Poštnina plačana v gotovini, Leto XXVII. Pie Postgebiihr bar beiahlt. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), z« pol leta 50 lir, za četrt lota 25 lir, njesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 70. U redništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 33-03 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.963. Izhaia vsak torek " in petek Ljubljana, torek 29. avgusta 1944 Preis - Cena L O’80 li Prijava zahtev radi odvze-j ma predmetov in prevzema dajatev Združenje industrijcev lin obrtnikov opozarja vse člane na na-redbo Vrhovnega komisarja o odškodnini za zahteve radi odvzema predmetov in prevzema dajatev, ki je bila objavljena v Službenem listu Vrhovnega komisarja, kakor tudi v tukajšnjih dnevnikih z dne 22. avgusta t. I. V smislu te naredbe se morajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine prijaviti šefu Pokrajinske uprave vse zahteve, ki so nastale radi odvzema predmetov in prevzema dajatev po 8. septembru 1943 s strani nemške vojne sile, spremstva vojne sile, nemških službenih mest in posameznih pripadnikov teh mest. Zahteve, ki so nastale v času od 8. septepibra 1943 do 31. maja 1944, se morajo prijaviti do 31. avgusta 1944. Zahteve, ki so nastale po 31. maju 1944, se morajo prijaviti v roku treh mesecev po izstavitvi prejemnega potrdila ali po prevzemu dajatve ali po zaplembi. Prijavijo naj se tudi zahteve, ki so Mie pred izdajo uvodoma navedene naredbe že prijavljene, a še ne izplačane. V takih prijavah naj se označi, kdaj in kateremu službenemu mestu je bila prvotna prijava predložena in katera dokazila so bila prijavi priložena. Vsem prijavam se morajo priložiti izvirna prejcmna potrdila in ostala pismena potrdila. Ako že vloženim prijavam taka dokazila niso bila priložena, se morajo predložiti v teku prijavnega roka. Ako ni bilo izdano prejemno potrdilo, naj se prileže prijavi drugačna dokazila, kakor n. pr. potrdilo občine, izjave verodostojnih prič in event. druga, dokazila za utemeljenost terjatve. Pripominjamo, da je v smislu naredbe pri odškodninskih zahtevah, ki ipresegajo vrednost 100 tisoč lir, takojšnje izplačilo odvisno od tega, če je odškodnina potrebna ,iz nujnih vojno-potrebnih im vojaško-političnih razlogov in je dokazana možnost odškodnino. Končno opozarjamo, da spadajo pod to naredbo samo zahteve radi odvzema predmetov in prevzema dajatev, ne pa tudi zahteve radi poškodbe ali uničenja premičnin ali nepremičnin in tudi ne zahte-Ve za na razpolago dana zasebna stanovanja in ostale prostore in s tem povezane dajatve. Prijave naj se naslove na šefa Pokrajinske uprave — Upravni oddelek. Radi kratkega roka naj se vlože prijave neposredno pri Pokrajinski upravi, Združenju industrij-cev in obrtnikov naj se pa pošlje ^yojnik prijave, da moremo obdržati vse prijavne zahteve v razvidnosti. i “ Reforma uslužbenskega davka ^druženje industrijcev in obrt-1 "ikov sporoča: . 2e s voj čas smo pokrenili vprašanje prilagoditve predpisov o '-ishižbenskem davku izpremenje-1*31 prilikam. Pokraijnska zveza delodajalcev je posvetila temu '1'tašanju svojo posebno pozor-n°st. Nadaljujoč svoja skupna pričevanja s Pokrajinsko delavsko Zvezo, p, so ae začela že I. 1942., ha so ledaj ostala brez uspeha, da * se reformiral uslužbenski da- Pridelovanie konoplie v Evro ^Povprečje let 1938 1937 1930-1934 Nemčija 118 70 1 Bolgarija 41 46 19 Španija — -— 47 Francija 42 44 33 Madžarska 137 129 71 Italija 1170 112,1 644 bivša Poljska 128 1,15 133 Romunija 303 270 241 bivša ČSR — 49 51 btivša Jugoslavija 554 499 284 vsa Evropa 2580 2380 1550 Kakor lan, tako je tudi konoplja stara kulturna rastlina Evrope. Njena pradomovina je Indija, v Evropi pa so jo udomačili Slovani in Rimljani. Najbolj se konoplja uporablja v obrtu in industriji za izdelovanje vrvi in mrež, važno pa je tudi pridobivanje olja iz njenega semena. V Evropi kultivirajo dve vrsti konoplje. Prva, kii uspeva v Severni, Srednji in Vzhodni Evropi, je visoka poldrugi meter ter 'ima dosti semena, druga vrsta, ki je visoka tudi nad 3 metre ter dina le malo semena, pa uspeva na jugu ter ji pravijo »italijanska« konoplja. Pred sedanjo vojno je pridelek konoplje v kontinentalni Evropi, že skoraj zadoščal potrošnji in industrijski uporabi. L. 1938. so evropske dežele pridelale 2.58 milijona metrskih stotov konoplje, ves uvoz v evropske dežele pa je bil nekaj nad 300.000 metrskih stotov. »Sudost-Echo« je objavil naslednji pregled evropskega, pridelka konoplje zadnjih predvojnih let v tisočih metrskih stotov: četka vojne se pridelovanju ko-j lani pa 98.000 ha. V zadnjem letu noplje posveča vedno večja pozornost in so bili veliki uspehi doseženi zlasti, v Generalni guberniji. Švedska je pred vojno konopljo uvažala iz Madžarske, Italije in Jugoslavije, lani pa so njeni na-[ sadi obsegali že nad 1800 ha in iz-kazalo se je, da Švedska konoplja l>o kakovosti ne zaostaja za ino-1 zemsko. Na Finskem obsegajo nasadi konoplje nad lOOOha, na Danskem pa so se v dveh letih razširili od 580 na 2100 ha in bodo letos še precej povečani. V Franciji so pred sedanjo vojno nasadi konoplje obsegali 3000 do 4000 ha, zdaj pa obsegajo nekaj več, Belgija, ki je imela nekdaj velike kulture konoplje, pa tudi v zadnjih letih ni mogla oM noviti te panoge svojega kmetijstva. Sredi prejšnjega stoletja so belgijski nasadi konoplje obsegali okrog 3000 ha, 1. 1939. pa samo še 17 ha . Italija je bila dolga leta med pridelovalci konoplje na prvem mestu, v zadnjih letih pa jo je prekosila Romunija. V povprečju let 1930.—1934. so italijanski nasadi konoplje obsegali 03.000 ha, Med vojno pa ta pridelek ne zadostuje, kajti konoplja mora nadomeščati juto, ki je ni mogoče uvažati iz čezmorskih dežel. Zaradi tega so se nasadi konoplje v mnogih evropskih deželah od začetka vojne že precej razširili. V Nemčiji so po prvi svetovni vojni pridelovanje konoplje močno omejili. L. 1933. so nasadi obsegali komaj 210 ha, do 1. 1939. pa so se razširili na 15.848 ha. Od za- vek, je zveza pokrenila ponovno letos ob priliki sklenitve novih kolektivnih pogodb in zvišanja plač uslužbencev vprašanje znižanja uslužbenskega davka. Na anketi, ki je bila prve dni marca sklicana na iniciativo Pokrajinske zveze delodajalcev se je vprašanje ponovno proučilo, nakar se je sestavil predlog za reformo predpisov o uslužbenskem davku v naslednjem smislu: l.1 Davka (prosti minimum se zviša od Din 600,— na L. GOO.— in temu primerno tudi za tedenske in dnevne mezde iin za otroke. 2. Davka prosti odbitki po Čl. 23. zakona o neposrednih davkih se zvišajo istotako na ta način, da se spremeni dinarska valuta v lirsko. 3. Minimum plače, ki je prosta samoupravnih doklad, se izpre-meni od Din 4000. -(L. 1520.—) v L. 2500.—. Ta predlog je bil poslan Vrhovnemu komisarju v Trst. Pokrajinska zveza delodajalcev je ponovno posredovala radi ureditve tega važnega vprašanja ter smemo računati s tem, da bo predlagana reforma v kratkem uveljavljena. so izvozili iz Italije okrog 333.000 metrskih stolov konoplje. V Španiji so v letih 1930. do 1934. nasadi konoplje obsegali okrog 4000 ha, po letu 1942. pa so se razširili na 100.000 ha. Španski -institut za pridobivanje tekstilnih vlaken je uspešno udomačil nekatere vrste konoplje, ki se doslej v Španiji niso kultivirale. Madžarska je bila pred vojno med evropskimi pridelovalci konoplje na petem mestu. Od 1.1940. so se njeni nasadii po priključitvi Bačke razširili od 13.000 na 57 tisoč hektarov. V Srbiji pridelujejo lan in konopljo na površini 19.000 ha dn pride od tega na konopljo v Srbiji okrog 8300 ha, v Banatu pa nad 2800 ha. V Romuniji je na vsem jugovzhodu pridelovanje konoplje najbolj napredovalo. Od 1. 1934. do lani so se nasadi razširili od 45 tisoč na 125.000 ha. Med evropskimi pridelovalci konoplje je Romunija že nekaj let na prvem mestu. V Bolgariji pospešujejo pridelovanje konoplje že 20 let. Nasadi so se od 1. 1938. razširili od 10.000 na 12.000 ha. na Hrvatskem toliko oljk, da so dale na leto najmanj 2000 vagonov olja. Pozneje je v nekaterih krajuh oljke skoraj popolnoma izpodrinila vinska trta. Opozorila Prevoda Opozarjamo vse živilske obrate, da oddajo prijavo zalog na dan 31. avgusta opoldne. Prijaviti je treba vse racionirano blago vključno sol in vžigalice. Prijave morajo biti pisane na papirju v velikosti pisarniške pole in mora biti blago navedeno po istem vrstnem redu kakor v vpisniku obremenitev oziroma razbremenitev. Vsaka prijava mora biti podpisana od lastnika obrata z navedbo, da odgovarja za točnost količin prijavljenega blaga. Tako napisane prijave je treba oddati na Prevod, Gosposka ul. 12, I. nadstr., soba št. 11, od 1. do 3. septembra med uradnimi urami od 8 do 12 in od 15 do 18. Opozarjamo zadnjič vse obrate, da bomo vsem tistim, kateri ne bi do tega roka. predložili predpisanih prijav, ustavili nadaljnje dobave racioni-ranih živil. Tudi gostilniški obrati oddajo prijavo za blago, katero imajo v zalogi 31. avgusta na Prevod, Gosposka ul. 12, I. nadstr., soba št. 1. Proizvodnia soli na Hrvatskem 511.350 metrskih stotov Nekdaj so bile na hrvaški obali štiri soline; prva v Pagu na otoku Pagu, ki je obratovala baje že v rimskih časih, druga v Stonu na polotoku Pelješcu, tretja na Rabu in četrta v Diinjički na otoku Pagu. Obrat zadnjih dveh solin je bil ustavljen že pred mnogimi leti. Solina v Pagu je bila v srednjem veku posest nekega samostana, potem pa je prišla v roke nekih čeških |Kxljetnikov, od katerih jo je prevzela nekdanja avstrijska monopolska uprava. Zdaj obsega ta solina 1.8 kvadratnega kilometra, njeno kapaciteto pa cenijo na letnih GO.OOO metrskih stotov soli. Pri t j cenitvi pa je vzeta najnižja mera, kajti pridobivanje soli iz morske vode je močno odvisno od vremena. Ce je toplo, izhlapeva voda hitreje in soli se pridobi več. Solina je bila precej zanemarjena in urejevati so jo začeli 1. 1940., ko ni bilo mogoče uvoziti dovolj soli. L. 1941. so pridobili 208 vagonov soli, naslednje leto pa 822 vagonov. Lani se je proizvodnja soli spet znižala na 798 vagonov ali 79.300 metrskih stotov. Hrvatska je prevzela od bivše Jugoslavije skoraj vse soline in solne rudnike, njena proizvodnja soli pa ni zadostna, ker se mnogo soli porabi pri reji živine. Največ soli pridobiva Hrvatska v okolici Tuzle. Solni rudniki tega kraja, ki ima svoje line od turške besede tuz (sol), so že stari in so prišli takoj po avstrijski okupaciji Bosne pod monopolsko upravo, ki je leta 1884. uredila soline tudi v Simin Hanu, 1. 1892. pa v Kreki. Soline v Pagu in Stonu in solni rudniki v Bosni so dali 1. 1925. okrog 2.G milijona hi slane vode in 4801320 metrskih stotov soli, I. 1939. je bila proizvodnja okrog 4.4 milijona hi slane vode in 542.130 metrskih stotov soli. leta 1941. pa 4.1 milijona hi slane vo- de in soli. V dvajsetih letih se proizvodnja ni dosti povečala ter ni mogla kriti domače potrošnje. Zato so v (bivši Jugoslaviji uredili ttudi novo veliko solino v Ulcinju, ki pripada zdaj Orni goni. Tudi z novo solino še ni bila krita potrošnja soli v bivši državi in sol so morali še vedno uvažati. Tudi Hrvatski ne zadostujejo solni rudniki v Bosni ter dve Solini ob Ja- Vojni davki na Slovaškem Za gospodarsko leto 1944. so bili na Slovaškem predpisani naslednji vojni davki: vojni davek, davek na vojne dobičke, davčni dodatek na zemljarino in na hišno-najemninski davek. Vojni davek plačajo vsi davkoplačevalci, katerih skupni dohodek presega 100 tisoč Ks. Davek znaša 10 odstotkov odmerjene dohodnine. Davek na vojni dobiček plačajo dohodnini zavezani davkoplačevalci, katerih dohodek je 1. 1943. presegel 120.000 Ks. Fizične in pravne osebe plačajo tega davka 25 odstotkov vojnega dobička. Podobne določbe veljajo za davčne donose pri-dobnine ter znaša pri teh dodatek 35 odstotkov, če znaša čisti dobi- dranu, čeprav se je proizvodnja 10oono ir • x soli v zadnjih letih nekoliko po- fek nad 120<)0() Ks m če pr-sega v , v i. 1 • -11 ¥ n A/IHiIaI 1/Ait ronloKilr« Ax>4 4 i-vrvrl I/-»♦ I n večala. Povečati bi se dala še v solnem rudniku v Kreki ter v obeh jadranskih solinah. 0 tem je hrvatska vlada napravila že potrebne načrte, ki so jih začeli nedavno že izvajati pri solini na Pagu. _______ Preskrba Hrvatske z maščobami Ker se je na Hrvatskem proizvodnja svinjske masti močno zmanjšala, je vlada že marsikaj ukrenila, da bi se povečala proizvodnja rastlinskih maščob. Pospešuje se pridobivanje olja iz sončnic, bučnic iin soje, vsega tega olja pa lani še ni bilo za 200 vagonov. Računa se tudi, da bi se moglo na leto dobiti po 500 do 700 vagonov olivnega olja. Pri tem je največ upanja na dobre uspehe. Na Hrvatskem je okrog 4 milijone starih iin nad 1 milijon mladih oljk, oljčni nasadi pa bi se dali tudi razširiti in obnoviti, kajti pred kakimi 70. leti je bilo 6 odstotkov rentabilnosti podjetja. K zemljarini se pobira za 1. 1944. 100 odstotni dodatek k odmeri, enako tudi k hišno-najemninske-mu davku. Iz proračuna romunskih državnih železnic V zadnjih dveh letih je dobila uprava romunskih državnih železnic 74.5 milijarde lejev izrednih kreditov. Od tega je šlo 26.5 milijarde za plačilo raznega materiala, ki ga uvažajo iz Nemčije. Samo lani je bil ta uvoz vreden okrog 18 milijard. Investicije so znašale do konca lanskega leta 27 milijard, razdeljene pa so bile takole: 8.5 milijarde za nove proge, 5.2 milijarde za vozni material, 2 milijardi za nove železniške postaje, 3 milijarde za popravila prog, 719 milijonov za železniške delavnice, 447 milijonov za plinske napeljave, 913 milijonov za dela v Besarabiji in Bukovini in 5.8 milijarde za elektrifikacije. Dohodki zadnjega poslovnega leta, ki je bilo zaključeno 1. aprila 1944., so znašali 55.6 milijarde in je od tega že med letom šlo za redne in izredne izdatke 39.5 milijarde. OKVIRI * UMETNINE GOSPOSVETSKA 3 GALERIJA „OBERSNEL“ Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 29. avgusta 1944. Štev. 70. Jubilej ravnatelja Mesarja Upokojeni ravnatelj Ljudske knjigarne g. Ivan Mesar je čil in zdrav dopolnil 70. leto svoje starosti Izučil se je v nekdanji Katoliški bukvami L 1894. je postal pomočnik, 1. 1905. pa ravnatelj knjigarne. Za razvoj podjetja ima velike zasluge, posebno vnet in iniciativen pa je bil pri založniškem delu in je tako s svojimi velikimi strokovnimi sposobnostmi tudi dosti prispeval za kulturni razvoj in napredek. Vestno in požrtvovalno delo mu je ob življenjskem prazniku v najlepše zadoščenje. Denarne kazni po poslovnem redu Županstvo mestne občine ljubljanske je sporočilo Združenju an-dustrijoev in obrtnikov z dopisom II. št. 3(2874 z dne 21. VIII. 1944, da je Inšpekcija dela z razpisom I. D. št. 573/2 z dne 7. VIII. 1944 ukinila predpisano predlaganje seznamov o denarnih kaznih za industrijska podjetja. V bodoče teh seznamov nu treba več predlagati. Iz statistike socialnega zavarovanja Zavod za socialno zavarovanje navaja v svojem letnem poročilu: Povprečno število zavarovancev je bilo lani 25.505. Krajevni organ »Merkur« je bil s 30. novembrom 1943 likvidiran in je njegove člane po večini prevzelo TBPD. Za mesece september, oktober, november in december ni bilo mogoče ugotoviti točnega števila članstva. Odstotek bolnikov je bil lani 2.88 od vsega članstva, od moških 2.91, od ženskih pa 2.82%. V vojnih razmerah ti odstotki niso visoki. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 30.27, pri ženskih 17.99, pri vseh članih pa povprečno 25.33 lire. Skupna letna zavarovana mezda je bila lani 202.572 milijona lir, •od tega moški 144.633, ženske 57.939 milijona Mr. Skupna zavarovana letna mezda ustreza približno letnemu zaslužku vseli zavarovancev, ki so zaslužili skoraj eno četrtino milijarde lir. Računski zaključiti so izraz izrednih razmer. Skoraj vse panoge zavarovanja so zaključile z deficitom, samo zavarovanje za družinske doklade je kljub visokemu prispevku k upravnim stroškom in izrednim dajatvam zavarovancem (izkazalo znaten pribitek. Ubrtniski vestnik Novi dodatki h kolektivnim pogodbam za obrtniške delojemalce v Ljubljanski pokrajini Dodatek h kolektivni pogodbi za delojemalce v obrtnih in industrijskih knjigo-veških obratih Minimalne tedenske plače, določene za obrtne knjigoveznice z dodatkom z dne 20. jan. 1942, za industrijske pa s sporazumom z dne 29. maja 1942, se spremene in glase tako-le: a) za kvalificirano delavstvo: Lir na teden 408- 360,- 300.- Preskrba Evrope s sladkorjem Statistik F. O. Licht v Magdeburgu navaja podatke o nasadih sladkorne repe v evropskih deželah. V mnogih deželah so se nasadi letos povečali in v zadnjih mesecih je kazalo, da bo letošnji pridelek zadovoljiv. Iz nobene dežele ni bilo poročil o neugodnem vremenu. Vse kaže, da bo tudi letos Evropa s sladkorjem zadostno preskrbljena, pri pridelovanju sladkorne repe pa kažejo največ napredka dežele jugovzhoda. Nasadi sladkorne repe obsegajo letos (lani v oklepaju): na Slovaškem 19.000 (16.000), Madžarskem 101.000 (100.000), v Belgiji 47.000 (44.260), Danski 41.900 (45.110), Švedski 54.000 (50.330), Hrvatski 5800 (8050), Srbiji 12.000 (18.000), Bolgariji 20.000 (25.000), Švici 5500 (4160), Finski 4000 (3050), Turčiji 43.000 (45.000) ha. 250.- I. kategorija • . . II., kategorija . . . III. kategorija . . . Novo izučeni do prvega leta po izučitvi . . b) pomožno delavstvo: I. kategorija . . . II. kategorija . . . III. kategorija . . . IV. kategorija . . . Nove plače stopijo v veljavo dne 28. februarja 1944. Vsa ostala določila osnovne kolektivne pogodbe, razširjena z odločbo bivše banske uprave na vso knjigoveško stroko ter njenih kasnejših dodatkov, veljajo šie nadalje za vse knjigoveške obratovalnice. , , , H | I . 216,-192 — 180.-144.- I. rnz. • - r-TR*. II. raz. 8— 7.- 7.25 6.25 6.50 5.75 6,- 7,- 5.25 6,- 6,- 5.25 7.— 6 — 5.75 Iz zadružnega registra Pri Nabavni in kreditni zadrugi uslužbencev finančne kontrole Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Perme Martin, vpiše pa se član upravnega odbora podpre-glednik fin. kontr. Feguš Franc. IV. Inkasanti na progah: a) brez šofer, izpita . b) s šoferskim izpitom 1125 1240 V. Delavci na progah . . VI. Protesionisti (v delavnicah): a) do 1 leta zaposl. v stroki od izučitve. b) po 1—5 let zaposl. v stroki od izučitve c) po 5 letih zaposl. VII. Pomožni delavci v delavnicah ....................... Lir na uro 5.10 5.65 6.75 7.35 4.80 Šoferji, sprejeti za nadomesto-vanje (bolnih, odsotnih itd.) prejemajo dnevnico v višini L. 78.75. Mezde stopijo v veljavo za tovorni avtomobilski promet 1. apr. 1944, za osebni avtobusni promet pa z dnem odobritve novega zvišanega cenika. Kolektivna pogodba z dne 4. IX 1943 se v členu 7, točka 2, radi II. dodatek h kolektivni pogodbi za delojemalce v kamnoseških obratih Mezdna tarifa v členu 4 prvega dodatka h kolektivni pogodbi se spremeni in glasi takole: 1. Kamnoseki: a) po 7 Mih prakt. dela v stroki od izuč. b) po 3 letih prakt. dela v stroki od izuč. c) po 1 letu prakt. dela od izučitve . . č) do 1 leta prakt. dela v stroki od izuč. 2. Kovači: .... 3. Brusači: a) do 5 let praktičnega dela kot brusači b) po 5 letih prakt. dela kot brusači . . 4. Delavci nad 18 let starosti . . . 5.75 do 6.— 5. Delavci pri velikih žagah za rezanje blokov.....................8.75 Nova mezdna tarifa »topi v veljavo 20. marca 1944. Kolektivna pogodba in I. dodatek se radi jasnosti dopolni tako, da se za božičnico in čas dopusta izplača normalna mezda in ne morebitni akordni zaslužek, med tem ko se bolniški teden ne plača takoj po nastopu službe, temveč po 14-dnevni zaposlitvi. Dodatek h kolektivni pogodbi za delojemalce v obrtnih in industrijskih podjetjih, ki izvršujejo osebni ali tovorni avtomobilski promet Mezdna tarifa v členu 3. kolektivne pogodbe se zviša za 12.5% ter zaokroži navzgor tako, da »e glasi tako-le: Minimalne mezde znašajo za: Dodatek h kolektivni pogodbi za delojemalce v obrtniških in industrijskih ple-tilskih obratih Mezdna tarifa v čl. 4 kolektivne pogodbe se zviša za 30% ter zaokroži navzgor tako, da se glasi točka 9. člena 4. tako-le: Minimalne mezde znašajo: i/tt mesečno strojniki I. (z izpitom in mojstri)...................... 2080 strojniki II...................1950 jasnosti dopolni, da pripada mezda za bolniški teden po 14dnevni zaposlitvi in ne takoj po nastopu službe. k) verižkarice, šivalke robov in pregledovalke, zaposlene pri pomožnih strojih h cotton-stroju: do 6 mesecev zaposlitve v stroki................. nad 6 mesecev zaposlitve v stroki................. J) pomožni delavci, ki niso zaposleni pri organiziranem delu (čistilke, pre-našalke blaga itd.): do 6 mesecev zaposlitve v podjetju.................... 3.60 5.85 3.90 po 6 mesecih zaposlitve v podjetju.....................4.55 Mezde veljajo od 1. marca 1944 dalje. Osnovna kolektivna pogodba se radi jasnosti dopolni tako, da sel za božičnico in za čas dopusta izplača normalna mezda in ne evient. akordni zaslužek, medtem ko pripada mezda za bolniški teden šele po 14dnevni zaposlitvi. (Konec prihodnjič.) Pregled madžarske zunanje trgovine V lani bilo cija madžarski zunanji trgovini pni udeležbi tujih držav ni bistvenih sprememb, Nem-pa je pri izvozu in uvozu ostala na prvem mestu. V mad-žarsko-nemškem blagovnem prometu je bil 1. 1942. madžarski izvoz vreden 632.5, lani pa 776.6 milijona pengo, dočim je bil madžarski uvoz 1. 1942. vreden 483.3, lani pa 612.4 milijona pengo. Tako je bil izvozni presežek Madžarske lani 164.2, prejšnje leto pa 149.2 milijona pengo. Presežek v trgovini z Nemčijo je bil večji ko nr<>«pi7iilr v \ruoi ----- a) b) Lir na uro d) 5.20 5.85 7.15 5.20 6.15 kurjači..........................5.85 kvalificirani delavci s pomočniškim izpitom: do 1 leta dela v stroki od 1—5 let dela v stroki po 5 letih dela v stroki pomožni kurjači . . . e) preddelavci, ki opravljajo prvenstveno nadzorstvene posle..................... f) pomožni delavci: do 18 let starosti . . , . . pomožni delavci: nad 18 let starosti: do 6 mesecev zaposlitve v stroki.................. od 6 mesecev do 5 let zaposlitve v stroki . . nad 5 let zaposl. v stroki pomožne delavke, med katere spadajo: prikroje-valke, pletilje na ročnih presežek v vsej madžarski zuna nji trgovini, ki je lani dosegel 141 milijonov, Ce prištejemo k blagovnemu prometu med Madžarsko in Nemčijo še promet, ki ga je imela Madžarska s Protektoratom, potem je delež Nemčije v madžarski zunanji trgovini 1. 1942. pri uvozu 54.32°/o, pri izvozu 50.1°/», lani pa pri uvozu 57.11% dn pri i izvozu 63.62%. Madžarsko- italijanski blagovni promet se je zaradi političnih in j vojnih dogodkov skrčil. L. 1942. ( je bil vreden madžarski izvoz 229,i uvoz pa 243.5 milijona pengo, lani pa je bila vrednost izvoza 158.3, uvoza pa 201.3 milijona pengo. Promet z nevtralnimi državami je bil v vrednosti milijonov pen- j go naslednji: uvoz 1942 1943 izvoz 1942 1943, 32.1 33.7 21,5 2.0 6.9 64.2 44.7 25.7 6.4 2.3 39.5 53.8 28.1 2.2 1.1 32.3 78.0 32.4 5.8 2.9 Turčija Švica Švedska Španija Portugalska Iz tega pregleda je razvidno, da je trgovina z nevtralnimi deželami zelo živahna, samo s Portugalsko ovirajo izmenjavo blaga transportne težave. Zunania trgovina »N. VViener Tagblatt« navaja podatke švicarske zvezne carinske direkcije, iz katerih je razvidno, kako se od začetka vojne razvija švicarska zunanja trgovina, (ki igra v gospodarstvu dežele zelo važno vlogo. Po količini in vrednosti se je zunanja trgovina razvijala takole: 3.90 tv) 4.55 5.20 .85 b) 3.25 3.90 I. polletje Uvoz vagoni po 10 t 406.769 407.539 1939. 1940. 1941. 1942. 1943. 1944. 225.938 213.684 196.435 171.174 vrednost v mil.tr* 862.5 1193.1 916.4 1019.0 983.2 752.6 .Izvoz vagoni vrednost po 1U t v mil. fr 32.538 670.6 švicarskemu kmetijstvu tudi dobave semenskega žita in gnojil. V j zadnjem času je dobila Švica izj Nemčije tudi večje količine sladkorja, pri njenem izvozu v Nem- j čijo pa je na prvem mestu ple-j menska živina in sadje. 20.540 28.182 17.895 16.512 17.965 636.7 662.0 720.2 790.2 711.0 Iz vidi, 4.55 5.20 I. II. III Vodje garaže, delavce z mojstrskim izpitom iz mehaniške stroke . Vodje garaže, delavce brez mojstrskega izpita in šoferji: a) do 5 let zaposl. pri istem delodajalcu . b) nad 5 let zaposl. pri . istem delodajalcu . Šoferji pri avtotaksijih 10% brutto inkasa . . Lir mesečno 2025 1410 1575 900 strojih, navijalke, šivilje pletilje na motornih plohih in okroglih strojih, verižkarice, pregledovalke, oblikovalke, spenjari-ce, zlatarice, likarice in vezilje: do 18 let starosti . . . nad 18 let starosti: do 6 mesecev zaposlitve v stroki ............... od 6 mesecev do 3 let zaposlitve v stroki . . po 3 Mih zaposlitve v stroki................. • Za obračun akordnih zaslužkov v smislu tč. 2 tega člena se vzame za podlago urna mezda v višini................... i) preddelavke . • • • • 8.85 j) pomožni delavci na cot-ton-st rojih v času priuče-vanja brez razlike starosti do 1 leta zaposlitve v stroki.................... po 1 letu zaposlitve v stroki, če so v tem času po presoji podjetja dosegli sposobnost pletenja na teh strojih .... tega pregleda se predvsem da se je po količini uvoz dosti bolj skrčil, kakor bi se dalo to sklepati po navedbi njegove vrednosti. V prvi polovici 1.1944. so mogli uvoziti samo dve tretjini blaga, ki je bilo v prvi polovici zadnjega predvojnega leta potrebno za normalno potrošnjo prebivalstva. To je zelo občutno, ker je Švica zaradi pomanjkanja surovin in preobljudenosti zelo navezana na uvoz. Švicarski izvoz se je med vojno po količini zmanjšal Gospodarske vesti Na seji Bonoinijeve vlade se je ugotovilo. da je 25 velikih železarn, koli- ; kor jih je v zasedeni Italiji, ne more delovati, ker jim manjka premoga. Kuhinje za delavce so začeli usta-j navijati na Hrvatskem. Prva kuhinja se je ustanovila že poleti 1941 v Sii-j rajevu, ki je tudi takoj začela Obratovati. Število delavcev, ki 90 obisko-l vali kuhinjo, je neprestano raslo, daj so se morale ustanoviti podružnice.j Sedaj dobiva hrano v teh kuhinjah že 3 do 4 tisoč delavcev. Delavske kuhinje so se ustanovile tudi v Tuzli, Mostarju, Zenici, Varešu, Višegradu in Metkoviču. V treh letih so razdelile tel kuhinje nad 3 milijone obedov. V hrvaških ljudskih šolah bodo j uvedli tudi pouk o kmetijstvu, da sc,, učenci seznanijo z osnovnimi nauki iz sadjarstva in vrtnarstva. Na Madžarskem so na novo uredili dodeljevanje tekočih goriv za motorna približno za polovico. Pomembno •. vozila. Z ozirom na velikost avtamo- jbilov dobe osebni avtomobilisti meN sečno 10—201, tovorni 20—50 in motociklisti po 5 litrov bencina. 4.90 3.90 7.15 je tudi nazadovanje pasivnega salda v trgovinski bilanci. V prvi polovici 1. 1940. so še za 536.4 milijona frankov blaga več uvozili ko pa izvozili. V ista dobi lana je znašal pasivni saldo še 193, letos pa samo še 41.6 milijona. Junija letos je izvoz presegal uvoz po vrednosti za 19.1 milijona. Znižanje pasivnega salda v trgovinski bilanci pomeni za Švico težave pri obrestovanju njenega premoženja na tujem, upoštevati pa je treba tudi to, da Švica za svoj izvoz ne doseže vedno cene, po kateri mora plačevali svoj uvoz. Cene njenega izvoza oo se zvišale samo za 110.2%, cene uvoza pa za 133.3%,. Iz statistike švicarske carinske direkcije ni razvidno, kolike deleže imajo posamezne države pri švicarski zunanji trgovini, gotovo pa je, da je Nemčija še vedno na izdatne nemške dobave premoga in železa, v veliko pomoč pa so Na Madžarskem priporočajo ustanavljanje izvoznih zvez. ker se bavijo poklicne organizacije in blagovne prometne centrale v glavnem le z domačim trgom. Takšne zveze so Se v kmetijskem sektorju že dobro izkazale. Na ta način bi se moglo preprečiti, da bi preveč naraslo število uvoznikov in izvoznikov. Izvoz živine iz Slovaške je bil s 15. avgustom ustavljen. Ta ukrep se utemeljuje z večjim domačim konsumom. Tudi izvoz konj je ustavljen, ker »o; n dogovorjeni izvozni kontingenti že iz-j črpani. Na Slovaškem se začne te dni slo- ' vaško-romunska trgovinska pogajanja J ^ o podaljšanju pogodbe o blagovnem in plačilnem prometu za pol leta. V septembru pa se začno bolgarsko-slo-vaška pogajanja o podaljšanju dosedanje trgovinske pogodbe. Na Bolgarskem bodo pospeševali gojitev kavčukove rastline. Gojili jo bo-| do zlasti V severni Bolgarski, v okolici Plevena. . I Iz Belgije poročajo, da bo letošnja čl prvem mestu in da se je trgovina1 “nat^žetve zidS^šti- s čezmorskimi deželami močno omejila. Najbolj važne so za Švico rih let. Poravnajte naročnino 1! FOr