List 11.
spcdarske
Teéaj XXXIV.
?
narodn
ehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 15. marca 1876.
O b S e g : Shod zastopnikov kmetijskih družeb v Mariboru o zadevi velike skupšcine Avstrijskih vinorejcev.
Kmetijski zgo-
dovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dal.)
Navod za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem
načinu.
(Dalje.)
Posebno dober tlak za hleve, kolarnice, gumna, skednje itd.
Sadna drevesa in pa lončene
cevi za vodotoce. cenzija „Latinske slovnice'4. (Dalje.)
Postava o stavbah na Kranjskem. (Konec.)
Razglas zdravnikom na Slovenskem.
Re-
Naši dopisi.
Novičar.
Prislovice in reki iz Istre.
Federalizem redivivus.
Deželni zbori.
Gospodarske stvari
Dné
Leta
1775.
Shod zastopnikov kmetijskih družeb v Mariboru
o zadevi velike skupšcine Avstrijskih vinorejcev
1849
meseca septembra t. 1.
so se prve Merinoške ovce iz cesarske grajščine Merkopalske oddale po deželah Avstrijskih. Vodstvo te ovčarije je do leta
1779 imel fajmošter Josip Sostarič.
je bila v Avstriji razglašena lovska po-
stava, katere
10
dne t
m. je bil shod zastopnikov kmetijskih družeb v Mariboru. Družbo kmetijsko Kranjsko je za-
1830
zemlji je prepovedan.
se «
glasi :
»
Lov na tuji
Prva poskušnja novega pluga, ,,ruhadlo"
stopal dr. vitez Gutmansth
t
strokovnjak
tukajšnji posestnik in
rejski. Iz njegovega poročila naznan-
jamo danes le sledeče
Velika skupščina vinorejcev vseh dežel Avstrijskih
10.
se vino prideluje, ima biti septem b
?
meseca v
Ù
b
y
za katero se
sklenil opravil
v gori navedenem shodu
za to skupš
in pa način
imenovanega, ki so ga iznajdli strici Veverka v Ribitevem pri Bohdancu na Če-
skem.
1815. se je ustanovila prva občinska sirarska
družba po polkovniku Effingerju v Kinzu, kantona Bernskega v Svici.
(Dalje prihodnjiČ.)
b i i v to skupščino ; določil se je tudi program ci, ki se bodo takrat obravnavale, v katerega pa so
ki prav za kožo segajo našim vinorej-
vzele se
take
cem
y
in
pustilo vse drugo besedovanj
risti in potřeb vinorejcev
obravnavami združiti ra
y
t
ki
h. Namen
vin in
ne tiče ko-tudi s temi
za pridelovanje lami in prediva po Belgiškem
načinu.
keg
d
pa
J-
Spisal Andrej Pisk ar.
Ker po vsem tem je podoba, da bode ta vinorejska Delà po setvi
?
pletev
y
iako važna in koristna, opozorujemo že
skup
vinorejce vseh slovenskih dežel na-njo, pa jim kedar predsedstvo
zdaj
y
nemudoma na znanje da*
glasi vabila k tej skup
bomo
zoritev za predivo in za seme spravilo.
(Dalje.)
y
Iz teh in enakih vzrokov so povsod, koder je pre-
Krnetijski zgodovinski spomini vsega sveta
vredjeni po mesecih.
Po „Oesterr. Landw. Wochenblatt."
divstvo na visoki stopinji, začeli lan goditi v mrzli vodi, in to gojenje je zdaj povsod tam v navadi, kjer se lan po obrtnijsko izdeluje in se predivo za fabrike pripravlja. To bo tudi obstálo toliko časa, da se vpelje kak drug za obrtniško
(Dalje.)
Meseca
• •
izdelovanje bolj pripraven način. Dandanes poskušajo že precej obširno, goditi lan v segreti vodi v zato napravljenih posodah, al tega se mi še ne moremo tako
Dné
4.
Leta
1830,
marcija
kmalu prijeti.
Lan se v vodi veliko boljše in bolj enako godi, Pomiloščenje vseh gozdnih tatov na kajti žlezec v vodi ne strohni, marveč se razmoči, tako Francoskem, zarad grozno hude zime, ki se rekoč segnjije, in ker se to v vodi veliko prej zgodi je nenavadno zgodaj začela, dolgo trajala in kot na rosi, tudi lakno manj trpi in ostane trdneje.

4.
pa veliko drevja po gozdih polomila.
Voda veliko enakeje deluje na lan kot pa rosa in zrak
f v*	Mi » JM ^ v ^M/JUIli I^VIV/UJIJU«	¥ VU» V VylII\	xi (al ACV1JL JVUt	1 UQCV XIX djacatvkj
1849. je bii razglašen cesarski patent, ki ukazuje ker je jako težko lan toliko enako razgrniti in ga toliko
zgoraj
Sploh
po
redno obraćati, da bi se vsa stebla in vsa lakna
izpeljavo postave od 7. septembra 1848
katerem ste bili v našem cesarstvu tlaka in spodaj enako godila, v vodi je pa to enako. in desetina odpravljeni.
kažejo skušnje, da se iz enega in istega lanú dobi za
*>
četrti del na vago manj prediva iz rosnega gojenja, se bo lanu godilo.
Sploh
ni
priročno, da
bi bila godil-
memo vodnega, kajti predivo v vodi godno je mnogo nica na vse straní zeló obširna, ker se teže od kraja ' v'	1 ^ pa iz rosnega gojenja. Predivo je sredi pride. Boljše so podolgaste. Če je godilnica mala,
zadostuje dva sežnja širokosti in primerna dolgost; ve-
tezje na vago
kot
mnogo čvrsteje, barva mnogo lepša in prijetniša tei lepše
se
in
poprej
vbeli.
Iz teh in enakih vzrokov in prednosti moramo tudi
like godilnice smejo biti tudi 3 sežnje široke
j v M* UJL VViU.4	v OllUXiU « C6 SO
priročne. Dolge so pa lahko, kolikor
vec, ze niso tako
mi samo vodno gojenje vpeljati in to bomo poskusili je treba ali kolikor je prostora. Tri sežnje široka in
tukaj razložiti.
Za
vodno gojenje
vode. Ni vsaka voda za gojenje dobra.
je treba najprvo pripravne centov suhega lanú.
šest sežnjev dolga godilnica lahko vzarne na enkrat 60
Mehka in Čista voda, ki teče po mehkem solnč- košna je zemlja nem svetu, v kateri ni raztopljenih mineralskih, solnih
Pri napravi godilnic se mora naj prej poskusiti
V
ce
i
. ka-
drži vodo ali ne. Ce zemlja vode ne drži, je treba po stranéh kaka dva čevlja na de-je dobra za lan goditi. Trda stu- belo od dna do vrha jo z ilovico zabiti. Spodnja in
zgornja površina se mora vzeti tako, kakor kaže in dopusti spodnja in zgornja površina vode. Ako se spodnja
in železnatih delov
dencna voda, v kateri je mnogo apnine in ogljene kis-line, ni dobra za lan.
Ako stoje ob vodi jelše in hrastje,
se mora
da voda njihovega perja ne nosi tem dobil črne lise.
paziti
y
na lan, ker bi lan
po-
voda lahko odpelje, se sme vsa godilnica djati v t!a, da je površje z vnanjo zemljo enako visoko. Nekoliko je
vendar dobro, da je rob vzdignjen, da ob deževji de-
Če je voda^ apnena in ogljeno kisla, je lakno^ od ževnica ali druga vnanja voda z blatom vred ne pride
v godilnico. Ako se pa spodnja voda ne more nizko
nje nekoliko trdo in oštro ; če je železnata
lakno in predivo od nje rujavo barvo
koja
y
se
pa
dobi
tudi
pri
Ko-
odpeljati, kar se mnogokrat na ravnini primeri, takrat
belenji ne dá odpraviti brez kemijskih pomočkov.
likor čistejša je voda od zemeljskih in drugih tvarin, UUSL1 Viso*osu, m guuuuiua se mum ut*ra,i ou zuuaj s
toliko boljša je ^ za gojenje in toliko lepše predivo se pripravno mejo obdati. Voda se napelje v njo po na-
je pa treba, da se zgornja voda toliko vzdigne, da je dosti visokosti, in godilnica se mora takrat od zunaj
dobi od lanú, ki se v
nj i godi.
Najpripravnej še je, če se godi lan v prav
pravljenem jezu ali pa po žlebih.
Kar njeno napravo v ožjem pomenu
zadene, se
zato napravljenih godiinicah, ki so tako nare- m0ra godilnica od znotraj z lesom ali pa z zidom ob-
jene
da
se more
voda
po
/
trebi
vrij
n
napeljati ali pa
dati
y
da se prst v njo ne vsiplje in da se lan ne za-
jecih ali tekočih vodah, v
ribnikih, jezerih
iz njih izpustiti. Po nekaterih krajih godé lan v sto- blati. Na tem ni ravno dosti ležeče ali ie tako ali tako
•	W • 1	1 •	.	1	«1	1	1	• fl	• 1	•	* *	I • «	i	i/
, potokih^ in obdelana. Nekateri zabijejo samo kole na okolo in jih
potem s protjem opletó. Ličneje je, če se ob stranéh z lesom obije ali obloži. Za to so dobre diije ali kraj-
pa obrezan les. Najboljše je, če se go-
rekah. Voda iz jezer in ribnikov, ako je čista, je sploh dobra za lan, posebno poleti, ko ni premrzla, toda tukaj moramo gledati še na druge okolišcine, če namreč vode
• | •	V	i i
niki, se bol j si
O	O	------- /------------------UlAi y OV MVljOI	wivywun AVU» xiu/j Lf^ijuw J )
ne rabimo za drugo rabo, posebno v ribnikih, ker je dilnica obzida ali pa še s cementnim apnom omeče.
s	p	i	ti	w i	i i % •	i«	. • «	X	A
lanéna voda ribam škodljiva, pa tudi za živmo	Potreba je pa tudi po tleh napraviti pod z dilj ali
ni za pijaco, če je sama. Tekoča voda, zlasti v potokih	krajnikov, da je godilnica čedna in se lan ne zablati.
in rekah, ^ ako ne nosi seboj zgoraj imenovanih škod	Najboljše je , če se po tleh položé tramovi, ki so na
ljivih tvarin, ako ni premrzla in če se ni bati imenova-	~ " ....
nih škodljivih nasledkov, je tudi dobra za goditi, samo prehitro naj ne teče, ker je tako rada premrzla; posebno v mrzlejšem letnem času se lan v nj i počasi godi. Vode, v katerih se lan godi, ne smejo skaliti viharji in nevihte in sploh se mora paziti, da ne pride med lan blato ali kaj takega, ker je to jako škodljivo za lan.
vsakem koncu za pol čevlja v zemljo vkopáni, na katere se diije ali krajniki pi\bijejo, da jih voda ne vzdigne.
(Dalje prihodnjič.)
Ze prej smo rekli
>
da je
najboljše, ako
se morejo
fcíopodarske
Posebno dober tlak za hleve, kolarnice, gumna
f
in sicer tako, da
napraviti posebne godilnice za gojenje se moie voda od zgoraj v nje napeljati in spodaj izpustiti, kedar
Pri napravljanji take godilnice se mora zbrati tak
prostor, da je za vse okolišcine pripraven. Godilnica
skednje itd.
Tak tlak
;
ki
moče ne prepušča in dolgo trpi,
se
je potreba.
naredi iû zinesi, katera obstojí iz 3 delov tankega kakor moka in dobro prerešetanega premogovega pe-
naj
y
bo, če
pela
in iz
delà
vgasenega a pna
Za take pro-
Je
mogoče , na
solncu, in če se več lauii store pa, ki niso pokriti in so vremenu izpostavijeni, v nji godi, na takém kraji, da se lahko pride z vozom se namesto navadnega apna vzarne hidravlično
do
ViV HJ 6»	JL V/ A	UJ \j llLi I kj \j IVil	^j JL UOt'Jl a * ua O V> UJV/l O	»J^uvt	a.	»t% T UUU l V^v	l U U JJ l U T i tMUV^M	J/ v* JW
z lanom ravnati, da se zmore lahko vlagati in izlagati premogov pepel, drobán in da se z apnom popol-
Poleg nje naj bo toliko prostora
da
se more
apno
Poglavitna rec
pri
napravi takega tlaka pa je
in razstaviti na sušenje, kedar se iz godilnice vzame. noma pomeša
e se hoče voda v njo napeljati in iz nje izpuščati morata lega sveta in vode taka biti, da je najmanj
Naj poprej se tlaku naredi podlaga 3
y
tem
• %

y

da se tla lepo zravnajo, potem nekoliko poškro-da so vlažna. Sedaj se trdno zateptajo in slednjič
jim
taka lega dá, da se more
oda nekako odtekati.
" '	^-c* JV, ««J ^Ulc*nj ^ iq
čevlja pada, da se zamore voda toliko vzdigniti, od
daleč napeljati ali pa spodaj odtok napraviti toliko niže, Na tako pripravljena tla se potem položi plast iz pre-
kolikor je bilo poprej rečeno, sploh 6 palcev več kakor mogovega pepela in apna
ali
palcev
na
zraste najdaljši lan.
belo.
de-
da
Ce je voda zeló studenčna in mrzla, je dobro
, da,
Ta plast se potem tako dolgo teptá in zoija,
Žlebi
njena površina slednjič skoraj vodeua postane.
~~ j~ ----„v»««««««	,, j^	, v»«,, "j----r ----- -.- —j.~	—---r-----------------
predno se v godilnico spustí, nekatere dni poprej v za odtok gnojnice se se vrh tega s cementom prevle-
zato napravljenem bajarji na solncu stoji, da se nekoliko ogreje, vstojí in svojo trdoto zgubi. Sploh je treba
čejo.
Predno se pa po tako napravljenem tlaku hoditi
da se do dobrega osuši, sicer
paziti rabi
y
da
začne, mora se pustiti
se za
va. ci» ou šjc* goj G nj 6 i i\uiii\ui uiUU % t u i a v u u a ui ^aogi^uu	nu uwa^gi»	« tua^ uju uic*«.^
kajti kolikor topleja je voda , toliko prej je lan smejo ne le goveda in drobnica, ampak celó oštro pod-
kolikor moč , t o p 1 a v o d a bi zaželene trpežnosti ne dosegel.
Na takem tlaku
y
goden.
boka.
Godilnica mora biti najmanj
i
do
čevlje glo-
Velikost se ravná po tem, kolikor se vidi
kovani konji stati in vendar podkve ne zapuščajo vdirov
e ni premogovega pepela (pa vsaj tega ni-
za
seb
y
da
kjer ne manjka) zadosti pri roki , sme se tudi drobno
stolcena opeka ali pa prođec in apno vzeti, ker se iz njihove zmesi tudi dá tlak napraviti. Tak tlak je trpe-žen in po ceni.	\
Sadna drovesa in pa lončene cevi za vodotoee.
Izradi! sem zopet mnogo in veliko sort dre ves za letosnjí leto ;. namreč hrušek, jabelk, češpelj in če« senj, čvz seženj visokih, vseh taistih sort, kakor so se dobila pri ranjkem gosp. Lovro Pintarju na Březnici.
Prodajam h ruske po 40 krajc., z imenom po
45 krajc. ;
jablane po 30 kraje., z imenom po 35 krajc.; će s pije požlahnene po 40 kraje., z imenom po
45 krajc.;
češnje po 30 krajc., z imenom po 35 kr. ; hruševe div jake prodajam 31etne po 2 krajc.,
kolikor jih kdo želi.
Tudi se dobijo pri meni lončene cevi za vodo-toče, po katerih okusna voda dobro teče, skušene že v 19 krajih skoz več let, brez vseh popravil, po hribih in dolinah. Te cevi na Dunajaki stroj ali mašino narejene, imajo več sort Iukinj in so pol sežnja dolge.
Luknja štev. 1 ima 4 palce svitlobe, 2. štev. 3 palce, 3. štev. 2 palca, 4. štev. I1/; palca. Prodajam po 70 kr. seženj ; kolikor je veča luknja, toliko je cev dražja. To veljá za izvirke ali studence. Tekoča voda pa gre od 10 do 20 sežnjev više kakor voda leži, ako je tako močna, da zamore kolo gnati. Tako mašino tudi sam naredim, po nizki ceni. Kdor želi takih vodotočev, naj mi piše; rad pridem sam pogledat na svoje stroške.
Andrej Net
na Kokrici pri Kranji na Gorenskem.
Kove postave,
Postava o stavbah na Kranjskem.
(Konec.)
VII. razdelek.
Kazenske določbe.
p » :
§. 94. Prestopki po obcnem kazenskem zakonu.
Prestopki stavbenih predpisov, ki so prepovedani po obcnem kazenskem zakonu, se kaznujejo po istem od kazenskih sodnij,
§. 95. Prestopki po stavbenem redu.
Preiskovati in kaznovati druge prestopke predpisov zapopadenih v tem stavbenem redu, je v tistih občinah, ki nioaajo lastnega štatuta, poklican župan po §. 58. občinskega reda od 17. februarija 1866; v občinah z
lastnim štatutom pa tišti organ, ki je po statutu za to poklican, in v slučajih §§. 4., 11. in 16. gledé na stavbě,
katere so v zvezi z obrtnijskimi napravami, okrajno glavarstvo.
§. 96. Izmera kazni.
Podiranje samooblastnih stavb.
Prestopki §. 11. in 16., kakor tudi odstopi od do-loČene stavbene in nivelne črte (§. 4.) se imajo kaznovati na goapodarju stavbě, kakor tudi na stavitelju
(vodji stavbě) z globo do 300 gold, ali, če globa ni iz-
tirljiva, z zaporom do 60 dni.
Prestopki drugih stavbenih predpisov, h katerim spada tudi opušanje naznanila po §. 2. ali štavljenje (napravljanje stavbě) na podlagi stavbene privolitve, ki
je moč izgubila (§. 15.), se imajo kaznovati na stavi-
telju in stavbenem gospodarju, kolikor je poslednji so-kriv, z globo do 100 gold, ali zaporom od 20 dni.
Pri neiztirljivosti globe se računi za vsakih 5 gld0
en dan zapora.
Gosposka, katera je poklicana podeljevati stavbeno
privolitev, mora, ako se je odstopilo od določene stavbene in nivelne črte, na toliko naravnati, da se stavba podere na stroške in nevarnost stabenega gospodarja, kolikor je to potreba za uzdržbo stavbene črte in nivela ; ona mora ukazati, da se stavba započeta zoper předpise §§. 11. in 66. na stroške in nevarnost stavbe-nega gospodarja podere, ako se pozneje ne poděli stav-bena privolitev. — Kažen ne oprosti nikakor od dolž-nosti, odpraviti předpisu nasprotno stavbo in odstraniti odstope od stavbenih predpisov in posebnih naravnav stavbene oblastnije.
§. 97. Pritožbe (rekurzi) v kazenskih rečéli.
Pot pritožeb zoper kazenske razsodbe je ta-le :
a)	županstva na c. k. okrajno oblastnijo;
b)	c. k. okrajnega glavarstva na c. k. deželno vlado;
c)	c. kr. deželne vlade na c. kr. ministerstvo za no-
tranje reči.
Pritožba se mora vložiti pri prvi razsodni stopinji
v 14 dneh.
Zoper potrdljive razsodbe c. kr. deželne vlade ni pripuščena nobena dalja pritožba.
§. 98. O stroŠkih.
Stroške, kar se jih po obstoječih taksnih postavah nabere za uradovanje o stavbenih zadevah, mora nositi tista stranka, katera prosi za vpeljavo ravnanja ali ki je to ravnanje zakřivila , zlasti po nagajivih ugovorih. Stavbeni gosposki gré izrek, kako se imajo ti stroški pri skupnih koristih razdeliti med stranke, in na koliko ima tisti, ki je pravdo zgubil, povraćati stroške ravnanja, katere je vzrokovalo njegovo zakrivljenje.
Stroški v slučaju kazenskega ravnanja zarad pre-stopkov postave padajo na krivca.
Zdravfiiške stvari.
Razglas zdravnikom na Slovenskem.
Predsedstvo društva zdravnikov v dolnji Avstriji je tudi nas. naprosilo, naj v „Novicah" v njegovem imenu razglasimo sledeče:
Shod zdravnikov leta 1873 na Dunaji je sklenil, da ima drugi shod letos biti poleti in tudi na Dunaji.
Vsled tega skličuje predsedstvo navedenega društva
zdravnike na Dunaj v shod 31. julija in pa 1. in 2. avgusta.
Pripravljajoči odbor je določil program tistih stvari, o katerih misii, naj bi se obravnavale v napovedanem shodu. Ta program obsega sledeče predmete: Predlog o ustanovitvi deželnih zdravniških zbornic in okrajnih zastopov, — o potrebi, da je zdravniški stan zastopan v državnem zboru in deželnih zborib, — o ponavljanju sklepov 1. zdravniškega shoda, namreč: naj se predru-gači sostava c. k. deželnih zdravniških svetov, — kako naj se prenaredi postava zdravniških pristojbin ; — predlog za takso, po kateri naj se plačujejo zdravniki ; — predlogi zoper vpeljavo kirurgičnih sol; — samostojni predlogi zdravniških društev ali pa posameanih zdravnikov.
Mnenja dotičnih društev ali posameznih zdravnikov naj se zadnji čas do srede aprila t. 1. pošljejo pred-
8edniku pripravljavnega odbora na Dunaj (VIII. Piari-stengaase 17).
84
Slovslvene stvari.
Recenzija „Latinske slovnice".
Oblikoslovje.
(Dalje.)
V §. 25. 3. stoji: Ce je i dolg, ima v v ok. ie; to
m natančno, naj se glasi: Če je pri lastnih imenih dolgi
i, imajo v vok. ie. — §. 25. ad 5. nabaja se opomba, da se rabi včasi v gen. pl. um mesti — omili, na pr. librum = librorum. Referent muss gestehen, dass
ihm ein solcher Fall nicht auffindbar war, in welchem
librum = librorum gebraucht ware. Er will jedoch
die Moglichkeit eines solchen Gebrauches nicht in Ab-
rede stellen, und bemerkt, dass es zweckentsprechender
gewesen ware: liberum = liberorum anzufiihren, weii
es hàufiger vorkommt [to je istina, to je pisna pomota; naj se popravi].
V	§. 31. je pisatelj odstopil (abweichen) od na-vadne razlage za končnice nominativa III. deklin. s tem, da opozoruje na glasovna pravila (Lautgesetze). Naj si bo, da je to opozorovanje tukaj na svojem mestu, vendar se bo našel malokateri učitelj, ki bi ga hotel pora-
biti v začetku poduka, obravnava tega in §§. 32. 33. se
bo dala dobro porabiti pri ponavljanji. [To je tudi naš namen; to prav za prav ni za prvence, marveč za od-
rastle in za primerjavo s slovenščino (pater — patris,
bolezen — bolezni etc.) ; saj imata navadno obravnavo
§§. 29. 30.]. Referent je v tej stvari jedne misli z onimi, ki pravijo: ,,mit Knaben dieses Alters lasse sich wáhrend des Einiibens der Formen nach keine Chemie der Sprache treiben." Sicer pa se mora priznavati, da je pisatelj koncnice za nominativ v sistematičnem redu navedel.
Različno od Schulza in Schmidta, pa vza-jemno s Zumptom ni pisatelj obravnaval adjek-tivov III. dekl. posebej, in to opuščenje je popolno opraviceno (vollkommen gerechtfertigt), ker se že tako mora opazovati na adjektive v opombah k posamez-nim padežem, in pa, ker ima gl. IV. str. 33. skupni pregled vseh adjektivov za sklonila in deklinacijo [in to mora biti; kar spada skupaj, naj je skupej, kdo
bi iskal membra poëtae disjecti; je mehr man die
Sache vereinfachen will, desto mehr complicirt man sie|.
V	§. 35. želel bi referent ne samo značenje al (âl i s) , ar (aris), lliarveč povdarek z besedami, da neutra na al, ar, katera imajo v genitivu alis, aris z dolgi m a, oblikujejo ablativ na i, ker je znano iz skušnje, da je ta opomba na dolgi a za pricetnike potrebna.
Pravila za spol §. 41. je pisatelj te slovnice bolj natančno razložil, nego Schulz; tako, na primer, nastavi Schulz pravilo: „Die Endung O ist fíir daa Mannliche bestimmt." In tako je primoran, celo vrsto substant. femin. na do, go, ÍO deti med izjeme. Hrovat a nastavi ovo izjemo na čelo za genus femininum ot pravilo, kar je svekako bolj primerno. Ravno tako malo določno pri S chu Iz u je pravilo, da so no mina na us neutra. Veliko bolj določno se izrazi Hrovat, rekoč: Nomina na US — litis, us — TTdis so fe-minina; ona na US — eris, oris, Tïris so neutra.
Gl. IV. ima dovršni (erschopfend) pregled končnic in deklinacij za adjektiv. Gl. V. obravnava stopnje-vanje; gl. VI. pa adverb, kar je pravo. Schulz in Schmidt obravnavata adverb za glagolom, mialeča,
ker adverb služi za značenje glagolu, da mora tudi v gramatiki imeti posteriori loco svoj kapitel. Toda v praksi se pokaže kmalu potreba, da se obravnava adverb vsaj deioma takoj za adjektivom ; kajti razun tega, da je oblikan iz akjektiva, ustrojenje stavkov pri
vajah je brez prejšnje razlage o adverbu silno težavno. — Gl. VII. obravnava numer ali a; posebne lastnije za latin, jezik se nahajajo v sintaksi §§. 303 —30S. — Gl. VIII. ima pronomina z dovršao obširnostjo (er-schopfende Ausfiihriichkeit) , samo to ni umeti, zakaj je red nastavljen v tabeli §. 87. spremenjen v §. 88.
tako, da stojé demonstrativa pred relativ i?
(Dalje prihodnjič.)
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. V.
Pouudna de voj ka.
Isterska narodna.
Sunce 'zhaja med dvema gorama, Jure sedi med dvema ljubama. Prva mu je na rukah zaspala, Druga mu je stiha zgovarala. Uzmi mene, Jure gospodine! Neću tebe, ponudna devojko, Ač ti imaš srditoga brajna. *) Uzmi mene, Jure gospodine, Ja ću brajnu lahko ugoditi. Zavrnula mlada belo krilo, Potekla u goru gorovitu ; Pod gorami stene stenovite , Pod stěnami kace jadovite. Ubila je kacu jadovitu, Natočila je dve čaše jada, A tretju je jada i čemera; Pak potekla brajnu, i mu rekla: Pij, ti brajne, tega tega črna vina. Pij ti, sestro, ac si mi starija. Pij ti, brajne, ač si mi trudniji. Još ni brajne vina ni pokusil, Zvrnul se je na zemljicu crnu. Teče mlada Juri gospodinu, Uzmi mene, Jure gospodine! Ja sam brajnu lahko ugodila. Neću tebe, ponudna devojko, Svojega si brajna utro vala, Pak biš mene jadnega junaka. Proklet budi, Jure gospodine! Sada nimam brajna ni dragega.
Politične »tvari.
Federalize«! redi vi vus.
Govor grofa Thuna v zgornji gosposki zbornici
sprožil je časnikarsko razpravo o federalizmu Av-strijskem, ki je tem bolj zanimiv, ker se je že mislilo, da je federalizem za vekomaj položen v grob. Posebno so Dunajski listi kazali na Thunov govor kakor na strašilo iVlagjarom, če se ne odpovedó drznim svojim zahtevam Avstriji nasproti in si ne ohranijo sloge z
ustavoverno stranko.
Na njihovo strašilo odgovarja vrlo razborito „Elle-
nôr", izmed magjarskih organov najbližji Kolomanu Tiszi, od katerega, če tudi naravnost ne sprejemlje
ukazov, vendar trdno vé najskrivneje misli.
Že prej je Ogerska levica, dokler jej je bil voditelj sedanjega ministerstva predsednik Tisza, izjav-
■ -■ - - - - - ■ - ■ - — --
*) Brajna = bratea.
85
ljala, da ona, nedopuščajoč Avstriji vtikanja v notranje kokosi so povžili 407.387, gosi 16.247, rac 11.376
zadeve Ogerske, ne drži za shodno in potrebno, da bi ranov 1255, zajcev 8268, jelenov 224
Ogerska se vtikala v notranje zadeve onstran Litave, prešičev 28, fazanov
>
srn
536
drugače, ko bi
tam zavladal centralizem ali federalizem
; >
1259, jerebic
y
, pu divjih
416
1820, velikih jerebov
7
divjih rac 219, karpov 11.851 funtov, ščuk 538
samo naj niti jeden niti drug ne zadeva v državno funtov, moke 1 milijon in 350.742 funtov, gresa 187.891 pravo in ne zavera Ogerske notranjega razvitka.	funtov, ječmena 215.857 funtov, rajža 21.177 funtov,
graha 448.930 funtov, leče 182.162 funtov, fižola 719.907 funtov, sočivja 183.6S9 funtov, frišnega sadja 806.136
Tisza
Takosna izjava ,,Eilenor ova" v sedanjem času, ko
stoji na čelu Ogerski — piše ,,Obzor" -
Je
mnogo važnejša.
Strahoviti federalizem , s katerim nas
funtov, suhega pa 270.950 funtov, jajc 38 milijonov in
iz
hočejo plašiti, pravi Magjarski organ
Dunaja 443.607, surovega masla 2 milijona in 287.658 funtov
}
?
sen. Federalizem, kakor si ga za Avstrijo mi mislimo, 39.346 funtov.
je princip a v to no mi je za one dežele politično in zgodovinsko preteklost.
ni tako stra- masla 416.098 funtov, sala 724.489 funtov, in smetane
ki
imajo svojo
Kini je čedalje vec lispa in potrate tudi med prostim ljudstvom moskega in ženskega spola. Vlada Ceska, Galicija in druge dežele s svojo avtonomijo je zategadel 19 oštrih ukazov oklicala, za katere pa niso strahovite za monarhijo, a še manj za Ogersko, ljudstvo tako malo porajta, da se je policija v Pekingu katera je z avtonomijo Hrvatske že uvêla federalizem, zarad malomarnosti o spolnovanji danih ukazov pri vlad
a vendar dobro živi poleg tega.
To so nekako misli „Ellenor-ove" ,
pritožila, rekši, da se malopremožno ljudstvo nespodobni katere so že gizdavo nosi, da se kršence oblačijo v svilno (židano)
sila potratna itd.
- -v.'-i/'
davno izjavljali Ceski, Poljski in drugi slovanski listi,	obleko kakor gospé, da so
a znamenito je zdaj, da jih nahajamo v organu Kolo-	Dvomljivo je, da bi tudi oštra postava zatrla zaprav-
mana Tisze. Jedno samo se more reci o njih, in to	ljivost. Po takem je na Kitajskem prav taka kakor
z Ogerskega stališca, da so namreč pasivne. Dokler	pri nas
t
Ogerski list razlaga, da federalizem po tem poti dose-
a je po Oger-
žen, ni škodljiv
monarhiji, bi
mi
rekli
Vsi
ski dober in hasnovit. Cemu mi to dokazujemo? javni in tajni dogovori Dunajsko-Peštanski v zadnjem času.
Deželni zbori.
t. m. so se začeli deželni zbori po vsi Cislajta-kar je dobro znano Ogerskim listom, dovolj od- niji z navadnimi običaji. Vladne predloge in predloge
krivajo nevarnost centralizované Avstrije in nevero usta- deželnih odborov se izročujejo ustanovljenim odsekom.
voverne stranke. Kar bi tako bilo, kakor da se je
Česka
Ker poročilo o zboru Goriškem se nahaja v do-
>
Galicij a, Dalmacija in Slovenska dežela zdruzila pisu iz Girice in iz drugih zborov, razen Tirolskega
Schmerlingom, kakor sta se zedinila Thun in Schwar- in Štajarskega, nimamo nič posebnega poročati
** ^	-- "	O--7-------------------- ---------* -------UUkVJ^Cf^ JU< LUI Ml UL4 V UlU	V/UU U
zenberg, ali da so se podale, kakor to dosedaj brez spodej poročilo iz Kranjskega zbora, vspeha pričakujejo vsi Herbsti, Lasserji in Ungerji.
y
sledi
Današnji konflikt ni pomirjen; ako se poravna, ne
ker
je v samem m-
bode pospeševal novih konfliktov,
teresu Ogerske, da pomore pospešiti ali slogo slovan-skih dežel s centralistično stranko, ali pokornost njiho-
avtonomija, ne-
Tirolski deželni zbor
je zato vážen, ker se je končal že z drugo sejo Brandis
Grof
namreč bral izjavo večine (36) poslane
)
za
vim zapovedim. Samo slovenskih dežel škodljiva monarhiji, kakor je neškodljiva Ogerski, je sposobna zagotoviti in zatrditi avtonomijo pisma
pu8tijo zbornico, ker vlada žali deželne ustavne pravice; edino upanj'e stavijo oni na cesarja. Liberalci
O r\ lrvil An li an/M V\Affn/l	olló^ ^ ^ /i 1\MA	/\ *****	i/vin r« n
Hrvatska 80 kričali svoj navad
tf
Na
poziv barona Dip
med branjem omenjenega
pustij
potem
Ogerske. Kateri Ogerski državnik se ne dade voditi po mrzenju zoper Slovanstvo, kateremu je nasproti interes
konservativni poslanci zbornico z navdušenim trikratnim
klicem cesarj
namestnik grof Taaff
dežele, kakor ljubezen ali
mrzenje
>
on ne bode samo je potem že v na pol prazni zbornici izj
pasiven, naj je v Avstriji centralizem ali avtonomija
;
test za nepostaven; glasoviti liberalec dr. Wild
oni pro
ampak
bode pomagal pri napóru za avtonomijo
z besedo vmes si Li i
i
Kakošnemu cilju Ogerske more biti koristno, da Ceska
vrnil rekši, da zbor ni
zbornice predsednik ga
za-
več
sklepčen, ter je zapustil
in Slovenija priđete pod oblast germanizmu, ali da bi stolico predsednikovo. In odlazilo je potem ostalih 11
postali plen vélike Germanije?
Ni
silna potreba
posla
drug za drugim
Ogerski, da se okoli Habsburskega prestola zberó prestare kraljevine, sposobne in voljne z Ogerskim v slogi, branec svoje državno in národno bitje in enako odbijajoč kovárstva namere, naj dohajajo od Spreve ali Neve?
Stajarski deželni zbor.
Proti volitvi slovenskega poslanca dr. Rađaj a se
)
da je
Temu velikemu cilju
veljalo priravnati tudi Bo-
7
senski ustanek. Žalibože, da ni ljudi za to!
je od nemcurske stranke vložil neki protest, češ v preiskavi zarad goljufije. Volil se je poseben odsek ki naj volitev Radajevo preiskuje. Nadjamo se, da bo preiskava dokazala budobno natolcevanje.
Mnogovrstne novice
* Koliko so lansko leto Dunajčanje pojedi
• *
kaze
sej
Deželni zbor Kranjski
je zbornice predsednik dotičnim odsekom
od me8tne gosposk
gi
so lani 96.065 goved, vrh tega se je vpeljaio
v pretres in poročanje izročil sledeče predloge: vladna
statistični popis. Zaklali predloga z načrtom postave gledé boljega obdelovanj
mi
Ljubljanskega močvirja
in 606.000 funtov govejega mesa; na živinski sejm so postave gledé spremembe
vladna predloga z načrtom
pripeljali 123.147 zaklanih, 73.026 pa živih telet sejmsko prodajalnico 27.736 telet, 519.386 funto
68
Ljubljanskega občin
f
v
skega reda, — ucúciuu-uuuutuu puiuunu \> lauuivu »»mu nega placevanja stroškov za zdravila in za pota o slu-
deželno-odborno poročilo o razmeri sklad
pa
telečjega mesa; na živinski somenj prešičev 24.022 za- čajih epidemij
klanih in 195.560 živih; v sejmsko prodajalnico pa čunom Slapsk
deželnega odbora poročilo s prora
»muni *u it/v.uuv cuvlu, v oujuioau piuuajaimuu	uuuuui kji<*porvo VIOO- 1U ot»u j c i c |
14.933 in 298.085 funtov svinjskega mesa; jagnjet se je računskim sklepom za leto 1875
djerejske sole za
1877
in
1950
ovac
poročilo zavolj najema vrtnarj
pripeljalo 48.744 na sejm, v prodajalnic 13.415 zaklanih, 219.140 pa živih na sejm, 18.350 živih ovac in 153.682 funtov ovčjega mesa pa v prodajalnico; gledališkega zaklada za leto 1877
7
za
deželnega odbora
in
zelenj
na
Slapu
deželnega odbora poročilo s proračunom
deželnega odbora
î
86
poročilo s proračunom zemljiŠko-odveznega zaklada za
leto 1877
U8tanovnih zakladov za leto 1877
trij
odseki
5
odsek
fi
reči
?
deželnega odbora poročilo s proračunom (predsednik) , Abram , Candussi, Gorjup
in deželnega od-
soldo
Winkle
gg. bar. Ritter Pajer,
Stras
v odsek za peticije: Dottori (prvo
UOtrtUUVlilU ůOQiauuv	iuiv ikj i « j - i LI VAC/jCl lic^tl» U U" OUiUU , tr 1URIC1 j v VU3C1V li a P C t I UI I C . -L^UtlUl J
bora poročilo o nákupu Valentin Krisperjevega posestva sednik), JBenardelli, Faganel, Maurovič, Pagl
——. v o^gg^ za--------- - * - « T
d
zverinjak" za prihodnjo deželno norišnico.
Potem so se volili odseki, in sicer
Pollay
)
Zigo
)
7
finanční odsek
udov
baron Apfaltrern, Dottori
(predsednik), Cerne, Dep
P
č
Winkler
Prihodnj
sej
Del Torre, Jakop bo za kakih 14 dni
>
Paj
7
Vrli
Dežman, Murnik, Obreza , dr. Poklukar, Robič, vitez nas profesor Povšé je povabljen od ministra za kme
Savinšek, dr. Schrey, dr. Zarnik
?
v peticijski odsek
udov
tijstvo na Dunaj
p o s v e t
o
gg
KramariČ, Pakiž, vitez Savinšek, baron Taufferer;
v odsek za poročilo o deželnega odbora
grof Barbo, bi se namreč dala povzdigniti v Avstrij
zivinoreji
kako
tem svetu
bo
se
drugih veščako
d e 1 o v a nj i
udov
• •
Braune, vitez Gariboldi
selli, Horak, Lavrenčič, Schaffer, Tavčar;

Gra-
t
Te dni se priobči sporočilo o naši
topajočih vso Cislajtanijo
u c n i r a z-
preteklega oktobra
o tem drugi pot
azpoàljejo diplomi
Več
v gospodarski odsek 9udovgg.: dr. Bleiweis, Trst pride bivši okrajni gl
Za namestništvenega svetovalca v
ki
Dežman, vitez Gariboldi, Kotoik, Kozler, Langer
nik

Obreza. dr. Poklukar, Rudež.
7
Mur-
prej v Gradišči , guo^. a, u o i u j puotuuj ats..--
Novi trg za zelenjad v nekdanjem Pêrsa-vem vrtu bo
gosp
Je
Koperski, M os to, poštenjak
po
;
7
seji 11. dne t. m. je predsednik naznanil
7
da
jako
ep
so se v
seji voljeni odseki konstituirali tako-le : prodajainice
Trg
bzidan; poleg zidov so čed
;
po
finančni odsek je volil M urni ka za prvomestnika, vhodov ima četvero
dovolj prostora
;idane ljudi j

Dežmana za naraestnika, dr. Poklukarja za za-pisnikarja
misli
peticijski odsek grofa Barbota za	véliko cerkvij
prvomestnika, viteza dr. Savinscheggaza namest-	niti ga mi nika
darski odsek dr. Jan. BI eiweisa za prvomestnika,	župnikovi ali duh
dati naša mestna gosposka
i	I »	i
ovo kosarno za artiljerijo
samo

farovž
tega se ne more spraviti ne kakor da bi mesto lepšal barona Ta u ffer er j a za zapisnikarja; —gospo- spominek iz nekdanjih časov, ko so ital. Goričani
vit. Gariboldi-a za namestnika, viteza Langer ja janščini) za zapisnikarja. Izročile so se potem nekatere peticije in predloge dotičnim odsekom
Se
7)
fa
ki
80
5
potrdila se je volitev že prestaro
pred
mel kaj povedati o dve h
kimi tedni našli mrt
*
7
pred hra-
kot
•ekli čisti itali-ž e n a b ali to
y
deželnih poslancev barona Tauffererja in viteza Ve-stenecka iz razreda veleposestnikov ; dalje se je v občinski odsek izvolii Jugovic, Matej Lavrenčič, zidali
Bcvk v okolici Vrhniski 11. sušca. (Peticij
do
deželnega šolskeg
bil
sveta.)
gled meseca grudna lanskeg
Da bi pri nas novo šolo
uuviuoai uuo^d. m€a . \jut v u ^ u t • v j	ij mi » i v u v * vj	atuau^	u^itiu mcocun gi uuua
Pakiž, dr. Poklukar, Braune, Dežman in vitez teremu so prišli gospodje šolskeg
7
svéta
iz
Langer. Andrejů Lavrenčič u se je zavoljo bolezni Prišli so ogledat tukaj
leta
Ljublj
ka
odpust dovolil za 14 dni
7
že v
lagu odpust za čas bolezni njegove
seji pa tudi dr. Raz- letoma iznova zidali. Oni pav so sklenili
šolo, katero smo pred dvěma
7
da
moramo-
Nasi dopisi
Dunaja. (Slovanski pevski zbor) napravi v torek
drug
bolje, Imenc
novo
v
s
da bi sedanj
šolsko poslopj
zidati. Cemu to? Kaj ne bi bilo
koliko prostorov prizidali?
šoli
se
nas
stalo nad tri tisoč
goldinarjev , kar ni malo za ubožne kmete. Se vé da
tisti
ki so za to
mu MJ UUHJW» ^c/vvuďu tvv jsvwivv wi/vi j uwj/im i • » «v« wu	li 011 , EW1 OU íiCK LU , naj U1 OU OUia 1 £j U U V fX ^luaia . U1 gV
21. marca 1876 koncertno besedo v „Gartenbaugesell- tovo drugače govorili, ko bi se morali pri šolskem zi-
«A.A« 1	i:«*:	1	U«	__ ____; - „ _ ••	______X____ ___ «J.1?_____
se šola iznova zidala
go
sch aft
Parkring. Vstopni listi po 1 gold. 50 kr.
ovsuaiL , A.,	^
se dobivajo v „Slovanski besedi".
Doblhofgasse
danj
za 8voj žep prijeti. Kakor
y
smo
zidali
5
in še drugod, pri kasi pa po
gold.
Bevško šolo pred dvema letom
Odbor.
za
yy
mežnarskeg
hiap
a
y
ampak tud
z namenom
zato
y
y
ne samo
da bi se
Gorici 12. marcija
Vivos voco! Tako sem
otroci v njej podučevali. Poslopje p riz i dati smo pri
pravlj
to bi se z malimi stroški lahko zgodilo
če
1	ivt - — •	^ " ~ * J	r w w w ---— ^ ~ w----I a V 1J V/ u 1 ?	K/1	£j ulá Ci 11 LU 1 OllUOOl i^ll IVU	W U 1 i U j \j \j
se bii namenil začeti današnji dopis. In pi kan ten bi sedanje poslopje ni na nikakoršen način pripravno za
bil
me
7
da bi bil marsikdo vskliknil:
Gore
y
?
Da sem neke reči v pero nazaj potisnil
y
pokrijte
tega
šolo
7
a šolo zidati na drugem prostoru iznova
bilo
ste krive najprej vé „Novice" same.
poslednjem éasu
nam ubozim kmetom silno težavno, posebno v sedanjem
nihče
ne pomi
Res
se
1 • v •
slisi
sem ter
mojem dopisu mi je si. vredništvo prečrtalo tišti stavek, katerega sem imel za naj va žni šega (in bila je vsaka govorjenje, da se v Bevkah premožni kmetje nahaj
ko je mati
ubogi kmet z davki do vrata obložen
Kje ! • ^
beseda dobro preudarjena).
Zdaj
vem
y
da
sem
sam uganil, zakaj ste to storili. Vašo vredništveno ob- bo prepričal
JV> JlJ J	U a O ^ V	Rttli JJl	LLi ULJU t J Ck 11 Cl J Cl j U j
toda naj tak vzame kako posestvo v najem , kmalu se
da
^0	7 —	J ^w ^	w ^.v^ v,	— —	V \j	UL'i i\jai J \ACI j u u c* j; c* t,
last spoštujem; po drugi strani pa vendar tudi trdim, pravi slana, koliko mokrota da sem dober prerok bil, ko sem one besede pisal; iz-
pačno sodil. Koliko škode na-
;
ki
vcasi
polje popla
y
zlato
razovale so da molk ]e liko
dém so uše8a vzrastla
sen co prave situacije
Si
v jeseni pa
imamo o suši toliko dima, da solnca ne vi-
r\
kj
zato hočem tudi danes veliko, ve- tuk
er pa je res, dimo. Iz te resnice je razvidno, koliko prihodkov imajo
reči
zamolčati, in to tem raji, ker nekim Iju-
%	1	i •
posestniki
zato
y
da
z njimi
ne s 1 i-
osusenje mocvirj
y
Že tisoče in tisoče smo dali za toda koliko smo si na boljšem? Go-
S1]0
najimenitniši.
Zraven Tiroljskega je
naš
deželni zbor
nai
15 letih se je v prvo
z
godilo
y
da
Je
moral glavar več ko dobre pol ure po maši čakati
y
bi ma
kmet od njega, ako ne samih stroškov pri obde-in neizmerno veliko delà. Voda v jeseni izpere
pode zemljiške cenilce pa prosimo pri ogledu , na tanko naše močvirje opazovali, koliko dobička ubog lovanj
da je mogel sejo pričeti ; (sešlo se je samih 11 poslan- z njiv pepél; nasledki tega so po tem, da ubožni kmet cev), in b) da razen stenografov in čuvajev ni bilo v domu voziti kaj nima, posebno ker železnica vzrocuje,
dvorani ni enega poslušalca.
lui	puoiuoaxva. navdušenost prvih da voda zastaja, m nam pui
kje si?! Začetni govor glavarjev obsega le neob- srcem se tedaj obrnemo na si.
in nam
let
hodno potrebnih par besedi ; daljši in prav umetno sestav-Ijen je nekrolog dr. LavriČu. Govoril ga ni „tujec",
PoIJ
popi
pljivim
deželni šolski svèt

*
V dopisu od 4. t. m. ste mi prav
nevšecni pogrešek
kakor nek časnik misli, ampa
gorei
?
da bom molčal). Izvolili so se koj v prvi seji
(pa saj sem rekel naredili. ,,Svobodo" „oznámil" sem pisal jaz
7
ne
77
oznanil"
Pis.
naj
i
blagovoljno našemu mnenju potrdil,
ne
pa
na-
vanja pa naj si sami izberó
prošnja občine Col
svetu onih gospodov , ki tolmačijo , da imenovano po- za podporo njihove drevesnice se je s priporočilom iz-
gospodarju
slopje ni v namen šole zidano, ter nepripravno za šolsko ročila c. k. gozdarskemu nadzorniku
Mi
mladino.
otrok zidali; to lahko spricamo. Tak lahko govori gar prav malo,
JOtl	ttlUttUV/j l/ui UV^J	U V UU * O U 10 l> U	J. V/ U 4 i U Vi	•	O	Ui U l± zat cj \ j l U1I\U j - jl j ^UO^l/UaiJ U
kmetje smo hišo tudi za podučevanje Mraku, kateremu je brez njegove krivde poginil sub-lahko spricamo. Tak lahko govori, ko- vencijski bik , se je dovolila nekaka polajšava pri pri-
ali pa cisto nič ne stane, in komur ni hodnji dražbi subvencijskih goved ;
prošnja gospo-
mar
y
če ima ubogi kmet samo urbase brez podplatov darja Jan. Ju van ca, kateremu je za vrančnim přisá-
ná nogah. Dasiravno nam šohki svět podpore tovlja, nas s to pripomočjo ne reši silnih bremen nas zadela z zidanjem čisto novega poslopja.
y
zago-ki bi
dom v kratkem Času poginilo
goved
y
se ni
mogla
vslišati zato, ker družba kmetijška nima nobenega za-
Ijubljane.
klada za takošne podpore ;
župniku Porenti
Po želji mnozih meščanov se je se izročí v lastnino 200 iztiskov njegove poduČne knjige
preteklo nedeljo na poziv prvosednika političnega dru- o novem Kranjskem panj i;
štv
a
iy
Slovenije
a
iz svil orej ne po-
gosp
dvorani zbralo okoli. 150 volivcev
dr. Jan. Bleiweisa v čitalnicni skuševalnice v Gorici se naroči 10 do 12 unč zaneslji-
y
ki
so
pred
vsem vega semena svilnih črvičev
?
ki
se ima po se-
sklenili kakor lani tako let03 se udeležiti volitev danji navadi deloma brezplačno razdeliti, deloma
mestnega
odbora v
in
sklepu
so se
reći
razredu. Po tem sogSasnem znižani ceni prodajati;
po
smemo, tudi enoglasno izbrali sledeči přejela že 50 gold, za napravo kali
ker je obcina Si nado le
se
UCVlVfJl* O VJ OVj i^Ul Olli O LU \J j tU U A	k £J KJ L (%11 OiV/U^/Ul J^l V/JV^IM/ íiU UV	lát* UO^iai U IV Cl 1 i ^ OC J 6 J UUgl
kandidatje za 3. razred: gospodje J. N. Horak, Jur- da ostalih 50 gold, brz přejme, ko bode dokazano
odgovori
y
cič, Klun, Regali
y
za 1. razred pa gospodje: je vodnjak dodelan.
y
Ničman, Pa kič, Peterca, Vilhar. Konečno se subvencijskega odbora končana.
da
temi rešitvami je bila seja
Je
40 meščanov izvolilo, ki kot izvrševalni
organ
pod
Ko je sub vencijski odbor sklenil svoje raz-
imenom
y
.mesčanski národni volilni odbor" v svoje roké prave, je družbeni odbor še nekatere svoje zadeve ob
vglobljeaje vodnjaka na družbenem
vzame vse, kar je treba, da se srečno dožer.ó volitve, ravnaval desar se temveč nadjati smemo, ker je bila nedeljska vrtu,
namreč
skupščina tako obilna in je nenavadna navdušenost vo- stipendijo kmetijsko
pismo hranilnice, da se ni vslisala prošnja za
y
spomenico družbe kmetijske
livcev kraljevala v njej. Kako zeló pa se nasprotna Stajarske o potrebi postave za povzdigo živinoreje; nam stranka boji propada, kaže čisto nova skušnja ta, račun družbini za leto
1875
da
kar je vsa leta bilo, dokler obstojí mestni odbor
1877
in proračun za
leto
y
ki ju je predloži! blagajnik gosp. Brus, sta se
si ne upajo imenika volivcev zdaj v tisku na svitlo izrocila gosp. revizorjem v pregled
y
y
ki ga je prejšnja leta vsak volivec na dom dobil! íinanČnega ministerstva
dati
Po takem ni nobena kontrola mogoča o tem
y
naj
in vloga do c. k.
preklicalo ukaz od
kdo
ima
13. junija 1875, po katerem se ima predcenitev gozdov
letos pravico volitve, kdo ne! Zagovarja se neki to vršiti po referentih samih brez udeleštva cenilnih po-čudno skrivanje s tem, da tisek imenika stane stroškov slancev, kar pa nasprotuje postavi od 24. maja 1869.
in da magistrat mora varčno gospodariti. ,,Tristo med- leta, se je
je na to po pravici zagodrnjal pošten meščan O. Detele.
enoglasno
vedov!
iz Krakovega dosti v mestni kasi!" Res čudni svetniki so gospodje rotovžki.
odobrila po nacrtu gosp. odbornika
za nemški teater pa imajo denarja
sedanji
(Odbor družbe kmetijske) pomnožen po zastop- Tavčarju.
(Na korist narodni soli) bodo o prihodnjih nedeljah predpoldne predavanje znanstvenih pred-
metov po prof. Šuk! eju, prof. Wiesthalerju in doktorandu
niku c. k. deželne vlade, dvorném svetniku vitezu Rothu in deželnem glavarju, dvorném svetniku viteau dr. Kal teneggerju, je pod predsedstvom barona Wurzbacha v
dr-
poslednji svoji seji 5. dne t, m. sklenil sledeče žavna subvencija za podkovsko in živinozdravniško šolo
(MU. knezoskof Ljubljanski) gospod dr. J. Zl.
Pogačar, je dane3 v s to pil v deželni zbor Kranjski in vzeli si prostor v središču.
Hudo se repencijo tudi naši ustavoverci nad
se porabi kakor lani
5
podelitev stipendije za obiska-
nje kmetijske šole v Tečnu-Libwerdu za šolsko leto
Jož. Jarcu in Hen. Solmajerju se na
obširno in temeljito se je obrav-
kjer
se
1876/77
znanje vzame;
navala od si. ministerstva za take ljudske šole
kmetijstvo podučuje, obljubljena podpora 300 gold.;
sklenilo se je o tej zadevi: c. kr. šolski svèt naprositi poročila, kako stojí s kmeti j skim naukom na naših ljudskih šolab , poleg tega pa pozornost deželnega šol-
tem, da so konservativni Tirolski poslanci v 2. seji z a-p ústili zbornico in je bilo s tem maboma konec zbo-rovanju, ker ostali niso zidostni bili, postavno sklepati. Kaj pa! ali niste ustavoverci Kranjski tudi leta 1871 isto storili, da vas ni bilo v deželni zbor? Kako more to napačno biti, kar ste vi za pravo imeli?
Od
t. m. v Celovcu namesti vrlega nemškega
tednika ,,Kàrnt Blatt istem dubu vredovan.
a
izhaja
yy
Al
ze
Kárnt. Volksstimme" v
listu ga je za-
brz
v
skega svèta obrniti na potrebo reorganizacije naših preparandij z ozirom na teoretičuo pa tudi praktično podučevanje učiteljskih pripravnikov v kmetij-B t v u na pripravnicah vsako leto majhno število pripravnikom zunaj dežele po-
ségla policija zarad članka, ki razpravlja Turške ho-inatije in je bil iz Dunajskega ,,Vaterlandau ponatis-njen, kateremu se pa od ondašnje policije ni nič žalega
ker oni'kratki kursi, kamor se zgodilo. Res, čudne so poti c. k. državnih pravdnij !
silja, nikakor ne zadostujejo, da bi pripravniki postali nemški tednik pod
Na Dunaji je začel
svečana
mesca izhajati
zmožni učitelji kmetijstva na ljudskih šola
y
drugi
sklep pa je bil še ta , da družba kmetijška v dogovor
stopi z deželnim odborom ;
naslovom „Oesterreich. Rundschau", ki po programu svojem kaže, da je ,,naše gore list", to je, da se v vsem in povsod hoče potezati za pravo,
o subvenciji 400 gld. braniti narodne in cerkvene pravice
y
in
v zado-
za medpotno podučevanje kmetijstva se je skle- voljnosti vseh narodov Avstrijskih iskati moč države.
nilo : pa
• ZUpnika M 6 8 ft r j & ^ g« piUl^OUl ja A. U Y O ^ ta i U	t OC* C* not UUiiOCCI U^IUU UO| » a£iUV>|QlU J/V;*! via*mu »u Vil M.
A. Piskarja naprositi, da prevzemó posel po-	zih dogodeb po svetu, v podlistku pa različne zabavne
potnega podučevanja: prvi o mlekarstvu in sirarstvu,	in podučne stvari; tako, na priliko, nahajamo v 1. listu
drugi o živinoreji in nekaterih druzih posebno potreb-	sedanjemu času jako primerno rapsodijo: posnetek iz
nih naukih kmetijstva sploh, tretji pa o reji lanú in	slavnoznane MažuraniČeve pesmi ,,Smrt Smail agy Cen-
profesorja Povšeta in Vsak list donaša pregled najvažnejših politiških in dru-
pridelovanji prediva po Belgiškem načinu
j
k r aj i

kje
• # i y
gijiče.

naj bi pridigovali, se jim bodo odločili, čas poduče-
vemo
y
Cena temu listu , v katerem, kakor za gotovo imenitne osebe državopravne stranke
88
svoje politiško mišljenje i zraz u j ej o , iznaša za celo leto vrševanji obcinstvu našemu, kakor vidimo, zelo prii j ub
le
gold.
;
gold. 25 kr.
za pol leta 2 gold. 50 kr., za četrt leta
Bodi
naj
stranke !
toplo
ljenih
;
,besedk< čitainiških. Odstranimo vse, da bode
priporočen možem naše pesem slovanska slovela na desno in levo!
(Beseda ČitalniČna) v nedeljo je obilo število po-
(Slovensko gledišče.)
Igri
f)
se smeje
a
Ena se joče, druga
in
sluŠalcev, med katerimi smo videli tudi nekatere go- v prazni hiši

,Srečni oce" ste bili jako dobro igrani, a
v
zadnji
ki smo jo videli včeraj, je za-
--, —. - , — ^ —	' .V.V..	u	w v/* v	v J/lMtlUl "IDI , * £1 auujlj dl OI_UU j \J V lUCll V\jCJ
spode deželne poslance, jako zadovoljila. Razen dveh služil posebno gosp. Schmidt venec večera.
)
instrumentalnih številk, v katerih se je vojaški orkester
ne
? 9
pod vodstvom novega kapelnika (gosp. Sincel je prevzel mesto kapelnika pri mestni godbi) hvalevredno obnašala slišali smo veći moški zbor „Domovini" od A. Lebana z orkestrom, katerega so vrli naši gospodje pevci razen enega manj srecnega samospeva — dobro izpe-
deljo ima priti na oder že dobro znana resna igra „Požigalčeva hči".
Novičar iz domaćih in
Iz Dunaja.
ptujih
dežel.
Ministri, kot deželni poslanci
po
vu v^ v» »jlj Mu j UA v vu v^t^ WW i/u v t vv	vi v ui	i « j/w	XV jL^ tv/l»Uy U« - ájjl lUlotL i « i\ \j U UUci vllil ^7V/9iC«U vi j J^/ kj
ljali. Skladba sama po sebi je skromen poskus na mu- več deželah razkropljeni, so hipoma přivřeli na Dunaj zikalnem širjem polji, naslonjena na znani laški genres, nazaj v posvèt, kaj storiti s Tirolskim deželnim zborom.
a dobro se posluša.
Namesti
V. Valenta romanco iz
Schmidta pel je
Lortzingove „Undine"
s
Odlok je začasno bil ta, da se zbor sklene.
General baron Rodič, vdrugic poslan pomirit
globokim srčnim čutom tako izvrstno, da si je pridobil Hercegovince, zopet ni nic opravil. „Svoboda prava ali
burno pohvalo občinstva.
iz slavnoznane Kreutzerjeve opere
- — ^	v ^ ---- —' - j ~	~ -- ~-------O T	VV/J « vj-r V W u *	» v	& v* r « It	T v SŮVÍMI	1 Ml T V« v* A 4
Sledeča velikánská scena smrt!" je njih vedni klic ; beguni se nikakor nočejo po-

Noč
v
Gra-
za
>
nadi"
nerije gledališke manj razumljiva
vrniti domu. Dozdaj je Avstrijska vlada njim na pomoč
,besedo" nekoliko predolga in brez sce- razdelila 1 milijon in 50.000 gold.
Stockelnu
stala pevovodji
gotovo veliko truda, za kar se mu
Ogersko. Iz Budapešta.
Srbski poslanec dr. Polit
Je
je v zboru interpeliral predsednika ministerstva o An-
pa tudi občinstvo po pravici hvaležno skazalo. Gospića drassy-evih reformah v Hercegovini in Bosni. Dr. Blic Piskarjeva je izvršila svojo nalogo, akoravno nepři- ni bii zadovoljen z odgovorom Tiszovim, ki nič goto-
pové.
Grozno škodo delà neprenehoma povodinj po
stojno obsegu njenega glasa, vse hvale vredno
ravno
vega
ne
tako tudi gosp. Valenta; posebno toplo pa moramo pohvaliti skupni moški in ženski zbor na koncu cele Ogerskem. Zadnje dni je še zmirom deževalo in Do-
scene Z vroco Željo , \xc* » CURI ai oiioaii	íc^a nava JC 8C &LLHÍULU uau *j »C&UJC > lOtt UU UČVVaULIC , V
umetna delà, katera so v množini zložena za mešani Peštu, Komornu in drugje Žuga se podreti več hiš.
da
veckrat slišali taka lepa
nava je se zmirom
nad
sežnje viša od navadne
v
zbor
y
kajti
v takih 8kladbah ima pevec večega ob- Škoda se ceni na milijone.
sega glasú mnogo vec prilike razviti ga, kakor pri samih moških zborih, kjer tenor zanemarjuje nizke
Francosko.
bas
Pri volitvah poslancev v državni zbor
pa
je republika (ljudovlada) sijajno zmagala. Tako se visoke tóne, a vendar sta oba silno potrebna posebno glasi vrisk francoskih republikancev pa tudi republikancev v samospevnih partijah. Razen tega je tudi pevcu-so- Avstrijsko-ogerskih in Dunajskih. Res je, da većina zbor-listu treba, vaditi organ svoj celo leto
?
ne
v sezóni
„besed",
posebno v pesmah za e n glas s spremljevan-
nice bo republikanska; pa v tej većini se nabaja naj-več takih poslancev, ki se sučejo tako, kakor se v se-
jem glasovira. Naj spoštovani naši gospodje solisti to danjih razmerah sukati morajo; oni stojé za ustavo od
25. svečana, ta pa je, kakor podoba kaže, republikan-
blagovolijo „ad
notam" vzeti
vsaj
dobrovoljno opazko
vedó, da „življenje je kratko — umetnost pa dolga". —	ska, po svoji osnovi pa taka, da na čelo taki republi-
Stevilko 5. so gospice Namre, Piskar in Ihan v	kanski ustavi tudi lahko vsak kralj stopi. Al čas za to
milih in zeló mičnih trospevih izvršile z lepim vspehom,	še ni danes. Orleanci, ker nimajo nobenih stanovitnih
in se
posebno
v prvém trospevu, ker drugi
Košatov
načel
?
* r------ . .v—.------------------ne morejo vec vladarji Francozom biti; legitimni
„pozdrav domovini" — je zložen za moški tercet, kralj Henrik V. je zarad svojih strogih načel zdaj tudi tedaj je čista intonacija v višini za ženski glas zeló te- nemogoč; Napoleon IV. je pa še premlad, da bi že žavna. — Slovesno in z gromovito pohvalo je pevski zdaj dospeti mogel na krmilo. Po tem takem je za zdaj del nocojšne „besede" mešani zbor izvršil z zborom iz samovlada (monarhija) nemogoča; zato mora Francosko
MUM) HH I I MËMM MMlÉÉlHHBlÉI ■ I HM Hl H	du
Lortzingove opere „Undine",
moral na splošno željo občinstva ponavljati.
katerega konec se je do leta 1880 republika ostati, a vendar ni nemogoče
Vse to
pncuje
9
da
se po pravici sme ta „beseda" najlepšim
sami že popřej republiko pokopljejo.
koncertom prištevati
Turskega bojisca.
Hercegovinski ustajniki so
Ker pa namen kritike ni samo na Andrassy-eve reforme odgovorili s tem
podučevati, bodi nam
narodni reci
naši
simpliciter poročati, ampak tudi dovoljeno, še nekoliko besed v prid
dodati. Marsikatere malenkosti so, katerim se pevec lahko
y
da
so pře-
tekli teden na Goranskem Turke strašno pretepli in vzeli
jim vse , kar so sabo peljali. 800 Turkov je bilo ob glavo, čez 1000 pa ranjenih in drugače ubitih. — Kakor

pljeta
y
je bil vodja Ljubibratič z
ogne, katere pa včasih mnogo škodujejo dobrému se telegrafira iz vspehu; tako, na priliko, pri dobri slovenski deklamaciji
v petji z ločenjem posamesnih besed ali stavkov in liko premoženje dala za ustajo, vjet po Avstrijskih vo-
znano Holandsko junakinjo Markus, ki je vse svoje ve
ugodnim povdarjanjem težkih zlogov postane pesem bolj jakih in v Spljetu 13. t. m. zaprt razumljiva, nasproti pa jo na drugi strani slabe navade govo četo Avstrijski vojaki přijeli na Turski zemlji. Ce
Pra vij o, da
so nje-
kazijo
, na pr., Če se poje gre-hem namesti gr em, je to res, potem pa ne rečemo nič več.
Tudi
ali Če si pevec s svojim partom takt daje itd. je bolj ugodno, postaviti ženski zbor pred moškega, tako, da solisti stojé pred celim zborom. — Se nekaj imam na srcu — in to v prid pevcem in pevkinjam na
Seme svilnih črvičev oddaja zopet družba kme-tijska svilorejcem Kranjskim za polovico kupne
cene
?
namreč stari lot po 3 gold. 20 kr.
y
odru pa tudi poslušalcem — m iu prepozno pride, med petjem drage volje počakal v garderobi ali zadej, da se z vznemirjenjem ne moti produkcija. To se lahko zgodi na korist lepega reda v iz-
m to je
naj
bi
kdor
UCI-
lota brez-
teljem pa za šolski poduk daje % plačno, če podučevanje dokažejo s spričalom krajnega šolskega sveta. Brž naj se oglasi, kdor želi tega semena.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba: Jožef Blazmkovih dedicev v Ljublj