243 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
~love{kega vèdenja. V tem pogledu bi lahko bil tudi biser ali drag kamen, vendar ta priimek ne bi zmogel
zaobse~i duha, ki je o‘ivljal ~loveka z imenom @iga Zois.
Hkrati pa je knjiga dobrodo{la tudi kot pripomo~ek slehernemu raziskovalcu v~eraj{njega sveta, saj
daje podatke in reference glede ‘ivljenja {tudentov nastajajo~ega me{~anskega sloja iz druge polovice
osemnajstega stoletja. Opis ‘ivljenja na zavodu, kjer so se {tudentje ukvarjali na eni strani z duhovnim
izobra‘evanjem kot na drugi strani tudi s fizi~nim urjenjem (v katerem lahko vidimo zametke dana{njih
{portov!).
V oblikovnem pogledu je knjiga bralcu izredno prijazna, ne le da se ne spu{~a v jezikovne akrobacije
mnogokrat resnobnih akademskih piscev, tudi po zunanji obliki se naslovi podpoglavij stapljajo z besedi-
lom. Naslov novega podpoglavja je izpisan le z velikimi ~rkami, na nekaterih mestih kot del stavka, na
drugih pa kot samostojen stavek, vendar vedno vpet v miselni tok vezanega besedila.
Primo` Ko~ar
Tomislav Markus,  Slavenski Jug 1848. – 1850. godine i hrvatski politi~ki pokret. Zagreb
: Hrvatski institut za povijest, 2001. 315 strani.
Hrvatski institut za povijest je izdal monografijo Tomislava Markusa, hrva{kega zgodovinarja, ki se
ukvarja s prou~evanjem politike in politi~ne misli na Hrva{kem v 19. stoletju, posebno v obdobju 1848.–
1849., poleg zgodovine pa preu~uje tudi filozofski in sociolo{ki aspekt moderne me{~anske civilizacije.
Knjiga je predelan tekst magistrskega dela (Ideje i koncepcije Slavenskog Juga 1848.–1850. godine),
ki ga je avtor zagovarjal 1996 na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu. Kot v predgovoru
h knjigi avtor sam navaja, gre pri delu za raziskavo zgodovine hrva{kega novinarstva v 19. stoletju, ne pa
za monografijo o hrva{kem politi~nem gibanju. Slavenski Jug je zagovarjal in branil osnovne smernice
hrva{ke nacionalne politike iz ~asa revolucije 1848/49, zaradi ~esar je izredno pomemben tudi kot zgodo-
vinski vir (kot takega so ga delno v svojih delih ‘e analizirali razni hrva{ki zgodovinarji, med njimi naj
omenim le Jaroslava [idaka in Petra Koruni}a). Vendar kljub temu pred T. Markusom ni bilo zgodovi-
narja, ki bi naredil detajlno vsebinsko analizo ~asopisa. To praznino je sedaj izpolnila monografija Tomi-
slava Markusa.
Tekst knjige je razdeljen v posamezna poglavja in podpoglavja, v katerih avtor analizira stali{~a
Slavenskega Juga do posameznih politi~nih in dru‘benih vpra{anj ~asa, v katerem je ~asopis izhajal. V
uvodu pisec navede osnovne podatke o ~asopisu (~as in pogostost izhajanja, urednike, sodelavce ~asopi-
sa) ter pregled avtorjev, ki so v svojih delih posvetili pozornost tudi temu ~asopisu.
V prvem poglavju z naslovom »Avstrija, Hrvatska i mad‘arski nacionalizam u Slavenskom Jugu«
avtor analizira polo‘aj Banske Hrva{ke v prvi polovici 19. stoletja in njeno me{~ansko gibanje ter hrva{ko
politiko in politi~no javnost od marca do avgusta 1848, ko je za~el izhajati Slavenski Jug (str. 17–61).
Tekst temelji na kriti~nem pretresu bogate strokovne literature, ki ga avtor podkrepi z arhivskim gradivom;
pri tem opozori tudi na dolo~ene nepravilne definicije in razlage v historiografiji (str. 28/29, 39, 57/58, 61,
72, 113, 120). Temu sledi podrobna vsebinska analiza tekstov Slavenskega Juga o Avstriji, Hrva{ki in
mad‘arskem nacionalizmu (str. 61–145).
Drugo poglavje (str. 147–161) je avtor posvetil slovanski in ju‘noslovanski problematiki, kateri je
tudi Slavenski Jug posve~al veliko pozornosti. Pri tem ~lankom o Slovencih ne posve~a ve~je pozornosti,
saj so tudi v ~asopisu samem (kot ugotavlja avtor) le-tem posvetili manj pozornosti in so bili ~lanki o
Slovencih redki.
V tretjem poglavju (str. 163–188) Markus analizira stali{~a Slavenskega Juga do razli~nih dru‘benih
vpra{anj: v prvem podpoglavju do naroda, dr‘ave, me{~anskih pravic in gospodarskih vpra{anj, v drugem
podpoglavju analizira stali{~a Slavenskega Juga do prosvete in {olstva, v tretjem podpoglavju pa njihova
stali{~a do cerkve, duhovni{tva in religije.
V ~etrtem poglavju sledi analiza stali{~ Slavenskega Juga do najpomembnej{ih politi~nih dogodkov in
dr‘av v Evropi: do Francije (francoska revolucija 1789, restavracija, centralizacija francoskih pokrajin),
Nem~ije (volitve v frankfurtski parlament, njegovo zasedanje, (veliko)nem{ki nacionalizem), Italije (ita-
lijansko nacionalno gibanje), Poljske oz. Poljakov (poljska emigracija v Parizu) ter Rusije. Pri tem ugota-

244 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
vlja, da je bila zunanjepoliti~na problematika znatno zastopana v Slavenskem Jugu v letu 1848 in za~etku
leta 1849, kasneje pa je ~asopis ve~ pozornosti posvetil notranjepoliti~nim dogodkom.
 V petem poglavju avtor osvetli okoli{~ine, zaradi katerih je bil ~asopis v februarju 1850 prepovedan.
Zaklju~ku, v katerem avtor na kratko strne bistvene zna~ilnosti hrva{kega politi~nega gibanja med leti
1848 in 1850 ter delovanja Slavenskega Juga v tem ~asu, sledi ob{irna priloga, v kateri avtor objavi
dokumente o prepovedi Slavenskega Juga in dolo~ene izbrane ~lanke iz Slavenskega Juga. Knjigi je
dodan tudi kraj{i »slovar«, v katerem avtor objasni manj znane izraze, ki so uporabljeni v tekstih Slaven-
skega Juga ter ob{iren spisek virov, literature, kazalo osebnih in zemljepisnih imen ter kratka bele‘ka o
avtorju.
Delo je kvalitetna, zelo poglobljena, s strokovno literaturo in arhivskim gradivom podkrepljena ana-
liza tekstov ~asopisa Slavenski Jug. Avtor se izka‘e kot zelo dober poznavalec historiografije, kar mu
pomaga pri podrobni analizi o‘jih problemov. Sam je ‘e objavil ve~ razprav (ki so bile objavljene v
razli~nih hrva{kih zgodovinskih ~asopisih in zbornikih), ki se nana{ajo na politiko in politi~no misel na
Hrva{kem v tem obdobju, pred kratkim pa je iz{la tudi njegova monografija z naslovom Hrvatski politi~ki
pokret 1848.–1849. godine. Ustanove, ideje, ciljevi, politi~ka kultura., v kateri je podrobneje preu~il
hrva{ko politi~no gibanje za ~asa revolucije 1848.–1849.
Nata{a Podgor{ek
Igor Grdina,  Ipavci : zgodovina slovenske me{~anske dinastije. Ljubljana : ZRC SAZU,
2001. 448 strani.
Pred nedavnim je v zalo‘bi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU zagledala lu~ sveta izredno
zanimiva zgodovinska knjiga. To je {tudija Ipavci (zgodovina slovenske me{~anske dinastije), ki jo je
napisal Igor Grdina, profesor slovenske knji‘evnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. Kakor pove pisec
takoj v prologu, to »ni niz biografij, temve~ (mikro)zgodovina posameznikov, ki so mo~no zaznamovali
~as me{~anov na Slovenskem«.
Dru‘ina Ipavcev izvira prejkone z Vipavskega, povest o njej pa se za~ne avgusta 1742, ko se od-
slu‘enemu voja{kemu ranocelniku Juriju Ipavcu v belokranjski vasi Gradac rodi prvi sin Fran~i{ek
Maksimilijan. Kon~a se februarja 1921 z ‘alostno smrtjo skladatelja dr. Josipa Ipavca, distriktnega zdra-
vnika v [entjurju. Zaradi bolezni je bil ‘e od maja 1919 opravilno nesposoben. Z majhnim odmikom se to
stoosemdesetletno dru‘insko obdobje ujema z velikimi politi~nimi mejniki, na za~etku z nastopom vlade
cesarice Marije Terezije (1740), na koncu pa s propadom habsbur{ke monarhije in nastankom kraljevine
SHS (1918).
Dr. Grdina je razdelil pripoved, ki {teje 450 strani, na pet knjig. V vsaki je dominantna oseba eden iz
dinastije Ipavcev. V prvi je to ~udodelni ranocelec Franc, v drugi »skrivnostni« Alojz (1815–1849), v tretji
primarij iz Gradca Benjamin (1829–1909), v ~etrti »rodoljub z de`ele«, Benjaminov brat Gustav (1831–
1908), v peti pa Josip (1873–1921), talent, ki je bil preprosto prevelik za svojo ozkosr~no domovino,
kakor pravi Grdina. »Ob osrednjih osebnostih nastopa v vsaki knjigi {e vrsta drugih likov: parveniji,
pustolovci, imenitniki, bedaki, pajaci, prvaki, umetniki (tudi umetniki `ivljenja), plagiatorji, razbojniki,
lizuni, Kozjanci«, da govorimo kar z besedami iz prologa. »Pripoved o Ipavcih je svojevrsten poskus: na
podlagi ohranjenih virov se trudi zajeti celo(s)tno `ivljenje, ne samo njegovih posameznih sektorjev. V njej
se nelo~ljivo prepletajo glasba, medicina, politika, med~love{ke vezi vseh vrst in prvinska sla po `ivljenju.«
Krajevno stoji ves ~as v ospredju [entjur, Sv.Jurij ob ju‘ni ‘eleznici, kakor se je imenoval trg pred
prvo svetovno vojno in {e nekaj ~asa po njej. Njegovemu razvoju, dru‘bi v kraju in okolici je posve~eno
precej prostora. V {tajerski de‘elni zbor in v dunajski parlament je [entjur volil v kme~ki kuriji. Pri zadnji
de‘elnozborski volilni reformi leta 1909 pa je bil vklju~en v mestno kurijo. Na novo je bil ustvarjen
slovenski mestni volilni okraj, v katerega so dali 12 trgov in ob~ini Studenci pri Mariboru. Prve in edine
volitve so bile 31. avgusta 1909. V [entjurju so dobili slovenski liberalci 18 glasov, katoli{ka stran pa 8.
Za Poslanca je bil izvoljen Vekoslav Kukovec. [koda, da Grdina te reforme in volitev ni omenil.
[tudija o Ipavcih sega nekje bolj na {iroko, nekje v o‘jem obsegu na podro~je kranjske in {tajerske
de‘elne zgodovine, pa tudi v celotno slovensko politi~no in kulturno zgodovino. Grdina dobro pozna