom., pr: tem pa je padel in si zlomj desno nogo V bolnico so snoči prepeljali tudi 3oiet-nega posestnika Vinka Zora Iz CJončan pri Medvodah ki je paoel na cesti in si zlo mil desno roko. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma jasno, mrzlo m spremenljivo vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Sarajevu in Splitu, deževalo pa v Dubrovniku in Kumboru. Naj-v Sja temperatura je bila včeiaj v Dubrovniku 5. na Visu in Kumboru 3, v Splitu 2. v Ljubljani ln Mariboru —6 8. v Zagrebu Ln Beogradu —9 v Sarajevu —10. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 758. temperatura je znašala —11.8. na aerodi^mu pa - 16.6 Iz Ljubljane lj Edo Deržaj — alpinski slikar — ra/ stavlja. Jutri bo otvoril v Jakopičevem pa viljonu razstavo svojih olj, akvarelov o grafik priznani alpinski slikar Edo Deržaj Preteklo leto je z velikim uspehom raz stavljal v Zagrebu. Vsi, ki ljubite zarei-dobro sliko, se potrudite v nedeljo 21. januarja ob pol 11. v Jakopičev paviljon, kjri bo otvoril slikar svojo letošnjo razstavo, ki bo odprta od 21. januarja do 4. februarja 1.1. —lj Filozofsko društvo bc imelo dane.-ob 18. v predavalnici mineraloškega insti tuta na univerzi svoje redno predavanje Predaval bo g. ravnatelj dr. S:mon Dolai o temi »Filozofija v srednji šoli«. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. —lj Poljudno predavanje prirodoslovne^., društva v Ljubljani. V torek 23. t. m. ht, predaval v mineraloški predavalnici na uni verzi ob 18.15 docent dr. Oskar Reya o te nit ^Najnuzlejši in najtoplejši kraji v Slo veni ji«. S tem predavanjem otvori prirouo slovno društvo serijo poljudno-znanstvenih predavanj. —lj Svetosavska proslava dne 27. t. m bo po naslednjem redu: Ob 10 bo liturgija v pravoslavni cerkvi, ob 11. pa šolska proslava v Narodnem domu < dvorana Ljubljanskega Sokola. Bleiweisova 28). Vstop prost. Zvečer ob 21. bo svečana Beseda v »Kazini« s sodelovanjem častnega dam-skee'a odoora fn pravoslavnega cerkvenega pevskega društva. Preuavaiijc o Ko.:~v'. oneva bo imei novinar g. M. Mllanovič. Domačin letošnje proslave bo g. univ. prol ing. Alek9ej Kopvlov. Vabila se bodo razpošiljala te dni. Reklamacije se sprejemajc v pisarni Srbske pravoslavne cerkvene občine, šubičeva S TI (telefon 43-93). kjer se dobe tudi vstopnice za večerno Besedo pc 20 din za osebo, za dijake 10 din. Kavarna »Tabor« danes vso noč odprta «•»•»•»»»••»•»•»>»••••••»»••••••*••»•*•»♦♦ —lj Nov grob. V svojem domu na Cesti 29. oktobra je včeraj za vedno zatisnil oč: znani gostilničar :Pri Komzmku« g Pavle Novak Že pred dobrim letom je priče I bolehati, ko se ga je lotila zahrbtDa bo-lezp i v pljučih Pavle je povsod iska zdravniške pomoči, ki pa je bila brezu-uapesna. Izdihnil je star komaj nekaj nad 40 let Pokojni je prevzel znano Koruzni-kovo gostilno pred leti pc svoji skron: materi, ki je bila tudi znana ljubljanska gostilnićarka. Pokojnik, ki je bil vedne vnet napredniak je bil izredno priljubiien ue samo med svojimi ožjimi prijatelji in znanci, marveč so ga imeli radi zaradi njegove iskrenosti ter blagega srca tudi Mrši krogi. V njegovi gostilni so se radi ustavljali zlasti ljudje od Polhovega Gradca in iz hejulske dohne. 9 katerimi se je znal pogovoriti o vseh tež .vah. ki tarejo ubogega kmeta Pogret Pavla Novaka ki zapušča ženo Nežiko in mnogo sorodstva, bo v nedeljo ob 16 na pokopališče k Sv Križu. Blae*emu možu bodi ohranjen lep spomin, žalujočim ostalim nase iskreno •aožalje! —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vab1 svoie člane naj se udeleže pogreba umrleera člana gostiln;čarja Pavla Novaka Pogreb bo v nedeljo 21. januarja 1940 ob 16. s Ceste 29 oktobra št 19 na pokope lišče pri Sv. Križu. Uprava združenja —lj Pravice na orožne vaje poklicanih delavcev in nameščencev. — Mestno poglavarstvo opozarja, da po določilih 5 221 obrtnega zakona delojemalcu, ki je zaradi Veličastna hrmna ljubezni v filmu VVERTHER po Ooethejevem romanu. — V glavnih vlogah: Annle Vernav, Pierre Rlchard IVillm Predstave danes ob 3., 5., 7. ln 9., jutri ob pol 9. uri v dopolnilo. Foxov zvočni tednik POZOR! — OBNOVLJENA ZVOČNA APARATURA! Prihodnji spored: Donavske melodije ^.»ir.n VAM SE n nadvse zabavno IZKKDNO c e S k o POTUKBEN. filmsko DA P&K££NK£E komedijo SKKlil ! Zato si morate še danes ogledati oddčnt Soglasna sodba vseh. ki so film že videli, je: Najboljša komedija sezone: Izvrstni češki igralci m nadvse zabavna vsebina! Danes ob 16., 19. in 21., jutri ob 10.30 dopoldne (znižane cene) ter ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Last EMONA FILM LJUBLJANA KINO UNION — Telefon 22-21 Vražji študentje Po odrskem komadu »Sola zak!ad življenja • I Ljubimec po naročilu 0 IMSKRECIJA ČASTNA ZADEVA l Premi.-ra danes ob 16.. 19. in 21. uri Vesela in zabavna ii.mska komedija, v kateri so komika, pikanterija, glasba in plesi odlični činitelji najbolj uspeleera filma te sezone. HELI FINKENZELLEK, THEO LINGEN. H AN S IIOLT KINO SI.OGA Telefon 27-30 I I opravljanja vojaške vaje zadržan od svoj" elužbe. ne prestane službeno razmerje ln mu c tane pravica do denarnih preiemkov za dobo 4 tednov, če je njegovo službene razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in za ta čas ne prejema od oržave ustrezne odškodnine Kor je mogoče, da bi nekateri delodajalci skušali to zakonsko doioćilo ob-iti, opozarja mestna občina vse vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, na njo in hkrati tudi vse njihove delodajalce, da izpolnijo svojo dolžnost, županom je naročeno strogo izvajanje tega zakonskega določila in vestno nadzorstvo v korist socialno šibkejših slojev Tudi odbor za podpore še posebej pazi na izpolnjevanje tega določila in bo moral v vsakem primeru, kjer delodajalec nI izpolnil svoje dolžnosti, napraviti prijavo. —lj Smuški tečaj za obveznike telesn*-vzgoje. — Minilo nedeljo se je pričel nedeljski smuški tečaj za učenee strokovnih aadaljevalnih šol. ki so obvezniki telesne vzgoje. Tečaj je organiziral mestni odsek za telesno vzgojo in ga vodi zvezni smuški učitelj Pavel Kveder s pomočjo drugih učiteljev obvezne telesne vzgoje. Tečaj je vsako nedeljo tega in prihodnjega meseca. Obveznike vabimo, naj se redno udeležujejo tega tečaja, ki jim bo mnogo pripomogel k pravilnemu smučanju, delodajalce pa prosimo, naj svojih vajencev ne ovirajo pri udeležbi, temveč naj jim prigovarjajo, da se ob nedeljah s smučanjem okrepe na svežem zraku. Jutrišnjo nedeljo bo že drugič pouk v tem tečaju ter je zbor obveznikov ob 8.45 pred staro cerkvijo v Sp Šiški. —lj Potrdila za 50od*»totni popust pri rednih gledaliških predstavah v ljubljanski drami in operi dobe delavci in delavke v knjižnici delavske zbornice v Liubljani uradne ure vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 17 do 20.) Nepoznani se morajo legitimirati Potrdilo velja za vsako določeno predstavo in za vsakega posameznika. Za svojce ne velja ta ugod nosL Privatni nameščenci tega popusta •liso deležni. —lj Pregled obveznikov pasivno zaSčitc v Ljubljani. Te dni razpošilja mestni zaščitni urad pozive za obvezni pregled vseh moških in žensk, ki so po čl. 20 uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi obvezani, da >pravljajo kakršnokoli službo pri pasivni zaščiti mesta pred zračnimi napadi Pc tem zakonitem določilu so lahko poklicani v to službo vsi moški, ki v vojni ne pri padajo operativni vojski in so stalno nesposobni, torej vsi stalno nesposobni moški v starosti 21 do 49 let ter vsi moški od 50. do 60. leta, prav tako pa tudi vse ženske od 17. do 40. leta. Pregled naj Ugotovi, kateri obvezanci so sposobni za pasivno zaščito in za katero vrsto službe so po svojem poklicu in strokovni izobrazbi najbolj usposobljeni, torej nekateri za sanitetsko-kemijsko, gasilsko, tehnično ali policijsko-varstveno. Opozarjamo torej vse prebivalstvo, da je pregled obvezen in da bo Imel sitnosti, kdor se neopravičeno ne odzove pozivu Pregled bo ločeno za posamezne okoliše Ljubljane, seveda pa tudi posebej za moSke in posebej za ženske. Delodajalci i deca (do 12 naj na dan pregleda, ki se prične vselej j sestavljeni tel ob 18 zvečei odpuste na pregled oozvanu pri njih zaposleno osebje Iz službe dosti zgodaj, da se bo moglo o pravem času oglasiti k pregledu. —lj Občni zbor Društva ra zaščito *n podporo revne dece v ftlški bo 24. janu ar ji ob 20. v lovski sobi restavracije Stenic v Šiški Članstvo vabimo, da se občnega zbora udeleži Odbor. —lj Pevsko društ\o K rakovo.Trnovo v Ljubljani Lma svoj redru letn.. obCni zbor z običajnim dnevnim redom dne 27 januarja ob 20 v gost;miškin pros-orlh g. M. Sokliča. Prod konjušnico. Udeležba članov obvezna. S8 -n. _U v p* tih urah M nauči vsak zavetnik \Seh najvažnejših družabnih plesov edino v Jenkovem plesnem zavodu — Kazina Pouk v začetniškem tečaju \saH ponede-!jek ob 20 ali pa v posebnih urah vsak ,ian po dogovoru Informacije dnevno. 35 n —lj Kupujoče orM-in^rvo orn>zariamo. da so se v zadnjem času naselili v L.;uo!iajn luji elementi predvsem z juga k: proda-iajo — ali bolje rečeno — vstliuiejo Izrabljajoč sec'an.o psihoze kunrev. razno blago pod pretvezo, da je angl^ki fabrikat Za blaTO dosežejo zelo pretirane cene 300 Jo 400 dir. za meter, največkrat zirs-di tega, ker ima vtkan krfriec. ::a prirner Lend<^rt Shrunkc al: ži? sličnega besedila. V resnici ;e blego ki ga ti s'učajni trgovci krašiiiarj: vsiljujejo nemškega ali domačega izvora in se dobi emka kakovost v vseki IjuH-anski trgovini že od 120 Jo 150 din za meter Naivn:m kupcem, ki radi na^e-'ajo vsakemu nršlecu prevarantu priporočamo, naj dajo blago pred nakupom oceniti strokovn^aku. ker je možnost in velika verietnost. da prepleta ^o kupljeno blago za 100 odstotkov. In več Go^ufe pa ki nimajo nič skunnega s so-rdnim Ijnbl ianskp\>:ne bolnice, kier so se zdravniki tako) zavzeli za starega moža, vendar pa so p<> pregledu poškodb ugotovili da je vsaka pomoč za man Nesrečni France Tommc je davi po S v bo'nici umrl. ne da bi se zavedel. Pokojnik, ki je b'1 mer svojinr tovarnn stre.-čki zelo priljubljen m ki so ga poznali mr.051 Ljubljančani, zapušča poleu žene tudi več otrok B'agemu možu. k) je našel smrt pri izvrševanju svojega puk I-en bod: (»hranjen b!a« spomin Žalujočim ostalim naše iskreno So Žal je I SOKOL Jezdni odsek soKo|*»k0 zupe Ljubljana >bvedča svoje čiane da je smatrati okrožnico z dne 16. t. m. kot uradno vjbeneni ponovno vabi k odhodn ci br. »anitoviča, ki bo etanes 20 t m ob 20 uri v restavraciji on Levu na Gosposvetski cesti. Glavna skupščina Sokola I bo v ponedeljek 22 t. m. ob »b20 na Taboru Vhod z Vr-novčeve ulice Bratje ln sestre se naprošajo da prinesejo s seboj sokolsko leiriti-maoijc ali drugačen dokaz o svoji osebni istovetnosti. — Uprava. sokopKo društvo Šiška bo imelo redni letn: občni zbor 21 januarja ob S.30 dopoldne v dvorani ^okolskega doma Zdravo! — Smttfarsfce tekme sokols»*etra druAtva Kranj. V* nedeljo 21 t. m bode v območju smarjetne gore ob pol 14 smučaiske fek-me članstva naraščaja m dece Člani bodo tekmovali na progs 10 km s stre'ja-n;em slanice mošk naraščaj m ženski naraščaj v sestavljen' tekmi: tek smuk m liki nad 1 000 m: moški naraščaj 'od 17- IS let) v izmensken teku trojic na 3 km ženski naraš'aj »od 14 do 16 leti ter moška deca 'oc 12—14 teti v sestavnem rekmi: tek. smuk m liki na 600; mošKa leta) ter vsa ženska deca v krni: tek srnuk in lik: na 4oG 01 V^e br^ic in sestre ter na'r.!(inj ":o ;avi..^t o:a:sko .ur vne pri !-»jo k tekmam Vstopnine nc ^omo pobirali Start bc ob pol 14 ob ^empetrskem erradu v StiažLšću. Sokolske društvo Kranj. Smrtna nesreča na kolodvoru LiubMana. 20 fanuaria Na g'avnem kolodvori« *r je pripetila snoči po 23 smrtna nesreča ki ie terifl's življenje 6^1etnega posti e^čka Franca To-minca. stanujočeca na Sv Petra cesti 49 Tominc je sta! snoči dolge ure na kolodvoru brez zaposlitve pred odhodom ekspres-neea vlaka ki ie imel skoro 2 uri zamude pa je bii pozvan v hotei. da odnese v vlak prtljagv nekemu potniku Tommc je pograbil pripravljene kovčege s katerimi ?e prišel do vlaka t>k pred odhodom Podal jih je lastnku skoz. okno vlaka nato pa je stopil za njim v vepon. da preime p'a čilo Preden je potnik pestre^čka izp'ačal. je vlak že potegnil Ko je b* že dobrh 20 metrov proč jc šeTe Tominc sf'snil drobiž v žep in pri vratih skočil \z viika. ki je vozil tedaj že z brzino 15 km Skok pa se staremu možu ni posrečil. V zraku se je S (iCms&eqa pfatna Pustn!o\$čme mladega dekleta ki /o /e hotel oče po sili poročiti ?. nekim hogitu vem Časi ko so starši svo|im 1 »trokom izbirali in določevali Ženme — neveste sicer že minili toda vendar se včasih $c vedn«» dogajajo take oneijsm:'icne« dogod-oice. Tako je nek- oče v skrb za sv>jo m.ado m preec živahno, lepo hčerkr, krat k.un.al<» da' besede nekemu bogatašu da bo niegova hčerka vzeia nivcia za moža Poroka b se mnrala vršiti kar hirrr m oče je rud sam ne da bi hčerko sploh vprašal. bjavil zaroko n pripravi! vse potreba > za pv-roko Ko je dekle za vse to izvedelo seveda ni držalo križem rok remveč * svoje stran' pripravljata »upor* N- zbežala od h:-e temveč izbrala «1 ic tanta n se na vse načine s tem «ljuh:mcerr po narstc. Nekdanja veličastna in razkedna carska Rus»ja je oživela na platnu. Kozaki, otreci svobode, drvijo na jufJ5 v smrt! 20 let je ča':al revolverski na^oj, da opere čast kozaškega of!cir;a. Ta flm je pravi b ser francoske fllmrke umetnosti, v katerem sodeluje g-laaoviti pevski zbor Donskh kozakov. katerog-a mera vsak vic'etl. Kot drug* Olm je Paula VVesrelv At:*a Hdrbl^rer m Peter Petersen v umetnini Goze Bol vari ja »Zrcalo življenja«. Iz Litije — Jutri ob 20. bodo v Litiji peli »Fantje na vasi« Iz Ljubljane. Naštudiran imajo obs'ren domač program. Opozarjamo ljubitelje lepega petja, da te prilike ne zamude. Naše gledišče DRAM A ZflCpt^k ir >(t m januarja: Tri komedije Sobota, 20 januarja: Tri komedije Izven. Znižane cene Nedelja. 21 januarja: ob 15. uri: Neopravičena ura Izven Znižane cene. Ob 20. uri Profesor Klepec. Izven. Znižane cene O P K H A ZrCmt* .r irt Sobota, 20. januarja: Gorenjski slavček. Gostovanje Josipa Gostičn Izven Nedelja. 21 januarja: ob 15. uri Pri belem konjičku Izven Znižane eene Ob 20 uri Figarova svatba. Izven. Znižane cene Iz Kranja — ljudska Aola 7-ačasno zaprta. Ker je zmanjkalo goriva so z včerajšnjim dnem ukinili pouk v prostorih novozsrrajrne :;• ljudskošolskega poslopja C"im bo prispel premog, se bo pouk redno vršil. — Kunnl na smučkah bo posetil drevi Sokolski dom v Stražišču. Kdor se ae ni odločil, naj bitro sklene in odide ob 'JO. v Sokolski dom, kjer bo lahko pozabil na vse skrbi. Z Jeseft'c — Legija kordo ustanovili kiajevni w"h«r URPKJ. .Ju':; b 10. rlopoi Ine bo v hotelu tTriglav« n*i Jesenicah sestanek ' seh rezei-vmh po 'častnikov 2 Jesen c in oko-llce. Na sestanku bodo razpravljali o u^L:uio\-Avi krajevnega odbora. SPORT Bohinj jc pripravljen Bohinj 20. janus1 la V Bohinju ie ie precej livo Že včeraj je prispelo mnogo tekmo\a'cev z'n-t' onih 'z oddaljenejših krajev, tako Ker tam 11 Zaoreba Knap iz Sarajeva m st idtod čez ».enožett levo od Rudn-ce na Sn Injji va? in na Fužine, od tam na HudidcA most Ci e torej za staro klasično progo, ki ima sv jih dobrh 18 km. vendar je niso me a i /; 1 ti tako kakor so jo želeli, da bi b:'a tipično »norveka«. ker je preveč sne^a ;n se zlasti v gozdovih vdira :io e'v>nK\ Z 1 .; 11 tega je bilo tudi tras ranje proge zc!o težavno. Noč je bila jacnn. a davi je zopet znV:o snežiti, kar prirediteljem levedi ne vre v račun Vsekakor pa je upati« da bodo lahko državno prvenstvo na katerem ho !ct s elita na;ih in tudi inozemskih smučarjev srečno spravili pod streho 18 prijav za £r2avno prvenstvo v drsanju Ljub'iana 20. januarja Se n;ko!i ni bila udc'ežba za tekmovanje v umetnem drsaniu za drža\no prvenstvo tako vel ka k.ikor letos. Do snoči je bi'o v rokah pr'rcditvenega odbora 18 nr:i;iv m siter bodo tekmovali 3 sen orji, 2 sen Tki, 7 lunorjev in 6 juniork. No vsak način ie pričakovati poleg števočnega tudi velik kva'itetm napredek na'ih drsa'ccv. sa 1 to pot Ilirija ne bo *ama. kakor ebićajfl 1 ' - m-več bo imela tudi konkurenco iz Zagrebi in Celja Snoči je bilo žrebanje danes ob 1*{ 30 pa se pr;čne tekmovanje z tzva;-»-niem obveznih likov po vrstnem re !u: iu-morji. junmrkc sen;(?rke in sen rji. Jutri ob 11. bo dru^i de! tekmovanja v istem vrstnem redu. ki bo kakor oročimo gotovo privabil mn~go pr'jatc'iev te lepe športne disc^p'mc, ki res nudi mm go estetskega užitka. Opozarjamo tii'li na več.rno ek*sh:h;eij-sko drsanje, ki bo ob 20. in na katerem bo nastopila večina tekmo\a'cev za drža. no prvenstvo Občinstvo se bo lahko prepr:ča-lo o sta'nem napredku našh drsa'eev. Pal-metova bo med drugim pokaza'a. kaj vse se je nauči'a v 50'i svctovn:h prvakov S~h{i-ferja in Pettra Dana "nji večerni spored in jutri'nje prosto tekmovanje bo trajalo po eno uro in opozarjamo občinstvo, da se primerno teplo ob'eće in obuje. Vstonn n« je 10 din. za dijake in č'ane Ilirije 8 din. za otroke do 10 let 4 din Polovičn* vozntna je odobrena z znan-m obrazcem K 13. ki naj ga vsakdo kupi na edhoJm postaji, a potrdi'o. da ie bil res na drsališču, dobi pri blagajni SK Ilirije. 6tev. f f) »SLOVENSKI NAROD< soboU. JO. januarja 1940. Stran 5 Ugodna zimska sezona v gornji savski dolini Smučarji mejo letos idealno zimo. Sne- gra e bilo že od srede decembra v visjUi n severnih legah dovolj, le na =?olnčnin re-brih ga je v zadnjih 14 dneh precej vzelo Te dni pa se je naletela skoraj meter oebeTa plast idealnega piSiča. ki bo bi 2-kone ostal več te nov n bojo smučirj" p?i5H letos v veliki meri na svoj ra*un v splošnem lahko trdimo, ^a tako lep« in idealne zime že nrkni let nismo imeli 'n žel mo. r>a bi zimske radosti trajale tja do 99. Matije M:zJa zimska nedeHa. Jesenice so zagrnjene v meglo, prtih in d'm Z Doln« brije mrzel zapadni veter. Na peronu ie veliko ljudi, kj čakajo, da Jih vlaki odpeljejo v razne smer. Med ni:jml so v većim smučarji obojega spola k- so namenjeni v B-hini m v gornjo Sav?ko dolino na smu ko Iz doSMh v^aJcov izstopijo množeč ljudi ki odhaja o v mesto ali naprej m Crni vrh k savak m inmam ln na Roseo. ostaT pa se do kratkem postanku cK:pe-ljex> naprej proti P.V u. Bohinju in proti Kr niski ?ori in Plenic. Vnk ki vozi v romantično gornjo Sav-sk-> rjo! no ie z fcaletn'ld dob-o zaseJen Me'1 potniki je veselo in priletno rrrro-loženie v vagonu 'gra-»o fant e nn ;iaTmo-nike in kitare :z dnieecn vagona se čn-e^o lene narodne peami D'Vim se zjutraj n"d Jeren rami se v'cče meg!a. se h:-bi nad Dovjem že konico v Eđatem z m-kem so7n^u Na p^ia-i: Dovje-Mojstraai zp'o-pi skupina smučarjev ki se eredo smučat v Vrata ali v Ra-'o-.-no in Krmo Vsi drugi sredo naprel pvot Pian:c*. Med p~Het-n*m kramijanjem dospel na ros*ajo Gob I« Martulek od kor'er ->e sl'no len rr ZT'ed na mc^rečne Martul'tcove strmine ki tvori o nailepfo velegOfSko pano.amo na vsem slovenskem jugu V 'a npse'ia v tej dlvfe romanti€n4 pokra ;n' tata io prel s«~bo1 lepo b~d en ^«t. Iz nekdaj skoraj popolnoma neznan h vi-s so v tercu rar let n^s^rde daleč znane turško prometne noetoia-ke katerih razvoj se je prav zn prav šele za Cel. Po i znano HlebanJevo domači jo. ki čepi nad prepadom pod Srednjim "lliotn kakor sokole gnezdo stojita dve veliki stavbi, ki so jih pred letoma zgradili 2eleen - carji m državni nameščenci zase in za svo'e otroke Hote) in pension Koop« je srediste družabr.egp t v!jenja v dolini, bo-dis v poJetju rdi pozimi. SredLče zimskega sporta pa je nedvomno danes Kranjska gora. ki je močno potisnila v senco Mojstrano, ki se kar ni mogla do voh bitro vživeti v novo razmere Kran-ska rore ie dobro **azumela tok časa in je dobro znala pr kazi ti *voie naravne lepota Zato pa je med katoliškimi božičnimi prazn ki ln med pravoslavnim nov m leterr. kar mrgolelo gostov Z razširitvijo mnučšč na Pod les ju. viseko go ri proti vrhu V trrmca je Kranjska gora napravila za povzdlgo zimskega rporta in tujskega prometa zelo veliko delo. ki bo prinašalo vsako leto ■ omačinom lobre obresti. Primati moramo dn so Kran-skogore z ureditvijo smučišč na Podlesju in napravo \-zpen^ače m hrbet VTtranca napiavfH velik =kok naprej Kadar bori o imeli §e 40 do G0-metrsko skakaln'oo te 'ai bodo meli prav vse morda še več kot sJovfte wiu carafce postojrrle v ItrHi NTemć:Ji in Švici. Tu se bodo v enem samem dnevu 'ahko izvrš-Te smučarske prireditve nav eečjega obsegi. Od postaje do smuČiK do alniee in do draaJ'sca je le po neka; minut hoda. To ie veliko \Te'no in prav s temi prednostmi si je Kranjska Lora priborila prvenstvo. Olj netetih smučarjev ie tudi mA-1 vna Plan:ca Mogočne skpk-dn'ce. ki so bile zg~:-a ^cne z ve'ikmi denarnimi ž*tva-mi pa 'e neknMko preveč ea.mev.TO Skrajni zaoadn konec D-1Jne ima vse Dremalo ne. k- ni uporabljala te velike na-prave Za irseniske sicakace. posebno p^ za ni'*hove žene — fe Plenica venda le n^ ko'iko predaleč Osra*i smučarji, predvsem LjuhUpnćenl pa gredo r?1"? v P'nn'co na 'ago no smuko n za zwk^TUCeft v Plrfjo k'er se on rlohr1 v^-č: in !~v--tn; kaplj--d — trm pri tepli peči --- tako ra::i pri vežo o duše Vse krže da majo smučarske po-tojnn ke v eom7i Savski do^rni pred ?ehoi iep< bodočne -t Želimo Te np te se 'anie us'rvl-ne sri'ž " ^ razmcie ostale in da bi ostal tudi gostje. Nesrečna prspagacs^ zz t^^kl premet lan* Propagandne publikacije, ki več šk^đtsjnjo ksksr Koristijo — Fro^a^anda za lovo sezotto Ljubljana. 20 januarja Nekateri sicer m slijo. da bi bila letos vsaka propaganda za pospeševanje tuj-sktga p: ometa biez pomena, ker je svet p: ..šel s tiia zaradi vojne. Kljab te^iu pa n.uiamo računati, zla-stl v Sloveniji, ae vedno s tujskim prometom kot eno naj-p membnej: ib p ide-bitnih stiok Razumljivo je, da tujski promet ne more b ti tako živahen v teh časih kakoi p^ejc-nja leta, vendar s tem ni rečeno, da zanj ni po-tiebna propaganda, pao pa bi bi.o treba naglasiti. da je poticbna še tem boljša propaganda kakor prej in da si ne bo ao s:neli več privoščiti luksuza — napak, k so tile tako značilne za na5 diletrmtiz.om * ti . ii v tem pogledu Naj ob tej priliki opo-zorano le na eno posebno s.abo publi-va-djo, ki je b la slaba usluga pospeševanju tur:zjna V Sloveniji. Lani je Izšel v Zagrebu nem*ki turistični vodič za vso dižavo »Reisefuhier durch Jul oslađeni Knjiga v osme k. je precej obš rna, obsega 2:\2 strani s 106 fotografi ami Id sk:co 2elezniškega omicžia. Tiskana je na dobrem papirju in budi kolikor toliko saupanja na p: vi pogled, toda kmalu se prepr čamo. da taktne publikacije ne spadajo med dobre tunst čne vodice, zlasti ne med taksne s kakršnimi bi smeli predstavljati pred svetom našo tuj- sko prometno propi^ando Ne spu**amo se v oceno te publikacije, temveč hočemo le mimrg-rede opozoriti na grob« napake v tistem delu »vodiča«., k. je posvečen Sloveniji. Slovenija je odrinjena na sadnje me^to Ka: nas pa ne boli tako so vsaj nekoliko skMte napake Težko je reči al: je to vodič ali zbiika oglasov V turističn h vo- d člb bi n'ksko? ne smeli dopuščati oglasov med tekstom Ce že trez oglasov ne srre bi jih bilo treba objaviti za vse večje gost nske ob:ate navedene pr: op:s:h posameznih krajev kati s:cei kričeča reklama gosta lahko zavede zlasti še če so za botcle proglašeni tudi obrati, ki nima'O za to pogojev Takšna propaganda je neredna in širi pri tujcih nezaupanje Pri vsem tem je najhujše, da ustanove za pospeševanje tur zrna podpirajo takšno di'euint_-':o delo. kakršen je zagrebški vodič ki ga je sestavil neki Niko Klican Ne smemo reči. da ga je napisal kajti v resnici ga je le prep'sal iz raznm prospektov in pub ikaeij To bi še ne bilo najhuje ko bi mež znal vsai točno prepisovati Ce primerjamo besedno za 35 slovenskih krajev - nemšk'm prospektom »Dalmatien von Rab bs Neretva« sprevidimo da je to samo Drepis te^a prospekta, a ža» ne n ti trez p-avopsnib napak Sestavljalec vo-d ča si je sicer mnogo prizadeval, da bi nab-al v Sloveniji čim več oglasov ki jih je nab'ral no svoiem akv:ziteriu za'ože-nem zelo doVro z raznimi priparoč 1i. ni se na nit: potrud 1 da bi zbral podatke, kak' se pravilno p'Sejo naša krajevna ime"a To bi smeli pričakovati od njega, saj je osr'ase znal računati ter je zahteval za celo stran 1 100 din za pol strani 050 din. V Sloveniii je nabral 20 oglasov. Vseh nanak ni mogoče naštet . Pri naj-bo^si volji tudi ne moremo avtorja opravičevati zgolj na račun tiskovnih napak, saj so nekatera krajevna imena pisana dosledno napačno < in tudi precej zabavno), kakor n pr Dravograd-Neža. Skrla-tlca ie prek! šč ena v Si latico in fekrietico. Mojstrovka v Mojstrovko. Begunje v Be-grmja, Rateče-Plan ca v Rateče-Plnnma. Solčava v Sočava itd. Tekst za mnoge kra^e je tudi prepisan pc seznamu letovišč >Slowenien Verzeichnis der Sommer-frisehen Heilbilder und Alpenhcime«. Po kakšnem kriteriju je K ičan izbiral kra,ie za svojo imen tno knj'go, je težko reči. Najbrž se je oziral na prospekte, ki iih je imel pri rokah in na — oglase Ce iz nekaterih k"aiev ni dobil oglasov, se mu ti kraji tudi niso mogli zdet dovolj pomembni za tak<~ odlično knjigo. Menda je zaradi tega izpustil Logarsko dolino. Pri naštevaniu krajev se mu tudi ni zdelo po t.eb::o navajati nadmorske nš ne Avtor se s to publkacijo ni mogel pr* slaviti, toi. a ni mu šlo tohko zia s.avo ka. sp evidimo že po tem ia je nabral okrog 50 000 din og asov a razen tega p.odaja svoj umotvoi po 40 din Ideja n s!aba. zlasti, če pomisl mo da se tujci s cer lahko p.»služuiejo brezp ačmb prospek tov in seznimov letovišč Tujec misli, Hi ku.puje iugoslovenskega Badecke.ja a kr spievidi. da je kupil ie zbirko slabo prt pisanih prospektov je že p epozno Ali je pri nas dovolj za pisanje vod če-že če si dober nabiralec oglasov? Po te kn'UTi sprevidimo da ni potrebno jezikov no in strokovno znanje Pri tem se nar vsiljuT v p a'nnie zakaj pisarne in ura za pospeševanje turizma odločno ne od klania,if> prodaje takšn:h pubHkacij in zn kaj ni mogoče preprečiti ša: latanstva. k mu pn nas nud? tako zvano pronagandn* delo za turizem v nekaterih obl kah tak ugodna tla Sclaj. ko ie treba sestaviti program z' propagandno delo v novi sezoni — tak nezanesljiv] v teh krit:čnih časih — nanje pofebna kr:tičnost zlasti pri zblri pro pp.JZ^ndnega jrradivn in sredstev S poseb no odličnostjo je pa treba nastopiti prot-vsemu zlorabljanju na račun piopagan^ za tipski promet proti Snrlatanstvu raz nih prizivrvkov propagandne službe za tu rizem Vsak pr mer zlorabe — če je Že n mogoče drugače preprečiti - pa je treb-ostre ož:Erocati n postaviti izkoriščeva ce na siair-otni oder. Iz Cefla —c >r«^rni ob'n^un tz* 1 1989-1989 Ra čunski zakliuček mestne občine celisko njenih podjetij ln ustanov za 1. 1938-3 izkazuje 19 490 807.29 din dohoikov ir 13.678 963 01 din izdatkov Prebitek znaš torej 811 843.68 d'n Ob zaključku teere proračunskega leta so sna Sala akt V mestn° ovčine. njenili pod^etii in skladoT 45.466 251 59 din pasiva 17.572^79^9 din čisto premoženje pa 27 893 372 20 din Mestni svet je na seji v petek 19. t. m zvečer odobril računski zakl^oček. —c Vaj« mn'no za pisarniške prostore e« lr>ke rarinarnirr bo dve leti plačeval? mestna občina in bo pisarniške prostore tudi opremila vendar pa ostane oprema last občme. —c Zakupna- pogodba za CeH«fco koče sklenjena med mestno občino kot lastnier in Savinjsko podružn:co SP1^ v Celju, je podaljšana do konca leta 1940 —c Elektrff kalija M^ctna elektrn.rna v Celju bo podalj*aia električno om'ežie v Severni del Za vodne ln v zapadni del Cre ta Proračun zna^a 49^5 din Interesent1 ki iih je »»eda.i 13 bodo morali prspevati k temu znesku 1900 din Isti znesek ka-koT s^d^nii interecenti bodo morali plačati tudi nozneišn Me«tna občina bo na-mestna na koncu Babnega javno električno svet P ko. —c Nov naVfn obračunavanja mestne elektrarne s strankami. Mestna elektrarna je nabavna nov knjigovodstveni stroj in je zaradi te^a u\*edla nov način obračunavanja s strankami. Za vse stranke, katerih mesečna plačila brez trošarine ne znesejo več kot 100 d'n so namesto dosedanjih kniižlc uvedeni posebni računi. Za stranke, ki p'ačulejo nad 100 din na mesec, ostane v veljavi dosedanji na'in plačevanja s kni'žcami. če te stranke ne zahteva in posebnih potrdil. —c Prenredjtve v mestni Klavnici. Občina bo nabavila za mestno k'avnico napravo za Čiščenie odpadnih odplak. Proračun za to nabavo znaša 35 000 din. Za gradnjo betonskega olotu pri klavnici ob Voc'ami. za preureditev gnojne jame za snaženje notranjih prostorov ter za razna mizarska, ključavničarska in steklarska j dela so predvideni izdatki v skupnem zne- * i vajo urediti hladilne naprave tudi v prvem nadstropju sedanje hladilnice. Zadevn proračun znaša 50.000 din Ker Je postaU mestna klavnica pretesna, bo občina pre učila kako bi se dala klavnica povečati ir sodobno urediti ali pa zgladiti v treh le tiii Dova. moderna klavnica. —C Slinavka in parkljevka na Ostro* nem. Pred tremi dnev: se je pojavila \ hlevu nekega posestnika na Ostrožnem pr Celju slinavka in parkljevka. Zaradi tege bodo sejmi 3pet prepovedani. —c Odobrene parcelacije. Mestni Svet odobri! pa: celav-ijske načrte za zerr";:.--Ivana Slckana v Medlogu. Stanka Mirni ka v Medlogu in Jožeta Pevca na Spodni Hudinji —c Tlakovanje Mariborske ce*tc. Tvr ka A VVesten d d v Celju jc sporočil mestni občini da je pripravljena na last ne stroške moder' hirati dižavno Maribor sko cesto v od- ko med Piečno ulico i Gaber ju in Oeatc ia pokopališče na S p Hudinji. Tvrdkr dala tlakovati cestišč. 9 širini šestih metrov z malimi granitni mi kockami na makadamski podlagi in napravit: asfaltirano stezo za kole-saije To bi izvršila že ?etos do 1. julija Občinr bo opozorila bansko upravo rta to ponudbo. —c Nabave za gledališče. Mestno g!e-niisče v Celju nujno potrebuje dve gar-l turi odrskih zaves, ki bi stali okrog i 000 din. prebarvati bi bilo treba dve garnituri kulis kar bi stak okrog 2.000 din poleg tega pa je treba nabaviti rezervne "OOvatno žarnico za oder O teh nabava!) no še skVra) finančni in gospodarski od-*>or obenem s prosvetnim referentom ir B gledal1*kim vodjo. —c Tetke razmere v celjski bolnici favna bo'nica v Celiu sprejema v zadnjem *asu vsak dan povprečno 59 bolnikov medtem ko zna?a normama Številka 20 dc '.5 V bo'nici jc v zadnjem času zara i velikega navala v oskrbi 350 da 372 bol ,:kov. bolniških psLelj pa je 128. od tet 73 v Izolirnid, Ker je sedaj 85 bolnikov re Številke kažejo da je posta'a celjska 1n:ca pretesna in da ne ustreza več za-tevain ki od leta do leta lasejo. Zate bo treba čimpici misrti na povečanje "cljske bclmce, ker postaja ta zadeva če-'aljc nu neiča. —c Gostovanje celjskih §ahTStov v Za-rrbu. Celjski šahovski klub bo gostoval • nede'io 21 t m v Zagrebu in igral ob 3 30 s tamka-Snj m obrtniškim šahovskim .'hitom rev^nzne pr'iateMsko mr-dmestnri ^'itio Celjani sc. lani 11 kmiia v Celiu >remaeali Zag*eb^ane *= 6 in pol 1 in nol *er v rreVMo Best davnih iernVev C?;K e bo igra'o bodo nastopili Celjani z dru m iroftvom. —c T«"ij m pro^tovolir.|^ bninV-arie. ki *-t je ori e :do društve Rciečegra križa v rthn ie oi' pretek'o nerleljo zaključen z ;j:ti ki jih |e polagalo 35 tečajnikov Tekateri te**a nki so prdožli izpite z od- • •nim os-Mli pa s prav dobrim uspehom er preieli lej>i*bnae' je za prostovoljne iiničarje Teoretično ir praktično so iz-aaeva'i Bdravn^ki gg dr Pcdoečan di ^ntar'č in dr Kozin Ob zaključku jt >odnie'7s^ !niea Rdečega krž'i pa K1 a Ka inova izrekla zahvale predavate! 'em če f!tal9 novim bo^nlčarleni k lepemu uspe-»1 m izrazila žrljo. da bi pridobljeno sna »je uspešno uporab1 jal' v človekoljubne :lje v korist ^ol^esTa ktiža —C SmH 'b /'"•,ezn'"ki proy;i. Ko se je Rietni del ivec Rfihmel Kumberprei iz Pro-eniškega pri št Turiiu ob iuž žel vračal • .^Aer domov in ie hotel v Vrbnem čez "znifko proge ic p^,rozil vir k Kum-%rtre se ni mn~el več umakniti Loko-Otiva je Odbila in treščila s pio.2e "under^er Je nrl'e^ei z glavo na Kamen tri čemer mu ie počila fobanja Nesrečnež na m^^tu izdihnil —C V usadu je /mr7.ni\ Dne 0 t m je d pr?ectn k Anfn- Pee k iz St'aže pri •lamiiah v Celic po smodnik za občino i se ni več vrnil V tor^k 16 t m pa so 'a na.^li niegovi sA'oiei mrtve*ra v gozdu ri Dra •n1inh Pečck je očividno ponoči ašel in kontno oivo^r«! ter zmrznil. Po-ojni je bil očf 14 otrok. D alavske knjižnice F\nj;žnica Delavske zbornice v Ljubljan i je v preteklem letu pre ' lepe razvijala >oč:m so burii dojrodki po svetu v l. 1939 •ločno vplivali na ljudi da sc brali več isopisov kakoi knig se zdi. da so ljudje ni že presrali »živčno vojno« se vživeli po.ožaj ip začeli zopet pridneje posegati >c knj.gab post bno po pripovedni in ak ualni polit čru literaturi Tako je ljub •mska knvžnica delavske zboTn'ce iz.po- odila 59 802 knj:gi. od teh 5 555 znan tvenih po jezikih pa 30 (»58 slovenskih 472 3rbsko-hrvatskh 27 G29 nemških in 13 francoskih tn drugih knjig Zanimanje a knjiga rasf čeprav je na mednarodnem n14žnem trgu znaten zastoj v izdajanju lovih del. V knjižnico se vpišejo vsak dan ovp'ečno po tr*je novi. člani. Knjižnica delavske zbornice v M&rfboru e iznosodi^ lani 33 977 knj;g, od teh 1.210 znanstvenih Odstotek znanstvenih njig je torej v Maiiboru precei nižji, kar ie naravno, ker je v Mariboru manj in-tebsrenčnih slojev. Ma::borska knj:žnica elavske zbornice je v začetku tekočega eta izdata tiskan seznam slovenskih ln hugih slovanskih kniig kar bo se bolj ortpomoglo k njenemu razmahu Knj"žn;-a delavske zbornice v Celju je ■'la poslovati šele v pozni jeseni zato o njei .5e ni mogoče podati letnega poro-ila Upamo da bo sledila v nrpredku ub janski in mariborskj kniižnici. Tudi delavske knj:žnice po deželi so d* ležne oodnore delavske zbornice, ki jun oosoja knjiee iz svojih glavnih kn^žnic Tako je začela poslovati n. pr. knjižnica v Murski Soboti. Dolgovi ljubljanske mestne občine Po osnutku novega proračuna ima Ljubljana 175*23 milijona dinarjev dolgov Iz K^imtiVa — Občni zbor Jadranske STražc Krajevni odbor Jadranske straže v Kamniku 1e imel v četrtek zveče* v »Lirini« sobi Narodne čitalnice svoj redni letni občni zbor Iz poročil odbora je razvidno, da je poslal lani 41 revnih otrok na počitnice na Jadran kar je veljalo 5.400 din. Odboru ni žal tega denarja, sa se je deca okrepila in navžila lepot naše obale, pa tudi soln-ca in zraka. Večina bil- prvič na Jadranu. Gg. blagajn1 k in tamik se vsem. ki so odbor na katerikoli način podpirali pri njegovem delu. iskreno zahvaljujeta in prosita podnore in naklonjenosti tudi v bodoče. — Pri vof*t vab je bil z malimi iz-premem^ami izvolen ves stari odbor s predsednikom g. Stergarjem na čelu. ueia su preuv^aeni iznatKi v sKupnem zne- i m „ sku 29.101 din. Do konca aprila namera- i Inserirajte V >,S1. NarOđU 4« t Ljubljana. ^0. januarja Koliko prav za prav znaSajo dolgovi Ijtib-ianahre občine. nI lahko ug-otoviti iz sa-•egn. osnutka proničuna. zlasti la, ker ni-o seiteti In ker so £tevilke o posojilih na-evTene posamezno in ločeno za mestna podjetja. L«ep preg-led nad gibanjem po-ojil mestne občane nam pa nudi »Stafstl-ni letopis mesta Ljubljane« za leto 1938; xx3atki so tam zbrani na podlagi račun« kih zaključkov*. Navedene so številke od !. 1913 do 1938 (star.je 31. marca). Ven-:ir je tudi vpogJed v potrlavje o finančni -troki pro: ačunskega osnutku zelo poučen. Ljubljana je bila precej zadolžena že pred vojn">. L. 1913 J»o znašala posojala nestne uprave m mestnih podjetij S milijonov 160.170 krm. Od tedaj se dolgovi skoraj brez izjeme neprestano peveču-**;o. L. 1921 so zn?£aia posojila 4.13 mili-'»na dir., naslednje leto so se že poveoafa na 7.93 m Lij ona. 1. 1923 pa celo na 23.35 nvlijona din Naslednic leto so znašala ?8 28 mil., L 1925 34.58 mil.. 1. 1926 že 30.74 mil.. L 1927 6-1.46 mil.. 1. 1928 10505 rndl. 1P29 13?.42 mil., 1930 149 43 mil.. 1931 152 49 mil., 1932 pa >pazimo prv č majhno zmanjšanje na 150.96 nrl., 1933 . iedi zepet povečanje na 157.33 mil., potem leta 1931 zmanjšanje na 154.99 mL, leta 1936 pa na 153.42 milijona. Leta 1937 so posojila zopet narasla, in sicer na 169.84 milijona, predlanskim ob koncu marca so pa znašala 161.39 r.iiiiji na d'n Od te vsote je odpadlo na mestno upravo 121.117.55G ':bi. na mestna podjetja pa 10 274.533 .;;n V osnutku mestnega proračuna so pod poglavjem »Finančna stroka — anuiteta posojil« navedena naslednja posojila: L. 1930 si jc mestna občina izposodila pri Mestn: hr niinici ljubljanski 700.000 iin za poprav la magistratnega poslopja. Amoitizadjska doba traja 10 !et Dolg snasa še 297 966 din L 1926 je mesto najelo 350 000 din posojila pri istem zavodu na odplačevanje dc 50 let. Porabilo g:a je za zidavo zavet šča za onemele Dolga bo 5c oh koner tesr;a Dvoraftinskega leta (31. marca) 329298 lin Leta 1928 je bilo najeto 6 m Iljonov din posojila pil MHL za zidavo stanovanjskih hiš z malim! stanovanji Amortizacijska doba traja "»0 let. zato je se vedno 5 737 din dolga Za isti nn'iien je bilo najeto že l. 1925 pri MHL 1 939 210 .1 n posojila (za stanovanj-s!ie ni-'iee zn Bežigradom), tudi na o«)pla-čevanje do 50 let. Od 1 1928 ie bilo amor-tiz:raro 95.348 din. tako cia je se doigfl 1 843 891 din Za stanovanjsko hi.šo ob Je-£;lič»'vi cesti so najefc 7 milijonov din posedla I. 1926 \n>ortizirano bo v 50 !etih Dolga je 8.655 723 lin Za stanovanjsko h:Ao ob lanr-Včevi cesti so aajoli 900 000 dn posojila, ki bo amortizirano v 50 letih (začetek odplačevanja l. 1924) Dolara [e 832 324 -in Za sosedno hiš<. na Sredini je bilo najetega 2 500.000 din posojila. pi*av rako dolgor< eno Dolga bo ob koncu proračunskega leta 1.921.140 din redaj so tudi ziciali prvo večjo stanovanjsko hišo za Bef: graoom ter so najeli 1 650 0O0 din po-s<^ji!a Dojcr ?J1:,;a i 5;;7 o<)6 um Za drugo hišo za BefigTadooi so pa najeli 1.828 608 iin posnula Odplačat bo treba Se 1 nVli-n 721 567 din Za 4 naslednje hiše za Bežigradom so naieli §e 2.600 oOO din posojila Dolga je 2.450 0S3 din Za sedmo hišo za Bež arrndom so najeli 1 200 000 dinarjev posoj'la Odp'ačati boilo morali še 1.135215 am Pred 15 leti so najeti 390 tisoč din posojila za nakup motorne bi iz-iralne Dolga ie še 360 5S3 din Za zgraditev kopal:šča na Ljubljanici je bilo najeto 913 891 fin posojila Dolga je še SS1* tisoč 526 din Dalje so si izposodili taKo-po vojni 550 720 din za plačilo anui:«rt-Torei dolg zaradi dolga Plačati je še treba 395 622 din Da so lahko nakupil delnice električne cestne železnico, so najeli 2 170 000 -lin OdrTačatl bo treba Se 2 mi-■ijoria 83.200 din. Posojilo, ka je bilo odo- 1 reno icta 1923 .n najeto v znesku 8 milijonov 200.000 din, je bilo potrebno za razne občinske investicije. Dolg znain 6 milijonov 37.090 din. Istega leta je bilo odobreno posojilo za zgradbo mostov v znesku 1.358.494 din. Odplačevati so ga začet šele leta 1934. zato znaša dolij še 1 milijon 326.709 din. Tedaj je bilo tudi odobreno posojilo 3,500.000 din za kanalska dela. Dolg znaša 3.418.167 din. l^ta 1921 je bilo odobreno posoj'Jo 5 milijonov din za tlakovanje cest. Odplačat?: bo treNi Se 4.629.390 din. Eno največjih posojil, in sicer 10 milijonov cdn. je bilo odobr*n-> lota 1924 zn tlakovanje cest. Dolg mnja 9 milijonov 737.150 dn. K tem posojilom moramo pr šteti še dolgove oikoJlških oboin, kt j:h je prevzelo mestna občina po inkor-poraciji. Viška občina je najela leta 1930 1.703.600 din (n.i 201otno odplačevanje) za p>;sp Kiarske in kuitume namena4 Tagl dolga je ie 1.497.968 din. Razen tega je najela prav tako na 201etno od plačevanje. 758.980 sojila. Ui moia biti amortizirano žo v 6 letih. D znaša 1.956..110 din. Pri hranilnici dravska banovine so najeli 300.000 din posojil a za regulacijo Gradrščicc za dobo 20 let. Dolga je še 127 500 din. Za zgraditev ljudske >ole v Zg ftiškj so p« najel': 2 500.000 din na odoiačilo v V? 'e\.\h Plačevati jo le treba 1,861.326 Pri SUZOR-ju so najeli dve posojili- S milijonov din sa agrađi-tev befigrajake .^oje m 4 milijone din zn .'ško meščansko šolo. Dolgujejo Se 8 mi-t jonov 740.300 din. Bonski upravi dolgujejo od kupnine 1.300.000 din za Auersper-govo palačo Se 1 100 000 din. N*a račun 20 milijonov din obligacijskega posojila an sanacijo Mestne hi-andnlce ljubljanske c*J-pa/Ve na mestno občino m klavnieo še 17 milijonov 245 000 din dolga. Roberta Koll-mana ust-.novi doliin;.-o na račun k'.irmi-ne za pof^est^ oč za zgraditev kafilerije m thruga posojila po potrebi, za kar je določciih m -lijon din kot anuitete. V -Pojasnilih k proi-nčumi mestne Občine ljubljanske za leto 1940-41-r j>a zasledimo še, da mestna elektrarna dolguje Državni hipoteka m« kmlr 14.821.061 din na račun posojila 17,012.76i din za povečanje elektrarne in na račun kupnino elektrarni čresenj za električno omrežje itd. v znesku 10 milijonov din Še 2.550.000 d'n. Koliko znašajo dolgovi plinarne, r.i jasno nLZvldno. Za cestno Železnico sta. bili nadeti dve večji posojili, po 18 in 12 milijonov din. — Dolgovi klavrvee bodo znalali ob koncu proračunskega leta 12.427.874 dinarjev, mestnega pogrebnega zavoda 5 rni-1 i ionov 266.761 din, mestne pripreme 155 tisoč 620 din m mestne zastavljalnic- 835 tisoč 50 din. Navedeni tlolgovi mestnih podjetij znašajo 66 056.360 din Dolgovi mestne upravo ln polletij torej skupaj 175.23 milijonov dinarjev. Razstava sokolskega tiska v Krškem Krško 19 jnmirjrja Letos ie posvetilo sokolstvc teden dni svoieniu tisku, da ga še bolj razširi med eian? m somišljeniki pa rudi pokaže dosežene uspehe Zato je prosvetni odb<-r Sokol--kesa društva v Krhkem pod vodstvom s. ^kerletove pnredi! v okviru tedna sokol-kega tiska razstavo kt na i bi podala kratek pregled in razvoj sokolskega tiska pri nas. Razstavo v čitalnici Sokolskega doma je okusne« aranž-ral akad slikar br. Stiplovšek. \*a desni strani dvorane je bi! v kratkih obrisih predočen razvoj »Slovenskega Sokola« ter prehod do današnjega »Sokolskega Glasnika«. Razstavljene so bile tudi spo-men'cc sokolskih društev dravskega zbora in prikazan prehod iz zagrebške /upe, pod katero je nekaj časa spadalo tudi krško društvo, od par letnikov Glasnika zagrebške župe k ceijskcmu župnemu vestniku. Častno mesto je zavzemala krasno vezana celotna »Sokolska volja« Sredina dvorane ie bila posvečena tehničnemu in -dejnemu delu Posebno pozornost je zbudila med idejnimi knjižicami knjižica br Horvata »Hočemo biti Sokoli'«, ki je bila skora? razprodana Tudi leposlovne knjige so bile razstavljene, v kolikoT sc tičejo sokofstva med njimi »Pcikovnik 5vcc« in Dergančev »Svctozor«. V lepem številu je bila zastopana srbohrvaška sokolska literatura, ki je v zadnjih letih dosegla na tem polju velik napredek. Na levi je bil razstavljen naš novi, kJ-maj parkrat izišli »Lutkar«, ki ka*>. da >■■> svečamo v dravski banovin' vse premalo pozornosti tej panog;, kar šc bolj poudarja razko-'atena »Biblioteka za pozorište lutaka«, ki zgovorno kaže, da znajo bratje Srbi mnogo boli ceniti lutkarstvo. Posebno pozornost pa zbuia spomenica v spomin Viteškega kralja Aleksandra !., ki jo je razstavila Sokolska matica Okrog nje na ie v vseh letnikih zastopan sokolski tchnič-n; list »Soko«. NT3to pridemo do najobčutljivejše točke sokolske literature, to je, do mladinske knjižnice ki kaže tako skromno Itcc. pa ne morda po krivdi društva, ampak zato, ker te literature sploh mrramo Kaj pa imamo? Mesečnik »Na je v polni men tudi uspelo in je razst .a dosegla svoj namen. 2al, p:t moramo | -nati, da jih je bilo mnogo, ki tega niso r /umeli, ali pa niso hoteli, t?r so podcenjevali pomen te razstave. Na naše veliko razočn 'i<;e moramo prav tako priznati, da se niti i no sokolsko društvo v vsem spanjem I > avju n» odzvalo vabilu, dasi jc bila to prva razstava sokolskega tiska v vsem Pos.iv"!. Vso pohvalo pa zaslužijo naše neutruoijive članice, ki so se tudi to pot odrezale in procentuamo številnejše po; etile razstavo. Razstava je bila prirejena po večini \/ knjig in vestmkov domačega društva, nekaj pa sta prispevali tudi Sokolska matica in Učiteljska tiskarna. nekaj pn zasebniki, predvsem s. Skcrletova in br. Sterk. v precejšnji meri za odličen uspeh razstave gre tudi zahvala in priznanje br. knjižničarju, ki je obiskovalcem bil vedno na razpolago in je s svojim znanjem marsikateremu orno gočil popolno razumevanje razstavljenih knjig. Razstava, ki je trajala ves minuli teden, je bila za nas že drugo prijetno presenečenje, ki ga je društvo pripravilo svojemu članstvu. Le v tem smislu s smotrnim delom in kmalu bo izpolnjena Petrova petletka v celoti. Le naprej brez miru.«. Stran 6 »SLOVENSKI NAROD« sobota, 98. jamarja 1848. Eter. 10 Oliver Stanley o vojni Novi, kcmaj 44 let stari angleški vojni minister se je med svetovno vojno boril v Flandriji Se preden je novi angleški vojni minister Oliver Staniev prevzel pc- imenovanju od kralja svoje posle je sprejel poročevalca pariškega lista »Parts Soir« in mu povedai. kako bo opravljal svojo novo odgovorno dolžnost v vladi. Oliver Staniev je visok m slok in ima obraz, katerega ne postarajo naočniki niti sivi lasje na g a vi. pnpoveduie poročevalec. Novi minister za vojsko me jc sprejel v svojem stanovanju v mirni Komnev Street. Na pisalni mizi sem opazil sliko lorda Derbv ja, očeta m'adcga državnega tajnika. Lord Derby je vnet prijatelj Francije. — Takole je s to zadevo, je izjavil novi tajnik v \Var Oificeu v angleščini ko le izbruhnila svetovna vojna, mi ie bilo 18 let m sem moral zapustiti vse ter oditi na fronto. Danes je moral moj sin. ki mu je 18 let. pustiti vse in oditi na fronto. Sedaj pa je dovolj tega Ni mogoče, da bi morala še naprej vsaka m'ada generacija oku ati vojno kakor prej nje. Nekaj je treba narediti, da bo svet naposled živel v trajnem miru. Francija in Anglija sta vstopili v to vojno stoodstotno. Kol bivši trgo\inski minister lahko rečem, da srno skupno zastavili vse svoje gospodarske in trgovske vire. da dobimo to vi mo. kar pa velja tudi za vse naše vojaške sile. Pripravljeni smo na vse žrtve. To vojno moramo dobiti m jo bomo dubili. Poslužili se bomo za dosego zmage prav vsega, kar imamo, če bo potrebno. Nevarnost, ki preti, mora biti za vselej odstranjena. Te besede je novi minister Staniev zaključil z besedami, ki jih je ob zgodovinski uri izrekel Chambcrlain: 11 faut en fi-nir! (Tega mora biti konec!) Oliver Staniev je v nadaljnjem razgovoru izrazil željo, da bi rad kmalu spnznal vrhovnega poveljnika francoske in angle- ške vojske generala Gamehna. ki ga osebno še ne pozna. — Poznam pa generala Georgesa. je nadaljeval, spoznal sem ga pred 21 leti. General Georges ki je bil tedai polkovnik, je prišel včasih v angleško poslaništvo v Parizu. Kdo ve, ali se me še spominja Nato je govoril o svejm spominih na svetovno vojno. Med svetovno vojno je bil major pri poljski artilenji. V aprilu l. 1918 je bil ranjen na fronti v Flandriji od drobcev granate. Svoj dopust kot rekonvalescent je preživel v Parizu pri svojem očetu lordu Derby-ju. ki je bil angleški pos'anik v Parizu. V letih 1916 in 1917 je bil lord Derby angleški vojni minister. Iz vojnega ministrstva je pri;el za poslanika v Pariz. — VI. 1918 smo doživeli najbolj kritične čase svetovne vojne, je pripomnil Oliver Staniev, večkrat smo se znašli samo nekaj pedi oddaljeni od poraza. V takih časih sem imel priliko spoznati Clemenceauja in Focha. Oemenceau in Foch nista pokaza'a niti v naitećjih časih najmanjšega dvoma ali strahu glede izida vojne. Vedno sem ju videl mirna, odločna in zaupljiva. Clemen-ceaujev in Fochov duh šc živi. V oktobru L 1918 je bil Oliver Staniev drugič ranjen na fronti v Flandriji. Zopet so ga ranili drobci granate, ki je eksplodi-ra'a v njegovi brzini. To pot je bil ranjen na nogi. Za hrabrost na fronti je bil odlikovan s francoskim vojakim križem in z anglekim »Mil t ta ry Cross«. — Ko sem se boril ramo ob rami s Francozi, sem spoznal francoskega vojaka :n sem ga vzljubil, je izjavil Oliver Stan'ev. V bitki na Somnei sem pripadal diviziji, ki je bila postavljena na skrajnem desnem krilu ang'erke armade in tvorila zvezo » francosko. Moji kanom so bili pomešani s francoskimi kanoni. Skupno smo opravljali težko nalogo in ang'e;ki topničarji smo občudovali francoske topove. V bitki pri Mo reuilju 1. 1918 je naša pehota nadomestka francosko, ki se je več dni borila s sovražnikom. Topovi moj^h baterij so podpirali nanadajočo francosko pehoto. Da videl sem od blizu francoskega vojaka, m vem da je hraber. Pripravljal sem se da bi vprašal novega anglekega vojnega ministra o njegovih načrtih za bodočnost, tedaj pa ie vstopila njegova žena ladv Maureen Stan'ev, hči markija Londonderrvja, b:všega letalskega ministra. Ladv Maureen je ena izmed naj'en^in an-gVkih žen, štejejo jo pa tud med najbolj inteligentne Ang'ežinje. Znano je. da je najboljša govornica v stranki konservativ-cv. Nisem mogel več nadaljevati pogovora z Oliverjem Stan'evcm. ki je 44 let star m najmlajši angleški minister, ki mu je domovina poverila nadaljevanje vodstva v uradu, v katerem odločajo o potih in ciljih v tej vojni. Angfcjka vojska v Franciji liri tak t- čete na poti skozi Pariz v Mag I not ovo Unijo ! lalliizacija žensk Prostovoljna ženska služba v vojni AngleSko notranje ministrstvo se je na pobudo znane angleške javne delavke že lani spomladi zavzelo za ustanovitev >2onske prostovoljne službe v pasivni obrambi^. Ta oigan zacija si je nadela nalogo, da zbuja med ženstvom zanimanje in smisel za obrambo domovine. K ustanovitvi so bile povabljene vse ženske zveze: kmetic, učiteljic, mater, zaščitnih sester, delavk, društev za državljanske pravice itd., skupno 70 ženskih zvez! V upravnem svetu te ogromne narodno-obrambne organizacije je 70 članic, kateiih vsaka zastona svojo zvezo. Sedež >2enske prostovoljne službe« je v Londonu, upravno delo opravljajo od države plačane moči in postovoljne delavke-članice društev. V tem pogledu je vsa Vel. Britanija razdeljena na 13 okrožij. žena, ki načeluje vsakemu okrožju, ima pravico in dolžnost, da v vsakem večjem k aju ustanavlja podružnice »Ženske p. ostovoljne s užbe«. JNcCeln'ca do'oči sporazumno z odboiom podružnice osebe, ki prevzamejo skrb za pasivno obrambo: evakuac jo prebivalstva prevažanje, nastanjevanje. ustanavljanje bolnic . . . Pouružn ce regist irajo tudi prostovoljke, ki se javljajo v službo državne obrambe, in jim odrejajo delo po Sposobnosti: bolničarke, šoferke. kuharice pe-ice. pisarke itd. Vse to delo in razpo-reTanje se Izvršuje po sekcijah Vsak^ prostovoljka mora dobo poznati kraj kjer b v primeru potrebe delala, obenem pa mora biti oseba, ki ušiva spoštovanje in zaupanje v lastnem kraju. žene. ki bi šle v vojno službo kot pustolovke ali iz kateregakoli podobnega razoga, v vojni nimajo mesta, kakor se je dogajalo pred 30 leti! Predstavnice »Ženske prostovoljne službe« ln podružn čni odbori delajo vedno sporazumno s krajevnimi oblastmi. Poleg tečajev, ki usnosabljajo ženske prostovoljke v nair azličnejših strokah, imajo po-diužnice široko razpieženo agitacijo za narodno obrambo, prirejajo predavanja, izdajajo brošure in letake, objavljajo članke td. Podobno narodno-obrambno organizacijo imajo tudi Francozinje, »Les Frangaises au Serv ce de La Natidn«. že januarja i. 1. so na Francoskem Izdali zakonsko naredbo, po kateri vsak francoski državljan, ki ni vojak prostovoljno sp ejme dolžnost, da stop v službo države v primeru voine ali kake druge velike nesreče. Glede na to naredbo so se vse ženske zveze na ; Francoskem zed:n;le in ustanovile pzd I okriljem notranjega min:st:stva -sO .bor velik'h f aneoskih ženskih orgamzac j«. — Odbor je takoj začel organizirat' po vse i deželi krajevne odbore. Osrednji odbor je že v marcu razposlal t'skane v.prašamike. po katerih se lahko vsaka francoski žena ki se p-ostovo'jno ja v v službo državne obrambe, odloči, za katero stroko je sposobna ali bi se hotela tisposob ti Vpra-*aln:k obsega poleg običajnih formalnih vprašanj tudi točke: Koliko otrok Imate? AU b. vase družinske obveznosti v primeru vojne dovoljevale, da se sedaj pismeno zavežete za častno ali plačano službo? Koliko razpoložljivega časa? Ali ste usposobljeni za kako stroko, kot bolničarka, učiteljica, šofer ka aLi biciklistka, telefo-n s tka, računovodkinja, in drugo administrativno delo, tipkarica ln stenografka? Katere jezike znate ? Gospodinjstvo ? Poljsko delo? Za katero drugo delo ste usposobljeni? Kakšno delo bi imela najraje in v katerem kraju? Ali hočete sporazumno z možem podpisati uradno obveznico, da boste v pr meru vojne opravljali poverjeno službo? Iz vseh teh vprašanj je razvidno, da je bil sestavljen sporazumno z vojnim ministrstvom seznam žen, ki so se prijavile v obvezno službo na določenem mestu za primer vojne. Znana gospa Brunswigt bivša ministrica za narodno prosveto, je kot vod teljica Francoske ženske zveze poslala vsem dru-stvenicam nujen poziv, naj se čim več žen priglasi v vojno službo. V poslanici je govoiila tudi tistim ženam, ki bi se kot pacifstke ali feministke, ki se čutijo prizadete, ker jim država do danes ni dala volilne piavice. obotavljale ali naj bi pomagale v vojni. Nobeni pomisleki, pravi Brunswigova, ne smejo danes ovirat, nobene francoske žene, da ne bi izpolnjevala dolžnosti do naroda, kadar je v krvavi vojni zato. da brani svojo domovino, svojo neodvisnost in svobodo. V takem vzvišenem trenutku mora biti vsaka žena, kamor jo kliče dolžnost: pomagat, mora krvavečim in trpečim sinovom, možem, bratom in očetom. Ni ga razloga, s katerim bi mogla katerakoli žena opravičiti odklanjanje te svoje vrhovne dolžnosti. Odlikovanje angleških generalov Prerokovanja za leta 1940 ParisTci Usti tudi letos niso prekršili svoje tradicije. Obrnili so se na sloveče ved©-ževalke z vprašanji, kaj prinese ćfove tvu novo leto. Odgovori n*so posebno razveseljivi. Vedcževalka S. — cenzura ni dovolila objaviti njenega imena — je dejala, du prinese konce sovražnosti Franciji notranje nemire. V letih 1940 do 1943 se bo Franci ta znova stabilizira'a in morda dobi tudi drugo vlado. Ta vedeževaka ic sp'oh pes mistična. Napoveduje smrt slavnega gen rala in strašno železnico nesrečo v južni Franciji. Pari-ki listi priobčujejo samo nji na prerokovanja. nana"aj< ča se na Francijo. Neka druga vedelevalka pravi, da si bo Francija od sedanje vojne mnogo prej opomogla nego Anglija J 6ef francoskega generalnega sta ha. general Gamelin, pripenja odlikovanja na prsi generala JLronsidea in generala Gorta Klepetanje na grcmaSanskth jlcjihh Ameriški trgovci so zelo iznajdljivi, za-to se poslužujejo tudi nenavadnih pripomočkov za rek'amo Prizadevajo si tudi, da bi zvedeli, kaj mislijo ljudje odkrito o njihovem b'agu. V ta namen so začeli z.idnje čase montirati v izložbena okna mu sprejemne aparate za izdelovanje gra to fonsk:h plošč, (ia bi tako zvedel.. kaj govore ljudje o razstavljenem h aui. ko m:^ i > da jih nhče ne pos'u^'a. Ta iznajdba sc ie baje zel« dobro obnesla, vendar samo tistim, ki so dovzetni za krit-ko kupcev Te meti-de se pos'užujejo zadnje čase tudi hotelirji in drugi podjetniki. Hotelir n. pr. postavi skrivaj v hotelsko sobo aparat, la zve. o čem se pogovarjajo njegovi n ^.?ie. Seveda ga toliko ne zanimajo razni ni m-ni razgovori, kakor to. če sc gostje pr M jejo nad stenicami. Sedaj izdelujejo \ Vmc riki žc na debelo take sprejemne aparate, ker je kon/utn zelo velik. Mali prej aparati, ki pa niso posebno občut jivi, BO pc 50 dolarjev, boji z zelo občutljivim mikrofonom pa po 125 dolarjev. Brat bivše cesar!ce Zite na Finskem V Kodanj je dospel pred dnevi princ Re-ne de Bourbon Farmski, odkoder je takoj odpotoval na švedsko ter odtod na Finsko, kjer je vstopil kot prostovoljec v finsko vojsko. Princ Rene je brat zadnje avstrijske cesarice Zite in brat princa Siksta in princa Ksaverja Parmskega. Princ Rene je oženjen z dansko princeso Margerito, hčerjo princa Valdemarja. Prebival je zadnja leta v Franciji. Znan je kot navdušen in pogumen športnik. Princ Rene je bil tisti, ki je rešil zadnjega avstrijskega cesarja Karla iz valov Soče med svetovno vojno, ko je cesarjev avtomobil zavozil v reko. Ze ob koncu jul.ja lani se je princ Rene prijavil za vstop v francosko armado, kar je storil tudi grof Pariški, ki ga monarhisti v Franciji smatrajo za. legitimnega naslednika francoske kraljevske dinastije Burbonov, zakon iz L 1886 pa prepoveduje potomcem Burooncem in Guiseov služiti v francoski armadi. Princ Rene je 43 let star. Izjavil je, da ne more ostati ravnodušen spričo tragedije, ki se odigrava v Evropi. Da bi se uvrstil med tiste, ki se bore za svobodo, se je prijavil kot prostovoljec v finsko armado. V Stockholrnu je princ zvedel, kakšen vojaški položaj mu je podelil maršal Mannerheim. Gledališki ploskači in Sarah Ezm Baje je bila tudi slava slovite igralke odvisna od pla-čanih organiziranih ploskačcv Preveč pšenice v Avstraliji Dočim se je po svetu marš kje silno podražila pšenica zaradi vojne, imajo sedaj v Avstraliji silne skrbi, ker je bila lani letina preveč dobra. Lani so pridelali v Avstraliji okrog 179.000 000 bušljev pšenice, za 10,000.000 več. kakor ie bil povprečni pridelek v zadnjih 10 letih, ali 25,000.000 bušljev več kakor prejšnje leto Avstralija sama porabi na leto le okrog 55.^00 000 bušljev pšenice, zato jo ima sedaj okrog 120,000.000 za izvoz. Nedavno je bila določena cena za avstralsko pšenico v avstralskih pristan ščih na 3 šilinge in 1 pennv. Angina nogubi večino avstralskega pridelka pšenice, vendar je to v zvezi z velikimi transportnimi težavami, zlasti sedaj, ko nimaio dovo'j ladij za ta namen in ko ie prevoz otežkočen zaradi vojne. Po zanesljivih virih bo Avstralija pr siljena prodati svojo pšenico tudi z izgubo, če bo vojna traiala dalie ča-a Avstralija lahko proda pšenico v Oriento, vendar ne po primernih cenah- Film o koncentracijskem taboru Filmski avtor Johannes Ferhke nameru\u izdelati dokumentarn1 filrn o trpljenju Nemcev v poljskem koncentracijskem taboru Bereza Kartuzska. Namen tega filma bi naj bil pokazati, kako so Poljaki trpinčili Nemec in Žide v svojem koncentracijskem taborišču. Organizacija gledaliških ploskačev, Če tako imenujemo ljudi, ki izražajo organizirano svoje simpatije ali tudi sovraštvo do avtorja ali igralcev, nikakor ni rzum našega časa. že cesar Neron je imel. ko je nastopal kot pevec ali recitator v rimskem cirkusu, dobro organizirane privržence, ki so ga slavili ter proslavljali s ploskanjem. Po velikem cirkusu so bili razpostavljeni njegovi dvorjani, ki so dajali občinstvu znamenje, kdaj naj ploska, in ga izpod bujali: ^Plaudite, cives.'c (Ploskajte, državljani!) »Slavno občinstvo« se seveda nI upalo upirati Neronu in tako je imel vla-stodržec vselej zagotovljen uspeh. Najbolje je bilo ploskanje organizirano vselej v pariških gledališčih. Pioskače so imenovali »romains« v spomin na ploskanje v antičnih rimskih gledališčih. Pozneje so jih tudi imenovali ^viteze lestenca«, ker so vselej sedeli na zelo dobrih prostorih pod lestencem Brez ploskačev si pariških gledališč prejšnje čase sploh niso mogli misliti, saj je bil od njih v največji meri odvisen uspeh predstav in tako tudi posredno obstoj gledališča samega. Zato so imele uprave gledališč vselej velik interes na organizaciji gledališkega ploskanja in nekatera gledališča so celo izbirala vodj* in organizatorje ploskanja. Nekateri izmed organizatorjev ploskanja so bili pravi mojstri v svoji stroki. Kakor ustvarjajo dandanes filmski režiserji slavne filmske igralke, tako so prejšnje čase ustvarjali organizirani ploskači slavne gledališke igralce. Talent sam na sebi je bil brez pomena, če ploskači niso bili naklonjeni igralcem. Eden izmed posebno spretnih organizatorjev gledališkega ploskanja je posebno mnogo storil za slavo avtorjev gledaliških komadov. Ob neki priliki je razdal svojim ploskačem žepne robce in jim ukazal, naj jih ob določenem času marljivo uporabljajo, si brišejo oči, posmrkavajo in tudi ihte. Uspeh je bil ogromen: ploskači so potegnili za seboj vse občinstvo, nekega večera celo tako da je avtorjev sovrpzoik. ki je sedel v prizemlju, odprl dežnik, da bi ne bil premočen od solz. Pariški ploskači imajo Se vedno ve'lk vpliv na gledališče in pogosto odločajo, ali V0W Sarah Bernhard bo igra uspela ali ne. Občinstvo namreč I ne ceni mnogo časopisnih ocen. temveč sodi o igri po tem, kakšno je bilo ploskanje pri premieri. Tudi o usodi Igralcev odločajo ploskači. Ce je igralec pripravljen plačati organiziranim ploakačem primemo . vsoto, lahko nastopi pogumno, saj mu bodo ploskali na odprti sceni. N< kal :i tu !i trdijo, da so organizirani ploskači storili mnogo za slavo slovite Sarah Bernhardove. O tej igralki sodijo nekateri kritiki, da ni bila nič boljša od nekaterih svojih Bolgialk l v Comčdie Fran^aise. Masna cnarta ostane v Ameriki Kaj se zgedi v eni uri Španski statistik Berndt je izračunal, da umre v eni uri na svetu 4430 ljudi, rodi se j h 5510. porok je sklenjenih 1220. zakonov pa loči 85. V eni uri popijejo ljudie na svetu nrlijon litrov žganja. 50.000 skodelic kave, 200.000 skodelic čaja. pokurijo 1000 ton premoga, izdelajo 7000 avti mobi-lov in se pripeti 17 smrtnih avtomob:l?k:h nesreč. Pošta razdeli 1141 milijon dopisov, tiskarne natiskajo 1-6 milijona izvodov časopisov in 742 k^jig. Se zmografi zaznamujejo v eni uri 12 potresov. Kolika telita človeštvo Po računu ameriškega stat'st'ka tehtajo vsi ljudje na svetu okrog 90 milijard kilogram >v, če računamo povprečno težo za č'.o-veka 60 kg. Ce bi hoteli prepeljati vso to težo. bi potrebovali 120.000 tovornih vlakov j po 5o vagonov. Ta teža je pa samo 66 bi- P lioprm teze remije Magna charta, zbirka zakonov Iz L 1215, ki predstavlja temelje »ritakc zaradi vojne v Zedinjenlh državah. Na sliki stiska angleški poslanik (na desni) roko knjižničarju kongresne palače, ki je prevzel zgodov V ftliraiuba ustave, ostano lord LoHinui insko listino 6tev. I 6 »SLOVENSKI NAROD« sobota, 20. januarja 1940. Stran 7 Uspešna borba proti jefiki Lani je bila umrljivost zaradi j etike na najnižji stopnji pa svetovni vojni Ljubljana, 20. januarja Ko presojamo zdravstveno stanje večjega mosta, pogledamo navadno najprej na štovilke o umrljivosti in rojstvih, takoj nato pa na številke o jetlki. Po številu smrti za jeiiko sodeč in po podatkih protl-tuberkuioznega dispanzerja, socialno-zdrav-stvene razmere v Ljubljani niso slabe. Govorice o nezdravem podnebju mesta ter o velikem številu obolelih za jetiko med ljubljanskim prebivalstvom, zlasti med otroci, so pretirane oziroma neresnične. Smrti zaradi tuberkuloze je bilo v Ljubljeni res precej v letih po svetovni vojni, toda kaj hitro si je Ljubljana opomogla in je danes umrljivost zaradi jetike v Ljubljani tako nizka, kakor jo v drugih mestih naše države in tudi v zdravstveno visoko organiziranih mestih v druzih državah ne najdemo pogosto. J etika je pobrala 127 ljudi i*»_«rijivost zaradi jetiKe je v LjuoJjanJ od svetovne vojne daije stalno padala. Uočim je i. iyib uiuilo se 29 domačinov iz-med lO.oou prebivalcev, je ta številka od leta do let lala in se ustalila v L 1931 na nizko stopnjo 11 smrti na 10.000 prebivalcev. Od i. rjoo pa kaže ponovno tendenco k ustaljen ju na stopnji 9.07 na 10 tic^c prebivalcev. To povprečje pa kaze v lanskem letu ponoven padec na b.75. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila umrljivost zaradi jetike v L 1939 od sveto.;.-- vojne na najnižji stopnji. Tudi glede na smrti nedomačlnov, torej bolnikov, ki so sv iz drugih krajev prišli zdravit v Ljubljano, pa so tu umrli, je bila umrlji-vost v L1939 na nizki stopnji. Lani je umrlo v Ljubljani zaradi jetiKe Ti domačinov in 50 nedomačinov. Izmed 77 domačinov, ki so umrli lani zaradi tuberkuloze, je bilo 4G ali 59.7% moških in 31 aii 40.3 % žensk. Vseh smrtnih primerov med Ljubljančani je bilo zaradi tuberkuloz 92 . . torej tudi manj kakor v 1. 1933, ko jih je bilo 9.8%. Izmed 50 umrlih nedomačinov je bilo 33 meških in 17 žensk. V - _ rti dl tuberkuloze je bilo obolenje v pljučih, v 6.5% je bil vzrok smrti tuberkuloza kosti, v 5.15',; tuberkuloza možganskih ovojnic in v 5.1o,ij tuberkuloza diugih organov. Otrok do 15. leta starosti je umrlo 5, od 15. do 50. leta starosti je un.rlo 17 ljudi, ostali pa so bili lani enakomerno porazdeljeni med posamezne starostne dobe. I orljivost po poedinih mesecih lani ni bil . roma taka, kakor smo jo bih \ aj[eni v prejšnjih letih z največjim Številom žrtev v pomladanskih in jesenskih mesecih. Največ ljudi je umrlo lani zaradi jetike v maju in juniju. Tipično pa je, da je največ smrti zaradi tuberkuloze med temi sloji in je bilo med njimi 25 ali 32Ar/o vseh smrtnih primerov zaradi tuberkuloze. Da je umrljivost zaradi tuberkuloze tako pomembno padla, je pripisati v glavnem zboljšanju splošnih socialnih razmer med ljubljanskim prebivalstvom, močno razpredenemu zdravstvenemu pouku, ki je v teku let po vojni znatno dvignil zdravstveno kulturo v mestu. Velik del zaslug je pripisati organiziranemu delu zdravstvene oblasti, ni d vsem pa uspešnemu naporu pro-tituborkuloznega dispanzerja v Ljubljani. 0£-scZ.:.o delo dispanzerja Protituberkuloznl dispanzer krajevne protituberkulozne lige v Ljubljani je bil ustanovljen 1.1931. Za njegovo vzdrževanje prispeva mestna občina 100.000 din na leto, manjše prispevke pa dajeta tudi protl-tuberkulozna zveza in okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki daje na razpolago prostore in rentgenske aparate. V teku lanskega leta sta bila pravno in formalno ločena dispanzerja za Ljubljano in za njeno okolico, oba pa začasno poslujeta še vedno v istih pre štorih. Skupni dispanzer upravija kura torij z zastopniki ljubljanskega in okoliškega dispanzerja. Protituberkuloznl dispanzer je lani izvršil 5505 zdra\ niskih preiskav, v 1321 primerih jc bila ugotovljena tuberkuloza V SO primerih je bila ugotovljena odprta tuberkuloza. Dispanzer je opravil nadalje 5756 rentgenskih pregledov. 83 preiskav izmečka in 36G sedimentacij krvi. V teku lanskega leta je bilo izvršeno 401 zdravljenje z pneumotoraksom. Vseh pregledov je oilo opravljenih 11 795. sestre so obiskale 42S domov. Intervencij za socialno pomoč pa je bilo 257. Zaradi majhnih sredstev ie bila podeljena socialna pomeč le v redkih primerih ln so znašali strdki zanjo samo 1.968 din. V dispanzerju so izvršili sistematske kakor tudi periodične preiskave šoloobvezne mladine, šolskih učiteljev, dijaških gospodinj, vajencev in športnikov. Samo med vajenci je bilo sistematsko preiskanih S30 vajencev. Dispanzerski sestri sta razen notranjega dela v dispanzerju posvetili vso skrb obiskom družin bolnikov po domovih ter iskanju socialue pomoči pri socialnih in dobrodelnih društvih in organizacijah. V vsakem prime: u odprte tuberkuloze pljuč in ogrožene okolice, posebno, če so se v tej okolici nahajali novorojenčki in nedorasli otroci, je dispanzer skušal izvršiti najstrožjo izolacijo bolnika, kar je v večini primerov uspelo. Le v nekaterih primerih je bilo potrebno poklicati sodno aii policijsko pomoč. Sodelovanje z bolniškimi blagajnami in z zdravstvenimi ustanovami je bilo z malimi izjemami zelo resno, kar je dispanzerju zelo olatšaio delo. Težave so pa bile s potujočimi oolniki, ki hodijo od kraja do kraja in povsod pi ostjo ter se pritožujejo. V socialno - higijenskem pogledu je bil dispanzer v tiajni zvezi s socialno-politič-nlm uradom mestnega poglavarstva, socjal -zdravstvenim odsf-Kom banske uprave ter z ostalimi socialnimi in karitativnim! organizacijami v našem mestu. Vse dajatve socialnega znanja za pomoč tuberkuloznim bolnikom in družiram so izvirale po večini iz sredstev zgoraj omenjenih uradov in ustanov ter so znašale lani 2500 din. Brez tega sodelovanja bi disnanzer s svojimi skromnimi sredstvi 120000 din na leto ne bil sposoben, da vzdržuje osrbie Jn nudi tudi socialno pomoč svojim bolnikom. Vprašanje prostorov in osebja Tudi v preteklem letu so bile težave z oddajanjem otrok v zdravilišča. Ugotovljeno je bilo. da je nad 75' f bolnikov, ki so bili potrebni zdravljenja v zdraviliščih, moralo predolgo čakati na mesto. Ker niso bili sprejeti v zdravilišče, se je zdravje mnogih tako poslabšalo, da zdravljenje nI bilo več potrebno rdi pa so med tem že umrli. Nujno potrebno je. da se vsaj za zdravljenje tuberkulozne mladine preskrbi več mest v zdraviliSrih. da se ohranijo tolika dragocena živ'jpnja. Od 1. 1931 opravlja osebje dlspmzerja svoj nevarni poklic brez fiksne namestitve ln brez upanja na zaščito v primeru onemoglosti. Nujno potrebno je. da se vse osebje čim prej prevzame v sestav osebja mestnega poglavarstva, ki Je po zakonu, dolžno, da ustanovi in vzdržuje svoj lastni dispanzer. Prostori sednnjega dispanzerja v poslopju okrožnega urada so pretesni in tudi iz higijenskih razlogov neprimerni zaradi dvojnega obiska. V istih prostorih Ordinira tudi specialist za tuberkulozo za člane OITZD. S prevzemom protltoberkuTomera dispanzerja bi nastalo veliko vprašanje novih, današnjemu stanju epidemiološke vede primernih prostorov. Pojavlja se obenem vprašanje namestitve več drugih zdravstvenih in socialnih ustanov, tako mestnih, banovinskih in državnih ustanov, ki so raztresene po mestu v javnih in zn sobnih hišah. o\as je. da dobi moderno mesto, kakor ie Ljubljana, fnd1 primeren Dom zdravja, kjer naj bi dobile krov vse ustanove so<"inlno-zdravstvenega značaja v Ljubljani, tako mestne, banovinske, državne in druge. Za ?kif?K:3 đom zdravja Culi smo. da je pričal tudi agilni Rdeči križ akcijo za ustanovitev lastnega doma, kjer raj bi imel* svojo streho Dlegova bol-ničarska organizacija, kjer naj bi bih pro stori za javna zdravstvena predavanja in za druge sociarno-zdravstvene nkrije. Ali ne bi kazalo, da hi se vse sile oblasti, javrih in zasebnih ustanov in tudi Rdečega križa združile v ^no skapno akcijo za ustanovitev Doma zdravja. Potrebna ji? hzlnica za j stične Velika ovira za pobijanje tuberkuloze v Ljubljani je nemoznost Izolacije bolnikov z odprto tuberkulozo. Zel^tl ie. da se končno !e posreči ustanovitev bolnice za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov z izriirnleo za bolnike z odprto tuberkulozo, ki so svoji okolici nevarni. Izkušnja kaže, da za mnomo er-ne:n* ljubljanskem predimestju, na Viču. za Bež:gradom aii drugod, kjer so za hrbtom starih, napol kmečkih hišic na kredo prtzVaV. vrsto svetlo prcples-kanih kumi-kov iz betona. V svoji ležnivl gorpojč ni se zde broz pravih korenin postavljeni tja m kakor bi ne bil. do kraja Izgotovijeni.« Odgovarjamo le za Bežigrad, ker Vič se lahko sam otrese tak h neresn'c. G. profesor piše o na«*, da smo »moderni« (z narekovaji), torej tu Ji, da nismo modemi. Nale h/se in vUe pa so projektirali oziroma zgradi M arhitekti Subicl m Mušici, pr:zr».ani modemi mojstri in bo torej tudi njih objekti moderni (brez narekovajev) Ah je beton modem aH »modem«, pa naj vpraša g. profesor nestrokovnjak modernega strokovnjaka vseuč. prof. dr. Kasala. Kajpak so nase hiše in vile svetlo prebarvane (ne prepleskane), saj smo v Eell Ljubljani m mendar vendar n so našemu drama4 :"ku temno barvane stene ljubio? — ln kumiki ? Kje jih je vide. ? Morda mls?i s kum'ki male vile le za eno družno? Prav lične so sredi vrtov, popolnoma v slogu vrtnera predmestja ter na- tančno po pred p si h modernega mestnega stavbnega re-'a. Kaj je gtmn. procesorju lažniva gcspc5č"na in kje jo je videl? Res je, da na.se hiše in vile nimajo pravih ko-ren/n ker n;ti za BežigTac'orn betc-rrkj temelji ne pogTuijajo korenin. Ce pa hoHe g. profesor reči. da je lastninska stalnost teh poslopij dvomljiva, je taka tr: itev brezsrčna ^ netaktna. Lastmn^ka stalnost je edino naša skrb, plod na5 h tmdov in naše štednje ki si je ne damo celo smešiti. Podjetnost iz lastmh žrtev je samo hvalevredna. G prefesor pa se ji posmehuje in nam je vrgel v obraz očitek: na kredo t. i. na dolg ste zadali, smešno bahavi berač ! G. Ivan Hribar, v svo;'em času najpomembnejši in naji oJjctnejši ljubljanski župan, je Izjavil pri neki pii] ki: r Do" gcve anete ? Piav je. Kdor ima kiedit. ima dolgove. Tudi jaz jih imam in j h ima deželni predsedniki Kdor nima dolgov, gotovo nima kredita, ker je slab, zar panja nevreden človek. Treba je le đo'gove v re lu odplačevati in j h znova delati in zopet odplačevati: le ta.ko svet napreduje.* Sicer pa je večina h iS in vil pri nas bi?a takoj je že dolge ali pa bo kmalu plačana, torej brez dolga. Za vsem B^ž'g'adom nI *za hrbtom sta-rh napol kmečkih hLS ali vil eaaeiatxxi rih, napol kmečkih h šic« nobenih novih hiš ali vil Ena sama kmečka liiša z V92-mi gospodarskimi poslnpj je v bivši gramozni jami. solidno, ugledno gospodarstvo in v lepem r^du Pač pa imate c^lo sre-'l ljubljanskega mesta vrste starh. kamnitih, zatohlih poilrt j in celo hlevov. P^ celo na bežigrajska srca in opremo naših sob se je skopal preveč amb'oiozni prefesor s svowo kritiko. Takole je zapisal: »človečka srca žTve tod (namreč za Bežigiadom, V čem in drugod) kakor v mrzle kovinaste škafe zaprta zaverovana v kričeče šlager je radia in v sentimentalne kinematografske orerete« Odkod, za vraga imo g. profesor tak vtisk ? Al! ni bil še nikol pri nas? Morda on sam »stoji ob stran resn čnega žlvli?-nja ter se je umaknil v neki svej. resničnosti tuj svet?« Pri Bogu> Kozaijeve igre n:sem videl, tor'a iz navedb v ocenah mi je vzi asla bržkone malo žalostna slutnja, cia je »Profesor KJepec« morda — avto-biograrčm. Mi Bež'grajci v zvoj'h *na kredo pozidanih kurmkih iz betona« in v =voj h omrzlih kovmastih .•Jkallah-t — torej v dveh sortah poslopij! — prav gotovo nimamo zaprtih src. temveč nasp;ctnc kar na ste-žaj odprta. Za svoje famil'je. a svojo otroke delamo po službah po svojih obr-tih. trgovina}] in podjetj h. naj* azJičn ^jxa :lruštva imamo zrrramo za vse mogoče socialne in kulturne namene, pa čitamo pridno kniige in rasonse. zah-j^mo vztraj no na koncerte in v gledal šAe ter smo torej duhovno prav razgibani Kar se tiče krčečih šlageijev in operet iz ra 'ia. pa daleč zaostajamo za središčem rnes:a. kajti pri nas goji te vrste umetnost le troj? četvero gost ln. c'očrm imate v centru ra-dlo-aparatov za tak repertoar nič koliko. Ne mi m smo tono pasivni in do rar\o'n vseh. tudi pdtitičr.ib problemov ^p i ti črti. skratka pri nas ni P« trov Klepeev. Pa kako je v svoji domiš'j'ji nashkaJ notranjsč ro naših stanovani! Poslušajte! »Stene po 9oroh: prarriol^i diha mod njimi m edina sled domPČnosti je mlačni duh i*o kuhinji . . . Vsa oprema je kakor bedast smeh objestnega brezokus:a malomeščanske periferij«*. Tu se aruži tov-amr- ška Sara s podedovanimi od:Umi naslanja-či... Po stenah barvasti tiski... brezdušna povprečnost, bahata v svoji našar-jenostic ... itd Ne vem. če diši po na*:h hl$a*i fr.'^o kakor pri ETgOVCU, pri Slamiču ali pri še- stici, vsekakor pa zdaja naš »mlaSni duh« ne le sled domačnosti, temveč tudi skd nepra:aiiii slilel In mislim, da ta »sCel« niti liiiku p.of. Fe.du ni zoprn. Prazr^.a In riadiarjcncčt se zključujeta. Da Ima večina tudi pri nas tovarniško pohištvo je res. toJa koliko Ljubljančanov si je neki dalo fvecialno zase po posel aih arbitri;, h projekt rati in po f.^c'.ah mizarji) iz -loti notrrnje i ieme ? Nove vile pri nr*S Imajo večinoma novo pohištvo in kar imajo prrlečevenh kosov, so te prav poserrn, ns le pietetne vre noeti Bfiorda prof. II -pec niti tc^o. ne ve. da je najstaiejšc pob -fitvo včasih na volj dragoceno. In barvasti tiski po naših stenah' Res je. mnojo jih je ,a še mnogo več po h:" 'i starega mesta! Celo profesorji, n v-ti in trgovci j h ima o. Tc:'a ra Be5%ra-dotn je tudi več his, ki nimajo vc-} n'tl enega barvotiska temvefl IzftljuCĐo le bc« vime ke. grafike in celo T/'mo k""e. Ta trclite-v ni banavost, nego čista Istina in je generalizujoče r »sanohovanje izr-az brezdušne povprečnosti :n nevednostmi C;-i"l:no etoo mora.V zavrniti Jankom Is I-ni zosmeh g. profesorja ne wno mo c*o iz naše lokalne občutljivosti, temveč »z načelnih rCZlogOV. Mnr nai se zactrocne. Mir-' - •■ Sl.lkarja Bež'grajci Mo3£ane itd m očitajo kurnlke na kre lo fn broz Hi To bi lahko stori vrak topog'av p a toda ia\most bi ga ufarUa po prr-lih. Zakaj vsi smo enakeT-ra\*ni meS'.'ni sna* k?h do*žnoč?tl "n zahtevamo medse1 m spoštovanje. R^sne in pravične kritike se ne bojimo v nobenem, ne. -'meni v b~2; skem delu mesta, puhlo smešenje pa o v»-čno zavračamo. Hvala vam, g. uredn'k, za s\"~"no besedo! Ucti^r |CC 56 Ist »Kesc^3vr:i2~ic Z 12. številko je končal kmetijsko-: >-kovni, stanovski m gospodarski list »Kmetovalec« 56. letnik izhajanja. Čeprav »Kmetovalcu« ni potrebna biK a reklama, vendar želirac opozoriti na ta I ker je kmetu, ki hoče napredovati nuj o potreben. Sicer so to spoznali ž i m a kmetje sami, saj so kljub pomanjkanju gotovine, še vedno našli denar za naročnino. Kmetovalec jim je pa bil strokovno vsestranski svetovalec, ki ga pač uibo hoteli pogrešati. Posredoval je nove izsledke v sto-ki. kadar so bili praktično upotrebljivi in pi -izkušeni «a naše prilike. Bicer p i je o] o-zarjal na načela kmetijske znanosti ter praktična dognanja ln izkustva, ki ra /no v kmetijstvu nikoli niso in ne bodo d,>\ no naglašena in izčrpana. K liko tega diva je »Kmetovalec« objavil in s tem slovenskemu kmetu pomagal k napredku d kazuie splošna upnraba teh nasvetov v prakt:čnem gospodarstvu na nadih ki jah. Dokazuje pa tudi bil liograflja ki -tijske strokovne literature, ki jo je pr i kratkim izdala Kmetijska zbornica. V tej knjižici, kjor j? zbranih čez U.o <0 razprav in knj'.^ Iz km tljskc stroke, nosi v značko K., kar se pre";, đa je dotično razpravo prinesel »Kmetovalec«. »Kmetovalec« ni samo Btrokovnl list, temveč tudi gospodarski in stanovski Nikoli se ni spuščal v brezplodne polemike, dokler vprašanja n'so dozorela za rcr:ruvanje. Predno pa je nastupilo takšno stanje, vedno je list nastopi] v obrambo gospodarskih in stanovskih interesov kmeta z tehtnimi razlogi in odločno zahtevo. Ta stroga nepristranost v vseh obravnavanih vprašanjih je v noši javnosti splošno priznana in temu je tudi pripisati priljubljenost glasila med kmeti. Gornji tradiciji zvest je tudi letošnji letnik. Vcdilo bi nas predaleč, ako bi n^š^rll vse objavljene tehtne razprave. Omenimo le, da je vsebina pestra ter vsestransko poučna in da so se \ 11. tu obravnavale vse panoge kmetijstva, s čimer se do se laj noben .bogi kmetijsko - strokovni list ne more ponašati Posebna opozarjamo na poljubno risane ln praktično poučno prispevke g" Goričana pod naslovom »100 nasvetov in nobud*. kakor tudi na razprave o znanstvenih ln praktičnih poizkusih naših rri-znanih strokovnjakov. Med stanovskimi ln crpsn^^nrsktmi razprnvami, pa bi omenili temeljite uvodnike, kakoi tudi važne razprave iz zadružništva, zunanje in notranje ♦ fnr > j TI fl _ Razni drugI strokovni H-ti v državi radi prinašajo ponatise iz K ?tovalć«<€, kar dokazu ie. rla ima slovens^d kmet glasilo, ki se tudi drugod upošteva. DEDNOST FN DEDIŠČINA — Ali je po-'. 1 >vala po očetu tudi lepo* to? — I epoto? 5e mnogo več, ce!o parfume-1 rijo. Kijavec Vladimir: Jrzzled nazaj Dan za dnem vprašujemo gospoda učitelja, kdaj bo nastopila tista važna ura, ki nam je toliko pripovedoval o njej. Pa se le hudomušno smehlja in skomiga z rameni. Nadzornik da pride vedno popolnoma nepričakovano... ko se ga bomo najmanj nadejali, takrat bo vstopil... mogoče, da že v tem trenutku prisluškuje pri vratih. Bog ve! Vse je mogoče! Zato mir, mir, mir: In v razredu jc mir Pos1ušnI smo; odgovarjamo tiho, zagrljeno, kaker bi se bali lastnega g'asu. Nekaj nas tišči, nam ne pvsti dihati. Vedno nom je pred očmi velik, ogromen... s strogimi očmi... z dolge črno brado... z ostr'm. gromkim glasem. da se še med odmorom nobeden ne upa iz razreda, kaj razreda, niti iz klopi ne' Počasi, previdno drobmo vsak svoj kos kruha, ki po licih sodim, da ne tekne nikemur. Le Jezerselc se ni spremer»f1 Govori g^a-s^o. pokuka sem pa tja na hodmk ln nas straši- »Videl sem pa' Videl sem ga! Tako je hud da kar šine zve^kečejo .. ln čisto mraz je ra hodojkli! Brrrr'« — Se smeje nato našm velikim oč^ro in b'ed'm obrazom Feveda on se lahko! Repetent je in ie šJ'a to nadvse vrv^a ura že davne mimo nje^a1 Laoslrn lato menda. A lepega df,e: »•Trtri!... Pa da. jv*ri» *T:l<-ar me ne gV'te tako d^beV« — Preveč nenadno so pad'e usod-e besede da bi rm m^el verjeti' ... Vse preveč strpne so' Strr»5ne. dn bi e'ovek p^-m^^e^e zh^Vl od niih'... Ne. ne' Gos^jod uč'+e'i sc ^n;hrž ti1]' Jfl~n roi ie r^vcr} cri no- neči hv^o r*Tr*»pfaval po p^^to1!! k-'o se ne bi1 Ta mama niti ne ve vsega it* bcljSe. da ne ver sp^oh nisem zatisnil očesa* S prebujaj očim se julrom je rastsi ne-nrr v meni. Na peti v šo!o sem dohitel .Te^erSka. »Danes torej . ..« »Kaj danes?« »Nadzornik . . .« »Prava reč!. . Ali to ti recem . . .? Sveta resnica! Kol nosi s sabo in na mrtvo premlati vsakogar ki kakšno narobe zine! Tudi velik je m izgleda še večji, ker nosi edinder1« Tako?? _ V kre*enm tni ie klcmPn. Sredi stopnic sem se ustavil... in pr^nvš-liam* bi-b* stopil v r?^**ed ali obm;l prr.ti df mu . . Se le čas . &e ie čas ... Ne. nič več: sluga je z velikim zvoncem oznanil osmo. Mr. noprVn m?r. Gocr>r>d o^i-eti r>v"e po tabM. riše. računa. Kreda cvili nod pieeo-'"mi krepkimi prst* dq me stresa In ie ves hrbet v kiu-ji polti. Najrajši bi pobegnil. Komerkoli! 2e po! ure dvigujem pa'ec StraSno slabega se počut:m v trebuhu in nogah. Pa r5č' Gospod učite-j piše. piše. piše... in se ne 'meni za n »kopar. Stiskam zobe. Ne. ne brm zdr/al eloVo' Vem. da ne b^m' Gospod učitelj ..! Napeto zrrrn v nizova pleča: rrka me že boli. — Uuuu! K^i če se mi z.ffodi kot se res4et^krat Terim*" Dviguje pa'e tin ga dviffuie. Vzđftiuie. s4-1 a m^nra. se z^oji . . in kn mti eofrpod ličt-teM npmi^re pai pohiti, kamor treba, ie vedno že prern7nn. Pra nnc vanii- krM"rio shi^o. ki poki ka pn vCatfh reče- iz-fT;re ln ^e krnst^u spel po:rvi 7 met'o ter zvrhano Bmet?s>»^rn •/- ."^v;r.-? v rokah Uuuu?*. Pred cčm: megla... mrak... *'^m^ . .. biez brade in brk. Prijazne se smehlja in je podoben Ogrizkov emu očetu. Le plešast ... Pa je !e nadzornik! Gospod učitelj je skočil k njemu ter ga spoštljivo pozdravil. »Vslanite!« — In mi kot sveče! Tudi jaz!... Slabost? Kakor je prišla, tako je minila!... Jezeršek pa pošteno laže!... Sveta resnica, ph!... Mimogrede sem s*, ozrl in pa ujel. kako ie izplazil jezik. Se bolj kakor Nandi... in sem smatral do tedaj Nandija za absolutnega mojstra' No! Spet je živahnejše v razredu. Mors jt pobegnila. d;hnmo laže gorijo nam lica... Gospod učitelj sprašuje. Pvštevnnko. Slovnico. CPadko teko odgovori — le kdaj pa kdaj kdo zastane in zardi pri tem ko Icpban rak. P!e?ast je, p1e?ast. gospod nadrnnvk' ad^e'e naoč^'ke nosi. da so njegove oči, kad r me pog'eda sila ogromne in izbuljene T e\n reko tišči v žepu. z desno si nri-dr/"'e brado in se venomer sprehaja. Se-dr.i ie pri tabli. p°tem pri vraMh . . . sedqj pri -TP7er5ku .. ob meni . . . pri oknu. De-«M eeve*1 mu nalahko škriplje. Jtk-krak-/>-krsk-žk. Dovolj! — S prilazem glasom vprašuje, katere pesmi zramc pa tzust. Štefan de-i/prnua. . liho, skoro brezčasno., ka šTja . .. preneha ... sede ... Ce zna kdo še katero, ki je ni v Šolski čitanki? KOTk Kratek ncm'r v zadniih klopeh... Začuden učiteljev poc'ed ... Jezeršek? Za res Je7eršek? Je to mogeče? Gospod nadrornik mu dobrohotno kTrra. — Popctent. mor ne7 No. dobro, dobro* — Tr že se vsa soba streha pod udarci dobro oodkovartffl JezerSkovdh čevljev. prod tph'o Mi'^e neredno mu 1e vendarle' P^ke drži ra hrbtu, prestopa 7 ene roge na drupo. e'eda rdaj v t^a 7rf»< skozi okno. r.ncprH '-cinik ga bodri. Na dan z besedo, j u nače! An, ban, pet podgan, štiri mi, v uh me pis*!, vi ja. vaja — ven! Vse v eni sapi! — Gospod nadzornik se je okrer.il k tabli; ramena mu podrhtavajo. Gospcd učitelj rdeč. da ne more biti bolj . .. napihnjen. Bum! Sedaj, 3tdaj se b' razpočil! Nebeška tišina ... a v meni vse poprava Štefan je sklonjen e'oboko nad knjigo, prsti so mu krčevito «d'snieni. »Jezeršek. človek božji! Se ti je ma: ski--^a pamet?« Da ni. Slišal jo je, pesem... ugajala mu je... in .. »Sedi. sedi. tes'o' Skrn se za svojo oslovsko klop in molči, da te ne slišijo vrabci, strer.. .!c Sam ne vem. ka! me 'e prijelo... fn sem oenadema — pa pol nehote — dvi|?**il roko Da reš;m Čast ra^pda .. . ali da še bolj osram^t'm Jezerlka? Bor*s;navedi! Gosp. učitelj se je oddahnil, prijazno me ffleda in popp^d nad7orpik tudi .. . Fant, korajža velja! To bo uspeha!... Pspsst! Ti tam Šesti, v drugi k^opi: Koliko je šestkrat pel? Mali mož ... Skoro se mi je za1e*e,o' Odkritje: go spod nadzorn:"k 'ma na glavi bradavico! Veliko bradavico! Kako da je že poprej nisem opazil? Temno rjava je, nemara celo črna... .. . ra prste stopi: Šestkrat pet je tri^set! Vrane drvžoo se rade, pet na smreki j;h čepi .. Vra^e če*vin — bradav:"a fepi! Venomer ic m°rfm e?cda*i. da mi je kar nerodno! LvOt d±> :.Tnc;"n f:fr''f^ ^^ipn . . . ororl . y>G'ej pa. f1e;r Scp^ti HHS *e 7n v' ~:~ -4*o'.. Te ferrrn mo riedaš tako zbegano? Ne m?s7;m te požre''*'« ffr'vn pfv^ieno! Ce "'r^nro Th^^^~o. notem gotovo re zaradi sliahu! Ha, ko bi gospod nnd7orr»"k vedol . . .! Zvoni. Sp°t s+'^k rol'o poklon . In gom! Mogoče za vedno. (Dalje) Stran $ »SLOVENSKI NAROD* sobota. 20. januarja 1940. 16 Nedelja, 21. januarja. 8: Jutrnji poauiav — 8.15: Kmečki trio — 9: Napovedi poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 9.45: Verski govor (rav. Jože Jago.Iic). — 10: Komorni zvok (plešie). — 10.30: Nedeljski kcncc.t radijskega oik^ztra. — 12: Pisano polje (plošče). — 12.3G: Pcroč.la objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Ruski sekstet :n duet harmonik (b:a:a Golob ). — 17: Kmet. ura: Zatiranje bole:jii in šl:c ljJvccv na trt (Vladimir Kuret). — 17.C0: Pe\cki zbor »Zo.a« s Slov Javor-n'Jia. — 18C0: Vce mogeče. kar kc.o hoče (pležče po željah). — 10: Napovedi, pcroiaia. — 19.20: Nac ura: Ob stol tni-ci muzeiekcga društva za Slovr n jo. < r. Ra lio Lx>ža_r). — 19 40: Objave. — 20; Kcncert radijskega orkestra. — 21.15: Violiiiskl koncert prof. Jana slajša (pri k'av'rju Ruža S'ajs). — 22. Xrp:v; '1, poročila. — 22.15: Lahkg nog naokrog (plošče). Fcnedeljc**t 22. Januarja. 7: Jut.nji pozdrav. — 705: Napovedi poročila. — 7.15: Pis"n venček vese' h zvekov i plošče). — 12.00: Odmevi iz češke glasbe (plošče). 12.30: Poro:ila, objave. — 13: NaDovedi. — 1302: Opolfrn ki koncert rad iskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstvena ura: Mladeničem in mladenkam (dr. Anten Erecelj). 18.20: Slovanske rapsodije (ploUče). — 18 40: Doba čita-nlc in tr borov na Prioio rskem (dr. Jrže Lovrenc č). — 19: Napovedi, poroda. — 19.20: Nac. ura: Pero Bu mani o 251etnici smrti (prof. Safet Burna). — 19.40: Objave. — 19.-15: Več mnn'^e — pa brez zarr.ore (Fr. Govekar). — 20: Dona-ča zabava (plc^č^). — 20.45: Lira slovenske glas>be. sodelujejo: pevski zbor >S1o-ge-i, sofisti Folc'ka Rupnikova. Tone Pe- trovčlč tn povečan radijski orkester, d?- Ag. Heri Svetel. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet mandolin. Torek, 23. januarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napove'i. poročila. — 7.15: Pisen venček veselih zvokov (pležče) — 11: šolska uia: Skrivnost krvi (Rafael Bača:). 12: Priljubljeni napevi (plošče) — 12.30: Poioiila. objave — 13: Napoved. — 13 02: Opold~n-pki krnceit radiske^a orkestra. — 14: Poročila - 18- Vsakemu nekaj (pfkđč?). — 18.10: Filozofi ia gospodarstva m^era naroda (dr. Fiance Veber>. — 19: Napove-"i. rorrčila — IT 20: Nac. ura: DTa~c-cenosti gcF-~-'a:ske Jugoslavije fKosta Popov" č iz Biografa). — 1040: Ob'r;v3. — 19.HO: Deset nrnut znr-~ve. — 20: Pav] \Vh t°~~nri n njegov orkeoter (p'Vče). — 20 TO: Dve zabavu! eno'e'ankl: 1. Ci il K^čcvrr: Pa*?ec trgovca Pe^ra R?h"r-'a (zvoTna igra izz,a časa po svetovni vojni). 2. Jorin Korban: V EPkJon'S&u. (zvč"a 'gra iz nn? h r,n") I^Ti^jo ć'ani ra'i cke l*rr .družine. vot*i mg. Iv. Pc^g^v. — 22: Napovedi porogPa. — 22.15: Lahka glasba (rad:jeki orkester). Sreda, 21. Januarja. 7: Jutrnji pore rav. — 7 05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pis'n venček vcrse'ih irvckov (p?odce). 12: Poljski napevi (p'o-§fe). — 12.30: Poročla. objave. — 13 00: Napoved . — 13.02: Veseli spomini (plošče). — 14: Poročila. — 18: MTadinska ura: a) Nastanek in razvoj padala (Janko Čolnar), b) Za nrfade naravoslovce (g. Miroslav Zor). — 18.40. S"!ovenske p av-ne starine (dr Josip žentar). — ;9: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. uia: Reportaža z otoka Brača (Luka Fertil'o iz Zagreba). — 19.40: Objave. — 19 50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gle-'ab'žča. v I. odmora: glasbeno predavanje (Viko Ukmar), v TJ. odmoru napovedi, perečila. NAJLEPŠE ČTIVO Ravlien? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN I Broširana knjiga stane 10.— dki Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTAe U1BIJANA — RNAFUE\A U L- t V globoki Žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest. da me je dne 19. t. m. ob \213. uri, previden s tolažili svete vere, po dolgi bolezni za vedno zapustil moj dobri soprog in stric, gospod Pavel Novak gostilničar ia posestnik Blagopokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v nedeljo, dne 21. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti, Cesta 29. oktobra 19, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo pokojnega v lepem spominu! LJUBLJANA, dne 20. januarja 1940. Žalujoča soproira Nežika Novak :*1 MALI OGLASI beseda 50 par. davek posebej Premici izjave oeseda L)tn L— davek postne) £a pismene odgovore gieue iujmmi _>g asov |e creoa priložiti znamko - Popustov za mai«> Dgms* oe priznamo izgotovim na želje tako; pc 7nin perja Razne iLikft in lJl H vedne v v e i k z o r aa »-a^poiago Pernice SEVER aUDOLF - Marijin trg 2 'liillliillililifliiliiJJihiiM PRODAM raz no t^eseoa 60 pa/ laveK poseoe N-t;niariisi <;ne»«>k •» L>in CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 MALI OGLASI »Slov Naroda« imajo § i K a r e o aipebl MIZARSKE STROJE nove in rabljene, nudim Iz zaloge v Ljubljani, odnosno za takojšnjo dobave tz tovarne. Zalogo si lahko brezobvezno ogledate. — Specialna trgovina strojev DOV2AN IVAN, Ljubljana. Frančiškanska 4, telefon 45-42. 334 SNEŽNE ĆEVLJE in galoše popravlja »Express«, Sv. Petra cesta 6. 349 VSAho* um.no roai.si \o še vedno po stanh cenan do-bav.ja v moderni m solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naroČila 6. L. ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra cesta 14. 60 PAR ENTLANJE ažuriranje vezenje zaves, perila, nionograniov. gnmbnic v'elika zaloga perja po ?.— din >Julijana«, Gosposvelska c 12 4 L. VEČBARVNE. SV PETINAM DIJAKA SPREJMEM na vso oskrbo za ceno din 400 mesečno. — Naslov v upravi »SI. Naroda««. 368 i Beseda 60 par davek pose hej NajmamSi zne*»ek S.— Din OREHOVA JEDRCA nova sortiran cvetličm med tn medico dobite najceneje v SI EDA R xi Ljnhliana Židovskp ul 6 2 L. OGLAŠUJ V »Slovenskem Narodu« DOBRE SMUČI kompletne s palicami in vezavo za odrasle od 150 — do 180.— din in sanke dobite pri izdelovalcu Fajfarju, Trnovska ul. 25 Prima skakalne smuči po naročilu. 350 KROJAŠKO PEC malo, prodam. Kavškova ul. 13 pritličje desno. 358 KUPIM deseua «hj pttf. Jave* pooeuej Nalmaniši »nesel« S.— Din ZAGINE ODPADKE jelove in smrekove, suhe. kupujemo vsako količino. Pogoj je. da so brez skorje Ponudbe na Zagrebačku dioničku tvornicu papira, Zagreb 2. 351 VOZIČEK NA PERESIH dobro ohranjen, kupim. — Ma-govec, Križovljan pri Varaždinu. 364 S LUzBE Beseda 50 par. davek posebej Najmaniši znesek S.— Din PERFEKTNA KUHARICA srednjih let, želi mesto v Kranju ah izven Ljubljane. Naslov: Marija Šinkovec, Medvode — poštno ležeče. 365 15 LET STAREGA FANTA b: rad dal učiti, najraje za mizarja, ker ima za to veselje. Brejc, Zadraga, p. Duplje na Gorenjskem. 366 DOPISI NajmamSi znese« s.— Din rie^eda 50 pa/ davek posebej MLADO VDOVO AMA LOČENKO prikupne zunanjosti, do 30 let staro, po možnosti z lastnim stanovanjem, želi radi trajnega prijateljstva spoznati premožen gospod. — Ponudbe na upravo »Si Naroda* pod šifro »Eros*. 360 LEPO PRIJATELJICO ki »e ji hoče življenja, želim spoznati. Starost do 20 let. — Pouudbe po možnosti s sliko na upravo Lista pod šifro »Ljubezen«. 363 VDOVEC 50 let star. brez otrok, s stalnim zaslužkom, se želi poročiti, ev skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 357 SMUČI Uomn'etne s palicami za otroke din 150.—^» za odrasle od d«ii 193.— BAN J Al — Ljubljana, MIKLOŠIČEVA CESTA 20. siv. stroji NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI M O I O K 4 ■ < I R I C I ti L i _ SIV. STROJI N igracni vozički sklrojl. avtomobilčki, kolesni deli TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA Karlovška c 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 Ceniki trankol SAMO NEKOLIKO PAK VEC in Vaše k^ravje je sigurno zavarovano ST.OLLA^ Neprimerno bolj fina ln zdrava Najholiši vodnik no radiiskem svrtn ie „NAŠ VAL" sporedi evropskih postal na vseh valovfh« stroKov^' članki roman novela, novica Z radijsk»_^a in televizijskega sveta, filmski pregled nagradni natečaj, amesmee. Izhaja vsak petek m je tudi lepu Html rt ran 4 Ll'K.AVA. I.jiii>i (m n;i Knnfljfva utira S. Vle«***rna nar»»onln» vimo 10.— dinarjev! NARODNA iSKARNA LJUBLJANA t»R KPftnSTR IA NAJFINKJ&B ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta in deda, gospoda dr. Otona Papeža predsednika deželnega sodišča v p. s tolažilnimi besedami lajšali žalost, ki so spominu predragega pokojnika poklonili lepo cvetje in ga prijateljsko spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, dne 19. januarja 1940. Žalujoča soproga z otroci in ostalo sorodstvo £. C. Bentlej: 30 flkok skozi okno* ROMAN Zaključujem: V noči umora je pripovedoval dozdevni Manderson v spalnici gospe Mandersonove rgodbo, ki jo je bil povedal že Martinu, da je namreč Marlowe na poti v Southampton. Ko je storil t** previdnostni ukrep, je ugasnil luč in legel oblečen na posteljo. Čakal je, da bo — kakor je domneval -goipa Mandersonova zaspala. Potem je pa vstal, odšel v nogavicah skozi sobo s pokojnikovo obleko in čevlji pod pazduho. Z roko je še nekoliko bolj odprl okno, preskočil železno ograjo balkona in padel na mehak travnik. Vse to se je lahko zgodilo pol ure po njegovem prihodu v Mandersonovo spalnico, v katero je vstopil po Martinovem pripovedovanju ob enajstih. Kaj sledi iz tega, naj presodijo čitatelji in oblasti. Truplo je bilo najdeno naslednjega dne zjutraj oblečeno. Marlowe se je pojavil ob pol sedmih zjutraj v Southamptonu. Končam to poročilo v svoji sobi v hotelu v Marls-tonu ob štirih zjutraj. Odpeljem se z opoldanskim vlakom in takoj po povratku izročim rokopis v vaše roke. Prosim vas,, da sporočite njegovo vsebino policiji. _ _ PIIILIP TRENT X. Prihodnii mesec je bil za Trenta čas. kakršnega Se nikoli ni bil doživel. Gospo Mandersonovo je vi- del večkrat in vedno ga je begala hladna vljudnost, držeča se prav sredi poti med površnim poznanstvom in prvo stopnjo tesnejšega zbližanja. Bilo mu je jasno, da se je zgodilo nekaj nezakonitega. Nudilo se mu je nekaj prilik, ko je čutil, da se je hotela vrniti k zadnjemu razgovoru, toda vedno se je temu v strahu izognil. Nekega dne ga je povabila na čaj. Sprejel je povabilo. To je pomenilo, da ga neposredno izziva na boj. Ta čas, ko je nalivala čaj, se je s tako lahkoto pridružila njegovemu nekoliko nervoznemu pripovedovanju, da je upal, da je izpremenila svoje nazi-ranje. Zdela se je brezskrbna in nasmejana, izpre-hajal se je po sobi in mu kazala svoje drobne zaklade, med tem se je pa njegovim vprašanjem glasno smejala in zbijala šale. Ko jo je prosil, naj zaigra kaj na klavir, je takoj privolila. — Rojeni ste za glasbo, — je dejal, ko je končala. — Vedel sem to, še preden sem vas slišal igrati. — IgTam mnogo in dolgo. Toda kdaj ste odkrili moj talent? Zato, ker ste me videli v operi? — Ne, — je odgovoril Trent, — vedel sem to že, ko sem vas prvič videl. — Pri tem se je zavedel, kaj govori in naenkrat je obmolknil. Preteklost je bila priklicana, nastal je molk. Gospa Mandersonova se je ozrla nanj in naenkrat se je obrnila proč. Obraz ji je jela zalivati rdečica, potem pa je brž vstala od klavirja in sedla v naslanjač nasproti njemu. — Vaše besede so naju privedle k tistemu, kar sem vam hotela reči. Prosila sem, da bi prišli da- nes k meni, ker tega ne morem več prenašati. Vedno znova sem si zatrjevala, da nima pomena, kaj si mislite v tej zadevi o meni in da gotovo niste mož, ki bi drugim pripovedoval o meni, saj ste vendar zadržal svoj rokopis, da ni bil objavljen. Vendar pa ves ta čas čutim, da je to važno. To, kar domnevate, namreč ni res. Pogledala je Trentu v oči. Trent ji je vrnil pogled. — Od trenutka, ko sem vas spoznal, — je dejal počasi, — sem bil... — Hvala. — je dejala, ko ni izgovoril svojih misli do konca, toda naenkrat je zardela. Igrala se je z rokavico. — Toda zdaj bi rada, da bi zvedeli resnico. Nisem vedela, da vas bom zopet videla, — je nadaljevala, — toda čutila sem, da moram govoriti z vami, ko se je to zgodilo. Mislila sem, da to ne bo težko, kajti zdelo se mi je, da ne razumete. Razen tega lahko omožena žena bolje pove nekatere reči, kakor dekle. Potem sva se srečala m sooznala sem, da je to še mnogo težje, nego sem mislila. Vi ste to tudi otežkočilL — Kako to? — Ne vem. Ali pa vem. Ker ste ravnali z menoj tako, kakor bi tega nikoli ne bila pričakovala od vas. Vedno sem pričakovala, da me boste zopet oši-nili s tistim trdim, strašnim pogledom, kakor takrat, pri svojem trdem vprašanju. Namestu tega ste bili pa kakor vsi drugi. Bili ste prijazni in uslužni. Jela sem razumevati, da nočete govoriti o tem. Ali je tako? Prikimal je. — In zakaj? Molčal je. — No, naj povem do konca, kar sem hotela reči. Ko sem to spoznala, sem bila neodločna. To bi ne bilo mogoče, če bi bila kriva. Danes ste prišli k meni. Govoriva odkrito. Premagala je plahost, govorila je iskreno. — Povem vam vašo zmoto, — je nadaljevala, ko jo je Trent vprašujoče pogledal. — To boste morali verjeti, gospod Trent. Vi veste, da sva se bila z možem odtujila in veste tudi, kaj to pomeni. Znano je vam, da je bil zavzel napram meni sovražno stališče in bila sem dovolj neumna, da sem se temu upirala. Pojasnila sem vam to: :moj mali družabni talent. Toda videla sem, da ni-te bili prepričani. Mislila sem, da je bil moj mož ljubosumen na Marlov/a. Niste se motili. Vedla sem se neumno, ko ste mi namignili na to. To je bil tak udarec vprav ko sem mislila, da je moje pokore in težkih trenutkov že konec. V resnici ste me vprašali, dali je bil možev tajnik moj ljubček. Moram omeniti, da boste razumeli, zakaj sem bila vsa skrušena. To ste smatrali za priznanje. Mislili ste, da sem kriva ali vsaj so-kriv na zločinu. Morda sploh niste mogli imeti drugačnega mnenja. Toda to je bilo kruto. Trent je povesil glavo. Ko sem si nekoliko opomogla, ste bili že odšli, — vstala je, stopila k pisalni mizi, odprla predalček in vzela iz njega zanečateno kuverto. — Tu je rokopis, ki ste mi ga bili pustili. Prečitala sem ga večkrat in občudovala sem vašo spretnost. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani 4^54995493166^904099439957974190169957901490149015995^4154901673 O2 Ste*. i n >SIvOVTCNTKl NAROD sobota. 20. januarja 1940. Stran B ] Nekdanje hude zime v naših krajih Tudi naše prednike je zeblo — V hudih zimah so bila posamezna naselja po več tednov, pa tudi mesecev odrezana od sveta Izredno ostra zima. ki je pritisnila nad vso Evropo, nas spominja na ono v letu 1929. Tudi takrat je oklepal nenavadno hud mraz od juga do severa ter od vzhoda do zahcda vse evropske države. Toplomer je kazai takrat celo nujši mraz kakor sedaj, do 30 stopenj pod ničlo Pa ljubljanski humor tudi v oni hudi zim; ni zmrznil, temveč je pogruntal. da so imeli v Gameijn;h takrat 90 stopenj mraza. Nenavadno huda zima je bila tudi v južni Evropi, in zgodilo se je čudo. da je snežiiO celo v Aleksandri j: in Kairu v Egiptu. Poročila iz starih časov nam dokazujejo, da so tudi naši predniki mnogo trpeli od hudih zim. Hude zime na Kranjsk V starih časih promet še ni bil tako vit kakor dandanes in je trajalo v hudih zimah pogosto po tedne in mesece, da so pr.šii ljuaje iz samotnih, zasneženih gorskih vasi v dolino. Mnogo so trpeli od snega, žametov, mraza in gladu Marsikdo je v snegu obtičal in zmrznil. V mnogih primerih pa so biLi ljudje sami vzrok take smrti, zlasti na veselem Dolenjskem. V visokem snegu in hudem mrazu po se vračali, obteženi od preobilo zaužite kaDljice iz vinskih hramov, ter za večno zaspali v globokih zametih Čeprav poročevalska služba današnjega ča^>op sja v starih časih ni bila tako razvita kakor dandanes, vendar imamo v tem pogledu tudi iz one dobe zanimive podatke. Bleevveisove Novice so poročale 12. marca 1853 iz Gozda pri Kamniku: »Na višjih krajih kamniške okolice kakor na Gojzdu, v Luči :n Cernevcu se je pretočeni mesec toliko snega naletelo, da ga tukajšnji prebivalci že od leta 1830 takšnega ne pomnijo. Na enih krajih, kjer ga je burja skup nanosila, doseže visokost 3 sež-njev, drugej je spioh po sežnju visok. V Luči pri Raku. mejašu med Kranjskim in Štajerskim, je celo 9 pedi visok. V spričo rečenega vam pričujočo žalostno prigodo podam: Simen Urh, po domače Kveder iz Spv>dnjeaa Hriba Nedeljske fare nad Kanin.kom je dva dni zaporedoma čez Cer-nevec v Gornji grad na Štajersko peljal, se je revček javaljne ni nadjai, da je bila zadnja pot. Ni ga bilo nazaj Na Cernevcu je v snegu obležal ter zrnerznjen svojo dušo izdihnil. Vdova s 5 otroci joka po njem.« Leta 1854. so pisali s Koprivnika na Gorenjskem: »Od vsih Svetih L L do božiča ni bilo tod druzega viditi ko gosta in mer-zla megia. ki je ravnala po vejah dreves, ne ivja. tudi požlepec. ampak nekak gar-jev led. ki je vsaki dan težji prihajal. Imenovana zmerzlina je bila ostra ko žaga. da je človeku, ki je skozi hosto šel. če se varoval ni, obraz razpraskala. in vedno težji na drevesnih vejah prihajavši je verhe in močnejše veje pokvečila in do činesa sadnemu drevju in po gojzdih napravila 1----- h- r^-eT-v r?i — i« tOČa pobila. Drevje povsod štule kvišku moli. Deset let bo preteklo, preden se bodo gozdi m sadno drevje obrasli.« Dne 30. januarja 1855 so i z Gorenjskega, da je pritisnil tako hud mraz. da so vse fužine zamrin le in so ljudje ob vsak zaslužek. Dne 16 februarja 1856 pa so pisali z Bleda: »Na sv. Tomaža dan smo imeli — 17 stopenj R. Led se je na jezeru trikrat napravil; na novo leto. 17. dan januarja, tretjič 30. januarja si pa n smo upali dersat. Puvpiaševal sem stare može. pa nobeden trikrat v eni zimi ledu na jezeru ne pomni.« Z Dolenjskega no poročali 7. februarja 1853: »Potoki in reke so letos tako zamrznili, da se po ledu čez nje hodi. Čeravno se majhno nad Čatežem stekate Kerka in Sava. je vendar vsa voda tako stisnjena bila. da je pri Cateškem brodu Sava tako zamrznila, da so ljudje po ledu čez Savo hod li; zavoljo varnosti so bile nekatere lestvice po ledu in na nje deske poločene, to je trpelo od 10. do 13 t m. Ze več kot 50 let. kakor pravijo ljudje, ni bila Sava tako zamrznjena kakor letos. Za veden sponvn naj se to v Novicah ohrani.« Volkovi in medvedi so pritiskali Iz Železnikov so pisali 5. decembra 1859: »Po besedah pratike se nahajamo še v jeseni, ali bela oprava cele narave in mrzla burja nam dejansko spričujeta terdo zimo. Grudnov sneg je jeklen, pravi narodni pregovor Kar že mnogo let ne. se je letos pripetilo, da sta se ris in volk pritepla v naše hribe. Posebno volk je hudo gospodaril in je nekemu nasamnemu kmetu devet glav drobnice pokončal. Pri svojem okrutnem početju se je obnašal tako prede rzn o. da je res čuda. kako ga ni puška zadela. Sledili so ga celo v ravnini in iz tega prerokujejo ljudje hudo zimo. Zdaj se je nek za'epel v poljansko dolino in slišali smo, da ima tudi tam še vedno na-brušene zobe« Tudi sicer topla Bela Krajina je v hudih zimah mnogo trpela. Iz Črnomlja je poročal dopisnik 1. februarja 1868: »Huda zima z nenavadnim snegom, kakoršnega se tukaj v južnem kraju kranjske dežele že dolgo ne spominjamo, je cele trume divje zverine iz kočevskih in hrvaških hribov pritirala. Pretekli teden je pogumen \ lovec v Poljanah staremu medvedu, ki je ravno čez Kolpo primahal in se Se ni dobro vode otre~el. s kroglo ;>pos« prdp^sal. da je mah-"m? .blezal Ker je d^.^ln5 zbor premije za divje zverine odpravil, se ne zna, da bi toliko volkov pobit.h bilo. V prejšnjih letih se je v Črnomlju vsako leto 70 do 100 goldinarjev za pobite volkove plačalo, to nas v mislih potrjuje, da se je za nekaterega na bližnjem Hrvaškem, kjer se že davno niso premije plačevalo, ubitega volka iz kranjskega deželnega žepa lepi forinti plačali. Gotovo bo pa tudi sedaj lovec rad volka pokončal, ker mu koža in meso. kateremu ljudje tukaj posebno čudodelno moč pripisujejo, kakih 10 goldinarjev vrže. Pravil je nek kmet. ki januarja 1858 javlja: Silni sneg, ki je 5. t. m. zapadel, ne le našo Učko in druge hr.be. temveč celo do morja in tudi po sosed n. h o toči h, nam ie napravil zimo ,da že osem let ni bilo take. Sest dni je zastala vsa vozna pošta. — Iz Zagorja na Notranjskem so p.sali. da so ljudje zmrznili blizu vasi; iz Senožeč, da je zaradi hude zime »beračev sedaj več ko zvezd na nebu.« — Z Nabrežine je poročal dopisnik 6. januarja 1864: Zavoljo sneženih žametov so trije hlaponi (lokomotive) med Nabrežino in Trstom v snegu zaostali. Poštno štafeto so Je neki dan dva volka ubil. da ie v malo dneh vse meso prodal, drago ko maslo Naj »Novice« razglasijo to neumno vražo in ljudem dopovedo. koliko boli konstno bi bilo, ako bi namesto funta volčjega mesa, ki stane znabiti kakih osem grošev osem funtov živinske soli kupili « Premije za ustreljene volkove so bile pozneie povišane, in sicer so znašale za volkuljo 50 goldinarjev, za starega volka 40 za m'a-dega pa 20 goldinarjev. Vraževerni ljudie so za drag denar kupoval: in sušili volčie meso, kot dobro in uspešno sredstvo proti raznim boleznim, zlasti proti mrzlici in živinskim boleznim, katere so imenovali »volčiči« (v vimenu, na parki jih, pod kožo itd.). Z volčjim mesom so hoteli pregnati »volčičec. O zelo hudi zimi v januarju 1880 so pisali s Črnega vrha nad Polhovim gradcem -»V soboto 22. t. m. popoldne so ljudie videli velikanskega medveda, ki je lagotno korakal čez njive ped cerkvijo in potem v bližnjem gozdu izginil. Naglo se zbero 4 lovci in ga zasledujejo. Niso še dolgo hodili, kar ga lovec Sovov Franceii stoječ na meter visokej skali zagleda koma i dobrih 10 korakov pred seboj ležečega za grmom Vesel malo zakriči po domače: »Je že tukaj!« da bi prihiteli še drugi lovci Na ta vzklik vzdigne medved glavo, vstane in pogledata se s Francetom Le ta akoravno res junak, kakor sam pravi, se ustraši in — pozabi, da ima puško! Gledal ga ie. ne da bi streljal. Ko so prišli njegovi tovariši, jih je medved zaslišal in odkoracal v gozd, kjer je od same jeze lomil veie Odšel je proti Poljanski dolini. Drugi dan so napravili gonjo, vendar pa mu niso mogli slediti, ker je sneg med tem že skonnel Kaj bi naredili ljubljansk. lovci, če bi bilo to na Rožniku?« Kraška burja in zameti Ze od nekdaj so bile znane kraške bude zime. burja in sneženi zameti Se več pa so trpeli ljudje zaradi nenavadno ostrih zim v sončni Goriški in m lem Primorju »Novice« so pisale 3. decembra 1853: Vož nja med Ljubljano in Trstom ie zaradi debelega snega že 12 dni ustavljena Vozniki so bih primorani na poti ostat: in brez zaslužka v gostilnicah denar tratiti — In 10. decembra iz Komna na Krasu: Letos nas je zima zlo prehitela, ker je že čez en čevelj snega pri nas padlo, še veliko repe in zelja je pod njim. — Dopis iz Istre 27. morali v Trst in čez hribe in doline peS pošiljati in po telegrafu ni bilo mogoče naznanil pošiljati. Veliko popotnikov je bilo prisiljenih te dneve tukaj prebivati: držav-n: minister St hmerling je bil primoran zavoljo hudega vremena v Gorici ostati Vojvoda modemski iz Laškega prišedši je s posebnim vozom pot do Trsta srečno zmogel Med Nabrežino in Devinom so v tem hudem vremenu trije popotniki zmrznili. — Iz Trsta so poručali 9 januarja: Novo leto nam je pr neslo strah in grozo. Uže prvi dan je vstala močna burja in sneg ie šel. kakor bi cunje trgal. Ponoči je nastopil mraz in dobili smo led skoraj po vsem mestu, burja je rastla *n 4. dne tako narastla. da ie dimmk«* podirala. Naši judje piavijo da od leta 1802. ni bilo take vihre *.n da se je zgedilo tisoč nesreč. V pristanišču so bile skoro vse ladje poškodovane, več ljudi je burja ubila, v mestno bolnišnico so prinesli 24 hudo in nad 100 lažje ranjenih — Iz Gorice so pisali 9 novembra 1878: Takega vremena že nismo •mel: leta in leta kakor sinoči Burja je hatela vse unesti: korce ie metala s streh. — Tudi strašna zima 1879-80 ni prizanesla Gorici ter so poslali od tam 25. januarja poročilo: Led na Soči — po mestih čez m čez! To je redka prikazen pri nas. i£. Ju* i in: »Zima«, le* ore« In prinesel nam je ta dan Usti god. o katerem pravi laški pregovor: San Bastian porta la viola in man. (Sv. Boštjan nosi vijolico v roki.) Res sred preteklega tedna smo imeli poštenih 9 stopinj mraza, kar je za Gorico — Nizzo celo nenavadno. Zapisano naj ostane v Noviški kroniki za potomce, kakor so tudi naši stari nam pustili zročilo. da so nekdaj »cele lodrice vina po ledu čez Sočo vozili.« Mraz tem bolj občutimo, ker piše ona tenka burja, ki človeku gre skozi kosti in mozeg. — Leta 1890. je poročal dopisnik iz Ajdovščine: Pri nas je razsajala 28. decembra tako strahovita burja, da je kar strehe odkrivala ter korčevino in kamenje z njih s tako silo metala, da ni nobeden upal na ulico. Metala je po tleh ljudi kakor muhe in eno ženo ubila. Tudi takega mraza ne pomnijo ljudje že mnogo let. Ipava zmrznila je čez in čez, kar se ni zgodilo od leta 1866. — Tudi poznejše zime 1893 in 1895 so bile zelo ostre. Na Štajerskem }e zmrznilo vino Tudi Štajersko deželo, kjer poleti vroče sonce žlahtno grozdje meči, so prizadele v preteklih časih hude in ostre zime. Tako so pisali 1. januarja 1854 s Štajerskega Novicam, da je nastopila zelo ostra zima. O božiču je bilo 22 stopinj mraza in je Savinja popolnoma zamrznila. — Od sv. Trojice v Slovenskih goricah so pisali 9. februarja 1858: Pri nas je zima huda tako, da se voda v vodnjakih suši. tako da moramo daleč ponj o hoditi; tudi za živinico je hudo, ker jo moramo daleč napajati goniti, pot je pa zamerznjena. Ters ali vinska trta je tu in tam pozebla. — Na Martinovo 1858 je tožil mariborski dopisnik: Posestniki vinogradov, kteri niso še obrali, z žalostnim obrazom hodijo po svetu. V vinogradih naših je še dosti grozdja poter-gati. Večji posestniki so polovico spravili na prešo, ker je sneg zadnji dan oktobra se že prikazal in do 8. t. m. prav globoko tersje pokopal. Nekteri so v snegu brali, al iz 42 brent (put) komaj polovnjak dobili. Drugi počakajo lepšega vremena Tako na priliko so presvetli nadvojvoda Janez prepovedali svojemu vinogradniku, naj ne bere. dokler toplo vreme grozdja ne otali. — Iz Maribora so pisali 29. decembra 1879, da je Drava zamrznila, od ledu zajezila, vse nižje kraje izpremenila v ledeno morje in več sežnjev na debelo led natisnila. Po ustnem izročilu ljudje že 81 let niso pomnili take zime. — Z Bizelj-skega so poročali v januarju 1880. da je vino v mnogih kleteh tako zmrznilo, da ga ni mogoče točiti, — Iz Celja so pisali 5. februarja istega leta, da je Savinja popolnoma zamrznila in je cestar Sajko z dinamitom uspešno razbil led na Savinji pri mostu ter tako most iz nevarnosti otel. Tudi iz Ptuja so poročali, da ie Drava naplavila silne množine ledenih plošč. Južno vreme je nato podrlo mnogo mostov zaradi plavajočega ledu. Skoro vse reke so prestopile bregove. — Leta 1890. je sporočil ljutomerski dopisnik, da so imeli 20 stopenj pod ničlo. Tudi stari Ljubljančani sozmrzovali Zime v stari Ljubljani se niso mnogo razlikovale od sedanjih mogoče edino v tem, da je sneg še malo dalje obležal na ljubljanskih ulicah. Hišnim gospodarjem je zadostovalo, da so odkidali sneg tik izpred vrat, toliko, da so mogli v hišo. vse nadalje pa je opravilo pomladansko sonce. Krivda za vso zimsko nadlogo se je zvračala na magistrat Ta pa se tudi n: ganil in si je mislil: Bog ga je dal. Bog ga bo tudi vzel. Zelo huda zima je pritisnila leta 1858 Novice so poročale 1. februarja: Tacega mraza kot to zimo že ni bilo veliko let. Mraz je bil sicer že hujši, pa tako stanoviten ne. To se je videlo na Ljubijanci. ki je bila kmali nad malim grabnom zamrznjena. Samo v hudi zimi 1829—30 je bila tudi zamrznjena kot vedo ljudje pripovedovati. — Enako so pisale tudi 15. januarja 1862: V soboto in nedeljo je padlo toliko snega, da se je vožnja po vseh železnicah zakasnila. Tudi po mestnih ulicah se ve, da ga je bilo vse polno; al naš gospod župan Ambrož, zapustivši tudi v tem staro kopito, po kterem je veliko najetih delavcev, ki so sneg nakladali, čakalo na malo voznikov, ki so sneg odvažali, je to reč pametno osnoval, da se prihrani mestni kasi nepotrebnih stroškov in se sneg veliko hitrejši iz ulic spravi. Kakor iz mravljišča pridno mravljinci švigajo na vse strani, tako so s snegom obloženi vozovi križem po mestu dirjali te dni, da je voznike pot polival. Kdo jih nek podi. da tako hitro delajo? je vprašal nekdo. Vsak se sam priganja, da s svojim konjičem več zasluži. Za vsaki voz ki si ga mora sam naložiti pa tudi sam spraznit: v Ljubijanco, dobi 5 krajcarjev. Bolj ko je priden, tem več 5 krajcarjev vjame, marsikdo si zasluži po 2 goldinarja na dan. Da se ve, koliko je kdo zvozil, prejme vsak spraznjeni voz marko. Dobra ta naprava je tudi drugod posnema vredna. Uredništvo Novic je poročalo leta 1871: Ljubljanski »gemeinderath«, ki bi zdaj moral posebno skrb obračati na to, da mesto ni podobno zanemarjeni vasi, da bi se tedaj veliki kupi snega odstranili vsaj od tacih krajev, kjer so ulice ozke in kjer se ob tržnih dnevih shaja veliko ljudi, ki preklinjajo nečimernost rotovža, se raji sprehaja v tacih sklepih, kteri kažejo, da — namesti da bi teptal sneg s svojimi nogami — tepta pravice naroda slovenskega v šolah. — V februarju 1876 je pisal Slovenski Narod: Vse ulice so še polne snega kakor na kmetih. Od hiš ne kidajo sneg, pa saj niti magistrat svoje dolžnosti ne stori. Zadnjo nedeljo zjutraj je bil tak mraz, da je Ljubljanica na močvirju čez in čez zmrznila, kar se pri nas redko zgodi. — Zima leta 1879— 80 je bila posebno huda in dolgotrajna. Ze omenjeni list je poročal 6. januarja: »Po kratkem presledku nov mraz. Pota po mestu so vsled tega zopet nevarna, ker je na nekaterih mestih gladko, kakor bi po steklu hodil, a nikdo se ne potrudi, da bi tja vrgel pest smeti ali peska. Na to paziti je se ve dolžnost magistrata, ali kaj hočemo!« V tej hudi zimi so se dobri ljudje zelo zavzeli za stradajoče ljudi in živali Po trgovinah in gostilnah so se pojavile lesene hišice z napisi: »Prosim piče za uboge tiče.« Nadaljnje zelo hude zime so bile v letih 1890—91 in 1892—93 ter izredno huda z velikimi množinami snega v potresnem letu 1895. V tem letu je izdala mestna občina ljubljanska za kidanje in odvažanje snega nad petnajst tisoč goldinarjev, kar je bila za tisto dobo pač silno velika vsota. Takšne so bile ljubljanske zime v preteklem stoletju, kar je bilo pa novejših, jih imamo še v Živem spoinimi. R. D. Edo Deržaj razstavlja Ljubljana. 20. januaria. Ljubitelji slovenske likovne umetnosti bodo jutri zopet imeli priliko uživati v Jakopičevem paviljonu dela slovenskega slikarja, ki se je popolnoma posvetil planinskemu slikarstvu. Edini je med slovenskimi likovniki, ki neguje te vrste slikarstvo, lahko bi rekli sistematsko. Jutri ob pol 11. bo otvoril svojo razstavo olj. akvarelov in grafik g. Edo Deržaj, ki se je lani v jeseni tako odlično predstavil prvič kritični zagrebški publiki ter s svojo prvo razstavo pri bratih Hrvatih popolnoma uspel. Po tej razstavi smo poročali, kako laskave so bile kritike zagrebških recenzentov, kakšno navdušenje je vladalo za Deržaja v Zagrebu, čeprav čas za razstavo zaradi političnih dogodkov ni bil ugoden, in kako je uspel tudi v tem pogledu, da je večino svojih večjih del v Zagrebu prodal. Ko je Edo Deržaj prvič razstavil v Ljubljani, je s svojim delom prepričal, da je izredno talentiran in sposoben slikar, ki išče lepoto v gorah z marljivostjo in vztrajnostjo, ki je lastna samo nekaterim slovenskim likovnikom. Z nadaljnjimi razstavami svojih »hribovskih« slik s^ je Deržaj popolnoma uveljavil in dosegel lani naravnost triumfalen uspeh v Zagrebu. Na razstavi, ki bo jutri otvrrjcna. bo Edo Deržaj pokazal povečini nova dela. ki so nastala lani v juliju in avgustu v slovenskih gorah, posebno pozornost pa bodo brez dvoma zbudila njegova dela. ki so nastala v septembru in oktobru v Srbiji, ko je bil vojak v Skoplju. Ze za laika je Skoplje s svojo okolico eno najbolj zanimivih mest in si zato lahko predstavljamo, kakšen vtis ie mesto naredilo na sli-karja-umetnika Krasni akvareli iz te dobe pričajo o slikar jevem mojstrstvu v akvarelnem slikanju, ki je najtežja slikarska tehnika, ki pa obenem daje b:>lj kakor druge slikarju možnost za oblikovanje svojih impresij. Okrog 120 del bo to pot razstavil Edo Deržaj Med njimi bodo tudi nekatera starejša dela Z zanimanjem bomo še vedno ogledovali Deržajeve motive iz Anglije, v kateri se je mudil 1. 1933 Novejša slikar-jeva dela kažejo znaten napredek v obvladovanju tehničnih sredstev in v poglobitvi umetn ške vsebine. Deržnjova umetniška razstava bo odprta do 4. februarja. Križanka 41 42 45 J * |43 Vi 46 Pomen besed 1. unesek, obraba, 5. angleški državnik, 9 poljedelec, 10. vrstilni števnik, 11. svojid-ni zaimek, 13. ujeda, 14. del voza, 16. ozi-ralni zaimek, 18. nota v skali. 19. svetopisemska oseba, 21. vodna žival, 23. ruska reka, 25. del parnega stroja. 28. kemična prvina. 30. ptič. 32. iniciali slovenskega pisatelja, 34. riba, 36. osebni zaimek. 37. moško ime, 39. del cerkve, 41. egipčanska sveta žival, 43. veznik, 45. prislov časa, 46. drobiž starih Grkov. NAVPIČNO 1. slovenski skladatelj, 2. površinska mora, 3. industrijska rastlina, 4. svetopisemska osebnost, 5. vrsta pesnitve, 6. glasbena nota, 7. hlapljiva tekočina. 8. poljska reka, 12. planina v Srbiji, 15. posoda. 17. jugoslo-venski otok, 20. poljski pridc'ek, 22. del strehe, 24. del glave, 26. prislov kraja, 27. živo bitje. 29. moško ime. 31. moško ime, 33. slovansko drevo, 35. geslo, 38. krat;ca za valuto slovanske države, 40 nesvoboden človek, 42. kem. znak za prvino, 44. predlog. Rešitev križanke, objavljene danes teden VODORAVNO 1. gama, 4. Oger, 7. o«. 8 ris, 10 ti, 11. safir, 12. oh. 14. kip, 15. Ga (galij). 16. bor, 18. tor, 19. močeril, 20. čep. 21. pav. 23. ar. 24. vim, 26. re, 27. vojak, 28. ep, 30. dan, 31. te, 32. kava, 33. Agis. NAVPIČNO I. golob, 2. as, 3. arak, 4. Osip, 5. et, 6. Rihar, 9. Ifigcnija, 13. Homer, 15. Golar, 17. rop, 18. tip, 20. Capek, 22. Veles, 24. voda. 25. mana, 29. pa, 31. ti. DVE RAZLTCNT BESEDI Zena obuja spomine: Prav danes je minilo 15 let od dne, ko si me na kolenih prosil, naj bi izgovorila čudodelno besedo, ki bi te osrečila za vse življenje. Mož: No, ti si pa izpregovorila ravno napačno besedo. NA ZENITOVANJSKEM URADIT * — Ali ste vi ženin te dame? i — Ah ne, jaz sem nevtralen. Stran 4 >SLOVENSKI NAROD« sobota, 20. januarja 1940. fitcv. 16 DNEVNE VESTI — Diplomirani »o bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Karel Orel. Miran Ogrin. Vladirnir Pezdirc. Oroslav Erjavec, vsi Ljubljane, Miroslav Veho-vec in Ciril Zakelj Iz Stare vasi pri Logatcu. Čestitamo! — Iz legije koroških borcev, z ukazom kr. namestnikov (^Službeni vojni llstv St. 37 z dne 21. X. 1939) je bila ustanovljena posebna spominska kolajna za one, ki so se v letih 1918 -1919 borili za našo severno mejo. Legija je za prijavo za podelitev kolajne izdala z odobrenjem vojaških Oblasti poseben obrazec, ki ga prejmejo vsi člani društva. Pozivamo člane, naj dvignejo obrazec čim prej v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju st. 7-1. v Času od 8. do 12. in od 14. do 19. Članstvo zunanjih krajevnih organizacij prejme tiskovine pri svojem upravnem odboru. Vabimo tudi še neorganizirane borce, naj se v lastnem interesu prijavijo društvu kot redni člani. Rok za prijavo je odrejen po komisiji prt štabu IV. armijske oblasti ter se prijave po 31. januarju 1940 ne bodo več sprejemale. Glavni odbor LKB. — Vln«kl sejem v ivanjkovcih. Ta vsakoletna prireditev bo otvorjena v sredo 24. t. m. ob 8. v dvorani tik kolodvora. Prijavljena so v pretežni večini sortirana vina, pa tudi 1263 hI mešanega nasada. Izmed izbranih vin je prijavljenih 707 hI iipona, 817 hI laškega rizlinga, 279 hI mrškatnega silvanca, 219 hI belega bur-gundca, poleg tega pa tudi znatne množine renskega rizlinga, zelenega silvanca, rulandca, dišečega traminca, muškata Ja-maščana, zastopana pa bosta tudi Bou-vierova ranina in portugalka. Vina bodo vsa izključno iz ormoško - ljutomerskega vinarskega okoliša. Železniške zveze so ugodne, da je poset možen v vsakem vremenu. Cene bodo zmerne In bo lahko vsak interesent zadostil potrebam. Prijatelja jei-uzalemčana vabi Vinarska zadruga * Jer u zal e m čan «. — Razstava našega rojaka v Trstu. Slikar Slavko Spucal razstavlja v Trstu svoja grafična dela, linoreze in monotlpijc. Razstava je nameščena v dvorani Jerc v ul. Sv. Spiridijona, nasproti pravoslavne cerkve in bo odprta do 25. t. m. — Podaljšanje trgovinskega sporazuma med Jugc»lavl.jo in Slovaško. Trgovinski promet med Jugosla\djo in Slovaško je bil urejen v drugi polovici lanskega leta s provizorijem. Ta začasni sporazum je /xiaj podaljšan za pol leta, torej do konca junija. Do tega časa bodo sklenili definitivni trgovinski Sporazum. Nedavno je .Slovaška dolgovala Jugoslaviji v blagovnem prometu 6 do 7,000.000 Ks. zdaj pa že mi dolgujemo v klirinškem prometu okrog 800.000 Ks. Izvažamo predvsem kmetijsko blago, največ prašičev in masti. Skupna vrednost medsebojnega prometa je znašala doslej okrog 20.C00 000 Ks, pri^-»Sakujejo pa, da se bo promet sfta&uo povečal, ko bo sklenjen definitivni trgovinski sporazum. — Dohodki naftega turizma, po uradnih podatkih računajo, da je znašal tujski promet lani okrog 5\5 milfjona nočnin. Domačih gostov je bilo 70°'o- Skupni kosmati dohodki znašajo približno milijardo din in od tega odpade na domače goste o2°'o, na tujce pa 36».'©. Tujci so pustu i lani pri nas okrog 384.000.000 din. Po tem ^re\ddimo, da je imela naša država lani dvakrat več dohodkov od turizma kakor od izvoza pšenice. — Zagreb dobi javna carinska »kladivca. Vprašanje javnih carinskih skladišč ▼ Zagrebu se je vleklo celih 20 let po prevratu in do rešitve je prišlo Sele zdaj. Doslej so vse blago carinili v Mariboru. Zagreb bo z novim carinskim skladiščem mnogo pridobil, precej bo pa prizadet Maribor. — Zagreb brez đrv. P^ed dnevi smo poročali o občutnem pomanjkanju premoga v Zagrebu, zdaj pa primanjkuje že drv. Prodajalci kuriva so razprodali vsa bukova drva in si Jih najbrž ne bodo mogli tako kmalu dobaviti. Zagreb porabi 15.000 do 20.000 vagonov bukovih drv in zdaj, ko so vse zaloge izčrpane, se ne bodo mogli založiti z di-vmi tako kmalu že zaradi tega, ker ne bo dovolj vagonov za prevoz. — Obtok bankovcev se Je zmanjšal, pc poročilu Narodne banke z dne 15. t. m. se je obtok bankovcev v drugem tednu januarja zmanjšal za 101,285.700 din na 9.578,3.'} 1.200 din, povečala se je pa zlata podlaga banke za 2.019.092 na 1.990.714.012 din. Devizna podlaga se Je zmanjšala za 60.615.136 din na 67S.725.1S2 din. — Izplačilo dividendi' delničarjem Narodne banke. Na plenarni seji Narodne banke v Beogradu so sklepali te dni o občnem zboru, ki bo 3. marca. Določen je bil dnevni red ln sklenjeno Je bilo da bodo plačali dividende po 400 din na delnice kakor prejšnja leta. Po odbitku dividiend-nega davka bodo delničarji prejeli po 136 din na delnico. — Tvor. premoga fz Nemčije. Ko Je izbruhnila vojna. Je bil povsem ustavljen uvoz premorra in koksa iz Nemčije ln zaradi tega je prišlo do znatnih motenj v našem gospodarstvu. Nemci so se Izgovarjali, da ne morejo pošiljati premoga, ker jim priman jkirje vlačilcev in vagonov, zadnje čase pa, da. je nemogoč prevoz zaradi zaledenele Donave. Večino premoga iz Nemčije namreč dobivamo po Donavi. Nedavno je pa naša, generalna direkcija državnih železnic poslala v Nemčijo okrog" 40 vagonov za prevoz premoga in koksa. Prvo pošiljko premoga iz Nemčije dobi po dosedanjih vesteh banovina Hrvatska. — Govedina po 4 din wg. V mnogih krajih na Hrvatskem jim v tej zimi zelo primanjkuje krme za živino, posebno tam. kjer so bile jeseni pola ve ter niso imeli otave. V Kriievcih in v mnogih krajih v Podravju kmetje koljejo živine in Sami med seboj prodajajo govedino. Meso je zaradi tega izredno poceni in sicer govedina po 4 din. teletina pa po 5 din. — Radijski naročniki dobro vedo, da jih radio najhitreje obvešča o najnovejših dogodkih, če pa hočete svoj sprejemnik pravilno uporabljati in biti točno poučeni, kdaj oddajajo različne postaje poročila in ostalo, morate biti naročnik >Našega vala* ki je najboljša slovenska radijska revija in prinaša obširne sporede vseh važnejših evropskih radijskih oddajnih postaj.-Številka ^Našega vala* za prihodnji teden objavlja med drugim tudi članek o važnosti radijskega prometa, dva zabavna feljtona, poučno rubriko j-Radio m televizija« in Se marsikaj zanimivega, poleg tega pa tudi poseben izvleček najboljših oddaj za prihodnji teden. Zahtevajte še danes na ogled brezplačno številko, ki vam . jo bo uprava takoj poelala: **NAS VAL«, | j Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna na-; ročnina stane samo 10 din. — Obnovitev prometa na Uakl progi. j Ker je mraz nekoliko popustil in ker ni več tako močna burja so včeraj vzpostavili promet na li&ki progi, tako da Je bil zopet obnovljen ha vsej prog. med Zagrebom" in SpLtom. Vlaki pa voeujo z velikimi zamudam L — Muklima-i**ki pru/niki kurban bajram Mui»lLnxani v naši državi so začeli danes paaiZnovati svoje velike letne praznike kurban bajram. — poškodovanci. Pleskarski vajenec Srečko J are iz Tacna se je peljal včeraj popoidno a kolesom po opravkih, a je v megn tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. 591etni miear državne železnice Ivan PjčuIui iz Šiške, je sel včeraj čez progo na gorenjskem koJodvoni, kjer ga je podrl premikajoči se vagon ter ga pcAkouo\'al na rami in po životu. lOletni mizarjev sinček Jože depec iz Loza se je SBnucai včeraj na bregu rraa mestom,, pri tem pa je paxied in si zlom J desno nogo. V bomico so anoci prepeljali tudi 361et*-nega posestnika. Vinka Zora ie Gortcan pri Medvodah, ki je padel na cesti ln at zao mil desno roko * " * ~ " — Vreime. Vremenska napoved pravi, da bo deloma jasno, mrzlo iri ipremenijivt> vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani. Zagrebu. Beogradu. Sarajevu ln Splitu, deževalo pa v Dubrovniku in Kiimboru. Naj-všja temperatura Je bila včeraj v Dubrovniku 5. na Visu ln Kumboru 3, v SoJitu 2, v Ljubljani in Mariboru —6.8, v /^urrebu in Beogradu —v Sarajevu —10. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 758. temperatura je znašala il.8, na aerodrom?? pa 166 Iz Ljubljane —lj Kdo Doržaj — alpinski slikar — razstavlja. Jutri bo otvorll v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih olj, akvarelov in grafik priznani aipinski slikar Edo Deržaj. Preteklo leto je z velikim uspehom razstavljal v Zagrebu. Vsi, ki ljubite zares dobro sliko, se potrudite v nedeljo 21. januarja ob pol 11. v Jakopičev paviljon, kjer bo otvorll slikar svojo letošnjo razstavo, ki bo odprta od 21. januarja do 1. februarja t. L —lj Filozofsko dntštvo bo imelo danes ob 18. V predavnlnici mineraloškega instituta na univerzi svoje redno predavanje. Predaval bo g. I avnatelj dr. Simon Do lil o temi »Filozofija v srednji šotf«. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki ae zanimajo. —lj Poljudno predavanje prirodo«*Io\m-i;a drfiAtva v LJubljani. V torek 23. t. mi bo predaval v mineraloški predavalnici na*univerzi ob 18.15 doent dr. Oskar Reva o temi: »Najnirzlej.ši in najtoplejši kraji v Sloveniji t, Š tem predavanjem otvori prirodoslovno društvo seiijo poljudno-znanstvenlh predavanj. —lj Švetosavska proslava dno 27. t. ni bo po naslednjem redu: Ob 10. bo liturgija* V pravoslavni cerkvi, ob 11. pa šolska proslava v Narodnem domu t dvoran?* Ljubljanskega Sokola. Blei\veisova 2S). Vstep prost. Zvečer ob 2? bo svečami Beseda v /-Kazini" s sodelovanjem častnega dam-skega odbora in pravoslavnega -cerkvenega pevskega društva Predav«nje o pomenu dneva bo imel novinar g. M. Milanovlć. Domačin letošnje proslave bo g. univ. prof. Ing. Alek*eJ Kopvlov. Vabila se bodo razpošiljala te dni. Reklamacije se sprejemajo v pisarni Srbske pravoslavne cerkvene občine, 6ubičeva 8 II (telefon 43-93>, kjer sc dobe tudi vstopnice za večerno Besedo po 20 din za osebo, za dijake 10 din. —lj Pravice na orožne vaje poklicanih delavcev ln nameščencev. — Mestno poglavarstvo opozarja, da po določilih S 221 obrtnega zakona delojemalcu, ki Je zaradi opravljanja vojaške vaje zadržan od svoje službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobo 4 tednov, če Je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in za ta Cas ne prejema od drŽave ustrezne odškodnine. Ker je mogoče, da bi nekateri delodajalci skušali to zakonsko določilo obiti, opozarja mestna občina vse vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, na njo ln hkrati tudi vse njihove delodajalce, da Izpolnijo svojo dolžnost, županom je naročeno strogo izvajanje tega zakonskega določila in vestno nadzorstvo v korist socialno šibkejših slojev. Tudi odbor za podpore ie posebej pazi na izpolnjevanje tega določila in bo moral v vsakem primeru, kjer delodajalec hi rzpolnll svoje dolžnosti, napraviti prijavo. —lj ŠmuSkl tečaj za obveznike telesne vzgoje. — Minilo nedeljo se Je pričel nedeljski smuški tečaj za učence strokovnih nadaljevalnih šol, ki so obvezniki telesne A-zgoje. Tečaj je organiziral mestni odsek za telesno vzgojo In ga vodi zvezni smuški učitelj Pavel Kveder š pomočjo drugih učiteljev obvezne telesne vzgoje. Tečaj je vsako nedeljo tega !n prihodnjega meseca. Obveznike vabimo, naj se redno udeležujejo tega tečaja, ki jim bo mnogo pripomogel k pravilnemu smučanju, delodajalce pa prosimo, naj svojih vajencev ne ovirajo pri udeležbi, temveč naj jim prigovarjajo, da se ob nedeljah s smučanjem okrepe na svežem zraku. Jutrišnjo nedeljo T>o že drugič pouk v tem tečaju ter Je zbor obveznikov db 8.45 pred staro cerkvijo v 8p. Šiški. —lj Potrdila za oOodstotnl popust pri rednih gledaliških predstavah v ljubljanski drami ln operi dobe delavci ln delavke v knjižnici delavske zbornice v LJubljani (uradne ure vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne in od 17. do 20.). Nepoznani se morajo legitimirati. Potrdilo velja za vsako aototefio prcdatr.vo ln za vaškega pd-sameznjka. Za svojce ne velja ta ugpd-i q*s£. P-rvatni nameščenci tega rjopusta niso deležni. —lj Pregled obveznikov pasivne zaščite t LJubljani. Te dni razpošilja mestni zaščitni urad pozive za obvezni pregled vseh moških ln žensk, ki so po čl. 20 uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi obvezani, da opravljajo kakršnokoli službo pri pasivni zaščiti mesta pred zračnim} napadi. Po tem zakonitem določilu so lahko poklicani v to službo vsi moški ki T vojni ne pripadajo operativni rojaki te so stalno nesposobni, torej vsi stalno nesposobni moški V starosti 21 do 49 let ter vsi molki od 50 do 60. leta, prav tako pa tudi vse Ženske od 17. do 40. leta. Pregled naj ugotovi kateri obvezane! so sposobni za pasivno zaščito tai za katero vrsto službe so po svojem poklicu in strokovni Izobrazbi najbolj usposobljeni, torej nekateri za sanltetsko-kemijsko, gasilsko, tehnično ali pollcijsko-varstveno Opozarjamo torej vse prebival- stvo, da je pregled obvezen in da bo imel sitnosti, kdor se neopravičeno ne odzove pozivu. Pregled bo ločeno za posamezne okoliše LJubljane, seveda pa tudi posebej za moške in posebej za ženske. Delodajalci naj na dan pregleda, ki se prične vselej ob 18. zvečer, odpuste na pregled pozvano pri njih zaposleno osebje iz službe dosti zgodaj, da se bo moglo o pravem času zglasiti k pregledu. - - —lj Mir na policiji. Na pol cijski upravi imajo že nekaj časa Izreden mir, zlasti odkar So poapravtli potom- racij Iz mesta sumi j ve elemente ter Jih delno pozaprli, delno pa jih Izgnali v nj'hove domovinske občine. Zadnje dni je policija spravila v zapor samo nekaj vsiljiv Ji beračev, ki prihajajo v mesto z dežele, kajti Se vedno se najdejo ljudje ki jim radi naklanjajo podpore v denarju. Denar berači običajno poženejo v raznih beznicah za žganje. Sno-či so bili spravljeni trije popolnoma pijani berači v zapor, kjer so se iztreznili šele davi. Dalje Je policija aretirala te dni pet sundjivh žensk, ki so lovile moške okrog kolodvora in jim sledile v razne lokale v kolodvorski ulici. Tatvine v mestu so še prav pogoste, zato se je odločila policija, da kmalu zopet prired lov na sumljive bfezposelneže,* ki se posebtto radi skrivajo po predmestjih ln šele na večer prihajajo v mesto" za plenom. Velike zamude vlakov Iz Nemčije prihajajo vlaki celo s triurno zamudo Maribor, 19 januarja Naravna posledica mraza, pa tudi snega je, da so postale zamude vlakov spet zelo občutne. Tako je imel brzi vlak, ki je prispel davi iz Ljubljane v Maribor, celih 80 minut zamude. Nekoliko manj zamude je imel današnji popoldanski brzi vlak iz Ljub ljane, ki je prispel v Maribor z zakasnitvijo 39 minut. Več sreče so imeh potniki, ki so se pripeljali v Maribor danes dopoldne z običajnim potniškim vlakom, ki je ime! komaj 10 minut zamude. Pač pa je ime! veliko zamudo snoČnji ljubljanski potniški vlak. ki je prispel v Maribor mesto ob 17.20 ob 19.20. Neprimerno večje so zamude nemških vlakov. Zatrjujejo, da so vzroki vremenski, morebiti tudi nevremenski. Tako je ime! danes dopoldne potniški vlak, ki pride v Maribor ob 8.30. več kakor triurno /amudo. točno 182 niir-ut. Zelo neprijemo zakasnitev je ''me! danes tudi popoldanski brzi vlak iz Nemčije, ki hi moriti po voznem redu odpeljati potnike iz Maribora ob 13.40 pa se jc jel šele ob 16.10 pomikati prori Ljubljani. Zaradi teh občutnih zamud promet vsekakor zelo trpi. Manjše zamude imajo vlaki na lokalnih progah. Višina sedanjega snega je po opazovanjih tezenske meteorološke postaje 29 cm. To velja seveda le za ravnino, dočim dosega vrh Pohorja, Urslje gore in Pece višina snega ponekod meter in pol. K sreči jc bil sneg, ki je zapadel, precej suh in droban tako da ne čutimo zaenkrat motenj in posledic v prometnih stikih s Slovenskimi goricami, Dravsko doHro m Kozjakom kar b-' se nedvomno žc zgodilo, ako hi bile snežinke večje in gostejše. Vsekakor pa se čutijo posledice predvsem na mariborskem trgu. ki jc bil te dni izredno slabo m pičlo založen, tako da so odhajale mariborske rjnspodinjc malone prazmh rok s trga domov. Sneg in strupen mraz preprečujeta našemu obmejnemu kmetu, da bi dovažal večje množine svojih pridelkov in svojega blat;.! na mariborski trg. Mariborski zimski paberki Kako sprejemajo sneg zmerom godrnjavu in nehvaležni zemljani — Dilcara, femetje, drvarji in brezposelni v enem taboru, branjevke v drugem taboru Maribor, 19. januarja Kakor vidijo tudi največji zaspanci, je hrib in dol pokrila nova izdatna snežna odeja, ki so jo vedno godrnja vi in nehvaležni zemljani sprejeli t mc'fn'mj občutki Navzlic vsćrrm pa jc precej močna kategorija t'stih! ki izraža in «\f.-je zadmo! jVtvn ob precej o&ilni beli opojnosti. Snežne beline se predvsem radujejo naši dilr-'irJT. ki so to/ifr, da ni b\\n /c nnr let nobenega pravega prš'ča in nobene prave ^imc Ž nc^o pobožno zorani »st\< > /ro na zasnežene planinske vrhove ^rnuk' Vedelo bo te dni po hasSp p »hr.rskih vrhovih. »O. zAkflj --e rni kosti sTdrii Jad-.kiijem svojem prOtjnastepi revmatizmu Pojoč *n življenja zeljna mladina pa vzklika razbo-rttj *3lnuk!« V drugi kategoriji hvaležnih n: zadovolj nih jc krnet, poljedelce, ki se zaveda, da potrebuje izmučena ter izčrpana zemlja izdatne odeje za počitek in veliko nalogo bodoče ploditve. Xo-ih drvarjev. Mesto splavov ploveio scdai na drav-sk» površini precej velike ledene plošče. Je pn druga resnica da omogoča snec po ;>( horskiH plamsali ze!d hitro, dasi ne nc-neVffrlio spravljanje fesa v dolino kjer le č.ikajo skladf;ča in železniški vagoni. "Pogojro pa bi bili zadovo^n' tud* številni mariborski brezposelni Toda naši mest rti očetje sc držijo načela ?Ljubi bogec 5e stteg daj m ga bo tudi v'2el'« In vendar bi haSi brezposelni lahko imeli prunercn za-sTuŽefc. .Mariborčan- pa bomo lahko čakali do poletni tla b«čno lekarniško službo Imata c*7. danes naprej Muiarikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12, teJ. 25-85, in Rem-sova lekarna prt sv. Roku na vogalu Aleksandrove ln Meljske ceste. — Nov jrrOfo. V Trubarjevi ulici 5 Je umrla Josip'na StubelJ, žena upokojenega višjega stražnika, stara 71 let. žkdujoč m naše g-loboko sozalje. — Ljudska univerza v Marib°ru. V ponedeljek 22. t. m. predava v dvoranr Ljudske univerze na Slomškovem trgu znani planinski pisatelj dr. Josip Oblak o temi t :Okoli Karpatov preko Rumunije do Črnega morja«. — Zdra\nUKft dežurna služba. Zdravniško dežurno sJužfbo za nujno pomoć Članom OTJZD In njihov m upravičenim svojcem ima Jutri v nedeljo 21. Januarja g. dr. Alfonz Wankmuller, Maribor, Frančiškanska ulica 8-111. — Naval sinnčarjev. Za danes in Jutri se napoveduje pravcati naval snmcarjev na Pohorje. Napovedanih Je vec posebnih voženj z avtobusi. Z Grajskega trga vozi popoldne poseben smučarski avtobus v Ribnico na Pohorju. Na vseh pohorskih postojankah Je TFfm**1** te dni obilo snega in ugodnega prsiča, krt vsbuja našim vnetim c? J carjem in dflearkam najlepše nade za letošnjo smučarsko sezono. Po betih poljanah v blttnji mariborski okolici proti Trem ribnikom, ob Meljskem hribu m vznožju Pohorja je sadnje dni izredno razgibano življenje. — UpoJDojeaef drfavulU tefesalc, Id so člani bolniškega fonda, se bodo 24. t. m zglaalli na postaji Mar bor—Studenci 8 seboj bodo pilncstl članske liste bolniškega fonda. — b "reškega odbora RK. Bolničarji 'n bolnttaifce» ki so asvzsUi boisjjsazjd to- ča j, bodo pričeli prakt'čne vaje v ponedeljek 22. t. m. Ogle se naj se ob S. dopoldne v splošni bolne i, kjer dobijo nadaljnja navodila. — Čudna sprememba. Mariborčani so zvedavo ln pozorno opazovali kako se pred Vetrinjsko ulico štev. 15 nalaga v velikih količinah razno manufakturno blago. V zvezi s tem opažanjem so se raza rile med ljudmi razne govorice. Med drugim se je cu3a tudi misel o selitvi oziroma li-kvidac Ji tvrdke. Nazadnje se je pokazala precudna sprememba. Stara zaloga je sla, takoj nato pa se je skladišče napolnilo s popolnoma novo zalogo blaga. Tako so se pokazale govorice kot neutemeljene in neresnične. — Tradfcl°fi*rna bogojavi jen jsfca slovesnost Je bdla tudi letos na Trgu svobode. Najprej Je bila v meljaki pravoslavni kapeli liturgija, nakar se Je razvila po Meljaki ln AJefesandrovi cesti do Trga svobode številna bogojavljenjska procesija, ki Jo je vodi protojerej Simeon Ivošević. Na čelu procesije Je bila vojaška godba, v proces* ji so korakali številni pripadniki mariborske pravoslavne cerkvene občine, častna četa, pevci, posebno itevlni so bili Častniki mariborske garnizije. Na Tigu svobode se Je zbrala množica Mariborčanov, ki je z zanimanjem in pozornostjo sledila lepemu bogojavljenjskemu obredu blagoslovitve vode n ledenega križa. Obredu so prisostvovali tudi Številni mariborski odličnik! ter predstavniki, med drug* m povelj>ilk mariborskega vojnega okiuga polkovnik Radovanović kot zastopnik mestnega poveljnika generala Goluboviča, nadalje mag* st ratni direktor Rodosek kot zastopnik mestne občine, poveljnik 45. | peepolka Božović. šef obmejne policije višji komisar Krajnovič. Prelep obred je zbudil globok vtis pri vseh, ki so mu prisostvovali. — Niti litra bencina, >Delavska Politika« poroča: »Da primanjkuje bencin, je vsakomur znano, saj se je o tem vprašanju že mnogo pisale. Pomanjkanje bencina pa vendar ne opravičuje, da na primer pri bencinskih črpalkah mestnega avtobusnega piometa nI mogoče dob ti niti liter bencina, četudi, opozoriš, da bi bencin nujno potreboval za taljenje vodovodnih ali strešnih cevi. Zadnje dni so vsi instalaterji in kleparji tako zaposleni, Ja ne zmorejo delA. Nek hiftn k, ki ni mogel dobiti nobcneg;a insta terja je hotel sam vsaj toliko odtal-ti zamrznjeno cev. da r ■ bi počila. Poprosil je za bene n pri mastni črpalki, pa zam:.a. med tem ko tako majhno hollčino pri dn^di čtpalkah. ki so v privatnih rokah, dajo brez aadalnjega. Takšne postopanje ni razumljivo, ker ben-c:n pač potrebujejo tudi ljudje, ki sicer ne posedujejo luksuzu h tn drugih a\tom^-bilov in bi seveda bilo treba tudi take potrebe vpoštevati.£ — P!saraWH«> ravnateljstvo okrožnega sodišča v Maribom je podarilo p-otituber-kulormi ligi v Maribom znesek 228 din kot presežek zbirke za venec na grob Blaža S kara bo ta. Iskrena hvala! -— pro*itnl>erKuioznj dinar jc v mesecu decembru dosegel vsoto 549.391 din. Izven stanovanjske akcije ata darovala dr. Jože Sekula, zdravnlk-sef Ol'ZD v Mariboru v spomin na pokojno go. SorUjevo 100 din, veletrgo\ec Franjo Majer 100 din. tvrdka dr. Oetker 120 din in hranilnica Narodni dom 100 din. Vsem Iskrena hvala! Po božičnih in novoletnih voščilih se l*hko sklepa, da dozorevajo sadovi plemen tega dela p-otituberkulozne lige v Mariboru, ker se sklepa pogodba za ugoden nakup milijonskega posestva *— azila za jetične bolnike v Mariboru. Usoden padec z lo»tve. 351etni poštna uslužbenec Franc Horvat, stanujoč v Racah, je hotel priti po lestvi na skedenj. Zararli poledice se je lestev premaknila, Horvat je padel na tia kjor je obležal s težkimi rx. f-kocibami rta glavi. Mariboiski reševalci so ga odpremili v mariborsko bolnico. Horvotovo zdravstveno stanje jc zelo resno in se je bati katastrofe — Nezgoda c*rknške arti«tke 2f»letna cirkuška arti.tinja Viktorija Brand. stanujoča v dr. Verstovškov: ulici 11 na Po* brežju, je na stopnicah tako nes-ečno padla, da si je zlomila več reber. Zdravi »e v mariborski bolnici. — Rab-"ka. V neki gostilni na Koroški cesti 80 al 4 možakarji zaradi natakarice skočili v lase. Padali so udarci nr levo in desno Pretepu j" napravil konec stražn'k, ki je vso štiri l.iubosumncže ovadil Zadeva no imela svoje posledice preo sodn'ki — Čigava Jr zlata ventlca. V Ciril-Metodovi ulici je našel stražnik zlato moško verižico z obeskom, ki Jo dobi lastnik ns policiji. *— Drobne vc*ti. rajuča\Ti4čaxju držav nih železne Janku Horvatu iz Zgr>rn <>ga Rad van ja je dostlel Se neznani zllkovec odpeljal izpred neke gostilne na Pohorski cest! 1200 din vredno kolo znamke *stan- dartv z evid. štev. 2-129305 Na državni cesti pri Bohovi je padel s kolesna 1 kletni mizarski pomočnik Ivan VenguSt ki si je pri padcu zlomil ključnico. Zdravi se v mariborski splošni bo!nict. Železničarje vi ženi Mariji Dajnko je neznani zl kovec na Vodnikovem trgn izmaknil denarnico v kateri je bilo okoli 40 d n gotovine Posestniku Francu Visočnlku iz Cel ostri ne je rzginilo iz gosnodarskega poslopja razno orodje, vredno okoli 300 cfn. Tatvine je osundjen neki l81etni Franc F., ki pa zanika krivdo . — Sp°rine novice. V nedeljo 21 t. m. ob 10. priredi SK zc'emičar pri RuAkl koči medklubsko smuAko tekmo v smuku in slalomu. — Sk Maraton priredi v nedeljo 21. t. m. medkhib£*ki smuAkl tek za senior je in juniorje. Start ob 10 pri Treh ribnikih, cilj pe bo v Mestnem parku pr: spomeniku kralja Aleksnndra. — SK Ra-pid priredi v nedeljo 21. t. m. Lettnerjev gpomns-ki smuk izpod Male Kope. _ Mariborsko vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mrzlo vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura —6.8 davi pa —16 C. — Jad"f*an«ka straža v Mariboru. Dre vi bo v sokolski dvorani vsakoletna velika prireditev >Jadranska noč« z revijo narodnih noš. Uljudno vabimo občinstvo na našo prireditev, ki je edinstvena po svojem značaju pestrosti in lepoti. Cisti dobiček je namenjen letovanju revne dece na morju. 6 M Mariborsko gledališče Sobota, 20. ob 20.: Via Mala. Znižane cene. Nedelja. 21. ob 15.: Navihanka. Nepreklicno zadnjič. Znižane cene. Ob 20.: Vse za salo. Znižane cene. »Navihanka« nepreklicno zadnjič! Ker mora mariborsko gledališče orkestrski material te zelo zabavne ln nad vse simpatično sprejete operete prihodnji teden vrniti, bo njena nepreklicno zadnja vprizo-ritev v nedeljo 21. t. m. popoldue za znižane cene. Izpred sodišča — Iz tujega gozda sekal drevesa. Mar-i barski mali kazenski senat je včeraj dopoldne obsodil 44letnega zidarja M haela Skudriha na mesec ki 7 dni zapora ter na izgubo častnih državijarurkih pravic za dobo 2 let, pogojno za 31eta, ker je meseca Julija leta 1936 v gozdu »Gmajni« nad Me-ž'co posekal 10 moče snov, vrednih oko* 2000 din. — Obsojena ribja tatova. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se morala zagovarjati 34!etni posestnik Štefan Saga-din m 311etni posestnik Alojzij Kurbos te Sv. Janža na Dravskem polju ki ju le državni tožilec obtožil da sta lani dne 4. junija brez dovoljenja lovila v Dravi ribe-Štefan Sagad'n Je bil obsojen na 2 meseca zapora, Alojz Kurbos pa na mesec in 20 dni zapora, pogojno za dobo dveh let. — Obsojen, ker je žalil nas narodni Čut. V tajni razpravi je mariborski mali kazenski senat obsodil 281etnega najemnika Maksa Vezovnika iz Remšnika na mesec in 15 dni zapora ter 300 din globe, ker Je 24. septembra žalil nas narodni čut. LEP IZGOVOR Učitelj: Kaj pomeni zopet to šumenje? Učenec: Oprostite, gospod učitelj, Jože je odprl atlas na strani, kjer 8o niagarskJ slapovi.