Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobota 17. aprila 1937 Štev. 87. Let© 50. rXViB8.) '^sssssEaaai MARIBORSKI Cena 1 Bm VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, oprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. ari / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase (prejema tndi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Moti&ct ffiosot^ku j Nacionalni Maribor je vedno izpričeval svojo globoko ljubezen do bratskega če-Iioslovaškega naroda ter živega utelešenja ideje vzajemnosti in bratstva med iugoslovenskim in češkoslovaškim narodom, prezidenta T. Masaryka. Vezi Ma-ribor-Praga postajajo iz leta v leto tesnejše in čvrstejše, sodelovanje pri skupnem reševanju skupnih vprašanj zadoniva vsebolj konkretne oblike. Nič ne bomo pretiravali, če pribijemo, da je mariborska Jugoslovensko čehoslovaška liga, ki ii ob meji pripadajo specialno naloge, kot predstavnica teh zbliževalnih stremljenj med najvnetejšimi in najdelav-nejšimi v naši državi. To svojo globoko danost tej vzvišeni ideji ter njenemu najmarkantnejšemu predstavniku T. G. Masaryku je izpričal Maribor na snočnji Masarykovi proslavi pri »Orlu«, združeni z liginim rednim občnim zborom. Slavnostni govori niso bili običajni slavnostni Sovori, ampak je ves potek proslave elementarno preveval val toplega bratskega čustvovanja, ki ga lahko zbuja le vzvišenost takšne ideje, kakor je ideja jugoslovensko češkoslovaške vzajemnosti, Zvestobe in bratstva. V središču proslave so bila predvsem slavnostna izvajanja dr. Sen jo rja in Dolar j a. Oba slavnostna govornica nista mogla prikriti toplega čustvovala, ki utriplje v nas vseh, ko se spominjamo največjega sinu bratskega češko-s'ovaŠkega naroda, čigar podobo že da-ffs obkroža mitološka legendarnost. p- Senjor je v toplo zajetih besedah očr-lal življenjsko pot velikega prezidenta Ce§koslovaške republike in prikazal ves [a*voj jugoslovensko češkoslovaških lratskih in prijateljskih odnošajev v osebi ;• Q. Masaryka kot profesorja, ki je Jsojil generacije slovenskega iti hrvat-,^eSa akademičnega naraščaja, ki je pre-2et z Masarykovo revolucionarno nacio-|!a'no miselnostjo propagiral in uveljavil Masarykove ideje slovanstva, huma-ltete in človečanstva med Jugosloveni, ^dalje kot politika, diplomata in prezi-l^nta svobodne češkoslovaške republike, je s svojim modrim vladstvom po-de ni! stopt1je vzorno urejene, mo- , rne in vsem slojem pravične državne ‘ Kl>Pnosti. izv*1-' Pa ie v zanimivih, poučnih j' ajatliili orisa! uprav triumfalni spre-1 Predstavnikov jugoslovensko češko-p>ra • ^il.1 v Bratislavi, Brnu, zlati don?1- je s svojo raftživljeno toploto, Don ^ jo in hra*s't0 gostoljubnostjo ge 0s češkoslovaškega naroda ter mogo-no«-■ l™cnt euersije, tvornosti, sposob-okv-1111 ^,a.vost* bratov Čehoslovakov. V Vu svojega informativnega predavanj0 Poročal tudi o svečanem sprejemu lig .Sac>Je jugoslovensko češkoslovaških Vedn n.aš? ^ržave Pri osivelem, toda še ku v° 1USCvn0 Cilem »rezidentu Masary-r, v?rcu ^atly- Bratska republika je tov i°s™J|“toiem sprejemu naših delegate« ?pncala vs;e svoje globoko bratsko v'diicin Vj? svo*° lJubezen, ki bodi edini C’" v?‘ni regulator jugoslovensko Če-siovaskih odnošajev. in ,lvalcžnost bratskemu Če-,^slovaškemu narodu pa se je odražala ^asarl Ck" ob^ega, zbora> kI sledil ^tjem Proslavi, ki so jo z ubranim v IZ vrli matičarji, potem ^ vodmi, besedah liginega predsednika var !' k 0 v c a, ki Je ugotovil, da je prc-iii « 'P Ppmota. če bi si kdo samo drznil Mali da bi se mogle čvrste vezi žato n*t ante kakorkoli zrahljati, ker ni ftak 1? ,o£i,r|a službena diplomacija, arn-ro^na volja, nadalje v porožillh Britanija, Francija in USA izgrajujejo sovjetsko mornarico PARIZ, 17. aprila, V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da se bo v skorajšnjem času sklenil velik sporazum v vseh pomorskih vprašanjih in sicer med Anglijo, Francijo, sovjetsko Rusijo in Združenimi državami ameriškimi. Francija Je dala v tem pravcu že Iniciativo in se more z zadovoljstvom ugotoviti da je nastalo v zadnjem času zboljšanje odnošajev med Veliko Britanijo in Rusijo. Po zanesljivih pariških informacijah je sovjetska Rusija pripravljena podpisati pomorski sporazum, ki so ga leta 1935 podpisale Anglija, Francija, Velika Britanija in Združene države ameriške. Sovjetska vlada je že sklenila z Anglijo, Francijo in USA sporazum o tehničnih vprašanjih svojega novega pomorskega programa. V smislu tega sporazuma bo sovjetska Rusija pričela še letos z gradnjo dveh linijskih ladij po 35.000 ton in 10 križark, tako da bi sovjetska Rusija že v teku dveh let dosegla brodovno pariteto z Japonsko, seveda le v tem slučaju, če se ne bi Japonski medtem posrečilo, da sklene s sovjetsko Rusijo poseben sporazum, V tej zvezi poročajo tudi o ameriških, angleških In francoskih pomorskih inženjerjih, ki so bili poslani v Rusijo, da vodijo tamkaj nadzorstvo pri gradnji novih linijskih brodov in križark. Po drugi strani je potovanje teh inženjerjev v zvezi z dobavo materiala za sovjetsko pomorsko silo. Ta sporazum, za katerega izvedbo je dala sovjetska Rusija s svoje strani potrebna jamstva, so sprejeli v tukajšnjih krogih z velikim zadoščenjem in zadovoljstvom, ker je možnost, da se na osnovi tega sporazuma ustvari širši sporazum med Anglijo, Francijo, USA In sovjetsko Rusijo, ki se bo tika] vseh problemov Daljnega vzhoda. To oblikovanje nove skupne fronte dobiva vsebolj protljaponski značaj ter se tolmači ta strnjena fronta kot reakcija proti japonskemu oboroževanju, saj skuša Japonska svojo pomorsko silo stopnjevati za 223% napram 168 od strani Velike Britanije in 151 od strani USA. Nedvomno pa je tudi ta strnjena fronta posledica notranjepolitičnega preobrata v Japonski, ki kaže, da je popolnoma prevladala imperalistično eks-panzivna, imperalistična struja, ki je menda vse prej kakor miroljubna. Seveda silijo te prilike k reakciji na drugi strani, tako da je danes v Vladivostoku In njegovem območju koncentriranih 300.000 mož, 1200 letal in 40 podmornic. Pomorski sporazum med Veliko Britanijo, Francijo in USA, h kateremu je pritegnjena sedaj tudi sovjetska Rusija, je povsem umeven rezultat japonske osvajalnosti. M sftUMMt Lm* /sAt/tZiii t+cuAho Škfito tOdl vetetodoje LONDON, 17. aprila. Dunajski dopisnik »News Chronicla« poroča, da se v dunajskih katoliških krogih čuje, da so se narodno socialistični krogi v Nemčiji odločili, da čim energičneje nastopijo proti trem nemškim kardinalom, pa tudi proti vsemu nemškemu episkopatu, če ne bo papež preklical svoje zadnje enciklike proti narodnemu socializmu. Nemški škofje so obtoženi, da so tajno spravili preko meje v Rim dokumente, na podlagi katerih je sestavljena zadnja papeževa enciklika* Nekateri skrajno usmerjeni narodno socialistični krogi, ki jim stoji na čelu propagandni minister dr. Gobbels, zahtevajo celo, da se ves nemški katoliški episkopat stavi pod obtožbo radi zločina veleizdaje proti nemški državi in nemškemu narodu. Uotoka ge. Simpsonove ta v ftoM# PARIZ, 17. aprila. Agencija Stefani poroča: Američanka Coolidge, ki se mudi v Parizu in ki je znana kot intimna prijateljica gospe Simpsonove in ki je ena od onih redkih oseb, ki so povabljene k svatbenim svečanostim ge. Simpsonove, tfave sovjetske aeeUuije LONDON, 17. aprila. Moskovski dopisniki angleških listov poročajo o novih aretacijah visokih funkcionarjev. Med drugim so bili aretirani namestnik komisarja je izjavila, da se bo poroka vojvode Windsorskega in gospe Simpsonove vršila v Franciji in sicer takoj po londonskem kronanju med 20. in 23. majem. Mesto poroke držijo v najstrožji tajnosti. pravde Pušakijevič, železniški komisar Nevski, ruski književnik Abenbarch ter uredniki listov »Komunist« in »Kolhoz«. funkcionarjev m drugih govornikov (Šum-ljak. Gientz, Šedivy, dr. Crnek. Bureš, Kadunec), ki so pričala o živahni prizadevnosti mariborske Jč lige ter njeni vnemi za čim tesnejši kontakt med našim obmejnim Mariborom in bratskim češkoslovaškim narodom. Nove pobude in predlogi za poglobitev tega zbliževalnega programa, ki so se ‘ sprožili na občnem zboru, dajejo upanje, da se bodo vrste prijateljev češkoslovaškega naroda ob naši meji pomnožile. Jamstvo nadaljnjega uspešnega delovanja pa nudi sestava novega odbora (dr. Kukovec kot predsednik, Kadunc, Knop, dr. Kovačič, Bureš, Gientz, dr. Dolar, dr. Senjor, dr. Lipold. Cibic. dr. Rapotec, dr. Tominšek, prof. Prijatelj, Strašnik, Drly, Kovaf, prof. Gruntar, Dojčinovič, prof. Šedivtf, Šum-Ijak, dr. Vatovec in Sekolec), ki si bo prizadeval, da sprožene pobude in misli činmreje in čim izdatneje realizira. Mtiogo nadc je v naši mariborski mladini, ki se z ljubeznijo uči Češkega jezika, in ki jo je treba vsebolj navezati na preizkušeno zvestobo in bratstvo čehoslovaškega naroda. Mladina bodi zagotovilo lepše, sončnejše bodočnosti obeh bratskih narodov. PMetki DA BI BILI VSI USLIŠANI. »Pohod« piše v št. 15: »Bogoljub«, aprilska številka 1937, prinaša prav zanimiv »koledar apostolstva molitve za april 1937». V tem mesecu je glavni mesečni namen molitev, blagoslovljen po sv. očetu: moliti za katoličane, živeče med drugoverci. Posamezni dnevi meseca aprila so v molitvah posvečeni raznim namenom, n. pr. 1. aprila smo molili za srečno izpeljavo našega konkordata, 10. aprila smo molili za mednarodni mir in ljubezen, kajti Franco nikakor ne more priti v Madrid, 12. aprila, ko je minister Djuro Jankovič napovedal učiteljstvu JRZ, da bodo dobili državni uradniki povišanje plače, pa so oni molili v namen lepe priprave na večnost. 16. aprila so molili za SIomšek-Baragovo beatifikacijo, ki najbrže kljub znanemu mariborskemu shodu in stotisočem podpisov vernega slovenskega ljudstva nikakor še noče priti. 19. aprila se moli za ponižanje sovražnikov božjih, in sicer 22. aprila za Špan-nijo, Mehiko in Rusijo. Za Abesinijo ni več treba moliti. 24. aprila pa bodo molili zlasti po ljubljanskih cerkvah za mesto Ljubljana in njene potrebe. Bog daj, da bi bili vsi uslišani!« Joco. NOVA PAT IN PATACHON sta se pojavila. Pri njunih nastopih tekom zadnjih dveh let sta imela že dokaj uspehov. Producirata se s svojimi atrakcijam:, zlasti med ozir. nad učiteljstvom. Smola je le ta, da sta oba oblagodarjena s precej enako visoko rastjo, telesno in duševno. Pred publiko sta se sama krstila kot jermenorezar in nohtopipar. Drugič in prihodnjič dalje! ;Y, / , V*V*1« RAZREŠITEV. V Leskovcu pri Ptuju je bil razrešen šolsko-upraviteljskih poslov g. Ciril Vo-bič. Za njim je bilo šolsko-upraviteljstvo poverjeno njegovi soprogi, učiteljici gospe — Emi Vobič ! PamM jpod T. K., Dravsko polje. Z ozirom na vašo radovednost vam glede razpisa gradbenih del pri mariborski mestni občini smo prejeli sledeče mnenje, ki ga čujemo vsepovsod in ki ga vsa mariborska javnost odobrava: dne 12. aprila 1937 so bila razpisana nekatera gradbena dela v Mariboru in sicer za leto 1937/38. O razpisu tesarskih del pa ni ne duha, ne sluha. Baje so si Mestna podjetja pridržala ta dela za sebe. Seveda je zadeva kočljiva, ker bi MP vršila ta dela neupravičeno (v smislu zadevne ministr. naredbe iz 1. 1922). Protestov je seveda od vsepovsod mnogo in se čuje tudi zanteva, da se morajo posebej razpisati tudi tesarska dela. Nedvomno si bodo prizadeti poiskali svoje pravice drugod, če bi se zadevna dela ne razpisala i n ' ■: v J- 't i l V . : -,;V ' I ;Vi it U t i» i wl K 'i &. R. D., Mežiška dolina. Da. O cuckih jc mnogo govora in razpravljanja. Ubogi cucki, še oni niso ostali neprizadeti. Še več pa jo špetjrja radi črne kave, ki se je sedaj podražila in ki na vso moč draži živce, predvsem onim. ki so imeli doslej edino veselje še s — kavo. Sedaj tudi tega več ne bo. Cucki in pinči, kava... Kaj še pride? tkat fuiioii dat, domu m oUat v Kakor zagozda med tri narode, Nemce, Italijane in Madžare, se je v pradavnini zajezil slovenski del našega jugoslovanskega naroda in kljuboval vsem viharjem in navalom vseh onih, ki so se hoteli razširiti oo našem ozemlju. Preko nas vodi pot na sever in jug. Obkroženim na severu, zapadu in vzhodu, nam je odprt i pot samo na jug. To je pot bodočnosti, ki nas je vodila in nas bo vodila v sklopu močne jugoslovenske države. Iz vrst naših prvoboriteljev in rodoljubov je bila pred 52 leti ustanovljena v Ljubliani Cirilmetodova družba z namenom, da zajezi pot nemški ekspanziji na JUS in do Jadrana. Dve leti kasneje so uvideli potrebo močne narodnoobrambne organizacije tudi v ogroženem Mariboru in ustanovili leta 1888 moško podružnico C ViD, ki se je od svojega obstoja pa vse do današnjih dni udejstvovala v mirnem, a ten: doslednejšem obrambnem delu, ki •zasluži pozornost in podporo vse naše nacionalne javnosti. Občni zbori te naše odlične narodno obrambne organizacije so bili od nekdaj pomemben dogodek. Pravtako tudi letošnji redni občni zbor, ki sta ga sklicali moška in ženska podružnica GMD v Mariboru v četrtek 15. t. m. zvečer v gornji dvorani Narodnega doma. Zbor je otvoril in vodil agilni in zaslužni predsednik moške podružnice CMD g. dr. Ferdo Lašič, ki je v toplih besedah pozdravil gospo Maistrovo za Zensko društvo, g. dr. Lipolda za oblastni odbor JS, narodnega poslanca dr. Jančiča, predsednika Trgovskega gremija g. Miloša Oseta, nadalje gg. Preloga, dr. Fornazariča in Dojčinoviča za Sokolstvo, vpok. prof. dr. A. Dolarja za NO, go. Plnterje-vo in g. Marina Kralja za »Nanos«, g. Hochiniillerja za Klub koroških Slovencev. g. Pirca za ZKD, gg. Alta in Wo-meria za Dečji dom, g. Golčarja za NO Studenci, g. K°tnika za Slovensko stražo in g. Zmaga Kristana za Učiteljsko društvo Maribor mesto. V globoki ob čuten os ti so navzoči s trikratnim klicem »Slava« počastili spomin umrlih članov mariborske podružnice GMD gg. dr. Ljudevita Pivka in Leopolda Hallerja ter msgr. Toma Znpana. Predsedniško poročilo je vsebovalo razvoj podružnic GMD v Mariboru, ki sta neprecenljivega pomena za našo severno mejo, in oris 501etnega dela, ki je dvignilo v našem obmejnem prebivalstvu nacionalno in državno zavest. Vse delo mariborske GMD je bilo v preteklem letu osredotočeno okoli zgraditve šole na Gradišču, za kar gre največja zasluga gg. Iv. Tomažiču in I. Robniku, nadalje Sl. CMD skupščine v Mariboru in božičnic v prid in podporo revne obmejne deee. Klic >Mal položi dar, domu na oltar« je ob zglednem, požrtvovalnem delu vnetih oirilmetodaric omogočil tolikšno zbirko, da je bilo obdarovanih 24 šoi. V nabiralni akciji so podružnicam CMD prav pridno »konkurirale« tukajšnje sred- nje šole, to je klasična, realna gimnazija iil učiteljska šola. Predsednikovemu poročilu je sledilo skrbno sestavljeno poročilo vrle predsednice ženske podružnice Janje Loben-vveinove, ki je podala obenem tudi poročilo tajnice Jelisave Kokolove. Iz poročila je razvidno, da šteje ženska podružnica 450 članic. Marljivi tajnik Fran Golež je orisal težko delo na narodnoobrambnem polju, ki zahteva od posameznih funkcionarjev velike požrtvovalnosti. Moška podružnica šteje 375 članov. Povda-ril je, da CMD v svojem programu dobrodelnih akcij nima samo podeljevanja podpor, ampak zasleduje ob tem cilj narodnoobrambnega dela v neprekinjeni brigi za našo obmejno deco, ki je del naše narodne celote. Administrativno delo obeh podružnic je bilo tudi v preteklem letu izredno živahno. Iz poročila vestne blagajničarke Eme Kosijeve povzemamo, da je denarni promet ženske podružnice dosegel 15.809.25 Din prejemkov in istotoliko izdatkov. Za moško podružnico je vodil blagajniške posle mesto umrlega blagajnika g. Hallerja vpok. šol. uprav. Franjo Cvetko. Blagajna izkazuje Din 17.534.20 prejemkov in Din 16.968.90 izdatkov. Pri nabiralnih akcijah je treba omeniti požrtvovalno udejstvovanje mariborskega Ženin Borštnerjeve. Žensko drmštvo pod pred in Boršnerjeve. Žensko društvo pod predsedstvom gospe Maistrove se je dobro zavedalo, da vodi pot vzgoje narodne zavesti samo preko mladine. Razveseljivo je dejstvo, da imajo nabiralne akcije za naše obmejne šole velike pobornike zlasti v vrstah naše srednješolske mladine. Po g. Bratožu predlagana razrešnica je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bila za predsednico ženske podiružnice soglasno izvoljena gospa dr. Lipoidova, v odbor pa pridejo Saxova, Vomerjeva, Kosijeva, Cernovškova, Vurnikova, Pin-terjeva, Domiceljeva in Šegulova. Preglednici računov Tomažičeva in Punčo-hova. Za predsednika moške podružnice je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. dr. Ferdo Lašič, za odbornike pa gg. Ivan Tomažič, Franjo Cvetko, Miloš Oset, Fran Golež, prof. Ivan Mravljak, Ivan Robnik. Hinko Sax, Hochmii!-ler Ivan, Franjo Rožman, Peter Maroh, Golčar Ivan, Mihajlo Dojčinovič, Franjo Bratož in Marino Kralj. V nadzorni odbor sta izvoljena J. Bratož in Štefan Medved. V okviru letošnjega občnega zbora je bilo tudi predavanje narodnega poslanca dr. Jančiča o narodnostnih prilikaih in razmerah ob naši severni meji. Živahno aklamiran je g. dr. Jančič prikazal v jedrnatih izvajanjih položaj obmejnega pre- bivalstva. Prikazal je uenehno delovanje Schnlvereina in Siidmarke, ki skušata potom nemškega časopisja in revij dokazati svetu, da je naše obmejno ozemlje naseljeno po Vendih, to je ljudstvu, ki govori neko čudno mešanico slovenščine in nemščine, ki pa čuti nemško in ki spada v okvir velike nemške narodne celote. Orisal je težko gmotno stanje našega obmejnega človeka, ki je danes navezan edino še na Maribor. Prehajanje posesti iz naših v tuje roke v zadnjih letih moramo brezpogojno zajeziti, če hočemo obdržati našo severno mejo trdno in mo-čno. Rakrana je tudi zaposljevanje tujih delovnih moči, ki odjedajo domačinom kruh. Na noben način ne smemo več gledati zapostavljanja našega človeka in dopuščati, da bo naš človek izkrvavel ob neprimerno manjši plači nego jo dobiva priseljeni tujec. Tu je velika narodno-vzgojna naloga naših podružnic CMD, ki morajo razširiti svoje delovanje tudi na socialno polje v zaščito našega finančno šibkejšega človeka. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, v katero so posegli gg. dr. Dolar, Pirc, Domicljeva, Hochmuller in končno vpok. šol. nadzornik I. Tomažič. Zbor je pozdravil v imenu Slovenske straže vadit-učitelj Kotnik. Po debati, iz katere je vela zavest vseh govornikov, da je baš CMD ona organizacija, ki spaja vse sloje ter pri' staše raznih političnih prepričanj in k1 zasleduje samo vzvišeni cilj čim uspešnejšega narodnoobrambnega dela, i2 predsednik dr. Lašič zaključil krasno uspeli letošnji občni zbor, s katerim stopa mariborska podružnica CMD v 50. leto svojega plodonosnega udejstvovanja. lUfteietUoi/ teina m dve pUtaauuii! i O šolski smrtnosti ali repetentstvu v naših sreuniih šolah nost podpirajo tudi drugi vzroki: slaba razlaga posameznikov, menjava učnil1 moči med letom, nehigijenska šolska po- Tretji večer, po predavanjih prof. Š e-divyja o zgod. razvoju srednje šole in zdravnika dr. P a v 1 i č a o higijenskih prilikah marib. sred. šol na VI. pedagoškem tednu, je izpolnil prof. dr. Fr. Crnek z nad vse interesantnim predavanjem v polni dvorani Ljudske univerze. Na podlagi številnega dokaznega materijala je predavatelj govoril o vzrokih in posledicah repetentstva v srednjih šolah, to je eno izmed najtežjih vprašanj našega vzgojstva in šolskih »uspehov«. Svoja globoko zamišljena izvajanja je podpiral s statističnimi podatki in diagrami ter ta-nazornost pri dokazovanju šol. uspehov in neuspehov. Navajamo samo nekaj odlomkov iz njegovega predavanja. Od 1.500 učencev, kolikor jih je približno v 1. razredih sred. šol v drav. banovini, dospe povprečno do VIII. razreda 418 dijakov, to je 27.8%! V 4. nižjih razredih naših sred. šol v Sloveniji pade približno toliko učencev, kolikor jih ima mariborska realna gimnazija, a v višjih i razredih pa toliko, kolikor je dijaštva na realni gimnaziji n. pr. v Novem mestu, skupno padlih je torej kar za dve polni gimnaziji, Nato primerja predavatelj te podatke s procenti padlih v čehoslovašk;h sred. šolali, kjer je odstotek znatno nižji. Statistika po čehoslov. pokrajinah pravi, da znaša procent padlih na Češkem 7.8%, na Moravsko-Šlezkem 7.7%, na Slovaškem 12.2%, v Podkarp. Rusiji pa 16.4% (po knjigah dr Prihode »Racionalizacija šolstva«. Naša nižja gimnažija (prvi štirje razredi) je (radi visokega odstotka padlih) slabo prilagodena dijaštvu v teh razredih. Posebno prehod iz osnovne v srednjo šolo je — nenaraven, novinci se zelo teško znajdejo v prvi šol. situaciji, zato močno padajo v prvih razredih. Nekoliko se nato popravijo v drugih razredih. Nato primerja šol. smrtnost ali »pad lost« z uspehi in neuspehi deklet. Procent padlih deklet je dosti nižji od fantov tja do 2. razreda, od tretjih razredov dalje pa je procent padlih deklet vedno večji od fantov. Vzroki: pubertetno zorenje pri deklicah, ki se javlja 2 do 3 leta prej kakor pri dečkih, toda šol. klasifikacija navadno tega ne vpošteva. Pred puberteto in pozneje pa so dekleta marljivejša od fantov, šol. smrtnost je nižja radi pridnosti in vestnosti deklet. V celoti srednja šola z obširnimi učnimi načrti ne vpošteva razvojnih stopenj dijaštva in njihove zmogljivosti. Sam sistem sred. šole ovira tako usmerjenost vzgoje in pouka! Nadalje je govoril predavatelj tudi o slabih straneh sedanjega ocenjevanja v šoli, ki iue more biti objektivno, zanesljivejše bi bilo š e s' t i r a n j e. Šolsko smrt- slopja, pomanjkanje dobrih šol. knjig ^ učil, nad vsem tem pa še vladajo slabe jn porazne socialne razmere, v katerih žiy' dijaštvo s svojimi starši. V industrijski« predelih predmestij je procent padlih ve* dno veffji kdkor tam, kjer so znosnejše življenjske razmere. Primer: v Nuslih Pr' Pragi je v reformirani meščanski šoli pa-dlo 1. 1935—36 samo 2.5% učencev, v okraju Michle pri Pragi (pravi siromašn| okraj!) v istotako reformirani meščanskj šoli pa istega šol. leta že okoli 10%. P** nas stane državo en srednješolec 1.36' Din letno, repetentstvo v Sloveniji P3 znaša skupno 2,173.530 Din narodnega premoženja. In kje vse se še kažejo P°' sledice šol. smrtnosti? Vzroki šol. smrt' nosti so torej endogeni (notranji) in ehsf' genj (zunanji), ki bi jih lahko dobro pi'e' mišljena šol. reforma zmanjšala in omi«*3' Vsaka reforma pa mora biti totatfzirafl ter mora obsegati vse probleme, ki v P0^ STedni ali neposredni zvezi z vpraša^ vzgoje in kulture, doma, šole in žive^ življenja. Predavatelja so poslušalci n3' gradili z živim odobravanjem in plosk3' njem. SUtt^cMuu luuued Z veliko vztrajnostjo se je dirigent g. Marjan Kozina loti! priprav za ta koncert, ki je bi! v letošnji glasbeni seziji že drugi. Vršil se je v sredo dne 14. aprila v Unionu in je v svojem sporedu pokazal skladbe od romantike pa do nove glasbe. Karl Marija Weber (1786—1826) je bil prvi veliki zastopnik glasbene romantike. Svoje ouverture je poplemenitil s tem, da jim je dal sonatno obliko in jih je umetniško prepojil z dramatičnim duhom dotične opere. To smo opazili tudi v ou-verturi k operi »Euryanthe«, ki ima kot posebnost še fugato v svojem srednjem delu. Artur H on e g ge r (roj. 1892) spada med moderne francoske skladatelje, pristaše move glasbe«. Simfonična pesnitev »Pastorale d’ Ete« (Poletni pastorale) je silno fino občuteno, individuelno zamišljeno, globoko poduhovljeno delo, ki s sodobnimi glasbenimi izraznimi sredstvi (skladba je iz 1. 1920) prinaša vtise poletnega jutra. Franc Liszt (1811—1886) si je v svojem vseskozi dramatičnem Klavirskem koncertu v Es-duru ustvaril skladbo, ki bo radi svoje vzorne oblike in močne izraznosti ostala trajna glasbena vrednota. V vseh štirih stavkih (Allegro maestoso — Ouasl adagio — Allegretto vivace, Allegro animato — Allegro marziale ani-mato) ima klavir deloma solistično vlogo, deloma pa igra v družbi s posameznimi drugimi glasbili ali pa s celim orkestrom. In nato »Tatarska suita« našega Emila Adamiča. Nastala je v dobi svetovne vojne v sibirskem Taškentu in se ji jasno pozna širina ruske stepe. — Prvi del >V stepi« prepričevalno slika nedogledno, sanjavo stepo, koje tišino le tu in tam zmoti zategnjena pastirjeva pesmica. — »Dekle iz Batkana« je naziv drugega dela, ki v klasnem motivu izraža vzhodnja- ško erotiko. — V »Tatarskem plesu«, ki tvor; tretji del te zbirke, pride do izraza vsa neugnana elementarna sila prirodne-ga naroda, preprosta v melodiki, zato pa tem bolj učinkovita v svoji nebrzdani ritmiki. — Posamezne slike in motivi te Adamičeve skladbe so tako učinkovite, da živi od njih delo tudi na onih mestih, kjer glasbeno arhitektonski lok ni povsem napet. Na 'Tatarsko suito« smo lahko ponosni. Peter Iljič Čajkovski j je v splošnem skladatelj lirskega, sentimentalnega obeležja, vendar pa se mestoma razživi tudi v silno udarno dramatičnost. Njegov »Capriccio italien« op. 45 (iz 1. 1880) je na vedrih italijanskih motivih zgrajeno delo, ki v občudovanja vredni instrumen taciji slika vtise izpod južnega neba. Izredno posrečeno je Čnjkovskij v tej svoji skladbi uporabil trobila, ki močno učinkujejo in posebno dramatična mesta sijajno podčrtavajo. Dirigent Marjan Kozina je pri tem koncertu ponovno dokazal svojo glasbeno inteligenco, ki se izraža v globoko zajetem umetniškem tolmačenju in izved- bi posameznih skladb, ki zahteva tenif' ljito poznavanje glasbenili razdobij, j13' hovili slogovnih značilnosti ter melodij' nih in harmoničnih posebnosti. Prav d ber je g. Kozina v veizanju in smiselne spajanju motivov v plemenito celoto, inteligentnem podčrtavanju vlog v P0^ meznih delili in glasbilih. — Pia”lST,oft dr. Roman Klasinc je v Lisztov »Klavirskem koncertu« kot solist sv delo opravil naravnost sijajno. Skozi • širokopotezno skladbo mu čvrsta um niško izrazna črta ni niti za hip P0PU^ v — Orkester je v svoji zasedbi vseskozi dostojnem podajanju raz v ljivo zadovoljil. Njegova izraznos vseh dinamičnih odtenkih PrI'^n° topži-vredna. Glasbila so sorazmerno za na in med seboj domala ubrano ^ Godbenikom se pozna, da se sk P cilju disciplinirano posvečajo. ... aPri' Koncert je bi! torej vseskozi t onos-reditev, ki je Mariboru ,a’*lk in sicer na posledicah vnetja mož-?a*iske mrene. V Cezanjevcih, kjer je s'tižboval in vzgajal mladino, si je pri-~°bil tople simpatije vse taniošnje oko-,!?e in mladine, ki ga je vzljubila kot od-'^ega učitelja in spoštovanega vzgojila. Radovan Cvetko je bil sin zasluž-, S* nacionalnega in kulturnega delav-Xa vpokoj. šolskega upravitelja Frana Vetka iz Krčevine pri Mariboru in brat ^fiborskega odvetnika dr. Cvetka, ^inkega Radovana Cvetka bodo ohra-J' v Častnem in svetlem spominu vsi, 1 s° ga poznali in spoštovali, zlasti pa j^anjevska mladina in njegovi stanov-’ tovariši učitelji, ki so imeli v njem Slednega tovariša in prijatelja. Pokoj-trajen spomin, užaloščeni Cvetkovi °dbini naše globoko sožalje! Šorlijeva razstava. K Šorlijevi šestde-vtIetnici je Študijska knjižnica priredila £vojl čitalnici razstavo pisateljevih del, 1Q ^'SOv 'n s''k. Razstava bo odprta od fld i rn” vSak dan od do ’n It: m° ure’ Vstopnine ni tiru obstoja interesna skupnost po drugem in tretjem odstavku tega člena, se kaznuje v denarju od 50.000 do 300.000 Din. To kazen izrekajo prvostopna davčna obla-stva, kazen pa ne izključuje posebne kazni zaradi davčne utaje. Če poda proiz- Redni občni zbor »Ženskega društva v Mariboru« se vrši v torek, dne 20. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Vljudno vabljeni vsi, ki jih zanima naše delo, prav posebej pa prosimo naše članice, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Odbor. Občni zbor Jugoslovanske ženske zveze, sekcije za Dravsko banovino, se vrši v nedeljo 25. t. m. ob pol 10. uri v veliki vajalec v takšni svoji prijavi netočne po-1 kazinski dvorani v Mariboru. Na predve- datke, je postopati po določbi poslednje' ga odstavka čl. 18 te uredbe; razen tega pa odgovarja proizvajalec tudi zaradi davčne utaje. Hotel .MARIBORSKI DVOR' Ves komfort, sobe od 20 do 30 Din Vsako soboto in nedeljo KONCERT Brezplačna vožnja od kolodvora in nazaj t ■ 10. uie. iji. 2 učiteljske službe. Vpokojeni so med uSim n Jalija jv Selnica, ir» Janko Lešnik, Ptuj. Henrik Šel, Slovenske Konjice, al‘ia Mravljak, Zreče, Tončka Koneč- * j 111 janKo i F*rn v*tar*ie- Davčna uprava razglaša: Ha 1ZVa3a'c>> zavezani skupnemu davku Sx,*>s>ovni promet, ki izvršujejo dobavo “;0]enm itiožn zastopstvu, podružnici ali po- 2i6n- '°^a^u a'* drugi pravni ali fi- t)0 ’ °sebl. s katero so v interesni skupka n ~~ bodisi za nadaljnjo prodajo ali 'očiliie(le'avo a*' <*ovršitev morajo po do-leau« pa bodo izvajali Rasbergerjeva, Starčeva, Tovornikova, Križajeva, Gorin šek, Košič in Crnobori. Trio F. Brandlove koncertira v četrtek 22. t. m. za red B. Popularni trio naše domače umetnice bo med drugim izvajal tudi »Trio v f-duru«, skladbo slovenskega skladatelja prof. L. M. Škerjanca. NK trde, gladke, politirane, zajamčena izde t tnn-lava od Din t JuU " naprej samo pri NOVAKU-Vetrinjska 7 Koroška 8 Kino kavarna. Skupina Everson fenomenalni akrobati, prava senzacija! Razen tega: velikomestni kabaret! Danes vsi na vokalni koncert Oberwal-der-Lukman. Kazinska dvorana ob 20. uri, Jutri se vrši akademija Pomladka Ja* dranske straže vseh srednjih šol v Mariboru. Lep in izbran spored, petje, godba, recitacije in solospevi mladih, obetajočih talentov v izbranih delili. Pridite vsi, ki vam je pri srcu naša mladina. Knnarska vožnja v Julijskih Alpah, na povedana za čas od 17. do 25. aprila, se radi slabega vremena preloži na čas od 24. aprila do 2. maja. Nova pot na Raduho. Od Sv. Jakoba v Koprivni, 1037 m, nad Črno je nadelal tamkajšnji g. župnik krasno pot proti Raduhi. Manjka samo še okrog deset ki lometrov in pot bo gotova. Treba je še trasirati, izstreljevati, sekati, pritrditi stene Lanež kline in vrvi. Da se pa izvede ta zadnji del poti je treba denarja. Vabimo vse planince, da kupijo na svoji pošti položnico, napišejo na njo št. 11075 Ivan Hojnik, župnik, Koprivna-Črna ter nakažejo po svoji želji odgovarjajočo vsoto. Čim več bo kovačev, tem večji kos poti bo darovalcu psvečen. Zadeva je nujna, kajti prav lepo ln razveseljivo bi bilo, če bi se lahko zbrali za binkošti v Koprivni ter prisostvovali blagoslovit vi in otvoritvi nove Hojnikove poti na Raduho. — B. R. Vso knjige srednjih šol zanič! Spet no ve knjige? To vendar ni mogoče? Ne toda zadnjih 19 let je pri nas skoraj tako kazalo, saj so zahtevali skoro vsako leto kako novo šolsko knjigo, da so se že starši upravičeno upirali. Tudi danes tem oziru še ni vse urejeno! O tej zmedi v vprašanju srednješolskih učbenikov in kako ie vsebinsko in gmotno urediti, bo Kino Union. Danes dunajska veseloigra Karneval in ljubezen«, Hans Moser. Lien Deyers in Hermann Thimmig. drevi govoril v Ljudski univerzi znani slov. kritik in pisec šolskih knjig, g. prot. Jakob Šolar. Pridite poslušat in povejte svoje! Prodam motor »Puch«, 250 cem v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. Na šahovskem bojišču. Sinoči je bilo v Centralu drugo kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora in so bili rezultati: Babič:Knechtl 1:0, prof. Stupan: Lobkov 1:0, dr. Krulc:Sever 1:0, Meži-ček:Lukeš 1:0. Partija Albaneže:Kukovec je bila prekitljena. Tretje kolo bo v torek 20. t. m. v Centralu. Racija... Sinoči je policija izvršila obširno racijo predvsem ob mestni periferiji. Ob priliki racije je bilo aretiranih 18 moških in ena ženska. Večina aretirancev je pristojna v podeželske občine in jih bo policija izgnala iz Maribora. Na osem mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic je bil obsojen 351etni ključavničar državnih železnic Josip Herič, ki se je moral, kakor smo že včeraj poročali, radi goljufije zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Nepoboljšljiv. 211etni Pavel Krajnc je bil radi predolgih prstov kljub svoji mladosti že večkrat obsojen na daljšo zaporno kazen. Ko so ga 13. januarja izpustili iz jetnišnice, je komaj 60 minut zatem ukradel hlapcu Weisu, ki je zaposlen pri g. Vlahoviču na Aleksandrovi cesti, razne obleke in perilo v vrednosti okoli 1000 dinarjev, katere predmete je prodal nekemu Dalmatincu za 100 Din. Denar je potem po gostilnah zapravil, naslednjega dne pa so ga že izsledili javni organi, ki so ga vtaknili zopet v zapore. Epilog omenjene tatvine je bil danes dopoldne pred tukajšnjim malim kazenskim senatom, ki je Krajnca obsodil na 14 mesecev strogega zapora. Nova bolezen. — *Kaj pa je pravzaprav tvoji soprogi, da je vedno tako otožna?« — »Spomin jo zapušča! Včasih popolnoma pozabi, da je — omožena!« Augiestca kuUotska umetnost v muditi Pojedina, kakršne svet še ni videl Angleška kuharska umetnost je v teh dneh pred rešitvijo silno težavnega problema, to je pred sestavo Jedilnega lista za kraljevsko kronanjsko pojedino ob priliki kronanja angleškega kralja Jurija VI. 'Kronanjski jedilni list ima na zadnji strani navedenih nekaj primerov, kaj je bilo na jedilni mizi ob priliki kronanj pred hodnikov današnjega angleškega suverena. Današnja, sodobna kuharska umetnost mora zbraiti vse svoje znanje in pripraviti tako kraljevsko pojedino, kakršne zgodovina še ne pomni, da se na ta način ohrani stara angleška tradicija prvovrstne svetovne kuhinje. Koliko raznovrstnih in na vse načine pripravljenih jedi bo tu sledilo po vrstnem redu in v kakšnih množinah, si lahko napravimo vsaj približno sliko iz podatkov, ki jih navaja zgodovina dosedanjih kronanjskih pojedin. Za kronanjsko pojedino angleškega kralja Edvarda I. so n. pr. potrebovali .180 volov, 430 ovc, 450 prašičev 90 komadov divjačine in nič manj kakor 20.000 komadov perutnine. Zaposlenih je bilo 2000 kuharjev, medtem ko je za pravočasen dovoz blaga skrbelo 12 londonskih županov. Henrik V. je imel v toliko smolo, da je bil kronan ravno v postnih dneh. Kuharji so morali pripraviti 100 vrst raznih ribjih jedi. Na kronanjskem banketu je bila miza obložena s sladkovodnimi in morskimi ribami vseh vrst. Kronanjski banket Henrika VI. je pričel s takozvano »rdečo juho« v kateri so plavali iz testa izrezljani levi; v tedanji dobi zelo spoštovana angleška jed. Povsod, kjer je‘bilo mogoče, bodisi na pečenkah ali slaščicah, so bile iz jestvin vtisnjene besede: Veliki Bog, mi te hvalimo!« Po veličini izvedbe je v dosedanji zgodovini prvačila kronanjska pojedina kralja Jakoba II.. ki je zasenčila vse dotedanje pojedine. Pri tej pojedini je bilo serviranih 1245 različnih jedi. Umetnik tedanje kuharske sposobnosti, kraljevi kuhar Patrick Lamb, je sam pripravil 99 vrst raznih mrzlih jedi, ki so prišle pri prvem serviranju na mizo. Zatem je bila jedilna miza obložena s 76 drugimi jedmi iz samih fazanov, jerebic in divjih gosi. Kralj Jakob II. je bil znan kot velik ljubitelj najizbranejših jedi in neverjetno velik jedec. Posebno _ so mu šli v slast svinjski in jelenji jeziki, ki jih tudi na njegovi kronanjski pojedini ni manjkalo. Istočasno pa je posvečal veliko skrb za zadostno število zeljnatih jedi, da so si njegovi gostje osvežili in izpraznili želodce ter jih pripravili za nadaljnje uživanje. Kronanjska pojedina kralja Jurija IV. je stala 70 milijonov dinarjev. Kakor pripoveduje kronika kronanjskih svečanosti so takrat res »pošteno jedli in pili«. Serviranih je bilo 17.000 funtov mesa, 6900 komadov perutnine in 18.000 jajc. Gostje so popili na dan kronanja 1000 posod najboljšega bordojskega vina. Iz vseh teh navedb lahko razvidimo, kakšne velike skrbi tarejo izbrane angleške kuharje, da pripravijo ob priliki letošnjega kronanja pojedino, ki naj zasenči v vsej svoji pestrosti in pripravi vse dosedanje pojedine. Cela armada kuharskih umetnikov živi že nekaj časa sem v znamenju mrzličnih priprav največje kro-nanjske pojedine, ki jo pomni zgodovina kronanjskih banketov. Ptujske M»ue Zopet dva požara v ptujski okolici. V Jirševcih pri Sv. Urbanu je začelo goreti gospodarsko poslopje kmečkega posestnika Janeza Krambergerja. Škoda znaša okrog 10.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je do ognja prišlo, niso doslej dognali. Skoro ob istem času so je pojavil rdeči petelin pri posestniku in mizarju Jakobu Lesjaku v PodJožu pri Ptujski gori, kateremu je hiša z vsem pohištvom in mizarskim orodjem pogorela od tal. Lesjak trpi škodo okrog 30.000 Din, ki je na veliko nesrečo krita le z malenkostno vsoto Din .1800. Ogenj je nastal radi slabega dimnika. Drzen vlom v Cirkovcih. Pri cirkov-škem trgovcu Ivanu Koržetn so te dni neznani vlomilci vlomili v trgovino in mu pokradli raznih stvari v vrednosti 10.000 Din. Vlomilci so bili pri svojem delu izredno oprezni, kajti preiskava je dognala, da so se pri vlomi posluževali rokavic, na nogah pa so imeli privezane cunje. Na oknu ni mogel mariborski tak-tiloskop najti nikakih sledov za vlomilci. Ustanovitev socijalno-kutturne ustanove. Obveščeni smo, da obstoja možnost za vestno občino ptujsko dobiti kredrt do zneska milijona dinarjev ali tudi več v svrho postavitve delavskega azila, otroškega zavetišča, ljudske kuhinje itd. — Ker je vsa ptujska javnost eminentno in-teresirana na takšni ustanovi, jo pričakovati, da bo ptujski občinski svet: posvetil vso pažnjo uresničenju tega predloga. Šahovska vest. Prihodnjo nedeljo bo gostovala naša Slavija v Dravogradu in Slovenjgradcu. Želimo, da se naši šahisti tokrat boljše izkažejo kakor so se v Framu. Obiščite polnoštevilno današnji prvi vokalni koncert pevskega društva »Zarja« v Renčljevi dvorani z začetkom ob 8. url zvečer. Ljubiteljem lepe pesmi se bo nudil izreden umetniški užitek, saj obsega spored 20 narodnih in umetnih pesmi. Pridite! —n— um ......... Odmevi drzne tatvine, radi katere je bil oškodovan trgovski potnik Jožef Simič, o kateri je Vaš list že poročal, so segali tudi v naše Slovenske gorice, kjer se je vrlim studenškim orožnikom posrečilo, da so s temeljitimi poizvedbami iztaknili skoro vse manufakturno blago, ki je bilo Simiču ukradeno in ki so ga drzni tatuni, ki so sedaj na varnem za zapahi mariborske jetnišnice, prodajali okoli Sv. Lenarta in Sv. Marjete. HuftutHe Mežke Naše severno obmejno ozemlje med Muro in Savo, je bilo do sedaj brez lastne tujsko-prometne in turistične revije, ki bi izključno ali vsaj prvenstveno zastopalo interese teh krajev. To vrzel je sedaj izpopolnil Maribor. Veliko zanimanje za propagandno delo »Maribor z zaledjem« in gradivo, ki se je nabralo za to edicijo, dokazuje živo potrebo naše slovenske Štajerske po lastni tujsko-pro-metni propagandni reviji. Naslov nove revije je: »Jugoslovanski biseri«, katere prva dvojna številka je že izšla in katere glavno uredništvo je prevzel naš znani pisatelj in potopisec prof. dr. Fran Mišič, Maribor, Smetanova ul. 34). Že prva številka »Jugoslovanskih biserov« zbuja pozornost po svojem obsegu, po svoji pestri vsebini in ne v zadnji vrsti po svoji okusni opremi. Večbarvna velika naslovna slika, pravo umetniško delo, predstavlja v živih barvah Maribor z Dravo in njenim monumentalnim državnim mostom v ospredju ter s Slovenskimi goricami v ozadju. Vse pa poživlja živahno rdečelično štajersko dekle s košarico v rokah, polno grozdja, sadja in drugih dobrot. Po kratkem posvetilu in priporočilu mariborskega župana dr. Juvana gledamo s slikovite mariborske piramide pomladansko vstajenje ob Dravi. Primarij dr. Janko Dernovšek nas s svojim jako zanimivim člankom vsestransko, zlasti pa kot zdravnik navdušuje za »Jugoslovanski Meran« in njegov edinstveni otok »Mariborski Lido«; dr. Mišič nas vodi po kraljestvu zelenega Pohorja, prof. France Borko po Slovenskih goricah, odvetnik dr. R. Ravnik pa po Mežiški dolini. Spoznavamo znamenito zdravilišče Dobrno izpod peresa dr. Frana Štera. »Bisere slovenske Štajerske izpod peresa Frana Novaka, Staroslavni Ptuj nam opisuje B., to ime zasluži prva številka »Jugoslovanskih biserov«, paše vsebuje drugo skupino člankov, ki so v večji ali manjši meri gospodarskega značaja. Načelnik banske uprave dr. R. Marn, temeljito pokazujo Slovenijo kot edinstveno deželo tujskega prometa; ing. I. Teržan iz Ruš nas s svojo obširno razpravo seznanja z vsemi panogami kmetijstva na slovenskem Štajerskem: o štajerskem sadju svetovnega slovesa« pa piše ravnatelj vinarsko in sadjarske šole J. Priola. Predsednik mariborskih trgovcev Ferdo Pinter razpravlja vsestran sko o Mariboru kot trgovinskem centru. Sledijo drugi članki (Klešič, Brandtner itd.). Caballero angleškim parlamen* tarcem: odločal bo narod s plebiscitom PARIZ, 17. aprila. V Valencijo je prispela delegacija angleških parlamentarcev, ki se hočejo na Ilcu mesta ogledati španske razmere. V delegaciji je tudi konservativna poslanka vojvodinja Athollo-va. Pri sprejemu je izjavil predsednic vlade Caballero, da bo glede bodoče oblike španske države odločal narod v okviru velike plebiscitarne odločitve. Špan'!8 bo ostala zvesta parlamentarni demokraciji, pri čemer se bodo uvaževale izkusili0 sedanje državljanske vojne. Odstop komisarja Ginčukai špionaža, Sibirija LONDON. 17. aprila. »Morningpost« poroča iz Helsinkija, da je notranji komisar Činčuk odstopil. Več funkcionarjev moskovskega poljedeljskega komisarijata je bilo radi špionaže v prid neke tuje dr-žave aretiranih. Več nemških komunistov, ki so bili obtoženi predrevolucijskega delovanja v sovjetski Rusiji, je bilo pregnanih v Sibirijo. Italija uvideva nesmiselnost intervencije PARIZ, 17. aprila. General Franco i« predsednik Caballero sta odločno odklonila posredovalni predlog Winstona Churchilla. S tem se lahko smatra, da je Chur* chillov predlog propadel in to tudi za slučaj, če bi velike sile hotele ta načrt uveljaviti, saj ni izgledov, če vojskujoči s® stranki vsako posredovanje odklanjata-Mednarodni položaj se je po tukajšnjih i*1* formacijah izboljšal. Italija je uvidela n®' smiselnost intervencij, dočim je nefflšK1 generalni štab prej ko slej proti vsakem11 aktivnemu podpiranju francovcev. V Pa' rizu prevladuje mnenje, da se naj špaU' ska afera prepusti Španiji in času sam®' mu, ki naj zadevo sami uredijo. Baskovske nagrade za parnik* z živili BILBAO, 17. aprila. Dočini je položi republikancev na vseh frontah precej U8°' den, grozi Baskom pomanjkanje živil. B®' skovska vlada je sklenila, da evakuira a Bilbaa vse žene in otroke, da prištedi JJ® ta način življenjske potrebščine. Nadah ^ je baskovska vlada razpisala posebne B®' grade za one parnike, ki prispejo v B j bao z življenjskimi potrebščinami. Ti5^ parniki, ki priplujejo do danes 17. t. n1,, Bilbao, prejmejo po 5000 frankov, v Pr ' hodnjem tednu pa dnevno 1000 fran*0 ’ Obenem sporoča baskovska vlada, daj* vhod v bilbajsko pristanišče popolno®1 prost. Kaj bi rad Romanones od Delbosa PARIZ, 17. aprila. Svojecasni predsf^ nik španske vlade grof Romanones, K vse svoje premoženje dal Francu na r polago, je naslovil na francoskega z« v njega ministra Delbosa javno P‘sin?le. katerem ga poziva, da naj končno vJ1 nu Francije prizna Španijo generala r ^ ca, ki ima že dve tretjini države v s u\ rokah. Za Francijo ni razloga, da j1 ^ priznala Francove vlade. Če Francn ga ne stori, bo za dolgo časa izgubila -patlje pravo Španije. DON JUAN 80 Rovland se je takoj odstranil. Katinka pa se je vscdla poleg tternri-ouo in jo mirno opazovala, kako se zabava z Ubogo Marto, dokler se ni pojavil Zagloba, da jo odpelje. Zakaj je prišla Katinka ji Hernrioni? Najbrže z namenom, da vpliva nanjo. Toda zgodilo se ji je, kakor že večkrat Ko je tako stala o!> Hermioni, so je čutila po njej popolnoma premagano in obvladano, tte-rmkmina osebnost je bila močnejša. Potegnila je Katinko popolnoma za seboj. Katinka jo pozabila na to, zakaj je pravzaprav prišla k Hermioni. 'Dobra, vzorna mati bi bila tl, Hermiona« je vzkliknila Katinka s priznanjem, fjoljša bi bila kakor sem Jaz.« Hermiona jo bila veselo presenečena. >Kako govoriš, draga mama. Srčno sem ti hvaležna za tvojo dobroto in prijateljstvo. Kako ciobca si z menoj.« »In vendar ne moreš biti srečna v moji bližini.« Hermiona je hotela odgovoriti, toda Katinka jo je prehitela in ji dejala: »Ne morem ti biti simpatična, drago dete. Dobro vem. Tvoja dobra, plemenita narava se mora čutiti užaljeno po mojem jedkem skepticizmu.« »Oh ne, no« je kriknila Hermiona. Nikakor ne. Samo smiliš se mi zelo.« »Zakaj »je povprašala Katinka. *>Ker si tako nesrečna, uboga, dobra mati. Ne vem sicer, kaj te stiska in tare. Toda nemalokrat se mi zdi in dozdeva, kakor da se ti je življenje zagabilo.« »Da. Zagnusilo se mi je to življenje,« je priznala Katinka. »In vendar je tukaj tako lepo. Svetla izba, duhteče rože, kristalno Čisto morje. Ali je sc kaj lepšega ?, Potem ljubi oče,. ki te ima tako rad, tvoja prijateljica iz mladih let, da ne govorim o sebi, ki bi te tako rada razveselila.« »In vendar si tako zelo želim stran odtod,« je pristavila Katinka, ne da bi bila pri tem pogledala Katinke. »V samoti, popolni umaknjenosti bi se morda rane zacelile, tukaj ne. Tako si želim miru, po-kojstva. Utrujeno se čutim, draga Katinka.« V Hcrmioninih očeh so zalesketale solze. Torej je vendarle imela pravilne slutnje o nečem neznanem, kar je tlačilo materino dušo. Ko se je zbrala, je si tihim, nežnim glasom spregovorila: »AH bi morda rada z menoj v tiho, mirno hišico na Cipru? Tamkaj sem od svoje mladosti tako lepo in srečno živela s svojo babico. Tako lepo jo bilo tamkaj. Sedaj je hišica moja in se lahko v njej vsak trenutek naselivc.« Katinka >2 osuplo pogledala. Ta ponudba ji je bila ravno sedaj zelo dobrodošla. »Ali bi se lahko odtrgala sedaj od tukaj .. .?< Na to Kaitinkino .vprašanje ni vedela Hermiona odgovora. Malo je^ P®10 rC in odlašala z odgovorom. Končno je govorila: Hern,iu' »Oče naju bo pae spremljal r«11 e bi na je namreč čutila bojazen, (la0_n0io-gnalo Katinke odtod kakšno nerazpv ženje uapram očetu. Katinka pa je pritrdila in mcn »Mar ti ne bo težko, ločiti se oa landa?« ... &i' »Oh, da« je z otroško odkritostjo v znala Hermiona. »Tako drag. 1» jatelj je. Rada, zelo rada ga ,Y ^rev#1 Katinko je v prvem tnsnr'tkn DOjn°' strah, da se ni Hermionino srcoP v g. j6 ma predalo Rowlandn. Toda Kma bila v svestl, da bi bilo prav, & tež' land rešil Hermiono iz tega ctidn v kega vzdušja, ki je leglo na vs • Z rahlim vzdihljajem ie Prl ka: x ne«*0* »Dokler je gospa Vera / oii,1,3 reve žal misliti na kakšen o to sem popolnoma pozanua.« ?j, jC »Mar še ni našla svojega m<*a nedolžno vprašata HerjalP-^ jNjdfco pitanje Mariborski težkoatleti so zopet stopili na plan! Mariborski težkoatletski šport se je v Povojnih letih lepo razvil in je v tej športni panogi igral več let vodilno vlo-so v_ slovenskem športu. Dokler je imel Železničar težkoatletsko sekcijo in dokler je obstojala SK Svoboda, ki sta vzgojila lepo število priznano dobrih atletov, so mariborski težkoatleti domini-rali pred ljubljanskimi tovariši. Toda nezdrave razmere v tcžkoatlctskem športu v našem mestu so naposled prisilile SK železničar, da je svojo sekcijo razpustil, 'sta usoda je doletela tudi SK Svobodo, jd je bila oblastveno razpuščena. Tako •je v Mariboru gojil težkoatletski šport le se KS Maraton, ki pa ni pokazal nič kaj preveč iniciativnosti in aktivnosti. Tako ie težkoatletski obrat v našem mestu celo leto 1936 vsaj na zunaj počival, dokler se niso pred meseci zopet zbrali pre jzkušeni atleti, ki so si ustanovili svoj ■dob, ki so ga krstili kot »Pekarski sport-pi klub« ali na kratko »PSK«. V novi klub je vstopila cela vrsta težkoatletov, ki so šli znova na delo, da priborijo mariborskemu težkoatletskemu športu zopet ono mesto, ki mu je pripadlo pred leti, ko so mariborski težkoatleti dominirali na vseh težkoatletskih nastopih doma in v tujini. K novemu klubu je sedaj pristopil tudi priznano dobri, preizkušeni in priljubljeni atlet ter dolgoletni državni prvak g. Ivan Pirher, ki se bo odslej udejstvoval v PSK. Njegove dragocene izkušnje v težkoatletskem športu bodo gotovo pripomogle k temu, da se bo PSK lepo razvil ter žel marsikatere lepe uspehe. Ko je bil PSK ustanovljen in sprejet v lugoslovenski težkoatletski savez, je pred tedni JTS določil, naj se izvede tekmovanje za prvenstvo Maribora, ki naj bi se vršilo v nedeljo 11. t. m. Tekmovanje bi se moralo vršiti v telovadnici osnovne šole v Gosposvetski ulici, toda prišli so sicer atleti PSK, dočim atletov SK Maratona od nikoder ni bilo, tako da se tekmovanje ni moglo vršiti. Po enournem čakanju so naposled izvedli atleti PSK tekmovanje za klubovo prvenstvo, ki je izpadlo takole: Bantam: 1. Kalman-čič (sam); perolahka kategorija: 1. Le-penik, 2. Rozman I, 3. Rozman II; lahka: 1. Kozic, 2. Jazbinšek, weiter: 1. Kemperle, 2. Cokan I: srednja kategorija: 1. Fišer, 2. Cokan II; težka kategorija: 1. Markež (sam). fatgota steveuslUU žtfetutuatiev v ftted-vojketH HuuMotu Zveza jugoslovanskih železničarjev je Prirejala strokovna predavanja in uvedla zaČetkom leta 1913. ob večerih strokovno šolo v prostorih Narodnega doma, plasti za tiste člane, ki so prišli v po-■s*ev za nastavitev pri železnici in mo-rali polagati izpite. Poučevali so spodobni uradniki brezplačno. Prirejali so Se izleti v okolico, kjer se je s petjem ^bujala narodna zavest mlačnih okoli-Canov. Prireditve, veselice, tombola itd. do se prirejale, da se je iz čistega dotoka dobil fond za podporo obolelih, dela nezmožnih članov. Tudi te podpore so )feIiko pripomogle, da se je ugled dru-dtva dvignil in se jo pomnožilo članstvo. Značilno za takratne mariborske razbere je sledeče: ko se je priredila prva /jClezničarska veselica v Narodnem do-n«. so prireditelji izobesili na najvišjem 'Postu stolpa Narodnega doma slovensko trobojnico. Mestna policija jo je tani zagledala in s silo odstranila, le v pranjih prostorih Narodnega doma so ,)laPolale slovenske zastave. J2 mariborske podružnice so se pri-ejali sestanki predvsem na večjih poklali in so se tako dobili stiki z na-J°nalno zavednimi železničarji, ki so po ta» zaupniki in delali propagando za ristop k društvu. Na osnovi dela teh .°sameznih zaupnikov so se pozneje iz-'mile manjše podružnice. Kako važno k bilo to delo na progi, sc je pokazalo H~Sneie ob preobratu in za časa politič-n,h stavk. I Temu strokovnemu nacionalnemu de-x DS° n®sDrotovaIe nemške organizacije biv°sm0eio nern-škega narodnega sveta za 'i h°- Spodnještajersko. Marsikateri «nik in uslužbenec je moral radi na-Paine zavednosti zapustiti domačo i «00 in se preseliti v Koroško, Tirole žoln o sc ie zbralo leta 1910. v Mezki t„I?,,ar<*° na Pobudo tovariša Jarha, sk h * uslužben v Boznu, okoli 30 sloven sam z?*5;zn,čarjev, ki so bili razpršeni bili ° no. od Pranzensfeste. In to so 0r»Sa>m° ki so bili službe prosti. Kamzacija pa ni pustila teh izseljen-v **>LSLeyidence’ temve2 le bila z njimi kratu JC 1,1,0 20,0 vazno o1) Prc0’ Ustnega l«tn 1914. je štela podruž-ievim Manboru- še vedno Pod Kejžar-‘tooi**? . m 300 č,anov- To je bil z'iačiln Pr,rastek v par letih, kar je Precejšnji razmah. V'dobi tega t0r w ic bila organizacija odličen fak-lz v ostalem nacionalnem pokretu. ie Jfzmil.,in niih rodbinskih članov se ril-M«!10^1111 ,cta 1912, sam°stojna Ci-MariK ova Podružnica kot tretja v Vseli ?r'i’ katcra ic v Ietu ,913‘ bi,a °d žcle7„i-e Podružnic (moška, ženska in je bil a naijačja. Predsednik iste do prevrata tovariš Lukačič Av- gust, uslužben na koroškem kolodvoru. Propagandni sestanki te kulturne ustanove so se vršili večkrat na leto v Studencih, Pobrežju, Teznu in Krčevini pri Mariboru, da se je razširil smisel za potrebo slovenskih šol med pretežno na cionalno mlačnimi mariborskimi okoličani. Našlo se je razumevanje za to kulturno organizacijo med delavci in železniškimi nastavljenci in so bili sposobni. borbeni agitatorji tovariši delavci: Cerinšek, Slamnik, Siamošek, Karba, Pivec, Veronek, Vokač in drugi iz delavnice. Med ženskami je bila izborna agi-tatorica gospa Švarceva. Da je primerno sodelovala železniška inteligenca, ka kor tovariši Kejžar, Krajnc, Cesarec, Re bolj. Kitak, Rajh, Jarh, Jager, Petek, Soršak, Pavlinič itd. s svojimi soprogami, je im sebi umevno. Med balkansko vojno leta 1912—1913, je zveza jugoslovanskih železničarjev, oziroma članstvo zbralo primerno vsoto za srbski rdeči križ. Prišla je usodnega leta 1914. mobilizacija, vojna. Ker je vodstvo Zveze jugoslovanskih železničarjev že v naprej slutilo persekucijo društva, so se premoženje, gotovina in inventar pod primernim »plaščem« spravili na varno. Podružnica je delovanje ustavila. Podružnični predsednik tovariš Kejžar je bil obtožen veleizdaje in odveden z drugimi slovenskimi inteligenti v zapore v Gradec, prav tako soproga tovariša Cesareca. (Dalje sledi.) Prejeli smo s prošnjo za objavo: V svojem listu ste objavili poročilo o smrti Franca Repiča, ki se v nekaterih točkah ne strinja z dejstvi. Tako si pokojnik ni prižgal sveče, ampak je bil tam ostanek sveče od prejšnjih dni, ko so jo sorodniki prižgali za neko spominsko priliko. Tudi ni bil vinjen, ampak je svoje dejanje storil res le v trenutku duševne zmedenosti, kakor na koncu poročila trdite. Zato je imel tudi cerkven pogreb. Naposled je imel ves čas svojega delovanja v Ljutomeru trgovino z mešanim blagom, ki jo je delno tudi do zadnjega izvrševal, poleg pogrebnega zavoda. Umestno je pristaviti, da je pokojnik deloval več let v občinskem odboru, v združenju trgovcev, v udruženju vojnih invalidov in drugod. Sedanje gospodarske prilike so strle tudi njega kakor marsikoga drugega. pMinikcve AMite Binkoštnl spored Putnika Marlbor-Ce-Ije. Izleti z modernimi avtokari: V R i m (Trst, Benetke, Rimini, Pisa, Firenzc, Padova, Bologna itd.) od 13. do 22. maja 10 VIM čisti vse v*iS Malo Vima na mbkto fcrpa, dobro z miti in vtse^faišt se bo svetilo od astote. dni Din 2.400.—, v B e n e t k c od 14. do 17. maja 4 dni Din 900.—, v Logarsko dolino od 16. do 17. maja 2 dni Din 130.—, v Postojno, Gorico, Trst od 16. do 17. maja 2 dni Din 500.—. Skupinska potovanja z vlakom in parniki: V Cri-k v e n i c o od 8. do 18. maja 11 dni Din 1.200.—. Na Rab od 8. do 18. maja 11 dni Din 1.250.—. Prijavite se takoj! Vse informacije, prospekti in prijave pri »Put- uiku« Maribor-Celje. Kdor potuje s Potnikom, brezskrbno in ceneno uživa lepote narave! Z najlepšim avtokaroin Jugoslavije v Graz. »Putnik« Maribor opozarja interesente, da se vrši v torek, dne 20. t. m. celodnevni izlet v Graz. Prijave najkasneje do ponedeljka, dne 19. t. m. do 10. ure v pisarni »Putnika«. Cena Din 100. Mali o Razno JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politirane, pleskanc ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. TICHV IN DRUG Kouces. elektrotehnnično po dietje, Maribor, Slovenska uL 16, teL 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln* stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah _________________ POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t Če hočete DOBRO VINO piti, morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejemam tudi abonente. 1477 KONCERT vsako soboto zvečer v »Švi-cariji«, Slavec. 1722 NAZNANILO! Po umrlem Pavlu Gcrliču bom vodila od danes naprej tesarsko obrt za Dravsko banovino s sedežem Sp. Radvanje pri Mariboru nod vod-svom poslovodje strokovnjaka Franca Pusta. Priporočam se za izdelavo načrtov po nizki ceni hiš, vil, gospodarskih poslopij, spccijalno pa lesenih hiš v raznili motivih. Neža Gcrllč. 1940 NOVOST! Jagode mesečarke vrste »Rii >jenc. ki rodijo, od maja in do pozne jeseni. Žlahtnega okusa. Mladini napravile mnogo veselja. Isto tako nudi razne zelenjadnc in cvct-ljičnc sadike. Vrtnarstvo Iv. Jemec. Prešernova ul. 1942 V GOSTILNI ACHTIG igra v nedeljo priznani jazz. 1947 GOSTILNA »TRIGLAV« (Voller), v soboto in nedeljo koncert. Ramšak. 1974 MILOSTIVA! Vaš krznen plašč, kožuhovino in preproge črez poietje najskrbneje shrani ter obenem popravi in modernizira P. Semko, krznarski mojster, Gosposka 37. Plačljivo v jeseni pri prevzemu. 1978 BRZOJAV! Danes pojedina svežih morskih rib, grongo in asia zrezek, cevoli, brancini na rešetki, moli in male ribice. Gostilna Vicel, Rotovški 8. 1998 OCVRTE PISKE vsak dan sveže, s salato, porcija Din 8.—, ter prisina ljutomerska vina, sveže pivo, se priporoča Marica Pulko. prej Modrič, Taborska 20. 2015 Posest HIŠA z velikim vrtom, dvema parcelama, v magdalenskem okraju na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 1910 HIŠA z vrtom skupno 700 nf naprodaj. Vprašati Cankarjeva 5a, Studenci. 1941 STAVBIŠČA z in brez gozda za Din 2800 na prodaj, tudi na odplačilo. Informacije Smolej Zg. Radvanje, Hostejeva 2. <958 HIŠA tri stanovanja po soba in kuhinja, gospodarsko poslop-je, pripravno za garažo na prodaj, hipoteka, plačilne olaj šave, Vogler, Metelkova 3. 1967 Novozgradba. soba. kuhinja, vrt 10.1X10. — Vila. štlristano-vanjska, vrt 75.090. — Velika trgovska hiša s trgovino, go-stilno, pekarno. 5 oralov zem lic 200.000. Vinogradno posestvo. 34 oralov tik mesta 60X)00. — Posredovalnica »Rapld«, Gosposka 28. 1976 STAVBIŠČA poceni, tudi na obroke. Maribor, Pobrežje. Sokolska 23 1987 PRODAM HIŠICO Delavska ulica 55. I9S9 NAJNOVEJŠE: Stavbišča, na najlepšem delu Mariboru in sicer na novi cesti, Metelkova ulica, postajališče Tezno, na prodaj, pod pogoji, polovica takoj, ostalo po dogovoru, tudi na obroke. Vse natančneje v pisarni, Tržaška cesta 98 a, Maribor. ____________1992__________ Nova, dvostanovanjska HIŠA veliki vrt, 800 m", z vodnjakom, za ceno 35.00o Din. --Vprašati mizarstvo. Ptujska c. 35. JP93 DRUŽINSKE HIŠE vrt, od 12.000; vile. obrest« nosne hiše od 70.000; poses va od 30.000 Din naprej. G< stilne, parcele, žage, grašč ne, gozdove prodaja Realite na pisarna, Maribor. Aleksa d rova cesta 33- t % PRODAM HIŠO z vrtom, tudi na hran. knji-ge. Koroška cesta 106. 2001 HIŠO Z VRTOM ' prodam ali dam v najem od postaje na Teznem ob železnici pri mostu. Ogleda se v nedeljo. Razvanje 327. 2005 STAVBIŠČA na prodaj v magdalenskem okraju. Vprašati Jezdarska 8 II. objekt. Breznik. 2011 KOLONIJSKA HIŠICA takoj na prodaj. Delavska ulica 23 Maribor. 2013 Prodam NSU MOTORČEK skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2000 TRBOVELJSKI CEMENT in apno, vedno sveže, dobite brezplačno na dom postavljeno samo v lesni trg. Albin Ceh, Maribor Betnavska c. 4 J 903 Radi odpotovania prodam kratek KLAVIR modern, črn. Fochova 26. 1956 Čitalnice pozori Imam še nove, lepe izbrane knjige na prodaj, dam jih za polovično ceno- Vprašati: Lavrenčič, gostilna. Zg. sv. Kungota. 1972 FRA1\C zakaj si tako vesel? Tudi ii bos lahko vesel, če se boš dobro in poceni oblekel, a to samo pri manufakturi Češki magazin Ulica 10. Oktobra - MARIBOR ker /e res neverjetno poceni j j; FOTOAMATERJI;! 1 ► j | Drogerija IVAN Razvijanje Kopiranje povečanje strokovno^: FOTO - APARATE:! Največja izbira, zelo nizke cene! Zahtevajte brezplačne kataloge! PEČAR, Gosposka ulica 11. “ nabavljalna zadruga, Ulavflj SERVIRKE mlajše moči. poštene, iinega nastopa z znanjem nemščine se sprejmejo s 1. majem. Naslov v upravi »Večernika« 1901 DOBRO FRIZERKO za železno in trajno cijo sprejme v stalno sluitf dobro vpeljani salon. Ljubila-na. Florjanska 6. IŠČEM HLAPCA ki zna voziti z živino in ^ opravljati vinogradniška ‘n poljska dela. F. Ferk, 'Jft sternicc 108, Kamnica, V naiem HLEV oddam v najem. Frankopan^ va ul. 41. 200» Posojilo IŠČEM POSOJILO 3000 Dl" vknjižba na prvo mesto, »f lepimi obrestmi. Naslov ’ upravi lista. (P V E M I fP E >n drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših • IG TO l%B stanovanjih uničuje Desinsekcijski odd. MP Orožnova ul. 2/1« Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. Maribor, Gosposka ulica 14 OGLEJTE SI IZLOŽBE Dotrpel je boguvdano naš ljubljeni in nepozabni soprog, očka, sin, brat, stric in svak, gospod RADOVAN CVETKO učitelj v Cezanjevcih. K večnemu počitku »a spremimo v nedeljo 18. aprila 1937 ob 8/< 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 19. aprila 1937 ob 7. uri v farni Cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Cezanjevci-Maribor, 16. aprila 1937. 1981 Globoko žalujoči Cvetkovi in ostalo sorodstvo. Opravilna številka IX I 3034/36-22 Draibeni oklic Dne 7. junija 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Zg. Hlapje vi. št. 77 Cenilna vrednost: 28.868’40 Din j Vrednost pritiklin: 2.790*— Din, ki je že prišteta k cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: 19.2461— Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča., Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX.. dne 6. aprila 1937. 1343 Opravilna številka IX 1 Dražbeni oklic Dne 7. junija 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišč v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga: Bohova vi. št. 33 Cenilna vrednost: 101.381'— Din Najmanjši ponudek: 67.58750 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodiš . najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer. se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v sko zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit uradni deski sodišča. Okraino sodi&e v Mariboru, oddJX« 103 J dne 5. aprila 1937. „ RANILNICA Centrala: MARIBOR fiosposke - Slovenske ulice DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Majtootf wwf naMUta denarja, ker Immil *m vloge pri lej hranilnici Dravaka banovin* s celim »vol«m premoženjem in m svojo davino mož/o — ~ Hranilnica i x v r i u I • vse v denarno stroko spadajoie po*le tožno m k ulantno Spre i © ITI a