Stev. 151
V Trsta, v torsR S. iunlja 1919
letnik XLIV
fchaj« vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uUca tv Frančiška AfISkega Štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-etStvn. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodina. — Ustnik konsordj Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol leta L 18- In celo leto L 35—. — Telefon uredtriltva in uprave ftev. 11-57.
EDIN
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotin k. — Oglasi se računaj® w Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 2<X
Jadransko vprašanje.
Reško vprašanje rešeno?
RIM, 31. (Dospelo 1.) Potrjuj -se, da ie japansko vprašanje neposredno pred rešitvijo in da ta rešitev temelji na »Tempsovi« formuli, namreč da se Reka z vsem spornim zemljiščem vse do Volovske in železnice št. Peter-Ljubljana preustroji ▼ samosvojo državo. Italijanski pooblaščenci se bore še ta to, da bi se izključilo pokroviteljstvo Zveze narodov. Komentarji so kar najžavahnejši o vtisk. ki ga je napravila ta vest, najslabši: listi svetujejo, da naj se kolikor Je mogočo najbolje izkoristi io dejansko stanje.
Reška država s štirimi okrožji
RIM. 2. Danes so izroči mirovna pogodba avstrijskem odposlancem. To dejstvo predpostavlja, da so se italijanska vprašanja, vkljufo vestem o novi odgoditvi, rešila tekom včerajšnjega dne. Končna ureditev bi bila takšna-le: Reka, ki ostane »corpus separatom«, bi bila središče nove neodvisne in nevtralne države, ki bi obsegala del Li-bumlje in Krasa z izključno slovenskim prebivalstvom, potem Sušak z ozemljem proti vzhodu i balkanskim zaiivom vred. poleg tega pa še otoka Krk in Rab. V petnajstih letih bi se vršilo ljudsko glasovanje ločeno po štirih okrožjih, in sicer: 1. Reka, 2. liburnijsko-kraško okrožje, 3. SuŠak z ozemije*n proti vzhodu, 4. otoško okrožje. Nevtra-lizacija države je potrebna iz vojaških razlogov, z namesiom da ostanejo meje čim dalje mogoče od Trsta. Ta nevtralizacija bi ostala tadi tedaj, Če bi se po petnajstih letih ozemlje razdelilo med Italijo !n Jugoslavijo. Te komplikacijo so v italijansko politično korist in jim je namen protiuteži proti številni premoči Jugoslovanov. Ta štiri okrožja bi se upravljala popolnoma avtonomno in bi se državna vlada omejevala skoraj le na posle nekake nadzorstvene komisije, ki bi nadiorovjHa predvsem gospodarske ednošaje, ki so v zvezi s pristaniščem in železnicami ter čuvala, da bi se vzdr-žavala uvedena vladavina. — Konferenca priznava Italiji .posest Valcne in ii daje mandat nad celo Albanijo.
Jugoslavija sorefcno poravnavo?
PARIZ. 31. (dosr>ek> 1.) Do danes je rok za izročitev mirovnih pogojev avstrijskemu odposlanstvu še vedno določen 'ponedeljek, toda doznava se it dobrega vira, da pogodba še ni končno urejena, kar marikajo še razno kJavzule. Neki član jugoslovanske delegacije je Izjavil uredniku lista •iJberte«, da Jugoslavija sprejme poravnavo glede Reke m Dalmacije, če bo zahteval Wilson, da naj §o sprejme. Kakor poroča »-Libertč«, bi bil sedaf VVilson pripravljen, da stori pričakovano demar-5o. in ]e italijansko odposlanstvo, vkljtrb kakemu form-lnermi pridržku, pridobljeno iza to, da pristane na poravnavo.
Wilson proti Jugoslovanom?
Dr. Trumbić je ugovarjal proti meji, kakor se je določila na Koroškem, in je izjavil, da je nesprejemljivo ljudsko glasovanje, predlagano za nemška mesta, katera zahtevajo Jugoslovani zase. Tu je poskočil Wilson. Ni mu neznano, da Jugoslovani izvršujejo vojaške operacije na tej fronti, ne ozirajo se na ponovne izjave konference, da ne priznava veljavnosti pridobitev po novemberskem premirju in da si ne da vezati rok po vojaški dopolnjenih dejstvih. S krepkimi besedami je ožigosal teritorijalno pohlepnost malih narodov in jim je priporočal, naj pokažejo več politične zrelosti s tem, da se odrečejo imperialističnim prisvojevalnim programom. Dasiravno so Romuni in Jugoslovani prijavili svoje pridržke proti sklepom konference, se ti sklepi izvrše.
Konečno se je razpravljalo o finančnih vprašanjih in male države so ugovarjale proti klavzulam, ki določajo njihovo soudeležbo pri povračilu škode pod obliko donašanja k vojnim stroškom, ki so jih imele velevlasti za njihovo osvoboditev.
Na vsak način se bo o tem vprašanju Še razpravljalo, ker natančne klavzule o porazdelitvi povračila škode še niso končno določene in je današnjo razpravo pretrgal francoski finančni minister, ki je izjavil, da je bilo že sklenjeno, da se te klavzule ne predlože v ponedeljek avstrijskemu odposlanstvu.«
T?ko »Corriercv« poročevalec. Posneli smo to poročilo v celoti, ker je videti prvi hip čisto nepristransko in stvarno. Vprašamo pa e-dino le.eno: Kako je mogoče, da dobiva »Cor-rierc tako natančno poročilo o seji, ki je bila — tarna!? Poročevalec sam poudarja nekoli-kokrat to tajnost, in zato smo res radovedni, kako je potem mogel dobiti vse te podatke in celo tudi vse podrobnosti o razpravi.
Mlrouna Konferenca.
Seja zastopnikov držav, ki so pretrgale zveze z Avstrijo.
PARIZ, t. Zastopniki držav, ki so pretrgale zveze z Avstrijo, so se sešli na Orsayskem nabrežju in so sklepali o mirovnih pogojih, ki naj bi se naložili Avtsriji. Razpravljalo se je predvsem o vprašanjih narodnostnih in verskih manjšin. Seja se je končala ob 17.15. Izročitev mirovnih pogojev Avstriji ostane določena na pondeljek. — Po tem sestanku se je vršila seja
PODLISTEK
Rose Mery.
Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—č.
Kako čudo torej, da je odprti duh grofa Branskega, vstopivšo v to družbo, ki jo je hotel poznati in proučiti, občutil vso praznino te večne »parade^. Žejen narave se je z otroškim veseljem zatekal med pečine in gore, na obal morja, kjer je samoten dvorec, skrit ▼ senco pinj in oljk, govoril duši z mirom in tišino.
Tako je dovršil Marko zadnji tečaj prava. Iste borbe in isto uživanje. — Njegova srečna in elastična narav ga je povzdigala izpod vseh družbinih bremen, ob enem pa je z vztrajno voljo prebrodil neprilike teških naukov in je bil že skoro dospel do cilja tolikih naporov. V prijateljskih mu salonih so se že pogovarjali, tU wi je minister grof K. pripravil mesto ata-
sveta četvorice. Posebna komisija se je sešla ob 18 v ministrstvu za zunanje stvari in je razpravljala o nemških protipredlogih. Razpravi so prisostvovali marSal Foch, general Diaz, Blissex, Wilson in marchese Imperiali.
PARIZ, 1. »Excelsior«, govoreč o tajni seji, ki se je vršila na Orsayskem nabrežju, zatrjuje, da Avstrija na severu ohrani napram Ceho-slovaški svoje meje iz leta 1914. Njena meja bi bila zgodovinska meja Češke. Na jugu bi bila meja določena po pogodbah iz leta 1916., iz-vzemši mariborski in celovški okoliš, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje.
Predarlska ostane Avstriji.
PARIZ, 1. »Temps« piše, da mirovna pogodba z Avstrijo kaže številne vrzeli. Med drugim ni v njej poglavje o povračilu škode, ki še ni urejeno. Glede Predarlske, ki je predkrat-kim izvedla ljudsko glasovanje, s katerim se je izrekla za združenje s Švico, določa pogodba/ da ljudsko glasovanje nima nikakršne veljave, da ostane pokrajina avstrijska in da mora prevzeti enaka bremena kakor ostale pokrajine.
Mirovna pogodba s Nemčijo ni ie popolna.
CURIH, 1. Neki služben brzojav službene »Deutsche Allgeineine Zeitung« iz Versallesa pravi da ententa ne misli da bi popustila pred nemškimi protipredlogi. Smatra se, da jih bo ententa, izvzemši majhne formalne izpremem-be, zavrnila.
Priprave za zasedbo porenskega ozemlja.
PARIZ, 1. Danes zjutraj in zvečer so se vršile dolge seje, ki jih je sklicala komisija, katera ima nalogo da določi podrobnosti za vojaško zasedbo Porenja, ki se izvrši po podpisu miru. Prisostvoval je maršal Foch in general Weihand ter Loucheur za Francijo, general Wilson za Anglijo, general Diaz za Italijo in general Bliss za Združene države.
Delavska zakonodaja in mirovna koalerenca.
PARIZ, 1. Clemenceau je odgovoril na dopaJn:"*-no noto -grofa BrockdorK-Rantzaiua o mednarodni delavski zakonodaji z naslednjimi .pri-pombami: 1-Nemška vlada moni, da končna odločitev v stvari delavske zakonodaje zre nameščencem. Zavezniške in prklražene jim demokracije -smatrajo kot •svojo dolžnost, da « delavci sodelujejo na delavski ^ak&nodaji, aK menflj®, da mOTa vsa skupnost sprejeti .zakone. 2. V nasprotstvu z nemško noto ne snra obstaja-ti nikake uasprotstvo med 'interesi delavstva in onimi vlad. Pretvezno nasprotstvo sc more verjetno nahajati le pri vladah, ki nimajo nič drugega demokratičnega, nego ime. 3. Pismo Brockdcrff-Rantea« ne vsebuje nobenih navedb glede nač \ kako nai se iz-raza j o načela, napovedana v mirovni pogodbi, dočirn more organizacija dela zaveznikov razpravljati praktično vse predloge. 4. V nasprotstvu s trčltvijo note, se je razpravljalo o zahtevan sindikatom ga kongresa v Bernu, so se proučile in večinama ukljtičBle v mirovno pogodbo. Prav nikake potrebe ni kakega drugega kongresa odgovornih načelnikov, kajti delavska udruženja so mogla v sled -javnosti, ki se je dala načrtu za organizacijo deta, stavljati iprotipred-lorge. Sprejeli smo idejo, da v kratkem času ido-pusthno zastogmike Nemčije k organizaciji dela; zahtevali bomo od konference v Wa'S-hingrtcnu, naj jim pripozna vse .pravice in .privilegije članov te organizacije. 5. Konferenca v VVashingtami je podala sredstvo, da se -uresničijo zahteve konference v Bernu, ki se moreio saskeijonira-ti z zakonom delavske organizacije in pripomoči, da se dovede jo v pristanišče trudi <dpu<ge cahteve. Komisija dela konference je proučila vsa vprašanja, omenjena v pismu, vštevši zakon v zaščito pomorščakov. 6. Ista komisija »e tudi sklenila, da mednarodne delavske organizacije morejo tudi sklepati, da imajo mednarodno zakonito moč, česar ne bi mogle konference. Mednarodni dogovori, kakor jih predvideva mirovna .pogodba, so boli izdatni 7. Clemenceau odklanja pripombe, češ, da smo se oddaljili od demokratičnih načel kajti predlog zavezniških m pridruženih jim vlad gre dalje, nego nemški predlog. Delavci nrso izključeni od delavske konference, na kateri dobe gosipo-darji le četrtino skupnega »zastopstva. I^a mednarodni .konferenci bodo vladni delegati zastopali delavce, ki niso včlanjeni pri odruženjih. 8. Clemenceau izjavlja, da bi nemški predlogi dopuščali uničevale ugodneje zakonodaje, če M jim c?eta zastopana vlada defofci opozicijo, d očim predlog zaveznikov ičovcrtjuje «las delegatom. Clemenceau zaključuje, izjavljajoč, da se dejanski orgaai-zuje prvi sestanek mednarodne delavske organizacije — sestanek, ki naj bi se vršil v oktobru. Sestanek delavskega kongresa v Versaillesu pa je ■nepotreben. Ako bi odlagali pogarjaaia, da se or-■ganizuje kongres, kaskor predlaga to nemška nota, bi postopali proti interesu nameščencev vsega sveta, ki pa streme po vzpostavi miru, da se napravi konec položaja, provzročenega od štirih let nemškega napadanja. Temu nasprotno glodajo zavezniki, da ne zakazuje jo. ampak pospešujejo sklep rrriru m da uporabijo tako tiste odredbe socifalne-•ga napredka, (ki bi bile mogle biti že uresničene, če ne bi bil napad od strani Nemči-je prisilil narod v boj za svobodo in obrambo njiihove neodvisnosti. V prilogah note je rečeno, ia <se bo posebno zasedanje mednardne delavske konference bavilo z delom (pomorščakov. Komisija konference je crfo sklenila slednjič za sporazum med pogodbenimi strankami, da dobi mednarodna konferenca za delavsko zakonodajo oblast, da določi in »dogotovi
seja pri poslanstvu v Rimu, kamor se je že odločil za preselitev s svojo materjo.
Po gladkem parketu dunajskih dvoran je grof Marko z varnim korakom dospel do vrat svoje sreče; niti enkrat se mu noga ni izpodr-snila — mirno in previdno, odločeno in pritajeno je hlepel, da prične delo, ki naj ga vodi do moči. — Ženske, v katere se je bil zaljubil v mladeniškem ognju, so vedele, da so tiču porastle peroti, občutile so, da je njihove moči konec. Pozabljal jih je polagoma kot človek, ki sluša kak drug glas iz daljine. Smehljal se jim je ljubeznjivo, ali v tem posmehu je bilo vse razočaranje razumnika, ki je na dnu njihove bleščobe razkril — praznino.
Grof Marko bo ljubil tisto, ki ga zmrvi, je rekla nekoč emfatično baronica R, hrupna sestra dvornega svetnika R—a, starega prijatelja njegove rodbine.
Mislite-li? — je dodala kneginja M, ista, ki je bila mladega grofa vzela pod svoje okrilje.
pogoje, sklepe, ki bodo imeli mednarodno zakonito veljavo.
DrugI dei nemških predlogov.
Glavne točke drugega dela nemških predlogov bi bile — kakor poročajo iz Pariza — naslecnje:
Vztrajajoč pri temeljnih črtah svoje«a načrta ^zjavtfca nemška delegacija, da sprejema načrte en-tente, toda proti oblrubt, da more Nemčija vstopiti v Zvezo narodov a enakimi pravicami z vsemi drugimi narodi na polju gospodarskem, čim bo sklenjen mir. Nemčija sprejema razorožitev, pridržujoč si pa, da bo vzdrževala kontingent, potreben za vzdrževanje notranjega mkJSl Nemčija je whu tega (pripravljena, porušiti utrdbe na zapadu, ie za to, da se določi milltaričoo nevtralen pas, ter da izroči ne le že -zahtevane ladje, ampak tudi vojne ladje. Mora pa tudi za Nemčijo veljati določba, da se razorožitev mora izvršiti pod nadzorstvom Zveze narodor.
V odstavku, ki se nanaša na teritorijaina vprašanja, se bo moral na apprnlh ozemljih izvesti "plebiscit v posameznih občinah, ki se ga udeleže vsi •nemški državljani, moški in ženske, ki so dosegli 20i leto svoje dobe. Glasovanje bo tajno. Čete se odstranijo in uprava ozemlja se poveri komisijam, katerih členi morajo pripadati nevtralnim državam. Odklanja se odstop cfaraja Morosmet v Belgiji brez oflebiscita. Ce se Belgija mora odško-dovati 22l nje razdejane ffosdove, se more to zgoditi potom dobavljala iesu. Laiksemburška bo sama uredila z Nemčijo svoje politično-gospodarske odnošaje na podlas! vzajemnosti.
Glede Saarske kotline se apeluje, kar »e bilo rečeno v notah od 13. in 16. maja ter se <na»rfaša, da bo vzpostava rudnikov v severni kotlini Francije dovršena v najdalje desetih letih, dočirn imajo rudniki, ki naj bi se izročili Franci/, stokrat večjo vrednost, nego znašajo škode, ki jih je bnpeJa; Vsa zgodovina Saarske kotline In čustvovanja nje prebivalstva onemogočajo odstop tega. ozemlja.
Odstopitev Alzacijo-Lorene brez plebiscita bi tvorila nov vir sovraštva. Plebiscit bi moral odgovoriti na tri vprašanja: ali se ALzačani in Lo-re-rcei hočejo zd-nužitl s Francijo, aii — kot svo-bažiaa država — z Nemčijo, ali pa hočejo raie neodvisnost ob svobodi, da se gospodarski združijo z -eavo ali drugo sosed. AIzacija-iLorena mora prevzeti sorazmeren del dolgov, ki so bili storjeni 4udi v nje interesu.
Nemški Avstriji je dati na podlagi saanocsdiločbe narodov možnost, da se združi <s Nemčijo — svo-boekio rn brez nasilja.
Odklanja se odstopite v velikega dela Zgornje S4ezije, ki že stoletja -pripada k Nemčiji in katere prebivalstvo je nemško po veliki večini Poljaka ne potrebuje tega ozemlja m v interes« enteinie same ie, -da ga .pusti pri Nemčiji kajti ta bo mo*la obveze, naložene ii od svetovne vojne, izpolniti ie tehtaj, ce ostane Zigomia Steziia v njeni posesti.
Privol/uje se v odstopžtev polifikega dela Po-znanjske, odklanja, pa s# odstopa te v pretežno nemških delov.
Zapadna Pirusija Je starn nemška dežela, katere -prebivalstvo je tudi ipo večina nemško. Izvzc-msi občevalnih ,poti z vzhodno Prusiio. ki morajo absolutno ostati Nemčiji, je "ta pripravljena odstopiti Poljski tiste dele, ki so nedvomno po baki.
Nemška vlada odklanja namerovasio sroJJsko nr^ravo v G danskem, ki mora ostati pri Nemčiji. V zameno pa je vlada .pripravljena privotetl, da Me-mcl, Kiiniesbeng in Gdamsko (postanejo svobodna pristanišča, privoliti Poljakom raasežne pravice v teh mestih ter jim zajamčiti upofcrebljevanje pri-staniščnih naprav. Istotako se odklanja odcepitev delov vzhodne Prusije in okrajev Sbuhm, Marien-bttPg. Marienwender ki Rosehberg v zapadni Pru-siji. Vlada zahteva «a nemške prebivalce na ozemljih, ki se o.istopijo Poljakom, izdatne zaščite.
Glede Schleswlga predlagajo Nemci, da se določi črta v mešanem pas« in da se izvede plebiscit v občinah, ki »tvorijo teritorijalno zvezo ter Štejejo nad 500 Dancev. Nemške obđastt ostanejo na svojem mestu, in komisije 'ki bodo nadzirale plebiscit, bodo sestavljene od Nemcev in Dancev, a predsedoval jim bo kak prebivalca Schles\viga.
Sprejema se poroišitev utrdb v Helgolandu.
Do&očbe v mirovni pogodbi o nemških kolonijah so v protislovju s peto Wilsonovo točko. Nemčija si je zakonito pridobila svoje kolonije in jih je razvijala z najživejim delom in velikimi žrtvami. Nemčija bo .potrebovala svojih kolonij veliko bolj, nego poprej, kajti, z ozirom na razmere valuto bo morala, koiSkor le možno, dobavljati surovine iz lastnih kolonij, in ker bo fcKli tam nahajala tržišča za izdelke svoje industrije in odduška — vsaj deloma — za prevIŠek svojega prebivalstva. Naglaša se vrhu tega civilizatorično delo, ki }e je izvršila Nemčija v kolonijah s poukom in povizijgo urojen-cev na visoko stopnjo kuMure, e izdatno borbo proti epidemijam, z oprostitvi}® od vojaške službe. Smatra se torej za neopravičeno zahteva, da Nemčija odstopi kolonije, tki naj se ji povrnejo. Izjavlja pa za sluča<j, da se ustanovi Z vaza narodov, v katero vstopi tudi Nemčija z enakimi pravicami, da bo upravljala svoje koicnUe »po načelih Zveze evemtuelno kot mandatarje*.
Nemčija ne zahteva ni kakega ruskega ozemlja ter smatra jorklično-državno sestavo posameznih ruskih -držav kot notranjo stvar. NemSka vlada odreka vrhu tega (zaveznikom pravico do usvaja--nj a nemškega trgovskoga brodovja, interniranega v sovražnih pristaniščih; protestoje proti polastitvi prekooceanskega kaWja, predlaga sodelovanje v kaki kombinaciji, ki naj oravna porazdelitev tone-iaže prevoza, ter ie pripravljena prevzeti gradnjo trgovinskih ladij- Nemčija «prejemljo obvezo za popravo škod, storjenih civilnemu prebivalstvu in njegovi lastnini vsled napa<dov na kopnem, z morja, ali iz raka, priznava te obveze, ker je stra-
Vedela je dobro, na koga 5iba baronica.
Taki ljudje ljubijo samo »les surprises de lamouri (presenečenja ljubezni)... ženska je pri tem postranska stvar... In ona ga je morala najbolje poznati.)	*
V tem duševnem stanja se mu je onega maj-nikovega jutra, v svežem zakotju »volksgarte-na«, razkrila zagonetna slika Rose Meryeve.
Ta ženska je imela ▼ sebi zmes nasprotstev in lepot, neko pikanterijo kretanja in govora, da je tudi ostrega opazovalca, kakršen je bil grof Marko, moralo presenetiti. Čim več je mislil nanjo* tem manje je razumeval, odkod se je pojavila ta čudna lepota. Bilo mu je, kale or da je sredi dolgočasne livade naletel na nepoznan, tuj cvet
Kdor nI dobro poznal skrite strani Branske-vega značaja, pritajeno in hotoma ob vlado vano strast, -ta bi bU mislil, da ga je slika neznanke ostavila hladnega. On sam si ni hotel priznati, da je že sam pogled tistih vlažnih, sivih oSi,
hote vojne zanesla v tujo deželo, kršeč nevtralnost Belgije. Odgovornost Nemčije se raziteza na Belgijo in -severno Francijo. Oporeka pa se pravici do odškodnin oi strani Italije, Crnesgore. Srbije, Romunske in Poljske. Nemčija je pripravljena plačati na račun 20 milijard mark v »zlatu do 1. maja 1926 popolne svote odškodnin, ki pa ne sme prekoračiti sto milijard mark v zlatu, a potem se bodo plačevali letni obroki brez obresti.
Slede še predlogi gleie gospodarskih posojil, do-bavljanja premoga, kemične indoistrije, politično-tr^ovinske dispozicije, notranje plovbe, pogodb s starimi zavezniki, kakor hfdi z Rusijo in Romunsko, vojnih ujetnikov in civilnih mternirancev, postavitve bivšega cesarja v obtožno stanje (ki naj bi ga morda sodilo mednarodno sodišče nevtral-cev, ki bi pa moralo soditi tudi o kršen}u vojnih zatkooov od pogodbenih strani, kazni pa bi morala izrekati nacijcnalna sodišča), delavskih vprašanj in izvajanju pogodb.
Apel »narodnega sveta« na Reki na ameriški senat.
REKA, 1. Italijanski »Narodni svet« na Reki se obrača na senat Zedinr;enih držav ameriških z apelom, naj posreuuje v namen, da se ne stori ema največih krivic, kolikor jih pozna zgodovina. Mesto Reka je bilo vedno italijansko in hoče ostati italijansko tud v bodočnosti. Je že izvršilo pravico samoodločbe in se je s pravim plebiscitom izreklo za priključenje k ItalijL Glede Reke da ni imela konferenca druge naloge, nego da vzame na (Ziianie proglašeno aneksijo k Italiji, a ta poslednja se je imela le izreči, ali sprejme, ali ne siprejme priključenje Reke. Ljudstvo Reke pa le moralo ugotoviti z velikim presenečenjem, da je je njegovo samoodločbo zanikal ravno Wilsotu ki je v svojih 14 točkah proglasil kot temeljno načelo pravico samoodločbe narodov. To načelo se ni hotelo priznati temu mestu, ki le dal svetu edin in tipičen Izgled samoodločbe. In ker ni mogel predsednik oporekati ne jnridične ne narodne podlage reške samoodločbe, se je odločil, da je navajal argumente gospodarske naravi, v namen, da bodi Reka svobodno mesto, zagotovljajoč v prikriti obliki nadvladajoč vpliv Jugoslavije nad njo. Upornost predsednika Wilsona glede samoodločbe Reke je vsaj čućna, ker tvori zanikanje najslor vesnejega načela »pr oglas enega od njega samega. Gudna je ta upornost ravno od strani predsednika Wilscna, ki ni imel pomislikeov proti usužnjenju nekoliko nđHonov Madžarov, Nemcev in Maloru-sov od strani tirugih narodnosti. Se bolj Čudno pa je, da isti čas, ko ufrisgi narodi vstajajo k narodni neodvisnosti in svobodi, hi moralo ravno eno italijanskih mest gledati, kako se uničuje njegjova neodvisnost. Proti tej menstr-uoznosti, kl bi jo predsednik Zed:n;enih drža-v hotel dati sankcijo-iviraiti od mirovne konference, proti tej bastanć'ski obliki svobodnega mesta, žđ ne bi bila nič drugega, nego ogn)išče narodnih borb in bi tvorila tako neprestane nevarnost za evropski mir, apelujejo reški meščani na čut pravičnosti ameriškega senata. Narodni svet in župan reški izjavljata resničnim pretkstavžteljemi ameriškega ljudstva, da se bo ■Reka ispirala temu atentatu predsednika Wilsona, kakor se je tekom stoletij upirala dtnngim atentatom.	__
Kove države proti mirovni posofti i HefcšHo GvsirilP.
Milanskemu »Ccrrieru della Sera« poroda njegov poročevalec iz Pariza z datumom 331. majnika ponoči naslednje zanimivosti o nastopu zastopnikov držav, ki so nastale na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, proti predlagani mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo.
»Tajne seje mirovne konference, katerih se udeležujejo poleg zastopnikov velevlasti tudi odposlanci malih držav zaradi svojih posebnih koristi, označuje živahnost, kakor je ni v sejah četvorice.
Danes, je bila razprava v seji, ki so jo imeli na Orsayskem nabrežju zastopniki sedemnajstih narodov, kateri so, če se že niso bojevali proti njej, vsaj napovedali vojno Avstriji, nekoliko viharna, dasiravno ni bilo v njej onega nenadnega preobrata, ki je označal četrtkovo sejo vsled dramatičnega nastopa romunskega pooblaščenca Bratiana, ki je povzročil odgodi-tev izročitve mirovne pogodbe avstrijskemu odposlanstvu. Bratianu je bil tudi danes prvi, ki je otvoril ogenj cele vrste protestov. Poudarjal je, da so odposlanstva interesiranih držav šele snoči prejelel prepis besedila doslej določenih klavzul, tako da niso imele dovolj časa, da bi jih bile temeljito proučile. Ponovno je izražal presenečenje, da vodstvo konference vztraja na sistemu, da se pravice malih držav ne upoštevajo tako, kakor bi se morale, in da se dela z neko hitrico, za katero ni u-pravičbe, če se upošteva važnost in pomembnost odločitev, za katere se zahteva, da naj tako hitro pristanejo nanje-oni, ki so večinoma in bolj neposredno interesiram na njih, kot pa oni, ki so imeli veliko već časa za določitev teh odločitev.
Ko je predsednik podal nekatera pojasnila, katerim je bil namen, da bi potolažila razdraž-ljivost malih držav in razjasnila potrebo kar najhitrejše izročitve mirovne pogodbe avstrijskemu odposlanstvu, ki 2e nestrpno pričakuje da bi po tako dolgem čakanju v Saint Germai-nu moglo pričeti delati, je razprava, ki je bila dotlej formalna, postala stvarna.
in dotik nje male, vroče roke vžgal ogenj, ki je tlel pod pepelom. Ako obvladuješ samega sebe s trudom in muko, ako utišuješ drugo za drugo svoje mladeniške norosti, ako se zagledaj ▼ cilj življenja, ki se ti prikazuje kot nagrada za vse te borbe — pak če hkratu občutiš, da vse to ni nič drugega, nego sad sitosti in običaja; — ako občutiS, da v očeh nepoznane žene izhlapuje tvoja moč kot kaplja vode na vetru — to je tužno ponižanje za človeka, ki je v ponosu in delu našel nadomestilo za zavržene naslade. Ves dan je preživel zaposlen od ene misli: da bi jo zopet videl. Tiral je nje spomin s tisto nestrpno naglico, s katero se tirajo nemožne pretirane nadel In — Česa se je nadejal? ....
Hej!... Marko... mu je zaklical mlad u-lanski častnik z visokega factona (malega e-legantnega voza), pridržavSi svoja črna vitka konja s krepko kretnjo. Skoro da te nisem povozil ...	(Dalje.)
Proti varuštvu Zveze narodov.
Odposlanci Romunske, Čehoslovaške, Poljske in Srbije so protestirali proti določbi mirovne pogodbe, s katero se določa, da se narodnostne in verske manjšine novih ali povečanih držav v osrednji Evropi postavljajo pod pokroviteljstvo Zveze narodov. Nazori, kakor so jih razvijali pooblaščenci četverih držav, katerim se je s kratkimi besedami priključil tudi Venizelos, so bili v bistvu naslednji: Ta narimba velevlasti je nesprejemljiva, ker po-menja kršenje suverenitete malih držav. Lc-te izjavljajo, da so pripravljene svojevoljno storiti vse one ukrepe, ki morejo zajamčiti politično in versko svobodo manjšinam, vključenim v njihovo ozemlje, ne morejo pa pripuščati, da bi tuje vlasti izvrševale kakršnokoli nadzorstvo nađ njihovimi podaniki.
Poudarjalo se je, da bi tedaj, če bi se sprejelo to načelo vnanjega vmešavanja v notranje stvari držav osrednje Evrope in na Balkanu, bilo neizogibno, da ne bi se nezadovoljni življi v vseh teh državah neprestano obračali na velevlasti proti svojim lastnim vladam. To bi ustvarjalo notranji položaj, ki bi bil naravnost nemogoč za vlade balkanskih in srednjevrop-skih držav. Poleg tega pa se boje zastopniki teh držav, da bi s sprejetjem teh nazorov pritrdili priznavanju dveh različnih vrst vlad, namreč vlad četverih velevlasti in vlad ostalih držav, katere naj bi tako sprejele položaj absolutne manjvrednosti.
Na te ugovore sta odgovarjala obširno predvsem Clemenceau in potem WiIson. V bistvu sta poudarjala, da je bilo nujno potrebno, t'a se ustvarijo pogoji pravičnega, trajnega miru in še tembolj, ker kaže izkušnja, da je bilo ravno slabo ravnanje z narodnostnimi in verskimi manjšinami v minulosti stalen vzrok za vojne in mednarodni nemir. Ravno ta vojna sama, ki se je zaključila z razkosanjem Avstrije, to je države, ki je zatirala manjšine, očitno dokazuje, kaka nevarnost bi bila, če bi sc pustile manjšine brez jamstva varstva, katero se je poverilo neosebnemu juridičnemu činitelju, ki je popolnoma nepristranski, kakor je Zveza narodov.
Majniško načelo sprejeto.
Ne gre torej za vmešavanje te ali one velevlasti v stvari malih držav, temveč za varstvo, ki se ukupno z onimi narodi podaja manjšinam, zatiranim po kaki državi, kakor se to varstvo zajamčuje celi državi, če bi bila po krivici napadena od zunanjih sovražnikov.
Poleg tega pa smatrajo velevlasti, ki so doprinesle v tejvojni ogromne žrtve, katerim sc imajo zahvaliti mali narodi, da so si pridobili najobširnejša ozemlja in dosegli svojo lastno popolno osvoboditev kot sad krvave zavezniške zmage, da imajo pravico, uveljaviti ta temeljna načela, ki so bila neobhodno potrebna za vzdrževanje onega trajnega miru, ki ga hočejo udejstviti in za katerega so se tudi obvezale, da bodo jamčile zanj.
Clemenceau je obljubil, da svet četvorice iznova prouči besedilo te določbe, da je v taki obliki, da ne bo dražila občutljivosti malih držav. Toda razume naj se, da se mora, dasiravno se besedilo ne vloži med klavzule, ki se v ponedeljek izroče avstrijskemu odposlanstvu, načelo smatrati za sprejeto.
Nato se je vršila razprava o vojaških klavzulah. Znano je, da je četvorica sklenila, omejiti oboroževanje peterih držav, ki so nastale po razkosanju Avstrije, kakor jc naložila razorožitev Nemčiji. V francoskih krogih ta predlog ni bil nikdar dobrodošel, ker se je računalo na vojaške sile nekaterih prijateljskih držav, ki so dedične dvojne monarhije, v namene francoske protiutežne politike.
Zadnje dni je pariško časopisje, ono, ki je bolj navdahnjeno, odkrito opogumljalo nove države na ugovore proti sklepom glavne med-zavezniške komisije, ki je proučevala oboroževanje, in nove države so tudi podale svoje ugovore v tajni seji.
Po teh predlogih bi ne smeli imeti Čehoslo-vaki vojsko, ki bi presegala 50.000 mož; ravno toliko bi jih imela Romunska. Jugoslovanski državi bi bilo dovoljenih 40.000, Poljski 100.000 Vkljub današnjim ugovorom je obveljal načrt četvorice, in vojaške, pomorske ter zrakoplov-ske klavzule se v ponedeljek predlože avstrijskemu odposlanstvu.
Pri razpravi poglavja o teritorijalnih klavzulah sta bila podana dva ugovora. Romuni so ugovarjali proti razdelitvi Banata, Jugoslovani pa proti severni meji napram Avstriji.
IZ NEMČIJE.
Kako si Erzberger zamišlja bodoče vstajenje Nemčije.
PARIZ, 1. Ce je kdo mogel verjeti, da sc je inova Nemčija odrekh velikim ambicijam in fantastičnim sanjam gospodovalne »VVeltpoliti-ke«, naj samo Čita načrt postopnega osvajanja sveta, ki ea je Erzberger označil v nekaterih cirJoularjih, katere je nekako pred enim mesecem poslal raznim nemškim važnim osebam. En izvod je prišel v roke tajnim agentom informacijskega urada zavezniških čet v Nemčiji. Listina, ki jo priobčuje »Chicago Tribune« se glasi: »Nemški svetovni politični položaj se je po premirru znatno izboljšal. Pred Šestimi meseci smo imeli nasproti popolnoma kompaktno sovražno javno mnenje. Sedaj le nastopilo, kar je bilo neizogibno: razni ententnl elementi delajo na mirovni konferenci za svoje individualne interese. Moč solidarnosti, ki je vezala entento, je že zdavno izginila. Anglija in Amerika mate posebne interese, da nas največ oškodujete. Francija gleda, d2 se opomore na naš račun, da ne izgubi svoje ix>zicije velevlasti. Res je to, da so v Franciji močne struje, ki hočejo zrušiti sedanjo vlado. V vsih ententnih državah se kaže tedenca, da se zamenjajo VVMsonovi principi z re-volucijonarnhn socijalizmom. Re-znltat je: protestiranje proti večjim pritiskom v škodo Nemčiji. Do-z najemo iz zanesljivih virov, da se razširja pacl-Istična propa-ganda v ententnih državah, posebno med odpuščenimi vojaki.
-J
SSL
V Trste, dM 3.

Boi u svetovno gospodstvo.
•Će bi sc danes morala vojna pooo-viti, bi airti-mittariiem, to je gotovo, t>r«tetav4jai v catentoifa državah :n vojskah stranko, ki 6€ zelo razlikuje od stranke pred premirjem. Trdi se tud*: lahko, da je emcutna bojna sila zelo oslabefei. Res je, da im&nc teoretično nasprvti močno sovražno silo, toda v srcih večine te sile eo nastali naši brani-teVi. Stvar «. je za ras srečao zasukala. Zahteve po ozemlju se niso zvišale, a vprašanje odškodnine zadobiva m nošo večjo važuost Navedba skoče >e postala dotocenejša in rato nevarnejša. Proti njej moramo protestirati a vsemi cnočmi m z vsemi sredstvi, ki so cam ta razpolago. Moramo imeti predvsem pred očna vzrok te vojne, ki je borba aa svetovno gospodstvo med dvema silama: evroirSkim kont:nentorn in Anglosasi. Mec Londonom in Berolinom se igra ista igra, ki se je igrala med Kartago ic Ranom. Koc*»eitt stoji nasproti prekomorska zemlji. Kakor je tedaj zmagala kontinentalna sila, tako bo tudi t bodoče zmagala. Nemčija se mora lavečati. da sedanja vojna ni nič dmgo »ego epizoda t borbi a anglosaško raso ca svetovno vojno, epizod«, ki se je razvita ne popckKimar neugodno po nas. Res >e, da eo Ar?glosasi, naši glavni sovražniki, <xsača!i v vojni, toda indirektna Anglija je br« Francije na &cnti-nentu slaba. Toda mi smo Francijo tako oslabel:, da se več ne bo mogla povzdigniti. Navzlic pijanosti zmage bo Francija ▼ prihodnjih letih veliko siabejša kot je bila pred vojno. Na rsak način nafn ne bo več nevarna. Drvgačen H položaj, čeravno oj popoir.oma neugoden za nas, «a dragem airgk»asicem coorišću na koetinento. Za nas >e zelo razveseljivo, da se na*i smrtni sovražniki, Cehi, borijo s Poljaki za Tečin. Poljaki so rad: tega navadno zeio razburjeni, in resnitat je ta, da nam se ni bati zveze med tema dvema, nam so-vrainrna. rasama. Drn®l protipoljski element, l<i smo ga izkoristili predstanrij&jo Ukrajinci in Lit-vliKi. Ne smerno poračiti, da se morate <e dve nežni mtediki goj:ti. Naš« prep<Lgaf»d2 ne sme biti za hip počivati krepčaioč »krajinski in iitvinski oacijonaliz^m proti poljskem« eJemeatn. Podpis raimi, do katerega formalno lahke prkie. ne pome-n;a r*ra\no konec razvoja neših poli^ičaih ciiiev. Litva Ki Ukrajina sta <Ha va^aa oporišča ce osio pol it 2t o proti Rusiju Ne jttc.k) pczabiii. da sc vsa ta erienina vprašanja ozic vezana eno i drugim in da je vsako posebej zopet element naSe politike v borbi proh Ang!o?csom za svetovno gospodstvo. Potrebna cam je JLitva in Ukrajina, da potlačimo Poljsko, aagi©«t*ko predatraic.
Ce nam se posreči da uničimo Poljske,
bo to za ras velikanske koristi. Predvsem si bomo, s časom, odprli pot v Rusijo, v kateri morajo tudi slepci videti bodočnost Nemčije. Rusija k danes zrela, da jo oplodimo z nemškim semenom; edina zapreka, ki nas moti, je Poijska. Ce nam se posreči da zaprečimo, da se •ustv ari močna Poljska. nam ne bodo Anglosasi mogli zapreti poti v Rusijo. Mogli bomo podvzeti obnovitev Rusije in s pomočjo tako močnega oporišča, bomo v 10. eJi 15. letih pripravljeni, da pos^arniimo Francijo. Pohod na Pariz bo veliko lažji, kakor v L 1914. Tedaj bomo lahko rekJi, da smo naredili predzadnji korak proti osvojitvi sveta: kontinent bo na.š! Potem pa pride še zadnja faza: končni boj med kontinentom in jprekomorjem.«
IZ RUSIJE.
Trockijero mnenje o diklatorfn Kolčaku,
PARIZ, 1. »Information« prinaša naslednji govor, ki ga je Trocki dne 22. aprila držal v Jarcslavu, ko je govoril o pustolovcu Kolčaku: j Temeljno vprašanje je sedaj za sovjetsko vlado boj proti Kolčaku. Ta boj postaja vedno hujši, ker smo umaknili svoje najboljše čete iz vzhodnega bojišča in poslali letonske, litvinske in estonske polke na zapad, Kolčak je postal močnejši, ker je na poti v Newyork dobil denar in municijo, pa se je njegov položaj zbolj-šal. Mi smo torej pri zadnji postaji. V nekaj tednih bo tam doli na Uralu vprašanje rešeno: Kdo bo zmagal? (cenzurirano). Ves svet sledi Kolčakovemu boju proti nam. Mi pa so ga ne ustrašimo: on nas ne more zmagati. On gre za tem, da privede delavsko maso sovjetske Rusije izstradane in izčrpane, na višek grozote. Toda naj ne upa, ker imamo še energije. Vrgli bomo nove sile na bojišče, vse pričuve in strelivo, ki ga ni malo. Moramo zmagati in zmagali bomo. Vse, kar dežela ima, je sedaj na vzhodni fronti, in da to fronto okrepčamo, mora vse, kar je zavedno, na bojišče.«
IZ GAL1CUE. Poljaki zavzeli Stanislav.
-PARIZ, 1. »Tempsu« poročajo iz Varšave, dr s« poljske čete zavrele Stanislav ter fazorožile irisrajiasio posa\lko.
iz cehoslgvaSke.
Položaj čeških čet ob madjarskl meji.
CUR1H, 1. Praški »Narodny Listy« pišejo, da k položaj čeških čet cb demarkacijski čr4i kritiče:: ter vzracajo vso odgovornost nevscehov, pesebne pa izgubo MV Icza in Kc5ic. ca socijaliste, ker da so leti »sta v Ji če^ki pohod proti Madjarom.
protipredloea. Potaualo ae je da se <4ade fcriMh držav in državna vlada popolnoma strinjajo, da
morajo v tem slučaju skupno nastopati.
IZ JUGOSLAVIJE.
Odprava starih In uvedba novih zastopništev.
BELGRAD. 1. Radi gospodarskih TazJogov jc vinca sklen la da odpravi nekatera zastepništva, med temi stockhohn^ko, kopenhagensko in likati on sk o. Na mesta teh pridejo zasiojsiiitva drugih važnih evropskih mes-1
Znižanje cen na že'ezicah.
BCLGRAD, 1. Demokratski khib >e predložil, naj se ustanovi <posebna komisija, ki bi imela nalogo da zniža cene na jugoslovanskih železnicah. Klub zastopa mnenje, da se mora cene znižati na minimum, toiikor da ladoslnjejo oa pokritje tro-£kov. Posebno bi se morale vpoštevati cene x\ tretji razred in prevoz blaga.
povrnitev trgovskih misij v Beigrad.
fJELGRAD, 1. Misije, ki so se mudile v Franci i in Angliji, kjer so se bavile a novimi finančnimi kombinacijami, so se povrnile v Beigrad.
Italijanskosrbskl trgovski dogovori.
Včerajšnji sOsservaiore« piše: »Balkanska agencija« ima iz Belgrada, da odpotujejo v teh dneh zastopniki srbske trgovine v Trs*, kjer se snidejo z ddegati italijanske vlade. Tc dve komisiji boste baje proučevali sredstva, ki zamorejc pripomoči razviiku trgovskih ©dnošajev med tema državama.
Trgovina z Ameriko prosta.
BELGRAD, 1. Ameriški vojni svet je sklenil ć
dovoli svobodno trgovino z Jugoslavijo, izvzcinii vojni plen, krušna moka, premog in zlato.
Južne države složne s državno vlado.
BASEL, 1. Poročajo iz Frankfurta: »Frankfurter Zeitung« ima iz Berolina, da so se vršila minul: Četrtek pogajanja o marčnih sklepih v Stnttgartu ustanovitve nemške ret>ubJike. Razpravljali so tifcii s »iučaiv, da bi eaieata »aviaula nemike
Ogledalo.
Pod tem naslovom je priobčil »Lavorator««
od 31. majnika:
Trst preživlja svojo uro bojazni in skrbi. Nalagajo se toliki mestni problemi!... Toliko ukrepov, ki so nujni in naa pričakujejo... V vsem mestu je goreča želja, da bi izšli iz te mučne krize, te razburljive stiske. Spontana volja je, da bi živeli in delovali, da bi oživeli in pomnožili trgovino in industrijo, pristanišče in plovbo. Kajti Trst ni bil na delu nikdar lenuh, v trgovini nikdar apatično mesto, v industriji nikdar nedelaven. In pristanišče je bilo veliko in mrzličavo, plovba ponosna in jaka. Trst ne more živeti tako, noče živeti kot senca svoje minulosti bagastva in smele podjetnosti — osamljen in mučen radi negotovosti jutršnjega dne. Hoče zopet ubrati poti blagodejnega solnca, poti vspodbujevalne luči: hoče postati zopet ponosen, da bo občutiti trčno bitje kipečega zdravja.
Pred vsem nam treba mirnosti v plovbi. Ali nam ostanejo parobrodi?... Tu je jedro v«e naše bodočnosti. Ali ostanejo v našem pristanišču, za naSe mesto, za trgovino z zaledjem? Ni še prišla jasna, zanesljiva beseda. Le negotove besede nade. Niso nam $e odgovorili: »Da, vaši parobrodi za vašo trgovino, za vaše industrije.« Ne. Še »e! Se preživljamo neme trenutke.
Čas je in nai interes zahteva, da stopimo zopet v trgovinske zvez« z Nemško Avstrijo in Češko. Čas bi bil in ▼ naiem interesa, da začnemo z novimi odno&jl z Jugoslavijo. Ali, pred težavami smo, ki vzbujajo strah. Težavami, ki jih ustvarjajo dnrgi in ki jih naša volja ne more ofcvladatL Ko je nehala vojna in je bilo podpisano premirje, bi bili morali takoj vzpostaviti stare zveze s sosednimi narodi: stare trgovine, stare izmenjave. Dati bi bili morali naši plovbi zopet zaželjsno svobodo, industrijam materijalije, trgovcem pošteno olajšavo. Tako bi bili že dosegli mir a sosednimi narodi
— resničen mir!
Vzpostava trgovinskih odnošajev bi bila polagoma ublažila sovraštva; skupno delo za skupno blaginjo bi bilo zboljšalo vsem in povzdignilo vse. Tržaško pristanišče je bilo najbolj pozvano za to delo pomirjenja, zbližanja, vzpostavitve vseh odnoiajev z novimi sosednimi državami. Trst bi se okoristil; okoristila bi se vsa dežela. Sosedni narodi bi ne gleldali na nas s tako sumljivim očesom, z bolj prijateljskimi nameni. Naše pristanišče je bilo pripravljeno, naši trgovci oboroženi: zadoščalo bi bilo, da so nam dali svobodo gibanja, zadoščalo bi bilo, da nas niso postavili pred toliko •n toliko zaprek. In v tem trenutku bi bil morda Trst že na tem, da izide iz svoje krize boli n žalosti. Če bi nam bili dali svobodo delovanja, bi imeli danes od zaledja železa in jekla za Šestkratno niže cene, nego jih zahtevajo jeklarstva v kraljestvu--. Zdi se to nič, ali za naše ladjedelnice bi bilo to vse: vstajenje, gotovost procvita in veličine.
Potem je vprašanje izmenjave, ki še muči tiste, ki poizkušajo s smelimi podjetji, da bi zopet pričeli življenje s sosednimi narodi. Je vprašanje izmenjave... Kaj pride po štiridesetih odstotkih? Imamo samo obljube. Mari bomo mi — m\ ki smo bili najbolj žrtvovani vsled vojne, ki smo najbolj obubožali — plačevali vojni dolg Avstrije, ki ne obstoji več, in pa Italije? Mi, ki smo sedaj državljani kraljestva, bomo morali prevzeti svoj del dolga Italije, ne pa drugih troškov. Kar bomo morali dati za dolg Italije, bo veliko več, nego je to, kar zahtevamo mi za izmenjavo a pari. In ravno o tem velikem problemu ne čujemo nič govo-
riti-..!	.
Potem so slabe razmere mesta. Glejte naš tlak: strahota je. Tu ni samo v igri promet, am-tudi zdravje. Kaj se misli storiti? Kaj se dela? Trebalo bi materijalij. Materijale so — Llizu. Bogati smo na kamnu, ali, danes stane kamen desetkrat več, nego je stal pred vojno. Nedostaje prevoznih sredstev. Nedostaje zadostnih naprav za pridobivanje kamena: kamnolomi so last zasebnih špekulantov, od kate-ih ni mnogo pričakovati. V nevarnosti smo tudi, da ostanemo brez ode — nevarnosti, ki že leta grozi Trstu. Kaj misli storiti, da se prepreči ta nesreča? Nič. Imamo mnogo načrtov: dobrih in slabih. Ne govorimo o izbiri: kako naj se začne delo za nov vodovod? S kakimi sredstvi? Danes bi nov vodovod stal desetkrat več, nego v času pred vojno. Torej: mnogo milijonov. Zelo mnogo.
Imamo tramvajsko službo, ki je škandalozna. Misli se na odkup, na municipalizacijo. Mi-se. Ali se bodo pri odkupu varovali interesi prebivalstva?
Je vprašanje bolnišnice; šolsko vprašanje, problem ljudskih stanovanj. Je tudi vprašanje najemnin, ki ga novi dekret ne le ni rešil, ampak zamotal.
Vse treba popraviti. Ali, ni mož, £i bi storili, nedostaje sredstev za to, nedostaje smernic; nedostaje poguma in podpore.
Med tem pa mesto trpi; občina ae zadolžuje preko glave.
Hočemo ven iz teh razmer. Moramo. Mesto se mora obnoviti; sredstva za to se nam morajo dovoliti, sredstva se morajo imeti. Naše mesto ne more živeti tako. Naj se gleda stvarem na dno. Določi naj se pogumno in dela! Mesto zahteva delovanja: hitrega in iz datnega. Besedičenj je dovolj: besede ne daje-o moke. A mi trebamo dobre moke za nai kruh!
Borzna poročila.
Trst, dne 2. junija 1919. Zivanfio zanimanje za cvarobrodne papirje, posebno za Cosfutich in Libera. Za industri&kie in ostale papirje nobenega zanimanja. Tendenca dobra.	„ . {
Tečaji:	•
Cosulich (Austroaroericana)	T40— 755
De Imati a <Parobr.	370— 385
Gerclifnicb	1800— 1900
Lloyd	1150— 1200
Lnsaino	, 1800— 1900
Martinoftefr	640— 560
Navacaziooc Libera Trfcafcaa . 4900— 1950 Oceania	660— 560
»Premađa	680— T10
Tripcovicfc	«60— 690
Assicnracioni Genevafc	16800—17100
Ritmične Adriatic*	9150— 3300
Ampelea	440— 460
Cement Dataatia	100— 310
Cement Spalato	<70— 3S6
ClstOnoca riža GPHatiira ris©)	405— «?0
Krtka	' f 365— 380
Ladjedelnica v Tržiča <Cantiere) 370— 395 TržaSki Trarmvay	Ž30— 240
Tržaška tvornica alja <Oteifici Triest.) 650— 700
DomaČe vesti.
Pdcdfrn* rfaSfh fantov Iz Sibirije. — Prejeti smo: SIMrtja, Tomsk, 12. famiarja 1919. Slavno »redništvo! BlarovoSile priobčiti v Vašem cenjenem lista, da niie podpisani Slovenci edra-vi in dob reza čvim pozdravljamo svoje starše, prja<fe-i}e in anancc, r nadi, da se v novem letu 1920. gotovo vrnemo k njim. Tomsk, Sibirija, L Jugoslovanski dobrovoljaki polk: Anton Nefiat, Gorica; Metod Paternost, Senožeče; A-v«ust Luiiik, Ajdovščina; Artgler Rodo«, Gorica; hxavec. Trst; Franc StssterSAC. Trst; l&rroaa 2akelj, Idrija; Josip Bra-OtEca, Goriiko; Franc Ostanek, Postojna; Maks Gliha, Unec, Notranjsko; Pavel Fa-ganelj, Gorica; Radosiav Jare, Gorica; Leander Godina, Skedenj pri Tram
Prepoved «va£*afa avstrijskih vredno«. Z naredbo VTfeemesn poveljstva od 24. majnika 1919 je bi oaferanjen nvoa avstroograkih obveznic javna era dolga v JnL Benečijo m Trident, čez pre-mkno črto, imenši stačaj posebnega pooblastila, ki ra Uda isto vrhovno pcveUstvo (glavno tajništvo ca drilM zadeve). Slovenko ttedafišče. V četrtek, dne 4. t m. ob zvečer n tretja predstava v vrsti onih poseacn-s&ife v prid vseca ansambla. Z oziroro na čisto iz reden vspeh, ki aa le faneia Kan Cankarjeva drama »rflapcU se opasti namenjeni »Glasbeno-dramaOčal večer«, in se vprlzore v četrtek zvečer ob S še enkrat »IllnpcU. Prodaja vstopnic fr.rc) 9—12 in 3—6.
Meso sa bolnik« ne bo (proti zdravniškemu spričevalu) prodnlalo v sredo, četrtek in petek v naslednji prodajrinaJb: AHes, Media 10, Benetktti, 30. oktobra 13. Đeoedetticli, Giacmto Gallina 8, Caraliert Oiniia 64, FcocLa, del Rivo 38, Magancn, tFelice Veaesian 13. Zjoraj omenjene mesnice bodo odprte od 7 <k> 10 pol dopoldne.
IzgnblSeoa denarnice. Občinske straže so našle po ^rvnA vUcah im trgih nekaj denarnic z različnimi evotan* denarja. Prizadeti naj se obrnejo na po\"rfj»tvo ^^^^ straž, v L nadstropju občio-ake palače.
Slovensko -Hafllanaka Slivnica, ki jo je spisala M. Stepančičeva za Sloveuoe, ie na prodaj tudi pri vratarja Narodnega doma in v knjigarni Adrija v strunski triki sv. Antom»
Odborova sela Vrdeijskega Sokola bo jutiri, v sredo, ob 9 zvečer. — Starosta.
Mestna zastavljalnica. V sredo, dne 3. t m., sc bodo predpokine prodajale razne že zapadle dra-(gneenosti ser. 143. sprejete novembra 1918. a po-pctJne razne Že zapadle nedragocenosti ser. 143, ap-rejete decembra 1913.
Orkester Glasbene Matice — popoin — iorei tudi pihala, fana važno sejo in vajo danes, v torek, ob 7 zvečer. Prosim, da pridejo vsi, ker bo orkester izrvolil rroj stalni odbor. Posebno prosim, da se t:d<leže vaje vsi gospodje, ki so se pri-glasiH za pihala. Vadilo se bo Grieg: Peer Gynt Suite I. Torej prosim vsi in točno.	odbor orkestra.
Prof. Topič-
Promet v pristanBčn. PripkA: »S. Marko III iz Benetk; odploli: »Carintla« v Carigrad, »P. no-henlobe« ▼ Benetke, »Neluvan« v Aleksandrijo.
Prodata kuriva (tac 3. 6. Sladko oglje (10 kg na rdeče izkaznice, po 62 Cr. stotin k kg) se bo prodajalo v naslednjih okrajih: Nova Mitnica: 701— 1200 (38) Parfuma 13. — Stara Bitnica: 1001— 1600 (37) Paduina 13. — 6v. Jakob: 2501—2700 (50) S. Marco 16. ___
Nesreča v HroBd pri Podcradn. Droikio Cek, v Hrušici št 56, je zadela pred par dnevi huda nesreča. Mati. Ivanka Ceflc, ie prala perHo. a blizu nje je baie neki «vo!ak čistil piStolo. Naenkrat se je sliial otret krik, in oboga žena rt padla ^ežko rajijena na tla. Po itirifc nrah poznih muk je re-vica izdihnila in ta n-**13	otročičev brez
mfftere ta obupnega moža. k* se ie pred kratkim povrnil od vojakov, br* soproge. Vsa vas zaiuje z nesrečno družino.
Tatvina. V pretekli noči so neznani tatovi »drli v urade -vzdrževalne komisije v uL Torre Bianca ter so rikradli pisalni strod. ki velja 1800 lir.
Rop. Josipa ĐoacoAo so včeral ponoči napadli ulici Pario nekateri lopovi, ga pretepli in mu od-
vzeli listnico • 30 lirami. — Tudi Ivana SoJija Je zadela enaka usoda: pretepa so ca in ma ukradli 60 Ur.
Mislil K di )e na dirki! Neki vojaški avtomobil je vozil včeraj po niici, ki pelje na pokopališče s 4ako naglico, da so ljudje preplašeno bežali ki mislili. da je šofer znorel. Neki deček je celo prišel pod avtomobil Šoferja so spravili v luknjo, kjer si bo lahko hladil svoje navdušenje za dirko po tržaških nlicah.
Neroden tat Na ulici Carduci je poizkusil neki Gvido Arbeili da bi ukradel listnico g. Aiighioriju Banderju, toda stvar se mu ni posrečila. Spravili so «a v zapor, kjer bo premišljal, kakor se ne sme krasti.
MALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot. beseda. Na}maniša pristojbina L 2'—.
IŠČEM v svrho ženitve 30—40 letno dekle ali vdovo (približno moje starosti), ki ima posestvo ali obrt. Razpolagam z večjim kapitalom. Ponudbe na in5. odd. Edinosti.	3747
ZAKONSKA iščeta- 161eteo cckic za pctiuvasje pri domačih delih. Ul. AJeardi 4S4. Ferktga.
3748
ZAKONSKA brez otrcfic vzameta v najem meblira-no stanovanje, kuhinjo in 1 do 2 sobi. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »Zanesljivost«. 3750
PRODA se miza, raz-tezna, ura, odeja, 6 krožnikov, priprava za črno kavo, žimnica in divan. Naslov pove krs. odd. Edinosti.	3750
MLEKARNA ki kavarna se proda. Ul.
Istituto 38. 3751 a
POHIŠTVO, rabljeno, za sobo in kuhinjo se proda. Ul. AHieri 12. II. vr. 7.	3751 b
KLOBUKE za birmo in damske, elegantne, po ugodnih cenah. Sprejema sc naročila in poprave. UL Barriera 15, 111.	3730
KUPIJO se po najvišjih cenah večje množine stavbnega in kurjavnega iesa. Ponudbe na Jankole & Keber, Opčine.	3731
GOSTILNIČARJI! Kupujte v ino v skladišču Sca-navacca, trg Goldoni 10. BaTbera in posebne vrste črnega in beHega vma, po ugodnih cenah.
3737
LJUDSKI ODER kupuje slovenske knjige, primerne ljudskim knjižnicam, predvsem pripovedne vsebine. Ponudbe se sprejemajo v društvenih prostorih Madonnina 15 IL, vsak dan od 4—7 popoldne.	3708
Slamnate metle, 2 vezi L 1.50
n tr 1»90 n 19 2.30 vinarjev.
2
3
4
po 80
prodaja
tvrdka RlK3QERO GAMBEL
Skladišče v Trstu, ul. P. L. Palestina št. 2 (vogal ul. CoroiKo). Tel. 2403
Metfe
iz
>9
vrb
ZOBOZDRAVr IK
D". MRHČEK TftSf
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Brezvestno MmU zo5, pIsiMmi? Id mM ZDjja
WBinpmlBijnos^
GIUSTO H1RSCH
— OPTIK —
Trst, unco G. Mozzini 34 (Ex Huoua)
Odlikovana apnarna J. W!LD
Nabreilna
posluje In doS>ayE|a
la- žgano apno v vsaki množini.
Dr. FHANZUTTI
ZOBOZDRAVNIK r Trstu. ul. Olo-chino n Rossini štev. 12, vogal ul delie Poste. TehniSki vodja A. Johoacher, dolgoletni asistent Dr. J. & rraaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
ii ian po
Portlond cement I. vrste
po L 24.— 100 kg
uporne oA oglje, drva za kurivo v vsaki množini
se dobi v zalogi
91.
PILL1P, Tki, al.« Vipavsko vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi r. z. z o. z. je znižalo cene namiznemu vinu dobrega vipavskega pridelka na L 2 liter na mestu v kleti in vabi cenjene kupce.	Načelništvo.
Pg SMETMI ZOBJE
t in brez Čeljusti, zlate krone in tudi
TUSCHER
Dela. glav. K 30.000.000, Reserve K 8,500.000 Cer.tr il a i Tč. S T
fia lm đi Risgaraio 5 - «3 J. lilco!} 3
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj Kotor, Ljub" ljana, Metković, Opatija. Split SibenU, Zada Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v b ančno stroko spadije!« posU-
Spre]3?aa vio^a
na hranilne knjižice proti 31/2% letnim obre" stim v bancogTo-prometu proti 3->/o letnim o-brestim. Na odpoved navera ie zneske spre jema po najugodnejš h pogojih, iti se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
K« ? najsn ?ama:t33 pniili (Sate di?Kita)t
Blagajna posluje od 9 do I J.
■n
I
i i
OskrbniStvo Giuseppe Bidoni iz Vidma (Udine)
Prva internacionalna tvrtifca za direktni uvoz in izvoz.
Podružnica z bogato salogo v Trstu.
Originalne cene.
Vino v sodih, belo In črno, chianti, vermouth, maršala v so^jh in v steKle-nicah, fino asortirano namizno vino, šampanjec itd. — Konjak, drugi likeri. — Meso, pa adižniki vkonservi, začimbe, sardine <iane kondenzirano mieko. Čokolada, p epeč^nec, milo itd. Itd.
ZastODDfkI: G. ZMJUEVICB In D. PAUJUIETTO, Trst, ulica goldiriva stev. 30.
žganje in v olju;
Dobrozna zaloga vina
GUGUELHO 0EISS U Trstu Ul. M^lM Z3-Tel. 29-73
opozarja svoje cenjene odjemalce, da je te dni
odprlo svojo podružnico na Božjempollu pri ProseKu.
Podružnica je preskrbljena z najboljšimi beli ni In črni,al italijanskimi in dalmatinskimi vini. — Prodaja liter po L 2 20 in več.
LEJET
Čokolada in kakao se dobi povsod.