novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir O 3> -&> 04 t-i n ! j> C CD t-i O v? ' -S 3> -H r_ 0 m CCS r* £5 ;> -~i •'G Leto XII. št. 10 (274) • Čedad, četrtek 14. marca 1985 8. MAREC V ŠKRUTOVIM Liep an bogat «do Lepuo! Tala je na besieda, ki lahko povie vse al pa nič. An prou tala je bila besieda, ki smo jo najbuj pogost čul v petek zvičer v Škrutovim, potle ko se je sala, kjer je Zveza beneških žen or-ganizala praznovanje za 8. marec, začela praznit. Program, kuk so pokazal aplavzi je biu vseč vsiem, ženam an možen, mladim an manj mladim. Za resnico poviedat u programu niso bli na parvem mestu problematika žen, njih boj za enakopravnost, za socialne pravice, za emancipacijo. Praznovanje lietošnjega osmega marca u Benečiji je bluo v znamenju kulture, kulturnega tradiciona an današnjega kulturnega diela, ki tle par nas vidi vičkrat v parvi varsti pru žene. Ženska problematika je takuo bila povezana s problemom manjšine. Tuole je poviedala tudi predsednica Zveze beneških žen, Bruna Dorbolò, ki je guorila o pomienu osmega marca in na kratko prežentala, kar je bluo na-reto u telih zadnjih lietih, odkar živi Zveza. Sevieda se je zmisenla tudi na tisti parvi 8 marec, ki so ga tiele žene od Zveze organizat malo manj ko 10 liet od tuod pru u Škrutovem. Tenčas so jim zaparli vse vrata an jim nieso tiel dat bedne sale. Zatuo je biu praznik žen v nieki fabriki na Čemurju. «Če smo donas u teli liepi sali, je ja-la Bruna Dorbolo; pride reč, de se je kiek spremenilo, de smo šle napriej, de an tle u Škrutovim mislijo drugač, de na gledajo vič na nas ko na nagobarne "feministe”. Donas an žene tistih, ki so takuo gledal na nas hodijo na večer osmega marca praznovat okuole an njih možje se na nič čudijo. De tisti drugač gledajo tud na naš slovienski dialekt. U Tarstu an Rimu pravijo, de ga muormo branit an ohranit. Tuole pa pravijo samuo zuna, al pa samuo pišejo. Tle pa donas jih na videm». Bruna Marina Vogrig an (eie od pevskega zbora Reian. Dorbolò, ki je spreguorila an o velikih problemih današnjih dni, kuk so dižo-kupacion, lakota u rievnim daržavah, skarb za mier, je na koncu pozdravila an delegacijo žen iz Nove Gorice, ki so paršle praznovat kupe z nam. Liep an bogat «domač» program se je začeu s sestrami Valentina an Angela Petricig, ki so zapiele nekaj svojih piesmi. Za njim so zapiele čeče Rečana, Federica Loszach, Carla Loszach, Margherita Trusgnach an Marinella Pauletig. Parvič so same nastopile (godu jim je Franco Cernotta s kitaro) an so žele veliko aplavzov. Bile so prava sorpreža za vse. Beden se ni čakou, da bo njih točka programa takuo liepa. Med dno piesmijo an drugo je Marina Vogrig, ki je tudi prežentuvala, prebrala groznuo lepuo, s sarcam an par poezij Andreine Trugnach. Potle je paršlo na varsto pa Beneško gledališče, ki je lepuo ku po navadi al pa še buj prežen-talo komedijo Alda Klodiča «Vič ti na poviem». Tle muormo pohvalit vse igrauce, med njim pa še posebno Marka Predana, ki je zadnji moment, an par ur pred predstavo dobiu u ruoke kopion an se navadu njega vlogo, ker je muoru rečitat na mestu Franca Qua-lizza, ki je biu zboleu. Bravo Marko! Bravi an vsi te druz. Komedija (o njeni vsebini pišemo na drugem mestu) je doživela velik uspeh, žela je puno aplavzov an storia judem vičkrat se smejat. Pokazala je tipično beneško družino današnjih dni, konflikt med mlado an staro generacijo an drugačno gledanje mladih na sviet, na ljubezen an na druge stvari. Upamo, de nam jo Beneško gledališče predstavi še magar v kakem drugem kraju. Tisti, ki nista paršli v Šrutove, ko bo spet u programu, najta jo zamudit. ELEZIONI Ma la DC ha un piano? La Democrazia Cristiana ha deciso di giocare forte. La posta sono le amministrazioni che le sono sfuggite di mano dal 1975 ad oggi e quelle che sono potenzialmente, a suo stesso giudizio, mature per cambiare maggioranza. La DC scende, per la prima volta, a patti — o almeno cerca di farlo — avendo perduto sul piano amministrativo la ormai storica egemonia (anche nelle Valli del Natisone e in tutta la fascia confinaria) o perlomeno l’assoluta garanzia di vincere. Prima di tutto segnaliamo ai lettori un documento, la lettera ai segretari provinciali e di zona del cividalese, del tarcentino e del gemonese, a quelli delle sezioni delle Valli del Natisone, del Torre e Resia dei partiti della DC, del PSDI, del PRI e del PLI. Firmata da Renato Simaz per il circolo di S. Leonardo, da Luigi Dorbolò per il comitato difesa Valli del Natisone e da Mario Ruttar per il circolo Jacopo Stelli-ni, la lettera invita i quattro partiti ad unirsi in una comune causa contro «gli estremisti di sinistra». Chi siano questi estremisti non è detto, ma si può ovviamente dedurre che si tratta del PCI e del PSI! Perchè quest’offerta di fare Lista tutti insieme? Lo dicono nella lettera: «Nel caso che la DC puntasse su una propria lista di candidati tutti gli altri partiti e schieramenti vari sarebbero indotti, in una specie di crociata, a unirsi in una coalizione eterogenea, egemonizzata dagli estremisti di sinistra, proponendo loro candidati in una lista civica unica, destinata quasi dovunque al successo». Il documento, immancabilmente, prospetta scenari catastrofici a seguito di questa eventualità. Catastrofi che, nei comuni dove da anni si sono insediate le Liste Civiche, è doveroso dir- Rim nam Vlada namerava zaščititi slovensko manjšino brez podcenjevanja in tudi brez precenjevanja v vseh 35 občinah Furlanije - Juljiske krajine. Tako je izjavil minister za deželna vprašanja Carlo Vizzini po razgovoru, ki ga je imel v Rimu z enotno delegacijo Slovencev. Na srečanju, kjer so Slovence zastopali Dušan Udovič, Branko Pahor, Andrej Bratuž, Viljem Černo in Stojan Spetič, je minister Vizzini izrazil tudi željo vzpostaviti — v okviru priprav na sestavo vladnega zakonskega besedila o zaščiti slovenske manjšine — čim tesnejše sodelovanje s predstavniki manjšine. Zagotovil je enotni delegaciji, da se bo z njo spet sestal in poslušal njeno mnenje o osnutku preden ga predloži vladi v odobritev. Z razgovorom s Slovenci je minister za deželna vprašanja, kot je sam izjavil, začel krog posvetovanj. Za tem so na vrsti tudi srečanja s predstavniki senatne komisije in vsedržavnih strank. Na srečanju z delegacijo manjšine je seveda bil govor predvsem o nekaterih ključnih vsebinskih vprašanj zakona. Člani enotne delegacije so poudarili, da mora zakon vsebovati enaka zaščitna določila za vse Slovence v deželi Furlaniji - Juljiski krajini, da mora predvidevati ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini, da mora zajamčiti rabo slovenskega jezika v javnosti in omogočiti redno delovanje kulturnih in drugih ustanov ter zajamčiti stvaren družbeno-gospodarski razvoj manjšine. V središču pozornosti je bila seveda problematika Slovencev videmske pokrajine. S tem v zvezi so predstavniki manjšine poudarili, da razlike obstajajo in ROMA izhajajo iz dejstva, da niso Slovenci videmske pokrajine nikoli uživali nobene jezikovne zaščite ter so jih dejansko razlastili njihove lastne identitete in da je prav zaradi tega potrebna intenzivnejša zaščita. Minister Vizzini je dejal, da vlada namerava v kratkem sestaviti svoje zakonsko besedilo in obravnavati slovensko vprašanje ločeno od ostalih manjšin, kar pomeni, da bo skoraj gotovo, predložila svoje besedilo v senatu. Naloga vlade, ki bo igrala vlogo po- srednika, je uskladiti različna stališča, kar ne bo lahko, je dejal Vizzini. Pomembno je tu tudi mnenje drugih ministrstev, predvsem ministrstva za šolstvo in zakladnega ministrstva. Vsekakor besedilo ne bo togo. Vlada bo sestavila svoj predlog je pa razpoložljiva, da sprejme vse predloge, ki bi izšli iz razprave. Vprašanje je vsekakor stvarno, je zaključil Vizzini, treba je zakon odobriti in vlada nikakor ne namerava zavlačevati z razpravo. ROMA Alla commissione lingue non idiomi La Legge per la tutela delle minoranze linguistiche, la cosidetta legge-quadro, ha fatto un importante passo avanti con l’approvazione, nella commissione affari costituzionali della Camera, dell’articolo 1. Il testo approvato è quello formulato dal relatore on. Loris Fortuna, dopo che la commissione aveva respinto gli emendamenti: del PRI tendente ad abolire la parola «lingua» per parlare solo della «cultura» dei gruppi minoritari; del ministro Vizzini, per il governo, tendente a sostituire l’espressione «idiomi» o «parlate locali» al posto di «lingue». . Lo schieramento è stato molto vasto: DC, PSDI, PR, PCI e Indipendenti di sinistra. La proposta dell’aggancio esplicito all’articolo 6 della Costituzione, formulata dal PCI, non è passata, mentre il titolo della Legge rimane «Norme di tutela delle minoranze lingusitiche». L’articolo 1 suona dunque cosi: «La Repubblica tutela la lingua e la cultura delle popolazioni di origine albanese, catalana, germanica, greca, slava e zingara e di quelle parlanti il ladino, il franco-provenzale e l’occitano. La Repubblica tutela, altresi, la lingua e la cultura delle popolazioni friulane e sarde». Il dibattito ora proseguirà sui successivi articoli. Se si verificherà il sostanziale apporto* costruttivo delle maggiori forze politiche la Legge potrebbe essere fatta in tempi ragionevolmente brevi: importantissimo il ruolo dei parlamentari friulani, Fortuna, Bressani e Baracetti. _____________________ Vizzini ha ricevuto la delegazione slovena Il Ministro per le Regioni, Vizzini, ha ricevuto a Roma venerdì 1 marzo la delegazione unitaria degli sloveni. Vizzini ha l’incarico del governo di formulare un disegno di legge per la tutela della minoranza slovena. Egli intende incontrarsi al più presto con i rappresentanti della commissione affari costituzionali del senato e dei partiti. La delegazione unitaria slovena ha ribadito le note posizioni circa la parità delle norme di tutela per tutta la regione Friuli-Venezia Giulia. Ciò non significa, come qualcuno sostiene, una richiesta di tutela simile a quella dell’Alto Adige basata sul censimento etnico e la divisione della comunità italiana e tedesca. Il ministro Vizzini, ben informato della situazione esistente nelle tre province dove vivono gli sloveni, ha mostrato di volersi muovere in tempi brevi, con una proposta che tenga conto per quanto possibile delle esigenze poste dagli sloveni e con una disponibilità a raccogliere le osservazioni e le proposte delle forze politiche. La sezione ex-emigranti «Matajur» organizza per sabato 16 marzo una gita di un giorno a PLANICA (Slovenia) in occasione del Campionato mondiale salto con gli sci Per informazioni rivolgetevi subito a Mario Gosgnach, presidente della sezione ex-emigranti di Montemaggiore. lo, non hanno mai confermato le profezie ricorrenti, tutt’altro. Quale la catastrofe principale? Eccola: «... L’esplosione della violenta contrapposizione di due opposti schiera-menti, con lo spargimento e l’attecchimento dell’odio, amico della violenza, la fine di oltre un millennio, pressoc-chè ininterrotto, di serena e pacifica convivenza». C’è da inorridire. Sembra questa ai nostri lettori una leale dichiarazione di democrazia e di rispetto della volontà popolare? A noi sembra di no. La collaborazione quadripartita, invece, renderebbe tutto rosa e tutto chiaro, perché «garantirebbe, presumibilmente (è scritto proprio cosi) in tutti i comuni, l’insediamento di consigli comunali che... (si dedicherebbero)... a risolvere i mille concreti problemi presenti e ricorrenti a favore della comunità». E si farebbero finalmente in quattro, ovviamente, a sollecitare «specifici supporti legislativi di valorizzazione primieramente attraverso la tutela dell’idioma slavo locale». Non si capisce bene perché Simaz, che è sindaco DC di S. Leonardo, abbia aspettato il 1985 per darsi da fare per la tutela dell’«idioma slavo», come non si sa perché, prima di lui non l’abbia fatto Dorbolò che è stato sindaco DC di Pulfero. L’ossessione dominante è quella dell’attuazione della tutela della minoranza slovena e tutto questo gran darsi da fare avrebbe come finalità dichiarata quella di ostacolare un così deprecabile evento. A noi sembra che questi attacchi, come l’uso di parole pesanti e di profezie catastrofiche non facciano altro che rivelare una grande debolezza, soprattutto sul piano amministrativo. Se le amministrazioni democristiane avessero veramente un bilancio attivo di iniziative economiche, sociali e culturali non sarebbe necessario fare la voce grossa e ricorrere alle profezie. I fatti parlerebbero da sé. Perchè dunque tutta questa paura? In realtà lo sforzo della DC è notevole. Dappertutto cerca di intavolare trattative. Per raggiungere lo scopo la DC offre prezzi elevatissimi e, dal punto di vista quantitativo, certamente concorrenziali ed imbattibili. Lavorando caso per caso, comune per comune, partito per partito, la DC rincorre i suoi obiettivi, con il disegno di disaggregare le potenziali liste civiche. Come obiettivo minimo sembra accontentarsi di provocare ritardi, incertezze, malumori. Dal suo punto di vista la DC si muove bene e, in barba alle prediche di Simaz, rispolvera facce che si sforzano di rendere credibile la politica del sorriso. Il nostro giornale è fuori della mischia elettorale, chiediamo ai comuni, di qualsiasi colore essi siano, di fare fino in fondo il loro dovere amministrativo per risollevare le sorti della nostra terra e, per quanto riguarda i problemi della minoranza slovena, chiediamo solo che gli amministratori dicano la verità e riferiscano in piena coscienza e senza forzature od ammissioni quello che vedono e sanno. Per questo ci assilla una domanda: veramente dietro alla tattica della DC c’è una strategia che non riguarda solamente l’amministrazione dei comuni, come fa pensare la lettera di Renato Simaz? Veramente dietro alle manovre c’è il proposito strategico della formazione di un blocco sciovinista, antisloveno, negatore di qualsiasi dialogo con le nostre associazioni su tutta la nostra fascia etnico-linguistica Se questa fosse la visione strategica della DC diciamo subito che essa, a nostro avviso, sarebbe perdente perchè frutto di esasperazioni ossessive e ormai prive di senso. ___________PROVINCIA 25 milioni per Politično življenje - Vita politica GRIMACCO Sezione PSDI sulle amministrative Costerà 25 milioni l’opera «Ricerche su Ivan Trinko», «volume illustrante l’opera ed il pensiero di Ivan Trinko, già Amministratore Provinciale del 1902 (in delibera è scritto 1908) al 1923, e primo intellettuale della cosiddetta Slavia Veneta». Più sotto «intellettuale della Benecia». Cosi dalla delibera n. 599 approvata recentemente in Consiglio provinciale. L’opera conterrà «una serie di contributi riguardanti rispettivamente: il ruolo del Trinko nello scambio linguistico tra il modo slavo e latino, il suo pensiero filosofico, la sua concreta azione politica, il suo ruolo di traduttore e mediatore della cultura slovena in Italia». Il lavoro sarà opera del prof. Pietro Zovatto dell’Università di Trieste e don Kot pišemo na drugem mestu našega časopisa se nekaj v zvezi z zakonom za globalno zaščito slovenske manjšine le premika. Bila je v naši deželi delegacija senatne komisije za ustavna vprašanja, Craxi je bil na obisku v Beogradu in je tam sprejel določene obveze v zvezi z našim zakonom, minister za deželna vprašanja Vizzini, ki bo sestavil vladni osnutek, je pred dnevi sprejel v Rimu enotno delegacijo Slovencev. Kakšno je torej trenutno stanje? O tem je tekla beseda na teritorialnem odboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze za videmsko pokrajino, ki je bil v četrtek na sedežu KD Ivan Trinko v Čedadu. Najprej je predsednik Viljem Černo poročal o razgo- CELOVEC Koroška poje Vsakoletni koncert «Koroška poje» je tudi letos organizirala Krščanska kulturna zveza, ob 1.100 - letnici Metodove smrti. Prireditev je bila v Domu glasbe v Celovcu. Nastopali pa so cerkveni pevski zbori iz Zgornjega in Spodnjega Roža. Kot gost je na koncertu sodeloval moški pevski zbor «Slava Klavora» iz Maribora. Vsi zbori so se predstavili z nabožnimi pesmimi. Med prvim delom koncerta pa je imel slavnostni govor ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Na koncertu so bili prisotni jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Nabrež-nik, za NSKS dr. Matevž Grilc, za ZSO dr. Franci Zwitter. Slovenska kulturna društva videmske pokrajine pa je zastopal Salvatore Venosi. Velika dvorana Doma Glasbe v Celovcu je bila zasedena do zadnjega kotička, saj so se koncerta udeležili slovenski rojaki iz vseh delov Koroške: iz Roža, Podjune in Zilje. Celovški škof Egon Kapellari pa je v slovenščini in nemščini pozdravil nastopajoče zbore, prisotno občinstvo in slavnostnega govornika nadškofa Alojzija Šuštarja. Ob koncu drugega dela koncerta pa so združeni pevski zbori zapeli pesem «Ti si Peter, Skala». S koncertom «Koroška poje 85» so se Koroški Slovenci spomnili in počastili 1.100 letnice smrti apostola Slovanov Sv. Metoda, ki je že tedaj v bogoslužje uvedel živ ljudski jezik. Marino Qualizza, noto studioso dell’opera del Trinko. Essi avranno l’incarico di coordinare la stesura dei vari contributi da parte di M. Vertovec, N. Zuanella, M. Jev-nikar e Ferluga-Petronio. Le copie stampate saranno 1500 e saranno inviate a tutte le biblioteche scolastiche e comunali ed alle istituzioni culturali pubbliche della Regione. La delibera è stata approvata con il voto contrario del PLI e del MSI: troppe spese inutili, hanno detto i due consiglieri, ma senza troppa convinzione. La delibera ha dato modo di intervenire a diversi consiglieri. Sbuelz (PSI): via «cosidetta» e «friulana» al posto di «veneta». Comini (MF): via «cosidetta» e via «veneta» ma «friula- vorih v Rimu z ministrom Vizzinijem, nato se je razvila debata. Ob koncu je padel predlog, ki je bil tudi sprejet, da teritorialni odbor SKGZ priredi 29. marca v. Špetru informativno srečanje o poteku razprave za zaščito Slovencev v deželi Furlaniji - Juljiski krajini. Gre za odprto tribuno, ki se je lahko udeležijo vsi zainteresirani, odvijala se bo namreč v javnem lokalu, kjer bodo lahko zahtevali potrebna pojasnila v zvezi z zakonom ali pa postavili vsa vprašanja, ki jih tiščijo. V drugem delu seje pa je bilo v središču pozornosti vprašanje skorajšnjih upravnih volitev s posebnim poudarkom na obnovo občinskih svetov v vseh občinah videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Žabniško pokopolišče in predvsem grob, kjer počiva pokojni župnik gospod Mario Černet, je bilo v soboto 2 marca 1985 cilj mnogih Žabničanov, predvsem tistih, ki so gospoda Černe- Trinko na». Niente «primo» intellettuale, ma qualcosa d’altro. Petricig (PCI): bene «Slavia» niente «cosidetta» e bene sia veneta che italiana, che friulana. Bisogna vedere come l’hanno definita gli autori del libro, si a «primo» intellettuale. Inoltre: la pubblicazione era prevista per il 1984 e adesso va al 1985. Berlasso (DC): le ragioni di questa pubblicazione sono di carattere culturale, soprattutto per l’interessante lavoro di Trinko per la diffusione della cultura slovena in Italia. Lepre (assessore proponente, DC): la pubblicazione su Trinko è un fatto importante. Andrà rispettato il pensiero degli autori, se riteniamo che si tratti di persone qualificate. Manjšine in mass-media Pod pokroviteljstvom dežele Molise bo 16. in 17. marca v Ter-moliju (Campobasso) vsedržavni posvet na temo Jezikovne manjšine in sredstva množičnega obveščanja, ki ga prireja Zveza jezikovnih manjšin Italije (CONFEMILI) s sodelovanjem Kulturnega združenja Hrvatov iz Moliseja Naš grad. Po pozdravnih govorih, se bo srečanje odprlo v soboto popoldne z referatom prof. sociologije komunikacije na rimski univerzi Francesca De Domenica. Predvideni so nato številni posegi v razpravo, med njimi naj omenimo poseg novinarja Primoskega dnevnika Bojana Brezigarja. Nedeljsko razpravo bo uvedel prof. ustavnega prava na univerzi v Firencah Alessandro Pizzorusso z referatom o vlogi in pristojnosti deželnih uprav za zaščito jezikovnih manjšin. Sledila bo okrogla miza o vlogi dežel na področju manjšinskih mass-medijev, pri kateri bodo sodelovali nekateri deželni odborniki za kulturo. Okrogle mize se bo udeležil tudi odbornik Furlanije - Juljiske krajine Dario Barnaba. Organizatorji so v sklopu posveta priredili še obisk hrvaške skupnosti v kraju Acquaviva Colle-croce. ta imeli radi. Tudi Uradna cerkev v Kanalski dolini se je spomnila pokojnega župnika. V ponedeljek, 4. marca zvečer je bilo v žabniški župnijiski cerkvi slovesno somaševanje vseh duhovnikov Si è riunita recentemente la sezione PSDI del comune di Grimacco per discutere la situazione politica locale alla luce dei prossimi appuntamenti elettorali riguardanti il rinnovo del consiglio comunale e provinciale. La riunione ha riscontrato una forte partecipazione sia di iscritti che di simpatizzanti del partito. A sottolineare l’importanza dell’incontro erano presenti il consigliere provinciale Melissa Camillo ed, in rappresentanza della federazione provinciale, Mazzola Aldo, che ha presieduto la riunione. Ha preso per primo la parola il locale segretario politico Iellina Giuseppe che ha illustrato in tutti i dettagli la situazione politica del comune di Grimacco spiegando gli atteggiamenti contrastanti e più volte contradditori degli altri partiti e movimenti locali ispirati, ogni tanto, da esasperati estremismi. Sono successivamente intervenuti al dibattito: Succo Edi, Trusgnach Edoardo, Marinig Giorgio, Dreszach Beppino, Canalaz Franco, Marinig Danilo e Trusgnach Romeo i quali, seppure con diverse sfumature, hanno confermato la validità della relazione del segretario di sezione ed infine hanno auspica- li comitato direttivo regionale del PCI ha dato mandato ai propri parlamentari della regione di predisporre e presentare in Parlamento una specifica proposta di legge per il completamento delle case, delle urbanizzazioni e della sistemazione di quanti ancora vivono nei prefabbricati. Per la quantificazione degli interventi il PCI sentirà le rappresentanze eletti- Glavni odbor Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Juljiske krajine, ki se je sestal v Čedadu je pozitivno ocenil programski dokument deželne uprave o tretji deželni konferenci o izseljenstvu, ki bo jeseni v Gradežu. Na skupščini so med drugim trbiškega dekanata. Somaševanje je vodil trbiški dekan mons. Attilio Della Marina, ki se je v svojem nagovoru spomnil osebnosti gospoda Černeta in vsega, kar je storil za svoje ljudi bo dneva svoje tragične smrti. V dneh, ko obhajamo prvo obletnico njegove smrti, lahko trdimo, da je g. Černet popolnoma razumel, kakšno je bilo njegovo delovno področje in se je temu dosledno tudi ravnal. Njegova odlika je bila pravičnost, kar je tudi dokazal pri vodenju svetišča na Sv. Vi-šarjah. Žabniška župnija je eno leto po Černetovi smrti še vedno nezasedena in je brez stalnega župnika, kar potrjuje, da je zelo težko dobiti naslednika, ki bo s prav tako pravičnostjo in vestnostjo vodil župnijo in svetišče na sv. Višar-jah. Ugibanja, kdo bo Černetov naslednik, so različna in oči mnogih so uprta v videmskega nadškofa mons. Alfreda Battistija, kakšna do njegova odločitev, koga bo poslal in kako bo rešil zadevo, da bo prav in predvsem pošteno. Gotovo je res, da se število duhovnikov v Videmski nadškofiji vedno bolj krči. Tudi duhovnikov iz Nediških dolin je vedno manj in tudi tisti Benečani, ki službujejo po furlanskih farah, niso pripravljeni vrniti se v fare dvojezičnega področja videmske nadškofije. In tudi pod tem vidikom je zadovoljiva rešitev vprašanja Žabnic in Sv. Višarij postal resen problem, ob upoštevanju vseh vrst pritiskov, katerim je izpostavljen videmski nadškof mons. Alfredo Battisti. Vendar so bo problem Žabnic in Sv. Višarij prej ali slej moral rešiti, neglede na težave, ki so s tem problemom povezane. Salvatore Venosi to, oltre a una più moderata interpretazione della politica locale da parte dell’attuale Amministrazione comunale, la necessità di incontri confronti con le altre forze presenti sul territorio, per migliorare ulteriormente la realtà amministrativa in vista del rinnovo della stessa. Hanno concluso la riunione il consigliere provinciale Mellissa Camillo ed il delegato dalla federazione provinciale Mazzola Aldo ricordando, il primo, il suo proficuo lavoro svolto in quest’ultimo quinquennio di amministrazione provinciale ed elencando una vasta serie di interventi, relativi alle Valli del Natisone, di cui si è reso promotore; illustrando, il secondo, i risultati delle nuove linee politiche scaturite dal rinnovamento degli organi collegiali provinciali del partito, la situazione politico-amministrativa generale delle Valli del Natisone ed infine la particolare condizione economico-sociale delle stesse, condizione medesima che rivendica immediati e sostanziosi interventi anche di carattere straordinario tesi a sanare le vistose lacerazioni del tessuto sociale e ad appianare gli stridenti squilibri economici tra la nostra fascia e quelle limitrofe. ve della zona terremotata. La decisione è stata presa sulla base di una relazione introduttiva di Ivo Del Negro, sindaco di Trasaghis. Egli ha fatto notare la situazione dei nuclei familiari risultati esclusi dai contributi, spesso gente socialmente debole, anziani e giovani coppie per i quali occorre un ulteriore intervento finanziario. podčrtali potrebo, da je treba zagotoviti prisotnost enega predstavnika Zveze z osrednjega sedeža v vseh pripravljalnah fazah pred konferenco, kar bi poživilo razpravo, poleg tega pa bi predstavnik lahko nudil koristna pojasnila v zvezi z možnimi spornimi točkami. Na seji so večkrat ostro kritizirali razdelitev finančnih sredstev za pripravo konference, ker je, kakor so podčrtali, povsem neprimerna glede na resnične potrebe Zveze. Ugotovili so da politično diskriminacijski značaj take porazdelitve nikakor ne predstavlja dobrega začetka za potek konference. Zaradi tega Zveza ne bo mogla najbolje opraviti svojega dela. Ob koncu seje glavnega odbora Zveze so potrdili spored skupščin v prvi fazi, ki se bo začela s srečanji v Avstraliji, točneje v Melbournu in Sydneyu 16., 17. in 24. marca. Novi Matajur odgovorni urednik: Izidor Predan Izdaja in tiska ^ gOTT Trst / Trieste f ^BŠU Fotokompozicija: Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% Del občinstva na koncertu Koroška poje. Javna tribuna v Špetru o slovenski manjšini La DC si autocensura? La Democrazia Cristiana ha pubblicato in un opuscolo l’intervento del capogruppo in consiglio provinciale, Ivano Strizzolo, svolto in occasione dell’audizione della commissione ristretta affari costituzionali del Senato sulla minoranza slovena. Il testo è pressocché integrale nelle varie parti, salvo per le affermazioni più prettamente politiche del capogruppo Strizzolo: quelle in cui, nel sostenere buona la proposta di legge presentata dalla DC, sosteneva la possibilità di «integrazioni ed arricchimenti» e di «confronto con gli aspetti presenti in altre proposte di legge senza inasprimenti e forzature». Perchè la DC abbia deciso di tagliare queste interessanti dichiarazioni di Strizzolo non si sa. Sembra che il capogruppo DC abbia dato alla commissione del Senato un’impressione meno rigida di quanto avrebbe dovuto. KANALSKA DOLINA ŽABNICE_________ Še odprto vprašanje naslednjika Černeta _____________________UDINE____________________ Per completare la ricostruzione il PCI proporrà una nuova legge in Parlamento ZVEZA BENEŠKIH IZSELJENCEV______ Deželni prispevki so prenizki Spoznavajmo naše kraje TAMORA (it. Tamoris), v Tamo-rah, tamorški, Tamorci. Leta 1981 skupaj z Mažerolami 205 prebivalcev. Najvišja vas Tavorjanske doline leži v nadmorski višini 806 m. tik nad Mažeruolami od katere je oddaljena 1,8 km. Od tu se cepita dve makadamski cesti: ena pelje v Ofijan (it. Pegliano) in na Vrh (it. Spignon) v Na-diško dolino, druga pa v Črni vrh in v Čeniebolo. Od vasi do vrha Ivanca (1167 m.) je samo 3/4 ure hoje. Javna telefonska govorilnica, gostilna je zaprta. Ob vhodu v vas stoji majhna kapelica iz leta 1954 posvečena Lourdski Devici Mariji. Fara, avtobusna postaja, Mažeruo-la 1,8 km, občina, šola 5 razredov, otroški vrtec, zdravnik, karabinjerji, pošta Tavorjana 10 km., bolnica, sodnija, železniška postaja Čedad 15 km. Kraj primeren za živinorejo, ki je bila nekoč zelo razvita. Zdaj redi krave le par družin, a o nekdanjem cvetočem kmetijstvu in živinoreji pričajo naslednja številna ledinska imena v bližnji in širši okolici: Ščauca, Njivce, Topolič, Gačiča, Kras, Rob, Med križ, Miev (plaz), Pod kruotan, Balarince, Pod ba-larinco, Grahuota, Minjava, Barda, Na jezere (na Ivancu), Na kajušinci, Pod skale, Rovnca, Pod koučac, Opel (Na opelne), Med krasca, Pod peč, Za bardo, Na uodice, Gorenja njiva, Cornila, Lazič, Liščak, Za ulaka, Na strane, Za bare, V bosti, Ravan, Za krasjo, Za grajco, Smečica. Priimki: Gujon, Fornariol. DERJAN, tudi Drejan in Darjan (it. Reant), v Derjanu, iz Derjana, deran-ski, Derjanci, Derjanke. Leta 1981 27 prebivalcev. Nadmorska višina 676 m. Vas se drži strmega pobočja na koncu ozke doline, ki jo je v teku stoletij vdolbel Derjanski potok. Ta izvira iz bližnjega sedla med sv. Lo-vrencom (914 m.) in Koludravico (974 m.) in se izliva v Rieko (it. Chiaro di Torreano) pri istoimenskem naselju, kjer je sotočje treh potokov. Zakotna vas stoji že na južnih obronkih Ivanca (1167 m.) in je bila hudo prizadeta od potresa iz leta 1976. Nekaj hiš je bilo za silo popravljenih, a povsod so vidni znaki razpadanja in zapuščenosti. Kapela posvečena sv. Lovrencu in Devici Mariji je iz leta 1949. Nekoč je stala na hribu sv. Lovrenca stara istoimenska votivna cerkvica, ki je zdaj porušena. V vasi je javna telefonska govorilnica in 2 gostilni. Fara Mažeruola 3,3 km., občina, zdravnik, pošta, šola 5r, otroški vrtec, karabinierji Tovorjana 9,5 km., bolnica, sodnija, policija, železniška postaja Čedad 14 km. Iz Derjana pelje asfaltirana cesta v dolino (v naselje Rieka) 3,5 km., makadamska pa v Mažeruola 3,3 km. Od tod je dostop v zapadno Benečijo čez bližnje sedlo v Pedrozo, Pod cerkev in Čeniebulo po makadamski cesti. Večji del prebivalstva se je izselilo in živi po svetu ali v Furlaniji. Leta 1912 je bilo tu še 111 prebivalcev. Kakšno je trenutno stanje kmetijstva in živinoreje nam pove en sam podatek: mesca septembra 1984 so redili v vasi eno samo kravo. Ledinska imena: Tamorca, Lazič, Korita, Rupa, Imenja, Plesišča, Med patoka, Za juncan, Nad vasjo, Za plažo, Liešča, Dobje, Ravni, Par stali, Na strani, Drejavščaca, Klin, Bant, Valad-ja, Iguarca, Pod križcan, V duole, Šu-ja, Puoja, Teza, Za kras, Nov, Močil-ca, Salar ja (že blizu Pod cierkve). Priimki: Pienig, Specogna, Ceccon. B.Z. REZIJA Liuče plesat za no prave sadje I II ■ Rezijanski otroški pust. Te rozajanski pust, ki usaki leto bu-jè nu bujè se redi na isej dolini za zve-selet: te mlade, te stare nu za rizbudit te utroški, pa litos je se vitrmal nu se oglasil na usakej vasi, na te glas od ci-tirou, od bunkulou, od teh rogou, od bruncinou nu od teh ver kraujeh zuo-nou. Itako da sa muglò videt usaki siort maškarou od novaga sveta, ki bujè te nešnji din se prodajajo, ma pa od sta-raga sveta rozajanskaga ki človek sam rizbuja. Lipe grde maškare, maškaronavi, žverilnice so se lepo pokazali za si riz-lehkit duh nu za si pritrudit noge za den sami lipi ples rozajanski. Na carkuonskimo prahu (a livello parrocchiale) ti mladi so tako lepo par-pravili mali otroški pust. Lipe maška- rice, mušije, duà pesiča nu pa no pravi male janjace ki ščilč to pušalo od flaj-še sa ni vi če mliko o aliboj žganje so prišli pred gurijo za bit premiani. Na isej šfilade so se pokazake litos pa te male lipe bile maškarice od naša-ga staraga sveta. Quartet «Za Slatina» ziz no kitaro nu basani pravaga upanja so se oglasili ziz lipe uižice nu bogate šenete za smih. Ne makoj na duiini sa iskalo za sve-selet usako vas, usako dušo, ma so si pumislili za nistet nu malo pravaga sun-ca od veselega pusta pa ten staren, ki daleč od sve zamjè sami živijo u casa di riposo tu Mužace. Itako da nu malo citire, nu malo te bunkule, nu den stari, ma mladi ples za je zveselet je bil pa za nji. Stara nauada na isej dolini je, da za pust usaka duša ma dat usej den ples..., za sveselet nu rizlehket suoj duh, za no prave žive leto, pa den gromi uk pleši na dve nogè; nu za liuče zarobit te pust te din na pepel sa ma plesat močno dardo zlumet te pouel pod nogamin za no pravi sadje, za te lipe vlike čarnjele repe. Na Biski gorici te din na pepel te pu-stavi babac je se unitel, pepel je se ri-strosel pousakimo krajo, mrtve obračane uiže so se risglasele po usakimo robo od doline za roko od te citirenu od te bunkule. Te babac je se unitel, pust je se zarobil, nu rozajanski duh je se sveselel, je se rizlehkil za pučnet no prauo pot za ver pučnet risno delat na vilažej za no prave sadje od naše zamjè. Silvana Paletti Lipa bila maškarica. Novi poetični glasovi iz Rezije: Rino Chinese Tudi Rina Chineseja močno zanima protest, iskanje identičnosti, korenin, lastne izvirne kulture in slovenske rezijanske besede. V njegovem pesništvu pa začutimo drugačno občutljivost, drugačno senzibilnost, ki je še vedno močno zasidrana v poetično in začarano gledanje na svet in na stvarnost rezijanskega človeka. Še nekaj ga razlikuje od Quaglie in Palettijeve, Chinese je edini, ki ne samo pesni temveč tudi poje svoje tekste in svoje melodije ob spremljanju kitare in je torej edini rezijanski kantavtor. Rodil se je v Osojanah pred tideseti-mi leti, v času ko se začneta izoblikovati potrošniška družba in mislenost. V istem času se v Reziji in na celotnem območju beneške Slovenije začenja tista diaspora, ki bo izpraznila vasi in zaselke in potisnila ob stran večstoletne kulturne modele. Beneškoslovenski predstavniki Cla-vora, Del Medico in Feletig so s tem v zvezi na konferenci o etničnih in jezikovnih skupinah v Vidmu povedali: « V trenutku, ko seje evropska industrija, obnovljena in modernizirana predvsem s pomočjo dela italijanskih izseljencev, razvijala, je bila potrjena funkcija Slovencev iz videmske pokrajine kot zaloge delovne sile, ki naj služi procesu kapitalistične koncentracije, kar je koristilo tudi za prikrivanje izničenja manjšine». Rino Chinese ni izjema v tem procesu izseljevanja. Tudi on mora zapustiti dom in dolino; preseli se najprej v Trst, potem pa v Videm, kjer še danes živi in dela. Tu začne razmišljati o svoji identičnosti, o rezijanski in slovenski istovetnosti, o svoji govorici, o rezijanski besedi. In začne tudi pesniti čeprav izključno v italijanščini. Prvič zapoje v rezijanščini zapisane tekste na neki prireditvi na Ravanci 1074. leta. «Sem začel pisati verze v rezijanščini, da bi preverit, če je tudi v moji rezijanski govorici mogoče najti melodije, uporabljati besede, ki samo posredno spadajo v tradicijo moje doline, nove melodije in nove besede za mlade ljudi». «Jezik je glasba. — nadaljuje — Z notranjo melodijo besede lahko izoblikuješ tudi melodijo samo, tudi glasbo. S pesmijo, s popevko naš jezik napreduje, postane bogatejši, zadobi-va nove dimenzije. S popevko lahko pojemo nove, zdajšnje tematike». Zato je zanj bistvenega pomena ne le ohranitev nekega izročila, temveč razširitev, obogatitev izročila samega. Njegove besede so pogosto besede protesta, odpora «in mi smo ostali sami / bret rok, da bi se z njimi borili (senza mani per lottare) / brez jezika, ki bi ga lahko govorili (senza lingua per parlare)». A takoj za tem so intimnejše narave, odsev identificiranja človeka z naravo in obratno. Toda narava Živi samo še v spominu. To je narava, ki seje hočeš spominjati, ki jo srkaš vase, da bi ostal človek. Poleg tematike protesta, odpora, narave, ki ni več v harmoničnem odnosu s človekom je tu še problematika zapuščenosti, bega iz svoje domačije, iz svoje vasi in vedno prisotna tematika potresa. Toda Chinese pozna tudi besede ljubezni, pogosto neizrečene. Poje svojo zemljo z besedami odpora in ljubezni. A v globinah njegove zavesti vedno tiči grenkost zaradi strahu, otopelosti, brezupa, resignacije rezijanskega človeka, ki nima več moči, da bi zagrabil svojo usodo v svoje roke. «Iz kamna je moje srce, več ljubiti ne zna / bes je moj kruh in noč je moj dan /.» Samo v ljudeh, v njihovi zavesti je odrešenje: «Kje so zdaj vsi tisti ljudje / ki sem jih poznal od zmeraj? / Kdaj spet bo prišel dan / ko bomo peli vsi spet skupaj / Kdaj bomo spet plesali vsi / tam doI na trgu kot nekoč». M. Vertovec Bohaca Na šla kupet to bilo muko, anu na uzelà kwas, anu ice na sklopotalà, anu mliku na zaurélà, anu ciikàr na dodala, anu to prawo mast, anu dòpu nuw kaselo use na dala pačet. Kaku na či bet dobra bofiača ci na bó sa spaklà; kaku či wo sanaèst ka pa pàrsta či wo si firest, ka pa pàrsta či wo si firest. Anu à si uzeu piilo, piilo anu sikiro, anu polinà à si spiileu, anu čoka à si scipeu, anu fiolopuwca si zisékuw, anu briišča si zlomeu, anu dopu ziz fliminantàn ofion à si ùniu. Kaku na či bet dobra bofiača ci na bò sa spaklà; kaku ci wo sanaest ka pa pàrsta či wo si firest, ka pa pàrsta či wo si firest. Rino Chinese Pust V Gorenjim Marsine Pust je že za nam, ma kuo se na more na publikat tele fotografije? Potle, ki je vidu na našim giornalu staro lepo fotografijo matajurskega pusta Emilio Cucovaz-Krancu iz Marsina nam je parnesu fotografije marsinske-ga pusta. So takuo lepe, de je škoda jih pustit za drugo lieto. Slika je bla posneta lieta 1950. Od leve proti desni so: Sauli Marcello - Uan-cu, Valentino Gosgnach - Klinčan, Valentino Oballa - Obalču, Giuseppe Žorža - Lahu, Emilio Cucovaz - Krancu, Giuseppe Medveš - Bevandu, berač je Beniamino Zorza - Barnesu, otrok Pasquale Cucovaz - Šmonu, z ramoniko Giovanni Cucovaz - Šmonu, s trobento Giuseppe Cucovaz - Krancu. Leže: Pasquale Medveš - Tonicu, Bernardo Medveš - Gabar an Luciano Gosgnach - Lukeju. Od telih puobu, štieri so že umarli. Kuk se vidi žene nieso hodile pustovat. So se le možje obliekli tu ženo. Ta druga fotografija je bla posneta le za pust v Gorenjim Marsine, ma 10 liet priet, tuo se pravi lieta 1940. Al se kajšan zapozna? novi mata jur Beneco: od smučarskih palic do širokega izbora športne opreme V letih popotresne obnove Benečije je v naših dolinah zraslo podjetje Beneco. Upravičeno lahko rečemo, da je «zraslo», saj so začeli skromno, v tesnih proizvodnih prostorih v Platzu in z upravo v Čedadu, potem pa so postopoma postajali vse večji in danes ima Beneco lepe proizvodno-upravne prostore v Čemurju. Začeli so s smučarskimi palicami, njihova blagovna znamka «kronos» pa se je sprva uveljavila zlasti s smučarskimi čevlji. S preselitvijo so začeli uvajati tudi nove proizvodne programe, širili sodelovanje z vodilnimi jugoslovanskimi izdelovalci športne opreme (Elan, Alpina) in sestavili drzen načrt osvajanja italijanskega in mednarodnega tržišča. «Zima» ostaja še vedno pomembna postavka v razvojnih načrtih Beneca, vse večji pa je delež letne športne opreme, zlasti obutve. Po eni strani še vedno izdelujejo smučarske palice, s katerimi so si utrli pot v jugoslovanski ski pool (smučarski sklad) — z njimi tekmujeta med ostalimi tudi smučarja Jure Franko in Rok Petrovič, po drugi strani pa s svojimi košarkarskimi copati obuvajo videmski Australian. S strokovno pomočjo košarkarskega mojstra Dražena Dalipagiča razvijajo tudi povsem nov tip copat, ki bo naprodaj od julija dalje, nosil pa bo Dalipagičev vzdevek «Praja». Proizvajajo tudi širok izbor copat za tek v naravi, maraton, nogomet..., v Italiji in v tujini pa jih poznajo po kvalitetnih in modnih čevljih za po smučanju, «dopo-sci». Pred kratkim so na mednarodnih sejmih že predstavili novo kolekcijo za naslednjo zimo in kaže, da bo imela izreden uspeh. Pri smučarskih čevljih pa so zaenkrat opustili lasten razvoj in prevzemajo modele tovarne Alpina, po katerih še zlasti radi posegajo Američa- ni, načrtujejo pa tudi večji prodor na tržišče Evropske gospodarske skupnosti (CEE). Ob vseh teh uspehih in nadaljnjih razvojnih načrtih je seveda spodbudno, da vse več ljubiteljev športa prepozna izdelke Beneca prav po njihovi blagovni znamki «kronos». Ob moštvu videmskega Australiana, ki bo žal moralo zapustiti elito najboljših, si v Benecu obetajo, da jim bo za naslednjo sezono uspelo pridobiti še nekaj vrhunskih ekip oziroma vsaj dve iz prve lige (A-l). Prepričani so, da je izdelek tako po tehnični kot estetski plati dovršen in da lahko konkurirajo «supergam» in «adi-daskam». Poleg vrhunskih košarkarskih asov pa želijo pridobiti predvsem mlade športnike in rekreativce. Šport postaja vse bolj priljubljena oblika preživljanja prostega časa in proizvodni program Beneca je tak, da jim vedno uspe končati sezono s praznimi skladišči, novo pa začeti s številnimi naročili. Beneco zaposljuje danes petinpetdeset ljudi, z delom na domu pa še enkrat toliko. Poleg pridnih delavk in delavcev je za uspeh podjetja važen tudi razvojni oddelek, v katerem ne sme zmanjkati idej, saj gre za izdelke, ki so podvrženi modnim muham in do katerih je tržišče izredno zahtevno. Prav zato imajo lastno modelarno in tehnični laboratorij z najsodobnejšo opremo, od katerih si veliko obetajo pri stalnem izboljševanju kakovosti. Vsi pokazatelji kažejo, da so na pravi poti in da bodo kaj kmalu postali eno izmed vodilnih podjetij na področju športne obutve v Italiji. Ob tem, ko uspešno utrjujejo svoj položaj med italijanskimi proizvajalci športne opreme, pa računajo tudi na potrebne širitve in odpiranje novih delovnih mest, saj jim je ob lastnem razvoju še kako pri srcu tudi napredek celotne Benečije. - -v • -. . • -Sv. , ., •***» f J s f .+.M •"* ■ : ****** • ’ «*># vi jr.3- "SjWT '* Sr*. J ÌJjmm Minimatajur Zajčic Sivac in Lesica Lesja-kova Al se šele zmisneta našega Zajčica? Šu je Zajčič, kam so mu oči gledale. Je sreču petelinčiča, liepe-ga Petelina s sablo na raman. — Zdravo, Zajčič, kuo gre, zakaj se kumraš, zakaj se jočeš? — Kuo bi se ne joku, kuo bi se ne kumru, ko šo me zagnal iz mojga ognišča? Sam imeu lepo hišico leseno, in Lesica pa ledeno. Le- -■ 'v< 11 / O'-"' ,-V*) .- — Hodimo, — je jau Pe-tušok Petelinčič an je šu z Zajčičam gnat Lesico voz hišice. « sičina hišica se je arstajila in mi je mojo prevzela in mene gaspodarja me ne pusti notar v hišo. — A ja, počaki — je jau Petelin, — mi jo veženemo! — Ja, paš kuo, Petenka, jo veženeš, ona se je močnuo za-parla! Vuk jo je teu vegnat, in jo nie vegnu; Bak jo je teu vegnat, in jo nie vegnu: Medved jo je teu vegnat, in jo nie vegnu; paš kuo jo ti veženeš. Kar sta paršla pred izbico, tako je zapieu Petelin: Petelin hodi na petah Nese sablo v rokah, Za klabuk s kožo zašit Če Lesico uštoknit, Skočni hitro uon Lesica Pridi iz hiše, ne bod norica! Ko je Lesica čula telo pie-smico Petuha Petelinčiča, se je ustrašla in je jala: — Počaki, Petelinčič, zlati erebenčič. židiova bradica! Antada Petelin je zarju: — Kikiriki, zriežem vse! Sada Lesica začne prosit s tankim glasam: — Petenka, Petušak, usmili se mojih starih koščic, pustimi kožo rešit! In Petelin, stoje pred vra-tah, nazaj je zapieu: Petelin hodi na petah Nese sablo v rokah, Za klabuk s kožo zašit Če Lesico uštoknit, Skočni hitro von Lesica Pridi iz hiše, ne bod norica! Nie bluo ki Lesici, ku se udat: je otparla vrata in von veskočila in utekla. Antada Petelin je šu z Zaj-čičan v hišico in tam sta živie-la an dobro jedla in dobro pila. Mjuta Povasnicà Sada bomo videli, kateri so tisti otroc, ki znajo telo prav-co ilustrat. Te narbuj liepim ilustraciam, damo adno lepo darilo an jih publikamo. Pošjajta ilustracjone na Novi Matajur, via De Rubeis 20, 33043 Ci vida le. Aristotele e Socrate a spasso in Benecia Ho letto con attenzione la relazione di Egidio Scaunich sulla questione della minoranza slovena, relazione presa in parte a supporto teorico per un recente documento del circolo culturale di S. Leonardo. Giacché lo scritto di Scaunich è di dominio pubblico e così la mozione citata, penso di poter evitare di citare i testi in discussione: il Centro studi Nediža ha già distribuito il testo di cui sopra ai propri collaboratori e soci. Ho letto la relazione di Scaunich senza preconcetti ed ho apprezzato l’interesse che l’autore dedica alla questione delia lingua, della cultura e della tutela. Non concordo ovviamente con molte delle conclusioni e con i ragionamenti che vi vengono svolti anche se — come in ogni lavoro — non sarà difficile trovare qua e là sforzi apprezzabili di ricerca. Tutta la questione della classificazione delle minoranze meriterebbe approfondimenti che qui non faccio perchè debbo essere breve, ma spero di poter fare in altra sede. Noterò solo che Scaunich attribuisce al concetto di minoranza nazionale un connotato inaccettabile, perchè sarebbe applicabile solo a comunità che alimentano precisi obiettivi irredentisti o separatistici. Atteggiamenti, questi, che non sussistono in nessuna delle minoranze di confine (francese, tedesca e slovena) e tanto meno nelle altre. Evidentemente un simile atteggiamento è contrario alle leggi dello Stato e la relativa politica andrebbe perseguita dalla giustizia. Le minoranze in Italia, nazionali o linguistiche che siano (ma assolutamen- te non «stranieri» perchè costituite da gruppi di cittadini italiani) non rivendicano altro che l’applicazione dell’art. 6 della costituzione che attribuisce alla repubblica il dovere della tutela, con apposite norme, delle minoranze linguistiche. Tutto qui: altri scopi non ci possono essere e, se ci fossero, andrebbero liquidati. Lo Stato ha tutti i mezzi per chiarire ogni cosa, se ancora — dopo Osimo — ci fossero dei dubbi. Andiamo avanti. I tratti oggettivi per individuare la diversità culturale e linguistica degli Sloveni c’è. Sia Scaunich che il circolo di S. Leonardo portano forse involontariamente numerosi supporti alla questione, se ce ne fosse bisogno. Allora esiste il presupposto oggettivo per l’applicazione dell’articolo 6 della costituzione. Esiste tuttavia una volontà soggettiva per forme di tutela. S’intende nella Benecia (non trovo ragioni per cambiarle il nome!). Guardiamo un po’ i fatti, sui quali pure ci si dovrebbe soffermare. Il primo è questo: tutti i partiti di maggiore diffusione organizzativa ed elettorale (e che quindi godono dell’adesione politica) nella nostra area si sono espressi nel senso che una legge di tutela degli sloveni ci vuole; quasi tutti (DC, PSI, PCI) hanno anche presentato proposte di legge in merito. Ri- chieste del genere sono state avanzate da diverse amministrazioni, istanze rappresentative dirette dunque, della popolazione: regione, provincie, comuni. Bisogna infine guardarci in giro. Ripetere i numeri che potevano valere venti anni fa è un po’ ridicolo: la questione slovena ha fatto passi avanti ed è proprio questo che ha mosso i partiti, tutti. Perchè altrimenti avrebbero dovuto cercare guai? Ma la questione della minoranza slovena è maggioritaria? A S. Leonardo quelli del circolo dicono di no, altri dicono di sì. La conclusione cui qualcuno come Scaunich arriva è: allora facciamo la conta, facciamo il referendum, riprendendo l’idea che andava di moda sei-sette anni fa, ma che, giudiziosamente, nessuno più ormai sostiene. È più di moda, oggi, l’altrettanto improponibile censimento, vera e propria palla di piombo al piede di tanti altoatesini. Perchè introdurre qui ciò che vediamo sbagliato altrove? Per conto mio sono convinto che un referendum, posto serenamente nei termini prospettati dal circolo di S. Leonardo, risulterebbe positivo. Penso che lo voterebbe anche Scaunich. Tuttavia lo ritengo lo stesso improponibile, concordando con le conclusioni delle forze politiche democratiche, dei giuristi e... del buon senso. Per quale ragione dovrei pensare che i cittadini delle Valli del Natisone, sostanzialmente stabili nel consenso alle forze politiche, dovrebbero sconfessare le proposte parlamentari in loro favore, gli uomini che hanno eletto col libero voto, le idee che a loro nome esprimono, gli impegni presi? Perchè più del 50% dei voti dovrebbero concentrarsi sulle posizioni del MSI e del PRI che nemmeno di recente hanno registrato successi nelle nostre vallate? Non c’è nessuna ragione per pensarlo. Scaunich, nella scia di questi due partiti, vuol affidare alla Regione l’esclusiva della tutela degli sloveni della provincia di Udine. L’assessore regionale Barnaba dal canto suo, dice che la Regione questo compito lo sta già validamente svolgendo. Scaunich, allora — mi scuso dell’espressione — inventa l’acqua calda! Esiste comunque un problema che è un po’ diverso da quello esposto dall’amico (mi ritengo sinceramente tale) Egidio Scaunich: quello del tipo di tutela di cui ci sentiamo in credito dallo Stato. C’è chi la vuole di carattere unitario per tutta la Regione con una attivazione graduale delle norme sulla base delle richieste dei cittadini; c’è chi la vuole differenziata nel testo, pur lasciando aperti sviluppi futuri. Senza scomodare Aristotele (a me per esempio è più simpatico Socrate) credo che una soluzione possa essere trovata nelle sedi istituzionali. E tale, la soluzione, da non mortificare le aspirazioni più diffuse tra noi: quella di valorizzare il patrimonio culturale e linguistico della comunità e quella di renderlo produttivo (se lo vogliamo) con l’ampliamento delle nostre competenze linguistiche, culturali e professionali. Non mi dilungo sulle questioni linguistiche. Al momento attuale, solo questo voglio dire, è certo che quanti di noi parliamo il nostro dialetto sloveno possediamo nella nostra mente un tale patrimonio di strutture lingustiche slovene (sintattiche, grammaticali, lessicali e fonetiche) da far invidia a qualsiasi eminente studioso di sloveno delle università italiane. Renderci conto di quello che conosciamo, dare a questo una sistemazione razionale, utilizzarlo nel mondo più vasto, è operazione culturale o, per esprimerci con parole di Scaunich (appena smette l’abito del saggio) ... «tipico effluvio di sospetta frode»? Paolo Petricig AVVISO Le amministrazioni comunali, gli enti e le organizzazioni, i partiti politici ed altri che desiderano vedere pubblicati i loro comunicati sul nostro giornale devono farli pervenire alla nostra redazione entro le ore 16 di ogni giovedì. E3 DIRITTO DI FAMIGLIA BENEŠKO GLEDALIŠČE AN 8. MAREC Comunione o separazione La Legge 19/5/1975 n. 151 sulla riforma del diritto di famiglia, ha introdotto importanti modifiche al precedente quadro giuridico che regolava la materia con dei riflessi immediati sulla vita delle persone. Tra questi sono da segnalare l’assoluta parità di diritti fra i coniugi, particolari disposizioni per le convenzioni matrimoniali ed un maggior riconoscimento degli apporti delle parti alla famiglia. Uno dei dati di maggior importanza sul piano economico è il règime della comunione legale. Questa ha per oggetto tutti gli acquisti compiuti dai due coniugi insieme durante il matrimonio, i frutti dei beni propri ed i proventi dell’attività separata, le aziende gestite da entrambi e costituite dopo il matrimonio. Al di fuori del linguaggio giuridico si può affermare che scompare le vecchia figura del marito che decide da solo! In sostanza si costituisce infatti una condizione legale di comproprietà per tutti i beni dei coniugi, al di fuori di quelli strettamente personali o derivanti da donazione o successione, ed anche l’amministrazione degli stessi è comune (art. 56 e 57). Un particolare interessante per le nostre zone, dove vi è ancora un’economia di modeste dimensioni, può ritrovarsi nella regolamentazione dell’impresa familiare che riconosce il diritto al mantenimento per tutti i partecipanti e l’equivalenza del lavoro della donna con quello dell’uomo. Le comunioni tacite familiari nell’esercizio dell’agricoltura vanno regolate invece dagli usi (art. 230 bis). Vi sono però usi e consuetudini particolari per le nostre vallate, anche profondamente diversi da quelli della pianura, per cui sarà opportuno che gli Enti locali e la Comunità Montana collaborino con la Camera di commercio per una nuova sistemazione e raccolta degli stessi. La nuova regolamentazione giuridica ha già comunque prodotto effetti pratici che ciascuno può ritrovare anche nell’esperienza quotidiana. Basta infatti andare dal notaio, anche per un modesto atto di compravendita come quello di un’autovettura, per sentirsi chiedere se l’acquirente sposato si trovi in stato di comunione o di separazione di beni. Ed è ovvio che sia così perchè il regime di separazione va dichiarato o all’atto del matrimonio o scelto per fatti successivi con la richieste di scioglimento della comunione., Sarà interessante verificare, tra qualche anno, l’incidenza di questa Legge sui patrimoni e sulle aziende e se abbia prodotto fenomeni di maggior collegamento economico tra le diverse zone. In generale si può prevedere però che le vecchie situazioni rimarranno tali mentre le modifiche riguarderanno solo gli investimenti fatti dalle famiglie di recente costituzione. Alcune separazioni tra coniugi, specie in matrimoni celebrati con stranieri, hanno già creato problemi per la divisione di patrimoni che erano poi il frutto del lavoro del nostro emigrante. È bene quindi che il cittadino, che intraprende una nuova vita familiare, valuti, dopo quelli morali, anche gli aspetti economici di questa nuova Legislazione scegliendo tra il regime di comunione o di separazione quello più adatto alla sua condizione particolare. E questo, non per una valutazione che potrebbe apparire anche prosaica, ma per un’esatta definizione non solo dei propri diritti, ma anche dei doveri specie nei riguardi della moglie e dei figli. Giovanni Battocletti Il nocciolo e la sua coltivazione di R. Qualizza Allo stesso grado di efficienza e convenienza nell’uso delle macchine potremmo arrivare con 5 proprietari ciascuno disponendo di un ettaro a nocciolo. Ciò che conta è produrre bene a costi bassi per essere competitivi sul mercato, ed essere nelle condizioni di fare le varie operazioni colturali necessarie nel momento giusto. ..... ,■ j- E fondamentale evidenziare la necessità di fare impianti di grandi dimensioni anzi che interventi dispersivi e vagamente finalizzati. E inoltre importante stimolare quell’imprenditorialità, che c’è nella nostra gente, ma deve essere aiutata per venire alla luce secondo forme moderne ed economiche. Crediamo nella iniziativa privata quanto nell’aiuto e coordinamento dell'Ente Pubblico. Gli alberi di nocciolo fin verso i sei-otto anni dall’impianto si possono allevare nelle forme basse ed espanse per procedere facilmente con la raccolta a mano, non essendo copiosa la produzione nei primi anni, e per ottenere una produzione maggiore; successivamente si ricercherà la forma definitiva. La scelta della varietà è importantissima poiché deve rispondere ad esigenze di produttività, di resa in sgusciato, di qualità del prodotto e di clima (nel nostro ambiente varietà precoci per sfuggire agli autunni umidi). Recentemente è uscita una «Monografia di cultivar di nocciolo» a cura dell Istituto per la Frutticoltura di Roma ove sono descritte 40 varietà tra nazionali ed estere. Da questa emergono in senso positivo: la Tonda delle Lunghe, la Tonda gentile di Viterbo, la Tonda di Giffoni, la Imperiale di Trebisonda; tra quelle a frutto lungo, la S. Giovanni. Nel 1982 chi scrive ha pure raccolto in loco frutti da piante che potevano apparire interessanti, e spediti all'Istituto di cui sopra per saggiarne le caratteristiche ed individuarne le varietà. La risposta è stata del tutto negativa per alcuni campioni (anche se a frutto grosso la resa in sgusciato era troppo bassa), altri riconosciuti come interessanti pur nell’anonimato varietale, altri identificati nelle varietà delle Langhe ed Imperiale di Trebisonda. Dove fare i nuovi impianti di nocciolo? Per il momento credo che non si debbano necessariamente occupare i terreni di pianura a seminativo che il nostro agricoltore sa già come utilizzare, seppure nel dubbio, alla ricerca tra il massimo reddito per persona e quello per ettaro. Interessante appare invece l’utilizzazione delle superfici di collina-montagna, ex prati o seminativi, ora abbandonate o mal utilizzate. A volte trattasi di terreni in buone condizioni di fertilità e profondità, su pendìi con modesta pendenza, tali da essere utilizzati senza grosse spese per la sistemazione. Modesti interventi di ruspa possono rendere agibili superfici di 0,5-1 ettaro ove si praticherà inotre l’estirpo dì cespugli e di ceppi legnosi, la formazione di buche con trivella meccanica avrà un minimo di 50 cm. di diametro. Le buche vanno fatte prima del gelo. In tali sistemazioni il prato continuerà a produrre erba-fieno che dovrà essere falciata due volte per stagione. Qui sorge anche la possibilità del doppio utilizzo del terreno, a prato e a noccioleto, anche nel lungo periodo se te distanze tra ceppo e ceppo saranno adeguate, oltre che nel periodo di crescita giovanile del noccioleto. «Vič ti na poviem» - Beneška «love story» n Igrauci Beneškega gledališča. Lahko diemo de dielo, ki je lietos Beneško gledališče predstavilo na festo za 8. marec — organizala jo je v Škruto- vim Zveza beneških žen — je na ljubezenska pravca. Čeglih nie ku na igra, ima kieki resničnega, saj se je gajala an šele se gaja tle par nas, ku povserode. Za tiste, ki nieso paršli gledat povemo na kratko, kakuo je bluo. Nedieja vičer. Mat (Bruna Chiuch) je napravla vičerjo, ma obednega nie oku mize: mož (Mario Bergnach) je šele du oštariji: Joško, sin (Claudio Osgnach) je okuole s parjatelmi: Marta , na hči, (Antonella Loszach) se na-pravja za iti plesat an leti ku busk čez vrata. V hiš ostane samua ta druga hči, Liza (Giuliana Zufferli), ma an ona ne-če iest, se na čuje dobro. «Ka ti je?» — jo upraša mat — «Ka te tišči?». Liza neče poviedat, ma na koncu na more vič sama prenest težavo: čaka otroka. Kuo? Sa niema muroza! Kada? Sa je nimar tan doma. Oh Marti ja, nji ki je nimar okuole je moglo ratat, ma Liz Predsednica Zveze beneških ien Bruna Dor-bold. ne, ona je barka, nimar pod maternim viertuge, nadužna. «Ka porčejo jud-je?». Tuole je važno an ne kuo se čuje Liza. Pa on, oča telega otroka, duo je? Liza neče poviedat. Na koncu pa ji uteče uaz ust. Mat bi tiela guorit z njim, bi mu jala: «Tle me imaš an seda ože-nime!». Ma Liza neče tuole, ona se če oženit samuo če on jo ima zaries rad, ne zak «muora». Ja, ma ka porčejo judje, an tata, ka povie? Pride damu Joško. Z njim stopejo v hišo an dva parjatelja, Pavli (Pio Chia-bai) an Mirko (Marco Predan), bardak an nadužan puob, ki se je zagledu tu Lizo. Je vič ku an miesac, ki nie paršu blizu, zak potle ki zadnji krat reči so šle takuo napri, se je bau se parkazat. On se nie še ču bit pravi muroz. Se nie ču, ma seda... on ima rad Lizo. Liza pa ga pošja damu brez mu nič poviedat. Povie pa bratu, brat je zlo veseu ratat stric... dokier na zavie, de Liza se neče ženit par sile. Pride damu tud sestra, Marta. An ona zavie, de Liza je nosna. Tud ona je zlo vesela za telo novico, dokier na zavie de bo imiela na-vuoda brez kunjada. «Duo je tist, grem subit h njemu, de mu arzbijen batico». Liza se ujeze, na vsi ku arzbivajo, ue-čejo an obedan na misli na njo, ji pomagat... Velik problem je reč oči, kar pride damu. Duo mu povie? Vsi se ga boje. «Kuo bo ueku!», mislejo vsi. Oča pride damu an Joško mu die novico. Oča se zaries ujeze, pa ne zak Liza je nosna, ma zak misle, de mu skrivajo vso resnico. Oča se upraša, duo je mu narest tiste njega preljubljeni hčeri Lizi. Liza se spet parkaže, oča jo objame an ji če pomagat. Na tuole pride notar Mirko, vie že vse, mu je paršu pravit Joško an če oženit Lizo zak jo ima rad, ne samuo zavojo otroka, ki ima prit. Veliko ve-seje v družin, na vrata se parkaže par-jateu Pavli, ki že upraša štivanko! Jole Namor è giornalista Dalla fine di gennaio le Valli del Na-tisone hanno una giornalista: la prima della loro storia. Questa è la dott. Jole Namor della frazione di Clabuzzaro (Brieg) di Drenchia. Completati gli studi superiori presso il Liceo Classico di Cividale, Jole Namor ha proseguito gli studi universitari a Ca’ Foscari a Venezia, dove si è laureata in lingue e letterature straniere (corso di lingua e letteratura russa). Quindi ha studiato due anni a Lubjana dove ha perfezionato la propria conoscenza della lingua slovena. Ha lavorato per qualche tempo presso il «Deio», principale quotidiano della capitale della Slovenia ed ha poi fatto pratica giornalistica al «Primorski dnevnik», quotidiano di lingua slovena di Trieste, con l’Agenzia Alpe Adria e Radio Trieste A. Attualmente è reddatrice del Novi Matajur, da poco settimanale. Vasto è l’impegno di Jole Namor nelle associazioni culturali slovene della Bencia: è presidente di uno dei più attivi circoli culturali, il Rečan di Liessa ed è membro di diversi organi dirigenti della Slovenska kulturno gospodarska zveza a livello regionale e provinciale. A Jole Namor il nostro giornale esprime le più vive congratulazioni per il diploma conseguito, nella piena fiducia che questo risultato, unito alle indubbie doti culturali della nostra redattrice, contribuirà non poco allo sviluppo del Novi Matajur ed al suo ruolo attivo fra gli sloveni della provincia di Udine e l’intera comunità regionale. Onorificenza a Federico Vincenti Federico Vincenti è stato nominato membro d’onore del sodalizio d’oltr Alpe Association Francaise d’Anciens Vo-lontaires et Resistants Garibaldiens nella sua assemblea nazionale tenutasi a Toulouse nel gennaio scorso. La prestigiosa Associazione Francese che riunisce gli ex combattenti delle Argonne (1914-1915), della Repubblica Spgnola (1936) e di Francia (1939-1945) ha voluto onorare il contributo dato dal Presidente Provinciale dell’A.N.P.l. di Udine alla causa della liberazione d’Eurona. PUR IMPORTANDONE IL 37% r ua uvii wa i rvi>L/v/nu ii_, j / /u Lo Stato premia chi distrui il patrimonio bovino da la Quanti di noi si chiedono: dove finiscono i soldi dei contribuenti italiani? Ebbene, ce lo dice il ministro dell’agricoltura. Non avendo trovato gli stanziamenti finanziari necessari ad un minimo di rilancio dell’agricoltura, fa sapere agli italiani che un numero svariato di miliardi dei contribuenti servirà a distruggere il nostro patrimonio bovino da latte. Il nostro presidente de! consiglio ed il ministro per l’agricoltura hanno ripetutamente detto che il governo italiano non applicherà le rigide limitazioni alla produzione di latte (di cui l’Italia importa già ben il 37%) stabilite dalia CEE. Loro, infatti, non limiteranno il latte, ma semplicemente distruggeranno il patrimonio bovino da latte. Il latte non si produrrà e dunque si importerà in misura maggiore, con grande gioia della Germania e della Francia. Infatti le vacche lattifere saranno sterminate dietro contributo generosamente attinto all’erario dello stato. Dice, infatti, testualmente l'art. 1 del decreto Pandolfiano, pubblicato sulla «Gazzetta ufficiale» dell’II novembre 1984, che i produttori agricoli singoli o associati che si impegnano ad abbattere il patrimono bovino da latte possono beneficiare di un premio di riconversione pari a L. 1.100.000 per ogni vacca da latte o giovenca gravida abbattuta. .. La concessione del premio è subordinata alla integrale eliminazione dei soggetti femminili classificabili nelle razze frisona o bruna alpina o pezzata rossa friulana o loro derivati. All’art. 2 si aggiunge che ai produttori beneficiari del premio è concesso un premio supplementare pari a L. 500.000 a capo nel caso in cui si proceda alla sostituzione delle vacche da latte o giovenche gravide eliminate con vacche di razza da carne. Ci si domanda se con l’inizio dello sterminio delle vacche da latte si debba arrivare poi, sulla base deI semplice gioco del mercato, anche alla eliminazione delle vacche da carne. Chi sarà responsabile poi delle gravi decisioni che si prendono per la gestione e per il rovinoso degrado dell’agricoltura italiana? Ci si chiede se sia giusto chiedere più soldi ai contribuenti italiani per poi commettere questi crimini economici. Non si vuole assolutamente giustificare l’evasione fisacle, anzi. Ma quale dovrebbe essere in questo momento lo stato d’animo di quella famiglia mista, metà artigianale e metà contadina, che deve pagare con una mano quello che, con l’altra, servirà a distruggere intere aziende? Sicuramente di fronte ad un avvenire agricolo oscuro come quello attuale, saranno in molti a chiudere le stalle e ad intascare il premio rovesciando su un mercato in crisi tonnellate di carne. E poi, che cosa produrremo? Il vino, ma se le vigne sono da estirpare; il latte non si può produrre; il mercato della carne è saturo; le barbabietole sono precluse; il pomodoro è bloccato. Cosa deve produrre allora questa agricoltura italiana? Su che cosa vogliamo fondare il decollo del mezzogiorno, la difesa della collina e delta montagna, e costruire un sistema integrato agro-industriale? La nostra agricoltura ha bisogno di tecnologie avanzate; di servizi nuovi; di accorpamenti fondiari; di un nuovo sistema di relazioni con l’industria. Ma dove applicheremo le tecnologie avanzate che riempiono la bocca di tanti governanti e di tanti esperti? Ai campi via via abbandonati e alle stalle vuote? Le imposte prelevate dal settore produttivo tornano in massima parte al settore produttivo stesso. Il resto è speso non per sviluppare, ma per distruggere ricchezza. Si può ben dire che mai circuito più perverso abbia operato in Italia nel campo della programmazione economica agricola così come ha fatto in questi ultimi anni. Antonia Massera I risultati la categoria Julia-Valnatisone 1-2 Centro del Mobile 32; Spilimbergo 27; Cividalese 26; Flumignano 25; Maiane-se 21; Valnatisone, Pro Tolmezzo, Co-droipo, Maniago 20; Azzanese 18; Julia, Olimpia 17; Bressa, Chions 16; Bannia, Sangiovannese 13. 2a categoria Audace-Corno 0-0 Savognese-Stella Azzurra 2-1 Tavagnàfelet 31; Dolegnano 26; Tor-reanese, Corno 25; Sangiorgina, Nati-sone 24; Gaglianese 23; Azzurra 22; Stella Azzurra 19; Savognese 18; Rea-nese, Pozzuolo 17; Audace 16; Buttrio 14; Reai Udine 11; Aurora Remanzacco8. 3a categoria S. Gottardo-Pulfero 1-1 Lauzacco 28; Faedese 26; Serenissima 25; Paviese 23; Linea Zeta, Savorgna- nese 22; Forti & Liberi 20; Nimis, Ran-gers 19; Bearzi 16; Pulfero 15; Chiavris 8; Togliano, S. Gottardo 5. Under 19 Percoto-Valnatisone 2-0 Caporiacco 28; Percoto, Sangiorgina 26; Cividalese 24; Passons, Julia 22; Virtus Tolmezzo 21; Valnatisone 18; Ancona, Ciconicco 16; Natisone 14; Buiese 13; Maianese, Stella Azzurra 11; Flaibano 5. Giovanissimi Serenissima-Valnatisone 1-1 VALNATISONE-CIVIDALESE Chi vinc Lauro Vosca (Valnatisone) nell'andata a Ci-vidale, autore della doppietta sanpietrina. Domenica a S. Pietro al Natisone grande «Derby» con la Cividalese. È tempo di derby: l’incontro fra la Valnatisone e la Cividalese vedrà la rivincita dell’incontro di andata che, come ricorderanno gli sportivi, finì 2-2. La Valnatisone si presenta all’appuntamento rinfrancata nel morale dopo le tre importantissime vittorie (contro il Bressa e la Julia in trasferta e contro la Sangiovannese in casa) che hanno tolto i ragazzi di Specogna dai bassifondi della classifica. La Cividalese da parte sua, con il pareggio di Codroipo e con quello con il Maniago, continua il suo cammino nelle posizioni di testa. L’incontro perciò si preannuncia ricco di emozioni; le squadre cercheranno senza problemi il successo pieno e la gara sarà vibrante come ogni derby che si rispetti. Certamente è un vero peccato che il calendario per questo incontro abbia in concomitanza la gara Udinese-Aveliino, ma pensiamo che gli sportivi della Valli sapranno dare alla Valnatisone quell’incitamento ai giocatori che non è certo mancato in queste ultime esibizioni. Audace... un pari che consente di mantenere il distacco dal Buttrio Uno zero a zero che consente agli azzurri di mantenere i due punti di distacco dalla terzultima: il Buttrio. Domenica la squadra di Chiuch si recherà a Remanzacco per un incontro che vale il doppio contro il «fanalino» Aurora. I rossoblù non hanno più niente da perdere in quanto hanno pochissime possibilità di salvarsi, quindi Beuzer e compagni dovranno stare molto attenti in quanto un risultato positivo consentirebbe di allontanarsi dalla attuale scomoda posizione di classifica. Savognese, una vittoria che può significare... tranquillità! Bruno Quotizza presidente della Savognese TROFEO 4/unt 1 MARCATORI: 17 reti: Liberale Carlo (Valnatisone) 12 reti: Miano Massimo (Valnatisone), Rot Žarko (Savognese) 9 reti: Miani Giuliano (Valnatisone); Vertucci Emilio (Savognese) 8 reti: Geretti Luca (Valnatisone), Servidio Gianfranco (Pulfero) 6 reti: Urli Luca (Valnatisone), Paravan Alberto (Audace) 5 reti: Vosca Lauro (Valnatisone) 4 reti: Barbiani Cristiano, Zuiz Andrea, Vogrig Simone (Valnatisone) 3 reti: Stulin Adriano, Vogrig Bruno (Audace); Cosson Gianni (Pulfero); Cer-noia Claudio (Savognese) 2 reti: Busolini Vanni, Lombardi Antonello (Pulfero), Mlinz Flavio, Specogna Roberto, Birtig Roberto (Valnatisone); Comugnaro Antonio (Audace); Szklarz Federico, Periovizza Bruno (Savognese). I rete: Terlicher Federico, Costaperaria Guido, Petricig Diego, Coceano Francesco, Chiacig Flavio, Specogna Daniele, Mauri Moreno, Sedi Roberto, Ma-rinig Roberto, Massera Dante; Floreancig Antonio, Osgnach Lorenzo (Valnatisone); Marseu Paolo, Chiacig Valter, Oviszach Vanni, Tomasetig Pio (Audace); Manzini Gabriele, Jussa Mario, Maiolino Mario (Pulfero); Stulin Gianfranco, Balus Valentino (Savognese). MIGLIOR DIFESA 7 reti: Giovanissimi Vlanatisone. II reti: Esordienti Valnatisone. 23 reti: Under 19 Valnatisone; A.S. Pulfero. 29 reti: G.S.L. Audace. 33 reti: A.S. Savognese. 34 reti: U.S. Valnatisone. Vincendo l’incontro casalingo che la vedeva opposta alla Stella Azzurra con il minimo scarto, la Savognese si è allontanata decisamente dalla zona «calda» della classifica. Domenica prossima a Gagliano rivincita per la squadra del presidente Qualizza del 5-3 subito all’andata. Miani & Miano, la Julia KO! Non c’è due senza ...tre! Ancora il duo centrale della Valnatisone sugli scudi; un Vosca nel ruolo di libero alla Scirea, un Sedi generoso e sfortunato nelle conclusioni hanno affossato la Julia di Cavalicco sul proprio terreno. La squadra è migliorata anche se si concede qualche pausa che spesso per gli avversari si tramuta in gol, ma sono questi frangenti di gioco che con un po’ di buona volontà si possono appianare. La mancanza di Flavio Chiacig in quest’annata ha avuto il suo peso, speriamo che la valida pedina di Specogna possa presto ritornare sul terreno di gioco. Due svarioni difensivi condannano una grande prestazione degli Under! Pittinì Giancarlo, dirigente responsabile Under 19 Valnatisone. Era il ventesimo minuto di gara, l’arbitro decretava un calcio di punizione dal limite dell’area a favore della Valnatisone, grande «botta» di Urli e palla in rete. L’arbitro annullava fra le proteste degli azzurri, lo stupore dei giocatori e del pubblico percotese. Nel secondo tempo due svarioni clamorosi in fase difensiva permettevano ai padroni di casa diportarsi a casa una vittoria insperata. Domenica prossima a S. Pietro «derby» Valnatisone-Cividalese. Sapranno i ragazzi di Miani riscattare la sconfitta dell’andata? Pulfero imbattuto contro un rinato S. Gottardo La formazione di Graziano Crucil si è ripresa dopo le due sconfitte patite precedentemente. Un pari a S. Gottardo, contro una formazione in netta ripresa, è servito a smuovere la classifica da quella fatidica quota 14. Domenica a Pulfero sarà di scena la Serenissima di Pradamano che occupa attualmente la terza posizione in classifica. Liberale in gol... a quota 17 Carlo Liberale è arrivato a quota 17 con il suo primo rigore trasformato a tre minuti dalla fine consentendo alla formazione dei giovanissimi di uscire indenne da Pradamano. Un minuto dopo una conclusione del centravanti ha fatto esultare la panchina azzurra, ma purtroppo era un’illusione ottica in quanto la palla si è spenta sull’esterno della rete. Sabato Valnatisone-Buttrio. Riprende sabato il campionato «esordienti» Riprende sabato con la trasferta di Premariacco il campionato degli esordienti della Valnatisone. La formazione di Titi Miani sarà impegnata contro l’Azzurra alle ore 16.45. Un’importante gara del «Trofeo nazionale interregionale» di calcio a S. Pietro il 6 aprile Si svolgerà sabato 6 aprile una gara del trofeo Nazionale interregionale di calcio, fra rappresentanti regionali. È un importante incontro a livello nazionale che viene disputato per la prima volta nelle nostre Valli. Tutto il sistema organizzativo della Valnatisone è in preallarme; infatti questa occasione potrà far conoscere le Valli anche in campo turistico e pensiamo che il completamento del secondo lotto dei lavori al polisportivo invoglie-rà parecchie società maggiori ad usare tale impianto per la loro preparazione precampionato. Un premio che è un giusto riconoscimento per il lavoro che ha svolto e che svolge il presidente san-pietrino Angelo Specogna da oltre un decennio; sperando che gli sportivi delle nostre Valli partecipino numerosi a tale manifestazione. Sarebbe la miglior risposta alla fiducia data dalla Federazione Calcio Nazionale. Miani Titi: allenatore Under 19 ed Esordienti Valnatisone. «Pulcini» al campionato del C.S.I. Inizierà prossimamente anche il campionato del C.S.I. al quale è iscritta la Valnatisone. I ragazzi sono affidati a Nereo Vida, pensiamo che sarà un’utile esperienza per i giovanissimi ragazzi delle Valli. Vida e Bernard sorridenti dopo il pari ottenuto nella prima del girone di ritomo. C\ v • if j i • An lietos so otroc osnovnih Suoi Nediških dolin, Čedada an okolice hodil na smučarske tečaje (corsi di sci) na Matajur. Organizala jih je Gorska skupnost Nediških dolin. Otroc garmiškega kamuna so pa preživiel, ku se že vič liet gaja, an tiedan na sniegu. Jedli an spal so v Suoli v Čeplešiščah, popudan so se učil, zjutra so pa hodil se smučat na Matajur. AVVISO Invitiamo i nostri abbonati, se ancora non lo avessero fatto, a mettersi in regola con l’abbonamento che per il 1985 ammonta a: Italia - 17.000; Estero - 27.000; Via aerea; Americhe - 50.500; Australia -67.000; Europa - 34.000. Modalità di pagamento: Italia: conto corrente postale n. 18726331 intestato a Novi Matajur - (dividale. Estero: vaglia internazionale. Invitiamo inoltre i nostri abbonati a indicare sul vaglia il nome, cognome ed indirizzo esatto della persona a cui è intestato l’abbonamento. La redazione Cosson Gianni-A.S. Pulfero. GRMEK Kaj so dikiaral za taše lieta 1980 Angelini Ettore 7.716.000 Trusgnach Lucia 7.125.000 Anzolini Ferruccio 7.520.000 Crisetig Giuseppina 7.643.000 Crisetig Valentino 2.528.000 Bergnach Adriano 8.138.000 Crucil Maria 8.011.000 Bergnach Guido 1.113.000 Crucil Silvia 15.692.000 Bianchi Giuseppe 9.229.000 Bonini Antonietta Basilia 17.102.000 Dreosti Giuseppe 9.032.000 Bonini Antonio 7.475.000 Dreszach Giovanni 2.101.000 Bonini Fabio 7.818.000 Dreszach Mario 1.375.000 Bucovaz Antonio 1.854.000 Dreszach Raffaele 2.835.000 Bucovaz Antonio 1.036.000 Bucovaz Elena 2.881.000 Floreancig Adele 1.714.000 Bucovaz Gemma 6.509.000 Feletig Giuseppe 1.666.000 Bucovaz Giovanni 1.826.000 Feletig Luciano 9.439.000 Bucovaz Mario 1.081.000 Zabrieszach Maria Luisa 1.233.000 Bucovaz Oreste 1.715.000 Feletig Marco 3.982.000 Bucovaz Romano 1.260.000 Feletig Mario 2.354.000 Bucovaz Vincenzo 2.010.000 Filipig Giuseppe 10.420.000 Bucovaz Vittorio 8.571.000 Filipig Mario 1.035.000 Filipig Mario 8.215.000 Canalaz Danilo 3.127.000 Filipig Valentino 1.880.000 Dreszach Iolanda Pierina 1.985.000 Floreancig Ferruccio 3.836.000 Canalaz Ermenegildo 2.054.000 Floreancig Giovanni 11.125.000 Vogrig Elsi 1.688.000 Trusgnach Maria 7.892.000 Canalaz Faustino 2.031.000 Floreancig Lidia 2.727.000 Canalz Loretta 7.161.000 Floreancig Mario 5.160.000 Canalaz Lucio Paolo 8.025.000 Floreancig Pietro 1.808.000 Primosig Mirella 4.079.000 Canalaz Antonia 1.778.000 Canalaz Marco 1.191.000 Floreancig Remigio 7.071.000 Canalz Mario 3.166.000 Floreancig Giuseppe 1.667.000 Canalaz Natale 900.000 Floreancig Renato 8.014.000 Canalz Romano 987.000 Carlig Pia 9.461.000 Galiazzo Tullio 4.016.000 Cervellera Leonardo 15.128.000 Gariup Emilio 2.104.000 Gariup Maria 2.768.000 Gariup Marino 4.702.000 Chiabai Antonia 1.836.000 Gariup Mirco 1.785.000 Chiabai Elio 7.027.000 Gariup Paolo 1.347.000 Chiabai Francesco 1.788.000 Gariup Zalica 1.776.000 Chiabai Gianfranco 1.934.000 Gus Aldo 4.597.000 Chiabai Luciano 4.507.000 Tomasetig Maria 1.546.000 Chiabai Mario 2.034.000 Gus Eugenio 3.785.000 Chiabai Matilde 1.792.000 Gus Pietro 1.884.000 Chiabai Natale 9.628.000 Gus Remo 1.244.000 Chiabai Paolo 639.000 Gus Renato 5.546.000 Chiabai Roberto 2.169.000 Gus Stefano 1.743.000 Clodig Dante 3.036.000 Clodig Giuseppe 2.329.000 Jellina Alma 2.113.000 Clodig Renzo 5.036.000 Jellina Giuseppe 1.778.000 Pauletig Basilia 1.688.000 Corredig Antonino 9.555.000 Ipaviz Mario 7.721.000 Corredig Mario 14.826.000 Iurman Celesta 3.129.000 Craghil Gabriella 2.691.000 Iurman Dionisio 8.467.000 Craghil Gianni 2.838.000 Iurman Gianni 1.530.000 Craghil Giorgio 6.180.000 Iurman Gino 5.576.000 Craghil Maria 1.706.000 Iurman Lina 4.817.000 Crisetig Antonio 1.899.000 Iurman Mario 1.900.000 Crisetig Giorgio 7.573.000 Iurman Vittorio 2.134.000 DREKA Kraj Po dugi boliezni je v čedajskem Spitale umaru Antonio Crainich - Mation iz naše vasi. Imeu je 76 liet. Antonio Matjonu je biu puno poznan po naših dolinah, tudi zak je imeu niekaj cajta lepo ostarijo v naši vasi. V žalost je pustu ženo, sinove, hčera an puno žlah-te. Njega pogreb je biu go par Devici Mariji v sriedo 20. febrarja. Bernjak V Vidmu je na naglim umru Giovanni Simonelig — Jamarju iz naše vasi. Učaku je lepo starost: 91 liet. Tri mie-sce an pu od tega je biu umru njega sin, Milio, ki je imeu znano butigo v Špie-tre. Pogreb rancega Janeza je biu go par Devici Mariji na Krasu v tork 12. febrarja popudan. Dreka-Amerika V četrtek 21. februarja smo objavili žalostno novico, da nas je za venčno za- Debenije Na svojim domu je umarla Marianna Tomasetig, uduova Tomasetig iz naše vasi. Učakala je veliko starost: 93 liet. V žalost je pustila hčera, zete, na-vuode, pranavuode an vso žlahto. Nje pogreb je biu v sriedo 27. febrarja go par Svetim Štuoblanke. SPETER Speter Se je rodiu že na 23. novemberja, ma smo šele seda zviedli. Guarmo o par-vega sina mlade družine naše vasi, dal so mu ime Michele, njega mama je Jole, tata pa Alberto Blasetig. Malemu puobčju želmo srečno an veselo ži-vlienje. Ažla V videmskem špitale je umarla Gina Prapotnich, uduova Tropina iz naše vasi. Imiela je 74 liet. V žalost je pustila hčera, sinove an puno žlahte. Nje pogreb je biu v Ažli v saboto 16. febrarja popudan. Gorenj Barnas V čedajskem špitale je umarla Rosina Blasutig, poročena Pagon iz naše vasi. Imiela je 74 liet. V žalost je pustila moža an celo žlahto. Nje pogreb je biu v Gorenjim Barnase v torak 26. febrarja. PODBONESEC pustil naš dragi naročnik v Ameriki Jožef (Pepo) Crainich - Matevžinov od Cuodarna. V tej številki objavljamo še kratke podrobnosti in njegovo fotografijo. Rodil se je v Dreki 12. marca 1907, umru v Ameriki, v deželi Connecticut dne 26. januarja 1985. U Ameriko je šu meseca oktobra 1951. leta. Tam bo počival večno življenje. Stupca V starosti 86 liet je v-čedajskem špitale umarla Elisa Hrast, uduova Hrast iz naše vasi. V žalost je pustila hčer, na-vuode an pranavuode. Nje pogreb je biu v Špietre v pandiejak 4. marca. Sčigla Za venčno je v starosti 90 liet zapa-ru njega trudne oči Luigi Birtig, Zar-nažove hiše. Luigi je biu Cavaliere di Vittorio Veneto. Umaru je na svojim domu. V žalost je pustu ženo, sine, hčera an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Lažeh v sriedo 6. marca. Ruonac- Uodnjak Na naglim je v čedajskem špitale umarla Regina Sturam, uduova Trinco iz naše vasi. Imiela je 77 liet. V veliki žalost je pustila vso družino an puno parjatelju. Nje pogreb je biu v Ruoncu v pandiejak 4. marca. Klicu se je Malzone Antonio an je biu iz Nocera (Salerno), živeu je v Belgiji v kraju Moignelee an je biu velik parjateu vsieh Slovencev, ki so tam ži-viel al pa žive šele. Za njega parjatelj-stvo s Slovencem se je tudi zapisu v Zvezo beneških izseljencev, poznu je tudi naš giornal an je želeu bit an dan ta na njim. Skoda de tuole se nie zgodilo dokier je biu žiu. Seda, ki je umaru njega parjatelji so nas prosil, de pu-blikamo njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi. Radi jo publikamo čepru z žalostjo; puno se nam huduo zdi, de niesmo uresničili njega želje dokier je biu žiu. PISE PETAR MA TA JURA C lil/Ti povjem jest, kaj je «minoranza»! Takuo u Franciji, u Belgiji, Nemčiji, Švici in po vseh tistih deželah, kjer jih imamo potrebo, kjer služimo kruh, kjer se čujemo buj majhani, ku oni! Povsjerode so ljudje, ki gledajo navzgor, ne navzdol. Vsak bi šu rad po štengah gor in se uzdignu nad druge. Vsak bi biu rad bogat in vsak buožac je parpravjen — čeglih je bogatemu na-vošljiv — se spregniti in pokloniti, pokleknit pred te bogatim. Pred te botagim in pred te močnim, se rjevež varie na koljena: Njemac pred Francuozam al pa Francuoz pred Nemcem, Poljak pred Rusi, Italijan pred Francosi in Amerikanci. Vsak bi biu rad bogat in moč jan. Tudi u naših dolinah seje takuo ga-jalo in se še donas gaja. Altrokepreim-ki, preimki ne čentrajo nič! Povejmi, dragi Droli, al bi biu ti pišu Novemu Matajurju tajšno pismo, kot si ga pisu, če bi bli mi takuo bogati, kot Amerikani, če bi naše žene ne nosile prodajat na čedajski trg jajc in kakuoš, če bi naši delavci ne morali iti gledat djela u Manzan, če bi te mi nar-dili generalja bogate dežele? Če bi biu Čikago gor, kjer je Kobarid in če bi u tete m Čikagu živeli bogati Slovenci, al bi ti vprašu, od kod prihaja preimek Droli in Predan, da bi zvedeu, kaj je «minoranza» u nediških dolinah? Rad bi biu, če bi oživeu francoski cesar - imperator Napoleone Bonaparte (glej, tudi on ima lepo italijansko ime in preimek). Rad bi biu, da bi ti on od-govoriu an te luožu «sull'attenti!». Dol na Korsiki, kjer se je on rodiu, se tučejo že puno cajta za pravice «minoranze». Al nimajo prav? Al njema-jo ražona? Na svjetu je puno «minoranz», puno ponižanih ljudi in obednemu ni všeč bit ponižan. Vsak rad potegne s tistim, ki je povišan vsak se rad postavi na stran tistega, ki komandira. Al ni takuo, gospod Droli? Pa naj je človek bogat al buožac, vsedno ni lepuo, ni čedno, da zataji. kar je, in mater, ki ga je rodila. Morebit, da so na telem svetu nar-buj ponosni Cigani, ki so brez domovine. Ne boš ču Cigana, da ti porče: «Niesam Cigan!» pa naj je buožac al bogat! Vsa zgodovina, vsa štoria telega sveta nas uči, da so reveži poklekali pred gospodi, da so se klanjali in ponižali te šibki pred te močnimi, takuo po svetu, kot tle par nas, kot sem že po-viedu. Pa tale žalostna resnica, nam ne more dat odveze, nas ne more absolvit od našega originalnega «grieha», da smo se rodili Slovenci. Rodili smo se pod Italijo, ki jo imamo radi, a rodili smo se Slovenci. Fakt, da mi varžeš pred nuoge nekaj preimkov, ne more spremeniti te resnice. In spet ponavljam, da delajo preimki čudne škerce. Na Tirolskem (u Bocnu - Bočen -Bolzano) živi mož z leseno nogo. Pravijo, da je meseno, koščeno, to pravo Zgubiu u zadnji uejski na ruski fronti, ko je biu oficir nemške Wermacht, drugi pa celuo pravijo, daje biu oficir od SS. Tale mož se piše Silvius Magnago (kakuo lepuo zvoni po latinsko in italijansko!) in šef, kapo auštrijanske «minoranze» u Italiji, je šef od tirolskih «alloglotti», kot jih imenuje naš Droli. Je šef, je kapo od tiste «minoranze», kjer so z dinamitom metali po luftu elekrične drogove (tralicci) in so tudi s tem dosegli tiste pravice, ki so ble zapisane u sporazumu, v akordu De Gasperi - Gruber. Buoh var, da bi se par nas kaj taj-šnega zgodilo! Mi smo buogi, ponižni ljudje. Bušnemo, poljubimo palco, ki nas udari po harbatu. Dinamit pustimo drugim. Pa kar se tiče teh preimkov, če je dr. Magnago predsednik S. V. P. a! pa auštrijanske «minoranze» na Tirolskem, bi me nič ne motilo, če bi biu kapo naše slovenske «minoranze.» kajšan Venturini, Venuti ali Manzini. Tudi bi me ne nič motilo, če bi biu kajšan kapo italijanske «minoranze» v Jugoslaviji kajšan Vogrič, Marinič al pa Tomazetič. Kajšne škerce djelajo preimki! V Manzanu živi beneški Slovenec, naš pošten mož, simpatičen in pobožan kristjan. Njega so ponižali zatuo ker je imeu slovenski preimak, so ga kot italijanskega sudata pošjali iz Postojne u «Battaglione speciale». Pošjali so ga na Sardegno in z njim še druge naše sudate, ki so imeli slovenske preimke. Niso zaupali u njih zvestobo, bali so se, da bi se tam naši puobje povohal s tistimi tam, ki imajo glih tajšne preimke. Oh, ja, bli so hudi cajti. Če bi biu takrat italijanski sudai v Ljubljani, Vrhniki, Postojni ali v Novem Mestu, bi bli lahko fašisti uohal tudi okuole tvojega preimka, dragi Droli. Kadar se zaneseš samuo na preimke, te lahko zapeljejo iz poti resnice. V Trstu, v Rižarni, (Risiera di S. Sabba), kjer so Nemci in Fašisti maltral, smodili in žgali žive ljudi predvsem Slovence, je zapisano ime, ki ne bo nikdar vič zbrisano. On je biu adan od te glavnih, ki so bli parpravli tisto morišče. Biu je general od SS in tisti prasac je imeu slovenski preimak: Globočnik! Pa pustimo sada preimke na stran in pridemo na tisto, kaj je «minoranza»? Parvo «Minoranza» (manjšina) je teritorji, jezemja, kjer starnjeno, kompaktno živi skupina ljudi, majhana al velika (nje-mapomjena), ki govori drugačen jezik od večine, skupina ljudi, ki ima za har-batam al pred trebuhom nacion, kjer govore podoban jezik. Že vjem, kaj mi bole povjedal: «Mi ne guormo takuo, kot na drugi strani!» Pa pomislite no malo. Gor iz Dreke al pa iz Matajura varžem lahko kaman na Ravne in na Livak, takuo smo blizu. Več kot sto let se srečjavamo skupaj, se pogovarjamo, pijemo in puojemo in nikdar njesmo nucaI tolmača (interpreta), da bi nam pomagu med sabo se za-stopit. Zastopili smo se sami in še kakuo lepuo! Zakaj so oni, stuo metru od nas, Slovenci in mi ne? Otroci na Livku hodijo v slovensko, naši pa v italijansko šolo. Gor se v šoli učijo jezik, ki ga govorijo doma, naši otroci pa ne. Res pa je, da se otroci lahko navadijo v šoli vse jezike in tudi ti, Droli, bi biu lahko ratu učitelj namest maestro, če bi se biu hodu učit u slovensko šolo. Jaz in ti nisma kriva, nje-sma kauža, če jo ni bluo. Pa kaj je še «minoranza?». So ljudje, ki na svoji zemji molijo, puojejo svoje pjesmi, ki imajo svoje navade, kulturo, jezik, življenje povezano z zemjo, kjer žive. Alje zadost, da mi varžeš med nuoge no malo italijanskih preimkov, da spremeniš lice naših dolin, naših ljudi? Kadar si pisu tiste preimke, al si se vprašu zakaj ima naša vas, vsak naš komun za domače ljudi drugač ime, kot uradno (ufficialmente) zapisano? Zakaj se piše tvoja vas Scrutto in ji domačini pravijo Skrutove? Zakaj je za domačine vas Ošnje in ne Osgnetto? Zakaj Hrastovje in ne Crostai? Zakaj Hlasta in ne Clastra? Za ki imamo komune, ki jim ljudje pravijo drugač, kot so napisani? Dreka in ne Drenchia, Srednje in ne Stregna, Garmak in ne Grimacco, Sv. Lienart in ne S. Leonardo, Špjetar in ne S. Pietro al Natisone, Savuodnje in ne Savogna, Podbuniesac in ne Pul-fero. Tele so nekatere koran ine, iz katerih je vepahala, zrasla «minoranza», pa vjem, da ni zadost, ker obedan ni buj gjuh, ku tist, ki nečje čut, obedan ni buj sljep, ku tisti, ki nečje videt. Prepričan sem, da ne bom prepriču gospuoda Droli-ja. yaij pUZdravja vaš Petar Matajurac nadaljevanje prihodnjič Moignelee (Belgija) GRMEK U Grmeku se parpravjajo na votacio-ne s... paketi Po Božičju je paršla po nekaterih hišah (samuo po nekaterih) u moža obl-ječena Befana. Dajala (dajau) je pakete s pašto in še kaj druzega. Maliciozni ljudje pa so hitro pogruntal: «Aha, bližajo se votacionil». Pa če imajo teli maliciozni ljudeje ražon? Če imajo ra-žon, potle njeso naše Befane nič originalne. Tiste reči so djelal dol po Napoli že puno ljet od tega, kadar je biu Lauro president od PNM (Partito nazionale monarchico) in je biu šindak od velikega mjesta Napoli. Ma Napoletani so modri, prebrisani ljudje: u nekaj ljetih so se naveličal, naštufal dajat vote samuo za en kilo paštašjute. Tjel an vprašal so nekaj vič. Pa tudi Lauro an njega kamerati njeso bli neumni. Buozim volilcem (eletorjam) so objubil vič, a tuole na tole vižo. Njih «scugnizzi» so nosili po hišah čerieuje, šuolne in tle je paršla na dan vsa njih furbicia, vsa mo-druost! Buozim rjevežam so dajali po en čerjeui, po adan šuolen, škarpin al škarpon, po navadi tisti od leve, od če-parne noge. «Če boš lepuo votu, če bomo vidli lepe an dobre rezultate, boš dobiu škarpin al škarpon še na desno nogo!» so pravli buogim Napolitanam. Nazadn-jo je šlo na votacionah monarhistom slabo in takuo je ostalo puno na pou obutih Napoletanu. Takuo so djelal monarhisti, Befane u Grmeku pa imajo drugo farbo. Ma al se šele troštajo, da so ljudje parpravjeni dat njih voto za an kilo paštašjute? Garmičani, stuojte mi dobró in zdravo. Lep pozdrav vam pošilja vaš. Petar Matajurac Topoluove Zapustila nas je Pepa Škofuokna Giuseppina Feletig, uduova Gariup - Pepa Škofuokna po domače nasje za venčno zapustila. Imela je 80 let. Sla je u Milan, da bi utekla naši hudi zimi. Živela je pri hčerki Valentini in tam jo je prehitjela smart. Bla je poštena žena in pridna mat. V Kanadi žive nje sinovi: Egidio, Lino, Aldo in Irene. Valentina pa kot povjedano - živi v Milanu. Rajnko Pepo so parpejal počivat v rojstno zemjo. Nje pogreb je biu u Topolovem, u torak 12. februarja. Naj gre sinuovam, hčeram in žlahti naša tolažba. Zverinac-Bolonja limarla je Juština Sudatova Sudatovih otruok na Zverincu je bluo puno. Zrasli so gor u pomanjkanju, lahko bi zapisali u veliki mizerji. Adna rječ pa jim ni nikdar zmanjkala: imeli so se radi tudi kadar so bli lačni in v stiskah. Imeti se radi v pomanjkanju, v stiskah, v revščini, je težkuo, za-tuo je še buj hvalevredna ljubezan in medsebojno spoštovanje, medsebojno pomaganje kot je bilo v Sudatovi družini. Človek, ki gleda od zuna obnašanje druge družine, če je pametan, por-če: «teli njeso buozi, so nobil ljudje!». Juština je vsem prva pomagala, kot najstarejša hči Sudatove družine. Potem se je poročila, pa ni nikdar pozabila družine in rojstne vasi. Tudi bratje in sestre jo niso pozabili! Četudi so razkropljeni po svetu, so se vsi zbrali na njenem pogrebu, v Bolonji v soboto 9. februarja 1985 v vasi njenega moža. Imela je 56 let in odnesla jo je s tega sveta neodpustljiva bolezen. Juština, počivaj v miru v zemlji daleč od tvoje domovine. Hostne I muni že dvanajsti minator U čedajskem špitalu je umaru Berto Predan za nekatere Pek, za druge pa Verežu po domače. Imeu je 72 let. Rajnik Berto je djelu puno ljet u belgijan-skih minierah, kjer je zaslužu invalidski penzion. Ko se je varnu damu, je še djelu. Biu je skarban hišni gospodar in je znu var-vat tisto malo zdravja, ki mu je ostalo, a neusmiljena silikoza — minator-ska bolezen — je šla naprej. Spravila ga je u prerani grob. Že puno let od tega pa je zapustu tele svjet njega mlajši brat, Toni, glih zavojo tiste boljezni. U zadnjih letih je umarlo dvanajst «belgijanskih» minatorju iz Hostnega. Previč za takuo majhano vas! Berto Predan je biu podkopan na Le- sah u soboto 23. februarja. .Vsa žlahta in številni prijatelji so ga spremljali k zadnjemu počitku. SREDNJE Dolenj Tarbi-Sriednje Teresa an Franchetto (ona je Pišča-kuova iz Dolenjega Tarbja, on pa Ju-racu iz Sriednjega) sta se poročila že miesca setemberja, ma go na tarkaj fotografij ki so nardil, nieso viedli kere vebrat za Novi Matajur an takuo so pa-sal dnevi, tiedni an miesci dokier... nie-smo sami vebral. Al nieso lepi? Vsi mi jim želmo, da bi bla nimar srečna an vesela v njih skupnem živlijenju. Dolenj Tarbi-Špietar Malo dni od tega je paršla na luč sve-a v čedajskem špitale na liepa čičica, cateri so dal ime Sara. Srečna mama je kdriana Kaučičjova iz Dolenjega Tarb-a, srečan tata pa Angelo Dorbolò iz »pietra. Mali liepi Sari, ki bo živiela z namo in tat va liepi novi hiši v Ažli, :elmo puno liepih reči v živlienju, ki ga ma pred sabo. Dolenj Tar bi V starosti 84 liet nas je za venčno za-mstu Michele Valentino Dornig - Če->aričnih iz naše vasi. V žalosti je pustu leno, sine, hčer an vso žlahto. Njega Dogreb je biu v sriedo 27. febrarja po-pudne v cierkvi Sv. Pavla (Černecje). SOVODNJE djelat grabje. Biu je narbuojši grabar kamuna. Ko so grabiče, dobre grabiče parjele grabje u ruoke, če so ble ročne in lahne, so pravle: «Tele je naredu Za-nut gor al pa dol od Blažina». Ne bo pa manjku ljudem samuo zavojo njega lepih grabji, pač pa tudi za-tuo, ker je biu pošten an bardak mož. Podkopali so ga na savuonjskem bri-tofu v sredo 20. febrarja predpudne. Sorpreža! An Benečan iz Mašer na Rai an Canale 5! Je pru ries, de Benečani so po vsero-de. Seda an na Rai (parvi, drugi an treci kanal) an na Canale 5! Kar je «pubblicità» od britev Bic lepuo nategnita uha an lepuo odprita oči: tist puob, ki ima nieke čudne reči na očieh an die «Non ci vedo, ma ci so fare» je Luciano Cen-dou iz Mašer, ki že od malih liet živi tan v Milane. Luciano pa pogostu pride v naše kraje, ker njega brat Germano an nona Veronika žive v Mašerah. Bravo Luciano, za seda britev Bic, in potle’... Masseris- Trento Non c’è stato risveglio la mattina del 19 febbraio per Marco Cendou, l’hanno colto addormentato per sempre la moglie Gisella e le giovani figlie Vilma e Manuela. Marco era nato a Masseris 57 anni fa; in Belgio aveva conosciuto quella che poi è diventata sua moglie. Da sposato ha sempre vissuto nel paese nativo della moglie, a Mezzocorona di Trento. Nel suo profondo c’è sempre stato amore e nostalgia per la terra in cui era nato e aveva trascorso la sua giovinezza e per la gente che vi viveva. Zlo teškua je pa za dno staro mater zgubit še adnega mladega sina (parvi ji je umaru že puno puno liet od tega). Ta nasrečna ma puno kuražna mat je «nona Veronika», Bazijelnova iz Mašer. Gorenj Tar bi V pandiejak 18. febrarja je v čedajskem špitale umarla Orsola Luszach uduova Stulin - Fejcjova iz naše vasi. Nuna Fejcjova je imiela 83 liet an tele zadnje cajte je puno pretarpiela, saj je bla buna. V žalost je pustila vso žlahto. Nje pogreb je biu v Gorenjim Tarb-ju na dan Pepeunice, v sriedo 20. febrarja. Oblica V nediejo 17. febrarja je umaru v čedajskem špitale Giuseppe Floreancig -Bepič Gorjanu po domače. Imeu je 79 liet. Njega pogreb je biu v Oblici v torak 19. febrarja. Na pogreb so paršli tudi sinovi - emigranti iz sveta. Preserje-Čemur Zadnje dni ženarja se je v čedajskem špitale rodila liepa čičica, kateri so dal ime Rossella. Nje mama je Lucia Je-roncig - Konsorjova iz Preseriji, nje tata pa Renzo Flaugnacco. Mali Rosselli, ki bo živiela na Čemurje, želmo puno liepih reči. SV.LENART Blazin llmaru je narbuojš grabar savuonjske-ga kamuna U pandejak 18. februarja je umaru u čedajskem špitalu Petricig Giovanni - Zanut Napajuolu po domače. Imeu je 76 liet. Biu je rojen na Trčmunu. Paršu je stat dol u dolino in poročiu Virginio od Blažina, ki je djelala na elementarnih šuoli. Živela sta v kraju Blažin. Rajnik Zanut je biu pravi mojstar za kuo za Dolenjo Merso. Iz male cerkve se je oglasu zvon in naznanu žalostno novico. Odzvoniu je Avemarijo že treč-jemu možu, ki je zapustu našo vas v manj kot mesec dni. U saboto 19. januarja je biu podkopan naš vasnjan Emilio Visentini, dne 2. februarja Tonino Giuseppe in 18. februarja zjutra je umaru, po dugi boljezni in velikem tarpljenju u čedajskem špitalu Cecotti Renzo - Renzon Petrin-ku po domače. Rajnik Renzon je biu puno poznan bo vseh naših dolinah. Vič ljet je biu emigrant v Avstraliji in ko se je od dol varnu damu, je djelu po fabrikah v Manzanu. Njega pogreb je biu pri Sv. Lenartu v sredo 20. februarja. Zapustiu je v žalosti hči, sestro in žlahto. Škrutovo Ošnje Umaru je Mario Osgnach U petak 15. februarja je biu podkopan na britofu Svetega Lenarta Mario Osgnach - Konšorju al Jakobčju po domače. Imeu je 66 let. Mario je živeu sam u veliki Jakobčjovi hiši in dobili so mrtvega na pastelji. Biu je naš zvest naročnik in član beneške sekcije ANPI, saj je bil med prvimi partizani Benečije, čeprav ni imel nikdar pravega zdravja. Sestram, bra-tam in vsi žlahti izrekamo naše iskreno sožalje. Dolenja Miersa Smart hitro pobiera U pandejak 18. februarja je biu Mali Pust, ko se ljudje vesele, pa ni bluo ta- Še o novičah iz Škrutovega Smo že pisali, da sta se poročila v cerkvi Svete Marije na Lesah Stefano Chiabai — Štefnelu iz Škrutovega in Giovanna Simonelig — Šancova Dreke. Ko smo pisali veselo novico, njesmo imeli u rokah lepe fotografije, ki vam jo sada pokažemo. Slika nam kaže vesela noviča na vratih leške cerkve. Ponavljamo jim naše dobre voščila. Ješičje Zapustu nas je Ruttar Stanislav Vsako življenje človeka je nenavad no in če je nenavadno življenje našega človeka, je posebno nenavadno moža, ki se je rodiu u Rusiji. Stanislav Ruttar se je rodil v Rusiji, v sklopu tamkašnje slovenske skupno sti. Vrnil se je v rojstni kraj očetov in poročil Vizio Predan iz Kravarja, ki mu je rodila sina in hči. Sin je Mario, hči pa Adele. Rajnik Stasik je biu poseben mož v naših dolinah prav zavojo tega, ker se je rodiu u Rusiji. Biu je ponosen na svojo rojstvo. Večkrat se je pohvalu: «Jest sem Rus-Benečan!»; Mislim, da ni obednega tajšnega v naših dolinah, ki bi se mu takuo pohvaliti. Po dugem trpljenju je umaru v videmskem špitalu, njega pogreb pa je biu v Kravarju v torak 26. febrarja. Sevce pri Svetim Lienarte Na naglim je umarla na svojim duo-mu Felicita Mugherli, poročena Simaz - Ema Rosova po domače iz naše vasi. Imiela je samuo 61 liet. Ema Rosova je bla taz Salamanta, v Prapotniškem kamune. Nje pogreb je biu v Svetim Lienarte v pandiejak 4. marca. Gerenja M er sa U sredo 20. februarja je umarla u čedajskem špitalu Maria Marcolini, uduova Dorgnach, Čuojacova po domače. Imela je 70 let. Nje pogreb je biu u Svetem Lenartu, u četartak 21. februarja. Hrastovije-Špietar Malo dni od tega se je v čedajskem špitale rodiu liep puobič, dali so mu ime Andrea. Srečna mama je Carmen Scau-nich iz Hrastovijega, srečan tata pa Luciano Bellida iz Spietra. Mali Andrea je dobiu na sviete še no sestrico, Giulia, Obadvieman želmo puno sreče v ži-vlieniu. ki ea imaio Dred sabo. Kada greš lahko guorit s šindakam Sriednje - torak 18-20, sabota 9-12. Dreka - torak 10-12, sabota 10-12. Garmak - sabota 11-12.30. Sv. Lienart - petak 9-12, sabota 10-12. Savodnje - sabota od 10. napri. Špietar - Srieda 9.30-12, petak 16-18. Podbonesec - vsak dan 10-12; v saboto ga ni. Prapotno - torak - petak od 11. napri. Tipana - srieda - saboda 10-12. Bardo - torak 10-12. Rezija - pandiejak, srieda, petak od 10. napri. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha po-noč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od panjdiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 730791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: I. Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Pediatra: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto San Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 — venerdì 10.00-11.00 San Pietro al Nat.: lunedì, martedì, mercoledì, giovedì, venerdì, sabato 9.00-10.00. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Stregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četartak od 11. do 12. ure. Vsak torak an četartak od 9. do 13.30 so odparti tudi uficihi poliam-bulatorja. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 16. do 22. marca Grmek Tel. 725044 Čedad (Minisini) Tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».