Leto im Mka 1Z6. 0 unwiani, v soboto 6. junija 19Z5. ceno um i sir toiaja vsak dan popoldne« liviemal aedelfe ta pranike. — loserett: do 30 pefit a 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji inseraü petlt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Sloveaakl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravni* Wo: Ena nova ulica itev. 5, pritličje. — Telefon eter« 304. Uredništvo: Knaflove vil ca it. 5,1« nadstropje. — Telefon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. Kaj delajo drugi V Kufstemu na Tirolskem so se vršila za binkoštne praznike velika posvetovanja nemških naciionalnoobrambnih In propagandističnih društev iz Avstrije m Nemčije. Sam Predsednik nemške republike. Hindenburg je poslal svoj pozdrav, znamenje, da so na zborovanja bili opozorjeni tudi uradni berlinski kro-srL Na teh zborovanjih, ki so ostala deloma tajna, se ;q govorilo o stanju nem-štva na mejah, o bodočem propajrandi-stičnem delu sploh o pangermanističnih ciljih, ki se dosegajo s pror-a^andistični-mi sredstvi. Razume se. da ni manjkala »Ostmarka,« »Sudmarka.« nadalje berlinski Verein für das Deutschtum im Ausland« itd. Zborovanj so se udeležile tudi odlične politične in kulturne osebnosti. Poročilo o teh zborovanjih nas ni izneiiuuilo. Ze dolgo časa zasleduiemo sistematično nropasrando med Nemci v inozemstvu, zlasti tudi med našimi nem-*kfrni državljani. Močna in ;avn? postaja ta propaganda med Švabi v Banatu, k\ je ce'o dirigirala nemške poslance v bivši narodni skupščini in jim d?i?la politične smernice. Niti ni treba omeniti Kulturbund a in njegovih n^š: državi ."sovražnih namenov in stremljenj. Nemški poslanci pa so prav pridno obiskovali prostore nemškega poslaništva v Beogradu ... Ver nas najbolj zanima ie to. da Hemška inozemska propaganda ni omejena na delo, ki se vrši v Avstriji, marveč da za:ema v poslednjem času svoje Inspiracije, svoje podžige v glavnem iz Nemčije. V Nemčiji se ie misel nacijonal-ne propagande, ki ie v bistvu iredenti-SOčnopangermanistična, tako široko razširila, predvsem med nemško inteligenco, nn nemšjcih univerzah, med znanstveniki in kulturnimi možmi, da ;e danes morda najbcli popularna nacijonali-st:čna misel v N^mčvi. Zlasti proshifl *Vere:n für d s s Deutschtum im Ausland« zbira ogromna materiialna sredstva ter vodi nitke sistematične, do vseh podrobnosti prerrršliene panF^rmanistl-čne propagande no inozemstvu. koje namen je. poveličevati Nemčijo ter ustvariti pogoje za psngermamstični po-kret. kakor ie vladal pred svetovno vojno. Iz tega društva doliaiaio tudi direktive za nemšk»3 propagandistična društva v Avstriji, ki nato izvršujejo berlinska povelja na naših mei?h. v Koro-tanu. med nagimi Nemci, v Fanatu. Se-ve tudi drugje, zlasti rroti Čehom itd. Posvetovanja v Kufsteinu torei priča jo, da se na na sprotni strani prav sistematično dela in organizira zn bodnč-nost. Kai pa mi? Kakor vedno, zaostajamo tudi na tem nodročju za Nemci, dasi bi to ne bilo potrebno. Pred leti se je sprožil? misel uiediniema in koncentracije naših narodnoobrambnüi društev. Misel na ie med tem časom zaspala in ztv krst se zanjo ge briga več. In vendar ^:r»o ravno ?lovenci najbolj intere-sirani na teh vprašanjih, ker imamo sto-»isnče svojih rojakov, ki ieče pod nemškim in italijanskim jarmom in za katere moralo skrbeti, da se vsaj nacijonal-Do ne pogube Tudi v naši iavnosti se nacüopama oh"? ~!bena vprašanja vse premalo propagirajo. Koliko sil in sredstev bi v te svrhe mogli dobiti od bratov Hrvatov in Srbov če M imeli doma organizirano si^: - ično centralo za propagando teh in če bi se s primeniirni trajnimi in rj«*5s! ;dnfmi poročili pravočasno informirali hrvatsko i*1 srbsko javnost o važne.....InožaŠČfrnega dela na mejah države v Sloveniji? LSprotni strani vidimo torej poti n i delavnost pri nas pa vlada mehkužnost in mlačnost dela. ki se pa mora v najkrajšem času odstraniti od-nosno nadomestiti s pravim, sistematični im delom. Vitalnost, življenska sila naroda se v nekem ožim razvidi »z takega narod-onega dela. Zato je skrajno žalostno, ak^ hočemo na tem področju dokazat', da ne zmoremo več toliko na-rodnoob'-ambnega in manjšinskega ide-Bzma. kakor smo ga propovedovali pred vojno. Nasorotno. danes so podani pogoii za kar naisijaineši izraz tega lizma, za njegovo kar moči odločno delavoljnost. Sai živimo v svobodni dr-ža.\ i in lahko delamo neovirano in svobodno, kakor nam narekujejo naša srca in naše volje, d očim so to delo opravil ?i pred vojno v zakotju in i zbega vali oči ' - nam nasprotnih državnih rn policijskih oblasti. Učimo se od nasprotnika ter požuri-mo se z organizacijo enotne narvjcino--taščitne fronte vseh naših manjšinsko-abrambnih orsani^aci*' Položni NorofEneso bloka neomajan Nobenih pogajanj med radikali in Radičem, — Radič je bolnik, ki potrebuje žarek nade. — V Zagrebu samo politizirajo in tak- tizirajo/ — Beograd, 5. junija. (Izv. Ob 12.) Nekateri današnji jutranji listi v Zagrebu in drugi provincijalni listi, ki te marljivo in brez kritike kopirajo, so danes priobčili pod senzacionalnimi naslovi, da se že vrše Dogajanja med Nikolo Pa-šičem in radičevci. Ti listi trde, da se ta pogajanja vodijo med Pasičem in P. Radičem popolnoma taino, češ. da še ni gotovo, če pride v nekaterih vprašanjih sploh do zaključka. Te vesti zagrebškega tiska ne vzbuiajo v Beoerdau prav nikake senzaciie in sploh nobene vznemirjenosti. Nasproti tem političnim fan-taziiam konstatira današnja «Pravda». glavni organ opozicije glede situacije, da ni sploh nikake soremembe in da se sedanii režim še celo okrepiiuje. «Prav-din» članek z naslovom «Srtuacija» je danes dopoldne vzbudil v vseh parlamentarnih kroeib veliko zanimanje in živahne komentarje. Članek naglasa med drugim: Razgovori med rarfiknll in Ran^čem delaio vtise, ki ne odgovarjajo stvarnosti. Čudna ic to stvar, ko posnmni listi nepremišljeno delajo razne pomote. Zato ho^to težka razočaranja. V Zagrebu pišejo, knko je sporazum na nra^u, kn^o ho ta sporazum sklenjen še pred skupščinskimi počitnicami, kako bodo spuščeni dr. M?ček in tovariši in kako bo končno po*v;!^ščen sam Stepan Radič. Tukajšnji Ust! (beogradskO oa pišejo o sporazumu za homogeno radikalno vlado. Ničesar od vsega tega ni niti hlfzu pravi stvarnosti. Vsi se pogajajo! Vsi taktiziraio! Re^ 'e, da se stvarno okrepljuje današnji režim1 Čim dalje tralajo ta pogajanja, tem bolj postaia opoziciia nemirna. Čemu bi se tudi ne pogaiali! Kadar se g. Pašiču zdi potrebno, takrat se pogaia z Radičem. G. Pašič zelo dobro ve, da je g. Stjepan Radič sedaj bolnik, kateremu ie treba žarka nade. Od teh žarkov žive v Zagrebu in nekateri v Beogradu vidijo nato že solnce. «Parvda» dalje naglasa: Situacija stoji in ostane, kakor je! Spremembe ni! Nihče se več ne zavzema za spremembo. Pogajanja o sporazumu s HRSS so samo taktična poteza« dokler ne ho končno izrečena sodba nad Radičem. Takrat ie pričakovati razcep-lienüa in razkol. V tem času se izvrše volitve v oblastne skupščine, ori katerih vlada računa na večino. Rodič bo obsojen, pa magari da se pogajanja o sporazumu vrše še mnogo dlje. — Beograd. 5. junija. (Izv.) Ob 12.) Danes je prispel v Beograd vodja hrvatskih zajedničarjev dr. Lorkovič. Z rszkolom v parlamentarnem klubu HSS ie treba povsem re^no računati. Zanimiv ie komunike HSS, ki ga priobčuie današnja ^Politika- iz Zagreba. Ofici-jelni komunike HSS veli: '-Konstatira se dobra volja pri radikalih in HSS za iskreno razmotrivanje stvari in da pride do pozitivnih rezultatov. Res je. da so nekateri radikali hoteli, da se pritegnem v pogaiania tudi samostojni deirjokratie. dokazujoč, da se ne sme parlamentarna veČina razbiti. Večina radikalov je r/epričana, da je naizadovoljivejša rešitev situacije — vlada radikalov in HSS. Seliaška stranka ni postavila nikakih pogojev, marveč samo enostavno konstatira. da ne more snrejeti nikakega aranžmana za sporazum s sarnostojn mi demokrati, ker je sam šef snmostoinih demokratov Sveto-zar Pribičevič javno izjavil, da je proti sporazumu. HSS ie končno prepričana, da bo gosp. Pašič uvaževal to stališče. Želje Mussolinijeve za najboljše prijateljske odnošaje z Jugoslavijo. — Beograd. 5. junija (Izv.) Kakor smo že javili, se je italiianski poslanik Bodrero povrnil po daljšem bivaniu v Rimu odnosno v Firenci te dni v Beograd- Vaš dopisnik je imel priliko se včerai dali časa razgovariati z poslanikom Bordrerom ter ga ie naprosil za pojasnila o pogajanjih, ki se vrše med našo in italijansko vlado v Firenci. Poslanik Bodrero je izjavil: Pogajanja v Frrenci potekajo zado-voliivo in vsa posvetovanja se vodijo na konciljanten in prijateljski način, zato je upati, da bodo pogajanja v treh ali štirih dneh končana. Preos^aia še, da se izdelajo definitivni teksti konvencij. Glede odnošajev med Italijo in Ju- goslavijo je poslanik Bodrero izdavil: Odnošaji med obema državama so najboljši. Bi! sem pri Mus solini ju. Vsekakor ste ČItalt govor ministrskega predsednika MussoHnija. zlasti oni del, ki govori o Bolgarski. S tem govorom je bržkone jugoslovenska javnost zadovoljna^?) S posebnim naglasom je dalje poslanik Bodrero izjavil: Min. predsednik Mussolini želi za vsako ceno najboljše prijateljske odnošaje z vašo državo. Za vsako ceno hoče in želi v vseh točkah sporazum s kraljevino SHS. Edino potrebno je, da nas naš (i.al^anski) in vaš tisk v tem stremljenju podpirata. Mlini program narodne skupščine Debata o poljedelskih kreditih bo do ponedeljka končana. — Na dregni red pride poročilo anketnega odbora o ^orr'h rr-sn- datih HRSS. — Beograd, 5. junija. (Izv.) Dodatno k včerajšnjemu poročilu omenjamo, da je narodna skupščina izrekle zaupnico vladi ter odklonila nezaupnico opozicije z ozirom na interpelacijo zemljoradnikov glede sladkorne produkcije. Zanimiv je bil včerr.j govor poljedelskega ministr-, ki je omenjal, da smo leta 1924 — 1925 pridelali 12.000 vagonov sladkorja in da smo ga za domačo porabo imeli 80O0 vagonov na razpolago. Letos je 35.000 ha posejanih s sladkorno repo za 19.000 ha manj kakor lani. V narodni skupščini poteka danes zakonodajno deto normalno in redno. Opozicija zavlačuje debato o poljedelskih kreditih z dolgimi govori. Pričakovati je, da bo zakon o poljedelskih kreditih danes ali jutri v na- čelu sprejet in da se naio prihodnji teden prične podrobna debata, ki jo namerava vladina večina zelo pospešiti. Nato pride takoj na dnevni red poročilo anketnega odbora o spornih mandatih HRSS. V ponedeljek izostane seja narodne >kupščine, ker je pravoslavni praznik. Seja izostane tudi prihodnji četrtek radi katoliškega praznika. V lorek pride na dnevni red interpelacija dr. Voie Marinkoviča o odnosa jih napram Bolgarski. Današnja seja ic bila ob 9.30 otvor-iena ter je nadaljevala debato o poljedelskih kreditih. Debata je bila povsem mirna. Zemljoradniki so kritizirali vladin načrt, češ da ogroža zadružništvo. Ob 13. je bila razprava končana. Verjetno se razprava danes popoldne nadaljuje. VELESILE PROTI BOLJŠE-VIŠKI PROPAGANDI. Pariz, 4. junija. Iz Londona javljajo: Pet velesil se je končno sporazumelo glede akcije proti boljševiški propagandi. Izvedejo se primerne varnostne odredbe proti agentom boljševiške revolucije, kakor jih je že kratko označil v angleškem parlamentu notranji minister Hicks. Sporazumele so se Arneri-VJfo~ Aadiia. Franciia in ItaJüa- Te dr- žave nameravajo pozvati tudi Nemčijo, l da se pridruži tej akciji. Na podlagi tega sporazuma ne bo pripuščen v gori omenjene države noben komunistični voditelj. Prepovedane bodo tudi vse centrale boljševiške propagande v teh državah, ki so imele zveze z Moskvo, zlasti s Stalinom. Kamenovom in Zinovjevoni. Taini politični uradi se bodo vzajemno Dodpirali Dri zasledovanju komunističnih agentov ter se bodo izmenjavale neobhodne inforiaaciie o komunističnih ciliah. Francija prične z Izgonom vseh komunističnih agentov. Med angleškimi komunisti je opažati veliko vznemirjenje. Komunistična konferenca v Glasgowu poteka zelo neugodno. Zastopnik sovjetske vlade v Londonu Rakowski nastopa zelo redko v javnosti. Na kongresu v Glasgowu je bilo ugotovljeno, da je gibanie boljševiško zelo ponehalo v evropskih državah. Avstrijski problem u iia-lljnnsbi zbornici Italijanski komunisti za priključitev Avstrije Nemčiji, Salandra odobrava Mussolini je vo politiko. — Rim. 4. junija (Izv.) Italijanska zbornica je imela včeraj priliko razprav- : Ijati natpreje o veljavnosti in upravičenosti versaillske mirovne pogodbe in končno *o avstrijskem problemu. Komunistični poslanec R i b o 1 d i je naglašal krivičnost versaillske mirovjie pogodbe, izjavljajoč, da je napačno pripisovati Nemčiji edino krivdo na svetovni vojni. Polemiziral je tudi proti izjavi ministrskega predsednika glede prepovedi priključitve Avstrije Nemčiji. Ministrski predsednik se ie izrekel proti priključitvi. Ta izjava vlade nasprotuje velikim tridicijam Italije, ki temelje na pravu samoodločbe narodov. Ta priključitev nikakor ne ogroža interesov Italije. Prepoved priključitve je po godu samo Franciji, ki skuša povsod Nemčijo oslabiti in zato Francija preprečuje priključitev Avstrije Nemčiji. Bivši ministrski predsednik Salandra je izjavil v imenu svoje stranke, k! te v opoziciji napram vladi: Mussolinl-lu, čeprav se nahajam v opoziciji proti njemu, moram izreči priznanje glede niesove izjave proti priključitvi Avstrije Nemčiji. Tega mnefa le celokupna Italija. Imam pomisleke proti politiki gosp. Brianda. ki j© popreie zagovarjal idejo nekake donavske federacije. Potrebno le premišljati in razpravljati o avstrijskem problemu, ki se ne sme reševati brez Italije. Pri rešitvi tega problema mora ItaJUa sodelovati. Pri teh besedah je prekinil Salandro Mussolini z vzklikom: »Nlkaka rešitev brez Italije in nikaka rešitev proti Italiji!« Posojanja 3 Grffio prebl-njena Nadaljujejo se najkasneje po dveh mesecih« — Beograd. 5. junija (Izv.) Predsednik grške delegacije, grški poslanik v Londonu g. Kaklamanos je včeraj posetil zunanjega ministra dr. Ninči-ča. Razgovor med obema diplomatoma je traial včeraj popoldne zelo dolgo. Premotrivane so bile vse diference in težkoče, ki so povzočile začasno preki-njenie pogajanj za sklenitev zavezniške pogodbe. Kot zunanji vzrok prekinjenja navajajo odhod Kaklamanosa v London, ki potuje tja v važnih diplomatskih zadevah, kakor tudi potovanje člana naše delegacije Mate Boškoviča v Pariz do reparacijske komisije. Kakor zatrjujejo, se pogajanja med Grško tn Jugo-slavgo obnove najpozneje v dveh mesecih. V tem času upajo, da se najde način za končni sporazum. Poslanik Kaklamanos ie danes dopoldne odpotoval naipreje v Atene in nato potuje v London. — BeoPrad, 5. junija. (Izv.) Snoči je od* potoval v Atene pomočnik zunanjega mini* stra in bivši naš poslanik v Atenah g. Jovan Markovih V diplcmatičnih krogih so prepričani, da njegovo potovanje nima pri* vatnega značaja, marveč da je v zvezi s pre* kinjenimi pogajanji, ki se vrše med obema državama za sklenitev prijateljske pogodbe. . Znane so iMarkovičeve dobre zveze v Ate* ) nah in njegov ugled pri grški vladi. Gre za to, da se pogaianja čimpreje obnove. Grški poslanik Kaklamanos se je danes opro* stil pri zunanjem ministru ter nato odpoto* val v London. Kaklamnnos je optimist ter tudi računa na obnovo pogajanj. VELIKANSKA VROČINA V AMERIKI. 50 oseb zadela solnčarica. -i Berlin, 5. junija (Izv.) Po poročilih iz New yorka je nastala sedaj nenavadna vročina po prejšnjih zelo mrzlih dnevih. V srednjeamerških državah je doslej 50 oseb pcdlcsio solnčaricL V New yarku znaša vročina v senci 3S° C. Take vročine ne pomnijo že 40 let. V Washigtomi 43° C in v Vir-glniji celo 48° C. V ChJcagu srte najpreie umrli dve osebi radi hudega mraza in nato tri osebe radi nenavadne vročine Himindsenu Iščeio — Dunaj. 5. junija. (Izv.) 1 adja -Fram« danes brezžično javlij: Danes sta potekla dva tedna, torej rok. ki ga i« označil Amundsen za svoj povratefc s vneniexa tečaja. Trenotno pričenjamo s preiskovanjem in poizvedovanjem do skruine meie ledcniii gora, ker računamo s slučajem, da so zrakoplovi krenil: proti Spitzbergen"«, -riobbj ie prevzela najtežavneiši in na;-nevamejši del vožnje proti severnemu tečaju, ker te za to najsposobnejša. Poskusa oo^eci Severni rtič na Grenlandiji. Splnsnn je mnenje, ki temelji na iast-'h Amundsenovih izjavah, da so ledene razmere med severnim tečajem in Grenlandsko n^odnciše kakor pa med severnim tečajem in ?rn:z« bersom. Verjetno je torej, da se Amundser In tovariši nahajajo na potu proti Greiiian» diu. — Stockholm. 4 junija. nb Sveds« obali je nastal silovit vihar. So oseb jt ufomio. BOLGARSKA RAZPUSTILA DOBROVOLJSKO VOJSKO. — Sofija, -t. junija (Izv.) Mmistrsk predsednik Cankov je danes izročil Ii kvidacijski komisiji zavezniških držav ki zastopa poslaniško konferenco krat ko noto, v kateri javlja, da je Izvršer razpust 10.000 mož broječe dobro volj-ske vojske. Nota vsebuje obenem kratke pripomb), da se je bolgarska vlada pokorila ukazu poslaniške konference, ket je bila v to primorana. pridržuje pa s' pravico, da to vojsko zopet vpokliče v slučaju potrebe, ne da bi se popreje obrnila na poslaniško konferenco v Partz Na Bolgarskem se še vedno vrŠ« politični umori. Iz sela Tštamanu s< orožniki odpeljali 50 mož ter so jih nameravali zapreti v sofijskih centralml zaporih. Na postaji so vseh 50 ubiti i motivacijo, da so pasku šah pobegniti. Borzna poročila. LESNI TlvG. Deske x>aralpine monte 20, 28. SOr 40 mm, 18 cm $lr. 4 m dolž. fco. naWaxt uost denar 600. bla&o 630, smrekovi hlodi od 25 cm prem. naprej fco. naklad, post. de' nar 260: cerovi krlji, od 25 cm prem., ot 2 m dolž. tco. naklad, post. 5 vag. denar 18, blago 18, zaključki 18: čresto suho, v ovojih, fco naklad, post. blago 42. povpraševanje po smrekovih in jelovih hlodih, kostanjevih drogih in po paralelno rezanih deskah. Ponudbe v Urah. tendenca slaba. 21TNI TRG. Pšenica Rosafe. par. Postojna, trans blago 465: pšenica, avstralska, par. Postojna, trans., blago 460: pšenica, slavonska, parite« ta Ruma. dobava vgust, prodajalčev izbor 100 % kasa. blago 320; otrobi, pšenični. fen Ljubljana, juta vreče, blago 200; oves. ma kedonski, par. Liubljana, blago 355 EFEKTI. 2 in polodstot. drž, renta za vojno škO' do denar 197, 7odsot. invest. pos. iz leti 1921 blago r>2. Celjska posojilnica d. d. den 200, blago 205. Ljubljanska kreditna banke denar 225, blago 165. Merkantilna banka d, 100, blago 100, zaključki 100, Prva hrvatska štedionica denar S00. blago 8US. Kreditni zavod denar 185, blago 195, Strojne tovarni in livarne blago 134. Trboveljska prem^go kopna družba denar 360, blago 370, Združc ne papirnice denar !00, blago 114, Stavbena d. d. denar 265, blago 2S0, 4 in pol odst kom. zad. dež. bke. denar 20, t in poiods* zast. 1. kr. dež. bke. denar 20. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 5. junija. Sprejeto oh 13. Devize: Curih 1160—11.70, Praga 177/ 179.40, Parizj 292.50—297.50. Newyor 59.57_60.37, London 289.75—292.75, T« 237.30_240.50. Berlin 14.225—14.375, Düna-0.0840—0.0852. — Valute: dolar 58.70-59.50. EFEKTI. 7odstotno invest. posoj. 1921 61. —. 2 't polodst. drž. rente za ratuu štetu. 195— 201. Ljubljanska kreditna 250. Centralna banki 10—15, Hrv. eskompt. banka 105—106, Kre> ditna banka. Zagreb 105—107, Hipotekam; banka 59—60. Jugobanka 100—101, Prašte-diona 800—810. Slavenska banka 70—71. Eksploatacija 36—37, Drava d. d. Osiiel 115, Šečerana. Osijek 545—560. Nihag 38— 43, Gutman 368, Slaveks 160—62, Slavoniji 40—43.50, Trboveljska 350. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 5. junija. Borza: Beograd 8.55—8.60, Pariz 25.10—25.15, Londo* 25.075—25.093. Newyork 515.70—516.20, Milan 20.47—20.55. Praga 15.275—15.325, Du-naj 0.0O726—0.00728. — Trst, 5. junija. Predborza: Beograd 41.50—41.SO. Pariz 122.75—123. Londo* 121.90—122.10, Curih 485 —486.50, Newyor* 2502—25.10. Praga 74—-74.50, I>in»i.0i>a*V 0.0345 Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 6. junija 1925. btev. 126. Speci jalna mehanična delavnica za popravo pisalnih« računskih in drugih strojev LUD O VIK BARAGA, Su&VA Seienburgova ulica — —---—----■—————————_———-— -—.—— — _ _,, _. —.. Porote Ljubljanska porota V L j u b I j a n '.. 4. junija. Uboj v Sostrem. Porotnikom je bilo stavljeno edino vprašanje zaradi hudodelstva uboja, a porotniki so zahtevali še dodatno vprašanje na prekoračenje silobrana ter so naio glavno vprašanje zanfkali s 5 glasovi, dodatno vprašanje zaradi prekoračenja silobrana pa potrdili z 10 glasovi, nakar je bil Anton Strah obsojen na šest mesecev poostrenega zapora. V kazen se mu všteie tudi preiskovalni zapor (nad 4 mesece). Sv, Janeza je vrgel v vodo. Obtoženi löietni samski zidar Peter Golob 'z Ljubljane, znan delomržneč, ki se najraje potepa. Sam priznava, da je v "letošnjem zimskem času le malo delal, do-čim se je v ostalem času preživljal z beračenjem. Tako je prišel tudi dne 22. februarja t. 1. v gostilno Franceta Ahčina pri Sv. Duhu pri Skorji LokL kjer je pričel politizirati, vsled Česar mu je gostilničar odrekel *e nadaljno zahtevano pijačo. Golob pa se je razjezil ter z grožnjo: >Bodetc že videli!-zapustil gostimo ob 16. uri zvečer pri zadnjih vratih, nakar je Ahčin ra njim vrata zaklenil. Služkinja Ivanka H a b j a n. ki seje njegovih besed ustrašila, ie Šla skoz' sprednja vrata za obtožencem in ga zasačila ravno pri tem. ko je zapalil slamo V listnici, ki je sedem korakov oddaljen* od hiše. Na njeno vpitje je priiutel gostilničar, kateremu se je posrečielo že gorečo slamo pogasiti. Obtoženec pa je zbežal, a so ga potem vaščani vjeli in Uročili orožnikom. Golob dejanje pripozna ter trdi, da ne ve" zakaj je to storil. O kaki pijanost; o priliki izvršitve tega dejanja ne more biti govora, ker se na dejanja še dobro spominja in je tudi pred zasledovalci tako bežal, da so ga komat vjeli. Vsekakor pa je zanetil ogenj iz maščevanja, ker ni dobil več pijače. Listnica je bila napolnjena s senom. Mamo m listjem. V neposredni bKžini se ie r.ahajal hlev. v kojega podstrešju >e bilo polno krme. Razun tega stojijo v bližini hi-Se. ki bi v slučaju požara brle zefo ogrožene in je torej Ie srečnemu slučaju in paz-Tjivosti domačih ljudi pripisat;, da ojenj ni zahteval hudih žrtev. Golob pa tudi sam prizna, da je v noči 20. decembra ?. 1. v Kamniku vrgel soho sv. .laneza Neporrmka fn podstavek iz kapelice Marijane Franke v mimo '.eko-čo Bistrico, da jo je voda odnesla. Tudi pri tem tieiaHju ni bil obtoženec do nezavesti pijan, ker se tudi na ta dogodek dobro spominja in je glasom fopovedbe ložeie Bevc tekel, da ga ni bilo mogoče spoznati. Golob priznava, da je vso zimo lenaril hrez dela in beračil. Tudi ne more dokazati, da se je prizadeval dobili delo In se z delom preživljati in ie tudi o priliki, ko so ga aretiran', izrecno poudarja} proti Lovrencu I3! o rent i, da ne bode nikoli več delal. Obtoženec sploh vse zločine prostoduš-no prizna. Na vprašanje, zaka.i je svetnika vrgel v vodo, je odgovoril: ^Kar tako za .spas!* Porotniki so krivdo soglasno potrdili, nakar *e bil Golob obsojen na pet let težke ječe. V Ljubljani, dne 5. junija. Zavratni umor na Govejeku. — Morilca najela lastna žena. Senatu predseduje viš. sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sod. svetnik Vidic in okraj, sodnik dr. Kravina. drž. pravdni-štvo zasivjpa dr. Mastrak. zagovornik dr. Frlan.) .Javnosti je še v spominu grd zločin, ki se je dogodil pred štirimi leti na velikonočno nedeljo pod Govejekoin nad Medvodami, ko je komaj 1 kletni hlapec France Alič iz zasede s puško ustrelil uglednega posestnika, vsem turistom znanega Janeza Kreka. Morilca ie najela Krekova žena Marjana, ki je biia že leta ]92\ pred poro-obsojena na start, pozneje pa pomilošce-ia na 20 let težke ječe. Morilec ie pobegnil m se do letos skriva! v Italiji. Tragična z-godba ie bila sledeča: Janez Krek se je kot 5 letni vdovec leta 1920 poročH z JOletno deklo Marjano Dolenčevo, hčerko mežnarja. Zt od vsega poÖetka se nista razumela, ker ie pil pokojni Krek mladi žen! pregrd, prestar, pre-kosmat (nosil je polno brado) in presit en, tako da se je Marjana raje ozirala po mlajših moških. Zlasti sta se dobro razumela s pokojnikovim sinom Lovrencem, a tudi z današnjim obtožencem (Pokojnikov sin je imel pozneje z lastno sestro otroka ter sta bila zato rudi oba obsojena.) Lahko-mffšlje-no in razuzdano življenje mlade žene je imek» za posledico ostre nastope m očitke rned zakoncema. Marjana je večkrat ušla z doma. da pokojnik tudH s prošniami in obljubami nt več pridobil njene naklonjenosti Vrnila se mu je sicer v hišo, pri tem pa je vedno bolj hladna postajala proti njemu. Pričela ga je sovražiti rn korono je v njenem srcu dozorel sklep, da svojega dobrotnika, ki jo je iz dekle napravil za ogledno posestnico ter H v ženitvanskem pismu izgovoril svoje posestvo, na nenaraven način spravi sveta. Najprej ie hotela Marjana Kreka zastrupiti in je poslala dvakrat k obtožencu v Dolsko, kjer ie ta služil za hlapca, po strup. Obakrat ji ie obtoženec tudi poslal v str o črnci neko snov, o kateri trdi obtoženec, da je bila sol. Preiskava ni mogla ugotoviti, ali je bila dortiČna snov re* povsem nenavamd ali ti je izročal obtoženec strun. Enkrat je Krekova uatresla v juho le neznaten del te snovi, drugič pa je spleti zagna'a vse skupai v stran. P^č pa so priče tozadevno potrdile, da je bilo pokojnemu Kreku po zavsitjii iune slabo, da je žejato. da si je zaželel mleka in zdravnika, da pa je njegova krepka narava zrna« «als. Potem na je zsčela prigovarjati potom Katarine Alekseievičeve. ki je bila leta 1921 tudi pred poroto soobtožona, a oproščena, obtoženca k temu, da b: njenega moža ustrelil ter mu je zato obljubila 10.000 K. (Ta Katarina je sesera obtoženca, ki ie poročila Rusa Aleksejeviča ter je predlanska povodeni odnesla v Ločnici hišo, ženo in oba otroka.) Obtoženec sicer to taji, toda po Katarmi Aleksejevičevi je pa potrjeno, da mu ie osebno izročila pismo Krekove, v katerem ie Krekova pisala, *da bo dala obtožencu 10.000 K, če ji ustreli moža. Ce ji pa tega ne iiapravj. da ni več njen prijatelj. Da obtoženec to taji, je popolnoma naravno, ker hoče olepšati svoje oodlo dejanje, ker hoče izbrisati iz svojega dejanja to, da je za denar umoril človeka, ki mu ni storil ničesar zalega. Obtožence se ie udal skupnemu prigovarjanju Krekove tn svoje sestre Katarine ter se odločil za umor. Obtoženec se sicer zagovarja z nekako zmedenostjo, češ da sta ga plašili, da je Krekova rekla, da \v. greh in da vzame nase. Sestra pa mu je dala kritično noč pol «teVienjce sladkega žganja, toda to mladega in zdravega kmetskega fanta tn delavca, ki so mu tuje zablode živčno izčr-pauih ljudi, m moglo premotiti. Njega je zaslepila k dejanju strast po lepem znesku n mogoče še po nadaljni naklonjenosti nehvaležne Krekove. Sicer pa je izpovedala Ivana Aiičeva. da je Krekova že enkrat poprej rekla proti obtožencu, da se jI slabo godi. ker s starim kosmatim" dedcem ne more živet} in da bo dala 5000 gkl. tistemu, ki bi ga ustre!"!, nakar je današnji obtoženec odvrnil, da bi ga res ne bilo škoda. Obtoženec pa nI izvršil dejanja hipno, brez zadostnega pretehtani a. Imel je časa dovolj za svojo odločitev. 2e na Cvetno nedeljo je prišel po pokojnikovo puško, češ da mu je naroČila Krekova, naj si jo vzame iz skrinje, a če drugače ne gre. naj vlomi. Pokojnikovi hčerki Katra in Milka pa mu tega niste pustiti, nakar je odšel. Od tega časa se je skrival doma kot razbojnik tn se celo očetu ni dal videti. Med tem je neprenehoma koval naklepe proti pokojniku. Pri svojem gospodarju v Dolskem ie dobil en dan dopusta, ki ga je podaljšal do Velike nedelje, ko je našel ugodno priliko za izvršitev dobro premišljenega umora. Ze na veliko sredo je čakal obtoženec s puško na pokojnika kot na zajca, kar rfta dveh krajih, kakor ie pisala Katarina Alek- sejevičeva Krekovi. Prav dobro je vedel, da je šel teta dne pokojnik z ženo v Ljubljano, toda premotilo *a le to- da je bil ž njima v družbi obakrat Jurjev Pepe. Iz tega pisma in daljnega zagovora Krekove izhaja, da je bil umor že za ta dan namenjen. AJeksejevičeva se namreč v tem pismu opravičuje Krekovi, zakaj njen brat Kreka še ni ustrelil. Krekova sta ta dan ostala do polnoči v dolin: v Legastovl hiši. Krekova, ki je sicer tako sovražila svojega moža, da ga celo pot v Ljubljano in nazaj še pogledala ni, je Šla opolnoči z možem ležat pod Legatov kozolec. Potem sta šla zopet kakih 500 korakov dalje, zopet legla v travo m O-staJa tam do jutra. Bilo je to par korakov od mesta, kjer je bil pokojnik pozneje ustrelien. Očividno je Krekova bila sedaj ponoči samo zato naenkrat z nožem tako prijazna, da bi Krek ne mo-rri ' '. smrti, da bi ji današnji obtoženec r;elh mobjemu ustrelil moža, ki ga ie iz vseg \ sroa sovražila. Obtoženec si je pa očividno premislil, čakati preko polnoči in je odšel domov. Od tega časa sta bili Aleksejevičeva in Krekova v stalni pisemski zvezi. Na Velikonočno soboto je pisala Krekova Aleksejevičevi: •»Jutri od 3. ure naprej gremo h gorvstajenju. on bo gnal kobüo naprej, mi pa gremo zadaj. Franceti pa naj na poti čaka.* Ko ie Aleksejevičeva izročila pismo obtožencu, ji je ra odvrnil, da že vse ve. Krekova mu je ta dan dala Še ptruhe. Na Veliko nedeljo je res čaft&l obtoženec -na Vrtcih«, par korakov od mesta, kamor je spe!Ta:a Krekova svojega mo?a prei^nio sredo m čakata v njegovih obiernih" rra obtoženca, da ji ustreli m-o^a. Ob dogovorjenem času so res prišli Krekovi, Kakor ie Krekova ngpovedaJa, OtvtoSeaee ie skrit ob potu ustrelil Kreka od zadaj m ga smrtno nevarno ranil, vsled česar le Krek v če^ ure izdihnil Po dejanju je obtoženec pobegnil v Italijo rer se skri'.al v Gorici in Idr ni štiri leta. Pri Ha??.] pa 5e od časa do časa dom-'-v, dokler se ni zvedelo za njegovo bivališče, kjer je bil aretiran. Obtoženec dejanie priznava m se le zagovarja. kak>r že zgoraj povedano, z zmedenostjo m s tem. da je hfl k temu zapelian. Končno je še obtožen, da je istega meseca poneverrl Terezij-" Pofas&gcpvl v Kle-Čah" mu zaupan zlat prstan in srebrno uro. Obtoženec se zagovarja, da mu je oboje Po^esnikova podarila, drvim trdi Polesn'-kova, da mu Je nuročila. nal nese te predmete v Ljubljano k zlata rtu v popravilo, česar pa obtoženec ni izvršil, temveč si zaupane mu predmete prilastil. Obtoženi AIIČ, ki je sedaj 22 let star, je čokat, krepak mladenič bolj maihne postave. Govori tiho tn se noče spominjati, da ie t>v^ kedaj poprej govoril z zapeljivko Krekovo, še mani pa. da bi bil ž rrjo »polno občeval. Vso krivdo zvrača na svojo pokojno sestro, lf: ga je neprestano sttta le zfočrnu. Ona da mu je prinesla u9odno nedeljo še v temi V< litra sladkega žganja, ki ga ie posflala Krekova in ki ga je izpil. Nato pa mu je dala v roke že nabasano puško ter mu rekla, kje naj čaka na Kreka. Na vse nadaljno se ne more več spomtnjati, ve samo, da ie počilo, zbudil pa se je šele opoldne pod neko skalo. Kam je puška po strelu izgimla. tega tudi ne ve. Ves ta zagovor je dobro izmišljen, posebno zagovor, da je bil popobioma pijan, ker je vendar dokazano, da si ie napravi? Es smrekovih vej ob po*i tinico, v kateri je čakal s puško na Kreka. $e bolj neverjeten je zagovor, da je trikrat prišel iz Italije domov z namenom, da bi se sam javil sodišču, a mu je vselej sestra prepovedala. Zakaj pa ni tega storil potem, ko Je sestro-strahovalko povodeni odnesla, ne ve povedati. — Zaradi poneverjene ure, verižice in prstana trdi. da mu je dala te predmete Polesnikova, ker sta si bila dobra, ne more pa se spomniti, ali mu je naročila, naj jih nese zlatarju v popravilo. Uro rn verižico so mu baje odvzeli finan-carji, prstan pa da je na potu izgubil. (Razprava bo trajala ves dan. zato priobčimo konec sede jutri.) — Nadaljni vrstni red porotnih obravnav v Ljubljani. V soboto dne 6. junija Anton Fiflderlc (viom pri Kobiju v Borovnici) in Andrej Za J ar (§ 125 — tajna ob- ravnava): v ponedetjelc dne 8. junija Jurij Grubačevič (poneverba). Al. J e 1 o v-čan in Janez 2 n Idar (obe tajni zaradi § 127 m 125), v torek 9. jurmja Jos. Maser (sleparije in tatvine), v sredo dne 10. junija Stanko Demšar, Jos. R a k o v e c (tatvina) -n Ivana BonČa (5 155a). Celjska porota Poneverba. V četrtek dopoldne se je vršila razprava proti 331etnem i Božidaru Krotil u, slikarskemu mojstru iz Laškega, ki j c poneveril kot blagajnik Prostovoljnega gasilskega društva v Laškem na Škodo društva s pomočjo dveh hranilnih knjiž-c v letih 1923. 1924 in 1925 skurvoto okrog 15—17 tisoč Din. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva poneverbe zanikali, nakar je bi! obdolženec oproščen. Strahovit umor pri DobovL — Smrtna obsodba. Pred celjsko poroto se je vršila včeraj popoldne razprava proti trgovcu' Josipu Hotku iz .Marije Gorice, ki le dne 27. februarja umoril in oropal trgovca Jos'pa Kraljica iz Senkovca. Orožniki so tako po umoru izvedeli, da je bil v družbi s Kraljfčem trgovec Josip Hotko, ki je ''mel pri sebi zavitek rumenega papirja, dolg približno 60 cm Ho+ko je bi! skupaj s Kraljičem v gostilni v Dobovi in je odšel iz nie ob %U na 10. Kraljic pa malo kasneje. Hotfco, kt je zaznal, da ga orožniki iščejo, je prišel 1. marca sam na orežniško postajo fn spraševal, kaj da hočejo od njega. Bi je takoj aretiran. Naravno, da je zatrjeval, da je nedolžen, videlo pa ^e mu je po vedenju, da nma čiste vesti. Trdil ic. da je pač bil kri-:lenega dne v gostilni, da pa te ob %U na 19. odšel v Mari'o Gorico. Ob 20. je bil doma. V papirju da ic imel zavit dežnik. Na vprašanje, kje da je bil v soboto, ie odvrnil, da je šel ob 8. zjutraj v Brežice, kjer se je zanfmal za cene fižola in krompirja. Ob 19. se je vrn*l domov. Ko so mu pred-očiU, da je njegov zagovor v protislovju z dejstvom, je priznal, da je umoril m oropal trgovca Kraljica. Obtoženec Hotko ie pred poroto priznal svoje zločinsko dejanje, svoj zagovor je spremenil v toliko, da je res trne! namen umoriti Kraljica, toda ne že 1. januarja t. I. naprej (kakor mu obtožba očrra) marveč pol ure pred dejanjem. Pred poroto ie cinično dejal: »Priznam dejanje. Toda nisem ga mislil umoriti že L januarja. To ni res. To sem "rzjavil orožnikom, ker so me pri aretaciji pretepali. Umorita sem sklenil Kraljica šele takrat, ko sem se sestal ž njhu v gostim". Nisem duševno normalen. Padel sem pred leti po stopnicah fn sem si razbil lobanjo na levi strani ter boleham tudi na pljučih.v Zdravniška izvedenca sta ugotovila, da te obtoženec povsem normaler! človek in odgovoren za svoje zločinsko dejanje. Za ta porotni slučaj je vladalo med celj-ktm občinstvo m veliko zanimanje in je bil naval občinstva k poroti velUcanskt. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje zavratnega umora. Na podlagi tega kriv-doreka je porotno sodišče trgovca in posestnika Josipa Hoika obsodilo na smrt na vešaiih. Obsojenec je trenotno pri čitanju sodbe prebledel, toda drugače ie sodbo sprejel popolnoma mirno. S tem slučajem ?e celjska porota zaključena. Novomeška porota Smrtna obsodba kot zaključek porotnih razprav« Včeraj se je vršila pred novomeško poroto zadnja razprava, skrajno grd zflo-čjoi, izvršen dne 13. oktobra v Vrhinskl vasi pri Krškem. O strahotnem dvojnem roparskem umoru smo rakrat obširno poročali. Dne 13. oktobra ie prišel k mesarju Murku v Krškem mlad neznanec tier prodajal kravo in dva prašiča. Mesarju se je sicer zar-deva zdela zagonetna; vendar je tujcu izplačal 1000 Din are, rekel pa je. da plača ostali znesek kasneje. Mesar je obenem obvestil orožnike o kupčiji, ks se mu je zdela sumljiva. Naslednji dan so prispeli orožni- ki v Vrhniško vas, kjer so naši! hišo pc sestnJka Verde'a zaklenjen^, okna so bila zabita z deskami in na vratih je bil prib't listek z napadom: >J-ar sem junak !z Lile in »e nikogar ie bojim. Stari Verd:' in s- -ra sta odšla v Čateške toplice. ;ie boste jih' videli več, a jaz s.rCm v Ameriko.« Orožniki so nato snom:-, idprli vrata in nudil s€ jim je trezen prizor. Vsa veža je br(a okrvavljena, pohištvo i obleka rametam p hiši ter vse prevmjeno. Zakoncev Verde! ni bilo rrikjer, bilo pa je takoj jasn \ da sta postala žrtev ropanskega umora. Nekaj časa morilcu nso prišli na sled. vendar ta sosedje takoj osumili mladega Hrvata, ki je slu/il pri Verdekrvih za mape* VerMo-vau ki sta bila brez otrok, sta mu tudi cn-Ijubiia, da mu po smrti zapusrta posestvo. In to je bilo rudi prejkone vcrjetei vzroki da je hlapec zakonca umoril. MorHca a tn to izsledili dne 17. septembra v Rajhenbur-gu, kjer je priznal, da je umoril in oropal oba zakonca ter zakopal za h;šo. Ubil hi je s sekiro. Morilec ie sprva reke!, da se Piše Josip Klasič, kasneje pa se je ugotovilo, da sc piše Milan Esapovič. Tudi \t poleg umora obtočen bisamije, ker Je bil dvakrat poročen. Obtoženec je imel na vesta še vec drugih deliktov. Pij včerajšnji razpravi je svoj zločin priznal, zagovarja! pa se je, da sta ga zakonca Verdel napadla n da ju je ubil v silobranu. Porotnikom je bilo stavljenih pe: vprašani: glede dvojnega umora, glede dvožensrva, glede tatvine evemuelno glede uboja in zadnje eveniuel-no glede tatvine pri zakonskih Verdel. Prva tri vpraSanja so porotniki ^oglasno pr.trd;li, na kaT je bil Esapovič obsojen na smrt na vešaiih. Obtoženec je priglasil naSaostoo pritožbo. ...... je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali 2lato) traja kakor štirje pari drugm. Dobivajo se v prodajalnah. Prosveta Repertoar Narodnega gledališče v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20. zvečer. Petek, 5. junija: Roka roko urrrije, obe ob« raz. Red B. Sobota. 6. junija: Pohujšanje v (fcrital Sent- florijanski. Red A. Nedelja, 7. rjnjja: Na sv. Tri kralje aH Kai hočete. Produkcija gojencev dr?in:;Hči ne šole. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. zvečer. Petek, 5, junija: Bagdadski brivec. Red L Sobota, 6. junija: Pikova dama. Red C. — Pikova dama. Za red C se poje v soboto Čajkovskega opera Pikova dama. Vlogo Lize poje to pot prvič ga. LovŠetova. Prkovo damo poje prvič ga. Thierry-KavČ-nikova, Hermana pa g. Kovač. Ostale vloge v dosedaj običajni zasedbi: Tomski ^- g. Cvejič, knez Jelecki — g. Popov, PavÜna —- gdčna. Siiligojeva, odgojireljica — gospa Smolenska. Dalje nastopijo še gg.: Moho-rič, Šubelj, Pugelj, Gostič in Perico. Opero dirigira g. Balatka, režira g. Bučar. — Danes zvečer se poje v operi Bag-danski brivec za red E. Brivca poje g. Be-tetto, Nureddina g. M es tek. Babo Mustaio g. Mohorič, Kahla g. Šubelj. Margiano gospodična Frisekova in Bostano gdčna. Sfi-ligojeva. — Sprememba opernega repertoarja Danes v petek dne 5. junija se izvaja za abonente D opera (ilumači s Trisekovo, Mestekom, Cveiičem. Popovom tn Mohori-čem in ba'lej .Cvetlice male Ide • s Trobi-šem, Svobodovo, Fapfievo itu. Sprememba je bila potrebna, ker je gdč. Sfiligojeva obolela, Abonenti E dobijo predstavo dan pozneje. OSKAR H. 66 ^j^azpad c ar sto a Roman zadnjega avstrijsKega cesarja. Wölk enstein je čttaJ te z neveščo rok*j pisane vrste. Milan Radojlovič. beogradski stražnik, ki mu je pomagal rešiti L'oro Stadlerjevo iz Colettijevih rok. Mož se je izkazal za spretnega in zvestega. Njegovo poznavanje političnih razmer, njegove zveze so bile take, da se je njegovo svarilo zdelo verjetno. Wolkenstein nf niti za trenutek dvomil v istinitosti njegovih navedb. Bil je prepričan, da je Radorlovič vedel vec. kakor te povedal v svojem naivnem pismu. Zato se je Wolkeustefa še enkrat odločil, da prevratna nehvaležno vlogro svarilca in napovedovalca nesreče. Odpeljal se je na Dunaj. Njegove zveze so zadostovale, da je popolnoma zaneslfivo izvedei, da ne odpotuje cesaT, marveč nadvojvoda prestolonaslednik Fran Ferdinand na InSpekcijsko potovanje v Bosno. Prijavi se je v Belvederu in zaprosil za avdijenco. Dasi so potekla te desetletja, Odkar ie grof izstoprl iz arnraöV *t pdSei na potovanje, vendar se je nadvojvoda se flöbro spominjal na njegovo afero. Vedel je tudi, Sje grof spadal k zaupnikom njegovega nečaka. to ie bila bolj raoVavednost in vljudnost, ki sta ja napotili, da je grofa sprejel, kakor pa kak globlji mok. Bo Modnih noKtravnifa besedah » Wolkensteina, naj se vsede tn ga prijazno vprašal, kaj ga je napotilo k njemu. Wolkenstein je vzel iz žepa pravkar dobljeno pismo in je izročil nadvojvodi. Začudeno Je p recital kratko vsebino tn pripomnil nekoliko presenečen: »Zakaj ste me izročili t»o čudno pismo, grof? Mislim, da ne kaže, da bi polagal preveliko važnost na njeno vsebino.« »Vest je treba v vsakem oziru uvaževati, cesarska visokost. Mož. ki ie pisal pismo, je zanesljiv. Za resničnot njegovega svarila lahko jamčim. Ne bil bi mi pisal, ako bt ga k termi ne bila naporila nujna prnreba.« Prestolonaslednik je skoimizjnil z ramami. »Da tam doli vre, grof, to vem sam, zato rudi potujem doli. Srbija je postala prešerna, zato jo je treba kaznovati in ponižati. Dolžrnst 'oblasti je. da skrbe za mojo osebno varnost.« Ker je opazil grof ovo prosečo kretnjo, je nadaljeval: »Ne Jvr/iuUu v zanesljivost vašega »upnika. Na Balkanu se najraje in najčešče iznebe političnih in drugih sovražnikov z umorom. Ni izključeno, da obstojajo doH kake zarote. Toda nisem bojazljiv in se ne datm oplašiui Moje življenje je v mkah NpMšjeira m ne t rokah kakega morilca. Nimam ^v«*ac. du bi se plašno skrival, kadar grozi nevarnost Ne morem se odpovedati svojih načrtov in namenov, zato ker se Je ta ah" on? tepov domislil, da bo z orožjem nastopil proti meni. Stvar varnostnih oblasti je, da preprečijo vsak atentatski poskus. Pravilnost mojega niliUcnia mi boste pač priznali. »Ne morem ugovarjati cesarski visokosti,« je Wolkenstein pripomnil nekako v skrbeh. >Nekako čutim, da je migljaj usode, božje naključje, zadnja prilika, da preprečimo velike katastrofe. Obvladujejo me zle slutnje.« »Radi tega pisma, gospod gnof?« Nadvojvoda je nekaj časa razmišljal in je nato preže hitro vprašal: >Ali ste že bili v Hetzendorfu, grof? Slišal sem, da stojite zelo blizu mojemu nečaku.« .>V svoji vznemirjenosti sem hotel najprvo to sporočiti vaši cesarski visokosti. Zato nisem imel prilike, da bi se oglasu na gradu rietzendorf.^< »Gotovo, tfotovo!«: je hitel nadvojvoda, kakor da H ga hotel pomiriti in nato pripomnil z napol zlobnim smehljajem: »Ako bi se mi dogodila kakšna nezgoda, bi v Hetzendorf u pač mnogo ne žalovali Vprašanje prestolonasledstva bi bilo s tem pa najenostavnejši način rešeno.« •»To vprašanje je vendar rešeno, cesarska visokost!« je vzkliknil grof, ki je vstal in se globoko priklonil. »Njegova cesarska visokost nadvojvoda Karel je za vami dedič prestola. Kolikor poznam njegovo visokost se ne bavi s to, če Bog hoče, še daljno možnostjo v bodočnosti« »Karel morda ne! V to je on preaespamoten. pač pa njegova žena, ki ga popolnoma nadvladuje,« je napol glasno pripomnil nadvojvoda. Grof je preslišal to pripombo. Njegova naklonjenost napram rodbini Parma, ga ni zapeljala, da bi izrekel kako zlo besedo. Nadvojvoda prestolonaslednik je nva-ževal Wolke nsteinv)vo stališče in se milostno poslovil od n iesa »Če rudi bi me vaše svarilo ne moglo odvrniti od potovanja, vendar me bo napotilo k pod-'oteni previdnosti. Vsekakor *e vam zahvaljujem za vašo uslužnost in sem rad pripravljen, da dam svoji hvaležnosti izraz, kakršnega si sami žeiite.« Grof Wolkenstein se je znova priklonil. »Cesarska visokost, izredno srečen bom, ako bost? uvaževali moje svarilo. Svarilo je resno mišljena fn ga je treba rudi smatrati za resno!« Nadvojvoda se ie globoko zamislil. »On misli dobro in, kakor je videti, je pošten človek. Škoda, da je pristaš nečaka Karla, ki ga ne bo nikdar zna* ceniti.* Grof je najel, čim je zapustil Belveder, avto ir. se odpeljal na grad Hotzendorf. Nadvojvodo Karla ni videl že nad eno leto in se je vedno izogibal, da bi ga le-ta predstavil svoji soprogi Žiti. Sedai je žejel, da bi se z nadvojvodo po razgovori! in mu zaupal vse svoje skrbi in slutnje. Saj je bila s tem zvezana usoda države, katere krono bi naj nekoč nosil mladi princ. Bil je dobro sprejet. Nadvojvoda je bil s svojo soprogo, ki se je igrala z malim princem Otonom, v malem vrtnem salonu. Govorila sta ö njej?)vili doživljajih v raznih gamizijskm mestih. Ko so nadvojvodi sporočili, da prosi grof Wolkenstein za sprejem, ie bil prijetno presenečen in jc takoj ukazal, nai grofa privedo v salon. Sam mu je šel nasproti do salonskih vrat. »Dovoli mt Zita, da ti predstavim svojega velecenjenega prijatelja, ki sem mu dolžan veliko zahvalo. To je grof W'olkenstehx katerem sem ti že cesto pripovedoval« stev i zd. »SLOVENSKI NARODt dne t>. junija Stran Os Dnevne vesti V Ljubljani, dne 5. /unija 1925. — Iz bolje poučenih šolskih krogov: komunizem je politična smer in zajedlo svetovni nazor, ki obsega tudi gle-Jar: c na umetnost in se jasno opredeljuje v razmerju idealistične in materi-falistične smeri. Kakor se komunizem Seli polastiti kot politična smer tudi srednje in zapadne Evrope, tako seje iomunizem svoje manj vidne, manj občutljive celice v formi kulturnih gesel 30 celem svetu. En izraz tega gibanja, d je posebej namenjen za dovzetno nlado umetnost, za dijaštvo in vobče za. mladino, je tudi zenitizem, ki potuje x> Evropi pod različnimi imeni in kolega propagatorji nihajo med glavnimi in večjimi mesti cele Evrope. Poleg ze-nitizma so se druge organizacije s kulturno krinko, toda istotako z namenom, da z izdajanjem kniig. s predavanii in sestanki omrežijo mladino, da io duševno zrevoltirajo in popolnoma odvrnejo >d idealističnih estetskih pogledov. Ako ;e to doseže, je mladina postala dušev-io pripravljena za politično zboliševizi--anje. Metoda je dobro premišljena: isJadino preustrojiti duševno z novimi iulturnimi gesli, delavske pokraiine s Droletar^ko nolirično doktrino. Kako so :jublianski diiaki-komtir.isti hoteli uniči-1 naciionalno misel med dijaki? S tem. 3a so se vpisali v dna s-o organizacije nacionalistov, so tu trosili svoje ideje, zadrževali pravi društveni ookret. prisluškovati in zaupno raznašali ukrene in načrte nacionalne mladine. V Ljubljani so jih nacionalisti nravi čas spoznali in tih energično izločili iz svnie srede, do-čim pa so dnaško nacionalno mladino v Maiihoru močno duševno okužili. — SaČini za dosego namena so različni in moramo priznati da ie edino jeznttštvo m r*o njem k atol. cerkev glede metod enako iznajdljiva in časovnega nrilago-5enja sposobna kot ruski boljševizem. Prva metoda je rod51 a države v državi, komunistična metoda želi isto. seveda na praven svoje ideologije, prva zasleduje reakcionarne, druga revolucionarne cilje. — - Naravnost naivno na je sklicevanje no pican' Program zenitizma. To je slepilo za netnislečo favifwt. Treba ie c"*i:o poslušati zenrttste, nozti.it! Benltistične rropagatorje. glede katerih ?e težko loči*?, ali so v tej debati priče ali obtoženci. — Dr. Korošec se vrrtča v Ljubljano in bo govoril v nedelto pred glavnim odbonom SLS obširno o nolitični situ-aciii. Tako poroča zagrebški »Obwwr«, ki tudi pravi, da je Korošec v Beogradu pazno zasledoval vse korake merodai-nih krogov v zadnjem času ter pustil dogodkom, da se razviino sami od sebe^ Sedat pa, da ie prišel čas. da izpre-gövori tudi on o političnem poiožajn! Radovedni smo. kaj bo dr. Korošec povedal o tem potega ju! Ako je odkritosrčen, bo pač priznal, da prede klerikalni stranki slaba, in bo klerikalnim možem nasvetoval, na? likvidirajo svojo politično delavnost. Sani pa stori najbolje, da se umakne na kako dobro mesto v ljubljanskem kapiteljnu. — Zagrebški jutarnji Ust« in Bled. Včerajšnji Jutarnji List ic priobčil v rubriki Književnost i umjetnost* pod uedo!^-nim nadpisom »Bled u p'ev.nii« šmokovsko-perfiden napad na blejsko prebivalstvo. — Priznavamo brez pridržka, da ua Bledu ni vse tako. kakor bf moralo biti. priznavamo, da posamnik! res odirajo tujce in jim s tem jemljejo za vselej veselje, da bi še kdaj prišli na Bleu, da bi pa bilo blejsko prebivalstvo samo ena organizirana sodrga oderuhov, ki ima pred vsem piko na uboge Hrvate, to pa je infamija, ki jo je mogel zagrešiti samo šmok z revolverjem, ker naj-brže ta ali oni na Bl?du ni hotel povsem ustreči njegovim nemara ne bas skromnim zahtevam. Tako-le otresa svojo jezo zagrebški revolverski žurnalist nad Bledom: »Lepa je priroda! Divna ^pomlad v planinah! Čaroben zvon cerkvice na jezeru. — Pozlačeni kip Bogorodice in mastna . neoprana vrv zvončka želja! Kdo bi vas ne .rnel rad In komu bi ne ugajali, — dasi slovenski oderuhi zahtevajo za eno kuhano jajce šest dinarjev in za enkratno britje sedem. Pred očmi jezerske čudotvorne Bogo-rodice se vrši nečuvena pljačka Hrvatov, ki, kakor običajno, vse mirno prenašajo, skomizgajo z rameni in begajo ob obali jezera, v katero se blejski prebivalci niso pomišljanj spustiti otvoruice svojih smrdljivih kanalov. Oni napajajo Hrvate s slano limonado in kislim cvičkom ter kujejo papricira-ue cene. dasi ves dan poslušajo svetn brnenje zvonov in dihajo vonj kadila. Bled je kraj, oreaniziian z.t eksploatacijo opih, ki b'ubijo prirodne lepote kranjske zemlje. Te lepote so simpatične, dočirn so ljudje, oderuškega izgleda, popačeni od večne špekulacije. Samo na otoku je malo miru in meni se zdi, da so pesniki tamkaj vzeli v roko svinčnik in papir, da velicajo prirodo. V samem Bledu, v mestu :>birtašev«. kočljažev in kramarjev, se kuga nI mogla spustiti na krhke pesniške duše.. — Ne zdi se nam umestno, da bi na ta HSÜV šino&pvskega žolča odgovarjali tako, kakor bi zasluzil, samo to pravimo, da bi gotovi zagrebsk; krogi, gotovi pravimo, ker nečem o senera-iizirati. storili prav, da bi najpreje pometli pred svojim pragom, Jfjef imajo mnogo, prav mnogo smeti. — Iz poštne službe. Imenovani so: pri vvnateljstvu post in br/o.bva v Ljubljani z.** tajnike Ii. kat. uradniki: Gregor Bar-t o I, Ivan Hafner. Anten P e z d i Č. Anton D f c. Josip Petrič. Anron Volf, Janko Širni k, Rado .1 c g 1 i č. Matija Sveti ič. Ivan Rozman, Josip Kaos, f ran S c m r o v, Ivan K o s o v i n c. Ivan B i a n c a n i, Pavel Glazer, Mat. R e 11 rti Fran Mat j an; iz 3. v 2. skupino so pomaknjeni tajniki II. kat.: Ivan K o r u n, frnko Janežič. Anton Kog,oj hi Fran J ur mau; dalje .*K> pomaknjeni za1 eno skupino višje uradniki: Anton Per k o, Anton Cucek, Josip Kurent (upravnik), Valentin K o m a n, Jakob S e g u 1 a, Luči-jan K o v a č i č, Karol Ceh, Ivan Pevec, Fran Zoreč, Janko C i z e 1 j - A I j e Š, Anion V e r č, Fran $ a 1 e h a r, Fran Pire, Anton P r a j u i a 1 k, Marko K1 a -v o r, Fran M e ž e k. Leopold M a r k e 1 j, Anton K a 1 o k i r a, Robert O 1 i f č i č. Janko T a v z e s, Ivan Z ti p a n c c, Martin Mlakar in Ivan Konte: pri X. terenski T. T. sekciji v Mariboru je imenovan za seia sekcije Ivan B račk o; nadalje so pomaknjeni v Mariboru v višjo skupino: Ljudevit F a j g e 1 j, Fran Zmazek, Anton H r o v a t, Anton M a j e r, Ludovik V o d o-p i v e c, Fran Zupančič, Karo! Kuni a r, Matija Kumar. Henrik Šiška, Jernej Vidmar, Vojteh Kose r. Stefan B e -1 e, Hubert T u r k o v i č, Blaž U k u s i č in Peter M ar oh; pri pošti v Celju so napredovali za eno skupino uradniki: Anton 3 o c. Andrej A n ž 1 o v a r, Jernej Veti-g u s t In Karol Mlakar; v Brežicah: Albin Lihteneker, v Kočevju: Anton Vujič, v Kranju: Ivan Cof, v Novem mestu: Fran L a p a j n e. v Ptuju: Anton S m o d i č m v Zidanem mostu: Pave! K r u 1 e v —- lr, diplomatske službe. Minister dvo* rs. J a n k o v i č je zapustil svoje službeno mesto na dvoru ter prevzame vodstvo po= fciani strstvo Okrajni hidrotekme-ai očdeleke s sedežem v Kočevju za okraje Krško, Brežice in Laško ter Okraini hidrotehnični oddelek s sedežem v Ljubljanj za vse osta'c okraje ljubljanske oblasti. — Beogradski medlcincj v Siovcniji. V sredo je odpotovala v Slovenijo skupina beogradskib slušateljev medicine pod vodstvom profesorja balneologije. V Sloveniji ostanejo 10 dni. Posetijo Rogaško Slatino, Dobrno in Bled, nazadnje pa se ustavijo tudi v Ljubljani, kjer si ogledajo bolnice in druge zdravstvene naprave. — Število uradnikov. V noši državi, ki šteje 13 milijonov prebivalcev, je 20Q.O00 uradnikov. Z armado 300.000 mož ;e leta 1912. Srbija potolkla pri Kumanovn mnogo-številnejšo turško vojsko. Dvestotisoč je torej že dokaj uvažcvauia vredno število ne samo v vo::ni. marveč tud! v običnem državnem življenju. — Ali je res? Listi poročajo: Naša dr-žava ima v celem 1117 lokomotiv za normalni tir. Izmed teh jih Je pokvarjenih 891. LokomoTiv za ozki tir imamo 440, od teh jih je 294 pokvarjenih. Vagonov za Široki tir imamo 28.000, od teh rib je baje pokvarjenih 1S.000. — Ne moremo verjeti, da bi bile te številke točne. Ako pa so ti podatki točni, potem stojimo neposredno pred katastrofo in polomom v našem železniškem obratu. Znano je namreč, da mora že v doslednem času odpovedati službo tista peščica lokomotiv — baje jih je samo 226y — ki so še sedaj v prometu. Sicer pa se nam zdi popolnoma nemogoče, da bi se dal železniški promet vzdrževati v dosedanjem obsegu, ako bi res bilo v celi državi v prometu samo 22o nepokvarjenih lokomotiv. Tudi število 10.000 za železniške vagone, kolikor jih je baje še vporabnib, se nam zd: mnego prenizko. Železniški promet je v naši državi vendar dokaj živahen In za ta promet bi naj zadostovalo 10.000 vagonov? Skoraj bi rekH, da je torej zgornja vest tendencijozna. Pa naj bo stvar taka aH drugačna, železniška uprava bi storila dobro, ako bi nam povedala, koliko ima na razpolago vpornbnih lokomotiv in vagonov. — Dan ruske kulture. Na inicijativo ruskih organizacij v Pragi (Osrednje zveze društev ruskih učenjakov, Osrednje ruske učiteljske zveze, Osrednje zveze ruskih študentov, Ruskega pedagoškega bureau-a i. dr.) bo praznovala letos vsa., po raznih državah raztresena ruska emigracija *Dan ruske kulture«. Za ta dan je bil izbran dan 8. junija (26. maja pa st.) kot rojstni dan Aleksandra Sergjejeviča Puškina. Spomin ena velikega narodnega pesnika zedini tega dneva vse izven svoje domovine nahajajoče se Ruse ter jih vkljub boljševiške-mu kordonu združi v enotnih čustvovanjih in v enotnih nadah za boljše čase v njihovimi brati in sestrami, gahajajoglafl se v Rusfji. Dan ruske kulture bo za Ruse dan narodne žalost;, obenem pa daa narodnega "ponosa in simbol kulture enotnosti vse?a ruskega življa. Dan ruske kal ture se bo posebno svečano praznoval v Pragi in po drugih večjih mestih na Češkoslovaškem. Tudi v Jugoslaviji bivajoči Rusj praznujejo ta dan z raznimi narodnimi kulturnimi prireditvami. V prvi vrsti mora biti ta dan praznik ruskega dij.isiva, Vsled tega priredita v Ljubljani na dan ruske kulture dne 8. junija Ru^ka Matica in ruska realka v FonoviČah akademijo gojencev in gojjnk ruske realke. Akademija se vrši v Unionski dvorani. Začetek ob pol 20. Na sporedu so sledeče točke: ruske cerkvene pesmi (zbor), recitacije iz Puškina (Same Tatjane iz *Jevgeiiija Oniegina*), Aleksjeja Tolstega (A)jaša Popov ic in Zmaj Tugarin). ruski plesi (boiarisnjin ples. ples iz pravljice -Konjiček - Grbiček« in ruski narodni plos). orkester balalajk, ruske narodne pesmi (zbor), slovanska himna in Kolj slaven« (zbor). Prispevki se hvaležno sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen revnim dijakom ruske šole v Ponovičah. Vabljeni so vsi r,n\;:ebi ruske kulture. Nadejamo se, da se bo nase občinstvo v največjem števlhi odzvalo temu vabilu. — Invalidska podpora. Minister za so-cijalno politiko j*e odredil, da se invalidom in poljedelskim organizacijam razdeli raz-b*čno poljedelsko in obrtno orodje. Poleg tega se nakaie invalidom izredma oodnoaa po aoo do 800 dinarjev- Ta podpora se nakaže samo onim invalidom, ki se nahajajo v posebno te&ih gmotni*1 razmerah. Celokupni kredit za te podpore znaša 300.000 D. — Županstvo na Viča priredi v ponedeljek 8. junria t. L v proslavo obletnice poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra m kraljice Marije dan Rdečega Križa. Dopoldne ob 9. predavanje v šolski telovadnici za šolsko mladino ter nabiranje prostovoljnih prispevkov za R. K. Zvečer ob 7. promenad-ni koncert viške godbe pred šolo, pri koncertu se prodajajo cvetke v korist R. K. —-Po koncertu predavanje o pomenu R. K. v Sokolskem domu; nato pa prosta zabava. Pobirajo se zopet prostovoljni prispevki. — Razpisane ustanove za vrtnarske vas ience. V ^Uradnem listu7> štev. 43 z dne 12. maja, br. 3639/2 sta razpisani dve mesti Alojzija Korsike ustanove za vrtnarske vas jence letno po 1500 Din. Pogoji in podrob* nejše informacije v «Lradnem b'stu». — Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za soboto jasno, toplo vreme, lokalne nevihte; za nedeljo: lepo. prav toplo vreme. — Te dni je bilo po vsi Evropi oblačno, jasno in solnčno *ie bilo samo v Odesi. Parizu tn Lon_ donu. Naivišjo temperaturo so imeli v Cu-rihu — 29 stopinj. — Smrtna kosa. V Kamniku je umrl v Sredo v 74 letu starosti g. Avgust Ter-p i n c, posestnik in usnjar, tast g. dr. Er-nesta Močnika. Pokojnik je bil narodno-zaveden mož, Čislan m spoštovan pri vseh, ki so ga spoznali. 5 svojo pridnostjo in podjetnostjo si je ustvaril cvetoče podjetje. Pogreb se vrši danes ob pol 16. iz šutne št. 31 na pokopališče na Žale. Blagemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin, njegovi cenjeni rodbini iskreno sožalje! — Za Deč£i dom kralüce Marije je daroval ob priliki rojstva svojega sinčka gospod ravnatelj Josip De Paulis 1000 dinarjev. — NauepŠa hvala! — Izlet k Sv. Primožu nad Kamnikom priredi Umetnostno - zgodovinsko društvo v nedeljo 7. t. m. pod vodstvom dria. F. Steleta. Ogled cerkve sv. Primoža s freskami iz prve polovice XVI. stoletja In cerkve sv. Petra. Izletniki se zbero pri ugodnem vremenu ob 5. uri zjutraj na glavnem kolodvoru. 1133n — Izrednj občni zbor Narodne Čitalnice v ŠJfki se vrši nepreklicno v soboto dne 6. t. m. ob pol 7. zvečer v prostorih Narodne Čitalnice. 1124n — Izletniki in drugi! 7. junija t. I. pojdite vsi v idilično dolinico, ležečo pod Turjaškimi gorami, v Škociian pri Turjaku, kjer bo svečana otvoritev Gasilnega doma. Tu bo dobro preskrbljeno za zabavo: godba iz L:r'-7!jane, ples. šaljiva pošta, srečolov itd. in se bo točila dobra dolenjska kaplja. Tudi v slučaju slabega vremena se ne dolgočasite doma in pridite! 1139n — Dvolnl umor v Kovlnu. Dne 8. maja preteklega leta sta bila v Kovinu v Banatu umorjena gostilničar Balog in njegova hčerka. Kot morilec je bil aretiran 21 letni Josip Schirm.3nn, ki je bil pred sodiščem v Beii Cerkvi obsojen na dn^r^rtno ječo. Obsodbo je sedaj tudi potrdilo prvomštančno sodišče v Novem Sadu. — V nedeljo 7- m. pri Gradu v Zgornjem K? slu*??? — Namoveiše bluze, otroške in samske obleke priporoča KRISTOFIČ - BUČAR. kupite nafugodnefe nri jos. mulam, LJubljana 1695 — V Ljubljano je prispe! po naročilu glavnega odbora Jadranske Straže v Beogradu njegov odposlanec g. M, Teodoro-vič, da roko v roki z ljubljanskim glavnim odborom pomaga izpopolniti organizacijo Jadranske Straže v Sloveniji, pobudi zanimanje za to velevažno državneo in narodno institucijo ter da propagira razpečavanje Almanaha Jadranske Straže za leto 1923, ki ga je izdal Glavni odbor beo-gradski. Za delo Jadranske Straže, ki stoji pod pokroviteljstvom Ni. Vis. prestolonaslednika Petra, se žrvo zanima Nj. Vis. kralj, ki vsestransko podpira delovanje Jadranske Straže. Gospod M. Teodorovič se oglasi v prihodnjih dneh pri naših kulturnih in gospodarskih delavcih in zavodih ter priporočamo nakup Almanaha Jadranske Straže, ki je naravnost vzorno, bogato ilustrirano delo, sestavljeno ob sodelovanju raših najboljših strokovnjakov In pisateljev ter stane krasno vezano le 150 dinarjev. — Koncert Glasbene Metice. Včeraj je pevski zbor c Glasbene Matice» ponovil z istimi sodelujočimi kot prvikrat «Osmero blagrov» v Frančiškanski cerk\i. Navzlic temu, da je delo v cerkvi mnogo silnejŠo učinkovalo bat zadnjič v Unionu. ali mord* radi tega. moram g. pevovodji Kumru pri* znati, da je ravnal popolnoma pravilno, ko je delo dal le v odlomkih. V vsej svoji ce* loti bi postalo preenolično, ker je že sedaj težko vzdržalo enako močan interes do kon« ca. Občudovanj* vredna, je Franckova širo« ka koncepcija, toda silno raztrgane forme, če izvzamem morda zadnji »Blagor*, se ne povspno do pričakovanih draraatskih viškov, teko ritmično preenakomerno. so celo sem* tertani nekoliko blede in medle. Izvajanje zasluži enako pobvalo, kot zadnjič, v neka* terih d si i h je bilo celo precizne j se, jasnejše in glfdkejle, Istotako »o se mi tudi solisti zdeli tehtnejši in sigumejši. Zlasti so po* vzdignile zadnji «Blagor» ogle, ki 90 mu dale poseben sijaj in vellčastnoat Pevski zbor Glasbene Matiee je s svojim končen nhn delom letošnje sezije lahko popolnoma zadovoljen. Znova je utrdil svoj pevski slo* ves ter pokazal, da resno stremi za najvišji* mi umetniškimi cilji. ^— Slava artilerijskega poika. Danes Je nc&anovnl naš 16. artiljerilskl pojr svojo Iz Celja. slavo kot spominski daüi, ko so baterije tega polka leta 1919. prvikrat vstopile v pohodu na Koroškem na Gosposvetsko polje. Slavje se je pričelo ob pol 11. na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra L Cerkveno opravilo s sečenjem kolača je opravil prota Dimitrije Jankovič. Slavnosti je prisostvovalo številno narodno občinstvo in načelniki skoraj vseh državnih uradov. .Med drugimi so bili navzoči veliki župaai g. dr. V30BO Bal t i č z gospo soprogo, komandant drav. divizijske oblasti g. general Stoj a-novic, gg. generala 2 i v k o v i č in S. Tripkovrč, rektor vseučilišča g.- dr. Karel Hinterl echue r. gerentje mestne občine ljubljanske gg. dr. Dinko Puc, Josip Türk ia Anton L i k o z a r, direktor g. dr. Jakob Borko, zastopnik delegata ministrstva jina-nc višji finančni svetnik M. Spin dl er, direktor poste in brzojava g. Alojzij G r e g o r i č , predsednfk odvetniške zbornice g. dr. Danilo Majaron. pol:c direktor g. dr. G u š t i n rn več drugih odlič-r>Ikov. Po končanTh cerkvenih obredih je ime! poveljnk polka r4. polkovnik Milislav Antonij ev Ič na zbrane vojake vznesen, na slavo se nanašajoč patrijotski govor, v katerem 5e v navdušenih, žarko domovinsko ljubezen dihajočih besedah naslikal veiik pomen dogodka, ko je jugosloven-•ski vojak prvič vstopil na sveta tla Gospo-svetskega polja, te zibelke slovenskega dela našega naroda, ter v zanosnih izvajanjih bodril vojake, naj si vzamejo za vzor one borce, ki so prvič zssadlr: modro-belo-rdečo trobojnico v polje Gosposvetsko, in se pripravljajo, ko pride čas za to, da v junaškem pohodu združilo ta še neodrešeni košček naše zemHe z materjo domovino. Svoja zares rod^iubnega duha prožeta izvajanja je zpkMucfl z vzkl'kom: ^Pomori Bog, jimaci!« Godba je zasvirala državno himno. Nato ie ime! še kratek nagovor komandam Dravske divizije g. general Stojanovič, ki se je -takisto v oduševljerrih besedah spominjal velikega dogodka, ko le jugoslovenski vojmk prodrl na Gosposvetsko polje, ter pozv?'l volr.ke. naj se ob tei slovesni nrllik! spominjajo vrhovnega poveljnika junaške ju-goslovenske vojske Nj. Vel. kralja Aleksan* dra I. Gromko so se razlegali po dvorišču klici: «Zivel!*, godba pa je zasvirala himno «Boze pravde». Domačin g. polkovnik A n*> tonijevič le nato sprejemal čestitke, na kar se je vršilo defiliranje vojaštva. Po de* fiFranju so bil? navzoči povabljen^ na zaku-sVo ter po stari slovanski navadi razkošno pogoščeni. Ob pol 13. se je vršilo svečanost* no kosilo, popoldne pa bo na dvorišču za s bava vojaštva z raznimi igrami in vojaškimi vajami. Tudi ta svečanost je pokazala, da vlada v vrstah častniškega zbora, ki je poklican, da vzgojili e naše vojake ne samo v dobre vojnike, marveč tudi v dobre državljane in navdušene rodoljube, naravnost idealno rodoljuben duh. Tista, ki toliko kritizirajo našo vojno upravo m naše vojne uredbe, naj pridejo semkaj, da se na lastne oči prepričajo, kako v eminentno patrijotskem duhu je zasnovana vzgoja naših vojakov. — Sokol v Šiški priredi v nedeljo dne 14. junija 1924 javno telovadbo pri Brandtu v Spodnji Šiški, na kar opozarjamo bratska društva in cenjeno občinstvo. 1140n —• Ljubljanski Sokol sporoča vsem bratom in sestram, da se vrši v soboto 6. tm. ob pol 9. zvečer v društveni čitalnici v Narodnem domu predavanje o »otvoritvi T y r š e v e g a doma v Pragih. Zdravo! — Odbor. 113Sn — Ušel je danes kanarček. Kdor ga je vjel, se prosi, da ga vrne lastniku Kaiser, puškar, Selenburgova ulica. 1131n — Znatno znižane cene modernih dam-skih slamnikov. Oglejte si zalogo v modnem salonu A. Pek olj, Ljubljana, Aleksandrova cesta. 1132n -—c Demokratski sestanki za mesto Ce* l\e se vrše, kakor znano, vsako sredo ob pol 21. uri v klubovi sobi Celjskega doma. Ker so ti sestanki preili celjskim somišljenikom že v meso in kri, se ne bodo več obljavljali po časopisju. Javlja se enkrat za vselej, da se v-še vsako sredo točno ob navedenem času v Celjskem domu. — Poroka. V nedeljo dne 31. maja se je poročil v Celju g. Simon Stössl, trgovec v Celju, z gdč. Doro Koročinovo. Bilo srečno! —c Sokolski župni zlet v Laško. Celjsko sokolsko društvo poziva vse članstvo, ki ima kroj, da sc udeleži obveznega zleta v Laško, ki se vrši v nedeljo dne 14. junija t. L Ob tej priliki se vrši ob 8. zjutraj v Laškem tudi t odborova seja Sokolske župe celjske v restavraciji kopališča. —c Planincem! Članarino za Slovensko planinsko društvo pobira v Celju invalid g. Jože Vidic. Članske legitimacije se dobijo tudi v drogeriji «-Sanitas» v Celju. Nova planinska koča v Logarski dolini je že dogo* tovljena in bo dne 28. junija otvorjena s planinsko veselico. Iz Maribora. —m Upokojitev prj mestnem magistratu. Na podlagi sprejetja nove službene prag-matike za občinske uslužbence so bili sledeči magistratni uradniki vsled neznanja uradnega jezika upokojeni: mestni fizik dr. Leonhard, obč. blagajnik Albert Kronsch in mag- uradnik Rudolf Olobutschnigg in Emmerich Qelgl. —m Mlsleriiozna samomorilka z otrokom* Pretekle dni je priŠa v FaŠo neka neznana ženska s oletno deklico. Neznanka je na cesti ustavila neko 161etno mladenko in jo vprašala, če je že veliko ljudi skočilo v Dravo in kje utopljene pokopljejo. Deklici je hotela izročiti dvoje črnoorobljenm pisem in jih ta m* hotela sprejeti. Nazadnje so zagonetno neznanko videK v gostilni pri ♦Sinrmu«, od tega trenotka dalje pa je iz~ Sinila vsaka »led za nie. Obstoja sam, da h neznanka skočila v Dravo. —m »Bela vrana«. Na Glavnem trgu je našel v sredo g. Bubnar 15.000 Din, kijih je i*£BP?l branjevec z Aleksandrove peste t«r jih vrnil lastnikn. Pač — bela vrana v tem eastv JuloslouenKa pred državljanskim zatonom V srbskem drž. zakona iz leta 1844. si, glasi § 398: »Kolikor moške dece, na toliko delov se razdeli premoženje (umrlih) staršev, in vsako moško dete dobi enak del. A ženski deci pripada v tem primeru preužirek, preskrba in primemo bivališč« po obstoječem običaju.« — LTdova podeduje po možu premoženje le taiaj, če ni po moževem očetu, niti po moževi materi do šestega kolena nikakih potomcev, t. j. ni« koli! Razume se, da zahteva današnji Čai najtetneijitejše izpremembe. Tudi Jugoslo-venka je tekom zadnjih 10 let odlično dokazala svoje sposobnosti in svojo samostojnost. V polni meri je zaslužila, da se jej po točno izpolnjevamh dolžnostih dovolijo tu* di kake pravice. Vse žene Jugoslavije brez razlike sta* nu in političnega prepričanja, vere, se morajo zavedati, da je skrajni čas, ko treba staviti svoje zahteve na Narodno s*rupšc;-no! Današnja generacija žen mora stori*? odločilne korake za boljšo in srečnejšo bodočnost naše ženske mladine. Nujna potreba je, da se pred zakonom izenačijo ženske dedne pravice z moškimi dednimi pravicami. Kakoršne pravne naredbe se uzakonijo v bližnji bodočnosti, take ostanejo za dolgo dobo! Slovenke in Hrvatice pa še posebej nt smemo pozabiti, da nam po izenačenju zakonodaje za vso državo preti huda opaznost. Lahko izgubimo dei pravic, ki smo jih po avstrijskem zakonu že imele. •-Narodni ženski Savez SffS#, ki združuje v sebi okoli 250 ženskih organizacp. se hoče zalo obrniti na Narodno skupščino s prošnjo, da se dedno pravo moških in ženskih potomcev v zakonu Jugoslavije docela izenači. Uprava N. Ž. S. poziva vse ženske o-1 ganizacije. ženske šole, zavode in sploh vs< Žene in matere, da se nemudoma lotrjo zbiranja podpisov za to pravično stvar. Las^-poročni, čedni in čitljivi podpisi na navadnih čistih polah naj se vpošljejo najkasneje do 25. junija na naslov: Uprava N a r. žen. S a v e z a, slovenski del, Ljubljana, Rimska cesta št. 20. Osrednja uprava N2S. priloži vse t* podpise svoji prošnji na Narodno skupščino. Kakor svojčas za deklaracijo, tako na. gre sedaj vse zavedno jugoslovensko žen-stvo v boj za svoje pravice! Sport — TK. Skala priredi v nederjo 7. t. m. skopen izlet k slapu Orglice. Odhod ob 15.15 iz glavnega kolodvora. Prijave na kolodvoru radi polovične vožnje. Zaključujejo se deset minut pred odhodom vlaka. . — Kolesarsko ln motocfkihstično društvo »Sava« v Liublianj sporoča, da je za-JdjnČek prijav za dirko v petek zvečer ob 9. uri. Gospode člane se naproša, kateri imajo čas zvečer, da pridejo pomagat na veseličnl prostor pri dekoraciji. 1121r —• Kolesarsko in mofociktisflčno drv* stvo «Sava>j v Ljubljani vljudno vabi v ne> del jo vsa bratska kolesarska društva in pri* jatelje športa na svojo prvo prireditev, zdru* ženo s cestno dirko. Pohod po mestu z god* bo; zbirališče ob K 10. uri dopoldne na Sv. Jakoba trgu. Udeleženci se bodo slikali. — Start Zatična pri 33 km ob Z nri. Prvi dir* kači pridejo popoldan na cilj okoli 3. ure. Nekaj novega za Ljubljano je, da se bo udeležilo dirke 10 invalidov v dveh skupinah: L podkolenska. II. nadkolenska. K damski dirki se je priglasilo večje število članic. Na veseličnem prostoru bo polževa dirka, hoja po tramu, kabinetni prizor, trije izumi (obilo smeha) in s plesom na odprtem plesišču. 1136 n — I tiri ja — Bačka se ne igra v Ljubljani. Kakor smo zaznali, je tekma za državne prvestvo med Ilirijo in Bačko odgodena za Ljubljano in se ima na podlagi sklepa J. N* S. vršili v Subotici. Informirali smo se toza» devno o istinitosti te vesti ter doznali, da je J. NT. S. utemeljeval svoj sklep na pod* lagi dopisa L. N. P., ki je izjavil, da ne more sprejeti rizika financiranja tekme, kljub te* mu da je S. K. Ilirija izjavila, da riziko fi* nanciranja sama prevzame Zadeva pa se je pri L. N. P. namenoma sabotirala in tako je Savez na podlagi prejetih informacij izjavil, da to nt zadeva kluba, temveč le pod* savezA ter tekmo preložil. Ker imamo v ro* kah točne podatke o pasivnem postopanju L. N. P., priobčimo jutri obširno poročlo o stališču, ki sta ga zavzela L. N. P. in J. N. S. Po suefu * Za francosko državljanstvo je lani prosilo 100.000 oseb. Francoske oblasii so sprejele samo 5000. * Umetna prehrana rastlin. Kaliiorniski profesor Lipman je iznašel nov način prehrane bolehajočih dreves in rastlin. Ts znanstvenik je uporabil razne solne raz-topnine ter jih vbrizgaval v rastline in drevesa. Na ta način je hotel nadomestiti direktno prehrano iz zemlje z umetno. Naj-prvo je to vbrizgavanje poizkusil na citro-nah, ki so bolehale na klorozi. to je na bolezni, k! povzroča, da ovene peresa in da drevo popolnoma propade. V debla, ki so bolehala že tri leta, je uvrfcal luknje, vanje postavil steklene cevei in jih previdno pritrdil na deblo z voskom. Cevi je namaka? z razstopnino železne soli. Drevesa so koj začela vsrkavati razstopnino. Po treh tednih so peresa znova ozelenela in drevesa so ozdravela, S pomočjo posebnih raztop-rrin bo na ta način v bodoče mogoče, da m drevesa obvarujejo škode, ki lahko izhaja iz posebnih kemičnih reakcij zemlje, as kateri rastejo. Tudi bo v bodoče omogočeno, da se s posebnimi razstppninamt ta-korekoč imuniz.rajo drvesa pred n , mrčes*, ki pokoncujejo drevesa. Mi an 4. »SLQVENSK I N ARO D« dne 6. junija 192b. stev. 12 6 Gospodarstvo Razdelite« davkov Finančno ministrstvo je dalo o razdelitvi davkov nastopne in formacije: ^Da bi ^e rrogii razdeftiti davki za leto 1925.. je bilo treba izpopolniti zakon o proračunskih švanaistinah za mesece april—junij 1925 z gotovomi odredbami. Povodom tega jc sjtnŠalo ministrstvo izenačiti nekatere davke, pr: katerih je bila neenakomernost v obremenit vi največja. Z ozirom na okoi-nost, da so prišle te odredbe v zakon o dvanajstina.h. bi morale biti slednje objas-njene v razpisih tem boli, ker je finančno ministrstvo z omenjeno zakonom pooblaščeno izdati gotove pravilnike in s tem Izenačiti bremena, v kolikor zakonite določbe to dopuščajo. Direkcija neposrednih davkov je že idala razpise o nastopnih davščinab: 1.) o invalidskem davku, ki je od 1. aprila 1925 podvojen. Izdala je tudi tabele ??a računanje tega davka: pri tem se je držala principa pravičnosti: 2.) odredila je pobiranie vozarinskega pridavka in sicer tudi od 1. aprila 1925 v enkratnem znesku invalidskega davka. Ne smemo pozabiti, da je bil ta pridavek uveden že koncem leta 1923. in sicer z zakoniom o ustroju vojske in mornarice, da se seda? (a zakon samo uveljavlja. 3.) Navodila za razdelitev in pobiranje davka od fizičnih delavcev. Davek teh davčnih dolžnikov je izenačen za vso državo, kar ie bilo nujno potrebno, ker so fizični delavci v poedinih krajih plačevali davek od zaslužka po stvarnem zaslužim, v drugih v flkslranih zneskih, ki so daleč zaostajali za faktfčnim zaslužkom, v tretjih pa so plačevali samo dohodninski davek. Od 1. anrila 1925 je ta davek izenačen in maša 2% od zaslužka na ime davka in vseh državnih doklad, po!eg tega pa 30^ izredne državne doktade. invalidskega davka in vozarskega pridavka pc tabeli. V razdelitvi in pobiranju tega davka so zdaj nekatere olajšave. Kot osnova za avtonomne pridav-ke je vzeto 0.50*^ letnega zaslužka, odnos-i?o 0.25% zneska neposrednih davkov. 4.) Razpis o interesu na zaostale svote 5avka in pridavka. V zmislu odredb ome-ijenega zakona o proračunskih dvanajsti-nan se mora plačati na račun celokupnih zaostalih davkov 12^ in sicer od 1. aprila 1925. lete. 5.) Izdan je rudi rarprs o pobiranju 4% zasotalega davka, odnosno državnih dajatev na račun eksekut-ivnih stroškov. Ta svota na račun eksekutivnfh stroškov se mora izterjati v vsakem slučaju, kadar od-deM davčni uradmk v svrho eksekutivnega pobiranja iz mesta svojega stalnega bivanja ne glede na to. da-li davčni dolžnik poravna davke pred rubežem ali pa pusti, da mu imetjie rubijo. Zdaj se izdeluje pravilnik o podjetjih, ki moraijo javno palagatl račune, da se doseže približno izenačenje davka teh podjetij v smislu čl. 51 zakona o proračuskih dvanajstinah. • —g Tržišče kolonialnega blaga. Cene sladkorja so radi velike produkcije postopno padale že od začetka lanske kampanje. Mnoge rafinerije so razprodale velike zaloge in zato je pričakovati, da se cene stabilizirajo, če «e bo vplival nanje povoljnl razvoj sladkorne pese. Kava se ie bila na newyorski borzi znatno poceni1a. zadnje dni so pa cene nenavadno poskočile. Riž se je znatno podražil. Zadnjih 14 dni se je podražilo italijansko blago za 10%. Indijski rlž je ostal v cenah neizpremenjen. Domače olje je v eenah neizpremenieno, angleško se je pa podražilo za dva funta. Koncem minulega tedna so notirak cene na zagrebškem tržišču v dinarjih kg franko embalaža železniška postaja Zagreb: Sladkor kocke 15 90, male glave 15.30, kristal 14.15, kristal rafinirani 14.40, kandis rumeni v zabojih po 25 kg 21.50. Kava Rio dobra 44.50, I. 45.50, finejša 46.50, zapadno - indijska dobra 45 50, finejša 46.50, ekstra 47.50, Maragogvpe 46, ista I. centralno ameriška 57, Moka 00, Portorico 65. Rlž jrlasiran 6.25, burma I burma TI. 6.70 splendo? 8.60; namizno olje brez vonfa in srošče v Jesemh sodčkih po 170 kg 22.50, Isto prims v sodščkih po 50 kg 23. v zabojih po 2 kanti po 25 kz bru*o za neto 22.50. prima angleško v železnih sodčkih po ISO kg 2-1: ameriška mast v večjih sodčkih po 170 kg 27. v zaboTfh po 25 kg 27, fcolandska v zaboji*? 3 kante po 20 kg bruto za neto 26.50, klinčki 64, beli cimet 38, holandska krama 25, poper singapurski 26.50, paprika prima sladka madžarska 45, sladka špansfca 30. —g Tvornica vagonov in mostov v Produ na Savi namerava te dni zvišati kapital in povečati svoj delokrog Z emisijo 158.000 delnic nominale po 100 dinarjev po-viSa - kapital od 40 na 55 milijonov dinarjev-. Od len 150.000 delnic jih prevzame I2Q.OO0 veka Inozemska skupina po teč?ju ISO.CCii Din tel quel za vsako delnico. Ostalih 30.080 delnic ;e na razpolago dosedanjim delr.-čiirjem v razmerju 3 nove delnice napram 40 starim po tečaju 150 Din tel quel I za vsako i'e'rvco. Pod-pis traja od 15. junija I do vkHučno 1. jirHja 1925. To zvišanje ka- j pitala je z ene strani posledica tega, da je I omen;eno podjetje prevzelo večino delnic j subot T.ke tvornice »Ferrum«, z druge pa, J To in ono ker sodelure v podjetju znana nemška tvrd-ka Krupp d. d. r3sssn. ki hoče prenesti svoje delovanje na Bn!V?n. —g Novi most čez Sočo. Italijanska železniška uprava namerava v kr?tkem ob-noviti znani most čez Sočo. Novi most bo zgra/.n v enakem ostrem loku, po katerem je bil znan prejšnji most sirom sveta. Novi mest gradi isti inženjer, ki je zgradil tudi starega. Promet gre neomejeno po začasnem mostu. samomorih Zadnje čase se širijo samomori kakor nalezljiva bolezen. Samomori so bili na svetu vedno, ljudje so si jemali življenje tudi v starih časih, toda to, kar se godi zdai. mora biti simpotom nemoralnega stanja človeške družbe in njene socijalne ured:tve. Glede samomorov se odlikujejo zlasti velemesta in industrijska središča. Stari in mladi obeh spolov, da, celo nedo-rastla deca in šolska mladina ■ *e lahkomiselno življenje proč, kakor d . .a v rokah izžeto limono. Q2momorilec ali samomorilka zapusti rodbino, sorodnike in prijatelje ter se preseli tja, od koder se ni še nffeče vrni!. Kaj se godi v naši družbi? Ali ie to epedemija, trenotna blaznost, ali pa nekakšna nesrečna moda? Al: pa so samomori posledica na?ega nemoralnega živ-lipnjrt? Človek je pač žival in kot tak i[redno pripravljen ubiti, ir/tičiti bližnjega. Toda ubiti samega sebe, to so ne strinja uiti z živalskimi instinkt' cioveške narave. Krko more biti človpk sam sebi največji sovražnik, kako more ciuiCmo ali strahopetno bežati cd življenja? Mar je življenje samo rjegovn last, mar ne pripada tudi njeg wim domačim in slednjič človečki družbi soloh? Samomor ne more biti naravni pojav. Naravoslovci nam sicer pripovedujejo o poedinih siuča;ih ^momora tudi pri nskaterih živalih in drugih živih bitjih, toda brezpoeomo tem govoricam n!hče ne verjame. Taki slučaj: so lakko naključje ali pomota, nikakor pa ne nekaj naravnega. Nasprotno. V naravi se lnhko na vsakem koraku prepričamo, da se vsa živa bitja krčevito oklepajo živlienja in da se «rnrti najbolj boje. Žival ne odklanja možnost? življenja. Razumni ljudje pa organizirajo celo krožke bodočih samomorilcev Člani takega famoznega krožka morsko svečano obljubiti, da se ob določenem času prostovoljno uraknejo s svetu. To naj bo dokaz hiperkulturnega razpolaganja z lastnim življenjem in smrtjo. Menda je treba za smrt več kor^.jže in energije nego za življenje. Težko je priti temu problemu do dna, vendar pa so nam na razpolago gotovi pripomočki, s katerimi lahko dosežemo vzroke te čudne epidemije. Samomori gredo navadno na račun fizičnih In duševnih bo-ezni, v prvi vrsti bede in pomanjkanja, v redkih slučajih blaznosti. Tam, kjer nastopi siromaštvo in beda, je potrebna ogromna energija, da človek ne obupa, da njegova omajana življcn-ska sila ne podleže zunanjemu pritisku. Beda sprav-* tudi energičnega človeka v obuo ali pa na kriva pota zločinov. Statistika nas uči. da je število samomorov največje med siromašnimi sloji in sicer največ med indu-strnskrm proletarijatom. Mestni delavec se redko izogne socijalizmu. Kdor pa napačno ali sploh ne rarome socijalizma. izgubi moramo oporo v življenju in podleže prvi duševni krizi. Velemestni delavec izgubi pod vplivom raznih »izmov« kvlntesenes človeka, t. j. osnovni moralni čut. On ni več človek, nego nekako bitje, stoječe med človekom in živaljo. Pravijo, da >:zmU (komunizem, socijalizem, anarhizem, nihiiizem. zenitizem ;td.) n;so proti moralnim temeljem človeSce družbe. Indirektno pa so. ker so Droti verstvu in pozitivni veri. Naši delavci in kmetje Še n*so intelektualno tako razviti, da bi mogli živeti po moralnih na-i čelih brez vere, namreč brez krščanskih navodil za pošteno življenje, dočim bi Irthko živeli brer klerikalizma. Druga kategorija samomorilcev se re-krutira iz nesrečno zal juhi jenih. To so ostanki sentimentalno - romantične dobe. Družabni slon, iz katerih pridejo neštete žrtve tragične ljubezni, so večinoma pod nivojem romanticizma. Inteligenca je pa že bolj praktična, Izvzemal redke slučaje, ko se tudi ta a!i oni izc-maženec preseli pro-stovolino na oni svet, če mu je dekle nezvesto. Večinoma na nezvestoba ljubljene kra-sotice Inteligentnega mladen-Ča še ne spravi iz ravnotežja. Saj je dovolj žensk, si misli, in stvar je rešen--. Naivna služkinja, malo n20b*-gžeT-a kuharica ilj zapeljana delavka čuti, iT Je konec sveta, če se ji fant izneveri. Ni čud*., Č> 15£e izhoda v smrti. Ta izhod hI mogla v.crr nrjti v moralnem naziranjn, toda drträbn 5 potrebne moralne opore ne t** * : - % našla izhod v zmislu za praktičnost. NlkaScor pa ga ne more najti v abstraktnem sv^tu romanticizma, v katerem sj predstavlja teoretični svet, ki S ga v resnic! sploh ni. Tr.ki Ijadje so vsega I obžalovanja vredni nesrečneži. Znatno ie i ■ tudi Števrlo ta-*'b. ki izvrSe samomor radi telesne aH duševne bolezni. Poleg težkih Izjemnih slučajev bolezni igrata važno vlogo zlasti nervoznost, N? res, da je nervoz-rost r-srro pojav novejše dobe. Aristld ali Cicero sta bila razmeroma bolj nervozna nego so ljudje dandanes. O Mojzesu je znano, da *e cesto ni mogel obvladat5. z!a!ost, naporno delo, zlasti duševno, skrbi in beda so največkrat izvor nervoznosti. Krepko telo in zdrava du*a lahko kljubujeta vsem nezgodam. Toda kako more imeti zdravo dušo v krepkem telesu delavec, ki trpi pomanjkanje vsakdanjega kruha? Izhoda išče v alkoholu In si tako še bolj oslabi živce. Profesor S. Erben pravi, da je najboljši lek proti samomorom socijalna pravičnost. Človeška družba je odgovorna za te žalostne pojave, ki se zadnja leta čedalje bolj množe in njena moralna dolžnost je, da število samomorov kolikor mogoče omeji. To pa lahko stori samo, če prizna vsakemu človeku pravico do življenja tudi praktično, to je če mu nudi dovolj gmotnih sredstev za življenje. Amundsen ss m mml Norveška javno>: sc ie začela kljub dosedanjemu optimizmu res>"'s osti za Amundsenovo usodo. Za dni a poročila if presior'ce pravijo: Upanje, d^ pozdravimo Amundscna pred krncem tedna na norveških tleh, je zdaj r.majano In ni nobenega razloga, d?, bi Še ^ive1! v 'uriiah. Slabo vreme. V i n s • r' -> o binkoštitfll prazni' kih, se je razširilo daleč proti severu. Zdi se, da je *-n'~i--v.~n zamu^'1 p*"' " rs povratek, če ie bil povratek ! m i m da se priložcic«! tako km i 'e. Treba se je pripraviti na dobo silnih vttiar-jev, ki divjajo b tem času na sevei n tečaju. Amunds .: se je moral Ddloč-t] r.a ta ali oni korak sircr bi ostal tam, Vr je spustil na tla in "Fč-~>:1 vso zaloge 1 a-1 ne, določene za naporno poi. Breza • postala ladje ^Fram p-roča dne 1. Junija s Spitzbergov: Ko je -fram« zapusöl V maamov zaliv, da odpluje v Ki igsbay, ie bi'a s-"tuaci?a neizoromenjen?. Od udeležencev ekspedieüe r1 suhem i s ane tu ^ - nc poročnik Morgen, ki vc 'i ]r»d:a I' ' \. poiz\Tedova*ni slu=h; ob večnem ledu. d: 'je Berge. Wharton, 2^apfe ;n P. ^m. \r.rr odp->tu?ejo iz Kingsbaya danes ponoči. Tudi mi smo začeli JO dn: pa startu dvomiti, da bi se leta'ci vrniii sem. Opazovcn!e vremena ni več potrebno ker je Amundsen r:i poletom r.zm izjavil, nri me^eorr'"a: oda ie?T domov, čim h-y no^nče. Anrandse i ie imel namen od-erc^i iz Kingsbaya cam -ko Tromsö Trondlijrm. P?rgen, Siavaugei in Kristianssand da bi se bil nir^ov načrt posrečU. To«-nr» nam je pri srcu, ko v\J.'"~ \ kako ndhalajo druri ude1?ženai r»a iug. ^e pred 3 dnevi smo si predstavila!] povratek Čisto drugače. Radto-brrajavka z ladje %Fram« paro. ča 1. junüa ob 11.55 da ni še nobenega ka o Amundsenovem življenju. Posadka fr izgrbHa upanje, da bi se Amund^ea \Tnll I aeroplanom. Kakor pripovedujejo ribiči, so vremenske razmere v Ledenem morju z_-lo nepovoljne. Vse kaže, da so se leta1» na severnem tečaju pokvarila in da se morajn letalci vračati na rtič Kolumbija peš. Francoska vlada namerava ooslati iÄmund^e^n ladjo »Pourquoi«. Raziskovalec Charcot ie izrazil željo, da bi se mogel udeležiti rešilne ekspetficij'e. Charcot ima svojo ladjo na katero bi vzel francoske p-morščake X Novo fe»zrtvo za letala. Neki kemik j« iznašel v SpoV-ancu v Zedinjenih državah kakor poročajo iz Newyorka, novo gonilnr snov za letala. Pravijo, da utegne ta iznajd» ba v kratkem naravnost zrevolucijcnirat< vse letalstvo In ^a postaviti na popolnoma novo podlago. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Zahvala. Z^i vse izraze iskrenega sočut:a ob izgub! našega soproga, očeta brata, svaka, gospoda Emile Malhape izrekamo vsem prijateljem in znancem presrčno zahvaio. Iskrena hvala tudi onim, ki so blagega pokojnika snrenuli na nie^ovi zadnji poti. 1137 Alice M*lh&**ef soproga, fleorffes !^?U&sp0y sin, in osislo aorodS'vo. Naš predragi, iskrenoljubljeni oče, stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod Avgust Terpinc posestnik In usnjar v Kamniku je dne 3. junija v 74. letu svoje starosti boguvdano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 5. junija ob polu štirih popoldne iz hiSe žalosti na Šutni št. 31. Blag mu spomin! V KAMNIKU, dne 4. junija 1925. Minka Terpinc, Fand Močnik, hčerki. - Dr. Brini t&ožaik, zet. — Tatjsnca, vnukinja, fn osfa*'. :.c ; •tt 1639 f!orentinarj:. p*nama. došli. Cene nizke. V modni lopi ŠL 10, Vodnikov trg Špago, dreto in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «JConopjutai L-ubljana, Gosposvetsk-t cesta 2. 103/n (klavirska, chromatična) z vsemi dur*, mol* in zman^Santrni septimskimi akorH?. akoro nova — se ugodno proda. — Naslov pove uprava tfSIovenske« ßa Nfaroda». 1682 Trebamo "* radnlke za Nietenpresse. Mutte-presse, Frik-donspresse. Werkzeugmacher 1 MaSineneinSteler. Ofefte stati ravnateljstvu tvornice Sarafa FORTIS, Zemun, poštanskl pretinac 21 Plačilni natakar s kavcijo se spreime takoj v restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 1694 Ba S> Am 1700 motorno kolo 23/^. v najboljšem stanju, se vsled nakupa avta takoj proda za D- 15.000. Naslov pove uprava Slov. Naroda. Kuverte priporoča Nerodna tiskarna Nevesto ali ženina doMš najlažje potom malih oglasov „ Slovenskega Naroda"! Prepričaj se! Sodna dražba galanterijskega ln špecerijskega blaga, pohištva za trgovski lokal fn dragega pohištva se ko vršila 8. {unija 1925 ob pola 9. dopoldne v Vego ti ulici št 8 Vabijo se interesenti. 16>3 IOIOIO i! Cildaia košnje. V soboto 6. tnslfa se ko orodala koš?!a na travniku v MESTNEM LOGU. Udeleženci se snidelo ok 9. zjutraj pri mostn črez üftali graben na 0,aekarski cesti \m Hite i Ja. Narodu. Makulatumi papir a Uff nia 5.- prodaja | uprava »Slovenskega Naroda* i i/:nin 1 wfliBQüSj mmi nmm spooifalsl predmeti kros konknroaco blago za gospode in dame, im zajamčeno iz čiste volne čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniŠko skladišče sukna SIEGEL • IMHOFf BRNO* Palackeho tfida 12. Vzorci gratis in franko. Isto tudi privatno. reditni zaiiod za tr o in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovania vlog, naknn in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valnt. borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. —-———————— _j Brzoiatrfce: Kredit. Ijubllana - Trtofon 40.457. 548. 805 in 80S ^ Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« •