letnik CXXIV • 3/2022 Seznam terenskih svetovalcev Javne svetovalne službe v čebelarstvu po Sloveniji Okoliš Priimek Ime Stik Občine Markič Janez 030/604 028 031/365 021 Kamnik, Komenda, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Trzin, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas Poljane, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Žiri Pintar Tomaž 030/604 052 041/602 540 Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žirovnica Jernej Andrej 030/604 064 Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Štore Babnik Peter 030/604 060 041/211 295 Celje, Dobrna, Laško, Slovenske Konjice, Tabor, Vitanje, Vojnik, Zreče, Žalec Podrižnik Franc 030/604 068 Braslovče, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje, Vransko, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje Čuš Martin 030/604 071 Kitak Stanislav 030/604 075 041/864 166 Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Makole, Markovci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Benedikt, Duplek, Hoče - Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Pesnica, Poljčane, Rače - Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij, Šentilj Borštnik Branko 030/604 002 031/336 905 Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Škofljica, Velike Lašče, Vodice, Sodražica, Ribnica, Loški Potok Marinko Roman 030/604 008 Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Domžale, Horjul, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Vrhnika Primorski Adrijan Seljak 041/728 469 030/360 900 Bovec, Cerkno, Kanal ob Soči, Kobarid, Tolmin, Nova Gorica, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Ajdovščina, Idrija, Vipava, Komen Obalno-kraški Babič Klavdijo 030/604 036 Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Koper, Piran, Sežana Obalno-kraški, notranjski Anzeljc Rajko 030/604 041 Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Bloke, Cerknica, Postojna, Bloke Dolenjski Kobe Franc 041/940 606 Dolenjske Toplice, Mirna, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Trebnje, Žužemberk, Litija, Šmartno pri Litiji Dolenjski, posavski Sajtl Vinko 030/604 053 Mokronog - Trebelno, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Sevnica Madjar Jakob 041/720 481 041/598 356 Apače, Cankova, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Radenci, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina Tratnjek Franc 030/604 084 041/606 013 Beltinci, Črenšovci, Dobrovnik, Lendava, Ljutomer, Odranci, Razkrižje, Turnišče, Velika Polana, Veržej Goričan Janko 030/604 085 041/332 698 Dravograd, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica Praper Pavel 030/604 087 Črna na Koroškem, Mežica, Mislinja, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec Milinkovič Dušan 030/604 090 Črnomelj, Kočevje, Kostel, Metlika, Osilnica, Semič Gorenjski Celjski Podravski Ljubljanski Pomurski Koroški Belokranjski Podatki za stik Veterinarske fakultete – Nacionalnega veterinarskega inštituta: Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota: Mateja Ratiznojnik, dr. vet. med., 02/534 82 18, 031/622 730, mateja.ratiznojnik@vf.uni-lj.si. Enota Maribor, Karantanska ulica 37, 2000 Maribor: mag. Vida Lešnik, dr. vet. med., 02/228 37 38, 041/645 792, vida.lesnik@vf.uni-lj.si. Ljubljana, Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana: dr. Lucija Žvokelj, dr. vet. med., 01/477 93 71, 041/650 158, lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si, Barbara Hočevar, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/706 449, barbara.hocevar@vf.uni-lj.si, Rene Rus, dr. vet. med., 01/477 93 71, 030/466 215, rene.rus@vf.uni-lj.si in Monika Kozar, dr. vet. med., 01/477 93 71, 040/252 781, monika.kozar@vf.uni-lj.si. Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, dr. vet. med., 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si. Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, dr. vet. med., 07/332 51 17, 041/649 495, anita.vranicarnovak@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica (pisarna Koper), Ulica 15. maja 17, 6000 Koper: Suzana Skerbiš, dr. vet. med., 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si. Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: mag. Ivo Planinc, dr. vet. med., 05/338 37 00, 041/740 805, ivo.planinc@vf.uni-lj.si. Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med., 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si. Marčevska ponudba – AKCIJA Marca imamo na Čebelarski zvezi Slovenije v akcijski ponudbi naslednje artikle. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Pri nakupu trgovskega blaga imajo člani ČZS 10 % popusta. Žig čebelice: 11,00 EUR – 10 % = 9,90 EUR Skodelica: 8,00 EUR – 10 % = 7,20 EUR Knjiga Pridelava in predelava voska: 4,34 EUR – 10 % = 3,90 EUR Knjiga Vse o sodobnem čebelarjenju: 22,95 EUR – 5 % = 21,80 EUR Knjižica Ustvarjalne ideje: 2,17 EUR – 10 % = 1,95 EUR NOVO V PONUDBI: Aluminijast bidon za vodo Na ČZS smo v ponudbo vključili aluminijaste bidone, potiskane z logotipom ČZS, za vodo ali vaš najljubši napitek. Bidon v zeleni ali modri barvi drži 750 ml. Cena bidona je 10,00 EUR + ptt. Vsi člani ČZS imajo pri nakupu 10 % popusta. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Tajništvo ČZS Čebelarska zveza Slovenije nadgrajuje člansko izkaznico ugodnosti Vsi člani Čebelarske zveze Slovenije boste s člansko izkaznico v prihodnje deležni še več ugodnosti pri raznih ponudnikih blaga in storitev. Ugodnosti za člane omogočajo: Anton Ciglič, s. p., Apartmaji Isabella Kustići (otok Pag), Apartmaji Stanka Komparak (otok Korčula), Api Kon-takt, d. o. o., BeeConn tehtnice, Belokranjski hram, d. o. o., Camp Omišalj (otok Krk), Camp Straško (otok Pag), Čebelarski center Maribor, Jana Pušnik Pokrivač, s. p., Čebelarstvo Pislak Bali, Čebelarstvo Vogrinčič, Čebelji raj Noč, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Eldema elektronika, Srečko Lavrič, s. p., Kipgo, d. o. o., Vsi ponudniki blaga in storitev so objavljeni na naši spletni strani, kjer je opisana tudi oblika ugodnosti: www.czs.si/content/X9. V Slovenskem čebelarju bomo mesečno dopolnjevali seznam ponudnikov storitev ugodnosti. Kokos Agency, d. o. o., Liburnia Riviera Hotels (Opatija), Majskaj, d. o. o., Marjan Dolinšek, s.p., Medium, d. o. o., Muzeji radovljiške občine, Peter Potočnik, s. p., PC Doktor, Luka Dobovičnik, s. p., Prva osebna zavarovalnica, d. d., Sabina Pirš, s. p., Gostišče pri čebelici, Slovenia Eco Resort, Šport hotel Pokljuka, Štefan Šemen, s. p., Terme Snovik, Trajnice Golob Klančič, Turistično čebelarstvo Pavlovič, cenejša samoplačniška usposabljanja ČZS in 10-% popust na trgovsko blago. Knjiga Medovite rastline: 24,99 EUR – 10 % = 22,50 EUR Nagradna čebelarska križanka WWW.NAJMEDI.SI Nagrada: popust v znesku 50 EUR pri nakupu pametne čebelarske tehtnice E-čebelnjak, Miha Benedik, s. p., Vurnikova ulica 11, 1000 Ljubljana, www.najmedi.si. Geslo nagradne križanke za žreb zmagovalca pošljite skupaj s svojimi osebnimi podatki do 5. marca 2022 na e-naslov: info@czs.si. Rešitev križanke v SČ 1/2021: Apartma čebelarjeva hiška, izžrebanka: Polonca Ferkov. Rešitev križanke v SČ 2/2022: zaznavanje rojenja, izžrebanec: William Blomstedt. letnik CXXIV • 3/2022 ja i n ve ! o l S i p bo A 2 202 • 5 evrov na panj za vse čebelarje! • Z obnovo gozdov povečajmo delež medonosnih drevesnih vrst • »Dan sajenja medovitih rastlin« v polnem teku 19. ČEBELARSKI PRAZNIK SLOVENIJE in 5. PRAZNOVANJE SVETOVNEGA DNE ČEBEL Dolenjske Toplice, 21. maj 2022 Prireditev organizira ČD Straža - Dolenjske Toplice v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Proslavo s slavnostnimi govorniki in kulturnim programom ter kosilo in druženje ob zvokih narodnozabavnega ansambla bodo dopolnile bogate razstave, zanimive predstavitve in delavnice. Po prireditvi se boste obiskovalci lahko vključili v druge spremljajoče dejavnosti: • kmečka razstava, • delavnice, • predstavitev čebelarstva, • ogled Čebelarstva Kapš v Rumanji vasi – 3 €, • Destilarna in čokoladnica Berryshka – 5 €, • Čebelarski dom Podstenice v Kočevskem rogu – brezplačno, • Hudičev turn in depo v Soteski – brezplačno, • kopanje v Balnei Hotela Krka – po 30-% znižani ceni. Vsa društva bodo v mesecu marcu prejela vabila s podrobnim programom ter navodili za prijavo udeležbe. Lepo vabljeni! Informacije Polona Vrtar, delavka za turizem in kulturo: polona.vrtar@dolenjske-toplice.si, tel. št.: 040/396 639. V popoldanskem času: Dušan Tisovec, tajnik: cdstrazatoplice@gmail.com, tel. št.: 041/880 727, ali Tone Andrejčič, predsednik: tone.andrejcic@guest.arnes.si, tel.: 051/258 283. UVODNIK Spoštovane čebelarke in čebelarji! Lani decembra sem imel čast biti prvi raziskovalec, nagrajen z nagrado zlata čebela. Slovesnost je potekala v Višnji Gori v Hiši kranjske čebele. Nagrado je podelil predsednik republike Borut Pahor, v mojem imenu pa jo je prejel predstavnik argentinskega veleposlaništva. Ta nagrada je del številnih pobud, ki jih slovenska vlada izvaja za ozaveščanje o svetovnem statusu opraševalcev in njihovem pomenu pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Čebelarstvo, ki predstavlja pomemben del gospodarske strukture vaše države in pomeni neprecenljiv del vaše nacionalne identitete. Generalna skupščina ZN je leta 2020 na pobudo ČZS 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Ukrepi, ki jih je vzpodbudil prenašajo pomembne študije z naših pisalnih miz na teren in so ključni za prvi korak h konkretnim strategijam za ohranjanje opraševalcev in spodbujanje čebelarstva v vseh državah po vsem svetu. Bil sem prijetno presenečen in zelo vesel te nagrade. Slovenija je država, ki ima dolgo tradicijo ter veliko znanja o čebelah. Delo, ki ga vlada in čebelarska društva opravljajo za zaščito svoje dediščine, je brezhiben standard dobrih praks, ki bi ga morali upoštevati v vseh državah sveta. V Argentini imamo zelo dejavno slovensko skupnost in, kot sem povedal v svojem govoru na slovesnosti, svoje življenje sem delil s Slovenci tukaj: z ljudmi, od katerih sem se veliko naučil in ki jih resnično spoštujem. Pandemija nam je pokazala, da uničujemo okolje, ne samo za čebele, ampak tudi zase. Planet izgublja svojo sposobnost za vzdrževanje človeškega življenja. Še vedno jo lahko obnovimo, vendar moramo ukrepati hitro. Delati moramo kot čebele: neutrudno, vsak dan in kot ekipa. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v korist skupnosti in ne samo zase, da lahko vsi skupaj spodbujamo raznolikost rastlin, ki zagotavljajo vire za čebele in ljudi. Opustiti moramo besede in preiti k dejanjem, ki spodbujajo trajnostno čebelarstvo po vsem svetu, in zato je ključno, da si delimo zmogljivosti in cilje. Spodbude, kot je ta nagrada, nam pomagajo, da nadaljujemo kljub številnim težavam, s katerimi se srečujemo kot raziskovalci. Morda se sprašujete, kako lahko vi pomagate. Pomembno je vedeti, da vsako malo dejanje pomaga in skrajša pot do našega cilja: od zasaditve različnih medovitih rastlin na vašem vrtu do spreminjanja vaših potrošniških navad, da bi spodbujali bolj zdravo proizvodnjo hrane, ki izhaja iz čebelam prijaznih agroekosistemov. Prejem nagrade je ena izmed mnogih povezav, ki jih imam in še želim imeti s Slovenijo. V preteklosti smo že sodelovali in gotovo je, da bomo tudi v prihodnje. Vse svoje vire in svoje navdušenje vam dajem na razpolago; nadaljujmo skupaj z iskanjem poti naprej. Prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi, prejemnik nagrade zlata čebela za leto 2021 Pet evrov na panj za vse čebelarje! V prvotnem predlogu Zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu Vlade RS, ki je obravnaval enkratno nadomestilo kmetijskim gospodarstvom zaradi podražitve energentov v gospodarstvu in kmetijstvu, ni bilo predvidene pomoči za čebelarje. Na srečo smo na ČZS z argumenti prepričali poslanko Matejo Udovč, ki je vložila amandma in kasneje motivirala celo Vlado RS (s podporo MKGPja), da so skupaj vložili še boljši amandma, ki ga je državni zbor tudi potrdil. Tako bomo vsi slovenski čebelarji dobili pet evrov za vsako prijavljeno čebeljo družino v Centralnem registru čebelnjakov. Veseli nas, da gre predlog v smeri, da bodo vsi registrirani čebelarji prejeli sredstva na svoj transakcijski račun samodejno, BREZ oddajanja vlog! Več podrobnosti najdete na spletni strani ČZS. Hvala poslankam in poslancem za podporo! Boštjan Noč, predsednik ČZS 3/2022 letnik CXXIV 65 letnik CXXIV g Številka 3 g Marec 2022 g ISSN 0350-4697 KAZALO UVODNIK Prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi.................................................................................65 OBVESTILA ČZS...............................................................................................................67 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mag. Andrej Breznikar: Pri obnovi gozdov lahko pomembno vplivamo na delež medovitih drevesnih vrst v gozdovih............................................................ 70 Vlado Auguštin: Nakup čebeljih družin........................................................................72 dr. Peter Kozmus: Tudi v letu 2021 je bil izveden ukrep menjave čebeljih matic...................................................................................................73 Simon Golob: Med v satju...............................................................................................74 Franc Šivic: Novice iz sveta..............................................................................................76 ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI Ljudmila Bokal: Pregovori o čebelah.............................................................................77 GLAVARJEVO LETO Pavel Zdešar: Peter Pavel Glavar – čebelar in vrhunski čebelarski strokovnjak (I. del).........................................................................................78 DELO ČEBELARJA Gorazd Trušnovec: Čebelarjeva opravila v marcu.........................................................79 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV...........................................................................................81 OBVESTILA ČZS.............................................................................................................. 82 OGLASI............................................................................................................................. 90 V SPOMIN....................................................................................................................... 96 INDEX EDITORIAL Prof. Lucas Alejandro Garibaldi, DSc..............................................................................65 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA.....................67 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Andrej Breznikar, MSc: Forest regeneration can have a significant impact on the share of nectar tree species in forests............................................................... 70 Vlado Auguštin: Purchase of honeybee colonies.........................................................72 Peter Kozmus, DSc: The measure of replacing queens was also carried out in 2021............................................................................................73 Simon Golob: Honey in the honeycomb.......................................................................74 Franc Šivic: World news...................................................................................................76 THE BEE IN THE SLOVENIAN WORD Ljudmila Bokal: Proverbs about bees............................................................................77 GLAVAR’S YEAR Pavel Zdešar: Peter Pavel Glavar – beekeeper and top beekeeping expert (part II)...................................................................................................................78 BEEKEEPER’S WORK Gorazd Trušnovec: Beekeeper’s tasks in March............................................................79 FROM BEEKEEPERS’ ASSOCIATIONS..........................................................................81 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA.................... 82 ADS................................................................................................................................... 90 IN MEMORIAM............................................................................................................... 96 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš: 01/729 61 31, 041/644 217, ales.bozovicar@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 12, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Simon Golob: 01/729 61 12, 030/604 015, simon.golob@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko: Tina Žerovnik: 01/729 61 04, 040/436 513, tina.zerovnik@czs.si Petra Bračko: 01/729 61 04, 040/436 518, petra.bracko@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane: Andreja Kandolf Borovšak: 01/729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Aljaž Debelak: 01/729 61 29, 040/436 519, aljaz.debelak@czs.si Nataša Lilek: 01/729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php 66 3/2022 letnik CXXIV Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor: Marko Borko, Brane Borštnik, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Anton Žakelj Urednik: Marko Borko Uredništvo: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica: Mojca Pipan Oddaja prispevkov: Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorji naj v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice: Cela stran: 1044 € (zunanja stran ovitka), 816 € (notranjost, živi rob), 594 € (notranjost), pol strani: 522 € (zunanja stran ovitka), 414 € (notranjost živi rob), 300 € (notranjost), tretjina strani: 198 €, četrtina strani: 144 €, petina strani: 102 €, desetina strani: 42 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 60 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 48 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2,4 €, 11 ali več popravkov 6 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,3 €. Splošni oglasi po 0,3 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Vse cene so brez DDV. Politika oglaševanja ter cenik oglasov in osmrtnic v glasilu Slovenski čebelar z dne: 11. novembra 2019 je objavljena na spletni strani ČZS. Priprava za tisk in tisk: Para, d. o. o., Celestinova ulica 1, 1000 Ljubljana. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7.850. Tiskano: 23. 3. 2022. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: ApiSlovenija 2022 bo! Foto: Marko Borko, Slovenija. Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2018 2019 2020 2021 2022 Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Barbara Dimc, tajnik: 01/729 61 02, 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka: 041/337 854, ines.zunic@czs.si, Zlatica Kovačević, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije: ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. OBVESTILA ČZS Vabilo na 71. redni občni zbor V skladu z 2. odstavkom 18. člena Pravil ČZS sklicujem 71. redni občni zbor Čebelarske zveze Slovenije v soboto, 9. aprila 2022, ob 9. uri na sedežu Čebelarske zveze Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica. Predlog dnevnega reda: 1. slavnostni začetek in izvolitev delovnih organov občnega zbora; 2. razglasitev prejemnikov in podelitev odličij Antona Janše; 3. podelitev predsednikovih priznanj; 4. poročilo verifikacijske komisije; 5. poročilo o uresničitvi delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2021 in predsednikovo poročilo; 6. poročilo Nadzornega odbora ČZS; 7. razprava o poročilih; 8. sprejem revidiranega poslovnega poročila ČZS za leto 2021; 9. sprejem delovnega in finančnega načrta ČZS za leto 2022; 10. delegatska vprašanja in predlogi. V letošnjem letu obeležujemo tudi 20-letnico odprtja Čebelarskega centra Slovenije. Po končanem občnem zboru bomo s kratkim programom obeležili obletnico, zato vas vabimo, da skupaj obeležimo ta slavnostni dogodek in prisluhnemo lepim spominom, ki so nas v teh 20 letih združili in povezali, saj je center, tak kot je, edinstven na svetu, zato moramo biti še posebej ponosni nanj. Na občnem zboru imajo delegati pravico glasovati le po pisnem pooblastilu čebelarskega društva – polnopravnega člana ČZS. Delegati morajo biti člani Čebelarske zveze Slovenije. Zaradi epidemije covida-19 prosimo, da se občnega zbora udeleži samo en član čebelarskega društva. Vabimo vas, da se občnega zbora udeležite, in vas lepo pozdravljamo. Boštjan Noč, predsednik ČZS »Dan sajenja medovitih rastlin« v polnem teku Lani smo pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije v mesecu novembru predstavili projekt »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki bo letos prvič izveden v soboto, 26. marca 2022. Čebelarji se namreč vsi skupaj dobro zavedamo, kako pomembno je ohranjanje našega okolja, saj vsaka negativna sprememba v njem vpliva na naše čebele in druge opraševalce. Zavod za gozdove Slovenije je pripravil strokovna navodila, kako posaditi medovite sadike. Nastopil je tudi že čas delitve medovitih sadik, ki smo jih zagotovili s pomočjo donatorjev in sponzorjev projekta. Seznam teh je objavljen na spletni povezavi www.czs.si/content/dansajenja_partners. Na tem mestu se jim tudi zahvaljujemo, da so začutili, kako pomembno je ohranjanje našega okolja za prihodnje rodove. Seznam medovitih sadik, ki smo jih zagotovili, je naslednji: maline, robide, gorski javor, divja češnja, navadna smreka, navadna jelka, pravi kostanj, divja hruška, jablana, velikolistna lipa, hermelika in sivka. Pri tem je treba omeniti, da je tudi Zavod za gozdove Slovenije zagotovil medovite sadike dreves, ki se bodo sadila na lokacijah po Sloveniji, ki jih je pripravil zavod. S tem se bodo posadila še dodatna medovita drevesa v naš prostor. K projektu so pristopile tudi številne občine, ki bodo ob rojstvu otrok podarile staršem medovita drevesa, hkrati pa bodo svoje parkovne površine pokosili, ko bodo rože na njih odcvetele. Sedaj prihaja čas, ki je namenjen za sajenje medovitih rastlin in dreves. Vsak izmed nas ima možnost in priložnost, da se priključi projektu. Lahko se priključi na eni izmed lokacij zavoda. Lahko se priključi tudi čebelarskim društvom in skupaj z njimi posadi medovite sadike, ki so bile zagotovljene od sponzorjev in donatorjev. Lahko pa tudi sami posadimo medovite rastline v cvetlična korita na balkonih ali na vrtu. Čebele in drugi opraševalci nam bodo čez leto zelo hvaležni, saj bodo na cvetočih delih rastlin nabirali potrebno hrano (medičino in cvetni prah), ki jo potrebujejo za nemoten razvoj svojega zaroda. In naj postane naša dežela ne samo lepa, ampak tudi cvetoča z medovitimi rastlinami. Za več podatkov o projektu pa odčitajte kodo QR »Dan sajenja«. »Dan sajenja« Tomaž Samec, svetovalec JSSČ 3/2022 letnik CXXIV 67 ApiSlovenija 45. dnevi čebelarstva v Celju Celjski sejem, 12. in 13. marca 2022 Pomlad je za čebele ključnega pomena in čebele so ključnega pomena za človeka. Zato čebelam pomladi pripada sejem ApiSlovenija. Sejem tradicionalno poteka že več kot 40 let in čebelarska javnost ga je popolnoma posvojila. Eden glavnih razlogov za njegov obisk je nakup čebelarske opreme pred prihodom nove sezone. Pridružite se nam na največjem strokovnem čebelarskem dogodku v Evropi, ki bo potekal na celjskem sejmišču. Na Celjskem sejmu pa od 9. do 13. marca poteka tudi sejem Agritech, sejem kmetijske mehanizacije. V soboto, 12. marca 2022, bo osrednja strokovna tema »Vpliv podnebnih sprememb na čebelarjenje«, v nedeljo, 13. marca 2022, pa bo osrednja strokovna tema namenjena dobrim čebelarskim praksam. PROGRAM: SOBOTA, 12. MARCA 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemska dvorana E) 10.00–10.30: ODPRTJE POSVETOVANJA IN POZDRAVNI NAGOVORI 10.30–14.00 OSREDNJA TEMA: Vpliv podnebnih sprememb na čebelarjenje • Podnebje in njegova spremenljivost – Gal Oblišar • Vpliv podnebnih sprememb: – na vire medenja – Aleš Bozovičar, – na tehnologijo čebelarjenja – prof. dr. Janko Božič in Simon Golob, – na prehrano čebel – doc. dr. Maja Ivana Smodiš Škerl, – na čebelje pridelke – dr. Andreja Kandolf Borovšak, – na vzrejo matic – dr. Peter Kozmus, – na zdravstveno varstvo čebel – dr. Metka Pislak Ocepek. • Sajenje medovitih rastlin – prof. dr. Janko Božič • Dobra praksa ČD pri sajenju medovitih rastlin – Matjaž Levičar • Dobre prakse sajenja medovitih rastlin iz lokalnega okolja – Janez Gačnik NEDELJA, 13. MARCA 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemska dvorana E) 9.45–10.00: Razglasitev rezultatov mednarodnega natečaja čebelarske fotografije ČZS 2022 in natečaja uredništva Slovenski čebelar za naj članek 2021. 10.00–14.00: OSREDNJA TEMA: Dobra čebelarska praksa • Priprava rezervnih družin v poznopoletnem obdobju – Marija Sivec • Vzreja rodovniških matic v plemenilni postaji Lučka Bela – Tomaž Lesnjak • Vpliv prekinitve zaleganja na obvladovanje varoj – dr. Lucija Žvokelj • Priprava čebel za izkoriščanje zgodnjih paš – Irma Petelin • Priprava čebel za izkoriščanje paš čez celo leto s poudarkom na preprečevanju rojenja – Jure Justinek • Uspešno zatiranje varoj na ekološki način – Franko Dolgan • Moja tehnologija čebelarjenja za višjo kakovost čebeljih pridelkov – Mitja Smrdel Vsako predavanje bo trajalo približno 20 min. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Aktualen program lahko spremljate na www.ce-sejem.si. Informacije: Nina Ermenc Pangerl, tel.: 03/543 32 00, e-naslov: nina.ermenc@ce-sejem.si, www.czs.si, www.ce-sejem.si OBVESTILA ČZS V Celju bo spet brenčal sejemski vrvež! Obet umirjanja pandemije in sproščanja ukrepov nas navdaja z veselim pričakovanjem, da se, spoštovani čebelarji in čebelarke, spet snidemo v živo na ApiSloveniji 2022, si sežemo v roko in poklepetamo po čebelarsko. APISLOVENIJA 2022 BO! 45. dnevi čebelarstva, ki bodo potekali 12. in 13. marca 2022 na Celjskem sejmu, spet prinašajo možnost ugodnega NAKUPA čebelarske opreme in poslušanja predavanj zanimivih strokovnih gostov na aktualno temo vpliva podnebnih sprememb na čebelarjenje ter vedno zanimivih dobrih čebelarskih praks. Čas je, da se čebelarji in čebelarke po predolgem pandemičnem »zimskem mirovanju« iz svojih »panjev« podamo na spomladanski izlet. Naj glasno završi čebelarski sejemski vrvež. Pridite v čim večjem številu! Čaka nas sonce, čaka nas »paša«, čaka nas ApiSlovenija! Vabilo na srečanje izvajalcev pašnih redov Vabimo vas na srečanje izvajalcev pašnih redov, ki bo v nedeljo, 13. marca 2022, ob 8.30 na Čebelarskem sejmu ApiSlovenija v dvorani Celjanka. Namen srečanja je, da predstavimo stanje pašnih redov v Sloveniji in spregovorimo o njihovem izvajanju ter o težavah, ki nastajajo pri razporejanju čebel na pašo, in prednostih izvajanja pašnih redov. Program srečanja: 1. Kakšno je trenutno stanje s pašnimi redi v Sloveniji in kaj potrebujemo za pridobitev pašnega reda (MKGP). 2. Predstavitev zakonodaje, ki ureja področje izkoriščanja čebeljih paš, in predstavitev izhodišč MKGP-ja za izkoriščenje čebeljih paš v prihodnje (MKGP). 3. Predstavitev dobre prakse izvajanja pašnih redov. 4. Predstavitev predloga ČZS in Združenja profesionalnih čebelarjev Slovenije za izkoriščanje čebeljih paš v prihodnje (ČZS). 5. Razprava. Zaradi lažje organizacije in zagotovitve vstopa na sejemski prostor vas prosimo za potrditev udeležbe do 9. marca 2022 na e-naslov: ales.bozovicar@czs.si. V pričakovanju zanesljive udeležbe vas lepo pozdravljamo! Boštjan Noč, predsednik ČZS, in Aleš Bozovičar, Opazovalno-napovedovalna služba ČZS Razpis za medeno kraljico Slovenije Čebelarstvo je poezija kmetijstva. Slovensko čebelarstvo je znano po širnem svetu, saj z bogato dediščino in tradicijo slovenskih rojakov uči in navdihuje mlade čebelarje. Brez čebel ni opraševanja, ni rastlin, ni živali, ni življenja. Zato menimo, da tudi čebele potrebujejo svoj glas. Ali boš to ti? V skladu s 3. členom Pravilnika o medeni kraljici Slovenije ČZS objavlja razpis za izbor medene kraljice. Naziv medena kraljica Slovenije lahko pridobijo dekleta med 18. in 28. letom starosti, s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki imajo znanje o čebelarstvu, čebelah in čebeljih pridelkih, hkrati pa obvladajo veščine javnega nastopanja. Razpis bo trajal od 1. marca do 30. aprila 2022. Podrobnosti razpisa bodo objavljene na spletni strani ČZS. Zainteresirane kandidatke naj pošljejo prijavnico priporočeno v zaprti ovojnici s pripisom: Medena kraljica (ne odpiraj) na sedež društva Medena kraljica Slovenije na naslov: Cven 3d, 9240 Ljutomer. Več informacij dobite po e-pošti: medenakraljicaslovenije@ gmail.com. ČZS Javni poziv za podelitev nagrade zlata čebela 2022 Odbor za podeljevanje nagrade zlata čebela na podlagi Zakona o nagradi zlata čebela (Ur. l. RS, št. 36/21) in Pravilnika o podelitvi nagrade zlata čebela (Ur. l. RS, št. 64/21) objavlja javni poziv za podelitev nagrade zlata čebela 2022. Predmet javnega poziva je zbiranje predlogov za podelitev nagrade zlata čebela 2022, kot najvišje državne nagrade Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju ohranjanja in zaščite čebel in drugih opraševalcev ter ozaveščanja o njihovem pomenu za trajnostno kmetijstvo, zagotavljanje prehranske varnosti, ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti, kulturne dediščine ter zdravja ljudi. Javni poziv bo odprt do vključno torka, 15. marca 2022. Povzeto po spletni strani MKGP Vir: www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-poziv-za-podelitevnagrade-zlata-cebela-2022/. 3/2022 letnik CXXIV 69 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Pri obnovi gozdov lahko pomembno vplivamo na delež medovitih drevesnih vrst v gozdovih mag. Andrej Breznikar Zavod za gozdove Slovenije andrej.breznikar@zgs.gov.si Sposobnost naravne obnove gozda po naravnih ujmah je prednost, ki je rezultat sonaravnega gospodarjenja s slovenskimi gozdovi in uspešno poteka na več kot 90 % ogolelih površin. Pomlajevanje poteka s semenom prisotnih semenskih dreves odraslega gozdnega sestoja, od katerih je odvisna tudi drevesna sestava prihodnjega mladja. Z ukrepi nege naravno nastalega mladja, predvsem z uravnavanjem zmesi drevesnih vrst in s pomočjo gospodarsko zanimivim drevesnim vrstam, lahko uspešno prilagodimo drevesno sestavo mladega gozda, tudi v smeri povečanja deleža medovitih drevesnih vrst. Na delež medovitih drevesnih vrst pa lahko vplivamo tudi pri obnovi gozda s saditvijo sadik gozdnega drevja. To je sicer izjemen ukrep pri gospodarjenju z gozdovi, ki se uporablja ob motnjah pri naravni obnovi gozda, ob odsotnosti možnosti za naravno nasemenitev gozdnega drevja, pri nevarnosti razvoja erozijskih procesov na odprtih gozdnih površinah in ko želimo spremeniti obstoječo, gozdnemu rastišču neustrezno drevesno sestavo gozda. Vsako leto na umeten način, s sajenjem sadik gozdnega drevja, v Sloveniji povprečno obnovimo 400 ha gozdov. Vse sadike gozdnega drevja v Sloveniji, ki so namenjene obnovi gozdov, so vzgojene v registriranih gozdnih drevesnicah iz semena, ki je bilo pod nadzorom nabrano v gozdnih semenskih sestojih v Sloveniji. Naše domače drevesne vrste so namreč najbolje prilagojene na razmere v Sloveniji, kar zagotavlja tudi njihovo uspešno rast. Predpisi zato ne dovoljujejo nenadzorovanega vnosa sadik v gozd iz domačih in tujih drevesnic. V Sloveniji raste 71 avtohtonih drevesnih vrst, od tega jih vzgajamo v drevesnicah in sadimo okoli 20. Največ je sadik tistih drevesnih vrst, ki so v gozdovih najpogostejše – to sta bukev in smreka. Med posajenimi drevesnimi vrstami jih je kar nekaj, ki so bogat vir čebelje paše, kot so jelka, vsi javorji – gorski javor, maklen, ostrolistni javor –, lipovec in lipa, 70 3/2022 letnik CXXIV Foto: Andrej Breznikar Zasnova mladega gozda je priložnost tudi za povečanje deleža medovitih gozdnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih, tako pri naravni, samodejni obnovi gozda kot pri obnovi gozda s saditvijo sadik gozdnega drevja. Obžetev sadik gozdnega drevja macesen, bori, pravi kostanj, divja jablana in hruška, mali jesen, vrbe, hrasti in divja češnja. Sadike gozdnega drevja sadimo zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko zemlja ni zmrznjena, sadike pa so v obdobju mirovanja rasti. Uspešnost obnove gozda s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst je poleg kakovosti sadik v veliki meri odvisna od ravnanja s sadikami od izkopa v drevesnici do njihove posaditve v gozd. Neustrezno ravnanje s sadikami povzroča izsušitev in sušni stres pri sadikah, gnitje korenin, napad škodljivcev, plesni in bolezni, zmanjšanje vitalnosti sadik in s tem posledično skromen uspeh sajenja. Gozdna sadika naj bi bila pred sajenjem čim krajši čas izpostavljena suhemu zraku, močnemu vetru ali neposrednemu sončnemu obsevanju. Do izsušitve lahko pride med izkopavanjem sadik v drevesnici, med čakanjem sadik na prevoz, med prevozom, po končanem prevozu zaradi pozno in slabo opravljenega zasipa sadik v gozdu in v času sajenja zaradi površnega prenašanja sadik po delovišču. Splošno vodilo je, da imajo sadike tem boljše možnosti za preživetje po sajenju, čim hitreje se izvede sajenje po izkopu v gozdni drevesnici. Drevesnica oz. dobavitelj mora sadike do prevoza v gozd hraniti v temnem in hladnem prostoru oziroma v hladilnici ter zagotoviti ustrezno skrb za sadike. Med prevozom je treba sadike zaščititi pred vetrom in soncem zaradi možnosti fiziološke izsušitve. Transport sadik je možen le z zaščitno ponjavo ali v zaprtem prostoru prevoznega sredstva. Sajenje se mora izvesti takoj po dobavi na delovišče v gozdu oz. najkasneje v nekaj dneh po dobavi. V primeru Foto: Arhiv ČZS IZ ZNANOSTI IN PRAKSE kratkotrajnega shranjevanja sadik na delovišču je treba sadike ustrezno zaščititi pred izsušitvijo s shranjevanjem sadik v zasipu. Pri shranjevanju sadik v zasipu je treba šope sadik razvezati in po koreninah razprostreti Shema sadilne jame vlažno zemljo, in sicer tako, da so vse korenine v stiku z zemljo. V primeru večjega števila sadik je treba jarke izkopati strojno. Z zalivanjem je treba vzdrževati stalno vlažnost zemlje v zasipu, sadik pa ne smemo namakati ali zalivati po koreninah. Sadik ne shranjujemo v PVC-vrečah ali pod PVC-folijo, saj prihaja pod njo v sončnem dnevu do močnega segrevanja zraka, kar škodljivo vpliva na sadike in pospešuje razvoj plesni in bolezni. Za sajenje sadik potrebujemo vrečo ali torbo za prenos sadik, gozdarsko rovnico ali kramp. Površina, namenjena sajenju, mora biti dobro pripravljena. Sečni ostanki morajo biti odstranjeni ali zloženi v vrste tako, da ne ovirajo samega sajenja. Po potrebi se odstranijo (deloma ali v celoti) tudi zeli, grmovnice in drugo rastje na površini, predvideni za obnovo. Pri tem opravilu moramo biti pozorni, da oblikujemo take mikropodnebne razmere, ki bodo ugodno vplivale na nadaljnji razvoj sadik. Predvsem skušamo ohranjati grmovnice in drevesa, ki lahko ublažijo sončno pripeko, sušo, pozebo ipd., ne smemo pa pozabiti, da te rastline lahko v prihodnje predstavljajo konkurenco posajenim sadikam oz. da se pri njihovi naknadni odstranitvi lahko poškodujejo posajene sadike. Sadike morajo biti med prenašanjem po delovišču dobro zaščitene pred izsušitvijo in mehanskimi poškodbami in se morajo prenašati v platnenih vrečah. Pred sajenjem je koreninski pletež sadik priporočljivo pomočiti v blatno brozgo. Najprimernejši način sajenja sadik je sajenje v sadilne jamice. Pred kopanjem jamice odstranimo vrhnjo plast travne ruše, stelje ali zeli. Sadilna jamica naj bo primerno široka, da lahko na njenem dnu razprostremo koreninski pletež sadike, oziroma dovolj globoka, da se ne poškoduje srčna korenina (npr. pri hrastih). Sadika naj bi bila posajena tako globoko, kot je bila v drevesnici. Pri izkopu razvrščamo prst, ločeno zgornjo humozno plast od spodnje svetlejše plasti. Na dno sadilne jamice nasujemo humusno plast izkopane prsti in nanjo razprostremo v naravno lego koreninski pletež sadike. Če so korenine močno zraščene in prepletene, koreninsko grudo rahlo razrahljamo, zelo pozorni moramo biti, da je ne poškodujemo. Korenine sadike nato zasipamo s prstjo (najprej s temnejšo, humozno, potem pa še s spodnjo svetlejšo) in jo narahlo sproti tlačimo z rokami. Ob koreninah ne sme biti praznih prostorov. Jamico nato do konca zasujemo s preostalo prstjo in rahlo potlačimo z nogo, da ne poškodujemo korenin. Po sajenju tla okoli sadike zastremo s suhim listjem in travo, ki zadržujeta vlago in ščitita korenine pred izsušitvijo. Skrb za sadike se s posaditvijo šele začne. Na posajenih površinah se pogosto razrastejo visoka zelišča in grmovne vrste, ki mladim drevescem jemljejo svetlobo in preprečujejo njihov nemoteni razvoj. Na teh površinah je treba izvajati obžetev sadik redno vsako leto, več let zapored, dokler sadike ne prerastejo zeliščnega sloja. Da bi se izognili poškodbam sadik pri obžetvi, posajene sadike označimo s količki. Obžetev je treba izvesti najmanj enkrat letno, najbolje na začetku poletja. S tem zagotovimo, da se mlada drevesa dovolj okrepijo in naslednje leto nadaljujejo svojo rast. Če bomo upoštevali pravila ravnanja s sadikami gozdnega drevja, bo uspeh obnove gozda s sajenjem zagotovljen. S tem bomo zasnovali ustrezne temelje za kakovosten in stabilen gozd v prihodnosti, ki bo zaradi medovitih drevesnih vrst tudi bogat vir čebelje paše. Seznam lokacij za sajenje medovitih drevesnih vrst v okviru dneva sajenja medovitih rastlin V skupnem sodelovanju med Čebelarsko zvezo Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije objavljamo seznam lokacij, kamor se lahko prijavi vsak posameznik (čebelar, prostovoljec, tabornik …), ki bi želel prispevati del sebe k akciji sajenja medovitih dreves v naše gozdove. Podrobne lokacije za sajenje medovitih drevesnih vrst v gozdovih bodo objavljene na spletni strani ČZS. Št. Lokacija Oseba za stik Zavoda za gozdove Slovenije 1 Cerkno Zoran Zavrtanik (zoran.zavrtanik@zgs.si) 2 Radovljica Vida Papler Lampe (vida.papler-lampe@zgs.si) 3 Zgornje Gorje Vida Papler Lampe (vida.papler-lampe@zgs.si) 4 Ljubljana (Janče) Barbara Slabanja (barbara.slabanja@zgs.si) 5 Cerknica (Dobec) Frenk Prelec (frenk.prelec@zgs.si) 6 Kočevje Tina Kotnik (tina.kotnik@zgs.si) 7 Novo mesto Andrej Držaj (andrej.drzaj@zgs.si) 8 Brežice Mojca Bogovič (mojca.bogovic@zgs.si) 9 Celje (Bukovžlak) Marko Lekše (marko.lekse@zgs.si) 10 Gornji Grad (Tirosek) Marijan Denša (marijan.densa@zgs.si) 11 Radlje ob Dravi (Suhi Vrh) Simona Oto (simona.oto@zgs.si) 12 Miren (Cerje) Matej Kravanja (matej.kravanja@zgs.si) 3/2022 letnik CXXIV 71 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nakup čebeljih družin Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja vlado.augustin@czs.si Na ozemlju naših prednikov, starih Slovanov, so bili prostrani gozdovi s številnimi vrstami medovitih dreves idealni za življenje čebel. Ljudje so iskali njihova gnezda in iz njih pobirali med, s katerim so si sladkali svoj vsakdan, in vosek za razsvetljavo. Prvotno nabiralništvo se je v stoletjih razvilo v čebelarstvo, ki je danes pomembna kmetijska strokovna dejavnost, katere pomemben del je tudi vzreja čebeljih družin za prodajo. Foto: Jana Štok Kdor hoče dandanes imeti čebele in postati čebelar, mu ni treba tako kot v daljni preteklosti hoditi po gozdu in iskati dupla, naseljena s čebelami, saj jih lahko preprosto kupi. Pri nakupu čebel imamo dve možnosti: nakup roja, ki je cenejši in za katerega oskrbo je potrebnega manj znanja in časa, ali nakup čebelje družine s sati, ki je dražja in zahtevnejša naložba, vendar pa se vložena sredstva in trud lahko hitro povrnejo z medom in cvetnim prahom. Pri nakupu moramo biti še posebej pozorni na to, da čebele ne izvirajo z območja, za katero velja zapora zaradi hude gnilobe čebelje zalege. S takšnih območij ne kupujemo čebeljih družin. Prodajalec je dolžan pridobiti uradno veterinarsko potrdilo za promet s čebelami, še preden se opravi premik čebel in je veljavno v času premika. Čebelarji začetniki naj bodo pri nakupu čebeljih družin še posebej previdni, kajti lahko se zgodi, da si s kupljeno čebeljo družino povzročijo več težav kot veselja. Da bi se izognili morebitnim presenečenjem, jim svetujem, da se pred nakupom čebeljih družin posvetujejo s svojim Do čebeljih družin lahko pridemo z nakupom roja. 72 3/2022 letnik CXXIV mentorjem oziroma z izkušenim čebelarjem. Pri nakupu čebeljih družin se moramo držati nekaterih pravil. Zelo pomembno je, da čebeljih družin ne kupujemo zvečer ali ponoči. Z zaupanja vrednim čebelarjem, ki prodaja čebelje družine, se dogovorimo, da ga bomo obiskali pozno popoldne. Ogledali si bomo njegov čebelnjak, okolico čebelnjaka in panje, v katerih so čebelje družine, ter preverili, ali čebele izletavajo. Čebelnjak in njegova okolica morata biti urejena in čista. Zavedati se moramo, da prav pomanjkljiva higiena v čebelnjaku ter nezadostna skrb za čistočo napajalnika, satja in panjev pospešujeta pojav nosemavosti pri čebelah. Spomladi čebelarji najpogosteje prodajajo rezervne družine iz 5- ali 7-satnih panjev. Tak panj mora biti pred prodajo poln čebel. Zadnja mrežica mora biti prekrita s čebelami, prav tako morajo te zasedati vse ulice in posedati pod satovjem. Čebelja populacija mora biti zastopana v vseh razvojnih fazah, od jajčec, ličink različnih starosti, pokrite zalege do panjskih in pašnih čebel. Čebelja zalega mora biti lepo strnjena, brez poapnele zalege v celicah. Nad čebeljo zalego morajo biti venci s hrano, ob gnezdu mora biti dovolj cvetnega prahu. Še posebej moramo biti pozorni na poapnelo zalego. To je pogojno kužna bolezen pokrite zalege. Bolezen lahko prepoznamo po kliničnih znamenjih – belih in črnih mumificiranih ličinkah na bradi in podnici panja. Če pred žreli panjev in na podnicah panjev opazimo mumificirane ličinke, takšnih družin ne kupujmo. Izogibajmo se tudi čebeljih družin, katerih delavke imajo prvi obroček ali več obročkov na zadku obarvanih rumeno. Takšne čebele niso za prodajo, temveč za izločitev iz nadaljnje vzreje. Vsak čebelar mora voditi dnevnik veterinarskih posegov, v katerega zapisuje vsa uporabljena sredstva za zatiranje varoj in podatke o odpadu varoj. Priporočljivo je, da nam prodajalec čebeljih družin te zapise tudi pokaže, saj bomo na podlagi teh podatkov dobili informacije o napadenosti čebel z varojami in dober vpogled v strokovnost prodajalca. Najpreprosteje in najceneje je prodati čebeljo družino na starem satju, ki je črno do temno rjavo, leseni satniki pa so temno rjavi. Čebelarjem, ki se hočejo s prodajo čebeljih družin znebiti starega satja, se zahvalimo za takšno medvedjo uslugo in čebelje družine raje kupimo drugod. Prav tako se včasih zgodi, da čebelar pred prodajo v čebelji družini zamenja sat zalege s starim praznim satom. S prodajalcem se dogovorimo, da s seboj prinesemo svoj panj in vanj preložimo čebeljo družino. Tako bomo zanesljivo vedeli, kako močno čebeljo družino smo kupili, na koliko satih je zalega, kako matica zalega, kolikšna je količina hrane in na kakšnih satih je družina. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dobro si je zapomniti, da moramo vsak že uporabljeni panj pred vnovično naselitvijo čebel temeljito razkužiti. Najprej moramo panj temeljito mehanično očistiti; s čebelarskim dletom ali drugim ostrim predmetom iz njega odstranimo vse voščene prizidke in nanose propolisa. Tako pripravljeni panj temeljito obžgemo z gorilnikom. Najceneje in tudi učinkovito panj razkužimo v 3-% raztopini natrijevega luga NaOH, ki je bolj znan kot lužni kamen (3 kg/100 l vode). Lug obvezno vmešamo že v hladno vodo. Raztopino moramo nato obvezno segreti do vretja, sicer razkuževanje ni učinkovito. Po končanem postopku panje speremo, posušimo, prezračimo, in taki so potem primerni za uporabo. Za podrobnejši opis postopka si preberite članke v Slovenskem čebelarju na to temo oz. poglavje 3.3 Nabava oz. prodaja čebel v Priročniku dobra čebelarska praksa. Pri nakupu čebelje družine se moramo zavedati, da se bo normalno razvila in strošek nakupa morda povrnila že ob prvem točenju medu samo dobra čebelja družina. Zavedajmo se, da so tudi čebele živali, ki potrebujejo čebelarjevo skrb in nego. Tudi v letu 2021 je bil izveden ukrep menjave čebeljih matic dr. Peter Kozmus V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica) zaščitena in avtohtona čebelja podvrsta. Med drugim slovi po svoji krotkosti, delavnosti in odlični orientaciji. Poleg tega jo krasi še lastnost, da prezimi v relativno majhnem številu in da ima spomladi bujen spomladanski razvoj, kar ji omogoča, da dobro izkoristi zgodne paše. V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi vnašanja novih pasem oz. podvrst z leti izginile oz. se pomešale z uvoženimi podvrstami, v Sloveniji pa se je čista avtohtona čebela ohranila vse do dandanes. V populaciji kranjske čebele v Sloveniji se občasno pojavljajo križanci, ki so bodisi posledica križanj z italijansko čebelo bodisi z buckfaško linijo čebel, ki vdira zlasti čez severno mejo. Ti križanci dolgoročno pomenijo grožnjo za obstoj kranjske čebele v Sloveniji. K širjenju križancev po državi pripomore vsakoletni promet s čebelami, zato problem ni omejen le na obmejni del države, ampak se lahko križanci pojavijo tudi drugod. ČZS je v letu 2021 ponovno izvedla menjavo čebeljih matic po ukrepu »spodbujanje osnovne odbire in menjava čebeljih matic«. Menjavo čebeljih matic smo izvedli v sodelovanju s terenskimi svetovalci JSSČ, ki so med čebelarji pregledovali stanje čistosti kranjske čebele. Ti so ob menjavi matic čebelarje obveščali o nujnosti izvajanja osnovne odbire, kadar so v svojih družinah ugotovili čezmeren odstotek čebel križancev. Če so v določenih panjih pri čebelarjih ugotovili več kot 2 % čebel križancev, čebel z rumenimi obročki na zadku, so jim svetovali zamenjavo matic. Na drugi strani smo Foto: Peter Kozmus vodja PRO peter.kozmus@czs.si sodelovali z vzrejevalci čebeljih matic, ki so v preteklem letu opravili neposredno testiranje matic in so nam za namen izvedbe menjave matic ponudili v odkup 1200 gospodarskih matic. V mesecu juniju in juliju smo zamenjali matice pri 385 čebelarjih, pri katerih so terenski svetovalci ugotovili več kot 2 % čebel križancev in so izpolnjevali kriterije, ki jih je zahteval naročnik menjave matic (urejene evidence). Skupno smo zamenjali načrtovanih 1200 matic po vsej Sloveniji, kar je bil tudi cilj ukrepa. Pri tem smo bili pozorni, da so čebelarji dobili matice od najbližjega vzrejevalca, ki je sodeloval z dobavo matic, da smo zmanjšali možnost mešanja različnih ekotipov čebel. Ob menjavi so terenski svetovalci čebelarje obvestili o pomenu ohranjanja kranjske čebele in o morfoloških znakih, po katerih se kranjska čebela razlikuje od italijanske in buckfaške čebele. Pri anketiranju čebelarjev smo ugotovili, da so čebelarji s prejetimi maticami večinoma zadovoljni in da zamenjane matice v družinah večinoma primerno zalegajo. Ukrep menjave matic nameravamo izvesti tudi v letu 2022, zato čebelarjem že sedaj priporočamo, da so pri pregledih čebel pozorni na obarvanost obročkov čebel delavk. Za več informacij glede vstopa v ukrep menjave matic priporočam, da se obrnete na svojega terenskega svetovalca. 3/2022 letnik CXXIV 73 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Med v satju Simon Golob svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Med v satju zagotovo predstavlja popestritev naše ponudbe čebeljih pridelkov, poleg tega pa v določenih letih tudi način za vsaj delno reševanje pridelka in prihodka. Vsi, eni večkrat drugi manjkrat, smo se že srečali s sezonami, ko zaradi razvoja določenih povzročiteljev medenja mana vsebuje velik delež melicitoze, med pa posledično hitreje kristalizira. Tak med torej zatrdi že v satju, posledično pa povzroča čebelarju številne preglavice. Točenje takšnega medu ni možno, v panjih ga čez zimo ne smemo pustiti, saj zaradi svoje sestave ni primerna hrana za prezimovanje čebel. Čebelarji se tako v takih primerih zatekajo k uporabi številnih bolj ali manj učinkovitih ukrepov o katerih je v Slovenskem čebelarju že tekla beseda. Eden izmed ukrepov pa je tudi pridelava medu v satju. Če kristalizacijo medu opazimo dovolj zgodaj, lahko Foto: Arhiv ČZS Ko beseda nanese na med, si ga predstavljamo v steklenem kozarčku ter opremljenega z lično izdelano nalepko in prelepko. Pridelamo in prodamo pa ga lahko tudi na drugačen način, v njegovi naravni embalaži, prvi posodi za med, v kateri ga čebele skladiščijo že tisočletja – v satju. Primer slabe prakse ponudbe medu v satju mediščne sate nadomestimo s satniki, prilagojenimi za pridelavo medu v satju, in tako med vseeno pridelamo in prodamo. Sicer ne točenega, temveč med v satju. Tako slabo situacijo obrnemo sebi v prid. Ker ima, kot rečeno, med v satju velik potencial, smo v preteklih letih pregledali različne možnosti in pripomočke za njegovo pridelavo ter jih v lanskem letu tudi preizkusili. Poleg tega smo pregledali literaturo in smernice s tega področja in na podlagi tega prišli Varjenje v PVC-vrečke Med v satju – izrezan in zapakiran v PVC-vrečke Primer satnika s PVC-lončki pred vstavitvijo v panj Primer PVC-lončkov po dobrem tednu v panju PVC-lončki z zrelim medom, primerni za odstranitev iz satnika Foto: Simon Golob Izrezovanje 74 3/2022 letnik CXXIV IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Med v satju v PVC-lončkih Med v satju v PVC-lončkih Videz premalo odtečenega medu v satju v PVC-vrečki po približno pol leta Videz medu v satju v PVC-lončkih po približno pol leta Primer satnika za med v satju Foto: Simon Golob Spodnji del PVC-lončka do nekaterih usmeritev, ki jih je treba pri pridelavi upoštevati. Pridelava mora potekati izključno na deviškem satju (torej brez uporabe satnic, brez žic v satniku, sat predhodno nikakor ne sme biti zaležen ali v stiku z akaricidi). Izjemoma lahko na zgornji letvici satnika uporabimo tanek trak (s sintetičnimi sredstvi za zatiranje varoj neobremenjene oziroma ekološke) satnice, s čimer čebele spodbudimo in usmerimo k gradnji. Za pridelavo medu v satju v prvi vrsti potrebujemo močne čebelje družine in dobro pašo, ki bo omogočala gradnjo satja in nabiranje medu. Poleg tega potrebujemo temu namenjene satnike. Kot osnovo lahko uporabimo prazen običajen satnik. Močne čebelje družine ga bodo ob dobri paši hitro zapolnile s satjem in napolnile z medom. Ko so satne celice pokrite in je med zrel, je med v satju primeren (če izrezujemo nepokrite celice, med steče ven), da ga izrežemo iz satnika in narežemo na manjše kose. Pomagamo si z ostrim, rahlo segretim nožem, močnejšo zobno nitko, ali žico iz nerjavečega jekla. Ker je z rezanjem sata na manjše kose razmeroma veliko dela, zaradi cedečega se medu pa delu sledi tudi veliko čiščenja, si lahko delo olajšajmo in satnik z letvicami že pred vstavljanjem v panj pregradimo na manjše enote. Če želimo svojo ponudbo medu v satju še bolj obogatiti, pa lahko v ta namen v panje vstavimo satnike z izrezanimi želenimi oblikami, kot so srca, krogi, šestkotniki in podobno. Glede pakiranja medu v satju imamo na voljo več načinov. Lahko ga vstavimo v steklene kozarce, ki jih lahko tudi zalijemo z medom. Zapakiramo jih lahko v PVC-škatlice, namenjene pakiranju peciva, ali zavarimo v PVC-vrečke, namenjene za živila. Ker se iz poškodovanih celic cedi med, je nujno, da posamezne kose pred pakiranjem odcedimo. Pomagamo si z mrežasto rešetko (lahko uporabimo takšno za peko piškotov) in pustimo, da se med popolnoma odcedi. V nasprotnem primeru se bo med iz celic cedil v embalaži, kar bo kazilo videz izdelkov, tako takoj po pakiranju kot tudi po nekaj časa, ko bo izcejeni med kristaliziral. Med v satju pa je možno pridelati tudi z uporabo prilagojenih PVC-lončkov, izmed katerih smo eno izvedbo testirali tudi v lanskem letu. Gre za posebne PVC-lončke, ki jih izdeluje hrvaško podjetje. V ponudbi imajo več izvedb in velikosti in so dimenzijsko prilagojeni predvsem uporabi v LR- in DB-panjih. Z manjšimi spremembami satnika ter nekaj neizkoriščenega prostora pa jih lahko brez večjih omejitev uporabimo tudi v AŽ-panju. Spodnji del predstavlja sočasno končno embalažo in satnik za pridelavo medu v satju, ki se vstavi v panj. Na njegovi spodnji strani je oblikovan odtisk satnih celic, ki pripomore k urejeni gradnji satja. Pred uporabo ga s čopičem na tanko premažemo s segretim (tekočim) 3/2022 letnik CXXIV 75 Foto: Simon Golob IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Med v satju v PVC-lončku voskom (ekološkega ali drugače neoporečnega porekla). Pritrdimo ga v satnik ter v času paše vstavimo v medišča. Počakamo toliko časa, da so celice zgrajene, napolnjene z medom, da so vse pokrite ter je med posledično zrel, nato pa ga odstranimo iz satnika. Zaradi zasnove lončkov satja ni treba rezati, posledično pa je delo hitro in čisto. Po odstranitvi spodnjega dela PVC-lončka iz satnika le na hitro očistimo morebiten vosek in propolis z njegove površine ter ga pokrijemo z zgornjim delom – pokrovom. Tako dobimo že med v satju v končni embalaži, ki jo opremimo le še s primerno izpolnjeno nalepko in prelepko ter ponudimo svojim strankam. Pridelava medu v satju je lahko ob primerni pripravi in uporabi ustreznih pripomočkov zelo preprosta in hitra. To pa omogoča, da se lahko pridelave loti vsak čebelar ter tako strankam ponudi nekaj drugačnega, zanimivega in posebnega. Pri tem pa je seveda nujno potrebno upoštevanje prej omenjenih usmeritev. Tako bomo strankam ponuditi dober in kakovosten izdelek in ne mačka v žaklju, ki bi ga predstavljal nekakovosten izdelek iz neprimerne pridelave. Zaradi velikega potenciala, ki ga omenjeni pridelek predstavlja, bomo različne načine pridelave preizkušali tudi v letošnjem letu. Temu pa bomo dodali še preizkus pridelave cvetnega prahu v satju z uporabo podobnih pripomočkov. Novice iz sveta Ukrajina Članice EU so največje uvoznice tujega medu. Pred brexitom je bila največji kupec Velika Britanija, po njenem izstopu iz EU pa je njeno mesto prevzela Nemčija, ki uvozi letno med 80.000 in 90.000 ton tega čebeljega pridelka. Kar 20.000 do 30.000 ton ga Nemčija tudi izvozi. Pred desetimi leti je bila glavna izvoznica medu Kitajska, zdaj pa vedno bolj njeno vlogo prevzema Ukrajina. Uradno ta država ne uvaža medu. Leta 2011 je znašal njen izvoz v EU komaj 10.000 ton, leta 2020 pa je že 80.000 ton. Tako je Ukrajina postala zaradi nizkih cen svojega medu neposreden konkurent Kitajski. Ta je zdaj na drugem mestu. Zanimivo pri vsem tem dogajanju pa je dejstvo, da Ukrajina v zadnjih desetih letih ni bistveno povečala lastne pridelave medu. Kako si torej razložiti kar osemkratno povečanje njenega izvoza v desetih letih? Prevedel in priredil Franc Šivic Vir: Spiewok, S.: Neue Spieler am Honigmarkt, Deutsches Bienen Journal, 12/2021, str. 5. Avstrija Predsednik Avstrijske čebelarske zveze Reinhard Hetzenauer piše v uvodniku oktobrske številke revije Bienenaktuell, da 76 3/2022 letnik CXXIV so čebele v medijih še vedno zelo aktualne. Predvsem se poudarja, kako pomembne so čebele za ohranitev okolja in kako nevarno bi bilo za človeštvo, če bi čebele izumrle. To spretno izkoriščajo razni prodajalci, ki nudijo ljubiteljem narave panje in čebelje družine, ne da bi se prej prepričali, ali so ti ljudje primerni za gojenje čebel in če sploh imajo ustrezna znanja. Ko čebele prodajo, jih ne zanima več, kaj se bo z njimi dogajalo. Nekateri ljubitelji kupijo s čebelami naseljen panj v dobri veri, da so naredili nekaj koristnega za ohranitev okolja, potem pa čebele prepustijo same sebi, niti jim ne odvzamejo medu in ne zatirajo varoj. So tudi takšne čebelarke in čebelarji, ki na hitro povečajo število svojih čebeljih družin, potem pa jih ne morejo pravilno oskrbovati. Problem je tudi postavitev panjev na zemljiščih nepoznanih lastnikov brez ozira na zakonske predpise. Takšen razvoj dogodkov lahko uniči dobro podobo nas čebelarjev. Čeprav so čebele še vedno divje živali, imamo mi, čebelarke in čebelarji, etično dolžnost, da skrbimo za njihovo dobrobit. Ustrezne formulacije vsebujejo tudi državni zakoni. Zato bodimo pozorni na dogajanje v svojem okolju in obveščajmo svoje čebelarsko društvo, da ustrezno ukrepa. Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Hetzenauer, R. (2021): Liebe Imkerinnen, Liebe Imker. Bienenaktuell, št. 10, oktober 2021, str. 3. ČEBELA V SLOVENSKI BESEDI Pregovori o čebelah Ljudmila Bokal Pregovori so posebna jezikovna zvrst, ki se je v stoletjih izoblikovala iz skupnih narodovih izkušenj. Podobna, večkrat ponovljena spoznanja, zrasla iz enakih okoliščin, so se strnila v jedrnato misel, ki se širi iz roda v rod in izraža kolektivni duh skupnosti. Med ljudmi so zelo znani vremenski pregovori; življenje, povezano z naravo, je bilo odvisno od vsakdanjih vsakršnih vremenskih razmer. Te so krojile pehanje za vsakdanji kruh in pogosto segale v odločilne razmere, povezane s prehrano in od nje odvisnim preživetjem. S takega stališča je mogoče obravnavati tudi pregovore o čebelah. Po vsebini jih lahko razvrstimo v več razdelkov. Nanašajo se na splošne lastnosti čebele, na njen pik, na čebelarje in čebelarjenje, na med, na osrednjo vzdrževalko življenja v panju – na matico. V pregovorih se razkriva krščanska tradicija. Veliko pregovorov se osredotoča na pašo na določenih medovitih rastlinah. Posebna skupina kaže na vzporednice med človeškim vedenjem in čebeljimi lastnostmi. Ti so še posebej priljubljeni in bodo poleg predhodno omenjenih za izhodišče tokratni obdelavi pregovorov. Odnos do čebel, še posebej njihova pregovorna delavnost, je pogosta vsebina pregovora. Na čebelnjakih ali na drugih stavbah, povezanih s čebelarjenjem, se pogosto razkriva v jedrnati misli: Po čebelah se zgleduj ali pa v nekoliko starejši obliki: Po bučelah se vižej. Taka želja se lahko izrazi tudi v popolnoma vsakdanji obliki: Bodi priden kot čebela. Njena delovna vnema je tako izrazita, da eden od pregovorov ob splošno znanih medovitih rastlinah omenja manj priljubljen osat: »Ako čebela rož ne dobi, na osatu obsedi.« A za čebele je boljša paša na lipi: »Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel.« Paša na vrbi pa je lahko za čebele tudi usodna: »Kar v vetru čebele na vrbi so brale, s svojim življenjem so trikrat plačale.« Nasprotno pa češnja okrepi njihovo marljivost: »Kadar čebele v češnji obilo nabero, dajejo močne roje in delajo čvrsto.« Takemu, za čebele ugodnemu razpoloženju se ob medenju jelke pridružijo tudi čebelarji: »Blaženi čas, ko hoja medi, da čebelarjem se srce topi; takrat ciganski je direndaj, večne selitve iz kraja v kraj.« Poletna paša na kostanju pa v pregovoru ni tako dobro zapisana: »Če kostanj še tako cveti, če ne krmiš, čebela lakoto trpi.« Foto: Franc Šivic milka.bokal@gmail.com Poseben razdelek pregovorov se nanaša na dobro letino, katere merilo je obilen pridelek medu, povezan z bogato letino žita: »Če dobi čebela strd, dobi kmet zrno.« Sicer pa je letina lahko tudi manj bogata. Takrat pride do veljave naslednji rek: »Čebelar in vinogradnik točita vsako leto. Če ne medu in vina, pa solze.« Pretirano dobro mnenje o sebi se lahko kmalu sprevrže v nič prijetno resnico: »Domišljuje marsikdo si, da je umen čebelar, a nazadnje se izkaže, da neveden je šušmar.« K takemu splošnemu pogledu na čebelarjevo okolico, ki je bila v preteklosti pogosto kmečki dom, se navezujejo pregovori, ki povezujejo gojenje čebel z rejo drugih domačih živali, največkrat so to ovce: »Kdor čebele in ovce redi, lahko mirno spi – toda dolgo nikar, da ne bo obojemu v kvar.« Nekoliko drugačna je različica, ki ne poziva k delavnosti, ampak izraža samo opozorilo na brez truda pridobljeno imetje: »Kdor ima dovolj ovac v hlevu in čebel v panju, obogati v spanju.« V taki druščini čebel in ovc se znajdejo tudi voli: »Kdor ima čebele, ima tudi vole.« Pregovorov o čebelah je veliko, a končajmo z nenavadno ugotovitvijo. Nekoliko izjemno je prištevati drobno čebelo k domačim živalim; te so običajno po razsežnosti večje, a zgornji pregovori k temu težijo. V taki skupini pregovorov o čebeli se tako znajdejo tudi trditve, ki dodajajo še njihovo razvojno stalnost: »Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoč leti.« Večkrat se sliši, da je slovensko čebelarsko izrazje izvirno, naše, po vsej verjetnosti sodijo k temu tudi tovrstni pregovori. Ujemimo njihove jedrnate misli v vsakdanje pogovore. Tako bodo živeli z nami in razkrivali naše posebnosti, naše v stoletjih izražene izkušnje s čebelarjenjem. Vir: Damjana Cvetko, D., et al. (2018): Kdor se čebel boji, medu ne dobi. Paberkovanje po čebelarski dediščini. Ur. Alenka Veber. Celjska Mohorjeva družba. 3/2022 letnik CXXIV 77 GLAVARJEVO LETO Peter Pavel Glavar – čebelar in vrhunski čebelarski strokovnjak (II. del) Pavel Zdešar Ko se je Glavar leta 1766 upokojil in se preselil na Lanšprež, je do svojih zmožnosti, trikratno povečal svoje čebelarstvo. Mojstrsko je vzrejal od 125 do 150 gospodarskih čebeljih družin, ki so v polnem razvoju zasedale poprečno volumen treh do štirih kranjičev. To so bile orjaške družine v polni nabiralni moči. Poleg tega je vzrejal rezervne družine (roje v eni etaži, tudi dveh) in za pomladitev matic v še precej posameznih kranjičih. Skupaj 300 do 500 kranjičev. Razdelil je družine za roje in množitev in močnejše družine za pridobivanje medu. Roje je najprej umiril v temni hladni kleti, nato pa prepeljal v oddaljene vasi v razvoj. Tako je roje zadržal in letalke se niso vrnile v stari panj. Znal je vzrejati matice s presajanjem ličink in umetno narediti družine. Radikalno in natančno se je rešil bolnih družin … Na Lanšprežu je imel dva velika čebelnjaka, v vasi v smeri Trebnjega pa še tretjega. Ob tem še pripravljena montažna stojišča za prevoz na poletno ajdovo pašo in razvoj rojev. Selil je vedno najmočnejše družine, preostale pustil doma in jih pomladil. Z njimi je izkoristil medenje ajde okoli doma in v najbližji okolici. Gospodarske družine je namestil sprva ob večjih poljih ajde med Mirno in Mokronogom, kasneje bolj v vaseh okoli Trebnjega. Selitve čebel je bil vešč še iz čebelarjenja v Komendi, ko je prevažal na pašo celo v okolico Vrbskega jezera. Ajda je bila takrat zelo razširjena setvena kultura tudi na območju Dolenjske in je redno obilno medila. Na tej paši so se družine pomladile, oskrbele z medom in bogato s cvetnim prahom, tudi za zimovanje. Odlično so družine s to zalogo prezimile in se spomladi razvile. Od 15. stoletja do dobe umetnih gnojil na njivah (1963) je bila v naših krajih ajdova paša močan vzgon razvoja čebelarstva. Večkrat pa je v času medenja ajde in še na jesen medilo tudi iz gozda. S tem pojavom se v Komendi Glavar ni tako pogosto srečeval in ni bilo tako škodljivo. Zato mu je na Lanšprežu, na njegovo presenečenje, smrtonosna zaloga manovega medu vzela večkrat precej najmočnejših čebeljih družin, kar mu je bilo v škodo in žalost. Izkušnja ga je naučila. 78 3/2022 letnik CXXIV Foto: Vlado Auguštin upokojenec ČZS carniolan.bee.pz@gmail.com V letih izločanja mane na Lanšprežu je nato čebeljim družinam odvzel mano in jih spretno dodatno nakrmil s staro zalogo ajdovega medu. Opustil je krmljenje s sladko hruškovo vodo, ker ni bila dovolj ustrezna rešitev. Opisani delček prakse čebelarjenja in takšne izkušnje je Glavar kot prvi učil. Močno je tudi kot vzor spodbudil razvoj čebeloreje, najprej po celotni Gorenjski in nato še Dolenjski. O njegovem učenju, čebelarski šoli in zadrugi je bilo od spoštovanih avtorjev veliko napisanega. V naši deželi in še daleč naokrog je bil P. P. Glavar v 18. stoletju teoretično in v praksi najbolj umen in uspešen čebelar. Iz virov lahko razberemo tudi, da je bil na to upravičeno ponosen. Priznanje pa je tedaj dobil le iz tujine. Mi pa smo v našem času upravičeno ponosni na našo bogato čebelarsko dediščino. Prvič smo jo svetu čebelarji pokazali avgusta 1995 v Švici, in takrat uspešno stopili iz jugoslovanske sence. A razvoj mora temeljiti in ne lagodno obstati pri tradiciji. Danes bi Peter Pavel Glavar ne učil vzreje družin v nizkem plodišču, še manj prestavljanja satov iz plodišča v medišče. Zanj bi bil premični sat ključen zgodovinski napredek, a izključno samo za prestavljanje znotraj plodišča in še posebej znotraj medišča. Zatiranje varoj s satjem v medišču bi grajal. In sploh bi bil oster nasprotnik točenja medu iz mnogokrat zaleženega satja! »To nam genialni mojster ob svoji 300‑letnici sporoča skozi zvon nad grobom na Lašprežu. Sporoča nam, da smo v marsičem res dobri in prav dobri, nikakor pa ne odlični, kot se radi proglašamo! Prav zaradi tega, ker nam pri vzreji ter pridelavi zvoni!« Tudi »Anton Janša nas je l. 2003 že na 1. prazniku v rojstni vasi v monologu opozoril, da ne odobrava našega enostavnega čudnega načina čebelarjenja«. V uvodni vsebini učbenika Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje 2 je naša vrnitev v DELO ČEBELARJA svetovno odličnost napisana le s spremembo vzreje in pridelave, kot temelj čebelarjenja in ključni del celote. In to s svetovnim standardom satnika, za nas najbolje v čebelnjaku in povsem z opisano tehnologijo, ki izvira od obeh klasikov. Vse to ob le nujni delni ustrezni spremembi sedanje tradicije. Za zagovornike tradicije boleče, a za vse natančno in dobronamerno že napisano in narisano. Sprejemajo pa pravo pot le redki samostojni naprednjaki, ki se želijo povzpeti iz povprečja in sedanjih težav ter se ne bojijo zamer. V nadaljnjem razvoju se bomo nujno morali vsi bolj ozreti in opreti ter spoštovati genialnost obeh klasikov, ki smo ju v dejanski praksi zaobšli. Na to resnico so nas, od blizu in daleč, že večkrat prijazno z nasmeškom obžalovanja opozorili. Čebelarjeva opravila v marcu Gorazd Trušnovec, Ljubljana Če ste sledili mojim nasvetom in preživeli kakšen mesec dni kje na lepšem v obdobju, ko so čebele v mirovanju, ste naredili veliko za svoje zdravje. Znano je namreč, da bivanje v zasvinjanem zimskem zraku »zelene prestolnice Evrope« skrajšuje pričakovano življenjsko dobo v povprečju za eno leto (pa to je veljalo za obdobje še pred covidom-19 in zarisujočo se krizo energentov, kar bo statistiko še poslabšalo). Presenetljivo pa znanstvene raziskave kažejo, da posledice običajnih civilizacijskih dejavnosti v zgoščenih naseljih, kot so nanodelci izpušnih plinov, benzen, prašni delci iz kurišč in druge ne tako nedolžne spojine oksidacijskih procesov, na čebele sploh ne vplivajo v zaznavni meri, podobno pa teh škodljivih ostankov laboratorijske analize tudi niso našle v pridelkih mestnih čebel. Predsodek o strupenem in od smoga črnem urbanem medu je bil torej povsem odveč. Zimske izgube Ne da verjamem, da je mogoče z ekološkim pristopom zelo uspešno čebelariti, ampak to vem, saj vzdržujem zimske izgube nekje na petih odstotkih. Letos sodelujem pri poskusnem preventivnem programu zgodnjega odkrivanja in preprečevanja hude gnilobe, in tako sva z veterinarko že obiskala vse moje lokacije: padli sta dve družini od dobrih 40. V enem primeru, šlo je za zelo močno in živalno družino, se ta med zimo ni premaknila v zgornjo naklado, ki je bila še polna ustreznih zalog, in je spodaj »umrla ob polni skledi«. Pri nakladnem sistemu se to lahko zgodi, če združuješ panje različnih proizvajalcev in nastane prevelika razdalja med nadstropji, kar v glavni sezoni z nekaj voščenimi prizidki Foto: Gorazd Trušnovec gorazd.trusnovec@urbanicebelar.si Zvončkom, znanilcem pomladi, marca počasi odzvoni. ni opazna težava, pozimi pa lahko to predstavlja za čebele nepremostljivo oviro. V naravi kranjske sivke je, da se v hladnih mesecih stiska v strnjeno gručo, ki je zlepa ne zapusti, in to je lahko za celoto usodno ... Rešitev bi bile ustrezno dimenzionirane naklade z nekoliko nižjim profilom, pri katerih se zgornji in spodnji satniki skoraj dotikajo. V drugem izgubljenem primeru pa je šlo za družino, s katero so bile težave celo jesen, vključno s tem, da je bila ropana s strani sosednjih panjev in smo jim še oktobra (!) dodali novo matico. Glede na videno so jo sicer uspešno sprejele, a je bila takrat skupnost preprosto že prešibka in preveč izčrpana, da bi lahko uspešno prezimila. Svojim »gojencem« v zaporu na Igu sem hotel v praksi prikazati vse možne načine reševanja problematične situacije, čeprav pri sebi vem, da je to največkrat brezupno in brezplodno ... QED. Kljub vloženim naporom ima taka družina na dolgi rok pičle možnosti preživetja, z ohranjanjem slabičev za vsako ceno pa delamo tudi škodo vzreji boljših čebel. Pri vseh družinah, ki pozimi padejo, je dobro poznati vzrok; če tega ne prepoznate sami, priporočam posvetovanje z veterinarjem. V vsakem primeru pa je 3/2022 letnik CXXIV 79 DELO ČEBELARJA Čebele, do zadkov zarinjene v celice, znak smrti zaradi lakote treba tak panj zapreti in se držati ustreznih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja morebitnih bolezni. Začetek sezonskih posegov Seveda poznam stare slovenske reke o čebelarskokmetijskih opravkih in priporočilih okrog valentinovega, gregorjevega, jožefovega in tako naprej, vendar jih jemljem s precejšnjo rezervo. Vam je zadnja leta kaj koristilo, če ste se jih držali? Zame je zimskega počitka konec približno z otoplitvijo v začetku marca. Takrat začnem žičiti satnike in vtirati satnice, pripravljati mediščne naklade in opremo, ob lepših dneh pa je čas za prvi resnejši poseg, in sicer za rotiranje naklad. Čebele prezimujem v dveh nakladah, pri čemer od septembra praviloma sploh ne posegam več vanje. Večina se sama organizira tako, da je večji del družine v spodnji nakladi, kamor jo potisne pritok dohranjevanja za zimske zaloge in skladiščenje zgoraj. Del čebelje družine ponekod ostane na spodnjem robu zgornje 80 3/2022 letnik CXXIV Prvi protirojilni ukrep Rojenje je naraven pojav čebeljega razmnoževanja, ki se je evolucijsko razvijal milijone let, pri kranjski sivki pa so ta nagon še potencirali naši predniki z večstoletno uporabo dosledno premajhnih panjev. Večji del slovenskega občestva žal nadaljuje s to zablodo, čeprav pomeni rojenje poraz sodobnega čebelarjenja in res ne Foto: Gorazd Trušnovec Foto: Gorazd Trušnovec naklade oziroma tvori zimsko gručo v obliki žoge za ragbi približno med obema nakladama. Skratka, zgodaj spomladi izvedem rotacijo tako, da zamenjam vrstni red: spodnjo naklado dvignem in zavrtim za 180 stopinj po navpični osi, zgornjo pa spustim. Tako se večina zimskih zalog znajde pri vhodu v panj, kar čebelam ni všeč, saj je njihov nagon, da so iz varnostnih razlogov same pri izletišču, zaloge pa zadaj in zgoraj za gnezdom. Praviloma pokrovčke satov, polnih medeno-sladkornih zalog, ob gnezdu tudi na hitro naluknjam z ježevcem (valjčkom), s čimer začnejo lažje in hitreje prenašati te zaloge nazaj. S tem čistijo sate in dajejo prostor matici za zaleganje, na ta način pa se tudi ustvari občutek dotoka hrane, kar je veliko boljši poseg za spodbujanje razvoja od dodajanja pogač. Te zimske zaloge, predvsem »čebelji kruhek« in pelodna zrnca v medu, so ob dodatnem zunanjem vnosu zelo pomembne, da imajo prve generacije mladih čebel na voljo celovito prehrano in lahko z obilico matičnega mlečka zalivajo nov, zdrav zarod. Skratka, čebele se morajo znotraj panja po tem posegu reorganizirati, s čimer jim v tem mesecu ne glede na zunanje razmere in brez dodatnih stroškov priskrbiš delo, hrano in potreben prostor. Zaradi možnih nenadnih ohladitev te rotacije ne izvedem v tistih primerih, ko bi s posegom radikalno razbil gnezdo, saj se zaradi menjave generacij oziroma upada števila čebel v tem mesecu – zimskih čebel je vsak dan manj, pomladnih pa še premalo – lahko zgodi, da zalege ne bi zmogle ustrezno ogreti, kar je problem. Očiščeni, v vrelem lugu razkuženi in posušeni satniki čakajo na ponovno uporabo. razumem spomladanskega tekmovanja, kdo se bo prej pohvalil s sliko domačega roja na družabnih omrežjih … Pri svojem načinu dela imam rojev približno toliko kot zimskih izgub – pet odstotkov; se zgodi, da kdaj kaj spregledam ali me kako drugače pretentajo. Dopuščam možnost, da se bo zdelo to komu smešno, ampak zdaj je že čas za prvi protirojilni ukrep: dvema nakladama, v katerih prezimujem družine, ne glede na razvitost družine čim prej marca (najbolje kar ob rotaciji naklad, ko so čebele tako in tako že vznemirjene) dodam tretjo – medišče s satnicami. Če mi teh ni uspelo pravočasno pripraviti, ker sem se februarja zabaval z drugimi projekti, dam v mediščno naklado samo prazne satnike ali pa satnike in kakšen zgrajen deviški sat vmes in satnike s satnicami dodajam oziroma nadomeščam potem ob naslednjih obiskih. S tem čebele sčasoma dobijo občutek, da imajo nad gnezdom še veliko razpoložljivega prostora, panj pa se na preprost način za polovico poveča in ohladi, s tem pa se nekoliko upočasni tudi razvoj oziroma je ta bolj prepuščen njihovemu lastnemu tempu. Naj še omenim, da večinoma čebelarim brez matičnih rešetk. Ker čebeljih družin ne prevažam in jih ne prodajam, v aprilu ne potrebujem zalege na osmih satih in obilja nabiralk brez pravega dela. Cvetličnega medu zaradi poraznega vremena nisem točil že leta, glede Foto: Gorazd Trušnovec IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Fenološki razvoj spet prehiteva – vrba v Pekrah že februarja v polnem razcvetu na podnebne spremembe ter reden spomladanski temperaturni nered pa ga niti več ne pričakujem. Intenzivno spodbujanje razvoja čebel v tem obdobju pomeni zgolj to, da bo treba že konec aprila plezati po drevju za roji. A kot radi rečejo policisti v ameriških filmih: »Prestar sem za to sranje.« Zmagovalna inovacija srbskega sejma slovenski izdelek Foto: Boštjan Noč Na 13. državnem čebelarskem sejmu z mednarodno udeležbo, ki ga je 12. in 13. februarja 2022 v Beogradu organizirala Zveza čebelarskih društev Srbije, so razglasili zmagovalce natečaja za najboljšo inovacijo. Za najboljšo inovacijo sejma je bila proglašena slovenska panjska tehtnica oz. brezžična nadzorna naprava BeeConn podjetja Strips, d. o. o. Pokal je prevzel inovator Jože Smrkolj. Čestitke! Marko Borko Galerija Sivka V mesecu maju 2021 smo odprli dodaten prostor v Čebelarskem centru Slovenije, s posebnim namenom. Dodatni prostor, ki smo ga poimenovali »Galerija Sivka«, je poleg tega, da je gostinski lokal, namenjen tudi vsem čebelarjem, ki bi radi razstavljali svoja likovna oz. umetniška dela. K sodelovanju vabimo vse, ki bi radi pokazali svojo ustvarjalno žilico. Vaša dela lahko po dogovoru razstavimo v omenjenem prostoru. Za vsa dodatna vprašanja stopite v stik z nami po e-pošti: barbara.dimc@czs.si ali tel.: 041/370 409. Barbara Dimc, tajnica ČZS 3/2022 letnik CXXIV 81 OBVESTILA ČZS Liechtensteinske znamke čebel Pošta Liechtensteina je 3. januarja 2022 izdala prve znamke čebel v letošnjem letu. Oblikovalec znamk je Angelo Boog. Tri čebele samotarke in en čmrlj krasijo najnovejšo izdajo poštnih znamk. Približno 550 vrst iz družine Apoidea, z izjemo medonosnih čebel, je združenih pod izrazom čebele samotarke. Grabljiščno peščinarko (nominalna vrednost: 0,90 CHF) lahko vidimo od junija do avgusta. Na zadnjih nogah je opazen rožnat cvetni prah, ki ga nabira izključno na poljskih skabiozah (Scabiosa je rod iz družine cvetočih kovačnic). Ena največjih čebel v državi Liechtenstein je lesna čebela (nominalna vrednost: 1,10 CHF). V dolžino lahko zraste do treh centimetrov. Zaradi njenega čisto črno telesa in modro-črnih kril jo je lažje opaziti. Habitat gorskega čmrlja (nominalna vrednost: 1,80 CHF) je v redkih gozdovih v visokogorju. To severno vrsto, ki je odporna proti mrazu, prepoznamo po rumeno-črno-oranžnih Lesna čebela Gorski čmrlj barvah. V nasprotju z drugimi vrstami čebel samotark oljarkina kukavica (nominalna vrednost: 2,30 CHF) ne skrbi za svojo zalego in zato ne potrebuje koška za zbiranje cvetnega prahu. Priložnostni poštni žig Svoja jajčeca, podobno kot kukavica, odloži v gnezdo (bedraste) čebele (Macropis). Na isti dan, 3. januarja 2022, je Pošta Liechtensteina izdala ovitke prvega dne (FDC), na katerih je natisnjen priložnostni poštni žig. Tomislav Burnać Vir: www.philatelie.li/en/website/stamp-issue-information/stampissue-information/issue/sepac-historical-maps-1 Oljarkina kukavica Grabljiščna peščenarka Predstavljamo terenske svetovalce – Dušan Milinković Dušan Milinković je čebelar in terenski svetovalec v čebelarstvu za Belo krajino in obkolpsko območje s Kočevjem. S čebelarstvom sem se dejavno začel ukvarjati leta 1995. Od takrat čebelarim večinoma z 82 3/2022 letnik CXXIV AŽ-panji, v družinskem čebelarstvu imamo med 90 in 100 čebeljih družin. Stojišča imam na več lokacijah v Beli krajini – čebelnjak prikolico in stoječi čebelnjak ob domači hiši. Kot terenski svetovalec svetujem čebelarjem v naslednjih občinah: v Črnomlju, Kočevju, Kostelu, Osilnici, Metliki in Semiču. Na svojem terenu sem izredno zadovoljen z odzivom čebelarjev in izrednim zanimanjem za čebelarske nasvete in dodatna znana. V vseh naštetih občinah izvajam tudi čebelarske delavnice, izvajam terenske preglede v čebelnjakih, veliko pa je tudi telefonskega svetovanja. Največ vprašanj čebelarjev se nanaša na področje tehnologije čebelarjenja in varne hrane. Iz svojih izkušenj lahko trdim, da se interes čebelarjev za osnovno odbiro v čebelarstvu povečuje iz leta v leto, s tem pa tudi kakovost čebelarjenja. Dušan Milinković, terenski svetovalec JSSČ, 030/604 090 OBVESTILA ČZS 3D-kranjico si je ogledal šejk Združenih arabskih emiratov Le redkokateri paviljon na Expu 2020 v Dubaju ima to čast, da svoj obisk napove sam šejk. Šejk Abdulah bin Zajed bin Sultan al Nahjan je minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Združenih arabskih emiratov, slovenski paviljon pa je obiskal dober teden nazaj. Skupaj z generalnim komisarjem Republike Slovenije za Expo, Maticem Volkom, se je sprehodil skozi paviljon, najbolj pa je občudoval našo čebelo velikanko, ki tudi med obiskovalci vzbuja ogromno zanimanja. FB Slovenia at Expo Foto: FB Slovenia at Expo Foto: Rodoljub Živadinović Vir: www.facebook.com/100064500227787/ posts/318391496987522/. Obvestilo o novi sistemizaciji delovnih mest za področje izobraževanja in uredništva V tretjem tisočletju je na vseh področjih delovanja ČZS prišlo do velikega razmaha in razvoja, tako v številu dejavnosti kot tudi v načinu delovanja. Način dela se v celotni družbi digitalizira, seli na splet, komunikacija je lažja in tempo se stopnjuje. Tudi na področju uredništva našega glasila Slovenski čebelar je prišlo do veliko sprememb v načinu dela. Urejanje revije, kot je Slovenski čebelar, že nekaj desetletij ni več popoldanski konjiček kakšnega profesorja, ki rad prebira in po potrebi popravlja članke, temveč terja razpoložljivega urednika s podporo dinamičnega uredniškega odbora in čebelarskih strokovnjakov. Na področju izobraževanja in usposabljanja se je, še zlasti v zadnjih dveh letih, zgodil nenaden razvojni preskok na splet, hkrati pa je večja potreba tudi po praktičnih pristopih poučevanja. Obe področji že sami po sebi terjata veliko pozornosti, z leti pa se je obseg dela povečal do mere, ko eno delovno mesto ne zadostuje več. ČZS želi v prihodnje še več poudarka nameniti razvoju izobraževanja in usposabljanja, po drugi strani pa še bolj dvigniti kakovost našega glasila Slovenski čebelar. Razvoj, potrebe in ideje, ki jih je veliko, narekujejo 3/2022 letnik CXXIV 83 OBVESTILA ČZS potrebo po spremembi. Obveščamo vas, da je, na predlog predsednika ČZS, Upravni odbor ČZS sprejel sklep o spremembi kataloga delovnih mest z opisom del in nalog z novima delovnima mestoma: svetovalec za izobraževanje in usposabljanje ter odgovorni urednik glasila Slovenski čebelar. S sklepom se hkrati ukinja dosedanje delovno mesto vodja izobraževanja in usposabljanja pri ČZS. Dosedanji vodja izobraževanja in usposabljanja Marko Borko bo, po predhodnem dogovoru, še naprej opravljal Petra Bračko – nova svetovalka JSSČ, specialistka za ekonomiko čebelarjenja 040/436 518 petra.bracko@czs.si Novo leto se je zame začelo z novim življenjskim izzivom, saj sem na začetku januarja na Čebelarski zvezi Slovenije prevzela delovno mesto specialistke za ekonomiko čebelarjenja. Rojena sem v Mariboru, kjer sem končala srednjo šolo in kot diplomirana ekonomistka zaključila študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Čebelice so me v svoj svet popeljale na svojstven način, ko so me s svojimi piki ob prijateljevem čebelnjaku pregnale v hišo, ki je bila Aljaž Debelak – novi svetovalec JSSČ, specialist za zagotavljanje varne hrane 040/436 519 aljaz.debelak@czs.si Konec januarja sem prevzel delovno mesto svetovalca za zagotavljanje varne hrane. Po izobrazbi sem diplomirani izobraževalni biolog in kemik. O čebelah in čebelarstvu sem najprej slišal od svojega dedka, med študijem pa sem začel prebirati čebelarsko literaturo in se kmalu za tem odločil, da želim postati čebelar. 84 3/2022 letnik CXXIV delo na področju izobraževanja in se bo kot svetovalec za izobraževanje in usposabljanje posvetil izključno tem nalogam. Za novega urednika glasila Slovenski čebelar pa je bil 7. februarja 2022 objavljen razpis. Pričakujemo, da v kratkem uredništvo prevzame nov urednik ali urednica. Primopredaja uredništva bo potekala pod začasnim mentorstvom dosedanjega urednika Marka Borka, ki bo še naprej ostal član uredniškega odbora. ČZS na srečo takoj zraven. Po tej prigodi sem o čebelah začela brskati po spletu ter si izposojala Slovenskega čebelarja, kjer sem zasledila prijavo na takrat brezplačni tečaj za čebelarja začetnika. Nato je z vsakim korakom na tej poti moje navdušenje za čebelji svet in pomembnost čebel le še rastlo in se poglabljalo. V prostem času, kolikor sem ga imela na voljo, sem se poleg redne zaposlitve, izrednega študija in majhnega otroka udeleževala raznih čebelarskih usposabljanj, v čebelnjak naselila prve čebelje družine in se vključila v shemo SMGO. Diplomski projekt sem zaključila na temo obdavčitve čebelarske dejavnosti. Kasneje sem tudi registrirala svojo blagovno znamko, pod katero razvijam trajnostni proizvod iz čebeljega voska, ter opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarko in nacionalno poklicno kvalifikacijo za apiterapevtko. Delo na področju svetovanja in reševanja strokovnih vprašanj na področju ekonomike čebelarstva se mi zdi zelo pomemben del celote, še posebno v času slabih letin moramo v največji možni meri združiti moči z vseh področij. S svojim delovanjem v okviru ekonomike v Javni svetovalni službi v čebelarstvu si želim prispevati k ohranjanju in razvoju slovenskega čebelarstva. Z veseljem, za čebelice in za vas. Petra Bračko, svetovalka JSSČ Dedek mi je podaril tri nakladne panje s čebeljimi družinami in mi tako pomagal začeti mojo čebelarsko pot. Delo s čebelami mi je predstavljalo velik izziv in v meni vzbudilo zanimanje, kakršnega do tedaj še nisem poznal. Po nekaj letih čebelarjenja sem zasledil objavo o možnosti sezonskega dela pri čebelarju v Avstraliji. Napisal sem prošnjo in dobil priložnost za delo ter odpotoval v zvezno državo Novi Južni Wales, kjer sem se dobra dva mesca ukvarjal s prevozom čebel na pašo, pregledovanjem čebeljih družin, vzrejanjem matic in točenjem medu. Po vrnitvi domov sem dobil službo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na katedri za kemijo, še vedno pa sem si želel delati na področju čebelarstva, poglabljati svoje znanje, prispevati k razvoju slovenskega čebelarstva in ozaveščati o pomenu čebel in njihovih pridelkov za ljudi. Zdaj sem dobil to priložnost v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer si želim s svojim delom, raziskovanjem in svetovanjem prispevati k slovenskemu čebelarstvu. Aljaž Debelak, svetovalec JSSČ OBVESTILA ČZS Vabilo na strokovno razpravo »Kaj lahko občine in javna podjetja naredijo za saditev medovitih rastlin in ozelenitev streh?« Foto: Internet biotske raznovrstnosti; – Anže Perčič, predsednik Čebelarske zveze Gorenjske, bo predstavil širok nabor in namen dejavnosti, ki jih izvajajo z namenom spodbujanja sajenja medovitih rastlin; – Tomaž Čufer, direktor podjetja Humko d.o.o., bo predstavil trajnostne sisteme zelenih streh in vertikalnih površin na zgradbah v urbanih naseljih; ČZS, JSSČ, in Razvojna agencija Sora iz Škofje Loke v torek, 15. marca 2022, ob 10. uri organizirata strokovno razpravo o pomenu sajenja medovitih rastlin in zelenih strehah, ki bo potekala v Škofji Loki (Sokolski dom). Uvodni pozdravni govor bo imel predsednik ČZS Boštjan Noč. Na razpravi bodo sodelovali različni strokovnjaki, ki bodo predstavili naslednje teme: Razpis za mlade kmete V petek, 21. januarja, je bil objavljen javni razpis za podukrep 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2022. Oddaja vlog bo možna med 14. februarjem in 31. marcem 2022. Za pridobitev podpore je potrebno izpolnjevanje – dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta, Univerze v Ljubljani, bo predstavil avtohtone medovite rastline kot pomen celoletne paše za čebele; – dr. Janko Božič, profesor Biotehnične fakultete, Univerze v Ljubljani, bo predstavil vključevanje čebelarja kot promotorja in soupravljalca pogojev v skladu z Uredbo o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Novost pri tokratnem razpisu je ta, da lahko na njem kandidirajo tudi mladi kmetje s kmetij, na katerih je bila podpora Pridružite se nam in širite zavedanje o pomenu medovitih rastlin za čebele in druge opraševalce. Svojo prisotnost sporočite na e-naslov: petra. bracko@czs.si. Vljudno vabljeni! Petra Bračko, svetovalka JSSČ mladim prevzemnikom dodeljena v prejšnjem programskem obdobju. Podpora bo dodeljena kot pavšalna pomoč v dveh obrokih v obliki nepovratnih sredstev. Več informacij je na voljo na spletni strani MKGP-ja in ČZS. Tina Žerovnik, svetovalka JSSČ Termini razpisov s področja čebelarstva Po podatkih MKGP-ja objavljamo okvirni terminski načrt objave razpisov s področja čebelarstva do konca programskega leta 2022. Objava, predvidena marca 2022: – Javni razpis za ukrep Sofinanciranje čebelarske opreme v programskem letu 2022. – Javni razpis za ukrep Racionalizacija sezonske selitve panjev v programskem letu 2022. – Javni razpis za ukrep Sofinanciranje zdravil, dovoljenih v ekološkem čebelarstvu za zatiranje varoje v programskem letu 2022. Objava, predvidena junija 2022: – Javni razpis za ukrep Podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022. – Javni razpis Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic v programskem letu 2022. Tina Žerovnik, svetovalka JSSČ Mednarodni simpozij o apiterapiji v Mariboru 26. marca 2022 Vabimo vas na mednarodni simpozij o apiterapiji v Mariboru, ki bo potekal v soboto, 26. marca 2022, ob 7.30 v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli 10, Hoče, v veliki dvorani Magnum. ČZD Maribor, sekcija za apiterapijo dr. Filipa Terča 3/2022 letnik CXXIV 85 OBVESTILA ČZS Razpisa za sofinanciranje čebelarske opreme in racionalizacijo sezonske selitve panjev V mesecu marcu bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS na podlagi Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2020– 2022 objavilo razpisa za ukrepa sofinanciranje čebelarske opreme in racionalizacija sezonske selitve panjev v programskem letu 2022. Če želite kandidirati na razpisu, Certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma Čebelarska zveza Slovenije si prizadeva za razvoj in uveljavitev čebelarske turistične ponudbe, ki postaja redna ponudba slovenskega turizma. Letos nadaljujemo Objava razpisa za izbor najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov Čebelarska zveza Slovenije nadaljuje vzpostavljanje registra najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov. S to objavo želi ČZS pridobiti podatke o čebelnjakih na terenu, komisijsko oceniti njihovo starost, izvirnost in posebnost, jih na osnovi tega uvrstiti na seznam kulturne dediščine ČZS ter jih promovirati kot slovensko posebnost in pomemben element naše stavbne dediščine. Pri vsem bo komisiji UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino strokovno pomoč nudil avtor knjige Slovenski čebelnjaki, univerzitetni profesor dr. Borut Juvanec. S to dejavnostjo si nameravamo prizadevati za naslednje cilje: 86 3/2022 letnik CXXIV vam priporočamo, da si predhodno pripravite potrebna potrdila o usposabljanjih in originalne račune z dokazili o plačilu računov na ime vlagatelja. Kdor želi kandidirati na razpisu, mora imeti urejeno številko KMG MID, kar pomeni, da mora imeti poleg nosilca KMG MID določenega tudi namestnika ter ne sme imeti drugih napak na svojem kmetijskem gospodarstvu. Te podatke lahko preverite v Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKO ali na svoji upravni enoti. Čebelarji, ki ste aktivni uporabniki sheme SMGO in nameravate kandidirati za sofinanciranje čebeljih panjev s testnimi vložki, lahko za potrdilo o aktivnem koristniku zaprosite na e-naslov: aljaz. debelak@czs.si ali na telefonsko številko: 01/729 61 29. V marcu bomo izvedli tudi predavanji z naslovom Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev, kjer boste lahko izvedeli vse podrobnosti in povprašali o razpisnih pogojih ter se seznanili s postopkom oddajanja vlog na razpis. Več informacij o razpisih bo po objavi v Uradnem listu RS objavljenih na spletni strani ČZS. program certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma. V ta program se lahko vključijo vsi zainteresirani čebelarji, ki se že ukvarjajo s čebelarsko turistično ponudbo, in tudi tisti, ki to načrtujejo. Vse zainteresirane čebelarje – ponudnike čebelarskega turizma – vabimo, da najkasneje do 31. avgusta 2022 na naslov ČZS posredujejo predpisano pisno izjavo o sodelovanju v programu certificiranja ponudnikov čebelarskega turizma v letu 2022, ki je dostopna na spletni strani ČZS. Za več informacij smo vam na voljo na e‑naslovu: barbara.dimc@czs.si. 1. Uvrstitev čebelnjaka v slovenski arhitekturi na mesto, ki si ga zasluži (odkrivanje, inventariziranje, dokumentiranje, vpis v seznam kulturne dediščine ČZS). 2. Dvig zavesti slovenskega človeka na področju stavbne kulturne dediščine. 3. Ohranjanje slovenske prvobitnosti. 4. Dvig vrednosti slovenske kulture na področju arhitekture in čebelarstva v EU in v svetu. etnologi) bodo na osnovi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu glede na vgrajeni material, obliko, sestavo in postavitev določili značilnost posameznega čebelnjaka. 3. k ategorija – posebni čebelnjaki: strokovnjaki (čebelarji in arhitekti) bodo na osnovi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu glede na izvedbo določili posebnosti posameznega čebelnjaka. Kategorije in način izbora čebelnjakov: 1. kategorija – starost čebelnjaka: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na osnovi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu določili starost posameznega čebelnjaka. 2. kategorija – značilni čebelnjaki: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in Tina Žerovnik, svetovalka JSSČ Barbara Dimc, tajnica ČZS Prijava na razpis: Razpisna dokumentacija je od 15. februarja 2022 dosegljiva na spletni strani ČZS. Čebelarska društva in posamezne čebelarje vabimo, da do 31. oktobra 2022 pošljete vloge po tem razpisu na naslov ČZS ali e-naslov: barbara.dimc@czs.si. Komisija UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino OBVESTILA ČZS Pohod ob 20-letnici odprtja Čebelarskega centra Slovenije Tudi letos bomo izvedli zdaj že skoraj tradicionalni pohod ČZS. Izobraževanja in usposabljanja svetovalcev specialistov za ekonomiko v letu 2022 ČZS, JSSČ, želi s tem obvestilom pri čebelarskih društvih in območnih čebelarskih zvezah preveriti potrebo po izvedbi usposabljanj in svetovanj Letošnji pohod bomo namenili 20. obletnici odprtja Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici. Start pohoda bo s Cankarjeve ulice v Ljubljani, kjer je bil prejšnji sedež ČZS, do Čebelarskega centra na Brdu. Pohod bo potekal 26. maja 2022, natanko na dan, ko je pred 20 leti potekalo odprtje Čebelarskega centra. Opis poti in vse podrobnosti o samem pohodu bodo objavljene v naslednji številki SČ. Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka ČZS v organizaciji njenih svetovalcev specialistov s področja ekonomike čebelarjenja. V programu JSSČ za leto 2022 je predvideno tudi določeno število posameznih usposabljanj in svetovanj (v preglednici), ki bodo po načelu enakomerne zastopanosti območij potekala po vsej Sloveniji. Povratna informacija s terena nam bo pomagala pri načrtovanju usposabljanj, zato vabimo čebelarska društva in zveze, da svoje morebitne potrebe najpozneje do 31. marca 2022 sporočite na e-naslov: tina.zerovnik@czs. si (navedite naslov izobraževanja). Pridržujemo si pravico do naknadnih sprememb načrta potrjenih usposabljanj glede na vsakokratno epidemiološko situacijo. Čebelarska zveza Slovenije Izdelava razvojnih načrtov Čebelarska dejavnost poleg pridelave medu ponuja številne priložnosti in širok spekter dejavnosti ter možnosti za razvijanje podjetniških idej. Preden se lotimo novega posla, je pomembno, da se tega lotimo premišljeno in načrtno. Najprej določimo strategijo razvoja, pri čemer izdelamo načrt poti do cilja. Dandanes ni tako, kot je bilo včasih, ko sta bili za uspešnost dovolj pridnost in delavnost. Nenehne zahteve po izboljšanju donosnosti zahtevajo strateško razmišljanje in učenje podjetniškega obnašanja ter odločanja tudi na področju čebelarstva. Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Čebelarji imajo številne možnosti kandidiranja na razpisih za pridobitev finančnih sredstev, ki omogočajo investicije v domače čebelarstvo. Pridobitev sredstev na razpisih omogoča razvoj čebelarstva in izboljšanje možnosti za poslovno uspešnost. Na predavanju so podrobneje predstavljeni ukrepi in pogoji za kandidiranje na razpise na področju čebelarstva (sofinanciranje čebelarske opreme in racionalizacija sezonske selitve panjev) ter možnosti kandidiranja čebelarjev na drugih razpisih v okviru kmetijske politike. Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Čebelarji se pri opravljanju čebelarstva kot osnovne kmetijske dejavnosti srečujejo s številnimi izzivi in vprašanji na področju davčne zakonodaje in zakonodaje na področju prodaje. Predavanje se osredotoča na pogoje in pravila pri prodaji čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov, opredeljuje in primerja možnosti ter prednosti in slabosti različnih obdavčitev za čebelarje ter opisuje postopek, pogoje in opredelitev dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, ki jih lahko izvajajo čebelarji. Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Sodobni trg ponuja številne možnosti prodaje in trženja raznovrstnih izdelkov. Pri prodaji uporabljamo različne prodajne poti, hkrati pa tudi raznovrstne trženjske pristope, ki so prilagojeni očem sodobnega kupca. Na predavanju bodo udeleženci seznanjeni z osnovnimi principi in vodili učinkovitega trženja ter možnostmi in pristopi k trženju in pridobivanju dodane vrednosti na primeru čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov. Uspešno trženje prispeva k boljšemu poslovanju čebelarstva. Izračun lastne cene Čebelarjenje in ukvarjanje s čebelami na eni strani za čebelarje ponuja številne pozitivne lastnosti, na drugi strani pa je preudarno sprotno beleženje stroškov, da na ta način orišemo finančno stanje čebelarstva. Med predavanjem udeleženci spoznajo preprosto kalkulacijo, ki vsakomur omogoča preprosto nadziranje stroškov in možnost preudarnega gospodarjenja v okviru čebelarstva, hkrati pa so na predavanju predstavljeni načini, ki omogočajo čebelarjem, da pridejo do večjega dobička. 3/2022 letnik CXXIV 87 OBVESTILA ČZS Terenska svetovanja v mesecu marcu 2022 Narava se počasi prebuja iz zimskega spanja, sonce že greje prve cvetove spomladanskih znanilcev in naše čebele se pripravljajo, da obiščejo te cvetove in v svoja bivališča prinesejo prvo medičino in cvetni prah iz narave. Prav tako pa se bodo pri nas pojavljala prva spomladanska vprašanja o razvoju čebelje družine. Lahko se kot pretekla leta obrnete na naše terenske svetovalce v čebelarstvu ter Prijava na 44. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Letošnje 44. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev skupaj rešite vprašanje, ki se vam je odprlo pri delu s čebelami. Sedaj je čas, da se odpravijo odprta vprašanja o oskrbi čebeljih družin v spomladanskem času kot tudi pripravi napajališč z vodo v bližini čebelnjaka oz. stojišča. Poleg tega pa je tudi čas, da posadimo medovite rastline, na katerih si bodo med letom čebele nabirale medičino in cvetni prah, s katerim bodo oskrbovale svoj zarod. Naloge terenskih svetovalcev so opisane na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije v rubriki terenski svetovalci. Tukaj pa najdete tudi vse podatke za stik terenskih svetovalcev za posamezno območje. Svetovalci nudijo čebelarjem osebna svetovanja na terenu pri čebelah kot tudi glede same ureditve prostorov, namenjenih za čebelarjenje, in vodenja čebelarske dokumentacije. Ko bodo temperature v naravi iz dneva v dan višje, pa bodo na svojih območjih delovanja izvedli tudi delavnice glede oskrbe čebeljih družin. In prav je, da se jih udeležimo, saj se v življenju venomer učimo in pridobivamo nove izkušnje. bo potekalo v soboto, 7. maja 2022, na Biotehniški šoli Maribor, Vrbanska cesta 30, Maribor. Mentorji čebelarskih krožkov bodo lahko tekmovalne ekipe prijavili po spletnem obrazcu, objavljenem na spletni strani ČZS, od začetka marca do najkasneje 31. marca 2022. Poznejših prijav zaradi organizacije tekmovanja ne bomo upoštevali. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ ČZS Urnik usposabljanj v marcu Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Udeležba na usposabljanju (z izjemo spletnih predavanj) bo možna za osebe, ki izpolnjujejo pogoje tedaj veljavnega odloka o začasni omejitvi zbiranja ter upoštevajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Na spletno predavanje se lahko prijavite v spletnem obrazcu na povezavi pri posameznem predavanju. Za izvedbo posameznega predavanja mora biti prijavljenih najmanj 30 oseb. Ob vstopanju v Zoom morate obvezno vpisati veljaven elektronski naslov ter ime in priimek (uradno) ter druge podatke. Brez teh podatkov ne moremo zabeležiti udeležbe v sistem vodenja evidence o opravljenih usposabljanjih! Pridržujemo si pravico, da iz objektivnih razlogov urnik naknadno dopolnimo, spremenimo ali usposabljanja nadomestimo s spletnimi predavanji. Redno spremljajte posodobitve urnika usposabljanj na spletni strani ČZS. Datum Čas Izvajalec Kraj Stik 4. mar. 17.00 Čebelarski turizem Franci Šivic Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 4. mar. 17.00 Vzreja čebeljih matic Brane Borštnik Stara srednja šola, Partizanski trg, Metlika g. Veselič 041/499 191 7. mar. 16.00 7. mar. 17.00 Apitehnični ukrepi Simon Golob Čebelarski dom ČD Beltinci, Poljska pot 13, Beltinci g. Šemen 031/787 235 7. mar. 17.00 Apiterapija Franci Šivic Biotehnična šola Ptuj, predavalnica na posestvu Turnišče, Zagrebška cesta 86, Ptuj g. Repič 031/484 527 9. mar. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV dr. Andreja Kandolf Dom krajanov Virštanj, Virštanj 11 Borovšak 9. mar. 17.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov ter čebelarska zakonodaja Tina Žerovnik Zveza čebelarskih društev Ptuj, Čučkova ulica 1, Ptuj g. Repič 031/484 527 9. mar. 17.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Petra Bračko Pomurski sejem, d. o. o., Cesta na stadion 2, Gornja Radgona g. Kokol 070/870 426 9. mar. 18.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin OŠ Loka Črnomelj, Kidričeva 18, Črnomelj g. Milinkovič 030/604 090 Petra Bračko KS Leskovec, Ulica 11. novembra 24, Leskovec g. Urek 070/600 282 pri Krškem (nasproti cvetličarne Lilija) 10. mar. 17.00 88 Tema Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja 3/2022 letnik CXXIV dr. Andreja Kandolf Čebelarski dom ČD Zagorje (pri piceriji Borovšak Čebelica), Valvazorjeva 2, Izlake ga. Paš 040/164 945 g. Ilek 041/473 517 OBVESTILA ČZS Datum Čas 11. mar. Tema 18.00 Vzreja čebeljih matic Izvajalec Kraj Stik Brane Borštnik Pri Atelšku, Povir 52, Sežana g. Gombač 031/307 940 14. mar. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV dr. Andreja Kandolf Borovšak Dvorana KS Krška vas, Krška vas 2, Krška vas ga. Tomše 041/947 836 14. mar. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja trženja in prodaje Tina Žerovnik ČRICG, Rožna dolina 50a, Lesce ga. Kalan Razinger 031/628 499 14. mar. 17.00 Čebelarski turizem Franci Šivic Vaški dom v Lendavskih Goricah g. Časar 041/471 088 15. mar. 17.00 Apiterapija Brane Borštnik Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 16. mar. 17.00 Razvojni načrti v čebelarstvu Petra Bračko ČD Markovci, Nova vas pri Markovcih 47, Markovci g. Kitak 041/864 166 16. mar. 17.30 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja trženja in prodaje Tina Žerovnik Dvorana Skaručna, Skaručna 42, Vodice g. Gosar 041/767 595 17. mar. 17.00 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tina Žerovnik spletno predavanje po Zoomu https://forms.gle/ aEBdG8GKyiXZn4j36 17. mar. 17.00 Apitehnični ukrepi Simon Golob Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta 23, Vojnik g. Babnik 041/211 295 17. mar. 17.00 Marija Sivec Zavod Znanje Ljubljanska cesta 2, Postojna ga. Krebelj 040/296 727 17. mar. 17.00 Apiterapija Brane Borštnik Veseljak bar, Slovenj Gradec g. Knez 041/321 149 17. mar. 17.00 Zdravstveno varstvo čebel Barbara Hočevar, dr. vet. med. Hiša kranjske čebele, Mestni trg 2, Višnja Gora ga. Peunik Okorn 041/967 964; info@hkc.si 18. mar. 18.00 Čebelarski turizem Franci Šivic Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah, Vegova ulica 28, Šmarje pri Jelšah g. Babnik 031/790 827 21. mar. 17.00 Apiterapija Franci Šivic Medgeneracijski center Rečica ob Savinji g. Podrižnik 041/420 821 Aljaž Debelak Velika sejna soba občine, Trg Davorina Jenka 13, Cerklje na Gorenjskem g. Štular 051/351 845 Simon Golob OŠ Koroški jeklarji, Javornik 35, Ravne na Koroškem g. Goričan 041/332 698 Petra Bračko Četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana g. Omrčen 041/398 105 Brane Borštnik Center biotehnike in turizma – Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto g. Kobe 051/307-415 22. mar. 17.00 Oskrba čebel skozi leto po načelih dobre čebelarske prakse * Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV 22. mar. 17.00 Apitehnični ukrepi 23. mar. 17.00 Možnosti pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev 24. mar. 16.00 Apiterapija 24. mar. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Petra Bračko Čebelarski dom Lovrenc na Pohorju, Čebelarska ulica 2, Lovrenc na Pohorju ga. Obrulj 070/867 344 28. mar. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Aljaž Debelak Hiša kranjske čebele, Mestni trg 2, Višnja Gora g. Mandelj 031/813 823 Franci Šivic ČZ Krško, Bohoričeva 2, Krško g. Urek 070/600-282 Dr. Andreja Kandolf Borovšak Dom krajevne skupnosti, Tržaška cesta 11, Vrhnika g. Keršmanc 031/471 194 Marija Arh Ivanšek OŠ Šenčur, Pipanova cesta 43, Šenčur g. Kavčnik 040/858 085 obvezna prijava Tomaž Samec Čebelarski center Slovenska Bistrica, Zgornja Bistrica 9, Slovenska Bistrica g. Prah 041/768 351 31. mar. 17.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele Dr. Peter Kozmus Konjičanka, Stari trg 41, Slovenske Konjice g. Žvikart 041/548 135 31. mar. 17.00 Prepoznavanje medovitih rastlin * Mojca Anzeljc Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 31. mar. 17.00 Gozdne paše * Franc Podrižnik Hiša kranjske čebele, Mestni trg 2, Višnja Gora ga. Peunik Okorn 041/967 964; info@hkc.si marec 2022 17.00 Medena kulinarika – delavnica * Marija Arh Ivanšek lokacija bo sporočena naknadno g. Lotrič 041/767 238 obvezna prijava 2. apr. 9.00 Marija Arh Ivanšek lokacija bo sporočena naknadno g. Grm 041/201 327 obvezna prijava 28. mar. 17.00 Čebelarski turizem 29. mar. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV 29. mar. 17.00 Medena kulinarika – delavnica * 30. mar. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV Medena kulinarika – delavnica * * Javno naročilo za izvedbo usposabljanja v čebelarstvu 3/2022 letnik CXXIV 89 OGLASI Knjiga Več kot med »Svetovno umiranje čebel ni misterij niti naravna VEČ KOT MED katastrofa. Je seštevek vsega, kar storimo čebelam. Umirajo od pesticidov, prekomernega pitanja in zajedavcev, s katerimi se jim brez nas ne bi bilo treba boriti. Čebele umirajo zaradi človeka in njegovih poskusov, kako izboljšati popoln sistem.« V knjigi Več kot med Markus Imhoof, režiser istoimenskega dokumentarnega filma, in novinar ter avtor Claus-Peter Lieckfeld prikazujeta, kako ljudje po svetu živijo z medonosno čebelo: v idilični alpski dolini, laboratoriju, na neskončnih monokulturah – in na območjih, kjer čebele sploh niso več na voljo za opraševanje. Avtorja slikovito, hkrati pa strokovno poglobljeno prikazujeta odnos človeka in čebele, ki ga je nujno znova uravnovesiti, sicer se bodo naši življenjski pogoji korenito spremenili. Cena: 19,90 EUR. Vsa naročila sprejemamo na tel. št.: 01/729 61 00 ali na e-naslov: ines.zunic@czs.si. Markus Imhoof, Claus-Peter Lieckfeld notju medonopraševalke bi kov. VEČ KOT MED a dokumentarazujeta, kako alpski dolini, ih, kjer čebele MARKUS IMHOOF, CLAUS-PETER LIECKFELD O ŽIVLJENJU IN PREŽIVETJU ČEBEL a. Je seštevek mernega pitanbno boriti. Čeoljšati popoln Človek in medonosna čebela živita že tisočletja v tesni navezi. A čebele so začele umirati po vsem svetu, čebelarji in znanstveniki pa ugibajo, zakaj. Pri čebelah gre za več kot zgolj pridobivanje medu, gre za prehrano sveta. Brez opraševanja čebel bi bil ogrožen znaten delež globalne proizvodnje prehrambnih izdelkov. V knjigi Več kot med nam avtorja Markus Imhoof in Claus-Peter Lieckfeld strokovno predstavljata najmanjše koristne živalce in prikazujeta, kaj ogroža njihovo življenje. V ta namen sta v istoimenskem dokumentarnem filmu iz leta 2012 prepustila glavno besedo človeku – med drugim velečebelarju, ki vsako leto pretovori na desettisoče čebeljih družin v tovornjakih preko ZDA; družini, ki se ukvarja z vzrejo matic in pošiljanjem le-teh po vsem svetu, ter trgovki s cvetnim prahom s Kitajske, kjer medtem (že) ročno oprašujejo cvetove jablan. Knjiga Več kot med tako predstavlja celovit vpogled v ozadje superorganizma medonosne čebele, pri čemer ni besedilo nič manj fascinantno kot osupljivi posnetki filma. Ines Zajc Žunić, poslovna sekretarka ČZS Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: – izdelavo satnic iz vašega voska, – odkup voska, – nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475/2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Delovni čas: Ponedeljek–petek: 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota: 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: 90 3/2022 letnik CXXIV • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Jamčimo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Mali oglasi PRODAM Svež zamrznjen cvetni prah, pakiran po 40 dag (Turjak), tel.: 041/698 103. Sveži cvetni prah, zamrznjen, ter čebelje družine na 10 AŽ-satih in 10 1/1 LR-satih (Sevnica), tel.: 041/961 766. Dve čebelji družini na 7 AŽ-satih, zelo lepi (Dolsko), tel.: 041/689 055. Sedem čebeljih družin na 7 AŽ-satih, tel.: 041/858 736, 07/495 76 45. 10 čebeljih družin na 7 AŽ-satih, cena po dogovoru (Rogaška Slatina), tel.: 051/303 362. Čebelje družine na AŽ-satih in dobro ohranjene 10 satne AŽ-panje (Kranj), tel.: 041/386 662. Čebelje družine na 5 AŽ-satih, aprila (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Čebelje družine na 5 ali 10 AŽ-satih (okolica Ptuja), 031/274 933. Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ-satih (okolica Žalca), tel.: 031/766 533, 03/572 73 43. Čebelje družine na 6 ali 10 AŽ-satih, z lanskimi maticami, prevzem v aprilu, tel.: 041/764 319. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/515 004. 10 čebeljih družin na 7 in 10 AŽ-satih (Prekmurje), tel.: 041/343 535. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 031/732 132. 10 čebeljih družin z lanskimi maticami na mladih 7 AŽ-satih, konec marca, začetek aprila, tel.: 041/752 399. Čebelje družine na 7 AŽ-satih (Kočevje) tel.: 041/788 826. 10 čebeljih družin z lanskimi maticami na mladih AŽ- in LR-satih, konec marca ali začetek aprila, tel.: 031/556 244. 10 čebeljih družin na AŽ-satih ter nove in rabljene AŽ-panje, tel.: 041/523 708. 15 čebeljih družin na 7 in 9 AŽ-satih, narejenci 2021, varoje tretirane z organskimi kislinami, aprila (Sevnica), tel.: 041/215 279. 25 čebeljih družin na 5 AŽ-satih (Primorska), tel.: 051/612 089. Čebelje družine na 7, 8 in 9 AŽ-satih, polnilno mizo, centrifugo za vosek, mlin za sladkor in elektronske čebelarske tehtnice (okolica Kranja), tel.: 040/563 247. Čebelje družine na 7 in 9 AŽ-satih, z lanskimi maticami, v aprilu (Zgornja Savinjska dolina), tel.: 031/793 032. Čebelje družine na 9 AŽ-satih, z lanskimi maticami (Sevnica), tel.: 040/708 777. Čebelje družine na 9 in 10 AŽ-satih, s panji ali brez, tel.: 041/614 683. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 031/702 958. Čebelje družine na AŽ-, LR. in 2/3 LR-satih, prevzem v aprilu (okolica Laškega), tel.: 041/994 387. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 041/351 985. Čebelje družine na LR- in AŽ-satih, tel.: 051/398 399. Čebelje družine na AŽ-satih (osrednja Slovenija), tel.: 041/759 100. Čebelje družine na LR-satih, z mladimi maticami, tel.: 07/818 45 98, 031/434 506. Čebelje družine na AŽ-satih, 10S, ugodno (Rogaška Slatina), tel.: 041/822 366. Čebelje družine na 7 LR-satih, z mladimi maticami, na lepem satju (okolica Vrhnike), tel.: 041/559 279. Čebelje družine na AŽ-satih, prevzem v aprilu, tel.: 070/745 172. Čebelje družine na 7 AŽ-satih, možna dostava na relaciji Mokronog–Vrhnika (Dolenjska), tel.: 031/568 427. Čebelje družine na 10 LR-satih, s panji ali brez (Ljubljana Škofljica), tel.: 031/510 274. Nekaj čebeljih družin z lanskimi maticami na 1/1 LR-satih (Celje), tel.: 031/311 750. Čebelje družine na 10 ali 20 LR-satih, z mladimi maticami (osrednja Slovenija), tel.: 040/984 013. OGLASI Nove AŽ-panje 7S in 10S, tudi trietažne, ter sublimator in ometalnik, možna menjava za izdelano satje, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nekaj čebeljih družin na AŽ-satih, štiri na LR-satih (Dolenjska), Nove AŽ-panje 10S z visoko podnico ter več čebeljih tel.: 040/838 956. družin na 7 ali 10 AŽ-satih Nekaj čebeljih družin na 5 in (okolica Kranja), tel.: 031/694 7 satih, z lanskimi maticami 913. (okolica Domžal), tel.: 041/244 Nove AŽ-panje 11 + 3S, 10S, 9S 590. ter AŽ-panje polovičarje (5S, Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ7S, 9S), vsebujejo krmilnik, -satih, marca in aprila (okolica lipove satnike, testni vložek, Cerknega), tel.: 031/232 003. tel.: 041/840 357. Več zdravih čebeljih družin na 5, 7, 9 in 10 AŽ-satih (Ljubljana), tel.: 031/587 523. Več čebeljih družin na 10 AŽ-satih, označene matice, enoin dvoletne, možnost izbiranja (Bela krajina), tel.: 041/203 331. Več AŽ 10-satnih panjev, nekaj nakladnih 10-satnih panjev, skoraj novih, ter čebelarsko tehtnico za v panj, tel.: 041/881 830. Aluminijast zabojnik s 64 naseljenimi DB-panji 10S, z dvema nakladama in tovorMočne in zdrave čebelje družine njakom MAN 14232 F/BL, tel.: na 3, 5, 7 in 10 AŽ-satih, s panji 040/750 660, 040/800 036. ali brez (Primorska), tel.: 051/470 907. Čebelnjak za 6 AŽ 10S in nekaj 5-satarjev, 200 EUR, Zdrave in močne družine na tel.: 04/510 62 50, 031/657 490 7 AŽ-satih, mlado satje, lan(zvečer). ske matice (okolica Kranja ali Kozine), tel.: 041/386 697, 04/204 Prevozni čebelnjak z naletno 25 95. zavoro za 8 + 1 AŽ-panjev, tel.: 040/575 924. Šest Vehovčevih nakladnih panjev in šest Grajševih panjev, Prevozni čebelnjak, tovornjak MAN, skupaj s 66 AŽ-panji, ugodno, tel.: 031/300 333. tel.: 041/756 759. 12 panjev in kompletno čebeTovornjak za čebele TAM larsko opremo, ugodno, tel.: 5000, A-testiran, z 61 AŽ031/380 674. -panji 10S in 25 družinami 20 AŽ-panjev s čebelami in (okolica Slo. Konjic), tel.: mediščnim satjem ter 20 odlično 041/548 135. ohranjenih panjev ter nekaj kg Tovornjak MB Atego 1217 z propolisa, tel.: 041/784 230. zabojnikom za 70 AŽ 11 + 3 20 nakladnih panjev, naseljenih, panjev, sistem Seražin, s čebein 20 prašilčkov AŽ 7-satarjev lami ali brez, tel.: 041/545 009. (Goriška), tel.: 041/704 233. Zdrave in močne čebelje družine 30 AŽ 10S in 6 AŽ 9S panjev, na 9S (okolica Kranja), tel.: 041/545 8 INOX sodov 200 l, trisatno 009. motorno točilo (Dolenjska), tel.: Lipove AŽ-satnike, šestkrat vrta031/250 231. ne, pobrušeni vogali, kakovostna 35 nakladnih panjev, naseljenih, izdelava, lahko pošljem po hitri odvoz se lahko po želji odloži pošti, ugodno, tel.: 031/753 345. na konec akacijeve paše, tel.: 041/704 233. 40 trietažnih panjev solidne izdelave, skoraj novih, ter (ne-) zbite ali zažičene AŽ- in DB-satnike, tel.: 031/533 939. Nove petsatne AŽ-panje, tel.: 070/133 620. KUPIM Pet rabljenih AŽ-panjev 10S, tel.: 041/698 103. Zabojnik/prikolico/konstrukcijo/čebelnjak za približno 16 AŽ-panjev, tel.: 041/432 037. 3/2022 letnik CXXIV 91 OGLASI Delovni čas: 9.00–12.00 14.00–16.00 ČEBELARSTVO DEBEVEC ob delavnikih Ob sobotah zaprto. Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 KAKOVOSTNI AŽ-SATNIKI CENA 1,20 EUR LASTNA PROIZVODNJA ZBITI, LEPLJENI, VRTANI NAKLADNI AŽ-PANJ 10-SATNI AŽ-PANJI ČEBELJE POGAČE PLATIČNO OBEŠALO (AŽ) IN RAZSTOJIŠČE (LR) info@apis-med.si www.apis-med.si PLASTIČNA POSODA 25 KG PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,80 EUR/KG TRIETAŽNI AŽ-PANJ PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). DVOJNO CEDILO ZA MED GRELEC ZA MED - OKROGLI 106 CM ALI 86 CM KAKOVOSTNA RSF-TOČILA IN POSODA PITALNIK 5 l ZA AŽ-PANJE Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,80 EUR/kg. Za izdelavo satnic uporabljamo samo steriliziran vosek (30 min nad 125 °C), ki ga predhodno mehansko očistimo nečistoč (do 90 %) s posebnim postopkom posedanja (nečistoče so večinoma težje od čebeljega voska), s čimer vam zagotavljamo čistejši in kakovostnejši vosek. PANJI SO IZDELANI NATANČNO IN KAKOVOSTNO 92 3/2022 letnik CXXIV OGLASI Sejem Celje 12-13 marec 2022 POLNJENJE MEDU V VREČKE Za vas napolnimo med v priročno pakiranje, v 8-gramske vrečke. Naj bo vaš med, v praktični embalaži prisoten povsod, tako v gostinskih lokalih, kot v vsakem pohodniškem nahrbtniku. INHALACIJA IZ PANJA PROPO STEAM - UPARJALNIK PROPOLISA Z inhalacijskimi seti API-AEROSOL I, APIAEROSOL II in API-AEROSOL Plus lahko izvajate aerosolno apiterapijo iz panja. Izbirate lahko med seti z naravnim vlekom in seti s prisilnim vlekom. Apiterapevtski aparat Propo Steam nam s segrevanjem naravnega propolisa omogoča izvajanje inhalacijske terapije. S priloženim priborom uporabnik sam ali s pomočjo apiterapevta izvaja inhalacije, ki koristijo pri težavah dihalnega sistema. Propo Steam pa je primeren tudi za čiščenje lebdečih delcev, mikrobov in organskih topil iz zraka. Prostor prijetno odišavi z vonjem propolisa. Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775, info@medikoel.com, www.medikoel.com, OglasCebelar9a.indd 1 www.s-mediko.com 03/02/2022 10:04 3/2022 letnik CXXIV 93 OGLASI SPIRALNI POTOPNI TALILNIKI ZA MED Lastnosti: • Velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom. • Enakomerna razporeditev grelne površine po celotni širini posode. • Stalna temperatura gretja, ki nikoli ne preseže 40 °C. • Preprosto vzdrževanje. Na voljo so naslednji modeli: Premer Moč Cena z DDV 170 mm 50 W 70,00 € 215 mm 50 W 75,00 € 300 mm 75 W 85,00 € 350 mm 100 W 95,00 € Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana E-pošta: vanja@atelsek.si GSM: 031/350 971 ali 031/667 158 Čebelam prijazni premazi za les www.belinka.com belinka ČEBELARSKA OPREMA Medopip plus, Medopip standard, Medopip nozepina in Apifonda. 94 3/2022 letnik CXXIV OGLASI Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. www.cebelarskaoprema.si REŠKA CESTA 18A ~ PRESTRANEK PON-PET 8-16 h 031 339 287 Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 www.apikunst.si / jm-kunstelj@amis.net Čebelarski jopiči, kombinezoni, rokavice, klobuki, kape … Proizvodnja čebelarskih točil (inox in PE-posoda) Motorji (80 in 110 W), ročni pogoni, posode za med NOVO: kape s svetilko in povečevalom IZDELAVA OMETALNIKOV ZA ČEBELE Klin d.o.o., Logatec Specifikacija: Material: inox, nerjaveča pločevina Ometanje: hitro, brez poškodb čebel Pogon: 2 zmogljiva motorja Čiščenje: enostavno razstavljanje Napajanje: 12 VDC Pritrditev posode: s stopalko na vzmet tel.: 040-346-436 e-naslov: cebelarskaoprema@gmail.com Opcija: Vremenska postaja(veter, padavine,temp, vlaga) Čebelarska Tehtnica TCM-13 3/2022 letnik CXXIV 95 V SPOMIN Zapustili so nas JERNEJ VOMBERGAR 1925–2020 Jernej je veselje do čebel prevzel od svojega očeta, s čebelarstvom pa se je ljubiteljsko ukvarjal od svojega 55. leta dalje. Dom in družino si je ustvaril v Cerkljah, v čebelnjaku ob hiši pa je vzorno skrbel za do 15 čebeljih družin. Član ČD Cerklje je bil od leta 1980, več let dejaven tudi kot član UO-ja. Odlikovan je bil z odličji A. J. III., II. in I. stopnje. Čebelarji ČD Cerklje ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Cerklje na Gorenjskem MIHA KRIVEC 1935–2021 JOŽEF BIZAJ 1930–2021 Poslovili smo se od Jožefa Bizaja, doma iz Dolnjega Cerovega v Goriških brdih. Čebelar je bil že od rane mladosti. Skrbel je za okoli 100 gospodarskih družin. Redno je prevažal čebele na Kanalsko na lipovo pašo, pa tudi na druga pasišča po Sloveniji. Za svoje požrtvovalno delo je prejel odličje A. J. III. stopnje. Vsa leta je bil član društva. Zadnje leto, ko se je preselil v dom za starejše občane, je še vedno rad govoril o čebelah in bil tudi na tekočem z delom in z vsem glede čebel, saj je v dom dobival Slovenskega čebelarja. Na zadnjo pot smo ga pospremili s čebelarskim praporom in pesmijo Čebelice. Ohranili ga bomo v trajnem in spoštljivem spominu. ČD Kanal - Brda ŠTEFAN BAKAN 1941–2021 Miha je začel čebelariti že v rani mladosti, ko je od očeta dobil nekaj panjev čebel. Dom in družino si je ustvaril v Zalogu pri Cerkljah, v čebelnjaku ob hiši in na drugih lokacijah pa je vzorno skrbel za do 70 čebeljih družin. Čebele je tudi prevažal v različne kraje po Sloveniji. Od začetka svojega čebelarjenja je bil član ČD Cerklje. Odlikovan je bil z odličjema A. J. III. in II. stopnje. Čebelarji ČD Cerklje ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Cerklje na Gorenjskem 96 3/2022 letnik CXXIV Čebelariti je začel leta 1970 s petimi čebeljimi družinami. V zadnjih letih je čebelaril s 50 čebeljimi družinami. Bilj je član UO ČD Beltinci. V domači vasi Gančani je skrbel za pašni red. Dejavno je pomagal pri gradnji Čebelarskega doma Beltinci in sodeloval pri drugih delovnih akcijah, predavanjih, izobraževanjih in ocenjevanjih medov. Vsako leto je obiskal vrtec v Gančanih in skrbel za promocijo čebelarstva. Za razvoj slovenskega čebelarstva je bil nagrajen s številnimi odlikovanji, priznanji in plaketami. Poskrbel je, da domači čebelnjak ne bo ostal prazen, saj tradicijo nadaljuje sin Dominik. Ob slovesu mu člani ČD Beltinci kot dragemu prijatelju želimo lahko slovensko zemljo. ČD Beltinci prejel številna odlikovanja in priznanja. Beltinski čebelarji smo se od zvestega člana svojega društva poslovili s praporom in ga bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. ČD Beltinci ŠTEFAN FERENCEK 28. 5. 1953–2. 12. 2021 VINKO JERIČ 1936–2021 V najlepšem mesecu smo se poslovili od vzornega čebelarja iz Gančanov. V zadnjih letih je bil najstarejši član ČD Beltinci. Vinko je bil znan po tem, da je čebelaril z najnovejšo opremo. Vsakega novega člana ČD Beltinci je nagradil s čebeljo družino in panjem. Redno se je udeleževal predavanj, izobraževanj, delovnih akcij ter dejavno sodeloval pri izgradnji čebelarskega doma. Vsako leto je sodeloval pri izvedbi medenega zajtrka v vrtcih in šolah. Za svoje dejavnosti v društvu je Decembra 2021 nas je presenetila žalostna novica, da nas je za vedno zapustil spoštovani čebelar Štefan Ferencek z Vučje Gomile. Čebelariti je začel leta 2006, ko si je pri hiši postavil lep čebelnjak in je čebelaril s približno desetimi družinami. Poleg zaposlitve in dela na kmetiji je bil dejaven v našem ČD-ju, bil član upravnega odbora in sodeloval pri upravljanju pasišč. Čebelarji ČD Moravske Toplice smo mu hvaležni za njegov prispevek k razvoju čebelarstva. Veseli smo, da čebele ne bodo ostale same, saj bo sin Matej nadaljeval čebelarjenje. Člani ČD Moravske Toplice smo mu hvaležni za njegovo delo in ga bomo ohranili v lepem spominu. ČD Moravske Toplice FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž na Dravskem polju Delovni čas: od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro -15% AKCIJA upu nak a pri nskeg k a to ir a n ja pak MEDENA PONUDBA - 15 % NA POKROVČKE IN KOZARCE IZ ZALOGE Akcijska ponudba velja v času od 1. do 31. 3. 2022 za gotovinski nakup blaga iz zaloge v količinah kartonskega pakiranja za pokrovčke oz. kozarce minimalno 500 kosov. FTN oglas cebelarji 182x62_januar 2022.indd 1 19/01/2022 11:14 68,2 G, TRAKOVI ZA ČEBELJO DRUŽINO ZA MEDONOSNE ČEBELE (mravljična kislina) Predstavljamo vam najnovejši proizvod v boju proti varozi. Formicpro™ je popolnoma naravno zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, ki prodre pod pokrov pokrite zalege in uniči pršice varoje na mestu, kjer se razmnožujejo – cilja na izvor okužbe in ščiti razvijajoče se čebele, ko so le-te najbolj ranljive. Biološko razgradljivi trakovi, pripravljeni za uporabo. NA VOLJO PRI VAŠEM VETERINARJU. NAČIN IZDAJE ZDRAVILA: BREZ RECEPTA DISTRIBUTER: PROIZVAJALEC: GENERA SI d.o.o. Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana, Slovenija info.si@dechra.com Tel.: +386 1 436 44 66 GENERA SI d.o.o. je del skupine Dechra Pharmaceuticals PLC Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali s farmacevtom. Datum priprave: 1.2.2022