Štev. 3 6
TRST, torek 15. novembra I9IO
Tečaj XXXV
BOBKSr^II
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tsr' nedeljah In praznikih efe 5., ab panedeljklh afe 9. i)vtrmj. Peaavttne IteT. s« prodajajo po 3 nvć. (6 stot.) v mnogih tobakarn&h v Trstu ic okolici. Gorici, Kranju, Št. Patru, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-icini, Dornbergu itd ZaMarele ite*. po 5 nvć. (10 stot.). •<*LA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v tirokosti 1 kolesa. GENE: Trgovinski in obrtni og-lasi po 8 at. mm, »smrtnice. zabr&le. poslanice, oglasi denarnih zavodov pa >«3 st. mm Za ogia-e v tekstu Lista do 5 vrst 20 K. vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aaacj pa 40 stot Oglase ^prejema Inseratni oddelek oprava .Ediaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ---- i ' — Pladjlvo In utofljivo v Trstu.
Glasilo političnega druicva „Edinost*1 za Primorsko.
V tdintcti je moć l
*a celo i ©to 24 K, pot leta 12 K, 3 mesece O K; u n*
roćba brez doposlane naročnine, se uprava ae ozira. Imiilik u aodoijak* Istanje „KDIilOBTI" atane: za ••le I »t* Kras 5 20. sa y*l l*u Kroa T«0
7ai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma ae aa sprejemaj« In rekopisl ae as vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na apravo list*
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Gaiattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konzorcij lista „Edinost" - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
i i: - Giorgio G alat ti štev. 18	—-
PoItno-hranllnUnl račun it 841 652. TELEFON St. 11-57.
Za bližajoče se ljudsko štetje
dne 31. decembra 1910 ponovi podpisano „Politično društvo EDINOST" TEČAJ za one društvene zaupnike in prijatelje, kateri bodo hoteli pomagati našemu slovenskemu ljudstvu v mestu in okolici z nasvetom ali dejansko pomočjo pri izpolnitvi naznanilnic. Vsi oni, ki so dobre ▼olje pomagati pri delu, naj se udeleže tega tečaja, ki bo dne 16. in 17. novembra 1©10 zvečer od 8. ure naprej v prostorih, Ciril-Metodove šole pri sv. Jakobu v ulici Giuliani. Poživljamo vse one, ki niso imeli prilike obiskati tečaja v „Tržaškem podpornem in bralnem društvu", naj se gotovo ■deležijo tega tečaja.
ODBOR
Političnega društva „Edinost".
BRZOJflUNE UESTI. j
Paroka princa Napoleona s princesinjo | Klementina.
MONCALIERI 14. Civilna poroka princa Viktorja Napoleona s princesinjo Klementino se je vršila v bogato okrašeni veliki dvorani prvega nadstropja kraljeve palače. Poteči! je zaročenca župan iz Moncalieri vit. Trotti. Priče na poroki so bile: Grof Salemi, ■larkiz Cesone Ferrero di Cambiano, conte' Itegri di Lampone, conte Balbo Bertone di Sambony. Princ Viktor Napoleon je bil v1 Črni obleki z redom na prsih. Navzoči soj bile nadalje, kraljica mati Margarita, prince-sinja Klotilda, princ. Leticija, vojvoda Aosta, grof Turinski, vojvoda Abruški, vojv. Geno-veški, princ Salemi, princ Louis Napoleon, vojvoda Ligne in princ Filip Saško-Koburg-Gotaški. Župan je podaril nevesti krasen šopek iz orhidej. Zlato pero, s katerim je bila podpisana ženitbena pogodba, je mesto Moncalieri podarilo novoporočencema. Nato so se visoki gostje podali v dvorno kapelo kjer je ob obilni asistenci izvršil cerkveno poroko mens. Masera, škof iz Biele. Na de-s»ici zaročencev je stal vojvoda Aosta kakor zastopnik italijanskega kralja in vojvoda Ligne kakor zastopnik belgijskega kralja, na levici princ Louis Napoleon in princ Filip Saško-Koburg-Gotaški, vsi Štirje kakor priče cerkvene poroke. Po poroki so se vsi podali v zeleno dvorano, kjer so došli gostje čestitali novoporočencema. Kraljica mati je nato takoj odpotovala.
Kongres ogrskih katolikov.
BUDIMPEŠTA 14. Včeraj je bil otvor-j«n kongres ogrskih katolikov, ki bo trajal tri dni. Kongres je otvoril grof Emil Sze-genyi. V svojem pozdravnem govoru je omenil moderne struje, ki so nevarne za cerkev, vero in domovino. Kritikoval je moderni tisk ter povabil mladino, naj se bori proti modernizmu.
Lev Tolstoj.
MOSKVA 14. Glasom semkaj dospelih vesti se nahaja Tolstoj v ženskem šamar-diiskem samostanu v kaluški guberniji.
KALUGA 14. Glasom zadnjih avtentičnih vesti je grof Lev Tolstoj dne 11. novembra s svojim zdravnikom dospel v op-tinski samostan in je obiskal svojo sestro v 12 vrst oddaljenem nunskem samostanu. Tolstoj je obljubil, da se vrne v optinski samostan.
Največa vojna ladija.
LONDON 14. Kakor poročajo listi, razpisuje admiraliteta gradnjo vojne ladije, ki
PODLISTEK.
Koncert C. M. podružnice.
Pri koncertu dne 19. t. m. bo pela g. Dev-Costaperaria sledeče pesmi: V. Mirit „Kateri KerubO. Dev „Kanglica", A. Lajevic „Mati in dete" in E. Adamič „Otroške pesmi, a) Božji volek, b) Uspavanka, c) Jezdec. Pri izberi pesmi vodila je gospo pevko misel, podati občinstvu Šopek pesmi iz otroškega življenja, lzbera doka-z»je, da gospa Costaperaria združuje plemenit ukus s finim razumevanjem naloge, ki si jo je stavila. In res si ni možno misliti bolj priličnih pesmi za koncert podružnice C. M., katera družba vendar v prvi vrsti skrbi za otroka, nego so pesmi iz otroškega življenja. Zato iskreno pozdravljamo to srečno misel gospe pevke.
izmed vseh zgoraj navedenih pesmi zavzema prvo in najodličnejSe mesto pesem A. Lajevica, — našega slovenskega Wolfa
bo veča, hitreja in močneja nego katerakoli ladija angleške flote. Nova ladija nadkrili celo oklopnega križarja „Lion*, imela bo 26.000 ton, dolga bo 720 čevljev in bo imela hitrost 30 pomorskih milj. Oklopni križar „Lion" ima 26.500 ton., je dolg 608 čevljev in ima hitrost 28 vozlov.
Turčija.
CARIGRAD 14. „Tanin" poroča, da bo znašal primankljaj proračuna za prihodnje leto 6Ya mil. turških funtov.
CARIGRAD 14. Danes je bilo v navzočnosti sultana, prinčev in diplomatičnega zbora otvorjeno parlamentarno zasedanje. Prestolni govor je prečital veliki vezir. — Ahmed Riza je bil izvoljen predsednikom, mladoturk Hairi Suleiman Bosdani pa podpredsednikom. _
Plenarna sela austrijske delegacije.
DUNAJ 14. Predsednik Glombinski je otvoril sejo ob 10 30 uri dopoludne. Delegacija je nadaljevala razpravo o bosanskem kreditu. — Delegat Lecher je branil skupnega finančnega ministra Buriana in predlagal, naj delegacija ne vsprejme gra-jainega predloga, ki ga je delegat Šušteršič stavil proti Burianu. — Delegat Baern-reither je govoril o bosanskem železniškem vprašanju. Zveza monarhije z Dalmacijo se ne sme postaviti pod ogrsko gospodstvo, marveč varovati je treba obojestranske interese.
Govorili so potem del. Kozlowski, U d r ž a l in M a n d i ć, ki je začel svoj govor hrvatski in je potem nadaljeval nemški. Govornik je izjavil, da se glede ureditve državnopravnih razmer Bosne in Hercegovine strinja z nazori trializma. Merodajni faktorji naj ne zamudijo, da rešijo zelo ak-tuelno jugoslovansko vprašanje. Zaključil je, da je izgubil zaupanje do bar. Buriana in da bo zato glasoval proti proračunu.
Nato sta govorila še skupni finančni minister bar. B u r i a n in del. S c h l e g e 1, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja v sredo. _
Razmerje med AostrUo in nalilo.
Trst, 14. nov.
V letošnjem zasedanju delegacij se gospodje delegati izredno mnogo bavijo z razmerjem med Avstrijo in Italijo. Vsi dosedanji govorniki so konstatirali, da to razmerje nikakor ni tako prisrčno, kakor navadno govori grof Aehrenthal. Vzlic temu „prisrčnemu" razmerju se Italija kakor tudi naša država neprenehoma oborožujeta. Zato se je mnogo govorilo o tem, kako napraviti to razmerje, ki je prisrčno samo na — papirju. Razni so nasveti, ki so jih stavljali delegatje. Eni trdijo, da ni med Avstrijo in Italijo pravega vzroka za medsebojne sovražnosti, zato naj se potom pogodbe omeji oboroževanje. To zahtevajo zlasti Masaryk in socialisti. Zopet drugi, med katere spada tudi dr. Šušteršič, so bolj bojeviti in pravijo, da se moramo zavarovati proti Italiji samo z novimi dreadnoughti. Seveda g. Šušteršič ne vprašuje po tem, kje se bo jemalo sredstva za to. Nekateri in v prvi vrsti italijanski delegatje so mnenja, da je treba dati Italijanom univerzo v Trstu, ter jim napraviti v tej državi življenje prijetno, potem ne bodo vedno škilili čez mejo. Skratka : vsi iščejo in predlagajo ono zdravilo, o katerem mislijo, da ozdravi bolezen, ki kakor črv gloda na dobrem razmerju s sosednjim kraljestvom.
— Mati in dete. Lajevic je taka silna individualnost, da ga po prvem akordu vsake njegove skladbe ni možno zamenjati z nikomur drugim. On hodi svoja, trnjeva pota, kamor mu je le iz težka slediti; zato je do danes navzlic temu, da ga smemo s ponosom imenovati največjega med jugoslovanskimi skladatelji, še malo poznan, a tisti, ki smo se ga oklenili z ljubeznijo, čislamo in občudujemo ga tembolj
Pesem, ki jo poje g. Costaperaria, ima sledeče besedilo:
MATI IN DETE.
(M a j ko v — C v. Gola r.)
„Mati, kaj solziš se vedno za umrlo sestrico? daj je pač v nebeškem raju, ah, tam je prečarobno !" „„Da, zdaj je v nebeškem raju... toda, ah, v nebesih, glej, ni metujjev ji, ne rožic, niti mehkih trat in mej.* " »Ali mati! V dir nem zboru angelji sladko poj o, in iz zaije temnorofcne stopa polnoč ras nebo." „ „Vendar, det« nima majke, ki se z okna nanj smehlja, kadar z rožami, materi t pelju zlatem s« igra." "
Da ta bolezen res ekzistira, tega ne bo mogel utajiti nihče, najmanj pa Aehrenthal. Ravno tako je resnica, da se je razmerje do Italije v zadnjem času vzlic vsem izjavam in sestankom ministrov zelo, zelo ohladilo. Med tem, ko si ležita Nemčija in Avstrija ob vsaki priliki v objemih, se na tretjega zaveznika popolnoma pozablja. A ne samo to, v osrčju države, na cesarskem Dunaju, zahteva podžupan tega mesta dr. Porzer, naj se vspostavi papeževo državo, kar pa bi se moralo zgoditi le na razvalinah italijanskega kraljestva. — Naravno, da taka izzivanja v Italiji ne morejo uplivati pomirjevalno.
Delegatje so si torej v tera edini, da mora priti jasnost v razmerje med Avstrijo in Italijo. Edini so si tudi v tem (ako izvzamemo par bojevitih petelinov, ki bi hoteli vojno na vsak način), da je treba eventu-elna navskrižja poravnati mirnim potom. — Kako stališče naj pa zavzamemo napram temu vprašanju mi Slovani in Še posebno primorski Slovani ? Ali naj pihamo tudi mi v rog miru in sprave ? Naravno je, da se že s humanitetnega stališča ne moremo strinjati z onimi, ki o vsaki priliki rožijajo z orožjem in kličejo dreadnoughte na pomoč. Je vse lepo in dobro, ako ima naša država velikanske oklopnice in najmodernejše topove, a vprašati se moramo, koliko časa bo trajalo še to, kje se bo jemalo sredstva za pokrivanje vedno naraščajočih stroškov za armado in mornarico? Živimo v Avstriji v zelo kritičnih časih. Draginja je dosegla že tako višino, da je jela ljudska potrpežljivost že pešati. Tuji potniki, ki potujejo po naši državi, potrjujejo soglasno, da je Avstrija ena najdražjih držav v Evropi.
Poreče morda kdo: poglejte Nemčijo, ki trosi za vojaške svrhe mnogo več, nego Avstrija, a vendar vlada tam blagostanje. — Res je. AH pomisliti moramo, da ima Nemčija zaklade še iz leta 1871, ko so vsled zmage nad Francozi pripeljali na Nemško kar pet milijard vojne odškodnine. Razun tega je treba pomisliti, da obvladuje nemška industrija svetovni trg, da je narodno bogastvo nemškega naroda neizmerno. Sicer pa občutijo tudi na Nemškem vedno težja vojaška bremena; in lok, ako je prenapet, mora počiti tudi tam.
Za vojno se torej ne moremo navduševati. Ostaja mirna rešitev problema. Italijani in „Neue Freie Presse", ki se včasih rada zavzemlje za-nje, so mnenja, da naj vlada ugodi vsem zahtevam Italijanov, naj jih ne „zatira" in naj ne „favorizira Slovanov ! "
Ko se to zgodi, potem da izginejo vsi pojavi iredentizma. Italijani da se bodo počutili srečne v naši državi in ne bodo Škilili čez mejo. Tako pravijo. Mi pa smo prepričani, da tudi, če bi vlada danes Italijanom vse dovolila, kar zahtevajo, če jim da tudi univerzo v Trstu in ne vemo še kaj, iredentizma s tem ne spravi s sveta. Ideal Italijanov, združiti se z materjo Italijo, bo gorel v njihovih srcih še dalje, če se jim tudi izpolnijo vse zahteve.
Ako tudi to stremljenje pobijamo radi svojega narodnega interesa, ga moramo vsaj razumevati.
Sicer pa smo že stokrat ovrgli trditve Italijanov, da so oni zatirani. Kako so zatirani, občutimo mi dan za dnevom na lastni koži. Će bi tudi vlada Italijane še bolj favorizirala in nas še bolj zatirala, vendar bi se — o tem smo prepričani — vsled tega razmere med Avstrijo in Italijo prav nič ne zboljšale. Italiji vsled tega ne preide apetit
Težko in globoko melanholičnemu besedilu je analogna tudi Lajevičeva glasba.
Pritajena in neutolažna duša blodi v motnih akordih za izgubljenim detetom. Ves spev je pridušen, le sem ter tam razveneva hipna resignacija, a konec nam vendar ne prinaša odrešilne terce. Čarobno, kakor o nebeškem raju menjajo barve pesmi, trdno, apatično pa spev le tišči k solzni zemlji, četudi nam v srednjem delu s harfnimi glasovi slika sladko petje božjih an-geljev.
Glasba je priprosto muzikalno izobra-; ženim poslušalcem težko umljiva, saj je izliv : tako kompliciranega duha, kakor je duh La-! jevičev; tem globlji vtis pa mora zapustiti i onim, ki jim prodre v srce. Lajevic ni in ne more biti popularen, ker popularnost je znak ; srednje nadarjenosti in povedati se mora,
• da Lajevic sme smelo stopiti nad marsikaterega stavljenega nemškega in tudi drugo-I rodnega skladatelja.
Očitno nasprotna Lajsvičevi je O. De-vova muza. Tam zaprta v temno obleko do podvratu z resnim, ' ketičnim obrazom, tu lahkokrila, razposajena in vesela deklka. Dev ubira struno, ki najde odmeva v vsakem veselem m poštenem srcu, M je jasna
do „neodreŠenih" dežel. Vlada naj bi že enkrat spoznala, da najde zanesljivo oporo zgolj pri Jugoslovanih, ako bo pravično postopala ž njimi. Seveda, dokler bo uprizarjala razne „veleizdajniške" procese, dokler bo naša diplomacija ponarejala falzificirane dokumente, dotlej morajo Jugoslovani izgubiti vsako zaupanje v tako vlado in tudi v državo. Najboljše varstvo proti Italiji niso samo dreadnoughti, marveč v prvi vrsti močna Jugoslavija, pravično postopanje z Jugoslovani in zlosti primorskimi Slovani. Kakor smo navdušeni za mir, ne bomo mo«?li nikdar dovoliti v tako mirno poravnavo z Italijo, da bo Avstrija kupovala ta mir z našo kožo, kakor je delala doslej. — Tisti „višji oziri" morajo enkrat izginiti, sicer nam je ljubša odkrita vojna, nego gnil mir.
„Ped-jos" Peerz o Corlco ?
(Iz učiteljskih krogov na Primorskem.)
Sobotni „Slov. Narod** nas je iznena-dil. Glasoviti Peerz, profesor na ljubljanskem učiteljišču in okrajni šolski nadzornik v Kočevju, mož, o katerega „vzgojnem" delovanju pri — odraslem ženstvu so od letošnjega poletja sem razni nemški in slovenski listi pripovedovali jako čedne anekdote, ta mož, obenem vladi jako na srce prirasel Nemec, je postal konečno v Ljubljani — nevzdržljiv ter je baje dobil migljaj, naj si poišče drugo mesto za svoje „pedagoško" delovanje.
i Ni čuda, da je gospodine Peerz precej pogledal na šolnčni jug, ki je sploh vir n egove slave; zakaj bi ta solnčni jug ne bil tudi njegov refugium peccatorum? Saj je znano, da je Peerz na Goriškem položil (pa ne praŠajte, kako !) mal izpitek iz slo I venščine, kateri izpitek mu je pripomogel ! do mastne službe c. kr. profesorja v Ljubljani ; Znano je tudi, da je ta mož oče ideje nemškega „Siidheima" v Lovrani, s katero idejo se je proslavil med avstrijskim nem-Iškim učiteljstvom ter obenem postavil mal ; stebriček k nemškemu mostu do Adrije. S Torej dvakrat se je njegov kočevsko-kro-Šnjarski načrt posrečil, zakaj se ne bi i tretjič? Saj je Primorska priznana domena raznih nemških poklicanih in nepoklicanih pedagogov nižjih in višjih Šol in zakaj bi se ljubemu Peerzu ne posrečilo, da pride na edino slovensko žensko učiteljišče, — na zavod, na katerem doslej med profesorji še ni bilo Nemca ! To bi bila tudi velika zasluga za nemštvo in razni Maliki in Dober-nigi ter pogoreli ministri Schreinerji in drugi bi možu tak vspeh visoko zaračunali ter mi o priliki preskrbeli visok stolec c. kr. deželnega šolskega nadzornika, ali pa vsaj „pedagoškega" izvedenca v ministerstvu. O tej zadnji sinekuri mož že davno sanja. Ali je morda s svojim „delovanjem" na Kranjskem hotel dokazati svojo posebno kvaliteto za to? Vse možno, ker Nemcu, ki se poti med Slovenci, se šteje vse v prilog — bodi dobro, bodi slabo i Ali kraj vsega tega se ta nadejamo, da vlada vendar malo pomisli, predno Peerza pošlje v Gorico, kajti konečno primorska učiteljišča vendar niso za to, da se tja pošilja ljudi, ki so v Ljubljani postali „unhaltbar" in to zaradi takih lastnosti, ki jih ima Peerz. Bil bi to drugi slučaj, da bi poslali iz Ljubljane v Primorje „pedagoga", ki je prišel v navskriž z moralo. Tu še ni pozabljeno, kako je pred kakimi 14 leti prišel v Koper neki v Ljubljani na ženskem učiteljišču preveč — „naturalistično" vzgajajoč glasbenik nemškega roda ! Imamo dosti z enim takim poskusom, po-
in sladkodoneča, ki pa ji ne manjka tudi dramatične sile. Tesno se oklepa besedila. Lastno ji ni filozofsko razmišljanje. Dev je napisal mnogo solospevov, vendar pa 9e mi zdi „Kanglicau izmed vseh najprisrčnejša; dokler ne slišim — druge njegove. Značilna za Deva je izbera pri besedilih. On ne komponira krvavih in nekrvavih romanov, razmišljajočih sonetov in suhoparnih „vircaj-lerjev;" njegov repertorij obseza po večini romantičnosladke snovi, prisrčnovesele ali mirnootožne pesmi. Zlasti ljubi mladega Zupančiča. „Kanglica« je dokaz temu.
Tu besedilo:
KANGLICA.
(O. Zupančič) Deklica šla je po vodo z lepo srebrno kanglico. Zora na nebu je sevala, ptičica v logu pevala. Jagoda zrela nudi se: „ i aj, le za hip pomudi se !' „ „Jagoda r dečka, dober dan ! Ali moj bratec je bolan, in on ozdravel prej ne bo, Aa mu prinesem z vrelca vodo, deklica moram zajeti jo pvedao ie sola.ee obeveti jo !~a flr 'V*- vodice zajela je, bistro domov odhitela ja.

Stran II
»EDINOST« št.
V Trstu, dne 15. Bovembra 19]O
sebno, ko vidimo, da se takim ljudem pri interesov kake posamezne kaste. Splošnosti nas izredno dobro godi, ker so kakor bo pa zakon koristil. Pod socijalističnim Nemci vedno na solncu vlade. Če ne mo- režimom bi vsega tega ne bilo treba, ker bi re[o doseči druzega, dosezajo kak časten ne potrebovali nikakega stavbenega zakona, naslov. — Sicer pa mislimo, da je čas, da (Smeh).
bi začela vlada upoštevati naše zavode tudi v narodnem oziru ter nameščati na njih le ljudi, ki so res Slovenci, da niti ne govorimo o Nemcih, katerih imamo že dosti na gimnazijah in realkah ter državnih Ijud-
D. Wilfan meni, da je naravno, da se pojavljajo pri vsakem novem zakonu navskrižni socijalno-politični interesi. Priznava, da je treba vsako predlogo smatrati s stališča splošnih interesov. To ni bilo
skih šolah. Slovenski učiteljski naraščaj na	treba povedati še-le dr. Puecherju. Sicer je Primorskem naj vzgojujejo m o ž j e Slovenci,	pa dr. Puecher v navskrižju sam s seboj, nepa kaki vetrnjaki, ki so morda celo morali od	ko vendar on sam priznava, da zastopa le drugod iz — iz vestnih vzrokov! Menda	intereše organiziranega delavstva. Pozabil smejo goriški Slovenci vendar pričakovati,	pa je popolnoma, da imamo v okolici male da delujejo v Gorici taki slovenski učitelji,	posestnike, ki so tudi delavci, in ki dosti-ki jih tudi ljubezen veže do učencev. Nem-	krat nimajo drugo, kakor ono hišico. To so ški naval na Gorico je prehud, da bi smeli	tudi proletarci, za katerih interese treba še v naših vrstah trpeti tako žaljenje slo-	skrbeti. Malo več objektivnosti bi „onore-venskega elementa v Gorici. — Članom	volu" dr. Puecherju torej vsekako ne ško-deželnega šolskega sveta v Gorici in c. kr.	dilo. — Pridružuje se deloma izvajanjem dr. vladi konečno priporočamo, naj dobro pre-	Brocchija in Luzzatta ter izjavlja, da je v mislijo slučaj Peerza ter naj eventuelne	čast večini, da ima v svoji sredi moža, vloge čednega gospoda odlože ad acta. j kakoršen je dr. Luzzatco, ki je priznal od-- ! krito grehe prejšnjih administracij v zadevi
Deželni zbor tržaški.
Predseduje 1. podpredsednik dr. R i c-c h e 11 i, ki je o tvoril sejo ob 7. uri zvečer.
Posl. L u c a t e 1 i je interpeliral radi prevelikega števila koncesij za prodajo alkoholnih pijač, ki jih daje namestniški svetovalec — Slovencem iz Kranjske in Hrvatom iz Dalmacije. Interpelant je izračunal, da pride v Trstu na vsakih 70 oseb po en vi-notoč oziroma žganjetoč.
Sprejet je bil načrt zakona, s katerim se pooblašča dež. odbor, da pri zakonskih načrtih, ki so bili in ki bodo sprejeti v tem zasedanju, napravi nebistvene premembe, ako bi to bilo potrebno za sankcijo zakonov.
Puecher je predlagal da se sprejme k že sprejetemu zakonskemu načrtu glede
regulacije mesta in stavbenega zakona ter izraža nado, da se najde končno v tej večini tudi mož, ki bo priznal tudi grehe dosedanjih občinskih administracij tudi na drugih poljih, n. pr. na polju šolstva in ljudske izobrazbe onih občinarjev, ki niso italijanske narodnosti.
Glasoval bo za to, da se preide v podrobno razpravo, a si pridržuje pravico, da bo stavil primerne preminjevalne predloge.
Nato je podpredsednik dr. Ricchetti pretrgal razpravo in zaključil sejo ob 9*45 zvečer. Prihodnja seja jutri ob 6*30 zvečer.
Dnevne novice.
Beg grofa Tolstega. Poročali smo že v brzojavkah o begu slavnega ruskega pisatelja in filozofa grofa Tolstega. — Sedaj je znano, kje se nahaja. Pred odhodom iz
davka od prirastka {nepremičnin dostavek, j Jasne Poljane je ženi zapustil sledeče pi-da se ima porabiti dohodke iz novega j smo: „Življenje teži na meni. Odslej hočem davka v svrho, da se pospeši stavbeno gi- živeti v samoti, ker mi je postalo življenje v
banje v mestu in v prvi vrsti v to, da nakupi občina zemljišča, ki so namenjena za stavbišča.
Podpredsednik dr. R i c c h e 11 i je izjavil, da izroči Puecherjev predlog v smislu pravilnika dež. odboru in da pride isti na dnevni red prihodnje seje.
Dr. W i I f a n je protestiral proti pod-predsednikovemu tolmačenju pravilnika, da se mora vse predloge vzročiti najprvo dež. odboru. To da velja le glede zakonskih načrtov, a glede drugih predlogov, ki izidejo iz srede poslancev, mora imeti dež. zbor pravico, da razpravlja in sklepa takoj, ker bi bi! sicer to mutast dež. zbor.
Podpredsednik dr. Ricchetti je odgovoril, da neče trditi, da je njegovo mnenje pravo in on da spoštuje vsako mnjenje, a Puecherjev predlog smatra kakor dodatek k že sprejetemu zakonskemu načrtu in zato izroči istega dež. odboru.
Posl. B r o c h i je izjavil da bo storil v podrobni razpravi neke premembe, ker treba dr ločiti natančno pravico in dolžnosti posestnikov hiš in zemljišč in ne, kakor določa predloženi načrt, ki prepušča mestnemu svetu, da določa od časa do časa gotove norme. Njemu, kakor gjuristu se zdi to preveč nevarno, ker bi pri mestnem svetu utegnile tu pa tam delovati strankarski in drugi oziri. Tudi bi bil položaj posestnikov preveč negotov, ko bi si ne bili popolnoma na jasnem glede svojih pravic in dolžnosti.
Ing. L u z z a 11 o je izjavil, da podpiše ministerstvu za trgovino, popolnoma izvajanja dr. Brochi-ja. Očital sedaj veje z Dunaja, je slabši. Mesto reče-
i a UiftP <mm mm	mm m «4 mm m m	j-«< i a	rl m ort	_ _	J _ If____5 _	_ _•	fl _ _______
uživanju neznosno. Svoje zadnje dneve hočem prebiti med ljudimi, zadetimi od usode in nočem se vrniti v Jasno Poljano".
Neverjetno se zdi, da bi bil Tolstoj odšel v kak samostan, ker je, kakor znano, izobčen iz pravoslavne cerkve. — Splošno vlada mnenje, da ga je pregovoril njegov zdravnik Makovecky, naj se poda v samoto.
Vest o Tolstojevem begu je vzbudila pri kmetih njegovega zemljišča in okolice veliko razburjenje, ker je bil neskončno priljubljen.
O Tolstojevih nazorih in o njegovem življenju povemo kaj več jutri.
Domače vesti.
Nov! ravnatelj goriške gimnazije. —'
Cesar je imenoval profesorja na prvi državni gimnaziji v Lljubljani, d.ra Josipa T o-j m i n š e k, ravnateljem državne gimnazije; v Gorici.
Za preosnovo mornariške uprave.
Naprošeni od kompetentne strani podajamo tu glavne momente iz članka, ki ga je prinesla „Rivista" o naši mornariški upravi. —
Atmosfera na mornariški upravi že več let ni bila posebno zdrava; sedaj pa, po imenovanju sedanjega načelnika mornariške sekcije v ministerstvu za trgovino, je bolezen zelo shujšala.
Svojedobno se je govorilo o ustanovitvi posebnega „tržaškega oddelka" pri
Ali veter, ki nam
je bivšim mestnim administracijam, da so mesto popolnoma zanemarile, ker niso preskrbele za primeren stavbeni red in načrt za regulacijo mesta.
nega oddelka nam je prinesel le novega kapetana, ki naj nadomestuje ta oddelek, ki je bil — kakor vidimo sedaj — le pretveza, da se povspne do ministerijalnih
Dr. Puecher je rekel je tu zopet ti- časti človek, ki v mornariških stvareh nima \
«____*_J _____* __________t__— A..A	C 1« A M A CIMA Ma.^I A f
pičen slučaj, ko so interesi posamezne kaste v navskrižju z interesi celokupnosti. Brochi in Luzzato da sta govorila le z interesnega
niti svojstev — diletanta. Skoro vso svojo karijero je napravil v Tirolu. V Trstu jej živel le eno leto v službi — železniške
stališča hišnih posestnikov. A zakon treba 1 uprave. Od kje naj jemlje poznanje potreb smatrati z občega stališča in ne s stališča trgovinske mornarice ?! — Ali še več!
Deklica šla je po vodo z lepo srebrno kangljico, deklica je domov prišla, kangliea bila zlato vsa.
Hitro teče deklica k studencu; kar sliši j se iz speva, kako se ji mudi. Vabljiv je mo- j tiv jagode, rdečke, in otroško žalostna pripoved deklice o bolnem bratcu.
Tem izrednejša in vriskajoča pa je sreča, ko vidi deklica prej srebrno kan- j gtico sedaj zlato.
Kangliea bila zlata, zlata, zlata vsa — tako duhovito je izražena v Devovi pesmici, kakor ji ni najti primere kmalu v slovenski glasbi.	__E. A.
Hrepenenje.
Ljubavna zgodba.
To je bilo prvikrat, da jej je kdo poljubil roko; zato je postala kar rudeča in je bila vsa v zadregi. Dejala je pri sebi: „ali sedaj sem vendar poročena žena !w Vendar ni vedela, kaj naj bi dejala obema v slovo. Povabiti ju k sebi, tega si ni upala; to bi moral storiti Delten.
„Skoro bi bila pozabila svoje rože," je zaklicala naenkrat.
Rjave jih je vzel iz vode, Crne pa je osušil čepke s servijeto.
„Ali hočeta vsprejeti od mene cvetko v spomin na današnji dan?"
Z ljubkim smehljajem je ponudila vsakemu po eno plavordečo ciklamen.
„Ljuba, mlada gospa," je mrmral Rjave ganjen.
„Samo naj mi to spraviv kdo v svoje zanikrne verze," je zaklical Črne srdito in sumljivo pomežiknil z očmi.
Iduno je preželo subtilno omamljenje, neko lahko, fino čuvstvo sreče... Stisnila je jima roke in jima gledala v oči vsa ganjena... bilo jej je na jok in na smeh...
„Hvala vam, hvala vam je ponavljala vedno zopet..
Potem se je obesila Deltenu pod pazduho in ga naravnost vlekla proč, kakor bi hotela okrajšati težko, bolestno slovo...
Rjave in Črne, oba nista vedela, kako se je zgodilo... Naenkrat sta stala sama sredi malega salončka ob nepospravljeni mizi...
Svitloba električnih luči je zdrkala po kristalu brušenih kupic, preko srebrnega servisa za kavo in se zlivala v svilenih refleksih preko damastovega prta...
Mož nima niti pravnik študij, ki so predpisane v Avstriji za konceptno službo na državni upravi. In če študij nima, ne more imeti — naravno — tudi potrebnih izpitov. Nedostaja mu torej vseh rekvizitov toliko s tehnične strani, kolikor tudi a—b—c v sposobnosti na splošno-upravnem polju, kakor jo zakonito zahteva država. Vrhu tega je to kričeča krivica za one, ki so z žrtvami na denarju in času dovršili vseučiliščne študije. Naj so gospodje tam gori Židje ali krščanski socijalci — pristranski so vsi!
Slučaj, o katerem govorimo, bi moral vzbujati homeričen smeh, če bi ne bil to toli žalosten simptom nesrečnega zistema, ki je prinesel že toliko zla v gospodarskem, upravnem, političnem in vojaškem pogledu. Niti neka visoko postavljena oseba ne more v Avstriji napraviti konca duhu osebne pristranosti, strankarstva, ki vlada v birokraciji. Od todi mora prihajati nezdrava uprava, ker so posamičnika na mesto, ki je zavzemlje, često priveli le osebni oziri. Možu, ki bi bil morda v ministerstvu za železnice na svojem mestu, dajajo mornariški re'erat.
Treba pobijati tak fatalni zistem, ki vse vodstvo v mornariških stvareh prenaša na Dunaj. Vse, kar se ukrepa na Dunaju, se dela le zato, da ugaja temu ali onemu, ali pa se opušča, kar bi utegnilo škodovati komu drugemu. Stvarni razlogi pa ne odločajo nič. Kdor pozna tiste gospode, katerih vsaki se čuti Wotana, došlega ravnokar iz Wah!halle — se ne bo čudil tej naši sodbi. Zato tudi tisti gospodje nočejo umeti našega nasprotovanja in naše antipatije za izvestne institucije, ki pod pretvezo tržaških interesov povspešujejo le povišanje kake ljube osebe. Nam na obali, ki vendar umejemo nekoliko mornariško industrijo, že preseda to oviranje našega resničnega razvoja.
In oni gospodje si še domišljajo, koliko dobrega da store za Trst in Primorje sploh f Troši se res mnogo, ali kaj imamo mi od tega, ako se ta denar po nesposobnosti onih gospodov slabo troši — ako se ga v morje meče, kakor je n. pr. z milijoni za naša pristaniška dela ?! Denarja naj se ne troši samo zato, da se more reči, da se je trošilo, ampak troši naj se, d a se s tem kaj ustvarja! V to pa treba mož in ne avtomatov! Ne diletantov, ampak mož, kompetentnih v stvari!
V tem nesrečnem zistemu avstrijskem je mora, ki tlači upravo in mornariško industrijo. Mi na obali kličemo s polnim glasom, da treba napraviti konec z nesrečnimi protekcijami. Zahtevamo mož, ki bodo umeli svojo stvar, ki bodo kompetentni v mornariških stvareh; zahtevamo splošno reformo v mornariški upravi v smislu emancipacije tukajšnje lokalne mornariške oblasti, ki naj dobi lastnost in pomen centralne mornariške oblasti. Še-le potem bo možno varovati gospodarske plovbene interese v direktno korist Primorja in tudi vse države.
Na železniSkem postajališču v Sv.
Križu so bili, dokler ni prišel v Grijan sedanji postajenačelnik, lepaki tudi v slovenskem jeziku. Sedaj je izginil slovenski jezik popolnoma in vse je le nemško in laško. In na tej postaji izstopa dnevno najmanje po 120 domačinov-Slovencev. Le ob nedeljah in praznikih vidiš kakega Laha ali Nemca. — Poživljamo upravo južne železnice, naj pouči one podrejene organe, kako da morajo spoštovati tudi jezik domačega ljudstva, po katerega tleh teče ta železnica.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Pred nekaj časa se je naša društvena gostilna preselila v hišo Ivana Košute štv. 6. In s tem je izginil iz gostilniških prostorov nabiralnik družbe CM., izginile so vžigalice in izginila je „Edinost". Zavednim Križanom ne bo preostajalo druzega, nego da začno izvajati primerne posledice.
Zgodovina 61ov. naroda je naslov knjigi, ki jo je dr. sv. Mohorja izdela letos v res bogati opremi. Nočemo sedaj govoriti o vsebini knjige, o njeni tendenci itd., pač
pa naj omenjamo neko „malenkost". Naslovno stran knjige krasijo grbi dežel, v katerih bivajo Slovenci. To je dobra ideja, izvedena pa slabo, ker zastopani so le štirje grbi in sicer : Kranjske, Goriško-Gra-diščanske, Štajerske in Koroške. — Kaj pa grba Trsta in Istre, v katerih prebivajo tudi Slovenci, da ne govorim o beneških in ogrskih Slovencih ! To vam znajo sosedje Lahi vse drugače. „Le cinque provincie" tu, „le cinque provincie" tam, na vseh prire-jditvah grbi „njihovih" „cinque provincie", ,če biva v kateri teh tudi najmanjši preostanek njihovih ljudij. Celo na svojem Legi-nem „francobollu" vidite grbe teh pet provinc. Će ima okrasek omenjene knjige kak idealen pomen, naj preskrbi družba sv. Mohorja, da se risba pri drugem snopiču v tem smislu prenaredi! — Saj menda pošilja družba svoje knjige tudi v Trst in Istro.
Debatni tečaj NDO je minolega petka zopet začel svojo plodonosno delovanje. Letos sta se oprijeja tega velehvaležnega dela dr. Kisovec in učitelj gosp. Kos. Se svojim prvim poljudnim predavanjem si je pridobil dr. Kisovec ljubezen delavcev-poslušalcev in opravičeno upamo, da prihodnjega četrtka priteče trikrat toliko poslušalcev, poslušat prijazne in pametne besede mladega prijatelja delavksega stanu.
S svoje strani kar najtoplejše priporočamo našemu delavstvu, naj pridno obiskuje debatni tečaj „N. D. O.", ker v izobrazbi dobivamo najmogočnejše orožje v trdem boju proti mogočnim našim sovražnikom.
Kakor smo obveščeni, nameruje sedanje vodstvo NDO uvesti redni debatni tečaj tudi pri sv. Jakobu in v Skednju. V soboto je zbral okoli sebe lepo število škedenjskih delavcev sedanji podpredsednik NDO, gospod Josip Jedlovvski, ki je poljudno tolmačil delavstvu, kje tičijo glavni vzroki sedanjim neznosnim razmeram slovenskega delavstva.
NDO je torej, kakor vedno, prešinjena z najboljšimi nameni za delavstvo in sedaj je dolžnost naše inteligence, posebno pa mlajših in z delom ne preobremenjenih moči, da se postavijo v službo za dobro stvar in da prihite vodstvu NDO na pomoč. Saj naše delavstvo ne zahteva, da bodi vsak predavatelj vseučiliščni profesor ; "ono zna ceniti ljubezen in dobro voljo vsa-cega. Na delo torej za naše slovensko delavstvo !
Vspored koncerta na korist CMD v soboto, dne 19. novembra 1910.
1. a) Dr. A. Schvvab: "Slanica", b) H. Ražem : „Studenček", c) St. Pirnat : „Na Gorenjskem . . .", mešani zbori pevskega društva „Adrija". 2. A. Nedved: „Dijaška", moški zbor s tenor solo, poje zbor „Velesila". 3. a) Dr. G. Krek : Kakor bela golobica", b) dr. B.. Ipavec : „Ej tedaj..." mešana zbora „Čitalnice" pri Sv. Jakobu. 4. a) V. Mirk: „Kateri kerub", b) O. Dev: „Kangiica", c) A. Lajevic. „Mati in dete", d) E. Adamič: „Otroške pesmi": 1. Božji volek, 2. Uspavanka. 3. Jezdec ; samospevi za sopran, poje koncertna pevka g. Mira Costaperaria - Dev. 5. J. Aljaž: „Zakipi duša", moški zbor z bariton solo društva „Kolo", 6. B. Smetana: Sekstet iz opere „Prodana nevesta". 7. P. H. Sattner : „O nevihti", mešan zbor, poje pevsko društvo „Ilirija". 8. E. Grieg: „Nova zemlja", za mešan zbor, bariton solo s spremljevanjem klavirja poje zbor „Zarja".
Društvo jugoslovanskih železniških
uradnikov vabi in prosi vse svoje člane iz Trsta in s proge državnih železnic, da bi se udeležili javnega shoda, ki ga sklicuje personalna komisija v četrtek dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v Staatsbeamtenkasino v Trstu in sicer z edino točko dnevnega reda : Vvrstitev podržavljenih železničarjev v status državnih železničarjev. Upamo, da nihče, ki količkaj more priti, ne bo manjkal pri tem za nas res tako važnem posvetovanju.
Ciril-Metodove sveče in milo razprodajo poleg že, imenovanih Še sledeči: Josip Bak, Jurij Černe, Fran Dobrila, Vek. Gomizel, Ivan Počkaj, Ivan Prelog, And. Pe-
Stala sta nepremično in zrla doli na cvetke, ki sta jih držala v roki... Potem sta segla oba v suknjo, izvlekla vsak svoj obrabljen usnjat portfelj, kamor sta skrbno položila plavordeče ciklame.
V tem trenotku je vstopil natakar in oba sta se zdrznila, kakor da ju je kdo zalotil ob prepovedanem dejanju...
Natakar je pričel pospravljati mizo.
„Pojdiva hitro,- je dejal Črn*.
Ogrnila sta svoji suknji in odšla...
Bila sta čisto tiho... tako majhna in pritiskana od nečesa...
Kmalu sta se zgubila v množici...
VL
„Pojdiva peš," je dejala Iduna, ko sta z Deltenom stopila iz restavracije.
Zunaj je bil suh mraz... Temnomodro nebo je bilo posejano z bliščečimi zvezdami... Iz velikih mlečnatih krogelj se je zlivala v mehkih valovih električna luč preko Praterske ulice. Ljudje so se gnetli mimo, voz je sledil vozu v nepregledni vrsti... Tu se je začul krik ia kmalu je bila nakopičena gruča radovednežev. Začul se je smeh čisto
izven tega trušča, kakor bi bil zamrznil v zraku...
Čim bolj sta prihajala izven mesta, tem tišje je postajalo. Nobene besede nista spregovorila...
Delten je prvi prekinil molk s čisto navadnim vprašanjem:
„Mari ti ne bo predaleč hoditi peš do doma ?"
Odkimala je z glavo.
„Ne! Čutim potrebo da hodim, da se utrudim... sicer ne dobim nikakega pokoja... Zadnji trenotki so bili tako lepi... tako čudežno nisem občulila še nikoli... To naše snidenje se mi je zdelo tako nasičeno v srečo... Kakor nekako darilo..."
„Imaš prav, dete, da umeješ stvar tako. Tudi v mojem smislu je bilo to darilo, izredno darilo. Kar se v tebi bori Še s temo in negotovostjo, se je pri teh dveh že pri-rilo do popolne, zavedne jasnosti. Ostarela in osivela sta pri tem, a ob enem sta postala srečna, zmožna občiti srečo v plemenitem smislu... Morda bi ti bil lahko sestavil veselejšo družbo; — ali zdelo se mi je, da bi bilo nevredno tebe, ako bi te obdajal z manjvrednimi ljudmi.w
(Pride še.)
V Trsta, 15 novembra 1&10.
„EDINOST" ftt 316.
HI
rich, Ant. Mihelič, Fran Stančič, Ciril Suč, Žgur in Popotnik.
Glavno zastopstvo za Primorsko ima g. Vek. Plesničar, v ul. Giulia št. 29. — Istotam je tudi za odobili posamične steklenice TolstovrŠke slatine. Omenjati moramo, da se občinstvo še veliko premalo zanima za gori imenovana dva predmeta. Bodimo zavedni in učimo se od naših nasprotnikov, ki se jako zanimajo za vse, kar je koristno »jih Legi Torej povsod zahtevajte edino le sreče in milo v prid družbi sv. C. in M. v Ljubljani!
„Narodni Delavec" izide zopet prihodnjega petka, ter bo od sedaj vnaprej redno izhajal. Toliko na znanje onim, ki so se za stvar zanimali, kakor skrbni prijatelji našega na narodni podlagi organiziranega delavstva, in tistim, ki so se prehitro veselili, ker da je „N. Delavec" (kakor bi oni želeli) za vedno — umrl.
Ruski kružok. Z veseljem konstatiramo, da je zanimanje tržaških Slovencev za priučenie raznih slovanskih jezikov jako veliko. Priglasilo se je v tekočem tednu k raznim slovanskim tečajem lepo število uka-željnih gospic in gospodov. — Z ozirom na vseslovansko razstavo v Pragi leta 1913 in v Moskvi 1915 vabimo uljudno interesi-rane, naj uporabijo to ugodno priliko, da se vpišejo v češki ali ruski tečaj ter da si pridobijo toliko znanja, da jim bo občevanje v imenovanih mestih olajšano.
Vpisovanje za slovensko stenografijo se bo vršilo prihodnji teden vsaki večer ob 7. uri v isti šoli ter se nadejamo da se prihodni mesec, ako ne prej, prične s poukom tega predmeta.
Na željo večine učencev, radi prepozne ure je bil odbor primoran prenesti pouk iz slovenščine (za začetnike) na 7. do S. zv. Ako bi se priglasilo zadostno število učencev se uvede dva tečaja.
Danes zvečer ob 7.30 pouk za začetnike ruskega tečaja.
Razpis štipendijev. — Razpisana sta dva štipendija letnih osemsto (800) K za slušatelje kolokvijev in vaj. namenjenih učiteljskim kandidatom višjih trgovskih šol s slovenskim, hrvatskim ali italijanskim učnim jezikom. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. decembra t. I. na ministerstvo za uk in bogočastje. Natančnejši podatki se dobe v ^Wiener Zeitung" od 13. nov. t. 1. št. 260 stran 2.
Poziv. — Na predsinočnji predstavi v „Narodnem domu" je bila neki obiskovalki galerije vzeta svilena šerpa. Lastnica pozna dobro ono osebo, ki je stala poleg nje. Zato jo poživlja — da ne bo neprijetnih posledic —, naj stvar nemudoma prinese alt dopoŠlje vratarici „Narodnega doma", gospej Biček.
Koledar in vreme. — Danes: Leopold, spoz. — Jutri: Edmund, škof.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne — 12,J Cels. — Vreme včeraj: deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: hlačno in deževno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena.
Tržaška mata kronika.
Žali pivce, krčmarja, redarje, oblasti in cesarja ! Tak strašen človek je 58-letni Fran Sbisa iz Trsta, ki je predsinoč-njem v kavarni Montefiore razgrajal in žalil vse navzoče. Ko ga je redar opomnil, je pa zbesnel in žalil, kar se je le dalo! Spravili so ga v luknjo.
Iz velemestne luže. Nikolaj Bandel, star 22 let, vrvar iz Kopra — pravcat Don Alphonse — je živel na stroške prostitutke Milke Milko vic, stare 30 let. Ko pa denarja ni bilo, tedaj je on poskrbel za batine. Radi istega razloga, sta se oba predsinočnjem tako stepla. da bo ona morda celo zgubila sko. Oba sta bila aretirana.
Tat v kavarni. V nedeljo zvečer je prišel nekdo v kavarno „Alla Stella polare", kjer je igral na biljard in je potem poskusil %-krasti suknjo, ki je visela na klinu. Toda zasačili so ga in poklicali redarja, ki ga je aretiral. Bil je to 30-letni Nikolaj Bibulich iz Pule. Bil je tudi prejšnji dan v isti kavarni, kjer je njegovo obnašanje že vzbudilo sum. Na policiji se je delal pijanega in, kakor da bi ničesar o vsem ne vedel.
Naše gledališče.
Naše gledališče pripravlja znano in svetovno klasično igro
KOVARSTVO IN LJUBEZEN, (Kaballe und Liebe)
ki jo je spisal nemški klasik Friderik Schil-Ter. Ta igra uživa velik gledališki sloves. Upamo, da bo občinstvo to uvaževalo in bo številno posetilo to divno predstavo, zlasti, ker si gledališko vodstvo prizadeva, da bi nas seznanilo z vsemi, tudi najboljšimi deli svetovne literature.
♦ *
*
O nedeljski toli lepo vspeli vprizoritvi smo prejeli daljšo zanimivo oceno, ki smo jo radi obilice gradiva morali odložiti za prihodnjo številko.
Književnost in umetnost
Knjiga o lepem vedenja. — Spisal Urbanus. Založila Katoliška tiskarna.
Med kulturnimi naredi so se že zgodaj razvila nefca konvencionalna dnSihiin pra-
vila občevanja med posameznimi ljudmi. Razvil se je takozvani bon ton, kakor pravijo Francozi. Človeku, ki se več ali manj ravna po teh pravilih, pravimo, da je olikan. Olika je del omike. Resnično omikan človek je tudi olikan. So pa tudi omikani ljudje, ki niso bogve kako olikani in narobe. Znano je, da večkrat največji učenjaki poznajo komaj temeljne pojme olike. Radi tega je nastalo vprašanje, ali je olika, ali so tista enotna, konvencionalna pravila v medsebojnem občevanju res potrebna.
Moderen človek mora odgovoriti: Da! Potrebna so ona pravila za izobraženca, da se s tem razlikuje od priprostega človeka, delavca in kmeta — pravijo ljudje, ki bi hoteli postaviti kitajski zid med inteligenco in takozvane nižje sloje.
Da tako naziranje ne odgovarja našim demokratičnim časom je jasno. Priprost človek potrebuje ravno tako olike, kakor izobraženec. Zato bodi naloga našega časa: demokratizacija olike in njenih pravil. Vsaj temeljni pojmi olike naj bi prodrli med najširše sloje. Seveda je v prvi vrsti dolžnost omikanih ljudi, da poznajo pravila olike. Samo izobražen človek prihaja večkrat v položaj, ko mora svoje vedenje uravnati po gotovih pravilih. Dobijo se pa, žal, tudi med izobraženci ljudje, ki pravijo, da je .to „frakarsko", da se človek, ki mora paziti na ta pravila, ne more svobodno gibati. S takimi ljudmi, katerih je pa, hvalabogu prav malo, se ne izplačuje debatirati. Nič ne opraviš, ali pa težko kaj. Priznavam pa, da se večkrat in rado pretiruje, in to zlasti pri Francozih in Špancih. Fran-cozka in španska etiketa sta splošno znani. Na dvoru Ludovika XIV. je bito natančno določeno, kateri služabnik obleče kralju desni, kateri levi rokav.
Za taka pravila se pač nihče ne more navduševati, ker so že prekoračila okvir resnične olike. Toliko na splošno.
Kar se tiče „Knjige o lepem vedenju", je treba priznati, da je pisatelj na 236 straneh zbral vse, kar mora moderen človek poznati v tem oziru. Knjiga se ozira na najmanjše posameznosti, tako, da vsakdo lahko najde, česar želi. Govori o splošnih pravilih, o vedenju na ulici, v družbi, v javnih lokalih, zabavah, plesu, koncertu, gledališču itd. Daja pojasnila, kaj je treba vkrepati pri krstih, porokah, pojedinah, soarejah, obiskih, jour-fixih itd.
Sploh je knjiga vsestranska, bo dobro služila vsakomur. Slovenske družine so preplavljene z nemškimi proizvodi enake vrste. Sedaj tega ne bo več treba. Zato toplo priporočamo knjigo slovenskim rodbinam.	P.
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Trst". Danes tamburaška vaja. V petek pevska vaja. Novi pevci dobrodošli!;
Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja vse pevke in pevce na pevsko vajo, ki se bo vršila danes, v torek, točno ob 8. uri in pol zvečer. Ker je nastop pred durmi, prosimo, naj nihče ne izostane.
Ples na korist CMD priredi podružnica CMD v Sv. Križu pri Trstu v nedeljo dne 20. t. m. v dvorani g. Jakoba Magajna. Začetek ob 4. uri pop.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu si je na svojem prvem občnem zboru dne 5. nov. 1910 izvolilo za zimski tečaj 1910—1911 sledeči odbor: predsednik Anton Hrovat cand. med., podpredsednik
Svarilo. Pri nakupovanju kavine primesi občinstvo vse premalo pazi. Marsikdo zahteva kar kratkomalo v trgovini „cikorijo" in vzame, kar mu prodajalec da v roko. To ni prav. Treba je izrecno zahtevati „Kolin-sko cikorijo* ali „Kolinsko kavno primes", potem še-le bo dobil v resnici izvrstno kavno primes. Vsakdo naj smatra za svojo dolžnost, da zahteva vedno in povsod edino le to kavno primes, ki jo izdeluje „Kolin-ska tovarna v Ljubljani", edino slovansko podjetje te vrste na vsem slovanskem jugu. Opozarjamo, da dobiva od prodane Kolin-ske kavne primesi „Družba ,sv. Cirila in Metoda" lep letni prispevek. Čim več se bo te kavne primesi prodajalo, tem večji bo ta letni prispevek. Zato še enkrat: Zahtevajte povsod edino-le „Kolinsko kavno primes".
Knjigoveznica
O. dANOBEL - Trst
ulica A. Manzoni štev. 4
IcvrSujejo se vsakovrstna kojigovešsa dela z vso preciznostjo. 8 peci j al. te.a : vezanje trgov, registrov.
Razne galanterije. Kartonažna dela itd. Vezava romanov 50 stotink.
Tovarna škatelj po zelo nizkih cenah.
Odlikovana pekarna In sladtflčarna
z zlate kolajno in križam na mednarodni obrtni razstoti ————— v Londona leta 1909 -
Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9
□azna&ia slavnemu trikrat n*
občinstvu, da ima
dan svež k*uh.
Prod«i»Id cb je tudi d- bro pn-s rblj.na z VK*k«nr=,tnlmi blšlcotl IKStbn« ?a čaj. Ima raznu fina \lna m likerja t buteljkah ;TI fine depertne bomb« i;e. Sprejela naroČilu za vrafcovrstne Ic ite, troka-e itd . kakor tu-ii \>e predmete za speči, ima tudi r.ajfimjžo moko Iz najb«ij5lb mlinov	po najnižji ceni.
Lit-tpifctr.fl rcctiržt* na <Uu — PiipcroV« fllnLn Cbflfb « T»f# f>e samemu ol^imvu z odliču sp štovanjem VlHRU jAgIiV • UM
£
G. J. SJERRAVALLO
Trst.
Z Vašim izdelkom SERR AVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) napravil sem razne poskuse, posebno z otroci, in vspehi so me popolnoma zadovoljili. Radi izvrstnega okusa jako ugaja otrokomy ki je kaj radi jemljejo. UJVIDEK, dne 23. novembra 1908.
Dr. C. BREZOVSKY.

POHIŠTVO
SOLiONO: in : ELEGANTNO
Mf PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST

XV kinematograf „^Dria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
Vsaki torek, četrtek in soboto nov program.
VSTOPNINA: 1. mesto 30 fin., oimi in vojaH 20 m. II mesto 23 tih , otroci ii t,lati 10 ?.
GRAMOFONI ::
HELUETIA
so najboljši radi mifnega in melodijotnega gLaau in trpežaega stroja. NIZKE OENE. Bogat izbor aloven- § hkih in hrvatskih plošč >a zahtevo ceriki brezplačno Avtomati - - za g< stilne - - |
Sebastiano * Zamagni
Trst, VU dali' Istri* *t. 28
— nasproti šolam —
govarna cementnih plošč
delanih na roko iz najboljšega materijala. Zalafft Im m razjdagt vedno dovolj Mat*.
v
Sirite „Edinost"
,Caffć Goldoni'
Trst Piazza Cario Goldoni št 2
Pijače nara ne in prve vrste. Časopisi in ilu*t-arij'*. POSTREŽBA TOČNA. Za oblltn obi-k se naitojieje prip »roea F*ANJO MARINŠEK.
J:
Pristni' dolenjski
Cviček
edino V ČEŠKI GOSTILNI ... «ulici BMere
-v
Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst
i«
„ Air Artigiano
Trst, via Arcata - Angolo via Sapone 9
izgotovljene obleke
za moške in dečke. • - Izbor hlač in srajc za delo.
Tr»t - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst
Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke !
TRST — ulic« deli' Olmo Štev. 1, II. nadstropje — Trst
Tolika izmra izplofljeniii oblek za pspofle in laanfattuMa feki
Ur moške In ienike rakoje.
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence.
Stran IV
„EDINOST" At. 316
V Trstu, 15 novembra 1910.
HraŠovec France cand. iur., tajnik Ivan Marselj stud. iur., blagajnik Janko Košan cand. iur., knjižničar Fran Stamol cand. med., gospodar Miroslav Kjhelj stud. iur., •db. nam Miroslav Schmidinger cand. iur., revizorja Ljudevit Jager cand. geod. in Martin Ogorevc cand. med.
Vesti \z Goriška
Na občinskih volitvah v Biljani zmagali naprednjaki. Iz Goriške prihajajo v zadnjem času za razpoloženje med ljudstvom jako značilne vesti. Na občinskih volitvah zadnje čase je izgubila Gregorčičeva stranka vrsto pozicij. To je dobro znamenje za zavednost našega ljudstva na Goriškem.
Občinske volitve, ki so se vršile v zadnjem Času, so najboljši odgovor na vse to, kar sta uganjala Gregorčič-Pajer s svojimi mameluki. Ti glasovi so glasen me-mento onim, ki so toliko grešili, računaje na nevednost ljudstva. Ti glasovi morajo vliti novega poguma, njim, ki so hoteli že obupavati nad usodo naroda, misleč, da mu je usojeno, da pogine v lastni apatiji. Ta narod pa je pokazal, da nikokar ni voljan, kloniti brezpogojno svojega tilnika, da ima tudi njegova potrpežljivost svoje meje. Za drugimi občinami je Gregorčičeva stranka izgubila sedaj — glasom brzojavke, ki smo jo prejeli sinoči — občina Biljana v Brdih. Pomen tega dogodka moremo umeti popolnoma še-le, ako se spominjamo, da so na zadnjih deželnozborskih volitvah dobili v tej občini napredno-agrarni kandidatje po 45, in klerikalni — po 193 glasov!
S tem pa seveda nočemo trditi, da-so volilci v Biljani in drugih občinah kar čez noč postali iz klerikalcev naprednjaki.
Na vsaki način pa je ljudstvo na Goriškem pokazalo pri občinskih volitvah, ki so se vršile v zadnjem času, da ima v sebi dovolj razsodnosti, da zna misliti in razsojati. Kakor je začelo torej to ljudstvo danes obračati hrbet Gregorčevi stranki, tako ga utegne obrniti jutri naprednjakom, ako si ti ne bodo znali ohraniti zaupanja ljudstva. Ta preobrat je zato v resno svarilo tudi protikle-rikalni struji na Goriškem.
Gospodarstvo.
—	C — Zvišanje cen cinka. Vsled velikega konzuma cinka v industrijelne namene zvišale so se cene za 5—7 in pol mark.
—	C — Novi denarni zistem v Rusiji. Ruski finančni minister je pripravil nov zakon o denarnem zistemu. Ker se smatra, do so sedanje denarne edinice, kopejka in rubelj, prevelike, napravijo se dvakratno manjši denarni tipi, tako, da se sedanji kosi od 3, 5, 10, 20, 25 in 50 kopejk zamene s kosi od 2, 4, 8, 16, 32 in 64 kopejk. — Matematik Garc je izdelal zakonski projekt o novem denarnem zistemu.
—	c — Trgovina Bosne in Hercegovine. Izvoz živine leta 1909 je iznašal 266.940 glav nasproti 274 063 v lanjskem letu. Uvoz živine je bil 31.051 nasproti 19.612 kosov v letu 1908.
Trgovina živine se je zvišala v dveh smereh. Izvozilo se je 85.394 (1. 1908. 69. 185), uvozilo pa 18.148 (9.685) kosov. Izvoz ovac je padel od 122.054 na 89.308 glav.
Trgovina kož je bila prilično nepre-menjena. Izvoz je bil 12.306, uvoz pa 7.720. —
Nestalen izvoz prašičev se je zvišal in to za 10.751 glav. Izvozilo se je 26.118 živih ovnov in 44.611 zaklanih (I. 1908 18.220).
V prometu z blagom bil je uvoz 8,173.418 qu. (1. 1908 3,329.162 qu.) in izvoz 10,796.580 qu. (I. 1909 10,563.424 qu.)
Po vrednosti je ves uvoz leta 1909 iznašal 139,539 540 (l. 1908 121,689.385) in izvoz 122,979.368 (I. 1908 108,951.274) kron. Potemtakem je lanjski bosanski trgovinski deficit iznašal 16,559.172 K.
Najmočneji bosanski izvozni artikl, les, se drži na navadni višini, 7 mil. met. cent. Vsled slabe letine je izvoz suhih čeŠpelj padel od 6,059.680 na 4,90.663 qu. To je tudi vzrok deficita v bosanski trgovinski bilanci, če tudi je bil lanjski izvoz veči, nego v predlanjskem letu.
Razne vesti.
Ogromen legat za češko akademijo znanosti. Kakor poročajo češki listi, je dne 4. t. m. umrl v Pragi stavbeni svetnik Anton Wiel. Pokojnik je zapustil v svoji oporoki ves svoj imetek, ki znaša nad milijon kron, češki akademiji cesarja Frana Josipa za umetnost, znanost in književnost.
Umrla v starosti 117 let. Iz Budimpešte javljajo : V občini Nagy-Darkany je umrla neka ženska, ki je dosegla starost 117 let. Ta najstareja ženska na Ogrskem ni bila niitdar bolna. Od njenih 6 otrok sta dva sina stara 90 oziroma 83 let, ena hči pa 85 let.
ČeftkJ „Narodni Dom" na praski meji.
V Sumberku pri Tannwaldu so otvorili Cehi teh dni slovesno svoj „Narodni dom".
Inženir B tonil. Iz Celovca poročajo: Dne 9. t. m. je pri kolavdaciji dravskih
zgradb ponesrečil deželenovladni inženir Anton Wieeer. Ladija, na kateri se je nahajal Wieser, je namreč nasedla, na k xT je hotel Wieser plavati k bregu; toda izginil je v valovih in utonil.
Donavsko ravan bosta znanstveno preiskavah dve nalašč v ta namen sestavljeni komisiji iz Budimpešte in Zagreba. Komisiji se delita v 11 odsekov. Vse delo bo trajalo najmani 15 let.
14 odsekanih gl*v irladih deklic v Kov Čeku Med prebivalci mesta Vilne je silno razburjenje. Na kolodvoru je bil oddan kovček, v katerem so našli 14 odsekanih glav mladih deklic. O morilcih ni sledi.
■■■■ m ■■■■	IflLI OGLATI	U—"sl
	MALI OGLASI se račnnajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat »eč. Naj-manja pristojbina stane 40 Sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku.	4m>
Proda se
liudcilra kavarna in mlekarna, do-br>» up> ljana z gotovim dobičkom, ns lepem prostoru, z roa o Daiemmno, zaradi aelitv** v Ljubljana. V Č Be izve: Via Moli« a vento Ste. 70. Agenci a S i b e r n a._1926
Ki.iiiO hišica, 4(10 »efojev zemij šća se proda za nUVd 1 OOO kron Druga h Sita b hlevom 140 žnje' zpmi i5č* za K000 K. Vi* Nu'»va 4?, 1.(1929
Pnfl uK°dnimi pogoj* 86 proda ali od«i» v
» UU Dai«-m h Sa z vr om oddsli«=na dv« mir n ti od po^ta-e državne železnice, pri glavni centi v bt Petru pri Gonci. Več ae poizve pri Petru Gruden & dri g., Gorica. Stolni trg 9.__]92 i
Josip Trampuš FSJIiKS
priporoča svojo peiarljo Večkrat na da a ■vet k t ah. Zaloga mote v<ake vrste iz prvih mlinov. Vino ln likerji v steklenicah aiadSloe In bUHotl	_
PrnH^ialr.9 pai.irja, gaUnurije &e takoj r;id> I I UUaJ<llK<! bolezni proda. Niz^a čajen.r.inH centralna le*a. Via Molin a ve> to TO. Žibema (18fi3
Robert Cian, urar Eg-Stara ln dobroid"5a
prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom._1712
p_nflQ »p bi^a, 8 pr >-torov io kle», 700 kva lUUcl	drntn<h n etrov zemlje prpra^en
prostor zh g stilno ali proda aln C na sTit-rna. — Obrniti Fe n* Josipa 11 a č u 8, Kronberg pri Gorci i te v V8	1*99
Naznanilo.
Naznani« «e slavnemu občinstvu, da «e nahaja
Slo"«".1Tt V A. T O VE O :
(Pr©J trg Barrlera ■veoohia) aa^aj ^
ol. istituto 25 Ml ol. Manzoni 1)
Za ogti te«teni> domaćega pridelka, „PEKAl'ETE" z ILlRŠ E BI TRICE, tu«aj. ^rid^lbn in napolitan-Bkt-ga Zaloga olj iz oljk. vin^kepa jesiha kave, slad k rja itd. Posebnost: vina domača ln snuar J * v steklenicah in p&vo. Toplo se pri.<or< ča nlavn občinstvu »d svojim in-jSmim cenjeni.u odjemalcem
Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.
bližini kolodvora južne železnice v Trstu, se proda z vso opravo. V hiši, kjer je restavracija se morda dobi tudi v najini prvo nadstropje *a hotel. Restavracija je razdeljena ».» dva dela : salon in predvora-a, kier se dobi vino 'n jedi po nižjih ce^H. Dvorana j« pHpravna za koncert. P^ed restavracijo je veliki prostor za mize. Informacije daje upravitelj Inseratnega oddelka „Edinosti" pod štev. 2117.	31 »7
Štiridesetleten mož
( li. piH. dipl mir n kem'>k in lekarnar, m rodilntf-ar, hivii vlad i uradni*, časnikar in piaateli zmožen i vsafcnvr»tnib posl >v pozna brvhiftno, itaHjanJMuo, j nemščino, turščino in p.lban čino, najbolja spričevala : iš e nume&če i* tufcai aH zunaj. Obruiti »e na In«> ratni od ielek Edinosti.	200
TRŽAŠKI SLOVfltii	g
po raznih opravilih, imaio najlepše in najpri- | meri ejSe zHr»li<če v dohrop« znani — ■ -
3(avarni llniverso

ki se naha a na trgu preo Narodn dom m" St. I, np-av nasproti res avracije „Balkan". T kavarni ho poleg izvrstne kave ua ra polago vsakovrstni likerji n razni -lovenaki, nem5ki in laiki faaniki in vs b lj5e iluntrov. revija. /» o iien obmk se pripo^ ča FRANJO BOJC.
tS
si a:
Odda
Obiskujte žganjarnofISSS£?£
V. Blborgo 1 . V. Maloanton 20. - Vina, likerji, sirupi, alaiftioe ln kesfektnra tn- Id lnosemakih tvrdk. KONJA* ZA PREVOZ v stekleni 0» h •/« Kron 1 40 ; V, 80 stot. - Po-iiljatve na do želo._
meblovaaa soba v ulici Bairiera St. OO 22, IV., desno._1E8H
na prodaj v Rojanu pri cesti nad cerkvijo v malih parcelah in po nizki ceni. (Denar za zidanje se tudi vdobi. Več se izve pri upravi „Edinosti".	.	1842
^tflnnfirsf ve£č slovenskega, nemškega in ita-^iCIIUyrdl lijhnskega jezika, dot-er sirojepi-i«ec, z večletno prakso, pro=i mesta. Naslov Inseratni oddelek Edinosti	*	1901
Zemljišče
EMPOR'UM
t E. ZANETTI
Ti8t, ulica Cavaua 4.
>*ajb( Ije o krb jena zaloga dežele. Izl era p'o§č: velikib, d ojnih, « ovnnstib po 2 K komad. Vse >uge znam e z 2C*/# c db ua.
Imi pmfoDi po 18 kroD
Veliki popiistki preprodajalc« m. IUt»lt£i zaslonj — Pcpravljanje.
SSSS59 9SE55
Stara grška žganjarna .*.
v Tratn, Via Cavana 6. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specija itete : grški in francoski konjak, kranjski brinjevec. kraftii slivovec in briski tropico-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. slaščice in zapečenci. Grška mastici iz Šija. — Be priporoča Andrej Antonnpula.
Živčne bolezni
in bolezni Brca zginejo, ako se uporablja naSe patentirane kopeiji z og ji kovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo Naj izborni-j Si apaiati za masažo. Prospekti brezplačno pri inženirju F. L i p o v s t v, Praga II. 506	1734
Kroisčnlca za civiliste ln uolaRe
Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacc mo (Corso) 6 IL n.
PriporrČa -e s avnem občinstvu in voj«8 vn za v-ako-vratna dela. Blagn prve vrstf, delo stlidno, cene zner< e.
Bogomil Pil o
citSi ma- ? Sežan

rrcdB-ur
ima svojo
novo lUnlto
v TfiSlU, ulica Vi t cen. Belllrx 13
nasproti cerkve sv. Antona uoveva.
Vsakov. verižic po tov cenah.
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trstu, vta Oecllia 9
priporoča slavnemu občinstvu
svoje moderno urejeno delavnice*
v kateri Be izvršujejo vsa v to stroko spadajoča •] dela točno In po zmernih cenah.
r	HVOJT K SVOJIM t
5. De Vecchi 8 L Skecl
nasledniki A. FONDA 1 Trst, ulica del Bosco št. 17, Trat
zaloga • ovsa
in otrobom.
Razstava: pltia
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastevine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA.
GOSTILNA	&
f{ „Andemo d* Pašo Bako- % vic i Šehović"
Trst, Barriera vecchia 32
Toči se vino in pivo prve vrste. Do- flr mača kuhinja vedno gotova z gor-kimi in mrzlimi jedili. Za obilen obisk J^ se priporoča slavnemu slovanskemu
občinstvu.	^
UMETNI ZOBJE
Plombiranje sobov
Izdiranje žobuv brez vsake bolečina
V. Tuscher
koncesij, zebni teiisft
Dr. J.Čermak
: zobozdravnik :
- TRST -
nlicđella Caaerzna 3t. 13, II, d
SEIO prve vrste po 7 K. Oves Bon po 17 K. Detelja po 7 SO. Ograkl oyes po 19 K. Otrobi ,V" po 1550 K. — Po 100 kilogramov!
ta mfcio za razprodajo
Jabolka

ti flUFNPI I ZohteuoJte pojsod flneAnemizme! od Kr0n ie-
iLUVlIlVl • TTni«tn7,Mil.n mtm 1do 24— i z kolodvora Litija in po pošt-
Tn!«>aiwžbn «la>	— auiuuvur« l.hij4 in po pusi-
,1 IOISIuUrSKO Slu-i nem povzetju . I Do^hnrSpk
tlno, RI Je edino sloucnska slatina ^^e^pn tt^« II.
In se lahko meri Z OSOkO kislo OOdO.! korblca 5 kilogramov franco Kron 240.
n
SSSBRBSS KSUBSSSIKBSBSSSIG^
bE^ Odprla se je nova trgovina p
&
J STRUKEL
i
SEU - TRST J
Via San Antonio šte?. 12 Drobnarijo Igračo in potrebščine za potovanje. - VELIK IZB0B perila ovratnikov, ^NAINIŽJE CENE.	zapestnic, ovratnic, srajc itd.	NAJNIŽJE CENE,
0
K.
in sinovi -- Trst
allea Bartoletti	(Centrala: PKAGA - ŽIŽKOV)
Torarna tonjata. rua, reraita in maršale- S^aosta is šampanjska vina. veietrioraa s iajea
USTANOVU en A LETA 1061.
Odlikovana na razstavi v Pragi leta 1908 s častno diplomo in kolaj
no.
ir
DE

TRATTORIA
„Air Antica Pcmpsi"
Trst, P^zzi Carlo Gotdor.i 4
Priporoča u ilamemi oUiiD-tTm. - Toii.se tztr»uw *ioo Veran, i»lr»ko, furlauako in belo. j einfaldiko piro. Douiafia kuhinja z razr.OTratoiiai Brziiimi ia gurkimi jei.ii. — Za obilen otiisk le tople pri
F RAN J O ±IARI.\SKK.
JU
DE
:L
Izprašana
uzs- ss-: Marija Pinter :
Trst, ulica Acquedotto 98 I. n.
se priporoča cenj. gospero.
rudi pismenim potom.
Otvoritev nove slovensKe tržo^!
Čevljarska zadruga v Wirnu pri 60-
Hci naznanja, da je otvorila ▼ Trata, v alto Barrlera veoohia It«v. 38
prodajalno obuual
LASTNEGA PRIDELKA
Zadruga iadelnje vtakOTrstna obava'a «d naj pri-proat^Jiaffa do »ajflnfljiaff« ter sprajftma tadl poprave.
Priporočamo se torej »lavnemu otMftaatvu, da ne poaluiuje Tedno isdilkoT oaie zadra^e, a bede aaj alaTDo obfiiastTo tadi prepri&mo, de »e bo z naHtal iedeiki zelo aadoToljilo.	,Oeao meto a
«3T NAROĆBE SE iZVRSUJKJO TOI