kulturno - politično glasilo
e t o v n i h in d o m a č ih
?v	____ '	'	________'__________
Vaše spalnice knplte v naivci ji avsirijski specialni lovarni pohišlva
AVE NOBEL
Zalotja v Čelen n - lilapeninrl (iclrclilciiassc 1
Beljak - V11 In ih. Morllsihpssc (nasproll l'ark hnlela)
do g o dkov
3. leto / številka 29
V Celovcu, dne 18. julija 1951
Cena 70 grošev
UNESCO za narodnostne pravice
Širša seja glavnega odbora UNESCO (Svet za gospodarska in socialna vprašanja pri Organizaciji Združenih narodov) je soglasno sprejel predlog, ki ga je stavila jugoslovanska delegacija. Ta predlog predvideva vključitev vseh tistih narod-nih skupin o družabno življenje, katere iz kakoršnih koli vzrokov ne sodelujejo oziroma ne morejo sodelovati popolnoma v javnem, kulturnem,.socialnem itd. življenju določene države. Sprejeti predlog zahteva, da sc v vsakem posameznem primeru dokaže:
1.	ali sc proti narodnostnim skupinam ne izvaja diskriminacija;
2.	ali jim je zajamčen neoviran gospodarski in kulturni razvoj in
3.	ali jim je zajamčeno spoštovanje njihovih kulturnih in etničnih posebnosti.
Ko slišimo ta sklep, ga koroški Slovenci ne moremo preslišati. Preveč nas zadene in nam daje neke svetlejše poglede v bodočnost, četudi se zavedamo ruskega Pfcgovora, ki pravi: „Car daleko, Bog Usoko“.
Narodni svet koroških Slovencev sc je z vprašanji, ki spadajo v delokrog UNESCO, že često podrobno bavil in
tudi napravil že svoje konkretne sklepe in potrebne korake. Organizacija UNESCO ni tako „daleč in visoko", kot to pravi Prcj navedeni pregovor. Po vseh deželah una namreč pododbore, tako tudi pri
las v Avstriji.
Avstrija je po svojem prezidentu dne julija 1948. izjavila svoj pristop k UNESCO in je ta pristop postal veljaven :cr velja že nekaj časa in sicer od 13. avgusta 1948. Prosvetno ministrstvo je nato končno leta 1949 z odlokom BGBL ■vb"> 211/1949 imenovalo avstr. UNESCO: komisijo (OcUK). Na žalost smo morali ugotoviti, da tam niso zastopane dru-?orodne narodne skupine v Avstriji, kar v popolnem nasprotju z ustavo
UNESCO. -
Narodni svet koroških' Slovencev je Zato v svoji vlogi z dne 29. NIL 1950 tahteval spremembo odloka tako, da do-j51!0 tudi drugorodne narodne skupine iverfassungsrechtlich anerkannte Volks-Stamnie), torej tudi mi koroški Slovenci, ?vtojcga zastopnika. Ustava UNESCO do-mca namreč v členu VIL, § 1.:	...da
mora vsaka država-članica poskrbeti za Potrebne ukrepe, ki odgovarjajo njenim Posebnim okolnostim, da včleni v delo Organizacije vse glavne narodne skupine, katere se zanimajo za probleme vzgoje, znanosti in kulture, in to predvsem s lerr>> da ustanovi odbor, katerega člani 50 tako zastopniki uradnih ustanov kot tudi raznih skupin.“
Akoravno pišemo že sredi julija, še do banes nismo prejeli odgovora na tako vazno zadevo- Razumemo, če so na Koroškem, kjer je šovinizem posebno ukoreninjen, težave — saj na to se vendar Pred nami na Dunaju vedno izgovarjajo E? a. da so naenkrat težave tudi tam, kjer je pristojna le dunajska vlada, se ču-uuno! Nit koga hoče ona prevaliti svojo ^govornost pred forumom UNESCO? to*i sc, gospodje, tako bojite, da bi na forumu — če bi mi- imeli tam svo-legi zastopnika — morali odgovarjati na jPrašanja: Kje je slovenska kmetijska šo-'*> kje jc srednja šola, kje zastopstvo za *lovcnske zadeve v deželi in na Dunaju, kako sc izvaja zakon o dvojezičnih šolah, kako jc bilo pri ljudskem štetju itd. itd.? Kazurnemo, da bi preveč pekla vest mo-j^a, ki je danes za prosvetnega ministra, ^e.bi odgovor nujno izpadel negativno.
sc nikakor ne sklada s katoliškimi Načeli, katere g. minister tako rad po-I arja, da odreka najosnovnejše pravice slovenski narodnostni skupini na Koros-kttn. Razen tega mora g. minister tudi
Za dosego in ohranitev miru
I. Pogajanja na Koreji
Pogajanja za premirje na Koreji v severnokorejskem mestu Kacsongu med zastopniki Združenih narodov in zastopniki komunistične Severne Koreje ter komunistične Kitajske so bila prekinjena •—• kakor poročamo bolj izčrpno v tedenskem političnem pregledu na drugi strani •— ko komunisti niso dovolili dohoda v Kaesong časnikarskim poročevalcem za-padnih časopisov, pač pa so mogli v Kaesong časnikarji Sovjetske zveze in njenih satelitskih držav. Vsled tega je zahteval vrhovni poveljnik čet Združenih narodov, general Ridgway, da je treba nevtralizirati mesto Kaesong in njegovo okolico v oddaljenosti 8 km in da na tem ozemlju ne sme biti vojakov komunistične vojske.
Po presledku dveh dni so komunisti sprejeli zahteve generala R.idgwaya, dovolili so tudi dostop poročevalcem za-
padnih — predvsem ameriških — časopisov v Kaesong in pogajanja za premirje na Koreji so se v nedeljo nadaljevala. V ponedeljek ni bilo razgovorov, začela pa so se spet v torek zjutraj ob 2. uri (po našem času).
Razgovori — kakor poročajo — potekajo ugodno, vendar pa še niso uspeli se- ; staviti dnevnega reda pogajanj za pre- j mirje.
Medtem so v Ameriki že izdelali na- >. črt, kako bi v enem letu obnovili opu- ! stošeno Južno Korejo, ako pride do miru | in predvidevajo za to znesek 250 milijonov dolarjev. Seveda pa tudi merodajni vojaški krogi Združenih držav opozarjajo, da zaradi morebitnega premirja in miru na Koreji Združene države ne smejo zaupati Sovjetski zvezi in ne smejo prenehati z oboroževanjem v dosedanjem in pa predvidenem obsegu.
II. Razgovori v Perziji
Posebni pooblaščenec predsednika Trumana, Avcrell Harriman, jc dospel v Teheran, da bi posredoval med perzijsko in veliko britansko vlado v sporu zaradi podržavljcnja petrolejske industrije v Perziji. Takoj ob prihodu Harrimana v perzijsko glavno mesto Teheran, so vprizo-rili komunisti proti njemu velike demonstracije, pri katerih je bilo ubitih 15 oseb, nad 150 pa težje ranjenih. Vlada jc nato proglasila obsedno stanje v Teheranu. Tudi Angleži niso z veseljem sprejeli posredovanja Združenih držav.
V razgovorih s perzijskim ministrskim predsednikom Mossadcq-om je Trumanov zastopnik ponudil Perziji za izvedbo sedemletnega načrta za obnovo perzijskega gospodarstva in za vzdrževanje ter izpopolnitev petrolejske industri-
je gospodarsko pomoč Združenih držav. Ministrski predsednik %Mossadcq jc izjavil nato, da jc za sporazum z britansko vlado, vendar pa samo v okviru določil zakona o podržavi jen ju perzijske petrolejske industrije. Nekako prisiljen je nato tudi britanski zunanji minister v poslanski zbornici pozdravil posredovanje Združenih držav.
Pooblaščenec perzijske vlade, ki je prevzela petrolejske naprave v Abadanu, je izjavil, da bo povabil Harrimana, naj si ogleda razmere med perzijskimi delavci in bo nato mogel ugotoviti, da more samo podržavljanje petrolejskih vrelcev in petrolejske industrije izboljšati živ-Ijenske pogoje perzijskega delavstva. Samo tako pa bo tudi odvrnjcna komunistična nevarnost od Perzije.
Silne povodnji .
V srednjem delu ameriških Združenih držav, tam kjer sc stekata dve največji reki, to je Missouri in Mississippi, v veletok, ki ima ime po zadnjem velikem pritoku, sc razprostirata zvezni državi Missouri in Kansas.
Nad ti dve pokrajini je prišla zadnji teden silna nesreča, ko jc veletok Mississippi zaradi velikega deževja ob pritokih izredno narastel, kakor še ne pomnijo ljudje. Velikanske površine obeh držav, približno okoli 800.000 ha (malo manj kot cela Koroška) so spremenjene v eno samo velikansko jezero. Računajo, da je preplavljenih okrog 60.000 stanovanj in škodo cenijo na 750 milijonov dolarjev.
Tudi nad deli Gornje Italije, Švice in
jugovzhodne Francije je hudo neurje prizadejalo veliko škodo v vinogradih, sa-•donosnikih, na polju in v gozdovih.
Pri poplavah na Japonskem je v pokrajini Kyoto utonilo nad 100 oseb, porušenih pa je okrog 1500 hiš in okrog 100 mostov.
Na srednjem in južnem Štajerskem je napravila toča veliko škodo, v okraju Deutschlandsberg jc uničenih do 80% pridelkov. Strela je ubila enega otroka in 16 letno dekle.
Tudi z Zgornje Koroške poročajo o velikih nalivih, ki so povzročili precejšnjo škodo. Toča pa je v občinah St. Urban in Sittich v okraju Feldkirchen uničila deloma do 90% pridelkov.
Nepotreben prepir
Pravijo, da jc zgodovina učiteljica življenja. Vendar pa je stara stvar, da se ljudje iz zgodovine nočejo učiti. Samo tako je bilo in jc mogoče, da so v koroškem deželnem zboru že spet deželni po-
pomisliti, da jc UNESCO organizacija, ki ne raste v avstrijskem zeljniku, da bi nam tako lahko branili dostop do nje.
Zato danes jasno izpovemo, da bomo našli poti, da sc bo naša vloga z dne ,29. XII. 1950 obravnavala na poklicanem mestu in da se bo naŠe vprašanje vzelo v pretres pod uvodno navedenimi tremi točkami. Naj potem merodajni in odgovorni, ki nas nočejo slišati, navedejo dokaze, ki so po soglasnem sklepu generalne konference UNESCO zapovedani. ^
slanci koroške ljudske stranke in poslanci stranke neodvisnih (VdU) zahtevali odpravo uredbe o pouku na dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem.
Proti tej zahtevi so nato poslanci socialistične stranke stavili predlog, naj posebni odbor koroške deželne zbornice prouči razmere na dvojezičnem ozemlju v Švici in pa šolske razmere na dvojezičnem ozemlju na Reki v Jugoslaviji.
Ako bodo v Švici in na Reki pravilno proučevali razmere, bodo morali gospodje koroški deželni poslanci ugotoviti, da so jim prebivalci mešanega ozemlja v Švici in na Reki povedali to, kar pripovedujejo in zahtevajo Slovenci na Koroškem že več desetletij in kar jc napisano y vsaki knjigi o človečanskih pravicah.
KRATKE VESTI
Nekateri državni poslanci so v državnem zboru vprašali zunanjega ministra dr. Gruberja, če res namerava Avstrija odstopiti Jugoslaviji ozemlje z dravskimi elektrarnami pri Labudu in pri Zvabeku. Na to vprašanje zunanji minister še ni odgovoril.
Dne 26. julija pride z letalom v Celovec priccsinja Royal, sestra angleškega kralja. Malo pred njo pride v Celovec šef britanskega generalnega štaba vojni maršal Sir 'William Slim. Naslednji dan bo v Celovcu tudi avstrijski zvezni kancler dr. ing. L. Figi z nekaterimi člani vlade. ,
V	madžarski vojski so na zahtevo sovjetskih oblasti uvedli poleg madžarščine kot uradni jezik obvezno tudi ruščino.
Pri protikomunističnih demonstracijah v Guatemala City v srednjeameriški državi Guatemala je bilo ubitih nad 100 oseb.
Po nekaterih poročilih je bil izvršen atentat na sovjetskega maršala Rokosov-skega, ki so ga postavili Sovjeti za vrhovnega poveljnika poljske vojske in za vojnega ministra v Varšavi. Poročila pravijo, da je bil maršal težko ranjen, varšavski radio pa vse te vesti zanika.
Pri kraju Sirnitz na Zg. Koroškem jc zapeljal britanski vojaški avto preko cestnega varnostnega zida. Pri nesreči sta bila dva vojaka mrtva, sedem jih je bilo težko, osem pa lažje ranjenih.
V	svojem govoru v Titogradu v Črni gori je maršal Tito prvič napadel osebno tudi Stalina, o katerem je rekel, da jc po vsem svetu znan zaradi svojih brk, ne pa zaradi svoje modrosti.
Dne 16. julija je dokončno odstopil belgijski kralj Leopold UL Naslednji dan pa je prevzel vladarske posle njegov sin Baudoin. Svoj odstopni govor je imel kralj Leopold v flamskem in ne v francoskem jeziku.
Ko se jc sestala novoizvoljena francoska poslanska zbornica, jc odstopila dosedanja francoska vlada in predsednik francoske republike je poveril sestavo nove vlade finančnemu ministru Mauricc-u Pctchc-u.
Zunanjepolitični odsek ameriške poslanske zbornice jc sklenil, da naj Združene države odtegnejo vsako pomoč onim zapadnim državam, ki bi prodajale strategično važno blago Sovjetski zvezi ali njenim satelitskim državam.
Admiral ameriške vojne mornarice je obiskal Španijo in se dalje časa razgovar-jal z generalom Francom. Računajo, da bodo Združene države dobile v Španiji vojaška oporišča, zato pa bodo dobavile Španiji — tudi proti volji Velike Britanije — vojni materijal.
Italijanska vlada je odstopila. Računajo, da bo novo vlado sestavil dosedanji predsednik Alcide de Gasperi iz članov krščanske demokratske in članov republikanske stranke. Ena tretjina dosedanjih ministrov bo verjetno izmenjana.
Prebivalstvo Avstrije
Znani so prvi nepopolni podatki ljudskega štetja z dne 1. junija t. 1. Po teh podatkih je bilo tega dne v Avstriii 6,881.100 oseb. Stalno bivališče pa jc imelo v Avstriji dne 1. junija 6,918.959 oseb. Razlika med obema številkama je v tem, da jc nekaj oseb bilo dne 1. junija v inozemstvu in da so šteli tudi osebe (vojaki), ki so pogrešane.
Od glavnih deželnih mest so objavljeni samo rezultati za tirolsko glavno mesto, Innsbruck. To mesto jc imelo leta 1939 (zadnje ljudsko štetje) 79.811 prebivalcev, na dan letošnjega ljudskega štetja pa jih je imelo 94.599, torej za 18% več.
Politični teden
Videti je, 'da poletna vročina nekako pomirjevalno vpliva tudi na politične duhovi, ki plešejo svoje plese okrog Koreje, Perzije, Nemčije itd. Čim pa nastopi hladnejše vreme, postane vse živahnejše, yročckrvnejše ali celo napadalno.
Tako se vsaj nam dozdeva, ko v soparnih dnevih občutimo mnogo manj zanimanja za politiko in so pogovori, kako preživeti dopust, na prvem mestu.
V resnici pa seveda nima z letnim časom razvoj na političnem polju kaj posebno skupnega.
Na Koreji je utrujenost na komunistični strani vplivala pomirjevalno na UNO in USA, ki sta kakor znano, predlagali Začetek pogajanj o prekinitvi sovražnosti.
To bi bil prvi korak za pogajanja o splošnem miru na Daljnjem vzhodu. Prvo presenečenje je bilo že pretekli politični teden za nami, ko je sovjetski delegat pri UNO govoril o potrebi po ukinitvi Sovražnosti na Koreji. Kitajci so Ridg-wayeve predloge sprejeli in rekli, da so pripravljeni pogajati se v Kacsongu, mestu, ki leži še pod njihovo vojaško kontrolo. Do pogajanj je prišlo in ta so spočetka potekala zelo ugodno.
Potem pa so naenkrat prepovedali dostop zavezniškim časnikarjem v Kaesong. Ridgway je protestiral, Kitajci in Severnokorejci so protest zavrnili. Preteklo je 24 ur negotovosti in črnogledosti. General Ridgway je poročal v Washington. Del časopisne javnosti na zapadu pa je že govoril, da je Ridgway nasedel sovražnikovi vabi.
Čez noč pa so se pogajanja vrnila na prejšnji tir. Ridgway je dobil iz Wa-shingtona navodila, poslal je v nasprotnikov tabor ultimativne predloge — voja-■ ške sile UNO na Koreji so kljub začetim pogajanjem v polni vojaški pripravljenosti —- in na te predloge so Kitajci in Severnokorejci pristali. Odgovor komunističnega poveljstva vsebuje nekaj točk, ki v bistvu dajejo dovolj možnosti za nadaljnje uspešne razgovore. Tako so pristali na sprejem 20 zavezniških časnikarjev, na prosto uporabo ceste, ki vodi iz zavezniškega ozemlja v Kaesong in na nevtralizacijo ozemlja v obsegu 8 km okrog Kacsonga.
Svojo prvotno lahkovernost, ko je pristal na pogajanja na nasprotnikovem ozemlju, je general Ridgway popravil s svojo odločnostjo. Razumljivo jc, da se Organizacija združenih narodov more pogajati le na nevtralnem ozemlju.
Prihodnji tedni bodo pokazali, v koliko jc utemeljeno upanje na mirno rešitev korejskega spora.
Izdelan je predlog japonske mirovne pogodbe
Potem, ko vsled nesoglasij s Sovjetsko zvezo, oz. zaprekami z njene strani, ni bilo mogoče na skupni osnovi načeti tega vprašanja, so ostale države, ki so se udeležile vojne proti Japonski — z Ameriko na čelu, izdelale osnutek mirovne pogodbe z japonsko. Na konferenci, ki bo v jeseni v San Franciscu, utegne priti 'do končnoveljavne ureditve odnošajev med Japonsko in zmagovalci. Osnutek te pogodbe je izdelal znani ameriški politik John Poster Dulles in predstavlja po svoji pomirljivi vsebini predmet posebne pozornosti. V pogodbi ni govora o premagani Japonski. Osnutek nima v sebi nobenih stavkov, ki bi spominjali na razliko med zmagovalcem in premagancem. Kar se teritorialnih sprememb tiče, izgubi Japonska nekaj otokov, se odpove Formozi. V pogodbi so določila, ki jamčijo, da japonska oborožitev ne bo mogla ogrožati sosednjih držav. Najbolj zanimivo je, da se prepušča Japonski, da se sama pogaja s Kitajsko in ni povedano, ali z Mao-Tse-Tungom ali Čang-Kaj-Šekom.
Vprašanje je, kako bodo odgovorili Sovjeti na vse to. Iz zapadnih krogov pa jc slišati, da bo prišlo do sklenitve mirovne pogodbe tudi brez Sovjetov. Če bodo pa ti prišli v San Francisco, bo to zanje koristneje, ker bi s podpisom te pogodbe tudi mednarodno-pravno obdržali ozemlja, ki so jih zasedli ob japonskem porazu.
Varnostna pogodba med USA, Avstralijo in Novo Zelandijo
Te države (Avstralija in Nova Zelandija sta članici Britanske državne skup-
nosti) so sklenile vojaško obrambno zvezo, ki sliči Atlantski pogodbi. Ta zveza je pravzaprav le formalna potrditev že itak obstoječe vojaške skupnosti v slučaju nove vojne in jc v prvi vrsti namenjena obrambi proti kitajski rumeni nevarnosti. Zlasti Avstralci so v tem zelo občutljivi, saj jc znano, da obstoja tam zakon, ki prepoveduje naselitev pripadnikov rumene rase.
V tem orkestru pa so Filipini edina 'država v Tihem morju, ki so se izrekli proti osnutku mirovne pogodbe z Japonsko, ker da ta Japancem preveč nudi in to tudi na škodo Filipinov. — Njih stališče je v toliko razumljivo, ker so prav na Filipinih Japonci v zadnji vojni najbolj divjali.
Harriman jc prispel v Perzijo
Pred nekaj dnevi je angleški poslanik zapustil Teheran in pred odhodom izjavil, da Harrimanov obisk ne more nič spremeniti, „da nima pomena“. S tem je hotel povedati, da Perzijci tudi napram Trumanovemu izrednemu poslancu ne bodo nič popustljivejši kot so bili napram Angležem. Mogoče ima prav. Na vsak način pa so Perzijci Plarrimana vljudno sprejeli. Pri svojem prihodu je dejal, da je prepričan, da je mogoče_ vprašanje petrolejskih polj rešiti na miren način.
Nemčija korak bližje sodelovanju z ostalimi narodi
Težak je ta proces. Tako bonnska kot francoska vlada morata miriti nespravljive duhove. Toda razvoj gre zadovolji-
vo naprej. Seveda botruje pri tem odločilno tudi Amerika. Truman Je svoji zbornici predložil zakon o ukinitvi sovražnega stanja z Nemčijo. Istočasno so to storile tudi druge države, tako da je zdaj 40 držav prekinilo vojno stanje z Nemčijo.
Še vedno pa visi vprašanje, v Itoliko bo Nemčija sodelovala v Atlantski vojaški zvezi. Bonnski parlament se še ni mogel odločiti in zdaj pritiskajo predvsem Amerikanci, naj že končno pove svoje mnenje.
Italijani hočejo spremembo svoje mirovne pogodbe
'da bi s tem mogli načeti vprašanje Trsta. Kadar gre za njih „italianissimo“ Trst, takrat pozabijo na izgubljene kolonije, pozabijo, da so vojno izgubili. 2e več mesecev časopisje — predvsem komunistično, ki je do 48. leta zagovarjalo odstop Trsta Jugoslaviji 1— in pa neofašistično priobčuje dolge članke, v katerih zahteva vrnitev Trsta Italiji. Trst je pa po mirovni pogodbi svobodno ozemlje in to je priznala tudi italijanska vlada. Italijanska revizionistična gonja je seveda našla največ odmeva v Jugoslaviji. Maršal Tito je v svojem zadnjem govoru" v Titogradu odločno izjavil, da tržaškega vprašanja ni mogoče reševati brez Jugoslavije. Po vsej verjetnosti tudi med za-padnimi zavezniki italijanski revizionizem ne bo našel podpore, kajti njih glavna skrb je ohraniti mir na tej občutljivi južno-evropski točki.
Peti dogovor o cenah
Zopet so v Avstriji skuhali nov pakt o cenah in mezdah. Nekako „vsakdanjc“ je to pri nas postalo. Kar čudno je, da ljudstvo vzame vse to še tako potrpežljivo na znanje. 'Menda sami uradni krogi niso pričakovali, da bi se stvar tako mirno iztekla in so zato v proglasih vlade, sindikatov in gospodarske zbornice pozivali, naj ljudje obdržijo mirne živce.
„Visoki“ aritmetiki so izračunali, da bo delovnemu človeku povsem zadoščeno v primerno zvišani plači in da bo dobil za „ravno toliko več, kolikor znaša podražitev.** Vendar jc z lahkoto vidno za vsakega „ne tako visokega aritmeti-ka“, da jc v resnici življenjska raven padla za toliko, da je še od daleč ne more zravnati nekoliko povišan zaslužek. Pri tem pa še niti ni vračunano, koliko bodo cene Še ponovno narasle. Kot doslej pozivi niso nič zalegli, tudi danes ne bodo in že pretekle dni smo opazili tako pri tkaninah kot pri drugih izdelkih, da so cene ponovno narasle. Neuradni strokovnjaki cenijo splošno povprečno podražitev na 20—30 odstotkov.
Tako nastaja vedno bolj vprašanje: „Kako bo to šlo dalje?**1 2e prezidentske volitve so pokazale, da ljudstvo nima več zaupanja v sedaj vladajoče kroge. Četudi so Avstrijci znani kot taki, ki sc konservativno drže svojih ,,prirojenih“, bi lahko rekli, strank, jc vendar za vsakogar veljaven star pregovor, ki pravi: „primum viverc, deindc filosofari", po naŠe bi to rekli:	najprej so življenjske
potrebščine, potem šele filozofija in ,.višji,, ideali. Tako sc zna zgoditi, da bo razvoj pri nas šel vedno bolj v skrajnost, po eni strani na desni, po drugi na levi.
Kot smo že večkrat povdarili, bi bil končno že čas, da merodajni začnejo misliti na boljše ureditve, kot so neslavni dogovori o mezdah in cenah. Lanska jesen jc pokazala, kako nevaren je položaj in ob nadaljnem razvoju ne bi mogli več računati na znano avstrijsko otopelost. Če bi se kamen enkrat sprožil, more ljudstvo kaj naglo, kot je pokazala najnovejša zgodovina, zadrveti v skrajnost. Vsled vsega tega jc opravičena zaskrbljenost, ki sc loteva vedno bolj vseh krogov ljudstva. Celo trezni listi vladnih strank ne morejo prikrivati, da ima sedanji pakt v sebi ze nastavke za naslednji novi pakt. Neki nemški list je zapisal: „Man sagt, wir Oesterreichcr smd Meister im Fortsvursteln" in dostavlja: „nun sind wir ja nicht cinmal mehr das!” Saj jc res postalo to „Fortwurstcln" že tako nedostojno in ncuporabljivo, da. od-
cene): 1.95	(1.55)
1.75	(1.10)
1.55	(0.90).
1.40	d.-);
2.04	(1.40)
4.50	(2.98)
4.80	(3.30)
3.60	(2.40)
5.90	(5.60)
0.42	(0.29)
27,—	(18.70)
35.20	(22.-)
6.48	(5.72)
11 —	(8.—)
2.85	(2.38)
1.54	(1.35)
1.82	(1.62)
govornim pri tem ne moremo več prisojati ne spretnosti in ne kake posebne brihtnosti.
Delavec in nameščenec pričakujeta torej z bojaznijo nadaljni razvoj in to upravičeno. A kaj bo kmet? Tistih par grošev zvišanja za nekatere njegove pridelke sc ne bo mogel veseliti, ker bo moral ugotoviti, da bo ponovno plačeval neraz-merno višje cene za vse potrebe, ki jih ima: orodje, stroji, delovne moči itd. 2 neumorno pridnostjo bo »garal1*, da si zagotovi svoj obstoj, ‘ikorekoč noč in dan. Tudi on si bo želel spremembe tega neznosnega stanja. Če bo pa vedno zopet le razočaran, bo končno nasičen lepih besed o »paktih**, in bo tudi on zapadel parolam, s katerimi mu radikalni elementi te ali one strani obetajo boljšo bodočnost.
Prošlc prezidentovske volitve so bile — lahko rečemo — neko zdravo dramilo. Vendar je bilo vse to premalo in priti bo pač moralo še hujše, dx se bo pri nas res nekaj zganilo. Lahko pa je, če do pravilne ureditve perečih gospodarskih vprašanj ne pride, lepega dne prepozno, kot so prišle prepozno zadnji trenutek pred 13. marcem 1938 vse napovedi Schuschniggovc o novih ureditvah.
Pravijo, da božji mlini meljejo počasi, a rekli bi lahko, da mlini avstrijske politike meljejo še počasneje. Zato borno pač še vsekakor dočakali v razmeroma kratkem času 6. pakt o cenah ter plačah in mezdah.
Kot uspeh novega sporazuma o cenah', plačah in mezdah, moremo reči, da je 10 do 12%-no povišanje plač ter okrog 100 milij. šilingov, ki jih bodo dobili letno več kmetovalci za svoje proizvode. Na drugi strani pa bo moralo plačati za omogoČenje teh zvišanj gospodarstvo letno 3 milijarde šilingov in še nekaj več država (3 milijarde in pol). Zato bo morala seveda dobiti država več dohodkov (višji in več davkov), pa tudi trgovina, obrt in industrija (novo povišanje ccn). Prejemki so torej povečani približno za 12%, dohodke državnega proračuna pa bo treba povečati za 27%. In kdo bo plačal ta potrebni znesek?
Pri tem jc gotovo zanimivo omeniti, da smo dobili prvi dogovor o cenah in plačah oktobra 1947 in nato vsako leto po en nov dogovor. Saj jc doživel prvi 14, drugi 7, tretji 17 in četrti 9 in pol meseca. — In kako dolgo življenje jc odločeno petemu, ki jc začel »živeti" 16. julija letos?
USPEH DOGOVORA 1. Višje cene
V smislu petega dogovora o cenaK, plačah in mezdah so zvišane predvsem cene najvažnejšim življenjskim ^potrebsci-nam. Zvišanje teh cen velja že od 16-julija t. 1. Od tega dne veljajo sledeče cene (v oklepaju dosedanje cene):
Pšenica l kg (pri kmetu) rž 1 kg (pri kmetu) koruza 1 kg (pri kmetu) mleko 1 1 (pri kmetu) • mleko i 1 (na drobno) moka 1 kg (v trgovini) zdrob 1 kg
kruh črni 1 kg (pri peku) kruh beli l kg (pri peku) belo pecivo (žemlje) maslo 1 kg (kmečko) maslo 1 kg (čajno) sladkor 1 kg (kristal) olje
bencin 1 1 strojno olje 1 1 petrolej 1 1
Pri govejem mesu je dovoljeno že dosedanje zvišanje za 2 šil. pri kilogramu. 7« telečje in svinjsko meso ostanejo cene nespremenjene. Tudi cena za ži\ino se nc spremeni.
Električni tok bo dražji za 35 odstotkov sedanje cene.
S 1. septembrom bodo zvišane železniške tarife in poštne pristojbine. Poštnin* za pismo bo 1.50, za pismo v inozemstvo pa 2.40 in za vsak telefonski pogovor bo treba plačati 1 šiling. Mesečna pristojbina za radio bo 7 šilingov.
2. Višje plače in mezde
Izračunali so, da znaša mesečno zvija; nje življenjskih stroškov zaradi spredaj navedenih višjih cen pri družini (mož m žena) brez otrok mesečno približno 140 šilingov, pri družini z dvema otrokom* (ki sta oba še v ljudski šoli) pa ^okrog 170 šilingov. V to vsoto pa niso še vračunane višje postavke za vožnjo in P* morebitno (pa zelo verjetno) zvišanje ccn pri obleki, čevljih in drugih nujnih P°’ trebščinah.	_	,,
Zato je po novem 'dogovoru o^ cenah in plačah določeno, da se približno za gornjo vsoto zvišajo mesečni oziroma tedenski prejemki. Vse plače in mezde >9 zvišane pri onih, ki so dobivali .dosedal do 1.400 šilingov mesečne plače, po lj“ šilingov mesečno veČ, ali tedensko 33.6 šilingov, oziroma na uro 70 grošev. Pj onih, katerih plača je bila doslej mesečno nad 1.400 šilingov, sc poviša plača ** 10 odstotkov.
Za zvišanje prejemkov javnih nameščencev in uradnikov sc vršijo pogajanj*' vendar pa bodo verjetno zvišani prejem* ki odgovarjali povišanim plačam dcUv* cev in zasebnih nameščencev.
S 16. julijem so zvišane doklade z» otroke od dosedanjih 60 na 105 šilingi
mesečno. _	_	-v «
Tudi rente in pokojnine bodo zvišane od 10 do 12% mesečno.
PREBIVALSTVO VELIKE BRITANIJE
Pri britanskem ljudskem štetju z dne 8. aprila letos 'so zaznamovali večje število vselitev kakor izselitev. V času o prejšnjega ljudskega štetja sc jc priselim v Veliko Britanijo tričetrt milijona l)u<3 več, kakor sc jih je izselilo-
Največ so prispevali k višku priseljencev nad izseljenci Poljaki, ki se jih je prl selilo po vojni 80.000.
Celotno prebivalstvo Velike Britamj6 (vključno otoke v Rokavskem preliv^ toda brez južne Irske), znaša 50,368.'D5-To pomeni, da sc jc število prebivalstU v Veliki Britaniji v zadnjih 90 letih vC kot podvojilo.
Iz do zdaj objavljenih številk je raj vidno, da imata Anglija in \Valcs zel0 visoko gostoto prebivalstva na kvadratn miljo. Na vsaki kvadratni milji v tc_ dveh deželah prebiva 750 ljudi, kar p° meni najvišjo gostoto na svetu, raz«1 morda prebivalstva na Nizozemskem. ^
Zenske imajo med prebivalstvom ved; no, kakor je bilo to doslej vedno. V vse) deželi jih jc dva milijona več kakor m03' kih.	_________
IZGUBE KOMUNISTOV NA KORE)1
Ameriško obrambno ministrstvo ceh1’ da je sovražnik v prvem letu vojne, to 1 do 25. junija, imel 1,191.400 mož izgu°’ od tega odpade na ujetnike 163.130.
Koroška slovenščina
Pisatelj Franc Finžgar je nekoč zapisal: Koroška slovenščina (to je: koroška slovenska narečja) ima še veliko besed, pristno slovenskih besed, ki so iz drugih slovenskih narečij že izginile.
.To je resnica in smemo biti ponosni iia to.
Profesor Ramovš je raziskoval slovenska narečja in je tudi pisal o tem. Napisal je knjigo o slov. narečjih in ji pride-jal narečje-slovno karto.
A gotovo je, da se je o tem še vse premalo raziskovalo in pisalo. In vendar je stvar zelo zanimiva in tudi zelo pomenljiva. Ali ni n. pr. zelo zanimivo, če je naš koroški rojak France Uršič izsledil, da sc govori v Št. Lenartu pri 7 studencih na Koroškem in v Kranjski gori na Kranjskem isto narečje? Potem pa pridejo ljudje, ki trdijo, da sc koroško slovensko narečje tako zelo loči od drugih slov. narečij, da tvori poseben jezik! In da kor. Slovenci, takozvani „Vindi-šarji", tvorijo poseben narod! Kakšne laži in budalosti!
Oglejmo si 'danes nekoliko koroško slovensko narečje oz. koroška slovenska narečja. Naj bi čitatelji „Našega tednika” še sami zbirali gradivo o tem in ga poslali j.Tedniku”.
Jeziki vseh narodov imajo svoja narečja in to je nekaj naravnega. Zakaj naj bi bilo pri nas Slovencih drugače? Po-glejte n. pr. samo koroška nemška narečja. Neki koroški nemški duhovnik, ki je služboval v Labudski ali Laboški dolini (Lavanttal), mi je nekoč pripovedoval, da ne razume kmetov, kadar med seboj govorijo v svojem lofentolarskem nemškem narečju. Tako zelo se že kar to nemško narečje loči od drugih nemških narečij. Kako da „Lofentolarjev‘’ nihče ne pro-Slasi za poseben narod?
Zdaj si pa nekoliko oglejmo kor. slovenska narečja.
Nekaj posebnega je izgovorjava črke *>k ‘. 2c v latinskem jeziku vidimo, da
Črka „k" ali kakor se v latinskem je-žiku piše, črka „c'1 pred samoglasniko-«e" in ..i'‘ izgovarja kot c. Npr. be-,,cde, ki jih slišimo pri maši: confiteor, fcnlpa, vobiseum izgovarjamo kot: kon-nteor, kulpa, vobiskum. Toda Caecilia ne izgovarjamo kot Kekilija, marveč kot Cecilija. Lahi črko c pred c in i izgo-Varjajo kot č, torej: Čcčilija.
Nekaj podobnega imamo v slovenskih harečjih. Rožansko, ziljansko in nekatera gorenjska slovenska narečja izgovarjajo jerko k pred e in i kot č. Žc tukaj se Kaze, da se rožansko in ziljansko slov. narečje bolj približuje sosednemu gorenjskemu slov. narečju nego podjunskemu. Narečja ne poznajo nc deželnih ne državnih mej. In črko h izgovarjata Rožan
ŠLlkSP. ■ IVAN GROHAR
. 'T. nadaljevanje
Kljub vsem težavam pa je vzdržal. Prav R zapisal ob njegovi smrti nekdo: „Toda va,k0vN ustvarjal ravno slovenski umetni, če bi ga ne redilo brezmejno upanje ’n bi mu ne sijale zlate sanje na mračno Pot-‘ (J. Regali, Dom in svet. 1911).
V tem času popolnega nerazumevanja strani domače slovenske javnosti pa je s svojimi deli na razstavah V tujini Priznanje za priznanjem. Leta 1904 je s tovariši razstavil na I. jugoslovanski Umetnostni razstavi v Beogradu in bil .»m odlikovan z redom sv. Save. 1905 v bcrlinu pri Wcrtheimu, leta 1906 je raz-jijavil v s0f;ji jn v Londonu, 1907 v '(tstu, 1908 v Krakovu in Varšavi, nada-1e na Dunaju v društvu Secesija in drugod.
S.ele leta 1909 se je malo začelo zboljše-vati tudi v domovini, ko je bila prireje-*Ja k umetniška razstava v paviljonu, ki p le dal na svoje stroške postaviti Ri-hard Jakopič. Tu so sc potem vršile raz-jpve leto za letom in tu so ti neumorni Prvoboritelji slovenske moderne umetno-stl prebili led tudi v domovini.
Leta 1911 je dobil Grohar^od Deželne-odbora kranjskega večjo štipendijo za Potovanje po Italiji. Umetniku sc jc iz-P°mila s tem davna želja in poln načrtov ,C Prlprivlj‘1l na to pot. Toda 4. maja ■ N je prišla ponj bela smrt in odvedla vtrpljenja razočaranega in skrušenega Poza y boljše domovanje. Pokopan jc v
in Ziljan, če za njo stojita e ali i, kot š.
Npr.: čihati, cinkati, čidati, s^še, drve, dam _ oreše, oreš’, šiša, ščera, hrušče, čpeti, čita, roče, čepa, v’soče šiše, žgance kuham. V vseh teh slučajih Rožan in Ziljan izgovarjata k in h kot č oziroma kot š. Podjunčan pa v vseh teh besedah izgovarja črko k kot k, črko h pa kot h. '1 orej: kihati, kinkati, kidati, sulic druve, dam orehe, orehi, hiša, sekira, hruške, kipeti, kita,^ roke (r’ke), kepa (kjapa), visoke hiše, žganke kuham.
Ze v besedah: s’še drve — suhe druve vidimo, da ima podjunsko narečje čisto drugačen naglas (akcent) nego rožansko in ziljansko narečje. Podjunsko narečje ima isti naglas kakor sosednje štajersko slov. narečje, rožansko in ziljansko narečje pa ima isti naglas kakor ga ima gorenjsko narečje. Podjunčan pravi: večer, srebro, zlito, blago, druve, oko, uho, z6bi, r’ke, noje, z'bi bolijo. Rožan in Ziljan pa naglašujeta v vseh teh slučajih podobno kakor Gorenjec na zadnjem zlogu, torej: večer (večir), srebro, zlato, bla^o, drvč, oko, uho (ušč), zobf, ročč, noje, zobt bolo. Podjunčan pravi: Bogu hvala, ljubezen do Boga, ostanki, otava, učen, pečen (pačen), jesen, vigred. Medtem ko imata rožanščina in ziljanšči-na v vseh teh besedah gorenjski naglas.
Okrajšane oblike: pojo, cveto, teko Podjunčan ne pozna; on pravi: pojejo, cvetijo, tečejo. Rožan in Ziljan rabita podobno kot Gorenjec okrajšane oblike.
Podjunčan pravi: jaz, štu, nič, nit, dim, kruh, miš; druč, uje (ujčej); dreti se, bom šov; trepetam; saj ti nič ne Storm (storim). Rožan in Ziljan pa pravita podobno kot Gorenjec: jes, tle, n’č, n’t, d’m, kr’h, nvš; spet, stric; vekati se; bom šu: tresem se; saj ti nič ne naredim.
Pšeničnemu kruhu povsod na Koroškem pravijo: pogača, ne: beli kruh; besedo tovst rabita Pdjunčan in Rožan; Ziljan pravi: debel. (Čehi pravijo: tlust, kar je isto kot: tovst).
V Podjuni pravijo: klet, v Rožu: hram.
Rajni profesor Krajger, doma iz Štebna pri Globasnici, ki je bil poročen s Poljakinjo, mi je nekoč pripovedoval, da ima podjunsko narečje nazal (nosnik), podobno kakor poljščina. N. pr.: venč (poljsko: vienc) mesto: več, žgbje (skozi nos izgovorjeno) namesto: žganje, Krčoje (Krča-njc), pajenk (pajek).
Čisto nekaj posebnega je v podjunskem narečju izgovorjava samoglasnikov a in c. N. pr. svbmo trasem (slamo tresem), jaz’k (severo-slovansko:	jazyk),
m&t namesto: met, svat namesto svet (heilig), v&da namesto voda, moti namesto: mati, gvadat (gledat), prekvat (preklet), sbma (sama), mornvat (južno od Drave; severno od Drave: povnat = go-
Ljubljani pri sv. Križu in pred dobrima mesecema dni jc minilo 40 let, kar jc ta mojster slovenske moderne umetnosti odšel v večnost.
Videli smo, kako veselo in dobrohotno je javnost sprejela Groharjeva dela na I. umetniški razstavi leta 1900. V čem jc torej vzrok, da ga je ista javnost potem tako odklanjala In pustila živeti ter umreti v tolikšni revščini in da smo ga odkrili prav za prav v letih po prvi svetovni vojni? Vzrok nam je iskati v nerazumevanju javnosti, ki za to umetnost ni imela smisla in dobro je, če si to umetnost nekoliko ogledamo.
Na prvi razstavi je pokazal Grohar slike iz domačega kmečkega življenja, polne humorja, zanimivih tipov in povsem razumljive. Taka dela imenujemo genre (žanr). Ljudem so ugajala. Groharjeva slika Petelin je gotovo spadala mednje. Toda umetnik ž njimi ni bil zadovoljen; ko je prišel domov, je vidci lepoto pokrajine, narave, sonce, meglice, bujno drevje, domače kmečko življenje, pisane barve, sploh čudovito stvarstvo, in kakor z magično močjo ga je ta narava priklenila nase. sklenil je, služiti ji in samo njej. Bolj in bolj je videl, da s tisto tehniko, katere se jc bil naučil v Gradcu, pa tudi pri Ažbctu v Monakovem in pri starih mojstrih v Pinakoteki, ne more podajati sonca in svetlobe, katere je narava polna in sklenil je torej, poiskati v naravi sami učiteljico tehnike in umetnosti. Predvsem je odslej stalno slikal zunaj — in kot posledica tega —■ v svetlih barvah, ker jc le tako mogoče biti pravičen tonom y naravi, a .
voriti). Podobno izgovarjanje samoglasnikov najdemo v Dravski dolini na Štajerskem (na Pohorju).
Rožan pravi: mavha, Podjunčan: torba. Rožan: zec, Podjunčan: zac (zajec). Rožan: vreč, je vreča, Podjunčan: žj&č. Podjunčan:	košoglav, Rožan: razoglav.
Rožan: kovcat, Podjunčan: cukati, cuka me. V Podjuni pravijo: čujem namesto slišim. N. pr.: tenko čujem, tovstvo čujem (tanko slišim, slabo slišim). Koroška slovenščina ima še glagol: nam, n&ti za: pustiti. N. pr.: naj ga, naj = pusti ga, pusti; to pa že nam veljati = to pa žc pustim veljati.
Beseda: „sodim“ se rabi v drugih slov. narečjih samo v prenesenem pomenu, nem.: richten. Na Koroškem se rabi še v prvotnem pomenu in pomeni: rešetat. Žito se sodi z rešeti, potem ko jc zveto. Predno se žito veje, se toči, radaseja = reta. Skozi rešeto sc sodi, skozi radasejo sc toči. — Revmatizmu pravijo v Rožu: skrnina. Svinjskemu hlevu (svinjaku) pravijo v Podjuni: petovnjak, v Rožu: blcvci. Rožan in Ziljan pravita: bom šu, Podjunčan: bom šov. Kumaram pravijo v Podjuni: murke, v Rožu severno od Drave: kumare, južno od Drave: murče.
Nova maša
Srednja vas jc v soboto 14. t. m. doživela izredno lepo slovesnost. Sprejela jc novomašnika, Stadlerjevega Mirkeja. Kakor zmagoslavje je bil njegov prihod v domačo vas kot duhovnik svete Cerkve.
„Prišel je,” kot je slavnostni pridigar dejal, „s hosano, kot Kristus na CAretno nedeljo, da takoj nato vzame križ svojega mojstra in ga ponese skozi Veliki teden duhovniškega življenja.**
V nedeljo na vrh je vsa fara in nešteti verniki sosednjih in daljnih fara — celo iz Bistrice na Zilji so bili — spremila novomašnika, preč. g. Brumnika Mirka, od domače hiše k oltarju ob farni cerkvi, tja pod starodavni dve lipi, ki sta videli že več gorenških primicij. Senčen prostor je zajel — saj vročina je bila huda — na tisoče ljudi.
Ob asistenci duhovnikov, preč. gg. Marktla in Škorjanca, ki sta izšla oba iz
Rožan in Ziljan pravita: „fletcn“, Podjunčan te besede ne pozna. V Podjuni severno od Drave, to je okrog Velikovca imajo za izposojenko „fleten” lepo slovensko besedo: brzen. V Podjuni svedru pravijo: Tbozec, zemljemercu: meričnik, ledvicam: lump’ce (latinsko: lumbi). Ne-rdden pomeni v Podjuni: nerad; npr,: neroden uboga = nerad uboga. Okrog Pliberka pravijo: prčsenc, v Rožu in v okrog Velikovca: prajtl.
Stin pomeni v Podjuni: sončen kraj; v stin = v senčnem kraju; senca je samo senca pod drevesom ali kakim drugim predmetom,
Vočavlat se — lotiti sc. Vončat (van* čat) — paziti; vančaj se = pazi se; na živino, na otroke vančat (= na živino, na otroke paziti). Stogleji (Podjuna) = trakovi za čevlje. Grčiti (svinje) (velikov ška okolica) — klati. Jadrno (Podjuna) = hitro. Skraja (Podjuna) = čeljust. Mrzi mi (Podjuna) — ne ugaja mi. Podjuna: vol^ nosi igo na glavi, j a r e m na vratu, V Podjuni severno od Drave pravijo: skedenj, južno od Drave: gumno.
Koroška slovenska narečja so lepa in pristno slovenska narečja!!!
v Gorenčah
gorenške fare, ter preč- g. Murija, ki so bili v fari 25 let župnik, je slavljenec zapel svojo prvo ..glorijo*’. Njegov lastni brat, sedaj župnik v Šmarjeti pri Velikovcu, je v nagovoru orisal pot novo-mašnika k oltarju in pomen sedmega zakramenta.
Preč. gosp. novomašniku iskreno čestitamo. Slovenski duhovnik je, ki je izšel iz srede našega ljudstva, ki je s krvavečim srcem sodoživel vse trpljenje — in dozdevno umiranje našega rodu, ko so ga zločinci krivično bili s pestmi! Zato Vas, č. g. novomašnik, naš narod z veseljem sprejema v svojo sredo: skupno z njim boste trpeli in v svojem idealizmu delali več kot drugi! Naj Vas Bog živi na mnogo let!
Podrobno poročilo prinesemo a- prihodnji številki »Našega tednika*.
Srebrna maša
V	nedeljo,- dne 8. julija, so obhajali kotmirški preč. g. župnik, Franc Repnik, 25-letnico, odkar so prvič kot novomaš-■nik pristopili k božjemu oltarju.
Pred glavno sv. mašo se je zbralo pred župniščem veliko število faranov, zastopniki občine in šolska mladina. Cerkveni odbor je pozdravil g. jubilanta in jim izročil v dar v imenu cele fare dragoceni mašni plašč.
V	imenu občine je pozdravil jubilanta g. občinski tajnik in mu izročil v spomin lepo versko sliko.
v Koimari vasi
Šolska mladina je pozdravila svojega duhovnega učitelja z deklamacijami in s petjem otroškega zbora. V imenu šole jc pozdravil srebrnomašnika g. učitelj, ki vodi tudi šolski otroški zbor.
Nato je bila v cerkvi slovesna sv. maša, med katero je imel slavnostni govor častiti g. dekan Kr. Košir. Pri sv. maši je asistiral č. g. župnik vetrinjski.
Naj ohrani Vladar nebes in zemlje g. jubilanta še mnogo let v vinogradu Go-, spodovem, da bi praznoval še zlati in biserni jubilej.
Barv tudi ni več na paleti mešal, temveč je polagal drugo poleg druge na platno. Temu njegovemu ravnanju pa je bolj nego čopič ustrezala kot sredstvo lopatica, in torej je z lopatico nanašal barve na sliko. V to tehniko se je še bolj zaril, ko jc spoznal dela južnotirolskega slikarja Giovannija Segantinija. Tu je videl, da je tudi sam na pravi poti, kajti Segantini je bil dosegel mnogo tega, za čemer je Grohar sam stremel. V slikah je skušal upodobiti vse tisto prelivanje svetlobe in barv v prirodi, vso tisto sproti nastajajočo pa tudi sproti izginjajočo lepoto, ki je z vsakim hipom drugačna in ki jo more umetnik dojeti samo z neprestanim intenzivnim gledanjem in opazovanjem, ne pa s slikanjem po spominu. Vsak hip je narava drugačna, ta trenutek daje ta vtis, naslednjega že zopet drugega. Nc da bi bili vedeli zanje, so Grohar in tovariši stremeli za takšno umetnostjo, kakršno so Francozi imeli že 30 let in ki so jo tam imenovali: impresionizem, umetnost slikanja vtisov, slikarje pa impresioniste. Našim umetnikom so rekli „kozolčarji“, kar pomeni skoraj isto. Zanimivo je, da sprva tudi Jakopič in Jama nista vedela drug za drugega, temveč sta se šele kes-neje seznanila in ugotovila, da hočeta oba isto.. Potem pa sta sklenila pravo človeško in umetniško prijateljstvo. To je bila torej tista umetnost, zaradi katere ti možje doma niso dosegli priznanja. Bila jc za tedanje slovenske razmere preveč revolucijonarna, za tedanji starokopitni okus preveč nova in nenavadna. Danes, ko gledamo nazaj, vidimo, da sc je v vmct,npsti naših impresionistov na ne-
pojmljivo zakonit način izrazil pravi umetnostni genij slovenstva, da je ta umetnost nastala in potekla iz najčistejših virov narodne duše in da je prav zato, ker jc verno podala njeno bistvo, tudi v svetu dosegla taka priznanja. Medtem, ko so drugi člani še dočakali to zarjo, ki sc je začela v letih po prvi svetovni vojni, je Grohar prej umrl in je bila njegova usoda posebno tragična.
»Koprivnik v Bohinju** je bil eno prvih del, naslikanih v novem slogu. Z njim se je umetnik vidno poslovil od tega, česar se je bil naučil v šoli. Spredaj jc upodobil koprivniške travnike, njive, značilni, vodnjak na štango, skupino kmečkih' oseb pod rdečim dežnikom, kamor so se zatekle pred pripeko sonca, v ozadju pa gozd in planine. S slike veje v gledalca pravi zrak, atmosfera, svetloba poletnega dne — kar jc bilo za naše tedanje razmere novo. Rdeči dežnik je ža-libog v naslednjih letih obledel. Ako je bil stari slog še figuralen in na tradicijo vezan, je Koprivnik naznanjal novega, krajinarstvo, nastajajoče prav iz sodobnega ali modernega umetniškega gledanja.
V Škofji Loki je potem Grohar ta slog v neprestanem slikanju v prosti prirodi izpopolnjeval od leta do leta. Takemu slikanju pravijo s tujim izrazom pičili air, to je polni zrak. In od leta do leta.bolj je Grohar postajal v svojih delih impresionist, ki upodablja naravo in stvarstvo zlasti z natančnim opazovanjem njenih bežnih vtisov, njenih' nastrojeni v svetlobi in barvi, njene »prave resničnosti**, kot so ti umetniki trdili, ' .(Konec prihodnjič.)
PUsHta te tkaoitkepa ftmpmda - luga.**
(I. nadaljevanje)
Železnice imamo vsake vrste, tuje, državne in nacionalne, tramvaje občinske in kanadske, avtobuse take in drugačne, avtomobile vse amerikanske, povrh pa čolne in ladje in jahte in zrakoplove, ki jih lahko kupite kar v trgovini franco in na dom postavljene, vse seveda na obroke. Da se vse na obroke dobi, je posebno pri aeroplanih zelo praktično: človek se že lahko dvakrat ubije, aeroplan pa še vedno ni plačan in se lahko kramarskemu Sirijcu (tukaj so ti hujši kot judje) še v grobu smeješ, da si ga ociganil!
Danes sem bral v časopisu letne račune tukajšnje kanadske družbe Light & Power Co., ki nam preganja temo in poganja naše tramvaje, ki jim pravimo bondi. Če je tukaj nekaj posebno dobrega za zaslužek, se namreč vedno najde velika ameriška družba, ki je pripravljena iz same prav posebne naklonjenosti ‘do naše dežele spraviti ta dobiček ven. Na zunaj se taka družba vedno spozna po imenu „nacional“ ali „brasiliera“. Kanadci tega trika še niso pogruntali in imajo kar atigleško ime in 33 milijonov dolarjev čistega dobička za preteklo leto. Toliko namreč samo tistega, ki so ga lahko preko banke iz dežele spravili. Seveda sc mi siromaki smilijo, ker nekateri tramvaj vozi z izgubo. Zato so gospodje že prevdarili, da bodo nekaj takih linij prodali prav iz usluge našim občinam-Telefonske centrale bodo pa še nekaj časa sami vodili, ker imajo še toliko novih prijav, da bodo morali naprave razširiti in rabijo za najnujnejše naprave 100 milijonov dolarjev. Vam je to seveda vse prav in nam ni nič počez, posebno, če bi še Amerikanci že enkrat povedali, koliko dolarjev mislijo k nam poslati v smislu točke 4. Trumanovega programa za pod-oro manj razvitih in zaostalih dežel. Ko orno to zvedeli in dobili izplačano, potem pa mislim, da bo že počasi prišel čas, da bomo tudi tu postavili kakega Mozadeka.
Ker je tukaj vse amerikansko, razen onih artistov s Zugspitze, ki sedaj v Riu po strehah vozijo in bodo prišli kmalu v Sem-Pavel, je seveda tudi cirkus ameri-kanski in je oni dan za reklamo vodil slone po mestnih ulicah. Pred frančiškansko cerkvijo pride enemu teh rilčarjev na misel, da bi malo pogledal v „Casa dos presentes“, če bi imeli kako primerno darilo za njegovo nevesto. Ni čakal, da bi mu prodajalci pokazali kaj primernega, ampak je kar sam segel z rilcem po policah in preizkusil dragoceni porcelan, če je dovolj trden, da se ne raz-
bije. Pa ni bil dovolj trden in ni slon potem nič kupil ter odšel iz trgovine, praznih rok. 'Cirkus je sicer plačal 30.000 za nekupljeno blago, pa trgovcem se je to najbrž malo zdelo in je brž nato trgovina pogorela. Sem bil kar vesel, da nisem zavarovalnica, ampak če bi bil, škode tudi ne bi plačal. Saj vem, da ni slon zažgal.
V	časopisih ste že prej brali, da se je tukaj na progi proti Rio spet enkrat vlak zaletel v nek petrolejski tank. Pravijo, da se to večkrat zgodi, tudi pri Vas gotovo. Na vsak način je res, da se ljudje rajši peljejo na tej „progil' z aeropla-nom. Pa to ni važno, važno je le co, da zahteva odškodnino za mrtvimi več ljudi, kot pa je bilo mrtvih. Na žalost nisem bil dovolj nagel, 'da bi se informiral, kdo so bili potniki, ki niso zgoreli. Bi tudi jaz še morda za koga odškodnino dobil.
V	zvezi s proslavo 700 letnice kar-melskega škapulirja so priredili tu nekako potovanje čudodelnega kipa karmel. Matere božje po vseh državah Brazilije. Kip je bil v maju tudi teden dni v Sao Paulu. Zaključna slovesnost se je vršila ob zelo veliki udeležbi ljudstva v noči od sobote na nedeljo 12. in 13; maja na ogromnem trgu pred stolnico. Polnočno mašo je bral tukajšnji kardinal Mota. Tudi na dan sv. Rešnjega telesa je bilo v procesiji, ki se vrši popoldne, kakih 50.000 ljudi, kar je za tp skoraj pogansko mesto (po zaslugi brezštevilnih tujcev, ki ga napolnjujejo in tvorijo dobri dve tretjini prebivalstva) precej. Tudi je bila v nedeljo navrh spet na Prafa de Se (Trg pred stolnico) zelo lepa mladinska slovesnost s skupnim obhajilom mladine ob proslavi beatifikacije papeža Pija X. Na tem področju so posebno delavni salezijanci, ki imajo v tej deželi povsod ogromne vzgojne zavode.
Pokvarjen po slabih vzgledih’ in prevzet ameriškega duha sem se tudi jaz pričel ogledovati za boljšim mestom, ker mi „Tednik“ 'dopise le slabo plačuje, „Domoljub“ pa menda več ne izhaja, kot sem čital tu v „Coreio de 'Manha". Ker je dežela velika, sem hodil na oglede najprej z bondijem, nato z avtobusom sem in tja. Skoraj bi šel enkrat tudi z vlakom, pa sem si še pravočasno premislil. Sem si dejal, kaj če bi pogledal v pragozd. Če imaš nekaj krajcarjev (to je namreč naš denar) v nogavici, se tak načrt prav lahko izvede. .Vam bom kar povedal, kako.
(Konec prihodnjič)
Spisal: J. SIMON BAAR
■V
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC
ROMAN	24. NADALJEVANJE
Za hip je nastal premor — tiho, potem pa je zadnjič zavalovilo:
„Midva ji ne bodeva kos, bodeva kos —“
Glas je utihnil — zamrl. — Župnik je za hip napeto poslušal, sc H znova ne oglasi. Ne, ni se. Obrisal si je obraz — morda so bile solze — morda kapljice tihega pomladnega dežja, ki je šuštel po strehah in v kronah dreves. Črna in kakor zid gosta tema je bila pred Holoub-kom, kateremu se je nenadoma zazdelo, da voha smrad po dimu, kakor bi kje slama tlela. Zaslišal je ropot bližajočega se vlaka, dvoje rdečih oči je presekalo temo. Nekje je prestrašeno tulil pes. Zavel je hladen vetrič, da so sc drevesa stresla in prestrašeno boječe zavzdihnila. Zdajci pa je naravnost pred Holoubko-vimi očmi nekaj zamolklo butnilo in naglo kakor vodomet je planil proti nebu žareč roj isker, za njimi pa so švignili rdeči zublji,
Holoubek se je tako prestrašil, kakor bi mu sunil bodalo v srce. Nagnil se je ven in z obupnim glasom zavpil na ta rdeči šop ognjenega cvetja: „Gori!“ Takoj potem pa se je streznil, sc obvlada'1 in še enkrat z vso silo zakričal skozi odprto okno: ,.pri Bohaču gori!'* Zdaj se je obrnil, prižgal luč in hitel budit očeta, sestro in družino, ,
„Očka! Bariča! Vstanite!1' je burno I tolkel na vrata.
„Kaj je, kaj se je zgodilo?'* je klical zaspani oče, zdajci pa je zagledal v oknih rdečo zarjo. Prekrižal je roke in kriknil:
„Jezus, Marija! Gorimo!"
„Ne bojte se, to ni pri nas, malo proč! Pri Bohaču gorijo hlevi, k nam ne bo prišlo. Zbudite Hanzeka, jaz stečem tja," je v eni sapi povedal Holoubek in ga ni bilo več.
Breden pa je pritekel na mesto, je bila streha nad hlevom že en sam ogenj. Po njej so plesali plameni, skakali in se zvijali kakor kače, med seboj so se objemal! in spet razpletali — bučali in prasketali so, kakor bi se režali sami vragi. — Holoubek še nikdar ni videl tako strašnega prizora. „Vstanite!" je udaril z vso silo na okno pri Bohaču, da je zažvenketalo, „in odprite!" Psi so besno lajali po vsej vasi, ljudje so se prebujali iz spanja, gasilska trobenta je zatrobila, iz zvonika so planili v tiho noč divji udarci na plat velikega zvona, lokomotiva na tiru je s parno piščalko presunljivo, dolgo klicala na pomoč.
Vrata so se sunkoma odprla, župan Bohač je bos, razoglav in v nočni obleki klical skozi okno na dvorišče:	„Konje
ven! Nekdo naj skoči najprej po konje!"
Kakor bi naročil naravnost Holoubku, je župnik jadrno skočil k hlevom, pahnil proč deklo, ki je glasno jokala in skušala odpreti duri, sunil v vrata in opazil tik pred seboj stati dva para prhajočih konj, ki so strigli z ušesi in boječe gledali šop svetlobe, ki je lil skozi duri in okna, in se dušili v sivem dimu, ki je silil skozi vse špranje lesenega stropa.
%a tevitiU teke Smrnoake
V kratkem bo odšla anglo-ameriška odprava proti izvirom reke Amazonke. Kot znano izvira Amazonka, ena od največjih rek na svetu, v Perujskih Andih in teče nad 6.000 km daleč skozi Brazilijo, sredi ogromnih pragozdov in džungl, dokler se ne izliva v Atlantski ocean na višini ekvatorja.
Mnogo odprav je že raziskovalo dotoke tega veletoka, le malo pa se jih je upalo prodreti do izvirov reke na visoki andski planoti, na zahodni strani Južne Amerike, zaradi katerih vlada med zemljepisa še vedno spor: nekateri trdijo, da prihaja Amazonka iz reke Maranona, drugi pa, da iz rek Ucuyali in Urubam-bc, ki izvirajo vse v Peruju.
Odprava bo odpotovala pravočasno, da prispe na reko Amazonko ob koncu deževne dobe in bo nato plula po reki navzgor z motornimi čolni, navadnimi čolni ter se posluževala konj in mezgov. Velik del potovanja bo vodil po edini prehodni poti, to je po reki sami, ki teče skozi pragozdove in najbolj divja področja sveta, pokrita z neprodorno
zmešnjavo milijonov rastlin in dreves, kjer ležijo miazemska močvirja, z aligatorji, električnimi ribami, kačami in mrčesom, ki prinaša najsmrtnejše bolezni. Ostanek poti bo vodil izven džungle, na goli visoki planoti v višini 4000 m, kjer je vse revno in golo, med ledeniki in snežnmi vršaci, ki sc dvigajo nad 7000 m.
Kljub tej malo mikavni sliki se poteguje na tisoče mladih ljudi za udeležbo pri odpravi. „Vsi, ki se priglašajo — je izjavil eden od organizatorjev odprave — so nadljudje, če verjamemo njihovim navedbam. Vsi govorijo dovršeno špansko, znajo upravljati jadrnice in motorne čolne, jahati na divjih konjih, voditi mezge, loviti ribe, plezati po gorah, kuhati, vsi so preizkušeni boksarji in rokoborci in ne zgrešijo s puško nobenega cilja. Nekateri imajo tudi celo zbirko univerzitetnih diplom."
„Kar zadeva mene — je zaključil skromno organizator — sem miroljuben človek, ki me imajo doma radi, in če bi imel dovolj denarja, bi vzel s seboj svojo ženo, ki imenitno kuha."
Ljubezen
Takrat je bilo na svetu lepo, ko si še naše domove krasila, vsi smo uživali tvoja darila, ki jih po tebi deli nam nebo.
Vsa nasmejana si prišla na vas, z nami pod lipo na klopi sedela, vrtnica ti je ob zidu duhtela, tebi se klanjal pšenični je klas.
Kadar si v stiski odprla srce, sladko tedaj ti je tekla beseda, sosed je cenil in ljubil soseda ter mu sočutno otiral solze.
Krožil je angel miru nad teboj; s plaščem pokrila si naše slabosti, krivdo odpuščala, polna kreposti, trud si sladila in brisala znoj.
Danes pa s soncem za hrib si odšla. Pekel široko zdaj žrelo odpira, bruha sovraštvo in srečo razdira, šiloma trga srce od srca.
Krik sc razlega do rešnih’ bregov: »Vrni ljubezen se, rajska nevesta, pridi spet v naše domove in mesta, reši naš čolnič pogubnih valov!"
Limbarski
miiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimmiiiiiiiiiiiiuimiiiiitmiiiiiiiiiiiiiii
VABILO!
Vse, kateri ljubijo slovensko igro in ljubke domače pesmi, vabijo obirski in lepenski učenci na prireditev, ki bo v nedeljo, 29. julija ob 34l. uri v kinodvorani v Železni Kapli. Priredijo dve igrici, pri katerih poje obirški otroški zborček.
Ogenj mu je prasketal nad glavo in plapolali plameni, toda Holoubek tega ni slišal ne videl. Mirno je stopil med konje, pogladil vohajočega konja po upognjenem vratu, ga nagovoril pomirjajoče kakor otroka in, kakor hitro so konji začutili bližino . človeka, svojega prijatelja, so se prenehali plašiti, mirno so se pustili odvezati in peljati ven. Na pragu so konje jemali župniku iz rok ljudje, ki so že pritekli in, ko je privedel četrtega in hotel ven, da se nadiha svežega zraka, je nekdo zaklical: „Še kobila je notri! Ne pozabite na kobilo!" Holoubek je med vrati globoko zajci sape in se poslušno obrnil spet noter. In. res, v kotu v posebnem zapažu kakor v krletki, je stala kobila, upognjena, kakor na skok pripravljena. Dim je postajal vedno gostejši, na stropu skozi špranje je silil ogenj, plamenčki so že lačno lizali tramovje in deske pod prstenim ometom in Holoubku svetili. Hotel je kobilo mirno nagovoriti, pa jezik sc mu je zateknil. Spoznal je, da mora hitro delati. Skočil je torej k pregraji, da bi jo potegnil iz oboda pri kamnitemu žlebu —- toda kaj je to? — glej, kobila je pokazala zobe in kakor pes hlastnila po roki. „Najbrž grize, zato pa je na verigi," je pomislil Holoubek in znova poskusil. Dihal je težko, slabo videl, prasketanje nad glavo je raslo z vsako sekundo, pa vendar ni odnehal, zgrabil je kobilo z levico za nozdrvi, jo stisnil in z desnico skušal izvleči verigo skozi obroček. „če se mi ne posreči, bom moral zbežati, zaradi konja vendar tu ne bom poginil," je mislil, medtem pa se je veriga po srečnem prijemu vdala in Holoubek je z vso močjo vlekel ži-
Po dežju
Žive vode iz studenca mavrica se je napila, kakor pisana zastava do neba se je razvila.
Padajo srebrne kaplje, stvarstva čudovita mana, rosa, polna blagoslova, moč in čudodelna hrana.
Blagodejno tekočino vsa priroda željno pije, bujna rast kipi iz zemlje, nove vence cvetje vije.
Limbarski
Cvetlice življenja
Majhna si cvetlica še —; kak’ nedolžno gledaš v svet!
Mene je tvoj ljubki cvet srečnega naredil že! —
Lepi je mladosti čas, nežni in duhteČi cvet!
Hitro bo ta raj nam vzet, starčki bodo že iz nas...
Majhna bo cvetlica še ■ venčala srce vedno ...
Nam zaprla bo... oko, da sc večnost nam odpre! —
Valentin Polanschegg
....------- ------
val proti vratom. Sam pa tega ni videl, kar je videla kobila. S hrbtom je bil obrnjen proti izhodu, pred katerim so se s strehe sipale iskre kakor dež in padali šopi zgorelih snopov.
»Zasuči jo, krepko jo zasuči —“ je zdajci čul za seboj očetov glas. Storil je tako, tedaj pa sc je sam prestrašil. »Kako pridem ven?" ga je pretreslo. Skozi dim je videl očeta, kako si slači suknjo in se mu bliža. ,,Za Boga, očka!" je zopet hotel zaklicati, pa ni mogel; imel je polne oči) grlo, prša in usta pekočega dima — toda oče — usta je imel zavezana z robcem — je že priskočil, vrgel kobili suknjo na glavo, jo zgrabil z eno roko za uhelj, z drugo se ji je uprl v pleče in ostro velel*, »hihot, mala, hihot!" Kobila je z zakritimi očmi, tresoča se od strahu, navzad stopala k durim in oče in sin pa sta jo porinila na dvorišče.
Stari Holoubek je takoj pustil konja in ujel sina, ki se je opotekel. Počasi g? je peljal k vodnjaku, kjer ga je posadil in umil. Župnik je težko, krčevito dihah močno ga je silil kašelj, grabil je z odpr* timi usti zrak, za hip je zgubil zavest, zaspal, čez trenutek pa se je globoko oddahnil in prišel k zavesti. Vse tb je trajalo komaj četrt ure. Ljudi sc je naletelo vedno več, v velikem krogu so obstopil1 pogorišče in se naslajali nad prekrasno, izredno predstavo, ki se jim je zastonj nudila in venomer menjala. Močno osvetljena pročelja sosednjih hiš, obrisi ostrešij in krošnje dreves so sc lepo odražale na temačnem ozadju, od reke sem se je vlekla belkasta megla, dvignila se je nad ogenj, se razpršila in se zlila s stebrojn črnega dima.	.(Dalje prihodnjič)
,	CELOVEC
Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob J49. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. —
KAMEN
To bi vam že pred enim mesecem morali povedati: prvo nedeljo junija je bil pri nas blagoslovljen prenovljeni gasilski stolp. Stari je že v gube lezel in je bil res že slednji čas, da so ga gasilci podrli, drugače bi se bil sam podrl. Novi stolp je čeden, lepo bo služil svojemu namenu: gasilsko orodje visi v njem. Blagoslovitev je izvršil domači dušni pastir, g. dr. Cigan, ki je imel tudi primeren nagovor. Blagoslovitvi je prisostvovala številna četa domačih gasilcev, iz Velikovca pa je prišel na slavnost tudi okrajni poveljnik gasilcev.
Čudno se je nekaterim zdelo, da so sodelovali tudi mohliški pevci. Zapeli so eno samo pesem in še to — nemško. Saj so kamenski pevci že marsikdaj in lepo zapeli.
Po blagoslovitvi je bil v gostilni „Pod skalco“ srečelov in ples. Da je ples trajal do zgodnjega jutra, pa ne dela časti prirediteljem.
ZA HLADNE VEČERE
PULOVER IN JOPICA
originalni italijanski vzorci
Gviimer
Ceiovet - Kiagenfurt, Burggasse
V začetku tega meseca je bila pri nas birma. Prevzvišeni g. škof so prišli pregledat faro in birmat naše otroke. Dan je bil lep in se je že za sprejem zbralo veliko ljudi. Sprejem prevzvišenega g. Škofa je bil ob devetih pred cerkvijo: otroci so ga pozdravili s petjem in deklamacijami, ' nato pa še domači dušni pastir z vznesenim govorom. Po maši, med katero je lepo prepeval domači mešani zbor in deloma vse ljudstvo, je prevzvišeni g. škof podelil birmancem zakrament sv. birme. Birmancev je bilo izredno veliko — 159. Cerkev je bila za to priliko zelo lepo okrašena. Vsa čast dekletom, ki so se tako potrudila.
NONČAVAS
Ni bilo ne štehvanja in ne ojseti in vendar se je glasila pozno v noč vesela pesem, da je odmevalo od Komelskih hribov. Zadovoljno je šumela Bistrica in stara lipa je raztegnila svoje veje, kakor bi hotela blagosloviti prebivalce srečne Vasi, ki se znajo v časih potrebe znajti na poti sloge in medsebojne pomoči.
Občina ni hotela videti potrebe in tako so se zbrali sosedje in se zakleli, da bodo postavili sredi vasi močan žclezo-betonski most. Danes je most že postavljen in izročen prometu. Delal bo čast Vasi in korist bodo imeli od njega še po-Zni rodovi.
Ta slučaj nam kaže, kako potrebna jc pravilna razdelitev občinskih zastopnikov na vse vasi, da pridejo na ta način tudi potrebe vseh delov občine v občinski pisarni do veljave. Pri nas pa Cirkovce, Nončavas, Komel in Komelski vrh nimajo zastopnika v občinskem svetu in tako jc ta del občine v mačehovski oskrbi, medtem ko so drugi deli občine prekomerno zastopani v občinskem svetu.
Valovi Bistrice pa bodo pod novim | mostom šumeli novo pesem o nesebični delavnosti, o bratski ljubezni in medsebojni samopomoči.
STRMEC-PODKORENSKO SEDLO
1- julija so odprli pri nas mejo. S tem je zopet vzpostavljena zveza s Kranjsko goro in Podkorenom. Tako upamo, da bo ta dogodek pripeljal več letoviščarjev na naš lepi Strmec.
KORPIČE
Dolgo smo čakali na delavce, da bi za-celi z regulacijo našega hudournika. Se-daj sc jih je nekaj pojavilo in pravijo, da jih bo še več prišlo. Tako se bomo lahko nekoliko bolj oddahnili, saj jc res bila regulacija že skrajno potrebna., Hvala Bogu ni prišlo ob taljenju snega do večje povodnji, česar smo se vsi bali.
Pri Marchiju so pa našli okoli dvesto ličink krompirjevega hrošča. Vsi smo sc radi tega zelo razburili. Zato smo pa tem bolj natančno pregledali naša polja m sklenili smo, da bomo stalno na straži, da sc ta golazen ne zaredi,
KOMEL IN POŠTNA DOSTAVA
Kmetije po naših hribih so raztresene, druga od druge oddaljene. Le redko se oglašajo pri nas tujci, ker smo ja dve uri hoda oddaljeni od Pliberka.
Da je tudi poštna uprava pozabila na naše kraje, pa je nekaj res nezaslišanega. Poštne dostave pri nas sploh ne poznamo. Vsako karto moramo sami iskati v Pliberku na pošti. Pač pa najde davčni eksekutor pot na Komel. Celo eksekutor se čudi, da pri nas nc poznamo poštne službe in da nam niti davčnih predpisov ne dostavljajo. Seve plačujemo tudi mi davke za vzdrževanje pošte, ki pa za nas nima nobenega interesa. Eksekutor se pri nas oglaša dostikrat že preje, predno dobimo predpise davkov, če nismo utegnili sami iskat pošto v Pliberku.
Dostikrat se pripeti, da leži nujna pošta >po več tednov v Pliberku in tako utrpimo radi te malomarnosti poštne uprave materialno škodo ali moramo celo plačevati kazen.
Z malimi stroški bi bila poštna uprava v stanu dostavljati pošto vsaj dva ali trikrat na teden, saj vemo, da v sosedni labudski dolini tudi gorski kmetje od strani pošte niso tako zanemarjeni kakor mi in sprejemajo vsaj parkrat tedensko pošto na dom.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Lahko bi kdo mislil ta šmihelska fara pa bo kmalu izumrla, ko beremo vedno samo o pogrebih in včasih o kaki poroki, ali imajo ti zakoni kaj zaroda, o tem nam pa kronist nič ne poroča.
Zato hočemo danes enkrat tudi o teh veselih dogodkih tega leta poročati širši javnosti. Če koga krstijo, ja nič ne zvemo, sploh že posebej pri nas, ko je fara tako raztresena, da Blačan Strpinca ne pozna, Rinkolanar pa Bistričanov ne vseh.
V	Breški vasi se je rodil staršem Pavlu m Sofiji Podričnik roj. Ažman sin Pavel Ernst 10. I. Pri Čiku so dobili majhnega Rudija 17. aprila. Pri Lužniku pa je hotel imeti Polt naslednika, zato so dali tudi sinčku ime Valentin, krščen pa je bil na god sv. Alojzija; četudi nima ime Alojzij, pa bo gotovo priden deček kot sveti Alojzij.
Na Bistrici: Janez 'Wcrkl in Hilda roj. Mort sta dobila kar za novo leto lepo darilo, Drago johano. Pri Feratu dela kratek čas Stankotu Krautu in Rozki mali Beno Stanko, tako so ga krstili g.1 župnik 3. julija.
Rute pri Bistrici: Družini Jožefu in Barbari Konič sta bila podarjena kar dvojčka Jožef in Adolf dne 4. junija. Sedaj bo imela mati še več skrbi — ima itak še štiri otroke •— da si zapomni kako je enemu in drugemu ime.
V	Večni vasi:	Pri Črnku so dobili
majhno Hildo 19. I. upamo, da bo bolj zdrava in čvrsta kot dekle, ki je bilo rojeno v Železni Kapli. Pri Vrtniku pa jc zagledala luč sveta Metka, hčerka Alberta in Marije Hafner roj. Rutar, dne 15. junija-
Dvor: Srienc rabi mladega kmeta, zato so mu dali pri krstu ime Franc, da bo vreden naslednik Franca Stefan pd. Srienc in Marije Stefan roj. Ovnič. Mali Franček je bil rojen 5. II.
Pri Ogrinu tudi niso hoteli zaostati, zato so prinesli 18. aprila k krstu malega Hermana, Korcj in Ančka Bričko roj. Viternik pa sta ponosna na svojega naslednika.
Na Letini je napravil veliko veselje staršem Albinu in Otiliji NVastl roj. Sze-zuka 6. II. mali Giintcr.
Blato: H Kristanu na Blatu jc prirajžal mali Mirko 28. II. v veliko radost mlademu Krištanu, Alešu Lutnik in ženi Matildi Lumik roj. Kristan.
Pri Hrastu pa so dobili že drugega fantka Ferdinanda Scherzcr 9. majnika, ki bo delal starejšemu bratcu Jureju kratek čas. Zadjaka iz Repelj pa sta prinesla h krstu Janeza Pavla Čik 3. VIT., .ki se je rodil pri Kerbicu na Blatu Janezu in Jožefi Čik roj. Retko.
Podkraj: Pri Najberžu je bilo veliko
veselje ko so dobili prirastek. Franc in Jožefa Neubersch sta mu dala ime Jožef Franc, da nosi ime starega očeta in mladega ate ja. Tako bo najbolje preskrbljeno za bodočnost. Upamo, da bo ostal zdrav in čvrst, kakor te štiri mesece njegove življenjske dobe.
Dolinčiče: Pri Kreplnu so dobili malega Poldija, da oče ne bo sam z imenom Leopold Tomasch in mati Terezija To-masch roj. Leitgeb bo lažje pozabila umrlega otroka.
Pri Pongracu pa morajo pestovati starejši bratci in sestre malega Franceja, ki je bil rojen 17. aprila Maksu in Mariji Rožman.
Pri Marku je zagledala luč sveta Milka 16. IV., da ima mati Angela Sedov-šek še več dela in skrbi.
Podlibič: Fric in Marija Večko sta dobila malega Hermana 28. aprila. H. i. M. Karisch pa sta bila botra otroku.
Pri Lorbergu pa bo mali Janez delal Luku in Elizabeti Wiirfler roj. Sadnek kratek čas, rojen jc bil 6. junija.
Podgora: 1. julija so krstili č. g. kaplan Mihaela Zablatnik, ki je bil rojen 16. junija pri Ompraču v večje veselje Miha-nu in Mariji Zablatnik roj. Pratnekar. Tako imajo sedaj pri Ompraču malega Miheja, ki bo delal skrb in kratek čas staršem.
•	pijače Iz sadnih sokov
Imajo v primeri * limonadami 3 prednosti:
•	iz čislih naravnih sadnih sokov
(nobenih esenc, nobenih barrll)
•	večja vsebina sladkorja
® polnitev brez klic
IzdeloTalec - JAKOB PAGITZ
.tekoče sadje' CELOVtC-KLAGcNbURr. Waagplats
Tako, sedaj pa vidite, kako so pridni naši zakonski pari, naše vasi. Lahko pa tudi poiščete vasi, ki bodo kmalu izumrle, ker ni nobenega naraščaja. Letos smo našteli za novo šolsko leto samo 2 fantka in 6 deklic, to jc pa res premalo za en razred. Takrat so bila vojna leta, sedaj bo pa že bolje! Če smo kakega malega pozabili, naj sc pa oglasi, mrtvi sc pa ne morejo, če nič ne poročamo včasih o njih.
VEŠKI STAN
Na prsih naše stare Pece stoji v mirnem planinskem zavetju lepa lesena pastirska koča, ki nudi pastirju v poletnem času stanovanje. Pa tudi planince, ki prihajajo na goro, da si tukaj odahnejo in za kratek čas pozabijo skrbi vsakdanjega življenja, prijazno vabi in sprejema pod svojo streho.
Tri tedne je naš večletni pastir Karel čuval s pastirsko palico v roki živino. Ta ga je že tako vzljubila, da se je vsa vkup zbrala in z močnim mukanjem dala izraza razočaranju, češ zakaj nas tako hitro zapušča, ko se jc pretekli teden poslavljal in predal pastirsko službo novemu pastirju. Krave so se z debelimi očmi vprašajoč pogledovale in se spraševale: ,,Morda z nami ni bil zadovoljen, smo ga morda preveč jezile?" Bik ga je tudi prav debelo gledal in sc nazadnje še nasmejal, ta potepuh nesramni!
Toda Karel, kako rad bi še tudi v naprej bil ostal tu zgoraj v planinski tihoti. Saj ga jc Peca že čisto zajela, vendar pravi, da mu srce veleva v dolino. Vsak dan plaziti sc po strmih višinah za živino, je že prenaporno za njega. Toda meni se dozdeva, da mu srce še kaj drugega veleva!? —- Si vsa leta sam kuhati in posode pomivati, kdo pa bo to zdržal na večnost? Meni se zdi, da si je Šel v dolino gospodinjo, kuharico iskat. In zato, dolinska dekleta, bodite pripravljena, če bo prišel Karel trkat na okence — oprostite — na vrata, sem hotel reči!
Prepustil pa mi jc dobrohotno svojo »čarobno palico", katero jc živina že vso oblizala in jo zato dobro pozna. S to palico mi bo moje pastirjevanje zelo olajšano, ker me bo živina s tem častitljivim »žezlom" v roki prej priznala za naslednika in sc mi bo podvrgla.
Pasem letos sedem in sedemdeset glav goveje živine iz vseh krajev naše Podjune. Paša je razmeroma dobra in če bo
Bog dal ugodno vreme, bo tudi v naprej kaj za pod zobe. Do sedaj je živina še vsa zdrava, tudi jaz pa prosim Boga, da bi bilo tako tudi v naprej. Živina ostane noč in dan na prostem, ob slabem in lepem vremenu, jaz pa si skuham zvečer pristnih ajdovih žgancev, jih dobro zabelim in zraven spijem skodelico mleka, pa zaspim brez skrbi, boljše kot pa marsikateri spodaj v mehki beli postelji.
Na dan sv. Ane pa Vas vse vabim že sedaj v Veški stan in na Peco. Bom kar začel mleko nabirati, da bom gasil žejna grla. Tisti, ki bodo prišli prvi, bodo dobili še sveže mleko, ostali pač le kislo mleko ali pa skuto. Za tiste pa, ki niso več »mlečniki", imam za vsak slučaj pripravljeno tudi še vino, žganje in pivo.
Prisrčno pozdravlja! Vaš novi pastir. PEČNICA
Ravno sredi košnje smo bili, ko se je tudi pri nas pojavila smrt in je iztrgala iz naše srede dva stara farana. V teku enega tedna sta umrla Kusternikov in Kunčičev oče. Kljub visoki starosti sta bila oba do zadnjih tednov še krepkega zdravja. Pokopali smo jih na domačem farnem pokopališču.
Naši cerkveni ključarji še vedno pridno zbirajo darove za nabavo cerkvenih’ zvonov. V ta namen so tudi priredili v nedeljo, dne 1. julija, po sv. maši pri Ravšu v Spodnjih Borovljah srečelov. V teku tri četrt ure so bile razprodane vse srečke in razdeljeno je bilo 200 dobitkov. Za zaključek srečelova, kjer so se mogli ljudje res dobro razveseliti, je bil še ples. Z uspehom te prireditve so lahko zadovoljni obiskovalci, pa tudi cerkveni ključarji, ker so dobili kar lep znesek za zvonove.
Okrog šole je postalo nekako tiho, odkar smo zaključili šolsko leto, tudi omnibus, ki je dovažal otroke v šolo, je sedaj bolj prazen in mirno, brez živžava je v njem. Pred zaključkom šolskega leta so priredili otroci šolsko prireditev, kjer so posamezni razredi izmenoma v obeh deželnih jezikih zapeli nekaj lepih jacsmic, vmes so deklamirali. Zlasti posrečene so bile rajalne vaje pod vodstvom gospe Brucknerjeve. Med temi pa je bila zlasti lepa »Ko dan se zaznava". Sledil je še srčkan igrokaz. Vsa šolska prireditev je pokazala, da so se otroci v Šoli med tem šolskim letom res mnogo naučili, za kar gre vsa zahvala vsemu učiteljskemu zboru.
Pri sv. maši, ki je bila darovana v zahvalo za vse prejete dobrote med šolskim letom, so otroci v ljudskem petju lepo prepevali.
Po razdelitvi spričeval pa smo iz obrazov že mogli videti, s kakim uspehom so zaključili otroci šolsko leto: veseli, vsi nasmejani obrazi so bili poleg resnih obrazov in nekaj obrazov je bilo potrtih in žalostnih.
RUDA
V	zadnji številki, ko smo prinesli ne-
katere novice z Rude, se nam je vrinila neljuba pomota, ker so zamenjana nekatera imena. Pravilno bi se moralo namreč glasiti:	Posestnik umetnega mlina,
Puschacher, si je postavil gospodarsko poslopje s hlevom. Johan Ostvaldi p. d. Renncr na Dobravi pa si je namesto starih lesenih uredil 3 nove zidane sobe.
GLAVNI DOBITKI RAZSTAVNE TOMBOLE
V	okviru koroške deželne razstave bo dne 15. avgusta na kardinalskem trgu velika razstavna tombola s sledečimi glavnimi dobitki: Puch-motorno kolo, kombinirani električni šivalni stroj, eno moško in eno damsko kolo in še 500 drugih lepih dobitkov. Cena tablicam, ki jih morete dobiti v vseh trafikah ter v posebnih stojnicah na benediktinskem in na novem trgu, je samo tri (3) šilinge. Čisti dobiček tombole je namenjen olepšavi celovškega mesta.
ČAS RAZSTAVE SE BLIŽA
V	času od 9.—-19. avgusta bo v Celovcu 1. deželna razstava.
Ker je pričakovati velikega obiska, ne bo zadostovalo število razpoložljivih hotelskih in privatnih sob. Zato vabi razstavni odbor vse one, ki bi mogli za omenjeni čas oddati eno ali več sob, da , to sporočijo razstavnemu uradu, Bene-diktinergarten (baraka), tel. 36-81, pod-štev. 692.
Za oddane sobe bodo seveda lastniki dobili primerno odškodnino (najemnino), katere višina je odvisna od ureditve in komforta sobe.

In den heiRen
Sommervvochen ist es schv/ierig
vorzukochen,
weil, wenn's drauBen hitzegradet, aies den Lebens- % mitteln schadet.
Doch als haltbar
sich erwefsen olle Mehi- und )'■ Kuchenspeisen
und besonders j frisch sie bleiben, wenn v/ir ihnen
einverleiben:
u/^\B,~w,wršie'ye Mf,tfir~i
Kosili	k
BACKPULVERBS	K
. / JnLI	l K
m m m m m m Mm


Pomoč gorskim kmetom
Obstoj gorskih kmetij bo zaradi gospodarskih razmer vedno težji. 2c kmetje v ravnini, kjer je obdelovanje lažje in kjer so tudi prodajni pogoji za kmetijske pridelke boljši, bodo mogli obstati samo, ako bodo znali hi mogli prilagoditi svoje gospodarstvo splošnim gospodarskim razmeram. Vse to pa je mnogo težje za gorske kmete, ki so daleč od prometnih zvez in daleč od trgovskih središč. Ti morejo za prodajo le malo pridelati, večkrat pa ne pridelajo niti toliko, kolikor potrebujejo za prehrano svoje družine in morajo večji ali manjši del življenjskih potrebščin kupovati.
Pomanjkanje delavcev je vedno večje in to pomanjkanje sc pozna še prav posebej pri gorskih kmetijah, kjer je delo zelo naporno in že zato delavci neradi gredo na take kmetije. Razen tega pa gorski kmetje zaradi posebnih gospodarskih razmer ne morejo plačati delavcem toliko, kakor morejo to kmetje v ravnini in v bližini mest.
Zato je za obstoj gorskih kmetij še posebno Važno, da s skupnim delom in z nabavo strojev poizkušajo zmanjšati potrebo po tujih delavcih in da tudi sebi olajšajo delo.
Že lansko leto je imela kmetijska zbornica večje zneske na razpolago iz Marshallovega sklada za obnovo evropskega gospodarstva, s katerimi je poma-ala pri nabavi kmetijskih strojev. Tudi etos bo dajala iz ameriškega sklada za obnovo evropskega gospodarstva deželna kmetijska zbornica prispevke gorskim kmetom pri izboljšanju gospodarstva.
SPLOŠNA NAVODILA
Posojila in prispevke morejo dobiti gospodarske skupnosti, predvsem zadruge, pa tudi posamezni kmetje za nabavo posameznih strojev in večjih strojnih oprem. V strojni zadrugi dobijo pomoč tudi posamezni kmetje. Saj more le strojna skupnost nabaviti stroje, kakor na pr. traktor, ki ga posamezni kmetje ne morejo nabaviti in bi bila taka nabava tudi nerentabilna.
Pri skupni nabavi strojev imajo prednost skupine kmetij, kjer je v načrtu komasacija (zložba) in je ta načrt že v izvedbi.
Prispevke pri nabavi strojev je mogoče dobiti samo pri nabavi novih strojev, ki bodo nabavljeni v tekočem koledarskem letu.
POGOJI ZA PRISPEVEK ALI PO SOJILO
A. Skupna nabava
Pri skupni nabavi strojev za strojno kmetijsko zadrugo ali traktorsko skup-
f,
nost je mogoče dobiti prispevek in posojilo, ako sc zadruga ali združenje obveže za nakup sledečih strojev: traktor s kosilnico, plug, krožna brana in 1 do 2 poljska voza z gumijevimi kolesi. Priporočljiv pa je razen te obvezne nabave še nakup kultivatorja, sejalnega stroja in njivskega ter travniškega valjarja. Tudi za te stroje je mogoče dobiti prispevek. Da je mogoče vse te stroje, ki predstavljajo veliko vrednost, primerno spraviti, mora biti na razpolago dobra strojna shramba. Ako je to treba šele urediti, je mogoče tudi za to dobiti prispevek.
Za skupno nabavo omenjenih strojev je potrebno, da imajo kmetje pri nabavi velikega traktorja s 26 konjskimi silami skupno vsaj 100 ha obdelovalne površine (njive in travniki), pri nabavi malega traktorja (15. konj. sil) pa vsaj 60 ha.
V večjih skupnih naseljih je mogoče dobiti tudi prispevek pri ureditvi pralne naprave, pralnih strojev in pralne centrifuge. V taki ureditvi bi dobile gospodinje pomoč, kakor si jo danes skoraj ne morejo predstavljati.
Za vse omenjene skupne nabave je mogoče dobiti posojilo do 60%, v izjemnih slučajih pa posojilo do 40% in prispevek do 20% nabavnih stroškov.
B. Za posamezne kmetije.
Ne samo strojne skupnosti tudi posamezni kmetje morejo dobiti prispevek pri nabavi strojev in sicer:
1.	Motorne kosilnice onih znamk, ki so že preizkušene (,,Stadler", „Austro-Rapid", „Rcform"); prispevek je 2.000 šilingov.
2.	Žične vzpenjače s 500 m žice (debelost 5 mm) z vsemi pripadajočimi stroji (plug, brana in pogonski motor — električni ali dizel). Prispevki bodo priznani le za popolnoma nove naprave in sicer za nabavo vzpenjač do 50% nabavnih stroškov, največ pa 2.500 šilingov; za nabavo električnega motorja 500 šil., za nabavo dizel-motorja (4 do 8 HP ali 8 do 15 HP) 2.500 šilingov. Prispevek morejo dobiti seveda samo pravi gorski kmetje
3.	Ureditev vodovodov. Potrebne na svete za ureditev, spopolnitev in izbolj šanjc vodovodov daje kmetijska zborni ca. Prispevek pa je za vsak meter cevi 10 šil., za iztočno pipo (Auslaufhahn) 30 šil. in za izlivko (Ausgussbecken) 150 š.
4.	Ureditev za uporabo gnojiščnice (Giillcanlage). Prispevek je mogoče dobiti za nabavo sesalkc (pumpe), cevi do 350 m dolžine, opreme (armature) ter mešalne naprave in sicer do 20%. ter posojilo do 40% nabavnih stroškov.
C. Posojilo za nabavo strojev.
Pri nabavi nekaterih strojev morejo dobiti prispevek tudi v posebnih slučajih posamezni kmetje, četudi je drugače dovoljen prispevek samo pri nabavi teh strojev za strojne skupnosti. Ta prispevek pa jc mogoče dobiti samo kot posojilo v višini do 50% nabavnih stroškov in sicer pri nabavi traktorja s plugom in kosilnico, stroja za trošenja hlevskega gnoja, dvigala in pihala za slamo in seno, naprave za odvažanje gnoja iz hleva, kosilnice z napravo za vezanje snopov in pa frezerja za vrt in sadonosnike.
KAKO DOBITE PRISPEVEK?
Prošnjo za prispevek ali posojilo jc treba vložiti na okrajno kmetijsko zbornico na posebnem obrazcu,ki ga dobite pri okrajni kmetijski zbornici. Okrajna kmetijska zbornica tudi daje vsa potrebna pojasnila. Zato svetujemo vsem onim gorskim kmetom, ki sc zanimajo za prispevke in za posojila v spredaj opisanem smislu, da se čim preje posvetujejo s pristojnimi uradniki pri okrajnih kmetijskih zbornicah. Prošnje pa morajo biti najkasneje do 15. septembra pri deželni kmetijski zbornici v Celovcu. Zato mora biti vložena pri okrajni kmetijski zbornici prošnja vsaj že en mesec preje.
Prosilci dobijo nato rešitev od deželne kmetijske zbornice in ako je prošnja ugodno rešena, morejo kupiti prosilci sami stroj pri kaki kmetijski zadrugi ali pa tudi pri trgovcu s kmetijskimi stroji. Ta nakup pa mora biti izvršen najkasneje do 31. januarja 1952, ker s tem dnem zapadejo vsi že priznani prispevki in vsa posojila, za katere do tega dne niso kupljeni stroji,
VAŽNA NOVOST V STAVBARSTVU
Zadnja leta se v stavbarstvu na Koroškem in to prav posebej v južnem delu dežele vedno bolj uporabljajo takozvane Cerva-plošče, ki imajo ime po izdelovalcu, stavbenem mojstru v Beljaku, ing. Hans-u Cerva.
Te plošče omogočijo pospešeno gradnjo in tako zelo pocenijo delo in celo stavbo. Za 1 m- te plošče jc potrebno
15 kg cementa in 3 kg jekla. Z uporabo te plošče jc mogoče v 1 uri izgotoviti 1 m2 stropa. Kmetovalci uporabljajo te
plošče (tip IV.) zelo radi pri gradnji hlevov in je mogoče s temi ploščami graditi strope do 8 m razpetine. Obremenitev jc pri takih stropih dopustna do 5.000 kg na 1 m2.
Cena plošč jc različna z ozirom na način izdelave in svrho uporabe ter je 40 do 66 šilingov za kvadratni meter.
Dohodnina — ijlavni vir državnih dohodkov v /Imfliji
Stebra na sliki predstavljata angleški proračun za finančno leto 1950—51. — Levi steber predstavlja državne dohodke po njihovih virih v skupnem znesku 3.898 milijonov funtov šterlingov, in sicer: a) dohodnina, b) davki na dediščine in dobičke, c) trošarina na alkohol, d) davek na poslovni promet, c) trošarina na tobak, f) pristojbine za zabave in prenočevanja, g) pristojbine za avtomobile, koleki in drugo.
Desni steber predstavlja po glavnih namenih — ravno tako v skupnem znesku 3.898 milijonov funtov šterlingov — 'državne izdatke, in sicer: h) za obrambo, i) za prosveto, j) za zdravstvo, k) prispevki k državnemu zavarovanju, m) obresti za vojna posojila, za zadolžnice itd., n) za javna dela, državno upravo, kolonije, radijske oddajne postaje itd., o) 'državne investicije.
£3,898,000^000	£3,8PV8,000,000^
SVETOVNA PROIZVODNJA PROMETNIH SREDSTEV
Svetovna proizvodnja potniških, tovornih avtomobilov in avtobusov jc v letu 1950 presegla proizvodnjo v vseh preteklih letih. Dočim jc bilo v letu 1949 izdelanih 8,169.881 voz, je to število v letu 1950 narastlo na 10,488.266 voz.
K tej celokupni svetovni proizvodnji so največ prispevale Združene države — 8,002.787 voz. Od tega odpade na potniške avtomobile 6,665.628 voz, na tovorne avtomobile 1,332.247 in na avtobuse 4.907 voz.
Sledeči pregled kaže višino proizvodnje v onih državah, ki kot prve sledijo Združenim državam. Tako so v letu 1950 izdelale:
	Potniških'	Tovor. Avtob.	
	avtom	o b i 1 o v	
Združene države	6,665.628	1,332.247	4.90?
Kanada	284.797	105.418	621
Francija	2T7 292	97.981	2.279
Nemčija (zah.)	219.405	82.876	3.812
Italija	101.510	23.557	2.960
Anglija	522.515	262.702 (z a vib.)	
Sovjetska zveza	65.600	351.000	6.400
Ostale države	31.827	37.680	5.392
Skupno	8,148.374	2,293.461	26.591
Evropo cenijo, da je izdelala v letu 1950 — 12,255.113 .potniških, tovornih avtomobilov in avtobusov. Za ostale predele sveta pa veljajo sledeče številke: Azija 1,039.047 voz, Afrika 1,191.633, Oceanija 1,931.114, severna in južna Amerika (razen Združ. držav) 4,320.321 voz.
Vaša športna oprema
ie v šporlni hiši
Celovec-Klagenfurt, Bahniiofstr. 26, Tel. 22-49
(K. KUNTSCHirZ)
CUctiticut
BucUdt {uh.
SLIKARSTVO
PLESKARSTVO
NAPISI
Celovec - KlaoenfurL TarviserStraBe 1 Telefon 44-04 Naročnike na vse strani
V zameno za olinata semena Vam dajemo
JEDILNO OLJE
po najugodnejših pogojih
Westritschnig & Kulterer
Kmetijski pridelki, trgovina z mešanim blagom
čevlji
Celovec-Klaflenfuri, V6 kermaiklerSlr. 13, lel. 26-97
VELETRGOVINA
Otto Brnim
Celovec-Klagenfurt, Waagplatz 5 — Tel. 32-27
TRGOVSKA IN KOMISIJSKA AGENTURA — JEDILNA OLJA IN MAŠČOBE
OGLA«
prinašajo dobiček ■
I
STRELOVOD naroči«« pri strokovni tvrdki ING. FRITZ (ZERNOWSKY Celovec - Klagenfurt, Pernhartgasse, Telefon 29>83 |
BeHaška razstava 1951
Po naravni legi, po kateri se tudi utirajo prometne zveze, je Beljaku usojeno v posredovalni vlogi med narodi in državami na tem delu Evrope prvenstvo pred Celovcem. Saj je Celovec že nekako oja strani. Beljak pa leži ravno v vozlu, kjer sc stikajo poti vzhoda in zahoda, severa in juga.
Zato se je tudi odločil Beljak, da s svojo razstavno prireditvijo prehiti Celovec, da razstavlja pred njim. Mogoče ni popolnoma posrečeno, da sta obe razstavi v obeh koroških glavnih mestih časovno tako blizu, ena prireditev vslcd tega gotovo trpi in to verjetno beljaška, posebno še, odkar ima celovška razstava značaj deželne razstave.
Kljub temu in mogoče ravno zaradi tega pa moramo prireditelju, to je mestni občini beljaški, čestitati k moralnemu in gospodarskemu uspehu prireditve, o katerem moremo že danes govoriti, ko prinašamo prvo poročilo o letošnji beljaški razstavi.
Kakor lansko leto bo tudi letošnja razstava porazmcšČcna v dveh poslopjih, v glavni šoli in v obrtni šoli.
Radi bi opozorili predvsem na nekatere tvrdke, ki letos razstavljajo in katerih razstavne prostore predvsem priporočamo obiskovalcem, da si jih ogledajo.
GLAVNA ŠOLA: Po kakovosti dobrih čevljev je znana izdelovalnica čevljev in trgovina s čevlji Rudolf Bchr, Beljak, Italienerstrafše. Po patentiranih gradbenih ploščah vzbuja posebno pozornost razstava tvrdke ing Hans Cerva, Beljak, Tschinowitzcrweg 8. Z usnjem na debelo in na drobno se morete preskrbeti v trgovini z usnjem Toni Dietrich, Beljak, čVidmanngasse 36. Stavbenikom in zaseb-
nikom bo gotovo ugajala razstava podjetja Georg Gotz, Beljak, Klagenfurter-str. 40, ki razstavlja vse vrste krovskega materiala. Tvrdka Josef Kdmmetter in sin, Celovec, Altcr Platz 33, razstavlja izdelke rokavic in usnjenih hlač. Razstava univerzalnih polnojarmenih žag strojnega
Karl in Andrej Kuchar iz Beljaka, Kla-genfursterstr. in Samonig na 'Weifibriach-gasse 12. Ne boste mogli iti mimo razstave otroških vozičkov tvrdke Hans Thomasser iz Beljaka, Widmanngasse, mimo razstave kmetijskih strojev tvrdke M. & F. Wiegele iz Beljaka, Italienerstr. 18, prav posebno pa ne mimo razstave splošno znane in izredno priljubljene beljaške tvrdke Warmuth Dietmar & Co iz Beljaka, glavni trg 22.
^franz a^irfzer*
Zaloga hladilnikov, oprema hladilnih prostorov, instalacija hladilnih naprav
Wien - Dunaj V.,
Johannagasse 30 Telefon B 27 3 76
\
OBRTNA ŠOLA: Skoraj ne boste mogli zapustiti razstave pohištva tvrdk pohištveno mizarstvo Kulterer iz Beljaka, Ehrfcld iz Steinfeld-a, Josef Fcrchcr iz Beljaka in Hutter & Schrantz iz Celovca. Hladilne naprave razstavljata tvrdki Franz Pirkcr z Dunaja in Donat Raubcr-ger iz Beljaka, preproge znana tvrdka josef Radlmayr iz Beljaka, po steklarskih izdelkih se odlikuje podjetje Hubert Tumpold iz Beljaka, cerkvene potrebščin ne pa razstavlja A. Winding iz Beljaka,
Veliko zanimanje bodo gotovo vzbu« dili predmeti tvrdke za gospodinjske po* trebsčine, ing. Rudolf Gottleben, Du-> naj II., ki razstavlja med drugim lonec s prozornim pokrivalom.
S tem kratkim pregledom smo Hoteli danes opozoriti obiskovalce razstave na nekatere tvrdke. S seznamom bomo v: naslednji številki „Našega tednika" na* daljevali, ker nam nekatere tvrdke še ni* so mogle dati zažcljcnih podatkov. Tako nam n. pr. vodstvo jugoslovanske razsta* ve še ob zaključku lista ni moglo še kon* čnoveljavno javiti, ali bo Jugoslavija sploh razstavljala. Pri tem se je vodstvo izgon varjalo, da ne more doseči potrebnega sporazuma z merodajno avstrijsko trgov-« sko zbornico.	j
podjetja David Lindncr iz Mlinar pri Beljaku bo gotovo zanimala vsakega obiskovalca. Ravno tako pa tudi razstava volne in volnenih izdelkov tvrdke Robert Lindncr, Mlinarc pri Beljaku. Zanimiva je tudi razstava talnih oblog in gradbenega materiala tvrdke Franz Mofiler & Co iz Beljaka ter razstava tekstilnega blaga tvrdk
mmiiiiiiiiiiMiimmiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiimiMiiiiMiiiimimiiimii
Hubert TUMPOLD
STEKLO IN PORCELAN Beljak-Villach, Gerbergasso 31a
Sedaj brusimo z modernimi
brusilnimi stroji
Univerzalne žage Jarmenke
(SEITENGATTERSAGEN)
za brezkonkurenčno in brezhibno izdelovanje rezanega lesa vseh vrsti
V Štirih velikostih s širino prehoda do 100 cml
David Lindner gradba strojev
Mlinare-Mullnern pri Beljaku (Villaeh)
Beljaška razstava! Dvorišče meščanske šole!
OBIŠČITE RAZSTAVO POLJEDELSKIH STROJEV tvrdke
IH. & F. WIECELE
BEUttK • VILLACH, Haliener Strafte 16, Tel. 47-24
Teirakor-Betonhartsloff
Glavno zastopstvo
Franz MoBier & Co.
❖	VELETRGOVINA
Z GRADBENIM MATERIALOM
♦	KROVSTVO
BELJAK - VILLACH
Za poletje	# Beljak - Villacti
kupite najugodneje v trgovski hiši THOABJ&SSER Widmailil0. 33
iat prvega $qQ%nje~fco\Q&&cga {faovb&ega podjetja
GEORG GOTZ
Cet eiernita	BELJAK - VILLACH
krovni material, obloga za stene in pohištvo
Obiščite nas: Ausstellungsfreigelandc Hauptschulo, Richaid-Wagner*Str.
Razdeljujemo vzorce plošč
Josef Kdmmetter u. Soim
Izdelava rokavic in usnjenih hlač
Celovec-Klaoenfurt, Alter Platz 33, Tel. 32-10
PODJETJE ZA IZOLACIJE
Oberingenleur
Dona!
Rauberger
Izolacija proti toploti, mrazu in zvoku
Beljak - Villaeh,
Volk.ndorter SlraBe 30
EDUARD
APARATI ZA SUHO BRITJE • SESALNIKI ZA PRAH
GRADEC-GRAZ GARTE N GASSE 19
Aparati za suho britje kakovostno popolnoma odgovarjajo vsak.mu drug.mu britju, omogočajo pa, da se obr ijele v dvah minutah. To pomeni veliko pridobitev n* času.
Im diekieL
TRGOVINA Z USNJEM
BELJAK - VILLACH Widmanngasse 35
Beri in širi
Vaš lednib - kronika
OD 28. 7.
DO 5. 8. 1951
Na meji treh dežel
BELJAŠKA RAZSTAVA JEK®
^CO^SirO^1 Reprezentativna tuzemska in zamejska razstava ♦ Obrt ♦ Industrija ♦ Trgovina Kmetijstvo UtMMilinl proNlor: Ricbard-Wagner-StraBe (Hauptschule undGewerbeschule), Telefon: 43-48, od 9-avg. 60-00 Vesellfll pr#Slor: Ossiacberzeile
Dovršite« nove stavbe na vogalu lO.-Oklober-Sfrafje-Kirchenplalz
Začetkom julija so 'dogotovili v Beljaku v bližini mestne župne cerkve novo stavbo, v kateri bodo deloma trgovski lokali deloma pa stanovanja.
Delo pri novi stavbi je bilo otežkoče-no, ker je bilo najpreje treba odstraniti po meter debele zidove, ki so nudili značilno sliko starega načina stavbarstva.
Delo na novi stavbi je izvršilo z veliko skrbnostjo stavbeno podjetje Jos. Wcnd!er & Co. Za uspeh dela jamči že ime tvrdke same, ki jc znana po svojem solidnem delu že 30 let. Stavbnemu podjetju se je zelo lepo posrečilo združiti arhitektonsko izvedbo z željami lastnika stavbe.
Gradnja stavbe je izpeljana tako, da so pri tem razširili prejšnje preozke ceste, Vendar pa jc pri tem ostal . neokrnjen zgodovinski značaj tega starega dela mesta.
Adolf Eder
kleparski mojster
BELJAK-VILLACH,
Gerbergasse 19, tel. 49-18.
imiiiiniiiiiiiiiniiiimiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimi
Stavmske oddaje v tadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od 14.30 do 13.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah od 7.13 do 7.45, v torek in četrtek tudi od 18.30 do 18.53. — Poročila: Vsak dan (razen soboto in nedelje.)
Nedelja, 22. VIL: Verski govor — Petje in glasba.	j
Ponedeljek, 23. VIL: Iz svet. literature.
Torek, 24. VIL: Zdravnik — Solo petje. —• Zvečer: Jezikovni paberki iz Koroške (jczikosl. študija dr. R. Ložarja).
Sreda, 25. VIL: Gospodinja in gospodar.
Četrtek, 26. VIL:	Godba. ■— Zvečer:
,,Rdeča kapica'1.
Petek, 27. VIL: Sodobna vprašanja.
Sobota, 28. VIL: Iz slov. literature.
Nedelja, 29. VIL: Verski govor. — Petje in glasba.
NEW-YORK
(val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
LJUBLJANA val 327,1 202,1 in 212,4 m Oddaje vsak dan od 5.—od 12.—16. in od 18.—•24. ure, ob nedeljah od 6.30,—24. ure. Slovenske pesmi vsak delavnik ob 5.25. Gospodinjski nasveti y torek ob 6.15 in ob
13.50.	— Kmetijski nasveti v nedeljo ob
16.50.	— Kulturni pregled v četrtek ob 14.15. — Zanimivosti iz zdravstva in prirode v sredo ob 19.40 in petek ob 14.15. — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi v petek
ob 18.00.
21.	VIL: ob 13.00 in 19.45 slov. narod, in umetne pesmi.
22.	VIL: ob 9.30 in 18.40 slov. narodne pesmi.
23.	VIL: ob 18.00 fantje na vasi.
Beri, širi in oglašuj v
CELOVEC, VIKTRINGER RIN6 26, Oglasni oddelek tel. 43-58
A. L WII11 E i&
Klobuki za gospode, demo in otroke / Velika izbiia palčolenov za neveste / žalne potrebščine
BELJAK-VILLACH, Oberer Kirchenplalz 7
HAViSKiD mustrsiR dm©. hans cmva
ZDELAVA CERVa-PLOŠČ
BELJAK-VILLACH, T S C H I N O W I.T Z ER W E G 8 TELEFON 45-29
MESTNI STAVBENI MOJSTER
faef MendUc & Co,
PODJETJE ZA VISOKE IN TALNE GRADBE
BELJAK - VILLACH, KASSINSTE1G 2 (DEP. MOSSER)
TELEFON 43-59
VINZENZ KOMAR
Mehanično stavbeno in pohištveno mizarstvo
Pe£e štev. 9, pošta Arnoldstein
Portali — Sobna oprema
Pri novi stavbi so z velikim uspehom uporabljali Cerva-plošče. Te betonske plošče izdeluje podjetje ing. Hans Ccrva v Beljaku po svojem posebnem patentiranem načinu. Te plošče so zelo priljubljene prav posebno v južnem delu dežele — Podjuna, Rož — uporabili pa jih bodo tudi za stavbo nove šole v Šmohorju.
Kleparska dela je v izredno zadovoljstvo izvršilo podjetje Adolf Eder iz Be Ijaka. To podjetje moremo priporočati za slična dela predvsem vsem župnim uradom.
Mizarska dela je izvršilo znano podjetje za mehanično stavbeno in pohištveno mizarstvo, Vincenc Komar, Peče pri Pod-kloštru. Mizarska dela se odlikujejo po svoji kakovostni izvedbi.
Končno ne smemo pozabiti novih poslovnih lokalov, ki jih prav toplo priporočamo našim bralcem. Tako na pr. športna trgovina \Verner, ki jc imela preje svoje prostore v poštni ulici. Ta trgovina nudi veliko izbiro vseh športnih' predmetov. — Nadalje jc trgovina s klobuki, Willner, preje v Moritschgasse. Ta tvrdka nudi veliko izbiro klobukov za dame, gospode in otroke.
Krovska dela je s priznano solidnostjo izvršilo podjetje Franz Mofilcr & Co iz Beljaka, ki je tudi dobavilo velik del za novo stavbo potrebnega gradbenega materiala.
Terrakor-Betonhaitsfoff
Glavno zastopstvo
Franz Mofiler & Co.
^VELETRGOVINA 2 GRADBENIM MATERIALOM KROVSTVO
BELJAK-VILLACH
Hiša dobrega pohištva
M OB E L
Spalnice, jedilnice in kuhinje, oblazinjeno pohislvo po zmernih cenah ugodna plečila na obroke Bombenkredil
ICuUctriLr- VILLACH
ITALIENER STRASSE 1 (pri ..Avfobahnhof")
iiimiiiiiiiitiiiimiiiinmiiiiiiimiiiiiiiimiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii
:< i m o m
"Celovec - 3fita£cnfuKt
STADTTHEATER
Prcdsiave ob 16,, 18. in 20. uri.
Od 20.—23. VII. Wer ifuhr rlen grauen Ford Od 24.-26. VIL Und der Himmcl lacht dazu
PRECHTL
Prcdsiave ob 16.00, 18.13 in 20.30 Od 20.-26. Vil. »Dic Raubkatzc«
tfietiaft -
B AHN11OILLICHTS PEELE
Predstave ob 12., 14., 16., 18.13 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 20.—23, VIL >l)er schsvarze Adler«
Od 24.-26. VJL »Bergkristall«
STADT-KINO
Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
Do 19. VII. >Dcr Mann fiir mi eh«
Predobjava!
Dne 4. avgusta 1951
__LJAŠKO ŽEGNANJE
V1LLACHER KIRCHTAG
Najvefji obhod narodnih noi ► 10 kmečkih godb ► Svetlobne igre na Dravi ► Dravski parobrod ► Veliki iegnanjski prostor
List izhaja vsako sredo. — Naroča se pod naslovom »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. — Cena mesečno 3 šil., letno 36 šil., za inozemstvo 3 dolarje. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik dipl. Irg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tisk: »Carinthia«, Celovec, Volkčrmarkter Ring 25
.Telefonska številka uredništva in uprave 43-58, r- Poštni čekovni urad štev, 69.793,^