PoStnina plačana ▼ gotovini. Leto XIV., štev. 1» Ljubljana, nedelja 28. maja 1933 Cena i- Dir o piavuisivo; L.juoijana, t^ntuijeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 24H2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2155. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. RaCuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno uin ^a.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uiica 5. Tele* fon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, ' Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmaverjeva nI. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. um Praška konferenca V staroslavni Pragi se sestane jo te dni diplomatski predstavitelji Male antante. V staroslavni Pragi, sedežu češkoslovaške republike in prestolnici Češke v ožjem smislu, one dežele, ki leži tako rekoč točno v središču srednje Evrope in ki je v toku zgodovine dejansko več ko enkrat igrala vlogo, vredno središčne evropske pozicije. Te dni bo Praga glavno mesto Male antante, velike državne skupine, ki veže srednjo Evropo z balkanskimi predeli, ki pa se njen pomen uprav v sodobnosti zlasti koncentrira v srednjeevropskem področju. Da je tedaj Praga ravno sedaj na vrsti kot konferenčno mesto, se kot. nalašč ujema s sodobnimi mednarodnimi problemi, ki so se potisnili v ospredje in se tičejo Male antante, tako neposredno kot le malokdaj. Zakaj danes se zdi, da je konferenca Male antante v nad vse izredni men aktualna, kakor da so je sklicevala zaradi zadev in dogodkov, ki so na dnevnem redu prav v tem času, v teh dneh in v tej uri. Čeprav se ie o dnevnem redu praških razgovorov objavilo doslej zelo malo, se da tako rekoč otipati, kaj bodo prinesli vnan.ji ministri Male antante s seboj k raz-pravni mizi in v katerem območju mednarodne politike se bodo gibali njihovi razgovori. Pakt četvorice, razorožitvena konferenca, revizionistična stremljenja, v ozadju še gospodarska konferenca in še marsikaj drugega, vse to naravnost sili vnanje ministre Male antante na medsebojne dogovore. Lahko rečemo, da se dandanes politični dogodki razpletajo s tako naglico in v tako aktualnem območju, da bi na redko postavljene konference že davno ne zadostovale več in da so potrebni neprimerno pogostejši razgovori med predstavniki Prage, Bukarešte in Beograda. Mala antanta, ki je živa tvorba, je tako aktualna mednarodna asociacija, da mora hiti njen aparat mnogo elastičnejši, nego da bi mu zadostovale samo velike konference, kakor so se vzele v načrt že takoj spočetka. Odkar se je Mala antanta še tesneje sklenila in postavila politiko vseh svojih članic na enotno osnovo in v povsem enoten okvir, je trajen kontakt med vsemi njenimi središči sploh samo ob s^bi umljiv postulat in videli smo, da je dejansko tudi res tako. S tem pa konferencam pripada avtomatično še večja vloga s trajnejšega vidika, s perspektive celotnega razvoja; postale so ona postojanka, na kateri se morejo pregledati pogoji in uspehi večje časovne razdalje ter se ugotovijo in utrdijo smernice v mirnejšem preudarku, nego je mogoče sicer sredi akcije. Pakt četvorice je ravno sedaj v t?-kem stadiju, da se zdi konferenca Male antante kakor nalašč zaradi njega sklicana. Mala antanta in Poljska se zavedata, da gre tu za velike reči. načelno važne in praktično izredno kočljive; minister dr. Beneš jim je dal na svojem zadnjem velikem ekspozeju izraza, kakor je primerno veliki asociaciji, ki jo je zastopal. Aktualnost problema se odtlej ni zmanjšala, nasprotno celo povečala se je v zadnjem času. Brez mednarodne varnosti namreč ne more biti prave razoroževalne akcije, ako nočejo zlasti maloantantne države in Poljska, da se revizionizem razpase na njihove stroške ter se vtihotapi v mednarodnopravne akte in si uzuroira mesto, ki mu nikakor ne gre. V tem pogledu mora biti Mala antanta konservativna, očuvati mora za vsako ceno stanje, ki se je ustvarilo z veliko osvoboditvijo, in ga ohraniti novim generacijam; to je njen najelementar-nejši, njen življenjski smoter. Toda ta princip ohranitve ne sme biti okoreli konservatizem, marveč mora biti nekaj elastičnega, ki zna obvladati sodobna nasprotno usmerjena stremljenja in njihove konkretne akcije, kakor je ena med njimi ravno — prvotni osnutek pakta čctvorice. Ta prilagodljivost, ta elastičnost, to je oni neusahljivi vir diplomatskih uspehov, ki pomenijo sprejemanje vseh .sodobnih pokretov v mednarodni akciji, a hkrati njih obvladovanje na liniji očuvanja bistvenih eksistenčnih pogojev. V zvezi s tem so se zapisale zadnje čase marsikatere besede, ki napovedujejo preorientacijo maloantantne politike glede ruskega vzhoda. Kakor vedno, jc šlo tudi to pot marsikaj čez mero realnega, ali da je za vsem vendarle tudi povsem zdravo jedro, se razvidi najbolje iz dejstev, da se ie bil sklenil pakt med Francijo in Rusijo, pa med Poljsko in Rusijo. To in samo to so konkretne poti preorientacije, vse drugo so patetične besede, čuvstvene reakcije brez preudarka. In samo v taki smeri in na takih potih moremo od Male antante kdajkoli pričakovati akcije. Ta pa bi mogla imeti tudi prav važno gospodarsko ozadje. Gospodarski problemi, za sodobni svet tako aktualni, se postavljajo v neko določeno zavisnost od političnih, v*asi bolj, včasi pa tudi mani no pravici. Maia antanta si je postavila za program, da MALA ANTANTA IN RUSIJA Obrambna akcija proti diktaturi velesil obsega tudi zbližanje med Malo antanto in Sovjetsko Rusijo, o čemer bodo razpravljali tudi na konferenci v Pragi noSaJev do Rusije tudi na dnevnem redu praške konference Male antante. V Moskvi zaradi tega nestrpno pričakujejo, sklepov praške konference Male antante. Pri tem poudarjajo, da as ne bodo ozirali na no-razpoloženje, ki ga bi moglo izzvati zbli-žar.je Rusije z Malo antanto v Rimu, čeprav je jasno, da tjko zbližan je nI v načrtu italijanske koncepcije evropskega ravnotežja. Beograd, 27. maja. M. Kakor že jav-ljeno, se bo vršilo od 30. maja do 1. junija v Pragi prvo zasedanje stalnega sveta Male antante v smislu novega pakta o organizaciji Male antante. De-finiitivno določeni dnevni red obsega naslednje glavne probleme: 1. Izmenjava ratiiikacijskih listin o paktu Male antante, ki je bil podpisan v Ženevi dne 16. februarja 1933. 2. Debata o splošni politični situaciji, in sicer: a) pakt štirih velesil; b) akcija za revizijo mirovnih pogo*^; c) razorožitvena konferenca; č) svetovna gospodarska konferenca; d) izmenjava misli o odnošajih Male antante do Italije, Nemčije, Sovjetske Rusije, Poljske, Madžarske in Avstrije; e) principi splošne politike držav Male antante. 3. Politično uveljavljanje pakta Male antante z dne 16. februarja 1933: a) organizacija stalnega tajništva Male antante; b) sodelovanje diplomatskih zastopnikov držav Male antante v tretjih državah. 4. Uveljavljanje gospodarskega pakta Male antante z določitvijo statuta za medsebojno gospodarsko sodelovanje: a) Organizacija gospodarskega sveta Male antante in njegove funkcije v zvezi s sestavo nacionalnih sekcij, določitev predmetov obravnave, način debate in dela gospodarskega sveta: b) or- ganizacija tesnejšega gospodarskega sodelovanja, ki naj dovede do gospodarske zajednice Male antante ter odloki, ki jih mora v zvezi s tem izdati stalni svet Male antante. 5. Praktična m posebna vprašanja vsake posamezne države Male antante, ki jih je treba proučiti z ostalima dvema državama Male antante. Ad: Bojkot Odhod zusassafega mlmistra dr, Je vtisa Beograd. 27. maja. p. Jutri zvečer odpn-taie na konferenco Male antante v Prago zunanji min eter g. Ku-rier Pcranny« pod naslovom »Slovanska artanta«, v katerem sc- zavzema za zvezo Poljske, Jugoslavije, češkoslovaške. Rusije in Rumunije. če tudi ta art?nta ne bi bila čisto slovanska, bi vendar bili v njej zaščiteni bitni interesi slovanskih narodov. R tem, da Je pakt zapadnih velesil zepet prišel r\'t dnevne red, je postavljeno na dnevni red tudi vpr-.sanie zbližsria med Rusijo in M?;o ant??ito. V Moskvi polagajo na to zbližanje največjo važnost, ker vidijo v tem edino varstvo zapadne meje Rusije. V Moskvi predvsem žele tesnejših odnošajev s Poljsko, da bi mogli preko nje priti v ožje stike z Male, antanto ter z njo skleniti nc.apadalni pakt. Kakor izgleda v zadnji dobi. tudi Mala antanta ni nenaklonjena takemu zbližanju, kar najbolje dokazuje dejstvo, da je vprašanje od- Novinarska antanta Beograd. 27. maja. p. Nocoj odnotuje ii Beograda v Prago j jgoslovenska delegacija novinarske Male antante na konferenco, k: ■ae bo vršila istočasno s konferenco zunanjih ministrov. Poleg običajnega dnevnega da bo novinarska Mala antanta razpravljata o aktualnih problemih zavezniškega tiska v skupni obramb interesov Male antante. Ehie 29 maja zvečer de bo vršila slavnostna seja v praški mestni dvorani p**i predsedstvom praškega župana dr. Baxe. Pri tej priliki bodo govorili pomočnik češkoslovaškega zunanjega nvnistra dr. Krof-t:i o politiki Male antante in nalogah tiska t^r predstavniki tiska vseh treh držav, švi-hovski za ČSR, Mihajlo Žirančevid za Jugoslavijo in Mavrodi za Rumunijo. Govor« bodo prenašale radiopostaje Praga, Beograd in Bukarešta. Jugoslovenska delegacija Jucroslovensko delegacijo novinarske Male antante tvorijo gg. predsednik, narodni poslanec Mihajlo Živaufevic, tajnik Zivko Andjelkovič. urednik agencije Avala; člani pa so: Stanko Virant. šef-jrednik listov kon-zorc;ja sJutrac, Andrija Milosavljevic, uril-nik »Politike^. Stepan Krakov, direktor »Vremena«. Miloie Sokič. direktor »Pr?'v-de» in narodni poslanec. Hrvoje Macanotič, urednik »Novosti« in Rudolf Mai^ner, urednik »Obzora«. Z delegacijo potujejo tndi namestnik šefa Centralnega Preshiroia Dj»-rovič ter češkoslovaški novinski atašo Mele in rumunski novinski ataše Anastasiu Rimski pakt na mrtvi točki Zaradi splošnega odpora v Franciji so pogajanja docela zastala — Zaenkrat je pakt velesil še docela v zraku Pariz, 27. maja. M. Sodeč po pisanju današnjega francoskega tiska, so težkoče, ki so ?e pojavile v telcj pogaianj o paktu velesil, vedno večje. Kljub diplomatskim posredovanjem ni bilo mogoče odstraniti nastalih ovir. Včeraj je v zastopstvu obolelega angleškega poslanika pose ti 1 francoskega ministrskega predsednika Daladierja angleški odpravnk poslov ter še enkrat obširno obrazložil stališče angleške vlade glede člena 16. pakta Društva narodov, ki govori o sankcijah zoper napadalca. Listi poročajo, da se Anglija še vedno upira, da bi se določbe tega člena sprejele v pakt velesil. Tudi v francoskih političnih krogih vedno bolj narašča odpor proti paktu. Po seji poslanske zbornice sta imela predsednika vlade Daladier in predsednik zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice Herriot dolg spfitanek. Pri tei priliki je Herriot obvestil Paladieria. da je zunanjepolitični odbor odločno proti sklenitvi tega nakta in da je tndi radikalno - social stifna stranka izjavila proti njemn. Daladier je po vsestranskem razmotrivanin izjavil Herrintn. da ho Francija podpisala pakt velesil samo tedaj, če bodo v vseni obseg« sprejete ga- rancije, ki lih je zahtevala Francija v «voji spomenici. Dostavil je, da je nastal v pogajanjih za ta pakt popoln zastoj, predvsem zaradi tega ker stavijo ne samo ingl ja. marveč tudi ltali;a in Kemčija pridržke, ki jih Francija nikakor ne more sprejeti. Herriot je po tsm sestanku izjavil novinarjem, da je prišel do spoznanja, da bi bil ta pakt na vsej črti škodljiv za Francijo ter na se ho zaradi tega najodločneje boril zo per njega. Tndi Tarclieujeva skupina republikanskega eer.truma je zavzela odločno stališče proti paktu. V zunanjepolitičnem odboru senata se je vršila snoči obširna razprava n paktu velesil ter je bilo na koncu z veliko večino sklenjeno, da se bo senat izjavil proti pakfu. V francosk:h političnih krogih soglasno ugotavljajo, da za enkrat ne more biti niti sovora o sklenitvi pakta v dogledneni časa Anglija nasprotuie členu 2.. Italija in Nemčija pa delata težkoče g!ed° člena 3.. dnč;m je na člen 4. dosedaj pristala samo Italija. Nade. da bi bil pakt podpisan še pred sestankom svetovne gospodarske konference, so docela pokopane. Odmev uvozu® v Avstriji Dočim skušajo nekateri listi opravičevati ukrepe avstrijskih oblasti, jih drugi obsojajo kot skrajno škodljive za nemško industrijo proti Avstriji Onemogočenje tujskega prometa z Avstrijo — Avstrijska vlada pripravlja energične protiukrepe Berlin. 27. maia. g. Zaradi ukrepov Avstrijske vlade proti narodno-so ci a lis t i črnemu pokretu v Avstriji, zlasti po zaradi prepm-edi kljukastega križa in nošen ra no-rodro-socialističnih uniform je nemška vlada dejansko onemogočila potovanje iz Nemčije v Avstrijo. I Tereni nemške vlade se utemeljujejo s tem. da bi rnogH nemški narodni socialisti 7« svojega bivanja v Avstriji zaradi nepoznan ja predpisov o nošenju znakov priti v konflikt z lokalnimi oblastmi. ka>r hi lahko povzročilo motnje v prijateljskih odnošajih med obema državama. Zato je nemško notranje m'n>strsirvo sklenilo. d*a bo nemškim državljanom dovolilo potovanje v Avstrijo le s posebnim dovoljenjem, za katerega se mora plačati 1000 mark. Poleg tega bodo dovoljena le poslovna potovati i« ter obmejni p-omet NaTedba je že izgotovljena ter bo ob Svilena v ponedeljek. Iz dejstva da se bo moralo plačaiti z* oo+ovan-e 1000 mark. je razvidno, da hoče nemška vlada otipito^v CTti vsako potm-anje v Avstrijo. V berlin- svojo enotnost opremi tudi z gospodarskimi vezmi. V tem pogledu je njena organizacija prav gotovo še najmanj dovršena in tu morejo konference, kakor je sedanja praška, največ pomeniti. Seveda se moramo zavedati, da je tu najtežavnejše področje, neprimerno bolj komplicirano nego so makar najtežji politični problemi. Staroslavna Praga postaja za nekaj dni prestolnica Male antante. Naj se njena vloga v teb dneh častno postavi ob stran onim fazam iz zgodovine, ko je s tolikim uspehom prisilila dogodke v srednji Evropi, da so se razvijali po njeni volji. skih političnih krogih sicer obžalujejo ta ukrep proti Avstriji. vtndaT pa upajo, da to stenje ne bo dolgo tratilo. Avstrijska vlada ho naijbr/e odredile protiukrepe Govore. da namerava ustaviti vse denarne pošiljke iz Avstrije v Nemčijo, kan- bi popolnoma onemogočilo vso trgovino med Nemčijo in Avstrijo. Dunaj, 27. maja. s. Ukrepi nemške vlade, ki v resnici predstavljajo prepoved potovanja v Avstrijo, so v avstrijskih vladnih krogih povzročili veliko začudenje. Opozarjajo. da prepoved nošenja narodno-socialističnih znakov, emblemov, zastav itd., na katere se sklicuje sklep nemške vlade, ne obstoji samo v Avstriji, temveč v rrrno-?o ostre'š! obliki še v celi vrsti drugih držav. Potovanju Nemcev v Francijo. Švico. Poljsko. Jugoslaviio in Češkoslovaško ne dela nemška v'ada rroben-h zaprek. Gre rz-kl-učne za ukrepe proti Avstriji. Avstrijski ministrski svet se bo s tem. ukrepi bavi! že prihodnji »eden. Avstrijska vlada mora že v naprei odkloniti, da hi se od zunai delal kak pritisk na njene politične odločitve. ker ne bo nikoh klonila pred takim pritiskom. Pri tem opozarja, da obstojajo kljub vsem omejitvam še vedno zelo mo-č-ni gospodarski odnošaji med obema državama. kar pomeni za gemško trgovinsko bi.'anco letni aktivnm 300 do 250 milijonov mark. Avstrijska vlada se bo mihrže zada-di tega odločila za rerresalije na tem polju. Smatra se za verietno. da ho kot odgovor na nemško zaporo meie orot: Avstriji odredi'a prepoved uvoza za vse nemško blago v Avstrijo. Vsekakor oomem ukrep nemške vlade 'zredno poostritev medsebojnih odnošajev Dunaj, 27. maja d. Delna prepoved avstrijskega uvoza v Jugoslavijo, ki jo je odredila jugoslovenska vlada z današnjim dnem, je zbudila v avstrijskih gospodarskih, zlasti pa v industrijskih krogih mnogo vznemirjenja. »Neue Freie Presse« ugotavlja, da je s t^> prepovedjo prizadetega po cenitvah strokovnjakov 50 odstotkov avstrijskega uveza v Jugoslavijo. Obenem pravi, da je bila prepoved izvoza prašičev iz Jugoslavije v Avstrijo, ki jo je nedavno izdala dunajska vlada, označena le kot začasen ukrep. Prizadetim državam je bilo tudi takoj sporočeno ,da se bodo priznani kontingenti lahko pozneje v polni meri izkoristili, češ, da ima prepoved samo namen omogočiti hitrejšo prodajo domaČe prireje. V7 ostalem, pravi list, je bila prepoved že omiljena. Na zadnji prašičji trg je bilo že pripuščenih 240 pitanih prašičev iz Rumunije in 400 iz Jugoslavije, za prihodnji teden pa je bilo poleg madžarskih dobav izdanih uvoznih dovoljenj še za 600 pitanih prašičev iz Jugoslavije in prav toliko iz Rumunije. »Arbeiter Zeitungc piše, da so ukrepi jugoslovenske vlade skoro slični pričetku gospodarske vojne proti Avstriji. Uvozna prepoved, ki jo je izdala jugoslovenska vlada za avstrijsko blago, je glede na pomen avstrijskega izvoza v Jugoslavijo izredne važnosti, ker je bila letos Jugosla-vi.a v prvih štirih mesecih na tretjem mestu, kar se tiče avstrijskega izvoza. Gre zopet za nespametno prašičjo vojno, ki se pričenja. List ugotavlja, da je avstrijska vlada v zdnjih rednih izdala prepoved uvoza jugoslovenskih .rumunskih in poljskih prašičev za 4 mesece, da bi omogočila prodajo domače prireje. Ukrepi avstrijske vlade so že dovedli do zvišanja cen prašičjega mesa in sedaj prihaia še vojna napoved iz Jugoslavije. »Arbeiter Zeitung« poudarja. da bi bila gospodarska vojna s sosedno jugoslovensko državo v sedanjem času za Avstrijo prav malo dobrodošla. Gradec. 27. maja s. Večerna izdaja >Ta-gesposte« ugotavlja v svojem uiodnem članka, da ie med sosednima državama Avstrijo in Jugoslavijo nenadoma izbruhnila trgovinska vojna, ki utegne imeti za industrijsko trgovino zelo hude posledice. Avstrijski agrarni krogi gotovo niso interesirani na prevelikem znižanjn uvoza jnfroslovenskib prašičev, ker Avstrija sama niti od da-eč ne more kriti svoje potrebe, zlasti debelih prašičev ?.e več desetletij se ie zelo neueodno občutil vpliv Madžarske na avstrijsko trgovinsko politiko. Težko je razumeti, zakaj ;e bila ta prepoved od rejena v korist Madžarske, ki prihaja zaradi svojega majhnega obsega m maihne knpne mo«M svojega m-ebivalstva za nakupovanje avstrijskih industrijskih izdelkov mnogo manj v poštev kakor Jueoslaviia. List opozarja na 1. 1308 od Madžarske Izsiljeno usodeoolno prepoved uvoza svinj Iz Srbije ter ugotavlja, da ni nobenega naroda. ki bi mislil tako esoistično kakor Madžarska, in tudi nobenega naroda, ki je tolikokrat v svojo lastno škodo nasedel madžarskim vplivom kakor avstrijski Uvozna prepove«! za prašiče iz Jueoslavije se ne more označiti kot srečen ukrep, ki bi lahko koga v Avstriji razveselil. Zaradi reza je treba upati, da bo avstrijska vlada takoj storila vse. da se čimprej konča trgovinska vojna z Jugoslavijo, ki pomeni za avstrijsko industrijo katastrofalen uda- rec. Avstrija popušča Dunaj, 27. maja. s. Iz vladnih krogov se doznava, da je vlada zaradi splošnega ogorčenja gospodarskih krogov opustila vsako misel na rep resa H je proti Jugoslaviji in ne bo odredila nobenih protiukrepov. Baš nasprotno bo, kakor se zatrjuje, v želji, da čimprej likvidira konflikt, že za prihodnji svinjski trg dovolila uvoz manjšega kontingenta prašičev iz Jugoslavije. Splošno pa pričakujejo, da bo prepoved uvoza jugoslovenskih prašičev v celoti razveljavljena, da bi se na ta način čimprej omilila napetost ?n ustvarilo povoijnej-«e razpoloženje za nova trgovinska pogajanja. HF j Vekoslav Spinčič Sušak, 27. maja. n. Nocoj ob 10. je preminul v stanovanju svojega nečaka, direktorja obrtne šole g. Vilka Severja, narodni poslanec in znani nacionalni borec profesor Vekoslav Spinčič. Pokojnik je bil bivši najuglednejši narodni delavec v ju-goslovenskem Primorju in si je stekel največje zasluge za naše narodno prebujenje in osvobojenje. Vekoslav Spinčič se je rodil 23. oktobra 1S-48 v vasi Spinčiči na Ivastavskem v Istri. Študiral je gimnazijo na Reki, bogoslovje v Gorici in Trstu, filozofsko fakulteto pa je dovršil na Dunaju in v Pragi. Kot profesor je bil že svoje čase izvoljen za poslanca v dunajski državni zbor, po prevratu pa je postal član Narodnega predstavništva v Beogradu. Pokojni Spinčič je vsa leta delal za probudo hrvatskega in slovenskega življa v Istri, kjer je častni občan premnogih občin. Bi! je ustanovitelj raznih nacionalnih in kulturnih organizacij in so-trudnik mnogih jugoslovenskih listov. Tudi pri zadnjih volitvah se je postavil v vrsto nacionalne duhovščine in je bil izvoljen v Narodno skupščino. Ob vsaki priliki, tudi proti pritisku gotovih cerkvenih krogov je zastopal jugoslovensko nacionalno stališče. Vse do zadnjega se je zanimal za razvoj političnega življenja in še na smrtni postelji opominjal svoj narod, naj bo veren kralju in domovini. Velikemu jugo-slovenskemu borcu in narodnemu heroju bo ohranjen večen spomin. Slava mu! Razpust komunistične stranke v Avstriji Dunaj, 27. maja AA. Prepoved avstrijske komunistične stranke, ki šteje komad 20 tisoč članov, je bolj načelnega kakor praktičnega pomena. Ta prepoved je samo prvi korak vlade na poti -*i> zatretja vseh opozicijskih strank. Hitlerjevski organ »Doetz« nravi. je prepoved komunistične stranke samo krinka za ukrepe, ki iih pripravlja vlada proti narodnim socialistom. Eksodus Nemcev v Dubrovniku Odločen nastop proti preganjanju književnikov v Nemčiji — Nemci so zapustili kongres Pen-klubov v znak protesta Dubrovnik, 27. mam. n. Včerajšnja popoldanska seja PENklubskega kongresa je trajala kasno v noč. Takoj v po-etku je nemški delegat, emigrant Tollei, pripomnil »U govori na željo predsednika Well-sa.* Mnenja je. da druga, namreč francoska resolucija, izvrstno sestavljena. Tedaj ie njegov govor prekinil ntmški delegat Busch, ki je izjavil, da bodo morali Nemci odstopiti od svojega pristanka na resolucijo. fe bo ToIJer govoril o razmerah v Nemčiji. Predsednik Wells je zahteval, naj Toller svoj govor nadaljuje, oficielni nemški delegati pa so vstali in izjavili, da prepuščajo vso odgovornost predsedniku Wellsu. nakar so odšli iz dvorane. Med zborovakri je nastalo zaradi te«a veliko vznemirjenje. Nizozemska delegatka 'Ammeirs je skočila pokonci in izjavila, da je to sramota m da pomeni exodus Nemcev razsulo PENkluba, velika večina delegatov pa je protestirala proti njeni trditvi. Avstrijski delegat Salten te pripomnil, d« je že zju-traj svaril delegate, naj se ne spuščajo v politična vprašanja, ker bi vsaka taka debata pr m mila koncc PENkluba. Protestiral je tudi proti zadržanju predsednika Wellsa. ki p« je kljub temu ponovno dal besedo književniku Toiler.ru ki je nato naglasi 1, da želi govoriti v prisotnosti uradne nemške delegacije in ne za njenim hrbtom Nemci so se tu zavzeli za svobodo m KI ;p«">ia in izra žan ja toda realnost v nemški državi je žal docela dragač-Pred^agal je. naj ee seja prekine in na. naj se skuša pregovoriti nemško delegacijo. da se vrne ra kongres, ker bi ji rad postavil nekaj vprašanj. Nizozemski delegat Fabricius je pripomnil. da se 7. izjavo svoje tovarš ce ge. Am-mersove ne strinja. drugi nizozemski delegat Westermann pa se je zavzel za Am-mersovo. VVestermarmu je Toller odigovorfl, dm sc jo nadejal, da se bodo na tem kongresu delegati PENklubov zadržali dostojno in da bodo govorili fa;r. d? pa \Vestermamn ni govoril fair. ko ie PENklubu očital, da propagira za komuniste. Gre za svobodo duha, ne pa za komunizem. Ko je Toi er poudaril, da tudi on sam ni član komunistične organizacije, je Westermann zavp.h »Lahko vam, gospod Toller. imate večino za sabo!« Toller: »Irrwrn sicer večino, toda, saj s^e vendar opazili, da ne govo~'m o razmerah v Nemčiji. Jaz nisem komunist in ikomunisti tudi niso književniki, ki so bili pregnani iz Nrroči.je. kakor Ste oh an Zweig, M"as?ermann. Bart. Br--cht in drugi. Toller je ponovno izjavil, da zaradi odsotnosti nemških delegatov noče govorit! o razmerah v Nemčiji. Debata o sežiganju knjig v Memčlfi ^ Nato se je oglasil k besedi angleški delegat Lrnch, ki je pripomnil, da je bil francoski delegat Cremineux preveč popusti j jv in da se je napram nemški delegaciji pokazal nedopustno slaboten. Poudaril je. da jc treba spraviti prav zaradi tega, ker so Nemci zapustili dvorana, na dan v»e stvari. Pravim, je dejal, da Nemcev sploh ni izvolil njihov PENklub. nego jih je imenoval Hitler. Če se hočejo sežigatj ideje, kakor so se sežgale ideie v knjigah \ nemšk h mestih, tedaj ie to še večje barbarstvo, nego je bilo takrat v srednjem vekn. ko to se sežigali na grmadah ljudi, ker vf-like ideje so večne, mi ljudje pa um ramo. Vlade se v vseh državph menjajo, intelektualci in njihove ustvaritve pa pomenijo za civilizacijo zelo mnogo in njihovo delo ostane trajno. Najhuje pa je to. če se izvaja na svobodo misli pritisk, pod kakršnim so danes Nemci. Zaradi tega se v Nemčiji sploh ne Tho-e;o razbijati PENklubi, k.-kor bi bilo potrebno. Taki klubi tam sploh ne morejo obstojati, marveč so to le Hitlerjevi klubi. Zmerni Francozi Francoski delegat Benjamin Cremineu* v imenu francoske delegacije izjavil, da je treba že zaradi teza. kar se je na seji odigralo, in ker je ral pobudo angleški delegat sneti krinko in odstraniti tipokri-zijo. FVancoski delegati so prišli iz Pariza s predlogom, naj se nemški PDN-klub, ki ki je imenovan in neizbran, črta, toda v Trstu so se sestali z angleško in italijansko delegacijo in tu so se sporazumeli, da opustijo to nepopustljivo stališče. Posebno se je za to zavzel Wells. V nadaljnjem ;e govornik kritikoval Wellsovo zadržanje, ker je vztrajal na tem, da se nadaljnje, razprava o francoski resoluciji in tako po-sredn o povzročil, da so ženici odšli. V imenu francoske delegacije je odklonil sleherno odgovornost za nemški exodu,s. Francoskemu delegatu je odgovoril predsednik We!ls z duhovitim govorom, v katerem je poudaril, da je kot .predsednik uporabljal tako taktiko zato, da prisili Nemce, da bi govorili jasno in odkrito v duhu pravil PEN-kluba. Predlagal je, naj se prepusti eksekutivnemu odboru odločitev o nadaljnji usodi nemškega PEN-kluba in njegovem sodelovanju v mednarodni federaciji. Nato Je postavil drugo resolucijo kot amandman prvo na glasovanje. Pri tem je poudaril, da je sedaj položaj popolnoma čist, bajti ko je angleški delegat Ould postavil nemški delegaciji dve vprašanji o njihovem zadržanju, so Nemci pobegnili. Treden pa so prešli k glasovanju, je fra.ncosiki delegat Jules Ročnains izjavil, da bese lilo druge resolucije nima več ni-kakega pomena, ker je bilo izpremenjeno. Francoski in drugi delegati so s težkim srcem pristali na to, da se njihova resolucija kompromisno izpremeni, a pristali so le zaradi tega. ker so Nemci izjavili, da ne bodo glasovali proti. Sedaj pa so Nemci oišli in zato je nesmiseln vsak kompromis. Delegat zagrebškega centra dr. JuraJ Andrassv je še menil, da bi bilo morda mogoče najti izhod iz te situacije in pripraviti Nemce, da se povrnejo na sejo ter je zato predlagal, naj se obe resoluciji spojita. Predsednik Wells pa o tem ni hotel ničesar slišati, marveč je drugo resolucijo i stavil na glasovanje. Resolucijo Je do danes podpisalo 21 delegacij. Zanjo je glasovalo 10, proti njej 2, 10 delegacij pa se je vzdržalo glasovanja, češ, da smatrajo, da po odhodu Nemcev nima več pomena sedanja resolucija, ker ne odgovarja prvotnemu tekstu. Wells je nato zaključil nočno sejo. Zahvala Židov Zasedanja kongresa se je danes dopoL dne ob 10.30 nadaljevalo. Predsedoval pa je namesto Wellsa škotski delegat Muver. ki j takoj spočetka dal bjsjdo palestinskemu delegatu Shalomu Ashu. Ash je imel dolg in s jajen govor, v katerem je uvodoma izrazil hvaležnost židor krščanskemu svetu, ki je tako enotno in složno nastopil proti preganjanju Židov v Nemčiji. Opisal je :,ji-hov položaj in poudaril, da nikoli noben narod ni postal velik, če je druge preganjal. (Ploskanje.) Zavzemal se je za svobodo duha in naglasil, da so vsi književniki sveta ena sama velika družina t?r da se zaradi tega nadeja, da bodo PEN-klubi zastavili vse 9voje moči. da preprečijo nadaljnje preganjan ie Židov v Nemčiji, ki Ve hujše, kakor i 3 bilo preganjanje Židov v nekdanji carski Rusiji. Protest nemških svobodnih književnikov Avstrijski delegat S»nka je tedat stekal na tribuno in prečita! telegram, ki ga včeraj ni smel prečitati in v kat?rem protest;rajo nemški književniki Wassermann. Zweigg in drugi proti preganjaniu ždov in književnikov v Nemčiji. Predsedujoči delegat Sonki ni pustil dalje govoriti. V tintam hipu je vstopil v dvorano nemški delegat Schmidt-Pauli in izročil MuJerju pismo, ki ga ji ta takoi prečital. Nemška delegacija na kratko službeno potrjuje, da je zapustil« kongres, kar da ji je bilo onemogočeno sleherno nadaljnie sodelovanje. Strahovita obtožbr nemškega režima Predsedujoči škotski delegat je spričo tega dal besedo delegatu nemških književnikov. ki so bili pregnani iz Nemčije, Tol lerjn. >0bžalujem,< je dejal, 2>da ne morem Nemcem povedati v obraz, kar sem hotel in da ne bom mogeil slišati njihovega odgovora. Očitajo mi, da sem komunist. Čeravn nisem, in ne govorim proti Nemčiji, nego proti njenemu sedanjemu strahotnemu režimu, ki uničuje duhovno svobodo. To, kar se sedaj dogaja v Nemčiji, ja zločin, kakršnega ne pomni človeška zgodovina. Ponovno naglašam, da so bili iz Nemčije izgnani književniki in ne le komunisti. Rad bi vode!. ali bodo Nemci sadaj, ko se vrnejo domov, nastopili proti zatiranju knj:ževnosti in protestirali proti sežiganju knjig. Knjig ni sežigaSa samo neodgovorna mladina, marveč je o priliki tega zločinskega početja govoril aktivni nemški minister Gobbals.« V 9vojem nadaljnjem govoru je Toller omenil preganjanje profesorjev in umetnikov in njihovo solidarnost, ko 6o skupno z drugimi zapustili Nemčijo, čije sramota ne morejo prenašati. »Mi živimo v času nacionalizma in rasne pobesnelosti. Zaradi tega se ne le v Nemčiji, marveč po vsem svatu pričakuje od PEN-klubov, da bodo pokazali dovolj po »uma in se dvignili proti vsemu, kar je na svetu nečloveškega in brezčuteisga. Milijoni v Nemčiji ne smejo ne govoriti, ne pisati kar m'sliio in so izpostavljeni vsemu mogočemu preganjanju.« Zaključil je z besedami: »Pa vendar verujemo, da se bo svet nekega dne osvobodil, da bo zmagala resnica, da bo triumfi-ralo človečanstvo.«. Njegov govor so sprejeli zborovalci s ponovnim odobravanjem. Nato je bila seja zaključena. Popoldne so si delegati ogledali mesto in se odpeljali na izlet v Cavtat. Zvečer je bil prirejen banket v Kuparih, Odmev v Nemčiji Berlin, 27. maja AA. Društvo »Boj za nemško kulturo« izjavlja, kakor poroča Wolffov urad, glede na eksodus nemške sekcije Penkluba s kongresa v Dubrovniku, da je predsednik Wells nepravilno podelil besedo komunistu Tollerju, ki ni član kluba To se mora smatrati kot izzivanje in nameravana žalitev nove Nemčije in nemške sekcije Penkluba. Čsh demarla v Berlinu Praga, 27. maja. g. Češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Mastny je po nalogu svoje vlade posetil zunanje ministrstvo v Berlinu, da obrazloži češkoslovaško stališče glede na zadnji govor Hitlerja v državnem zboru, v katerem je omenil tudi brnski proces. V zunanjem uradu so mu izjavili, da se kancelar Hitler nikakor ni hotel vmešavati v notranje zadeve drugih držav, temveč je hotel le opozoriti, kako lahko pride v javnem mnenju do napačnega nazi-rania o organizaciji narodno-socialističrtih napadalnih čet. Dr Mastnv bo ta začasni odgovor sporočil svoji vladi. Volitve senata v Gdansku Gdansk. 27. maja AA. Jutri se vrše volitve za 79 mandatov gdanskega senata. Splošno se oričaknje, da bodo bitlerjevci pri volitvan pridobili. Hitlerjevska stranka sk".-.sa pomiriti tiste, ki se boje, da bo prevzem oblasti v Gdansku po narodtkcv svojega prebitka prvenstveno uporabiti za dotacijo lastnega rezervnega fonda. Šele ostanek čistega dobička ima še vedno služiti tudi v kritje deficita pasivnih uradov. Večja samostojnost okrožnih uradov se izraža tndi v določbi. s katero je zvišana vsota, do katere sme razpolagati ravnateljstvo teh uradov brez posebne odobritve Osrednjega urada Za ljubljanski urad je ta vsota zvišana od 100.000 na 500.000 Din. Okrožni uradi, ki svojih primanjkljajev ne morejo več kriti s sredstvi iz rezervnega fonda, morajo avtomatično pristopiti k zvišanju bolniško-zavarovalne premije. Na ta način ima biti povečana lastna odgovornost okrožnih uradov in njih samouprave. FOTO - AMATERJI' Razvijanje, kopiranje filmov in plošč kakor tudi povečanje slik izvršujemo najbolje in po zmernih cenah. Drogenja „ADEIJA' Vode Se vedno naraščajo stva — Pomožna akcija Ljubljana, 27. maja. Položaj na Barju je bil ob 9. zvečer ne-izpremenjen. Vode v ogromnem delu še vedno naraščajo. Zapadna stran Barja, zlasti Črna vas in Lipe tja do Podpeči so še vedno pod vodo. V Črni vasi je 20 hiš popolnoma odrezanih od vsakega prometa in se vrši promet samo s čolni. Po glavni cesti od Mokarja do Podpeči je promet z vozili začasno ustavljen, ker stoji voda tamkaj do pol metra visoko. Voda je udrla v mnoge hiše v Črni vasi in stoji do 30 cm visoko. Tudi mnogi hlevi so poplavnem. Nekateri kmetje so popoldne že prepeijali živino na varnejše kraje. Pod vodo je tudi Hauptmanca, kjer je voda na travnikih in poljih 50 do 75 cm visoka Ižica se je razlila na daleč in dosegla že šolski vrt na Barju. V šolo samo voda ni udrla in je dostop k njej še prost z Ižanske ceste. Če ne bo nadaljnjih nalivov, bo ostala Ižanska cesta intaktna. Pod vodo pa so: Perucijeva pot, čmovaška cesta proti Podpeči, cesta na Hauptmanco ter mnoge stranske poti. Živinorejci so v veliki stiski zaradi krme. Stara krma jim je že pošla in so bili sedaj navezani Ie še na novo, ki pa je pod vodo. Uvedena je že obširna akcija, da dobe jutri ponesrečenci zadostno množico krme, ki jo bo dala na razpolago mestna občina ljubljanska. Ogroženemu prebivalstvu in vasem je poslala mestna občina ljubljanska na razpolago 10 čolnov za prevažanje ljudi. Mnoge mlekarice, ki so dopoldne še prišle v mesto, so mogle dospeti le s težavo domov. Leseni mostovi čez nekatere potoke so zaradi narastlega vodovja dvignjeni. Ta- — Velika stiska prebival-ljubljanske mestne občine ko so morali most čez Farjevec obložiti t 32 težkimi kamenitimi ploščami, da ga ni odnesla voda. K sreči doslej ni zaznamovati nobenih nesreč. V primeru večje katastrofe pa je že organizirana obsežna reševalna akcija. Ravno sedaj se je izborno obnesla telefonska naprava v šoli na Barju, od koder je bilo mogoče takoj obvestiti mero-dajne činitelje, da so ukrenili vse potrebno za hitrejši odtok vod. Popoldne si je ogledal poplavljene kraje ljubljanski župan gospod dr. Puc v spremstvu več uradnikov. (Glej tudi poročilo na tretji strani) Velike poplave na Dolenjskem Novo mesto, 27. maja. Zaradi neprestanega velikega deževja »o izstopili iz svojih strug vsi potoki, predvsem pa Krka, ki je domala poplavila vsa polja in vrtove kraj svojih bregov, ponekod je pričela vdirati tudi že v hiše. Kmetje iz vasi, ki stoje ob bregovih Krke, »o že včeraj zaradi grozeče poplave spravili živino iz hlevov in jo prepeljali v vasi. id so bolj na varnem. Kraji, ki jih ljudje imenujejo Krekovo, so že sedaj vsi pod vodo-Silno vznemirjeni so vaščani v Dramah. Hrvatskem Brodu in vse tja do Rake, zlasti pa v Kostanjevici, kjer je voda že vdrla v nekatere hiše. V samem Novem mesta je narastla Krka že za 1.20 nad normalo, v drugih krajih pa celo do 2 m. Voda še vedno narašča in, če ne neha deževati, je pričakovati, da bodo poplave postale še katastrofalne. LTTTBL.HNA šelenburgova ulica J 6343 Občni zbor profesorskega društva Ljubljanska sekcija Jugostovenskega profesorskega društva se je izrekla odločno za državno in nacionalno vzgojo naše mladine LJubljana, 27. maja. V dvorani Trgovskega doma se j-s vršil danes skoraj ves dan občni zbor ftufoijansike sekcije Jugosiovenskega rroiesors-keiga društva. Navzočih je bilo okrog 250 članov, večinoma profesorjev ljubljanskih srednjih šol, v prav lepsm številu pa so bšli zastopani tudj profesorji iz Maribora, Celja. Novega mesta, Miurske Sobote in od drugod. Za predsednica je b3 izrvoEjen g. prof. Karol Pečovnik, za podpredsednika dr. Cer-tnelj, za tajnike pa gg. prof. Brumc, Kerni-čeva in dr. Tončič. Predsednik je pozdravil navzočega prosvetnega načelnika gos£. Mazija, ki je zastopal ministra prosvete in bana ter prof. dr. Stergarja iz Zagreba kot zastopnika glavne uprave profesorsksga društva, nakar je prof. Vinko Marinko obširno govoril o kvarnih zmnanjih vplivih na našo srednješolsko mladino, ki jo skušajo odtujiti domovini in oslabiti rajih državljansko zavest Zahteva! je, da naj se postavi v novelo zakona o srednjih šolah Ja»na določba, da mora srednja šola vzgajati Jugo-slovensko mladino v duhu državnega in narodnega edinstva. Šolska mladina mora dobiti v roke tako slovstveno zgodovino, da bo krivo tolmačenie raznih avtorjev v separatističnem duhu že vnaprej nemogoče. Vzporedno z vzgojo ▼ duhu narodnega in državnega edinstva mora iti socialna vzgoja naše mladine. Učence ie treba pri vsaki priilikj opozarjati na velike socialne naloge, ki čakajo našo državo, da zadosti principu socialne pravičnosti, obenem pa tudi pokazati, kaj je naša država v tem .pogledu že storiila. Opozarjati je treba dalje tndi na veliki pomen, da s« naša srednješolska mladina organizira v Sokolu. Po referatu o nacionalni vzgoji mladine g. prof. Marinka je bila odposlana vdanost-na brzojavka Ni. Vel. kralju Aleksandru; ministru prosvete pa brzojavni pozdrav. O referatu prof. Marinka ss je razvila nato dal'jša debata, v katero so posegli. 4r. Šolar. dr. Anton Dolar ,dr. Breznik m gospa profesor Premru.ieva, nakar je bil izvoljen odsek za narodno vzgojo, obstoječ iz gg. Crmeija, Jerana, Marinka in dr. Breznika. Sledilo je poročfk) predsednika sekcije prof. Kana Qrafenaue»rja. ki je prečiltal tudj resoluciio centralnega profesorskega društva v Beogradu. Njegovo izčrpno in obširno poročilo je bilo soglasno sprejeto, enako tudi kratko poročrlo tajnika prof. Vladimiri a Lapajneta. Iz poročila blagajnika inšpektorja Vrhovnika je razvidno, da je društvo v priliično dobrih finančnih razmerah. Na predlog člana nadzornega odbora prof. Kobala je bila podana odboru razreš-nica s rohvalo Sledila je volitev odbornikov in namestnikov, katerim je potekel mandat Na nred-log prof. g. Josipa Breznika je bil izvoljen soglasno za novega podpredsednika nrof. dr. Čermelj. Volitev treh odbornikov pa se ie vršila z listki ter so bili. izvoljeni zg. profesorji Karo! Pečovnik. Filip Peric in dr. Franc Novak, za namestnike »rrameffa odbora pa pa gg. profesorji Amlenc. Jurko-vič. Petkovšek in Rn>pr»-ksi dosiedno izvede. 3. Kot priprava za izrwhri občni zbor nad sekcijski odbor najkasneje do 15. secrtem-bra povabi vse svoje pododbore, da vsa vprašanja narodne vzgoje v zgoraj označenem smislu obravnavajo na sejah svojega pododbora in pošlne-jo srvoie predloge in nasvete sekcijskiemu odboru najkasneje Ao srede oktobra. 4. Kraljeva banska oprava se «ran>roei>, H to delo s svoje strani podpira. 5. Izvoli se odsek za narodno vzigojo, ki bo imel nalogo v sporazuma s sekcijskim odborom sestaviti načrt za sklicanje izTed-neea občnega zibora tekom meseca novembra. 6. Sklepi in resoltacije lizrednega občnega zbora naj se dostavijo banskš opravi v Ljubiti a nn in glavni upravi JPD v Beograda najkasneje do božiča 1933. n. Ljubljanska sekcija JPD naj na letošnjem kongresu v Zagreba stavi sledeče predloge: 1. Glavna uprava JPD naj pozove vse sekcije JPD v državis da obravnavajo vprašanje nacionalne vzgoje v iugosk>-venskem državnem duhu začetkom prihodnjega šolskega leta slično kakor liubMartska sekcija v svojem področju m svoje referate s predlogi dostavijo centralni upravi do božiča. Glavna uprava naj na osnovi zbranega materiala vseh sekcij izdela enoten načrt in skliče o Veliki noči leta 1934 izredni kongres JPD, ki bo obravnava! vzgojni problem naše srednje šole v celem kompleksu za ce»!o državo. 3. Izda naj se knjiga, ki bo obsegala razen sklepov tega kongresa tudi ves potrebni material, da se nerodna vzgoja v našSh srednjSh šolah v vse! državi postavi na iste temelje m rzvršoie na vseh zavodih po istih načelih in istih metodah na podlagi natančno določenega programa. Poslovanje ljudskih zavarovalnic Banska uprava dravske banovine ra»- glaša: Odredba II. No. 2238-1 od 15. maja objavljena dne 17 maja, je pravilno razumeti tako, da od dneva izdaje te odredbe ne smejo registrovane pomožne in zadružne zavarovalnice s temeljnim sistemom do-kladnega kritia. sklepati nadaljnjih, to je novih zavarovalnih pogodb po dosedanjih pravilih in pravilnikih, ker se bodo dosedanja pravila morala ponovno pregledati ter spraviti v popoln sklad z zakonom, ki brez izjeme predpisujejo kapitalno kritje. Poslovanje prizadetih reg. pomožnih blagajn pa s tem nikakor ni ukinjeno ter veljajo dosedanja pravila za vse že sklenjene zavarovalne pogodbe nemoteno naprej. Seveda bo pa potrebno, da se bodo vse po dosedanjih pravilih sklenjene zavarovalne pogodbe morale s primernimi določili, ki jih bo predvidevati v novih pravilih, prevesti na temelj novih pravil, torej na sistem kapitalnega kritja Vremenska napoved Dunajska vremenska napeved ra nedelje: Polaeoma Bi bo vreme razjasnilo, brez posebnih padavin, temperatura se bo dvignila. v a kraji in Velike nevarnosti naraščajočih voda Nevarne poplave ob Iški — Katastrofa v Loški dolini - kakršnega ne pomnijo najstarejši Ljubljana, 27. maja. Ker se je Ljubljanica po barjanskih vaseh močno razlila in posestnikom v prvi vrsti poplavila travnike in njive, so Bar-jani dopoldne intervenirali pri odboru za osuševanje Barja, da odredi otvoritev za-tvornic pri trnovski policijski stražnici. Ko so zatvornice odprli, se je začela skozi mesto valiti ogromna vodna masa vode. Pritisk vode pod tromostiem je bil tako silen, da je voda popolnoma odplavila provizo-rični jez. Napravo, ki je služila za dovajanje betona v Ljubljanično strugo, so morali delavci z vrvmi privezati ob desnem bregu, drugače bi jo bila voda odnesla. Ljubljanica je od davi do popoldne nara-stla za 1 m nad normalo. Kljub temu. da je zatvornica v Grubarjevem prekopu popolnoma odprta, je še vedno opažati naglo naraščanje Ljubljanice, ki je sprejela vase velike množine voda, prihajajočih iz Notranjske. V Vevčah m pri Zalogu se je situacija popoldne tudi spremenila. Ljubljanica jc tudi tam narastla ta 1 m nad normalo ter poplavila vso bližnjo okolico. Cesta od Zaloga nroti Lazom je poplavljena in je nromet oviran. Po poročilih iz Tomišlja je hudournik Iška poplavil vso ravan od Strahomerja, Vrbljenj, Tomišlja do Bresta. Drveči hudournik je porušil most na banovinski cesti med Brestom in Tomišljem. Kmetovalci so občutno prizadeti, ker »o poplavljena \-sa polja ln travniki cb Iški letos že tretjič. V širini 3 km je Iška nanosila mnogo remije in kamenja. 2e prve pomladanske poplave pred 14 dnevi so napravile na njivah ogromno škodo. Kmetje so morali krompir, ki je bil sprijen, pobrati in novega posaditi. \ nevarnosti je Imetje ln tudi življenje. Vas Lipe, ki leži na levi strani glavne ceste proti Podpeči, je pod vodo. Voda je udrla že v več hlevov in tudi v hiše. Ljudje se prevažajo v čolnih od hiše do hiše. * Stari trg pri Ložu, 27. maja. Loška dolina, zlasti vasi Dane, Podcer-kev, Nadlesk in Podub, so silno prizadete po novi povodnji, ki je nastala po tridnevnih neprestanih hudih nalivih. Potok Obrh se je razlil v ravnini okoli Dan po vsem polju. Cela ravan od Dan do Poduba in Kozaršč je spremenjena v veliko jezero. Voda stoji po njivah do meter visoko. Najhuje so prizadeti prebivalci prvih treh vasi, ker je voda vdrla tudi v hiše in hleve. Ljudje so obupani, kajti voda bo stala delj časa, ker je ne more sproti požirati že od prejšnjih poplav močno zamašeni požiralnik Golobina ,ki je podzemski odtok Obrha. Vsk voda se odteka iz Loške doline v Cerkniško jezero, ld je tudi doseglo po tridnevnih nalivih svoj največji obseg, kar ga ljudje pomnijo. Že pred vojno, pred kakimi 20 leti, js bila izvršena delna regulacija, potoka Obrha v njega spodnjem delu pri Golobini. Tudi požiralnik sam so na mnogih mestih močno razširili in razstrelili sifone. Ta dela so toliko koristila in so bila take važnosti, da so za nekaj desetletij povodnji v Loški dolini bile preprečene odnosno da je Obrh le neznatno prestopil svoje bregove . Sedaj pa se je pokazala nujna potreba, da se zno-'a popolnoma preuredi struga Obrhova in da se še bolj razširi požiralnik Golobina. Pri hidrotehničnem oddelku - Cerkniško jezero v obsegu, ljudje banske uprave leže že izdelani načrti, Iz- gotovljeni so tudi proračuni o stroških. Na zadnjem zasedanju banovinskega sveta se je banski svetnik g. Ivan Remžgar zavzemal za ugodno rešitev regulacije Obrha in Golobine ter so bili v banovinski proračun stavljeni primerni krediti, želeti bi bilo, da bi se banska uprava čim prej lotila izvršitve načrtov. * Rakek, 27. maja. Po vsej Notranjski so bili strahoviti tridnevni nalivi. Tu in tam so se pojavOi tudi pravi cikloni. Vsi veliki in mali potoki so naglo naraščali ter se izlivali v Cerkniško jezero. Prebivalstvo Planinske kotline pa obupano zre v bodočnost, kajti nalivi so povzročili veliko povodenj ter se je Unec razlil in spremenil v veliko jezero, ki je zajelo vso Planinsko kotlino. Voda še vedno narašča .kajti velike množine vodnih mas prihajajo s Pivke in deloma tudi iz Cerkniškega jezera. Pod vodo stoje meter visoko mnogi travniki in njive. Nevarnost poplav v Savinjski dolini Celje, 27. maja. Neprestano deževje zadnjih dni je povzročilo, da je Savinja s pritoki v noči na soboto močno narastla in pri drugem železniškem mostu stopila iz struge. Pri mestnem parku je voda skoro že dosegla breg. Če bo deževalo še dalje, utegnejo nastati hude poplave. * Poročila o velikih nevarnostih bodo najbrž še sledila iz raznih drugih krajev. Poplavne nevarnosti obiasnjujejo tudi vremenski podatki članka na 4. strani. Nafveefi rudarski zaslužek V primer obupne bede v Zagorja 60 Din živi 14 dni Zagorje, 36. maja. Zagorska občina je od premogovne krize najbolj prizadeta in ne spada samo med najbolj obubožane kraie naše banovine, marveč cele države. In to vse zaradi tolikih delavskih redukcij. Od 1700 delavcev v letu 1924. jih je danes delno zaposlenih le še okrog 600. Pred štirimi leti je bila ustavljena tudi steklarna, pri kateri je imelo poprej redni zaslužek do 400 delavcev. Za delavci, ki so bili tekom zadnjih let vrženi na cesto, je okrog 2500 družinskih članov. K občinskemu zdravniku prihaja vsak mesec toliko bolnikov z ubožnimi listi kakor v nobeni drugi občini. Tekom meseca marca se ie n. pr. na ubožne liste zdravilo 180 bolnikov, dočim imajo v drugih občinah bolnikov brez vsakih sredstev po 5 do 10 Zaradi silne bede občinski odbor ne more sestaviti proračuna, obrtniki zapirajo svoje poslovne prostore, pa tudi vsi javni delavci bodo morali opustiti vsako delovanje. Rudarji, ki spadajo že v tretjo in četrto generacijo poklicnega delavstva, zaradi katerega se je kraj tako naglo razvil, so v brezupni bedi in da je ta beda zajela tudi trgovce in obrtnike, je popolnoma jasno, če pomislimo, da zaslužki rudarjev, ki še delajo, znašajo mesečno komaj po nekaj dinarjev na glavo vsakega družinskega člansL V primer naj služita plačilna listka dveh rudarjev. Eden je zaslužil v polovici meseca, ker je napravil vse šihte, ki so bili spioh mogoči, in ker je delal v akordu, 307.85 Din. Od tega je plačal za bolniško Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. — Z živili za 135 Din in z gotovino 11 članska družina in starostno zavarovanje 95.25 Din, za živila v konzumu 135.44 Din, in se mu je tako z drugimi obveznimi dajatvami vred odtegnilo 247.85 Din. Mož je bil s tem razdobjem še zadovoljen, ker je dosegel maksimum sploh mogočega zaslužka, čista njegova plača pa je vendarle znašala za 11 članov njegove rodbine ravno 6fJ Din. V rudniškem konzumu se vrednost izdanih živil dosledno ravna po višini gotovega zaslužka. Zato je rudar, ki je, kakor sam pravi, imel z zaslužkom posebno srečo, dobil 1 kg sladkorja, poldrugi kilogram masti, 12 kg moke in še nekaj malenkosti, vse skupaj za 135 Din, kar naj bi zadostovalo za 14-dnevno prehrano 11-članske družine. Njegov tovariš, ki je imel poleg šihtov še to srečo, da je popravljal rudniški tir-pa je zaslužil 451 Din in je znašala njegova čista plača 32 Din. Zaradi večje možnosti zaslužka je imel več kredita pri konzumu. Njegova družina pa šteje z njim vred 12 oseb. To pa sta dva rekordna uspeha in si vsak lahko napravi sliko o ostalih, ki niso »rekordni«. - Pet obsodb zaradi nesrečnih punktacij Novo mesto, 27. maia. Pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča se je v zadnjih dneh moralo zagovarjati kar pet oseb, ki eo širile nesrečne separatistične punktacij e. S temi punktacijami si je dal opravka župnik Ilf Andrej iz Podzemlja, ki jih je imel doma cel zavoj. Punktacije je dal dvema Podz^melj-čanoma, Južini Janezu in Štefaniču Antonu, da jih razdelita in raztrosita, kar sta tjdi storila. Na razpravi se je župnik lir branil s tem. da je zavoj z letaki dobil od nekega neznanca, ki ga je prišel kot brez. poselnik prosit podpore. Sodišče, ki njegovemu zagovoru ni verjelo, je župnika obso dilo na 4 mesece strogega zapora pogojno na dve leti. Južina im Štefanič pa sta dobila po 3 mesece strogega zapora pogojno na dve leti Ta mila kazen je bila izrečena z.aradi neoporečnosti in dobrega ^lasu vseh treh obsojencev Zavoljo sličnega kazenskega dejanja «ta bila še obsojena tajnik Prosvetne zveze Adamič Viktor, doma od Sv. Gregoirija, in Strnad Jože, doma iz Vidma pri Dobrim polju, vsak na 4 mesece strogega zapora pogojno na 2 leti. Vsi obsojenci razen zadnjega so bili elani Prosvetne zveze. Izrabite priložnost! Vse preostale pomladanske damske plašče odprodajam z 20 °/0 popusta Gospodom nudim elegantne kamgarn obleke češke kakovosti že od 900 Din naprej. K. PUČNIK Šelenburgova 1 (nasproti kavarne Zvezde) Prvi kongres pravnikov slovanskih držav v Bratislavi Kakor znano se bo vršil letos v dneh S. do 11. septembra v Bratislavi I. kongres pravnikov slovanskih držav. Priprave za ta kongres so že v polnem teku, določeni so referati iz 10 pravnih panog in referenti ter koreferenti. Ti referati izidejo v kratkem času v tisku. Tudi naši pravniki se za kongres živo zanimajo in upati je, da se bodo udeležili kongresa v čim večjem številu. Kot referenti, odnosno koreferenti so prijavljeni univ. profesorji dr. Lapajne, dr. Dolenc in dr. Krek ter podban dr Pirkma-jer. Povodom kongresa se bodo sestali tudi sodniki, odvetniki in notarji slovanskih držav, da se organizirajo med seboj. Danes prihaja v Ljubljano generalni tajnik centralnega odbora za prireditev kongresa dr. Ciril Barinka iz Bratislave, ki se sestane danes dopoldne ob 10. na univerzi s predstfvs^h naših pravniških kor-poracij. Dr. Baririka. ki je idejni iniciator in glavni organizator kongresa, je te dni že obiskal pravniške kroge v Beogradu. Zagrebu in Sofiji in na povratku obišče tudi Ljubljano Namen njegovega potovanja je. pospešiti organizacijo kongresa in natančneje seznaniti naše pravnike s podrobnim programom kongresa, z organizacijo znanstvenega dela na kongresu itd. Ko pozdravljamo dr. Barinko v naši sredi, želimo, da bi njegovo bivanje med nami le še poglobilo prepotrebne stike naših pravnikov s čehoslovaškimi tovariši, ter da bi kongresna ideja tudi med našimi pravniki zadobila tisto razumevanje in zanimanje, ki jo po svoji odlični važnosti vsekakor zasluži. Nenavaden dogodek med westfalskimi Slovenci Redkokdaj se pripeti tam gori, na nemškem severu, kjer gine zadnji slovenski rudarski rod, kaj veselega. Westfalija je mrka, nebo sivo, zemlja rdeča, ljudje trdi, žuljavi, na tisto zemljo, ki jim daje ali ne daje kruha, prikovani. Kakor kmet v njivo, tako je rudar zamaknjen v rov, ki mu je skoro vse življenje. In najsi mu je srce še tako polno ljubezni do domovine, vztraja le tam, kjer more živeti, doma ali v tujini. ki ga nikoli ne more sprejeti za svojega, ki ga zmirom bolj ali manj bije — njega: tujca — izseljenca. Tako ie vztrajal na rdeči westfalski zemlji tudi Janez Antlej, ki se je rodil 3. junija 1858. 1 v prijazni slovenski vasici Pre-vorje. Polnih triintrideset let živi že v bogati Wer-*Jaliji s svoio pet let mlajšo zvesto clružioo Marijo Antlej. roj. Klaužar iz vasi Veternik. • Kot petnajstleten fant je Janez Antlej že okušal težko delo v trboveljskih rovih. Leta 1873. se je prvič pogreznil v jamo in ostal »knap«- do pozne starosti. Kopal je v Zagorju in Hrastniku, potem spet v Trbovljah dokler tudi njega nista pognala bedna slovenska zemlja in nemški gospodar v tujino za kruhom. Tako je med tisoči slovenskih fantov prišel tudi Janez Antlej v Leoben okušat tamošnje grenko življenje kot Slovenec, ki je moral. kakoT povsod opravljati najtežja pa tudi najbolj odgovorna dela. V Prevorjah pa se je dne 14. januarja 1883. 1. oženil z Marijo Klaužarjevo, s katero je leta 1900 odšel v \Vestfalijo, kjer se je pogreznil kot pionir v delo za veliko Nemčijo. — Ali kljub vsem križem in težavam sta slavila on in njegova žena Marija letoa zlato poroko Zlatoporočenca Janez in Marija Antlej v krogu svoje številne družine in westfal-skih Slovencev, ki so slavljencema priredili krasen predvečer njunega pomembnega spominskega dne. Pred hišo se je zbrala vsa kolonija z rudarsko godbo na čelu in pevskimi zbori. Slovenska in nemška pesem sta starčkoma priklicala marsikak grenak in lep spomin na njuno truda polno življenje, ki ga vendarle venča mirna starost in devet krepkih, zdravih otrok, ki so vsi preskrbljeni. Deseti je umrl. Vsa slovesnost se je vršila v njunem stanovanju. Obred je opravil domači župnik. Spominske slavnosti se je udeležil tudi Dorstfeldski višji župan dr. Eichhof po svojem zastopniku, ki je jubilantoma izročil krasno, v usnju izdelano spominsko knjigo. Višek slavja pa je bil, ko je slavljencema bila izročena diploma paderborn-skega nadškofa Casparja, ki je z diplomo izrojil zlatoporočencema tudi znesek 150 mark (okrog 3000 Din). Prav tako so se ju spomnili tudi tamo-šnji trgovci z darili, dalje razna slovenska in nemška društva. Hiša je bila vsa polna cvetja. S primernim darilom je slavljenca počastila tudi Zveza jug. del. in podp. društev v Nemčiji, katere član je Janez Antlej od dneva njene ustanovitve. Kako velike simpatije uživata oba Antlejeva, priča to, da se dogodek ni razvil le v slovensko narodno manifestacijo ampak je zlasti bilo opaziti složnost nemškega in slovenskega delavca v boju za socialne in narodove pravice. Nam pa, ki smo v domovini, nam slavljenca moreta biti v odkrit ponos. Deležna odlike najvišje cerkvene in tudi posvetne oblasti, naj služita za vzgled vsem tamkajšnjim Slovencem, a prav tako nam, ki nas tujec več ne bije, more pa nas odlikovati za naše pošteno delo. Naj Janez in Marija Antlej živita v kovaškem. z rudniki in plavži obdanem Dorst-feldu pri Dortmundu še dolga leta zdrava. westfalskim Slovencem in domovini v čast Vsaka gospodinja mu ostane zvesta! Po pravici! Lepo Čisto — dolgo dobro ohranjeno perilo: vse veselje, ki ga ima gospodinja s svojim dragocenim perilom, izvira iz Schichtov ega terpentinovega mila. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko ,JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih miL TERPENTIN0V0 MILO ST.15-33 Za binkošti na Vinico v Belo Krajino k odlkritju spominske plošče pok. nadučitelju Franc« Lovšin« Ljubljana, 27. maja. Ljudje onstran Gorjancev so znani kot izredno plemeniti, dobri in hvaležni, kar nam dokazuje nedavni primer pri foto-amaterskem izletu, ko so Zalučani skoro korporativno prišli v Metliko na kolodvor France Lovšin k sprejemu, da se na ta način oddolže pomoči Ljubljane, izkazane jim pred tremi leti, ko jim. je vas skoro do tal pogorela. Vinica je eno najbolj znanih in najlepših mest Bele Krajine, še v avstrijskih časih, ko je ie uro daleč od nje bila Schulvereinska šola v strah in trepet našim narodno zavednim ljudem, je bila Vinica močna jugoslovenska trdnjava. Iz- Tipična belokrajinska hiša redno velike zasluge za to ima nedvomno pok. nadučitelj Franc Lovšin, ki je prišel sicer iz Ribnice v te kraje, vendar pa jih je tako vzljubil, da je v njih 41 let vzgajal Belokrajince v prosvetnem, gospodarskem in nacionalnem pogledu. Franc Lovšin, rojen 1863. leta, je prišel na Vinico kot mlad učitelj in ie tam takoj pričel z intenzivnim nacijonalnim delovanjem. Pokojnikovo narodno in prosvetno delo se je previjalo med tremi vi-niškimi rodovi, pa ga je narod tako vzljubil, da sploh ni bilo zadeve in vprašanja, Skupina vaščanov da se ne bi Belokrajinci najpreje obračan na njega. Svetoval je vsakemu, vsakemu je bil prijatelj in oče. Ustanovil je na Vinici pred skoro štiridesetimi leti čitalnico, nato gasilno društvo, kmetijsko podružnico, posojilnico in Sokola. Radi svojega kremenitega jugoslovenskega prepričanja je bil tudi od avstrijskih oblasti preganjan, vendar pa ni klonil kljub temu, da je bil oče petih otrok in je s tem tudi njih postavljal v nevarnost. Njegov sin, ravnatelj g. Evgen Lovšin, je danes za ves črnomeljski srez, pod katerega spada tudi Vinica, banovinski svetnik in enako poln ljubezni do teh krajev, kakor njegov pokojni oče. Pok. Fr?vicu Lovgiira, ld je umri t Ljubljani 7. septembra 1931., bodo Vini-čani na binkoštno nedeljo odkrili spominsko ploščo, da se na ta način oddolže spominu moža, ki je vse svoje življenjsko delo dal le v prid Bele Krajine in posebno Vinice. Vabijo tudi Ljubljančane, da jih na ta dan obiščejo in se poklonijo spominu tega velikega moža s široko slovansko dušo, nato pa da se z njimi razvesel® v kolu in narodnih igrah. Ženin in nevesta iz okolice Vinice Obiščite za binkošti Vinico. Vozi redni izletniški vlak s polovično ceno, pa velja do Črnomlja in nazaj vozna karta le 43.50 Din, dočim prevoz z avtobusom od Črnomlja do Vinice in nazaj le 10 Din. Na razpolago pa bo izletnikom že v Novem mestu posebni avtobus, ki bo vozil preko bajnih Gorjancev v deželico vinorodnih belokrajinskih holmov. Prevoz z avtobusom od Novega mesta do Vinice in nazaj bo veljal 25 Din, dočim vozna karta do Noveg-a mesta in nazaj v Ljubljano 30 Din. Vsak izletnik naj se že v naprej prijavi na naslov: Društvo »Bela Krajina« v Ljubljani, Gasilska cesta 3, da si tako zajamči udoben prevoz do Vinice in nazaj, kakor tudi event. prehrano. Vlak odhaja iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5.19 s prihodom v Črnomelj ob 9.04, iz Črnomlja pa odhaja ob 18.29 s prihodom v Ljubijano ob 22.16. Vse podrobne informacije lahko vsak dobi na omenjenem naslovu. Ne zamudite te izredno ugodne priložnosti in javite se za izlet takoj! SPOMLADNI zagrebški velesejem 27. v. — 6. VI. 1933 JUBILEJNA OBRTNA RAZSTAVA SAVFZA HRVATSKIH OBRTNIKOV X. SALON AVTOMOBILOV XIX. SEJEM POLJEDELSTVA HI GI JE NE V DELAVNICAH Proti vnaprej nabavljeni legitimaciji ZZ na železnicah brezplačen povratek, na Jadr. parobrodih višji razred za ceno nižjega. Legitimacije se dobivajo v*vseb večjih mestih pri »Putniku«, vseh podružnicah Prve hrvatske štedionice in ostalih denarnih zavodih, morejo se pa tudi naročiti naravnost pri upravi Zagreba čkog zbora. 6350 Deset let intenzivnega skrbstva za mladino Delo mestnega mladinskega urada — Pereča vprašanja našega mladniskega skrbstva — Zavodi, zavetišča, krušne matere, kolonije Ljubljana, 27. maja. Letos poteka deset let, kar »o bili položeni prvi temelji mladinskemu skrbstvu mestne občine ljubljanske. Ob tej priliki smo naprosili vodstvo mladinskega oddelka mestnega socialnega urada za kratek očrt vsega razvoja, ki ga je ta važna panoga javnega dela doživela v tem času, in smo izvedeli tole: Mladinsko skrbstvo kot samostojna panoga ima svoje početke šele po vojni, oziroma po prev? itni dobi. Predvojna Ljubljana je ^mo sporadično, bodisi iz lastnih nagibov ali pa po nujno nastalih potrebah posvečala pažnjo posameznim mladinskim vprašanjem, toda tudi to le v okviru splošnega socialnega skrbstva. Prvi temelji sistematičnega mladinskega skrbstva so bili položeni v letu 1923. v zvezi z reorganizacijo celokupnega socialno-političnega urada. Takrat se je organiziral mladinski oddelek s posebnim referentom in so se vsa vprašanja mladinskega značaja, ki so bila do takrat raztresena po raznih drugih referatih, koncentrirala v enem oddelku, kakor n. pr.: dnevna de-čja zavetišča, izredne podpore, varuštvo itd. V vseh teh letih do 1. 1928. se je delalo na izgraditvi posameznih sistemov mladinskega skrbstva. Vsled notranjih razmer v občini se je v tem času število uradništva social-no-političnega urada zmanjšalo, vsled česar je nastal v razvoju izgraditve mladinskega skrbstva zastoj. Intenzivno in sistematično delo v tej panogi se je prav za prav pričelo v letu 1928. pod sedanjim županom, ko je občinski svet z vso širokogrudnostjo in liberalnostjo ;er razumevanjem za velike potrebe omogočil najširšo delavnost socialnemu uradu, še posebno pa mladinskemu oddelku. Mladinski oddelek je v prvi vrsti posvetil svoje moči zbiranju materiala o položaju mladine v Ljubljani. Slika je bila porazna. Največji del one mladine, ki se ie zatekala na pomoč k mestni občini, posebno pa mladina predšolske dobe, je bil nujno potreben najširše pomoči- socialne in higienske. Otroci, prepuščeni ulici in slu čajni dobrodelnosti so bili na robu fizičnega in moralnega propada Treba je bilo najti sredstev in možnosti, cia se ti otroci rešijo vpliva dosedanje vzgoje in jih prestavimo v popolnoma drug milje. Del teh otrok smo pospravili po zavodih, en del oJ-dali v rejo, ostale pa razmestili po dnevnih dečjih zavetiščih. Tu je mladinski urad organiziral tri sisteme skrbstva: zaprtega, polodprtega in odprtega sistema. Zaprti sistem skrbstva, t. j. zavod10 skrbstvo oziroma preskrba otrok v stal-vh zavodih, je sicer dober in potreben, vendar tako različen in tuj otroški duši, da ga je treba smatrati le za začasen izhod iz položaja, v katerega so otroci zašli hizz lastne krh de. Pri oddaji otrok v zavode, nas je v prvi vrsti % odšla misel preventivnega skrbstva, t j. hoteli smo preprečiti, da bi otrok duševno in telesno ne zaostal vsled razmer, v katerih je sedaj živel. Preskrbeti ga je bilo treba tako, da bo postal koristen in pridobiten član človeške družbe. Beefa zavetišča ?Iaba stran zaprtega sistema mladinskega skrbstva je ta, da se otrok iztrga iz družine in tako rekoč kasarnira v zavod, kjer se otrok ne razvija individualno, ampak po splošnih, kolektivnih predpisih. Lspeh take kolektivne vzgoje je vedno dvomljiv, posebno če je vzgojna smer in nazor vodstva zavoda enostranska, velikokrat tudi absolutna ter na ta način onemogoča in celo ubija vsako individualnost otroka. Kot protiutež temu sistemu skrbstva naj navedemo rejninstvo, o katerem bomo pa govorili pozneje. Zaradi pomanjkanja lastnega in modernega zavoda smo bili primorani, oddajati otroke v že obstoječe zavode in sicer: Lich-tenthurnov zavod, Marijanišče, banovmski dečji dom. Zavod za zdravstveno zaščito mater in dece. Vsi ti zavodi so v Ljubljani. Nadalje smo oddajali otroke v zavod Šolskih sester v Repnjah (gospodinjska šola-, Zavetišče sv. Jožefa v Št Vidu, dečje zavetišče na Viču. moralno defektno deco v Banovinsko vzgajališče v Ponovičah. Na tem mestu je potrebno in umestno, da poudarimo še enkrat nujno potrebo po lastnem dečjem domu, kjer bo dana možnost koncentracije vseh otrok v enem samem zavodu in pod enotno upravo in možnost kontrole mestne občine same. Izkoristiti bo treba priliko, ki se nam nudi, da preuredimo hotel Tivoli v dečji dom, kjer bi se dalo z majhnimi žrtvami idealno rešiti to najbolj pereče vprašanje mestne občine Ako pogledamo proračunske postavke zadnjih treh let, se nam pokaže slika, ki jasno govori o potrebah naše mladine ter o možnosti, da vzdržujemo lastni dečji dom s sredstvi, s katerimi vzdržujemo zdaj otroke po različnih zavodih. V teh letih smo imeli za ta sistem mladinskega skrbstva te postavke: 1930 120.000 Din, 1931 190.000 Din, 1932 204.256 Din. Upoštevati pa moramo pri tem, da so bile vse te postavke prekoračene vsako leto za najmanj 10 — 15.000 Din. Drugi važni sistem, t j. polodprti sistem, so dnevna zavetišča. Tak sistem je eden najbolj priporočljivih, ker se tu otroku nudi možnost, da ostane v družini, čez dan pa je oskrbovan v zavodu, kjer se mu nudi možnost učenja in celo delne prehrane. Pod vodstvom strokovne učiteljice ponavljajo otroci šolsko snov, se igrajo, delajo izlete in so sploh pod vzgojnim vodstvom voditeljice zavetišča. Seveda ne smemo pozabiti, da je delo teh učiteljic zelo težavno, ker so v enem zavetišču koncentrirani otroci vseh razredov in šol, obenem pa, da se vračajo zvečer v družine, kjer vladajo seveda čisto druge razmere. V Ljubljani imamo štiri dnevna dečja zavetišča in sicer: pri Sv. Florijanu, na Pru-lah. v Sp. Šiški in na Taboru. Ta zavetišča ne odgovarjajo v polni meri vsem zahtevam srednje dobrih zavetišč z ozirom na prostore, higienske razmere in drugo. Položaj se je nekoliko izboljšal, ko se je zavetišče v Sp. Šiški preselilo v novi Sokolski dom. Ravno tako se namerava premestitev zavetišča na Taboru v Sokolski dom. Zavetišče pri Sv. Florijanu se bo, če bo dana finančna možnost, renoviralo in razširilo in se je v ta namen že sklenila pogodba z lastnikom hiše, od katerega smo vzeli v najem dva večja prostora. Na ta način bo mogoče likvidirati zavetišče na Prulah, ki absolutno ne odgovarja namenu, in ga premestiti v novo urejene prostore pri Sv. Florijanu. V vseh štirih zavetiščih se preskrbuje 200 otrok. V proračunu smo imeli postavke: leta 1930. 150.D00 Din. leta 1931. 240000 Din, leta 1932. 209.000 Din. Prihranek v letu 1932. si moramo razlagati na ta način, da so odpadla vsa večja popravila, potem mezde delavcem, ki so donašali kruh in hrano v zavetišča, ker se je ta donos izvrševal z lastnimi močmi iz mestnega zavetišča za onemogle. V dnevna dečja zavetišča se sprejemajo v prvi vrsti otroci, pristojni v Ljubljano, katerih starši so čez dan z doma ali na delu in tako bi bili otroci brez varstva in nadzorstva. V drugi vrsti pa otroci, katerih starši so brez zaslužka in jim služi preskrba njihovih otrok v teh zavetiščih kot nekaka indirektna podpora." Esfalzsstvc Najidealnejši sistem mladinskega skrbstva je pa odprti sistem t. j. rejninstvo. Pri tem sistemu se vzdržuje princip ohranitve rodbine kot take, če tudi ne lastne. Osiroteli otroci, nezakonski, zapuščeni ali pa moralno ogroženi se odvzamejo rodbinam ter oddajo bližnjim sorodnikom ali pa tujim rodbinam V mladinskem urad; imajo že celo kartoteko rejnic, ki prosijo za otroke. Seveda je potrebna pri odda :i otrok na deželo, kjer je točna in stroga kontrola nad vzgojo in prehrano teh otrok otežkočena, velika previdnost. S sodelovanjem Higienskega zavoda nam je ta posti nekoliko olajšan. Veliko smo tudi pri lo-bili s tem, da smo na lastne stroške izvai-bali zaščitno sestro, ki je sedaj polno ca poslena pri higienski zaščiti otroka. Absolutno in nujno je treba nastaviti še eno zaščitno sestro, ki bi bila dodeljena ml-idin skemu uradu in bi delala na socialni zaščiti otroka. S tem bi bila omogjč« .a točnejša evidenca in kontrola vseh naših rejenčkov. Kajti pripetijo se primeri, Ja rtjnice izkoriščajo na ta ali oni način oiroka, podeželske občine pa v večini p"i-merov nimajo smisla m se ne brigajo zato, kako tejnicc ravnajo z otr ki. Naloga a*-sč^tne sestre bi bila. ustvariti čim ostrejšo kontrolo in tesnejšo zvezo med uradom in rej enci. Pri razpravljanju o vprašanju rejninstva moramo podčrtati velik porast štev-Ia je-jencev. Ta porast je v zvezi z vedno večjim obubožanem ki je posledica splošne krize ter rastočega števila nezakonskih otrok. Tudi število moralno ogroženih narašča iz leta v leto. kar nomenja di moramo mladinskemu skrbstvu posvečati največjo pažnjo, da ne bo občina v po ših letih primorana plačevati trikratne vsote zaradi prevelike štedljivosti pri reševanju tega vprašanja. Naj govore številke: V letu 1930. je znašala postavka za >-f.jni ne 40.000 Din. V letu 1931. je znašala postavka za rejnine 05.000 Din. V letu 1932 je znašala postavka za rejnine 150.000 Dm. Pripominjamo, da jc bila ta postavka v letu 1932. izrabljena že v prvi polovici leti. kar nomeni. da je bil lani izkazan po-rast rejenčkov za 100 „dst. Tudi v letošnjem letu se čuti vedno večja potreba po oddaji otrok v rejo, ki se poostruje paralelno s poostritvijo gospodarskega in soci alnega položaja ljubljanskega prebivalstva. Ravno tal raste tudi število moralno- defektne dece. Mladinski urad je samo ▼ letošnj em letu v dobi pičlih treh mesecev interveniral v 20 primerih za internacijo moralno pokvarjenih otrok (tatvine, vlomi, vlačugarstvo, nemoralno življenje itd.). Iz vsega gornjega je razvidno, da bo mestna občina morala na temeljitejši način pričeti z reševanjem mladinskega vprašanja, oziroma mladinskega skrbstva, žrtvovati bo morala še večje vsote, da se vsaj deloma zmanjša število onih otrok, ki še danes tavajo brez nadzorstva, oskrbe in vzgoje po Ljubljani. Mladinski urad intenzivno sodeluje z generalnim varuhom z vseh zadevah varu-štva, tožb za alimentacije, intervenira samostojno nri nezakonskih očetih, oziroma pri njihovih starših ali sorodnikih za preskrbo nezakonskega otroka. Ustvaril je ta-korekoč nekako neoficielno posvetovalnico za zakonske in nezakonske matere v vseh socialnih in z njimi zvezanih pravnih vprašanjih. Tu ni mogoče popisati vseh primerov, ker je vsak zase čisto individualen in ga ni mogoče podrediti nobeni metodi. Počitniške kolonije Mladinski urad je že leta 1928. pričel z organizacijo zelo važnega vprašanja, t j. vprašanja počitniških kolonij. Ze v letu 1929. je organiziral lastne počitniške kolonije na Gorenjskem in na morju, tako rasla. Dosegla je pač skrajne meje svoje struge. Pri Zalogu Sava neovirano od plavi ja vse vodne mase svojih pritokov in niso savski milini Periesov. Plevnikov in Steletov ogroženi od povodnji. Ljubljanica je od Vevč dalje do izliva ponekod poplav*!« bližnje travnike in njive. Ker se je popoldne neko'"'ko zjasnilo in so prenehali nadaljnji nalivi, je nevarnost kakih večjih poplav odsrrnajena. Pričakovari je. da bo v krotkem nastopilo lepše vreme Zaenkrat p« barometer še vedno kaže nizko stanje 153.3 mm. Nesodobna prestolnična zanimivost Beograd. maja. Ob vsem prizadevanju prestolnične občinske uprave, da bi čim prej pometla iz bohotno se razvijajočega velemesta ostanke nesodobnosti, ki marsikje še kvarijo splošno ugodni vtis, je tak nesodoben ostanek je n. pr. ljudska šola na Karaburmi. Karaburma je predmestje, ki se razteza od novega pokopališča po obronkih bul-bulderskega griča tja doli proti Dunavu, novemu pančevskemu mostu. Tu je bilo nekdaj beograjsko mor išče, kjer so izvrševali smrtno kazen za zločince, pa je bil kraj vedno bolj redko naseljen. Karaburma je danes prestol ično predmestje, že precej gosto posejano s stavbami, s poimenovanimi ulicami in vsemi ostalimi pridevki velemestnega predmestja. Prebivalstvo pripada seveda večinoma neimovitim, delavskim slojem. Je pa toliko številno, da se je že pred leti pokazala nujna potreba, da dobi ta kraj svojo lastno ljudsko šolo. In Karaburma jo je res dobila. Toda kie! Karaburmska osnovna šola, ki ima šest oddelkov in zahaja vanjo okoli 250 šolskih otrok obeh spolov, je že lepo število let nastanjena v enonadstropnemu poslopju, v katerem se nahaja v pritličju »kafana' La-vadinovič«, torej navadna predmestna krčma. Poleg krčme v pritličju so v hiši še neki drugi obratni prostori, menda majhna trgovinica in še nekaj podobnega. V prvem nadstropju pa so šolski prostori. Na drugi strani ulice je pa tudi krčma, Ob SOletnici mature Ali je mogoče? Pol stoletja je preteklo, odkar smo mladi abiturienti Ijjbljanskega učiteljišča po srečno prestani maturi zapuščali Ljubljano z zrelostnim izpričevalom v žepu ter se razkropili na vse strani ljubljene domovine, da nastopimo trnjevo pot učitelja in vzgojitelja svojega naroda. In danes se vračamo kot sivolasi starčki v to starodavno častitljivo mesto. Polagoma se polni za naš sestanek pripravljena in slavnostno okinčana dvorana Ob dr>1(?j. s snež-nobelim prtom pokriti ter z okusnim na-mizjem in duhtečim cvetjem obloženi mizi je razvrščenih 23 stolov. In glej! Le 13 teh je zasedenih. 10 jih pa žalostno sameva z lepimi svežimi venci ob naslonilih v spomin na 10 umrlih sošolcev in tovarišev. — Resno se ogledujemo in pozdravljamo tovariši. saj se mnogi izmed nas niti ne poznamo več; minula desetletja, starost in nagubana lica storila so nas med seboj nepoznane. Za nami ležijo davno pretekli dnevi in danes smo se zbrali, da vzbujamo Erijazne spomine na častitljivo mesto jubljano in njega vrlo prebivalstvo, da izkažemo nehlinjeno pieteto do našega dragega učiteljišča in njega zvesto učiteljstvo ter da se prisrčno spominjamo skupnega mladostnega življenja in mladostnega stremljenja! O, zlati čas mladosti! Kakor sanje ležiš za nami in nobene želje te ne morejo pri- čarati nazaj! O, prekrasni dnevi, ko je svet tako lepo v cvetju ležal pred nami, ko so ideali žareč stali pred našo dušo, ko je mladeniška moč menila doseči nebesa! Oh, za pajčolanom, ki bodočnost zakriva, je ležalo marsikatero grenko presenečenje, marsikatero sladko upanje je propalo in ideali so se razpršili v nedosegljivo daljavo! Zato se zateče v tihih urah spomin tako rad nazaj k modrim višavam mladosti, nazaj v nepovračljiv čas. ko je duša splavala navzgor proti oblakom! Srečen oni. ki je našel v tistem času pravega prijatelja! S skupnim življenjem in stremljenjem, s skupno vživano srečo, s skupno trpečo žalostjo, koliko je s tem pridobil notranji človek! Kako lahko se odpre v mladosti srce prijatelju, in kako je potrebno mladeniču tolažiti, svetovati, skupno žalovati! Kako poveličevalno je vžarjena mladost od spomina na nriprosto veselje, ki smo ga skupno vživali! Če bi bila sreča navezana na posvetna dobra, če bi bilo najti srečo izven nas, koliki izmed nas bi se potem radi spominjali našega skupnega studira-nja! Mi pa se ga radi spominjamo! In torišče, v katerem smo se zbirali in preživeli morda najpomembnejši odlomek našega življenja, je sicer izginilo iz površja, toda ljubki spomini se nam še vedno vzbujajo na tisto mogočno poslopje tam na sedanjem Vodnikovem trgu, v katerem so nam dragi r"itelji prižigali plamen idealizma, v katerem smo si pridobili znaten del naše izobrazbe. Če tudi je v novejšem času zaznamovati nekateri napredek v ustroju učiteljišč, — vendar se z veseljem spominjamo z nemanjšo hvaležnostjo našega bivšega starega učiteljišča ter dragih mož. ki so delovali na njem! In tu se v duhu spominjamo našega pokojnega direktorja, našega »starega« Blaža Hrovata. Bil je to mož odličnega znanja in zlatega srca, ki nas je vse v ljubezni oklepalo. Spominjamo se pokojnega prof. Leopolda viteza Gariboldija, najboljšega med boljšimi, ki ga je dičilo poleg srčne dobrote odlično in vsestransko znanje: kako radi smo poslušali njegova zanimiva in temeljita predavanja iz zemljepisja in zgodovine! Kdo izmed nas mu ne dolguje posebne zahvale! Pozabiti ne smemo prof. Edvarda Samhaberja, pesnika in tedanjega profesorja nemščine. Čeravno Nemec, je bil pravičen napram nam slovenskim kandidatom ter čeprav strog in natančen, je bil vedno prizanesljiv izpraševalec pri izpitih ter je na ta način marsikateremu kandidatu rešil njegov obstanek. Spominjamo se dalje redkobesednih in resnobnih profesorjev Viljema Linharta in Josipa Cele-stina. Prvi je poučeval prirodopisne vede ter pedagogiko, drugi pa matematiko. Oba sta bila sicer strah za manj nadarjene kandidate. toda tudi njima smo ohranili hvaležen spomin. In slednjič se z veseljem spominjamo našega dobrega »ata«, strastnega nuhljača, prof. verouka Klcmeačiča, Antona Nedveda, prof. petja in glasbe. Julija Schmidta, prof. telovadbe, ter Josipa Kronbergerja, prof. risanja in lepopisja. Vsem tem imenovanim in neimenovanim ter vsem tedanjim vadničnim učiteljem Tomšiču, Gerkmanu. Eppichu in Simi do-prinašamo z veseljem izraze asše ljubezni in raše hvaležnosti, ki je traiala do sedaj in ki ne bo ugasnila do konca naših dni! Ta trenutek naj bo posvečen tudi spominu naših dragih nekdanjih sošolcev in tovarišev, ki so že davno zapustili to solzno dolino ter se preselili v boljše življenje! Vsem tem dragim nam pokojnim profesorjem, učiteljem in tovarišem našim: Slava njihovemu spominu! Mi pa, ki nas je usoda ohranila do današnjega dne, hočemo obnoviti obljubo zvestobe, ki smo si jo dali o priliki našega razstanka pred 50. leti. Trdno se okle-nimo kot sošolci in prijatelji drug druge ga v zvestobi in ljubezni, dokler tudi nas ne obišče bela žena, da nas preseli v kraj, kjer ne bo trpljenja in žalosti! Kdo ve, komu izmed na«, bo če/, leto dni dana prilika, da se tedaj na tem mestu zopet snidemo in vidimo? — Toda: Mlad ali star, kaj brigajo nas časi! Duh svež še je, izdajniki so lasi, Kako pač hitro glava osivi! Pa le hitite kodri, se srebriti! Saj sramno ni, srebro si pridobiti. Miad ali star, pa še le v grobu, tam, se spi! Josip Christof EdravfHšče — kopan«?« za srce in žene Tatzmannsdorf (Burgenland) Mineralne, močvirne in naravne ogljen- čevo-kisle kipelne kopelji. Nizka penzij-ska cena vključno zdravilne kopeljL Prospekte in pojasnila daje: Zdraviliščna direkcija ali zdraviliščna komisija Bad Tatzmannsdorf, Burgenland, po vseh potniških in prometnih birojih kakor tudi Osterr. Anzeigen-Ges. A. G. Wien L. Brandstatte 8. 177 kjer se ne zbira samo cvet karaburmskega prebivalstva in odkoder se slišijo v šolske prostore razne sjvari, ki niso ravno najprimernejši pripomoček k otroški vzgoji. Javnost je leto za letom opozarjala mestno občino na neprimernost nastanitve šole v takih prostorih, toda mestni očetje so odlagali in odlagali rešitev tega perečega vprašanja, dokler ni prišlo tako daleč, da se je celo poslopje samo, v katerem ja nastanjena šola, spuntalo proti tniH uporabi. Poslopje je začelo pomalem razpadati in je mestna občina tako prisiljena iskati za šolo drugih prostorov, odnosno sezidati novo šolsko poslopje. Občina se je odločila, da postavi za šolo novo poslopje. že pred leti so industrijalci bratje Ivko- viči darovali občini zemljišče 2800 ra2, da bi se na njem zgradilo šolsko poslopje. Ker pa to zemljišče leži v pasu, ki je re-serviran za železniške potrebe in se do poteka dveh let ne srne nič zidati v njem. se bo za novo šolo moralo dobiti drugo stavbišče, ali pa bo treba počakati poteka dveh let, da se bo videlo, ali se bo moglo zemljišče uporabiti v namen, kakor so ga darovali bratje Ivkoviči. Občinska uprava ie že odredila, da se izdelajo načrti za šolo. Gradivo za novo stavbo se bo dobilo od starih stavb, ki jih ie občina dala podreti, opeko pa bo dobavila občinska opekama »Pionir«. Tako bo stvar za občino znatno cenejša. Karaburma pa izgubi na ta način znamenitost, kakršne menda ni v vsej državi: šolo nad krčmo. Bijašk o letovanje na znorjn v Martinseid IDijaŠko letovišče na morju v MarttaSfl- ci pri Sušaku bo tudi letos imelo svojo sezono. V mesecu juliju, — od 1. do 30. — se sprejemajo sami dijaki srednjih šol, a v mesecu avgustu — od L do 30. — dija-kinje srednjih šol in deca obojega spola osnovnih šol. Vsak mesec se sprejme največ 500 dijakov. Sprejemajo se samo zdra- vi otroci, zato mora imeti vsakdo, ki hoče na morje, imeti zdravniško potrdilo o svojem zdravstvenem stanju. Pristojbina za enomesečno bivanje v letovišču znaša 750 Din in potni stroški tja in nazaj. V tem znesku so pa obseženi prav vsi potrebni stroški za stanovanje, hrano (petkrat na dan), kopanje, pouk v plavanju in športnem treningu, uporaba čolnov, poieg tega še dva izleta na morju s parobrodom, eden celodnevni in eden poldnevni. Najbolje je, ako posamezne srednje šole organizirajo tako enemosečno letovanje za svoje dijake. Prijave za oba meseca se sprejemajo samo do 15. junija t L V to svrho mora vsak dijak ali dijakinja izpolniti posebno prijavnico in jo oddati direktorju ali profesorju šole, ki organizira tako letovanje ali pa direktno Higienskemu zavodu v Zagrebu, Mirogojska cesta 4, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila, ali pa oblastnim odborom Podmladka Rdečega križa, ki tudi lahko sestavljajo skupine po 20 do 30 dijakov ali dijakinj s potrebnim nadzorstvom za enomesečno bivanje na morju. Po prijavi bo potem dotični aspirant ža prejel vsa potrebna navodila. aajv«eje kopališče en Jadranu. 4 ta pol ure vožnje od Zagreba via Plase 30 hotelov ln penzijonov. Tega leta velike svečanosti ln znatno znižane cene Informacije ln prospekte pošilja Zttrnvn. poverjenstvo in hoteM samt HOTEL MIRAMARE. tel. 11. Suprot lje~ člllšnom parku 1 kupa!', s tu penzt.la u glavno! sezoni: 85 — 95 Din ekskl. DOM DR. SETDL 50 »ob s tefcoio vodo Kopelji. garaže. Penslon v pr&dsezoni 35 do 80 N1n. HOTEL PENS. ESPLAN4DE vts-a-vla plaže. Popoln komfort Tek. voda Garaža. Popolna oskrba v gl. sez. 85—95 Din. HOTEL PEVSION SLAVI J A. 25 moderno opremljenih sob s tekočo vodo. Kopelji. saraže Informacije erratls. PARK HOTEL CRNKOVIC vls-a-vie kopei. parka. Dipl. kuhinja. Cene predsez 85— 70 Din gl. sez. 80—90 Din. Prospekti. PENSION REST. WIEN. Nova moderna zgradba. Vls-a-vls kopališka. V sobah tekoč3 voda. Informacije eratls. PENSION ADRIA, tel 10 P~nzija n glavno j sezoni: 75 — 90 Din ekskl. UPRAVA: A. CH. URBANETZ. ISTA UPRAVA: PALAČE HOTEL, ZAGREB HOTEL-PENSION IVANC1C. V bližini pristanišča ln kopališča. Tekoča voda. Po-'K>ln penslon od 60—90 Din. HOTEL-PENSION CRIKVENICA, nedaleč od pristanišča. Moderno opremljene sobe Popolna oskrba od 60—75 Din. PENS. REST. GJURASIN, novozgrajene moderno ureleno poslopje a elegantne opremo. Tekoča voda. Penslon v pred-se^cmt 65—80 Din PENSION DANICA. Kopanje pred same vilo. Popolna oskrba 60—70 Din. Prospekti ara tis PENSION EUROPA I. IVANCIC, neposredno ob kopališču. Mirna meščanska blša Popolna oskrba od 75—85 Din fENSION »W1MMER« oasprou KopaUžci v tep1 vili Popolna oskrba —85 nin IHIVAIR HOTEL KOVAČI6 odlična udobnost... dobra hrana... nizke cene. Prospekte na zahtevo! 129 ^TtTTROc St. 123 "i« S NeŽfelJa, 28. V. 1933 Milijonsko premoženje za slovensko kulturo Ustanova Josipa in Marije baron švegel — Za naš muzej — Za znanost In umetnost — Za Dečji dom kraljice Marije — Najplemenitejše nacionalno in humano dejanje naSega časa Ljubljana, 27. maja Med Slovenci so redki ljudje, ki bi bili preširokogrudno radodarni v naše naroane in kulturne namene. Mecenov imamo, da bi jih človek preštel na prste. Zato bo naša javnost toliko bolj presenečena, ko izve, da je z nedavno smrtjo baronice šveglo-v e, soproge barona Josipa švegla, pripadlo našim nacionalnim, kulturnim in socialnim svrham veliko, milijonsko premoženje. Da je do tega prišlo, gre v veliki meri zasluga uglednemu nacionalnemu delavcu, odvetniku g. dr. Egonu S t a r e t u, izvrševalcu oporoke pokojne baronice šve-glove, ki je s svojimi strokovnimi nasveti in s svojim aktivnim sodelovanjem dosegel, da je ves življenjski uspeh izrednega slovenskega človeka, kar je vsekakor bil baron Josip švegel, po mnogih odisejah, da se tako izrazimo, na koncu spet prišel v narodno in kulturno last našega naroda. Baron Josip Švegel 'Tajni svetnik baron Josip švegel je bil iz znane, ugledne gorenjske rodbine, ki je doma v Gorjah pri Bledu. Rodil se je dne 29. februarja 1836, študiral je v Ljubljani in na Dunaju in je v svojem življenju napravil kariero, kakršne so bili v zgodovini le redkokdaj deležni otroci slovenskih hiš. V mladih letih je bil avstrijski generalni konzul v Aleksandriji, nato pa je bil dodeljen zunanjemu ministrstvu v službovanje. Pozneje se je aktivno udeleževal domačega in državnega političnega življenja, postal je deželni in državni poslanec, bil je član gosposke zbornice in tajni svetnik ter je imel izredno velik vpliv na Kranjskem in na Dunaju. Kot odličen pravnik in visoko cenjen diplomat je sodeloval z dunajsko vlado pri sklepanju raznih mednarodnih konvencij, tako konvencij s Turčijo, Italijo, Romunijo in Nemčijo, sodeloval je pri Sueškem kanalu, pri svetovni razstavi 1873, pri avstrijskem Lloydu, posebno pa leta 1878 pri Berlinskem kongresu. V priznanje njegovim velikim zaslugam za Avstrijo ga je avstrijski cesar povzdignil najprej v viteški, pozneje pa v baronski stan. Dasi je baron švegel izhajal iz preproste f'n venske hiše, sta mu njegova visoka inteligenca in markantna zunanjost omogočali resničen p.lemenitaški nastop. V svojih mlajših letih se je baron Josip fcvegel marljivo in plodovito udejstvoval na polju slovenskega slovstva in je po raznih listih svojega časa (»Novice«, »Slovenska P-čela«, »Glasnik slovenski« itd.) objavljal pesmi, polne iskrenega mladeniškega slovenskega in slovanskega navdušenja, ter ranimive potopise, za katere je kot diplomatski uradnik vsak čas našel in doživel dovolj gradiva. Tesne razmere političnega življenja na tedanjem Kranjskem so bile krive, da je Josip švegel nazadnje zapustil narodne vrste in prešel v nemški tabor. Da pa niti tedaj, ko je bil na višku svojih življenjskih uspehov in političnih časti, nikdar ni pozabil svojega slovenskega porekla in da je vse do konca gorela v njem mogočna domovinska ljubezen in živo, resnično rodoljubje do svoje ožje domovine kot sin lepe Gorenjske je ekscelenca švegel z dejanjem pokazal prav zadnja leta svoje-pa življenja, predvsem s formulacijo svoje poslednje volje. Za nas muzej, znanost in umetnost Ko Je baron Josip švegel ob začetku svetovne vojne na Dunaju umrl, je zapustil za seboj za naše skromne razmere ogromno premoženje. Imel je hiše na Dunaju, v Ljubljani, veleposestvo v Gorjah, v Volo-Bkem pri Opatiji, kot navdušen ljubitelj starin m umetnin pa je imel tudi bogate zbirke preprog, umetnin in drugih dragocenosti iz vseh kultur sveta. Za svojo generalno dedinjo je postavil svojo soprogo Marijo, ki je bila po rodu Italijanka iz avstrijskega južnega Tirola ter je bila iz znamenite rodbine plemenitih de Battisti di San Giorgio. Baronica Marija je bila izobražena žena in je v svoji mladosti slovela kot izredna krasotica. Ko je baron Švegel ob svoji smrti postavil svojo soprogo za glavno dedinjo ter se munificentno f-pomnil tudi svojih sorodnikov Šveglovih, za katere je ustanovil fidejkomisarično substitucijo na veleposestvu v Gorjah, ime-novavši kot svojega prvega substituta svojega nečaka, katerega je pred vsemi sorodniki vzljubil, g. ministra n. r. in poslanika dr. Ivana švegla, ki se je že za časa Avstrije v svoji lastnosti kot avstrijski generalni konzul v New Torku kot iskren Slovenec in Jugosloven toplo zavzemal za naše izseljence, pa je v testament postavil tudi nekaj važnih določil, s katerimi se je uvrstil med največje najbolj velikodušne mecene, kar jih premore slovenska kulturna zgodovina. V členu 8 svoje oporoke je baron Josip švegel izrazil žeijo, naj bi njegova kolekcija slik, med katerimi so umetniški portreti njega, njegove soproge in njune umrle hčerke baronice Marije od slikarjev An-gelija ter charlemonta in razne druge slike, nadalje različne orientalske preproge, med njimi preproga orientalskega muzeja, ki je bila izdelana ob njegovem lastnem sodelovanju in katere vrednost se ceni na nekaj sto tisoč dinarjev, nadalje orožje in bibloti vseh vrst, njegova numizmatična zbirka itd. itd., pokloni — tedaj kranjskemu deželnemu — muzeju 7 Ljubljani pod pogojem, da se v muzeju vsi ti predmeti združijo v posebnem prostoru in da jih muzej na vse čase skrbno hrani. Za namestitev zbirke v posebno označenem prostoru je baron švegel volil še znesek 10.000 kron. Baron Josip švegel je določil, naj njegova soproga določi in voli vse predmete po njeni lastni preudarnosti in volji. Kranjski deželni odbor, ki je imel kot instanca odločati o sprejemu ali odklonitvi tega volila, je po smrti barona švegla s podpisom deželnega glavarja dr šušteršiča z izrazi tople hvaležnosti sprejel ta poklon. Isto je tudi storil po vojni dr. Natlačen kot komisar ljubljanske oblastne samouprave enako z izrazi tople zahvalnosti. V členu io. svojega testamenta pa je baron švegel določi* slovenski kulturi, znanosti in umetnosti neki drug, nič manj pomemben dar Po smrti njegove soproge, tako je zapisal, naj se iz njegove zapuščine ustvari posebna ustanova v znesku enega milijona kron. iz katere naj bi se pod vodstvom posebnega za to postavljenega kura-torija vsako leto izplačevale v znanstvene, umetniške, humanitarne in dobrodelne namene štipendije, darovi in podpore kakršnekoli vrste. »O organizaciji te ustanove in tudi o gospodarskih in kulturnih namenih, ki jim naj ta ustanova služi v interesu moje ožje domovine, nameravam še sam podati podrobnejša določila; v primeru, da to ne bo mogoče, pa moja soproga pozna moje intencije in bo po tem ter v sporazumu z mojim nečakom dr. Ivanom šveglom lahko odredila vse nadaljnje. Kuratoriju, ki bo upravljal ustanovo in v katerem naj bo tudi zastopnik rodbine šveglovega imena, naj bi predsedoval vsakokratni deželni predstojnik — v današnjem primeru torej ban dravske banovine, oziroma njegov namestnik. Baronica Marija Šveglova Tako se glasijo za široko slovensko javnost važna in zanimiva določila v testamentu barona Josipa švegla. Volila našemu muzeju in kulturni ustanovi se doslej seveda še niso realizirala, ker se je pač kulturna ustanova v znesku enega milijona kron imela ustanoviti šele po smrti gospe baronice Marije šveglove ter je bila prepuščena volji in odločbi gospe baronice Marije šveglove odločitev in izbira vseh umetnin za volilo našemu muzeju. Gospa baronica je v mesecu marcu tega leta v svoji vili v Voloskem pri Opatiji v visoki starosti 85 let umrla in z objavo njene oporoke je tudi končna izvedba testamenta barona švegla stopila v odločilni štadij. V načinu, kako verno sledi in ustreza vsem intenci-jam svojega moža in kako gre v svoji naklonjenosti do njegove domovine še mnogo dalje kakor on sam, je baronica šveglova v naši kulturni zgodovini, v kateri so se z našim narodnim življenjem neštetokrat srečevai tujerodci, toda redkokrat v prijaznosti in naklonjenosti, edinstven pojav. Dasi Italijanka po rodu, dasi italijanska državljanka po vojni, je baronica Marija tako zvesta ostala spominu svojega moža, da se j 9 odločila, da domala vse veliko premoženje, ki ga je baron švegel v teku svojega življenja zbral s svojimi izrednimi volilu tudi nekaj zabojev z listinami in poročili pokojnega barona švegla o njegovem delovanju v zunanjem ministrstvu, posebno so to dela o pogodbah z Italijo, Rumunijo in Nemčijo, dela o Sueškem prekopu, Dettepublique, tobačnem režimu, svetovni razstav, leta 1873., o avstrijskem Lloydu, zlasti pa o berlinskem kongresu, pri katerem je baron švegel sodeloval, in seveda tudi njegovi spomini na njegovo delo kot deželni poslanec bivše dežele Kranjske, avstrijski državni poslanec in član avstrijske gosposke zbornice. Našim domačim zgodovinarjem bodo te listine služile kot znamenit vir pri spiso-vanju zgodovine slovenskega naroda do svetovne vojne. Vsa zbirka bo za naš muzej v resnici umetniško in zgodovinsko dragocena pridobitev. Pokojna Marija baronica švegel je v členu 6. svoje oporoke določila, da bo njen testamentarni ekse-kutor, znani advokat dr. Egon Stare, v sporazumu z njeno univerzalno dedinjo, njeno sestro gospo Sidonijo Battisti di San Giorgio, določil in izvršil vse potrebne nadaljnje odredbe v svrho, da preidejo vse te znamenite umetnine, ki se nahajajo deloma v inozemstvu, v last našega deželnega muzeja. Ime in ugled testamentarnega eksekutorja dr. Egora Stareta nam je porok, da se bo volja gospe Marije baronice šveglove izvršila v polnem obsegu. Naša največja ustanova za znanost in umetnost Kar se tiče volila barona Josipa Švegla enega milijona kron za kulturno ustanovo, je njegova soproga v členu 15. svoje oporoke postavila važne, dalekosežne določbe. Ustanova bo nosila naslov »Ustanova Josipa in Marije barona švegel«. Po-kojnica pa je tudi določila, naj tej ustanovi, ki bodi po njeni smrti takoj poklicana v življenje, po smrti prej imenovan nih dedičev njene sestre Sidonije ter njenega nečaka Karla, v celoti pripadejo še vse njene realitete v Ljubljani, namreč hiše: na Bleiweisovi cesti St. 13 in v Levstikovi ulici St. 19 in 21, v kolikor ne bo njih vrednost pritegnjena, že k tvorbi ustanove v znesku enega milijona kron ter v kritje dednih pristojbin in drugih stroškov. NIVEA CREME * OLJE Zračna kopel! Sotačna kopel! Uživajte jo, kolikokrat morete! Poprej se pa morate nadrgniti z Nivea-Creme ali — oljem. To pospeši potemnitev, obenem pa omili nevarnost solnčarice. Odkod ta učinek. Od eucerita. Tega ne .vsebuje nobeno drugo sredstvo za negovanje kože na svetu. Ni ve a je nenadomestljiva. NTVEA je poceni: Creme: Din 3.50, 6.—, 12.- 25.- talenti in s s\ojo čudovito neutrudljivostjo, vrne njegovi ožji domovini, kateri naj v duhu vseh njegovih želja posluži v čim večjo slavo in razmah. Kako skrbno je do konca bdela nad vernostjo njegovega spomina, priča tudi naslednje dejstvo. Ko je bila baronica za časa inflacije po vojni kljub temu, da je bila lastnica cele vrste hiš, v zadregi za tekočo gotovino, je bila prisiljena, da nekatere predmete iz zapuščine svojega soproga proda; toda nikdar ni prodala ničesar izmed stvari, ki jih je bil njen soprog namenil ljubljanskemu muzeju. Sama je zmerom živela skromno, obenem pa je večkrat izjavila, da hoče na vsak način in pod vsakimi pogoji po vsej svoji najboljši volji izpolniti vse želje svojega pokojnega soproga, o čigar veliki ljubezni do rodne zemlje je bila globoko prepričana. Kako velik ugled in kako visoko spoštovanje je pokojnica uživala med svetom, je zlasti pričal tudi njen krasni pogreb v Voloskem. Zbirka za naš muzej V svojem testamentu je baronica Marija švegel postavila za svojo univerzalno dedinjo svojo 76-letno sestro Sidonijo plemenito Battisti di San Giorgio, oziroma svojega nad 60 let starega nečaka Karla von Schlicka. Volilo svojega soproga ljubljanskemu muzeju je baronica v svoji oporoki do vseh natančnosti izpolnila in je tudi sestavila tri natančne spiske, v katerih navaja vse predmete, ki se zdaj nahajajo na veleposestvu Vilsonia pri Bledu, last ministra n. r. dr. švegla, v njenem nekdanjem stanovanju na Dunaju ter v vili v Voio-skem in ki zdaj kot njeno njeno in njenega soproga volilo preidejo v last našega muzeja. Med temi predmeti se nahaja pisana množica tkanin, umetnin in zgodovinsko zanimivih spominčkov, ki nazorno pričajo o šveglovem visokem smislu za umetnost in kulturo ter so nekakšna živa slika njegovega delovanja in njegove kariere v svetu in doma. Tu so razne orientalsko vezene prevleke, odeje iz perzijskega kaftana, razne indijske tkanine, arabske vezenine, si-cilijanski prti, orientalske portiere, molitvene preproge, orientalski baldahini, kaš-mirske preproge, turški prtiči, anatolske preproge, cela vrsta oljnatih slik, antične, staroegipčanske in turške skulpture, naj-razncvrstnejšl umetni keramični izdelki z vseh koncev sveta, najraznovrstnejši starinski predmeti in raritete, kosi orientalskega pohištva, razno rožje, kos resnične mumije itd.; nadalje so tu vsi redovi in odlikovanja, ki jih je baron švegel prejel v času svoje diplomatske službe, tn so japonski, kitajski, osmanski, tunezijski, srbski, rumunski, italijanski, francoski, švedski, sanmarinski, papeški, belgijski redi in diplome od cele vrste kulturnih in političnih institucij. Posebno pa se nahaja v volilu številna kolekcija umetniških slik, med njimi umetniški portret barona, njegove soproge, umrle hčerke in razne druge slike, potem orientalske preproge, med njimi dragocena preproga orientalskega muzeja. Končno se nahaja v tem S svojim volilom je blagopokojnica Marija baronica šveglova kronala delo svojega soproga ter naklonila našemu narodu v resnici milijonske vrednote. Naročila je: »Po moji smrti naj moj testamentarni eksekutor gospod dr. Egon Stare v sporazumu z mojim nečakom dr. Ivanom šveglom prevzame organizacijo te ustanove in kura torija, ki naj se vzpostavi, kakor tudi določi podrobnejša določila glede gospodarskih in kulturnih namenov, katerim naj služi ta ustanova, pri čemer določam, da naj sodelujeta kot člana kuratorija g. dr. Egon Stare in dr. Ivan švegel.« Znesek en milijon kron se je od 1. 1912., ko je pokojni baron švegel pisal svojo oporoko, pa do danes zaradi valutarnih iz-prememb skrčil na četrt milijona Din. Na osnovi tega zneska bo »Ustanova Josipa in Marije barona švegel« takoj začela poslovati, ko bodo opravljene potrebne formalnosti, in morda že čez leto dni se bodo po vsej priliki že izplačevale iz tega fonda prve štipendije v znanstvene in kulturne namene. Ko pa bodo ustanovi pripadle še hiše na Bleiweisovi in Levstikovi ulici, katerih vrednosti danes Se ne moremo točno zabeležiti, ki pa venda znaša nekaj lepili milijonov, bo ta ustanova največje voHlo, kar jih bo premogla kulturna Slovenija. Za Dečji dom kraljice Marije Razen teh dveh volil, za kateri je dal iniciativo sam baron Švegel v svoji oporoki, pa je gospa baronica v členu 17. svojega testamenta še iz lastne iniciative dodala novo veliko volilo, češ, da naj po smrti njenih glavnih dveh dedičev sestre Sidonije in nečaka Karla pripada njena hiša na Dunaju, Zeltgasse 11, Dečjemu domu kraljice Marije v Ljubljani. Svojima dedičema dopušča baronica švegel pravico, da v slučaju ugodne prilike hišo na Dunaju tudi prodasta, kupnino varno naložita za Dečji dom kraljice Marije, njima pa ostane pravica do užitka obresrti. S tem določilom je blagopokojna baronica prav zgovorno dokazala, kako ji je vse do konca dni poleg velikega smisla za kulturo in umetnost, poleg čudovite duhovne zvestobe pokojnemu soprogu ostal tudi živ čut usmiljenja in milosrčja. Vest o tej ogromni zapuščini, ki je pripadla v pravem pomenu besede našemu narodu v umetniške, kulturne in socialne namene, mora delovati v naši javnosti kot senzacija. Naša dežela ni ena tistih dežel, v kateri bi meceni deževali. Zato je nekaj toHko bolj izrednega, skoraj neverjetnega, da eden naših ljudi, ki je po sili tradicionalnih slovenskih razmer, kakor baron Josip švegel, tako rekoč izstopil iz slovenskega življenja, in da stara italijanska plemenitašinja, ki je spoznala našo zemljo in naš narod skoraj samo po svojem soprogu in po njegovih ljudeh, poklonita velik del svojega ogromnega premoženja na oltar našega kulturnega razvoja in rasti. Precej hvale gre njegovemu nečaku ministru n. r. in poslaniku g. dr. Iv. r MS. BAHOVEC Oslabljenju srca in težkemu dihanju je često vzrok maščoba, ki se je nabrala okoli srca in njegovega mišičevja. Ta maščoba je vzrok, da srce nima moči, da bi pravilno vršilo svoje funkcije. Z redno uporabo zdravilnega »PLANINKA" čaja Bahovec postane kri bolj gibčna, srce se razbremeni in okrepi, kar omogoča zopet normalno dihanje. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi zdravilni »PLANINKA« čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih zavojčkih po 20.—Din z napisom izdelovalca LEKARNA MR. L. BAHOVEC, LJUBLJANA Reg. br. 1.34» od 6.ATI. 1933. ■MBMBnMMnMHiHHnnnBni šveglu, ki v naši javnosti uživa sloves velikega ljubitelja umetnosti in vnetega podpornika vseh naših kulturnih in umetniških stremljenj. S posebnim veseljem pozdravljamo, da je kot član kuratorija imenovan tudi njegov nečak min. n. r. in poslanik g. dr. Ivan švegel, ki bo gotovo z največjim veseljem sodeloval pri tej ustanovi in pri volilu za naš muzej, posebno ko so mu znane intencije njegovega pokojnega strica. Prav tako pa gre vsa hvala za ta zgodovinsko velik čin izvrševalcu oporoke baronice Marije šveglove, od- ličnemu juristu in vrlemu nacionalnemu delavcu, odvetniku g. dr. Egonu Staretu, ki je bil skozi dolgo dobo 20 let pravni zastopnik pokojne baronice in njen svetovalec v vseh življenjskih zadevah in ki mu je zdaj kot testamentarnemu ekseku-torju pripadla zgodovinsko lepa naloga, da premoženje rodbine švegel privede v našo narodno last in našo kulturno rast. Josip in Marija barona švegel sta si s to svojo oporoko postavila spomenik, kakršnega si doslej pri nas še ni postavil noben veliki nacionalni in kulturni pionir. Misli ob koncu šolskega leta Na mednarodnem srednješolskem kongresu v Bruslju je bilo pred par leti na sporedu tudi vprašanje o tem, ali je današnja srednješolska mladina z delom in učenjem preobremenjena. Debata je bila precej živahna in razni peragoški listi so mnogo pisali o tem vprašanju. Govorilo se je o higijeni, športu, igrah, telesni vzgoji itd. Razni teoretiki zelo radi prihajajo s svojimi nasveti, ki jih šola kolikor mogoče upošteva. Šola pa ni teorija, ampak praksa. Prav tako kakor življenje. In že par let po bruseljskem kongresu moramo problem o preobremenjenosti obravnavati s popolnoma drugega stališča: ni mladina preobremenjena od šole, ampak šola je preobremenjena od mladine. Zaradi te preobremenjenosti je v začetku letošnjega šolskega leta srednja šola doživela pravo katastrofo ... K sreči smo pri nas že pred par leti zopet vpeljali sprejemni izpit, ki smo ga bili po vojni odpravili. Druge države so vpeljale še strožje odredbe za sprejem na srednjo šolo___ Pri nas smo vpeljali tudi šolnino. Nič ni pomagalo. Prvi razredi so po vseh srednjih šolah v državi prenapolnjeni. Mesta so bila v zadregi, kje naj vzamejo dovolj učnih sob. Katastrofa! Kaj naj dela ta množica mladih glav, stlačena v ozke šolske klopi? Treba bi jo bilo čim prej prebrati! Kar je nezmožnega, bi bilo treba že v prvem razredu izločit«! A kaj? Prvi razred je brez težkih predmetov, izdela ga vsak količkaj poprečno nadarjen otrok. Celo nenadarjen! In tako gre naprej... Pri nas, kjer imamo večinoma še preccj nove, pred vojno zgrajene šolske zgradbe, smo še nekako obvladali ta naval. Kaj pa po starih, prostorno in zdravstveno neprimernih šolskih poslopjih, ki jih imajo nekatera mesta na jugu in vzhodu! Kje je tu šolska higijena?! Kje so tu mogoči uspehi? Celo v Ljubljani imamo razrede, kjer sede po štirje učenci v klopeh, ki so narejene za dva! Pa poreko starši: »Nismo mi krivi. Naj država ali mesto sezida nove šolske zgradbe. Danes se povsod zahteva srednja šola. Brez male mature ni nič. Iz meščanske ne sprejemajo na učiteljišče... Mi moramo otrokom preskrbeti kruha ...« Vse res. Mogoče tudi, da bo naval po par letih nazadoval. V ljudskih šolah se že pozna, da število otrok pada... Vendar bi morala srednja šola ravno pri tem navalu paziti, da odpre vrata v svet pred vsem inteligentnim otrokom in da izloči iz sebe čim prej vse, kar ne spada na srednjo šolo. Zato bi bilo treba prve razrede zelo čistiti, da se omogoči uspešen pouk nadarjenim učencem in da se nenadarjenim čim prej pokaže druga primernejša pot v življenje. To zahteva korist šole in družbe. Narava je namreč že sama tako primerno razdelila zmožnosti m talente, da ne bi prihajalo do nepotrebnih zagat in zadreg, če bi ljudje sami ne posegali ▼ to modro in pravično razdelitev narave. Da je danes v inteligenčnih poklicih taka kriza, jo vzrok v tem, ker je v te kroge zašlo mnogo »nepoklicanih«. To je t. zv. »narejena inteligenca«. Zato je danes dolžnost srednje šole, da ne ustvarja inteligence tam, kjer je ni, ampak da jo vzgaja tam, kjer je. To je ono poglavje o kvaliteti! — Šola ni kovačnica. amnak vrtnarija! Šola ni zato tu, da ustvari iz nič nekaj, ampak da vzgoji nekaj iz tega, kar je. Profesor je vrtnar, ki razvija že prirojene talente. Ako danes za ljudsko šolo zahtevamo, da naj bo učilnica in ne mučilnica, mora to tem bolj veljati za srednjo šolo, ki ni splošno obvezna, ampak je in ostane elitna šola, namenjena samo nadarjenim učencem. Ako torej starši sami ne morejo pravilno presoditi zmožnosti svojega otroka, je nujno potrebno, da šola v svojo m otrokovo korist pravočasno napoti učenca v ono smer. kjer bo našel svojo življenjsko srečo. Treba je vedno pomisliti, da ni vsak za vse in da je vsak človek le v svojem poklicu srečen. Ako otrok ni nadarjen, je zanj in za druge srednja šola samo muka in vsak pravi uspeh nemogoč. »Ob štirih zjutraj vstaja«, pripoveduje mamica v šoli, kjer skuša omehčati »trdosrčnega« profesorja* »ves dan se uči, vsi mu pomagamo . . .« Vpra\> to je nepotrebno! To je samo dokaz, da ne spada na srednjo Solo. Kajti pri današnjih zahtevah srednje nadarjen učenec izlahka izpolnjuje vse svoje dolžnosti, brez takega trpinčenja in mu še preostaja časa za čtiro in odpočitek. Zato je zelo modra odredba avstrijskega prosvetnega ministra, ki onemogoča re-petiranje odnosno ponavljanje razreda. Učenec, ki danes ne izdela razreda, je že pokazal svojo nezmožnost in je škoda denarja in časa, da bi jemal prostor drugim. Izkušnja namreč uči, da repetenti tudi drugo leto ali padejo ali pa komaj, komaj izdelajo. Čemu torej žrtve staršev, če ta pot ne vodi do uspehov? Prisiliti da nič — najmanj v šoli. Tudi pri nas bo treba slediti zgledu Avstrije. S tem se bodo razredi že v nižjih razredih precej čistili. Sedaj se je godilo nasprotno: da so repetenti kvarili že izčiščene razrede. Gotovo bo tudi tn treba razlikovati med slučajnimi »padci« f zaradi lehkomiselnosti ali »smoleta) in med dobro utemeljenimi neuspehi vsled nenadarjen osti Najprimernejše bi bilo. da se prepusti razrednemu profesorskemu svetu, da on odloči, aK učenec sme ponavljati razred ali ne. Poleg poostrene klasifikacije ▼ nižjih razredih je to nujno potrebna odredba, ako hočemo v nižjih razredih zajeziti poplavo, ki se vali navzgor in naprej ter onemogoča oni izbor po kvaiHeti, ki bo srednji šoli vrnil njeno vrednost in možnost, da razvije talente onih, ki »o poklicani, da preko nje gredo na ona prva mesta r ua-rodu in državi, kjer bodo mogli v polni meri razviti svoje zmožnosti. Vse dvago naj pravočasno zaostane in krene na pre vo pot do pokfiee«, ki so jim nam en Jen L Novi park na Hrvatskem trgu Kakor je mojster Plečnik poskrbel, da je Ljubljana zadnja leta v centru in v svojem Tivoliju dobila moderno, povsem harmonično podobo, v kateri se na čudovit način skladata narava in sodobna arhitektonska umetnost, pa je z nič manjšo skrbnostjo zanesel umetniško lepoto tudi na periferijo Ljubljane, šentpetrski del mesta je že po svoji naturi in po svoji na-membi kraj vrtov. Hišice malih vodmat-skih meščanov in Moščanov stojijo po večini sredi zelenjadnih in cvetličnih gred. oba bregova Ljubljanice sta s svojimi vrstami kostanjev dva velika drevoreda, vmes pa so veliki bolniški zavodi s svojimi velikimi vrtovi ln sprehajališči. Letošnjo pomlad je mesto in vodstvo mestnega vrtnarstva obrnilo svojo delavnost na to stran. Kakor teče regulacija Ljubljanice od centra proti moščanskemu predmestju, tako teče po cestah in trgih vzporedno regulacija parkov po Plečnikovi zamisli. V trikotu ob Leontšču je mestna vrtnarija uredila lep, estetsko dovršen vrt, pravi biser moderne arhitektonske umetnosti pa je novo urejeni park na Hrvatskem trgu ob cerkvi sv. Petra. Ta trg je prav za prav en sam park, ki je že doslej spadal med najlepše javne nasade v Ljubljani in ki ga od vseh strani obdajajo zasebni vrtovi in vile sredi zelenja. Po Plečnikovem načrtu so zdaj preuredili park v obliki kroga, ki ga po sredi sekata poti od sv. Petra in bolnišnice v Ilirsko ulico in na Martinovo cesto in ki je ves r cvetličnih gredah in drevju. Novo urejeni park je kot čudovita umetnina izredno povzdignil ta del mesta, v katerega zaradi splošne bolnišnice in drugih zdravstvenih zavodov, ki so kar nanizani tod okrog, stalno prihaja mnogo tujcev. / Med. dr. IVO RAKULJIČ - ZELO V Javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. dr. K Knauerju preselil v Ljubljano in ordinira za operativno gynekologifo (ženske bolezni) in porodništvo na MIKLOŠIČEVI CESTI 34-1. od 9. do 11. in od 16. do 19. are. «030 TELEFON 20-25 TELEFON 20-25 lloitiace vesti ♦ Skupščina Narodne obrane. Centralni odbor Narodne obrane v Beogradu je sklical ietošnil kongres za dneve od 25. do 28. junija v Banjo Luko. Kongresa ee udeleže deles^ti podružnic Narodne obrane ii Tse Jugoslavije. ♦ Izpremembe v državni službi. KancJist Anton Križnik, doslej pri sreskem sodišču v Delnicah, je premeščen k sreskemu sodišču v Radovljici. Napredovali pa so: knji-grovodka Mara Rekarjeva ,pri apelacijskem sodišču v Ljubljani v 8. ipoložajjio skupino, fcancelisti Ferdinand Ha.bjan pri sreskem sodišču v škof j i Loki, Rudolf Dečman pri okrožnem sodišču v Celju in Josip Perenič 5>ri sreskem sodišču v Kočevju pa v 9. po-ložajno skupino. ♦ Osebna vee t Ministrstvo pro« vete Je poverilo pregled osnovnih šol kranjskega »reza šolskemu upravi*^Iju iz Cerkelj g. Jo6ipn Lapa.tnetu. J. MAČEK LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 12 nudi krasne birmanske oblekce, modre in bele, vseh velikosti. ♦ Natečaj za docenta agrogeologije. Rek- ♦orat univerze v Beogradu je raztpisal na-teč a; za docenta aigrogeodogije na kmetij-tui fakulteti beograjske univerze. ♦ Tečaj za primerjanje in zgodovino r— •-•">»rodne in narodne ženske umetnosti i 'el f-e prične 29. t. m. ob 9. dopol-< ,,,. ržavnem osrednjem zavodiu za žen.sko domačo obrt v Ljubljani. ♦ Razpis službe obrtnega referenta. Me-f no načelstvo v Mariboru razpisuje me-e to dragega jurista. kateremu bodo poverjeni v prvi vrsti .pcsli obrtnega referenta. Zahteva se dovršena juridična fakulteta in npravno-politični izpit. ♦ Znani filmski umetnik, jugoslovenski rojak Svetislav Petrovič, ki je sedaj na turneji po Češkoslovaškem, prispe sredi prihodnjega meseca v Jugoslavijo in poseti pri tej priliki tudi Ljubljano. ♦ Turški novinar v Splitu. V Split je je prisoel te dni turški novinar Mehmed Zeki bej, urednik revije >L'enciclopedie de BaMtam«. Po tridnevnem bivanju je tur-fcki novinar s iparnikom >Srbinom< odpotoval v Albanijo. S UH * OTFOHARO VIC C/UBl/AMA C BADIŠČE A »umori iz same volne za vsa oblačila. Rekord današnjih dni sta nizka cena in poznana odlična kvaliteta. • V Rogaški Slatini bo igrala od 1. Junija dalje zdraviliška godba. Za glavno sezono je angažiran orkester ljubljanske opere jod vodstvom dirigenta g. Neffata. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 43. letošnji številki: postopek, kako je izdajati odločbe po pripombi za št. 6M. uvozne carinske tarife, ko se dajejo ugodnosti za uvoz svinčenih elektrod, uvozno carinjenje ročnega orodja, ki deluje s stisnjenim zrakom in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1933. ♦ Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani obvešča vee reflektamte za izlet t Bitolj, -da je ministrstvo za promet dovolilo za ta izlet 75 odstotni popust, ki bo veljal za člane JS na podlagi posebnih objav, ki se bodo dobile od 29. t. m. dalje v pii%arni Jadranske straže. Prijaviti se je ■najkasneje -do SI. t. m., ker je zadnji termin za odhod 1. junija * Binkoštni izlet Jadranske straže na ftvar-Vis-Biševo se preloži na poznejši čas, ker krajevni odbor JS v Ljubljani kljub ponovni prošnji do danes še vedno Ji i prejel dovoljenja za polovično železniško vozno ceno. Dosedanjim prijavljen-cem, ki so vplačali cele aH delne zneske, ee bo denar vrnil ali direktno v pisarni ali po Poštni hranilnice. Poznejši termin izleta se v primeru ugodne rešitve železniške v Tin je pravočasno objavi. Povečano sliko zastoni 13X18 dobi vsak, kdor kupi pri meni film ter da Istega kopirati. Poslužite se prilike in poskusite! Foto Tonrist Lojze šmuc Miklošičeva 6, vis-a-vis hotela Union ♦ Ciril Metodova družba poziva podružnice, da skličejo občne zbore in nove odbore naznanijo sreskemu načelništvu ln družbi. Podružnice naj tudi [poberejo članarino za tekoče leto in jo odpošljejo vodstveni blagajni po položnicah. ♦ Majdine pesmi je naslov zbirki otroških pesmi Danila Gorlnška, ki so pravkar izšle. Knjiga je tako po vsebini, kakor po opremi _ tiskana je na finc-m kartonu — prav uspelo delo in se čobi pri avtorju (Narodno gledališče, Maribor) in pri Založbi Poaravske tiskarne v Maribora za neznatno ceno 10 Din. Majdine pesmi bodo z.:a.sti za binkoštne praznike prav gotovo razveselile iunogo otrok. ♦ Planinsko slavje na Ljirbniku na .praznik je lepo uspe!o ob ugodnem vremenu. Prvi .planinci so jo mahnili na Ljubnik že v sredo na večer, da so zakurili na nje govem vrhu pod noč veliki kres, največ obiskovalcev pa je bilo seveda na praznik. Prisrčno dobrodošlico zbranim gostom je izpregovoril sredi dopoldneva tajnik SPD g. Ivo Košir, ki je očrtal delo podružnice, da se je mogla zgraditi sicer ne velika, a vendar ljubka koča vrh Ljubnika. Stalno zadovoljiv obisk, ki ga izkazujejo društvene knjige, daje upanje, da bo ostalo tudi v bodoče tako. Med dviganjem velike državne trobojnice na visok drog je zaključil govornik svoj nagovor s trikratnim vzklikom Nj. Vel. kralju Aleksandra. Takoj zatem so zapeli sokolski pevci več planinskih .pesmi, godba loških gasilcev pa je intonirala državno himno. Ko je bil ofi-cijeini del prireditve zaključen, se je razvila prijetna planinska zabava. ♦ Koča na Rožci. Podružnica »Skale« na Jesenicah poroča, da je koča na Rožci stalno oskrbovana. Dohod z Jesenic 2 in pol ure, z Golice poldrugo uro. Pot je dobro markirana in je tudi manj izvežbanim turistom lahko dostopna. Prenočišč na skupnem ležišču je 35; po potrebi pa Jib lahko prenoči v koči tudi več. ♦ Koroške vesti. Kakor poročajo fz Pli-berka, je bila v noči 14. aprila umorjena lastnica male trgovine Terezija Marinšek v Drveši vasi. Zločina so osumili njenega nečaka Franca Brug^erja, ki se je izdal s tem, da je menjal več tisočakov. Oddan je bil v preiskovalni zapor, vendar Je dejanje dosledno tajil. Pliberško okrajno sodišče bi ga bilo moralo oddati deželnemu sodišču v Celovcu, medtem pa je pobegnil. Dva dni pozneje so ga našli v nekem skednju blizu kolodvora. Sedaj pride v Celovec pred porotnike. — Kakor Javljajo »Koroškemu Slovencu« iz Sel, Je letos zgodaj prišel na letovišče rjavi kosmatinec. Preteklo soboto so ga videli, ko je v šajdi prijpodil ovce čez frato. Videl ga je neki fant, ki je zakričal. Medved je obstal tn jo momlja je odrinil v nasprotno smer. Šli so za njim in našfli ob nekem štoru ovčjo glavo in kožo. Razumljivo je, da so sedaj pastirji v neprestanem strahu za svoje črede. _ Preteklo nedeljo je izbruhnil požar v Lampihlu pri Kotmari vasi. Zgorelo je troje objektov posestnika Toma.na, rešili pa so živino. — Nedavno je odpotovalo v Nemčijo pet koroških učiteljev pod vodstvom K ar.! a Fritza, kjer nastopajo s pesmijo in vabijo na binkoštno zborovanje. ♦ Naši v Amerik!. Pri svetovni ekororo- ski konferenci, ki se bo vrSila med predsednikom Zedinjenih držav Severne Amerike in zastopniki posameznih evropskih držav, bo Jugoslavijo zastopaj naš poslanik v Washingtonu dr. Leonid Pitamic. _ Kakor javlja »Ameriška Domovina« iz Ole-vela.nda, je nedavno v slovenskem radio-iprogramu nastopila odlična slovenska pevka Mici Grdinova. Zapela je krasno Zor-manovo pesmico >Oj večer je že«, »Venček slovenskih narodnih pesmic« ter »Na Gorenjskem je fletno«. Godbeni del radio-pro-grama je preskrbel Jankovičev orkester iz Collinwooda. Slovenski radio-progra.ra je pod vodstvom g. Karla Zormana. _ Na velikonočno nedeljo je slovanska župnija v Chicasju praznovala petindvajsefcletnlco obstanka. _ Neznanokam je bila v Waukega-nu izginila Marija Podboj, stara 78 let, doma iz Borovnice. Po treh dneh so jo našli mrtvo. Rajnka zapušča dva sina. _ V Cle-velandu je posojilnica Interr.ational Buil-ding & Loan Association, slovensko podjetje, ustavila začasno vsa izplačila. _ V Powhatan Pointn je umrla Jennie Magdi-čeva, stara je bila 32 let. Zapušča tri nedorasle otroke in sestro. _ V Greensboru je preminila rojakinja Frančiška Zalarjeva. rojena Korošec, stara 5i let, doma iz Re-parjev pri Cerknici. Zapušča moža, sedem sinov ln tri hčere. V Milwaukeeju je preminil v zavodu za jetične rojak Matej Princ. Skoraj štiri leta je bolehal za tuberkulozo. Star je bil 38 let in doma iz po-graj&ke župnije na Dolenjskem. V Ameriki je prebil 22 let ter je svoječasno imel restavracijo. V West AMisn pa je legel v grob Anton Terček, star 48 let in doma iz Re- TakoJ b prvim soncem moramo pričeti s sončnimi ko-pelmi, tedaj je posebne važnosti maža z NIGEROL OLJEM ali NIGEROL KREMO za sončenje in masažo (patent št. 5922). Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GREGORIČ Ljubljana, Prešernova ul. 5. Magda Schnelder danes premiera! kot hči bogatega tvorničarja slnži za model mlademu slikarja Hermanu Tfcimigu v velezabavni šaloigri Ob 3., 5. V48. in Vi 10. zvečer. B 0 MBA SMEHA! marion, to se NE spodobi! Sodelujejo še: Znižane letne cene. Otto Wallburg, Julij Falkenstein Glasba in šlagerji: Elitni kino Matica Otto Stransky Telefon 2124 čice v Savinjski dolini. Zadela ga je kap. V Ameriki je bil 38 let Zapušča ženo in dve odrasli hčerki. ♦ Klub ljubiteljev športnih psov v LJubljani priredi v avgustu drugo državno razstavo psov vseh pasem v Celju v mestnem parku. Lastniki lepih plemenskih psov, ki se nameravajo udeležiti razstave, naj ae ■pismeno obrnejo na klub, da dobe pravočasno prijavnice za to razstavo. ♦ Dom carinskih uradnikov na Hvaru. Zveza carinskih uradnikov Jugoslavije je zgradila na otoku Hvaru s-voj dom. ki bo dne 5. junija na svečan način otvorjen. Otvoritveni svečanosti bo prisostvoval tudi finančni minister. ♦ Starodavna dubrovnIška trdnjava re-stavrirana. V Dubrovniku so pretekli torek .proslavili otvoritev restavrirane stare trdnjave »Lovrijenac«. V počaščenje slav-nosti je bilo oddanih 21 topovskih strelov. Na trdnjavi je bila razobešena zastava sv. Vlaha, ki jo je izdelal domači umetnik Marko Rašica. Lahld moški polčevlji z ramjatfm podplatom. Iz močnega boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din ant. krisper, Ljubljana Mestni trg 26 6398 Stritarjeva nI. 1-S ♦ če čevljar izdeluje kovan denar. Ko Je čevl-jar šimon Rubadžija v Zagrebu nekega večera z ženo Barico čital v nekem listu, kaiko v Vojvodini proizvajajo kovan denar, se je sipomnil svojega znanstva iz kaiznilnice, kjer je odsedel triletno kazen, z mojstrskim falzifikatorjem Kraljem in je takoj storil sklep, da bo poizkusil srečo z izdelovanjem kovancev. Ko je v septembru lanskega leta Rubadžijjeva žena izdala. na sejmu prvi falzlfikat za 10 Din, so ji prišJi na sled in bila je z možem vred aretirana. Te dni pa je sodišče obse lilo Simona Rubadžijo na tri leta robije in 1000 Din globe, njegovo ženo Barieo pa na 8 mesecev zapora in 1000 Din globe. barve, lake, firne2 Tse ostale pleskarske tn slikarske potre bfičlne — ako hočete biti res zadovol.ino po6treženl — kupite le f trgovini „lustra" — v. laznuc Ljubljana, Gosposvetska 8 — (poleg Slamtta) Teleton 2753 Pri večjem odjemu mat en popust. 08 ♦ Orožnik v borb! s tihotapci. Ko se je orožnik Josip V-iajič iz orožniške postaje v Glogoveu vračal te dni iz Jajca, je v daljavi opazil štiri moške, za njimi pa celo karavano z osmimi konji, otovorjenimi z vrečami. Slutil je, da so to tihotapci tobaka. Ko so se mu približali, se je dvignil iz zasede ter jih pozval, naj obstoje in vržejo tobak na tla, ker bo sicer mora.l streljati. Tihotapci so skočili na drugo stran ceste in začeli streljati z revolverji na Vlajiča. Ko je orožnik ustrelil enega konja in obstrelil tudi enega tihotapca, so začeli tihotapci bežati, na cesti pa so pustili dve vreči tobaka. Orožnik jih ni mogel zasledovati, ker je bil sam, tihotapcev pa je bilo več. ♦ V Mengšu sejem preložen. Zaradi silnega deževja se je preložil sejem v Mengšu od 2'6. L m. na četrtek dne 1. junija. ♦ Avtobusni promet O. žužek, Ljubljana. Tavčarjeva 11, naznanja, da je znižal voi-ne cene za vožnjo Ljubljano-Skaručna, Ljubljana-Vodice, ^jubljana-Cerklje in obratno na minimum. Vozni redi na razpolago brezplačno pri avtomobilski tvrdki O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. telefon 24-61. ZOPET V CENTRU MESTA modni atelje m. šarc Okusna individualna in precizna izdelava damskih toalet 6530 Ga jeva ulica 5-III, palača Pokoj, zavoda. ♦ Ugodna prilika za bivanje r.a morju. Zdravilišče »Jadran« na Rabu sprejema privatnike za dnevno oskrbe*alnino po 4C Din pri dvajset dnevnem bivanju, odnesmo po 45 Din, pri desetdnevnem ji vanju v zdravilišču. Zdravilišče je obdano z borovimi nasadi. Dobra hrana, petkrat dnevno. Kopališče tik zdravilišča. Pojasnila daje uprava zdravilišča. ♦ Najmanj enkrat na teden je potrebno temeloito izčiščenje črevesja. Od zavžite hrane se nabere v prebavnih organih toliko nepotrebnega balasta, da je potrebno čiščenje in zato so zdravniki že od nekdaj priporočali dobro izčiščevalno sredstvo tn med temi sredstvi dajejo zdravniki in občinstvo prednost krogljicam Artina. Dvf do tri zr.na Arf.^a zavžita zvečer povzročijo drugo jutro normalno izpraznitev, kar človek niti ne občuti. ♦ Čemu uporabljate v svoji pisarni de fektne stroje? S tem ogrenite delo svojim strojepiscem in poleg tega vi sami trpite škodo. Pokličite specialista, ki vam za malo denarja popravi in na novo uredi vaše pisalne stroje tako, da »te- vi in vaši strojepisci zadovoljni. Res dobro in poceni va« posluži Ivan Legat. Ljubljana, Prešernova ulica 44, telefon 26-36. ♦ Kamnoseštvo Alojzij Vodnik. Ljubljana, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hranilne knjižiice. A BBAZ1A Vila Abbazia centralna lega, tik ob morju, sobe s tekočo vodo, d unajska kuhinja. Vsa oskrba od Lit. 22. Informacije pri: R. Krenner, Ljubljana, Gledališka ulica 13. 195 SURKOL Neprekosljivo sredstvo za pokonCavanje rusov, švabov, ščurkov in mravelj, samo v drogeriji KAN C, Tyrševa cesta (nebotičnik), in Židovska □lioa 1. škatlja Din 10.—, po poštnem povzetju Din 15.-. * Tovarna Joa. Reich sprejema mehko in Skrbijeno perilo v najlepšo izdelavo. • Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-1II. ♦ Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina nsnja. Ljubljana, Stari trg 18. Iz Ljubljane u— Vse za deco! Velika javna tombola, ki jo .priredi mestna občina ll. junija v prid počitniškim kolonijam, bo spet pokazala, da naša prestolnica vedno prednjači v svoji požrtvovalnosti, posebno tedaj, ko gre za našo deco. Vsa šolska vodstva so obljubila pomoč in naša šolska mladina se je z veseljem izdavila .pripravljeno, da bo .pomagala raziprodajati tablice. Tomboiske tablice so že razposlane šolskim vodstvom in začela se je razprodaja. Otrok bo za otroka stopil pred našo javnost in prepričani smo, da se bodo vsio dzvali in segli po tablicah, saj za 2 Din čaka vse polno lepih dobitkov. Očetje in matere, ki ste tako srečni, da imate zdrave in dobro hranjene otroke, storite svojo dolžnost in ne odklanjajte prošenj onih, ki go manj srečni! Ljubljančani, z malenkostno žrtvijo lahko omogočite velikemu številu otrok bivanje ob morju ali na Gorenjskem in jih s tem rešite bolezni. u_ Otroku sonca ln sraka! Do bi Jih videli, kako so 'prihajali r mladinski urad. Na bledih obrazih sledovi zime, mraza in pomanjkanja; v očeh, onih skoro neotroško reamih in žalostnih očeh. tiha ln goreča prošnja: ali me boste sprejeli? Petsto jih je prišlo s prošnjo in odšlo z upanjem. AH na/j jim zdaj to upanje stremo? Kako malo napora in kako malo žrtev je potrebno, da ustrežemo prošnjam naših malih! To maJo žrtev bomo položili na oltar otroku te dni, ko bomo pokupili vsa tablice za tombolo, ki bo 11. junija v prid otroku, ljubezen do sočloveka in dolžnost do sodržavljana nam to narekuje. u— Spored javne produkcije gojencev drž. konservatorija v ponedeljek ob iS.15 je naslednji: Jaeobi: Poloneza, igra na fagotu Gustav Lopa.rnik; Rebikov: Romanca in Debussy: Cake walk, igra na Mav!rju Anton Dermota; Lajovic: Bujni vetri v polju, Schubert: Sipev na vodi, Brahms: Zaman rpod oknom pope, Sonja Ivančič; Sroohr Koncert za violino, igra Kajetan Bu.nger; Mozart: Allegro in koncerta za flavto in klavir, Igra Viktor čampa; Rahrnan in o v: Snev *Ieka, Verdi: Arija Renata is opere Ples r maskah, poje Cveto švigelj; Mozart: Trio, igrajo Pija Menardtf (klavir), Francka Ornik, (violina), Gustav Sivi (čelo); Debussy: Reflets dans l»eau in Jar-dins 6 on s la pluie, igra na klavirju Muelia Božena; Vitali: Ciacona, igra na violini Zoran Planeski; Kalinikov: Molitev, Aren-ski: Dan je prešel, poje Tone P&trovčlč: Os-terc: 4 šaljivke za glas in 2 klarineta, poje Milena Trost, spremljata na klarinet Janko Gregorc in Branko Rueh; Tedesco: Memento mori in Foxtrott tragico Codaly: Meditacija, igra na klavir Božena šaplija. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in vse, ki se zanimajo za razvoj našega glasbenega ,pouka k tej produkciji. Vstop je prost .proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din r knjigarni Glasbene Matice. Bo petka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila zgotovi sigurno do »Binkošti« tovarna jos. reich 6525 Obiskovalcem zagrebškega velesejma se priporoča slovenska gostilna vladimir černe, Zagreb Radičeva ul. 1 (dvor.) tik Jelačičevega trga u_ Danes nov film z Magdo Schneider »Suzana v kopeli.« v kinu Matici bo danes predstava vesele in zabavne šaloigre »Suzana v kopeli«. Magda Schneider igra vlogo bogate tvorničarjeve hčerke, ki jo mlad slikar porabi kot model za svojo sliko »Suzana v kopeli.« Značilno je, da je ta slika povsem decentna in ničesar ni spodtak-ijivega na vedenjn dražestne Marion. Klčnb temu ,pa je situacijska komika v filmu tako izrazita, da je smeha in razvedrila za slehernega dovolj. Vodilni vlogi eta v rokah Magde Schneider in Hermana Thi-miga. Za zabavo in smeh skrbita Julij Falkenstein in klepetavi Otto Wallburg. Prezgodaj in na tragičen način umrli komponist Otto Stransikv je z!ožil za film dva lepa šlaeerja. krasen taneo in angležki va«ček. Tudi gk-er preveva ves film slatfko-opojna glasba. Režijo vodi odiično E. W. Emo. Kliub znižanim letnim cenam prinaša kino Matica lepe ln uspele filme. Štedim SentjakobSarrf bodo gostovali drevi v Sokolskem domu rta Viču % terrstno veseloigro »Drzni plavat«. Veseloigra je polna imenitne besedne ln situacijske komike, tako da se bodo posetniki dve uri rea dobro zabavali. Vabimo Vičane! u_ Krajevni ocfbor Rdečega fcHta v Ljubljani nam je poslal: K naSl človekoljubni organizaciji je prlsto«piilo 180 orpa-nov državne policijske straže v Ljuiblčaml. Iskreno pozdravljamo nove člane r krcen človekoljubnih delavcev! t»— »Med starinskimi urami In tollptoft!«. Vsem, .ki so nam posodili ure in darovan tnlipane za razstavo, se naijprisrčneje zahvaljuje TKD Aten a. r. pajk ! KLOBUČAR Sv. Petra e. 51 Vam očisti, pobarva in preoblikuje za mal denar KLOBUKE vseh vrst v najmodernejšo obliko. Jot i sončni h peg ?'::... RISOL CRElVfE s »Vt-nrTr SS i^trt^t x\y nv i-^ttH u— Premrl Stanko je priraaan slovenski skla-datelj svetnih in cerkvenih zborov, znan pa je tudi kot odličen igralec na orgla.h. Na tem kraljevskem instrumentu sodeluje taidi na petkovem koncertu Glasbene Matice ljubljanske v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Izvajal bo Hladnikov slavnostni preludij v c-duru. Janez HJadnlk J«; bil odličen orgilavec, ki je z mojstrsko tehniko obvladal orgle. Njegov Preludij v c-duru je kakor nalašč za pomipozen uvod v resen cerkven koncert. Poleg tega bo izvajal mons. Premrl še Bassanije Largheto in Bachovo skladbo Ln d»ulci jubilo. Ostali del koncerta obsega 8 Gallusovih zborov, ki jih izvaja pevski zbor Glasbene Matice, pod vodstvom ravnatelja Poliča, ro bo poslednji koncert Glasbene Matice v letošnji sezoni, zato nanj še posebej opozarjamo. Vsrtapnice dobite v Matični knjigarni. u_ šolska vodstva ljubljanskih šol ee vabijo k korporativnemu obisku potujoče kmetijske razstave, ki bo 1. in 2- junija na glavnem kolodvoru v 'ujubljani. Vstop brezplačen. Pojasnila bodo d-ajaJl kmetijski strokovnjaki. u_ Dve strokovni kmetijski predavanj! s filmskimi slikami bosta ob priliki potujoče kmetijske razstave r četrtek 1. junija v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta. Prvo predavanje bo ob 15. uri, drugo pa zvečer ob 19. Vstop prost. u_ Danes ob 11. dop. v Elitnem kinu Matici velefilm »Maroko«. ZKD predvaja danes neprek^eno zadnjikrat Sternber&o-vo filmsko delo »Maroko« z Marleno Die-tricho v glavni vlogi. Na krasen film opozarjamo vse prijatelje lepih filmov. Jed, ki najboljša je meseca maja, ki kot slaščica se v ustah raztaja, ki zaželim si jo prav iz dna duše, to so pri Slamiču šparglji (beluše) Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi! Pazite na bodočnosti Radi joemanaci.jsko termalno kopališče dolenjske toplice Vam sigurno ozdravi revmatizem, tšijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost itd. Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih ln se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in CrpaJk. Zaradi tega je neokrnjeno bogastvo emana-cije in oglikove kisline. V kopališkem domu so kopeli in sobe pod eno streho. Zaradi tega je stalna zdravilna inhalacija emanacije v vseh sobah in izredno ugodnost pri kuri, zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav, telefon. Postaja Straža— Toplice. Zahtevajte brezplačne prospekte! Sezona od 1. maja do l. oktobra. 179 u— Živilski trg je bil včeraj zaradi 8J»-bega vremena srednje obiskan. Blaga je bilo sicer na izbero, tode. kupcev malo, zlasti na sadnem trga. Tam je bilo cekaH jerbasov jabolk lepih in tudi slabih gram-bovcev. Jabolka slabe kakovosti so btla S do 5 Din kg, finejša pa po 8 do 10 Din kg. Dovoz goriških, vipavskih li istrskih češenj je od dne do dne večji. Včeraj je bilo pripeljanih nad 2000 kg češenj, ki bo prodajale po 30 kg na debelo, čeprav bo drugače po 15 Din. Zaradi slabega vremena je bilo treba blago naglo spraviti v promet Na drobno so se češnje prodajale po 12 Din kg Zelenjadni trg je bC dobro založen z domačo in tržaško salato, ki Jo še vedno uvažajo. Dosti je bilo na trgu domačih špargljev po 18 do 20 Dtn šop. Novi. iz Neoroolja uvoženi krompir se je pocenil za 1 Din in se .prodaja sedaj po 7 Din kg. Grah je ohranil svojo ceno po 8 Dtn kg. Na trgu je bilo dokaj jajc. Njih cena Je nespremenjena. Na Tibjem trgu je bilo precej morskih rib, zLasti sardel ln sardonov. Dve kmetici pa sta prodajali tndi žabje krakp kamenja in prsti, ki je molel kakor osamljen otok iz vode. Tja so se podgane zatekle. Popoldne pa je voda preplavila tudi to otok in podigame so bile prisiljene, si rešiti življenje e plavanjem. Na trimostju so Ljubljančani v gos>tih vrstah in ob straneh bregov občudovali plavalno umetnost podganje zalege. ACEITE BADICO ,LA TO JA4 Vsebuje glen iz zdravilnih vrelcev slovitega otoka La Toja v Španiji. — Steklenica stane Din 24.—. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »CHEMOTECHNA«, družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10. 6531 u Naval v ljubljansko bolnišnico traja fce vedno. Do včeraj opoldne je bilo letos »prejetih 8450 bolnikov. Vsi oddelki so popolnoma zasedeni in je uprava bolnišnice dostikrat primerama odklanjati bolnike, ki »o prišli iz oddaljenejših krajev iskat zdravniške pomoči pri specialistih, ki jih nimajo druge bolnišnice r dravski banovini. u— Kam Je rte* na doptrstu. in ljubljanskih laiporov (je bilo sredi oktobra lami podanih na dopust 9<6 kaznjencev, ki so imeli prestati kazen od 4 mesecev do 1 leta. Sedaj se ti kaznjen-ci pozivajo, da prekinejo dopust in nastopijo nadaljnjo izvršitev kazni. Pozvanih je bilo doslej 46 kaznjencev. u_ Veličan Bešter je preselil fotografski atelje v palačo »Viktorijo«, mezanin (nad Daj- damoim). Tel. «5-87. ŠOLSKI DOfl* ^ Danes ob 5., 7. In 9. nrt, jutri ob V29. uri krasna čustvena drama globoke materinske ljubezni „DETE GREHA" V glavnih vlogah: Tony van Eyck, Hans Brausewetter, Ervvin Kalser PRIDE! PRIDE! FANTOM DTTRMITORJA I ta Rina 5344 cejns. . -aa. 8, s, -j r> teh Je ToCJe Sterflo it*rwv«Joe»r % xnesk1 pod 50 Din. Posnemajte hi darujte za naj-bedmejše med bednimi! a— Ustanovitev krajevnega olimpijskega odbora r Maribora. Predsinočnjim js bil v prostorih hotela >Orla« ustanovni občni zbor krajevnega olimpijskega odbora v Mariboru v navzočnosti zastopnikov vseh športnih panog, Sokola in strelskega okrožja. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora narodni poslanec g. Krejci, ki je v daljšem govoru razložil namen olim-pijsikega odbora in pozval vsa športna dru štva in korporacije k vnetemu sodelovanju. Po poročilu g. Berganta je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik narodni poslanec g. Krejči, prvi, podpredsednik okrajni glavar g. Makar, drugi podpredsednik ma-gistratni ravnatelj g. Rodošek, tajnik g. Ber-gant. blagajnik g. Loos. drugi blagajnik »». Pfeifer. V odboru so gg.: Pinter. dr. Sla-mol, Antončič. Štukelj. Mač.«s. Rnsenberg. polkovnik Putnikovič, Šepec. dr. Robič in Markovič. Olimpijski dan bo v Mariboru 16. julija. a— Člani tukajšnjih narodnih dra&k** so nameravali danes prirediti velik izlet k Sv. Duhu na Ostrovem vrhu. Zaradi slabega vremena bo izid na binkoštno nedeljo, a— Gasilska armada bo zborovala v Prar mn. Danes dopoldne bo v Plan'nčevi gostilni v Framn letošnji občni zbor mariborske gasilske župe. Popoldne na bo istotam velika gasilna vaja. pri kateri bo sodelovalo z vsem orodjem 15 društev. a— Mariborski Cirilmetodarji. Oba odbora moške in ženske podružn:ee CMT) v Mariboru bosta imela važno skupno seio jutri ob 20. v restavraciji Narodnega doma. a— Pazite na otroke! Predvčerajšnjim so ie igra! na visokem zidarskem odru osemletni sin železniškega premikača Jožko Golob iz Spodniih Hoč. Nenad-.-.ma mu je zmanjkalo tal in je padel precei globoko na tla. Pri tem si ie zlomil levo roko nad komolcem in je dobil še več drugih poškodb. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. a— Nezgoda pri igri. Pri brcanji žoge se je nevarno poškodoval na levem kolenu 16-letni Jurij Miklenšek iz Wolfove ulice. Reševalci so ga morali prepeljati v bolnišnico. a— Nepoštena služkinja. Mariborska policija ie aretirala včeraj na tozadevno ovadbo SOletno kuharico Genovefo G., ki ie služila pri neki mariborski rodbini, ker Pastirček Peter in kraljj Brilantin«, ki nndi mnogo smeha mladini na tudi odraslim. Društvo namerava uprizoriti v tej sezoni še veseloigro »Roksi«. e_ Otvoritev kopališča ob Savinji. Mestna občina bo otvorila svoja kopališča ob Savinji (moško in žensko kopališče pri mestnem parku in kopališče »Diano« na Bregu) v četrtek 1. junija. Poroka. Poročila sta se v Beogradra g. Lojze Kavčič, kontrolor generalne direkcije državnih železnic, in gdč. -Ida Benča-onva, hčerka znanega sokolskega delavca g. Benčana v Celju, čestitamo! e— Poravnajte članarino za Vodnikovo družbo takoj v tuasko-prometni pisarni v Ce!j«n v paviljonu poleg kolodvora. e_ V celjski bolnišnici je umrla r petek v starosti 43 let ga. Elizabeta Pfeiferjeva, soproga zlatarja iz Celja. Rlag ji spomin! e— Bel° platno: domače po 6.50 Din, jadransko po 8 Din, slovensko po 9.50 Din. in celjsko po 11 Din, Strmecki, Celje. e_ Elitni kino Union ostane zaradi defekta v zvočni aparaturi do nadaljnjega zaprt. Iz Škoffe Loke SI— Občinska trošarina. Občinski odbor je soglasno sklenil, da se pobira občinska trošarina od alkoholnih pijač tudi v primeru, ako dobi zasebnik pijačo naravnost od pridelovalca. Vsaka nabava se mora naznaniti v 24 urah finančni kontroli, ker grozi sicer kazen v petkratnem iznosu. Prijaviti se mora tudi ona količina opojnih pijač ,ki je že dobavljena in ukletena. Iz Kranja kr— Društvo za pospeševanje tujskega prometa poziva vse, ki imajo na razpolago sobe za letoviščarje, da jih javijo ne-mudno društvenemu tajniku g. Simončiču. Poziv velja tudi za Videm in Leskovec. Iz Kamnika ka— Kamniškim fazanom se obeta svetovna slava. Poročali smo že o kamniških fazanih, katere dolžijo, da so objedli vršičke in še ceio poganjke v mladih jelo-vih nasadih v Mekinjah. Vsi domači lovski in gozdni strokovnjaki so izključili možnost, da bi to napravili fazani, zdaj pa celo v Berlinu na Institutu fiir Jagd-kunde obravnavajo ta slučaj. Povprašali so mnenJe vse lovske organizacije, kjer gojijo največ fazanov, pa nikjer niso mogli ugotoviti, da bi fazan povzročil podobno škodo. Kamniški fazani so menda prvi in edini na svetu, ki jim je prišlo na misel, da so napadli jelove nasade in jim pozobali vršičke. Obrnili so s tem nase veliko pozornost vseh naših lovskih krogov in povzročili živahne debate celo v nemških lovskih krogih o vprašanju, ali fazan zmožen, da odščipne brstič na 25 do 50 cm dolgem poganjku mlade jelke. Kamniški fazani so v veliki nevarnosti, da jim ne bi ta slava preveč škodovala, ker se jim zna pripetiti, da jih bodo kot velike škodljivce obsodili na smrt in postrelili. ka— Smrt. Na Grabnu je umrl v soboto zjutraj v visoki starosti 83 let posestnik Gregor Puchshofer. še pred tednom je krepak in čil izvrševal svojo obrt kot izdelovalec raznega orodrja. Pokopali ga bodo v ponedeljek popoldne. Naj počiva v miru! Iz Novega mesta n— Našel se je zlat damski prstan z belim umetnim briljantom. Dobi se v podružnici »Jutra«, kier je shranjena že dalje časa tudi zlata damska zapestnica. S sokolskega tabora v Vižmarjih Iz Zagorfa z— Občn! zbor Društva ra varstvo otrok in mladinsko skrb v Zagorju ob Savi. Zaradi vedno novih redukcij je zagorska dolina tako obubožana da je neobhodno potrebna pomoči. Humanitarna društva v dolini so vršila svoje delo v mi-nilem letu, kolikor so pač mogla, kajti odvisna so od dobrodelnih ustanov in podpor. Imenovano društvo je v minilem letu obdarilo okoli 90 siromašnih otrok z močnimi čevlji, kar je stalo približno 10.000 Din. Ker se je pa število siromašnih otrok podvojilo ali celo potrojilo, je neobhodno potrebno, da priskoči društvu na pomoč najširša javnost. Kdor zmore majhno članarino (12 Din letno), naj pristopi kot član k društvu in pride v ponedeljek ob 7. na občni zbor v občinsko posvetovalnico. Iz Trbovelj t_ 2upanstvo razglaša, da Je banska uprava dovolila pobirati trošarino od vina ln žganja tudi od privatnikov, ki si nabavijo te pijače za domačo rabo. Opozarjamo vse prebivalstvo na tozadevni oklic županstva glede prijave teh pijač, ki je nabit na občinskih deskah, da se po njem ravna, ker so za prestopke določene precej stroge kazni. t_ Predavanje. Društvo Jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino, prosvetni odsek, priredi danes ob 1-5. v fizikalni dvorani meščanske šole predavanje za vse obrtništvo. Predava! bo g. Zavrl, ravnatelj meščanske šole o obrtništvu in potrebi izobrazbe. Vabljeni! Vstop prost. t— Sokolsko gledališče ponovi drevt oh 20. veseloigro z godbo in petjem »Rodoljub iz Amerike«. Kdor hoče praži vet i res prijeten večer, naj ne zamudi te predstave, to tem bolj, ker bo to zadnja v letošnji sezoni t_ K notici pod naslovom »Veliko srečo je imel< smo prejeli od prizadetega šoferja pojasnilo: Otrok je bil na cesti ob 21. brez vsakega nadzorstva in je skočil 1 m pred osebnim avtomobilom čez cesto, šofer, ki je to opazil, je takoj zavrl avto in s tem preprečil še hujšo nesrečo. Otroka je šofer sam odpeljal v bolnišnico. Staršem pa nad bo ta dogodek v resno svarilo, da bolj pazijo na svoje otroke in da sami kaznujejo otroke, ki po cesti nalašč skačejo pred avtomobile in s tem postavljajo v .nevarnost sebe in v avtomobilu se vozeče osebe in šoferje, ki imajo pri takih nesrečah največ sitnosti. Iz Ptuja j— Sreski kmetijski odbor za pravice vinogradnikov. Sreski kmetijski odbor je imel pred kratkim sejo, na kateri se je zavzel za vinogradnike in sprejel resolucijo, v kateri odločno zavrača gostilničarje in vinske toCl'ce. ki zahtevajo iznremembo trošarinskega zakona. Protivi se tudi sedanjim določilom, da sme vinogradnik prodajati pridelek na svojo roko od 5 in do 10 litrov naprej, češ, da je vinski pridelek enak vsem drugim kmetijskim pridelkom. Kmetijski odbor je odločno proti lzpre-membi trošarinskega zakona. Sreski kmetijski odbor želi tudi. da bi se dosegel sporazum med vinogradniki, viničarji in gostilničarji, da bi se omogočil vsem primeren življenjski obstoj in da bi se čimprej odstranilo nesoglasje med njimi. Želi tudi. da se izpremeni viničarski red. j— Velika tatvina drv in drevja. Posestnik Lorger Anton iz Dragonje vasi je že dalje časa opažal, da mu nekdo seka bukve v njegovem gozdu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju Te dni pa je zasledoval še svežo sled kolovoza, ki ga je privedla na dvorišče posestnika M. F. v Trničah, kjer je tudi našel svoja drva. M. je ovaden sodišču. j— Tatvina kolesa Te dni se je mudil na sreskem načelstvu posestnik Zupec Jožef iz Zagojiča in postavil svoje kolo na hodnik. Ko se je vrnil, kolesa ni več našel. Kolo im-' «ti." ilko 2814 m je črno pteskano. j— Ptujski zapori so polni. V ptujske zapore prihaja vsak dan polno obsojencev odsluževat kazen. Sedaj se nahaja nad 70 jetnikov in so celice popolnoma zasedene. Iz Ljutomera Ij— Eksplozija patrone. Mlinar Antolin iz Veržeja se je lotil razstrelilne patrone, da bi jo skrajšal. Začel jo je piliti. Ko je dopilil do razstreliva, se je to vnelo in pa-trona se je razletela. Iztrgalo mu je iz stegna kos mesa, z leve roke pa mu je odneslo nekaj prstov. Zdaj se zdravi v mursko-soboški bolnišnici. Ii— Požar. Pred kratkim je zgorel ponoči skedenj posestnika Malega blizu kolodvora. V njem je bilo le za dva voza slame. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. O v©Hčastno6ti proslave 25 letnice šentvl-fekega Sokola, ki ee je vršila v četrtek 25. t. nv, pričata pričujoči sliki. Zgornja slika ka£e ientviško telovadišče obdano z veliko množico, **a spodnji pa vidimo zidružitev novega prapora s prapori mnogih društev, od katerih «e je posebno odražal prapor stare čitalnice. Iz Hrastnika h— Statistične pole. Z mrzlično naglico se vrši na občini popisovanje statističnih pol vseh rudarskih družin. Popisali se bodo vsi reducirani pa tudi še aktivni rudarji ter njih družine. Podatke dobi občina pri vodstvu rudnika in pri krajevnih bratovskih skladnicah. Tako, da se ni treba posameznim rudarjem nič brigati za to. Da se delo bolj pospeši, je najela občina pomožne pisarniške moči. čim bo delo končano, se predlože pole revizijski komisiji v Ljubljani. Posamezne primere in splošen položaj rudarjev v revirjih bo komisija, ko pregleda statistične pole, proučila tudi na licu mesta. h— Narasla Sava je vrgla na suho med Zidanim mostom in Hrastnikom moškega utopljenca. Identiteta še ni dognana. Se še ne ve, ali je truplo onega mesar, vajenca iz Hrastnika ali onega fanta iz Do-bovca, ki je skočil pred dnevi s trboveljskega mostu v Savo. h— Gospodje mojstri, oglejte si danes razstavo risarskih in pismenih izdelkov vaših vajencev v deški šoli. Razstava bo odprta od 8. do 16. ure . h— Kino bo predvajal danes film »Triglavske strmine« Deset min nt brušenja Deset minut čiščenja Valet-aparat za britje, jermen za brušenje tudi britvic predstavljata najpopolnejši pribor za britje. Najpopolnejše in najbolj ekonomično britje je z "VALET" Safcty Razor Poslano Na članek »Novo odlikovanje d en tfsta Smerkolja v inozemstvu«, ki je izšel ▼ »Jutru« 7 .maja 1933, objavljamo t informacijo javnosti naslednje: 1. Dentist-tehnik g. Smerkolj Leopold je dobil odlikovanje za najboljšo ureditev zobnega ateljeja od »Razstavnega zavoda (salona) za živilsko stroko, združenja in-dustrijcev in trgovcev z živilskimi proizvodi in materialom. Bruselj — Salon de f alimentation. societe cooperative des in-dustriels et commercants en material et produit pour 1' alimentation, Bruxelles. 2. Na tej razstavi so razstavljale tvrdka, ki proizvajajo živila ali pa surovine, ki služijo za izdelovanje živil; dalje tvrdke, ki proizvajajo stroje in aparate za živilsko industrijo ter prodajajo produkte industrije jestvin in mleka ter potrebščine za gostilne in hotele. 3. Pristojbina za udeležbo pri navedenem salonu znaša sedaj okrog 3000 do 5000 dinarjev. 4. Glede najboljše ureditve zobnega ateljeja ugotavljamo, da je v smislu §§ 17. in 18. zak. o zobozdravnikih in zobotehnikih, dentistom-tehnikom z ozirom na njihovo strokovno predizobrazbo prepovedano, ▼ ateljejih rabiti katerikoli medicinsko diagnostični in zdravilni aparat. Društvo zobozdravnikov dravske banovine v Ljubljani. Iz življenja na deželi CERKNICA. Danes bo v hotelu g. 2um-ra ob 15. občni zbor krajevne organizacije JRKD. Na zbor bo prišel poslanec g. dr. Stane Rape. Po občnem zboru se bodo sprejemali novi člani. Vabljeni! DOBOVA. Sokolsko društvo je priredilo r prostorih br. Kovačiča igro »iNamišljeni bolnik«. Igralci so odlično rešili svoje vloge. _ Novi vozni red je precej občutno zadel prebivalstvo. Jutranji vlak proti Za-grebni je bil po starem voznem redu malo zgoden, po novem voznean redu pa je kar že za 40 minut preje. Sedaj poleti bo še nekako šlo, pozimi bo pa to hudo zadelo naše ljudi, ki se vozijo z živili na zagrebški trg. _ čateike toplice pričenjajo svojo sezono. Pravijo, da je vrelec letos jako vroč;, želimo, da pride veliko tujcev, da obiščejo te zdravilne topilice. Samo malo več reklame morajo napraviti te toplice, pa bodo sigurno skozi celo sezono dobro zasedene, čeprav ni tistega konforta, kakor so ga vajeni nekateri, ki imajo kaj več pod palcem, v druigih toplicah. Velika neugodnost je slab dohod k toplicam pri brodu čez Savo. Ob malo večjem nalivu brod ne vozi in smo potem od toplic popolnoma odrezani. Občine, kakor tudi uprava toplic bi morali vse potrebno ukreniti, da se ti ne-dostatki odstranijo. KOPRIVNIK V BOfHNIlT. Sokolsko društvo je z velikim uspehom priredilo na Križevo nedeljo spevogri »Snubači« in »Srce in denar«. Sokolski dom je bil nabito poln, kakor doslej še pri nobeni odrski prireditvi. Pevci so se res potrudili in pevsko kakor tud* igralsko podali vloge jako dobro. Burno odobravanje je bilo velike zadoščenje za ogromen trud. ki so ga imeli z vajami dolga dva meseca. Na splošno željo se bosta spevoigri morda v bližnjem času ponovili. — Jutri bo blejsko Sokolsko okrožje priredilo ia Koprivniku svoj nastop. Ob tej priliki bo koprivniški Sokol otvoril svoj novi dom. Vabila so razposlana; kdor bi pomotoma vabila ne prejel, pa je s tem prav iskreno povabljen k tej prireditvi, ki bo ob 15. uri, v primeru slabega vremena pa 12. junija ob isti uri. MEDVODE. V nedeljo je imelo naše Sokolsko društvo telovadno akademijo, združeno z materinskim dnevom. Nastopili so člani. moSkl in ženski naraščaj ter moška in ženska deca s posebnimi točkami, ki so jih vsi prav točno in skladno izvajali Otroci so po končani telovadbi lepo zapeli nekaj dvoglasnih pesmi, med katerim? je najbolj ugajala Kosijeva »Mamica moja«. Svojim materam so izrazili svojo hvaležnost in ljubezen nadalje še v res dobro podanih deklamacijah in primerni igrici, ki je sledila. Udeleženci so z zadoščenjem ugotovili, da dobiva njihova deca pri Sokolu poleg telesne okrepitve s telovadbe- tudi mnogo srčne kulture in dobre vzgoje. S tem so Dajbolje ovr-žene razne klevete proti Sokolu. Vsem, ki so se trudili s to prisrčno domačo prireditvijo, moremc le čestitati. PODČETRTEK. V nedeljo 14. t. m. re je vršila v našem trgu skupna vaja Kozjanske gasilske župe. Od 11 članic jih je sodelovalo 7 z orodiem, 1 brez orodja. Posebno radostno presenečenje nam je pripravilo bratsko društvo Desinič s svojim strumnim moštvom in s svojo silno mo-torko. Vseh gasilcev v kroju je bilo 161. Vaje so izvedle 4 motorke in 4 ročne brizgalne. Delovale so brezhibno. Moštvo je pokazalo vsega priznanja vredno iz-vežbanost. Pregled efekta je ža) ovirala ožina za vežbo izbranega prostora. — Po vaji se je sestal k seji župni občni zbor. POLJČANE. V mariborski bolnišnici je umrla v najlepši življenjski dobi 36 let tukaj splošno priljubljena ga. Julka Rito-njeva. žena znanega narodneea delavca, železniškega uradnika tr Mirka Ritonie Po-kojnica je ziasti v prejšnjih letih požrtvo- valno sodelovala pri glasbenem Zračim »Zvonu«. Pokopana je bila na magdalea- skem pokopališču v Mariboru, kaanor ao J® v lepem številu spremili ne le Poljčančanl, ampak tudi Pobrežani, kjer 3e je bila rodila. Zapustila je žalujočega soproga in štiri otročiče. Bodi prerano umrli mamici 1« dobro soprogi ohranjen blag spomin! SLOVENJGRADEC. šahovska tekma med kluboma »Slovenjgradcem« ln »Mežico« se je odigrala na praznik popoldne V Sokolskem domu v Slovenjgradcu. Zmagali so Slovenjgradčani 17 in pol proti 14 in pol. Revanžna tekma bo jeseni v Mežici. STARA VAS NA BIZELJSKEM. Tokaf šnja šola je priredila v proslavo materinskega dne z otvoritvijo novega šolskega odra lepo igrico. Uspeh je bil popoln. Vse priznanje učiteljstvu, posebno pa g. šolskemu upravitelju Ravbarju Cirilu, ki j« izdelal novi oder popolnoma sam. Tu se vidi, kaj zmoreta vztrajnost in dobra volja. TOPLICE NA DOLENJSKEM. V nedeljo 21. t. m. se je tukajšnje gasilno droštvo udeležilo gasilske žu.pne vaje v Novem mestu. Pri vaji so poleg drugih topliški gasilci izvrstno rešili svojo nalogo. S tem so dokazali, da so dobri čuvarji imetja svojega bližnjega. Zaslužena pohvala se jim mora priznati v vsakem pogledu in tudi glede na to, da se je ta disciplinirana gasilska družina r najlepšem redu, skupno in dostojno po končani vaji vračala domov. Le tako naprej, vrli gasilci! Jugoslovenska gasilska zveza je lahko ponosna na take gasilce. TRBONJE. V nedeljo 21. t m. nm je obiskal naro^mi poslanec inž. Franjo Pa- hernik in nam na shodiu, katerega ee Je udeležilo čez 120 volilcev, pojasnil politično - gosipodar&ki položaj države, posebej še gospodarske smernice dravske doline. Po &ho"u se Je razvila živahna debata, r kateri so podali naši ljudje svoje težnje. G. narodni poslanec jim je pojasnil posamezne zadeve in obljubil pomoč. Shod se je zaključil z željo, da bi nas g. posJanee spet kmailn obiskal. VODICE. Kmetidska nadaljevalna iola Je priredila 21. t. m. poučni izlet t št. Jurij ob južrni železnici. Na ban o vinski kmetijski šoli je izletnike prijavno sprejel ravnatelj g. Petkovšek in jim razkazal naprave. Bodoče gospodarje je posebno zanimal hlev, ki je zelo praktično urejen. Gdč. Knezova je razkazala prostore gospodinjske šole. Izilet je zelo dobro uspel. _ Tukajšnja strelska družina je prejela puške in municijo. Slavnostna otvoritev strelišča se bo pravočasno naznanila VIŠNJA GORA. V sredo dopoldne je ro-ziil Novomeščan O. tovorni avto skozi Višnjo goro v Ljubljano. Ko je v najhujšem klancu pri tako zvani Rdeči skali na Pe-ščenjeku vozil s prvo prestavo, se naenkrat izza ostrega ovinka pojavi kolesar Po-tokar iz Male Loke. Zbog velike strmine in pa ozkega in ostrega ovinka je bilo izog-njenje enemu kakor drugemu nemogoče. Prišlo je do karambola. Lastnik avta je močno poškodovanega Potokarja takoj odpeljal v ljubljansko bolnico. _ Tuiskopro-metno in olepševalno društvo je postavilo svoje^asno po raznih razglednih točkah lesene klopiee. ki pa so bile kmalu uničene. Treha jih je bilo na novo postaviti. Pa Rta že spet dve zginili Te dni se je pa nekdo spravil celo nad razvalino starega gradu Kaj ga je prijelo, da je s krampom začel z vrha razkopavat? starinski zid in lepo rezane kamne spuščati po hribu navzdol, je marsikomu uganka. ZaslužiJ bi prav temeljito kazen. Postat* in ostani član Vodnikove družbe! IX. kolo drž. prvenstva Deset klubov v borbi za liglne točke — V Ljubljani Primorje : BASK na igrišča Primorja ob I6.30 — Tekma bo dokaj odločilnega pomena za nadaljnji obstoj Primorja v ligi Deveto kolo Iiginih tekem ima zopet polno zasedbo. Razen BSKa, ki je prost, igra deset moštev za točke, na petih igriščih se bo odločala usoda o razvrstitvi klubov v tablici, borba se vodi za dvajset razpoložljivih točk. Kako se bodo porazdelile, koliko bo zmag, neodločenih iger, koliko pričakovanih razočaranj, koliko presenečenj? Zvečer bo zabrnela telefonska žica in zadostila naši radovednosti, enemu dogodku, borbi Primorja : BASK, pa lahko prisostvujemo osebno in sledimo z lastnimi očmi poteku dogodkov. Na petih mestih bodo tisoči pohiteli na igrišča, ker se jim hoče velikih in napetih borb, ker hočejo biti zraven, ko se na naših športnih prostorih odloča o toliko no-pularni in važni zadevi, kot je državno no gometno prvenstvo Jugoslavije. Da:. . nji prvenstveni spored je kakor malokateri doslej toliko zanimiv in poln ugank, da se pri najboljši volji ne da za skuro nobeno tekmo v naprej tipati, kak bo njen pot!<, kak bo njen rezultat. Primorje : BASK Na ljubljanskih tleh bo padla važna odločitev. BASK je trenutno s sedmimi točkami na šestem mestu v tablici, Primorje s šestimi na devetem. Zmaga enega ali dragega moštva bo v toliko pomenljiva, ker oi si BASK s pridobitvijo dveh točk utrdil pozicijo sredi tablice. Primorje pa bi si eventuelno pomagalo malo naprej. Te ok 1-nosti sta si oba tabora precej v svesti, zato je privedel BASK včeraj popoldne s seboj kompletno enajstorico, nastopil bo torej v jačji oostavi kot proti oradjanske-mu, črno-beli "a so se po visoki in zasluženi zmagi nad Haškom samozavestno pripravili na to srečanje. Moštvi bosta pcj vidoma nastopili tako: BASK: Jakšič — dr. Ivkovič, Ačimovič •— Kiisarič, Vojinovič, Popovič — Pavlo-vič, Detlinger, Ranojevič, Tomaševič, Hrnjiček. Primorje: Starec — Svetic, Hassl — Zemljak, Sočan, Boncelj — Jug I., Erman, Šenica, Slapar, Jež. Take so zaenkrat dispozicije in pri teh bo ostaio, če ne pride kaj nepričakovane ga vmes. V obeh taborih postavljajo v ,'i-ke nade na »svoji« moštvi, pričakujejo cd njiju, da pnneseta točki domov na var BASK prihaja iz Zagreba, kjer je proti Gradjanskemu v premočni igri nesre\io podlegel. To je ugotovila tudi zagrebška kritika. Za Ljubljano je še ojačil svoj vs-pad. Na desnem krilu bo igral Pavlovič, .....?"ek bo na na svojem mestu, iia k 1 ki Ju, ki je bilo za Gradjanskcga zas-.-dero z rezervo. Tudi Ranojevič bo to Dot igrai kot vodja napada. Najmočnejši mož < napadu -a je Tomaševič, ki z osmimi goii vidi v tabeli najboljših strelcev v državi. Aii bo uspel tudi v borbi s Starcem? V sre 'n;i liniji ima BASK v Vojnoviču najboljšega beograjskega centerhalia, Kiisarič in Fopo-vič na obeh straneh ga dobro podpi * ita, tako da ima BASK zelo solidno srednjo linijo. Najmočnejši je seveda v ožji obrambi. Jakšii nam je še iz Ljubljane znan. Rešil je odlično prestiž naše države, in scion Evrop'.-. v Montevideu, nekaj časa jc: b'l steber ilirijanske obrambe. Sedaj je ;pet pri svojem matičnem klubu in mu pomagi utirati pot naprej. Ivkovič, stara mn >gr,-krat preizkušena kost nam je znan 12 v;eh državnih reprezentanc. Je oster borec s silnim startom, težko je priti mimo njega. In Ačimovič, naš najmlajši kandidat zi državni dres. Proti Gradjanskemu si na blatnem terenu ni mogel pomagati, ni veriet-no. da bi dvakrat za povrstjo odpovedal. Ne motimo se mnogo, če rečemo da je BASK k it celota vendar vsaj ne' jiiko nt bo'j Vm od našega domačega moštva Primorje postavi tisto enajstorico, ki se je s tolikim uspehom uveljavila proti Ha sku. Menda se dogaja šele v devetem ko lu, da igra ista postava dvakiat zapovrstjo. Če bi bila branilca vsaj malo bolj sigurna, '01 lahko z mirnostjo pričakovali današnje borbe. Potem bi bila ožja obramba res težko premagljiv /i d. Starcu zaupamo, ie malo manj »za publiko« naj igra, je pre-riskantnoi Odločilna bo vloga srednjo vrste Če Sočan uspe proti Vojinoviču kot je usre! proti Geverju, bo že mnogo. Tudi stranska krilca morata posvetiti svoji na logi največjo pozor:,ost Napad se mora ^>v7rvcti vsaj do one skupnosti, k* jo je pokazal v borbi s Haškom. Kot poeditiu so vsi. vsak n?. svoj način, dobri nogometaši, problem ie le, kako zbrisati individualnosti m jih povezati v koristen kolektiv Sen.ca bo imel važno nalogo, da koristno in usnešno reši ta problem. Verujemo v sposobnosti m-", i h fantov, in vemo. da se jim utegne posrečiti važen in velik udarec. Vsekakor pa je izid tekme veliko vprašanje! Vojvodina : Hajduk je par, ki bo v Novem Sadu odločal o usodi dveh točk. Ob normalnih prilikah bi gotovo ime! Hajduk velike šanse, če ne vseh. Hajduk na 'm" v osmih dneh za seboj tekmi z BSKom in z Jugoslavijo in je že ves teden z d ma. V Ič >gradu je re-il eno samo točko in ie tam doživel toliko deprimi-rajočeea. da bi eventuelni usneh Vojvodine učinkoval manj presenetljivo kot neuspeh. Y v nahaja prav na po-slednj em mestu tablice in bo gotovo napela vse sile, da se počasi prerije naprej. Jugoslavija : HAŠK Na igrišču Jugoslavije ima Hašk gotovo manj šans kot jih je imel proti Primorju. Po zmagi nad Hajdukom je Jugoslavija visok favorit, poleg tega ima Jugosla- ija, čeprav se trenutno nahaja na četr+em mestu, s srtrr.^ — • -'-"tT.uN^nimi točkami najugodnejši položaj v tablici izmed vseh moštev. Zato ko nično moštvo skušalo na vsak način utrgati nov uspeh se 1 ':o za k rak "'••'bližati kotu mu uspehu prven- Gradjanski : Slavija O. Purgerji imajo veliko priliko, da se vsaj še za teden dni obdržijo na prvem mestu. Osiješka Slavija je v zadnjih časih postala nekak liferant točk, tudi na svojih tleh, zato se z vso gotovostjo pripisuje uspeh Gradjanskemu. Slavija S. : Concordia je morda še največja neznanka v tem kolu. Slavija je minule nedelje prepričevalno odpravila purgerje, rezultat 3:1 proti Gradjanskemu je krepka legitimacija za nadaljnje uspehe. Toda Concordia morda edino moštvo v tej veliki konkurenci, ki se zna boriti enako doma kot na »tujem«. če Slavija uspe tudi proti Concordi-ji, je na najboljšem potu, da si utrdi položaj v ligi. V teh petih tekmah je morda najsigur-nejši zmagovalec Gradjanski, toda to bodi povedano z rezervo, ker smo premnogokrat morali naknadno ugotavljati, da je nogo-metaška sreča prav tako opoteča kot njih žoga. Nas zanima predvsem naša domača prireditev, tej bomo posvetili največjo pozornost Tekmo sodi zopet g. Lepac iz Zagreba. Napovedani sta dve predtekmi, toda le ob ugodnem vremenu. Blagajna se odpre kmalu po eni popoldne. Priprave za prvo nočno tekmo na igrišču Ilirije Na igrišču Ilirije se mrzlično pripravljajo za prvo nočno tekmo. Kakor smo že najavili, bo sprejela Ilirija L junija madžarsko profesijonalno enajstorico Budai, ki zavzema v prvenstveni tabeli odlično 5. mesto. Madžarska moštva so zaradi visokih stroškov pri nas silno redka in je zato med občinstvom za tekmo splošno zanimanje. Neobičajna ura, tekma je napovedana ob 21., seveda še bolj poveča za-nim arije. Razsvetljava bo prirejena popolnoma svojevrstno in ni bil tak način do zdaj še nikdar uporabljen. Vsi dosedanji poizkusi so pokazali gotove slabe strani razsvetljave. Navadno so reflektorji bleščali ali gledalce ali pa igrače, tako da razsvetljava ni bila nikdar zadovoljivo rešena. Idealna rešitev bi bila, če bi namestili samo eno velikansko žarnico, ki bi visela tako visoko, da ne bi prav nič z bliščanjem ovirala sodelujočih. To pa ni mogoče in se je zato iznajdljivi inž. Bloudek, ki vodi vsa dela glede razsvetljave, izmislil povsem svojevrstno 'rešitev. 2arnice bodo nameščene v eni sami črti od enega do drugega gola. Visele bodo na žici, ki bo pritrjena na dveh po 35 m visokih drogovih, dočim bosta dva drogova z žico preč- i no podpirala glavno žico, da se ne bo preveč povesila. Na glavni žici bo viselo 30 izredno močnih žarnic, vsaka po 1000 wa-tov, ki bodo dajale skupno 60.000 sveč. Vsaka žarnica bo zasenčena tako, da bo metala žarke v kotu 35 stopinj na igrišče. Celotno igrišče bo na ta način sijajno razsvetljeno in ker so sence reducirane na minimum, bo omogočena povsem regularna igra. Tega načina razsvetljave še niso uporabili nikjer v Evropi in bo Ljubljana prva, ki bo imela nočno tekmo ob najmodernejši razsvetljavi. Prodaja vstopnic za nočno tekmo je dnevno pri blagajni kavarne Evrope. Vsi aktivni nogometaši dobe režijske vstopnice pri g. Pfundnerju proti legitimaciji s piacano članarino. Kolki se dobe pri oskrbniku na igrišču. Poravnajte do 1. VII. zaostalo članarino! TaMetenls mrl)« 1 Reka. Danes b« ▼ restavraciji Keršič nadaljevanje prijatefl-skega tromateha med Reko in Hermesom in Ilirijo z dvobojem Ilirija : Reka Na turnirju se bo Reka, ki razpolaga z zelo aimbkijozaiimi tekmovalci, prvič predstavila javnosti. Ilirija nastopi v običajni postavi z Weissom na čelu. Najzanimivejši čel turnirja bo tekmovanje dam, kjer nastopi državna prvakinja Dečmanova. Turnir se prične ob 9. dopoldne. Manifestacijsko športno zborovanje, ki ga je za danes sklical ASK Primorje v hotelu >Union< se zaradi tehničnih zaprek ne bo vršilo. Kdaj bo, bo objavlsjeno v časopisju. ASK Primorje (Nogometna sekcija). Danes od 13. naprej vršijo blagajniško službo gg. gtiglic, Jugovec, Jurkas in reditelji Batič, Lovrač, Klančnik, Zaje, Fuks, Bančič, Erbežnik, Glavnik. Za pred-tekmo s Sparto morajo biti ob 14.30 v garderobi; Krivačič, Jeršek, Molk, Baum, Rudi, Pišek n, Brvar, Svetic m, Caleari, Trček, Petelin. Istočasno mora biti igralec Vrhovnik z opremo v garderobi. (Lahkoatletska sekcija). Danes dopoldne in popoldne po tekmi Bask : Primorje generalni in obvezni trening za vse verificirane atlete. Atleti, ki imajo klubovo opremo, zlasti sprinterice, naj isto zaradi nastopa 3. in 4. junija na državnem prvenstvu dajo v popravilo. SK Ilirija. Upravni odbor sMlcuJe na ponedeljek ob 20. v restavracijo štrukelj članski sestanek plavalne sekcije. Na sestanku bo upravni odbor poročal o sedanjem položaju kluba, nato bo prosta debata o organizaciji, delu in programu plavalne sekcije. Upravni odbor se želi tako seznaniti z vsemi željami članstva, kakor tudi slišati razma mnenja ln nasvete, zaradi česar je dolžnost vseh prinateflčev plavalne sekcije, da sestaniku polnoštevilno prisostvujejo. SK Slavija. Danes morajo biti ob 7. na Iliriji: Ciko, Rozman I, H, Heri, Edy, Oton I, H, Majdi n, Božo, Jože, Ceglar, Zupanec, Verbek. Ob 11.45 morajo biti pred kavarno Evropo: Bunc, Ciko, Stari, Sine, Ide, Rozman, Otonspah, Jože, Majdi I, Bine, Lado, Drage. TSK Števil. Danes ok K nertj« MU na igrišča Primorja: Lipovšek L, Grm, Pelicon, Galle, Uhan, Bogel, Thuana, Mar-chiotti I. Ključec, Poljšak, Sluga, Bunc in Ceglar. Opremo preskrbi gospodar. SK Grafika. Igralci Papler, Meklna, An-zeljc, Pipan, Stohmajer, Ustnik, Verčnik, Potrato, Katavič, Bežan, štupica, Kmetič, Gantar, Verbek naj bodo ob 14. na igrišču Primorja. -Igrajo s Slovanom. Old boy Tr-šan, Ploch, Gotzl, Bogdan, škrabar, Plevelj Kesier, Acetto, Momak, Spitzer, šorn naj bodo ob 13.30 na glavnem kolodvoru. Dopoldne ob 10. naj imenovani dvignejo opremo na igrišču Primorja NSk Sparta. Danes naj ee Javijo na igrišču Primorja Humar, Ban, Dolinar, Jenko, Krašovec, šrše, Vrhovec I, in II. Gene, Zupane, Pogačar, rez. Ivica tn Zad-nik. SK Svoboda (Vič). Sever, Lavrenčič, Laznik, Petrovič, Torkar, Kokolj Ciril, Le-nasi, Marinko, Vinšek Ivan, Jankovič, štajdohor, Tome, in Pogačar se pozivljejo, da v osmih dneh vrnejo opremo gospodarju Simoniču, Delavska zbornica. SK Olimp v Celja bo imel v petek 2. Junija ob 20. izredni občni zbor v gostilnt m borba akoraj ebopoa, čeprav m Je Bo- kolstvo neprestano in celo dejansko napadalo, je vendar lepo napredovalo. Odbor je bil priloran takoj v začetku misliti na lastne prostore in na lasten dom, ker klet osnovne slovenske šole, kjer se je razvijalo društveno življenje, nikakor ni bila primerna za delovanje Sokola. V ta namen so bili izdani in razposlani bloki za nabiranje prispevkov, ki so bili natisnjeni v vseh slovanskih jezikih. Do izbruha svetovne vojne se je na ta način nabralo 8000 kron. v začetku vojne je bilo delovanje društva prepovedano, večina članstva pa je odšla z žigom p. v. v strelske jarke. Toda niti razpust društva ni mogel več uničiti sokolske ideje in 2e decembra 1918 je bil prvi občni zbor Sokola. Za starosto je bil izvoljen br. RoS Miloš, toda ker se je on ob tem času nahajal še v italijanskem ujetništvu. Je vodil vse delo podstarosta br. Hofbauer, ki je nato od leta 1921 do 1929 vodil društvo kot njegov starešina. Leta 1919 se je vršil v Hrastniku pod vodstvom br. Hofbauer-ja, s pomočje br. Kostanjška iz Trbovelj I. mladinski sokolski dan v Jus^slaviji. V to dobo delovanja pade med drugim tu- »Pri Jugoslovanu« v Gaberju. V primeru | di ustanovitev bratskega odseka na Dolu nesklepčnosti bo občni zbor pol ure kas- pri Hrastniku, neje. Lahfeoatfcftotn ASK Primorja. Meseca Junija slavi 10-letnico plodonosnega udejstvo-vanja v ASK Primorju kot amaterski la-hkoatletski trener g. Danilo Sancin, uradnik Narodne banke. Ne bom omenjal njegovih velikih zaslug za razvoj lahkoatlet-skega športa v Sloveniji, poudarjam samo dejstvo, da je dvignil lahko atletiko ASK Primorja na višino najboljših jugosloven-skih lahkoatletskih klubov: Haška in Con-cordie. Najlepše čestitke vseh aktivnih la-hkoatletov jubilantu naj bodo korporati-ven nastop na lahkoatletskem. prvenstvu Jugoslavije za moštva dne 3. in 4. junija in priboritev najčastnejšega naslova v tej klasični športni borbi: »naslov jugosloven-ske-ga prvaka moštev v lahki atletiki«! Naj velja temu tekmovanju geslo: Vsi za enega, eden za vse v čast in ponos slovenski lahki atletiki in »črno-belim« barvam! Načelnik: dr. Prodan. Brat ©tip Boštjan — Sek©! In misžsBlk (Ob petnajstletnici njegove junaške smrti) Teniški turnir za nacionalno prvenstvo dravske banovine bc priredil I SSK Maribor 3., 4. :n 5. junija na svojih teniških igriščih v Ljudskem vrtu. Pokroviteljstvo je prevzel ban dr. Marušič, v častnem predsedstvu pa so župan dr. Lipold, sena- j ter ar. Ploj ,poslanec Krejči, banski svet- ■ nik dr. Rataj, okrajna glavarja dr. Ipavic in Makar, predsednik Autokluba Pinter, gimnazijski ravnatelj v pokoju dr. Tomin-šek, veleindustrijec Hutter in predsednik mariborske podružnice SDD ravnatelj Pogačnik. Igra se po pravilih JTS. Pravico sodelovanja imajo igralci amaterji, naši državljani. Rok prijave do 1. junija na naslov: I SSK Maribor, Maribor, Grajski trg 2. žrebanje igralcev bo 2. junija. Za zmagovalce v posameznih konkurencah so določena krasna darila, med drugimi tudi dve krasni darili g. bana. Odpovedana nogometna tekma, v Oelju. Ker je igrišče popolnoma poplavljeno, danes na bo z napetostjo pričakovane prvenstvene tekme med prvakom celjskega okrožja Celjem in Atletiki. Kolesarsko dirko Celje-Trojane-Celje (76 km) bo priredi! Klub slovenskih kolesarjev v Celju v nedeljo. Start bo ob 14. pred hotelom Skoberne na Ljubljanski cesti, cilj pa istotam okrog 17. Konjske dirke priredi »Kolo jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani na binkoštna praznika popoldne na vojaškem vežbališču v Ljubljani. Letošnje kasaške dirke bodo posebno zanimive, ker se vrši na binkoštni ponedeljek jugoslovenski kasaški derbv, dirka razpisana za štiriletne tuzemske dirkače ameriške pasme, za katero je država razpisala nagrado 20.000 Din. K drugim zanimivim kasaškim dirkam so prijavljeni številni konji iz dravske banovine, predvsem iz ljutomerskega okraja, domovine jugosloven-skih kasačev Zanimiva bo tako zvana Heat vožnja, pri kateri morajo konji večkrat dirkati in je zmagovalec isti, ki pride dvakrat prvi na cilj. Vsak dan bodo 2 jahalni dirk"' preko zaprek, pri katerih bodo starta*'" civilni in oficirski jahači. Na dirkališču bo tudi totalizator, tako da bo mogoče staviti na posamezne konku- stvu. Vendar je tudi Hašk odlično moštvo, 1 rente. Zarad' polovične vožnje do gotovo ki mu ni zlepa priti do živega. velika udeležba občinstva. Radovljica, 2L maja. TistS, W sroo ge pozna H, smo že skora j pozabila nanj, a tisbi, ki ga niso poznali, niti ne vedo, da je bil. Petnajst let jc minilo, odkar je Srednekov Boštjan, Sokol, junak, umrl. Velik greh je pozabiti na tiste na katerih krvi je bila zgrajena naša svobodna Jugoslavija. Boštjan je bil pravi gorenjski fant. Pri njem ni bilo ničesar priučenega. Ni poznal lepih fraz, vse je bilo naravno. Bil je odkritosrčen tovariš; kar je imel v srcu, je imel vedno tudi na jeziku, čez vse je cenil sokolsko bratstvo, kar je tudi z dejanji pokazal. Zelo ga je bolelo, ko je videl, kako naš narod pen ©menije jo. Zavedal se je, da je vsak Sokol prvj do'.ižan čuvati jezik in pravice svojeiga naroda. Bil je živahne, vedno vesele narave, odločnega ostrega pogleda, nasmeh pa je imel mehak in na prvi pogled si videl, da ima plemenito stcc. Bil je izredno močan, navdušeno je telovadil in to mu je prineslo tudi uspeh, da je bil med najboljšimi v gorenjski sokolski župi. Leta 1912 je šel kot tekmovalec višjega oddelka v Prago. To je bil vsekakor uspeh, ker takrat ie bilo podeželsko Sokolstvo še čisto začetniško. Praga ga je navdušila, posebno ob veličastnem sprejemu. Čutil jc v srcu. d« smo Slovani res bratje. Po njegovem liicu so tekle solze; z besedami n>i mogel izraziti velike radost-' ob tej veličastni zavesti in navdušenju. Imel je mehko sroe pa trden značaj; bil je pač Slovan, pošteno vzgojen. Leta 1913. je bil klican k vojakom Služi! je svoj kaderski rok v Kanalu na Primorskem. Poveljniki so kmaiu postali pozorni na veselega, izredno izvedb a nega in nadarjenega fante. Pričeli 90 ga učiti bor-jenja s puško in bajonetom. Klo je postal kmalu najboljši borec v bataljonu, so gs poslali v Budimpešto na vojaško tekmovanje najboljših borcev z bajoneti. Bilo je nad sto tekmovalcev, izbranih iz tedanje avstrijske vojske< in pri tej tekmn je bil Boštjan drugi, a če bi bili sodih po pravici, bi bil vsekakor prva. Vojne ge je zatekla v voje^ški službi. Samo za nekaj ur je prše! domov, takoj nato j« moral na bojišče v Galicijo. Kmalu je bil ujet in odpeljali so ga v Rusijo, nekam blizu Moskve. Domov je pisal večkrat, da mu ne gre slabo, da ne trpi lakote, mučilo ga je samo neutešno dfrnctožje, želja, da bi spet vide! ljubo mater. Zato je v začetku lota 1918 ubežal in prepotoval ogromno pot, združeno poleg nečloveškega trpljenja še z veliko nevarnostjo. In tako ie priromal vprav k procesiji na veliko soboto 1918 v Radovljico... Ubogi Boštjan! Zakaj nisi premagal svo-fih želja vsaj za poi leta in ostal bi bil domu. 6vnji materi v oporo na stara lete, osta! bi bi! tudi nam. Tebi pa bi bilo prihranjeno strašno trpljenj'! Dom.a je ostal takrat mesec dni. Ves razigran je bil vsakega človeka je pozdravljal; saj revež ni slutil, kaj mu je usojeno. Po enomesečnem bivanju doma je moral zopet oditi v Mu-rau k vojakom, seveda s trdno vero, da se bo Avstrija razsula v najkrajšem času in da se prav km."! 1 u zopet vrne domov. LT6oda pa je hotela drugače. Bliskovito se je razširil« novica, da je v Mu.rauu in Judenburgu izbruhnil upor proti vojni in Avstriji. Tam so bili večinoma slovenski vojaki. V kratkem času so upor udušili in voditelje postavili pred preki sod. Kdor pa je bil v tistih strašnih časih, ko se jc Avstrija borila s poslednjo obupno borbo za svoj obstoj, postavljen pred preki sod, je bila njegova usoda že zapečatena. Tako je bil tudi Boštjan obdolžen. da je podminiral municijsko skladišče v Mu?auu in da je bil voditelj vsega upora. Boštjana so sodili in obsodili. Nekaj dni nato je dobil niegov brat pismo, ali takrat Boštjana že ni bilo več med živimi ... Pismo je bil pisal zadnjo noč svojega življenja. Bilo je komai čitljivo, ker je bilo vse zmočeno od solza. Med drugim je pisal: »Janez, prosim Te, ne mešaj se še Ti v to reč. Pravijo, da sem imel vse jaz v rokah. Mamo prosim, da naj mi vse odpusti, saj nisem ničesar zakrivil.« Da. ničesar m zakrivil, saj ni bil kriv. d« je bil 9Wanske matere sin. Po božjih in naravnih zakonih nd bil greh, da mu j« v srcu gorela »no en« misel: Vsem Slovanom svoboda! Greh pa je bilo po avstrijskih zakonih m oni so ga kruto kaznovali. A kar je netii, ni bila samo njegova misel, bila je misel Slovanov na jugu in Slovanov na severu, bil je krik tako dolgo teptane rn zaničevane slovanske duše. Dan po obsodbi ob 7. zjutraj 90 ga. avstrijski krvniki u.stre!ili kot izdajalca. Kako strašen udarec za njegovo mater! Sina ji vzamejo, ki je bil njen, vzamejo ji ga tujci, ki nimajo nobene pravice do njega. Kot izdajalca, — kako blazna ironija, sej je bil rojen Slovan! Njegova mati, sestra in brat so šli po njegovo skromno zapuščino. Hoteli so tudi ukreniti vse potrebno, da se v tujini ne izgubi njegov grob. Ko pa so jih pripeljali slovenski vojaki na njegovo poslednjo bivališče, ni bilo zapuščenega groba izdajalca, bila je gomila cvetja na grobu narodnega mučenika. Ponoči 60 M no sili nanj njegovi sotrpini cvetja, čeprav v nevarnosti, da jih izsledijo in posstreljejo kot izdajalce. Povedali so, da se je Boštjan obnašal tudi v zadnjih trenutkih kot junak m umrl s klievm: »Živela Jugoslavije!« To se je zgodilo 20. maja leta 1918. Čez dobrih šest mestcev smo bili svobodni in vsi, prav vsi smo vzklikali: »Živela svobodna Jugoslavija! Objemali in plakali emo od sreče in navdušenja, saj smo bili združeni Slovani na jugu in rešeni za vedno nemškega nas;lja. In danes, kako je d^nes? Imeli smo procese še nedavno v Beogradu. Mi gledamo nanje z ogorčenjem, Boštjan pa bi gledal na vse to» z neizmerno žalostjo v srcu. Saj bi videl, da še danes gotovi ljudje ne razumejo ali nočejo razumeti in da so veliko tistega naroda, ki je klical Jugoslaviji, zastrupili do ogabnosti. Pozabili so nekaterniki na vse žrtve v Ju-denburgu in Murauu, pozabljajo tudi na Pn morje in Koroško. Bratje, sestre, vzga-jajmo de00 v spominu na naše junake, ki so umirali s klicem: »Živela Jugoslavija!« Učimo jih ljubiti svobodo, priborjeno s tako dragocenimi žrtvami! V domovino so Bo.štjcna Ohpa prepetjaK r letu 1921. Ker je baš takrat gradilo naše društvo svoj Sokolski dom, so bili postavljeni njegovi zemeljski ostanki v nasproti ležečem Gasilskem domu na mrtvaški oder. Sokoli bratje so mu držali častno stražo. Vsakega je ganil pogled na krsto, vso v cvetju, v kateri je počiva"! Boštjan, Sokol, idealist. Ogromna množica naroda, ne Čehi f! celotno Sokolstvo isupe Kranj, je spremila mrtvega brata tja na Gradišče Sokolsk; prapori so poslednjič pozdravili mrtvega junaka in zemlje je sprejela, kar je njenega. .. Duh Boštjanov pa je osta! med nami, da nas vodi naproti: novim bojem, novim žrtvam, novim zmagam. Bratu Boštjanu, večna slava! Sok«] Radovljica. Proslava 35*letnice Sokola v Hrastniku V nizu važnih nacionalnih dogodkov, ki so se odigravali leta 1908, ko so se začeli Slovenci uspešno ustavljati sistematični germanizaciji slovenskih krajev, spada ustanovitev Sokoia v Hrastniku. Samo vnemi nekaj pugumnih mož se imamo zahvaliti. da je bile v Hrastniku, ki je zaradi tuje industrije veljal za popolnoma nemški kraj in za važno postojanko nem-štva pri prodiranju na jug in vzhod, ustanovljeno Sokolsko društvo. S tem činom so možje Roš Vekoslav in Roš Miloš, Sor-čan Edvin, Gorenje Jernej in šentjurc Nande postavili prvo in sčasoma najmočnejšo prepreko razdiralnemu delu Nemcev in nem Sku t ar je v. Pripomniti je treba da so imeli Nemci že takrat, še več pa pozneje, več različnih društev, kot n. pr. Schulverein, Siidmarko, Turnverein, nemško čitalnico in otroški vrtec, ki so bila vsestransko gmotno in moralno podpirana predvsem od tukajšnje industrije in tudi od drugod Naša sokolska edinica, ki je bila prvotno odsek zagorskega Sokola, se je kmalu samoosvojila. čeprav je bil začetek težak Toda vedno Polj se Je čutno pomanjkanje lastnega doma. Akcija, započeta pred vojno, je postala zaradi razvrednotenja denarja brezpomembna. Pričeti Je bHo treba znova. V ta namer, je bil ustanovljen leta 1923 konzorcij »Narodni dom«, h kateremu so pristopili Sokol, CMD, Narodna čitalnica in Glasbeno društvo.' l^eta 1923 se je pričelo na prostoru, kt ga ie odstopila pogojno s. šentjurčeva, z graditvijo Narodnega doma, Ž velikimi težavami in z dvakratnim prekidom zaradi pomanjkanja srestev je bil dom dograjen in otvorjen decembra 1924. Velika zasluga za to gre br. Hofbauerju kot -predsedniku gradbenega odseka, in pa blasropo-kojnemu dr. Dimniku, M Je podpisal kot žirant pri najetju posojila. Da si dom gmotno opomore, se Je ustanovil L kino. — Dom, ki je danes sprem en len v »Sokolski dom«, stoji, ni pa Se rcSen, ln sedanja društvena uprava z br. Orožnikom na čelu vodi obupen boj za odp>ač<*. vanje dolga, ki sega še danes v etotfsočeu Tako stopa hrastnišM Sokol v n~pre» stanlh borbah rs obstanek v 25. teta V ta namen priredi društvo dne 3. J»» nija ob 8. zvečer slavnostno akademijo^ pri kateri sodelujejo vsi telovadni oddelki, glasbeno društvo tn prosvetni od*ek. Na binkoštno nedeljo 4. junija pa se b« vršO okrožni zlet gornleposavskega okro*>-ja. Ob ^13. bo sprejem gostov na kolodvoru, nato povorka do Sokolskega doma. Ob bodo skušnje, ob pa Javna telovadba Bratje tn sestre ter prijatelji Sokobrtv^v prfhitite ta dan v našo sajasto kotltno, da nas s tem podprete v naši težki in vstraj. ni borbi za obstanek. K. OkreSni zlet v !-ogatso Obmejno okrožje ljubljanske lup« m pripravlja na^ zlet na binkoštno nedeljo 4. junija v Dolenjem Logatcu ob priliki proslave 25!etnice obstoja tamošnjega Sokola Za sodelovanje na zletu so obvezna vsa v obmejno okrožje dodeljena društva in ena četa, skupno 9 sokolskih edinic, pričakovati pa je, da se bodo udeležila zfeta tudi druga bližnja društva. Obletnico obstoja bo proslavilo domače društvo v soboto 3. junija ob 20. s svečano akademijo in z uprizoritvijo br. Jake Spicarja »Triglavskega sna«, simbolične igre, v nedeljo 4. junija pa bo obsegal spored: ob 8. okrožne izbirne tekme, ob 10. skušnje za javni nastop, ob 14.30 slavnostna povorka in ob 16. okrožni javni nastop. Po nastopu bo veselica na prostem. Zaradi neugodnih nočnih prometnih zvez je zaprošena železniška uprava, da dovoli postanek za brzi vlak 601, ki odhaja iz Logatca proti Ljubljani ob 23.43, ki bi prišel v poštev za udeležence iz Borovnica in iz Ljubljane in postanek za brzi vlak 4, z odhodom iz Logatca ob 3.09 za udeležence iz Rakeka in okolice. Jtrgoetoveraka sokoit&a me£&ca> V LJvi?>-ijaui opozarja vse bratske sokolske edinice, da ima v zalogi tudi vse potrebščine za pokrajinski ziet, k&kor slavnostne kroje, telovadne obleke itd. po najnižjih cenah, kakor so bile dosedaj, ker je v tem oziru popolnoma reorganizirala svoja poslovat nje . Jubilejno leto Sokol« v .Ljutomer« (190S —1933). še nekaj tednov nas loči od velikega slavja, ki ga bo deležno vse Mursko polje. Dne 11. junija proslavi ljutomerski Sokol 301etni jubilej, jubilej neprekinjenega, trdega dela. Mlado drevesce, ki ga je zasadil leta 1903 v takrat od Nemcev ogoroženo zemljo češki rodoljub, naš prvi starosta dr. Chloupek, se je razraslo v mogočno drevo, ki razgrinja danes svoja veje preko vsega Murskega polja in vzhodnih obronkov Slovenskih goric. Sejalci sokolske misli gledajo ponosno na svojo družino, ki šteje danes samo v Ljutomeru preko 500 pripadnikov. Proslava tega jubileja bo združena z župnim zletom mariborske sokolske župe. Nj. Vel. kralj Aleksander je prevzel nad to prireditvijo pokroviteljstvo. Na dan 11. junija bodo preplavile rdeče srajce Mursko polje —. narod muropoljski bo slavil zmago Sokolstva, ki ga bo privedlo v lepšo, z zarjo obžarjeno bodočnost. Vsemu Sokolstvu naše župe naj bo ta dan častna zadeva, da pripomore na ta dan k najsijajnejši slovesnosti. Obenem bo tudi revija prostih vaj kot priprava za pokrajinski zlet v Ljubljani. Pohitite vsi na ta dan v metropolo Prlekije in v naš sokolski Lfutomer! Sokolska župa v Varaždinu priredi danes svoje župne tekme na letnem telova-dišču varaždinskega sokolskega društva. Ta župa, kot najmlajša v savezu, prireja svoje tekme to pot tretjič. One bodo hkratno izbirne tekme za medzletne sa-vezne tekme, ki bodo ob priliki pokrajinskega zleta v Ljubljani. Istočasno z društvi bodo tekmovale tudi sokolske čete za srebrni lovorov venec, ki ga je poklonil v to svrho zmagovalni četi Nj. Vel. kralj kot prehodni dar. Prošlo leto je imela venec četa Macirec. Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! jestvo mode Kam greste na nedeljski oddih? Življenje v mestu vsakogar utruja; naveličamo se prahu, dima, asfaltiranih ulic ka večno enakega pogleda na enolične mestna zgradbe. Konec tedna pa nastopi čas, ko lahko vsemu temu ubegnemo — v gore, »a kopanje ali na manjši izlet. Od ponedeljka do petka kujemo načrte in se oziramo proti nebu. vprašujoč se na tihem, kako bo z vremenom. Saj je konec konca vsak izlet za nedeljski oddih odvisen od vremena. Žgoče sonce užijemo najbolj, če se kopamo, nestalno vreme pa dovoljuje le kratek izlet. V hladnem vremenu prebijemo dan najraje na tenišču, lepo, a ne prevroče vreme pa nas vabi v gore . . . Seveda pa rabimo za nedeljski oddih posebno garderobo. Najbolje je, da že vnaprej premislimo, kako se želimo za vsako priložnost obleči. S tem se izognemo mnogim nepotrebnim izdatkom, ki nastanejo, če si moramo nabavljati razne stvari šele v zadnjem trenutku. Dandanes ne smemo za nobeno reč imeti previsokih zahtev. To je tem lažje, ker se moremo tudi s skromnimi sredstvi prav lepo in praktično obleči. Za izlet z vlakom ali z avtomobilom ob-k> emo kostum. V ta namen je namestu letot iz nepremočljivega blaga ali platna. Vse robove prešiiemo dvojno in s tem še bolj poudarimo stvarnost takega ogrinjala. Obleko nam nadomestuje moderno vzorča-sto športno krilo (v poštev pridejo pred vsem karirasti, progasti ali pepita vzcrci) v zvezi z enobarvno, pralno bluzo. Sem spada tudi moderni nizki klobuk iz klobu-čevine (1. skica). Lahka in zračna je obleka, ki jo oblečemo za kopališče. Napravimo jo iz elegantnega grobega pralnega tvoriva (surova svila itd.) in jo sestavimo iz dveh kontrastnih barvnih tkanin. Zamislimo si n. pr. rumeno, po sredi zapeto in štiiikotno izrezano obleko brez rokavov z ozkim, tem-nordečim pasom in z odgovarjajočim bole-rom. ki ima namestu rokavov ravne proge. ©d leta 1313 OžSllČSSS feelo platao Širokokrajen slamnik z resastimi robovi in temnordečim trakom dopolnjuje elegantno celotno sliko (2. skica). Za oddih v gorah je najbolje, če si omislimo »hlačno« krilo, ki je izredno decen-tno ukrojeno, tako da se zaznavajo hlačnice le pri širokem koračenju. To krilo bo všeč vsem damam, ki so odklanjale kni-ckerbockerice zaradi njihovega preveč moškega značaja. Seveda nosimo k novim hlačam povsem stvarno bluzo z dečjim ovratnikom in enostavno kravato (predzadnja skica). V zgodnjem poletju zahteva teniški šport lahko, zračno obleko, ki jo prepašemo s širokim pasom. Svojevrstna zanimivost so trikratno zapeti pasovi z vrezanimi žepki. Samo ob sebi umevni so kratki rokavi ter nagubano krilo, ki omogoča popolno prostost gibanja. Ce hočemo nekoliko enolično obleko poživiti na originalen način, izdelamo že prej omenjeni široki pas v živi barvi, ki se prav prijetno odraža od teni-šča (zadnja skica). (c£a# na pižama modno »koketerijo«, pa nimajo prav, ker je vrtna pižama zares praktično oblačilo. Napravljena je iz pisanega, pralnega tvo- za Slatinske/a&te/* hujšanje odstranijo oso preobilno tolščo m Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana delu kopamo, širokokrajen klobuk i? istega tvoriva je jako slikovit in nas ščiti pred sončnimi žarki. Enotno pregrnjena miza dobri gospodinji. Prav zanimiva so stremljenja umetnostne obrti, ki skuša spraviti v sklad jedilno posodo in namizno garni- turo. Predstavljati si moramo torej enako vzorčaste sklede, krožnike, čaše in namizni prt ter jedilne prtiče. Originalno je, če imamo v istem vzorcu ročaje salatnega pribora. Seveda pa mora biti ta ali oni komad različen. Na naši skici je to sol-nica v podobi mušnice. riva, ki je prijetno za oko in se da lahko i čistiti. Razen tega nudi popolno prostost ! gibanja. Oblečemo jo lahko vrhu kopalne ! obleke, tako da se lahko takoj po vrtnem ! iNGj-grnflUENfiii IITriJTIlSS OM-rsonjNKHKHlIbK U&i LJ U8LJONO Levstikova ulica na Vrtači Zdravniška posvetovalnica N. B. Pege odstranjujemo na ta način, da pripravimo kožno plast, kjer so pege, do tega, da se hitrejše olušči. Vsa sredstva, ki odstranjujejo pege, imajo isti cilj, da bi se koža, z njimi namazana, olupila. Seveda se pa barvilno zmce čez nekaj časa na isti način razpodeli v njej in pege se, posebno poleti, zopet pojavijo. Luščenje kože dosežemo na dva načina: ali z močnimi sredstvi vrhnjo plast kože hitro odstranimo ali pa izzovemo z blažjimi počasno olupljenje. Prvi način je sicer neprijeten in boleč, vendar doseže že v par dneh svoj namen. Dragi ima to hibo, da traja lupljenje kože dalj časa. Najboljše sredstvo za odstranitev peg, ki vodi že po prvi uporabi do cilja, je koncentrirana karbolova kislina. Nanašamo jo previdno s koničasto stekleno iglo na posamezne pege. Blažje učinkujoče metode izvajamo tako dolgo, dokler se koža popolnoma ne olupi s sledečo raztopino: sa-licilne kisline 2V3 gr, boraksa 5 gr, rožne vode 75 gr, oranžne vode 5 gr, benzgove tinkture 5 gr, gorčičnega špirita 5 gr. S ščetko se nanese na kožo in pusti, da se posuši. — P. P. Zdravljenje golše se sme izvršiti samo pod strogo zdravniško kontrolo. Operacija ali obsevanje je na mestu le tedaj, če so nastopili težji pojavi (težko dihanje, pritisk na sapnik, težka nervoznost, srčna obolenja). Drugače pa posebno pri mlajših ljudeh pomagajo male doze joda ali pa preparati ščitne žleze (Elytiran). Jodovi obkladki so ponavadi brezuspešni. — Ela. Belo perilo in neredno krvavenje nastopa običajno v času, ko ponehava delovanje ženskih organov. To je med 40—50 letom. Ker niste navedli starosti, ne vemo, če je to pri Vas vzrok. Proti neprijetnem duhu pomaga izpiranje s svetlordečo raztopino hipermangana, priporočamo Vam ' tudi sedeče kopelji in umivanje s mento- lovim Špiritom. — 6 točk. L Pri tako spa- čeni nogi kakor ste nam jo opisali, priporočamo operacijo. 2. Pri mastni koži in razširjenih znojnicah uporabljajte alkalična mila in pa alkohol, s katerim se 1—2 krat na dan izbriše prizadeta mesta. 3. Z mazili odpravite dlačice samo za nekaj časa, trajno dosežete to z elektrolizo. 4. Da bi bila prsna kost na eni strani večja kot na drugi, ne moremo prav verjeti. Najbrže se slabo držite. Ce pa je, se pa lahko opomore z operacijo. 5. Pri nabreklih žilah na nogah Vam priporočamo, da nosite elastične nogavice oz. obveze. 6. Pri debelih stegnih poskusite z masažo. — Dolgoletna naročnica. Ce se je zdravniško ugotovilo, da so usta in ušesa v redu, potem so samo Vaši živci, ki Vam vsiljujejo opisano fiksno idejo. Tu pomaga samo trdna volja. Odstranite vsa zrcala in razvedrite se na kak način, da ne boste mislili na bolezen, katere — ni. — D. V. v S. če otrok jajca dobro prenaša, je gotovo priporočljivo, da jih uživa sveža, sirova. — R. A. Ce Vam je v 43. letu izostalo perilo oz. potem se zopet malo pojavilo, je verjetno, da je nastopila prehodna doba. V slučaju, da bi nastopile močnejše krvavitve, pa pojdite k zdravniku. — Revmatizem. Z vašim mnenjem, da trpite na revmatizmu, se po Vašem opisu strinjamo. Predvsem pokrijte zid, pred katerim sedite, z debelo odejo, okna pa zavarujte tako, da ne bo prepiha. Uspeh in način zdravljenja zavisi popolnoma od Stadija, v katerem se nahaja revmatizem in pa od jakosti obolenja. Alkoholnih pijač se ogibajte, tudi mesa in slanih jedi ne vživajte. Dopust in uporaba primernih kopeli je priporočljiva. Ogibajte se posebno prehlajenja. — Blondinka. Odgovor najdete v današnji številki pod N. B. Za pege na obrazu priporočamo drugi, blažji način. — Pljučni vršički. Najboljše zdravilo za prehlad pljučnih vršičkov se določi lahko samo na podlagi točne zdravniške preiskave. — L. V. Moste. Trd podkožen mozol se odpravi najbolje z operacijo. — N. N. Zba-danje v prsih in težko dihanje ni še znak jetike. Sumljivo pa je, če obstoja povišana večerna temperatura in pa nočno znojenje. Svetujemo Vam zdravniško preiskavo. — Jana š. Zdravljenje mozolčaste polti se vrši na ta način: Zvečer pred spanjem umivajte obraz temeljito par minut z vročo vodo in alkaličnim žveplenim milom ter ga z grobo brisačo dobro zdrgnite in osušite. Nato razmažite sledečo mast krepko po koži: Salicilne kisline 5 gr, žvepla v prahu 10 gr, vazeline 80 gr. Drugo jutro obrišite mast in umijte obraz z milom. Vso proceduro je treba ponavljati vsak večer tako dolgo, da se prične zgornja plast kože luščiti. Potem pa prenehajte z lečenjem in uporabljajte sledečo kožno kremo: boraksa 10 gr Cold Creama 90 gr. — Dojenček v Sm. Točnih, za vsakega dojenčka veljavnih pravil ni mogoče podati. Razložimo samo lahko, kako se prehranjuje srednje krepak, zdrav dojenček. Za slabotnega in slabo prebavljajočega dojenčka more pravo prehrano predpisati samo zdravnik, ki ga preišče. Tretji in četrti teden zmešajte tri osminke litra mleka s tremi osminkami litra vode in dodajte 40 gr (t. j. 8 kock ali 4 vrhane žlice) sladkorja. V drugem mesecu namestu vode lahko primešate sluzaste juhe ali žitne kave. Hrano dobiva dojenček šestkrat na dan, po noči nift. Tretji in četrti mesec zmešajte pol litra mleka s pol litra vode sluzaste juhe ali žitne kave in dodajte 50 gr sladkorja. Peti in šesti mesec se d£ tri četrtinke litra mleka in eno četrtinko žitne kave ln 40 gr sladkorja. Vedite pa, da kakorkoli merimo in mešamo kravje mleko, ženskega ne dosežemo nikdar! Nedelja, 28. maja. LJUBLJANA 8.15: Poročila. _ 8.90: Gimnastika- — 9: Versko predavanje. — 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Prazgodovina slovenskega zavarovanja. — 10.30: 0 naši državi (dr. Petovar). — 11: Radio - orkester. — 12: čas, plošča. — 15: Kmetijsko predavanje. — 15.30: Slovenska glasba. — 16: Valčki m koračnice. — 16.30: Komedija »Svet«. — 20: Violinski koncert ge. Rrand-love. — 21: Pojoča žaga. — 21.40: Cas, poročila. — Radio jazz. BEOGRAD 12.05: Prenos koncerta i« Novega Sada. — 16.30: Zborovski koncert. — 19: Slovanska glasba. — 20.20: Havajske pesmi in plesi. — 21: Godba na pihala. — 221)0: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12: Kor.osrt na ploščah. _ 17: Godalni trio. — 20: Kmetski prosvetni včier. — 22.10: Orkester. — PRAGA 19: Prenos i z Janko J. Srimšek: Dve povesti »Zgodilo se je to, otroci moji.« je pripovedoval ded, »v tistih časih ko sem služil v cesarskih vojskah. Služil pri oseminštiri-desetem polku v belem Gradcu Pred petdesetimi in več leti Takrat še nisem bi! golobučen in zgrbljen, kakor sem sedaj. Raven fant sem bil kakor jelka v gorah in rročan kakor Repoštev. Z dvojico dragon-cev sem se nekoč spopadel v oštariji zaradi dunajskih vrčkov piva, ki smo jih bili izpi!.. Nista marala plačati svojih deležev in je natakarica jokala in me prosila, naj ji pomagam in se revice usmilim. Ženskih solj ne trpim in jih nisem že takrat. Pograbil sern konjska smrdljivca — tak zde-vek so dragonci nosili — za vrat. treščil z glavama ob zid, da je zabobnelo, kakor bi poldne zvonil ogrnil prvega in drugega s pestjo čez gobec —« »Ta tek!« »Mir, Vlado! NTa dvorišče se poberi!« »Dedek te kliče v kovačnico. Na Blažo-linčevo kolo napneta obroč. Je rekel, da greš takoj! Dokler je železo vreče —« »Pridem —« Odložim pero. Skočim k tastu v kovačnico. V desetih minutah je Blažotinčevega Andreja kolo naobročeno. »Hvala, sinček,« veli tast. »Lahko se vrneš na svoje delo Ne potrebujem te več!« V sobi zaprem vrata. Potegnem jeziček na ključavnici: »— položil oba kakor dojenčka v zibko na klop za mizo grdo pogledal — takole — in — plačala sta. Potem sem ju vrgel na ulico Natakarica, kakor greh čedna pu-nica s predpasnikom obrisala oči. iz hvaležnosti me objela in poljubila in potlej sem več mesecev bil njen liubček Tak junak sem bil Ej. tak junak! V časih, otroci, ko sem nosil suknjo belo. sablico prepasa-no. puškico nabasano Je! Dolgo je tega. Strašno dolgo. Pol kolena in še možato ped zraven. Prijazno in ugodno se je živelo v cesarskem Gradcu. V visoki kasarni, kaj bi dejal. petkrat in desetkrat večji kakor je naša cerkev, smo stanovali. Gosposki in ba-ronski graščini podobni. In dvorišče v kasarni? Pašnik. Zraven nas so v kloštru prebivale nune in pri njih je zvonilo vsak dan petnajstkrat. Nune so se postile in molile, pri nas se je jedlo meso v svetek in petek, trobilo, prepevalo, kvantalo in zmerjalo in preklinjalo —« Majhne peščice trkajo na zaklenjena vrata. »Tatek! Ta-a-tek! Odpri!« »Zunaj ostani. Lea! Ne utegnem! Pri mami bodi —!« »Ne! Ne-e-e! K tebi, tatica!« vrešči hčerkin glasek in se na jok prevrača. Odprem. »Kaj bo dobrega, pipika moja?« »Vzemi me tatek! Mamica me je tepla. Skledi ca — ona nova — moja — se je razbil a Prosim, tatek prosim —« Poberem malo k sebi Deklic mi sedi na kolenih. Gleda, kako pero drsi po papirju. »— Pod kloštrom in kasarno je tekla reka. Velika zelena reka Mura. Med kloštr-sk imi zidovi je cvetel vrt. Prelep vrt. Sto in sto dišav se je iz njega dvigalo čez zid na našo stran, kjer se je širil smrad po kislem komisu. preznojenih mondurah, kuhinjskih odnadkih in jedki duh po živem apnu. ki smo ž njim zasipali nesnago v straniščih Po vrtnih stezah med drevjem in gredami na samostanski plati so se sprehajale pobožne in blede nune in pisane cvetlice in bele gavtrože. rdeče, rumene in rožnate so se pripogibale za njimi —« »Tatek, daj mi papirja in svinčnik. Tudi jaz bom pisala —« »Molči!« »Daj! Ali nisem tvoja? Me ne ljubiš, tatica? Daj prosim —« Dam otroku, kar zahteva. Zložim punčko na stol na drugem koncu mize. »Piši, Lea, in nridna bodi!« »Bom. tatica! Teti Nelki in stricu Jožiju pošljem pismo. Pa ujčku Viktorju tudi »— Čez vodo. čez reko je vodil most Železen. Tesan. Zaprt. Nihče ni smel čezenj. Pred njim smo straže stražili. Zakaj, mi je še danes skrivnost —« Ž vre! »Lea! Packa! Kaj si storila?« »Tatica! Ta-a-ti-ca!« se šobi punčka. »Odpusti! Nisem hotela — Nisem jaz — Samo se je —« »Samo! Samo! Da!« Lea je pisala. Pomakala je svinčnik v črnilnik in prevrnila stekleničico s črno tekočino naravnost čez moj rokopis — »Poljubček ti dam. tatek! — Ne jezi se!« »Pa tole. kar si mi pokvarila?« »Spet napišeš — Ti to znaš, tatica — Pred kovačnico bi šla, tatek! Z Vladkom se igrat — In pogledat, kaj dedek dela —« Solzice so blestele v dekličevih očeh. Oh, te hčerkine solzice! — Poljubiva se. Srčno in srečno se objameva. Posmejeva se. Zne-sem jo na hodnik — »— Poleti se je živelo na tistih stražah za vodo! Krasno in prekrasno. Najlepše v toplih jasnih nočeh. Ure so bežale naglo in minevale, da si se čudil in ti je bilo žal, ko ti je gospod frajtar prignal tovariša v zmenjavo. — Petnajst korakov od mosta na levo. Postojiš. Obrneš se. Petnajst na desno. In se nasloniš na ograjo In šteješ zvezde na nebu. V vodi lučke in luči, ki se vžigajo in se gase. Poslušaš pesmi in muziko iz birtij onstran reke, poslušaš vodo pod seboj, kako šumi in nekaj šeoetaje pripoveduje. Premišljuješ, kako je doma. Kaj počneta oče in mati. Ugiblješ, kaj delajo sestre in bratie. Računaš na prste dneve do dopusta. Do dopusta. In ničesar ne domisliš. Ničesar ne uganeš. Ničesar ne izračunaš. Ne na prstih. Ne v vodi Ne na nebu. Zmaješ z glavo. Zamahneš z roko Poravnaš čepico. Puško na rami preložiš in priteorneš čvrstejše. Tn vnovič zamirši-raš — Petnajst korakov od mosta na levo. Petnajst na desno —« »Veš, kaj! Še enkrat mi iz mesnice privleči tako mrhovino in ti bom navezala svoje!« zajklja na durih svakinja Anka. »Takega smrdljivega vraga mi nositi v kuhinjo, je vendar preveč!« »Za božjo voljo. Anka —« »Kar gledat in duhat pojdi! Ti ln tvoja svinjska in telečja jetra! Če bi voz gnoja prevrnil v kuhinji, ne bi toliko dušilo. Kam si tiščal nos, ko ti je dajal? Cela kumara t' čepi v obrazu in tako napraviš. Na večerjo si povabil Jožka, mesarja. Ii se na-tlačita svoje zelene gnusobe do riganja. Jaz, bogme, je ne bom jela. In drugi v hiši tudi ne! Se zastrupili bi se in potlej bi jaz dajala odgovor! Ne! Kaj takega! Seveda! Prebogat si! Joj, moj Bog! Za cel nebeški dan bi nam vsem bilo kruha za take novce in bi še za skledo krompirja ostalo. Imaš prav! Kaj mi mar? Mi se na-pijemo mleka, ti večerjaj mesečino! Ne bo ti je zmanjkalo. Polna luna je. — Fej! Želodec se mi obrača — če samo pomislim —K Svakinja Anka zarogovili na pragu. Prekrižam se. In nadaljujem: — »Drugačna pesem se je na stražah ob mostu svirala v pozimski čas. Z gora je bril ledenjak in sejal sneg drobnjak. Dostikrat dež, da si cmokal po blojdri čez gležnje. Slabo sta pomagali suknja in debela bunda. Do mozga v kosteh je rezalo. Prsti v rokavicah so se spreminjali v drenove klince. noge v ohlapnih čevljih v bukove hlode. Ampak smo imeli narednika Miklavža, pametnega človeka, ki si je dal do besede, kadar je razpisoval službo. Za polič vina in pečeno krvavico z zeliem je rad zatisnil oko in ti je namesto straže na mrazu in vetru in brozgi odredil službo v kasarni. In v zimi, v volčji zimi, v moji zadnji soldaški zimi se je, otroci, dogodilo ono, kar mi je na srcu in vam nameravam povedati. Advent se je nagibal h koncu. Božič je trkal na vrata. Rekel sem: volčja zima. Peklenska zima, dem. Sami hudobci so Tempo časa zahteva da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici „TRIGLAV" Brna. — 20: Opera »Lepa Helena«. — 22.45-: Plošče. _ BRNO 19: Vojaška godba. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Klavirski koncert. — 18: Lahka in plesna glasba. _ 20.30: Orkestralen koncert. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 10.30: Lahka godba. — 12: Bachova kantata. — 12.40: Koncert dunajskih filharnionikov. — 16.20: Komorna glasba. — 19: Arije in pesmi. — 20: Mešan program. — BERLIN 20.05: Razvoj operete. — Lahka in plesna glasba. — KO-NIGSBERG 18.45: Godba na pihala. — 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka glasba. — MOIiLACKER 20.05: Prenos koncerta iz Berlina, — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19.15: Pevski in klavirski koncert — 20: Dramski večer. — Ponedeljek 29. maja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Plošče. — 18.15: Prenos javne produkcije konservatoristov. 13: Predavanje o so-kolstvu. — 19.30: Sokclske telovadne vaje. — 20: Bosansko-hercegovske narodne pesmi. — 20.45: Operetni večer radio oro-kestra, (sodelujejo ga. Poličeva in g. Zupan). — 21.30: Cas, poročila, plošče. BEOGRAD 11: Plošče. — 12.05: Radio orkester. — 16: Popoldanski koncert — 20: Prenos programa iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Koncert na ploščah. — 13.02: Operetna glasba. — 20: Kompozicijski večer Antona Dobroniča. — 21: Koncertni večer. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Prenos koncerta iz Brna. — 20.15: Potovanje okrog sveta na ploščah. — 20.45: Slušna igra iz Brna. — BRNO 19.25: šramel kvartet. — 20: Prenos iz Prage. — 20.45: >Bivanje Mozarta v Pragi«. — VARŠAVA 17: Koncert na dveh klavirjih. — 18: Instrumentalna mu-zika. — 20: Opera »Rigoletto« na ploščati. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Kmečka muzika na ploščah. — 12: Lahka godba orkestra. — 15.30 Koncert solistov. 17.25: Stara muzika na starih instrumentih. — 19: Z Daljnega vzhoda. — 20.30: Dunajska glasba sodobnih skladateljev. — 22.15: Operetni večer. — 23: Predvajanje zvočnega papirja. — BERLIN 20.15: Operni večer. — Prenos plesne glasbe. — K <3-NIGSBERG 18.25: Schubertove pesmi — 20.05: Orkestralen in pevski koncert — 21.15: Literaren program. — MUHLACKER 20.15: Prenos opere iz Berlina. Torek 80. maja LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Vodovje naše zemlje (M. Zor). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Klasična glasba radio orkestra. — 19: Nemščina. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20: Sokolske telovadne vaje. — 20.30: Zabaven večer g. Bojana Pečka (sodeluje radio orkester). — 21.30: Cas, poročila, prenos iz kavarne Zvezde. BEOGRAD 11: Radio orkester .— 15.30: Jugoslovenske pesmi. — 16: Plošče. — 16.30: Narodne melodije. — 20: Violinski koncert — 20.40: Jugoslovenske operne pesmi. — 21.10: Slušna igra. — 21.40: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Koncert orkestra. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19.25: Lahka glasba. — 20.30: Slavnosten koncert Slavikove glasbe. — 22.15: Sodobna muzika. — BPJstO 19.25: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18: Lahka godba. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Pevski in klavirski koncert — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 15.30: Mladinski koncert. — 17.25: Nastop novih mladih solistov. — 19: Lahka godba orkestra. — 19.35: Nadaljevanje koncerta. — 21: Prenos serenade dunajskih filharnionikov in opernega zbora. — 22.30: Plošče. — BERLIN 20.10: Plesni večer. — Zabaven program. KONIGSBERG 20.10: Pesem o morju. — 21: Prenos serenade z Dunaja. — MUHL-ACKER 20: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 21.30: Lahka glasba. — 23: Prenos plesne glasbe. — BUDIMPEŠTA 17: Klavirski koncert. — 18: Pesmi. — 19.10: Mešan program. — 20.10: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.15: Pesmi. se igrali z vremenom. Vse vaje in vežbe na prostem je morala komanda za nekaj dni odložiti in ustaviti. Ni ga bilo med nami, ki bi ne bil nosil zamotanega vratu in kašljal in krehal kakor iz praznega soda. Skoraj četrtina moštva je ležala po bolnicah. Celo povelja so nam brali na hodnikih. Doma v kasarni smo posedali v toplo zakurjenih sobah in oficirji so nam držali šole in nas učili moliti po soldaškem katekizmu in drugih svojih bukvicah. Ali straže so ostale. Vse. Tudi ona pri železnem mostu za vojašnico in kloštrom. Le toliko so gospodje predrugačili, da so se ljudje na njih menjali vsako uro. Po večerji smo za priboljšek —« »Pišete, pišete, mladi sosed? Ej, lep je vaš posel, sosed. Cist. Lahak. In si z lahkoto služite debele denarce ž njim. Trda je in žuljava z menoj. Kepe razbijam po njivah, z gnojem se mastim in tako in nazadnje iz vsega nič! Ste kaj prida nakri-žali? Boste tudi o meni katero rekli v no-vinah? Ne vlecite me po ljudskih zobeh! Kaj posebnega in važnega bi niti ne bilo zapisati o meni. Ampak če bi me tako zdaleč omenili, ne bi bilo napačno. O krizi sva tolikrat govorila, kako bi se je pametno in pravično mogli otresti in rešiti. — Tudi pri meni je nekaj pameti doma! Za pol oreha že! Morda bi gospodje iz vlade in parlamenta ubogali dober nasvet krščanskega človeka — moj nasvet — če bi ga brali. Boste? Kar, dajte, no! Vseh mojih besedi niste pozabili, kaj, iz najinih po-menkov? Pa mehur mi posodite, sosed, da si lulo natlačim. Moj je prazen. Tistih nekaj betvic tobaka, ki sem ga bil posadil po koruzi in poskril -red financarji, je že zdavnaj minilo. Kupiti duhana v opaldi se ne da. Petnajst jajec je premalo za paket. Imate žveplenke? Kaj jih ne bi! Vi! Pri nas štedimo ž njimi. Po dva tedna nam zadostuje škatljica. Stiska je strašanska. Težko je na svetu —« Lenčešev Matoh, moj desni sosed, je z motiko na rami obstal pod oknom. Postre- m a Urejuje dr. Milan Vidmar V Aachenn prirejajo Nemci nacijonalni turnir. Vsi znameniti nemški mojstri se ga bodo udeležili. Načeluje jim nemški prvak _ Bogoljubov. Majhna ironija za novo smer v nemškem šahovskem svetu! Turnir je posvečen spominu velikega nemškega mojstra Paulsena. Današnja šahovska generacija komaj pozna to ime. Toda L. Paulsen je bil zares velik mojster. Pred petdesetimi leti prav gotovo. Paulsen je postal znan po svoji igri na slepo. Igral je hkratu do dvanajst partij, ne da bi gledal na šanovnice. To je bila v njegovih časih ogromna reč. Paulsen pa je bil tudi velik teoretik. Pred dvema stoletjema je Francoz Andr6 Danican, ki si je nadel umetniško ime Phi-lidor, igral večkrat po tri partije na slepo. Svet je strmel. Laiku je seveda še danes nerazumljivo, kako more kdo igrati na pamet, ne da bi gledal na šahovnico. Poldrugo stoletje kasneje je Paulsen v Ameriki igral šest partij na slepo. Razume se, aa je s tem zadivil ves svet. Toda mlada slava nemškega mojstra ni trajala dolgo. Paul Morphy, eden izmed največjih šahovskih genijev, je igral najprej v Ameriki šest, takoj nato pa v Londonu in Parizu po osem partij na slepo. Morphy je na žalost ostal komet na šahovskem nebu. Le par let je deloval. Paulsen je imel časa dovolj, da je popravil škodo, ki mu jo je prizadejal veliki Američan. Ostal je veliki virtuoz slepe igre. Na prelomu devetnajstega stoletja v dvajseto je Američan H. N. Pillsbury z lahkoto dosegel Paulsenov rekord. Kmalu ga je tudi posekal. V Hannovru je 1. 1902 igral celih 23 partij hkratu na slepo, pa še proti močnim igralcem. V Moskvi pa je postavil rekord s petindvajsetimi partijami. Za PHlsburyjem je prišel Rčti. Ta ge- nijalni velemojster je dosegel nov rekord. V Buenos Airesu je igral 28 partij. Seveda je s tem podžgal nad vse ambicijoznega svetovnega prvaka Aljehina. V Parizu je pred par leti Aljehin igral 29 partij hkratu na slepo. Kakšen razvoj od Philidorja do Aljehina- V Aachenu se je te dni začel turnir, ki slavi spomin na klasika slepe igre. Pod novim solncem se bodo nemški mojstri borili za. zmago. Kuriozno bi bilo, če bi odnesel prvo nagrado Bogoljubov. Pa še zelo verjetno je. • V naslednjem prinašam velezanimivo partijo dveh mladih avstrijskih mojstrov. V preteklem decembru sta jo igrala na Dunaju. 15. ... . f7—f8 Na 15.....De7—M bi sledilo: 16. Se4— d6-H! Db4Xd6. 17. Lg2Xd5, Ta8—c8, 18. Ld5X e6!!, Dd6Xdl, 19. Le6Xd7++ Ke8 Xd7, 20. TalXdl+ itd. 16. Se4Xf6+ S dike, kolikor jih nismo sami vzgojili. Pre-sajanje se najuspešneje vrši po dežju aM pa vsaj proti večeru, ko nastopi hlad. Obče je tudi znano, da se morajo zeljnate rastline okopa vati in osuti, da si napravijo čim več korenin in si tako zagotovijo boljše uspevanje. Splošno je tudi opažati, da zahtevajo vse zeljnate rastline precejšnjo zračno vlago Najbolje uspevajo v globljih in vlažnejših vrtovih, posebno če je pomladi ali jeseni dovolj vlage. Suša izredno škoduje tem rastlinam. Karfiole s« sadijo kakor zelje ali ohrort. Najboljše sorte za. naše kraje so: zgodnja erfurtska in haaška zgodnja, od poznih pa dunajska orjaška in frankfturski orjak. Karfiola je zelenjava, ki se splošno uporablja v kuhinji, ali kot juha <4ii kot so^ lata in podobno. Ta zelenjava casluži, da jo gojimo tudi na kmetih v večji meri, osobito v bTižini letovišč, zdravilišč in mest, ker odjemalcev ne bo manjkalo. Za hinkošti nn mori črni: E. Eliskases d7—d5 c7—c6 e7—e6 Bell: B. HSnltnger 1. d2—di 2. c2—c4 3. Sgl—f3 4. Sbl—d2 .... Nenavadno. Solidno je 4. e2—e3, pa tudi 4. Sbl—c3 je mogoče. 4. . . . . Sg8—f8 5. g2—g3 Sb8—d7 6. Lfl—g2 Lf8—d6 Y svoji knjigi »šah« sem opozoril na to, da mora črni povsod v obrambi daminega gambita igrati lovca na e7. Tudi tu bi črni moral ubogati temu pravilu. 7. 0—0 Dd8—e7 Črni misli na e6—e5. 8. Tfl—el b7—b6 Na 8.....e8—e5 bi beli z 9. e2—e4! gro- eovito udaril. 9. e2—e4 Sf<5Xe4 10. Sd2Xe4 d5Xe4 11. Sf3—g5! Lc8—b7 Ce brani črni kmeta z 11.....f7—f5, dobi beli z 12. f2—f3! silen napad. 12. Sg5Xe4 Ld6—c7 Za ta umik ni bilo več časa. Črni bi bil moral rokirati. 13. d4—d5! » . . . Izvrstno! 13..........e6Xd5 14. c4Xd5 Lb7Xd5 15. Lcl—g5! .... To je jedro kombinacije. Zeleno pešlahlnjevanje trt To delo obavimo v času. ko poženejo trte čez pol metra dolge poganjke in dokler je svrž (srce) še mehek, zelen, ne olesenel. Torej od druge poliviee maja do konca ja-nija, morebiti še pozneje do ]>olovice julija, kar je pač odvisno od načina rasti in od višine, v kateri hočemo imeti požlahtnjeno sorto. Čim postane svrž bel, je to ?VTLA LOVORKA« z lastnimi kopališči in prhami. Zmerne cen«. Zahtevajte prospekt! 1T7 Morje* naše idravfeJ žem mu. Prižvali pipo. Se pokramlja. Odide. Zaloputnem okno. Spustim zaveso. »— in zdravilo dobili čaja z rumom in že pred deveto sem legel. »Kako se počutiš, Jože?« sem vprašal pešca Zalarja. ki se je ootil in zdihoval na sosednji postelji. »Ti je boljše?« »Kaj bi bilo: Zjutraj se priglasim k zdravniku in v bolnišn9. 968 945 193'2. 503 301 Poljska 1929. 1.808 1.632 1932. 503 «32 Rmmmita 1929. 911 897 1932. 328 467 Češkoslovaška 1929. >.078 3.157 1932. 1.153 1.132 JugosWja 1929. 695 720 1932. 239 2o5 Tz gornje sestave vidimo, da izvoz, Avstrije, Madžarska, Čaškoslovsške in J go«l a vi v nazadoval povprečno za 05 do 70 odstotkov, edino izvoz Poljske in Rumnui-je v manjši mea hidi Avstrije neprimarnn ugodnejša, kakor je situacija Jugoslavije in Poljske, naitež'"a pa je v Madžarski. £e ta sama ugotovitev nam vsilj.i ja gotove z.a-ključke. Predvsam kaže. da se da reševati to vprašanje v vseh podunavskih državah z enotno mero. Ako razčlerTmo potreba za službo dolgov, dobimo naslednjo sliko: Javni Privatni dolgovi Avstrija 1932 165 62 Madžarska 1931 106 132 Poliska 1932 152 216 Češkoslovaška 1933 78 27 Jugoslavija 1932 116 32 Od skupna zadolžitve odpade povprečno na prebivalca (v švicarskih frankih): z vojnimi brez voj. dolgovi dolgov Avstrija 1932 382 382 Madžarska 1933 460 447 Poliska 1932 176 126 Rumunija 1932 289 211 Češkoslovaška 1932 110 52 Jugoslavija 1932 282 198 Posledica ekonomske strukture zadolženih držav je. da je moral poizkus povečanja izvoza in obč.itnega znižanja uvoza potom nasilnih trgovinsko - političnih in valutno-političnih ukrepov, doživeti v praksi ne-usreh. Telo tam. kjer se je v teku trajanja kri/« doseglo izboljšanje trgovinske bilance, je +0 uspelo le na rovaš zmanjšanja obsaga znnnnje trgovme Zunanja trgovina je danes postavljena pod neko vrsto kuratelo in način1 omejevanja, s katerimi se regulira zunanja trgovina, imaio za vsa intereeirane kro"e lahko le neugodne posledice. Kljub razlikam, ki se kažejo glede 20-sr>'idarskega položaja v šestih podunavskih državah, opažamo, da so skoro we države 'jv«dl v svojem denarnem in kreditnem sistemu režim devizne kontrola, da bi se obvarovale eventualnih potresov. Devizne kor trole in razni strogi trgovinsko - politični uk r^ni. «0 udušili mednarodno trgovino. povzročaj so na eni strani progresivno d-»napije svetovnih c »n. na drugi strani pa je ne-moznost vuovčenja proizvodov imela za T*>-slpdico nagromadenie zalog, kar je zopet izzvalo padar cen. Odločilna odpomoč mora biti torej ukinjen je al olajšanje umetnih ovir v trgovini Taka r »šit»v bi tudi občn*"o pripomogla obnoviti zaupanje Blo bi potrebno. da se sklenejo sporazumi, ki bi pre- !a za kongres Mednarodne trg. zbornice) prečili vsako poostritev agrasivnih ukretiov v trgovinsk;b in finančnih odnošajih. Vrb tega je treba, da zadolžane država v sporazumu z upniškimi državami dosežajo konverzijo gotovih kratkoročnih dolgov v dolgoročne in konverzije dolgov, sklenjenih po pretirano v:sokih obrestih na nižjaobrestn;. Najfatalnejša je konstatacija v zaključkih M. T. K., ki pravi, da države, ki so nasproti inozemstvu močno zadolžene in na razpolagajo z zadostnim prebitkom od izvoza, ne morejo upati na rešitev niti potom same mednarodne kooperacije niti potom samostojne in individualne akcije. Zaključki MTK Memorandum MTK o finančni in denami situaciji podunavskih držav je tudi napopo-len, ker na vsebuje podatkov o plačilnih bilancah teh držav. Znana stvar je, da ima n. pr. Avstrija od tranzita in od turizma nad 100 milijonov šilingov dohodkov in je samo s tam dohodkom v stanju, da krija znaten del potrebe za Službo zunanjih dolgov. P> leg tega imata Češkoslovaška kakor t udi Avstrija znatne dohodka od podjetij svojih državljanov v zemljah Podunavja, v Jugoslaviji, Rumuniji itd., ki bistveno vplivajo na situacijo. Če hočemo položaj pravilno raz-motriti. bilo bi potrebno, da sa tudi vsi ti podatki vzamejo v razpravo, ker tvorijo skupno 7. že predloženimi organsko celoto, ki je potrebna, da sa dobi pravilna slika za presojo položaja in določijo smernice za ukrepe, ki so potrabni za sanac:jo. Mnogokrat se omeniaio daficiti budžetov podunavskih držav, kakor da je to posledica težka dedščine mirovnih pogodb: toda če iz bližine razmotrimo ves položaj, vidimo, da taka splošne trditve niso docela točna. Na mnogih mestih se krijejo iz tekočih dohodkov izdatki za investicije trajne vrednosti, k' baš povzročajo znat-m del deficitov. Vidimo Pa tudi, da se fa sistem upravljanja javnih podjetij v znatn; meri praživel, da je tu potrebna v marsičem reorganizacija, ako se naj izvede sanacija. Sicer so to notranja zadeva vsake posamezne zainteresirane države, toda posledice gospodarjenja v t^h javnih podjetjih imajo velik vpliv na stanje javnih financ in s tem na celo monatarno si-tjacijo. ki je predmet razorav kongresa. Glede konkretnih predlogov, ki jih stavi stalni odbor za proučevanje položaja Podunavja, moramo opozoriti, da je po priloženi statistiki od celotnega zneska 15.766 milijonov javnega dolga, ki ga imajo po-dunavske države, samo 822,009.000 kratkoročnih posojil, kar predstavlja dobrih 5 odstotkov celokupnega zneska. Efekt kon-verzacije kratkoročnih dolgov v dolgoročne bi bil zaradi tega minimalen Nekoliko drugačna je slika številčnega razmerja pri privatnih dolgovih, kjer je od celotne svo-te 7600 milijonov dolgov 60 odstotkov kratkoročnih, toda tu so izgledi za možnost konverzije takih poslovnih kreditov v dolgoročne minimalni. Najnovejša se nam zdi tabela, ki kaže, koliko odstotkov izvoznih deviz bi bilo pri lanskoletnem stanju zunanje trgovine potrebno za redno vršitev službe napram inozemstvu. Tu figurira z najmanjšim odstotkom Češkoslovaška (9%) in tudi Avstrija ni obremenjena z več kakor 40.2.% Neprimerno težja pa je situacija pri Poljski, Jugoslaviji in Madžarski, kjer so za to potrebni dve tretjini odnosno pri zadnji preko tri četrtine vseh izvoznih deviz. Tu je nemogoče najti izhoda v okviru priporočil odbora, ker znaša celokupna vsota obresti 428 milijonov, amortizacije pa 1S5 milijonov in bi tu tudi odgoditev amortizacije brez radikalnega znižanja obrestne mere ne imela praktičnega uspeha. Edina možnost sanacije je žigosanje teh papirjev na povprečno njihovo borzno vrednost v teku zadnieea leta, kar bi itak pomenilo le ugotovitev dejanskega stanja odnosno cene, po kateri se ti papirji faktično trgujejo. To edino lahko prinese trajnejšo razbremenitev in razčiščenje situacije. Vsi drugi ukrepi ne olajšujejo položaja v oni meri, kakor je to z ozirom na izčrpano stanje agrarnih držav znosno. Povsem druga situacija bi bila, ako bi bila mogoča obnovitev mednarodne izmenjave blaga vsaj v okviru in obsegu, ki je obstojal leta 1930. Ako bi se preferenčni sistem z državami, na katerih je zunanja trgovina podunavskih držav v največjem obsegu zainteresirana, izgradil v tej meri, da bi se mogle vnovčiti količine normalne proizvodnje in potrošnje in to po cenah, ki krijejo produkcijske stroške, tedaj bi se ustvarila situacija, v kateri bi bila služba inozemskih dolgov po izvršeni konverziji zopet omogočena. Ti dve akciji bi morale iti paralelno. Vendar se niti malo ne varamo glede izgledov, s katerimi je treba tu računati. Gospodarski nacionalizem ni več ideja. On je v srednji Evropi postal fakt, s katerim je treba računati. Elektrifikacija železnic, izgradba vodnih sil, in-tenzifikacija živinorejske proizvodnje, poljedelske produkcije in racionalizacija vseh vrst predelave sirovin je danes v velikem obsegu izvršena in njene posledice so tu. Potreba uvoza iz agrarnih držav ie padla in če se tudi ukineio razne ovire svobodne trgovine v znatnejšem obsegu, se bo uvoz mogel le za nekoliko odstotkov povečati. O kakem naglem povratku na prejšnje stanje ne more biti torej niti govora. V tem oziru padajo vse iluzije. Važno je še ugotoviti, da je neuvidev-nost upniških držav in odlaganje vnraša-nja sanacije povzročilo, da se je položaj v teku lanske*- leta za one države, ki niso enostavno proglasile moratorija za službo dolgov, zelo poostril. Nastal je velik zastoj v plačilnem prometu za izmenjavo blaga, kar je izzvalo padec nacionalnih valut K prepnveil avstrijskega blaga Delna prepoved uvoza avstrijskega blaga se je danes pričela že izvajati. V avstrijskih gospodarskih in političnih krogih je ukrep jugoslovenske vlade napravil globok vtis. Avstrija zatrjuje, da je prepoved uvoza svinj izdala le zaradi tega. da zaščiti svoje gospodarske interese, vendar bi morali v avstrijskih merodajnih krogih upoštevati, da so bili s prepovedjo uvoza naših svinj prizadeti naši vitalni izvozni interesi in da nas je avstrijski ukrep zadel na najobčutljivejši točki. Naša država je vedno dajala v trgovinskih pogajanjih Avstriji koncesije predvsem zaradi tega. da si zasigura izvoz živine, predvsem svinj. Delno prepoved uvoza avstrijskega blaga zaradi tega ni smatrati kot afront proti Avstriji ali kot protiudarec, temveč le kot ukren za zaščito naših življenjskih gospodarskih interesov. Naša država nima niti interesa niti volje nastopati proti Avstriji, saj sta obe državi druga na drugo navezani. Medsebojni gospodarski odnošaji med obema državama pa se morajo razvijati na podlagi spoštovanja medsebojnih interesov in obstoječih pogodb. V avstrijskem kakor tudi v našem interesu je, da se čim prej povrnemo v pogodbeno stanje, kajti !e v taki atmosferi so možna pogajanja. Avstrijska vlada nam je najprej odvzela pogodbeno garantirani tedenski kontingent od 2000 svinj, potem pa ko je že kršila pogodbeno obvezo nam je pričela ponujati zaenkrat kontingent od 400 — 500 svinj tedensko. V take razgovore se seveda naša država ne more spuščati. Upoštevati moramo tudi, da so bili z avstrijsko prepovedjo uvoza zelenja * in sočivja hudo prizadeti naši kmetovalci zlasti v Vojvodini, ki so na ta izvoz .iavezani. V svojih predlogih za revizijo ->ogodbe motivira Avstrija svoje zahteve po omejitvi uvoza s pasivnostjo avstrijska 'rffnvlnske bilance v prometu z našo državo. Ta pasivnost pa ni tako velika, kakor to izkazuje avstrijska statistika. Upoštevati pa je tudi dejstvo, da ima Avstrija z večino držav pasivno bilanco in je v najnovejši pogodbi z Madžarsko celo pristala na to, da se trgovinski promet z Madžarsko uredi tako. da ho Madžarska za 50 odst. več izvažala v Avstrijo nego bo sama uvažala iz Avstrije. NTe glede na ta moment pa je treba še ugotoviti. da plačilna bilanca Avstrije z našo državo ni pasivna, kar izključuje tudi način plačilnega prometa s kompenzacijami medsebojnih obveznosti v privatnem kliringu. Če bi imela Avstrija pasivno plačilno bilanco z našo državo, tedai bi morala biti pri nas vedno velika ponudba šilingov. V resnici pa vidimo, da se pri nas šilingi plačujejo vedno razmeroma drago. Kakor smo že poročali, se prepoved uvoza avstrijskega blaga nanaša v glavnem na blago iz 11. poglavja carinske tarife (papir), iz 14. poglavja (železo, kovine in izdelki) ter iz 15 poglavja (stroji, elektrotehnični predmeti in prevozna sredstva). Z uvozno prepovedjo je prizadet precejšen del avstrijskega izvoza v našo državo. Po naši uvozni statistiki smo lani uvozili za 47 milijonov Din blaga iz postavk 11. dela carinske tarife, na katere se sedaj nanaša prepoved. Uvoz blaga iz postavk 14. poglavja je znašal 84 milijonov Din. uvoz blaga iz postavk 15. poglavja za 50 milijonov Din. Skupaj je torej z izvozno prepovedjo prizadeto blago, ki smo ga lani iz Avstrije uvozili za 181 milijonov Din. To pa je skoro prav toliko, kolikor znaša vrednost našega lanskega izvoza živih svinj v Avstrijo, na katerega se nanaša avstrijska prepoved uvoza. Lani je namreč znašal naš izvoz svinj v Avstrijo 185 milijonov Din. Ukrep naše vla^e, ki je na prvu pogled zelo obsežen, ima torej le namen konmpenzirati škodo, ki nam jo je Avstrija povzročila s prepovedjo uvoza naših svinj. ★ Kakor nam poročajo iz Beograda, je danes minstrski svat sklenil, da se prepoved uvoza avstrijskega blaga ne bo izvajala glede pošiljk, naslovljenih na ljubljanski va-lesejem kot razstavno blago e povrat.vm carinjenjem. Nadalje nam poročajo iz Beograda. da se prapoved uvoza ne nanaša na časopise in revija, ki prihajajo iz Avstrije o čemer so bile že obveščene obmejne cari namice. Mednarodno gibanje zlata Kakor ja iz najnovejšega izkaza Švicarske Narodne banke razvidno, se še ni ustavil odtok zlata iz Švice, ki je pričel kmalu po ukinjenju zlatega standarda v Ameriki V zadnjem tadnu ie švicarska Narodna banka ponovno oddala za 762 milijona švicarskih frankov zlata (v prejšnjam tednu c& 145 milijonov), tako da znaša skupni odtok zlata od srede aprila 422 nrlijonov Švicar skih frankov. Navzl;c temu pa znaša zlati zaklad še vedno 2111 milHonov frankov in pokriva obtok bankovcav ter obveznosti nr pok a z s 96%. V mednarodnem gibanju zlata so zadnje tadne sploh nastopile znatna spremembe Oorostitpv dolarja od zlata je postavla Francijo kot edino zaščitnico zlate veljava zakai edino v Franciji funkeijonira zlata veljava še v polnem in neokrnjenam obsegu zakai v drugih držfvah 2 zlato pariteto p gibanje zlata podvrženo gotovim omajitvam (tako v Nizozemski. Švici in Belgiji), ali pa se zlata pariteta vzdržuie z da^koseznimi deviznimi omejitvami (kakor v Italiji, Nemčiji. češkoslovaški. Poljski). Franrija daje na zahtevo v zameno za novčanice neomejene količine zlata, anako pa prevzema tudi vsako količino zlata za bankovce. Tudi nizozemska in švicarska banka oddajata zlato, vendar la za arbitra žo. ne pa privatn;kom za t^savriranje. ki sa je zadnje tedne z°lo i-nzv-lo. Posledic? te omejitve v Švici in Nizozemski ie ta. da v teh dveh državah kunuje finančni kapital francoske franke, ki iih potem zamenja za zlato, ali pa angleške funte. za katera potem kimuie na londonskem prostem trla mudila 56 dni in je obiskala vsa važnejša mesta banovine. V tem časi js razstavo ob skalo povprečno po 2700 oseb na dan. v samem Zagrebu ie pa znašalo število obiskovalcev veg kakor 12.000. Predavanja e praktičnimi demonstracijami na razstavi eo se vršila dopoldne in popoldne, včasih pa tudi zvečer. O priliki potovania po -savski banovini je bilo med preb;valstvo razdelja-no za okrog 50.000 Din knjig in brošur, kmetijsko - gospodarske vsabine. Kmatii-sko razstavo in šolo ie doslej v 17. mesecih posetilo okrog 997.000 ljudi. Razstavo in šolo so prepeljali 6edaj v Ljubljano, kjer bo izvršena preuraditev in obnova mataria-la izključno za dravsko banovino. Otvoritev razstave bo v Ljubljani 1. jnnija. Odprta bo dva dni. nato bo pa odpotovala dalje no dravski banovini, kjer ostane do 1. ar-srusta t. 1. Pri urejanju razstava bodo »oda-lovale zadruge in druge kmetijske ustanove tar banska uprava dravske banovine, centralni higijenski zavod itd. Za upravnika razstava na peti turi ja izvršilni odbor kmetijske potujoče razstave in šole izbral inženjeria Vinka Sadarja. Po končani peti turi se bo kmetijska razstava in šola vrnila v Smedarevo. 1. oktobra bo pa nadaKavala svojo zimsko turo in odpotovala v tista dela savske banovine, ki j;h še ni obiskala, nato pa v vrbasko in primorsko banovino. Izplačevanje vlos pri Mestni hraniln ei liubljanski za poravnavo davčnih zaostankov. Vodstvo Mestne hranilnice ljubljanske je izjavilo dravski finančni d re^kciji. da je hranilnica pripravljena izplačevati na hranilne knjižice znesflie, ki eo jih vlagatelji dolžni na davkih in drjgih javnih davščinah, vendar more ta izplačila vršiti le v me-sečn h obrokih. Glede na to izjavo je finančna dirakcija odredila, da naj davčne uprave pravzemaio take knjižice kot kavcijo za zaostanek in zahtevajo od hranilnice realizacijo zneska, kadar davčni zavezanec ne more plačati in res nima gotovine. Ako obstoji sum. da ie stranka kupila knjižico za nižji znesek (če ea knjižica n. pr. glasi na tuja ime) tedaj knjižice davčna uprava ne sme prevzeti. == Poravnalno postopanje j a uvedeno o imovini tvrdke Fischer & drug, manufak-turna trgovina v Celju (poravnalni upravnik dr. Iv. Stanovnik. odvetnik v Celju; poravnalni narok pri okrožnam sodišču v Celju 22. jun;?a ob 9.. prijavni rok do 16 junija). = Znižanje diskonta v Newyorku. Feda-ralna rezervna banka v Newyorku je v četrtek znižala svoj diskont od 3 na 2.5 odst. To je ze drjgo znižanje v zadnjih dveh me-sacih. Kakor znano ja morala rezervna banka v Nevorku letos v začetku mar*a zaradi bančne krize in moratorija povišati diskont od 2.5 na 3.5 odet. Zopetna normalizacija bančnega prometa pa je banki že 6. aprila omogočila zopetno znižanje na 3 odst.. ©adaj pa ie izvklana nadaljnja redukcija na 2.5 odst., torej na višino, kakor je b'la pred nastopom bančne krize. = Razstava male obrti na letošnjem XHI. ljubljanskem velesejmu, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti, bo nameščena na zunanji strani paviljona E. Na sejmišču ima tudi ljubljanska Zbornica za TOI svoj paviljon. V tem paviljonu bo prirejena razstava obrti in pa umetniška razstava portretnih fotografov v Ljubljani. = Ugodn«jša konjunktura ▼ nemški avtomobilski industriji. Zaposlenost nemSkih tvorni«: avtomobilov se je v zadmiem času zelo izboljšala. Tvornica »Opel« v Russ-chevmu je že v marcu povečala število zaposlenih delavcev od 6000 na 6600, v aprilu na 7500 in v maju pa celo na 8770 (od februarja za 46 odstotkov). Enako ugodno se razvija zaposlenost v tvornieah Atrto-Union (združene tvornice Horch. Andi, Wanderer :n DKVV). kjer se ie števiilo zaposlenih delavcev v zadnjih mesecih povečalo od 3400 na 7500. = Važno za naše Izvoznike v CSR. »Konunensa« organizacija združenih nvoz-rrkov in izvoznikov v Brnu ter Zbornica za trgovino in obrt v Brnu bosta poslali na ljubljanski ve'eseiem svoje delegate, ki bodo osebno proučili i-zvozne nrožnostj iz naše države v ČSR ter mudili interesentom 'nformaciie glede stikov s češkoslovaškimi uvozniki. — Površina ozimnih posevkov ▼ Rusiji je letos mnniša neeo je bila lani. Po načrtu za 1. 1932—33 bi morala biti letos v Rusiji posejana oovršina od 137.1 mlVjona h akta rjav (načrt za 1. 1931—32 je določil 141.6 milj. haktarjev). in sicer 42 milj. hektarjev z ozimnimi oosevlr in 95 milj. hektarjev z jarimi poeevkič Po pravkar objavljenih predhodnih podatkih pa je bilo z ozimnim1 popevki poletno la 85 odst. prad-pisane površine, tako da znaša primanik Ijai nasproti načrtu 108 miliiona hektarlav površina iarih posevkov je bila po načrtu za 1. 1933 reducirana od 102 na 85 milj hektarjev. Naibolj ie bila reducirana povp-šina iare pšenica (od 31 5 na 23.2 mili. hektarjev. Kakor ie podoba. Rueija tudi letos na bo mogla v večji meri izvažati pšence. Položaj na naših borzah Ljubljana. 27. maja. Na liublianski borzi ia oretekli taden znašal devizni promet le 1.84 m'lijona Din na sproti 3.49 3 07. 1.97 in 3.40 milijona Din v zadnii štirih tednih Avstrijski šiling i» bil pretekli teden nadalie zelo fvmt in »e i1 trgoval včeraj po 8.90 (prejšnji taden po 8.75 do 8.85). Deviz© Curih. Pariz 20.38. London 17.46. NewVork 442. Bruselj 72.10. Milan 26.85. Madrid 44.20. Amsterdam 208.55. Berlin 120.90. Dunaj 73.20 - 58.375 ^tockholm 89 45. Oslo 88 50. Kohen^nvn 77 80. Praga 15.41. Varšava 58.05. Bukarešta 3.08. trikom le te£ko odločiti ee a KradnjB. Kar »3 zida. 90 Id javne zgradbe ia ie teh je malo. Zaradi tega se stavbeni les na domačem trgu le težko proda Pač p« ee oddaja stavbni les ▼ inozemstvo. Povpraševanja po deskah III. vrste je precej, tako da ee L, II. ali motite blaeo težje odda kakor III_ ki je pa zaradi zmanjšane produkcije primanjkuje. V bukovmi se v zadnjem čaen sftjaeita ni ni? spremenila. Od jam euba bukovina je ie vedno povoljen. Trgovina v hrastovim popolnoma počiva, isto velja za drva m oglje, medtem ko ee trami še vedno Iščejo in oddajajo- Kakih spramemb ▼ eanah pa zaenkrat ni. 2ITO + Chicago. 27. maja. Začetni tečaji: P9*-niča: za julij 75. za september 76, za daesm-bar 79; koruza: za julii 47.50. za september 49.50, za december 51.75; oves: za maj 25.75. za september 26.50, za dacamber 27.625: ri: za julij 61. + Winnipes. 27. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 65. za okt 67. za december 69. + Novosadska blagovna borm (27. L m.) Tendenca naspremanjena. Promet 58 vagonov. Pšenica: baška. okolica Se.-nbor. Novi Sad, srednjebaška, gornjabaška, sremska in baška ladja Begai 200 — 205: baška po-fska in ladja Tisa 202.50 — 207.50; eornje-banatska 197.50 — 202.50. Koruza: baška in eremska 62 — 64: za junij - julij 66 _ 68; slavonska 65 — 67; banatska 61 _ 63; baška ladja Sava 65 — 67; ladja Bege j 66 do 68; ladja Dunav, Tisa 67 — 69. Oves: baški. eremski, slavonski 90 — 92. -fefmen: baški. sremski. 64<'65 kg 95—97 50; pomladni Rfi'67 kp 100—102.50 Moka: baška i»n banatska »0« in »Ogg« 340 — 355; »2< 320 — 330: »5< 300 _ 315: >6< 277.50 do 282.50; >7« 175 — 185: >8c 65 — 67.50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. VINO + Vinsko tržišče t dravski banovini (27. t. m.) Celotedensko slabo vreme je vinsko tržišče spet oslabilo. Cene so ostal j neizpramenjene od 2 do 3 Din za lažja namizna vina, od 3 do 3.50 Din za boljša, močnejša namizna vina in od 3.75 do 5 D n za finejša sortirana vina. Vina je še dosti zlasti v krajih, oddaljenih od žaleznioe, kjer je nakup mogoč za vsako eemo, torej še izpod 2 Din. Blagov«« tržišča LES stavbna sezona, ki bi morala biti v tem času v na'lepšjm razmahu, nam obata malenkostni odjem stavbnega lesa na domačem trgu. Zaradi denarne krize je privat- Kako je koikovati spominske tožbe (Nadaljevanja in zaključek našega članka o opominskih tožbah.) Precej zmede je tudi pri kolkovanju op© minskih tožba, odkar imamo po 1. aprilu t 1. nove predpise glade sodnih taks. Predvsem je treba vedeti, da se smatrajo tožbe do zne6ka 500 Din kot malot-ne (bagatelne). Vsi civilni oddalki ljubljanskega sreskega sodišča zahtevajo tudi za opominske malotna tožbe enako takso kakor za navadne malotne tožbe, in sicer po-vpračno takso po tarifni številki 9 zakona o sodnih taksah. Po tem predpisu je treba kolke^ati m»-lotno opominsko tožbo, če znaša vrednost spornega predmata do 100 Din. e kolkom 3 Din; če 6e vrednost »parnega predmeta od 101 Din do 250 Din, s kolkom 7 Din in ča je vrednost od 251 Din do 500 Din, s kolkom 10 Din. Pri malotnem postopanju, bodisi navadnem bodisi opominskem, ni treba kasna je več plačati nobene takse, razen če gre stranka v drugo instanco, ko mora plačati prej navedane zneske v dvakratnem iznosu. Pri opominskih tožbah, kjer je sporni predmet vraden 501 Din ali več (obresti se semkaj ne vštevajo), sa ta taksa računa takole, kakor pri navadnih tožbah: za vrednost spornega predmeta od 501 do 1000 Din znaša taksa 2 Din; od 1€01 do 3000 Din taksa 6 Din; od 3001 do 6000 Din taksa 10 Din; od 6001 do 6250 Din taksa 14 Din. Vsaka tožba pa se mora vložiti vedno v toliko popolnoma enako »a glasečih izvor dih, da lahko obdrži enaga sodišče in p« enega vsak toženec. Ravnokar navedena taksa pri tožbi za vrednost 501 Din ali več, je za prvi izvod tožbe, ki ostane na sodišču. S tolikšno takso mora koikovati pa tudi tožanec morebitni oporek. Pri malotnih seveda oporeka ni treba taksirati. Razen tega takozva-nega prvopiea tožbe pa je treba koikovati tudi ostale izvode tožbe, in sicer vsakega s polovico prej navedene takse. (Za malotne to sevada ne velja.) Istočasno z vložitvijo opominske tožbe, ki ni malotna, je treba nalaoiti na prvi izvod tožbe tudi taks« za plačilni nalog. Ta se računa takole: Za vrednost spornega predmeta od 501 do 1000 Din kolek 15 Din: za 1001 do 3000 Din kolak 20 Din; od 3C01 do 4000 Din kolek 25 Din; od 4001 do 5000 Din kolek 30 Din; od 5001 do 6000 Din kolek K Din in od 6001 do 6250 Din kolek 40 Din. V bol j a razumevanje računanja taks navajamo naslednja dva primera: 1. Opominska tožba se glasi na 5oO Din s 5 odstotnimi obresti od 1. I. 1933. Za račun takse je merodajna samo glavnica 50.t Din brez obrasti. Gre tedaj ravno še za malotno stvar. Prilepim samo na prvi 'z vod tožbe kolek za 10 Din in nič drugega, če tudi bi bilo več tožencev. Povprečna taksa v malotnem postopanju je namreč plačana za vse postopanje z vgemi vlogami, zapisniki, prilogami, duplikati itd., odločbami in poravnavami vred. 2. Tožim opominsko za 501 Din na primer tri tožance. Prvi izvod tožbe kolkujem z 2 Din. vsakega izmed nadaljnjih treh izvodov po 1 Din; poleg tega pa moram na prvi izvod tožbe prilepiti šj takso za plačilni nalog, in sicer v našem primeru 15 Din. Toženec pa bo morebitni oporak moral koikovati z 2 Din. Ce pa kdo ne kolekuje tožbe pravilno ali sploh nič in pošlie tako tožbo na sodišča preko vložišča, to ni več taka nesreča kot je bila do 1. aprila. Kajti sodno poslovanj? se mora vršiti po novem brez ozira na pravilno ali nepravilno kolkovanje redno naprej. Tožilec prejme le p'sman poziv, da ima v osmih dneh donlačati manjkajočo točno navadeno takso. Šele če bi ea temi pozivu ne odzval pravočasno, izroči sodišče zadevo, kolikor gre za takso, davčni upravi, ki izterja od taksnega zavezanca trikrat tolikšno takso, kakoršno bi bilo treba plačati na tožbo oziroma na sodni poziv. Uporablja pa se eevada tudi v opominskem postopanju lahko siromaška praviea. O tei smo obširno razpravljali v »Jutru« že svoječasno. ko so bili uvaljavljeni tozadevni novi predpisi. Iz življenja in sveta Barva in zdravje Zakaj je naša kri rdeča Barvasti naočniki so izvrstno zaščitno sredstvo zoper premočno svetlobo, zlasti na bleščečem se snegu, a malokomu bo znano, da imajo lahko tudi zdravilne vplive. Po opazovanjih nekega zdravnika se je stanje mladega človeka s trdovratnim krčem vratnih mišic zelo izboljšalo, ko je pričel nositi temnozelene naočnike. Tudi rumeni in temnomodri naočniki so učinkovali dobro, rdeči pa prav nič . Sicer pa ve zdravniška znanost že precej časa, da imaio barve in barvila svoj določeni vpliv na razne bolezni. Ta vpliv barvil so spoznali po ovinkih. Bakteriologija uporablja razna barvila, po katerih postanejo bakterije pod mikroskopom vidnejše. Pri tem so opazili, da barvane bakterije močno zaostajajo v rasti in to je raziskovalce napotilo do tega, da so začeli preiz-kuševati učinek raznih barvil na bolezni. Metilensko modrilo, ki ga uporabljajo za barvanje bombaža, je n. pr. izvrstno sredstvo zoper revmatična obolenja, proti ranam i. t. d., akridinska barvila ščitijo človeka pred okuženiL S tripaflavinom pobijajo n. pr. bakterije vraničnega prisada, kolere, hripe in drugih epidemij. To barvilo se da uporabiti v podobi masaže rane ali v obliki injekcij v krvni obtok. Z iza-minskim modrilom so dosegli nekaj uspeha celo proti rakastim obolenjem, in sicer v primerih, ko še niso uporabili obsevanja. Škrlatno rdečilo se uporablja kot mazilo zoper očesne bolezni ,a pri poroči jivejši je v tem pogledu pelidrol, ki ne pobarva obenem tudi pacientove kože . Vzrokov za zdravilni učinek barvil še ne poznamo. Morda spodbujajo naravno obrambno sposobnost organizma. V nekem o žiru pa je barva naravnost neobhodno potrebna za življenje. Zakaj je n. pr. kri rdeča? To je v zvezi s tem, da prodirajo v globino organizma samo dolgovalovni rdeči žarki. Toplote teh žarkov organizem ne bi vzdržal, če bi jih krvno rdečilo, hemoglobin, ne odbijalo. Po znanem zakonu, da se nam vidi kakšna snov v barvi, ki jo odbija, mora biti kri pač rdeča. Krvno rdečilo pa oskrbuje naš organizem obenem s kisikom, brez katerega bi tudi ne mogli živeti. Njegovi mnogovrstni vzroki Glavobol je običaoio znak kakšne bolezenske motnje v telesu, n. pr v želodcu ali spodnjem telesu, v srcu ali v pljučih, v ušesih, očeh ali možganih. Vfasi ga povzročijo čisto zunanji vzrok«, kakor bivanje v slabo zračenih ali prenapolnjen'ti prostorih. Celo glad, ki povzroča, da možgani ne dobe dovolj krvi, ima lahko za p. »»'e.teco glavobol. Isti vzrok prinaša čudi malokrmim ali slabo prehranjenim oseoam glavobol, a tudi prenepolnjenost možganov & krvjo povzroča bolečine v glavi in je lahko pod nekimi pogoji celo nevarra. Slaba prebava, pri kateri se raz pa dne snovi ne odstranijo pravočasno iz telesa. ;ma za posledico nekakšno s^mozustrup-lje-nje, bi se javlja tudi v glavobolu. Isto tako nezmerno zauživanje alkohoia n nikotina. Neredek je glavobol zaradi slabih oči in primerni naočniki ga v tekucvh primerih čestokrat odpravijo. Nahod povzroča bolečine na čelu. Vzroki glavobola so torej si1 no mnogovrstni :n jih ne moremo odstranjevat' vedno z istimi sredstvi. Izjemo dela srnino tako zvana migrena, ki je bolezen zase in jo lahiko odpravimo dosledno na isti način. Mo2, M je raziskal ogromno tropskih rastlin T*red 75 leti je umrl v Urugvaju na svoji plantaži Santa Ana, veliki francoski botanik in potovalec Aimč Bonpland, zvesti prijatelj in sodelavec Alexandra von Humboldta. Oba učenjaka sta se sezsianila čisto slučajno 1. 1795. v Parizu in dogovorila sta se za epohahie znanstvene eks-pedacije, ki sta jih potem izvršila v Južno Ameriko. Brez Bonpland s bi ne bil uspeh Hum-boldtoviih ekspedicij mogoče nikoli tako ogromen, kakor je bil. šest dolgih let sta delila učenjaka po pekočih savanah, skozi okužena močvirna ozemlja, na ledenih in ognjenih orjak;h And vse napore, pomanjkanja in nevarnosti. k; jih ni bilo malo. Ob kolumbijski obali bi ju bil vihar kmalu ubil, njuno majhno ladjo pa raztreščil; na Orinoku bi ju bili kmalu požrli krokodili hr nekoč sta za las ušla smrti p°d nožem divjih zamorcev. Bonplanda se je lotila mrzlica neštetokrat v delu ga nI mogla ustaviti. še med potovanjem je raziskal 6000, dotlej večinoma neznanih tropskih rastlin, jih opisal in uvrstil ter celo preiskal njih uporabnost v zdravstvene namene. Marsikatera veja farmacevtske obrtne stroke ima svojega duševnega očeta v Eonptendti. V poznejšem življenju je Bon- planda zadela marsikatera težava. Vodstvo botaničnega vrta v Malmaisonu in profesuro v Buenos Airesu je izgubil zaradi političnih sprememb, 1. 1821., ko je potoval po neznanih predelih Gran Chaca, za katere sta se takrat pričkala Paragvaj in Argentina, pa ga je napadla paragvajska konjenica, mu pomorila spremljevalce, ga težko ranila in ga pod pretvezo, da je argentinski vohun, na povelje polblaznega paragvajskega diktatorja Francia odvedla kot ujetnika v odljuden konec dežele. Deset let je trpel to ujetništvo navzlic protestom in grožnjam civiliziranega sveta in dočim so po vseučiliščih izrekali njegovo ime z največjim spoštovanjem, je moral kuhati žganje za Indijance in po. lutane, jim pomagati kot zdravnik, jih učiti evropskih metod v poljedelstvu in gradnji cest. šele na Bolivarjevo grožnjo je Francia izpustil nesrečnega učenjaka. Vest o tem je zbudila v Evropi veliko veselja in tudi Humboldt je napisal staremu prijatelju radostno pismo v pozdrav. Za ostali del svojega življenja se je naselil Bonpland v Urugvaju kot lastnik plantaže, a je še vedno nadaljeval svoje učenja-ško delo. Nanj spominjata poleg drugega 4900 m visoki kolumbijski gorski orjak Bonpland in vrsta cvetlic bonplandij. Pravfla zoper protin Obisti je treba pn pravem protinu čuva-zlasti se je ogibati močnih začimb in alkohoiitih pijač. Kava in čaj v tem primeru ne škodujeta — ne snemo pa ju zauii-vobi v prevelikih količinah. Dihalna gimnastika dovaja fti»"k v kri in pospešuje izločanje škodljivih snovi. Iztrebljanje se mora vršiti redno vsaj vsak dan enkrat. Skrbi z rednim umivanjem, zračnimi in vodnimi kopelmi za nego kože, ki postane tako bolj sposobna za izlooevalno delo in se utrdi zoper vremenske vplive, zlasti prehlade, ki postanejo revmatikcm lahko usodni Zaradi prehlada je paziti tudi na pravo is.ibero spodnjega perila. Glede hrane bi bilo pripomniti, da je priporočljivo zlasti sadje in zelenjava, ki bi ju morali jesti vsak dan dvakrat v izdatnih količinah Meso ni baš škodljivo — a oa ne smemo jesti preveč. Za srečo birmancem naj botri ali pa starši kupujejo lepe in izvrstno izdelane obleke za dečke pzi najcenejši tvrdki z izgotovljenimi in po meri izdelanimi oblekami pri Drago Sehwal?, L;aS»l|ana. it ves... Ugotovitev spola pred porodom Pred kakšnimi petimi leti sta se oveko-večila berlinska zdravnika Zondeck in Aschherm z odkritjem zanesljive metode, po kateri je mogoče ugotoviti nosečnost že v zgodnjem stadiju. Nekaj seči ženske, ki meni. da je noseča, vbrizgajo še nedozoreli samici morskega prašička, miši ali kuncu, če je ženska res noseča, povzroči poseben hormon v njeni seči po štirih dneh v jajčniku živalske samice neke spremembe, ki ustrezajo prezgodnji dozorelosti. To metodo sta sedaj ameriška zdravnika Dorn in Sugarman preizkusila na nov način. Namestu. da bi seč noseče ženske vbrizgnila živalski samici, sta jo vbrizgnila nedozorelim samcem omenjenih živalskih vrst. Pri tem sta ugotovila, da se v spolnih žlezah teh samcev izvršijo neke spremembe, po katerih je mogoče v naprej napovedati, da-li bo ženska rodila dečka ali deklico. Če so se spolne žleze poskusnih živinskih samcev razvile v smislu predčasnega dozoretja, se je rodila deklica, če se pa niso razvile ali so šle v razvoju celo nekaj nazaj, se je gotovo rodil deček. V 80 izmed 85 primerov ali v 94 odstotkih primerov je dala ta preizkušnja točen rezultat, tako da jo je smatrati za veliko zanesljivejšo, nego so bile vse dosedanje metode s to svrho. omerenca v muzeju Svetovno gospodarsko posvetovanje v Londonu Sf/e-tovn«. gospodarska konferenca, ki jo spravljajo s takšno težavo skupaj, se gotovo ne bo mogla pritoževati, da jo je zadrževalo nedostajanje primernega zborovaL nega prostora. Ta prostor ji je že davno določen in je zelo zanimiv, v nekem oziru za konference te vrste pa naravnost značilen: konferenca bo namreč v Londonu v prostorih novega geološkega muzeja. Ta muzej še ni dovršen, a bo za konferenco vendarle pripraven. To je krasna, velika zgradba, ki ena sama njena dvorana meri 50 m v doižino in 40 m v širino. V tej dvorani bodo plenarna zborovanja. Vsak delegat bo imel svojo mizo, diplomati, izvedenci m tajniki pa bodo sedeli ob straneh dvorane. Za novinarje je pripravljenih 200 prostorov, mnogo telefonskih celic in brzojavev. v drugih delih muzeja pa bodo pisalne sobe za delegate in okrepčevalnice. V veži stoji 12 ton težki Herkulov k p, ki dobro simbolizira Herttulove naloga konference. Kip je tako velik, da so ga morali postaviti v poslopje, še preden so zaprli zunanje zidove, a pritličje so morali zaradi njega še posebej ojačiti. V ostalem bo ta konferenca zvezana še z drugimi rekord'. Bo največja, kar jih je London kdaj videl, udeležili pa se je bodo delegati otkrog 60 dežel, ki bodo zastopali skoraj 2 milijardi ljudi, število delegatov in njihovih pomočnikov znaša 2500 oseb, tako da bodo londonski hoteli, gledališča, nočni klrubi že od tega imeli veliko korist'. Čitaite tedensko revijo »3IV!JI7WH? IN SVFTrr ... da Arabci skoraj ne pc,znajo vnetja slepiča; ... da vsebuje deževna kaplja prilično 8 milijonov najmanjših delcev megle; ... da je rjava lupina kokošjih jajc kemično sicer malo drugačna nego bela lupina. da pa ni v jajcih samih pri enaki kokošji »dieti« nobene razlike; ... da pripisujejo nizko umrljivost Londona desinfecirajočemu učinku katrana v londonska megli; ... da uporabljajo v ameriškem poljedelstvu z uspehom nov tip traktorjev, ki niso večji od otroških vozičkov. ... da vadirži odrasel, in sicer adr&v So. vek lahiko 05 dtei brez hrane, 5 dni brez vode, a komaj 72 ur brez spanja ? ... da pademo pri oenedievici večtao naprej ? Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Frauz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zdravje ln bolezen Prof. Caspari trdi, da hrana, ki vsebuje mnogo vitaminov (sveža zelenjava, sveže sadje, jetra, surova hrana itd.) pospešuje rast zločest;h oteklin, beljakovinska hrana (meso, ribe) nima nanje nobenega vpliva, ogljikovi hidrati (močnate jedi in zlasti slaakor) ter maščobe pa jih naravnost zavirajo. Kuhinjska sol nima nobenega vpliva na raka, kalijeve soli (zelenjave) ga pospešujejo, kalcijeve soli (mlečni produkti) pa ga ovirajo. Osebo, ki jo zadene strela, položimo na sveži zrak. poškropimo jo s hladno vodo in jo skušamo obuditi z umetnim dihanjem, ki naj traja dolgo, vsaj do zdravnikovega prihoda ★ Povprečna življenjska doba ljudi iz kulturnih narodov je bila v 16. stoletju 21 in pol leta, danes pa je 40 in pol leta. Novorojenci so jeseni povprečno najtežji spomladi najlažji. Bljuvanje, ki se pojavlja po operacijah z narkozo, se da po novejših ugotovitvah v pretežni večini primerov preprečiti, če se narkozo razen običajno uporabljenega an-tropinmorfija vbrizgne še četrt grama kofeina. Pomanjkanje vitaminov v hrani povzroča razna huda obolenja, tako zvane avitaminoze, med katere spada n. pr. skorbut, beri-beri in rahitičnost Novejša raziskovanja pa so dovedla še do hipoteze, da tudi preobilica vitaminov škoduje telesu. Med drugim pospešuje n. pr. rakaste otekline. Dokazana pa ta trditev še ni. Odkod milo? Od Egipčanov do praktičnih Germanov 2e stari Egipčani so uporabljali lesni pepel in pepeliko kot umivalno sredstvo, toda milo v našem pomenu besede omenja kot germanski izum šele Plinij. To germansko milo pa je bilo spočetka seveda sredstvo za barvanje las in ne umivalno sredstvo • Po germanskih vojnah je postala germanska plavolasost v Rimu velika moda in v imenu te mode so uvažali v Rim neko maso v obliki kroglic, ki so jo po Pli-nijevih podatkih v Germaniji izdelovali iz loja in pepela. V ostalem so poznali tam dve vrsti mila, trdo in tekoče, in uporabljali so ga v navedeni namen bolj moški nego ženske. Galemus, veliki zdravnik iz 1. stoletja po Kr., omenja prvi germansko milo kot umivalni pripomoček. V Nemčiji so tudi najprvo začeli izdelovati boljše milo z do datkom žganega apna in Karel Veliki je odredil, da morajo na njegovih posestvih saditi neke italijanske zeli in drevesa, ki s svojim sokom izboljšujejo milo. v Nemčiji je po vsem videzu tudi obrtno izdelovanje mila najprej spodrinilo produkcijo v gospodinjstvu, in to je tem bolj čudno, ker je izdelovanje mila po vseh pravilih prešlo pozneje popolnoma v italijanske in francoske roue, dočim so ga v Nemčiji dolga stoletja pripravljale samo gospodinje za domačo rabo. Sredi 17. stoletja so prvič izdelali na--tronovo milo iz kalijevega luga, drevesnega olja in kuhinjske soli. Najbolj se je bavila s proučevanjem maščob in procesa zamiljenja francoska znanost. Trudu francoskih kemikov pa se je v prvi vrsti zahvaliti .da se je industrija mila v zadnjih desetletjih tako silovito razmahnila. ■most elektrik© Velik praktični pomen kratkih valov Tehnika se je v zadnjih letih tako mogočno razvila, da ne samo vstreza zahtevam, ki jih stavimo nanjo, ampak bi lahko storila še mnogo več, če bi to od nje zahtevali. Z majhnimi gospodarskimi sredstvi bi se dal še izboljšati železniški in avtomobilski promet, vožnje po vodi in v zraku. V par minutah dobi danes človek telefonski priključek k 35 milijonom telefonskih naročnikov na zemlji in vseeno je, kje biva telefonski naročnik, ki ga človek kliče, na samotnem otoku ali v pusti dolini. Slike dnevnih dogodkov se lahko v par minutah izmenjajo med najod-lalienejšimi kraji zemeljske oble. S pomočjo brzojava se da prenesti v razmeroma kratkem času cel konverzacijski leksikon iz kraja v kraj in se tam natisniti z istimi črkami kakor želi izdajatelj. Pri vsem tem sodeluje v veliki meri elektrika. V srednji Evropi je elektrika že tako udomačena, da pride povprečno po 1 k. s. na glavo. Nihče se torej ne more pritoževati, da tehnika ne izvršuje tega, česar si od nje želijo ljudje. Elektrika je v svojem razvoju precej pozno stopila na plan. Industrije, kjer so jo sprejeli, pa je prenovila od temeljev do strehe. Omogočila je množestveno proizvajanje. Toda i mala industrija in gospodinjstvo, jo danes sprejemata z odprtimi rokami. Tako ie dobila vpliv tudi na gospodarske in socialne razmere. Danes lahko pošiljamo poljubne množine elektrike v še tako oddaljene kraje, kjer razpo- lagamo z njo po mm volji. Poročevalski službi je elektrika koristila s kablom, njena vloga pri radiu je še bolj očitna in jasna. Tudi pri prenašanju slik in pri zvočnem filmu je postala so-odločujoč činitelj. V pisavi in tisku pa ja naravnost našla novo torišče udejstvova-nja in si je stekla ogromne zasluge za stvaritve človeškega duha. Toda vse to še ne zadostuje. En sam pogled v prihodnost nas preveri, da se odpirajo elektriki v bodočnosti še večje možnosti kakor so ji bile dane doslej. Velika naloge jo čakajo v industriji in gospodarstvu. V telefonskem prometu se ji bodo odprla nova obzorja, kajti najnovejše pridobitve kažejo na to ,da bo lahko vsak telefonski naročnik poklical brez telefonskih posredovalnic osebo, ki bo želel govoriti z njo v še tako oddaljenem kraju. Ročni _ mikrotelefen bodo v bodoče nadomestili mikrofoni in radio aparati, ki jih bo lahko vsakdo namestil v poljubnem skritem kotičku svoje sobe. Z enostavnim pritiskom na gumb bo naročnik lahko govoril z zaželjeno osebo. Radiu bo z izkoriščanjem elektromagrnetskega žarenja lahko še bolj povečal svoj radij. Najnovejši kratki valov' ležijo že v polju 15 cm dolžine in eksperimentatorjem so znani še krajši valovi, ki merijo v dolžino jedva 3 in pol cm. Pri reševanju vseh navedenih problemov se odpirajo elektrik! novi vidiki. Njih končna rešitev v pozitivnem smislu je samo še vprašanje časa. Vzorno organizira ciovesi Harmonija udov — Večna pripravljenost Spremembe na kliniki profesorja Chwosteka Znani dunajski internist, prof. CJrwo-stek. je bil pred kratkim upokojen, Chwo-stek je bil že dalj časa na bolezenskem dopustu. Njegova klinika, svojčas zelo reno-mirana, preide zdaj deloma v rabo prof. Jagiea, deloma pa prof. \Veinbergerja. Dunaju ostaneta poslej samo dve kliniki za interne bolezni. Prvo vodi prof. Eppinger, drugo prof. Jagič. Znana je tiste stara priliHca rimskega državnika Agripe, ki je delovanje telesnih udov primerjal harmoničnemu sodelovanju vseh členov v človeški družbo. Toda šele v najnovejšem času je znanost odkrila globlje vzroke in vire tega sodelovanja. Pri tem se je pokazalo, da je delo poedinih organov v marsičem popolnoma neodvisno od »glave«, L j. možganov, temveč da jih ravnajo sile, ki niso podrejene možganskemu diktabu. Te sile so pred vsem hormoni in »avtonomna (samostojna) živčr.a središča«. Preden so odkrili te odločilne sile, so našli ceio vrsto avtonomnih regulacij v te_ le«u, med katere je prištevati n. pr. dihanje. Dihanje rabi v prvi vrsti za. to, da odstranjuje iz krvi ogljikov drvokis in nadomestile kisik. To se dogaja neodvisno od naše volje. Sicer moremo hote globoko ali površno dihati, a vendar le v omejenem obsegu. Pač pa so našli v podaljšanem hrbteničnem mozgu neko mesto, ki obvladuje ves dihalni aparat, čim se v krvi nabere preveč ogljikovega dvokisa, . to mesto razdraži in da avtomatično po_ budo za ureditev dihalnega dogajanja. Podobno je s prebavo, čim použijemo hrano, se v prebavilih stvori jo snovi, ki sipravijo želodec in črevesje do večjega delovanja. Znaten del krvi priteče po žilah drobovja, da si nabere hranilnih snovi. Ta regulacija se izvrši seveda na račun drugih organov. Možgani imajo med prebavo n pr. razmeroma malo krvi, kar povzroča v glavnem znano zaspanost med tem procesom. Zanimiva so pota, ki si jih izbira telo, da vzdiržiuje sodelovanje organov v harmoničnem razmerju. Če nam zmanjka n. pr. hraniv v telesu ali vode, začutimo takoj zavestno glad ali žejo. Važnejše delo pa se izvrši podzavest, no, tako da ga večinoma niti ne opazimo, recimo izkoriščanje hranilnih zalog v telesu po njegovi potrebi, izločevanje nepotrebnih in Škodljivih snovi, spreminjevanje snovi tal. Tu imajo hormoni in samostojna živčna središča glavno besedo. Hormoni ali notranje izločine žlez povečujejo in zmanjšujejo krvni tlak, količino sladkorja v krvi ,rast i. dr. Vsak hormon ima pro_ tivni hormon; tako povečuje adrenalin količino slaulkorja v krvi, insulin pa jo zmanj&uje — soigra obeh protivnikov pa ustvarja ravnovesje, ki ga organizem potrebuje. V sodelovanja s kemičnimi snovmi hor- monov te često v nadrejenem, položaju pa deluje živčni sistem, ki je neodvisen od volje. V tem sistemu so n. pr. središča, ki so s hormonskimi žlezami v zvezi in lahko vsak trenutek Jpre iščejo«, daji je v telesu preveč ali premalo te ali one šoli, redil-ne snovi itd. če ni vse v redu, dobi zadevna žleza povelje, naj vrže v krnil obtok hormon, ki bo izr^edel ravnovesje. Recimo, da je v krvi premalo sladkorja. To pomanjkanje se javi določenemu živčnemu središču, ki bo takoj sporočilo ustrezajoči žlezi, naj prične izdelovati adrenalin v pospešenem tempu. Adrenalin, ki preide v kri, pa povzroči takojšnjo mobilizacijo re_ zervne sladkorne zaloge v telesu, tako da se ravnotežje v telesu obnovi v najkrajšem času. Tudi avtonomni žfrvtoi sistem obstoji ts dveh delov, ki delujeta kakor pri hormonih v nasprotnem smislu; en del pospešuje organske funkcije, drugi del jih zadržuje. To poepsševanje in zadrževanje se mora ravnati strogo po telesnih potrebah, kajti najmanjša motnja, najmanjša >kon-strukeijska napaka« se maščuje takoj * motnjami v življenjskem procesu, z boiez. nijo, pohabitvi jo (n. pr. pri tU ikavo afi prekomerno rastjo) in celo s smrtjo. Baš to, da so te motnje ta konstrukcijske nanake razmeroma redke in da si telo v pretežna večini primerov samo pomaga, je najbolj čudoviti izraz harmonije, ki obvladuje naše organsko življenje Milijon let v Ilovnatem groba Pri Freyusu (francoski departement Var) so odkrili v ilovnatem ležišču dobro ohranjeno okostje starodavnega nosorosra ki mu manjkajo samo kosti okončin. Avtoritativni raziskovalci sodijo, da izvira najdba iz dobe, ki leži'L nami ^I^mnij^et Najdbo^ spravili v frey uški muzej Anekdota L. 1<>00. je bil Adrrten Hčbrard mm-telj »Tempsa«, čeprav je imel že 70 lest, se je čutil mladega. Njegova mala pnrja-teljiica ga je seveda varala in nekoč bi jo bil skoraj zasačil, ko ji je delal nje prijatelj družbo, med temi ko je sedela v kopalni kadi. Na opozorilo služkinje jo je mladenič naglo popihal, a je p^abil svoj slamnik. Dekle je pokrivalo pograbilo in sedlo v vodi nanj. Hebrard je vstopil in pozdravil: »Drago dete, velika novica: imenovali so te za 5l0n.ico Francoske akademije.« Damica je skočila vsa vesela pokonci in slamnik je splaval na površje. »Glej, glerj.« je menil Hebrard mirno, »kako slabo filtrirajo vodo iz Sel ne I« Vsak cian ena »Ko bi le prišla sobarica in bi me ra šila tega neznosnega nakita!« ) Tragična žrtev protlsokolske gonje Trije nahujskani mladi fantje so hoteli onemogočiti nadaljevanje sokolske prireditve v Vižmaijih s prekinjenjem električnega toka — Pri rezanja žice je enega usmrtil električni tok St Vid nad Ljubljano, 27. maja. že včeraj smo poročali o smrtmi nesreči, T»tare žrtev je postal na praznik zvečer 19 letni mizarski pomočnik Ciril Arih, zaposlen pri minerskem podjetniku Kregarju Andreju v Vižanarjah. Femta so našli nezavestnega in hudo ob žg a,nega po električnem toku in nato dali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, kjer je umri. Ker je bila zadeva zagonetna, je orožništvo pričelo preiskavo i>n dognalo vzrok nesreče. Na pra®mk. ko st> je v Š. Vidu nad Ljubljeno vršila lepo uspela sokolske prireditev, so se sestali v Vižmarjih trije mladi fantje, gori imenovani Arih Ciril, potem 19 letni Z. Andrej, mizarski pomočnik prav tako pri Kregairju, in 21 letni T. Alojzij, čevljarski pomočnik iz Vižmarij. Domenili so se, da bodo prekinili električni tok in onemogočili sokolsko veselico. Fantje so vzeli na domu T. Alojzija škarje za rezanje pločevine in držia je izolirali na ta način, da so jih na debelo ovili in povezali z zračno gumijasto cevjo za kolesa. Naito so se napet i li na polje, ki leži med ViiVrrarji in Št. Vidom, koder držij glavni električni vod visoke napetosti' 6000 voltov, fo katerem elektrarna Češenj na Brodu pri t. Vidu oskrbuje s tokom ves Št. Vid, občino Zgornjo Šiško, del Ljubljane, občino Moste Devico Marijo v Polju i-n Vevče. Tam -si je Arih Ciril sezul čevlje in na noge privezal jermen, da je potem s pomočjo svojih tovarišev lažje splezal na drog. Ko je 1>11 na. drogu, je z izoliranima šikarjami najprej odrezal pomožno nosilno žioo, ker drži sam vod preko neke poljske pota m j« glavni vod zavarovan s pomožnimi nosilnimi žicami, ki v primeru, da se glavna žica na izolatorju odtrga, držijo to, da ne pade na tla. Ko pa je začel rezati drugo, to je vodno žioo, ga je odtrgani konec pomožne nosilne žke, ki je nihal sem in t! a, zadel v desno roko. Nato se je Arih z nogami še dotaknil diruigiih žic in ga je zdajci zadela električna srtruja 6000 voltov. Po vsem telesu močno ožgan je Arih padel nezavesten na tla. Njegova tovariša sta ga hitro odnesla v Vižimarje na dom T. Alojzija, kamor eta poklicala zdravnika, ki je nemudoma pozval iz Ljubljane reševalni avto. s katerim je bil A r Ih prepeljan v bolnišnico. Vsaika pomoč pa je bila zaman in je poškodovanec v dveh urah za poškodbami imrl. Keir so prizadeti hoteli vzrok nesreče prikriti, je orožništvo moralo vršiti preiskavo zelo previdno, da je moglo nesrečo razjasniti. Najprej se je začela širiti vest d« je izvršil Arih samemor. Njegova tovariša sta sprva zanikala soudeležbo in se spretno zagovarjala. Po vztrajnem prizadevanju ki zasliševanju pa so orožniki le ugotovili dejansko stanje Najbolj izdajalske so bile izolirane škarje. T. Alojzij in Z. Andrej sta morala naposled priznati kakšni nelepi nameni so vodili trojico pri rezanju žice. Nahujskaneg-a mladega fanta. ki je postal tragična žntev zagrizenih nasprotnikov Sokolstva, je le obžalovati. Prvi jugoslovenski proti-tuberkulozni kongres v letu 1934. Od Osr°zna Kot v Ljubljani je na letošnjem občnem zboru Jugoslovanske prot:tuberkulozne lige, ki združuj;) vse proti tuberkulozne lige v državi, pr odlašala, da bi se prihodnje leto vršil L jugoslovenski protituberkulozni kongres v Ljubljani, ki naj postavi enotne smerni-£*> za pobijanje jetike v vsej državi. Prsd-iog lige je b'l sprej?t in je bilo sklenieno, naj se protitjberkulozni kongres vrši_ v mJ?eru majn ali juniju 1. 1934. Organizacija kongresa je bila poverjena Osrednji protituberkulozni l!gi in delno zdravnikom Specialistom iz dravske banovine. Kongr.« naj bi obstajal iz dveh delov, in sicer naj bi prv^ dan imel kongres bolj poljudno-propagandni značaj, naslednji dnevi pa naj bi služili predvsem reševanju medicinsko-etrokovr.ih vprašanj. Glavna naloga kongresa bi b'la, da se protitub-.rkulozino delo vseh činiteli?v. ki imajo skrb za ljudsko zdrave, spravi v sistematičen sklad in se določijo enotne smernice in načrt gledš pobijanja jetike. Nedvomno so taki kongresi velika važnosti za smotrno delo, ker tmaio namen, določiti d-lo vseh zdravstvenih oblastev kakor tudi privatne iniciative po enotnem načrta. Kongres naj pod« tudi pregledno sliko o razvoju medcine na poorišeu ftiziologije. Da obstaja potreba po prir-vCM kongresa. je najboljši doka® to, da so se na prvi poziv l'ge takoi odzval-? vse protitu-berkulosne li^p v rlršavi in da so mi^el kongresa pozdravili tudi vsi odlični zdrav niki Specialisti za jetiko v naši državi. Poseben odbor alistov ftiziolorov, ki so se letos idružli v posebno združenje, b,> pripravil medicinsko-strokovni program kongTesa. Vse zdravstvene ustanove in privatni k p., ki so bili predhodno obveščan", da se bo prvi jugoslovenski protit.iberkulozni kon crres vrš i morda že v letošnjem leu, obv^ ifemo zdaj. da bo kongres v letu 1034. 0 pripravah za kongres bomo poročali od ča-ča do časa v časopisju. Tatvina in vlom v Kamniku Kamnik. 27. mija. čeprav so postali kolesarji zaradi pogostih tatvin zadnje čase zelo previdni, vendar najdejo tatovi še vedno od časa do časa ugodno priliko, da izmaknejo kako kolo, na katerega je lastnik premalo pazil. V četrtek zvečer sta dva Kamničana za hip prislonila svo?i kolesi ob zid pri vhodu v gos-ilno »Pod skalo« nasproti kamniškega mestnega kopališča. Dva poštenjakoviča, ki sta se takrat potikala okrog gostilne, sta takoj izrabila ugodno priliko, se vsedla na kolo in se odpeljala proti beli Ljubljani. Prvo kolo je bilo črne pleskano in je že imelo tablico s številko, drugo pa je bilo rumeno in še popolnoma novo brez številke. Lastnik se je ta večer prvič vozil z njim. Tatov seveda niso mogli izslediti. Iz Tunjic nam poročajo, da je bilo v zadnji noči vlomljeno v trgovino, ki je bila dozdaj last Antona Vombergerja. Ta je bil, kakor znano, v petek obsojen na 20 let ječe zaradi umora svoje tete Ivane Rake-fove, po kateri je podedoval v Tunjiški Mlaki hišo in trgovino. V hiši je sedaj gospodinjila obtoženčeva žena, za oskrbnika posestva pa je sodišče postavilo enega izmed Vombergerjevih bratov. Ta se je kmalu izselil iz hiše, češ da v njej ponoči »straši«. Vlomilci so brez dvoma računali s tem, in ker ni v neposredni bližini nobene hiše, so bili tudi varni pred sosedi. Po brezuspešnem poskusu pri dvoriščnih vratih, so ulomili skozi glavna vrata. Pri tem jim je prav dobro služila majhna sekira, katero so izmaknili v drvarnici in jo nato pustili pred vrati. Iz trgovine so odnesli le nekaj cikorije, masti za čevlje in drugih drobnarij, pač pa so napravili po hiši precejšen hrup, kar sicer ni navada pri vlomilcih. Vombergerjeva žena se je ob prihodu neljubih gostov zbudila, ker pa je bila sama v hiši, ni mogla ničesar ukreniti. Morda so vlomilci tudi na to računali in so se zato obnašali tako brezskrbno. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 30. Nedelja, 28.: Tartuffe. Izven. Znižane oene. Ponedeljek, 29.: Izpreobrnitev Ferdiša Pi- štore. A. Torek, 30.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Erika. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 29.: Zaprto. Torek, 30.: Marta. C. it Prva repriza Moliereove komedije >Tar tuffe« bo drevi. Delo je izvrstno ter je ime lo na premieri velik uspeh. Zadnja letošnja premiera v drami bo 1. junija v režiji prof. Šesta veseloigra »Okence«, ki jo je napisala članica praškega Na rodnega divadla ga. Olga Scheinpllugova. »Erika«, prav dobro uspela izvirna opereta se ponovi drevi petnajstič v letošnji sezoni, kar je dokaz, da je delo priljubljeno in privlačno. V posameznih ulogah so ge. Poli-čeva. Ribičeva, Šoanova, Škeriančeva, Flor-iančičeva in gg. Zupan, Peček, Magolič. Iz* vrsten komičen par kuharico Maričko in mornarja Paja predstavljata ga. Kogejeva in g. Janko. Dirigira g. Sušteršič, režira De-lak. Na znatno znižane cene od 30 Din na vzdol še posebej opozarjamo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 28.: Drzni plavač. Gostovanje v Sokolskem domu na Viču ki krepi hi zdravi edini proizvajalec LOVRO SEBENIB LJubljana VII. SEJEM ŽELEZA EN STROJEV Velika izbira tračnic, I. in U., tra-verz, betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekla, sesalk, strojev in delov, jermenov ir irugega materijaia Miroslav Eros, Zagreb, Sajmišna 4Sa 6259 Znajti se je treba v tem težkem času Mi rui-d"n»o vsa kom ut priliko. da jasluii — kdor bože lWati. Ure di-le ai domačo p! eta r no. ker mi damo is« komur poeia, a odku pim-o gotovo pleten-'1 blago. Prejo ta plete nj« dobavljamo in posebej honoriramo ple te-aje. kar dokazu.ejo mnpngie tahvaloice Iju-djj, ki so na ta najin naši? zaposlen;* in ia »lutka. Z zaupanjem zahto-vaite brezplačne proifpekte od fct. HVv ma6e ple-tarake rndu strije Josiip T«ma?.ii. Maribor, Krekova 16. 142 Tisočkrat preizkušeni usjseM »Jutrovega« malega. oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki poslužite. IcVJI PRIČAKOVANJA Ibodo nadkriljila izvrstna ! glasbila Inajvečje dom.ačs odpremne ivrdke kpaljevsia cvcfac dobavitelj proizvod GJ.RZB11. IN PaiBOEa j Nikoličeva. ul 13/ci Violine... .od Din 71 r dalje -158 - - j Mandoliner -JOH." » j Hapmcnike -- 75,- - ' Havajske gitare, kromalicne harmonike, {rute, saksofoni Ltd. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE b&esplačni poučni CETVZIC aznanilo preselitve! Vsem našim cenjenim odjemalcem vljudno sporočamo, da se bo naša podružnica v Mariboru, Trg Svobode št. 6, zastopstvo CHEVROLET, preselila 1. junija L L v nove prostore saa Tržaški cesti št. 16. — Telefon št. na dvorišče naše pogodbene delavnice ALFRED MARINI. Obenem sporočamo, da ]e naš novi vodja podružnice g. WILLY LINNINGER, na katerega se izvolitve v bodoče obračati za vse informacije. Dalje opozarjamo vse interesente in ljubitelje lepih in dobrih avtomobilov, da bomo razstavili na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu »I« najnovejše modele 1933. „DESA" družba z o. z. Generalno zastopstvo General Motors Continental za dravsko banovino Ljubljana, Tyrševa cesta 24* 6540 ii Štev. 18—27. Za deco, iz platna, z usnjenim podplatom. Štev. 28—35 Din 55.—. Za našo deco močne sandalice, podložene z usnjem. Št. 26—28 Din 65.—, št. 29—30 Din 7S*' Ženski izrezani, platnen! čevelj-dld. Isti v raznih kombinacijah z visoko peto za Din 95«—• Ženske opanke v najsolidnejsl izdelavi Iste v raznih desenih za Din 115.—i in 125.—. Damska sandaleta v vseh barvah, z usnjeno podlogo. Ženski čeveljčki iz prvovrstnega belega usnja v raznih, edinstvenih kombinacijah. Moški platneni čevlji s kromo-vim podplatom v brezhibni izdelavi; isti tudi v sivi barvi. Moški letni čevlji iz usnja, z usnjeno podlogo. Slični v raznih barvah Din 125.—» 135.— in 145.—» Okusna izbira nogavic, kopit in drugih potrebščin. „PEKO"-kreme, politure itd. Vam jamčijo le pod pristno znamko „PEKO" za trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. SV. PETRA CESTA 20 Mesec znižanih eeis! Yrsakomur nudimo priliko, da si nabavi za mal denar čevlje prvovrstnega izdelka. Cene smo znižali do 33%- Primerjajte: Preje: Din 258.— 238.— 194.— 17S,— 155,— Sedaj: Din 168,— 153.— 123.— 84,— Cene malim oglasom ženltve tn dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Aulo-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »StroH«. »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor v znamkah m Vsaka beseda 50 par; u dajanje naslova ali ta Šifro oa 3 Din. (I) Prvovrstna kuharica Je Se Tf^ let obolelim želodcu kuhala (diet.ič hrarial se išče. Pisme-potnudbe z označbo. kje službovala. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Diet* c. 1 1 ki na na ne j* Služkinja w!iw>!»f>jjia kuharica, ta' bi scoraia opravljan tudi vsa druga gospodinjska dela, ter Midi delo na domači ra v-tu. z dobrimi spričevala, dobi službo pri tričlanski družim r Ljubljani. Biti mora zdrava in stara 25 do 35 let. — Ponudbe na osrlas. oddelek ».Jutra« pod šifro »Stalna siužba za pridne in poštene«. 10379-1 Šteparica Iri i« Siva.:' u-snjate Mva- ri in nahrbtnike, dof« •'wSbo. Z s'mžbn. Nastop takoj aii po dogovoru ponudbe s plačilnimi pogoji na naslov: Kiralv Josip. Troiiki in da-mskn fri-*er, Jlnrska Sobota. 16229-1 Frizerko ♦obr* skromno ter stapej- f"1 praktikantko, ki v erntm l*so sa-mostoj-mv omdulira in manikira, išče-m. Psme-imv (aii v sredo) »Rap;d«. Koiodvorek« 35. 164&V1 Natakarico ?-«t»e zunanjosti, prijai no, pridno in pošteno, sprejmem. Potrebna kavči ja 2000 Din. Kozin Justi na, Trbovlje. 1643; Hišnica zamesViva in pridna za gospodarska in vrtna dela dobi nameščen je. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16510-1 Šiviljsko pomočnico sprejme takuj A. Lončar. Poljanska cesta štev. 5/1. 16526 1 Frizerka ks dobro ondulira. m dela tudi vodno, dobi stalno na meščenje v boljštm salonu v Ljiubi.ja ni. — Ponudbe n« oz as. oddelek »Jutra« pod »Boljši salon«. 16536 1 Natakarico čedtro iti spretno, sprejmem v boljšo gostilno na deželi. Ponudbe pod šifro »Spretna« na oglasni oddelek »Jutra«. 16513-1 Snažno dekle dostojno, ki zna kuhati sprejmem v stalno službo k ma.;bni družini. Naslov og'as.ncm oddelku »Jutra 1639S-1 Prodajalko moč, pošteno in delavno, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlajša moč«. 164'®-! Mizar -rfo« 6_!0.0n0 I>rn, dobi »talno mesto. Denar 70 ainčem. Ponudbe na Puhlici tas, Zagreb, Ilica 9 br. 341-77. 16455-1 Politirko M sna dobro politim ti. Kvejme takoj stolarstvo Gutoik na Vrhniki. 16527-1 Za velesejem «r,:3i(9i! več razsia?«'1t m I»:;ačo. Vprašati v Idrijski nHoi v ponedeljek '.n toreJs.. 1653&-1 Sobarico p^Vinio, zm.0'ŽT»o n em%"ga jezika, sprejme v stalno službo ho-tei v Ljiuh.'j«ni. — Ronmdbe s sipričevald in s'.iko pod šifro »Spretna« ."-a osrlaemi o-id^lek »Jutra« 16393-1 Organizator za tista nov>iter družbe, m pre-vrem vpeljanega pod jetja d-vKkjne vredn-osti, se :šče proti dio-bri nagradi im er«nt. službi. Po-midbe i« podružnico ».Jutra« Marihoru pod »Din 70.000«. 16427-1 Uradnico r rtroiki vermrano. i S S e eleferoteihn-tč-no podjetje. — Tjaotnoročno pisane ponnd be na oglas. odde!ea v trajni vodni i.n navad m ondu'aeii:i dobi službo takoj za dobro plačo. Martin Gjuri.n. frizer, Kamnik. 16508 1 Postrežnico m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16548-! G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska 61 V smrtnem strahu sva se ozrla. Redar Brkač nama je stal za hrbtom. >Aha^ je zavpil. >ujela sta se, vlomilca grda! Da vaju le ni gram! Kar tebi nič, meni nič bi okradla ubogo žensko!« _ j.Oh, ljubi gospod Brkač, saj nisva hotela vlomiti!« sem vzkiknil. »Moja prijateljica je služkinja pri gospe Zlatoglodnici in...« Din 100.— dnevno zasluži zgovopnti poverjenik t obiskovanjem privatnih »trank za posojila! »Kredjt-na zadruga«. Ljubljana, pp. 3(V7. Xi,».mki za odirovor! 14478-1 Natakar, vajenec t»oštMi;ih s:a-žev, se želi izučita za natakarja. l'o-tnid.be na -oglasni oddelek »Jutra« pod »Vajenec«. 16539-44 Trg. sotrudnico meša.ne stroke, starejšo tn samost.oj.n.o, posebno i-zur jeno v manufakturi, špe-ceri.ji, železnitii in dtnobr.a-rijah, sprejme Norb. 7a-»ier & sin. Sv. Peter v Savinjski dc-lini. 16065-1 Prodajalko za enmoš-tojm« vodstvo špecerijske trgovine, s 5000 D ;.n kavt-ije, sprejmem s 1. :nilijem. Ponudbe na naslov VDjekarstvo A. S o ha. Za greh, Zajičeva ulkva št. 8. 16444-1 Prvovrstno šfeparico za imn-Vte izdelke išče Anton Ogorefi-c, Ljubljana. .Tegličeva 16606-1 Natakarica p^km-i rva, 5<>d'ne mrvx-njiosti, želi premeniti slu* bo (iin račun), samo v do-b-r> idočo gostilno. Pc-loži lahko v-eč.io kavcijo, ter nastcpii labk-o takoj ali pozneje. Do.pise na og^lii oi.n i.n kn.jiiž-ieo od 10.000 Din. Premenjal hi rad službo s .1. julijem Ponudbe p"d »Mesto« na oglasni oddelek »Jutra«. 16515-2 Železostrugar s OTvl .nt m in vojašk:m !» fers.k-im izipit-om. išče zaposlitve. Oe-nj. dopise na ogl as. odd - ! • -k »Jutra« pod mačko »Zanesljiv«. 16551 -i Boljše dekle kj »na dvbro kuhati, želi službo pri boljši druž'ni. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod znač.ko »Boljše dekle«. 16671-2 Boljše dekle z snanjem nemščine, gre kot natakarica v boljšo restavracijo. Ponnidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ».Provinca«. 16669-2 Mlad fant pr<»=t vojaščine, pridem f-n pošten, vajen konj i.n vsega dela, išče službe na grajšč-ini ali na posestvu, gre za kočijaža. oskrbnika ali kaj podobnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16473-2 Pletiljo rz-n"rjf»n»> na -d«, s hraruo in stanovanjem v biši sip-fj-me M. G'. Pla hutar, Oeije, Sip. Hudinja št. ii. 16682-.1 Samostojno kuharico in pomivalko posode, ne n-ad 35 let stari, išče za sezono posredovalnica v šelenburgo-vi u:* t oi 7T. Bre®[i.o-selna de k' 'a dobe prenočišče. — istotam se naroča tudi list Gosi>odii.n;sko po-močnica« 16625-1 20 letna gospodična išče nameščenje pri boljši družini. Vai»na otro-k. kuhanja in šivanja. Nastopi takoj aH pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16460-2 Čedno dekle pridno ln pošteno, ki zna tudi malo kuhati sp-ejmem tako.1. Kathe Vatovac. A mbrožev trg t. 3, stara cukraT.a. 13613-1 Brivskega pomočnika po ondulerja sprejme takoj Ivan Merah, brivec. Dol. Loga-ec. 16673-1 Stalno naraeščenie 500 Din tedenske plnče drf»bi oseba, ki položi 8000 do 12.000 D-'n kavcije. _ Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »NTapredak«. 16690-1 Dekle za vsa hišna dela In kuho, 7,m-ožno nemščine ali itali janšč ne. sprejmem s 15. junijem. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 16678-1 Vajenca začetnika ali od učnega gosipodn-ia pri^>oročeneera. trgo-vimo z mešanim b-la-2-o-m s primerno prediz-obrazbn sprejme Norbert Zanier & sim. Sv. Peter v Sav. do-1. 16448-44 Ali Brkač nama ni dal govoriti. >Nič se ne Izvijajta!« je zavpil. >Vse to lahko povesta gospodu županu!« Potegnil naju je čez plot in naju odvedel k županu. Ta nama tudi ni hotel verjeti. »Vse to bomo preiskali.« je rekel, »dotlej jih pa zaprite v luknjo! Marš!« Učenko k! ima veselje do trgovine z mešanim blagom, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, staro do 15 let. spreimem v malem mestu na Sta-erskem. Hra na rr s+amova.nje v h'ši. — Ponudbe na og'a«. oddetes ».Jutra« pod značko -A.rrf! na št. 8S8«. 16136-44 Vajenca za fmn usnjeno galanterijo sprejme Siatnar, Ljn-h::ana. Lo-včevn s 16543-44 Fant 15 let star. poštenih staršev. se želi izučiti za preciznega mehan'ka ali av-tomehanike. Gre tudi na deželo, z vso oskrbo. Na slov oove oglasni oddelek »Jutra«. 16667-44 Učenko sprejme treavina Adamič, Lliibllana. Sp1»t>-burgova 7. 16574-44 Kolarski pomočnik vešč v iizdelav? wm.iičlk, išče službe v izdela vanj n sport.nih del. gre tmdi no večje gospodarstvo ali podjetje kot samostoien k-olar. Nastop takoj. Na-='ov v oglasnem oddelku »Jutj««. 16481-2 Plačilni natakar (Sl.ovenec) z dtikailjivo najiboljšo prakso v ime zemstvii, sredi SO let. sam ski. zmožen nemščine ;n češčine. energ'čen. reprezentativen. strokovnjak v kuhinji in v kleti kakor tudi v knjigovodstvu in sam'Ost. vodstvu, išče primerno zopo-slenje. Cenj. dopise n-a podružnico »Jutra* Maribor pod »Sezona ali mesto«. 16443-2 Mizar, pomočnik išče kakršnokoli službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16459-2 Dekle z malo mai uro. gospodinjskim tečajem. vajeno trgovine :,n gostilne. vešče kuhanja, raje na ponudbe poštena. ž«-lš služibe n-aj-dežeH. Le resne pol šifro »Stroiro pridna in resna. 16463-2 Mož 32 1-et »tar, želi službo oskrbniik-a. hišnika, pa.znJ-ko ali sluge — sam ali z družino. Zmožen slovenš?i ne srbohrvaščine in nem še,: ne. vešč v živinoreji, sadiarsitvu. vrtnarstvu ln ffozda-stvu. 7.r-Tm vajen« v trnsn verzi-an v vseh delih, išče 5'u^bo zo takoj. »C-harles«. Trbovlje II. Mlad tr». pomočnili mešon» stroke, želi nastopiti službo takoj — najraje v Sloveniji. C°niiene po midbe na podružnico Jut™ v Mariboru pod »Trgovsfc-pomočnik«. 16429 ® Trgovsko izobražen z veliko let pra.kse proza kakršnokoli sluibo Ljubi'a.rti ali okolici. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »De 1 a ven«. 16516-9 Trgov, pomočnica iizučena v trg. z meš. Ka gom, sirota brez staršev, išče službe za takoj v mestu al.i na deželi. Gre nekaj mesecev brezplačno samo za hrano im sta-no.va n»e. V prostem času b pomagala v gos.podin:stvu Naslov " oglasnem oddel ku »Jutra«. 16S17-2 Prodajalka z 1 letno prakso, verzl-rana v trg. z meš. bla gom ln deželnih pridelkov z dolgoletnimi referencami želi premeni« službo kjerkoli. Dora Mfiller, Sv. Križ pri Litiji. 16647-2 Službo vratarja ali hišnika SSem. Ponudbe na »ffa««!.! oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 20.000«. 16523 3 Trg. pomočnica z dveletno prakso v mešani t-rgovim. želi e 1. avgustom kamorkoli premeniti mesto. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jnt.ru« pod »Poštena i.n pridna moč«. 1614S-2 Žena uradnika srednjih let. išče mest.o kot boljša hotelska sobarica ali v kavarniški kuhinji, buffe tu ali kot pomoč gospodi nji. ozi-roima k otrokom za nemško konverzac-i io. Po nudbe pod šifro »Gewi.ssen haft« n« oglasni oddelek »Jutra«. 1&467-? Trgovski pomočnik mešane stroke, z 10.000 Din gto-vine. želi službo « 15. junijem. Ponudbe na osrlos. oddeek »Jutra« pon šifro »Manufa k turist f*S8« 16363 2 Uradnica t.mo4n« slov., srbohrv. !m nemškega jezika, želi pri merno m-esto. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na ogl. oddelsk »Jutra« pod ši.fro »Izven Ljubljane«. 1G558-? Starejši trg. pomočnik sipee,eri««t. iTi mešane stroke. eoi:den in samostojen. :šče pnmerno službo za takoj. Ponudbo oa oglas n; od-delek »Jutra« pod »Samiostojen«. 16566 2 Pošten fant foto-amater. gre brezplačno za slugo k bol 'št ohit<»lji. k'er bi se naučil šofiran'a Naslov v oglasnem odd"-!ku »Jutra«. 16295-2 Frizerka bo,;iša m-oč. zmožna vodne, trajne im navadne ondula-ei te. išče fj n3bo Vas.t.op'' lahko takoj, ponudbe na naslov: Jelena Fater. Celje. Glavmii trg šter. 3. 16339-2 Odvetniška uradnica z d-veVtmj prakso, vešča slovenske m nemške nos-afije .išče me«to. Po nudb" na og'asni nddelefc »Jutra« pod »Marljiva«. 16086-2 Orožniška kuharica želi proti nizki p'ači službo — najraje na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »JiMra« pod šifro »Pridna«. 16S11-2 Šofiranje osebnih avtomobilov ob nedeljah in praznikih prevzo me trezen in soliden šofer. Ponudbe na Relantič Bruno mL. Jernejeva 29. Liub-Ija-na. 16252-3 Natakarica •'.miožma. pridna im poštena stara 32 let. išče na-meščen-V. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Priku.pl jiva«. 16668-? Gospodična Išče službo k otrokom, zmožna slovensko, italijansko, francosko ln planina. Ponudbe na oel. odd. i-Jutra« Tv>d »84«. 16610-2 Gospodična z dolgoletno trgovsko orakso slovenske, nemške m italijanske korespondence ter vseh oisarniškib del zmožna. želi nremeniti bo. Naslov v 05I "»'»i »Jutra«. 16631-2 Pek. pomočnik mlad, verzi ran v vsakem delu. Posebno specializiran kot večletni me-sač. Službo bi nastopil takoj kot skupni ali samostojni delavec. Pripraven za vsako delo plača postranska stvar 500 Din dam dotične-mu, ki mi praskrbi službo. Pismene ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Agilen in soliden«. 16654 500 Din ln 35 % provirje dobe agilni inteligentni agemtje. Nekaj ne pogreši ji v-i.h poceni praktič nin novos".: danio v prodajo »Sanira«, Dunajska r. 36. Poverjenike in zastopnike po vsej Jugoslaviji siprejme »Zad.u ira«. Ljubljana, poštni predal 49. Lahek, velik zaslužek. 16672-5 Zastopnika t steklarski stroki iščem za dravsko banovino. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Eioa 9, pod br. 34287 16456-5 Beseda l Din; in. dajanje naslona ati za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Šofer, šola E. Čeh Tj-rš^va ( Du.najska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt. Nemščino angleščino, francoščino, ita lijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ui. 11, pritličje. 16468-4 Italijanščino francoščino, angleščino (n nemščino poučuje diplom-rana in izkušena gospa po n-i-zkem honorarju. Gre tu di v hišo. Pavla Kovač. Miklošičev* c. št. 22/111. 16505-4 Katera gospa bi hotela e Hrvatom (trgovcem) konverziira.ti slor ali francosko. Detajlno za-ii.i»no na oglasni oddelek »Jutra« pod »Honorar 1S0 D itn«. 16546-4 Nemško konrerzacijo in pouk ond iizobražeoa gospa po 10 D'.n za uro. — Poljanska cesta St. 13/11 levo. 14992-4 Šoferska šola l. Gaberščiik. bivš; komisar za šoferske izpite. Slomškova ulic« — garaža Slu.pica 16579-4 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da ;anje naslona ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja pa v*aka beseda 50 par: za dajanje naslova ra šifro p« 3 Din. (gl Prodam knjigo Di-e Sehu.e des Maschinen-technikers. Lehrbuch zum Selbstuntemcht, 17 zvez kov. Na ogled v Zgorujč Šiški 2_9. Jančigajeva pot, blizu celovške mitnice. 16680-8 1 cevni Ingelen U 7, kompleten, za 150 ali 220 voltov toka, odlično ohranjen, poceni naprodaj. Vzamena v račun tudi moško kolo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Izkoristi«. 16581-9 KdioT išče mesto pot nika, plača za vsak« besedo 50 (>ar: sa da janje naslova ali za šifro 3 Diu. — Kdor sprejema potnike, p';a ča besedo po 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro ps 5 Din. (5) Zastopniki dobro v.pejani pn trgov eib s kratk m in žensJc.m pomodnim blagom — d-ibe mesto za Sarajevo in Bos no. Split _ in Dalmac-ijo. Ljubljano im Slovenijo, ter Skoiplje im Južno Srb:jo. — Gre za domačo izdelavo sakodnevnega predmeta. — Ponudbe pod »Jugomosse«. Beograd. Poštni pretila t 409. p«} »172«. lfiair-5 Zar^sljive poverjenike potrebujemo v vseh krajih naše (dravske) banovine. Častna funkcija. Lep« bodočnost. Postranski zaslužek. Važno vendar lahke delo. Nobenih kup&ij. V**č pismu Prijavp z znamko na podružnico »Jutr«« » Celju pod značko »Zaup mik«. '6661-5 Kdor i S č e zaslužka, plač« za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro S Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Entlanje 1 m i Din ažur 1 ra 2 Din plislranje, montaža bridgestor. pranje ln likanje vezenin. ročno vezenje, monograml, strojno vezenje in pred- tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska r°sta Ia(IV. 155-3 Krasna spalnica črešnjeva, čisto no-va, in kuhinjska kredenca ugodno naprodaj. Frančiška nska 10/11. 16472-6 Transmisi;e k«mip'e^ne in deli, tndc zo ha; a kolesa, jermemice, pogonsko je-rmenje, mlio-sk' stroji, tovorni vozovi -in kočije, vse rabljeno, v d" brem stanju. nada'je nove juta vreče ugodno prodam. Vprašata pod »Ugoden nakup« na oglasni oddelek »Jutra«. 16447-6 30 kom. tračnic dolžina 6 m. prodam pt ugodni ceni. M' an Urba-3. gost., Gor. Logatec 45. 16453-6 Pozor! Pozor! Damski frizerji! P^-odam večjo količimo po pelinoma &ovih šti-ni.kor im navijačev — (\Vikler in Schutzer mit SpeTrvorrich tu-n-gi — za trnjino kedranje po zelo ugodni ceni — 50 Din 1 par. Gjufl Aleksander, Lj-ublja.na, Kongresni trg. 16410-fi Motorno kolo 250 ccm. b-ezhlbno, z električno razsvetljavo, poceni proda Marčun, Prcd-trg 55, Radovljica. 16476-10 Peusreot po'lUyvO'mi, si;>ocso-i>en za o-brtnika, v zelo d"i'br,-m stanju, vsled na ho ve večjega ugodno proda ra. Ponudbe pod »Priložnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 16451-10 A vtobu s C hevrolet dvot-onsikč. primeren za to-vo-r-nega, zamenjam za ši>st-sedežno imnzino. Istotam se pod ugodnmi pr.gi-.- kupi dober radio-aparat na is-t^smerni tok 320, al-i tudi na baterijo. Naslivv v oglasnem oddelku »Jutra«. 16isS-I0 Zlato, srebro, platfn kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska aft- nerija zeta. Maribor. Po-poviče\-a ulics 9. 186-fl Daljnogled za puško in puško petelini o kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1053&-1 Športni voziček dobro ohranjen, kupim. —* Ponudbe s c no na nasior? J.ošar, Lueova, pošta P«-trovc-i, Prekmurje. 161S9-7 2 žimnici prodam po nifflki c-ni. — Gledališka 7, pritličje. 16521-6 Pokončevanje mrčesa z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor. Dunajska la/IV. 154-3 Belo perilo in nogavice prid em popravljat, ali vza mem na dom. Ponudbe na naslov: H. Ju ran. Zelena jama, Prešernova ul. 26'1. 16525-3 Škoda za vsakega kdor še n« ve, kaj mu lahko pove o zdravju, na predku in vsem življenju nadarjeni grafolog Paul Gutvillen Požurite «e m posetite ga na Emonski ceeti štev. 10 pritličje (b!iz.u Napoleonovega spomenika'). Na željo pri d p tudi na dom za isto ceno. Siromašni imajo popust. V Ljubljani ostane le še par dmi. 16557-3 Predtiskani prtički 1 Din predtiskanje kuharic, garnitur prtov po najnižjih cenah. Dežniki 45 Din. Pri Korošici, Poljanska 5. 16642-3 Krpanje perila siprejme na dom Jera-j. Kolodvorska ulica 11. L'iib tja na. 16675-3 Ogla-si trg. značaja po 1 Din beseda; za di janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje uaslova al-i za Silno p® S Din. (6) Parketno voščilo Nizka cena, ekonomično, trajen blesk, ne pušča stopinj. Stalni odjemalci ugled ni zavodi im privatniki. »Jelodvor«. Ljuh';ana. Gosposvetska c. 8/1. 16258-6 Žima! Kdor žel.; nabaviti !e im dolgo žimo po najnižjo ce i-i. naj si jo ogleda na jubl'a.n«kem velesejmu. — Stanko Rem-lc. čistilnica -m predilnica na.ifinejše z^m*. Ljubno ob Savi.nji. 16282 6 Plinski štedilnik za kuhanje im pečenje, pult s kamnito ploščo in steklenim pods-avkom. za delika-teso. prodam. Po'zve se v gostilni Beti Orehek. Ko-iodvorska 26. 1628S-6 Perje 8 Din kg. go^je. pnh. ter volno in žimo ta mairace najceneje pro laja Š"?a. VVolfova ul. 1? (dvorišče). 15262-fi Pisalna miza in sokolski kro? skoraj novo, naprodaj na BleiVeisovi cer-ri 1811 — lev«. 16>4ll -6 Pilit cc* s m do|«r. e>/»raj twvt naprodaj pri »Alko«, Go sposvetska cesta štev. 13. 16534-6 Otroške vozičke in kolesa kupite dobro in poceni prt S. 'Rebolj & drug. Vošnja kova 4. 171-6 Otroški vozički najnovejši g:*>boki. šport. beli, trie.tkli, igralm vo-zičiki. na 'cenejši pni M. Tomšič, Sv. Petra e. 52. 15S75-6 Ure za birmo na hranilne knjižice prodaja Ivan Pak'ž, Ljubljana — Pred škofijo 15. 16175-6 Motor A. I. S. dobro ohranjen, 350 rm" poceni proda Josip Križane«, Celje, Gosposka ul. 3. 16J37-10 Avto »Ford« zar>-avljivček, več ok<*n 1*i vrat, vse v na-jibo-ljšejn stanju, ugodno prodam aii zamenjam za blago. Na-s ov pove oglasni odide'.-k »Jutro«. ^ 16550-10 Petsedežen avto bre-zitniihem, prodam. Vzamem tud.i mot-orao kolo ali stavbni ma.terijal v račmm. Pojasnila v garaži K-opač, Bleiwe;soNa obroke«. 16643-10 Modni gumbi 10 Di.n pr. groa. Konfefcei jona-rji, krojači, zahtevajte ponudbe. Vzorci! »Ommia«. Tvrševa e. 36. 16537 Akumulator original Harley Davidson, proda Gjud A'pksander t Ljubljani. Kongresmi t.rg 6. 36409-6 Otroški voziček globok, skoraj nov, prodam. Istotam gramo-fon-kovčeg, dobro ohra-nien. Zaloška c. 7 I.. Moste. 16577-6 Otroške vozičke športne ln s streho razpošilja po najnižjih cenah Ostrožnik — Logatec. 16583-6 za besedo. Oglasi so cijalnega značaja po 50 par beseda. Ža da janje naslova ali za šifro 8 Din, oairo-ma 5 Din. (ld) Moško kolo za 450 Din naprodaj t Idrijski ui-iei 3. ' 16;i97-ll Opremo kompletno za delikatesno trgovino, buffet, vinotoi do-bno ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 16564-6 Kartonažo dolbro vipeljano, z vsemi !>otrebn.imi stroji prodam v Lju.hija.ni. Pismene po-nud b»- na naslov: Hihael Kavčič. Zg. Sieke. 16621-6 Botri! Zlat« m-oška ura og-ns.],-M?a ul. 17. PISALNI STROJ in razn' les. dne SI. maja 1933 ob 8. uri. Jezero pri V-h.niki. na žagi. KONJ. dne 30. ma'a 1933 oh H. uri. Preddvo.r 39 p-i Kranju. HOTEKSKA 0,PT!.EMA it šivalni stroj. dne 29. maja 1933 v hotelu Eri k« v Kranjski ?ori ob 8 uri. OPEKE več ;o mmo-žSma fiWna in vozovi, 31. m a 'a 1933 ob 16. ur — Vrhnika št. 6 16552 6 Liro za plinsko luč petrolejsKO svetiljko. lavorje in druge stvari prodam. Vegova ulica 2 II. nadstropje, desno. 16601-6 Otroški voziček ln več oleandrov naprodaj. Moste, Zaloška cesta 15. 36644-6 Specijalne puške: 1 enocevka, brezpete-linka s specialnim za-klopom ter menjalnimi cevmi. 1 za Vierlings patrono, druga za viso-^orazantno Savage patrono ter 1 dvocevka brezpetelinka Cal. 12. specialna za tekm. stre-lianle Obe puški sta še popolnoma novi ter se po zelo ugodni ceni prod a sta. Inserenti naj pošljejo naslov na ogl. odd. »Jutra« pod »Puške«. 16633-6 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (10) Nadomestne dele za avtomobile nudi uajce neje Brama Amertkan Im 00 rt. Ljubi je na. Dunajska cesta 36. 74-10 Kdor nudi prehrano ! plača za vsak-c besedo j 1 Din; kdor išče pre- ( hrano pa za besedo ! 50 paj; za dajanje na- ' siova ali š:fro onn«ln4 se ne izk :učmje). Prednost 'tna k'Otei z rerervnj-ml Cf-vmii \V.-cfos-f- bari-s. Robr-svTstem). Ponutibe t>a »Jutra« pod »NiS 2S533«. :6dS7-7 Staro zalogo hi druge kovine »-rrt kupuje Brem«, Cel j«, telefon 202. 36G5&-7 Vozov no dvigalo (vinto za vozove), rabljeno ln še v dobrerra stanjii. ki dvigne teAo do 1590 kg kupimo. —■ Ponudbe sprejema: »Obnova« d. d„ Ljubljana, Vošnjakova ul. 22. 16S1S-T Stare stole, mizo kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »200«. 16641-T I Vsaka besc-ok<« znižanih cenah; e-reo*. di na obroke, ali dob-« kmjižDice. — Vidmar, ftiši m Prodam: čreštijer« poM™«! s:>alnieo, črmo #renpmv pe »ci« nizki »eni re-<■-';« .Vmoo f>urrii«., Zg. Šiška 51, pod hribom. 14480-12 V dosmrtno oskrbo vzamem osebo z nekaj gotovine. Ponud'be na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno življenje«. 165Š2-14 Prijatelji starin! Naprodaj imam več rast^k lepih starinskih oprav va 6 sob ter v-eč posamemih kos-ov pohištva, slik, ie-st*-MCev. ur, visečih tiijk itd. Čeme nrak«. —. Vinog-cds-ka 6.VI, Z-greK 16361-12 Novo spalnico ia kuhinjo n S^ori T>iin proda ča.r. Glince. ' 16566-14 Ugia-si trg. značaja («0 6 1 Din beseda; za da- f janje naslova ali za S šifro 5 Din. — Oglasi t socialnega zcačaja vsa « ka beseda 50 !«*r; za t dajanje iw«1o-t« aii za I šifro pa 3 Din. (7) | Stare majolike majolič-ne krožnike, vsakovrstni s* 3 roda-vni po.r-ce-lan, brušene koaarce, vaze, ure, vitrine im staro pohištvo itd. kupim. Plačam dobro, pridem tudi na dom. Golob Marija. Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. 1643S-7 Lokomobilo od inšpekcije preizkušeno, 70 PS- d0'br0 ohranjeno, po ugodni ceni kupim. — Natančen popis in ce-110 na »Cina-1« Celje. 16454-7 Pohištvo najceneje kupite prt mizarstvu »Sava« na obroke in na hranilne knjižice. vsakovrstno nohlštvo. Trs o vina pohištva. Miklošičeva 6. Telefon 27-80. 16635-12 Hrastova jedilnica črna, skoro novs. pooen4 nap-odaj v Zg. Šiški 191, JančigajeTa pot. !6668-13 Vsaka beseda 1 D«; za lajanj« naslova aii ta šifro oa 5 Drn. (16) Ogniavarno omaro za shranjevanje blagojm-šklh knjig kupimo. Ponudbe poslati Kreditni zadrti gi uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, Mo horičev« ul. 7. 16462-7 Omaro za led srednjeveliko. ali pa rabljen »Frigidaire«. kupim ra privatno utKirabo. — Po nudbe t navedbo velik "sti ■m najnižje cene pod šifro »Led 550« na oglasni on delek »Jutro«. 16382-7 Kopalno banjo in peč dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »JutTa« pod »Navedba <•" ne« 16567-7 Hranilno knjižico K merske posojiln-e-e, z -vi©, go d« 100.000 Din kupita. Ponudbe na naslov; Ljubljana, poštni predal 23.1. 16306-18 Zagotovite si lastno domačijo tn brezatrroco bodočnost. Brezobrestne pjsojlloza zidavo lastnega doma. odplačilo obrestnih dolgov. izplačilo dedščlne ln dote doseže te kot čian zadruge Moj Dom, Ljubljana. Tvrševa cesta 31,1. 105-18 Do 400.000 Din pos.j-ji.a za zgradbo trg-or* ske hiše na prometnem kraju v Ljubljani, rabim za takoj, proti vknjižbi na prvo mesto. P.smeo« ponudbe na o-glae. oddelefc »Jutra« pod »Prvo me-sto«. 16436-16 Posredujem v -rsf-h trgevsikih. goep«« 1o-Sik"b im denarnih zad»-vah točno in vestno. Zor«, Ljubljana. Gledališka 12. 16301-16 15.000 Din posojila proti p rv^-. mestni inta bula-C'.ji na posestvo išče v-iso-košo'ec. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »75«. 16243-10 20.000 Din posoffla pro»i vtnji<žbi oa prvo meeto posestva in postil-ne pri Ptuju iščem. Ponudbe pod »Idealna lega« n« oglasni oddelek »Jutra i. 16474-16 Ca 300.000 Dm posojila rm prvo mesto. — Dvojno jamstvo. Ponudbe na 'podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sigurno jame-tvo«. 1 <>446-16 Arhitekt s KJ0.000 Dm! razpoloHjfrve gorovine, ieii pristopila h kakemu arhitektu ali stavbeniku. Ponudbe na oglas, odc.elek »Jutra« pod iifro »Arhitekt«. 16411-16 15.000—20.000 Din posojila jfičem za dovršitev vis>oko pritlične hiše proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudi)« i>a og.asni oddelek »Ju-tac pod »Posojalo 1!>:J3«. 16522-16 Posojila proti dolgo. etn en »dpi« tekanju. za razdoliitev. nakup Mjrazličticjših pre m:čnm io nepremičnin. za doio itd., podeljuje: »M" bJ.na »druga«. Ljubljana. Mestni ',rg žo/1. liže pov •oc poverjenike! 14367-16 Kot družabnik pri«; op >im k solidnem« stavbnemu podjetju. Po-i*ue m ogvatroi oddoitk »Jutra« p55 Knjižico Ljubljanske kreditne banke za približno 100 tisoč Din kupim za 90 cist. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Veleposestnik«. 16594-16 Posodim fcnflžlco Ljubljanske kreditne banke približno 90.000 Din proti mesečnemu odplačilu. — Ponudbe na ogl. odd. » Jutra« pod »Brez rizika*. 16593-16 Hranilno knjigo Ljubljanske kreditne banke,. i vlogo do 30.000 Din krnim. Nekaj plačam v go: ovirri, ta ostalo dam eveot. hran o bi stanovanje t Celju. Ponudbe no po-irxAiDŠUBO »Jutra« v C« ra pod z.nečfco »222«. 16664-16 Hranilno knjižico lju > :ans>lrih zavodov — * vlogo do 25.000 Din kupim Pšte. Naslov v og'^sne-m oddelku »Jutiia«. 15576-19 Gostilna in vinotoc na prometn-eon kraju v c-en-trn Ljubljane naprodaj ? vsem inventar jem. Traos por fflti sodi, kletna opre ma. Na razpo-Iago lu"4' kon^esi.*a. Pripra-vno -a rino-gradraiike in trgevce. Popise na oglaeni oddelek »Jutna« ood zna6k^> »Pro-me« 2000«. 16917-19 Vsaka beseda 1 Din: i j ia daia:nje naslova ali f j za šifro pa o Din. (2u) j Kupim posestvo v eend d-o 80.000 Din. za vlogo Mestne hran!to:ce mariborske. P>nudbe na oglas. odd^.eJt »Jutra« pod zuačko >Na Štajerskem«. 16531-20 Hišo 2 kuhinja, hlev, vrt pri Mariboru proda za 30.000 Din Zagorski, Maribor, Frančiškanske 23. 16475-20 Vinograd, posestvo lepo. arondirano 25 oralov — polni gozdovi v okraju Ptu.;a prodam. Cena Din 200.0000. polovioo v gotovini, polovico v knjižicah. Naslov v oglasnem oddeMtu »Jutra«. 16449-20 Hotel s posestvom prodam a'i zamenjam v lepem trgu za hišo v Zagrebu, Mariboru ali Ljub-jan.i. vredno ca 45.000.— Din. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Jiarborn poc »Letovišče«. 1644)1-20 Več stavbnih parcel liepih, tik mestne avtobusne postaje. 25 minut od "■lavnega trga v Meriboru. prodam" tudi proti hranilnim knjižicam. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Tudi za vrtnarstvo«. 16431-20 Novozgrajena vila obstoječa i*z 4 sob. kuhinje in pritiklin. v bližini okolici Olja naprodaj. Dopse na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Vila«. 16340-20 Stavbno parcelo obsegajoč« 13.000 m', pro lam v Sp Rad vanju 35 l»r' Mariboru. Deloma »prej mpm tudi hranilno knjižic« Sp. Štajerske v Mariboru. 161-30-20 Hiša z vinogradom tudi sam vinograd na prodaj. Vprašati v oglas, oddelku »Jutra«. 16440-20 Restavracijsko posestvo krasno, t centru mesta Maribora s kavarniško in trafiško koncesijo, s kur-; javim salonskim kegljiščem. najlepši vrt. moderno opremljeno, najemninski dooo6 strank letno 40.000 Din, radi bolezni takoj ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 16445-20 Stanovanj, hišico malo, oddam s 1. junijem na Prems.ko.vem pri Kra-n:u. Poizve se Promfko št. 148. 16457-20 Hišo z vrtom blizra železnice — cona do 50.000 Din — kupim proti p'a5i'u 9 hranilno knjižico H-anil.nioe dravske bono-vine. Pon-udibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resni ku:pec«. 16461-20 Neizgotovlseno vilo na lepem in mirnem kraju. 8 mr'n.ut od glavnega trga p-odam. Primemo za vpt>-kojenca ali silično. Cena zelo ugodna. — Borštnrr M«ti:a, Cehje, Ces-a na G rad 33. 16425-20 Ugodna prilika V lepem trgu v Spod. Po-savjn naprodaj lepe stavbne parcele. Lastnik parcel gradi po zelo ugodni ceni poljubne stavbe nod zelo n godni mi plačilnimi po-goji Tsitiotam oddam v najem lepo stanovanje 4 sob, kuhinje in pritiiklin po zelo ugodni ceni. Po-midibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika m<. 16190-20 Lepa stavbišča ta viie, ob n-nvoprojektira-ni nlici izmed Tjrr5«ve in Kobaridsko ulice" — ter 2 stavbišči za hiši ob Tvrševi cesti naprodaj. Informacije v Jadransko-pjdnna-vski banki v Ljun-a-nd, pri dir. Djanovsikem. 1^22-20 Gostilno eesti in posestvo na zi-lo prometnem kraju prodam zaradi družinskih razmer zeJo poconi. Naslov v 05,'lasnem oddelku »Jutra«. 1649i5-20 Hiša z vrtom nanrodaj ob g^vni costi Jižica.. Cena po dog*v\-o-m. Na »I-o-v v oglasmem oddelku »Jutra«. '16500-20 Pozor upokojen c i! Proda se pod ugodnimi pogoji lepo malo posestvo, 10 minut oddaljeno od farne cerkve, trga i.n postaje. Poizve se pri A. Smre-kar, Mokronog. 161-34-20 Več parcel v St. Vidu nad Liubljano naiprodai :po ngiod.noh cenah. Naslov v oglasnem oddelcku »Jutra«. 16529-20 Mlin naprodaj pri železnižki postaji v prometnem k-a in. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlin«. 15677 20 10 stavbnih parcel po 600—1000 m', prodam pri kolodvoru v Vižma-rjih Sprejmem tudi viožne knji-Šce. Pojasnila v Vižmar jih št. 100-50. 160-70-20 Lepe stavb, parcele ob Linhartovi nliei v K.' lezi ji po ugodnti ceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16420 20 Kupim hišico s esea 5 ha zem-ljišča v enem kompleksni, po inož-i>-.sti ob železniški progi na Gorenjskem, ob kamniški progi ali okolici Moravč. ZerolirišiSe rabim v prutninarske in čebelarske svrhe. Ponudbe z na-vedibo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod z.načlko »Takojšnje plačilo 28«. 16355-20 Hišo • trTo-v^ki-ro loka^m, 3 m:nute od električne l* leznice p-odam za 160.000 Din. Gotovine potrebno lOO.OOO Din. Naslov pove rkg'asoi oddol<-« »Jutra«. 16503-20 Večjo parcelo r Stožčah ali št. Vidu kupim. — Ponudbe na osrl. odd. »Jutra« pod .^Plačam v gotovini«. 16536-20 Dvonadstropne hiše s trgovskimi lokali, na ^elo prometnem kraju LiubDpne, noprodal. — Ponudbe TK>d »400.000« na ogl. odd. »Jutra« 16604-20 Stavbne parcele raznih velikosti ugodno nnorodni Naslov v o?! odd. »Jutra«. 16639-20 Krasen vrt o-ziroTTM ^tavHp.iO pn r^^l-o T Scr>. Sišlci fA^evor^a nI.) 'isro^no prodam, t-r^i r>fp- — do Valjavp-r. i^totara. 16683-20 Hišo novozldo.no. na lepem kraju, hinoteka 1n neka" gotovina prodam. — Poiasn^a dajp Kovar-e-Si.ška. Mpd--edo,-a 22. 16653-20 2 stavbni parceli krasna leea. v £krabče-vi in StrekMevl ul'ci skupal nribUžno 1600 kvadratnih metrov. — Ponudbe na odd •^Jutra« pod »Dt,° st.nv-biš^i«. 16"65-20 Stavbne parcele m! 35—45 Din nn A.lešev*eirl lillrl pod m°-■rto sn.nU"° ^ioe. — Po-nsnlls dn4" Sigmelster. Ceio"?t"> 7» 16632-20 Kupci, pozor! Promam dve enonad-stropni trgovsko - obrtni stanovanjski hiši, veliko dvorišče ln vrt ter z 12 odst. čistim donosom, dvajset stanovanj. za skupno ceno 860.000 Din, polovico gotovine, ostanek plačljiv s hipoteko ln hranilno knjižico. Sprejmem tudi solastnika s polovico gotovine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra naložitev«. 16666-20 Enodružinska hiša z velikim vrtom, nekaj zemlje, sadno drevje ln bralde naprodaj. Tezno pri Mariboru, Maistrova ulica 23. 16656-20 Enonadstropno hišo z dobro vpeljano trgovino prodam. Ponudbe pod »V Ljubljani« na ogl. odd. »Jutra«. 16689-20 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje oddam. Stari trg ?4/T. 16247-21 Pristopajte k Dmš'vu stanovanj, najemnikov. Ga jeva ulica — Nebotičnik III. 373-21 Stanovanje oddam v vi-ii na Prnlah. — Istotam oddam tudi podstrešno stanovanje sobe in kuhinje. Vprašati na Sv. Petra cesti St. 45. 16407-21 Trisob. stanovanje s kopalnico, solnčno in komfortno, oddam z a»-giisit-om na Bleiweisovi e. »t. 9/U levo. 16413-21 Dvo- ali trisobno stanovanje oddam na Vodovodni cesti št. 77 z vsemi pritiklina-mi takoj. 16470-iil btJrisoh. stanovanje s pr-itiklinami (razen kopalnice) oddam v bližini univerze. Ponudbe n« o£l. oddelek »Jutra« pod šifro »Celo nads-tropje«. 163S7-ž'l Stanovanje dvo- ali trisobno, s pri ti-kdijiami oddam s 1, avgu stom na GiiiaKFortumi< oti Vodovodni cesti. 16501-31 2 komfortni stanovanji tri- ki petsobno odda zavarovalnica »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Infoimacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. 16485-21 Točni mirni stranki oddam na Kodeijevem poceni sončno sobo, kuhinjo, pritiikl.ine, vrt. Vprašati: Jegiičeva 1 od lil.—.14. 15916-?l Trisob. stanovanje sončno, s kopalnico, komfortno, plin nova stavba, oddam julija ali avgusta na Tyrševi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16519-21 Enostanovanj. hišo obeseg. kuJiinjo, 3 sobe. 2 kletne prostora i.n pro storen vrt. oddam na Kodeijevem. Najame »e lahko tu d samo kuhinja in ena soba. Nastop s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16540-22 Večje stanovanje 5 sob, kabinet in pritikline. visoki parter, &o.o-čna iega. z uporabo vrta. oddam v moderni vili za Narodnim domom. Prosto po 1. avg-u »tu. Dopise na poštni pre dal 219, Ljub.jan« 1. 15035-21 Večje stanovanje v moderni vili 5 sob in kabinet s pritii-klino. visoki parter, solnč-na lega za Narodnim domom z uporabo vrta, »e odda po 1. avgustu. — Dopise na poštni predal 219. Ljubljana I. 15440-21 Solnčno stanovanje 2 sob, kopalnice in b«il-kona, zelo prostorno, bli ?,u banovine oddam z sv gustom, Ponudbe na ogl. oddelok »Jutra« pod šifro »Boljša stranka«. 1655-1-21 Solnčno stanovanje parterno. v vrtu. sesboječ-t* i* 2 sob. kopalnice, sobe za služkinjo in vseh pritiklin ugod.no oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 16.VT1 -?1 Stanovanje 2 malih sob in ku.Vnjo takoj odda Pristen. Hrenova ulica 12/1. 16609-21 Stanovanje sobe i(n kuhinje od d a m z aveuistoim. — Ponudbe na oglasni oddeek »Jutra« pod šifro »Stranko brej otrok«. 16553-211 Stanovanje pet- ali šestsobno. pripravno za urad. zdravnik« ali siično. oddam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cemtrum«. 16573-21 Dvosob. stanovanje parl-?tiraDO, z vsemi pn tiklinami oddam i julijem • pri šoli v Sp. Šiški. Že-iCTmkarjeva. 10. 16569-21 Enosob. stanovanje oddam tietemu, ki po?od; 2<1.000 Din Naslov ▼ oc".. oddelku »Jntra«. 16o65-iJ Stanovanje « 4 velikimi sobama, veB ko predsobo, kopalnic« ip vsemi pritiklin-ami, n« Mi klošičevii cesti t Ljublja ni oddam e 1. avgustom. Ponudfoe Da o^ae. odel-ek »Ju.tra« pod »Avgust« 16563-21 Sobo in kuhinjo oddam: N^va Jarše št. 54 16564-31 2 sobno stanovanje s pritiklinami oddam s 1. junijem. — Vprašati: Vrhovčeva 12 pri hišniku. 16589-21 2 sobno stanovanje komfortno, oddam za takoj ali za pozneje. — Naslov v ogl, oddelku »Jut**a«. 16591-21 Stanovanje trf- aii št-irisobno. v centri m-s^a oddam. Ponudbe tw o?'as. oddelek »Jutra« pod »Komfortno«. 16572-21 Štirisob. stanovanje v sredini mesta oddam « 1. avgustom. Naslov pove oglami oddelek »Jut.-a«. lesiga1 Stanovanje prWiftn'o, ob«toieče ji tre* »>b. brez kopalnice od-dtm ta avgust termiin. — Poizve se na Rlmsfci c<*ti St. 18/1, med 13. io 14. u-m 16674-31 Dvosob. stanovanje wi;ho in so.tnftno. v prrro-m Ijn. v viii n« Vrtači (Tfl-btčna ulica 14) oddam z avgustom. 166S7-21 Stanovanje S »ob. sobVe. kopalnice !n pririklin oddam v mestu. Naslov v oiglasnem oddelku »Jutra«. 16635-3! Trisob. stanovanje moderno, radi o^poteva-n.'«. takoj oddam. Pra!n;e», v cemtru mes*a * u]»im a'[ tooi™ v n«:em za takoj ali pozneje. Ponudbe na og'as. odd"'ek »Jutra« pod mačko »I-ift«. 16507-31/« Dvosob. stanovanje iščot« s 1. avgustom m'a-da zakone« brez o-trok. — Pn.oud.be n« oglas, oddelek »Jutra« pod »B^kn«. 16623-21/» Stanovanie sobe tn kuhinje išče nrad-nica s 1. g'-gustom. — Po nud.he na oglasni oddelek »Jutra« »od »V m"sto«. 166S5-91/« uri Vso-ki besed« 50 par; m dajanje na«Jorm ali a Šifro 3 Din. (33-a) Hrano s stanovanjem 4 tei tedensko (dnevno 30 Din) blizu tramvaja išče boJjBi obrtnik. Detajlno pismeno na »Rapid«. Ko'o-d-vorstka 35. 16466-23« Opremljeno sobo išče gospa za mzfco ceno. Ponodbe na oglasni oddelek »Jutr«« pod »1.13«. 16480-23« Prazno zračno sobo z v«o oskrbo iščem za i o^bi v bližini pv. Jakoba. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jntra« pod »Ciis-:« soba«. 16:180-33'* Gosood 3SS« Ofir-em.1, eno soVi^rio v>bo e 15. junijem. Ponudbe i>« oglasni oddelek »Jutra« pod »Pen^onLstc. 1056!-23/« Solnčno sobo separirano Išče bolJSa gospodična v okolici Tabora, Smartlnska za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«) pol »Stalno 250«. 16578-23a Prazno sobo s »ouporabo kopalnice tn vso oskrbo Išče gospodami. P(mndl>e na og-as. oddelek »Jratra« pod mačflro »Cisto pohiStrvo«. 16599-23/« Boljši gospod išče eno ali dve elegantno opremljeni sobi s posebnim vhodom v kaki vili v okolici banovine. Ponudbe pod »Samec« na ogl. oddelek »Jutra«. 16€C3-23a Vsaka beseda 50 par: z« dajanje naslov« ali u šifro 3 Din. (23^ Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 16371-23 Sostanovalca eveci. s brano sprejmem v uredim mosta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 163S3-23 Pritlično sobo e posebnim vbod-o-m z dvorišč« im elektriko oddam * 1. junijem Da Sv. Petra cesti št. 81. 16412-23 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični v Jernejevi ulici 8. prifičje, levo — Ljubljana VH. 16415 23 Sobo z električno razsvetljavo, parketom in posebnim vhodom, v I. nadstropju ugodno oddam stahiemu gospodu v Ko'ezi jski ulici št. 21/L 16437-23 Sobo lepo oprem'jeno, snažno in sončno, s posebnim vhodom, električno raz-sv etl ja vo, odd a m boi jši oaebi". Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 16494-23 Sostanovalca Čedne g«, sprejmem k enemu gospodu za lilO Din m'morabo kopalnice oddam v Dalmatinovi nlici 3/1 desno. 16*98 23 Opremljeno sobo » posebnim vhodom oddam dvema osebama. Prodam dobro ohranjeno kopalno peč. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 16504 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, čisto in zračno. oddam takoj. Lindič, Ulica na grad 9 16507-23 Opremljeno sobo separira.no, visok npritlično. 7. umivalnico, oddam boljši osebi. Ces-tova ulica 16. 16492-23 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo, odda takoj Tavčar, Karlor-ška e. 15/n, levo stojmi-šče. 16483-23 Opremljeno sobo lepo. sončno in eno prazno oddam v vi!i Privoz 14 (Prule). 16520-23 Kdor odda ja in išče sobe naj s« ig' 3si v realitebni pisarni Adamič, fros. c posebnim vbodom ter elektriko oddam v Rožni doliM. VT/S. Vhod s ces-e m. 16560-2S Solnčno sobo lepo opremljeno z uporabo kopalnice in pi-sebntm vhodom ter dobro doma*o hrano oddam le bosemu go=no-du s 1. .luninem. Aleksandrov« 4'TTT.. vra+a 15, palača »Vi*;t<-.rii*« 16650-23 DOIBE1B RADIJSKI danes ni ve? privilegij premožnejših slojev. Cene naših aparatov so tako znižane, da si more radio vsakdo nabaviti. Izborne radijske aparate za priključek na električni tok z vdelanim zvočnikom, ali pa baterijske aparate, prodajamo že od Din 1200.— naprej. Pišite takoj po naš pravkar izišli cenik, Id ga dobite brezplačna n RADIO" reg. z. z o. z. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon 3190 Sobo za 100 Din ; mesečno oddam gospo- ; dlčni. Glincc, Tržaška | C. 28. 16595-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16605-23 Separira.no sobo krasno, oddam v novi hiši v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 365S7 23 Sobo oddam e 1. junijem t Linhartovi nlici štev. 14. l£3Sg-23 Solnčno sobo oddam 1—3 solidnim osebam. Vhod s stopnji«. — 0; ril Metodova ulica 19/1, levo £pri sv. Jožefu). 16607-23 Lepo sobico s posebnim vhodom, prašno ali opremljeno takoj oddam v Gregorčičevi ul. 17C/II. 16£0&c3 Sobo s posebnim vhodom oddo.m v Gledališki ulici št. 12, parter, levo. 16618 23 Opremljeno sobo zračno in svetlo, oddam takoj mirni in solidni osebi na Poljanski ces.fi 13/11 desno. 16630-23 Prazno sobo poce-nrl odd« Zrimček na Do len Laki ce®!i štev. 48. 16632-28 Opremljeno sobico takoj ugodno oddam Mirje, Verstovško--a ul. 7 a. 16633-23 Opremljeno sobo event. s souporabo kuhinje in kopalnice oddam v centru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16643-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, solnčno, zračno, oddam takoj trem delavcem z vso oskrbo. Nizka cena. Cesta v Rožno dolino 36. 16649-23 Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (24) Zaročenci, zaročenke! VpHMte »e v podporno društvo »Porok««. Marbor. St'MD« ni. 5. k: Vam nud" v slučaju po-oke 'žem-tve) kompletno pohštvo. Za hleva jte prospekt« po set potnika. 188-24 Brinetka ln blondlnka Dva mlada Inteligentna uradnika v starosti 27 in 29 let želita poznanstva ln dopisovanja v s-rho poletnih Izletov z dvema mladima gospodičnama v starosti do 25 let. Dopise prosiva na ogl. odd. »Jutra« Dod znamko »Turi=tika ln ljubezen«. 16645-24 Nesrečen v zakonu osamljen, dobro situiran, sredoije starosti, želi prijateljico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 16452-24 Dva gospoda dobro situirana, želita resnega znanj« z dvema simpatičnima gospodičnama. — Prednost imajo samostojne šivilje. Posamezne ponudbe na og'«sni oddelek »Jutra« pod »Poznanstvo dve-h«. 16063-34 Gospod fcefl za partnerico d« te-to^anju ml a "So gospodično, četudi brez sredstev. PorMidbe z opisom razmer pod šifro »Grem v letovišče« na oglasni oddelek »Jutra«. 16478-24 Dve brhki Čehinji iščeta za gl. sokolsk e ilet-ne dneve gentlema.ne. Naslov: Autošport, poste re-stante, Poiice u J-iwnace, C. S. R. 16008-24 Ljubljančanko dobro kuharico, želi spoznati 32 let star uradnik v stalni službi. Ponudbe s točnim naslovom poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Življenje«. 1GS34-24 Vsak« beseda 2 Din; sa u.>ja.nje naslova aH šifre pa 5 Din. (25) Vdovec z twtno hišo, 33 let star, « stalno službo, rw ieii poročiti z gospodično «-!« vdovo brez otrok s kapi-talom od 30.000 Din naprej v staro sti 30—40 let. Ozira se samo na dopis« s sliko. Ponudbe na oglasmi oddelek pod šifro »Osamljen 838«. 16464-26 Mlad obrtnik se želi poročiti a gospodično. ki ima 50.000 dinarjev premoženja. — Dopise s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod »Srečna ljubezen«. 16646-25 Drž. nameščenec (poduradnik) 31 let- star, želi poročiti simpatično in dobrosrčno, osamljeno dekle, staro do 28 let. Di-skrecija častna. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zvonimir«. 1C36S-25 Gospodično trgovsko naobraženo, zmožno dobiti koncesijo, iz poštene hiše. čiste preteklosti, staro do 38 let. e kapitalom do 60.rodam t-odi po komadih. Obrnite se na kavarno Borougaj, Zagreb, Harambašioeva n« -e*. 'iU 50. 16511-26 6520 Klavirji pianini Kup-uite na obroke od Din 400.— prve svetovne fa brikate BJV- sendorfer, Sie".cway, Fftr-ster. PetroJ. H5iil. Stiogi »rig., k' »o nesporno najboljši! — Lahka prečim* mehanika. Prodaj« jih izključno le sodni izvedene« ia bivS učitelj Gl. Mati«« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove olice). Godbene instrumente on ptbalo. dobro o-h-an.ie- ne. kupimo. Biti morajo kompletni za vsaj 16 mož. Ponudbe poslati pod šiifr* »Godba« poštno Jezeče Ljubljana 1. 16439-2S Pianino dob-o ohranjen inst. uuKirt kupim. — Ponudbe na po-drufjn:co »Jutra« v Mariboru ood »Tako^&nje plačilo«. 16354-38 Instrumente Godala bas, Sefc). vioio, tromtf, C-B, vse v dobrem stanja proda L Rakar, Zagorje ob Savi. 16!29-38 Priložnostni nakup! Nov piani-no, * krasnim zvok"m proda Dobrajc r Maribora, Ta.t-enbac-.bova JI 16428-H5 Vsaka tw»eda 1 Din: ca dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (2T) Nemške ovčarje 7 tednov stare, z rodovnikom, krasne eksemp"arj« oddam. Prodam Uidi — Mexnarič, Jes<-nice. 15444 27 Mlad čm pes o. Prihod nedeljah prazn. Odhod Prihod Ob delavn. 650 8*40 Ob nedeljah prazn. 6 00 19 00 7*50 20-50 Hotel Petran Bled Linbljana Hotel Union Ob delavn. 17-50 950 16-C0 800 23 23 21-30 Odhod Cena vožnji 30 Din. Za obilno udeležbo se priporoča HOJAK, avtoprometna dr. z o. z., Domžale« Pred nakupom za birme ne premišljujte, kje si boste dobavni poceni blago ali g-otove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se poda it e pišite po vzorce in cenik ikriMiM Celje št. 20. ki vam nudi gornje predmete v veliki izberi po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni. 6318 D« M* C« iti C# M. S. Peri-prejico, Mouline, krpanec, kvačkanec. svilo, gumbe za plašče, lišp in perilo, zaponke za obleke, čipke, pasove, sukanec ter drugo galanterijsko kratko in modno blago v veliki izbiri pri 6296 OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 NA DEBELO! NA DROBNO! Nemški bokser m!a«i. čistokrven, naprodaj. JTadnOt v 0^'ačiie-m o-d.deliu >.Tutxa«. 16419-20 Angleške bokserje mlaae. čistokrvne prodam. Frankopanska ul. 21/11., Ljubljana VII. 16593-27 Psa 10 tednov starega nemškega ovčarja prodam. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 16622-27 Vsak* beseda .VI pnr: sa dajanje n^lova aH za šifro pa 3 Din. (2S) 2 VVertheim ključa »'■m izimbila na praznik od St. Vida do Šiške. Proti nagradi oddati v oglaetiem odd&lku »Jutra«. li>u77-28 Preklic Obžalujem i.n preJclicojPTn ko: ne-osiiiovane vte žalitve im klevete, ki s-ein ;.i.h dne 16. ma.'« 19:;3 izrekel javno o g. Oet piku Karlu, tr-^^r u na Hr n - c i-.J - r- »-uice, v njegovih poslovil :h prn-frtorh in na prostem pred njimi, »r ee umi za.lrv.-t ! ju-jem ra tn. da je odstopi! n*i ©odneha pregona. Jtee-nice. dne -0. maja 1S63. — r^riež Jtita-.p, a-lm. zvanič-nik pri železnici. Pivovarna Laško! Osiromašeni gostilničarji so v tej krizi sirom Slovenije neusmiljeno toženi za vpisane delnice. Uničeni bomo. — Gre za obstoj narodno-pospodpr.sko važne t>a-rtoge. Ustaviti moramo poplavo tožba v tej sili." Prizadeti takoi javite osebno ali pismeno. da podpremo skut>-ro obrambo za več interesentov. Urbais Fer-do. gostilničar. Rimska c. 11, Ljubljana. 16380-31 »Solidarnost« rrtff. prtrožn« blagajna v I/llbljaTH, rtvijfl vseir. r-.V0-j&m član^fm. da n-emtoteno l>fu=.T,i'e d «. 1 j e. le D-o-vih r'in.oT ne sprejema, dn-k'er ne h>d-o no-va pr.iv*1;!, Vn'-:or »h zahteva kr. bsn-»ka uprava, odobren«. I 6926-31 !1M33 Vsaka besedi ! L)' ■ !& dajanje naslona ali t a šifro r>a 5 Din. (33) Jabolčnik mošancker sladek, vsa.vo množino nudi Adolf Gracer, Po-lenšak MoSlianjcl. 1*3655-33 »eaetla 1 D1.U1 •a lajanje nas-tova al-'■a Vfr« rw 5 D'n '35 i Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerijo dragih kovin v Ljubljani. litrska ulica štev. 36 — vhod :z Vudo-vda.nske ceste. pri g*>- Stilno M ožina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih ee-nah CERNE — juvelir Lj-ubija-ra, Wolfova uiica 3 Vsaka beee-ia 1 Di.n. J i* dajanje miflova ali za Srfro r*» naslova ah I " D;m. n0 j Pozor, mesarji! Rabljen, a dobro »hranjen K' it.7 etroj, kopi Janez VerdiT, Trži«, G-O^reri > k.n. 16377 -9 Stroj za štancanje podplatov pocomi prodam. Po-ffon z nogo, »toni« za-ja.mce«H> dobro; obenem gladilni stroj n« mehanični pogo-n uapro-fia.j. Pojasni a daje Ivette. Zagreb, Ilica 31. 16833-29 Šivalni stroj »Singerc za 900 Din naprodaj v gostilni »Reining-h j ue, Sp. Šiška, Frankopanska o. 16679-29 Stavbeniki pozor! prodam malo rabljen stroj za mešanje betona (Betonmisclimasclil-ne). Brem-;c, Celje. 16657-29 Vsaka b(»Ma j Din: [ '.» dajanje naslova a!t - za 5ifm p3 S r>i.n. (30! Striženje 5 Din britje 3 Din striženj« dam 6 Din. ondu-lacija 7 D:n. Obiščite brtv moo »Rapid«, Ko.odvortka ulica 35. 16385-30 Trajno kodranie izvršuje salon NAVINSEK od 80 Din dalje preparecoja iaf t aparaE ovetov-ne^a si-ovef« !3974-3< Avtotaksi št. 64 se vljudno pri-poroča. tele fon 339U. 15093-30 Milostiva! Val krznen.: plaši ivi po letje nijskrbneje konzervi ra r.vrdka L. Rot M ei= tjr trg 5. Ljubljana Obenem ietega tekom poletja za polovično ceno poprovi in modernizira. PieČijivo šeif jeee.nii pri prevzemu 12243-3«. Trajno kedranje w celo gV.vo SO Din. na ■ia jioo v. v .m apa ra tn. Drago Dirrter, p-i cerkvi sv. I'etrs v Libija na. 16562-30 Velecenjeni botri in botricei Kaj lepši spomin na sv. birmo- je lepa slika, katero Vam napravim. Foto Hudnik, Celovška c. 43. Cene nizke, d?lo solidno. 1C351-30 Vsaka hf^eoa l Din; za dajanje aaslova ali sa šifro 5 Din. f40) Letoviščarji pozor! V leipem kraju v bližini Ble4a oddam prostorno sobo družina 2 ali 3 članov po zelo nizki ceni. Hrana ter vsa oskrba v lii^i. v oglasnem od-ieJ-ku »Jutra«. 16177-40 Letovišče 7. -rm oskrbo. Kraf-na legi. Sp^m-e tiitdi mladina. Xa |e!-;o framooek«, angleška ali nfin.-,ka bon verz 3 -rva. Vpra.šaSi >Monrepos«, ilorarvce, Gorernjsko. 1640S-40 Luče v Savinjski dolini Hotel Ojstrica je najcenejše le*toviš6e v gornji Savinjski diolini. — Svež gorski zrak. e.preho-dd po imrekovib gobovih, pmoreitna pitna voda in izict.na točia na planine. Tekoča voda za bopanje, telefon, doievmi arriobiis — zvraa s poeitaj'0 in Celjem. Mrzla ir. topla jedila ter prvovrstna štajensika vina vedno na razpolago. Pen-z'.;Tratnik«. 6533 po nizkih cenab pri J. VILKA R, iirar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Str Dobavitelja za vse vrste perutnine iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Stalni dobavitelj« 16600-30 (Vacuumverdampfer) iz bakra in vacuum omaro za sušenje (Vacuumtrockenschrank) rabljeno popolno z vsemi pripadajočimi deli. Ponudbe pod šifro »Vacuum« na oglasni oddelek »Jutra«. 6522 VKTNT izdeluje B. Fettmatm Zagreb, ^asan-kova 9 Zahtevajte brezplačni cenik. 157 Naš sinček Saša nama je bil ves čas po svojem rojstvu težko bolan. Vsi smo ga smatrali že za izgubljenega. Izročili smo ga pa v zdravniško oskrbo gospodu dr. Antonu Hočevarju, sreskemu sanitetnemu referentu in praktičnemu zdravniku v Kočevju. Njegovi vešči roki in skrbni negi po njegovo vzorno sestavljenih navodilih se je pa kmalu posrečilo spasiti nama najinega sinčka! Za njegov obili trud, skrb in delo se mu na.iiskrenejše zahvaljujeva. 6517 Aleksander in Mana Kajfež. 0 pomenu živilske kontrole Veseli Janez z Gline se pogovarja s svojim prijateljem Jožetom. Janez pravi: Jaz sem in ostanem! Jože: Kaj si in ostaneš? Janez: Sem bil in ostanem stalni gost Zadružnega doma. Jože: Zakaj? Janez: Zato, ker grem od tam vedno dobre volje domov. Jože: Kako to? Janez: Jaz le tja zahajam in sem tam ko doma zato, ker dobro vince ima. Zato tudi tebi svetujem, da prideš in poskusiš in gotovo boš tudi ti tja zahajal. Jože: No, če je pa tako, pa pridem še danes in pripeljem tudi svojega prijatelja, ker si tudi on želi, da kaj dobrega popije. Janez: No. to si pa brez skrbi, ker se tam vse najboljše dobi, vsakovrstna fina pijača in različna dobra jedača. Tudi zabave in veselja je dosti. Kdor ne veruje, naj se prepriča. Zato prijatelji pridite, da naju enkrat vidite, na Glince, Tržaška cesta št. 10. v ZADRUŽNI IK)M k HUČU. Na svidenje! VSAK NAROČNIK »JUTRA« ie zavarovan za »O.OftO cfHanev! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je gospa roj. Polenšek dne 27. maja 1933 ob 12. uri po dolgotrajni bolezni, previdena z zadnjimi tolažili preminula. Pogreb blage pokojnice se bo vršil dne 29. maja 1933 ob %17. uri izpred hiše žalosti, Zelena jama, Prešernova ulica št. 24, na pokopališče k Sv. Križu. Moste, dne 27. maja 1933. ostali. 6544 ospod ■aaL V nekaj dneh odide iz Ljubljane nadarjeni grafolog in okultist PATI L GUTVILLEN. Požurite se in izkoristite njegovo iskrenost in znanje. Na povsem znanstveni podlagi vam odkriva vso resnico o vaši osebnosti in življenju. Stranke sprejema tudi v nedeljo: Emon-ska cesta št. 10., pritličje (blizu Napoleonovega spomenika). Gre tudi na dom za isti honorar. Siromašnim da popust. 6545 Ne pozabite na graviranje birmanskih daril, ki jih izvršuje takoj GRAVEUR 6541 Mestni trg s, I. saa&str. Nadalje se priporoča tudi za vsa ostala precizna graverska dela. Mojstrica kozmetike Slava G rj i Beethovnova ulica š«.* 15 (vits-a-vis n ;•:.V zgradb; te oripo-roča een.j. občin favn.' 16273-30 TjTf. svilene, flor, kratke in pavolnate, rokavice za gospode, dame in otroke, maje za deco, velike in telovadne, samoveznice, regati, mašence in ovratnike priporoča najceneje 6296 OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA, Pred škofijo 15 NA DEBELO! NA DROBNO! Vse ustanove in oblastva, ki jim je poverjena živilska kontrola, vršijo svojo nalogo v nastopnem praven: 1.) Varovati morajo ljudsko zdravje, v kolikor bi bilo lahko ogroženo z neprimerno hrano ali po drugih nepravilnih življenjskih potrebščinah. 2.) Preprečiti morajo promet z rečmi ali snovmi, ki zaslužijo za potvorbo živil ali so kot živila sploh nerabne. 3.) Zagotoviti morajo zadostno označbo vseh življenjskih potrebščin, tako da ne sme biti kupec glede kakovosti predmeta, ki ga kupuje, nikoli v dvomu. 4.) Postavljati morajo točno označbo posameznih živil v svrho pravilne ocene, na primer , kaj je mleko, kaj posneto mleko, kaj prednostno mleko, ter določujejo znake, po katerih se spoznava, kdaj je živilo ponarejeno, kdaj napačno označeno. 5.) Izdajajo predpise, po katerih naj se vršijo preiskave živil in življenjskih potrebščin. Ker je prehrana najvažnejša življenjska opora, na kateri sloni najrvečji del narodnega gospodarstva, >ki je postalo z ra-zvojem človeške družbe silno , kompliciramo, je jasno, da je naloga delavcev, ki se udej-stvujejo na tem poprišču, zelo težavna in nadene včasih na nepremostljive težkoče. Vspfk njih ukrep ima najvadno velike posledice v prvi vrsti gospodarskega značaja, •ki pa ostanejo za širšo javnost največkrat prikrite. Posebno v sedanjih časih hitrega razvoja je živilska stroka zelo po-dvržena izpremembam in ni dana možnost, da bi se gori našteta določila, ki jih naj izraža vsak živiMci zakon, nanašala na nove predmete, ki pridejo na trg šele potem, ko je tak zakon že izšel. To dela službo živilske kontrole še bolj odgovorno in dokler ne izidejo dopolnilna določila, se je treba zanašati na izkušene strokovnjake, ki postopajo, kolikor je dana možnnet, v smislu dotedanjih iakušenj iti v okviru starega zakona. Neizogibno je, ta pride pri tem večkrat do sporov med različnimi interesenti; »ato je nao-bolje, če se že iz vsega početika izkuša doseči sporazum med živilskimi strokovnjaki, zastopniki industrije, trgovine in agrarcev in zastopniki konsuimentov po tesnem eodelova-njiu. To vprašanje je pri inas za danes še odprto, vendar se ga bo prej ali slej treba lotiti v interesu vseh. Stvarna prehrambena vpraSanja se ne dado postavljati po umetnem pote, temveč se vsiljujejo »ara od sebe, vsiljuje jih ljudska potreba, fte tako temeljita propaganda eva eno ali drvijo »mer v širših ljudskih množicah n« idoseže uepeba in je rz-k-HŠnja dofcftzata, da sledijo ljudje nehote nekim priročnim nagibom. Od sološroo znanih. primerov naj navajam le fcresuspešno »ropagiranje sirove hrane in vegetarianiz-inra. Na problemu rž-pšenica, fci spada tudt eecn, ee še povrnem. Zelo važna naloga Živilske kontrole Je •tBdi ta, da daje ljudstvu pojasnila v vseh takih problemih, ki se od časa do časa pojavljaj«, kar je tndi izrecno izraženo v določilih našega živilskega zakona. Zelo zmotno je torej mišljenje nepoučenih ljudi, da so tržna oblastva z vsemi instancami, ki jim stoje ob strani, le zato tuckaj, da promet ovirajo ali posameznim producen-tom ponagajajo. Prvič v zgodovini eo bila izdana določila ki spadajo v to stroko, na Angleškem, in to v dobi, v kateri so začeli v dolgih vožnjah osvajati oceane. Pri teh vožnjah je ostalo moštvo ladij za dalje časa odrezano cd kopne.ga, ni razpolagalo s potrebno presno hrano in je bilo navezano le na konser-virana živila. Znano je, da povzroča taka prehrana bolezen skorbut, ki nastane ob pomanjkanju vitaminov. Leta 1796. je zaradi tega izšla naTedba, da moralo vse ladje, ki so namenjene na da.lijšo pot, imeti s seboj zalogo limonovega soka, ker ta sok preprečuje 'bolezen skorbut. Vendar je šele razvoij kemije in dirugih delov naravoslovne vede omogočal ustvarjati znanstvene temelje v vprašanju prehrane. To je bilo v preteklem stoletju. Velik razma.h je dala temu vprašanju posebno r centralnih državah svetovna vojna, ki je postavila človeštvo na tem področju pred hude probleme, katerih posledic sc* še danes spominjajo vsi, ki so preživeli to dobo. Saj je znano, da je bil morda najhujši sovražnik centralnih držav prav glad. V vse hujši meri bo postala očitna važnost vprašanja prehrane šele v bodoči vojni, ki nam obeta zastrupljati z novimi vojnimi sredstvi najvažnejše od vseh živil, to je zra.k. Vprašanje prehrane je postalo važen del vsake državne zunanje in notranje politike in ni morda le zadeva kakega posameznika znanstvenika ali producenta. Ljudstvo izdaja največji del svojega denarja za vsakdanji kruh Zato stremi vsa- ka država za tem, da bi čimbolj omejila uvoz živil in drugih življenjskih potrebščin. Pojavila se je že zahteva, in to v Nemčiji, naj bi bila vsa živila po svojem izvoru označena Vendar bi izpolnitev take zahteve ne imele vselej zaželjenega uspeha, ker se je izkazalo, da daje konsument pri marsikaterem predmetu vrednost onemu produktu, ki je tujega iizvora. Znano je, da so tako zahtevo postavili tudi nemški producenti jajc. V tem primeru utegne pač imeti navedba izvona za njih ugodne posledice, ker gre za produkt, ki se rad kvari in od katerega zahteva odjemalec v prvi vrsti, naj bo čimbolj svež. Zato se moramo čudit, da se je pred kratkim pri nas upala neka tvrdka javno zagovarjati barvanje testenin med drugim tudi s tem argumentom, da morajo izdati težke tisočake za barvila, ki jih je treba uvažati iz tujine. Očitno je, da trpi naše narodno gospodarstvo pri tem precejšnjo škodo posebno še zaradi tega, ker naš kmetovalec ne ve, kam a jajci, katerih trgovina doživlja vedno hnjše čase. Toliko časa, dokler ne bo produkt, kakor barvane testenine, kot tak vidno označen, imamo pred seboj potvorbo. ker mora biti odjemalcu vselej dena n<»-spoma možnost spoznavanja kakovosti •kupljenega blaga. Tudi je neumesten izgovor, da kupec tako blago zahteva. Prvič Je obstoj take zahteve težavno dokazati, •drasič je važna naloea živilske kontrole, da ljudstvo pouči o nesmiselnosti prehrane z barvami, ki so brez vsake vrednosti. Zanimivo je, da je barvanje testenin v državi ki nam te barve dobavlja, prepovedano. Upamo, da bo naš novi pravilnjk, ki ga zdaj pripravljajo, temn primemo prikrojen in da bo kmalu rzšel, da reši kontrolne organe iz neprijetnega položaja, v katerega so zašli s tem, da so tako važna živila. kakor so testenine, postavljena izven zagona. Vprašanje zaščite domačih živfl s ®»hte-v« označbe izvora ne bo imelo, kaikor smo ia ugotovili, vselej zaželjenega uspeha. Pri na« 3>i se dalo v tem smishi mord-a kaj do-posebno pri južnem sa-^jn in vinu Vselej pa sta se še najbolj obnesli zaščitna carina ali uvozna prepoved. Ali tudi tukaj se nam podavlja neka nevarnost. Splošno rabljenemu predmetu lahko poskoči cena tako visoko, da ne n s tre za reč njegovi pravi hranilni vrednosti in postane tako luk-ruzni predmet. To velja posebno za živila, ki niso zelo razširjena med širše plasti, kakor med, neki mlečni izdelki in drugo. Naj omenim še nekaj čisto prehrambenih "problemov, ki silijo v zadnjih letih v ospredje in za katere so se začeli delno zanimati tudi širši krogL Prej sem se že dotaknil vprašanfla ržene in pšenične moke. Problemi je nastal v Nemčiji. Z industrializacijo dežele se je !z-premenil način življenja prebivalstva. Dokler se človek pri s*vojJUTRO« St. 123 itaaj*, TtL v. ms James OItver Cunvood: ,či divjine Roman »■Lahko noč, oče.« Še nekaj časa je sedel in zamišljeno strmel v leseno steno svoje čumnate. Nato se je spet nagnil naprej in vnovič podržal fotografijo v svetlobni krog. Prvi čudni čar slike je bil premagan; zdaj jo je gledal hladneje, bolj kritično, nekoliko nezadovoljen s samim seboj, ker je bil dal svoji domišljiji, da mu jo je nagodila. Obračal je sliko v rokah in zdajci opazil na zadnji strani pisavo. Ko jo je t>aztiiveje pogledal, je razbral besede: »Firepain Creek, Stikine Ri»ver, dne . . . avgusta . . .« Dan i blizu dekleta, ki stoji na skali in ga čaka — dekleta, ki se sklanja k njemu kakor prečudna cvetlica. Njene roke so bile iztegnjene, njena tista so se razklepala, njene oči so siljale skozi gknijo njenih razpuščenih, v vetru vihrajočSh las, ko je poslušala njegove klice: Zakaj? Zakaj? Da? Potem Vas gotovo zopet pozdravimo kot drage goste. Ne? Oglejte si velesejem od 3. do 12. junija ne bo Vam žal in vedno boste prlhajafi. Legitimacije se dobe pri biletarnah Putnika, večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih in pri večjih železniških postajah Dravske banovine. Polovična vožnja na železnicah. 6452 za poletne svečanosti, praznike, po kopališčih in na plesih nosi najraje ves ženski svet, ker delajo s svojo ljubkostjo dražest ženski nogi. Izdelane so v vseh modernih barvah ter imajo gornji žig vtisnjen na vsakem podplatu. MEHANIČNA TOVARNA O P A N K IN OBUTVE ITROV ALI ŽE POZNATE gel-ov „CITROPUR" ? Za vroče in hladne pijane, kakor tudi za okisovanje vseh jedil, katerim ste preje dodajali citronin sok ali ocet. Dobiva se v vseh drogerijah in boljših trgovinah. Samoprodaja za Jugoslavijo: J. V. POBERAJ, DROGERIJA, PTUJ. 187 Gostilničarji pozor Prodam po zelo nizki ceni pristni boste imeli, ako za časa velesejma kupite perje in puh pri nas, ker so cene za 50% nižje. Velika izbira v originalnem tovarniškem pakovanju. Ne zamudite ugodne prilike. 6499 IIUBCLF SEVEH, Lfublfana, Marijin trg s, Znameniti astrolog orol Helčn se Je odločil brezplačno Izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede ua razdaljo, men na ču-dovltost Prof. Helen Vam pove po resnici vbo Vaio usodo- napove Vam, kdaj lahke dosežete uspeh ali najdete srečo itd Nje-eo- pepis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov gotovo vzbudi Vaše začudpnje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne Jadiku(te vse se obrne na bolje. J Cnajte, kaj Vam pJSe prol. Helčn: Spoštovani prijatelji! Ze sama objava, da bom izdeloval horoskope brezplačno, je povzročila, da je moj tukajšnji zavod naravnost preplavljen 9 takimi prošnjami. Smatram za svojo doižnost da se Vam tem potom zahvalim za Va&e zaupanje Svoje sposobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite m1 svoje naslove, poklic, dan mesec m leto rojstva ln povem Vam o VaSi bodočnosti sedan ;osti ir. *>reteklcst1 več. nego bi vi smatrali že možno. Samo —x Izdatke priložite v pismo 10 Din Dopise naslovite na moj zavod' Astro!, labor. K HavelV-a Pra^a 31 — Vlnolr-adv poštni predal 28, J—350. Upam. da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost in ostajam Vaš prljatell prof. Helčn, astro!. iz lastnih sadonosnikov. JOSIP ŽUMER, Cel je, Glavni trg. A vf ©prevozništvo IVAN MOLK Lfeblfaua, Idrijska ulica 7* Telefon 21—26. Prevzema prevažanje vsakovrstnega blaga: kuriva, strojev, pohištva, selitve Itd. v Ljubljani in Izven Ljubljane z najmodernejšim avtomobilom. Vožnja sigurna. Cene zmerne! 6542 E (znojnice) bele, roža ta Črne najboljše kakovosti nabavite si najceneje pri Osvald Dobesc, Lfublfana, Pred Škofijo 15 NA DEBELO! 6296 NA DROBNO! U. F. najmodernejše nogavice iz dvojno matirane svile, z deoentnim ažurjem se dobe povsod po sledečih stalnih cenah: D. F. gladke s srebrno znamko Dtn 48.— U. F. gladke z zlato znamko Din 51.— U. F. z ažurjem a srebr. znamko Din 51.— U. F. z ažurjem z zlato znamko Din 54.- 6094 »TRIBUNA« K. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljubljana, Rarlovška c. 4. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških in lgraC-aih vozičkov, prevoznih triclkljev, motorjev in Sival-aih strojev. Velika izbira. Najnižje ce-ae. Ceniki tranko. 1N8ER1RAJTE V „ JUTRU" tapetniško, železno in medno (me-sing) pohištvo, posteljnina, vložke, žimnice in zastori, blago za pohištvo in zavese, indanthren-barv-ne, volna, flanela, posteljne in namizne garniture kakor tudi vsi predmeti za stanovanja, hotele in gostilne v največji izberi, po nafnlžph cenah. Ceniki gratis pri Karoln Preis-ti MARIBOR, Gosposka nlica št. 20 194 Vsem cenjenim gostom in znancem naznanjava, da sva v Hrvatskem Primorju, Selce, opustila restavracijo »Jadran« in se preselila v Zagreb kjer bova tudi nadalje vodila prvorazredno kuhinjo ter postregla z najboljšo kapljico po zelo nizkih cenah. Na razpolago velika dvorana za ekskurzije, izlete in športne klube. Pridite in prepričajte se: »Vlnompromet«, Zagreb, Gajeva ulica 12. Za obilen obisk se priporočata: » v& f 7 w a 6532 Se H brigate svoje zdravje? aMIte Mi n Mir« Tj« rr»-otraul Liee >e od jitt% te iMLpu(i-«rw>: — tak&j M aw-at(<« m M>. k->JTt« bs Bf>eM nrae kx-kovoeti* — V prnk-as BOURJOIS fteate* SOfS DE PARIŠ Poodr« PSINTEMPS DE PAKI9 MON PARFUM Poudre FIANCfiE Ima«« ateoteto* do»n*fuu« ts •*■ IkodljKoM r kakovosti, ku > ▼ Tli poiife najbolj aajao potrate* 1« poi«g tega velik« izbir« T barr-niti mjju»»ah. — Bon.rjo»-parhnDeiir »« trmdi uen»hnms. ds v«s »braal lopo M nJaiio. BOURJOIS PARFUMEUR ImlftVtjurt »»»»ro« s a a a i b r&eiil ca Uce: CBN DRE DE RISB IN ROUGE MANDARINE. Spectjeim eatet oblek, ažunranje, predttak, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Lfublfana poleg hotela štrukel. Vezenj« raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrtnjal; entianje. Izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 % v \ % t o Ako hočete imeti dobro, 'trpežno in po konkurenčnih cenah izvršena PLESKARSKA DELA se obrnite na tvrdko pleskarstvo in Iičarstvo Ljubljana, Kolenskega 22. Telefon št. 31—77. 6425 Drva in premog pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Za preobleko zoS foteljev ita. najlažje Kupite blago iz Krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg štev 2 Zavese, odeje, perje puh. 150.000.— obrestnega posojila mi je izplačala Stavbna hranilnica ln posojilnica »Moj Dom« r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa cesta 31-1. in se čutim dolžna izreči tem potom javno priznanje odboru in vodstvu zadruge za točno in solidno poslovanje. Prepričala sem se, da je ni bolj idealne poti za razbremenitev posestva in za zidavo kot potom zadruge »Sloj Dom«. Posojilo sem dosegla tekom 8 mesecev s tem, da sem postopoma vložila v zadrugo »Moj Dom« znesek Din 25.372.—. Upoštevajoč to vlogo dolgujem zadrugi danes samo še Din 124.628.— in bom ta dolg odplačala v približno 13—14 letih po povprečno Din 880.— mesečno. Zadruga »Moj Dom« zasluži popolno zaupanje, odbor ln vodstvo zadruge pa javno priznanje. SAVICA KALLAT, Ljubljana, Levst&ova 22. praznike OTROKOM: ^O - i J e Vrsta 4561-29 Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste športa turistiko in razne igre. Vel. 27—34 Din 35.—. gtev. 19—27 Vrsta 3661-00 Lep otroški spomladanski visok čevelj iz rjavega boksa s podplatom iz kru-pona. Vrsta 2942-00 i "rt roška sandala s crep gumijastim podplatom, elastična in trpežna. Štev. 22— 26 Din 36.—, štev. 35—38 Din 59.—. fttev. 20— 26 Vrsta 5851-30 Za ljubljenčke lakaste ali rjavo kombinirane čeveljčke. Zelo lepi in okusni. v. 2-/—34 Vrsta 5842-40 21a deklice te udobne fleksibi čeveljčke kombinirane, iz laka ali rjavega boksa. V vročih poletnih dneh morate predvsem posvetiti čim večjo pažnjo svojim nogam. V vsaki naši prodajalnici Vam postrežemo z odgovarjajočo obutvijo tako za praznike kot tudi za vsakdanjo nošnjo, najsibo za delo, sprehode ali pa za dom. Naša letna obutev je lahka, udobna m poceni. Obiščite nas. Oglejte si našo letno obutev brez obveznosti za nakup. ŽENAM: Vrsta 3945-03 Praktičen ln udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo nenadomestljiv. Vrsta 3335-10 Udoben ženski platneni čevelj z gumijastim podplatom in nizko peto. Praktičen za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 2445-09 Praktični letni čevlji z zaponko iz najboljšega platna. Neobhodno potrebni vsaki ženi za vsakdanjo nošnjo. Lahki in pocenL Vrsto 8865-11 K lahki letni obleki nosite te idealne in okusno kombinirane opanke. Zelo so zračne, lahke in udobno. ' Vrsta 2925-07 Platneni čevlji na zadrgo z elastičnim gumijastim podplatom in ravno tako peto. Za počitnice. Vrsta 3925-23 Za gospodinje, ko gredo kupovat na trg, praktični in trpežni čevlji z elastičnim gumijastim podplatom. MOŽEM: Vrsta 2947-00 Sandale s crep-gumijastlm podplatom ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke zračne in udobne, ženske Din 59.—. •Vrsta 1137-27 Elegantni moški letni polčevlji iz belega ali sivega platna, kombinirani z rjavim ali črnim usnjem. Krasna izpopolnitev letne garderobe vsakega gospoda. Vrsta 2927-41 Zračne tn lahke sandale s chrompodpla- torn. V toplih dnevih neobhodno potrebne. Vrsta 2S05-15 Zelo okusno okrašen čevelj k športnemu kostimu. Izdelan je iz temnorjavega boksa. Vrsta 9645-38 Eleganten čevelj Iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijami iz kačje kože. Vrsta 1937-29 Iz močnega boksa z eftastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni 2ENSKE NOGAVICE: svilene viskozaD 25.-svilene . . Din 19,-flor Ia . . Din 19.-bombažaste (Amerika) . . Din 15^ bombažaste norma! . . Dm 9,-za šport iz sukanca Din 10.- MOŠKE NOGAVICE: iz sukanca aR polsvile Din 15.-egipt. bombaž z deseni Din 10/- tz polsvile Din 7,- močne bombažaste. Din 5v- Vrsta 4431-00. Za poletje. Udoben in trpežen čevelj iz sivega platna z gumijastim podplatom. Lahek in poceni. Neobhodno potreben za vsakdanjo nošnjo v soparnih poletnih dnevih. Vel. 27-34 Din 25.—. Vel. 35-42 Din 29.—-. Vel. 43-47 Din 39.—. I ntfUi«, kap»vtea, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra hi salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetecbova ulica 10, J. 17. CSR. 162 Tovarna najmodernejših VRTNIH SONČNIKOV Makso Salgo k. d., Osijek Pred nakupom zahtevajte katalog! Elesanc JUGOšKODA, D. D.. ZAGREB Zastopnik za Ljubljano: K ROSA, Poljanska cesta št. 69. VELIKO SKLADIŠČE RABLJENIH VOZ. Vse, kar želite, tfotitt« V Mutrevem« naarfero oglasniku. Velika izbira svile v vseh modnih barvah, gladka ln vzorčasta. različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. „Pri škofu" Ljubljana Žične vloge po 109 Din 2ične vloge iz tzvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera posteije. „WEKAM, MARIBOR V palači „Gra£iki" se odda LO&AEi s t jimifem. «00 Poizve se Uprava palače Grafike, 4. nadstr. 1 miU$6ti> 0())«ffialO)v lm»tvomtca0>»»-(XI Matmrt * W»rolC, torej veS Ko va« OrvKje g l a o O e n a f»r-me v Jugoslaviji skupaj. To gotovo nekaj pomeni In zato lantevajte tudi VI prsovsem t« Ivn*«, M ga aotslte or®*-plaftno. Nudi «to vam: Vioflne od oar— RoCn® hMf«®' nn*e . . ee Mandodn« . * OS1— <3 "are . . VU3'— HevaJiM J««'« »»Haofona, kromeMn« m Ktevirf>«rTrvoi>4- Htehtel & tvomtaa gtetztoH tn hvar-, rrvonik, prod. podr. Maribor št 101 TKST.J E SA MU kupujte le od domače trornlce katera 385 EDINA izdeluje to blago _ iz najboljšega materija la J05. K. FUli, Ljubljana močno pleteno s pobakreno žico. GRADAŠKA UL. ŠT. 22 — TEL. 2513 KOKOŠJE, PUKJK, GOSJE in RAČJE NAVADNO, S STROJEM CIŠCE-NO in COHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI £• Uajda, (Ga&ovec Telefon 59, 60, 3, 4* Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh brejuje Davorin ftavijea. Izdaja za coazoroj »Jutra« Adoll Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani