Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. marca 2019 - Leto XXIX, št. 13 stran 2 »Človek s srcom vidi tau, ka je rejsan važno« MÜZGE SO SE VÖPOSIŠILE stran 4 SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST stran 5 Dobro lüstvo, padaši mi falijo stran 8 2 »Človek s srcom vidi tau, ka je rejsan važno« Dostakrat nazajponim na tiste cajte, gda sem kak pojbiček v osnauvnoj šauli oprvin prešto po cejlom svejti eričen kratki roman francuskoga pilota ino pisatela Antoina de Saint-Exupéryna z naslovom »Mali princ«, v vogrskoj rejči. Lejpa pripovejst me je šaulara navčila veuke istine človečoga žitka, gda sem pa kisnej v študentski lejtaj pá naprej vzeu té knige v knjižnom slovenskom geziki v prevodi pesnika Ivana Minattina, mi je roman pá nika nauvoga dau. S tem sem nej sam na svejti: do gnes so pripovejst dojobrnauli na više tristau rejči, med šterimi najdemo zvekšoga knjižne gezike, depa dosta regionalni rejči pa domanji dialektov tö. Pred lejtami sem se pogučavo z Akošom Dončecom z Verice, šteri je biu tistoga ipa študent slovenskoga gezika v Somboteli, pa mi je ovado, ka se ma je narodila ideja, ka »Maloga kraliča« (kak ga un zové) dojobrné na rejč vogrski Slovencov, šteroga eške itak guči lüstvo nekdešnje Slovenske krajine, gnes Prekmurja ino Porabja. Minaulo je en par lejt, v lanjskom leti pa smo leko končno v roké vzeli tenke knige, na platnicaj šteri vidimo Maloga kraliča v našom ljudskom gvanti z lasicov, ki je popotnika z maloga, dalečnjoga planeta dosta navčila od lübezni (ilustracija je delo sombotelskoga molara Csabe Oroszyna). Knige so lani juniuša že nutpokazali v Pokrajinskoj in študijskoj knjižnici v Murskoj Soboti, letos, 22. marca zadvečerka, pa so je leko bole spoznali porabski pa prekmurski Slovenci ino Madžari, šteri so prišli v kulturni dom na Verico. Organizatorge - Zveza Slovencev na Madžarskem ino Drüštvo za ves Verica-Ritkarovci - so se s pomočjauv svoji prekmurski padašov sploj potrüdili s programom. Navzauči - med njimi varaški slovenski konzul Boris Jesih ino podpredsednica ZSM Andreja Ko- vač - so leko čüli več ljudski pa avtorski pesmi, štere je na gosli zaigrala Mirjam Mah ino cuj čüdovitno spejvala. Na cimbalaj go je sprevajo Dani Kolarič z Böltinec, talent med mladimi prekmurskimi goslarami. nov zavestjov ino prav gezik je tisto, s kem se najbole identificeramo.« Spomnila je, ka če rejsan je v 20. stoletji velala miseu, ka je edna sama prava rejč gezik centralne Slovenije, so v 90. lejtaj preminaučoga stolet- Kulturni dom na Verici so napunili lidgé s té in druge strani granice Od urednika nauve knige v prekmurskoj rejči Branka Pintariča smo zvödali, ka so s pomočjauv grafične delavnice ja ništerni prekmurski avtori »začnili pisati pa ustvarjati v prekmurščini ino s tem dokazali, ka je té gezik tö za knige, Akoš Dončec po programi s svojim nekdešnjim školnikom Šanjinom Bedičom ANIMUS z vesnice Markišavci na nogé postavili založbo »Cajt« ranč zavolo toga, ka bi leko vödali »Maloga kraliča«. »Mi smo veseli, ka je prišlo do toga, en cajt je trpelo ino zdaj je ta kniga vö …« je s smejom na obrazi ovado prekmurski pesnik ino gledališčnik Pintarič. Gezikovna lektorica »Maloga kraliča«, slavistka Maja Hajdinjak, je bila moderatorka programa, pa je v svoji gučaj večkrat vöpostavila, ka »Prekmurci velamo med Slovencami za lidi z veukov reginal- film, muziko pa ešče kaj.« »Tak san napiso te knige, kak gučijo tam pri Gradi, Rogašovci pa na Cankovi,« je rejč prejkvzeu prevajalec Akoš Dončec. »Depa pomagali so mi s Sobote pa Törnišča tü, etak leko pravim, ka s tisti krajin tü dje nika v tej knigaj. Ranč tak je naša porabska krajina dala nika svojoga v nji.« Akoš, šteri je zdaj študent slovenske rejči v Maribori, je vöpostavo, ka naslov romana je austo porabski. »Eti pri nam dje ena stara pripovejst ’Kralič pa Lejpa Vida’, ka so eštje Štjed- njarska Nana pripovejdali Krajcar Karči bačina, steri so bili moj dober školnik. Srmak Karči bači bi trnok radi vidli vöpriti te knige. Strašno mi je bilau, gda san čöjo od njine smrti. Zatok san ponöjo njim na spomin etoga Maloga kraliča.« Pred programom smo se malo pogučavali z Akošom, šteri nam je ovado, ka je pri obračanji največkrat francuski original nüco, vej je pa »nej tak žmeten. Primerjo sem ga z drügimi prevodi ino vüdo, ka so razločki, na ka trbej skrb meti.« Za edne knige v ednoj slovenskoj domanjoj rejči pa je malo špajsno, ka je prevajalec nej nüco slovensko knjižno varianto Ivana Minattina. »Bole sem gledo drüge slovanske prevode: češkoga, knižnoga pa gradiščanskoga rovačkoga. Ponüco san nemško pa vogrsko varianto ranč tak. Probo sem razmiti sporočilo toga romana, ka ščé praviti Saint-Exupery.« Prevajalec nam je povödo, ka ma je delo nej žmetno bilau, če rejsan se je mogo s svojimi uredniki večkrat malo svajüvati. »Dostakrat se jim je nej vidlo, ka sem sto nücati indašnje rejči. Dja sem pa brodo, ka bi je tak tü dobro razmili v Prekmurji,« je raztomačo Akoš. Vküper z lektorami so se na konci donk poglijali, ka aj bau roman v goričkom guči, depa aj nüca dólinske pa ravénske reči ranč tak. »Pri vsejm tem pa aj bi v knigaj austo žma stare prekmurščine, štera je bralci gnesden eške skaus blüzi,« smo zvödali od lektorice Maje Hajdinjak, štera je spomnila na tau, ka nega pravoga standarda za tau rejč. Akoš Dončec je na predstavitvi eške vöpostavo, ka »mi eti v Porabji mamo goučati te isti djezik, ka naša rejč je nej ovakša. Tau, ka dje v Prekmurji, je ranč tak, kak či bi eti pri nam bilau. (...) Gnes pa itak mamo gnako rejč, gnake šege pa gnaki temperament. Mali Porabje, 28. marca 2019 kralič tü tak pravi, ka stare maudrosti nikdar ne zgibijo svojo pravico. Ranč tak nam kaže te indašnji čas, ka zakoj je moglo živeti naše Porabje. Zatok, ka Prekmurje, stero je po prvoj bojni prišlo pod drügo oblast, je itak poživilo našo domanjo porabsko krajino, aj ne zgibimo svo rejč pa narodno vejst.« Prevajalec je z lejpimi rečami gučo o dvej Slovencaj s svoje vesi: o pisatelici Ireni Barber, štera se je prej dosta trüdila za enotnost Porabja ino Prekmurja; ino o (Vajninom) Miškani Ropoši, šteri prej eške itak najlepšo domanjo rejč guči. »Naš djezik trbej gordržati za naše potomce tü, vej je pa edna bogatost, kulturna dragocenost, je džundž v evropskoj kulturi. Ne smejmo ga zapistiti.« Na zadvečerašnjom programi na Verici sta svoje pesmi gorštela prekmurskiva pesnika Branko Pintarič pa Karel Turner (njija zbirki za en malo vöprideta pri založbi »Cajt«), med tüjov igrautov cimbal pa sta njija verše interpreterala Borut Siherle pa Tina Kur tö. Ranč njiva sta bila tistiva, šteriva sta gorštela edne tale z na našo rejč obrnjenoga romana tö. Akoš Dončec brodi, ka nam pisatel, šteroga fligar so nej daleč od francuskoga varaša Marseilles na konci juliuša 1944 v maurdje strlili, najbole tanačiva, ka »trbej kritično razmišlati, trbej s srcom gledati, trbej tau videti, ka je skrito.« Vejpa vsi dobro poznamo najboje erične reči lasice, padaškinje Maloga kraliča: »Tou je moja skrivnost, štera je preprousta: človek s srcon vidi tou, ka je rejsan važno. Tisto, ka je rejsan važno, okou ne vidi.« (Kejp na 1. strani: Gezikovna lektorica »Maloga kraliča«, slavistka Maja Hajdinjak, avtor prevoda Akoš Dončec pa urednik knjig Branko Pintarič) -dmfoto: K. Holec 3 IRSKE KORENINE SLOVENSKEGA KRŠČANSTVA »Mladenič, ali veste, kdo je gradu in kmalu na nasprotni bil sveti Modest?« me je na strani Gosposvetskega polja terasi neke sombotelske res- sezidal novo, mogočno Marijitavracije ogovoril uglajen, no cerkev, predhodnico Gospe starejši gospod. Bežno sva Svete (danes Maria Saal na se že poznala in sem vedel o avstrijskem Koroškem). Tu je njem, da je bil dve desetletji imel svoj škofovski sedež in z italijanski kulturni ataše v njegovim posredovanjem je v irskem Dublinu. Enzo Farinella je bil rojen na Siciliji in je pred diplomatsko misijo deloval kot novinar, poročevalec Radia Vatikan in vodja pisarne pri Italijanski tiskovni agenciji. Danes večkrat pripotuje v Sombotel zaradi družinskih vezi. »Seveda, gospod Farinella,« sem mu odvrnil z nasmeškom, »prvi škof Enzo Farinella je goreč raziskovalec irsko-evropskih Karant anije, odnosov apostol tamkajšnjih Slovanov, prednikov kneževini krščanstvo pognalo Slovencev.« globoke korenine. Po izročilu Sveti Modest Gosposvetski go- je umrl pri Gospe Sveti in je duje kmalu, 31. marca, njego- tam tudi pokopan. vo ime latinsko pomeni »dob- »Ali veste, da je bil Modest rosrčen, blag, pošten«. Bil je irskega porekla?« sva se z menih v 8. stoletju v nekem današnjim direktorjem kulsamostanu na Zahodu, ko turnega središča Italijanska pa ga je nekoč obiskal takrat- hiša v Dublinu zmeraj bolj zani opat in upravitelj škofije pletala v pogovor. »Irski meSalzburg, sveti Virgil, mu je nihi so imeli v srednjevešpripovedoval o poganskem ki evropski kulturi izredno slovanskem ljudstvu v svoji pomembno vlogo, o kateri soseščini, v kneževini Karan- pa še danes premalo vemo. taniji. Modest se je odpravil V zgodnjem in visokem sredna otok Awa na Chiemskem njem veku je na Irskem jezeru, da bi se pripravil na cvetelo veličastno kulturno misijonsko delo med Slovani življenje, samostani so bili in privadil ljudstvu in jezi- prava središča znanosti. ku. Tam je srečal duhovnika Svoj način poučevanja in Lupa, učitelja in botra karan- šolanja so irski menihi pretanskih knezov Gorazda in nesli v Evropo in bili med Hotimirja. Ko se je Hotimir ustanovitelji univerz v Oxkot knez vrnil v Karantanijo, fordu, Pragi in na Dunaju,« je na njegovo prošnjo leta 755 je pripovedoval Enzo FarinelVirgil poslal Modesta za škofa la, ki je goreč raziskovalec prednikov današnjih Sloven- delovanja irskih menihov v cev. (Srednji) Evropi. »Apostol Korošcev« se je naj- »Na pot so se podali z geslom prej nastanil na Krnskem ’pro amore Christi’ - za Kri- stusovo ljubezen. Njihovo poslanstvo je bilo iti po svetu, čeprav niso natančno vedeli, kam. Vodilo jih je načelo ’biti osamljen, daleč od domovine’. Na njihovo smolo - in na srečo človeštva - so njihove celice kmalu postale prava kulturna središča. Ljudje iz okolice so bili osupli nad njihovo svetostjo, mirnim življenjskim slogom in čudeži, ki so jih izvajali. Gojili so vrtove, kjer so ob zelenjavi rasla tudi zelišča. Menihi so postali znani po zdravilni moči svojih rastlin,« je navdušeno pripovedoval sogovornik, ki je botroval pobratenju šestnajstih irskih in italijanskih mest. »Modest ni bil prvi irski menih med alpskimi Slovani,« je nadaljeval, »dve stoletji pred njim je sveti Kolumban med potjo iz današnje Avstrije v severno Italijo prečkal deželo, nastanjeno s predniki Slovencev. Toda njegov misijon je bil takrat neuspešen.« Sveti Kolumban je najznamenitejši irski menih, ki ga nekateri imenujejo »zavetnika borcev za združeno Evropo«. Poznamo ga kot ustanovitelja številnih samostanov na celini, med drugimi v Luxeuilu v današnji Franciji oziroma v Bobbiu v severni Italiji (slednjega imenujemo »Montecassino severa«). Irski menihi so bili znani po svoji blagi metodi pokristjanjevanja, nove vere med pogani niso širili z ognjem in mečem. Svoje delo so začeli na samem vrhu družbene hierarhije, poudarja Enzo Farinella. »Kultura in politika sta bili povezani. Menihi so spremljali kneze in kralje, ko pa je bilo vodstvo države pokristjanjeno, je postopoma vsa dežela postala krščanska.« Menihi z »zelenega otoka« se niso družili le s sočasno elito, je izpostavil sogovornik. »Pridigali so med ljudstvom. Sam Karel Veliki se je zaljubil v irske menihe takrat, ko jih je videl pridigati na ulicah in trgih. Za šalo bi lahko rekli, da so 'prodajali modrost'. Potovali so od kraja do kraja in spoštovali siromake. Bili so prepričani, da so tudi reveži in sužnji človeška bitja, v katerih je prisoten sam Kristus. Poudarjali so solidarnost, njimi in preprostimi ljudmi. »Kralji so bili šolani, govorili so nekaj latinščine, ki je bila temeljni jezik znanosti. Bili so v pomoč irskim menihom.« V svoji najnovejši knjigi »Preko planin in dolin« obravnava pisec številnih razprav o irskih menihih vlogo teh svetih mož na ozemlju današnje Avstrije, tako tudi Koroške. Zgodovinska študija je napisana v angleškem in nemškem jeziku, po krajšem uvodu o preteklosti Ircev in delovanju njihovih menihov v Evropi avtor podrobneje predstavi življenje in delo svetega Ruperta, svetega Virgila, svetega Modesta »Preko planin in dolin« - dvojezična knjiga o irskih in svetega Komenihih v današnji Avstriji lomana. Vsi ti irski menihi se svojih čudežev niso storili navezujejo na kneževine, ki kraljem. Kljub temu so dr- so bile predhodnice današnjih žavniki romali k njihovim avstrijskih dežel. grobovom, da bi se očistili, »Nedaleč od Sombotela se verjeli so v spiritualno moč nahaja vasica Ják,« je opoteh mož.« zoril raziskovalec, »v desni Državni voditelji so v sred- stranski ladji tamkajšnje njem veku potrebovali duhov- cerkve stoji keltski križ na olnike in menihe, saj so le-ti širi- tarju. Ali so šli irski menihi li sporočilo miru, pravičnosti mimo? Kilometer stran stoji in solidarnosti, je opozoril kapelica na pokopališču, nekdanji diplomat. »Koristi- posvečena irskemu zavetnili so jim pri poenotenju in ku svetemu Patriku. To je obvladovanju kraljestev in edini tak primer v srednji kneževin. Kakor sem že po- Evropi,« je našteval. udaril, kultura je stala ob Enzo Farinella pa seže dalje s boku politiki. Kamor koli so hipotezami. »Sveti Patrik naj irski menihi šli, so ustanav- bi bil nečak svetega Martiljali ’mesta znanja’. Samo- na. Nekateri zgodovinarji stani niso bili le kraji molit- namreč menijo, da je bil Patve, tam so prepisovali tudi rik sin Concesse, sestre svetkodekse. Ne le Sveto pismo, nika iz Savarie. Od svojega temveč tudi posvetne knjige. strica se je naučil pravičnoOb vsem tem pa so bili kraji sti, kar je temeljni princip pogovorov in razpravljanj.« človeštva. Mir, pravičnost in Enzo Farinella se je pošalil, solidarnost - le kje jih danes da so menihi celo zaposlova- najdemo?« li kralje kot prevajalce med -dm- Porabje, 28. marca 2019 4 Damijan Jaklin – župan Občine Velika Polana PREKMURJE 15. marciuš S tradicionalnim polaganjom vencov pri spominski tablaj Széchenyija in Kossutha in s prireditvijo v lendavski gledališki in kulturni dvorani so na predvečer svetka tüdi prekmurski Madžari proslavili madžarski narodni svetek. Na proslavi je zbrane prva nagučo predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth. On je pravo, ka dosta Madžarov v Prekmurji brodi, »ka sta ohranitev maternoga gezika in kulture plemeniti cilj«. Predsednik odbora za zvünešnjo politiko Državnoga zbora Madžarske Zsolt Németh pa je povedo, ka je s sprtoletjom narodov leta 1848 tüdi Evropa gratala bole razvita, sodobna, demokratična, meščanska, svobodna in enakopravna. V okviri praznovanja madžarskoga narodnoga svetka so bila raztalana tüdi viska odlikovanja. Najvišiše odlikovanje na področji literature in književnosti, poimenovano po Józsefi Attili, je v Budimpešti iz rouk ministra za človeške vire Miklósa Káslera daubo tüdi pesnik, literarni zgodovinar in novinar pri narodnostnih novinaj Népújság Lajos Bence. Naraudo se je 1. julija 1956 v Genterovcaj. Po tistom, ka je v Prekmurji zgotovo osnovno in srednjo šaulo, je madžarski gezik študero v Debreceni in v Budimpešti, gé je na Univerzi Loránda Eötvösa 1994 tüdi doktorero. Njegva publicistika je trno bogata, in se v prvi vrsti navezüvle na madžarsko narodno skupnost v Sloveniji. Je tüdi eden izmed urednikov revije Muratáj, član uredniškoga odbora revije z naslovom Lendavski zvezki in od ustanovitve leta 1997 predsednik Društva prekmurskih madžarskih pisateljev. Lajos Bence piše in objavlja leposlovna dela, izdau pa je tüdi več pesniških zbirk. Silva Eöry MÜZGE SO SE VÖPOSIŠILE Od 2006. leta je v Občini Velika Polana župan Damijan Jaklin. V toj maloj občini so v tom cajti dosta vsega napravili, tüdi ob pomauči evropskih penez. Leko se valijo, ka so med leti 2007 in 2010 daubili več kak dva gezero evrov na prebivalca, tau pa je bilou te največ v Sloveniji. Damijan Jaklin je biu prvo pout izvoljeni za župana te, gda je biu star 31 let: »Ges sam že prva biu aktiven v drüštvaj, tak pri gasilcaj kak v turističnom in tüdi drügi drüštvaj. Mlade nas je bilou sram, kak naša občina vövidi. Po tistom ka je župan zbetežau, je prišlo do nadomestnih volitev in ges sam se odlaučo, ka kandideram, tüdi zavolo toga, ka so me na tau vsi nagučavali in me podperali.« Občina ma tri vesnice, pouleg Velke in Male Polane je tau ške Brezovica: »Vsevküper nas v občini žive Sloveniji. Mamo tüdi lepo središče, vej pa smo ob občinski zidini napravili tüdi Park Dežela štorkelj. V njem rastejo pravli, ka vse moremo delati, ka štrke obdržimo. Mi smo kosili travo, poskrbeli za čisto vodau, samo je nej valalo, vej pa Damijan Jaklin je župan od leta 2006 vse tipične rastlinske vrste, od bele vrbe, hrasta doba do črne jelše.« V parki so tüdi table, na sterih obiskovalci najdejo dosta informacij o beli štorklji in o drügih znamenitostih in zani- se je dosta štrkov preselilo na Gorenjsko. Tau pa je zatau, ka je v Prekmurji preveč vrauče gratalo in so se müzge vöposišile. Mi se vseeno ške trüdimo, ka je štrkom fajn, pouleg toga smo se tüdi odlaučili, ka mo napravili špital za tiste štrke, steri ostanejo pozimi tü in ne odletijo v Afriko. Tau de špital pride okauli 25 do 30 gezero obiskovalcov,« je povedo Damijan Jaklin, steri je veseli, ka so se njegovim sovrstnikom v zadnjih lejtaj pridrüžili že njihova deca, steri flajsno pomagajo pri organizaciji, tak ka je te vse tak, kak trbej. Pouleg toga ka so večeri namenjeni koncertom (nastopa tüdi dosta eričnih goslarov) pripravijo tüdi različne zanimive programe podnevi: »Nam je nej glavno, ka bi kaj zaslüžili, mi škemo, ka se stroški pokrijejo, pa ka se mi in obiskovalci fajn mamo. Za nas je fontoško tau, ka pripelamo té erične goslare k nam, ka nej trbej mladim titi kama inan, ka bi kaj lepoga doživeli.« Čiglij so že dosta vsega napravili, ške furt majo plane. Radi bi ške do konca prenauvili vse gasilske domove v občini, pouleg toga škejo, ka bi zaživela okolica Copekovoge mlina, steri stogi pouleg najvekšoga nasada čarne jelše v Evropi. V okolici toga mlina so zadnji dvej leti snemali televizijski resničnostni šov Copekov mlin 1500. Mamo svojo šaulo, vrtec, baute in svojo faro. V glavnom mamo vse, ka majo velki.« Ob pomauči evropskih penez so vrejd vzeli tüdi poštije, posvejte v vilicaj, zriktali kanalizacijo in čistilno napravo, pa tüdi vodovod, optični kabel za internet, tak ka jih je zdaj nej sram, gé živejo, je ške pravo župan in cujdau, ka so napravili tüdi nauvi fotbalski stadion, prenauvili pa so tüdi rojstni ram pisatela Miška Kranjca, »tak ka je Velka Polana zdaj rejsan vrejdvzeta kak džundž (biser). Dvakrat smo bili vörazglašeni za najlepši turistični kraj v mivostih občine, tüdi o tom, ka so daubili certifikat Guinessove knjige rekordov za najvekšo sküjano bujto repo. Té park so postavili tüdi zavolo toga, ka sta bili vesnici Velka in Mala Polana od Evropske fundacije EURONATUR leta 1999 vöodabrani za Evropsko vesnico štorkelj, vej pa sta te mele ške največ gnezdišč bele štorklje v Sloveniji. K njim je prišlo te gnezdit 11 parov, zdaj jih je ške največ pet: »Gda so tistoga cajta šteli štrke v Sloveniji, so gorprišli, ka jih je pri nas največ. Ponosni smo bili, ka so nas vödabrali za evropsko vesnico štorkelj. Te so nam Na Pomurski poletni festival pride vsakšo leto dosta obiskovalcov za celo Slovenijo pa ške za drüge sausedne regije«. Velka Polana je znana še po enoj stvari, Pomurskom poletnom festivali, steroga so konec julija in v začetki avgusta preminaučoga leta pripravili že 23. leto po redi. »Prva smo meli Polanske dneve, te pa smo gorprišli, ka je itak več lüstva iz drügih krajov prišlo kak pa domanjih lidi in smo dali nauvo ime festivali. Té festival zdaj trpi osem dni, na njega pa Porabje, 28. marca 2019 Kmetija. »Mi smo na tom mesti že steli postaviti eno zidino, zdaj pa so nam jo postavili televizijci. Zdaj mo jo tak vrejd vzeli, ka de tisti, steri pride k nam, leko tü tüdi kaj pojo pa spiu, pa ške bauto mo gorodprli,« je na konci ške raztolmačo Damijan Jaklin. (Kejp na prvi strani: Park Dežela štorkelj) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in arhiv Občine Velika Polana 5 Potrna: Pogled od zgoraj – mednarodno pestra in generacijsko različna udeležba SLOVENIJA ODPRTA ZA UMETNOST Na razstavo, ki je ta čas v Pavlovi hiši v Potrni, bi bila ponosna sleherna gelerija, ki si prizadeva za kakovostno predstavitev likovne umetnosti različnih izpovednih smeri. Obiskovalci si lahko ogledajo šestindvajset del devetnajstih umetnic in umetnikov, ki so nastala na Sinjem vrhu blizu Ajdovščine no razstavo Klavdija Tutte na gradu Kromberk pri Novi Gorici in skupaj s slikarjem postali Mediteranski popotniki. Ali kot pravi Anamarija Stibilj Šajn, je skupina postala ubrana celota. »Z zanimanjem, ki je že mejilo na radovednost, sem vsak dan čakala na likovne rezultate in jih skrbno spremlja- lovi hiši in izven Slovenije, se je pojavilo vprašanje, kako naj osemnajst likovnih igralcev na odru ohrani vsak svojo prepričljivo vlogo. Strokovno mnenje je, da jim je to uspelo, razstava je postavljena pregledno in privlačno, kar kliče ljubitelje likovne umetnosti, da si vzamejo čas, pogledajo dela in katalog ter preberejo številne pomenljive informacije. Zagotovo je ta čas v Pavlovi hiši ena najprivlačnejših in kakovostnih likovnih razstav v severovzhodni Sloveniji. Takšno sem jo videl avtor tega zapisa, ne sicer umetnostni zgodovinar, ampak pisatelj. (Slika na prvi strani: Barvna paleta častnega gosta z Nizozemske Nikolaja Dielemansa je umirjena, zemeljsko naravnana in se razpira skozi večplastne nanose.) Tekst in foto: Ernest Ružič Dodatne podpore 21. marca so v Budimpešti v Lovski dvorani Parlamenta svečano predali listine o dodatni podpori narodnostnim šolam in vrtcem, ki jih vzdržujejo lokalne narodnostne samouprave ter narodnostnim kulturnim zavodom in lokalnim zbirkam. Častni gost Pogleda od zgoraj Bogdan Čobal je umetnik, ki zna z močno, temperamentno, igrivo in neposredno izživeto gesto po slikovnem polju. Njegove razstave so tudi umetnost postavitve. Ali kot pravi avtor sam: »Ne predstavljam likovnih del, ampak postavljam razstave«. na šestindvajsetem simpoziju Slovenija odprta za umetnost 2018 na temo Pogled od zgoraj. Ustanovitelj projekta je akademski slikar Klavdij Tutta. Častna gosta simpozija sta bila Bogdan Čobal (Slovenija) in Nikolaj Dilemans z Nizozemske. Umetniki so prišli iz Avstrije, Italije, Japonske, Nizozemske, Srbije, Poljske in Ukrajine. Polovica umetnikov je bila iz tujine, polovica pa slovenskih. Sodeluje tudi Cvetka Hojnik iz Lendave. V projektu sodelujejo Kosovelov dom Sežana – Velika galerija Ivana Varla, Pavlova hiša, kulturni dom štajerskih Slovencev v Avstriji, Muzej radovljiške občine – Galerija Šivčeva hiša in Mestni muzej Idrija – Razstavišče Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg. Izšel je tudi pregleden katalog s tekstom umetniške vodje Anamarije Stibilj Šajn, s kratkimi predstavitvami avtoric in avtorjev ter barvnimi reprodukcijami njihovih del. Umetniki niso samo delali ali razpravljali na simpoziju, ampak so si ogledali veliko pregled- la. Nabor, ki je predstavljal mednarodno pestro in generacijsko različno zasedbo, udeležence, ki so zastopali različne avtorsko svojstvene in izoblikovane sloge, način in tehnike likovnega izražanja, so dajali vedeti, da bodo rezultati pestri, da jih ponovno ne bomo mogli dati v en sam okvir, da bodo predstavljali del poslanstva, ki ga ima sodobna umetnost, ki je tako zelo raznolika in odprta, ki predstavlja iskanje novih izraznih poti in na novo opredeljuje vlogo umetnosti«, je v oceni strnila Anamarija Stibilj Šajn. Očitno je bilo čutiti svobodo, denimo kako se staro povezuje z novim in sodobnost vedno živi tudi s tradicijo. V čudovitem naravnem okolju je marsikdo našel motivna izhodišča, ki jih je interpretiral na izrazito samosvoj način. Vsako leto, ko se ustvarjalni ritem zaključi, ko se dogajanje na Sinjem vrhu umiri, dela dozorevajo za razstavo, za objavo v katalogu. Ker je gostovanje prvič v Pav- Listine o dodatni podpori sta predala državni sekretar za cerkvene in narodnostne zadeve pri Uradu premiera Miklós Soltész in poslanec nemške narodne skupnosti, predsednik Odbo- ra narodnosti na Madžarskem Imre Ritter. Narodnostne šole in vrtci bodo deležni 1 milijarde 83 milijonov forintov dodatne podpore, gre za 55 vzgojno-izobraževalnih ustanov (2 hrvaški, 2 slovaški, 1 romunska in 50 nemških). Kulturni zavodi in lokalne zbirke bodo dobili 51 milijonov forintov dodatnih sredstev (5 nemških, 6 slovaških in 1 slovenski). Porabska domačija v Andovcih je dobila 6 milijonov forintov podpore. F. Sütő Porabje, 28. marca 2019 ŽELEZNA ŽUPANIJA Po bautaj je že vüzem Še več kednauv je do vüzma, dapa v bautaj na policaj je že puno čokolani zavcov, steri na küpce čakajo. Zdaj še tak vögleda, ka küpci bola samo gledajo, kak bi kipüvali, pa tau nej samo v Somboteli pa v Železnoj županiji tak, liki po cejlom rosagi. Edni se ne vejo odlaučiti, ka bi küpli, drügi na zadnje dneve čakajo, gda do že akcije pa tak falejše leko do čokoladni zavcov pridejo, tretji so tisti, steri si vsigdar čas davajo pa te v zadnji dnevaj lejčejo pa kipüvlejo. Dapa tau je vsigdar tak bilau, nej samo zdaj pa nej samo na vüzem, tak je tau na miklaušovo pa na božič tö. Lüstvo najbola vsigdar eden keden pred svetkom kipüvle. Če cejne gledamo, te so skur taše, kak so lani bile, če 10-20 forintov so se zdignile. Že več lejt nazaj se je začnila ta tendenca, ka küpci bola baukšo kvaliteto iščejo, samo taše čokoladne zavce pa miklauše küpijo, steri so iz mlečne čokolade napravleni. Tak ka tiste zavce, steri so nej s taše čokolade napravleni, že se ne splača odavati, zato ka na policaj ostanejo. Če gledamo velikost, te srejdnje velke zavce kipüvlejo najbola, tiste fejst velke zavce že samo rejdko, zavolo tauga po bautaj se samo rejdko najdejo. Ranč tak je s šunkov tö, zdaj go še ne kipüvlejo, bola go samo probajo pa te sledkar se odlaučijo, stera pride v pisker. Na Vogrskom statistika tak kaže, ka na vüzem vsaki küpec tri kile šunke küpi. Že vejmo, ka pri šunki se dvejstau, tristau forintov zdignejo cejne na kilo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Napoveduje se nova pokojninska reforma Ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je predstavila zakonske spremembe na področju trga dela, socialnega varstva in pokojninskega sistema. Kot je povedala, so ukrepi namenjeni izboljšanju socialnega položaja najranljivejših skupin, v katere spadajo brezposelni, prejemniki socialne pomoči in tudi upokojenci. Ministrstvo je ugotovilo, da je socialni položaj upokojencev slab tudi zaradi prehitrega upokojevanja v preteklosti. Slovenija je država, je pojasnila ministrica Klampferjeva, ki ima zelo delovno neaktivno starejšo populacijo med 60. in 64. letom. Samo Grki naj bi bili v teh letih manj delovno aktivni. Po predlogu novih pokojninskih sprememb bi se zato upokojitvena starost postopoma do leta 2034 dvignila na 67 let, medtem ko zdaj znaša 65 let (postopoma, da ne bi prišlo do množičnega upokojevanja zaradi napovedanega zviševanja upokojitvene starosti). Medtem pa se pogoji za tiste, ki bodo imeli 40 let delovne dobe, ne bodo spremenili. Ministrstvo za delo si želi tudi hitrejše aktivacije prejemnikov socialne pomoči. Medtem ko naj bi ostala denarna socialna pomoč nespremenjena, 392,75 evra, pa je napovedana ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Ta je bil uveden v času gospodarske krize, ko je socialna pomoč znašala le okoli 230 evrov. Predlagani trojček zakonov bo posegel tudi na trg dela, saj se bo predvidoma zvišal najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelne, in sicer na 530 evrov bruto, kar znaša nekaj manj kot 393 neto. Višje pokojnine in denarna nadomestila bodo seveda dodatno finančno breme za državo, toda, kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, izračuni kažejo, da se bo s podaljšanjem starostne upokojitvene meje in na račun krajših denarnih nadomestil znesek izplačil nekako uravnotežil. Pro NAČRT PROGRAMOV Zveze Slovencev na Madžarskem za leto 2019 21. januar Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. 1. februar Obujamo dediščino s pravljičnimi večeri za odrasle v soorganizaciji Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota na Gornjem Seniku. 10. februar Slovenski kulturni praznik v Slovenskem domu v Monoštru. Predstavitev dokumentarnega filma o Slovenskem Porabju. 19. februar Predstavitev knjige Klaudije Sedar z naslovom Fajn je bilou, Zgodbe iz življenja Porabk in Porabcev. 28. februar Predstavitev knjige Štefana Kardoša z naslovom Stric Geza gre v Zaturce – Geza bači de v Zaturce v Slovenskem domu. 5. marec Oživitev pustnih šeg in peka krofov ter pogovor z etnologinjo Marijo Kozar o izvoru pusta v kulturnem domu v Števanovcih. marec – april - maj Tečaj slovenščine za nadaljevalce (tedensko). ….marec Porabski gledališki večer v Porabju. Sodelujeta gledališki skupini ZSM Nindrik-indrik in Veseli pajdaši. 22. marec Predstavitev knjige z naslovom MALI KRALIČ, ki jo je v narečje prevedel Akos Dončecz. Program se bo odvijal v kulturnem domu na Verici-Ritkarovcih v soorganizaciji Društva za ves Verica-Ritkarovci. marec, april, maj Seznanjanje predšolskih otrok s svetom pravljic preko izvedenih gledaliških delavnic. ... marec Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. 12. april Velikonočna delavnica: peka preste, barvanje jajc in pogovor z etnologinjo Jelko Pšajd o velikonočnih šegah v Hiši jabolk na Gornjem Seniku. 14. april Sodelovanje Komornega pevskega zbora na pevski reviji Primorska poje v Umagu. 27. ali 28. april Ekskurzija za člane predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. 19. maj Volilni občni zbor Zveze Slovencev na Madžarskem v Slovenskem domu v Monoštru. ... maj Seja predsedstva Zveze Slovencev na Mad- žarskem. … maj Filmski večer na Gornjem Seniku. Ogled igranega filma z naslovom Oroslan, pri katerem so sodelovali tudi amaterski igralci iz Porabja. … junij Sodelovanje Športnega društva Slovenska ves na mednarodni prireditvi. 43. Srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Sloveniji. 8. junij PORABSKI DAN – Srečanje Porabskih Slovencev na Gornjem Seniku. 15.-16. junij 50. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga bo 47. udeležil MePZ Avgust Pavel Gornji Senik. 11.-19. avgust 18. Mednarodna likovna kolonija v Monoštru 25.-30. avgust 49. Mednarodna likovna kolonija mladih iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Porabja v Monoštru. september - oktober - november Tečaj slovenskega jezika v Slovenskem domu (tedensko). …september Premierni predstavi gledališke skupine Nindrik-indrik ZSM v Slovenskem domu v Monoštru. ... september Filmski večer na Verici-Ritkarovcih. Ogled igralnega filma z naslovom Oroslan, pri katerem so sodelovali tudi amaterski igralci iz Porabja. september Mednarodni kolesarski maraton v soorganizaciji ŠDK Monošter. ... september Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. 19. oktober VII. Vražja pot v Andovcih v soorganizaciji PKTD Andovci. … november Otvoritev razstave ustvarjalcev 18. Mednarodne likovne kolonije v Monoštru. Izdaja trijezičnega kataloga. ... november Seja predsedstva Zveze Slovencev na Madžarskem. 5. december Miklavževanje za porabske malčke v Slovenskem domu. .. december Božični koncert v Porabju. Porabje, 28. marca 2019 Državna slovenska samouprava na osnovi Zakona CLXXIX. o pravicah narodnosti iz leta 2011 oziroma v skladu z določbami svojega Poslovnika, med svoje najpomembnejše naloge uvršča interesno zastopstvo slovenske narodnosti z namenom krepitve narodnostne samobitnosti in kulturne identitete na področju maternega jezika, izobraževanja, kulturnih in političnih aktivnosti oziroma na področju verskega in gospodarskega življenja ter v skladu s svojim poslanstvom oziroma programom dela svojih komisij določa naslednje aktivnosti programa dela za leto 2019: Januar 2019 Priprave na postopke narodnostnih volitev 2019; postopek registracije. Nosilec: Skupščina, Urad; rok: stalna naloga Priprave na prireditev »Borovo gostüvanje Porabskih Slovencev – Sakalovci 2019«. Nosilca: predsednik, predsednik Komisije za kulturo; rok: stalna naloga Seja skupščine: razprava in usklajevanje z ustanovami o proračunu za leto 2019 (odločanje o sofinanciranju delovanja ustanov). Nosilci: predsednik, vodje ustanov, finančni vodja; rok: 24. januar 2019 Februar 2019 Podobno kot vsa prejšnja leta Državna slovenska samouprava na področju kulturnega življenja poseben poudarek namenja organizaciji prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Nosilca: predsednik, Komisija za šolstvo; rok: 14. februar 2019 Priprave na prireditev »Borovo gostüvanje porabskih Slovencev – Sakalovci 2019« Nosilca: predsednik, pred- 7 ogram dela Državne slovenske samouprave za leto 2019 sednik Komisije za kulturo; rok: stalna naloga Seja skupščine: razprava in sprejem proračuna DSS in njenih proračunskih uporabnikov za leto 2019 odločanje o terminsko določenih nalogah vzgojno-izobraževalnih ustanov prerazporeditev namenskih proračunskih sredstev. Nosilci: predsednik, vodje ustanov, finančni vodja, predsedniki komisij; rok: 14. februar 2019 Marec 2019 Izvedba prireditve »Borovo gostüvanje Porabskih Slovencev – Sakalovci 2019«. Nosilca: Skupščina, Komisija za kulturo; rok: 2. marec 2019 V interesu spodbujanja vpisa v dvojezične narodnostne šole bo Državna slovenska samouprava oziroma njena Komisija za šolstvo sodelovala pri informiranju staršev bodočih prvošolcev. Nosilci: predsednik Komisije za šolstvo, člani Komisije za šolstvo; rok: marec-april 2019 Javni forum – poročanje. Seja skupščine: sprejem programa javnih naročil DSS za leto 2019. Nosilca: predsednik, v.d. vodja urada; rok: 28. marec 2019 Odločanje o terminsko določenih nalogah vzgojno-izobraževalnih ustanov. Nosilci: predsednik, vodje ustanov; rok: 28. marec 2019 Razprava o razpisu natečaja za vodje ustanov za – opravljanje nalog ravnatelja Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča. Nosilec: Skupščina; rok: 28. marec 2019 April 2019 Seja skupščine: razprava in sprejem poslovnega načrta za leto 2019 in poročila o izvajanju javnega interesa Radia Monošter za leto 2018. Nosilci: predsednik, direktor-glavni urednik, predsednik nadzornega odbora; rok: 25. april 2019 Odločanje o terminsko določenih nalogah vzgojno-izobraževalnih ustanov prerazporeditev namenskih proračunskih sredstev. Nosilec: predsednik, vodje ustanov, finančni vodja; rok: 25. april 2019 Razprava o poročilu notranje revizije. Nosilec: predsednik, v.d. vodja urada; notranji revizor; rok: 25. april 2019 Maj-Junij-Julij 2019 21.06. Strokovna ekskurzija 17.07. Postavitev prepoznavnega znaka ,,PORABJE v Andovcih. Nosilec: Karel Holecz namestnik predsednika; rok: maj 2019 Seja skupščine: obnova članstva Nadzornega odbora Radia Monošter Nosilec: direktor-glavni urednik; rok: 23. maj 2019 izvedba postopka natečaja za vodje ustanov za – opravljanje nalog ravnatelja Dvojezične osnovne šole in vrtca Jožefa Košiča. Nosilec: Skupščina; rok: 23. maj 2019 Razprava in sprejem finančnega poročila Državne slovenske samouprave in njenih proračunskih organov za leto 2018. Nosilec: predsednik, vodje ustanov, finančni vodja, predsedniki komisij; rok: 23. maj 2019 Avgust 2019 Seja skupščine: prerazporeditev namenskih proračunskih sredstev. Nosilec: predsednik, vodje ustanov, finančni vodja; rok: 22. avgust 2019 Razprava o poročilu notranje revizije. Nosilec: predsednik,notranji revizor; rok: 22. avgust 2019 Aktualne naloge v zvezi z narodnostnimi volitvami 2019. Nosilec: Skupščina, Urad; rok: 2019. stalna naloga September 2019 21. 09. Svečana predaja obnovljene Küharjeve spominske hiše. Nosilec: Martin Ropoš, predsednik; rok: september 2019 Oktober 2019 Seja skupščine: razprava o načrtu notranje revizije za leto 2020 letno poročilo nosilcev funkcij o opravljenem delu prerazporeditev namenskih proračunskih sredstev. Nosilci: predsednik, vodje ustanov; nosilci funkcij, finančni vodja, rok: 31. oktober 2019 November 2019 Seja skupščine: ustanovna seja. Nosilec: Skupščina, rok: 28. november 2019 Razprava o programu dela za leto 2020. Nosilci: predsednik, vodje ustanov; finančni vodja; rok: 28. november 2019 Tekoče aktivnosti med letom: v primeru zagotovitve finančnih virov za izvedbo na osnovi načrtov vodje spominske hiše, izvedba četrtletnih delavnic in poletnega tabora negovanja izročila v Küharjevi spominski hiši. Ustanove DSS oziroma komisije za šolstvo in kulturo ter finančni nadzorni odbor bodo svoje naloge v letu 2019 opravljali na osnovi posebnega programa dela, usklajenega s programom dela DSS. Državna slovenska samouprava si bo na osnovi Prog- rama sodelovanja na področju šolstva, znanosti in kulture za obdobje 20162018, podpisanega s strani Ministrstva človeških virov Madžarske in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, z vključitvijo strokovnjaka, svetovalca za slovenski jezik, in slovenskih asistentov ter z izkoriščanjem razpisnih možnosti za pridobivanje sredstev za strokovna izpopolnjevanja prizadevala k dvigu strokovne ravni narodnostnega dvojezičnega izobraževanja. Državna slovenska samouprava tudi v letu 2019 med svoje posebne naloge uvršča zagotovitev potrebnih sredstev za redno delovanje ustanov (Dvojezična osnovna šola in vrtec Jožefa Košiča, Dvojezična osnovna šola in vrtec Števanovci; Radio Monošter; Küharjeva spominska hiša, Urad DSS), organizacij, ki se financirajo preko teh (ZSM, izdaja časopisa Porabje) ter lokalnih narodnostnih samouprav in organizacij, ki delujejo na narodnostnem področju, in bo nadaljevala pogajanja za zagotavljanje potrebnega finančnega kritja. DSS si prizadeva izkoristiti vse razpisne priložnosti za lasten razvoj in razvoj svojih ustanov. DSS za svojo posebno nalogo šteje učinkovito strokovno sodelovanje z narodnostnimi samoupravami pri izvajanju njihovih dejavnosti tudi v obliki skupnih prireditev. DSS bo tekoče sodelovala pri pripravi in izvedbi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Porabje, 28. marca 2019 Gornji Senik, 18. oktober 2018 Martin Ropoš predsednik ... DO MADŽARSKE Kmetijsko-vrtnarska naložba Nemško podjetje FAKT AG pripravlja na Madžarskem kmetijsko-vrtnarsko naložbo na 330 hektarjih, je najavil prejšnji teden kmetijski minister v mestu Mosonmagyaróvár. Naložba, ki bo vredna 1 milijardo evrov, bo med krajema Hegyeshalom in Bezenye. V prvi fazi naj bi se na 50 hektarjih zgradile predelovalne kapacitete, na 30 hektarjih tople grede in na 50 hektarjih bi potekala tradicionalna vrtnarska pridelava zelenjave. V nadaljnih fazah se bodo zgradili logistični in konferenčni center, hotel, stanovanja in priključek do avtoceste. Z naložbo bodo ustvarili 5000 novih delovnih mest, je povedal na tiskovni konferenci Hubert Schulte-Kemper, predsednik in generalni direktor nemškega podjetja, ki je dodal, da bodo predelovali sadje in zelenjavo iz cele Madžarske. Po predhodnih načrtih naj bi na začetku proizvajali 12 vrst izdelkov, ki bi jih plasirali po vsej Evropi. Na vprašanje, zakaj so izbrali prav to lokacijo, je generalni direktor odgovoril, da zaradi razvite infrastrukture, saj se območje nahaja v blizu osi Budimpešta-Dunaj-Bratislava. Evropsko naj drevo leta je madžarski mandljevec Evropski okoljski konzorcij EPA je tudi letos izbiral zmagovalca evropskega tekmovanja Drevo leta. Vsako leto sodelujoče države izberejo drevo, ki sodeluje na tekmovanju, nato pa ljudje s spletno anketo celotni februar glasujejo za svojega favorita. Zmagovalca so objavili na slovesni podelitvi nagrad 19. marca v Bruslju. Na prvem mestu je bilo madžarsko drevo, in sicer mandljevec, ki ga najdemo nedaleč od mesta Pécs, ki je prejel 45 132 glasov Mandljevo drevo pred cerkvijo Marije Snežne navdušuje obiskovalce že 135 let. Cvetenje mandljevca je že od nekdaj simbol večne obnove in izobraževanja, saj je škof Janus Pannonius leta 1466 o njem napisal pesem. Drevo, ki stoji na belih skalah in kljubuje vetru, je bilo že pred 100 leti navdušujoč element za pisatelje. Na drugem mestu je končal hrast Ambretsevo v Rusiji, 248 let staro drevo, ki je dobilo 39 538 glasov. Na tretjem mestu je portugalski črni hrast iz Monte Barbeira v regiji Alentejo, 150-letno drevo, ki je zbralo 32 630 glasov. 8 Dobro lüstvo, padaši mi falijo Dostakrat je tak, ka človek samo gleda pa itak nika ne vidi. Gda sem se po Ritkarovci vozo, dja sem tü samo tau gledo, kak je lejpa pokrajina, kak zelenijo travniki, nekak drva žaga pa tak tadale. Gda sem se že mimo pelo, te kak bi me boži bič vdaro, mi je na misli prišlo, vejpa tau je Izidor Gašpar z Verice, steri zdaj že v Somboteli žive. Stanem, avto v rükverc dejam pa nazaj potisnem, če sem rejsan dobro vido. Dobro sem vido, Dori je na cirkoli drva žago pa že audalič se je smejau, gda me je zagledno. - Djantjin Dori, kak si ti v Ritakarovce prišo, vejpa če dobro vejm, zdaj že v Somboteli živeš? »Vejš, kak je tau, človek če leko, padašom pomaga. Zdaj sem se s Petrom Šerfecom, steri ranč kak dja v Somboteli vsakšoga, prišo v eden velki »Če mi kaj trbej, te dem, dapa delat, gnauk ta, tak ka dja zlati cajtaj, v osemdeseti lejtaj varaš. Najprvin, po pravici bola samo te, če delo mam. V sem malo doma. S padašom dosta bejo z njimi, dosta vse povejm, skur sem nej zablau- center rejdko, zadnjo paut te, Šerfecom, gda leko pa gda je so mi pripovejdali. Dapa ranč do, gda sem v bauto üšo, gda je Savaria karneval bejo, on fraj, te v avto sedeva pa tak smo delali tü, gda je trbezato ka mena je tisti se domau pripelava sé lo, če je tak bilau, te še vnoči. tau Sombotela sploj nej k njegvoj materi pa te Vnoči smo na gateri žagali, bejo spoznani. Zdaj je malo kaj taštibrava.« predpodnevom smo malo pože dobro, zdaj že zvek- Tau je dobro, zato ka čejvali, zadvečerek smo v gašoga vse vejm, gde ka tašoga reda te svojo uštjo šli pa smo telko pá podrje, pa tau tö, kak leko mater tü leko pogled- li, aj vnoči leko žagamo. Tak tapridem. Tau je najboneš, nej? je tau bilau, dapa te se je splala špajsno za mene pa »Kakšno mater, vejpa čalo, lejs je te več vrejdnostau namé še zdaj mantona je že prejk eden ti emo, zato ka že te je lejs ra, ka je dosta avtonov. mejsec pri nas v Som- telko košto kak zdaj. Te je še Zrzanka v šestoj vöri boteli. Ona cukrni beteg vsakši pomago drügoma, če pa zadvečerek v dvej ma pa dja mam v Som- je kakšna sila bejla. Dobro vöri, gda iz slöjžbe dejo boteli spoznane dok- vejm, ka vnoči kelkokrat so domau, tašoga reda vse tore, steri njau vračijo. Sabatin Franci prejk k nam tak bovnjari, kak gda Zavolo tauga je prišla prilateli, gda je krava kotila, strženge se nosijo.« k nam pa še zato, ka če pa nej samo oni, drügi so tü - Tau je tašo, ka je v kakšna nevola je, te od- pomagali.« ednom varaši nej dob- Izidor Gašpar ali kak ga doma zovéjo Djantijn Dori tec brž k doktori pride.« - V Andovci paulak pri zvauro, dapa gvüšno je - Kak dougo ostane pri ni si žejvo več lejt, odtistac tašo tü, ka je tam baukše, dapa tam je vse tak drago bi- vas? si odišo v Sombotel. Ne fali kak je doma v vesi bilau. lau, ka si bola samo tau gle- »Ne mislim, ka bi ona še sé ti, nej ti je špajsno, ka ga več »Tau je baukše, ka skrak maš do, ka odavajo.« domau prišla, ona, tak mis- ne čüješ? - Gde sta vüva doma z Irin- lim že v Somboteli ostane.« »K tauma, ka več zvoni zvaun, kov? - Zdaj, ka tak nazaj odiš, k tauma sem se že vcujvzejo, »Tam, kak dé paut Zanati, sprvoga bola rejdko, zdaj mena bola dobro lüstvo fali, tam na konci, če vö iz varaša se pelamo, na lejvo.« - Od tistac se pejštji rejsan ne splača v center odti, vejpa pau vöre gvüšno odiš ta pa te še telko nazaj. »Tau je samo te, če se z nitjim ne srečam, dapa če z nekakim vtjüpprilativa, te je tau leko več vör. Zdaj že dosta Dori rad ojdi domau v Porabje, največkrat pomaga padaši z Verice Petri Šerfeci lüstva sem spozno, nej samo te naše, litji Sombotelčane Gda je eške v Andovci živo, je biu člen Porabskoga kulturno turističnoga društva; žive, nazaj domau pripelo k baute, pet minutov pa vse friš- tü.« pomago je te tö, gda so pokazali, kak se je indasvejta mlatilo z mašinom materi v Ritkarovce. Müva ko si leko tjöjpiš, nej tak kak - Kakšne sausede maš? sva dobriva padaša pa te zdaj gda smo še v Andovci bilej, »Nika ne morem prajti, sploj bola nagausta, vidiš kaj tisti, stere sem tam emo, tisti malo ma pomorem drva ža- ka si na več dni mogo nut- dobro se sporazmejmo, eden tašo, ka je zdaj že ovak, kak mi fejst falijo. Nikdar ne pozagati.« spotjipüvati, zato ka nej bejla dela pri vodovodu, eden trak- gda si še töj žejvo? bim tiste čase, tau so bila naj- Zdaj že več lejt, ka v Som- bauta.Te smo kröj na tjeden tore popravla, drüga je bar- »V taum kratkom časi najbola lepša lejta v mojom življenji.« botel živeš. Kak je kaj tam? dvakrat meli friškoga, zdaj cetkorca (učiteljica), naspra- tau, ka lüstvo eden za drügim - Kak si že dotejga mau v več Mi bi malo pripovejdo od če štjem, vsikši den friškoga uto nas je eden stari ladjen, tamira. Rejdko je tak, gda mejstaj živo, ma se zgoditi, tauga? leko djejm. Tü v Soboteli je on je tü nej lagvi, tak ka ta človek domau pride, ka bi nej ka še gnauksvejta nazaj do»Sprvoga je lagvo bilau, tež- baut puno, vse, ka štješ tjöjpi- smo.« stoj mrau, ne mislim samo na mau prideš, nej? ko sem se vcujvzejo, vejpa ti, tejsto najdeš, samo pejnaze - Ka delaš cejli den, vejpa ti Verico, mislim na sausedne »Tau je tak, kak praviš, človek dja sem iz Andovec, iz edne trbej.« si vsigdar vanej kaj klepo vesi tö. Tau je velka falinga, vnaprej nika ne vej, vse se male vesi, gde nas je osemde- - Dosta odiš vanej po vara- pa štibro? tau starejšo lüstvo mena fejst leko zgodi.« set bilau, gde je vsakši pozno ši? »Vsefele delam, gnauk sé dem fali. Dja sem prvin, še v tisti Karči Holec Porabje, 28. marca 2019 9 Aleksander Ružič »Nikši bole kratek den je že. Nega dugo, ka je za poudne zvonilo, pa je že skoron kmično v goušči. Ešče malo loudja v talige naberem, pa idem domou. Za gnes je bilou zadosta. V drvarnici se že malo pozna. Če de zima duga, mi drva prav pridejo,« si je tak pomali zgučavo Vendel, da je süje veje vküper isko pa je v talige zlago. »Zdaj mo že tretjo pout pelo. Pa ešče vütro pa po vütri, pa de že lepi küp drv za zimo kredi. Goušča mi je malo nej za rámom pa nemam daleč. Vütro bi leko žago s seov vzeo, ka bi eno par kuši prkouli nažago. Ka te tak ogenj friško doj ne pride v šparati, da kaj kuše gor dejem.« Zadovolen, ka je tak hasnovito pa friško den ta odišo, je s taligami zavino na dvorišče, ali se je nemalo začüdo, da je za dvericami zagledno Kariva in Janoša, šteriva sta ga po tom vö videnji tam čakala. »Ka pa ščeta zdaj njiva z menov? Mi ščeta nevolo delati,« si je friško tolmačo te obisk, te njemi je pa v glavo kak blisk vdarila svaja of večer pri Ilonki. Strajoma je talige doj djajo in se zagledno v njiva. »Boug daj dober den, Vendel. Vrli si, ka se že za zimo pripravlaš. Če de duga, de drva trbelo,« se je prvi oglaso Janoš. »Vama tüdi …« »Vendel, müva sva se ti prišla opravičit … za tisto, včera večer … v krčmi. Eti sva ti nika prinesla,« je zdaj Kari pod kaput segno in vö privleko dva šöra. Vendel je po tom friško gor prišo, ka sta nej s slabin k njemi prišla, zato je z meron nazaj pravo: »Ej, Kari pa Janoš, ka pa tou nosita. Pa ka takše gučita. Jaz sam vama nika ne zamero. Znam, ka vaja Števan proti meni napelava. Njemi se je svet stavo. Za Rusov je glaven bio, zdaj ga je pa čas povozo. Pa … čemeren je zavolo Ilonke, ka me brani pred njim, pa zavolo Trejze njemi je tüdi nej po vouli. Nemre razmiti, ka se brez njega gnes den tüdi leko kaj zgodi.« »Aj, zdaj mi je pa dosta ležej. Celo noč sam nej mogo dobro spati,« je z veseljon nazaj pravo Kari. »Ota z menov, ka si etan na penjej doj sedemo,« je zapovedo Vendel in skočo v zamanico ešče po eden šör. »Boug nas živi,« je pravo Vendel, da so kloncnili z glaži. »Znata, meni je tüdi žao, ka sam Števani špricer v obraz potočo, ali sam se več nej mogo zadržati.« »Ha, ha! Tou si je pa isko. Vendel, ti si vendar prvi, šteri se njemi je vüpo prouti postaviti. Meni zavolo toga ešče zdaj na smej ide,« je raztegno črbinave SMRT lampe Janoš, da so znouva z glažami kloncnili. Tak so se pajdaško dale ta pogučavali, te je pa Janoš samo ednouk pravo: »Vendel, pa ešče ti moreva nika povedati. Žalosnoga. Ilonkin mož je vnoči mrou.« Si so doj poglednili in niti eden je nej glave zdigno. Pred sejmi so se risali kejpi večerov za njuvin stolom, gé so njim njuvi guči bili do zdaj glavno veselje. Pa Ilonkine trpetaste prsi, štere so vö od ščipkastoga roba silile, da njim je špricere na sto postavlala. In si so se spitavali: de zdaj, da je svaja s Števanom vö vdarila, pa zdaj, da je Ilonkin mož mrou, vsega toga konec? »Ilonka je dosta pri njem trpela. Ali mož njoj je vseeno bio. Pa deco mata; če glij so raztepeni po cejlon svejti. Vala Bougi, ka so leko pravi čas vö vujšli z etoga srmaštva,« je po kratkon časi prekino tjučo Kari in pri ton na skrivma pogledavo proti Vendeli. »Starejšiva, Ilonka pa Pišta, za njeva ne ven, kak sta prek granice vujšla, leke najmlajšome, Karivi, sam pa na desko napravo srnske tace, ka bi graničari nej vidli, ka je nešče odskočo. Te je lekaj v Avstraliji. Ilonka, zdaj kak so Rusi megnili, večkrat dobi dolare od njega. Prle so njej vse vkraj vzejli, zato je te henjo pošilati. Od krčme je pa nikšoga aska nikdar ne mejla, zato ka njej je pokojni vse zapijo,« je zdaj gučo Janoš in te pito Vendela: »Ka ti na tou praviš, Vendel?« »Ja, oba mata prav. Jaz tüdi tou tak razmim. Leki v ton, kak sta mi vüva tou gučala, sam malo sam sebe nazaj pogledno. Tou se po navadi te spominamo, da smrt odi. Tri leta je od toga, ka je moja Ilonka mrla. V židanoj fabriki se je vsakši den strupila in na ednok se je samo doj posišila. Najnoga Pišteka so na granici doj strelili, da je ščeo odskočiti, Gizika pa je že tüdi pokojna. Nikdar sam nej zvedo, ka se njoj je zgodilo. Tri pisma, štere sam dobo z Nenškoga, je vse, ka od nje man. Tak je, vidita, tou z menov. Pa z vama je nika nej nači; na stara leta sta tüdi sama ostala. Samo Števan ma ešče ženo pa enoga staroga pojba. Če glij je nika nej vreden, ma vseeno nekoga za sebov,« je s povešnjenov glavov po tjuma gučo Vendel. »No, Vendel, ti si zato vseeno nej čista sam,« je ščeo Kari na smej obrniti njuv guč. »Da de pa sprevod,« je, kak da bi nej čüjo, ka je Kari pravo, pito Vendel. »Vütro v tretjoj vöri,« se je vtistom se od plouta začüjo ženski glas. »A, ti si, Trejza, odi pa si eden šör vö z zamanice prinesi,« se je razveselo Vendel. »Mi si samo od smrti pogučavlemo. Kaj povej, kak je na tvojem brejgi.« Porabje, 28. marca 2019 V tiston sta se Kari pa Janoš zdignila: »Ideva. Že de pomali kmica, pa zaküriti moren, ka za mojo svinjico repnjek segrejen.Vala lepa, Vendel,« je prijazno pravo Janoš, da sta se s Karivon proti dverican napotila. »Vendel, zdaj san ti samo špot napravila. Nej si na menej čemeren,« ga je z žarečimi očami poglednila Trejza, da sta Kari in Janoš zavinola na cesto. »Ka bi, ka bi! Že itak vsi znajo za naj. Pa nikoga tou tüdi nika ne briga! Drügome tou nejde v nos kak samo Števani. Kari pa Janoš sta pa rejsan praviva pajdaša.« »Vendel, nama leko večerjo napravin? Gnes de krčma zaprejta, pa če smen, bi pri tebi ostala tüdi prek nouči.« je Trejza zdaj gor stanila in Vendela po licaj poboužala. Vendel je otrdno, ali je friško tüdi on gor stano in nazaj pravo: »Dobro, Trejza! Jaz malo v drvarnici tačas drva razsekan, pa je malo ta skladen, ti me pa te pozovi, da de večerja gotova.« Spravo se je k drvan, ali njemi je delo nej dobro šlo. »Nika me gnes ta sekira ne bouga, ka vse mimo sekan. Kak da bi me kaj mantralo. Gnes de krčma zaprejta, je pravila Trejza. Mogouče mi tou ne da mejra,« je brodo Vendel, da je lodje na kratko vküp seko. Na sprevod je nej dosta lüstva prišlo. Dež je pa li šou. Žutome blati se je nej bilo mogoče ogniti. Lidje so proti grabi šli tak smešno, kak če bi se rece pozibavale. Z drženc je po kaputaj vse doj teklo in vsi so radi bili, ka de sprevoda friško konec. »Tak je že dugo nej dež šou kak gnes. Pokojni je mogo fejst žeden mrejti,« je Vendel čüjo nadza praviti eno od žensk, štere so šle za njim. »Ja, da je pa on nej bio žeden,« je skoron na glas pravila drüga. Trejza, štera je stala poleg Vendela, da so mrtvoga v grabo notri spüščali, je po tjuma zašepetnila: »Števana pa nega. Pa nje pa pojba tüdi nej.« »Sam si mislo, ka ga nede. Gledam Ilonko. Niti je nej bogve žalosna. Pa ka de? Zdaj de njej ležej,« je po tjuma dale pravo Janoš, šteri je tüdi poleg Vendela stao. »Najbrž nede kaj dosta žalüvala. Krčma de najbrž že vütro pa dale šla. Mam prav, Vendel,« se je znova oglasila Trejza. Najbrž so tou zadnje tüdi drügi čüli, zato ka je na ednok vse tjüma gratalo. Le mokre grüde, štere so pokopiči v grabo z blatnimi lopatami metali, so po škrinji bovnjale, kak da bi glas vö s pekla šou. Lidje so premočeni in vküp potegnjeni šli proti cesti in zamišleno drobili po mokroj cesti proti svojin kučan. 10 Svetovni dan poezije UVELJAVITEV PORTALA »VRABEC ANARHIST« V ENEM LETU Društvo slovenskih pisateljev je ob svetovnem dnevu poezije, 21. marcu 2018, ponudilo avtorjem priložnost objavljanja poezije, proze, dramatike, kritike in esejistike na portalu s pomenljivim naslovom Vrabec Anarhist. Portal je dobil ime po neuklonljivem ptičku iz romana Ivana Cankarja Hiša Marije Pomočnice, ki se je na vsak način hotel prebiti na svobodo in ga lahko razumemo kot simbol večne utopije. Kriteriji odločanja pri izbiri literarnih besedil za objavo temeljijo na kakovosti, izvirnosti in umetniški dovršenosti. Odgovorni urednik portala je dr. Igor Divjak. K portalu se bom še vrnil, zdaj pa nekaj informacij o letošnji počastitvi svetovnega dneva poezije v Sloveniji. Po vseh večjih slovenskih mestih, kjer menijo, da je kultura in v njej literatura pomembna vrednota, so pripravili literarna branja, ponekod, Na križnoj pauti molili za betežnike V Sakalauvci so pred osmimi lejti dali postaviti svetlobni križ, štacije križne pauti so pa dali napraviti 2016. leta. Za štacije so pejneze dali sami vörnicke, dapa pomagale sta lokalna samouprava pa slovenska samouprava tö. Od tistoga mau je dosta lidi ojdlo k križi molit. Letos v postnom časi so se tak odlaučili, ka do križno paut molili pri štacijaj gor do svetlobnoga križa, steri je 7,38 metra viski. 15. marca je dogodke štacij na Golgoto prebral župnik Tibor Tóth, pri svetlobnom križi so pa slovenski molili za betežnike v vesi. LRH Svetila 90. rojstni den V Slovenski vesi je pred kratkim svetila 90. rojstni den Matjina Rejza (Kozó Józsefné, Terézia Šömenek), stera se rada spomina na mladost, da je rada plesala pa špilala rokomet. Najbola jo tau goradrži, ka so vsigdar kaulek njé njeni najdražji, členi familije, steri go trno radi majo. LRH Slika Pesnik akademskega slikarja Ferija Mesariča, dolgoletnega likovnega opremljevalca knjig v »pokojni« Pomurski založbi, ki bi lahko živela in delovala še zdaj denimo v Mariboru, pa priznanim besednim ustvarjalcem izročili priznanja. Osrednjo, Glazerjevo nagrado je dobil akademski slikar Bogdan Čobal, častni gost dogodka Slovenija odprta za likovno umetnost – Pogled od zgoraj 2018, o čemer pišem na drugem mestu časnika. Tako je v Ljubljani najbolj znano prebiranje poezije ob Prešernovem spomeniku, kar že vrsto let pripravlja Društvo dramskih umetnikov Slovenije. Branje se vedno začne s Prešernovo Zdravljico, katere del je tudi slovenska himna. Ob svetovnem dnevu poezije sta se oglasili generalna direktorica Unesca Andrey Adulay, ki je v poslanici poudarila, da poezija predstavlja edinstveno umetnost, ki nas opominja na izjemno raznolikost jezikov in kultur. Predsednica Društva slovenskih pisateljev Aksinija Kermauner pa je v slovenski poslanici povzela verz Srečka Kosovela: »Ta strašni čas, neurejen čas/ poplavlja z nemirom iskanje/ vse naše, vse naše smeri/ nemir in ubija nam sanje.// Ljudje potrebujemo poezijo zdaj bolj kot kdajkoli prej. Kajti v tem izvotlenem času, lažno naphanem z nemirom, izgomazenjem, mistični zven poezije zatrese v nas vrednost, da je pod brezupnim betonom našega sveta skrito še kaj, „nekaj“, za kar je vredno živeti.« Uvodoma omenjeni, eno leto star portal DSP Vrabec Anarhist je pritegnil veliko število, tudi najbolj znanih slovenskih pesnikov in pisateljev. Poezijo objavlja prek 50 domačih in tujih avtorjev (tudi podpisani), nekaj manj pa prozaistov. Objavljajo Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Mustafa Zvizdić, Marko Kravos, Ivo Svetina, Ciril Zlobec, Josip Osti, Feri Lainšček in drugi avtorji vseh generacij in pesniške predstavitve že pokojnih pesnikov in pisateljev. Kljub resnemu prizadevanju mi ni uspelo odkriti v Prekmurju prireditve, posvečene svetovnemu dnevu poezije 2019. Niti ne tako presenetljivo, saj v Pomurju nimamo založbe, v Murski Soboti kot regionalnem središču pa ne sodobne knjigarne, ki bi ponujala vse zvrsti literature. Tekst in foto: Ernest Ružič Obnovili zdravstveno ambulanto na Dolnjem Seniku Ambulanta družinske medicine na Dolnjem Seniku pričakuje paciente v skladu z unijskimi predpisi, saj so jo pred kratkim – zahvaljujoč uspešnemu projektu – popolnoma obnovili. Župan Zsolt Monek je povedal, da je bil projekt izveden v okviru konzorcija, katerega člana sta bili samoupravi Dolnjega Senika in Sakalovcev. V okviru projekta so obnovili ambulanto družinske medicine v Sakalovcih in na Dolnjem Seniku, kjer so posodobili tudi službe- no stanovanje zdravnika. Projekt je bil izveden v okviru programa Széchenyi 2020. Porabje, 28. marca 2019 Na sliki: župan Zsolt Monek z dvigalom za invalide. LRH WWW.SLOVENCI.HU 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 29.03.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Slovenski magazin, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Rija in Krokodil: Grad, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Plima, avstralsko-britanski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info kanal PETEK, 29.03.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 13.25 Dober dan, 14.45 Prisluhnimo tišini, 15.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.35 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Migaj raje z nami, 16.25 Ker si upam, koncert Anike Horvat z gosti, 17.50 Kjer bom doma (IV.): Težave s Harryjem, avstralska nadaljevanka, 18.50 Judo: svetovni pokal, 20.00 Rokomet - liga NLB: 2. kolo končnice, 22.15 Televizijski klub, 23.05 Zadnja beseda!, 23.45 Videotrak, 0.20 Zabavni kanal SOBOTA, 30.03.2019, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Čist zares: Fitnes, 10.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! – izbor, 15.05 Aralkum - najmlajša puščava na svetu, francoska dokumentarna oddaja, 16.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Velikanov prehod, Severna Irska, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.55 Tujca, britanska nadaljevanka, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Amaterji, koprodukcijski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Info kanal SOBOTA, 30.03.2019, II. spored TVS 6.25 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.30 Na lepše, 10.15 Migaj raje z nami, 10.55 Alpsko smučanje - državno prvenstvo, 13.00 Slastna kuhinja, 13.35 400 let iskanja, dokumentarni portret goslarja Vilima Demšarja, 14.30 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Olimpija, 24. kolo, 16.45 Judo: svetovni pokal, 18.00 Avtomobilnost, 18.30 Električne sanje; Miha Kralj, dokumentarni film, 19.45 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 20.05 Bodibilder, francoski film, 21.50 Zvezdana, 22.35 2Cellos v sydneyjski operi, 0.15 Videotrak, 0.45 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Olimpija, 2.30 Zabavni kanal NEDELJA, 31.03.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Slavna pošast, risanka, 10.10 Špasni učitelj: Pes, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Naravni parki Slovenije: Kočevski pragozd, dokumentarna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Ižanska pravda, kratki igrani film AGRFT, 14.55 TV-izložba, 15.15 Mladost norost, italijanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Čarobni prvi april, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 20.30 Intervju, 21.20 Šport – nogomet, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 21.50 Drugi so molčali, koprodukcijski dokumentarni film, 23.25 Mladi virtuozi, Anamarija Lajh, 23.40 Nova Shakespearova pesmarica: Švica, 23.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Info kanal NEDELJA, 31.03.2019, II. spored TVS 6.20 Videotrak, 6.50 Duhovni utrip, 7.05 Koda, 7.40 Slastna kuhinja, 7.55 Glasbena matineja, 10.30 Svetovni popotnik: Najzanimivejše afriške pustolovščine, 12.00 Joker, kviz, 13.55 Mundiya Kepanga – papuanski glas gozdov, francoska dokumentarna oddaja, 15.00 Judo: svetovni pokal, 16.55 Rokomet - pokal Slovenija (Ž): finale, 18.55 Megabiti energije: Energija, ki jo uporabljamo, dokumentarna oddaja, 19.10 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Po poteh sužnjev, francoska dokumentarna serija, 20.55 2Cellos 2Obraza, glasbeni dokumentarni film, 21.55 Vikend paket, 23.15 Zvezdana, 23.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.25 Videotrak, 0.55 Rokomet - pokal Slovenija (Ž): finale, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 01.04.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Obzorja duha: dr. Aleš Ušeničnik za naš čas, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profil: Ingo Schulze, 14.15 TV-izložba, 14.30 S-prehodi: Politični premiki v življenju Slovencev v Italiji, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 16.25 Čist zares: Fitnes, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Bacek Jon: Striženje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetni raj: Dokumentarni film - zrcalo sveta, 23.30 Glasbeni večer, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info kanal OD 29. marca DO 7. april britanska dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Marko Mandić, 21.40 Pogrešani, švedska nadaljevanka, 22.35 Kaj govoriš? = So vakeres?, 22.50 Zadnja beseda!, 23.40 Videotrak, 0.15 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak SREDA, 03.04.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Dušana Flisa Hoče in OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Krasni Kras, dokumentarni film, 17.55 # Tu EU: Henna Virkkunen – podnebne spremembe, 18.00 Trobka in Skok: Lovljenje, risanka, 18.10 Jurij in Pavel: Štorklja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Ameriška pastorala, ameriški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.50 Krasni Kras, dokumentarni film, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Info kanal SREDA, 03.04.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 9.55 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.00 Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo, 16.00 Ambienti, 16.30 Vikend paket, 17.50 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 18.50 Ribič Pepe: Kako je bil Pepe prepogumen, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Koncerti za mlade: Humor v glasbi, glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Vojna in mir, britansko-ameriška nadaljevanka, 22.50 ANDRE RIEU: WELCOME TO MY WORLD 2, glasbeno-dokumentarna serija, 23.40 Življenje brez mladosti: Pričevanje Staneta Kirna, dokumentarni film, 0.30 Videotrak, 1.05 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak PONEDELJEK, 01.04.2019, II. spored TVS ČETRTEK, 04.04.2019, I. spored TVS 6.00 Info kanal, 10.30 Otroški program: Op! 11.00 Slastna kuhinja: Cezarjeva solata s piščancem, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 15.00 Na lepše, 15.30 Hitlerjeva biblija, dokumentarni film, 17.00 Ljudje in zemlja, 17.55 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 19.20 Videotrak, 20.00 Svetovni popotnik: Vzpon in propad Britanske Indije, 21.05 Bergman, švedska dokumentarna oddaja, 23.10 Odvisniki od spleta, izraelsko-ameriški dokumentarni film, 0.30 Niko, kratki igrani film, 0.45 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak, 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Krasni Kras, dokumentarni film, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.40 TV-izložba, 16.15 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Konvencije 18.00 Balončkovo: Ptičje strašilo, risanka, 18.10 Mišo in Robi: Gnezdo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu: Van Gogh - nov pogled, britanska dokumentarna serija, 0.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info kanal TOREK, 02.04.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.40 Umetni raj: Dokumentarni film - zrcalo sveta, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio city, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip, 14.55 TV-izložba, 15.30 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Ernest in Celestinca: Snežni metež, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.50 Očetje in sinovi, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info kanal TOREK, 02.04.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.15 Dober dan, 15.00 Alpe-Donava-Jadran, 15.25 Avtomobilnost, 16.30 Joker, kviz, 17.50 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.25 Videotrak, 20.00 Vitaminski dodatki - čudež ali utvara, Porabje, 28. marca 2019 ČETRTEK, 04.04.2019, II. spored TVS 6.00 Info kanal, 11.00 Slastna kuhinja: Slani profiteroli, 11.10 Dobro jutro, 14.10 Dober dan, 14.50 Portret dr. Bruna Hartmana: Na poti pride vse naproti, 15.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Marko Mandić, 16.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 17.55 Kjer bom doma, avstralska nadaljevanka, 18.55 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Z Montyjem Donom po rajskih vrtovih, britanska dokumentarna serija, 21.00 Avtomobilnost, 21.35 Ambienti, 22.05 Pred upokojitvijo, TV-priredba gledališke predstave Prešernovega gledališča Kranj, 23.30 Slovenska jazz scena: Marko Črnčec Trio feat. Jonathan Hoard, 0.30 Videotrak, 1.00 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Če bi vsi skrb meli na red, bi tau nej trbelo Civilni forum v Monoštri vsakšo leto sprtolejt vörazglasi akcijo za čisti varaš, kam zové vse varaške civilne organizacije, stere se vcuj držijo, tau je kaulek petdeset. Ne vejm, kelko ji pride vküp, ponavadi furt isti tisti, nisterni pa nikdar nej. Letos je ta akcija 22. pa 23. marciuša bila. Drüštvo porabski slovenski penzionis- tov je samo mlajše varaške penzionistke zvalo na tau delo, etak se nas je podalo samo 6, tak ka nam je ena Slovenčarka tü z dobre vaule pomagala. Mi, slovenski penzionisti, svoj tau mamo od avtobusne postaje na Hunyadi pauti pa taum tisti grombau prauti kosne fabrike, kaulek Lapinča, Füzesi pauti nazaj do gimnazije. Pri družinski ižaj je rejsan lejpi red, držine kaulek rama red, čistaučo držijo. Ali po šancaj po vekšom tali, gdé nejga ramov pa pod mostaum Rabe, kaulek Lapinča, taum smo eške na tjüjpe dola sipleno smetke tü najšli, pa tau največ so kaštüle (pločevinke) za piti, flakoni, mnaugo papirov, cigaretlinske kaštüle. Ka smo eške najšli pod mostaum pa pri maloj kapejli, tisto ranč ne smejm dola spijsati. Od toga pa ranč nemo gunčali, kelko cigaretlinski čikov je vsepovsedi, če bi tisto tü vküper brali, té bi se tri dni leko vküp zgrabilo pa bi nej zgotovili. Tau nikak ne moremo porazmeti, zakoj delajo tau nisterni, vej pa gnes nam smetke odpelajo od rama, mamo v Monoštri tašno mesto, kam leko vse odpelamo pa dola damo. Gda zrastemo gora k tomi, ka lüstvo nede škaudilo eden drügomi, gda se navčimo, ka smetke dosta škoda déla v naravi, lufti s tejm pa vsejm, steri živemo. Eške dobro, ka vekši tau lüstva skrb ma nej samo kaulek svojga rama, liki na cejlo naravo, varaš, zatok aj v lejpom, čistom pa zdravom varaši leko živemo. Pavel. Letos, 23. marca, so Klara Fodor priredili 20. jubilejni občni kejp: Pável Tamás zbor društva, na katerem je predsednica Ibolya Dončec Merkli podala poročilo o delovanju civilne organizacije v lanskem letu in člane seznanila z letošnjimi načrti. Po seji je slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss prisotne opozorila na pomen registracije pred jesenskimi lokalnimi in narodnostnimi volitvami. 20. jubilejni občni zbor v Sombotelu 25. januarja 1999 se je v Sombotelu odvijala usta- TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök novna seja Slovenskega kulturnega društva Avgust Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB