roitfiina piauaud V IjOlOVlIll LETO LA V Ljubljani, v nedeljo 3. aprila 1932 štev. 76 a Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo I20l)in UredntSlvo je » Kopitarjevi al. <>/III Telet oni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 21150 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ček. račun: Ljub» Ijana M 10.650 in 10.549 za inserate; Samievo Stv. 7563, Zagreb Stv. 59.011, Prnca-Duna j 24.797 U prava; Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dau ziutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku Sveti viri Treba si je samo predočiti, kako žalostna Je še danes usoda na stotine milijonov ženskih bitij v deželah izven evropskega območja, da znamo dostojno oceniti zgodovinsko zaslugo krščanske kulture za resnično vrednost žene in za upostavitev njenega človeškega dostojanstva. Ce v zgodnjem srednjem veku, in to celo pri takem veličavcu čiste ženskosti, kakor je bil Danle, najdemo teorije, ki žensko s fiziološke strani gledajo kakor bitje, manj vredno od moškega, je to ostanek iz aristotelizma, ki so ga nekateri popolnoma neorgansko vključili v modroslovje nekaterih srednjeveških Sol. Že Duns Scotus, najsubtilnejši modroslovec katoliške Cerkve, ki je učil v drugi polovici XIII. stoletja, je to Aristotelovo naziranje odločno zavračal in ni čudno, da je baš ta genialni frančiškan bil tak častilec Madonne. Bil je pa srednji vek dejansko tako prešinjen čuvstva spoštovanja do žene, je tako zelo cenil njen pomen v družini in v človeški družbi ter tako zdravo in obenem visoko pojmoval bitni odnos ženske do moškega v ljubezenski skupnosti, da noben drugi vek tako, čeprav je mnoge konsekvence iz tega, zlasti v socialnem pogledu, izvedel šele novi čas. Če danes Tata rka ne hodi več zagrnjena v pajčolan, če postaja možu kot njegov edini drug enakovredna pomočnica v vseh poslih življenja in če mu je tudi v javnosti enakopravna, pomeni to uresničevanje principov krščanske etike, ki jih v tem pogledu nehote izvaja moderna Rusija, naj je program njenih oblastnikov še tako brezbožen. Tudi tista osvoboditev žene, ki jo je proglasila francoska meščanska revolucija, je bila sad katoliške kulture Francije, ki je do danes ni mogla izkoreniniti nobena zmota. Iz še tako po človeških blodnjah izpačenega obraza sodobne omike jarko sije po svoji naravi krščanska duša in pod marsikaterimi naj-prevratnejšimi stremljenji klije in se razvija Čisto zrno neminljive krščanske resnice. Da ženska ni menj ko moški, čeprav je nekaj čisto drugega, kar se namreč z moškim bistveno dopolnjuje v eno v tajinstveni zvezi Erosa, o tem danes nihče ne dvomi. Dejansko je pa to naravno razmerjo med moškim in žensko danes po mnogih zmotah in kvarnih vplivih zelo moteno in izkvarjeno. Ako z vele-•kapitalizmom ne označujemo samo gotove gospodarske strukture, ampak razumemo pod njim tudi izvestno miselnost in moralično zadržanje, potem smemo z vso upravičenostjo reči, da je velikapilalizem največji škodljivec žene, njenega naravnega stališča v družini in v družbi ter njene naravne funkcije v razumnem vesoljstvu sploh. Če o tem danes nihče, kdor ima količkaj vpogleda v dejanske razmere in si je ohranil samo trohico zdravega etosa, ne dvomi, pa so mnogi, ki še niso uvideli, da so blodnje, ki jih širi o bistvu erotičnega odnosa med moškim in žensko na primer kakšna Kolontajeva, v svoji korenini istega materialističnega izvora kakor teorije kakšnega misleca iz velemeščanskega kroga, kakršen je na primer sicer v mnogih ozirih zelo zaslužni Freud in njegova šola. Tragika tako zvanega kolektivizma je v tem, da snuje novo družbo na osnovah materialističnega mišljenja velike buržuazije, čeprav so le-te večkrat naravnost v protislovju z mnog!-mi njegovimi zdravimi stremljenji. Res pa je tudi, da se take zmote ne dajo popraviti ne po jadikovanju ne po trdovratnem vztrajanju na mnogih nazorih in institucijah današnje družbe, ki niso nič drugega ko predsodki, ampak edinole, če oživimo, v prvi vrsti po zgledu svojega življenja, resnične principe katoliškega življenja in katoliške kulture, nepomešane z nobenimi ostanki kapitalističnega gledanja in prakse. Žena je v kapitalistični dobi poslala vnovič sužnja, bodisi kot oboževani luksusni predmet bogatinskega miljeja, bodisi kot tovarniška delavka ali kot gospodinja skromnega srednjemeščanskega bita. Niti rimska matrona ni bila tako ponižana, ker niti v zadnjih stoletjih imperija ni bil še ugasnil oni timor deo-ruin, ki je pomenil religiozno gledanje vsakega pojava življenja od slovesnih državnih sklepov senata do najintimnejših utripov srca v zakonskem sožitju. Moderni kapitalizem pa pozna kot »boga< samo materijo, najvišja vrednota življenja mu je gospodarjenje, proizvajanje in uživanje zemskih dobrin, oropano vsakega prekogmotnega smotra; človek niu je golo orodje proizvajalnega procesa. Da v takem sistemu življenja, ki je čisto proti duhovni naravi človeka, najbolj mora trpeti ravno ženska, ki je naravnim virom življenja najbližja, ni treba posebič razlagati, kakor je tudi na očigled jasno, da je materializem kapitalistične dobe popolnoma zastrupil naravno zdravo pojmovanje erotičnega odnosa, ki je najosnovnejši odnos našega življenja. Najusodneje je to, da je to gledanje na ženo in na Eros prevzel deloma tudi prole-tarski razred; usodno zato, ker je od gledanja na razmerje med moškim in žensko odvisno tudi gledanje na vse ostale probleme življenja, neizvzemši najvišjih. Če je kolektivist mnenja, da je ljubezenski odnos med moškim in žensko, ki oba do dna bitja prevzema, ki pomeni popolno darovanje enega drugemu, ki jih dopolnjuje tudi duhovno, gola in prazna, škodljiva »romantika«, ki oba odvrača od najvišjih gospodarskih in drugih smotrov kolektiva, potem je v takem sistemu gotovo neka temeljna Zakon za pobijanje draginje Belgrad, 2. aprila. 1. Snoči je bil predložen na-' rodni skupščini zakonski predlog o pobijanju draginje življenjskih potrebščin. Zakon so glasi: § 1. Pod življenjskimi potrebščinami se razume ljudska hrana, živalska hrana, obleka, obutev, gorivo, razsvetljava in ves potrebni materijal za izdelavo. Ne spadajo pa semkaj luksuzni monopol-ski predmeti in lekarniška zdravila. § 2. Vsakdo, kdor javno prodaja v delavnici, trgovini ali na trgu, mora navesti in obesili cene na poedine predmete in vrste, tako da jih lahko vsakdo jasno čita in razume. Istotako mora razobesiti od policije predpisani cenik. Nihče ne sme prodajati dražje od teh cen, pač pa se sme prodajati po nižjih cenah. To velja za prodajo na debelo in na drobno za industrialce, obrtnike, trgovce itd., bodisi da življenjske potrebščine sami proizvajajo, ali pa da jih samo prodajajo. § 3. V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in drugih lokalih, morajo biti razobešeni ceniki jedi in pijač. V hotelih, kjer se oddajajo sobe, morajo biti v vsaki sobi navedene cene, po kateri se stanovanje odnosno sobe oddajajo. Iz cenika mora biti razvidno, od katerega do katerega dne se računa navedena cena In kateri je najkrajši rok za odpoved srb. V navedene cene se mora vračunati tudi napitnina, kar se mora v ceniku izrecno navesti. § 4. Vsak prodajalec je obvezan, da razstavi v izložbi življenjske potrebščine, bodisi da jih sani proizvaja, ali pa da jih samo prodaja. Prepovedano je nakopičenje življenjskih potrebščin, da bi se na ta način kako blago vzelo iz prometa in s tem doseglo zvišanje cen. § 5. Prodajalcem se prepoveduje, da zahtevajo višjo ceno za življenjske potrebščine, kakor ono, ki je dovoljena in v katero je vštet čisti trgovski dobiček. Ta dobiček ne sme v nobenem slučaju presegati 20%. Za podlago se vzame nabavna cena blaga in stroški, kakor carina, provizije, posredovalnine, trošarine itd., splošni in poslovni stroški (za izgubo, za socialno zavarovanje, za zavarovanje podjetja, zakupnina, poštnine in reklama, stroški, amortizacija itd.). § 6. Prepovedano je veriženje in nečista špekulacija, s katero se zlonamerno podražuje življenjske potrebščine. Prepovedano je kupovanje na trgih in sejmih zaradi prodaje na istem mestu in za časa trajanja istega sejma. § 7. Kdor goljufa, bo kaznovan t zaporom šestih mesecev in z denarno gloho do 10.00*) Din. § 8. Kdor prodaja surogate namesto pravega blaga ali dodaja blagu sredstva, ki jih blago v resnici nima, bo kaznovan z isto denarno in zaporno kaznijo, kakor pod § 7. § 9. Prestopki po tem zakonu se bodo kaznovali, bodisi na prijavo privatnih oseb ali pa na prijavo policijskih in občinskih organov. V §§ 10. do 15. se govori podrobno o kaznih v slučaju kršitve tega zakona. § 16. Lastnik podjetja jamči za kazni, na katere so obsojeni njegovi zastopniki ali katerikoli uslužbenec njegovega podjetja. § 17. Tožbe in prestopki po tem zakonu zastarajo po treh mesecih. § 18. Pravomočna sodba o kazni iz tega zakona se bo objavila na stroške obsojenca v »Službenih Novinah« in potom kr. banskih uprav. § 19. Prijava oblastim, da se je nekdo pregrešil zoper ta zakon, ne podleže plačilu takse. § 20. Pri vsaki občinski oblasti se bo sestavil odbor, ki bo odredil cene življenjskim potrebščinam. Dolžnost tega odbora je, da kontrolira predpise § 5, da odreja maksimalne cene, katere bodo pristojne policijske oblasti objavile kot veljavne, in izdale cenike, po katerih naj se življenjske potrebščine prodajajo. Člane tega odbora odrejujejo občinske oblasti iz vrst obrtnikov, trgovcev, industrijalcev in konsumentov. Ako bi liilo nemogoče sestaviti odbor pri občinski oblasti, ga bo sestavil okrajni načelnik pri okrajnem načelstvu. § 21. Policijski organi, ki se zlonamerno pregrešijo zoper odredbe tega zakona, tako da je neka oseba po nedolžnem ali prestrogo kaznovana, bodo odgovarjali disciplinarno. § 22. Ako policijski ali občinski organi zlorabijo predpise, bodo kaznovani z odpustom iz službe ali pa z denarno kaznijo do 3000 Din. Ako člani odbora za določitev cen nepravilno vršijo svojo dolžnost, bodo kaznovani z globo do 10.000 Din in z eventualno poravnavo nastale škode. Denarne kazni se izrekajo v korist fonda za prehrano revnih, ki se nahaja pri Državni hipotekami banki v Belgradu. S fondom razpolaga minister za socialno politiko in narodno zdravje. Denar mora minister dostaviti potrebnim društvom in organizacijam kot subvencijo. § 23. Zbrani denar za kazni in denar, ki se izkopi iz zaplenjenih življenjskih potrebščin, se mora dostaviti vsak mesec Državni hipotekami banki. Položiif ne prenese dolgotrajnih razprav Veliha gospodarska hriza Podonav:a London, 2. apr. tg. »Times« smatrajo, da je glavna naloga konference štirih velesil, da izdelajo memorandum s katerim naj se podonavske države pozovejo. da izgotovijo shema ožjega gospodarskega sodelovanja na podlagi največjih ugodnosti. Vprašanje je še, ali naj se pritegnejo k temu vse, ali pa samo nekatere donavske države, posebno pa Bolgarska. List pripominja, da je zelo lahko pri tem zaiti v nesporazum in težkoče, če udeležene države ne bodo prišle že same v London z mislijo, da položaj v Evropi ne more več prenesti dolgotrajnih razprav, in če ne bodo pripravljene, dati onim državam, katere se nahajajo v nezaslišani gospodarski nevarnosti, vsakršnih pametnih koncesij. Vir vseh težkoč v Evropi je v tem, da posamezne vlade v Evropi ne morejo opustiti nezaupanja med seboj. To pa je velika ovira tudi za svobodno razpravo o donavskem načrtu. »Ne\vs Chronicle« izjavljajo, da je rešitev donavskega načrta odvisna od pripravljenosti Anglije in Francije, dati podonavskim državam posojila za odpravo trenutnih težkoč, od Nemčije in Italije pa, da dovolijo podonavskim državam prednostno postopanje pri odjemu agrarnih produktov brez protidajatev. Pariz, 2. apr. tg. Havas poroča iz Londona, da angleški finančniki pobijajo Tardieujev načrt. V Londonu se bojijo, da srednjeevropski gospodarski blok nima potrebne stabilitete, da je ogrožen radi prevelikega nesorazmerja med agrarnimi in industrijskimi proizvodi, kar bi se posebno jasno pokazalo, če bi se dogovorila carinska unija ali gospodarska federacija. Angleški finančni krogi so za to, da bi se gospodarsko združili Avstrija in Mad- jarska in se tej združitvi eventualno pritegnila tudi Češkoslovaška, kažejo pa jasno odpor proti temu, da bi se tej kombinaciji takoj pridružile tudi ostale države male antante. Anglija ima lasfen načrt London, 2. aprila, tg. Kako velik interes imajo v Avstriji in Madjarski angleški bančni krogi posebno glede nameravanega donavskega bloka, se jasno vidi iz članka, ki ga objavljajo »Financial Nevss: na dan, preden dospe v London francoski ministrski predsednik Tardieu. Z zadovoljstvom se ugotavlja, da se je Anglija v finančnem pogledu, pa tudi glede svojega mednarodnega političnega položaja tako okrepila, da se v Parizu že Čuti močnejša želja, da bi se evropski problemi reševali skupno z Anglijo. »Time-s« kritizirajo, da bi se Bolgarska izločila iz podonavskega problema ter sesmatra za samo po sebi umevno, da bo morala Francija precej revidirati svojestališče v repara-cijskem vprašanju. V ostalem pa se smatra v Londonu, da se Tardieu in Flandin ne bosta omejila samo na razgovore o donavskem načrtu, temveč, da bosta francoska državnika porabila priliko tudi za to, da pride do razjasnitve v reparacijskem vprašanju. V Londonu se smatra, da je neutemeljena bojazen, da bi mogel Tardieu prodreti s svojim »malim donavskim načrtom«, ker je izključeno, da bi moglo priti do odločitve brez Nemčije in Italije na konferenci štirih velesil, katera se začne prihodnjo sredo. Ostra volilna kampanja v Nemčiji Berlin, 2. apr. tg. V nedeljo opoldne je prenehalo tako zvano velikonočno meščansko premirje. Takoj potem se je po vsej državi razvil oster boj za volitev predsednika republike, posebno ker je na razpolago samo še en teden časa. Ilindenburgovi pristaši, nič manj pa tudi Hitlerjevi pristaši, razvijajo izredno propagando, dočim je videti, da so komunisti rezervirani. V službo agitacije so porinili tudi radio in letala. Vsi ministri, pa tudi voditelji strank bodo imeli vsak dan shode. Samo v nedeljo bo po vsej državi 10.000 shodov za Hin-denburga. Vsak dan prihodnjega tedna bodo imeli Ilindenburgovi pristaši po 8000 shodov. Samo »železna fronta« je napovedala 40.000 shodov. Narodni socialisti pa ne pripravljajo nič manj shodov. V svojih listih navajajo, da bodo naklade svojih listov povečali 14 krat. Tako posebno javlja »Der An-griff«, da bodo njegovi zastopniki potovali z letali, avtomobili in železnico od kraja do kraja in da bodo na dan govorili na treh, štirih krajih. Danski vo'ni proračun Kodanj, 2. apr. ž. Danski parlament je sprejel zakonski predlog, po katerem se znižajo izdatki za vojsko in mornarico na 25 in pol milijona kron. Izdatki za državno obrambo so zaradi tega za 15% nižji kakor v preteklem letu. Duuajska vremenska napoved: Sedanje nestalno vreme bo trajalo še dalje. napaka in takega naziranja ne moremo imenovati drugače kot novo suženjstvo Gospodarsko pridobivanje in delo pa kolektiv so gotovo velike vrednote, niso pa nikakor najvišje vrednote. Nasprolno, če se gospodarjenje in delo oropa višjega smotra, ki je v preko-naravnem, duhovnem redu, potem tudi gospodarstvo in delo, naj se vrši tudi v kolektivu, ni več etična vrednota, ampak čisto podčlove-ško suženjstvo materiji, ni več blagoslov, ampak prokletstvo. Delo namreč ni nobena samo-vrednota kakor tudi kapital ni samonamen — je le sredstvo za uresničenje prekotvarnega reda. Zakaj poudarjamo to ob današnjem Materinskem dnevu? Zato, ker se je treba z vso resnostjo zavedati, da ozdravljenje sedanje družbe, to se pravi porajanje temeljno novega človeškega kolektiva zelo zavisi od tega, če se upostavi pravilno razmerje med moškim in žensko, če se njuno zakonsko 6oživljenje zopet dejansko, bistveno posveti, če sveto erotično življenje v družini zopet postane središče, prva gradbena celica vse družbe. Požlaht-nitev, povzdig, posvetitev Erosa je osnovno vprašanje sodobne družbe. Družba, ki je ženo ponižala v delovno žival ali v predmet naslade in pripomoček do karijere, v le navidez svobodno sužnjo, okovano v zlate verige, družba, ki na vse načine otežuje ženi njeno gotovo najodličnejšo naravno poslanstvo, človeka dostojno materinstvo, ni več ne vredna ne zmožna življenja. Graditelji nove družbe, ki naj bo srečnejša, pa naj ne pozabijo, da žena ni samo orodje v službi novega kolektiva, ampak da je po naravi v prvi vrsti središče enodružinske skupnosti, bogateča osebnega življenja v zakonu, tajinslveno-svete erotične zveze dveh. ki je neusahljiv vir telesnega in duhovnega življenja družbe, ki brez tega vira neizogibno usahne in se izrodi v zopetno barbarstvo. F. T. [Brezhibna izredno čista ako rabiš _ _ ____ _ dnevno ELI DA CREME de chaque heure 9 smrtnih žrtev zagrebškega požara Zagreb, 2. apr. ž. Današnji dan beleži deveto žrtev strašno zagrebške katastrofe. Micika Kapun, 20 letna delavka, ki je stanovala skupno s Pepico Veršec, je podlegla strašnim poškodbam. Nnjpreje je bilo njeno truplo obducirano, nakar so jo prepeljali na pokopališče na Mirogoj in je bil pogreb ob 4 popoldne. Pod ruševinami je še vedno truplo Zorko Radničeve. Njeno truplo sedaj mrzlično iščejo. Komisija je ugotovila, da se je v stanovanjski hiši nahajalo 1500 kg celuloldnega filma, čeprav ni imol nihče dovoljenja za shranjevanje tako nevarno snovi. Upostavitev dveh osebnih vlahov Potujoče občinstvo obveščamo, da vozi od dne 6. aprila dalje zopet dnevno redno do vpeljavo novega voznega reda, torej (udi ob nedeljah in praznikih, na progi Ljubljana gl. ko!.—Novo mesto potniški vlak št. 9215, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 12.50, prihod v Novo mesto ob 15.30 ter v obratni smeri potniški vlak št. 9212, odhod iz Novega mesta ob 1.25, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7.07. Nadalje vozi na progi LJubljana gl. kol,—Maribor gl. kol. od 6. aprila dalje do veljave novega voznega reda dnevno redno potniški vlak št. 617-518, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 7,27, prihod v Maribor gl. kol. ob 11.80, ter v obratni smeri potniški vlak št. 510/620, odhod iz Maribora gl. kol ob 9.10, prihod v Ljubljano gl. kol. ob 13.46. Demetrovič - zastopnik Kramerja Belgrad, 2. aprila. AA. Z ukazom Nj, Vel. kralja je bil na predlog predsednika ministrskega sveta postavljen za namestnika ministra za trgovino in industrijo g. .hiraj Demetrovič, poljedelski minister, ki bo zastopal dr. Alberta Kranierja za njegove odsotnosti v inozemstvu. Stran 9(1 »SLOVENEC«. vanjskih hiš ob Linhartovi cesti, to je takozva-nega »pekovskega sveta«. Upam, da bodo imeli ti razgovori skorajšen uspeh, ker so ideji naklonjeni vsi odločujoči faktorji kakor tudi g. župan.c »G. predsednik, kako si zamišljate to stanovanjsko akcijo?« »Da boste mogli kaj konkretnega poročati, upam, da pričnemo graditi že letos prve hiše s cenenimi stanovanji. O tem se sedaj pripravljajo konkrelni načrti, kako pritegniti vse, ki bi bili na naši akciji zainteresirani. Stvar sicer še ni povsem dozorela, vendar pa je potrebna širša akcija, knkor pa jo zmore dobra volja enoga samega zavoda. Zato naj bi se k tej akciji združile poleg PZ še država, banovina, večje občine, denarni zavodi, zavarovalnice, večja industrijska in rudarska podjetja, organizacije uradnikov, železničarjev in de-iavcev itd. Vse te institucijo in korporaciie naj bi preskrbele potrebna sredstva ob primerni obrestni meri in naj bi sedanjo razcepljeno stavbno delavnost osredotočile. Sredstva naj bi dale poleg PZ država, naSa banovina. Poštna hranilnica, Drž. hipotekama banka itd. Ta posojila na bi bila brezobrestna ali po prav nizki obrestni meri (na primer po 30%). Banovina naj bi akcijo subvencionirala ali pa osnovala lasten stavben fond. Mestne občine pa naj bi odstopile brezplačna aH zelo cenena stavbiSča. Samo ob sebi le umetno, d* bo v ta fond prispeval tudi PZ, ki bo dal akciji na razpolago svoj lastni tehnični aparat (načrte, prostore, pisarniško delo Itd,). Ta skupni fond naj bi se organiziral kot samostojna juridičua oseba ua ta način, da bi dosegel čim večje davčne in taksne olajšave. Država pn naj bi pomagala tudi tako, da bi poklonila iz svojih gozdov potrebni stavbni les, da bi dovolila prost ali cenen dovoz gradbenega malerijala, dalje razne carinske ugodnosti itd. Fond naj bi upravljal poseben kuratorij, v katerem naj bi bili udeleženci sorazmerno zastopani. Zakaj si obljubljam velik uspeh od te akcije? če vsakdo deluje v stavbni akciji na svojo roko, skupen uspeh ni tako velik, kakor če se združijo vsi inleresentl. Taka akcija omogoča skupne načrte po tehnično najbolj racionalnih enotnih tipih, omogoča skupno izrabo materijala in skupno proizvodnjo, omogoča skupna pogajanja z dobavitelji in graditelji in morda celo gradnjo v lastni režiji. Dalje Ima taka akcija nameščeno skupno osebje za gradnjo in pisarniška dela. Taka akcija skupno nalaga razpoložljiva sredstva in nudi tudi dovolj jamstva graditeljem. Na ta način postanejo slavbo cenejše, kakor pa, 5e jih grade posamezne zadruge ali posamezniki s vojiini omejenimi in zelo skromnimi sredstvi. Stavbe se pocenijo zaradi enotnih načrtov, enotnih tipov oken, vrat itd. Pri njih je možna uporaba novih vrst gradbenega materijala in lesa. Zlasti lesa je več kakor dovolj v naši banovini, prav tako raznih lesnih proizvodov. Želja in življenjska zahteva vsakogar, ki ima družino, je, da si zgradi svoj lasten dom in ta želja bo postala le na ta način dejstvo, če bo imel najemnik to lepo zavest, da postane po določenem roku lel z razmeram ter kraju primemo in ne previsoko najemnino že ipso facto sam lastnik doma. Kakor rečeno, zdi se, da pričnemo že letos z deli in gradnjami v Ljubljani, in sicer v Linhartovi ulici. O drugih podrobnosti ne moreni danes še nič določnega povedati, ker to delo pripravlja poseben gradbeni odbor pri PZ, ki bo to zadevo preštudiral in ukrenil vse potrebno, da se ta stvar čimprej, in sicer še letos realizira. O nadaljnjih ukrepih pa bo javnost še o pravem času obveščena. Na drugi strani pa mora javnost, mislim, s tem večjim veseljem pozdraviti, ker pomeni ta sklep izdatno bojno sredstvo proti brezposelnosti in pomenja možnost, da najde človek zaposlitev, dasi je sedaj kljub svojim pridnim rokam brez dela in ne more dati družini kruha. Tudi iz tega ozira morajo imeti naše javne ustanove eminenlen interes, to akcijo ne samo idealno pozdravljati, temveč jo tudi moralno in materialno podpreti.« Izjava hrvatske ' duhovščine Zagreb, 1. aprila. »Hrvatska Stražar, od 1. aprila prinaša naslednjo izjavo duhovščine banjaluške Škofije: »Podpisani katoliški duhovniki baujaluške škofije na svojem sestanku na veliki četrtek smatramo za svojo dolžnost, da kot duhovniki in Hrvali javno protestiramo proti izjavi žalostnega katoliškega duhovnika In knteheta v Celju Alojzija Pav-liča pri proračunski razpravi v državnem zboru v Belgradu dne 3. marca 1982: 1. Ker je javno razžalil vsakega pravega duhovnika in vernika katoliško Cerkve, češ, »da Vatikan no vodi politike, ki bi bila v skladu z nauki katoliške Cerkve«. Izjavljamo vsemu svetu, da imamo popolno zaupanje v sv. Slolico, v kateri vidimo nepremagljivo skalo in teihelj katoliške Cerkve in katoliškega nauka; 2. ker je s tem razžalil tudi ves naš hrvatski narod, čigar predniki so vedno gledali, pa tudi današnji hrvatski naraščaj vidi v Vatikanu svojega Očeta, največjega prijatelja in zaščitnik. Ob tej priliki enodušno izjavljamo globoko udanost in zvestobo sv. Očetu papežu kot Kristusovemu namestniku ter trdno upamo, da si bo hrvatski narod najbolje zagotovil svojo bodočnost, če se bo tudi v bodoče držal Petrove Skale. V Banja Luki, 24. sušca 1932.« (Podpisi.) Obsojeni komunisti Belgrad, 2. aprila. AA. V državnem sodišču zo opravkih žena posestnika Cesarja. Nemalo se je začudila, ko je zapazila, da je strop razkopan. šla je na zidanico in tam dobila firkelj in svečo. Oboje vzame, spravi v zidanic^), zidanico zaklene in gre klical moža. Ko je čez nekaj ur prišel gosj»dar sam, zopet ni bilo v zidanici firklja. Čez nekaj časa pa jo primaha tat in vlomilec, pijan ko čep, s firkljem v zidanico, misleč, da si je s par nedovoljenimi obiski pridobil že lastninsko pravico do zidanice in dobre kapljice v sodih. Da prej ni prihajal v zidanico skozi vrata, temveč skozi strop, se ni mogel več spomniti, ker ga je vino že preveč omamilo. Zato tudi ni bilo ravno težavno prijeti ga. Vendar je gospodar za vsak slučaj poklical na pomoč v bližini se nahaja-iočega BlažiČa iz Kamenvrha. Nato je priSlo še ne- Je bfla sploh t* sta most .... primerna tu prisrčna. Po petju so učenke nižje gimnazije izročile poslavljajočemu se svojemu ravnatelju šopek rož ter se od njega poslovile, osmošolke pa so mu izročile veliko kito temnordečih nagelnov. Prav tako se je poslovil od ravnatelja Remca zastopnik društva »Prirode«, ki ga je ravnatelj Remec pobud il in ustanovil, in zastopnik Ferijalnega saveza, nakar je eden osmošolcev v imenu vsega zavodovega dijaštva govoril plamteče poslovilne besede v slovo ravnatelju Remcu, ki se mu je zahvaljeval za vso očetovsko skrb, katero je izkazoval mladini in s katero se je trudil za čast svojega zavoda. Končno se je oglasil g. ravnatelj Remec, ki je v toplih besedah izrekel svojo zahvalo svojim profesorskim tovarišem in dijaštvu ter govoril o lepoti in plemeniti odgovornosti učiteljskega stanu. V preprostih, a iskrenih besedah je v svojem poslovilnem govoru ravnatelj g. Bogumil Remec priporočal slovenski mladini neomajno zvestobo do dela in svoje domovine ter končal z vzklikom: »Slovenski domovini, državi in kralju!« Ta ginljiva slavnost, ki so jo odhajajočemu g. ravnatelju Remcu priredili profesorski tovariši in njegovi dijaki, je bila nepopisno prisrčna ter je dokazala, kako silno težko in z veliko žalostjo se učiteljski zbor in dijaštvo loči od svojega dosedanjega ravnatelja. kaj fantov, ki so predrznemu vlomilcu za prednjem našteli po zadnji plati »šestnajst i devet«, naJtar so ga odvedli na orožniško postajo, odtam pa je romal v zapore v Novo mesto. Vlomilec je doma iz Cerkelj na Gorenjskem, star 47 let. Iz poselske knjižice je razvidno, da ni bil nikjer stalno uslužben. Dejal je. da ima še več tovarišev, toda izdati zaenkrat ni hotel nikogar. Lagal je tudi, da mu je to zidanico nasvetoval egiptovski cigan. Par dni so pri zidanici stražili, strop popravili, toda na velikonočni ponedeljek je bil strop zopet razkopan. Vina je bilo pokradenega okrog 70 litrov. Delavci celjske cinkarne na cesti Celje, 2. aprila. Vodstvo cinkarne v Celju je dalo razglasiti svojemu delavstvu, da bo te dni reduciralo ves oddelek za pocinkovanje pločevine. V tem oddelku je bilo zaposlenih okoli 50 delavcev, ki bodo sedaj vsi ob kruh. Poleg tega pa je poslala tovarna 37 delavcev na dopust — brezplačen seveda. S temi delavci je narastla množica brezposelnih v Celju na približno 1200, kar je za tako malo mesto prav strašno in katastrofalno število. Delavci ne vedo, kam naj se obrnejo, kje naj vzamejo sredstev, da jim družine ne bi stradale. Vsakdo bi rad delal, nihče ne bi rad živel ob malenkostnih podporah, ki jih daje borza dela in ki navadno niti za kruh ne zadostujejo. Cinkarna izjavlja, da ima zalog še za eno leto, delavci pa trdijo, da samo za pol leta. Moralna dolžnost tovarne je, da da delavcem v času, ko bodo neprostovoljno počivali, primerno podporo! Saj bo izdelke, ki so jih ustvarili delavski žulji, sedaj prav tako prodajala. V času splošne krize ne gre, da bi se boljšala bilanca podjetja, ko bodo delavci glad oval i. Divji prešič padel • rij« « . prt bticm Stična, 30. marca. Nenavadno lovsko srečo je imel g. Alojzij G 1 a v a n , podomače Žagarček, iz Šice pri Stični na Dolenjskem. Že večkrat smo čitali v »Slovencu«, da so v kočevskih gozdovih, ali kje drugje ustrelili divjega prešiča. Da bi se pa to pripetilo v okolici Stične, pa še nismo slišali. Komaj pol uro od kolodvora Stične leži vas Šica. Kakor pripovedujejo lovci, Je v omenjeno vas in okolico hodil že dalj časa strašit divji mrja-sec. Že večkrat so napravi li lov za njim, a vselej jim je pobegnil nazaj v takozvane Javke nad Krko, odkoder je pač prišel. Na vel. petek so ga zopet začutili. In zbralo se je več lovcev in gonjačev, ki so šli nad zver. Ob treh popoldne je nenadoma primahal mrjasec k Zagarčku na razdaljo kakih 50 korakov. Lovec je takoj sprožil puško in ga z dvema kroglama pogodil naravnost v srce. Zverina se je pa kljub temu obrnila proti strelcu ter šla še kakih 50 m proti njemu. Ko je lovec opazil, da se mu zverina bliža in ker ni imel več nabojev s kroglami, jo je moral kratkomalo popihati. Po nekaj korakih se je obrnil in zapazil, da je zverina brez glasu omagala. Eksemplar je bil precej velik. Čeravno sestradan, je tehtal 150 kg, sama glava je merila pol metra. Za našo okolico je bila to izvanredna novost in so v praznikih od daleč in od blizu ljudje hodili ogledovat divjega mrjasca. In na veselje in srečo so poklicali tudi fotografa Erjavca iz Stične, da ara ie prišel fotografirat. Ocf pene je odvisno, kajti pena razstopi nesnago in jo lahko in naglo odpravi... a le čisto nepotvorjeno naravno milo,kakor je Alhus milo Za umivanje daje to čudovito naglo čistečo pena Kako bo na Jesenicah? Ljubljana, 2. aprila. Kakor smo zvedeli od strani, ki je v zvezi z merodajnimi gosj>odi iz uprave Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, so se vršila na Jesenicah pogajanja med zastopniki delavstva in podjetja, ki so že zelo dozorela. (0 tem smo že včeraj poročali. Op. ur.) Ravnateljstvo KID Je delavstvu izjavilo, da bo v kratkem, kakor hitro bo mogoče, tovarna zopet začela delati v skrčenem obsegu. Tako se bo zmanjšalo število podpore potrebnih družin. Za te rodbine je namreč KI D določila podporo t znesku enega milijona dinarjev, kar bo razdelila v teku prihodnjih mesecev: april, maj in junij. Nadalje bo družba dala delavstvu na razpolago, kakor doslej, cenejše kurivo v prihodnjih mesecih. Družba je nameravala ustanoviti tudi svoj lasten konzum, ki bi zelo prizadel obstoječe zadružne organizacije. Delavstvo je nadalje sprejelo pctodstntno zni- ianje pUž, kar naj bi se nadomestilo z soSanjem cen življenjskih potrebščin. Sklenjena je bila zaenkrat tudi kolektivna pogodba do konca tekočega leta in vse kaže, da se bo delno obratovanje na Jesenicah in Javorniku začelo v najkrajšem času. Tako pojasnilo i merodaj-ne strani. K temu bi pripomnili, da je sedaj zadeva Jesenic prišla bolj v jasno luč. Šlo je v glavnem za znižanje delavskih plač. Kolikor nam je namreč znano, družba doslej še ni dobila od Na rtv I ne banke kreditov, za katere se je zavzemalo tudi delavstvo v svojem lastnem interesu. Pač pa je pričakovati, da bo uvoz železa zaradi novih deviznih odredb manjši in da tudi v bodoče ne bo več tako hudegs pritiska inozemske konkurence. Glavno vprašanj« je sedaj, kateri delavci bodo sprejeti na delo. Zate zahtevamo, da se pri tem postopa povsem nepri stransko. Vsa poštena javnost tudi to pričakuje oo vodstva Kranjske industrijske družbe. Vode naraščajo Ljubljana, 3. aprila. Toplo pomladansko vreme in pa dež zadnjih dni sta povzročila, da je pričel sneg v nižini in v hribih naglo kopneti. Že nalivi zadnjih dni so povzročili naraščanje voda, še bolj pa kopneči sneg. Medtem, ko je včeraj še kazalo, da Ljubljanica zaenkrat ne bo preveč narastla, ker se je »neg na Barju počasi tajal in tudi polagoma izginil, pa so že ponoči in danes čez dan pridrle z višjih leg velike množine vode. Struga Ljubljanice se je naenkrat napolnila in skozi Ljubljano je drla danes ves dan ogromna množina vode. Le malo je manjkalo, da ni bila dosežena najvišja višina vode. Prav tako je voda napolnila strugo Grubarjevega prekopa. Voda je temno rjava, kalna in umazana. Močno so narastli tudi vsi dotoki Ljubljanice. Skromni barjanski jarki so se spremenili v deroče potoke, potoki pa v prave reke. Vevče, 2. aprila. Ljubljanica je tukaj narastla več kot 2 m nad normalo. Voda je prestopila že bregove in zalila nižje ležeče travnike. Pod vodo so seveda tudi In-ko zvane sige. Posebno hudo je naraščala Ljublja- nica od 11 do 1 popoldne, potem pa se je ustavila ter ni več naraščala, pa tudi vpadati še ni pričela. Tudi Sava je močno narastla ter dere jo v njeni strugi velike množine vode. Zelo deroči tok ovira Ljubljanico pri izlivu. Voda še ni jniplavila ceste in zdi se, da je nevaniosl povodnji za bližnje vasi minila. Sicer pa savska voda danes niti ni narastla do one vašine kakor ob običajnih jvovodnjih. ftkofja Loka, 2. aprila. V teku današnjega dneva so vode v obeh dolinah silno narastle. Poljanšica je začela že divjati ter neusmiljeno trga bregove. Tudi Selška Sora postaja nevarna. Če se v teku dneva ne bo zjasnilo, se je bati večjih nesreč. Celje. 2. aprila. Ker se je zadnje dni pod vplivom toplega vetra začel tajati sneg, kalerega je v celjski okolici še v izobilju, vode že več dni naraščajo. Poleg tega je začelo še deževati, tako da so bili včeraj že mnogi travniki in polja pod vodo. Savinja pa je včeraj dopoldne v teku dveh ur narasla za več ko pol metra in še stalno narašča, tako da moramo vsak trenutek pričakovati, da bo prestopila bregove. Živalica na razstavi Lepa razstava na veleseimu Ljubljana, 2. aprila. Paviljon K na velesejinskem prostoru, kjer Je bilo že toliko lepih in uspelih razstav, je danes zopet obogatil svojo zgodovino z novo lepo razstavo, to je razstava, ki jo je priredilo zelo agilno društvo »Živalica« in ki bo najbrže privabila mnogo občinstva, saj se res vsakomur izplača ogledati si ljubke in lepe razstavljene živali. Posebno dandanes, ko mladina nima več ugodnih prilik za spoznavanje posameznih vrst in pasem živali, bi bilo priporočati tudi šolam, da obiščejo v čim večjem številu to razstavo. Slovesna otvoritev razstave se Je izvršila danes ob 10 dopoldne. Predsednik »Živalice« g. Krištof je v svojem govoru poz«lravil zastopnika g. bana ing. Kidanška, zastopnika kmetijskega oddelka bajiske uprave ing. Trampuša, zastopnika univerze univ. prof. dr. Nachtigala. ravnatelja Bakteriološkega zavoda dr. Ker na in druge častne goste, lei so prišli k otvoritvi v znatnem številu. V nadaljnjih izvajanjih je predsednik omenjal, da je društvo »Živalica« že na ustanovnem občnem zboru pred tremi meseci sklenilo izvesti čimprej svojo prvo veliko razstavo, da pokaže občinstvu cilj svojega, do sedaj neznanega delovanja. Idealizem naših rejcev je bistveno pripomogel k tej razstavi. Reja malih živali odpira dandanes malemu človeku, ki je najbolj prizadet, važen viT dobrin. Razstava obsega 127 kljunov perutnine, 142 kuncev, nekaj morskih prešičkov. kanarčkov in drugih ptic. Ocenjevalna komisija je prisodila pri perutnini 23 prvih nagrad poleg drugih in tretjih. Kuncem je prisodila 22 prvih, 10 drugih in nekaj tretjih nagrad. Pri ptičarjih pa je prisodila same prve nagrade Predsednik se je še zahvalil za zasluge pri razstavi članstvu, zlasji vele-sejmskemu ravnatelju dr. Dularju in časnikarjem, ki so podpirali stremljenja društva. Izrekel je zahvalo predsedniku velesejma g. Ronaču, ki je bil žal zadržan. Ing. Zidan še k je v imenu g. bana iskreno poizdravil razstavljale« in jim čestital k tako lepi razstavi, obenem pa je izrekel željo, dn bi prihodnja razstava »Živalice«, ki bo v j«wsni, prar tako sijajno uspela. Zatem »o si zastopniki in občinstvo ogledali razstavo. Vsakega poznavalca pa tudi nepozmavalca mora obisk razstave razveseliti. Pri perutnini obča-duješ krasne pasme in zelo redke eksemplarje kokoši; marsikateri eksemplar ti mora tukaj kn-ponirati. Kunci se postavljajo s svojo kožuhovino, ki je pri nekaterih izredno fina in se je gotovo ne bi dobena dama sramovala, ako bi jo imela okoli vratu. Razstavljeni »o krasni fazani, pri katerih se samci odlikujejo z repi v fantastičnih barvah. Tudi razkošni pav se zaveda stotin krasnih zlatih modrih očes na svojem repu. Tu vidiš nenavadne pasme golobov, kanarčki pojejo s rvo-jiml izšolanimi m čistimi glasovi, velika doga se očitno zaveda svoje stasite lepote, morski prešičkj napravijajo na vsakogar prav ljubek vtis. So tu še j>egatke, purani in podobni ptiči, katerim nit) sam ne veš imena. Moraš pa pri vsakem razstavljenem eksemplarju občudovati velikega umetnika naravo in pn tudi umnost naših rejcev, ki so vzgojili tako krasne živalL Naznanilo Vsem cenj. strankam vljudno »poročam, da sem opustil »vojo zalogo pohištva v Celju, Glavna trg 12 in jo prenesel ▼ Beograd, Vuka Karadjiča 18 Imel bom pa še nadalje zalogo za cenj. ftranke v lastni tovarni ▼ Celju, Kersnikova ulica 17 in bom cenj. strankam postregel i najboljiim pohištvom po solidnih cenah. Priporočam se z odličnim spoštovanjem FRAJUO VEHOVAR Stran 4. »SLOVENECc, dne 8. aprila 1982. Ster. 70. Ljubljana Kolodvorski misijon V Ljubljani ie bila te dni izročena svoje-Ti/u namenu posebna naprava, ki prav odgovarja socialnim razmeram sedanje (lobe: Kolodvorski misijon je na ljubljanskem glavnem kolodvoru začel poslovati. Svoj namen, namreč varstvo potujočega ženstva. skuša doseči na ta način, da pričakuje po svoji kolodvorski pomočnici ob prihodu vlakov vseh, navodil in sveta potrebnih, zlasti žen in deklet. Vsi ti lahko »pozna jo kolodvorsko pomočnico po belo-rumein-beli protri, ki jo nosi na rokavu in napisu »Kolodvorski misijon«. Na njo se z zaupanjem lahko obrnejo žene in dekleta, ki prihajajo v mesto, pn so jim tukajšnje razmere neznane, s svojimi vprašanji. Navodila in nasvete, ki so seveda brezplačni, a kljub temu točni in zanesljivi, pn dobe tudi v pisarni Kolodvorskega misijona, v palači Vzajemno zavarovalnice, nasproti glavnega kolodvora. Viden lepaik v belo-rumene-bele barve opozarja potujoče ženstvo na kolodvoru na pisarno Kolodvorskega misi-jona, pri vseh župnih cerkvah po deželi pa se-7jnnnja občinstvo sploh z namenom Kolodvorskega misijona. Prav tako r>a tudi vse one, ki iimajo namen potovati v Ljubljano, pn jim razmere v mestu niso znane. Na ta način bo Kolodvorski misijon tem uspešneje vršil svojo nalogo in bo imelo tem več koristi od njega vse potujoče ženstvo. Povsod, kjer je uvede-n Kolodvorski misijon. so to napravo prav toplo pozdravili, ker so se kaj kmalu prepričali o koristnem delu. Vi ga vrši. Upamo, da ga bo tudi slovensko občinstvo prijazno sprejelo, priporočalo in mu pomagalo pri njegovem delu. O Kemično čisti obleke Šimenc Kolodvorska ulica it. 8. KIMO KODELJEVO Telefon 31-62 Danes ob 15.30 »Zmagovalec Sahare" (Tom Miz) Danes ob 17.30 in 20 „Yvonne" (Greta Garbo) Jutri ob 15.30. 17 30 in 20 „Dobri vojak Buster" (Buster Keaton) Vstopnina Din 8,6,5, in 4, galerija 10. V krizi rab mo ono, kar nas traino razveseli, to je ie«a inofterno OD&iia katero si nabavite pri K. PUČNIK Ljubi ana, Tavčarjeva ul. 3 Krasna izbira blaga — Prvovrstno delo Cene odgovarjajo predvojnim cenam Med. Univ. Dr. Gvido Debelak je pričel ordinirati od 11 — 12 in od 2—4 Dunajska cesta št. 15 (»Kavarna Evropa«) Diatermija. višinsko soince in Sollus Telefon 27-29 III Priznano ]e, da dobite obleke in p!aš£e izgotovljene ali se Vam izgotove natančno po Vaši meri, najcenejše in najboljše edino le pri tvrdki 3. TOMŠSČ, L ubl ana St. Petra ee-ta it. 38 Kaj bo danes? Drama: Ob 15: >Jubilej<. Izven. Znižane oene. Ob 20: »Nekdo:. Izven. Znižane cene. Opora: Ob 15: »Oj ta prešmentana ljubezen«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Cavalleria rusticana«. >Gluma8i«. Izven. Znižane cene. Union dvorana. Koncert Hubadove pevske župe. Ob 15. Rokodelski dom: »Ženitev«. Ob 20. Čisti dobiček za jeseniško delavstvo. šišenska prosveta: »Pri kapelici«. Ob pol 20. Ljudski kino Vič-Glince: ob 4 in 6 film »Njena poslednja uloga«. Društveni dom Gllnce: Gledališka predstava »Zmešnjava nad zmešnjavo« ob 8. Kino Kodeljevo: Ob 15.30 »Zmagovalec Sahare« (Tom Mix). Ob 17.30 in 20 Yvonne (Greta Garbo). Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. KAJ BO JUTRI? Drama: »Zdravnik na razpotju«. Izven. Znižane cene. Opora: »Materinska proslava«. Ob pol 20. Kino Kodeljevo: Ob 15J0, 17.30 in 20 »Dobri vojak Buster« (Buster Keaton). Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resi jeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. Znižali smo cene vsem čevljem domačega in tuieea iz-voia za gospode m dame. Oglejte si naše blago in izbiro, predno kaj kupite ft. :.IBE U, trgovino s čevlji Prešernova ul. Cerkveni vestnih Kongregaclja za gospe pri sv. Jožefu ima v torek 5. t. m. ob 4 odborovo sejo nato shod. II. vnanja kongregaclja pri uršulinknh v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 f-hod. Pridite vse. — Voditelj. Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 7. aprila v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in po pridigi ob 6 sv. masa z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Kešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uršul. cerkvi. Nove šniarniic za 1. 1032. Nove Šmamice z naslovom »Marija, mati milosti« bodo izšle do 15. t. m. v zbirki »Nebeške rože«. Opisujejo nam Marijino življenje in milosti, ki jih dobivamo po njeni priprošnji. Da bo mogoče vse izvode Šmarnic pravočasno odposlati, prosi Uprava »Nebeških rož« v Ljubljani, Koinenskega ulica št. 12, da bi se naročniki takoj oglasili in sporočili, ali žele vezano ali elegantno broširano knjigo. Križanska moška in mladeniška kongregnciia proslavi praznik Marijinega oznanjenja 4. aprila z rednim duhovnim opravilom zjutraj in zvečer ob 6. v družbeni cerkvi v Križankah. Zjutraj med sv.' mašo skupno obhajilo, pri večernem shodu pa darovanje v namene družbe. © Sobotni živilski trg je bil kljub deževnemu vremenu dobro založen. Veliko so prinesli zlasti motovilca in radiča ter sploh zgodnje zelenjave. Radič so nudili po 2, motovileč pa večinoma j>o 1.50 Din merica. Bližajočo pomlad očitujejo na trgu prve zgodnje cvetlice, zvončki, teloh itd. Za mal denar prodajajo ženske iz okolice tudi vrhove vejice ter si s tem služijo skromen kruh. Mnogo je bilo na trgu jajc, ki so se pocenila. Po kvaliteti prodajajo jajca od 75 par do I Din kos. Perutnine ie bilo manj kakor sicer, cene so iste. Tudi sadni trp ni bil toliko založen kakor že par tržnih dni. Zlasti boljših jabolk ni bilo preveč na izbiro. Jabolka se prodajajo od 3 do 7 Din kg. 0 Ako rabite inštruktorja, dobrega risarja, prevajalca itd., obrnite se na Akademski urad dela na ljubljanski univerzi, ki Vam bo preskrbel točno in zanesljivo moč. O Pristne škofjeloške preste, najboljša vina, priliva domače prekajene salame, suho šunko i tel. dobite samo vsaki dan pri »Kapljici«, Rožna dolina, cesta 8.. Podrožnik. Predno si napudrate obrat, ne pozabite si Vašo kožo masirati i NIVEA-CHEME Puder drži mnogo bolje in kožne znojnicesene zapro Prodre gioboku v Va^o kožo in jo očisti prahu, ostankov pudra itd. Koža ostane mla tostoo sveža in odstranjuje vse gube. Posledica zanemarjenih kožnih znojnic so izpuščaji, sojedci in ostale nečistoče kože, kar se z Nivea Creme more odstraniti. Nivea-C eme v-ebuje koži soroden Eucerit, na čemur temelji njeno edinstve o pomladujoče delovanje. Nobena druga Krema ne vsebuje Eurerita. Zvečer lahko odstranite puder z Nivea-Creme brez vsakih bolečin. Doze: Din 5-— 22 — Tube: Din 9 — 14 — lirosl. P. Belersi oif t Co. d. s. o. i., Maribor, Gregorčičev i ulic 24 Maribor □ Proračun mariborske občine že potrjen. Ministrstvo je potrdilo proračun mariborske mestne občine z nekaterimi nebistvenimi izpremembami. Proračun se nahaja sedaj pri banski upravi ter je pričakovati, da ga dobi mestno načelstvo v najkrajšem času v roke. □ Občni zbor mariborskega kreditnega zavoda. V četrtek zvečer se je vršil občni zbor Kreditnega zavoda v Mariboru. Letno poročilo navaja zadovoljiv potek poslov. V lanskem poslovnem letu je prišel zavod pod lastno streho z nakupom znane Scher-bauniove palače. Izpopolnjen je bil upravni odbor, in sicer je izvoljen za podpredsednika tovarnar koles Franc Neger sen., za blagajnika trgovec Fisch-liarh, v nadzorni odbor trgovec Lotz in v ocenjevalni odbor instalacijski podjetnik Ussar. □ Upokojitve na carinarnici. Upokojena sta na mariborski glavni carinarnici glavni revizor Ljuba Dabinovič in višji kontrolor Andrej Peternel. Oba sta uživala ugled vestnih in sposobnih uradnikov ter sla bila tudi pri strankah zelo priljubljena. □ Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 75 let upokojeni železničar Ivan llerzog. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 5 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — V Marijini ulici 24 je ugrabila smrt uradnika OUZD Roka Hrastnika v starosti 51 let. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne na mestnem pokopališču. — V Slovenski ulici je umrla 74 letna Marija Schwarz, za-sebnica. Pogreb se vrši danes pojioldne ob 3 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Naj počivajo v miru, preostalim naše iskreno sožalje. □ Zagonetna smrt policijskega jetnika. Včeraj popoldne je povzročila veliko zanimanja vest, da se je v policijskih zaporih zastrupil neki jetnik in med prevozom v bolnišnico umrl. Jetnik je Anton Grazer iz Zidanega mosta, vsaj tako Je povedal pri aretaciji. Stražnik ga je včeraj zjutraj našel na cesti povsem pijanega. Mož pa ni imel pri sebi nobenih dokumentov, s katerimi bi dokazal svojo identič-nost. Pri njem so našli znaten znesek denarja. Mož je v pijanosti še nekaj govoril, da je prišel v Maribor obiskat nekega dijaka, kateremu pa ni vedel niti imena niti stanovanja. V jetnišnici mu je prišlo slabo in mož se je zgrudil v krčih. Med prevozom v bolnišnico je mož umrl. Zdravnik je ugotovil, da je utnrl zaradi zastrupljenja, vendar pa še ni ugotovljeno, s čim in kako se je zastrupil. Policija je v tem slučaju uvedla poizvedbe, v koliko odgovarjajo njegove navedbe resnici. □ Mestni avtobusni promet pomnoži ob nedeljah in praznikih odnosno podaljša na progi Maribor— Limbuš—Bistrica vožnje, in sicer: odhod iz Maribora ob 17.45; odhod iz Bistrice 18.15; odhod iz Limbuša 18.30. Te vožnje se vršijo le ob lepem vremenu. □ Ljudsko gibanje v marcu. Prirastek mladih mariborskih meščanov v mesecu marcu je bil znaten, ker izkazujejo župnijske kronike skupno 112 rojstev. Od tega je 30 otrok moškega spolu in 62 ženskega spola. Smrti je bilo meti tem časom 47 in sicer je ugrabila bela žena 25 moških in 22 žensk. Poročilo se je inaroa 16 parov. □ Povečanje tekstilnega podjetja. Mariborska tekstilna tvrdka Kari Thoina, mehanična tvornica svilenih izdelkov, bo zgrudila lastno barvarno za svoje izdelke v Cvetlični ulici 18. □Razpisana mesta paznikov. Pri okrožnem sodišču v Mariboru sta razpisani 2 mesti paz-nikov-pripravnikov in vseh mest, ki bi se even-tuelno izpraznila tekom razpisa. Prosilci ne sinejo biti oženjeni, lahko pa so vdovci ali lo- čeni brez otrok, dalje morajo biti najmanj 2"S let stari. Prošnje je nasloviti na predseduistvo okrožnega sodišča v Mariboru do 30 aprila t. 1. □ Živahen sobotni trg. Dve srečni okolnosti sta ! povzročili včeraj zelo živahno življenje na maribor-i skem trgu: prvega v mesecu in pa pomladansko ! vreme, ki nam je prineslo prvo zelenjavo, po kateri so mariborske gospodinje pridno segale. Nagajal pa ! je muhasti april z vremenom, od časa do časa je ! motil trgovino dež. — Založen je bil trg, kakor redkokdaj. Le špeharjev je bilo manj, ker pone-; bava za nje že sezona. Cene so bile v glavnem stabilne, le zelenjava je nekoliko nazadovala, ker so j je pojavila že doma vzgojena v večji količini ter i jela Izpodrivati uvažano italijansko. — Cene so bile | sledeče: Krompir (4 voze in 78 vreč) 1.50—1.75 Din, : čebula (1 voz in 36 vreč) 5.50, česer 10—12, zelje ; 12 vreč 3—5, hren 12—14, knrfijola komad 6—12, j ohrovt glava 3—5, zelena komad 1—2.50, zelenjava k juhi 0.50, kislo zelje 3—4, kisla repa 2, šopek peteršilja 0.50, glavnata solata 0.50—3, kup radiča 1, špinače 1, jabolka 4—7, mleko 2—3, smetana 10—12, maslo surovo 22—32, čajno masio 36—40, maslo kuhano 30—36, sir komad 3—5, jajca komad 0.65—0.75, slive suhe 8—12.' por komad 0.50, koleraba komad 0 50— 5, redkov šopek 0.50 -5, fižol liter 1.75—2.50 Obilo je bilo kuretine, zlasti mladih : piščancev. Kokoši 270 komadov po 25—35, piščan-; cev 414, par 25—65, race 20—30, purani 50—80. Na ' senenem trgu je bilo 16 voz sena 75—90, 8 voz otave po 80—85. Celje 0 Ljudsko gibanfe. V preteklem mesecu bo je rodilo v Celju 56 otrok, umrlo je 39 oseb, med njimi 19 v javni bolnišnici, 4 v mestu, 1 v vojaški bolnišnici, ostalih 14 pa na teritoriju okoliške občine. Porok se je izvršilo v celjski župniji 6. 0 Smrtma kosa. V Gaber ju je umrl na svoiem domu v petek 1. t. m. v starosti 62 let tovarniški delavec pri Westenu, Gfrere Ferdinand. — Včeraj soboto 2. t. m. je umrl na svojem domu na Spodnji Hudinji v visoki starosti 72 let trgovec in posestnik Belak Jožef. — Dušam pokojnih večni mirita pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. 0 Delavec izgubil svoj težko prlslužcnl denar. V četrtek 31. marca med 10 in 11 dopoldne je neki tovarniški delavec iz cinkarne od dela grede izgubil ves svoj zaslbžek, 4 bankovce po 100 Din. Pošteni najditelj je naprošen, da že z ozirom na težak položaj revnega delavca vrne denar in ga odda pri predstojništvu mestne policije. 0 Napaka, ki stane dosti denarja, je gotovo ta, da se pred nakupom obleke, perila in drugih oblačilnih potrebščin ne informirate o cenah v Trgovskem domu Sterniecki. Ako mislite, da kupite drugje boljše in cenejše, kupite; samo prej vprašajte pri Stermeckiju za cene. Zobozdravniško prakso je otvoril s prvim aprilom t. 1. gospod M. DR. JEM8 C. MEGLIC zobozdravnik Ordinira dopoldne in popoldne v Cet)u, Kraija Pe(ra c. 22 N naznanila Ljubifana Današnji koncert pevskih zborov Hubadove pevske župe. Danes se vrši v Unionski dvorani koncert pevskih zborov, ki so včlanjeni v lluba-dovi župi Južnoslov. pevačkega saveza. Na koncertu nastopi 17 pevskih zborov deloma iz Ljubljane, deloma ua iz drugih naših krajev. Vsega skupaj nastopi okrog 800 naših pevcev. Začetek je točno ob 15. Podroben spored se dobi pri blagajni. Koncert se vrši v Unionski dvorani. Pevcem »Ljubljane«! Danes ob 11 dopoldne nujna pevska vaja v dvorani Akademskega doma poleg hotela Union. Služkinje! Obveščamo vse služkinje, posebno pa članice »Poselske zveze v Ljubljani«, da bo red-af letni občni zbor Poselske zveze v Ljubljani dne 3. aprila ob pol 5 popoldne v Alojzijevišeu, Poljanska cesta 4, s sledečim dnevnim redom: Otvoritev zbora in čitanje zapisnika, poročila načelstva, poročilo nadzorstva, volitve, slučajnosti. Prosimo, da ge občnega zbora vse članice udeležite v obilnem številu. — Vabi odbor. Društvo sv. Marte ima danes ob 5 sestanek in predavanje. Za vse članice obvezno. _ prvsvetno društvo Trnovo ponovi drevi ob 8 ljudsko igro »Veriga«. Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Rokodelsko društvo bo vprizorilo drevi ob pol 8 klasično Gogol.ievo komedijo »Zenitevv:. Priporočamo. da si občinstvo oskrbi vstopnice v predpro-rlaji. ki je danes dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu. Komenskega ulica 12. Ves čisti dobiček je namenjen za brezposelne delavce na Jesenicah. _ . . Rezervnim ofit-irjeml Pododbor Združenja rez. oficir a i ratnika opozarja vse rezervne oficirje na zanin vo in aktuelno predavanje komandanta divizije d i v. gen. g. Bogoljuba Iliča. Predavanje se bo vršilo skupno za aktivne in rezervne oficirje v torek dne 5. aprila ob 20.30 v veliki dvorani restavracije Zvezda v L nadstropju. Društvo zobotehnikov za dravsko banovino obvešča člane in nečlane društva, da se vrši sestanek zobotehnikov v sredo dne 6. aprila ob 8 zvečer v posebni sobi (lovski) gostilne pri »Sokolu«, Pred škofijo. Udeležite se sestanka vsi! — Odbor. Občni zlinr Podpornega društva železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani, ki je bil 1 dne 6. marca t. I. predčasno zaključen, se bo ponovno vršil dne 10. aprila t 1. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Mi-| klošičeva cesta 20. Začetek ob 8 zjutraj Udeleženci I samo člani naj prinesejo članske izkaznice s seboj. — Odbor. Proslava 25 letnice Prosvetnega društva v Mostah. Prosvetno društvo v Mostah proslavi danes na svečan način svoje 25 letno delovanje. Po slovesni sv. maši ob 9 se bo vršil slavnostni občni zbor. na katerem bodo dobili diplome sledeči častni člani gg.: Oražem Josip (častni predsednik), Janko Petrič. župnik, Ivan Ravnikar, Križaj Martin, Karpe Franc Častno diplomo bo podelilo dru-: štvo tudi g. Fr. Poženelu, zaslužnemu in agilnemu režiserju. Ob pol 16 bo slavnostna predstava »Zla-torogi (spisnl Abram-Trentar) v režiji Fr. Pože-nela in taktirke prof. Avsenaka. Po predstavi pester družabni večer. Pri vseh prireditvah sodeluje orkester »Sloge/. Prijatelji in ostalo občinstvo i vljudno vabljeni! Geografsko društvo v Ljubljani ima svoj red-I ni letni občni zbor v petek, dne 8. aprila ob pol 18 v Geografskem institutu na univerzi. Dnevni red običajen. — Odbor. Ljubljanska oblastna strelska družina ima svoj ' redni letni občni zbor danes ob pol 10 dopoldne v | salonu restavracije »Zvezda- . Šiškarjii V torek ob pol 8 zvečer I. strokovno predavanje sadjarske in vrtnarske podružnice v i deški osnovni šoli. Maribor Materinski dan. Katoliška mladina priredi na Marijin praznik v ponedeljek ob 5 »m erinski <'an v Mladinskem domu s pestrim sporedom. Med drugimi točkami se vprizori tudi krs;-i:a igra »Mali* v treh dejanjih. K obilni udeležbi \ahi odbor. Proslava Haydnove 200 letnice. Te dni je izteklo 200 let od amrti velikega mojstra Haydna, ki je dal vsemu svetu velika glasbena dela, ki še da- | nes ugajajo prijateljem lepe glasbe. V proslavo te 200 letnice izvaja Slov. pevsko društvo »Maribor« dne 4. maja v Unionski dvorani IIaydnov oratorij »Stvar jen je«. Olepševalno društvo za mesto Maribor in okolico ima v torek dne 5. aprila ob 20 v restavracijskih prostorih Grajske kleti svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Mariborski smučarski klub ima dne 14. t. m. ob 20 v lovski sobi pri »Orlu« redni občni zbor. Domžale. Dramo »Carski sel«, ki je pri krstni predstavi 20. marca dosegla izredno lep uspeh, bodo na splošno željo ponovili v nedeljo, 10. aprila popoldne v tukajšnjem Godbenem domu. Zasedba vlog bo nekoliko spremenjena, tudi scenerija bo izpopolnjena. Dev. Marija v Polju. Danes popoldne od 2 do 3 bo pred cerkvijo koncert godbe tukajšnjega Prosvetnega društva. V ponedeljek, na praznik Marijinega oznanjenja ob 4 popoldne priredi naš pevski zbor s sodelovanjem zbora Krekove mladine Zadobrova-Sneberje koncert v domu. Izvajala se bo Jeftejeva prisega. — V torek ob 8 zvečer bo prosvetni večer. Spored: Godba, petje, filmski prizor ter predavanje gosp. dr. Mihe Kreka iz Ljubljane. Vstopnina navadna. Št. Vid n ad Ljubljano. Podružnica Sadjarskega j in vrtnarskega društva priredi danes ob 15 v Narodni šoli zaključno predavanje. Govoril bo gosp. predsednik Lenart o temi: »Vzgoja visokodebelnih in nizkih vrtnic« (saditev, cepitev, gnojitev, obrezovanje, zatiranje zajedavcev in prezimovanje vrtnic), Ogled vrtov se je radi slabega vremena odložil na ugodnejši, čas. ftkofjn Loka. Danes v Društvenem domu zvočni film »Prvi poljub«. V ponedeljek ob 4 popoldne istotam proslava Materinskega dne. Vstopnine ni. — V ponedeljek zvečer ob 8 islotnm kulturni film »New-York«, Kranj. i. izredni občni zbor Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Kranju bo dne 21. aprila 1932 ob 8 zvečer v prostorih Češke Besede, hotel »Jelen« s sledečim dnevnim redom: 1, Volitev častnih članov. 2. Slučajnosti, Krauf. Danes popoldne ob 4 bo Ljudski oder v dvorani Ljudskega doina ponovil igro »Pasijon«. Vsi vabljeni. Prosvetno društvo Trnovo ponovi drevi ob 8 dne 20. marca občni zbor za prvo leto svojega obstoja, prav za prav za zadnje štiri mesece minulega leta, kajti na plan je stopilo šele lani v mesecu avgustu. Iz poročila načelstva in ostalih podružničnih funkci.jonarjev jebilo razvidno, da ima podružnica resno voljo in navdušenje, ki ga ne manjka pri članstvu, delovati za napredek turistike v našem predivnein Bohinju. Že v teh kratkih mesecih se je pokazalo, da podružnica ni spala. Za bodoče pa ima prav lepe načrte, ki jih bo skušala enega za drugim uresničiti z delom in požrtvovalnostjo svojega članstva in ob pomoči merodajnih činite-ljev. na katere apelira. Ob tej priliki je načelstvo izreklo tudi toplo zahvalo vsem domačinom, prav tako tudi nedomačinom, ki so že doslej Bodisi z denarjem, bodisi z darili priskočili na pomoč no-vouslanovljeni podružnici. Radovljica. Na praznik 4. aprila gostu|e na tukajšnjem Ljudskem odru »Gospa ministrica«. Igra dramatski odsek iz Brezij. Začetek ob 8 zvečer. Med odmori igra salonski orkester »Sloga«. Ptuj. Drevi slavnostni koncert Glasbene Matice v Ptuju ob 10 letnici njenega obstoja. Pričetek točno ob 20. Ruše, Naše kat. prosvetno društvo priredi drevi ob pol 8 veseloigro »Zenitov«. Cene so znižane, na svidenje! Polzela. Kat. prosvetno društvo na Polzeli priredi Materinski dan v ponedeljek, 4. aprila ob 3 popoldne v Društvenem domu. Dol pri Hrastniku. V ponedel)ek, 4. aprila ob 15 na Materinski dan, ki bo v Društvenem domu ob zvoku domače godbe z narodno igro v petih dejanjih »Domen«. Vabljeni vsi! — Izobraževalno društvo; Vojnik. Danes popoldne priredi dramatični odsek gasilnega društva v Škofjlvasi v vojnišld poso-jilniški dvorani dr. Novačanovo igro: -Veleja«. — Katoliško prosvetno" društvo priredi dne 1. maja Materinski dan; dne 8. maja pa vprizori narodno-zgodovinsko igro: »Mlinarjev Janez«. Gornja Sv. Kungoto. Dne 4. in 10. aprila vprizori Kat. prosvetno društvo »Pasijon«. Začetek obakrat ob 3 popoldne. Štev. 78. »SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932. Stran !S7. Krasne domske plašče FRAN ŽE OD DIN 350— IN OBLEKE OD DIN 90-_ NAPREJ PRI TVRDKI MKIC Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 9. nevna kronika Koledar Nedelja, 3. aprila: (1. povelikonočna, bela nedelja). Rimird, škof; Hionija, devica mučenica. Ponedeljek, 4. aprila: Oznanjenje Marije Device; Izidor S., škof in cerkveni učenik. Novi grobovi Radomlje. 29. marca smo spremili k večnemu počitku l)lago|xikojno gospo Frančiško Škerja-nec, ženo posestnika in mlinarja. Kako je bila pokojnica priljubljena je pokazal njen pogreb. Kljub zelo neugodnemu vremenu so prišli mnogoštevilni prijatelji in znanci od vseh krajev jo kropit in spremit na njeni zadnji poti. Lepo je bilo videti, kako so radomeljski gasilci v polnoštevilni četi izkazali čast svoji kumici ob odprtem grobu. Prav lepe žalostinke je zapel cerkveni pevski zbor. Pokoj niča in bila vzor krščanske matere in skrbne gospodinje — dolgih 43 let iw znani Verbičevi domačiji. — Zapustila je sedem odraslih otrok, več vnukov in pravnukov. Bila je mati jurLsta in absolventa diplomatske akademije Cirilu in Metoda, učitelja v Trbovljah. — Sveti ji večna luč! Ža-lujočiim naše iskreno sožalje! + V Orclinu pri Vojnikn je umrla g. Helena Novak. Čez 14 dni bi dopolnila 86 let. Rajna je bila mati bivšega župana v trgu Voj-nik g. Franca Novaka, gostilničarja in kolar-ekega mojstra. Pokopali so jo včeraj dopoldne. Naj v miru počiva! -j- V Kostanjevici je po kratki, mučni bolezni Umrl g. Josip Likar, kr. šumar v pok., oče g. ing. Likarja. Z njim je umrl mož, katerega je poznala ne samo Kostanjevica in njena okolica, temveč dobršen kos Dolenjske. Najbolj pa so ga poznali gozdovi, katere je ljubil in katere je neštetokrat prehodil v svoji službi. Pokojni g Likar je bil roje® 1. 1858 v Idriji. Kakor večina Idrijča-nov, tako se je tudi on posvetil gozdarstvu. V gozdarski službi je služboval v ipnogili večjih krajih, zlasti v Trnovskem gozdu v Gorici in slednjič v Kostanjevici. Vedno vesten, točen in natančen v svoji službi je žoro6-niki: Kramar Nikolaj, Malnarič Alojzij, Legat Ciril, Cikovec Pavel, Vrhunc Rudolf, Pekel Anton, Svenšek Rudolf, Brolih Mihael, Strugar Štefan, Mikuš Dragan, Žerjav Dragotin, Hrast Vinko. V topništvu: Polak Ivan, Habjanič Jože, Godec Anton, Vidmar Herbert P rosen Dragotin, Dogan Milan, Štrukelj Ivan. V intendanturi: Cančer Viljem, Kuret Boris, Zlobec Andrej, Jezrenik Janko. Za nižjega vojnega uradnika I. razr. Vodušek Lovro. Za sanitetnega poročnika zdravnika-državna gojenca: Dr. Bogoljub Pagen in dr. Marko Korošec. Osfale vesti — Uprava »Slovenca« in nje inseratni oddelek bosta poslovala v ponedeljek 4. aprila za stranke od 9 do 12 dopoldne. V tem času se sprejemajo vseh vrst oglasna naročila za torkovo izdajo »Slovenca«. — Podružnica na Miklošičevi cesti bo poslovala od 9 do 11 dopoldne. — Tudi v Mariboru hi Celju se v teh urah sprejemajo oglasna naročila. — Podožnice, ki ste jih redni naročniki dnevne Izdaje »Slovenca« prejeli v včerajšnji številki, se prav posebno priporočajo Vaši cenjeni pažnji. To velja vsem p. n. naročnikom, ki plačujejo »Slovenca« četrtletno in jim je s koncem marca potekla naročnina, dalje vsem p. n. mesečno plačujočim, posebno pa vsem onim, ki imajo morda neporavnan kak prejšnji zaostanek. Prvim kot zadnjim kličemo vnovič v spomin: Gre za 10.000, oziroma 15.000 Din, ki jih naročnik izgubi, ako ne plačuje redno naročnine. — Konec dosedanjega listka »Na Orinoku in ▼ pragozdovih Južne Amerike« bomo zaradi občutnega pomanjkanja prostora prinesli v torkovi Številki. — Uspeh našega rojaka v Ameriki. O uspehih našega rojaka, ameriškega literata L. Adamič«, smo že večkrat poročali. Sedaj je dobil Adamič nad vse laskavo priznanje z ameriške strani. Neka institucija v Zedinjenih državah poklanja vsako leto pisateljem nagrade za najbolj uspelo literarno delo. Letos je bilo nagrajenih več literatov, med tremi pisatelji iz Newyorka, ki so prejeli nagrado, pa je tudi L. Adamič. Preje! je nagrado 2500 dolarjev, to je okoli 150.000 Din. Lepemu uspehu našega rojaka v tujini čestitamo tudi v domovini. -- la Irsko na svetovni evharistični kongres v Dut>i.n odpotuje skupina Slovencev dne 17, junija ob 20 zvečer z brzovlak n proti Londonu. 18. junija zvečer prenočijo izletniki v ZUrichu, 19. junija pa v Reimsu in pridejo v London 20. ju- nija ob 15.30. V Londonu se mudijo 3 dni. V Dub-lin pridejo 23. junija ob 15.30, kjer se udeleže vseh svečanosti, zborovanj, kakor tudi ogromne procesije in slovesne službe božje, kjer bo navzočih do en milijon vernikov. Iz Dublina se vrnejo 20. junija zvečer preko Londona v Pariz, kamor dospejo 27. junija ob 17.58. V Parizu se mudijo cele tri dni in se udeležijo prvega julija zakPučne slovesnosti kongresa v Liseauxu na Čast Mali Te-reziki. Iz Pariza potujejo preko Milana, kjer prenočujejo med 2. in 3. julijem, v Ljubljano pridejo i 4. julija. Vsi stroški vožnje, stanovanja in pre-I hrane znašajo 7.000 Din. Zadnji rok priglaševanja | je 10. april. Kdor se želi udeležiti, naj to nemu-i.doma javi na Prosvetno zvezo, Miklošičeva c. 5. — Pri žolčnih in boleznih nn jetrih, žolč-' nem kamnu in zlatenici urejuje prebavo na-j ravna »Frenz-Josef« grenčica na naravnost na j-! popolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, ! da je povsem učinkovito domače zdravljenje s j »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na te-i šče, pomešana z malo tople vode. »Frnnz-Jo-I sef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-i gerijah in špecerijskih trgovinah. — Opozorilo sejmarjein in prodajalcem! Županstvo trga Ribnica sporoča javnosti, da je občeznani živinski in blagovni sejem v Ribnici, ki bi se imel vršiti letos 5. aprila, preložen na prihodnji ponedeljek dne 11. aprila. M. U. DR. LENART V KNJIGI »STARANJE« »Čokolada je izborna jed na potovanju, pri športu, na izletih in gorskih turah, kjer moramo uživati lahko in redilno hrano, ki ne preobloži želodca.« Imenovani zdravnik poudarja, da mora biti v to svrho čokolada najboljše kakovosti. V vsakem oziru prvovrstni izdelki so specijalitete »Kavita«, »Mlekita«, »Grenkita« in »Maslita«, ki jih izdeluje tovarna čokolade »Mirim«. Turist zbira lahko po svojem okusu mlečno, kavino, masleno ali grenko čokolado. — Gaglova semena so pomladi velikega pomena. — Pogrešani dijnk. Knnfelj Meliton, učenec I. razr. klasične gimnazije v Ljubljani, stanujoč pri starših nn Karlovški cesti 15 v Ljubljana. je dne 17. marca grede iz šole neznano kam izginil. Deček je 12 let star. majhne postave, kratko ostriženih las in sivih oči. Nosi sivo športno čepico, rjavo ponošeno suknjo, novi rjavosivknst lodnast športni suknjič, rjave hln-če-dokolenice. sive dolge nogavice in visoke čevlje na zadrgo. Kdor ve za njegovo sedanje bivališče se nanroša, da obvesti starše, županstvo ali orožniško postajo. TR!LYSIN pomaga zares: TRILVSIN očisti lase od prhljaja TRILYSIN zaustavlja izpadanje las TRILYSIN vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, dnogerijuh, pnrfutneriiali in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75.—, mala steklenica Din 42.—. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip HofFinann, Zagreb, Mašinskoga 5. — Maturante I. ljubljanske gimnazije iz leta 1911 bi utegnila zan: "nti usoda njihovega nekdanjega odličnega sošolca Frana Možime. Svojemu bivšemu učitelju ravnatelju dr. Ko-runu poroča: Med vojno je prišel v rusko ujetništvo. Kot ujetnik se je nahajal v raznih krajih Sibirije, najdalje v Krasnojarskem. Po končani vojni je pa zamudil priliko, da bi se vrnil v domovino. Ostal je v Rusiji ter se oženil. Zdaj je nastavljen kot knjicovodjn v neki tovarni v mestu Ščeglovsk v Sibiriji. Slovenščino je že do mnla pozabil. V zadnjem času ga je začelo hudo domotožje. Zato bi ga zelo vi elilo. da bi mu pisal kak bivši tovariš in prijatelj ali mu poslal vsaj kako razglednico s sliko domačih krajev. Toži se mu pa tudi po našem solncu. Piše, tla so imeli letos še precej milo zimo, ko ie bilo mraza samo (!) 40°. medtem ko ga je bilo In ni 64°. — Njegov naslov je: Sibirija, go-rorl Ščeglovsk, direktornt Keimergoskoj GRliS, Možina Franc, Ivodinjski šoli v Zg. šiški dne 6. aprila t 1. Traja 3 mesece. Pouk se vrši dvakrat na teden (ponde-ljek in sredo) od pol 3 do pol 17 popoldne. Vsak četrtek bo pa od 7. aprila dalje poseben tečaj za izredne kuhinjske izdelke. Priglase sprejema upra-viteljstvo šole. Tramvaj: Posta—št. Vid, postaja Mitnica Šiška. — Opozorilo! Vsi, ki ste rojeni leta 1858, 18(53, 1868, 1873, 1878, 1883, 1888, 1893, 1898, 1903, 1908, 1913, 1918, pristopite v »Kari ta s« še v letu 1932. Če se namreč zavarujete leta 1933, bodete zavarovani pri istem prispevku za znatno manjši znesek. Ne zamudite! Pojasnila in prospekte dobite pri »Kari ta s«, Ljubljana, palača Vza- | jemne zavarovalnice. ! — Pomanjkanje spanja je največkrat po-i sledica nervoznega stanja. Stalno negovanje te-j lesa z Fellerjeviin blagodišečim Msafluklom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sred-1 stvom in kozmetikom. vedno pomaga. Poskusna j steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din |x»v-sod. Po pošt i 'i kusnih ali 6 dvojnih ali 2 | veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih ; stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-; bica Donja, Elza trg 134. Savska banovina. j HOTEL BELLEVITE. Omiš pri Splitu - vabi s | svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-I ljuje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Bellevue, je pridobitev za Vaše zdravje Morje, pesek, solnce. zrak. pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvsetljava in ogrevanje z elektriko Balkoni, verande, terase za odpočitek. Peščeno kopališče pred hotelom Takse ukinjene. Za uradnike popust — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Pension Din 55.— do 75— dnevno. Za bolezni srca Dobrna 20 dnevno zdravljenie v spomladanski s«>xiji I)in 1200-—. (hrana, soba kopeli zdravnik iu prevoz z nutotn). Prospekti zastonj Ptat Smrtna nezgoda pri streljanju. V Zavrču se je na velikonočno nedeljo ponesrečil mlad, komaj 21!etni fant Franc Vajda. Nabasal je staro pištolo, toda strel je odpovedal. Vajda je jel nato orožje preiskovati ter pri tem nevede obrnil cev orožja proti sebi. Nenadoma pa je zagrmelo in strel je udaril neprevidnega v trebuh. Zgrudil se ie v trenutku ves oblit s krvjo. Prestrašeni domači so ga prenesli v hišo ter poslali po zdravnika. Toda vsaka pomoč ie bila zaman. Po nekaj minutnem smrtnem boju je fant izdihnil. Statis'ika odgor.ov, V prvem četrtletju je bilo na odgonski postaji v Ptuju izvršenih 44 odgonov, Odgnane osebe so vsi naši državljani. Tedensko službo oožarne brambe od 3. do 10. t. m. ima prvi vod, druga desetina, in sicer četo-vodja Ernst Dasch in desetnik Vinko "ajšek. Reševalna postaja: šofer inž. Celotti in desetnik Miha Zamuda. Drevo mu je zdrobilo nogo. Huda nesreča je zadela mlinarja in posestnika Pavla Pinčerja z Brega. Padlo mu je drevo na nogo ter mu zdrobilo kosti v členku. Prepelian ie bil v bolnišnico. — Steklo, porcelan, šipe vseh vrst, ogledni, okvirjev po najnižji ceni, kakor tudi steklarska dela izvrši R. I. Petek, Ptuj, nasproti pošte. Zagorje Cenjenemu občinstvu se toplo priporoča novo autobusno podjetje Peter Govejšek. Vozi k vsakemu vlaku na postajo Zagorje in nazaj do Toplic za ceno 1 dinar od kilometra. Ruše Ruški pevski zbwr. Tradicionalen je in nestrankarski. Vsaj pravijo tako. Saj pa že tudi obstoja od leta 1914. Pa so ga pred kratkim hoteli na občnem ! zboru gotovi krogi razgnati, a kljub temu se je ! trezno mislečim Rušanom posrečilo ohraniti zbor ! neokrnjen pri življenju. In so izvolili v odbor sle-! deče gg.: Ivana Požarja, Franca Kumpleža, Rav-, njaka. Grudnika, Migliča in gdčni Rataj in Unger. Še bomo peli v Rušah! Na Kranj Znate fotografirati? Vsak izobražen človek mora znati! In — če znate, so res Vaše slike vselej Vaš ponos? Da ne pridete pred nikomur v zadrego, Vam nudimo brezplačno priliko, da se vsega naučite v naših po ban.ski upravi odobrenih foto-kino tečajih. — Zahtevajte podro'»en opis in učni načrt! Vstop le proti pri nas izstavljeni legitimaciji. — število omejeno, zato hitite! Pomislite: pomlad je tu! Ako nimate aparata, ne delajte si skrbi, za odškodnino Din 10.— tedensko Vnm mi posodimo Jubi-larko. — Naše geslo je: VSAK MOMA ZNATI FOTOGRAFIRATI! Drogerija Gregorje. Ljubljana Prešernova ulica 5. m h. bahov&g 3128 Nenadno olajšanje oživljenje vsega organizma kadar &e pričnete starati obCnt. k vrtoglavice, glavobol, teHega dihanja protina, revmali/ma in revniatičnih bolečin, »Planinka« raj llanovec iz zdravilnih /elisč pospešuje cirkulacijo krvi da,e žilam elasliči osi preprečuje poapnenje žil in v zve/i s tem zna'.e starosti Zahtevajte povsod, toda izrecno 'Planinka« raj llahovec v plombiranih paketih i apisoin izdelovalca: LEKARNA BAU0VEC Ljubljani Gospodarstvo Prvi zbor upnikov tvrdke C. Pollak d. d. t Ljubljani je bil včeraj, v soboto. Na njem je bil izvoljen upniški odbor in sicer predvsem iz zastopnikov velikih upnikov, v njem pa je tudi zastopnik malih upnikov. Med velikimi upniki so Mestna hranilnica ljubljanska (do 30 milj. Din terjatev), Hranilni in posojilni zavod (13 milj.), Prva hrvatska štedionica (7 milj.) in upniki za blago. Pasiva prekašajo aktiva za 33 milj. Din po stanju z dne 29. februarja. Denarni zavodi so si zasigurali terjatve s hipotekami in rimesami na blago. Upniki morajo prijaviti svoje terjatve do 25. maja deželnemu kot trgovskemu sodišču. Voziti redi avtobusov. Banska uprava v Ljubljani poživlja avtobusne podjetnike, da predlože do 16. aprila v odobritev poletni vojni red svojih avtobusnih prog, ločen po progah in v desetih izvodih na predpisanih obrazcih. Poletni vozni red avtobusnih podjetij, Izvzemši sezonske, stopi v veljavo istočasno s poletnim voznim redom državnih železnic. to je 22. maja. Nadalje je ugotoviti osebno prevoznimi v meji maksimlanega merila 1 Din za 1 km. Radi enotnosti nai se splošno osvoji ceniku poštne avtomobilske službe odgovarjajoča tarifa za prevoz prtljage potnikov. Podjetniki se morajo ravnati po poletnem voznem redu, za katerega naj se pravočasno informirajo. Obrtna banka v Belgradu objavlja svojo bilanco za 1981, iz katere je razvidno, da doslej država še ni vplačala svojega deleža 30 milj. (vplačanih samo 19 milj. Din). Na-sprotno pa so se vplači'a privatnih delničarjev povečala od 44.95 na 45 milj. Din. tako da so privatni delničarji vplačali vse in znaša sedaj glavnica 01 milj. Din. Lani so se zamenjale začasne delnice za stalne. Krediti zadrugam so bili povečani od 19.7 na 21.7 (izkoriščan!) milj. Din. Skupni placemenl banke pa je znašal 105 55 (104.4) milj. Din. Hranilne vloge so padle od 32.5 na 32.2 milj. Din. Pri tem pa je vpoštevati, da je samo OUZD realiziral vsoto 6.3 milj. Din za zgradbo palače v Belgradu. Narod, banka je zmanjšala reeskontni kredit od 25 na 14 milj. Din. Pri podružnici v Ljubljani je bilo vlog 0.5 milj. Din. Nadalje je bilo na njenem področju vplačanih delnic za 1.27 milj. Din. Čisti dobiček banke je padel od 3.976 na 3.17 milj. Din, v glavnem zaradi višjih odpisov. Zaradi zmanjšanja dobička bo izplačevala banka samo U Din dividende na delnico v primeri s 14 Din za leto 1930. V službi ljubezni do bližnjega. Za velikonočne praznike se je Vincencijeva družba prav na poseben način spomnila svojih podpirancev in re-vežev. Kupila je vola in razdelila med približno sto družin iz Kranja in okolice 517 kg mesa. Požrtvovalnim članicam Vincencijeve družbe bodi Bog plačnik! Hišni posestniki niso za revizijo najemnin. Ko je okrajni načelnik g. dr. Ogrin 21. marca v posebni vsem hišnim posestnikom poslani okrožnici pozval slednje k prostovoljnemu znižanju najemnin za stanovanja in lokale, katero naj bi znašalo do 30 odstotkov sedanje najemnine, se je v občinski pisarni do 31. inarca — kot je to velevala okrožnica — od vseh kranjskih hišnih posestnikov javilo le — reci in beri — pet. Pa še ti so ponižno izjavili, da ne morejo več znižati najemnin, ker so že znižali. Novo mesto Prosvetno društvo v Novem mostu si šteje v prijetno dolžnost, da se prav iskreno zahvali g! režiserju Stanku Potokarju, g. dirigentu Ludoviku Pušu, članom kvarteta, vsem igralcem in igralkam, ki so s požrtvovalnostjo sodelovali pri uprizoritvi »Pasijona« na odru Prosvetnega doma v Novem mestu, zahvaljuje se sploh vsein, ki so na katerikoli način moralno ali gmotno pomagali, da se je uspešno uprizorilo Trpljenje Gospodovo. V znamenju bede. V četrtek dopoldne se je pojavila na mostu, ki veže Novo mesto s Kandijo, mlajša shujšana ženska z malim, komaj 16 dni starim otročičkom v naročju. Nekaj časa je gledala v rjave valove narasle Krke, nenadoma pa je dvignila otroka v zrak in ga zavihtela črez mostno ograjo, hoteč ga vreči v votlo. V zadnjem hipu pa jo je zaustavila močna roka neke ženske, ki je šla mimo in videla, kaj namerava obupanka. Zgrabila jo je za roke in s tem zabranila nesrečnici obupno dejanje. Kaj hitro se je okrog jokajoče mlade matere nabralo nekaj žensk, katerim je povedala, da je prišla iz Ljubljane in da nima s čim preživljati sebe in še otroka povrhu in da je zato hotela otroka vreči v vodo. Mati in otrok sta bila zelo shujšana. Neka kmečka ženska pa se je obojih usmilila ter ju vzela s seboj na svoj dom, češ, da se bo tudi za nju kaj dobilo. Scrtal te Cas z Borza Dne 2. aprila. Denar Devizni promet na naših borzah je slej ko prej minimalen. Na ljubljanski borzi je znašal ta teden 0.7 milj. Din, ker so se vršili samo štirje borzni sestanki. Tako nizkega prometa doslej še nismo zabeležili. Prejšnje ledne je znašal promet 3.8, 2J, 7.3 in 10.6 milj. Din. Curih. Belgrad 9, Pariz 20.2625, London 19.4750, Newyork 514.25, Bruselj 72, Milan 26.6250, Madrid 38.90, Amsterdam 208, Berlin 122.20, Stockholm 105, Oslo 103, Kopenhagen 107.25, Sofija 3.72, Praga 15.24, Varšava 57.60, Atene 6.60, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.08, Helsingfors 9. Žilni trp Novi Sad. Koruza: bč. srem. gar. 08—100, bč. gar. ok. Sombor 99—101, bč. april, maj, junij 98— 99, srem. oko!. Šid 101 — 102. — Moka. št. 6 180— 185, št. 7 150—160. Tendenca mirna. Promet 104 j vagone. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet srede«. Pšenica: maj 12.72—12.78, zaklj. 12.73—12.75, junij 12,02—13.12, zaklj. 13.04—13.05. — Rž: maj 15.78 —15.85, zaklj, 15.82—15.85. — Koruza: maj 14,% — 15, zaklj. 14.97—14.99. Chicago. (Začetek.) Pšenica: maj 53.50, julij 56.50, sept. 58.50. — Koruza: maj 35.125, julij 38.40, sept, 40.375. — Oves; maj 23.50. — Rž. maj 47.625, julij 48.375. Winnipeg. Pšenica: maj 61, julij 63, okt. 65.375. M molj Žalec, 1. aprila, Ravnokar je došla čez Belgrad iz Bruslja vest, da je belgijska vlada opustila projekt, da uvede v bodoče konttngentirauje hmeljskega uvoza. Vsled tega bo še naprej ostal prost uvoz nn-šemu hmelju v Belgijo in potoni nje tudi v Anglijo, če tudi pri zvišanih carinah. Za to važno pridobitev se morajo savinjski hmeljarji v prvi vrsta zahvaljevati tvrdki: F. C. Petyt, Bruselj-London, ki žo več let kupuje savinjski hmelj v velikih množinah (1. 1931 nad 3000 met. stotov) in ga hoče tudi v bodoče kupovati, ker ga smatra kot najboljšega na svetu. Navedena tvrdkn je podala to svojo izjavo na najmerodajnejšem mestu v Bruslju. Savinjske hmeljarje pa opozarjamo, da bodo pridelovali le prvovrstno blago, da mu ohranimo težko pridobljeni, svetovni sloves. Pri vsem tem pa je nujno potrebno, da še nadalje skrčil jemo svojo nasade in da opustimo predvsem vse stare in vse one, ki obrode le slabo blago. Savinjski hmeljar. Stran 6. >SLOVENEC<, dne S. aprila l'J3i Štev. 76. ZAVAROVALNICA poslovalnica za Dravsko banovino: ana IS Sprejema vsa zavarovanja Sprejme zastopnike v vseh okrajih Radio Programi Radio-Liufeliloiiai Nedelja, 3. aprila: 9.00 Esperantsfca ura: O Rogaški Slatini (J. Sotler). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konverlitov. — 10.30 J. Voršič: Problem srebra. — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, poročila, plošče. — 15.00 Rezervirano za prenos. — 17.00 Salonski kvintet, — 20.C0 Prenos koncerta Glasbene Matice iz Ptuja. — 22.00 Čas in poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 4. aprila: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 B. Pleničar: Šah. — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Dekliška ura: Žena in misijoni (gdč. A. Lebar). — 15.45 Pevski koncert g. Marjana Rusa. — 16.30 Citre s spremljevanjem kitare (Greta in Milan Justin). -- 17 Tamburaški zbor iz Šiške. — 20 Fantje na vasi, poje pevski kvartet (gg. Zvonimir, Jakob in Stane Lurabar in Pavlica Mirko). — 20.30 Poročilo o zadnjih treh poskusih eksp. fon. študije (g. dr. Fr. Veber). -- ?1 Citre in kitara (gg. Ahačič). — 21.45 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila, nadaljevanje koncerta sal. kvinteta. Torek, 5. aprila: 11.30 Šolska ura: Pomladno jutro v gozdu in lov na divjega petelina (g. Vladimir Kapus). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Otroški kotiček (Radio tetka). — 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Dr. Fr. Štelo: Glavne razvojne faze v umetn. zgodovini. — 20 Ing. Bedjanič Vratislav, univ. asistent: Pojem elektrike. — 20.30 Proslava lOOletnice Goethejeve smrti. — Goethe: »Faust«, izvajajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani, režija prof. O. Šesta. — 22.30 Čas, poročila. LJUBLJANSXO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 3. aprila ob 15: JUBILEJ. Izven. Znižane cene. — Ob 20: NEKDO. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 4. aprila ob 20 ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. Izven. Znižane cene. Torek, 5. aprila: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 3. aprila ob 15: OJ TA PREš.VlENTANA LJUBEZEN. Izven. Znižane cene. — Ob 20: CAVALLERIA RUSTICANA. GLUMAčl. Izv. Znižane cene. Ponedeljek. 4. aprila: ob 15: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. Znižane cene. Ob 20: MATERINSKI DAN. Torek, 5. aprita: Zaprto. Hraia>vmtisaaqn i se preseli 5. aprila 1932 W PolIM® ©FSilfoC vogal Miklošičeve in Masarvkove cesto (nasproti Vzajemne zavarovalnice) — V novih prostorih se hočem še boij potrudili, da vsestransko zadovoljim moje dosedanje odjemalce ter da pridobim nove. — Nudim vse čevljarske potrebščine, gonilna strojna jermena, usnje vseh vrst najboljše kakovosti in konkurenčne cene. Za obilen poset se vljudno priporoča , trgovina z usojeni ♦ ♦♦ ♦«♦♦♦»♦♦>»»»«-• »»»».»o »O*♦»♦♦♦"»♦»♦o««' I LUD. ŠTRUKELJ specijalni afelje za splošno črkoslikarstvo ! Ljubljana, Celovška c. 14 nasproti Velesejma % Cen/, občinstvu vl/udno riaznan/am, da sem otvoriJ modni atelie za gospode in dame Vič-GHnce (hiša dr. Trumbiš). ter se haiuljudneje priporočam. Franc feras Postrežba točna, cene solidne. Mcmicra čistilnica barvarna ter pralnica čisti kemičnim potom in barva vso vrste oblek za damo in gospode, kakor tudi najskrbnejše pere ovratnike za gospode. Sprejemališče: EfonglCStl! !rg i Obratovališče: ftudnlh 24 Podjetje za popravilo in preivjanje GENERATORJEV, ELEKTROMOTORJEV in TRANSFORMATORJEV vseh napetosti Specijalni oddelek za popravilo in previjanje AUTODVNAM — Montaža za luč in pogon Katri Marbeshuber LJUBLJANA-MOSTE Telefon štev. 31-95 Za Kanado in Ameriko Največji in najhitrejši parobroili in lastna železniška zveza. I7 rhofhmirflf) samo 3«/2 dni na odprtem morju lam &IICI UUUI yO z velikim, brzim in novim parnikotn Empress of Britain. 42.500 ton. ki drži rekord najhitrejše s/o?nje od kopnega do kopnega v 4 dneh 9 urah in 17 minutah in ima zvezo zn Quebee v 4 dneh in 18 urah u Vsa pojasnila daje takoj brezplačuo: Toronto 't ^dneh'' in C, urah M^* ^VaK, D o t r o i t v 5 dneh in 11 »rab Kolodvorska ulica 30 C h i c a g o v 5 dneh in 17 urah II Telefon 21-17 Brisojavn I.eviule Mestno hranilnica ljubljanska Ljubljana — Prešernova ulica št. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji, Ima vlog nad 480,000.000 Din. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo. Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016 in 2616. — Poštni čekovni račun št. 10.533. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. in pol. Naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati, sestra, teta in tašča, gospa Marija Petrič roj. Več dne 1. t. m. po dolgi, mukcpolni bolezni mirno umrla. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 3. t. m. 1932 ob 1 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv, Križu, V Ljubljani, dne 2. aprila 1932. Minka. Franci, Hinko, Anica, otroci in ostalo sorodstvo. ■ KJBBBMCCr Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočuvstvovanja povodom smrti našega predobrega soproga, papana, deda, brata, strica in tasta, gospoda Ivana ravnatelja Mestne hranilnice ljubljanske v p. se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem krasnih vencev in cvetja, čč. duhovščini, gg. zdravnikom, čč. sestram-usmiljenkam in strežnikom, predsedstvu, upravnemu odboru, ravnateljstvu in uradništvu Mestne hranilnice ljubljanske, zastopnikom raznih oblasti, pevskima društvoma »Glasbena Matica« in »Ljubljanski Zvon - za ganljivo žalno petje, Ljubljanskemu Sokolu in končno v9em prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, V Ljubljani, dne 3. aprila 1932, Žalujoči ostali. ZRDRUŽMR SAMOPOMOČ j V MARIBORU 1 OROŽNOVA 8 (blizu Mestne hranilnice) | je podporno društvo za slučaj smrti; isto nudi v slučaju smrti članov | dedičem, oziroma potomcem članov lepo podporo proti vplačilu majhnih © zneskov vsak mesec, — Natančnejša pojasnila se dobe pri krajevnih || zastopnikih in v pisarni društva. Javljamo, da je nenadoma umrl naš dolgoletni zvesti uslužbenec Gmciškin Pogreb se bo vršil v ponedeljek, 4. t, m, ob 10 iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. aprila 1932. URAD LJUBLJANSKEGA VELESEJMA Štev. 76. >SmVEN19Cc, dne L apfla 1981 Stran o>7. .j..' , ' : To je ultraselekiivni aparat, brez dvoma vrhunec vsega, kar je v radio tehniki kdaj obstojalo. Kot zmagovalec duha nad materijo daleč nadkrfljuje vse ostalo. Neobhodna potreba je izzvala konstrukcijo „SUPER INDUCTANCEW. Treba je bilo izumiti mesta za stotine letečih valov, ki do sedaj niso mogli dospeti do navadnega sprejemnega aparata. »SUPER INDUCTANCE" je rešil ta problem, prinaša novih možnosti, odprl je nova vrata, skozi katera more vsak val, ne da bi se srečal s katerim drugim. Sedaj je prostor za vsakega. En sam mal gumb na aparatu 730 najde jasno in zanesljivo vsako postajo in izključuje vsakega »nepoklicanega gosta". Glejte, tako izgleda danes radio prijem. , M&hM, .V*, sji,.: ■ !,C •: Din 7.600'— je razdeljeno na 10 enakih mesečnih obrokov. Pri nakupu proti gotovini 10°/o popusta. S 14606 ljudska posoiilkicA 1 LJUBLJANI registrovouo rodr. z neomejeno zavezo niMoStftva C€Slfl Slcv. 6 (t lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. nraifflne vloge znašajo nad 160 niSStgono? »in. TU 1E VESELI! ZA VAS IN VAŠO FAMILHO ! 'Direktno IZ TOVARNE oz .skladišča dobite ■-^es doben inštrument teko po ceni.feafeof p/i nas iViOlIHEod Din.66.TAMBUDKEo'J Din 69. GITAftE " 165. TROMBE - -470. ene haKmonihc « •• 69. MAŠA SPECI1AUTETA- MPOMATICNE HARMONIkE.HAVAlSkE GFADE, SAKSOFON I. Zahtevajte brezplačni CENIK JKN1I2IC0„KAK0 POSTANEM GODBENIK' ^TOVARNA GLA7BII. IN HARMOKIK SKMAfil80Ržt.!D2 £a premnog* dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti nagega dragega nam očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda elačina veletrgovca, tovarnarja in posestnika kakor rn poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najiskreneje rtt-bvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zastopnikom raznih oblasti, zbornic, korporacij, društev in organizacij, gg. pevcem Ljubljanskega Zvona in pevskega društva Krakovo-Trnovo za v srce segajoče žalno petje, uslužbencem domačih podjetij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej naša najtoplejša in iskrena zahvala. V Ljubljani, dne t. aprila 1932. Ivo, Minka, Elea, Mirko in Milo, otroci. Hanuš Krofta in ing. Vladimir Šubic, zeta. CIary Jelačin, si na ha. Vlasta. Miloš, Tnšy, Risto in Eva, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. VI JOSIP JSP@b splošno kleparstvo t* itff W C? "Vm B '-me w Izvršuje vsa v stavbeno. .. ... - , i i te in galanterijsko stroko spadajoča*' Ljubljana - testa na LOKO 10 dela ter sprejema tudi popravila 2ji!l)l;« predmestje dne 13. aprila t932 od 9 dalje na licu mesta v Stepanji vasi h. št. 31 oziroma v gozdu na Golovcu, na Barju, »Dolgi breg« in »Ilovca«. — Dražba se prične v Stepanji vari hišna št. 31. — Dražbalo se bo po posameznih parcelah, potem cel vložek skupaj. Izklicna cena za celo posestvo 109.833 Din 20 par, za posaraerae parcele je izklicna cena cenilna vrednost. Vadij 10 % izklicne cene ▼ gotovini, hranilnih knjižicah ali pupilarnih vrednostnih papirjih je položiti pred dražbo. — Vknjiienim upnikom so njihove pravice pridržane. — Vpogled dražbenih pogojev v pisarni Dr. Kuharja, javnega notarja, Kolodvorska nlica fit. 3. Dr. Kuhar Andrej javni notar kot sodni poverjenik Zahvala vsem, ki so se me ustmeno aH pismeno spomnili z iskrenim tolažilom ob izgubi moje Vere Onim, ki so jo obsuli s cvetjem in venci, pevcem, ki so podali v obliki pesini blagi pokojnici roko t slovo in ki so jo spremili k večnem« počitku — iskrena hvala. Stane Derganc »SLOVENEC«, dne 3. aprila 1932. JVaš domači zdravnik L. R. — Lj. Potenje t glavo pri vsaki jedi, vznemirjenju, menjavi zraka in dr. je malenkostna bolezen, vam pa velika sitnost. Nadlega ni redka, poznam moža. ki se mu vselej pojavi rdečica in potenje v obrazu, če le zavoha papriko, tudi mene je zalival pot po vsej glavi ob vsaki priliki, zdaj se mi je potenje poleglo samo ob sebi. Te vrste motnje zuačijo izredno občutnost rastnega (vegetativnega) živčevja in se dajo s smotrnim utrjevanjem ublažiti in morda celo odpraviti. I. K. — M. Rjava slina vam teče ponoči iz ust? Svetujem vam dvoje. Osnažite si zvečer, preden ležete, usta in golt z grgljanjem, tudi zobe si skrtačite temeljito. Zdrav človek spi z zaprtimi usti, zato se dajte zdravniško pregledati, kaj vas ovira, da morate ponoči dihati skoz usta in ne samo skoz nos. I. P. — J. »Revinatizom« v kolenu je bržkone »goba« ali tuberkuloza tega sklepa. Za to mojo domnevo priča doslej brezuspešno protirevmatično zdravljenje in osemletni potek bolezni, ki ji je koleno sključila in tako nogo skrajšala. Dokler je hladno vreme, naj uživa bolnica ribje olje po dve žlici na dan, živi naj, kar se da, na zraku in ■olncu (solnčenje vpliva čudovito!), hrani naj se obilno zlasti z mlečnimi jedrni; če more, naj odrine sredi maja za šest tednov na morje (toplice ao v te mpogledu manj pripročoljive), in da bo lažje hodila ter da se ji bolni sklep umiri, naj si omisli čim prej udobno bergljo. A. C. — Lj. Kočljive »adeve, ki bi jih mogel tako na daleč razbistriti samo kak čarovidec! Če bi temeljito poznal vašo soprogo, bi vam mogel odgovoriti vsaj deloma, vi pa želite še prerokovanja. Posvetujte se z izkušenim zdravnikom, ki bo mogel soprogo pregledati in opazovati. A. T. — T. Oglušenje pri postarnem možu, ki je nastopilo po vnetju ušesa, ni brezupno. Če se stanje navzlic zdravljenju noče izboljšati doma, spravite moža v splošno bolnišnico, kjer imajo še druge pripomočke za zdravljenje takih bolezni. A. V. — D. Trije zdravniki in operacija v bolnišnici vas niso mogli ozdraviti, vaše zdravje je tako piškavo, kakor v začetku zdravljenja. Verjetno in celo umevno! Ne daleč od vaše domačije biva zdravnik, ki je tamkaj več let, kakor jih vi doslej štejete, na zunaj grča. znotraj samo srce, in dober zdravnik, ki ne cepi dlak in ne zdravi bolezni, ampak zna zdraviti ljudi. Uverjen sem, da vam odžene vse poglavitne nadležnosti, če se ga primete in vztrajno držite. I. R. — 2. Raka na nosu se bojite, ker ste si pred 7 leti poškodovali nos in se vam je na nosu ravnokar pojavila rdeča pika. Upam, da vam je medtem, ko čakate na odgovor, rdeča pika že izginila, če ne, nesite jo pokazat domačemu zdravniku. Zaradi takega raka bi jaz ne bil v skrbeh, pač pa pa zaradi vaš-ega živčno-duševnega stanja ... S. G. — Lj. Zdravniških izvidov ne morem tukaj razlagati in še manj kritikovati. Kako naj kaj stvarnega, t. j. pametnega in resničnega povem o zdravnikovem mnenju glede bolnice, ki jo je on pregledal, jaz je pa ne poznam? Če imate kakšue pomisleke in dvome, obrnite se za pojasnila na zdravnika, ki je povedal in zapisal izvid ter predpisal zdravljenje. Sicer pa res ne urnem, kaj prav za prav hočete. F. P. — S. Ohromitev bedra po vnetju hrbtnega mozga je dobro znana bolezen tudi glede zdravljenja, ki se ravna po obsegu ohromitve, po starosti bolnika in drugih okoliščinah. Tisto >ču-dežno« zdravljenje, ki ga vi omenjate, je bržkone reklamno sredstvo, kakršnih je nešteto, njih vrednost je vobče zelo dvomljiva. Proteza pravimo napravi, ki naj nadomešča kakšen izgubljen ud ali del telesa (n. pr. nožne, bedrne, zobne itd. proteze), vašemu bratu pa treba bržkone opornega aparata. Mnogo ohromitev se da izboljšati s primerno operacijo. Ako hočete bolniku res kaj pomagati, spravite ga ali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani ali na ortopedsko kliniko v Zagrebu. J. S. — K. Žlezo slinavko in drgalko vam je zdravilo že osem zdravnikov s pičlim uspehom. Nasvetovali so vam korenito operacijo, a vi ste se iz strahu pred njo doslej zdravil po načelu: operi mi kožuh, a ne zmoči ga! Verjamem, da ste naveličan takšnega zdravljenja, ki je bolj igračkanje. Zberite si kot mož vsaj malo srčnosti, vzemite si dva do tri tedne časa in pojdite, kamor so vam že svetovali. Po mojem mnenju je operacija manj nevarna kakor bolezen sama. Obsevanje z Rentgenom bo morda potrebno, a pride v poštev po operaciji! To vam povedo takrat. L. B. — R. Želodčna bolezen, ki traja že pet let in jo je zdravilo sedem zdravnikov, šest zdravnikov popolnoma breruspešno navzlic dvakratni rentgenski preiskavi, sedmi šele z delnim uspehom, je pač za vas žalostna zadeva in za nas zdravnike dovolj klavrno spričevalo in dokaz, da ne znamo uganjati čarovnij ali čudežev delati. Vaše zgodbe, ki je lepo, pregledno popisana in za zdravnika poučna, ne morem presojati glede podrobnih in zanesljivih podatkov, tudi vas ne poznam. zato se ne morem izjaviti o značaju in ozdravnosti vaše bolezni. Ker pa pričakujete od mene vsaj pametnega nasveta, in to po pravici, vas naiprej vprašam, če znate pravilno jesti? Veni namreč iz nekajdesetletne izkušnje, da izvira premnogo želodčnih bolezni od prenaglega in prehladnega jedenja. mnogi požirajo neprežvečene in s slino nepreinešane kose trdih jedi kar cele in pijo tekočine ne po požirkih ampak jih zlivajo v želodec kakor po lijaku, drugi dražijo želodec s premrzlimi ali prevročimi ali prekislimi ali pre-slanimi ali sploh dražečimi jedrni. So ljudje, ki imajo že po svojem ustroju bolj občutljiv želodec, da ne prenaša vseh jedi, kakor so drugi zelo sprejemljivi za vsnk prepih. Moj prijatelj dobi že močno zgago, samo če vidi cviček, gorje pa. če bi ga pil! Uvažujte vse to in uredite primerno svoje jedenje in pitje po tem! Ako hočete ozdraviti, napravite tole zdravljenje s poštenjem, ki je v primerih, podobnih vašemu, zelo učinkovito. Živite nekaj dni z mero in tehtnico v roki, to se pravi, vživajte jedi in pijače, ki jih prenašate brez težkoč, kolikor vam jih gre in zmerite oziroma stehtajte njih množino. Ko je ta množina določena, začnite si jedi dan za dnem pritrgovati in sicer vsak dan za eno dvajsetino ali pet odstotkov, kar se izprva niti ne čuti, vode pa vživajte v obliki navadne studenčnice ali slatine ali neoslajeue-ga čaja (ruskega, kamilčnega in podobnih), kolikor vam treba, ker žeje ni treba trpeti. Seveda ne smete težko delati. Čez štirinajst dni pridete na približno eno tretjino hrane, 6e zmorete, pojdite še na manj in vztrajajte pri tej najnižji znosni množini vsaj en teden, ta čas najbolje preležite, potem pa začenjajte vživati več in sicer vsak dan za eno dvajsetino več. S tem ravnanjem pride želodec do nekega odmora, ki mu omogoči, da se sam popravi! Poskusite in mi poročajte o uspehu tri mesece po končanem postu! R. K. — Č. Odstranjenje vejic, t j. dlačic na trepalnicah ali vekah, ki so obrnjene na znotraj, je nujno potrebno ne toliko iz lepotnih kolikor iz zdravstvenih ozirov, ker je sicer oko trajno vneto. Kako izvrši zdravnik za očesne bolezni to stvar, je njegova zadeva, navadno napravi majhno operacijo na trepalnici, da obrne ž njo rob, kjer rastejo vejice, na ven. Prepustite torej vso stvar njemu! Z. K. — V. L. Beli tok se da trajno odpraviti le, če se da odstraniti njegov vzrok, ki ni samo dvanajsteren, marveč dvanajstkrat dvanajsterem Če vam je beli tok nadležen in ga ne morete doma zatreti, pojdite brž po perilu v bolnišnico, morda «ie [Hjsreči, da vam prav v kratkem pomagajo. Če pa se ne da pravi vzrok odstraniti, potem ne kaže drugo kakor izpiranje sproti iu po potrebi, zdaj s kamilčnim čajem, drugič morda z rožnato rdečo raztopino rdečega kalija (kalijevega permangana-ta), tretjič s toplo vodo, ki se ji doda žlica galuna in žlica vinskega cveta. Za takšno izpiranje je potrebna priprava, irigator, in pa znanje, kako naj se rabi. R. K. — Lj. O čezmernem potenju smo se že letos razgovarjali nekajkrat. Ko nastopi toplejše vreme, pričnite s splošnim vtrjevanjem (voda, zrak. sonce), kakor je bilo lani pojasnjeno v podrobnostih na tem mestu, za zdaj si otirajte časih po kopeli preveč se poteče dele z zredčenim for- molovim ali salicilnim špiritom, potem si jih potresa jte s smukcem. K. V. — G. Krčeviti napadi pri osemmesečnem otroku, ki je umetno hranjen in je precej močno zaprt, dajejo misliti na rahito, zakaj prav rabita ali angleška bolezen jfc v tisti dobi največkrat vzrok krčem in zaprtju. Svetujem vam, da nesete otroka čimpreje k zdravniku, ki vam bržkone potrdi inojo domnevo in vam da primerna navodila glede otrokove prehrane. Po moji sodbi je sedanja hrana preveč enostranska, treba bo skrčiti mleko in dodajati zelenjave, gomoljnice (krompir in koren) ter sadne sokove, s čimer se odpravijo krči in zaprtje, čistila se smejo rabiti samo izjemoma, nikdar redno. Z zdravnikom se tudi pomenite kolikrat in kako treba otroka kopati, kdaj ga nositi na zrak in sonce. I. J. — Čr. Gluhe in mravljinčaste noge in težke meče vam ovirajo hojo? Tople kopeli v se-neni zavrelici nekajkrat na teden in drgnenje s kakšnim kafrniin cvetom ali mazilom vam vtegne nekoliko poživiti pešajoča uda. Ako imate kaj sredstev, jiojdite brž spomladi v kakšne toplice. Tako na daljavo ne morem reči, ali je otrdelo vaše žilje ali pa je bolj prizadeto vaše živčevje ali mišičje. Isti. Breztežnost pri človeku, ki je skoraj vedno v postelji, ni nič čudnega; da vam pa dela vsaka jed težave, pomeni, da vaša prebavila niso v redu. Vsekakor se dajte zdravniško pregledati, zato se ne spuščam v nikakšna ugibanja, ker ne maram, da bi morda radi mene zamudili začasno zdravljenje. F. V. — K. O vetrovih je bilo lani toliko pisanega v tem predelu, da so se nežnočutni glasbeniki že zgražali. Ker vam je lani pomagalo »hribovanje«, pa nadaljujte z gibanjem tudi doma. V hribih ste imeli tudi bolj pičlo hrano, kar je vsekakor uvaževanja vredno. Ogibljite se napenja-jočih jedi (razvpit fižol in vse drugo zrnje, ki ima še kal v sebi, s kvasom napravljene jedi, ohrovt in dr.), rabite izmed domačih pripomočkov česen v katerikoli obliki, zoper zaprtje pa ali grenčico ali grenko ali karlovarško sol. Zaradi močne že,je pa si dajte pregledati seč. — O utrjevanju je bilo pisano prav podrobno lansko spomlad, preglejte tiste številke. Modne novosti Pravni nusveti Sprememba zapora v denarno kazen. V. S. Pravoinočno prisojeni zapor sme na prošnjo višje deželno sodišče spremeniti v denarno kazen. To pa le takrat, če se potem, ko je sodba postala pravo-močna, pojavijo olajševalni razlogi, ki jih ni bilo ko se je izrekala sodba ali se vsaj takrat ni vedelo za te razloge, pa bi bili očividno povzročili milejšo kazen. Prošnjo je vložili pri sodišču, ki je kazen izreklo. To sodišče jo nato e svojim mnenjem predloži dalje, ali pa jo zavrne, če smatra, da ni upravičena. Zavarovanje. F. P. K. Zavarovali ete nekega vžitkarja izven sorodstva pri neki pomožni bla gajni in vplačali po tarifi in pravilom odgovarjajočo pristopnino. Ker je bila med tem ta blagajna oblastno postavljena pod zaporo, vprašate, če in kako smete zahtevati povračilo te pristopnine. — Za Vaše medsebojno razmerje veljajo določbe v pravilih. Če je po teh pravilih tak odstop mogoč, ne vemo; zdi se nam pa, da ne. Da te pristopnine ne zgubite, boste pač morali vplačevati svoje redne prispevke po obveznih določbah pravil. Predkupna pravica. J. E, Solastnik hiše je prodal svoj delež, ne da bi ga bil pred prodajo ponudil v nakup drugemu solastniku, kakor je bil po pogodbi vezan. Ker je drugemu solastniku veliko na tem. da bi prišel do onega tretji osebi prodanega deleža, bi rad kupčijo razveljavil. Ali je to mogoče. Kako bi se rešil solastništva? — Če navedena predkupna pravica ni bila vknjižena v zemljiški knjigi, kupčije ni mogoče razveljaviti. Vsak solast.iik je upravičen zahtevati razdelitev solastnine. Ako skujme stvari ni mogoče deliti v naravi, se razdeli na ta način, da se proda na sodni dražbi, kupnina se pa razdeli med deležnike. Pokojnina banovinskega cestarja. M. F. Zvedeli bi radi razne podrobneeti o pokojnini, o višini i6te i. t. d. Obrnite se na ban6ko upravo, ki ima na razpolago vse vade potrebne podatke, ki jih mi nimamo, pa vam lahko da tozadevna pojasnila. Odgovornost za prepozno vloženo pritožbo. A. P. Vložili ste pritožbo zoper nek odlok srezkega načelstva potom zveze agr. interes. Pritožba pa je bila odbita, češ, da ni bila pravočasno vložena. Mnenja ste. da je zveza agr. hiter, odgovorna za škodo. — Za škodo je vedno odgovoren tisti, ki jo je po lastni krivdi povzročil. V vašem slučaju bo pa težiko govorita o kakšni škodi, ker ima srezko naČetetvo pravico odrediti, da se gozdovi očistijo in bi bili s pritožbo težko uspeli. Če bi pa že škodo dokazovali. bi pa morali dokazati tudi, da je bila omenjena zveza po zakonu dolžna vložiti vašo pritožbo in da tega po laslni krivdi ni storila. Da bi to dokazali, pa ne verjamemo. Pobotnica. T. J. Zg. P. Sodišče je priznalo Vašemu očetu večjo svoto, ki ste mu jo bili Vi dolžni plačati. Oče se je medtem s hčerko izselil v inozemstvo. Dolžno svoto ste plačali očetovemu odvetniku, ki Vam je dal potrdilo. Zahtevali pa ste še od očeta |»odpisano pobotnico, da je ta dolg poravnan. Čez več mesecev ste dobili z očetovim imenom podpisano pobotnico z žigom in overovljenim potrdilom jugoslovanskega konzulata, da je res pobotnico podpisal oče. Ker pa veste, da oče pred odhodom v inozemstvo ni znal pisati, sumile, da je podpis na pobotnici nekdo drugi podpisal. Vprašate, če je lo kaznjivo. — Čim ste Vi Vaš dolg plačali pravnemu zastopniku Vašega očeta in ste dobili tozadevno potrdilo, je bila za Vas stvar rešena. Če ste pa celo dobili jiotrjeno pobotnico z overovljenim podpisom, potem imate kar dve potrdili o plačanem dolgu. Mnenja smo, da se je oče v inozemstvu naučil vsaj podpisati svoje ime. Če pa je res kdo drugi nn konzulatu podpisal očetovo ime in se sam izdajal za očeta, je to seveda goljufija, ki je kaznjlva po zakonih inozemske države. Fidejkomisarična substitucija. Z. V. Po očetovi smrti pred 15 leti je mati dedovala hišo z obvezo, da jo mora po svoji smrti zapustiti sinu. Hčerki sta dobili dediščino v denarju. Mlajša sestra, ki se namerava sedaj poročiti, zahteva od matere dote 40.000 Din in hoče mati, da oškodi sina, najeti tako posojilo na hišo. Vprašate, če sme mati brez privoljenja sina napraviti dolg na hiSo? — Mati ima le utesnjeno lastninsko pravico do hiše to je, s pravicami in obveznostmi uživalca. Ne sme torej hiše ne prodati ne obremeniti. Lahko dobi na svoje ime posojilo, vendar bi bila vknjižba na h i "o dopustna le »nekvnrno pravicam fidej-kotnisarskega substituta«. — Hiša je le užitek matere; hčerka pa sme od matere zahtevati le njenemu premoženju primerno doto. Ne more torej od vžitkarice ziahtevati 40.000 Din dote. Neutemeljena bojazen zavarovanca. A. M. 1. R. Vaši starši so zavarovani za slučaj smrti pri neki obrtniški samopomoči vsak za znesek 10.000 Din iu morajo vplačevati za vsak smrtni slučaj po 5 dinarjev prispevka. Ker ima zadruga najmanj 500 članov, nabere po Vašem računu najmanj 25.000 dinarjev. Če torej Izplača preostalim zavarovanega člana 10.000 Din, vprašate, kam gre ostalih 15.000 dinarjev? — Vpoštevati morate dejstvo, da vsi člani redno ne plačujejo smrtnih prispevkov. Dodeljevanje posmrtnin vrši zadruga gotovo v smislu zadružnih pravil. Če bi pa postopali proti pravilom, imajo oškodovane stranke pravico pritožbe na zadružno razsodišče oziroma pravico s civilno pravdo uveljaviti svoj zahtevek. — Predno kdo pristopi v kakršnokoli zadrugo, naj dobro prečita in si da tolmačit pravila zadruge. Če si član zadruge, potem se redno udeležuj občnih zborov, da pravočasno uveljaviš svoje pravice, če se bodo vsi zadruga rji po tem ravnali, bodo vsa sumničenja o vodstvu gotovih zadrug sama po sebi prenehala. Nezakonsko očetovstvo. S. P. T. Vaša sestrična je imela znanje z nekim gospodom iz Bosanskega Broda vsled katerega je dobila otroka. Nezakonski oče ni pripozual očetovstva in se je očetovski tožbi umaknil v Srbijo in je bila tožba vrnjena. Sedaj ste zvedeli, da je zaposlen v S. na Hrvaškem. Vprašate, kako bi otroku pripomogli do njegovih pravic. — Svetujemo Vam, da varuh otroka z ubožnim spričevalom takoj vloži pri domačem okrajnem sodišču tožbo na priznanje očetovstva proti nezakonskemu očetu v S. Istočasno naj prosi, da se tožba odstopi pristojnemu srezkemu sodišču v Zemunu, kjer naj postavi sodišče nedoletnemu tožniku varuha pri tamkajšnjem sodišču. Ta uradoma postavljeni zastopnik bo poteim zastopal otroka v tekoči pravdi. — Če bi se med tem, predno bo tožba dostavljena nezakonskemu očetu, ta preselil v ozemlje stare Srbije, bo3te morali čakati ali da se povrne na ozemlje bivše Avstro-Ogrske, ali pa. da bo zakonodaja izjednačena. >Na ozemlju bivše Srbije se nezakonski oče ne more prisiliti s tožbo na priznanje očetovstva. Državljanstvo in članstvo pri društvih. D. A. Lj. Vsako društvo ima v svojih pravilih določbe glede pogojev za sprejem člana v društvo, če v društvenih pravilih ni izrecno zahtevano, da mora biti član naš državljan, potem lahko sprejmejo v društvo tudi inozemce kakor n. pr. Primorce in Korošce. 0 sprejemu novega člana sklepa odbor in po običajnih društvenih pravilih ni nobene pritožbe zoper moreb;tni odklon. Če pa ima društvo v svojih pravilih določbo, da morajo biti člani društva le naši državljani, potem tako društvo inozemca sploh ne sme sprejeti za člana. Ima pa lahko inozemoe kot goste v društvu. Volilo stanovanja. »Skrbni oče«. Pok. stric Vam je oporočno zapustil volilo dosmrtnega stanovanja v hiši, obstoječi iz sobe, kuhinje, shrambe in kleti. Ker je bila hiša potrebna popravila, ste dediču dovolili, da je vzel v hišo najemnika skozi tri leta, ki je zato hišo popravil. Najemnik se je odselil. Sedaj hočete Vi sami dati hišo v najem tako, da bi polovico najemnine dobili Vi, polovico pa dediči, s čimer pa dedič ni zadovoljen. —• Ker imate zapisano dosmrtno stanovanje, imate le pravico rabiti za svojo polrebo hišo s pritiklinami. Niste pa opravičeni oddajati drugemu stanovanje. Čim Vi stanovanja in pritiklm sami osebno ne uporabljate, sme s temi prostori razpolagati gospodar, ki jih sme tudi oddajati. Pretiran račun. E. B. sr. L. Kot mizar ste 1. 1980 vzeli od lesnega trgovca potrebni les za neko delo naročeno od posojilnice. Glede cene se z lesnim trgovcem niste zmenili: mislili ste, da ne bo mnogo več računal za kubični meter nego 250 dinarjev, kakor je sam takrat kmetom plačeval les. Ko ste les že porabili, ste dobili račun za les in sicer ga je računal po 470 Din kubični meter. To ceno lesa ste zaračunali posojilnici, ki Vam račun ni priznala, češ da je stal takrat les 250 Din kub. meter. Lesni trgovec terja od Vas še neplačani račun za les. Kdo ima trpeti škodo? — Če se z lesnim trgovcem niste zmenili točno za ceno, potem se je smatralo kot dogovorjeno, da se računajo zn les običajne takrat veljavne trgovske cene! Če se je Vam zdel račun pretiran, je bila Vašn dolžnost, da bi takoj, ko ste prejeli račun, grajali ceno. Ker tega niste storili, ne morete sedaj po dveh letih samovoljno račun znižati. Poskusite z lepim doseči znižanje računa od trgovca. — Posojilnica je Vam dolžna za naročeno delo toliko plačati, kakor ste se pogodili. Če ste Kostum z jopo v obliM plašča iz glad e, svetle volnenine; šalni rever, žepi vrezani, rokavi v spodnjem delu razširjeni, v zapestju zapeti. Zraven bela in drugače barvno skladna bluza, okrašena z gumbi. Obleka iz vzorčastepa bouclč-ja a širokim telovniškim delom. Telovniik, ovratnik, Irak in oaled na rokavih so iz batista ali piquee-a. pas usnjen. Jedilnik za amiI (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Torek. Kosilo: 1. Mlečna juha. — 2. Sesekljana pečenka. — 3. Pretlačen krompir (pire). — Repa. — Ali: 1. Sadje. — 2. Juha. — 3. Sirov« testenica (pašteta). 4. Krompirjevo kolo z različno zelenjavo. — 5. Čokoladni zavitek. Sreda. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Zelenjavhd juha. — 3. Ledvična telečja pečenka, jajnine. -t-4. Salata. — Ali: 1. Sadje. — 2. Ribji cmoki (cro-.uettes) z oljnato omako (majonezo). — 3. Juha. — 4. Telečja ledvična pečenka, jajnine in mešana salata. — 5. Jabolčni štrukelj iz maslenega testa. Četrtek. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Ovef, na juhi. — 3. Telečja glava. — 4. Krompir s slanino. .— 5. Salata. — Ali 1. Sadje. — 2. Artičoke. — 3. Ocvrta telečja glava z zelenj. omako (vinaigrette-sauce). — 4. Krompir. — 5. Salata. — 6. Penjava ii koruzne moke (maizena). Petek. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Jajnine (špageti) s paradižnikovo omako. — 3. Mešana salata. Ali: 1. Sadje. — 2. Gobova juha. -— 3. Ocvrta kar-fijola, ribe in salata. — 4. Vkuha (kompot)). Sobota. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Iiiž na juhi. — 3. Bržola, grah in pečen krompir. — Ali: 1. Sadje. _ 2. Juha. — 3. Fižol, krompir in prekajeno svinjsko meso. — 4. Oslajeni pomarančni krhlji. Nedelja. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Juha. — 3. Svinjska pečenka, jajčne gobe, cmoki. — 4. Lin-ška torta. — Ali: 1. Sadje. — 2. Jeterni ulitki (paštete). — 3. Juha. — 4. Telečji jezik z nizozemsko omako, pretlačen krompir. — 5. Vrvični krapi. -6. Vkuha (kompot). imeli pogojeno, da Vam plača posebej delo in posebej izdatke za materijal, potem Vam je dolžna , plačati materijal tako, kakor ste ga Vi plačali in Vam ne sme nič odbiti. Neposlušni vajenec. L. Z. Imate nezakonskega sina, ki ste ga dali učit obrti. Fant pa je slabo vzgojen ter ga mojster ni mogel obdržiti. Preskrbeli 'ste mu drugo mesto, kjer je bil pa tudi odpuščen. Vprašate, če ste sedaj prosti obveznosti in kako hi postopali, da se ga rešite. Za pastirja, pravite je premočan, za hlapca pa ni rojen. — Po postavi je oče dolžan skrbeti za otroka, dokler se ta ne more sam vzdrževati. Če se v vašem slučaju fant ne more učili, ga pač dajte v službo, ki jo najdete. Tudi služba hlapca ne bo nečastna. Sicer se pa o tem pomenite z varušldin sodnikom. ,T. M. T, Zenitno in dedno pogodbo ste itak morali delati pri notarju. Zato boste pri njem najbolj točno zvedeli, če je taksa pravilno žara-čunana in če ni, kako se je treba priložiti. Preskrbovanje slaboumnega, A. T Vaš slaboumni sorodnik ima v hiši izgovorjeno stanovanje in hrano. Gospodar pa zelo grdo z njim ' ravna, ga pretepa, ne daje mu primerne hrane in ! obleke in ga sili k delu. Vprašujete, kakšno stanovanje mu mora dajati, kakšno hrano, obleko itd. — Vse kar ste napisali v dopisu, naj skrbnik umo-bolnega sporoči skrbstvenemu sodniku, ki bo gospodarja poklical na odgovor in izdal potrebne ukrepe. Tisti, ki mu je umobolni izročen v varstvo, odgovarja za škodo, ki jo je umobolni napravil, ker je varuh svoio dolžnost zanemaril. Nikakor nI priporočiti, da bi'se brat branil skrbništva svojega brata, ker bo gotovo znal bolje zanj skrbeli, kakor kakšen tujec. V. P'. O. P. Za informacije o izpitu v obrtno-nadal jevalni šoli se obrnite na vodstvo dolične šole, kier i>i radi delali izpit. Občinska podpora. F. J. L. Če ste za delo nesposoben in nimate prav nobenih dohodkov, prosite za podporo svojo domovinsko občino, če imate očeta, ki vas lahko podpira, niste upravičeni do občinske podpore, ker je predvsem očetova dolžnost. da skrbi zn svojega otroka, če se sam ne more preživljati, kakor so to otroci dolžni skrbeti za starše, ako so oni v potrebi Štev. 78. »SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932. Stran !S7. Aprilska V naši hiši štiri miši muca so požrle, goske pa so si za zajtrk ka6jo kost ocvrle. Pajek v mrežo se ujel je, muha mu je kri izpila; putka kakor konj rezgeče, jajce znesla je kobila,.. Kuža meketa kot koza, koza kakor kuža laja; pujsek pa z mesarjem pleše po dvorišču ringaraja , .. Dež namesto solnca sije, pipa mesto deda dremlje; mojsteT pek iz ilovice »pekel je ogromne žemlje ... Vse na glavo je p.astavil burkasti gospod april. Se naš striček nanj je jezen: z blatom, hej, ga je umil... »Počasi, počasi, gospod hudobec,« ga je zavrnil pomorščak. »Saj nisi držal svoje obljube! Obljubil si mi suho ladjo — poglej, kako sili voda vanjo! Najprej mi vodo izčrpaj, potem bova govorila dalje,« »To bomo takoj naredili!« je samozavestno vzkliknil hudobec in skočil na dno ladje. In je jel z vso vnemo goniti črpalko. Ker pa je voda na eni strani skozi cev uhajala v ladjo, na drugi strani pa spet tekla iz nje, je bil ves njegov napor zaman. Črpal je in črpal, da mu je znoj curkoma lil s čela, vode pa ni bilo v ladji prav nič manj, Pomorščak je s svojimi mornarji škodoželjno opazoval hudobčevo delo in se grabil za trebuh od silnega smeha. Sedem dolgiH ur je hudobec gonil črpalki in sedem dolgih ur so se mu mornarji režali ■ in mu strgali korenček: »Šlek, šlek!« Ko je hudobec slednjič spoznal, da je ves njegov napor brezuspešen, je besno zaškripal : z zobmi — in izginil. Pomorščak je bil rešen. Srečen in vesel : se je vrnil s svojo ladjo domev, kjer še danes s svojim neizmernim bogastvom živi, če že ni umrl.., m V bogatem mestu Amsterdamu na Nizo-lemsikem je živel pomorščak, ki je imel staro trhlo ladjo. Neštetokrat je že z njo jadral po širokem morju v Indijo in nazaj ter prevažal razno blago. Zaslužil pa je pri tem tako malo, da je komaj živel. Prihraniti si ni mogel nič. Dostikrat se mu je pokvaril ves tovor, ker je skozi razpoke na dnu ladje udarjala voda. Tako je počasi padal v dolgove in kmalu ni bilo na ladji niti žeblja, ki bi bil njegov. Nekega dne se je sredi Indijskega oceana njegova ladja ustavila, ker ni bilo niti najmanjšega vetra, da bi napel jadra. Tej nadlogi se je pridružila še draga: voda je silila skozi razpoke v ladjo kakor še nikoli in kmalu ni bilo prostora na vsej ladji, ki bi bil varen pred njo. Ves obupan je hodil pomorščak po ladji sem in tja in se grabil za glavo. Vedel je: Če kmalu ne zapiha veter in ne požene ladje dalje, se mu bo pokvaril ves dragoceni tovor — cimet in muskatovi orehi — in postal bo berač. Hrepeneče se je oziral čez morsko ravan in čakal vetra. Že se je spustila noč na zemljo, površina morja pa je ostala mirna, brezgibna ... Obup ubogega pomorščaka jc postajal z vsako minuto večji. Na ves glas je začel stokati in ko vse skupaj ni nič pomagalo, je grdo zaklel in se pridušil, da bi samemu hudobcu zapisal svojo dušo, če bi mu trhlo, razbito ladjo zamenjal z novo. Komaj je te besede izrekel, je zagrmelo pred njim, kakor da je udarila strela. Iz gostega oblaka dima, ki je smrdel po žveplu in smoli, se je izmotala rogata postava hudobca. Globoko se je priklonil pred pomorščakom in dejal: »Klical si me — tu sem. Povej, kaj ti na srcu leži. Vsako željo ti bom izpolnil.« Pomorščak se je najprej močno prestrašil, potem pa se je ojunačil in dejal: »Daj mi najlepšo ladjo na svetu, v katero ne more prodreti nata kaplja vode in sedem let najugodnejšega vetra, da bom lahko jadral, kamor bom hotel — potem je moja duša tvoja!« >Dobro, dobil boš vse, kar želiš,« je zadovoljno odgovoril hudobec. »Uraži se z nožem v roko, pomoči pero v kri in podpiši pogodbo.« Pomorščak je napravil, kakor mu je hudobec velel in podpisal pogodbo s svojo krvjo. Ni še napisal zadnje črke na papir, ko je iz-nova strašno zagrmelo pred njim in zasmrdelo po žveplu in smoli. In v tem hipu se je zgodilo ... Na mestu, kjer je še pravkar stala stara, trhla ladja, se je zibala na površini morja nova velika, razkošno opremljena ladja. Imela je štiri jambore, tako visoke, da je človeško oko komaj moglo videti njih vrhove. Koj nato pa je zapihal tudi močan veter. Jadra so se napela — in že je ladja ponosno kot labod rezala morske valove, S to novo ladjo je pomorščak poslej jadral križem sveta, Medlem, ko so druge ladje ob mirnem vremenu nepremično stale sredi morja, je njegova ladja s po'nimi jadri plula dalje. Ljudje so se križali: »Bog nas varuj — zapisal je svojo dušo hudobcu!« Niti kaplja vode ni več prodria v ladjo in dragoceni tovor je ostal poslej nepoškodovan. Tako je pomorščak kmalu obogatel. Napolnil si jc mošnje s čistim zlatom. Pri vsem tem bogastvu pa ni bil srečen. Kadar se ]e spomnil pogodbe, ki jo je sklenil s hudobcem, mu je postalo pri srcu tako tesno in težko, da ni imel miru in obstanka nikjer, Premišljeval je noč in dan, kako bi ukani! hudobca in rešil svojo dušo. eta so tekla. ivo je pomorščak nekega dne spet s polnimi jadri plul po širokem morju, mu je oblak smrdečega dima naznanil prihod hudobca. Sedem let je bilo pri kraju ... V smrtnem yiro.hu je pomorščak hitro ukazal mornarjem, naj izvrtajo na dnu ladje dve veliki luknji. Ko sta bili luknji izvrtani, je pomorščak ukazal, naj postavijo na luknji dve črpalki. Tako sla bili luknji zakriti, voda da je prodirala skozi cevi v notranjščino. Komaj so mornarji izvršili njegovo povelje, se je prikazal hudobec. Priklonil se je in dejal: »Sedem let sem ti pihal najlepši veter v jadra, da me že vsa pljuča bolijo. Zdaj si moj — pripravi se!* m mz Tončkov stric je bil gozdar. Kadar sta šla skupaj v gozd na izprehod, je bil za Tončka vedno velik praznik. Toliko vprašanj jc lahko zastavil in stric gozdar mu je znal na vse tako lepo odgovoriti. Ga je na primer vprašal, zakaj obdržijo iglasta drevesa tudi pozimi svojo zeleno odejo, in stric gozdar mu je pojasnil: »Veš, to je tako. Kadar je pozimi vsa narava odeta v težko sneženo odejo, najdejo živali pod gostimi vejami iglastih dreves varno in suho zavetišče. Bog skrbi za vse!« Koj na ta odgovor je imel Tonček že pripravljeno drugo vprašanje. Zagledal je namreč v votlini nekega drevesa spečo sovo. »Striček,« je sočutno de-jal, »striček, ali ni sova revica, ker čez dan nič ne vidi?« Stric je bil drugačnega mnenja. Sova, ki čez noč polov i in pomori mnogo majhnih živali, bi napravila preveč škode, če bi jih lovila tudi podnevi, je povedal. Tako pa so uboge živalce vsaj čez dan varne pred kruto pre-ganjalko, ker nič ne vidi. In še polno drugih stvari mu je moral stric gozdar pojasniti. Neki prizor se je Tončku prav posebno vtisnil v spomin. Ko sta nekega dne spet tako po gozdu hodila, sta prišla do neke samotne koče. In je tedaj zagledal Tonček ježa, ki se je udobno 3olnčil na pragu. Komaj je utegnil striz gozdar Tončku pojasniti, da ima lastnik koče ježa pri sebi zalo, da mu preganja gozdne miši, se je gozdarjev pes z besnim lajanjem zakadil v nič hudega slutečega ježa. Tonček je od strahu zakričal in kar ni mogel razumeti, kako se more stric pri vsem tem tako brezskrbno smehljati, Tonček je namreč mislil, da bo pes ubogega ježa kar v hipu ubil in pohrustal. Pa se je zmotil. — Jež se je zvil v klončič in pes se je zaman trudil, da bi mu prišel do živega. Ko se je par-krat pošteno zbodel v gobec, se je tuleč umaknil. Krvavel je iz neštetih ran na gobcu in na nogah ... Kakor se je Tončku krvaveči pes smilil, je bil vendar vesel, da se ubogemu ježu ni nič hudega zgodilo. Zdelo se mu je, da se mu iglasti možic z malimi očmi zvito in prijazno smehlja, kakor bi hotel reči: »Vidiš, Tonček, vidiš, čeprav sem tako majhen in slaboten, sem vendar hraber in se upam postaviti vsakemu sovražniku v bran!« I Kdo le izumil žepno mo? Leta 1500, torej pred dobrimi 400 leti, je živel v mestu Niirnberg na Nemškem neki mož, ki se je pisal Peter Henlein in ki je bil velik čudak. Nekega dne je kar nepričakovano zaprl svojo delavnico in se povsem izognil svetu. Vse dni je samotno preživel v delavnici in delal od jutra do večera. Kaj dela, tega ni zaupal nikomur, niti svoji ženi ne. Žena je bila prepričana, da ga je obsedel sam hudobec in je zastonj ugibala, kakšne skrivnostne reči uganja .. . Nekega dne je sosed naprosil mojstra, da bi prišel k njemu na dom in mu nekaj popravil. To priliko je izrabila radovedna žena in šla stikat po moževi delavnici. Ko je tako hodila po delavnici sem in tja in vtikala nos v vsako stvar, je nenadoma zaslišala iz velike omare skrivnostno brenčanje in tiktakanje. To je gotovo ona čarovnija! se je posvetilo ženi v glavi, Odprla je omaro in zagledala v njej majhno, bobnu podobno napravo, iz katere je odmevalo ono brenčanje in tiktakanje, kakor da je živo biije, V sveti jezi je zgrabila žena to prečudno stvar in jo vrgla na tla, da se je razbila v tisoč koscev. Bila je prepričana, da jc na ta način za vedno osvobodila moža čarovne moči... Ko se je mojster Henlein vrnil domov in videl, kaj se jc zgodilo, bi bil kmalu zblaznel, tako se je razjezil in razžalostil. Ko se je nekoliko potolažil, se je napotil k mestnemu županu s tako čudno in nenavadno prošnjo, da je bil tudi župan povsem prepričan, da v mojstrovi glavi ni vse v redu. Prosil je namreč, naj ga zapre z orodjem vred v mestno ječo in ga pusti tam toliko časa, dokler sam ne bi zaprosil, naj ga spet izpusti. Župan mu je ustregel tem rajši, ker je bil prepričan, da je ubogi mož zaradi svoje blaznosti nevaren svoji okolici... Peter Henlein je več tednov marljivo delal v zaporu, nekega dne pa je prosil župana, naj ga spet izpusti na svobodo. Ko je župan z mestnimi svetovalci stopil v samotno celico, mu je mojster izročil prvo niirnberško uro. Tako je torej Peter Henlein oni, ki je izumil žepno uro. Ta žepna ura je imela takrat, kakor smo že omenili, obliko malega bobna, pozneje, v teku let, pa so uro izpopolnili in ji dali obliko, kakršno ima še danes. Smešni klobuki i. Prečuden klobuk iz bambusovih palic in težke svile, kakršnega nosi še danes marsikatera Hindu-žena. 2. . Kl ■mM s&iiiimMik /:<>Ammm Indijanske v Peru nosijo gobam podobne klobuke iz slame. Robovi so zavihani navzgor, tako da izgleda klobuk ob dežju kakor skleda, napolnjena z vodo. Senčnik za svetiljko? Ne! Kitajka s klobukom, ki je za las podoben našemu senčniku. Takle klobuk je za Kitajke, ki imajo sila nežno kožo, zelo pripraven, ker jih varuje soln-čnih žarkov. ZA BISTRE GLAVE Zloženka. Piruih — drevo — potok — šola — angel — loka — jablana — rak — on — lovec. — eden — ara — mlin — ime. Postavite to besede t drugačnem rrstjieni redu drugo pod drugo tako, da boste iz njih začelnih črk od zgoraj navzdol čitali začetek znane narodne pesmi. Ena od pravilnih rešitev bo nagrajena z lepo knjigo. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 7. aprila na naslov: Kotičkov striček, uredništvo >Sloveuca« v Ljubljani. ZA ŽI DANO VOLJO Huda zmota. Mihec jč potico. Pa nenadoma vpraša mamo: »Mama, ali imajo rozine tudi noge?« »Ne. Le kako moreš tako neumno izpraše-vati?« »Oh, potem sem pa inuho pojedel...« Usmiljeni Stanko. Stanko gre z očetom skozi gozd na izprehod. Pa zagleda na drevesu ptičko in sočutno reče: »Oh, očka, poglej ubogo ptičko — niti kletke nima!« Lev in vrabec. V železni kletki je ležal lev in z mrkimi očmi strmel v zlato prostost, Vrabec, ki je svobodno letal okoli, se je približal kletki in začebljal: »Mogočni kralji Glej, jaz sem svoboden, čeprav majhen in neznaten, ti pa si za vselej izgubil prostost. Menjajval« Kralj živali ni na to odgovoril nobene besede, marveč si je ponosno mislil: Bolje biti lev v jet-ništvu, kot vrabec na svobodil Težko vprašanje. lahek o lgovor. Učitelj: »Anica, povej mi: kaj je večje, svet ali zemlja?« Anica: »Vsekakor svet, ker zemljo dobimo že pri trgovcu .z rožami.. .< Ona (vsa,iz sebe): Peter, naš Pepček je dinar pogoltnil.« On (raztresen); »Na, tu imaš drug dinar.« STR1ČKOV KOTIČEK 279. Veš kaj, moj ljubi Kotičkov striček? — Sprejmi me, sprejmi me v svoj kotiček! Če me — juhejsa juhejl — boš sprejel, pesem najlepšo Ti bom zapel, So pa me vrgel boš v svoj grdi koš, nič vefi prijateljček moj ne boš ... Romanček Rejc, učenec III. razreda v Velenju. Dra.si Romančrk! — Da bom prijateljček Tvoj ostal, sem bliskovito v kotiček Te dal. Zdaj pa kot lev, ki svoj plen v gozdu hrusti, brž, brž odpri na stežaj svoja usta in čez polje in gore še nocoj pesem n]i ono mogočno za poj — da se bo slišalo prav do LJubljane blatne, meglene, čemerne, zaspane. Oča Požgančev tam gori na luni spremljali bodo na zlati Te struni.. . Koti« kov »t r i 8 e k. Dragi Kotičkov striček! — Kmalu bo minilo leto, kar sem Ti pisala prvo pismo. Ali se Ti nič ne smilim, ko že tako dolgo čakam na odgovor? Veš, jaz sem daleč v Franciji in hodim v francosko šolo. Povem Td tudi, da razuašam že četrto leto slovenske časopise — »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in še druge po naši koloniji. Ali nisem pridna? Prosim, odpiši mi in povej, če sem dobro sestavila to pismo. Voščim Ti vesele velikonočne praznike in Te povabim na pirhe. Lepo Te pozdravlja Tvoja Anica Legat, učenka V. razr. v Aumetzu na Francoskem. Draga Anica! — Kakor bel, srčkan golobček je priletelo Tvoje pisemce iz daljne, daljne tujine in liubeče potrkalo na duri mojega srca. Kakor droben solnčni žarek je posvetilo v kamrico moje duše in mi jo ogrelo in raznežilo do najlepših sanj. Nepregledne ravnine in visoke gore ležflo med nama, pa si se kljub temu spomnila name, sivolasega strička v beli Ljubljani in mu poslala pozdrav. Takle pozdravček iz daljne tujine je vreden več kot cekin. Takle pozdravček je vse kaj drugega, kakor pozdrav iantkov in punčk iz domačih vasi. Človek, ki piše iz tuje dežele v domovino, ne piše kar tako zaradi lepšega. On piše, ker mu tako veleva srce, piše, ker čuti in ljubi vse drugače, kakor čutimo in ljubimo mi, ki ne vemo. kaj je domotožje ... Vem, da še nihče od vseh mojih kotičkarjev in kotičkaric ni bil tako vesel moiega odgovora, kakor ga boš vesela Ti. To veselje Ti tudi od srca privoščim, ker si tako pridna punčka. Slovenske časopise raznašaš po koloniji, to je vsekakor sila važen, imeniten in zaslužen posel! Tako po svojih močeh pomagaš rojakom daleč proč od domovine, da niso tako osamljeni sredi tujih jim ljudi in da ne pozabijo materinega jezika, kakor ga je pozabilo in zavrglo že toliko naših izseljencev križem sveta — zaradi naše brezbrižnosti in naže majhne ljubezni do niih. Bog Te živi, vrla slovenska deklica! — Kotičkov striček. Dragi striček! — Po dolgem času Ti zopet pišem. Danes Ti povem nekaj povsem novega. Gotovo Te bo zanimalo. Naš g. učitelj nas je zapustil. Odšel je na Primskovo. Bili smo zelo žalostni, pa ni nič pomagalo. Že mora tako biti, ali ne? Tudi Ti, striček, si se gotovo od koga poslavljal, ko si že tako star(?) in zato sum dobro veš, kako je to hudo. Zadnjič je bila objavljena neka Tvoja pesem, ki je bila meni silno všeč. Ali znaš še kakšno tako? če ne veš, katero pesem mislim, Ti prihodnjič povem njen naslov. V upanju, da objaviš te vrstice v svojem kotičku, Te prav lepo pozdravlja Olga K u r 6, učenka IV. razr. v Zagorju ob Savi. Draga Olga! _ Kako hudo je slovo, res sam predobro vem. Vsa moia mladost, vse moje življenje je eno samo grenko, pregrenko slovo. Slovo od vsega lepega in dohrega, ki je nekoč zdavnaj hodilo v moje sanje vasovat, slovo od V3ega upanja in pričakovanj^, ki je kdaj v mojem srcu živelo, slovo od najskromnejšega hrepenenja, ki je kdaj v mojih očeh gorelo. Slovo od vsega. Samo ljuta gospa žalost se od mene posloviti noče, samo ljuta gospa žalost noč in dan okoli mene sitnari in joče ... Da bi jo spak! Če je že vse šlo rakom žvižgat — še ona naj gre, ali ne? Toda kaj sem prav za prav hotel odgovoriti? Vidiš, takole je, če takšnegale starega strička, kot sem jaz, zgrabi sentimentalnost. Ali veš, kaj je »sentimentalnost«? Sentimentalnost je prečudna stvar. Ni to nobena divji zver, niti krvoločna muha ne. Je ne moreš videti, ne slišali in tudi ne otipati. Kakor mora se prihulieno priplazi od-nekod in ti napolni čašo do roba. Pijes in piješ — in ti je pri srcu sladko in grenko obenem in ne veš, ali hi plakal od radosti ali se smejal od žalosti ... Ali zdaj veš? Mislim, da še manj kot prej. In če ne veš — prav nič žal Ti ni treba biti zalo! Sentimentalnost ni za otroke. Za otroke je mleko, so ajdovi žganci in polica in kruh. Sentimentalnost je za odrasle ljudi in še ti bi prav lahko izhajali brc/, nje, med njimi tudi jaz — Kotičkov striček. j Dragi striček! — Preden Ti pišem par vrstic, j Te prav lepo pozdravim. Vsnko nedeljo čitam Tvoj j kotiček. Vedno je v njem kaj novega. I/ D. M. v | Polju pa se nobeden ne oglasi. Jaz bi Ti že večkrat pisala, pa si nisem upala. Kadar prebiram Ivoje odgovore, se moram vedno smejati, takšne včasih iz rokava streseš. Bodi mi najlepše pozdravljen! — F a n č i Lenarčič, učenka (?) razr. pri D. M. v Polju. Draga Funčl! — Kar oddahnil sem se, ko sem Ivoje pismo prečita!. Hvala Bogu, sem si .loj:!, hvala Bogu, na to pismo, ki o smehu govori, mi pa ne bo treba stokati in jokati in ljuto gospo žalost obrekovati. Pa se še o židani volji milo pomenimo, nol Iz rokava da jih stresam? K*i pa? V rokavu jaz nikoli nimam nič! Saj nisem ongavi berač Malha. Berač Malha, ta jih pa znn stresati iz rokava, ta! Pa nikar ne misli, da cekine. Se dinarja ne, še prebite pare ne! Nego zna ubogi berač Malha stresati iz rokava edino kar na tem svetu premore in ima: uši... Žaldstna mu mnjkal Lepo Te pozdravlja — Tvoj Kotičkov striček. Kdo ugane Kako jc ntogoee število 666 povečati v število, ki je za polovico večje, ne da bi se kaj dodalo? ('flfifl otuiqop ud 'as aiuoo) Stran 10. »SLOVENEC«, dne 3. aprila 1932. \ štev. 76. «r C it a t el i e m ff Slov en ca" za nedeljo ,Tohn Francis Ariza: Strašno moč viri e Strašrm močvirje pravtako malo zasluži svoje ime kakor kanadsko Golo ozemlje. Polkovnik, William Byrd, praded admirala Byrd-a, ameriškega polarnega raziskovalca je to močvirje tako imenoval. Pripovedoval je več neprijetnih stvari o njem. To je bilo L 1728. Nekaj teh pripovedk se je ohranilo. Velikansko južno močvirje, ki je prvotno merilo 1000 kvadratnih milj, so ua zahtevo skrčili na 600 kvadratnih milj. Je ob obali Severne Caroline (Zdr. dr.), kjer je v drugi polovici 16. stoletja angleška kolonija Sir Walter Raleigh-a izginila brez sledu; in v bližini treh virginskih mest: Norfolk, Portsmouth in Suffolk. Strašno močvirje ni mokro močvirje, poraslo z mačjimi repki in jelšami, kamor te vabi izdajalski živi pesek. Večina njegovega površja je suha in porasla s cipreso, cedro in javorjem. Deloma je gosto poraslo s trsjem, ki je severnjaki poznajo kot bambusov drog za ribolov; deloma pa s trnjevo džunglsko šaro, ki propušča samo divje živali, ptiče in kače. Zdi se, da vsi kanadski beloprsi vrabci preziinujejo v tem močvirju. Vidiš jih po deset tisoč, dočim se milijoni kosov (ameriški kos ni ves črn kakor naš. Njegova prsa rdijo kakor ona naše taščice, kot pevec pa se ne more merili z našim kosom) pasejo ob trpkih jagodah in drugih sadovih, ki rastejo na pogorelih in posekanih mestih, v ljudski govorici znanih kot »luči«. Puščavniki (drozgi), lisičji vrabci, mirtni pevci in drugi ptiči prezimujejo v tem močvirju. Videti je žolno, ki ima kijun kakor iz slonovine. Veličasten ptič, vranje velikosti. Strašno močvirje je raj tudi za črne medvede, ki tehtajo 250 funtov ali manj, rakune (VVaschbiir), oposume, jelene, vidre in tuintam pantre. Zrak je prepojen s cvetličnim vonjem od zgodnje pomladi do jeseni. Z dreves vise cvetoče rastline, ali pa so preprežena s španskim mahom, bambusom. zelenim trnom, divjo trto iu brezimnimi drugimi rastlinami ovijalkami; dočim se ti zdi, da »sveta drevesa« gore jagod. Črna in bela lavorika, divja magnolija in razno zeleno grmovje pretvarja zimske gozdove tega močvirja v resničen raj. Grmovje črnib jagod in mačjih krem-peljcev raste 25 čevljev visoko v rodovitni, bogati zemlji. Po mogočnih drevesih se spe-njajo težke stoletne divje trte gori do vrha; od tam se spuščajo zopet doli na zemljo. Razsipnost narave glede lepote dosega višine, o katerih se nam niti ne sanja. Jezero dethov Naravno je. da so v močvirju tudi kače. Mnogo pripovedk pripovedujejo o njih. Najbolj pogosto vidiš bakrenoglavko. Nevarne ropotače so redke, ker jim šotasta tla vsled pomanjkanja peska ne ugajajo, šola, kakor znano, nastaja iz segnilih rastlinskih delov. Zabe in moskiti ne marajo tega močvirja zaradi sveže brinjeve vode. Pravtako ne kača »mokasin« (indijanski čevelj) z gobcem kakor iz bombaža. Od brinja, korenin in hlodov voda potemni kakor madeirsko vino. Mestoma so se korenine in hlodi tekom stoletij nakupičili pod šoto, tako da je njihova plast po 25 čevljev debela. Voda je čista in pitna. Več let ostane sveža. Dvesto let so se pri Norfolku ustavljale ladje in napolnjevale svoje rezervarje s to vodo, ki preprečuje grintavost. Je lahno rezka, a če si jo pokusil, želiš več. Ce pereš perilo ali umivaš posodo v ti vodi, se ti zdi, da ima milo čarodejno moč. Parkrat po-drgneš, in voda se pokrije z bogato milnico, ki hitro čisti. Medvedje si skopljejo luknje v šoto, da pridejo do vode. Te luknje so mane kot »medvedji vodnjaki«. Lovci in gozdarji vedno pijejo iz njih. Jezero Drummond, jezero duhov je sredi močvirja in meri 12 kvadratnih milj. Rjava voda je bogata rib roparic. Samotna, nenaseljena obala je obrobljena s cipresni-mi koreninami in grčami, ki so divjih, fantastičnih oblik. Od vseh strani jo obdaja gosta džungla in gozd. V močvirju je šest majhnih jarkov (vodne poti). Ce poleti veslaš po njih, so ti divje trte, grmovje in drevesa tako gosto prepre-£ene nad glavo, da te spominjajo na mračne, taiinstvene tunele. Temne vode zrcalijo predmete tako jasno, da se ti zde resnični. Četrt milje od jezera Drummond sredi Sote je goljava, kjer živi čuvaj. Imenuje se Barnes, in je edini prebivalec močvirja. Nihče ne ve več o močvirju kakor on. Kot dvanajstleten otrok je ušel na močvirje. Izpostavljal se je nevarnosti, da ga pičijo strupene kače, katerih pik je smrtonosen; ali da se ujame v medvedje pasti, ali da ga ujamejo »duhovi« kakor so ga mamice svarile. Kot mož posebne inteligence in izreden zasledovalec naravnih poti pomaga znanstvenikom, pisateljem in turistom, ki obiskujejo močvirje. Star je 45 let. Od teh je prebil 32 let na močvirju in v njegovi okolici. Pred njim je bil čuvaj inulat, Jurij Dyer. Življenje na močvirju, posebno med črnci je enostavno, mirno in krasno s čarom minulih dni. Ne konji ne mezgi ne morejo priti na šotina tla. Pogreznili bi se. Eden bivših čuvajev bi bil rad prideloval koruzo na rodovitni zemlji. Ker torej ni mogel uporabiti mezga za oranje, se je odločil, da upreže velikega, orjaškega črnca Bože. ki je slovel po svoji moči. Opremil ga je z jarmom in vrvmi; drugi črnec ga je vodil, in Bože je čisto pošteno oral. Nekega dne, ko je Bože vlekel stroj za sajenje koruze, in ga je črnec Ben vodil, je neka črna kača bliskoma švignila izpod štora med Bozevi nogi. Grozno je zatulil in divje skočil, prevrnil Bena in zdirjal z 200 funtov težkim strojem tja po polju, kakor da vleče otroško igračo za seboj. Stroj se je bil vjel za neki štor in se razletei na kose. Bože pa je dirjal naprej. »Hej! Hej! Ti neotesanec,« je vpil Ben, a zaman. Bože se ni ustavil. Stroj pa je bil tako temeljito uničen, kakor da je bil mezeg uprežen predenj. Charles Wiggins je s svojim belim gospodarjem, mr. Emmetom na močvirju oko-paval ameriške lešnike. Zaradi kratkega časa je črnec kopal nazaj. Naenkrat se je z obema rokama zagrabil za bedro svoje desne noge in nervozno naznanil: »Mr. Emmet, miš mi je stekla gori po hlačnici. Kaj naj storim!« »Ven jo suni,« je svetoval Emmet. Prekinil je delo in ga smehljajoč in z zanimanjem opazoval. Cmec je krepko sunil. V njegov strah in grozo je skočila velika rdeča kača, »kravji mokasin« iz prostorne hlačnice njegovega »overalsa« (vrhnja delovna obleka) in lezla proč v grmovje. Črnec je tekel v nasprotno ^tran in se ni ustavil, dokler se ni upehan zgrudil. Miš, ki jo je bil zagrabil, pa je bila — kačina glava! Strašno močvirje je bilo pribežališče, a nikdar ne raj uteklim črnim sužnjem. Da Si jib zasledovali s psi, je bilo težko. Ce begunci niso dobili dela od lesnih družb, so se skrivali. Hranili so jih drugi sužnji, ali so se živeli s tem, kar so mogli najti v divjini. Mnogi so poginili kot žrtve gladu, bolezni ali strupenič kač. Pred več leti je neki črnec stanoval v prostorni duplini ogromne ciprese ua južni obali jezera Drummond. Pozneje je posekal ono drevo za svojega gospodarja. Iz hloda je napravil deske in deščice. V štoru pa je še nadalje slanoval. V njegovi odsotnosti so medvedje kakšen krat udrli vanj in mu požrli živež. Štor je močno porasel z divjimi trtami. L. 1805. ko je irski pesnik obiskal močvirje, je zložil pesem o kriku dekleta, ki je bilo v življenju za vedno ločeno od svojega ljubega. Ob uri duhov, opolnoči ju vidiio veslati v belem čolnu. Skoraj vse pripovedke o duhovih imajo svoj izvor v naravnih pojavih. Zvok gre daleč Močvirje je podnevi in ponoči docela mirno in tiho. Od solnčnega zahoda do 10. ure prihodnjega jutra se ob rednih atmosfer-nih pogojih more slišati navaden pogovor dveh mož skoraj 40 milj daleč. Tuintam se razume kakšna beseda. Pisec teh vrst se je sam prepričal o tem. Ni samo slišal piskanja vlakov v Suffolku, 15 milj daleč, ampak tudi butanje vagonov, ki so jih priklapljali drugega k drugemu, iu one glasove, ki jih slišiš, kadar se lokomotiva začne pomikati. Ce v nočni tišini pade drevo milje daleč, se slišijo v globočinah močvirja svečani, ta-jinstveni glasovi. Sprva dolg, šumeč, veličasten ropot, kakor da vzdihuje gorski duh; potem odsekan konec, globok, zamolkel udarec, ki se sliši 15 do 20 milj daleč. Pod šoto ni skal. Ker se drevesa s svojimi koreninami nikjer ne morejo oprijeti, zelo lahko padejo. Ce se vodna gladina v močvirju dvigne, in če pihajo močni vetrovi, pada na stotine velikih dreves. Tedaj slišiš grozovito treskanje. Poleg skoraj človeških sovjib glasov slišiš še druge glasove divjine, ki so prispevali k pripovedkam o duhovih. Par pantrov gre ločenih ua lov. Ce eden izmed njiju ujame plen, naznani to svojemu tovarišu z groznim, krvoločnim krikom. V leksikonu pisatelja, ki piše povesti o duhovih, je to vedno krik kakšne umorjene žene. Pred dvemi leti se je neki pisatelj ponoči utaboril na zahodnji strani jezera Drummond. Pantrov krik je slišal tako blizu svojega šotora, da je drugi dan zbežal, kljubtemu, da je bil svoj šotor Lam postavil prav zato, da bi ga slišal. J. J.: Magister Anton »Napišite mi idilo o pomladi,« mi je dejal učitelj bi »i brisal očala. Bil je majhen mož in značil ga je nervozen kašelj, ki se je slišal kakor kratko lajanje majhnega psa. Njegov obraz je bil suh in rumenkast, samo nekaj ga je oživljalo, to so bile njegove žive oči. Ali ste imeli v roki že ujetega ptiča in ste mu pogledali v odi? Neko tajno hrepenenje ste videli in neko žalost, pa je bilo vendar vse živo in polno življenja. »Mislim, da vam bo lahko opisati pomlad, ravno sedaj, Ln pripofročam vam, da prisluhnite tudi v naravi sami,« je zopet povzel besedo magister Anton — tako smo ga namreč vsi imenovali — iin si skrbno nataknil očala. Priklonil sem se. v znaik, da sem razumel, in v mislih sem že koval stavke, jih pilil in brusil in si ustvarjal koncept. Ko je magister Anton odšel, sem sedel za pisalno mizo Ln začel pisali. To se pravi, nisem takoj pisal, grizel sem najprej peresnik im premišljeval, a slednjič sem se le odločil. Začel sem: ..., in bleda starka Zima je vzela slovo, ter se Smerno napotila v severne kraje!« Tako vnet sem bal, da sem skoraj videl starko Zimo, kaiko potuje, njen bledi, ostareli obraz, bele, mršave lase in debeli kožuh. Ko sem pa pisal o pomladi, so se mi prikradli topli solnčni žarki v srce in bil sem navdušen. Prišlo mi je že na misel, da bi vtaknil v spis dva mlada človeka, ki se ljubita. To vendar spada k pomladi, ne? Pisal sem zopet in : si v sanjah ustvaril podobo krasne žene. Mehke, črne kodre, ki so nagajivo obdajali i obrazek, malo zagorel obrazek, kakor ga ima-I jo žene iz južnih krajev. Opisal sem oči, dvo-I je velikih, mehkih oči, ki so bile, kakor oči srne, vedno .malo vlažne in ki so bile zrcalo duše. Še dolge trepalnice, fine črte tenkih obrvi in krasna usta nisem pozabil. Lovil sem se v najlepših, najmilejših izrazih, da bi opeval njeno lepoto in dal sem ji ime Nada. Ko sem končal spis, ki je skoraj nara-l stel v roman, sem že zdavnaj pozabil na po-| mlad in sem sanjal le o ženi, katero sem opisal. Veselil sem se že, kaj bo porekel magister Anton k mojemu delu. Razposajen sem bil, skakal in žvižgal sem in tekel k Antonu, da me pohvali. Sedel je v svoji tihi sobici in baš ko sem vstopil, je pospravil nekaj listov v miznico. Kašljal je suho in nemo pokazal na stol. Njegovi tenki, koščeni prsti so krčevito stisnili robec na usta. Takrat sem imel občutek, kakor da bi ga bil neprijetno iznenadil in mu prikrajšal neki užitek in nilkdar več me ta misel ni zapustila. Dal sem mu spis. šest ozko popisanih, s črnilom namazanih pol, in nemo čakal, kedaj bo izpregovoril kritiko. Še zdaj ga vidim: sedel je pri mizi, napol obrnjen v stran od mene, tako da sem videl njegov profil. V rokah je držal svinčnik in tu pa tam črtal kako besedo, ali se pa nasmehnil. Ljubil sem ta njegov smehljaj, bil je skoraj otroški, malo ironičen in tako neskončno dober. Bistro sem ga opazoval, ker sem hotel že v naprej izvedeti oceno spisa. Skoro nehote sem opazil globoko jamico, katero je imel za ušesi. Prestrašil sem se in nekaj me je zabolelo v srcu in zloben glas v meni je sika! »jetika«. Moralo je biti baš na mestu, kjer sem opisal ženo, katere lile se mi je bil iztrgal iz duše, ko sem zapazil, da se je Antonov obraz izpremenil. Tako rumen je postal, taiko sila bolesten izraz je bil v njem, da sem se ustrašil. Tenke ustne je stisnil in videl sem, kako so trepetale v kotih. Pogledal me je z očrni ranjene živali. »Nada,« je zamrmral, »Nada,« in njegov glas je bil kakor jelk. Nato je pograbil klobuk in hipoma odšel. Slutil sem, da sem ga spomnil na davno minule ča9e, da sem mu s tem raztrgal v srcu pekoče, še ne začel ione rane. Vedel sem, da se je nekoč v njegovi mladosti odigrala tragedija. Tisto noč ga ni bilo raza j. Splazil sem se v svojo sobo kakor tat in tiho gledal skozi okno. Pred sabo sem videl sliko žene, ki sem jo opisal, videl sem potezo za potezo na njenem obrazu, dokler ni izginila v gosti, sivi 8 2.2 0.2. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in špecerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Pnovrstoa moka iz milno forgacs, fiaCfta Topola, je stalno na zalogi Josip Serbec St Vid št. 61 nad Ljubljano Za čiščenje čevljev zahtevajte povsodi le JAPAN KiEMO" Poskusite in zadovoljni boste megli in se prikazala zopet kot trda, rumena krinka. lAina je že sijala skozi okno in lila svoje čudno bele lise na pot, ko sem se vzdramil. S trudnimi, drsajočimi koraki sem šel zopet v Antonovo sobo. Potrkal sem in plaho pritisnil na kljuko. Odprl sem vrata, a v sobi ni bilo nikogar. Samo v senci sem čutil obraz, rumeno krinko, ki me je zasledovala z zlobnimi očmi. Stal sem nem, s srcem polnim strahu in nisem se mogel ganiti. Veter je šu-stel skozi trto Pri oknu Ln nekje je sikovikal skovir z žalostnim, zatemnjenim glasom. Še vedno sem videl rumeno masko v temi in te grozne, zlobne oči. Šele, ko je veter zapahnil vrata, som se zbudil, kakor iz groznih sanj. Zbežal sem, kakor da bi me zasledovala smrt in se skril v postelj pod odejo. Tako sem zaspal. Zbudil me je vihar, ki je trgal po strehi. Luno je zaikril temen, gost oblak in drevesa v vrtu so ječala. V glavi mi je bilo pusto in prazno, odeja težka in svinčena. Tisto noč sem si najbolje zapomnil v svojem življenju. Strašna je bila in dolga, bil sem sam, čisto sam in se nisem upal odpreti oči. V polsnu sem videl magistra Antona. Ležal je na postelji, z obrazom kakor rumena krinka in bruhal kri. Robec, ki ga j« držal v roki, je bil ves rdeč, njegovi koščeni prsti so bili zamazani od krvi in rdeči. Zažugal mi je in tekel z lajajočimi glasom: »Ti si kriv, ti!« Skozi zobe je sikal ime, »Nada«. Potem je slika izginila. Odprl sem oči in v jutranjem svitu mi je bila soba mračna in pusta. Počasi je prilezel dan. Kakor polž se jeplaz.il čez goro in prinesel sivo meglo. Počasi, monotono je kapljal dež na šipe. Kaplja za kapljo, prestanek med vsako se mi je zdel večen. Petem so me klicali k zajtrku. Mesto, kjer je navadno sedel magister Anton, je bilo prazmo. Pogoltnil sem košček kruha in odšel. Tiho, boječe sem potrkal na Antonovo sobo. Slišal sem navadni kašelj, le še hujši se mi je zdel. Magister Anton je ležal v postelji oblečen in premočen do kože. Mrzlica ga je tresla, lovil je mojo roko in me pogledal z vročimi očmi. »Sedi,« je mrmral. Sedel sem na postelj. Njegove vlažne, koščene roke so se oprijele mojih in zdelo si mi je, da jih hoče božati. In začel je pripovedovati. V kratkih stavkih, včasih skoraj brez zveze, v presledkih, v katerih ga je mučil kašelj... Domač učitelj... v Trstu spoznal ženo, katero je ljubil... Nada ... hotel jo je poročiti... ona lepa ... kakor v mojem spisu ... še lepša ... v miznici pisma od nje ... zadnja ... dva dni pred poroko Adolfo... mornarski častnik ... v njenem objemu... Anton ga sune z nožem ... ni morilec, ne ... Adolfo je okreval... a Nada ... Nada je šla z onim ... Kašljal je zopet in robec se je rdeče pobarval. Ustrašil sem se in zaklical. Vedno več in več je prišlo te strašne krvi iz njegovih ust. Zamazala je robec, njegove prste, odejo, vse, vse ... Pisma sežgati... ne čitati... mi je dejal z nadčloveškim naporom, naslednje besede so bile le še grgranje. Služkinja je pritekla in mati. Zdravnik je prišel in napravil resen obraz. Vsa hiša je bila tiha in žalostna, kajti magister Anton je bil očetov prijatelj in je spadal k družini. Zdavnaj, zdavnaj ga je privedel oče, napol onemoglega, bolnega in od takrat je ostal pri nas. Tri dni je še živel, potem je zaspal. Natanko se še spominjam večerje na dan njegove smrti. Vse je bilo tiho in jedli nismo skoraj nič. Oče je nemo zrl v krožnik in ni govoril. Neka tišina je vladala v sobi, kakor teman, strašen oblak. Hana je stregla in ko je šla iz sobe, je na glas zajokala. Tedaj je prišlo kakor odrešenje čez nas. Tudi mali je začela jokati in jaz. Tiho sem jokal in solze so mi tekle po obrazu, skozi prsle na beli mizni prt. Potem je bil pogreb. Duhovnik je z za-tegnjenim glasom molil latinsko molitev. Kakor od daleč je donela na moje uho. Gledal sem le vedno in vedno na belo rakev in na strašno temno jamo, ki se je zvala grob. Duhovnik je končal. Poškropil je krsto in slišal sem, kako je nekdo zajokal. Nato no prijeli možje krsto in jo počasi spustili v globino. L majhnimi lopaticami smo sipali pesek nanjo. Mračen in zamolkel glas je za-ječal v grobu. Bil je zadnji pozdrav Antona. Zvečer sem se znašel v njegovi sobi. Počasi sem vzel pisma iz miznice. Spoznal sem liste, ki jih je bil skril takrat, ko sem prišel k njemu. Nisem jih hotel pogledati, a drobna ženska pisava mi je silila v oči. Prižgal sem svečo. Lisi za listom sem počasi držal nad plamenom in v srcu sem začutil zlobno zadovoljstvo, ker je plamen tako hitro požrl papir. Ko sem uničil zadnje pismo, sem se oddahnil. Slika črne, demonske žene, je počasi izginila, a v dušo se mi je prikradla zopet slika Antona, ko mu je tekla kri iz ust in ko je umiral. ... robec zamazan, ves rdeč od krvi, in prsti rdeči in odeja, vse vse... »Ali je res, da ima gospa soseda neke tajne skrbi?« »Seveda, ali ti še ni o rem pripovedovala?« * »Ah, hudimana! Zdi se ml, da sem se vsedel na žebelj.« >To lahko ugotoviš; poskusi, ce se lahko dvigneš.« Štev. 78. »SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932. Stran !S7. Gospodar in suženj Indijska legenda Sumana je bil mogočen, bogat mož, ki si je mogel s svojim denarjem vse kupiti, kar je poželd: lepe sužnje, zlato, dragulje, ambro, sartflalovino, svilo, brokat, konje in vozove in najredkejše, najslastnejše jedi. Imel je posestva in palače in ladje in razkošne vrtove, vse brez števila Ni je bilo vrednosti na svetu, ki si je ne bi mogel s svojim denarjem kupiti. Nekega dne je eden njegovih sužnjev, po imenu Annabhara, kosil na trati travo, ko je prišel mimo po poti svet beraški menih s svojim torilcem in prosil za malo hrane. Annabhara je takoj odložil svoj srp in sveženj trave in tekel v svojo borno kočo iz bambusa, da bi dal menihu svoj delež riža, ki ga je vsak dan dobival od gospodarja. Pri tem je dobro vedel, da bo moral zato ta dan sam stradati. Menih je s tekom pojedel riž in rekel sužnju v plačilo nekaj besed iz Buddhovega nauka, ki so v njegovem preprostem in nevednem srcu razširile luč in toploto. Potem je menih povzdignil roke nad glavo ubogega sužnja in mu podelil Buddhov blagoslov. Sumanova hči je vse to videla s svojega okna in občuduje zaklicala: »Dobro Annabhara, vrlo dobro delo!« Sumana, ki je slišal glas svoje hčere, je vprašal, kaj jc, in ona mu je povedala vse, kar je bila videla, in dodala: »Ta menih je gotovo zelo svet inož, kajti ko je blagoslavljal Annabharo, sem videla čudovit sij okrog njegove glave!« Tedaj je Sumana pohitel do svojega sužnja in mu ponudil deset rupij, če bi mu hotel odstopiti del dobljenega blagoslova. »Daj, da najprej vprašam svetega moža«, je odgovoril Annabhara; »pravkar je odšel, a morda ga bom še dohitel«. Z veliko naglico je stekel Annabhara po poti in kmalu dohitel meniha. »Moj gospod me prosi,« mu je dejal, »za del blagoslova, ki ste mi ga bili dali. Ali mi dovolite, da ga delim?« Tedaj jc odgovoril menih: »V neki vasi, v kateri je bilo sto hiš, je nekoč gorela ena sama luč. Tedaj je prišel sosed iz zraven ležeče hiše in prižgal svojo svetilko na tej luči. Na svoji svetilki je dal potem zopet prižgati nekomu drugemu njegovo luč, in ta zopet drugemu, in tako je šlo dalje, dokler ni v vseh sto hišah gorela luč. Vendar pa prva luč ni nič izgubila na svoji svetlobi, in druga tudi ne in enako ne tretja in nobena izmed sto svetilk ni imela ne več ne manj luči nego druga. Tako je mogoče dati od luči Buddhovega nauka, ki je ljubezen, drugim, ne da bi tisti, ki daje, zaradi tega le najmanj izgubil. Daj tudi ti, da se blagoslov, ki si ga prejel za riž, ravno tako širi in deli ga. Sam pri tcin ne boš prikrajšan.« Annabhara se je vrnil k svojemu gospodu in mu rekel: »Ponujam ti, o gospod, del blagoslova, ki mi ga je dal sveti menih. Ponižaj se in sprejmi to oa ubogega sužnja.« Siitnana je vzel nato iz svoje mošnje zlat za sto rupij in ne za deset, in ga ponudil sužnju, misleč, da se izkaže posebno radodarnega. Pa Annabhara je dejal: »Ne tako, o gospod! če bi ta zlat sprejel, bi bilo, kakor da bi sv.oj delež na blagoslovu prodal, in blagoslova, ki je ljubezen, ni mogoče prodati ne kupiti.« Njegov gospodar je začuden obstal, potem se je omalovaževalno smejal in vzel iz mošnje še deset nadaljnih zlatov. »Vse na svetu je mogoče kupiti,« je dejal Sumana zasmehljivo, »in jaz še nikoli nisem ničesar dobil, kar ne bi bil kupil. Dam ti deset zlatov za del blagoslova. Ali to ni dovolj? ... Dvajset zlatov... petdeset... sto ... pet sto ... tisoč...« Pa Annabhara, ubogi mezdni suženj, je zmajal z glavo in odvrnil: »Odpustite mi, gospod, toda vsi vaši zakladi skupaj ne morejo kupiti blagoslova, ki je ljubezen. Svoj del boste morali sprejeti od mene v dar, kajti drugače vam ga ne morem dati, pa najsi bi mi poleg vsega svojega premoženja ponudili še svojo lepo hčer.« Sumani se je zdelo, kakor da bi gledal v nekak drug svet, v katerem ni bilo sledi njegovega lastnega sveta. Bilo je prvič v njegovem življenju, da si nekaj ni mogel kupiti za denar, niti od najrevnejšega sužnja. Ko pa se je ozrl v Annabharov resni obraz, na katerem je še rahlo odsevala luč svetniškega blagoslova, je nenadoma iskrica te luči padla v njegovo dušo. Razširil je roke in dejal: »Daj mi od svojega blagoslova, ki je najdragocenejše izmed vsega, kar je v nebesih in na zemlji, in pridi v mojo hišo, da boš tam prebival. Kajti nič več ne boš moj suženj, marveč moj prijatelj in brat...« Rešitve ugank v velikonočni številki »Velikonočni izprchodc. Na sliki so naslednje nesmiselnosti: i. Sledovi izpirehajaloevih stopinj so obrnjeni nazaj; 2. oba avtomobila imata taisto številko; 3. o veliki noči ne kose sena; 4. na razgledni točki je klop obrnjena v nasprotno stran; 5. na miljniku je razdalja označena v metrih. »Ali ste spretni?« \ 9 \ # m/ / • " T ©v Slika kaže eno izmed možnih rešitev. »PoStcno razdeljena torta«. Ker ima torta osem oglov, je rešitev la-lilka: vsak rob razdelimo na tri enake dele. 8 krat 3 je 24; ob kraju odštejemo za vsak kos osem delov, v sredini odpadeta na vsak kos po diva lešnika. Pri križaljiki je bilo pomotoma izostalo besedilo in je rešitev brez pomena. * Frtaučku Gusll ma beseda SA Jest uro ns vem za kua je tu dobr, de ee časi zmeri spreminjaja. Dans je tku, jutr pa tku. Če b bli časi zmeri glili, b se jh človek že na kaš-na viža pučas prva-du, pa nej b bli že dobr al pa slab. Vojske sma se tku lepu prvadl, da sami nisma vedi kdaj. Liferantem in veri-žnkem se Se dons pu vojsk kouče. Tu je res narodn, nej reče edn kar če. Kene tu je glili tku, kokr če b enga usoega gespuda, ke pa ni sam usolc gespud, ampak ma res tud kej pod paucem, tam iz Aleksandrove cesle, ke so jo navajen pu perncah valat, kar naenkrat spodu u kakšna šupa ke u Jugosluvanska kolonija u štotbold, na mrva spat. Jest na vem kakšn ksiht b naredu. Sevede, če edn ni kakšne rči vajen, se ja ne more kar prec prvadet. Vite, zalu se tud ta višja gespoda iz usm šterem bran zdejšne gespudarske griže in ja raj tistem prvošja, ko so liudch času že vajen. De b se mal pumujal in pugruntal, kuku b se ta griža sploh spraula iz tega sveta, tu jm pa na pade u glava. Učaseh, ke nas je večkrat u Iblan ubiskala kašna kuga, kolera in sa pršle tud črne kozo h nam u vnsf k se nubenga nisa ženirale, nej u bu-gatin al srumak, je ta višja gespoda prec pogrun-tala, de sa teh neprlubleneh gostu ta nar več ur-žah iblanske Sterne, ko se je vse sorte kulubocija notr stekala, mi smo pa mogl tist žlampat. No, in kokr sa tu pugruntal, sa prec pusti šterne zasut in pu cel Iblan voserlajtungo napelat. Vite, in na ta viža sa kokr de b mignu usa kuga, kolara in tud črne koze iz Iblane pregnal m jh enkat za useli panal. A mislte, de bi mel dons u Iblan voaerlaj-tunga, če b kuga, kolara al pa črne koze sam pu srumakeh grabile in jh davile, bugatine pa šonale? Praktični nasveti Snaženje sten. Stene stanovanjskih prostorov moramo večkrat na leto temeljito osnažiti, ne samo zaradi morebitnih pajčevin, marveč predvsem zaradi prahu, ki se nabira na stenah. Posebno ob običajnem čiščenju tega ne smemo opustiti. Predno začnemo z ometanjem sten, odstranimo iz sobe kolikor mogoče vse pohištvo; kar ostane, pokrijmo s papirjem ali starimi rjuhami, zavesami in podobnim. Tudi sebi zavarujmo pred prahom glavo, usta in nos. Omelo ovijmo s cunjo in najprej ometimo strop, potem pa stene; drgnimo stene od zgoraj ni-zdol. Cunjo večkrat otresimo skozi okno. Če so na belem stropu kake lise, jih najprej odrgnimo s krtačo in zbrišimoj potem napravimo gostotekočo kašo iz vode in navadnega belega škroba in s tem na tenko namažemo lise. Ko se posuši, se lise ne vidijo več. Veliko neprilik prizadevajo žeblji, ki slabo drže. Ko smo stene ometli, poberimo vse take žeblje iz sten. MaajSe žeblje pomočimo SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OBODNIH CENAH KNJECaOVEZNGCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE P HEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE 1454 "S^ ~ Potnikom in izletnikom se priporoča oo09 Gostilna Vatikan V#V« v Velikih Laščah *** Lepe sobe za tujce, vodovod in ko-0 palnica, električna luč, auto-garaža, prostorno dvorišče, hlev, senčnat vrt. Dobra cenena kuhinja Predtiskana ročna dela za vse! nt0„n8^ R&1 7 stenski prti. rdeče ali modro obrobljeni 10 Din. prtički opotem bom pa kar počakal pri telefonu.* Smrtna nesreča komisarj Društva narodov. Pred-lednik komisije Društvi; narodov, ki določuje mejo med Irakom in Sirijo, švicarski polkovnik Reynier. je nadzoroval te dni delr na obniejitvi. Vozil se jr z letalom, ki ga je zajel vihar. Letalo je padlo in se razbilo. Polkovnik in njegov spremljevalec sta mrtva. Pokojni je igral v krogih Društva narodov ugledno uloga Boljševiška statistika stolp na - zračnem temelja V »Besedi sodobnih vprašanj« opisuje nekdo nov peitletni načrt ruskih boljševikov.In sploh se tu in tam v naših listih hvali njihovo gospodarstvo. To je vse lepo in se tudi gladko čita. A nastane vprašanje, ali se ti načrti v resnici izpeljejo in koliko deset tisoč žrtev se uniči pri izvrševanju teh načrtov? Tu pa je stvar popolnoma drugačna. Nemški inženir Melhert je bil v tajni službi ruske Čeke in v tajnih zadevah je bil večkrat poslan v inozemstvo. Bil je tudi v glasovitem taboru No. 2 pri Arhangelsku. 0 tem taboru piše v pariškem listu »Vozroždenie« z dne 7. marca t. 1. to-le: »Ta tal)or No, 2 ima opredeljeno nalogo — dovesti produkcijo lesa in drugega materijala do določene količine. Toda vsi strokovnjaki v taboru skupaj z ravnateljem-komunistom in zastopnikom Čeke so soglasni v tem, da zahtevane količine lesa ni mogoče spraviti skupaj. Kaj storiti? Delati pred-stavke v Moskvi, dokazovati nesmiselnost moskovskih fantastov — pomeni položiti glavo pod meč Ceke. Mora se najti drug izhod. Potvarjajo se statistični podatki. In sicer se na papirju poviša produkcija za 20—25 odst., včasih celo za 50 odst. Kdo more vedeti, koliko je desk v zalogi? Centralna statistična pisarna v Moskvi ve, da se tako dela, in zopet po svoje predeluje statistične podatke. V »občem in celem« se tako dobi visok stolp številk na — zračnem temelju« Tako piše omenjeni inženir. Seveda se boljševiki s temi po-tvorjem.imi številkami bahajo pred Evropo in kažejo svoje gospodarstvo v blesteči luči. A v dejanju je stvar drugačna. Da je to resnica, so ugotovili tudi rdeči voditelji na konferenci v Moskvi dne 17. februarja t. L Del petletnega načrta zji 1, 1931 se ni Izvršil, marveč je celo nazadoval. Povsod je zastoj, kjer se je pa načrt vendar izvršil, je velik del izdelkov — izbirek. Pri številkah Izgotovl.jenih boljševiških načrtov moramo biti torej previdni, ker je velik del le na papirju Prisilne odredbe v stari rimski državi Najnovejše prisilne odredbe v Nemčiji in nedavno od ameriške vlade izdani izredni ukrepi, niso nikaka modema iznajdba. »New York Times« kritizirajo te odredbe im pravijo, da je predsednik Hoover popolnoma kopiral rimskega cesarja Tiberija. Ta cesar je vladal v letih 14—37 po Kristusu. Zgodovina ga opisuje kot genialnega organizatorja. Z diktatorskimi ukrepi, ne upoštevajoč za-konodavno oblast, je skušal odpraviti težke gospodarske razmere, finančno krizo in velike nedostat-ke v upravi svojega ogromnega cesarstva. Tako je ustanovil v Rimu banko s podružnicami v vseh provincah, ki je pod posebno ugodnimi pogoji in proti malim obrestim dajala kmetom posojila na njihovo posest. S posebnim dekretom je vrednost I>osestev povečal za 30 odstotkov, ravno za toliko, kolikor predpisuje sedaj Hoover. S posebno prisilno odredbo je cesar Tiberij zmanjšal za 30—40 odstotkov obresti hipotek in bančnih posojil, ki so znašale često nad 18 odstotkov. Vse, ki bi se pregrešiti proti tej odredbi, in vse, ki so špekulirali z ljudskim denarjem, je čakal* smrtna kazen. Stari spisi poročajo, da je to prisilno znižanje obrestne mere dalo gospodarskemu življenju novega pogona in se je zelo dvignila in poživila trgovina in obrl. Vsekakor so bile razmere ob smrti Tiberija 1. 37 popolnoma solidne in zdrave in je že v zadnjem letu svojega življenja mogel Tiberij izdati odredbe o občutnem in splošnem znižanju davkov. Tako so ob njegovi smrti cenili rimski zaklad na dve milijardi 700 milijonov sester-cev; ogromna vsota, če pomislimo, kako veliko vrednost je imel denar pred 2000 leti. — Pripomniti moramo, da je bil Tiberij visoko izobražen državnik, izredno pošten, previden in pravičen. Tamostne izhopnine Iz Nubije poročajo o čudnih izkopninah starodavne kulture. Nedaleč od znamenitega skalnatega templja pri Abasimpel so odkopali pokopališče z osemdeset grobovi. V podzemeljskih stavbiščih so našli okostja konj, ki so jih pokopali z njihovimi gospodarji. Konji so bili pokopani s polno opremo, ki obstoja večinoma iz srebra in je umetniško dovršeno izdelana. Prekrasni so razni okraski doslej še neznanega stila, ki je neka mešanica egiptovskega, grškega, rimskega, meroitskega (sudanske-ga) elementa. Časovno spadajo te izkopnine v tretje stoletje po Kristusu Kateremu plemenu pripadajo ti grobovi in dokazi velike, nam še neznane kulture in umetnosti, pa je za enkrat ostala še nerešena uganka. Komunistična zarota v Soaniii Španska svobodomiselna vlada je izgnala jezuite, široko pa odprla vrata vsem prevratnim elementom. Sedaj žanje, kar je sejala. Boljševiška propaganda, bogato podpirana iz Moskve, je pričela ogrožati obstoj mlade republike. V Barceloni je pred dnevi policija odkrila veliko komunistično zaroto. Komunisti so pripravljali za 14. april, ki je največji španski državni praznik, državni udar. Policija je dobila v roke dokument, iz katerih je razvidno, da so zasnovali obširen načrt proglasitve Španije za sovjetsko republiko. Oblasti so izvršile aretacije po celi državi in je več 100 komunističnih voditeljev in boljševiških agitatorjev zaprtih. Žalosten rekord Mestece Bergwald v Porenju je doseglo edinstven, a žalosten rekord: v mestu ni niti enega delavca, ki bi bil zaposlen. Skoraj vsi prebivalci so bili zaposleni v opekarnah, ki se nahajajo v bližini mesta. Vsled krize so opekarne opustile obrat Trgovci in obilni ki v mestu so istotako sedaj ostali brez posla In zaslužka radi zmanjšane kupne moči prebivalstva, ki živi samo od vladne podpore. Krute kazni. V Mandžuriji so še dandanes v veljavi krute staroveške kazni za zločince. Tatu privežejo na javni ulici na križ, kjer mora klečati na verigah v svarilo in opomin. Med dijald. A: »Površnik ti posodim; prosim te, pazi nanj.« B; »Nič se ne boj; kakor s svojim bom ravnal z njim.« A: »Oh, prosim te, nikar ga ne zastavi.« Razumljivo opozorilo. Gospod: »Ali imate kako sobo za prenočišče?< Vratar: »Gotovo, kar izvolite.« Gospod: »Prosim, da upoštevate, da sem upokojenec.« Med otroci. »AH imaš ti tudi a.teka?« »Imam, a je daleč v Ameriki.« »Kdo pa kuha kavo pri vas?« Dober sloves. Župan na deželi: »Koga naj postavimo za poveljnika nove brizgalnice?« Občinski odbornik: »Jaz bi mislil, da Pepeta, vinskega trgovca. On najbolj razume, kako se dela z vodo.« Na izpita. Profesor: »Kakšne so posledice alkoholizma?« Kandidat: »Olajševalne okolnosti.« Spomenik grškemu neznanemu junaku, ki so ga pred dnevi na praznik osvoboditve Grčije odkrili v Atenah. Štev. 78. »SLOVENEC«, dne 6. aprila 1932. Stran !S7. Izvežbano pomočnico in vajenke sprejme modni atelje Renčelj, pal. Ljub. kreditne banke IV, nadstr. ,_(b) Dobre potnike sprejmemo v stalno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Potnik 27« št. 4651. (b) mam Beseda samo 50 par 17 letni mladenič s 4 razredi srednje šole, se želi izučiti knjigoveške obrti, katere je že precej vajen. Naslov v upravi »Sloverc?« št. 4352. v Fekovskega vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme parna pekarna Pretnar, Zg. Šiška 137, (v) Vajenca za pohištveno mizarstvo sprejmem. Josip Andlo-vic, mizarstvo, Škofljica pri Ljubljani. (v) Autoklcparstvo Franc Košnik, Celovška cesta 42 — sprejme vajenca. (v) Krojaški vajenec se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4648. (v) Mizarskega vajenca sprejmem. Oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4413. (v) Sprejmem nčenca močnega, od poštenih katoliških staršev, s primerno šolsko izobrazbo, v trgovino z meš. blagom. Narat Janko, Sv. Križ, Rogaška Slatina. (v) Mesarski vajenec priden, pošten, z vso oskrbo v hiši, se sprejme, Franc Marolt, Zg. Šiška št. 139. (b) Vajenec v boljšo tapetniško delavnico so sprejme. — Ponudbe poslati na naslov : PUC Dragotin. tapetnik, I. j uhlja na, Kolodvorska ulica 18. Beseda samo 50 par Krpam in popravljam perilo in obleko jako lepo. Podgoršek, Gospo-svetska cesta 10/111. (z) Beseda samo 50 par 20—25.000 Din posojila iščem na varno mesto, ostalo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4501. (d) Brezobrestno posojilo za zidanje, odkup zemljiško knjižnega dolga itd., dnje Zagrebška stavbrio-kredilnn zadrugnl Zastopništvo: Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike! (d) Brezplačno hrano in stanovanje dobi, kdor mi posodi 10—15.000 Din proti garanciji za 1 ali 2 leti. Ponudbe pod »Brezplačno« št. 4448 na upravo »Slov.« Maribor, (d) Posojila proti zalogu, poroštvu ali odstopu računov daje — Splošno kreditno društvo, Aleksandrova 5. (d) Obrtnikom daje naplačila na zapadle račune Splošno kreditno društvo — Aleksandrova št. 5. (d) Posojilo 20,000 Din išče večji posestnik proti garanciji in \S% obresti. Ponudbe na Ivan Golob, Maribor, Ve-trinjska 22, (d) Jeseda samo 50 par j Prodajalka izučena v trgovini z meš. blagom, išče mesto. Po- ! magala bi tudi v gospodinjstvu. Cenj. dopise na upravo »Slovenca« pod »Dobra prodajalka« št. 4419. ______M Kuharica išče službo tudi k orož- 1 nikom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Štajer-ka« št. 4551,_(a) Šofer-mehanik vajen vseh opravil in po- J pravil pri avtu in podob- i nih vozilih, išče mesto pri kakem podjetju ali večjem gospodarstvu. Je , trezen, pošten in prost ; vojaščine. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4535,_ (a) . Iščem mesto potnika zr trgovsko stroko ali kaj sličnega. Znam samostojno voditi avto in imam , | trirazredno trgovsko šo- j lo, zmožen slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 4664. (a) Iščem mesto oskrbnika na graščino ali releposestvo, zmožen živinoreje in kmetijstva. Ponudbe na upravo »Slo- , venca« pod »Oskrbnik«; št. 4733._ (a) Šivilja išče mesto kot pomočnica. Naslov v upravi »Slo-venca« št. 4622, (a) Dobra šivilja tfre,šivat na dom. Vrhov-čevff 3/IjL Bitenc. (a) Iščem službo pri večjem podjetju. Položim do 50.000 Din kavcije proti garanciji. Sem 29 let star, trgovski pomočnik in neporočen. Ponudbe pod »500« št. 4588 na podružnico »Slovenca« Maribor. (a) Pletilja t. lastnim strojem želi zaposlitve. Delo sprejme tudi na dom. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor_ Šivilja •prejme delo na dom iz trgovine vsakovrstnega perila, damskih oblek, plaščev in kostumov. — Zvonka Žarko, Količevo 12, Dob pri Domžalah, (a) Bilance posojilnicam in trgovcem sestavljam proti mali nagradi. Sprejmem mesto knjigovodje. Zmožen več Jezikov. — Ponudbe pod »Knjigovodja« štev. 4607 na upravo »Slovenca«. Iščem službo sluge hišnika ali kakršnokoli stalno zaposlenje. Kavcije/Zmožen. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod rZaDOslitev« št. 4603. (a) Prikrojevalec t večletno prakso v konfekciji in po meri išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe pod značko »Drup« št, 4602 na upravo »Slovenca«. (a) Sluga zanesljiv, želi premeniti službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4640. (a) Fant priden, zanesljiv in pošten, išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« št, 4639. (a) Kot samostojna ali v pomoč gospodinji gre čez dan — vajena kuhe in pospravljanja sob, z boljšimi spričevali — Terezija Petiič, Celovška cesta 53/11. (a) Upokojenec sprejme mesto hišnika ali kak clrug dnevni zaslužek. Ponudbe na upravo j ga. Ponudbe pod »Lastno »Slovenca« pod »Hogo- . orodje« št. 4696 na upra-lin« št. 4653. (a) vo »Slovenca«« (a) Ženska srednjih let skrbna, poštena, vajena vsega gospodinjstva in kuhe, se išče. Nastop takoj. Alojzija Rodič, Za-lokarjeva ulica 16, Ljubljana. (a) Delavka zmožna nekoliko trgovine, gostilne in mesarije, išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4642. (a) Šofer trezen, sprejme službo. Tržaška 53, Vič. (a) Šofer zmožen popravil, želi službe: Velkovrh, Pol- hovgradec (a) Zdrav fant poštenih staršev, išče mosta v trgovini. Nastopi takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zdrav fant« št. 4680. (a) Gospodična z večletno pisarniško prakso, katera im£ veselje tudi do gospodinjstva in ročnega dela, želi primerne zaposlitve. — Ponudbe na upravo »Slov.«, Maribor, pod šifro »Poštena« št. 4711. (a) Absolventka meščanske šole z maturo, stara 16 let, išče mesto natakarice ali kaj podobnega. Gre tudi kot učenka k dobri šivilji. Naslov v tinravi »Slovenca« it. 4700. (a) Profesionist upokojenec išče mesto hišnika ali kaj podobne- Grem k boljši družini za postrežbo za vsa dela ali tudi manj. Govorim pet jezikov. — Vprašati Šludentovoka ulica 9. (a) Plačilna natakarica zmožna, z osebno pravico, čedne postave, srednje starosti, želi mesta v boljšem lokalu. Ponudbe pod šifro »Plačilna« št. 4155._(a) Trgovska pomočnica pridna in zanesljiva, išče službo kjerkoli. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Cenj. ponudbe prosim na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zanesljiva pomočnica «t. 4497«. (a) _ __ __ _Jg| innjMirai^ Beseda samo 50 par Hotelsko sobarico pridno, zmožno nemščine, sprejme hotel »Tivoli« b Več zastopnikov krajevnih — za prodajo »Pfaff« šivalnih strojev in »Puch« koles, dobi stalno zaposlitev. - Obširne ponudbe poslati na tvrdko Ign. Vok, Ljubljana. (b) Prodajalko za trgovino z mešanim blagom, dobro moč, iz poštene krščanske hiše, ki bi pomagala tudi v kuhinji, rabi za takoj trgovina J. Kolčan, Ore-hovica, Mediia-Izlake, (b) Sobarico I ,.. , ] pošteno in zanesljivo, izurjeno v šivanju, sprejme Klemene, Vič 91. (b) Pošteno služkinjo vajeno kuhe in vsega gospodinjstva, iz krščanske hiše, sprejmem. Nastop j 12. aprila. Naslov v upra-j vi »Slovenca« št. 4683. b Kurjača za krožno peč sprejmem. Pogoj večletna praksa. Opekarna Jerko, Črnuče, Ježica, (b) Samostojna kuharica , in perfektna sobarica z večletnimi spričevali, do-| bita službo v zelo odlični hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« št 4604. (b) Postrežnico sposobno v vseh hišnih opravilih, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4638. (b) Zastopnike išče ! Vega, Ljubljana, poštni predal 307. (b) Za vabljiva zavarovanja in posojila sprejme zastopnike: Zadruga, Ljubljana, poštni predal 307. (b) z vpel avo stromegn pletar-slva v hiSi. Zajamčen zaslužek r*. fSIHi l>ln mesečno, ker prevzamemo irflotovl ,eno blaeo plačamo z as uiek ja pletene in dostavimo v izdelavo nre-.o 1'iAite Se danej po brezplačne prospekte na Domača 1'letar.iKa ind't-tri)*, 41. 9. |o»ti (ialt*. Maribor. Irubarievn je Vaša korist, ako si nabavite srajce in vse drugo perilo za dame in gospode direktno v tovarni Stermeeki, kjer so cene radi lastne izdelave zelo nizke, izbira ogromna in izdelava pa zelo fina. l»i$Ue Se clancs po novi, vclJhi, ilustrirani cctilh! Trgovshi dom Stcrmcckl C€l|C 18 j Vseka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Dm.Ndjmani5i znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase stro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsttca2Din.Najmanjšt zneseklOOitr.Pristojbina za .Šifro 2 Din Vsak ogtas treba plačali pri naročilu.Na.pismena vprašanja odgovarjamole.če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Kdo posodi obrtniku 6000 Din do 1. avgusta t. 1. proti dobrim obre-stim; kot sigurnost zastavim 1500 m' veliko njivo. Ponudbe pod šifro »Sigurnost« št. 4687 na upravo »Slovenca«. (d) Na vknjižbo ali poroštvo se odda nekaj manjših posojil; obresti običajne. Ponudbe pod značko »Zanesljiv plačnik« št 4694. (d) Mlad inteligent s 50.000 Din gotovine želi poročiti krščansko dekle, ki bi imelo večjo gostilno ali trgovino, eventuel-no tudi večje posestvo. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod šifro »Ljubezen« št. 4636. (ž) Obrtnik trezen, simpatičen, kmečki sin, z nekaj lastnih prihrankov, se želi spoznati z dekletom neomadeže-vane preteklosti, plemenitega značaja, starim do 26 let, ki bi posedovalo malo posestvo v bližini kakega mesta. Le resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Srečen dom« Št. 3844. (ž) Resna ženit, ponudba Vdovec, gostilničar, t. lastno žago in mlinom na Gorenjskem, želi znanja v svrho ženitve z vdovo ali gospodično, katera bi vložila v podjetje do Din 100.000. Resne ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Pridne roke« št. 4496. (ž) Dražba hiše št, 12 na Šutni v Kamniku, s korporacijsko pravico, bo dne 2. maja 1932 ob pol 10 pri sodišču v Kamniku. Cenilna vrednost 93.050. Pojasnila daje pisarna dr. Janežiča v Kamniku. (o) Svarilo! Ker se sliši, da nekateri ljudje obrekujejo in širijo lažnive govorice o moji hčeri Berti, izjavljam, da bom vsakega, kdor bo še kaj govoril, zasledoval sodnijsko. — Boh. Bela, 3. aprila 1932. Iv. Burja, o Izjava. Na »Opozorilo« gospoda Rudolfa Geyerja z due 29. marca 1932 v dnevnikih »Jutro« in »Slovenec« sporočam njemu in svojim cenj. odjemalcem, da sem kupila in plačala za Din 6.500 po izvršeni dražbi prej Ferantovega vrta v Mostah od gospoda Gc-yer Rudolfa vse nasade na tem vrtu izvzemši dve tretjini trajnic. Slednjih itak ne prodajam, dočim so vsi drugi nasadi kot moja izključna last naprodaj vsled moje izselitve po znatno znižanih cenah tekom prihodnjih 4 tednov. V Ljubljani, dne 1. aprila 1932. Ferant Le-opoldina, roj. Lisjak, (o) Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dnnajska c. 36. Piva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl Sprejem učencev vsaki čas. Oblastr. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 IŠČEJO: Stanovanje eno- ali dvosobno, za maj išče drž. upokojenec brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 4514. (c) Dvosobno stanovanje v bližini sv. Jožefa ali Tabora iščeta mlada zakonca per avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 4626. (c) Dvosobno stanovanje prostorno, s pritfklinami in cventuelno z vrtom, visoko pritličje ali I. nadstropje, iščem. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Trije odrasli« štev. 4621._(c) Trisobno stanovanje išče tričlanska družina za maj. Ponudbe pod »Odrasli« št. 4593 na upravo »Slovenca«. (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje s kopalnico, verando in drugimi pritiklinami, se odda za maj v Udmatu, Ciglarjeva ulica 18. (ej Opremljeno sobo strogo separirano, z vhodom s stopnišča, ne vezano, išče soliden gospod za stalno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Centrum« 4657. (s) Stanovanje solnčno, mirno, 2 veliki sobi s kopalnico v ali blizu centra, išče tročlan-ska, točna rodbina, za avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačilo prva skrb« št. 449.. _(e) Enosobno stanovanje išče zakonski par brez otrok v bližini Sv. Krištofa, za maj ali pozneje. Točen plačnik. Naslov v upravi »Slov.« št. 4526. (c) Stanovanje sobe in kuhinje, r centru, oddam s 15. majem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4249. (6) Krasno stanovanje 2 sobi. kabinet, kopalnica, veranda, elektrika in vse pritikline se odda s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3940. (6) Stanovanje solnčno, soba, kuhinja, Jedilna shramba, drvarnica, se odda za 1. maj. Glin-cc, cesta IX št. 21a. (Č) Stanovanje tri sobe in kuhinja — »e odda. Stari trg 24,TI. (č) Dvosobno stanovanje z balkonom takoj oddam. Smartinska cesta 6. (č) Dvosobno stanovanje in pritikline — se odda za maj. Več: Rožna dolina V1I/12. (č) Stanovanje soba, kuhinja, pritikline, oddam boljši družini. Rožna dolina V/33. (č) Stanovanje dveh sob, kuhinje, kopalnice, parketirano, električna ra*00 ■SUSaSg S .5Ps .»si M . >■ . I 63 . o S e-' 't; > m Q te .O o a g I « '5e ® je ca N g •■ K/J N > je - . C N _ a> g N > eu — a; s ~ •• ? g s ti a) n > - d S > .a > S M a M W TO n-H , m irf — i- i V S I e m -2 iž -G -S K! y*> f n ; I^S s: -J —- c-j •Se p N m < i; C i '•> N r*4 0 c 13 s v S S 2 a 4? a | n >j N co 3 I A TI 2S I ■o W3 eratsa Roland Dorgelžs: Leseni križi i. Soborci V tem letnem času so bile cvetlice že redke; vendar so jih pa našli še dovolj, da so z njimi okrasili puške vojakov, ki so šli kot nadomestna četa na fronto, in tako je korakal bataljon, s cvetjem okrašen, liki pogrebni sprevod, z godbo na čelu, med dvema vrstama radovednežev skoraj v popolnem neredu po mestu. Med petjem in jokom in smehom, med pijanim prepiranjem in poslovilnimi vzkliki, da je pokalo srce, so zasedli vlak. Vozili so se vso noč. Ob svitu klavrne sveče so jedli svoje sardine in izpraznili svoje čutare, slednjič pa so jim glave zlezle na ramena; utrujeni od krulenja, so se naslonili drug na drugega in vse navskriž pospali. Dan jih je zopet zdramil. Nagibali so se skozi vrata in iskali po vaseh, kjer so se v ranem jutru sukljali iz dimnikov prvi dimi, sledov zadnjih bojev. Klicali so si medsebojno od voza do voza: Kaj, tu da je bila vojna? Saj je še zvonik cel k Potem so začele hiše odpirati svoje oči, poti so oživele; in ko se jim je povrnilo zopet toliko glasu, da so mogli rjoveti kvante, so metali svoje zvenele cvetlice ženskam, ki so čakale ob tirih na malo verjetno vrnitev svojih mož, odišli na vojno. Na postajah so izislopali in si znova polnili čutare. Nekako ob desetih dopoldne so v Dormansu, topi in kakor strti, naposled zapustili vlak. Dali so jim uro časa za menažo; in potem so korakali po veliki cesti dalje brez godbe, brez cvetlic, brez vihrajočih robcev — ter dospeli do vasi, v kateri je počival naš polk, čisto blizu fronte. —- Tam je vrvelo kakor na veliki semanji dan. Utrujeno čredo so razdelili v majhne skupine — ena za vsako stotnijo —, furirji so vsakemu povedali njegov vod in njegovo desetnijo, ki jo je moral pa šele kakor klatež brez prenočišča iskali od hiše do hiše, beroč na vratih velike, s kredo napisane številke. Desetnik Breval, ki je pravkar stopil iz branja-riio, je našel naše tri, ko so s svojimi veliko pretež- kimi telečnjaki, na katerih se je vsiljivo bleščalo čisto novo okopno orodje, kolovratili. po cesti. »Tretja stotnija, peta desetnija? Jaz sem skupinski vodja. Pojdite z menoj, svoj brlog imamo čisto na koncu tega gnezda.« t Ko so stopili na dvorišče, je prvi zavreščal naš kuhar Fouillard. >Fantje, fantje, nadomestni so tu!« Vrgel je naročaj papirja, ki ga je bil prinesel iz kleti, pred očrnelo kamenje svojega ognjišča ter si ogledoval nove tovariše. »Ti se vsaj nisi dal opehariti,« je dejal pomembno Brevalu. »Ti so še, kakor da bi jih iz škatljice vzel.« Vsi smo vstali in radovedno obkrožili zbegano trojico novakov. Oni so gledali nas, mi smo gledali nje, ne da bi kdo črhnil. Prišli so od tam zadaj, prišli so iz mest. Še sinoči so korakali po cestah, so videli ženske, cestne železnice, trgovine; še včeraj so živeli kakor ljudje. In strmeli smo vanje preplašeni in zavidni, kakor da bi bili prišli iz Devete dežele. »No, tovariši, tu zadaj so se pač najedli miru, kaj?« »In kaj je novega pri nas v Paname*)?« je vprašal Vairon. Tudi oni so nas začudeno ogledovali, kakor da bi bili zašli med divjake. Vse jih je moralo pri tem prvem srečanju begati: naši zagoreli obrazi, naše bre-zaste uniforme, čepica očka Hamela iz ponarejene vidrovine, zamusana bela ruta, ki jo je nosil Fouillard za vratom, špehasti oklep Vaironovih hlačah, Lagny-jeva pelerina, ki je bil ordohanc in si je bil prisil na zuavski plašč ovratnik iz astrahana. Nekaj jih je bilo v pešaski candri, drugi so nosili artiljerijske suknjiče; vsak je bil na svoj način skrpuean. Debeli Bouffiox je nosil svojo značko na čapki, kakor je imel Ludovik XI. navado nositi svoje svetinje; neki strojniški strelec je bil videti s svojimi kovinaslimi naramnicami kakor vojščak iz Crezyjeve dobe, mali Belin se je čez uhlje pogrezal v staro dragonarsko čnpko, in Broucke, mož s severa, si je iz zelenih ripsovih zastorov ukrojil povojne gamaše. Samo Sulphart se je dostojanstveno držal ob *) Panamo == Parii strani sam zase. Sedel je na kudi in s tistim važnim, vase pogreznjenim izrazom v obrazu, ki ga je kazal tudi pri najpreprostejšili opravkih, majil krompir. Praskajoč svojo rdečao brado, je vnemarno vzdignil glavo in z navidezno ravuodušnostjo motril enega izmed treh novakov, mladega človeka s čemernim licem. Bilo bi težko reči, ali je bil še golobrad ali pa le dobro obrit. Nosil je brhko domišlijsko čapko in imel ob strani velik krušnjak iz belega pliša. »Ta ti ga pa pihne s svojo majhno, mehko skle-dico na glavi,« se je prvi polglasno porogal Sulphart. Ko je oni potem odprtal svoj telečnjak, je zajMtzil krušnjek. Tedaj je bleknil: »Hej, kamrad,« je vpil, »kazno je, da si si dal svojo lovsko torbo povsem navlašč ustrojiti za jarke? Če se boš včasih, kdo bi si ga vedel, morda bal, da te Švaba ne bi mogel dosti hitro najti izmed drugih, potlej le kar še zastavo vzemi s seboj in trobi na trobento.« Novak se je zopet upokončil, srdita guba se je zarezala na njegovem nizkem, trmastem čelu. A posmehljivo lice ^starega« ga je takoj zopet zmedlo, okrenil je glavo vstran in zardel. Rdečelasec se je zadovoljil s tem laskavim uspehom. Stopil je s svojega prestola, in da bi pokazal, kako mu ne prihaja na misel, briti norce iz tovariša, ki je imel tako mah) povedali,^ jc naperil sedaj svoje strelice proti najvišjim vojaškim poveljstvom; po njegovem mnenju je vse odredbe teh mest narekovala neumnost in pa očita želja, da bi krotovičili vojake. »Saj tega ne dejem zaradi tebe, ki se nič ne veš. Ampak, kaj doš, ali ne bi vseh teh možakarjev, ki na nas enega samo žvižgajo in ki so vam vtepli v glavo, da svoja torilca in rovnice naloščite ko sablje, da se bolj svetijo... ali jih ne bi, pravim, vse skupaj postrelil? Ti brž mislijo, da nas švaba drugače ne bi zadosti dobro videl? ... Nu, nič ne maraj, daš mi svoj krušnjak, da li ga pocrnim z zamaški. Vašo posodo in kozarce in vso drugo ropotijo pa podržimo nad gorečo slamo, to je najbolje.« Lemoine, ki se ni nikoli genil od Sulpharta, je skomignil z rameni. »Nikari no ne delaj fantinov s svojim svinjskim gobezdanjem že zdaj pijanih,-: mu je oporekel s svojim zateglim glasom. »Daj no, da se najprej izkrcajo!« Stran 18 »SLOVENEC«, dne 3. aprila 1532. otcv. 76. Spcdlcifsko podjetje LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 20—60 IN 31-60 RRANZINO prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Cenjenemu občinstvu Ljubljane in okolice najvljudneje naznanjam, da sem otvorila staro 4i znano sostilno MIL na Osofah pod ljubljanskim gradom Točila bom pristna dolenjska in štajerska vina ter postregla tudi i jedilu Prostor za bali-■anje in kegljišče ter senčnat vrt Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Tončka Mežan Kam na) gremo na zdravi enie, pocl.cK ali oddtn? Pojdimo v naš stari, mili turistov-aki center mednarodna publike zdravilišče Rogaška Slatino katerega nadmorska višina znaša 228 m, a podnebi* je »ubalpno in blago. Zdravilna mineralna »oda »Tempel«, »Sty-ria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črev, jeter, krvoteka In drugih krvnih bolezni, ledvic, mehurja, živčnih bolezni ild. Normalno zdravljenje t kopališču: 3 tedne. Zdravilno vodo pa pijemo pred in po zdravljenju tudi doma. — Moderna hidro-elektro in mehanoterapija. Rentgen. Zdravniki-tpeci-alisti. Kopališka godba. Radio. V»e vrste razvedrila. Družabni izleti itd. — Sezona: 1. maja-1.oktobra. Glavna »ezona 16 junija-31.augu»ta. Izven glavne sezone je najprimernejši poset kopališča v«led udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov — Pavšalne cene za popolno oskrbo vključno zdravljenje. Ugodnosti za neimovile. — Zveze: i železnico via Zagreb-Zabok ali »ia Grobelno. — Proti predložitvi potrdila znižana vožnja za povratek. Zahtevali« prospehie. Priporoča se za vsa sedlarska dela Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vae potrebAcine Sprejema staro v popravilo Točna postrežba. Cene aolidne. VIKTOR KLEŠNIK sedlar in jermenar Ljubljana, Poijaarta cula 19 Za slaščičarje Nalflncj?a nousat masa In modellr« marcipan kg a Din 60- nudi tvrdka FR. DOIINAR, Uubli^na - Poganska cesta 19 'e bila rcšitev V nagradne uganke ^^ v 55. številki »Slovenca« * ERMAN-ARHAR-OPREMAŠENT-VID Prepričajte se o solidnosti in nizkih cenah najinega pohištva! Ne zamudite si ogledati najnovejše modele spalnic, jedilnic itd. Veliki ilustrirani katalogi po Din 30"— v znamkah. Modo in eleganco prinašajo vsi ti in še mnogo drugih modelov Najsolidnejše cene in prvovrstna izdelava so njih prednost in Vaša korist Z našim patentiranim brzoklepalnikom znamke „STUBAI" sklepljete koso in srp v 3 do 5 minutah boljše in lepše, kakor je to mogoče z roko. Mnogi tisoči v uporabi, mnogoštevilne zahvale! Zahtevajte brezplačno prospekte! Friderik Kratz, d. z o. z. Stražišče pri Kranju št. 85 Zastopnike iščemo v vseh krajih 1 Prr« umetno steklarstvo in slikaratro na »teklo KILAVOST, Neurejenost organov — Nabreklost žil pri moSklh In ženskah ZAGHKB, Nova res 1 Odlikovano na umeto. razstavi v Parian 19« i diplomo d'honneur?i Izvršuje: umetno zaste-klenje in slikanje cerkvenih oken ter ve-necijanski mozaik v steklu za oltarje v vseh slogih, ornamentalno in po figu- 1494 ralnih umetniških načrtih! Zmrrne cene! — Solidna Iz-vriba! — Proračuni in nafrti na zahtevo hr.zntafno G. KLEBER dipl. specialist, generalni direktor instituta Herninire de Lyon (Francoska) nadaljuje svojo sedanjo turnejo do 6. aprila. Na svojo novo dvomesečno turnejo se povrne po 1. maju. — Pri tej priliki naznanjamo vsem našim rojakom, da so uspehi, ki jih je dosegel znameniti francoski speciali-t povsod priznani od najvišjih o-ebnosti v državi (predstojnikov, magistratov, časopisov in zdravnikov) ter se tudi some poslužujejo n egovega znanja in blagodejnega upliva njegovih aparatov, ki so večkrat patei tirani v Franciji in inozemstvu. Pri bolezni kile, pobešenem želodcu ne dopustite, da se Vaš slučaj poslabša, temveč poselite brez odlašanja g. KLE13ERJA, ki bo poselil v «promstvu svoj 'ga tehničnega zastopnika, farmaceuta BOROV1CA, spodaj navedena mesta. Vi brezplačno in neobvezno preizkusite znamenite aparate g. KLEBERJA, on pa Vam bo dal vsa potrebna pojasnila. ZAGREB Hotel Tri gavrana 2. in 3. aprila. CEEJE Hotel Union 5. aprila, MARIBOR Hotel Merail 4. aprila. LJUBLJANA Hotel Union 6. aprila. Vse informacije pri založniku Kleberjevih aparatov, SANITaS, Beograd, Knez Mihajlova 6. ICC spomladanske, nagrobne, mačehe, marjctice, spominčice, bršljan, mahonija itd. Raznobarvne vrtnice, dekorativne rastline za vse prireditve. Velika zaloga — nizke cene. Pokopališki vrtnar Pavel Stiaenc, Sv. lfr>Z Tel. It. 27—89 Trgovini s cvetlicami LJUBLJANA, St. Petra cesta itev. 33 Venci ix suhega in svežega cvetja. Prečastiti duhovščini si usojam uljudno naznaniti, da strokovno izdelujem preproje za altarje ter vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. 3QS. §aOBČA¥ER tapetnik Ljub|Jana dekorater Mestni trg 12 Slcstni trg 12 Hotelski portir se sprejme v hotelu v Sloveniii Reflektira se samo na prvovrstno moč z večletno prakso. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hotelir« št. 4534. Semena za rolfe deteljica štajerska, Lucerna, krmilna pesa (Mamutli). rudeča, Fkcrndorfer, iboljšana rumena, krmilno korenje, semena trav za različne travnike in parke, svinjska cikorija itd. dobite sveže došla pri I. Sirka nasledniku losfp S Mm. Maribor Glavni trg — rotovZ Pozor vinogradniki! Kadar dobavljate nove brizgalnice, prepričajte se pred nabavo, da je še vedno najboljši domač izdelek trtnih 'kropilk, ki jih že mnogo et izdeluje FERDO KMET, klep rski mojster v Irebnjem na Dolenjskem Zahvala. Za takoj izplačano oodporo po smrti mojega očeta Antona Kolar izrekam tem potom Ljudski samopomoči v Manboru najlepšo zahvalo ui onporočam to največje društvo Slovenije le vrste vsakomur v takojšnji pristop. Majšuerg, dne 1. aprila 1932. F ran jo Kolar. kifničarke — modistinje pozor! •Specialna trgovina za vse vrste modernih modistovskih potrebščin je David Wiesel. Zagreb, Jelažičev trg 28 381 TELEFON ŠTEV. 2057. 2470. 2979 ZADRUZNA GOSPODARSKA BA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V LJVBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) Vloge nad Din 500.000.000'- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000'- Izvršuje vse bančne posle nafkulantnefe Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuaemstvu In inozemstvu Za Jugoslovansko tiskarno t Liubtianl; Karel Cefc. Izdala teli. l?ao Uukotec. Uradnik. Franc Kreiuzar.