Proletarci vseh dežel, združite sef Ljubljana, ponedeljek, 28. decembra 1959 • Leto L, Štev. 237 • Cena 10 din V N •DELO. IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUD** SKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE, IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA*. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA ODGOVORNI UREDNIK Ivan Šinkovec JUDSTVA SLOVENIJE Gigant naše prihodnosti T Vinci bodo danes na slovesen način proslavili začetek obratovanja velikega poskusnega reaktorja, s katerim stopamo pripravljeni v atomsko dobo VINCA, 27. dec. Jutrišnja slovesnost v Vinči bo slovesnost vse domovine. Z začetkom rednega obratovanja velikega poskusnega reaktorja z obratovalno zmogljivostjo najmanj 6.5 mgw in največ 10 mgw stopa naša država pripravljena v atomsko dobo. Takšnih in velikih reaktorjev je na svetu le 8. S poskusnim reaktorjem v Vinči bomo dobili najpomembnejši objekt za znastveno raziskovalno delo na področju jedrskih znanosti. Hkrati dobimo z njim tudi proizvajalca zmerom bolj nepogrešljivih radioaktivnih izotopov, ki jih zdaj uvažamo, ter dragoceno šolo za nov znanstveni kader, ki ga čakajo v atomski dobi velike naloge. Vinča je danes v prazničnem pričakovanju jutrišnjih gostov, med katerimi bosta sovjetska in delegacija mednarodne atomske agencije. Kolikor je morda mrz_ ličnega v vzdušju, bo to bržčas le spričo obleganja novinarjev. Vse drugo je po triletnem delu na podlagi sporazuma med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo kajpak pripravljeno. Da bi se začela kontrolirana verižna reakcija, b0 treba jutri pritisniti le na preprost črn gumb. Mnogo nevidnih atomov V idilični dolini blizu skromne vasice Vince, o kateri je šei po svetu glas spričo slovečih najdb iz neolitskih časov, bo se še pred dobrimi desetimi leti pasle ovce. Kmalu pa je zra-sio tu lepo mestece, številni laboratoriji. V zadnjih treh letih se je na prisojnem pobočju, pravem letoviščaiskem pobočju, pridružilo lepo belo poslopje. Samo zanj je bilo treba izkopati 100.000 kubikov zemlje, vgraditi vanj 12.000 kubikov cementa in 500 ton gradbenega železa. Cementu So primešali 2.400 ton železnih opilj-kov za boljšo zaščito pred sevanjem in porabili 2700 kubikov opeke. Ti suhoparni podatki bodo dovolj nazorni, da si bomo lahko mislili, kako veliko ln za oko prijetno j« poslopje, v katerem stoji kakih 17 m visok orjak za našo prihodnost, okrog njega pa 19 pomožnih objektov. Kakih 8 m visok gornji del reaktorja stoji v obsežni in visoki glavni dvorani, drugi del Pismo tovariša Tita inštitutu »Boris Kidrič« v Vinči Beograd, 27. dec. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal kolektivu Inštituta za jedrske znanosti »Boris Kidrič« ob zaključku del za zgraditev raziskovalnega reaktorja naslednje pismo: »Dragi tovariši in tovarišice! Ob uspešno zaključenih delih na raziskovalnem jedrskem reaktorju pošiljam vam in vsem udeležencem graditve tega reaktorja prisrčne pozdrave in čestitke. Pazljivo sem spremljal razvoj vašega insti tota. Njegova ustanovitev pred 12 leti, kakor tudi ustanovitev in delo drugih inštitutov in ustanov v sestavi Zvezne komisije za jedrsko energijo so sad našega prizadevanja, da jedrsko energijo, to doslej največje odkritje človeškega uma, čim-prej postavimo izključno v službo za dosego blaginje ljudstva v naši deželi. Zdaj imamo pred seboj enega izmed uspehov te naše zamisli — jedrski reaktor. Drugi sadovi, ki ste jih dosegli, so morda manj očitni, zato pa niso nič manj pomembni. Tu mislim * predvsem na veliko število strokovno izšolanih kadrov za nove in zamotane naloge, ki vas čakajo v delu na tem reaktorju ter o nadaljnjem razvoju in uporabi jedrske energije. Ta jedrski reaktor je sad sodelovanja med ZSSR in našo deželo. Takšno sodelovanje je nnjno potrebno, da bi jedrsko energijo čim-prej uporabljali v mirnodobne napredne namene in za nadaljnje razvijanje potencialnih možnosti na tem torišču. Meni je v posebno zadovoljstvo, da lahko ugotovim, da so naši delavci, naši inženirji in znanstveniki tudi tu, kakor na drugih mestih, izpričali visoko raven strokovnega znanja in sposobnosti, kar je neprecenljivega pomena za našo deželo, ki doživlja izredno nagel tempo gospodarskega razvoja. Želel bi, da reaktor čimprej postane proizvajalec radioaktivnih izotopov. katerih uporaba je zlasti važna v vseh panogah znanosti in gospodarstva. Vi ga boste vsekakor znali izkoristiti tndi za pridobivanje podatkov, pUki: Stan« Keržič, narodni heroj Kerenčič. M. K. NOVINAR IZREDNA IZDAJA DNE 2. JANUARJA 1966 novinar DNEVNE VESTI. DOGODKI DOMA IN PO SVETU. PESTRO BRANJE NOVINAR BO V PRODAJI v VSEJ SLOVENIJI DELO / PONEDELJEK, 28. DECEMBRA 1959 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO j- 3 Delavski svet železarne Ravne Je pred dnevi že sprejel proizvodni načrt za leto 1960. Glede na to, da je kolektiv železarne dosegel letos izredne uspehe po zaslugi izboljšane delitve osebnega dohodka, smo zaprosili direktorja Gregorja Klančnika, naj nam pove kaj o izkušnjah iz letošnjega gospodarjenja v podjetju in o značilnostih sprejetih delovnih zadolžitev za prihodnje leto. VPRAŠANJE: Znano je, da ste po uvedbi novega načina nagrajevanja v vašem kolektiva zvišali prvotno določena letošnji proizvodni plan. Zanima nas, zakaj ste se odločili za ta ukrep ]n kako kaže glede uresničitve načrta? ODGOVOR: Kljub temu, da naša železarna v blagovni proizvodnji od leta 1952 stalno napreduj© in bomo letos dosegli že 3.3-krat večjo proizvodnjo kot leta 1952» se zavedamo, da gornje meje v nobeni tovarni — pa tudi pri nas ni. Ko smo letos planirali' za 9 odstotkov višjo proizvodnjo od lanskega dosežka, so bili nekateri v kolektivu skeptični. Res smo prvih pet mesecev še nekoliko zaostajali za predvideno proizvodnjo. Toda po uvedbi spodbudnih prijemov, z Izpopolnjeno delitvijo osebnih dohodkov, «mo kmalu prišli na tekoče. Po zaključku tričetrtletja pa je delavski svet že prišel do prepričanja, da uresničitev prvotno določenega plana ne bo težavna. Nasprotno, pokazalo se je, da tak plan ni več mobilizacijski, ker bo dosegljiv brez ODGOVOR: Pri odrejanju planskih nalog za leto i960 smo se zavedali, da bomo napredek v poslovanju zagotovili 1© tako, da postavimo proizvodne zadolžitve na gornjo mejo zmogljivosti'. Družbeni plan zato predvideva nadaljnji skok v vrednosti proizvodnje za 1 milijardo dinarjev in je v višini 11 milijard za 10 odstotkov nad letošnjim dosežkom. Na izpolnitev postavljenih nalog računamo predvsem ob povečani produktivnosti dela, ki naj bd bila v primerjavi z letošnjim letom za 12 odstotkov višja, ozitroma bi porasla od 3.81 milijona na 4.26 milijona dinarjev na zaposlenega. Glede na te postavke računamo tudi na znatno povečanje dohodka in s tem čistega dohodka, za katerega je kolektiv posebno zainteresiran. S povečano proizvodnjo se bodo ob približno enakih osnovnih sredstvih in enako planiranih obratnih sredstvih stroški zmanjševali in s tem rasel dohodek podjetja. Plan predvideva tudi boljše gospodarjenje s surovinam1, in proizvodnimi sredstvi ©ploh, da bi s povečanim izplenom zajeli Motiv iz Podčetrtka. (Foto Tratnik) večjih naporov. Glede na to «no se odločili za povečanje plana pod geslom: »Vse za dosego 10 milijard že letos!« S tem se je pomaknila tedanja gornja meja za 600 milijonov navzgor. Pričakujemo, da bomo do konca leta novo mejo dosegli in presegli letni proizvodni načrt za 17 odstotkov. VPRAŠANJE: St« kot osnovo za načrtovanje proizvodnje v prihodnjem letn upoštevali dosežene uspehe letnega povprečja ali rezultate najuspešnejših mesecev? In katere so poglavitne značilnosti plana za leto 1960? dodatna sredstva za povečanje dohodka. VPRAŠANJE: Kako nameravate zagotoviti izpolnitev plana? ODGOVOR: Da bi dosegli načrt» bomo nadalje izpopolnjevali sistem delitve osebnega dohodka ter razen natančnejših osebnih odmer količine dela tudi obsežneje zajeli kompleksno nagrajevanje. 2e letos smo razen izpopolnjenega plačevanja po sistemu norm, akordov in premiranja delili osebni dohodek tudi po proizvodnem uspehu obrata in- vse tova«rne. Ta =e je izplačeval 100-odstotno samo delavcem, kr so po stro- V jeseniški železarni so izvolili obratne delavske svete Nova organizacija, ki jo uvajajo v jeseniški železarni, bo omogočila tudi boljše pogoje za delavsko samoupravljanje v posameznih obratih. Železarna bo z novim letom prešla na samostojne ekonomske enote; to bo tudi temeljna podlaga za dobro in skrbno samoupravljanje v teh ekonomskih enotah. 23. decembra so izvedli volitve za nove obratne delavske s\Tete. Izvolili so štiri delavske svete, za vsako ekonomsko enoto posebej, in sicer v topilnicah, v valjarnah, predelovalnih obratih in v strojnc-energetskem obratu. Volilnih upravičencev je bilo 5.340. Neupravičeno se ni udeležilo volitev samo 99 članov, kar pomeni 1,71 odstotka volilnih upravičencev. Bilo je veliko primerov, da so prišli delavci tudi z rednega dopusta volit. V obratne delavske svete je bilo izvoljenih na štiriindvajsetih voliščih sto novih članov delavskega samoupravljanja. Obratni delavski sveti bodo šteli po 25 - članov. Tako bo v Jeseniški železarni, vključno s centralnim delavskim svetom 167 čl anov delavskih svetov. Za novoizvoljene član© že pripravljajo v okviru delavske univerze na Jesenicah enotedenske seminarje. Na teh seminarjih bodo obravnavali največ delavsko samoupravljanje v ekonomskih enotah, delo sindikata v podjetju, plačilni sistem in delitev dohodka. Nova obratni delavski sveti v železarni bodo imeli glede na novo-reorganizacijo vse pogoje za dobro in skrbno gospodarjenje. Izdelana so tudi že pravila o delu, ki pa jih bodo morali še v prihodnje nenehno dopolnjevati; Da bi bila povezava z organizacijo Zveze komunistov in sindikalno organizacijo dobra, so tudi po politični liniji že opravili reorganizacijo. Zatorej imajo danes v vsaki ekonomski enoti obratni delavski svet, organizacijo Zveze komunistov in sindikalno podružnico s pododbori. Prepričani smo. da je napravila Železarna Jesenice z izvolitvijo novih organov delavskega samoupravljanja velik korak naprej. F. L. kovnosti 100-odstotno ustrezali zahtevam delovnega mesta. To je napotilo ljudi, v da so si pridobili potrebno znanji- Medtem. ko smo imeli doslej visok obisk tako v tečajih kot v šolah le iz kovinarskih poklicev, se je letos uspešno povečala strokovna usposobljenost tudi pri metalurških delavcih. Za strokovno in splošno izobraževanje deluje v podjetju izobraževalni center, ki ima razen tega, da skrbi za redno šolanje kvalificiranih delavcev, prvenstveno nalogo — skrb za strokovno usposabljanje celotnega kadra. Korak naprej v izpopolnjevanju nagrajevanja v prihodnjèm letu bo nedvomno to, da bomo pri ugotavljanju uspeha posameznega obrata in vse tovarne razen mesečne uresničitve nalog upoštevali tudi gospodarnost. V ta namen smo tovarno razdelili na 6 ekonomskih enot (topilnica, jeklolivairna, kovačnica, valjarna, mehanska obdelovalnima in uslužnoetne dejavnosti). Ti obrati bodo imeli ločene notranje fakture, dohodek ekonomske enote pa se bo odredil • glede na porabo surovin in pomožnega materiala ter pripadajoče amortizacije. Sorazmeren r-orasi dohodka bo odseval v deležu osebnega dohod- Kooneraciia na 12.000 hektarih Kmetijske zadruge v okraju Brčko so organizirale v kooperaciji setev visok orodne pšenice na približno 12.000 ha, kar je 30 odstotkov skupnih površin, ki jih individualni proizvajalci posejejo s pšenico. Tako nagli porast zanimanja kmetijskih proizvajalcev za kooperacijo je spodbudil zadružne organe v okraju Brčko, da so za prihodnje leto planirali nabavo 614 novih traktorjev, do leta 1965 pa jih bodo nabavili še kakih 1200. ka delavcu posamezne ekonomske enote. Prepričani smo. da bomo s tem znatno bolj kot doslej zajeli rezerve v naših proizvodnih stroških in dosegli povečan čisti dohodek za poravnavanje dodatne stimulacije in povečanje skladov podjetja. VPRAŠANJE: Imate v načrtu morda nove izdelke? ODGOVOR: Program naše proizvodnje je že sedaj izredno pester, zato si prizadevamo predvsem doseči kvalitetno veljavo in smo pri usvajanju novih izdelkov previdni. Vendar s© zaradi pritiska odjemalcev mer začeli proizvajati rudarske svedre »monoblok«, da bi s tem izpopolnili naš program proizvodnje pnevmatskega orodja. Letos smo izdelali vsega 2500 komadov svedrov. Toda glede na to, da jih odjemalci po kakovosti izenačujejo z uvoženimi. bomo prihodnje leto izdelali že 25 tisoč svedrov. Letos smo usvojili tudi serijsko proizvodnjo vlitih rezkarrjev in platAniranih nožev, kar pa ni* nova, marveč le izpopolnjena proizvodnja. VPRAŠANJE: Kakšno je stanje s skladi v podjetju in investici ijskimi vlaganji z ozirom na letošnji vidni razmah Raven? ODGOVOR: Za sklade smo seveda — razen osebnih dohodkov — še posebno zainteresirani'. S smotrnim gospodarjenjem s ©kladi smo letos lahko dali za družbeni standard precejšen znesek — 500 milijonov dinarjev. Na Cečovju ima delavsko naselje že 600 stanovanj, med temi so letos 3 nove stolpne hiše, moderen trgovski dom, internat za 140 učencev. Lahko trdimo, da so postale Ravne s pomočjo železarne važen člen jugoslovanskega gospodarstva in gospodarsko, politično in kul-tumo-športno središče Mežiške doline in Koroške. Letos vlaganja v osnovna sredstva niso bila pomembna. Čeprav ima Celje manjšo nadmorsko višino kot dobršen del Kozjanskega, Šmarskega in Obsotelja, se je za te kraje udomačil naziv »spodnji kraji«. Savinjska dolina je »zgornji kraj«. Ljudski zemljepisci so s takim imenovanjem sicer zagrešili napako, vendar jim je treba priznati odlično oceno v gospodarski geografiji. Med Savinjsko dolino in'vzhodnimi deli celjskega okraja so velika gospodarska nesorazmerja, ki se skušajo šele v zadnjem času izravnati. Razveseljivo je, da »spodnji«, gospodarsko slabi in nerazviti kraji napredujejo s čedalje daljšimi koraki. Deželica med Bočem in Bohorjem z izjem0 nekaj manjših podjetij skoraj ne premore industrije. Tudi v prihodnje si ne kaže obetati gospodarskega napredka od tovarniških dimnikov. Pota v kmetijstvu so lažja in lahko hitreje pripeljejo do cilja. Ne v kmetijstvu nasploh, temveč v tistih panogah, ki lahko dajejo najboljše uspehe. Povedati je treba, da je morda treba iskati največji vzrok za zaostajanje Kozjanskega in Obsotelja v preteklosti v drobnjakarskem kmetijstvu, ki j© hotel© imeti doma vse od A do 2. Kot prvi korak k napredku lahko torej ocenimo rajonizaci-jo posameznih področij. Po tej razdelitvi se je pokazalo, da lahko vzhodna polovica celjskega okraja zaupa le sadjarstvu in -živinoreji. Tu in tam so sicer primerne lege tudi za vinogradništvo, vendar -bo težko doseči tako. veliike strnjene površine, ki bi zagotavljale obstoj v ostri konkurenci. Goveja živina, perut nina, črni ribez in morda še kaj podobnega, bo torej označevalo gospodarske posebnosti »celjske, ga vzhoda«.« v nekaterih primerih 'jih označujejo že sedaj. Na primer v kmetijski zadrugi v Podčetrtku. Podčetrtek ^e kraj, poln spominov na tlačanske čase. Najlaže ga prepoznamo po dokaj ohranjenem gradu, ki s© je ugnezdil na vrhu strmega pobočja, tako da je z njega moč opazovati vse življenje v trgu in na obeh bregovih Sotle. Dolinskega sveta v*- vijugasti reki pri Podčetrtku je še bore malo. Prevladuje hribovje, kjer so so travniki večji od njiv in gozdovi večji od travnikov. Ni še dolgo tega, kar se je za kmetijsko zadrugo govorilo, da bi jo bil© najbolje priključiti imenski, ker sama ne bo mogla živeti. Najnovejše dogajanje pa zanika te domneve. Grad z gospodarskimi poslopji je bil stoletja simbol izkoriščanja. Ko se je gospoda odselila, sprva ni nihče vedel, kaj naj bi počeli s poslopji. Pred kratkim so se vselili v. spodnjo stavbo na sredi pobočja novi stanovalci: p ščanci. Kmetijska zadruga se je namreč odločila za vzrejo »pohancev«. Vse kaže, da si je izbrala dobro pot. Vsak teden pripelje kamion iz umetne valilnice v Ločah nekaj tisoč piščančkov, ki sq stari koniaj dobrih 24 ur. Doslej so jih v enem tednu pripeljali največ 4200. Po desetih tednih pitanja so piščanci godni za zakol. Teda ° njihovem življenju od prvega dneva do desetega tedna starosti je treba povedati kaj več. V gradu jih je običajno od 24 do 25 tisoč in tudi več — do 29.000. Čeprav • to majhni, zahteva tisočglava množica veliko skrbi I in nege. Samo vode spijejo pi- Ptrihodnje leto pa bomo morali nujno začeti vlagati tudi v povečanje zmogljivosti podjetja, če hočemo doseči cilj: v desetih letih povečati vrednost proizvodnje na 27 milijard dinarjev ln že prihodnje leto doseči izpolnitev 5-letnega proizvodnega načrta. Železarna ©e bo še naprej razvijala v specializirano podjetje za proizvodnjo le-giranih in visokolegiranih jekel. Pripravljeni in odobreni' so že načrti za gradnjo valjarne in povečanje kovačnice; prvi del dvorane nove valjarne bi zgradili že prihodnje leto. — Kolektiv pa bo tudi v prihodnje odvojil potrebna sredstva, da bo. z občino urejal preskrbo prebivalstva, predvsem z mesom in mlekom. Uredili' bomo tudi obratno ambulanto, ker zdravstveni dom po uveljavitvi zakona o zavarovanju kmečkega prebivalstva ne bo zmogel vseh nalog. (jp) Z na.sadn. majyiyirilnih dreves v Ankaranu: na tem drevesu je zraslo 43 plodov AU V SLOVENIJI USPEVA JUŽNO SADJE? Poskus pravi: da! Ko to tovariši % Zavoda za napredek kmetijstva iz Škocjana Pri Kopru v zavetni legi nad Ankaranom 1. 1955 zasadili 50 drobnih mandari-ninih sadik, ki so jih dobili iz Dubrovnika, niso vedeli, kako se bo obnesel ta poskus. Takoj v prvem letu življenja v novi domovini je te sadike čakala težka preizkušnja. Zima s IS stopinjami mraza, kakršna se pripeti v teh krajih komaj na vsakih 30—60 let, jih je prizadela tako kot oljke. Vendar j s bila želja po življenju v njih močnejša od pozebe-, opomogle s© si in letos prvikrat obrodile. Posamezno, dober meter visoko drevesce je obrodilo tudi 56 lepih, zdravih, zelo sočnih plodov. Seveda, izbrati je treba prave sorte, z veliko možnostjo aklimatizacije. Mandarine v Ankaranu so sorte »umsehiu«, ki so doma v Mandžuriji. Italijanske sorte, ki to razširjene južno od 42. vzporednika, tu ne bi zdržale, saj ne prenesejo temperature pod 0° C. Pač pa bi prišle v poštev še nekatere japonske in kitajske sorte kot «dai-dai«, »tal-ten-si« in' »kin-kau«. Vse te so zelo rodne in okusne ter brez semenk. Ob tem uspelem- poskusu se ni mogoče izogniti vprašanju, kakšen je njegov gospodarski ščanoi na dan do 4 hektolitre! | V prihodnje bodo imeli v seda- Ce bi imeli vodovod, bi jim veliko laže gasili žejo, so dejali domačini. Kljub nevšečnostim lahko rečemo, da je vzreja piščancev v Podčetrtku dobro organizirana in da torej mesa po sorazmerno nizkih cenah gospodinje v Celju in drugod ne bi smele pogrešati, v resnici imajo njih prostorih v gradu piščance le prve dni po sprejemu. Ko bodo toliko zrastli, da bodo lahko prenesli cepljenje proti boleznim, jih bodo prestavili v sosednjo stavbo. Take so torej senčne in sončne strani vzreje piščancev v Podčetrtku. Kar zadeva težave, je gospodinje na ra<5un obsotelski* | r’ da &bv«a: noMi nanmornin nrl » v/ j piščancev nekaj neprijetnih pripomb, ki s© privedle rejce v Podčetrtku do sklepa, da bodo prihodnje leto sami prevzeli klanje in prodajo piščancev. V kokošji klavnici v Podčetrtku bodo piščance klali, očistili in zapakirali v polivinilaste vrečke. Se nekaj tare ljudi v naselju ob Sotli. Zadnje skušnje kaže- spremljevalec vsakega začetka, da pa mu ne morejo škodovati, če se ljudje pošteno spoprimejo z njimi. Vzreja piščancev ni edina dejavnost, ki jo namerava v prihodnosti razvijati kmetijska zadruga v Podetrtku. Prihodnje leto bo zgradila velik hlev za jo, da sta prva dva tedna za i pitanje plemenske goveje živi-vzrejo piščancev zelo kritična i ne, kar bo pa zahtevalo večjo in da jih veliko pogine zaradi j proizvodnjo krmnih rastlin, bolezni, ki imajo verjetno vir j v valilnici v Ločah in še prej. I Tig Na novi jadranski avtomobilski cesti, ki so jo leto6 v maju odprli do Zadra, je samo še ena ovira — prehod čez globoko zasekan morski preliv pri Maslenici, ki veže Podgorski kanal z Novigradskim morjem. Tu je začasno prehod urejen tako, da prevažajo vozila z ene obale do drage z motornim splavom, ki lahko hkrati prepelje štiri velike avtobuse ali ustrezno število avtomobilov. Najkasneje konec avgusta prihodnjega leta pa bo na tem mestu že stal visok most smele konstrukcije, in ne bo več treba vozH prevažati s splavi. Prav s premostitvijo tega »Masieničkega ždrila« se je celotna dolžina nòve ceste od Reke do Zadra skrajšala za 48 km v primeri s staro cesto, ki vodi po velikem ovinku okrog Novigrada in Karinskega mer ja. Ze pred kratkim smo pisali o tem mostu, ki je postal znamenit, še preden je zgrajen, saj bo speljan 50 m nad morsko gladino in bo v enem samem loko segal 120 m od ene obale do druge, vsega pa bo dolg 300 m. Glede na višino most ne bo oviral plovbe. Razen obeh visokih betonskih nosilcev na vsaki strani preliva bodo ostali del! v železni konstrukciji, ki jo izdeluje mariborska »Metalna«. Ko ano v našem listu 6. t. m. pisali o smeli in elegantni konstrukciji tega mostu, smo žal dobili napačrie informacije glede projektanta. Ta most, ki sodi med največje in najsodobnejše v naši državi, je projektiral inž. Vojislav Draganič iz Inženirskega projektnega zavoda v Zagrebu in ne znani konstruktor mostov prof. inž. Tonkovič iz.Zagreba, kar s tem po pravljamo. Projektant nam je poslal tudi gornjo zanimivo fotomontažo mostu, kakor ga bomo videli prihodnje leto. Slika nam pove, da bo most ne samo konstrukcijsko zanimiv, marveč tudi eleganten in estetsko na višin5 pomen za to naše kraje ob najsevernejši obali Jadrana. - H kakšnim velikopoteznim ak. cijam, ki bi se kosale z domišljijsko predstavo o stotinah hektarov mandarininih plantaž, na» ta poskus ne sme zavesti. Vedeti je namreč treba, da razsež-nih zavetnih, proti morju odprtih tog — take pa s0 potrebne m taka je tudi lega poskusnega zemljišča v Ankaranu — na tem področju* ni Zato je treba z vs0 skrbnostjo poiskati tiste, da tako rečemo, mikroklimatske lege, ki jih ne manjka, in jih postopoma zasaditi z mandarinami. To narekujeta dVa razloga: čisto gospodarski in turistični Da, tudi turistični i Po italijanski strokovni literaturi daje mandarinino drevo v 6. letu 10 plodov, v desetem 200, v 15. letu 4C0 in v dvajsetem letu 600 plodov in več. Drevesa rodijo 50 let in čez. Z drugimi besedami: računajoč 900 dreves na ha in povprečni minimalni pridelek 30 kg mandarin na drevo, ugotovimo, da nam da 1 ha tega nasada, pri ceni samo 150 din za 1 kilogram, nad 4 milijone dohodka. Ankaranski poizkus zagotavlja še boljše uspehe; saj mali nasad tam ni bil deležen prav vs© tiste nege, ki bi mu jo lahko dali (zemlje n. pr. niso globoko preorali). pa tudi turistični razlogi? Gotovo ste že slišali za mandarin © in limone ob Gardskem jezeru. Morda ste jih tudi že videli. Če stenjih, potem veste, da južno sadje, ki tam raste, na trgu količinsko ne pomeni dosti. Pomeni pa ogromno v propagandi za tujski . obisk. Predstava o južnem sadju je sam a po sebi vezana na predstavo o toplem podnebju. V turistični propagandi teh naših krajev bi torej prav tako ogromno pomenilo, če Dl v prospektih megli pokazati pomarančne in mandarinih© nasade, govoriti o aromatiziranem zraku, o prelepih vidikih na ta vedno zelena drevesa, na zlate plodove ... O tem ni nobenega dvoma. Mali nasad v Ankaranu, ki postaja iz leta v leto bolj torišče tujih in domačih turistov, je ž© bil deležen velikega občudovanja in hvale; in navdušenja seveda« Kaj ne bi! Saj gotovo tudi vas vznemiri ta slika, pa čeprav samo v črno-beli tehniki. Frenk V Solinu bodo praznovali 10-Ietnico prvega delavskega sveta Delovni kolektiv tovarne cementa »Prvoborac« v Solinu pri Splitu bo 29. decembra praznoval 10-letnico prvega delavskega sveta, prve organizacije delavskega samoupravljanja v naši deželi. Ustanovljen je bil šest mesecev pred sprejemom zakona o delavskem samoupravljanju, ki ga je Ljudska skupščina sprejela 27. junija leta 1950. V Rovinju — gradbena sezona V tem ko gre v drugih krajih gradbena sezona h kraju, je v Rovinju v polnem razmahu. — Vremenske razmere so ugodne, gradbeno podjetje »Aldo Ris-mondo« pa je dobilo delavce celo iz Smedereva. Na otoku Katarina urejajo restavracijo in razširjajo teraso, mnoga druga gradbena dela pa so se šele m» čela Ponovno bodo povečali proizvodnjo za milijardo dinarjev — Petletni plan v štirih letih — Izpopolnitev delitve osebnega dohodka — pogoj za uresničenje nalog Ravenski železarji v novem letu ISKRE brez žara 7 »eH&i dvorani GR se sinoči 7ii dogajalo nič takega, &bi bUo enačiIno za velika ‘na srečanja, med katera nedvomno sodi tudi boj med najboljšimi romunskimi in poljskimi koSarkarji. Ni bilo tistih obrobnih pripetljajev, H se ne razpršujejo kot milni mehurčki — brez poka. Še tistih nekaj isker je ugasnilo, preden so zažarele do kraja. Skratka ni bilo vzdušja, kakršnega smo navajeni ob spopadu velikih izenačenih nasprotnikov, niti vzdušja, ko igra poteka v znamenju zadnje minute ali celo sekunde, ko se vsi do poslednjega v areni in na tribunah zavedajo, da nasprotnika ne smeta popustiti niti za hip. Čeprav je navzlic vsemu eden izmed n^iju froljSi v igri in v rezultatu včasih ali pa samo v Številkah na semaforu, tedaj PRVI DM MEDNARODNEGA KOŠARKARSKEGA TUMORJA HA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI Romuni porazili Poljake LJUBLJANA, 27. decembra. SINOČI SE JE V VELIKI DVORANI GR ZAČEL MEDDRŽAVNI KOŠARKARSKI TURNIR, NA KATEREM SODELUJEJO POLJSKA, ROMUNIJA, JUGOSLAVIJA A IN JUGOSLAVIJA B. SLOVESEN ZAČETEK TURNIRJA SE JE ZAMUDIL 15 MINUT, KER ORGANIZATORJI NISO OMOGOČILI PRAVOČASNEGA VSTOPA V DVORANO POLJAKOM. KO SO EKIPE PRIKORAKALE V ARENO, SO JIH GLEDALCI - LE-TEH JE BILO OKOLI 3000 — POZDRAVILI Z DOLGOTRAJNIM ODOBRAVANJEM. PO ODIGRANJU DRŽAVNIH HIMEN NASTOPAJOČIH JE VSE PRISOTNE POZDRAVIL PREDSEDNIK KZ SLOVENIJE TOVARIŠ TINE BENEDIČIČ. PO N'GOVORU JE IZROČIL DOLGOLETNEMU KAPETANU REPREZENTANCE JUGOSLAVIJE INŽ. BORISU KRISTANČIČU OB NJEGOVEM 60. NASTOPU V DRŽAVNEM DRESU ŠOPEK NAGELJNOV IN DARILO KZS. KAPETANI EKIP SO PRAV TAKO PREJELI CVETJE. Jugoslavija A:B 70:48 (38:21) Otvoriltveno tekmo sta odigrali med seboj dbe jugoslovanski reprezentanci. A ekipa je nastopila v tradicionalnih modro - belih dresih, medtem ko je bila mlada rdeče - bela. Čeprav je bilo pričakovati, da tekma pač ne bo mogla bdti kdove kako resna In bo za naše igralce predvsem zadnji trening pred odločilnimi nastopi Qa tem turnirju, pa so bili gledalci vendar razočarani. Obe moštvi, zlasti mlado — sta za-igrali neurejeno in medlo, tako da so zaslužile odobravanje le posamezne akcije nekaterih igralcev. Premalo natančnega in prenagljenega podajanja je bilo več kot bi si ga lahko privoščili reprezentanti. Streljanje je bilo prav tako nezanesljivo, da ne govorimo 0 ostalih pomanjkljivostih (koraki*). Zmagala je A reprezentanca v razmerju 70 : 48 (38 : 21). A reprezentanca je torej ta- koj v začetku prevzela pobudo in si do 7. minute zagotovila naskok 20 : 3. Trije igralci Olimpije (Kandus, I>anev in Kristančič) so bili gonilna sila rutinirane ekipe, ki je neizkušene ml< volji, v so se »pl kone že Ekipi 6ta igrali v naslednjih postavah; Jugoslavija A: Kri- stančič 6, Radovič 7, Djurié 7, Kandus 4, Daneu 14, Nikolič Derm astia 2, DjerdJa 8, Gordi Jugoslavija B; Eiselt 1, K sune 2, Lokar 7, Rojovič 24, Pe-tričevič 3, Kolakovič 9, Kovačič 2, MfiUer 0, Troskok 0, Feri 0. Bolje od drugih so reprezentanci Kandu Kovačič. KAKOVOST:SREDNJA Prodradnib Košarkarske zveze Slovenije Tine Benedigli! gestita jubilanta Borisa KrlstančiEu M je treba s podvojeno silo zagnati v boj za — naslednji trenutek. In ko so v ognju vse sile obeh, takrat se po nabodi zgodi, da publika priskoči na pomoč enemu izmed njih ali pa moštvo spravi do nerazsodnosti in ga uniči. Drugemu pa lahko pomaga znanje na primer boljša taktika, vendar hazardiranje nima tu nobene veljave. Žvižg sodnikove piščalke je treba spoštovati, pa čeprav na galerijah grmi. Na vrhunskih tekmah sodijo sodniki z vrha, gledalci pa, ki so taki olà drugačni, ne smejo biti več kot gledalci. V zadnjih tednih je bilo v areni GR že večkrat tako ali pa samo malo dru-drugače. Običajne slovesnosti ob nastopih državnih reprezentanc so tudi včeraj hitreje pognale srca. Sledil je aplavz Kristančiču kot čestitka ob njegovem 60. nastopu v državnem dresu ter ne nazadnje kot prisrčna želja za njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Nato pa je igra naše A in B reprezentance umirila areno. Preveč, bi dejal kdo, ki ne bi vedel, da čaka obe moštvi — zlasti A reprezentanco — še trda in odgovorna borba za zmago in ugled, morda je bilo bolj kot druge-hrati čutiti, kateri igralci so boIj priljubljeni ne glede na njihovo znanje. Toda to ie bito tudi vse, če se ognemo dejstvu, da je bila A reprezentanca precej močnejša in spretnejša, predvsem pa bolj izkušena kot mlado moštvo. Zato je bilo veliko viharneje pozdravljen nastop Romunov in Poljakov. Romuni so bili ie v začetku boljši, toda pozneje so tudi Poljaki — čeprav utrujeni, — pokazali, da znajo mnogo, bržčas prav toliko kakor njihovi izvrstni tekmeci. Le-ti so bili v napadu, zlasti v umetnosti streljanja, boljši in to je odločilo njihovo zmago. Občinstvo ni navijalo za nikogar. Skušalo je samo pogoditi, kdo bo nevarnejši za našo A reprezentanco. Romuni — je dejàl skoraj vsak,toda nato hitro pripomnil, — rajši počakajmo, da se bodo Poljaki naspali... Skratka — bila je sicer tekma velikih nasprotnikov, ni pa zanetila visokega ognja — ni bilo športnega pekla, tega je pričakovati drevi in v ponedeljek, ko se bodo naši spustili v vrtinec z Romuni in Poljaki. Občinstvo torej ni bilo niti navdn-fieno niti nezadovoljno. Najbolj mu Je bil všeč madžarski sodnik Velkei. Trener romunskega moštva (Herold Constantin) pa je dejal z glasom, da ata ga lahko slišala blizu stoječa Poljaka: »Poljaki so otmjeni, sicer w Jih ne bili mogli premagati s tako visokim rezultatom. To se nam doalej še nikoli in posrečilo. Nn evropskem prvenstvu v Istanbulu so tpremagali za koš razlike. Nnj-i mož na terenu je bil N arto w-nai najboljši igralec pa Nova-To Jo naš Korač.c VSEPOVSOD PO SNEGU IN LEDU Bivša olimpijska zmagovalka Američanka in trenerka Mead-Lawrence ocenjnje svojih deset smučarskih varovank, ki bodo letos zastopale ZDA na olimpijskih igrah, zelo pohvalno in pravi, da se bodo lahko spopadle z vsemi še tako nevarnimi 10. decembra dalje, dokončno pa bodo sestavili olimpijsko re-nasprotnicami iz Evrope. Ameriška dekleta trenirajo že od prezentanco po 18. januarju. Med najuspešnejšimi omenja smučarke Pitonjevo, Snitejevo, Meyersovo, Andersonovo in druge. Najbolj se Američanke bojijo konkurence italijanskih in norveških tekmovalk, pa tudi Avstrijke bi jim utegnile zmešati račune. Kanadski prvak v smučarskih skokih Jacques Charland bo prispel v Evropo nalašč zato, da se bolj pripravi za olimpijske nastope. Gostovanje med najboljšimi evropskimi skakalci mu je omogočilo domače mesto, kjer so zbrali za to bivanje 2000 dolarjev gotovine s prostovoljnimi prispevki. Vzhodnonemški smučarski skakalec Recknagel, ki trenira ta čas v Avstriji, je označil kot najtrdnejše kandidate za osvojitev zlate olimpijske kolajne brata Finca Karkinena, Rusa Komenskega in Norvežana Yggesetha. Recknagel je moral zaradi neke zahrbtne poškodbe na lirbtu začeti s treningom s precejšnjo zamudo, vendar upajo njegovi spremljevalci, da se bo do nastopa na olimpijski skakalnici še zadostno pripravil. Sredi Januarja potuje Recknagel na švedske smučarske igre v Falun, kjer se bo pomeril z vso mednarodno elito. Čeprav so najboljši avstrijski alpski smučarji Molterer, Hin-terseer, Leitner, Zimmermann in 21-letni »Sailerjev dedič« Schranz bolj ali manj še del >čeni za pot v Squaw Valley, so vse olimpijske vozovnice še zmerom v rokah olimpijskega vodstva. Za vše kandidate so namreč obvezni še štirje nastopi, in sicer v Lienzu v dvoboju z Italijo, v Svici pri tekmovanju Lauber-horn, doma pri tekmah s Hahenkamma in slednjič dne 24. januarja nà avstrijskem prvenstvu v Saalfeldenu. Nekateri strokovnjaki kritizirajo ta ukrep olimpijskih organizatorjev, češ da so te preizkušnje popolnoma odveč, ker so ti smučarji že dosegli najboljšo formo in bi jih bilo treba zato obdržati nepoškodovane samo z lahkim treningom. Rnsi, ki so se leta 1956 iz Cortine vrnili z več olimpijskimi kolajnami kakor katerakoli drnga država, računajo tudi z ameriškimi igrami zelo obetajoče. Tako so prepričani, da bodo imeli prvo in zadnjo besedo v hitrostnem drsanju, prav tako pa jih je malo, ki bi ne račnnali s tem, da bo samo njihovo hokejsko moštvo lahko ogrozilo Kanado, vrh tega pa bodo prvič poslali na olimpijske igre tudi dobro '«trenirano ekipo za umetno drsanje. Ni treba posebej poudarjati, da se je ruska zimskošportna reprezentanca za to preizkušnjo temeljito pripravila, tembolj, ker je imela v svojih krajih mnogo več priložnosti za trening na snegu kakor Skandinavci in vsi ostali Evropejci. Nekatere izjave poznavalcev gredo celo tako daleč, češ da bodo v Squaw Valleyu prva in najboljša mesta delili med seboj sploh samo Švedi, Finci. Norvežani in zastopniki SZ. Prvi večer velike prireditve je za nami. Treba bi bilo oceniti igro in nastopajoče v prvih dveh tekmah. Jugoslovane med seboj ter Romunijo in Poljsko. Bodimo tod čisto kratki; košarka srednje kakovosti. V prvi tekmi večera so se sestali domači igralci. Zdelo se nam je, kakor da smo pri treningu. Nihče se ni preveč trudil, kajti očitno so bili vsi s končnim izidom zadovoljni že od vsega začetka. »Mladi« ekipi se Je poznalo, da je bila zbrana z vseh vetrov: 11 igralcev iz 8 klubov. V tako kratkem času — za trening je bilo na voljo le pet dni — trenerji res niso mogli uglasiti teh odličnih posameznikov. Jed še veliko obetajo, ni pa prav, da se na tekmi niso zavzeli, kakor so vsi pričakovali. Podobno je bilo tudi z reprezentančno vrsto, ki bo z majhnimi spremembami nastopila na kvalifikacijskih tekmah v Bologni. Se tako povprečen gledalec je opazil premalo borbenosti ter kolektivnega duha in nadvse slabo obrambo. Izgovor je pri roki; ne-pomebnost srečanja in brezskrbj-nost zaradi zmage. Toda taka miselnost je nalezljiva in se včasih lahko konča s porazom tudi na mednarodnem odru. Mnogi so prav «ito nestrpno čakali veliko tekmo Romunija : Poljska. A priori povejmo tole: tekme, ki so prestižnega pomena, nikoli niso lepe. Teko je bdo tudi ta večer v drugi tekmi; Ostra, skoraj neprehodna obramba enih in drugih, podaje matematično izračunane ter kdaj pa kdaj uspešno izveden nasprotni napad. Zelo Skoda je. da Poljskom niso uspevali streli od daleč, v kakršnih so drugače pravi mojstri. V opravičilo je treba reči, da so bili ie utrujeni od dolge vožnje do Ljubljane, kamor so prispeli šele nekaj ur pred tekmo. Ceso bili poljski koši plod premišljenih akcij, So Romuna presenečali obrambo severnjakov z improviziranimi kombinacijami. In še kolikokrat se j« pod nasprotnikovim košem znašel Romun sam in z lahkoto dosegel točki. Pozor torej — Jug-slovani! Vsak uspeh ekipe obstaja prvenstveno v obrambi; z njo lahko razbiješ nasprotnika in tekma je dobljena. Se besedo, dve o sodnikih! Redko se dogaja, da so sodniki dobri. To pot pa »o bili Izbrani srečno. Prvo srečanje sta vodila Romun Dimescu in Janko Kavčič. Ker Je bilo razpoloženje med Jugoslovani »miroljubno«, nista imela težkega dela, vendar sta , sodila izenačeno do kraja. Drugo tekmo pa sta vodila trenutno najboljši sodnik v Evropi Madžar Velkei — sodil je nedavno tekmo ZDA — SZ — in prof. Klojčnik. Tako »ta bila pri delu zastopnika dveh sistemov »jugoslovanskega« in modernega. Naši sodniki — to Je znamo — ne dopuščajo ostre, moške igre, marveč vztrajajo pri skoraj baletno lahki igri. Madžar je torej dovoljeval na oko nedvomno nelepo in preostro igro, a vendar v mejah pravil. 2eleli bi. da bi se tudi domači sodniki zgledovali po Velkeiju in slednjič tudi oni pristali na moškost v tej igri. Samo po tej poti se bodo igralci naučili novega načina. kakršnega so že povzele vse države, ki kaj pomenijo v košarki. Treba bo iti za njimi, če hočemo zmagovati. Matija Dermastia Romun Negulescu je vrgel proti košu, pri tem pa se je z levico zavaroval pred Poljakom Dregierjem (13) Romunija : Poljska 69:52 Naslednje srečanje je bilo kajpak zanimivejše od prvega, pa čeprav -sprva ni kamilo tako. Romuni so zmagali nepričakovano visoko 99 : 52 (33 : 23). Prvi obojestranski napad: so minili borea zadetkov v čarno in šele v 3. m inaiti so Bomuni prvič «pravili usnje skozi obroč. Fotleg pa se je začeio... Sijajna trojka Nedeff, Nov&cek in Fodor je bìlia gonilna sila v gibčni romunski ekipi, ki se je znala predvsem odlično' braniti, Poljaki so se ji naóboìj približali. in sicer samo za en koš v 9. minuti, poznejši dogodki pa so .potekali v znamenju hitrejših in učinkovitejših nasprotnikov. ki bo brž priigrali deset točk razlike. Poljaki so poskušali v hitrih naletih razbiti Čvrsto in neprehodno consko obrambo, vendar se jim to ni posrečilo. Pa še tistih nekaj prodorov pod ikoš se je nava_ dno končato s strel: v prazno. Ko so se prepričali, da jim po tej poti, pa tudi pd pogostnih menjavah ne bo uspelo prema- * V Današnji spored Romunija : Jugoslavija B (ob 19.30 uri) Poljska : Jugoslavija A (ob 20.45 uri) gati obrambe, so se nazadnje zatekli k strelom od daleč. Kakor nalašč pa tudi ta taktika ni uspevala. Večina žog, odmerjenih od daleč, navadno ni zadevala čilija. Prizadevali so si na vsd moč. pri čemer so se PKPRRVE za H. EVROPSKO HAME NOTENIŠKO PRVENSTVO 2E TEČEJO 200 najboljših v Zagrebu V Zagreba bo od S. do 10. aprila 1968 H. «Tropsko prvenstvo v namiznem tenisa. Evropske države «o se za to tekmovanje sporazumele potem, ko je mednarodna namiznoteniška federacija določila, da bodo svetovna prvenstva samo vsako drago leto. Po Budimpešti 1958 bo sedaj Zagreb kot drago evropsko mesto prizorišče tega elitnega tekmovanja. Mariborski nogometni sodniki so zborovali Maribor, 27. dec. Na 14. skupščini marib -ke podzveze nogometnih sod: :ov so ugotovili, da so v minulem poslovnem letu dobro delali in dosegli precej zastavljenih smotrov. Vzgojili so 18 novih sodnikov, tako da šteje pod-zveza zdaj že BI članov, vendar jih je še vedno premalo, da bi bili kos vsem nalogam. Se naprej bodo vzgajali nove sodnike in strokovno izpopolnjevali dosedanje. Mariborski sodniki so letos vodili 625 tekem, najprizadevnejši pa so bili Kolenc (27-krat glavni in 31-krat mejni). Klojčnik (27—25), Hren (22—27), Babič (23—20) in Horvat (23—16). O delu mariborske sodniške podzveze sta se zelo pohvalno izrazila tudi zastopnik republiške zveze Sušnik in tajnik MNP Raj-benšu. Novemu vodstvu, v katerem so v glavnem sami preizkušeni športni delavci, bo še dalje načeloval tovariš Orel. B. Priprave za to tekmovanje v Zagrebu že tečejo. Pred kratkim so izvolili pripravljalni odbor, ki mu načeluje Pero Pirker, delo pa je razdeljeno med 10 komisij. Tekmovanje bo v dvorani štev. 20 zagrebškega velesejma, ki pa jo bo treba za. to priložnost še nekoliko izpopolniti. Predvsem bodo zgradili tribune za 3000 gledalcev ter nekaj stranskih prostorov in telefonskih kabin. Pričakujejo, da se bo prvenstva V anketi, ki so Jo razpisale športne redakcije primorskih tednikov »Slovenski Jadran« in »Primorske novice« ter Radio Koper, Je dobil največ glasov kajakaš Pavel Bone iz Nove Gorice. Bone je osvojil letos več prvih in drugih mest na državnem pr--BAOtmiai qtupoj-Bupam u( n Assira a njih, njegov največji uspeh pa Je osvojitev drugega mesta na svetovnem prvenstvu v smuku s kajaki. Bone je delavec-mizar v delavnici športnega orodja v Novi Gorici in sodi med najbolj priljubljene športnike na Primorskem, saj vrh vsega požrtvovalno prenaša svoje znanje na mladino. Drugo mesto v anketi Je zasedla delavka kombinata Delamaris v Izoli, s katero Je letos osvojila več prvih mest na državnem In republiškem prvenstvu, uveljavile pa so se te delavke tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tretje mesto Je pripadlo kapetanu nogometnega moštva Tolmin Mirku Filiju. Tolminski nogometaši so letos osvojili primorsko nogometno prvenstvo. Fili pa Je brez tega tudi vsestranski športu! organizator v Tolminu. Na četrtem mestu Je kajakaš Miran Mozetič iz Nove Gorice, ld Je letos zasedel 10. mesto na svetu v kajaku na divjih vodah. Med izbranimi Je še najboljši koprski športnik atlet, rokometaš fen plavalec Emil Bandelj. o. , : 3 J dk i Mladinska telovadna reprezen-i tanca Hrvatske je v Zagrebu zma-i gala nad Srbijo 332.90 : 300.60. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Kovačevič (Hrv.) 56,45. Sarajevo, 27. dec. Beograjski Partizan vodi v polfinalu : ekipnega jugoslovanskega prvenstva v šahu s 3.5 : 2.5 točke proti sarajevskemu šahovskemu klubu. Beograjčani bodo v nadaljevanju Že povečali poredno«*. Nogometno moštvo Crvene zvezde je odigralo prijateljsko tekmo z Novim Sadom in ga premagalo s 3:1 (3:0). Gole sta dosegla Rodin-skl dva ter Toplak. ! V počastitev Dneva JLA Je garnizija na Blokah organizirala kegljaško tekmovanje v borbenih partijah. Sodelovali so Bloke, Lož in Hostar iz Ljubljane, ki je osvojil prvo mesto. V prijateljski tekmi pa Je KK Hostar premagal Bukarešta. — Moška odbojkar-sska reprezentanca Romunije je prepričljivo zmagala nad Izbrano vrsto SZ 3:0 (15:10, 15:7,15:8). Ženska ekipa SZ je hkrati premagala izbrane nasprotnice Romunije 3:0 (15:13. 15:8. 15:11). Dunaj. — Po anketi dunajskega lista »Arbeiter-Zeitung« o najuspešnejšem nogometnem moštvu 1. 1958 m Evropi je prvo mesto pripadlo Madžarski. Nadaljnje zaporedje je takole: Francija. Španija. Švedska, Sovjetska zveza. CSR, Jugoslavija, Zah. Nemčija. Anglija in Škotska. Ostale evropske reprezentance sodijo v H. ozir TIL razred izza desetorice teh najvidnejših. Lizbona. — Nogometno moštvo Sjgjng^ ^ggaag^^unaJšiB« udeležilo 25 držav m več kot 200 igralci im igralkami ter bp to tako ena največjih športnih prireditev, kar rib ie bilo doelej v Jugoslaviji. V kratkem bodo izdali lepake za ta turnir, za katerega je idejni na- 5rt izdelal akademici slikar in odbojkar Bojam Stranič. V Zagreb so že prispele tudi žogi-oe, s katerimi bodo odigrali turnir. Zaradi propagande jih je organizacijskemu komiteju podaril večkratni svetovni prvak Viktor Barna. Poslal tih je 1500, znamke »Barna s tremi kronami«. Ta sloviti igralec bo za turnir prispeval tudi deset najelitnejših miz. Evropsko namiznoteniško prvenstvo v Zagrebu bo nedvomno eden največjih športnih dogodkov zadnjih let. najboljši igralci hitro nabirali osebnih napak ter drug za drugim zapuščal: bojišče. Posledice so se kmalu poznale. Romuni so odsotnost preizkušenih poljskih reprezentantov naglo izrabili 'n sredi drugega polčasa povsem zagospodarili tessi zagotovili že izdatno razliko v koših — na trenutke celo nad 20 točk! Zdelo se je že, da je neizbežna katastrofa, vendar so mladi igralci zastavili potlej vse sile in s požrtvovalno igro preprečili šo hujši poraz- Zmaga Romunov je bila popolnoma zaslužena, saj 60 s« predstavili kot fizično bolje pripravljena ekipa s tremi igralci evropske vrednosti. Poljaki ©o igrali na oko še kar lepo ln ubrali nasprotno takti-tikd od Romunov — mož na moža. V svojih vrstah so imeli tudi dva dobra centra Pa-wlaka tn Nartowskega, ki pa jima j« navadno vselej zmanjkalo sape, kadar je bilo treba okrepiti lastno obrambo. Prepričani smo, da gredo ti njihovi uvodni spodrsljaji na račun utrujenosti in se bodo dba naslednja večera prikazali v drugačni luči. Poljski trener Olesìewicz j« prav tako opravičeval pora» svojih varovancev z utrujenostjo in pričakuje, da bodo v naslednjih tekmah pokazali* kaj znajo. Tud: on je pritrdil, da kvaliteta košarke prvega dne ni bila vredna slovesa nastopajočih reprezentanc. Tekmo sta sodila Velkei (Madžarska) ter Klojčnik iz Ljubljane. Romunija; Nedeff 17, NOvac ek 18, Niculescu 4, Nosievici 4, Popescu 6, Toth 6, Fodor 12. Poljska: Wichovski 12, Pstro-konski 5, Nartowski 12. Plszew-ski 8, Pacula 4, Sitkovski i Pawlak 3, Dregier 1. Sabljaške lestvice Sabljaška zveza Jugoslavije Je pred nedavnim izdala uradne lestvice najboljših tekmovalcev in tekmovalk v letu 1958. Tekmovalci iz Slovenije so tokrat učakali dokaj lepe uvrstitve. Zlasti dobro »e je plasiral Član Odreda Baumgar-ten, ki je v floretu drugi v Jugoslaviji. Na najpomembnejših tekmah je bdi sicer prvi. kljub temu pa je po uradnem točkovanju nekoliko zaostal za Beograjčanom Nikoličem. V podrobnem so lestvice (objavljamo petorico najboljših) naslednje: MOŠKI — floret: l. Nikolič 2.48, 2. Baumgarten 2.54. 3. FabiJanič 3,49, 4. Simoniti (Odred) 3,55. 5. Vasin 3,64. Meč: 1. Vasin 1,87, 2. Nikolič 2,87, 3. Fabijanič 4,18. 4. Bač 4,80, •• De van 5,58. w .. Sablja: 1. Vasin 0.98 2. BaičjMŽ, 3. Klopčič (Odred) 4.96, 4. Uje« 5.39, 5. Gumbinger 5,43. ZENSKE — floret: 1. Matkovič 1,68. 2. Jeftimijades 2,12. 3. Ziv-kovlč 4.23, 4. Draksler 4,85. 6. Horvat 4.95. Naj Viljemu jugoslovanskemu košarkarju — Petričeviču visoka tega ni povzročala preglavico TELESNA KULTURA f£ BESEDA 0 LETOŠNJI KOLESuBSKi SEZONI FBI NAS Dobri brez naslednikov? Na občnih zborih in skupščinah so poročila o delu prizadetih klubov ali organizacij v minuli sezoni na-* 'vadno dovolj izčrpna in tehtna, tako da so poslušalci dodobra obveščeni o vseh bistvenih dogajanjih. Za slabo «■izjemo- pa so te dni poskrbeli kolesarski funkcionarji osrednje zveze v Beogradu, o čemer smo na kratko že pisali. Večina delegatov se je namreč s tega plenuma vrnila z bolj ali manj medlimi vtisi. Poročilo o delu sekretariata tn o razmerah v tem športu je bilo kratko, predvsem pa pomanjkljivo, saj ni zajelo bistva problematike, ki tare domala vse kolesarske klube v državi' Skope besede so veljale predvsem — in spet — ndieie/.Hi naših id'irkačev na mednarodnih prireditvah, o letošnji največji dirki doma (Po Jugoslaviji) pa je dejal poročevalec, da je v glavnem potekala v redu in brez omembe vrednih spodrsljajev. 'ij' diskusijo je nazadnje posegel predsednik Kolesarske zveze Slovenije Lojze Savom, ki je izrekel nekaj kritičnih pripomb glede slabe organizacije v zadnjih dveh etapah do Skopja. Poudaril je tudi. da odbor te dirke ni čutil nikakršne potrebe, da bi po končam dirki na skupnem sestanku čimprej obravnavali vse, kar je bilo na njej dobrega in slabega. Delegati KZS so se ob podpori tovarišev iz Hrvatske nadalje zavzemali, naj bi osrednja zveza namenila del sredstev, ki jih tako rada troši za velike mednarodne etapne dirke, rajši klubom po državi, da ne bi še naprej životarili tako skromno in se borili zgolj za obstoj. V nasprotnem primeru se bo ta forum slej ko prej znašel v vlogi »žalujočih ostalih«, kajti peščica še kolikor toliko upoštevanih ekip (na primer Rog, Partizan — Subotica itd.) tudi ne bo mogla vzdržati dolgo brez neogibne konkurence. Maloštevilne četice kvalitetnih kolesarjev, ki jo imamo še na voljo, pa nasploh ne kaže obremenjevati s tako pogostimi nastopi zunaj, pač pa. je treba že v začetku sezone odrediti posameznike za določene nastope, da bi se zanje lahko temeljito pripravili. O udeležbi naših kolesarjev na mednarodni dirki Praga— Berlin—Varšava prihodnje le-o so bila mnenja delegatov deljena, zato so sklenili, da bodo o tem vnovič govorili na prihodnjem sestanku. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da vremenske razmere tamkaj zgodaj spomladi povzročajo Jugoslovanom precejšnje preglavice, razen tega pa spričo kratkih priprav ne utegnejo še v začetku sezone nabrati dovolj vzdržljivosti za taiko zahtevno nalogo. Za dirko Budimpešta—Subotica— Beograd je bilo rečeno, da bomo sodelovali le v primeru, če bodo tudi Madžari poslali svoje zastopstvo na dirko — »Po Jugoslaviji«. Vsekakor pa bi bilo po mnenju mnogih delegatov bolje pripraviti močno ekipo za dirko »Okrog Tunisa«, kjer je še največ možnosti, da lahko poberemo boljše in najboljše lovorike, ■ kakor marsikje drugod. V ostalem pa se je večina navzočih strinjala v želji, naj bi bilo prihodnje KAJ leto čimveč enodnevnih dirk kot najboljše priprave za olimpijske igre. H kraju so poudarili razveseljivo okoliščino, da naše tovarne koles v zadnjem času s finančnimi sredstvi izdatno podpirajo organizacijo posameznih večjih dirk doma in zunaj. (stl) Namesto snega — voda Črni vrh nad Jesenicami, 27. dec. — Vztrajen dež. ki je močil ves dan zasnežena smučišča na Črnem vrhu, kjer je bila ob žičnici tehnično zelo lepo urejena proga za veleslalom, je preprečil lepo smučarsko prireditev, ki naj bi bila hkrati tudi uvertura v letošnjo sezono za alpske tekmovalce. Odborniki SK Jesenic so se ves dan zaskrbljeno ozirali v nebo in odlagali start od ure do ure. toda žal je prireditev dobesedno »šla Po vodi«. * V smučarski koči pod Črnim vrhom Je bila danes zbrana jugoslovanska smučarska elita. Manjkala je samo najboljša smučarka Slavica Zupančič, ki sl je pred dnevi na treningu v Kranjski gori poškodovala desno nogo v gležnju. T. F. JI. REPUBLIŠKI NAMIZNOTENIŠKI T 0 B H I B V KRANJU Triglav najuspešnejši Kranj, 27. dec. - V organizaciji namiznoteniškega kluba Triglav je bil včeraj in danes II. republiški turnir članov in članic, ki «e ea je udeležilo več kot 60 tekmovalcev, zastopnikov Ljubljane, Odreda Ilirije, Fužinarja, Maribora. Jesenic. Mladosti in prirediteljev Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno, največ uspehov pa so poželi Kranjčani, saj «o zasedli šest od osmih prvih mest. Preostali dve sta pripadli Ljubljančanom, in sicer dvojici Kern — Zajc z zmago nad parom Teran — Tomc ter Kernu samemu v moški konkurenci z zmago nad Tomcem. Tekmovanje ni minilo brez presenečenj. Tako je član Škofje Loke Mrgole v osmini finala izločil favorita Terana 2:1. Kranjčanom tudi to pot ni šlo preveč od rok, kakor že : nedavno na slovenskem prvenstvu. V ženski konkurenci Plutova ni imela težkega dela, enako pa tudi moška in ženska vrsta domačega .Tri- Bevk 2:0, Marušič : Perne 2:0; fina le: Marušič : Petrovič 2:0; dvojice (15) , polfinale: Teran — Tomc : Sedej — Tomažič 2:0, Kern - Zajc : Sazanov — Petročnrk 2:1: finale Kern - Zajc : Teran — Tomc 2:0: zenske (16) , polfinale: Plut - Pirc 3:0. Vav-če — Črešnjevec 3:0; finale: Plut — Vavče .3:1: ženske dvojice (6). polfi- uale: Plut — Knap : Črešnjevec — Pirc 2:1. Vavče — Petrač : Horvat — Omerza 2:1; finale: Plut — Knap : Vavče — Petrač 2:0; mešane dvojice (9). polfinale: Plut — Teran : Petrač ' — Pandev 2:1, Vavče — Zidar : Tomc — Lampret 2:1: finale: Plut — Teran : Vavče — Zidar 2:0 J. Javornik START JUGOSLOVANSKIH SMUČARSKIH SKAKALCEV V ZELLAM SEE MARJAN PEČAR — SESTI glava. Pač pa je z visokim drugim mestom ugodno iznenadi] Maribor, ki je v polfinalu izločil Odred 3:1, v zaključni igri pa z enakim rezultatom izgubil proti Triglavu. Se po- , sebno nepričakovano je prišel ri-! šoki poraz Ljubljane 2:5 v polfinalu proti Trielavn. Med ženskimi ekipn mi sta se po stari navadi v fi najti srečali zastopstvi Triglava in Fužinama. IZIDI, ekipno, moški (12): polfinale: Triglav : Ljubljana 5:2. Maribor : Odred 5:1, finale: Triglav Maribor 5:t; ženske (7), polfinale: Triglav : Mladost 3:1. Fužinar : Odred 3:1, finale: Triglav : Fnžinar 3:1. Posamezniki, moški A (44), polfinale: Tomc : Sedej 3:1; Kern : Tomažič 3:2, finale: Kern : Tomc 3:1; moški B (35). polfinale: Petrovič Brez tekmovanj — mladi alpski smučar Guček ŠKRIPLJE P B I NOGOMETAŠIH 2 A K LJUBLJANE Pesek pod kolesi Salzburg, 27. dec. Jugoslovanski. smučar Marjan Pečar je zasedel šesto mesto na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih, kj je bilo v Zell am See. Na prireditvi je skakalo več kot 30 smučarjev iz Švedske, Jugoslavije in Avstrije. Najboljši Jugoslovan Marjan Pečar je skočil 73 in 75,5 m ter dobil oceno 199 točk. Dva Jugoslovania Jože Slibar in Miiwo Oman sta prišla na deveto in deseto mesto. Prvi je prejel oceno 196 točk, drugi pa 194,5 točke. V tekmovanju je zmagal Avstrijec Egger z 224,5 in 6 skokom 81.5 in 84 m. za njim sta -se olasirala rojaka Plank 223.5 (79.5 in 80.3) in Faber-satter 212.5 (79.5 in 78.5). Četrti je bil Karlsson (Švedska), I peti Steinegger (Avstrija). OBILEN ZIMSKOŠPORTNI SPORED KO BO SNEG NK GORIŠKEM Skoraj vsa nogometna Igrišča po Sloveniji so zdaj prazna in zapuščena. Tako je tudi igrišče Ljubljane v Šiški. Njeni nogometaši so se po zadnji tekmi v borbi za točke razgubili na vse strani — od kluba stran. Ali je to prav in dobro tako? 2ŠD Ljubljana praznuje prav leto« 40-letnico obstoja. To praznovanje ne bo združeno z nobenimi posebnimi proslavami. Kakor beremo, je bil prav nogometni klub jubilanta zametek, iz katerega je zrasel tako močan in uvaževan športni kolektiv, kakršen je 2SD Ljubljana. Čeprav so ostali klubi tega društva mlajši od nogometnega — društvo jih šteje za 14 z nad 1500 aktivnimi člani — so le-ti dosegli daleč boljše rezultate od TELOfABNA RKKDEMUK V KRANJU Kranj, 27. dec. — TVD Partizan j sinoči v telovadnici tekstilne šole priredil vzorno telo- Ljubljana : Reka 9:9 Ljubljana, 27. dec. Po hudem porazu rokoborcev ŽTAK Ljubljane v Mariboru skoraj n: bilo pričakovati, da bodo ljubljanski tekmovalci kos do- br.m rokoborcem z Reke. V moštvu gostov sta namreč nastopite kar dva finalista s hr-vatskega prvenstva ter eden finalistov zveznega prvenstva. Ta okoliščina je privabila v stekleno dvorano železniške direkcije kar precej ljubiteljev zanimivih borb na blazini, čeprav je bil osrednj; sinočnji dogodek meddržavni košarkarski turnir na GR. Dvoboj se je končal presenetljivo z remijem 9:9, lahko pa b: bil celo še ugodnejši za domačine, če bi bili sodniki pazljiveje opravili nalogo in če domačina Tušarja ne bi bila spremljala posebna smola. V domači vrst; so se še posebno izkazali Klobučar. Knežević in Tu.terv Sodniki so sodili zadovoljivo. * T. vadno akademijo hkrati s proslavo 40. obletnice KPJ. Mimo vseh društvenih oddelkov so v pestrem sporedu nastopili tudi člani republiške vzorne vrste z državnim prvakom Mirom Cerarjem na čelu. Prireditve sta se med drugimi udeležila tudi predsednik OLO Kranj tovariš Hafner in predsednik ObLO Kranj tovariš Puhar. J-k Visoka zmaga jeseniških hokejistov Jesenice. 27. dec. — V mednarodni prijateljski hokejski tekmi je železarna Jesenice zmagala nad Atusom iz Eggenberga 16:2 (5:1, 7:1. 4:0). Gole so zabili Tišler in Felc po 3, valentar. Klinar. Niko Čebulj in Brun po 2 ter Smolej in Boris Čebulj po 1. Pred tisoč gledalci sta tekmo sodila Božič in Medja. Po 14-dnevnem odmoru so jeseniški prireditelji spet pripravili mednarodni spored pod Mežakljo. Kakor po navadi je tudi to prireditev motil dež. Gledalci so kljub temu prišli na račun, saj so lahko uživali v številnih zadetkih in dobri igri domačinov. Požrtvovalni gostje niso bili dorasel tekmec Jeseničanom. med katerimi se je še posebno izkazala mlada trojka Tišler. Felc. Smolej. S. * V torek ob 1». uri bo na drsališču pod Mežakljo zopet mednarodno srečanje, in sicer bodo prvič gostovali norveški igralci. Srečali se bosta moštvi Tegrene iz Osla in Jesenic. Po domačih kiajih V okviru priprav za zlet Bratstva in enotnosti, ki bo junija 1960 v Novem mestu, pripravlja okrajna zveza Partizana za 23. ih 24. januar I960 velik smučarski .zlet na Gorjance. Na sporedu bosta še veleslalom in pa-truljni tek. Računajo z udeležbo številnih tekmovalcev iz mnog-h ^krajev in tudi iz sosednjih republik. nogometašev. In kako je bilo to mogoče? Morda so ostali klubi znali bolje organizirati notranje življenje, nemara so se temeljiteje poglabljali v problematiko društvenega dela ali pa so stro-* kovni vzgoji in borbenosti posvečali večjo pozornost, kakor pri vodstvu nogometnega kluba? Najsi bo tako ali tako, bilanca nogometnega kluba ni razveseljiva. Vzrokov za to je precej, predvsem pa v notranji organizaciji. V mislih imamo notranje odnose v klubih, ki niso dovolj vsklajeni in« prej škodljivi kot koristni, pa čeprav je znano, da ima prav ta klub močno zaledje v dotoku mladega in tudi nadarjenega kadra. Notranja trenja se pojavljajo vsepovsod — v vrstah odbora, v tehničnem vodstvu in tudi med igralci samimi. Ce k temu dodamo še nesmotrno izpopolnjevanje vodečih ljudi in igralskega kadra, je menda povedano dovolj, da uspehi ne morejo biti taki, kakršni bi bili lahko z drugačnimi pogoji. Poglejmo bežno med nogometaše! Vodstvo je največkrat mirno gledalo in kdaj pa kdaj celo podpiralo odhod igralcev v drage klube, kakor da bi ne vedelo, da s tem hromi lastno moč in kvaliteto. Sploh pa je vprašanje nogometnega vodstva pri tem kluba uiorda bolj zapleteno, kakor se zdi na prvi pogled. Funkcionarji so se menjavali zdaj tod zdaj tam, vsak je .prihajal z novimi domisleki in prijemi, ki pa so bili — če ne škodljivi, pa vsaj brez haska za pravo športno vzdušje v klubu. Tako je ta »stari« nogometni klub v našem glavnem mestu kolebal med dobrim in manj dobrim notranjim delom na precej šibkih temeljih. Ce dodamo k temu še nekaj konservativnih odnosov osrednjega društva do te enote v njenem sestavu, zaradi katerih je bil niogometni klub prikrajšan za skoraj vsako izdatnejšo pomoč, tedaj je razumljivo, da se nogometni voditelji niso mogli otresti kopice negativnih vplivov in slabega razpoloženja ▼ lastnih vrstah, posledice pa so bili — neuspehi, če ni šlo celo po rakovo. Prav gotovo v tej analizi železničarskega nogometnega kluba ni mo- foče iti mimo še ene značilne oko-iščine, in sicer, da se ta kolektiv preozko in brez potrebe preveč zapira v čisto železničarske kroge. Njegova širina je že tolikšna, da je ta vzdevek bolj ali manj samo še tradicionalnega pomena in bi se moral predvsem odbor docela otresti kakršnih koli »uradnih« odvisnosti po železniški strani. Vse odločitve in vsi sklepi pri tej nogometni enoti bi morali biti povsem samostojni ali saj kolektivni, kajti strokovna vprašanja so docela stvar društva, ki naj si svoje življenje in razmere pri tem urejevanju nekaj besede tudi širša javnost — in ne samo železničarji — kajti tudi 2NK Ljubljana troši sknpna in družbena sredstva in za svojo dejavnost posredno odgovarja vsej skupnosti. Sedanje razmere v 2NK Ljnbljani je treba ocenjevati kot prav slabe. V tej trditvi nas podpirajo številne izjave njenih odbornikov in igralcev, ki pa pravzaprav niti niso povsem enotni in dajejo potemtakem precej nejasno sliko v celoti. Klub se bije s težavnimi finančnimi problemi. ki ga zavirajo pri deln in ima celo kopico materialnih obveznosti. iz katerih ne vidi nobenega izhoda. Igralci, trenerji in ostali sodelavci so do skrajnosti nerazpolo- Na Goriškem ima smučar-stvo že mnoge tradicije. Okrajna Zveza Partizan in osnovne organizacije za telesno vzgojo pripravljajo za letošnjo zimsko sezono vrsto tekmovanj in prireditev. Ce se bodo ugodne snežne razmere obdržale, bodo v smučarskih središčih kot so Lokve, Livek, Log pod Mangartom, Vojsko in Cmi vrh v kratkem izvedli društvena izbirna- tekmovanja. Okrajno smučarsko prvenstvo pa bo letos na Lokvah, in sicer v iz vedbi komisije za smučanje pr; OZ. To bo ena najbolj množičnih smučarskih manifestacij v letošnji smučarski sezoni. Tokrat bodo namreč poleg pripadnikov Pariizana sodelovali tudi delavci iz raznih sindikalnih organizacij, mladina, gasilci, bivši borci NOB in ostali. Do tedaj bo na Lokvah že otvorjena žičnica, kar bo nedvomno mnogo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju zimskega športa okrog Gorice. Razen tega bo med zimskimi počitnicami na Lokvah v planinskem 1 domu Poldanovcu še 10-dnevni ! i-ečaj za smučarske vaditelje in učitelie iz osnovnih šol iz gor-, skih krajev, ki naj bi širili to j zdravo športno zvrst na primorskih tleh. 1 (Jp) St. Morita — Na tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih sta zmagala z enakim številom točk (2:17) DSscher (Švica in Du- .mj ». ..uje LMijcujc tu tatuine . . , . - x _ - ... . schke (Zah; Nemč.). nreja po svoje. Nesporno je, da inur zcni* tako “• '° mogoče več govoriti | gqUaw Walley — Trener ame- tem italijanskem visokogorskem smučarskerh središču se bo pripravi iala več tednov. Rim. — Italijanski olimpijski komite ie določil 30 tekmovalcev, od tega 25 smučarjev in 5 drsalcev za Squaw Valley. Celovec. — Hokejska reprezentanca '•Poljske je zasedla prvo mesto na mednarodnem turnirju z zmagama nad Wismuthom (Vzhodna Nemčija) 4:1 in Celovcem 9:2. Slednii ie zasede! drugo mesto * zmago nad zahodnonemško - ekipo Fiissen 8:1. Worms. — V prijateljski nogometni tekmi je .Radnički iz Beograda premagal Wormatio 3:i (2:0). San Jose. — Na turneji po Ameriki ie dunajska Austria igrala v tem kraiu neodločeno z domač'.m moštvom Alatitela 2:2 (2:2). Moskva. — Na medmestnem tekmovanju v hitrostnem drsanju jo dosegel izreden uspeh Valerij Kotov, ki je pretekel 5000 m v odličnem času 8:10. Na istih tekmah je Grišin drsal na 1500 m 2:16.4. kar je samo za 1.8 sefc. slabše od olimpijskega rekorda v tej disciplini. STRELSKE Ti M fill NOVINARJEV ALI RES NOV KLOBUK? LJUBLJANA, 27. dec. Sinoči je bilo v domu Maksa Perca zaključeno strelsko tekmovanje za naslov republiškega prvaka med novinarji. Čeprav je v začetku kazalo, da bo udeležba zelo zadovoljiva, je nastopilo v finalu le 7 tekmovalcev, vsi iz Ljubljane. Strelska zveza Slovenije je z razpisom za ta nastop obvestila tudi okrajne strelske zveze, ki pa v svojih področjih niso izvedle nobenega nastopa novinarjev. Zato zasluži OSO Ljubljana vso pohvalo, ker je organiziral tekmovanje novinarjev najprej z malokalibrsko in nato še z vojaško pu&ko, medtem ko je organizacijo zaključnih tekem prevzela zveza sama. Ko govorimo o udeležbi, lahko rečemo, da so do konca vzdržali j samo najvztrajnejši In prav z zračno puško so nekateri iznenadili z dokaj zadovoljivimi izidi. Z zrač- no puško je zmagal Ubeleis, ki Je dosegel 166 krogov, za njim Je bil Jerin (159), nato Dolinar (154), Bančič (142) ter Dermastia (132),. kar pomeni popoln uspeh redakcije »TT«. Z malokalibrsko puško je streljalo 17 novinarjev in 3 ekipe. Tokrat je zmagal Dimitrijevič (Borba). Z vojaško puško je nastopilo le 11 novinarjev in 2 ekipi, finala pa je bil po udeležbi najslabši, ker je sodelovalo le 7 novinarjev, pa nobena ekipa. Morda bi bila zaključna borba še zanimivejša, če bi bili nastopili nekateri favoriti. Strelska zveza je pripravila za najboljše lepe nagrade, rezultati Po vseh treh tekmovanjih pa so naslednji: Dolinar 272, Ubeleis (oba TT) 228. Dermastia (Delo) 218, Bančič (Polet) 216. Jerin (TT) 209, Petrovič (Borba) 176. Ster (Tanjug) l"0. o kakšni navdušeni privrženosti in zavestni podrejenosti klubskim interesom. Ce pojde tako dalje, je komaj mogoče račnnati, da bi se ta nogometni kolektiv rešil krize, v katero je zašel, in se v bližnji bodočnosti dokopal do vidnejših uspehov. Značilno je, da so bili na poslovilnem sestaku po zaključeni jesenski sezoni zbrani samo nekateri igralci in nobenega odbornika. Slednji so se menda umaknili v nekašken »kulturni molk«, kakor da bi morali nastalo krizo, ki je vsak dan bolj pereča, reševati drogi, ne pa oni sami. zlasti še. ker je pred durmi občni zbor, na katerem bo treba obračunati o storjenem dela v zadnji poslovni dobi. Skratka — 2NK Ljubljana bo moral na tem prvem sestanku vsega članstva, zlasti vseh igralcev in funkcionarjev, storiti odločilen korak za temeljit preokret. Teh nekaj kritičnih pripomb in dobronamernih pobud, naj mu pomaga priti do tega premisleka ob prvi, za to prikladni priložnosti. T. riške smučarske ekipe Bill Beeck Je izjavil, da bodo poskušali pripraviti Werner j a (najboljšega alpskega tekmovalca) navzlic njegovi poškodbi za olimpijska tekmovanja. New York. — Amerški rekorder v metanju kladiva Harold Connolly. ki le bil pred meseci operiran, je znova začel trenirati. S pripravami za olimpijske igre je začel tudi John Thomas, svetovni rekorder v skoku v višino (2,16 m), ki se je prav tako pred meseci poškodoval. in sicer v dvigalu. Cervinia. — Semkaj je prispela romunska olimpijska ekipa za tekmovanje v alpskih disciplinah. V Šahovska ekipa Partizana iz Beograda je zmagala v polfinalnem dvoboju za državno prvenstvo nad Sarajevskim šahovskim klubom 6,5:3,5. DAJ MEKA J! MICA VPRAŠEVALA PO T SVA, KO SEM Čistil vrt. . DAJ KAPO.1 Eigerjeva severna stena in trgovci Eigerjeva severna stena v Svici je bila zadnje mesece spet predmet zagrizenega spopada po časopisju. Proti koncu avgusta sta jo baje 'prePleza^a dva Švicarja, člana planinskega društva iz Bazla v enem rekordnih časov 22 ur itd. O tem vzponu so pozneje izšle tudi nekatere senzacionalne vesti v listih, nakar se je v enem miinchenskih časopdsov oglasil znan poznavalec te slovite plezarije, ki je javno pribil resne dvome o tem, da je bila stena takrat sploh zavzeta. Napadena alpinista sta potem še sama objavite nekaj pojasnil in naglašala predvsem to. da je bila ves ond dan, ko sta se vzpenjala, gosta megla in ju torej ni mogel nihče opazovati pri delu. Tudi vsi posnetki s te pot so bil; baje — po kritikovem zatrjevanju ponarejeni. Posebna komisija bazelskega dništva je stvar preiskala z lastnimi strokovnjaki, vendar ni mogla priti na čisto, tako da je obema prizadetima čte-■ noma priporočila samo, naj si I iščeta zadoščenja pri sodišču. Pred kratkim se je spor o tem petnajstem plezanju po Eigerjevi pregradi premaknil na svetleje. Oba švicarska alpinista sta namreč dognala, da se je nadnja in njune posnetke s tega vzpona skopal filmski podjetnik iz Bavarske, ki je prav oni čas drago prodal za televizijsko oddajo svoj film o tej steni. Moža sta zbrala potrebne dokaze, da je bila vsa filmska zgodba največ montirana v luksuznem hotelu na prelazu Scheideggu pod Eiger-jevim vrhom, nekaj najizvirnejših slik — s potrebno spremljavo grmenja ledu — pa so priredil' kar na bližnjem, dovolj pristopnem ledeniku. Vsi kritiki in tud; tisoči gledalcev so bili ^nodušnega mnenja. da je Hm krasen. Kako je b:l nareien in kie. to jih ni zanimalo. Nauk: denar zmaguje povsod, najspretneje pa gi ' znajo obračati trgovci Železniški most v Hrastniku so obnovili mesec dni pred rokom. Pri obnavljanju in razzširjanju mostu so izkopali precejšnje količine zemlje in porabili precej gradbenega materiala. V ozadju slike je novo steklarsko naselje na Savi. 0 Črešnjevec Na Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici je bila v nedeljo uspela kulturna prireditev, ki so jo pripravili člani mladinske dramske skupine z igro -Dekle iz Trente-'. S to igro pa nameravajo gostovati tudi v okoliških vaseh. 0 Šentrupert Nedavno so v Sent Rupertu uspešno zaključili krojni tečaj, ki Je bil oktobra in novembra meseca. Tečaj je organizirala -Zveza 0 ČRNOMELJ Tako množične udeležbe na volitvah osnovnih organizacij Socialistične zveze v črnomaljski občini že dolgo ni bilo kot letos. V nedeljo, 20. decembra, so imeli volitve v 23 osnovnih organizacijah in povsod je bila udeležba skoraj polnoštevilna. Volitve so imeli letos po sistemu volitev predstavniških organov, kar je omogočilo sodelovanje pri izbiri vodstev organizacij SZDL vsem članom. Najhitreje so opravili volitve v Straž- zadružnic« v Sent Rupertu, kateri i njem vrhu, kjer so vsi člani volili pri njenem delu pomaga kmetijska zadruga. Tečaj je bil namenjen predvsem gospodinjam in ga Je obiskovalo 38 tečajnic. C Podjetje za PTT promet v Ljubljani bo v okviru proslav ob 40-letnici KPJ in SKOJ v torek, 29. novembra, dopoldne ob 11. uri na vogalu Cigaletove ulice in Trga OF odkrilo spominsko ploščo štiridesetim v NOB p2diim delavcem in uslužbencem — poštarjem. B Na ljubljanskem Magistratu se je v soboto poročilo 79 parov. Zadnje poroke v letošnjem letu bodo v Ljubljani še v Četrtek. 31. decembra. 3 V obeh ljubljanskih porodnišnicah se je v petek rodilo sedem deklic in šest dečkov. El Kakor vsako leto, tako tudi letos prodajajo v Ljubljani novoletne jelke. Za pestro izbiro jelk je poskrbe’o v glavnem pod etje »Kurivo«, ki jih je oskrbelo za Ljubljano 3000. v rezervi pa jih Imajo še 330> do 500r;; prodajajo jih pred Gospodarskim razstaviščem Cene jelk so od 109 do 400 | dinarjev. Razen tega prodajajo novoletne jelke tudi na Poljanskem nasipu, med njimi tudi Poslovna zveza za kmetijstvo in gozdarstvo. H Med številnimi potniki, ki se vsak dan prioeljejo v Ljubljano. Je tudi precej ljudi z mesečnimi vozovnicami. Tako se pripelje iz smeri Kranl 1075 oseb iz smeri Kamnik 1120. iz smeri Vrhnika 1040. iz smeri Logatec 523. iz smeri Sava 131 in iz smeri Grosuplje 14J0 oseb. BS Na 17. seji okrajnega zbora In zbora nroizvajalcev OLO Ljubljana, ki bo v torek. 29. decembra, bodo med drugim razpravljali o poročilu predsednika senata za pekrške. o statutu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, o ustanovitvi oddelkov za izobraževan jp odraslih pri Hotelski šoli v Ljubljani, pri Tehniški šoli strojne stroke v Ljubljani in v Trbovljah ter pri TI gimnazijl v Ljubljani in o nekaterih perso-; nalnih zadevah. H V ulici Jana Husa na Kodeljevem so delavci gradbenega podjetja -Obnova«* te dni končali prvo fazo gradnje petnadstropnega bloka. v katerem bo potrošniški center: le-ta bo velial 28 milijonov dinarjev. V pritličju tega bloka bo osem lokalov: za špecerijo, dalje prodajalna obutve. prodajalna kruha, mlekarna, mesnica, frizerski salon, tekstilna trgovina lokal z galanterijskim blagom. V kletnih prostorih bloka bodo Še skladišča, hladilne naora-’e. prostor z a embalažo, mlečna kuhtnia. garderoba in upravni prostori. Načrte za potrošniški čemer =o izdelali pri Sološnem pro1ekrivn**m biroju (projektant: 'ng. arch Dušan Medved), odprli pa en bodo predvidoma novembra prihodnjega leta. že do osme ure zjutraj. Ob letošnjih volitvah so tudi znatno povečali število članov, ponekod skoraj za 100 odstotkov. 0 GORNJA RADGONA Občinski odbor Rdečega križa v Gornji Radgoni 'je ob sodelovanju zdravstvenih ustanov in Sveta za zdravstvo organiziral zdravstveno-prosvetni tečaj, ki ga obiskuje 80 slušateljev moškega in ženskega spola. Tečaj bo trajal tri mesece. Predavanja spremljajo diapozitivi in filmi. Podobne tečaje bodo pozneje pripravili tudi v radenski, apaški in videmski občini. Te dni so na občinski seji razpravljali o spremembi dohodkov in Izdatkov občinskega proračuna za leto 1959, o novih najemninah in raznih go- I spodarskih in upravnih zadevah, i Nekatera manjša trgovska podjetja bodo združili z večjimi, za-j radi česar se bodo znižali poslovni ! stroški, potrošniki pa bodo imeli večjo izbiro. 0 KAPELA Občinski odbor Rdečega križa je v nedeljo pripravil na Kapeli predavanje o infekcijskih boleznih in o sanitarno-epidemioloških problemih občine. Predavanje je bilo dobro obiskano, saj so prišli ljudje kljub slabemu vremenu celo šest kilometrov daleč. MARIBORSKI dr o bi ž Gradnja nove veleblagovnice. Na posvetovanju o razvoju in razširitvi trgovske mreže so razpravljali tudi o gradnji nove veleblagovnice v Mariboru. Posvetovanja so se udeležili predstavniki OLO, Mestnega sveta, mestnih občin, Trgovinske zbornice projektanti^ in urbanisti. Na posvetovanju so bila deljena mnenja glede lokacije veleblagovnice. 0 kateri bodo dokončno odločili prihodnji teden. Sprejem predstavnikov predvo-jaške vzgoje. Predsednik občine Maribor-Center Janko Markič je sprejel predstavnike predvojaške vzgoje Sprejema sta se udeležila tudi načelnik tajništva za narodno obrambo OLO Maribor Anton Gregorič in načelnik vojnega od-, seka podpolkovnik Izidor Pegan. 3 Novo šolsko kuhinjo so odprli v Cankarjevi šoli. V njej pripravijo vsak dan 1000 malic, pa tudi precej kosil za tiste šolske otroke, ki doma ne morejo dobiti ob pravem času ustreznega kosila. Začasno pripravljajo v njej tudi hrano za sosednji otroški vrtec v Razlagovi ulici. Sodobna kuhinja bo služila tudi za gospodinjski pouk. Sredstva za ureditev kuhinje sta prispevala občinski svet za varstvo družine in občinski odbor Rdečega križa. H Svinjsko meso za ozimnico je .začela prodajati Tovarna mesnih izdelkov Maribor-Košaki v preurejeni prodajalni v Slovenski ulici. Potrošniki, ki so navajeni, založiti se v jeseni z večjo količino mesa, in masti, lahko kupijo polovico prašiča v teži od 40 do 50 kg tudi na potrošniški kredit. V prodajalni prodajajo predvsem mastne prašiče. S Novo delavnico za motorna vozila bo začel graditi v teh dneh delovni kolektiv Tovarne železniških vozil »Boris. Kidrič«. Obrat namerava zgraditi že do prihodnje pomladi. J-h i na Rakeku se pripravljajo na prihod dedka Mraza Vsaka šola ima vsako leto različne zamisli za praznovanje Novoletne jelke. Tudi pri nas se že sedaj pripravljajo nanj. Pred kratkim je imela naša razredna skupnost sestanek, na katerem smo si porazdelili dela. Dekorirali bomo vseh pet razredov. Dekoriran je bo opravil osmi razred, ker je med nami precej članov tehničnega krožka. V vsakem razredu bomo imeli drugačen program. V enem bo nastopal čarovnik, v drugem bodo postavljene mize za pogostitev, v tretjem televizija in oder za oddajo v obliki radijske oddaje »Spoznavajmo svet in domovino«, v četrtem razredu dekoracijo za prihod Dedka Mraza in njegovega spremstva in v petem oder za igrice in deklamacije. Razen tega bodo tukaj nastopili tudi gojenci glasbene šole, ki bodo imeli svoj program. Lansko leto smo si zaželeli za skupn^.darilo televizijski aparat, toda Dedek Mraz se je' malo pošalil z nami. Namesto televizorja nam je poslal samo okvir, toda znali smo ga koristno uporabiti. Namesto televizije so se v okvirju, v veselje vseh gledalcev, pokazale naše lutke. Sredi leta se nam je želja, da bomo dobili televizijski aparat, vendar izpolnila. Letos pa bi radi za novoletno darilo dobili magnetofon. Upajmo, da bo želja Izpolnjena. Na teraso nad vrati bomo člani tehničnega krožka postavili jelko, jo tudi razsvetlili z električnimi žarnicami In jo okrasili z okraski, ki jih bomo sami napravili. Ob izgubi našega dragega ANTONA ROMA se zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala zdravnikom in sestram ki-rurgičnega oddelka celjske bolnišnice, duhovščini in sosedom, vsem darovalcem cvetja. Celje. 25. 12. 1959. Romovi. Pogreb pokojne HELENE SLABAJNA bo v ponedeljek, dne 28. dec. 1959 ob 16. uri v Step. vasi. XXVII MEOWS«! MUSKI SHEM »Modna oblačila« izpolnila letni plan Prihodnje lelo še 2« poldrugo milijardo prometa Pred dnevi je b la y prostorih podjetja »Modna oblačila« slavnostna seja delavskega sveta ob izpolnitvi letnega plana. Podjetje »Modna oblačila« je letos vse konfekcijske delavni- Podjetje bo v prvem tromesečju prihodnjega leta — plan za leto 1960 predvideva za eno in pol milijarde dinarjev prometa — dobilo nove šivalne stroje za opremo delavnic na Viču in na Krki. Naročili so tu- Umrla je naša draga sestra in teta MARIJA WALANT upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v torek, 29. dec. 1959 ob 16.30 uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah. 2alujoči; sestre in brata Bertoncelj ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Lesce. Vrbne. New Jersey 28. decembra 1959. ce, ki so bile po Ljubljani, pre- j garnituro posebnih likalnih seiilo v adaptirane prostore ne- ; strojev. S tem, da so v podjetju kdajne tovarne pekatet na Tr- organizirali mehanično, mizar-žaški cesti, v Tomačevem so j sko in elektro^servisno delavni-uredili krojilnieo in skladišče i co’ bodo dosegli prihranek na metrskega blaga, v prostorih v Ulici Moše Pijade pa so namestili skladišče za nekatere izdelke. Tako so dosegli boljšo organizacijo dela, kar se odraža tudi v predčasni izpolnitvi letnega plana. Letošnji plan, ki je znašal eno milijardo petdeset milijonov dinarjev, je pod- ; jetje izpolnilo že 19. decembra, j čeprav so imeli manj delavcev, j kot so jih predvidevali zaposliti. Podjetje si mnogo prizadeva, da bi s sodobno in ceneno konfekcijo prodrlo med širok krog potrošnikov, zato sklepa pogodbe o prodaji Izdelkov Še z razni-ml trgovskimi podjetji v Slovenji in tudi v drugih republikah. montaži novih strojev izdelavi opreme. m pri OBVESTILO Nosilci »Partizanske spomenice 1941«, ki v tem letu niso dobili nove knjižice od spomenice in legitimacije za znižano vožnjo za I960, in 1961. leto, morajo takoj poslati svoj natančen naslov VOJNI POSTI ŠTEV. 1790 BEOGRAD, najkasneje do 31. dec. 1959 7316 ZDRAVSTVENI DOM RAVNE NA KOROŠKEM razpisuje po 33. čl. Z JU naslednja prosta delovna mesta: RAČUNOVODJE DVEH BOLNIČARK POGOJI: potrebna strokovna in šolska Izobrazba RAZPIS VELJA DO IZPOPOLNITVE MEST 7165 UMRLA MI JE MOJA PRELJUBA, SRČNO DOBRA, SKRBNA 2ENA, NASA SESTRA, TETA, SVAKINJA IN NEČAKINJA PAVLA DACHS ROJ. MARTINEC POGREB POKOJNICE BO V TOREK, 29. DECEMBRA 1959 OB 15.30 URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEZICE NA ZALAH. 2ALUJOCI: MOL MAKS, SESTRI IN BRATJE IN OSTALO SORODSTVO. LJUBLJANA, 28. DECEMBRA 1959 Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po kratki mučni bolezni umrla naša ljuba mama, sestra, stara mama, teta in tašča MAKIJA HAM „ ROJ. PETfcOVSEK Na zadnji poti jo bomo spre: lili v torek, 29. decembra 1959 ob 16. uri iz Janezove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sinova Leopold in Anton z družinama, brata Karl im Janez ter ostalo sorodstvo. Vevče. Ljubljana, 26. decembra Ì959. Nepričakovano nas je zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak FILIP LOVŠE POSESTNIK IZ DOBRUNJ 38 Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 29. decembra 1959 ob 14. uri izpred hiše žalosti Dobrunje 38 na pokopališče v.Sostro. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi in hčere z družinami, brata in sestra ter ostalo sorodstvo. Dobrunje, Ljubljana, Podgrad, Dol-Podgora, Bizovik, Buenos Aires, 27. decembra 1959. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša preljuba sestra in teta KATI VRANŠIĆ UPOKOJENKA Pogreb pokojnice bo v ponedeljek, 28. decembra 1959 ob 14.30 uri izpred doma v Crnomlju-Loka 59. Žalujoči: sestri Marija in Tončka z družinama ter ostalo sorodstvo. Črnomelj, 26. decembra 1959. ZAHVALA . Ob prerani, nenadomestljivi izgubi naše nepozabne hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje in sestrične MAJDE KOCMUR STUD. ARH. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo tako mnogoštevilno spremljali na zadnjo pot in obsuli njen prerani grob s tolikim cvetjem. Prav posebno zahvalo smo dolžni za iskrene poslovilne besede tov. prof. Špendalu, zastopniku študentov in zastopniku ZB. Prisrčno se tudi zahvaljujemo vsem številnim prijateljem in znancem za osebno in pismeno izražena sožalja. Neutolažljivi: mati Mara, sestra Alenka, brat Janez, očim Lojze, stara mama in ostalo sorodstvo. Maribor, Ormož, 25. decembra 1959. ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki ste našo blago pokojnico JULIJO RAKUŠA pospremili na njeno zadnjo pot. Se posebno zahvalo izrekamo številnim darovalcem vencev in šopkov. Prav tako prisrčna hvala duhovščini in »Pevskemu društvu upokojencev« za ganljive žalostinke. 2aluJoče družine: Valentinčič, Varlec, Varli, Rakuša, Klanjšek, Trstenjak. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE - ROGAŠKA SLATINA razpLsuje naslednja delovna mesta: 1. SEKRETARJA 2. GRADBENEGA TEHNIKA Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. večletna praksa na delovnem mestu sekretarja, po možnosti v gradbenih podjetjih Samostojno reševanje pravnih poslov. Nastop: takoj. Pod 2. gradbeni tehnik s pooblastilom za izvajanje gradbenih objektov in del za delovno mesto sektorskega vodje. Nastop: 1. aprila 1960. Ponudbe pošljite do 15. januarja 1960. Samsko stanovanje zagotovljeno, družinsko v letu 1960. 7296 INDUSTRIJSKO PODJETJE »AGROINDOS« - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 4-1 SPREJME ZA OBRAT V ZALOGU: TERMINCA — STROJNEGA TEHNIKA OBRATNEGA ELEKTRIČARJA VEC VARILCEV (elektro- in avtogenih) VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV LIČARJA SNA2ILKO Prijave sprejema Uprava podjetja. Ljubljana, Miklošičeva cesta 4-1, do dne 10. januarja 1960. PODJETJE TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA, Prian 24 .sprejme takoj samostojnega teferenta izvoza Pogoj : ekonomska fakulteta adi njej enaka šola in najmanj 3 leta prakse v zunanjetrgovinskem poslovanju ter obveznim znanjem angleškega jezika. Pismene ponudbe z obširnimi podatki pošljite na gornji naslov. 7302 Cenjene odjemalce obveščamo, da Trgovsko podjetje s gradbenim materialom na debelo in drobno »CEMENT - OPEKA« LJUBLJANA, Kuriiniška cesta št. 10-a (prej Vošnjakova ulica 16) od 2. januarja do vključno 7. januarja L 1960 zaradi INVENTURE blaga ne bo izdajalo. »CEMENT - OPEKA« trgovsko podjetje z gradbenim materialom na drobno in debelo Ljubljana, Vošnjakova 16. 6793 UPRAVNI ODBOR SKLADA LRS ZA POSPEŠEVANJE KULTURNE DEJAVNOSTI razpisuje NATEČAJ SREDSTEV TEGA SKLADA ZA LETO 1960 Iz sredstev Sklada se dajejo podpore za kulturne akcije splošno nacionalnega pomena doma in v tujini ter za pospeševanje književne, likovne, glasbene in drugih umetnosti. Natečaja se lahko udeleže umetniška društva in ustanove v LR Sloveniji s prošnjo, ki jo naslove na UPRAVNI ODBOR SKLADA LRS ZA POSPEŠEVANJE KULTURNE DEJAVNOSTI PRI SVETU ZA KULTURO IN PROSVETO LRS, Ljubljana, Župančičeva 3-DI. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 20. januar 1960. V vlogi navedite za kaj prosite podporo, priložite pa podroben program akcije oziroma dela in predračun v*eh stroškov in dohodkov. 7281 UPRAVNI OuBOR SKLADA LRS ZA POSPEŠEVANJE ZALOŽNIŠTVA razpisuje NATEČAJ SREDSTEV TEGA SKLADA ZA LETO 1960 Iz sredstev Sklada se daje podpora za izdajanje teh vrst knjig im revij: 1. POLITIČNA IN IDEOLOŠKA LITERATURA 2. ZNANSTVENA, POLJUDNOZNANSTVENA IN STROKOVNA LITERATURA 3. UČBENIKI 4. MLADINSKA LITERATURA 3. GLASBENE, LIKOVNE IN DRUGE UMETNIŠKE PUBLIKACIJE 6. KLASIČNO LEPOSLOVJE Natečaja se lahko udeležijo založniška podjetja in drugi izdajatelji publikacij v Ljudski republiki Sloveniji s prošnjo, ki jo morajo vložiti pri SEKRETARIATU ZA KULTURO, PROSVETO IN ZNANOST LRS, Ljubljana, Zupančičeva ulica 3 najkasneje do 20. januarja 1960. Prošnji priložite izpolnjen obrazec, katerega prosilci dvignejo pri omenjenem Sekretariatu, soba 67-III. 7280 KOMISU! ZA USL02BENSKE ZADETE ObLO KRANJ razpisuje MESTO: 1. načelnika oddelka za splošne in notranje zadeve v upravi ObLO Kranj 2. 'upravnika Veterinarske poslaje Kranj POGOJI: «>od 1. a) višja ali visoka strokovna izobrazba b) višja upravna šola, pravna fakulteta ali priznana ustrezna strokovna izobrazba c) opravljen strokovni izpit fn 5 let upravne prakse pod 2. a) diplomirani veterinar b) opravljen strokovni izpit in najmanj 3 leta prakse Kandidati za razpisani mesti naj vlože pismene ponudbe taksirane z 250 din državne im 90 din občinske takse z navedbo dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj v 15 dneh po objavi razpisa. 7325 DELOVNI KOLEKTIVI INDUSTRIJSKIH, OBRTNIH IN OSTALIH PODJETIJ IZ BISTRE GORENJSKE IN SLOVENIJE 2ELU0 VSEM ODJEMALCEM, STRANKAM, GOSTOM, DOBAVITELJEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO Bombažna predilnica in tkalnica v w TRZIC PREDILNICA SUKANČARNA TKALNICA BELILNICA BARVARNA APRETURA IZDELUJE KVALITETNE BOMBA2NE TKANINE: SUROVE IN BELJENE V ŠIRINI OD 70 DO 200 cm, INDUSTRIJSKO PREJO DO ŠTEVILKE Nm 50, PREJO ZA DOMAČO OBRT IN SICER MULLE, DOUBLE, KNITTING IN HARD-WATER. PREDILNICA VOLNE Naklo pri Kranju želi srečno novo leto in se cenj. strankam še nadalje priporoča. »GORENJC« splošno gradbeno podjetje Radovljica • IZVRŠUJE VSA GRADBENA IN V GRADBENO STROKO SPADAJOČA DELA. Kolektiv se priporoča. .clÓ*'C* Škofja Loka MEDZADRUŽNI LESNI KOMBINAT Proizvajamo za izvoz in tuzemstvo: lesene montažne hišice, lesno embalažo, sobno in stavbeno pohištvo, rezan les listavcev, furnirje vseh vrst, vezane in panel plošče, ostale lesne izdelke in gradbene plošče »JUGOLIT«. Tovarna specialnih mizarskih izdelkov SORA MEDVODE NUDI CENJENIM INTERESENTOM SVOJE PRIZNANO KAKOVOSTNE IZDELKE IN SE KOLEKTIV SE NADALJE PRIPOROČA. KMETIJSKA ZADRUGA Z 0. J. PODNART želi vsem svojim članom, Kmetijskim zadrugam in Kmetijskim gospodarstvom ter vsem delovnim ljudem srečno in uspešno NOVO LETO ter se še nadalje priporoča. > ( 1 • • • m m Kolektiv trgovskega podjetja »POSTREŽBA« KRANJ želi vsem cenjenim odjemalcem uspehov polno novò leto in nudi svojim odjemalcem vedno sveže blago. Za nadaljnji obisk se kolektiv iskreno priporoča. KOLEKTIV KLAVNICE KRANJ Opozarjamo potrošnike, da prodajamo v svojih poslovalnicah prvovrstno, vedno sveže meso in mesne izdelke. Postrežba solidna in hitra. Cenjenim odjemalcem se še nadalje priporočamo. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE TRŽIČ nudi svojim cenjenim odjemalcem žagan les vseh dimenzij, zaboje za izvoz in domači trg, ščipalke in druge galanterijske izdelke. PRIDRUŽUJEMO SK ČESTITKAM KOLEKTIV KOMUNALE -BLED IN SE CENJENIM STRANKAM SE NADALJE PRIPOROČAMO. KMETIJSKA ZADRUGA RADOVLJICA 2ELI vsem svojim članom, zadružnikom, POSLOVNIM PRIJATELJEM, ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO I960, IN SE JIM TUDI V NOVEM LETU PRIPOROČA. DELOVNI KOLEKTIV teksten® tovofR® Medvode Medvode Vam priporoča svoje priznane tekstilne izdelke in želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in delavnim kolektivom srečno in zadovoljno NOVO LETO! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PROJEKT KRANJ, Cesta JU 8 čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in investitorjem za NOVO LETO! IZVRŠUJE IN PROJEKTIRA VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ STROKOVNO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH. »PLAVŽ« JESENICE na Gorenjskem želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto. Kolektiv se še vnaprej priporoča, ker boste v naših trgovinah vedno dobro, hitro in solidno postreženi. Kolektiv Trgovskega podjetja »SLOVENKA« Radovljica: Vsem cenjenim odjemalcem in delovnemu ljudstvu želi srečno NOVO LETO ter se za nadaljnji obisk priporoča. TISKANINA Naročita izvršujemo točno in solidno TOVARNA TISKANEGA BLAGA KRANJ Nudimo Vam svoje priznane izdelke: bombažne in stanične tkanine v vseh modnih barvah in odtenkih. Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot kvalitetne po izdelavi in trajnosti. Telefoni: centrala 173-176 TEKSTOMA KRANJ PREDILNICA TKALNICA APRETURA ŠIVALNICA NUDIMO PRVOVRSTNO BLAGO, IN SICER: CB-FIRJE, PO PELINE, FLANELE, VELVETON, ŽEPNE ROBCE, ODEJE IN KANAFASK Celuloza MEDVODE IZDELUJE VSE VRSTE NEBELJENE SULFITNE CELULOZE, KAKOR TUDI USNJARSKA POMOŽNA STROJILA, PINOTAN IN KEMOTAN. TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« ŠKOFJA LOKA Obiščite naše trgovine, v katerih Vam nudimo damske in moške klobuke vseh kakovosti in barv, tulce in berete. Postreženi boste poceni in solidno. — Kolektiv se priporoča. Mesarsko podjetje LESCE Nudi vse vrste svežega in suhega mesa ter mesne izdelke. Kolektiv se cenjenim strankam Se nadalje priporoča. »MESNINA« ŠKOFJA LOKA CESTITA VSEM ODJEMALCEM ZA NOVO LETO IN PRIPOROČA SVOJE PRIZNANE IZDELKE. Kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA »MURKA« Lesce pri Bledu Kupujte v naši trgovini, kjer boste vedno dobro in solidno postreženi. Cenjenim odjemalcem se še nadalje iskreno priporočamo. Kolektiv in upravni odbor GOSTINSKEGA PODJETJA s svojimi obrati TRŽIČ se še vnaprej iskreno priporoča cenjenim gostom. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Točimo prvovrstna vina. Cene zmerne. Tovarna ČIPK IN VEZENIN BLED NUDIMO VAM KLEKLANE ČIPKE IN ZAVESE TER VEZENINE NA PLATNU IN SVILI. KUPUJTE NASE IZDELKE, KI SO KAKOVOSTNI IN JIH NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH. TOVARNA TESNIL IN PLASTIČNIH MAS MEDVODE Telefoni: direktor 21 £ komerciala 21 in 43 d računovodstvo 50 Podjetje priporoča svoje priznane izdelke: »parolit« plošče navadne in armirane — za tesnjen j e — »izotekst« in »izocart« slòjaste plastične mase v ploščah do 1500 mm X 1000 mm — »novoplast« melaminske dekorativne plošče v najrazličnejših barvah, v ploščah do 1500 mm X 1000 mm — vse vrste metalo-plastičnih tesnil in tesnil L. drugih materialov za avtomobile in motorna kolesa ter mopede domače proizvodnje, kakor tudi za vozila tuje proizvodnje. Zahtevajte prospekte! } n DELOVNI KOLEKTIV Trak, MARIBOR - STUDENCI CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, ZLASTI SE SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TER 2ELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! TRGOVSKO PODJETJE »Z JI R J A«, ' LJUTOMER nudi cenjenim strankam raznovrstno manufakturno, špecerijsko in galanterijsko blago Prav tako priporočamo kakovostno moško In otroško konfekcijo ter sodobno sobno in kuhinjsko pohištvo po konkurenčnih cenah Vsem delovnim ljudem želimo mnogo sreče in uspehov v NOVEM LETU! KOMUNALNA BANKA MURSKA SOBOTA želi vsem delovnim ljudem čimveč uspehov v NOVEM LETU! ZAUPAJTE SVOJE PRIHRANKE »KOMUNALNI BANKI« MURSKA SOBOTA IN NJENIM PODRU2NICAM V GORNJI RADGONI, LENDAVI IN LJUTOMERU Podjetje za impregnacijo lesa Boce pri Mariboru 2 E L I VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1960! OB PREHODU V NOVO LETO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM. ZLASTI SE SVOJIM PO. SLOVNIM PRIJATELJEM TER ŽELIMO USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 INDUSTRIJA METALNIH POLIZDELKOV BISTRICA Telefon: Maribor 39-13, 52-44, Slovenska Bistrica 6, 45, 21 — Brzojav: IMPOL Slov. Bistrica — Bančna zveza: Narodna banka, podružnica 640 Maribor — tekoči račun: 604-11-1-1 — Teleprinter: 033-13 IZDELUJEMO: Aluminij: iz aluminija od 99 do 99,7 «/o čistoče aluminij legare: Al-Mn, Al-Mg-Si, Al-Mg-Mn, Al-Mg-2, 3. 5, Al-Ca-Mg-Pb in avtomatske legare, in sicer: pločevino, trakove in rondele po D IN-n valovito pločevino za pokrivanje streh in rebrasto pločevino — profile za vagonsko ter karoserijsko industrijo in gradbeništvo — polirane, anodizirane oziroma barvane (eleksirane) — cevi in ostale profile (okrogle, šestoglate, ploščate) aluminij vrvi (čiste) in aluminij vrvi (Al-Fe) po DIN-u — valjano in legano žico PODJETJE ZA INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE PROJEKTIRA IN IZVAJA VSA V INŽENIRSKO TEHNIČNO STROKO SPADAJOČA DELA DELOVNI KOLEKTIV 2 E L I VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM OBILO USPEHOV V LETU i960 Vuzenica z gradbišči: HC OŽBALT PODVELKA IN MARIBOR Srečno, uspehov polno NOVO LETO 1960 želi svojim cenjenim odjemalcem OBRTNO PODJETJE »MES0IZDELKI«, Gornja Radgona »ELEKTROOBRAT« PTUJ, Zadružni bg 8 želi vsem delovnim ljudem in svoj-im odjemalcem čimveč uspehov v NOVEM LETU! Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS GORNJA RADGONA čestitajo svojim občanom ter vsem delovnim ljudem širom po naši domovini in želijo v novem letu 1960 nadaljnjih uspehov za razvijanje in zgraditev socialistične domovine VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, ZLASTI SE SVOJIM ZADRUŽNIKOM IN OSTALIM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! KMETIJSKA ZADRUGA Z 0. J. RIBNICA NA POHORJU OBČINSKI LJUDSKI ODBOR P TUJ se pridružujejo čestitkam ter želijo vsem občanom, ustanovam, podjetjem in vsem državljanom FLRJ uspehov polno Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKJ Občinski komite LMS Občinski odbor ZB ter ostale množične organizacije NOVO LETO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU ZELI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM SPLOŠNO GBIDBEN0 PODJETJE IZVRŠUJEMO VSA GRADBENA IN V STROKO SPADAJOČA OBRTNIŠKA DELA KOLEKTIV MARIBOR S priznanimi uspehi zdravi bolezni srca, ledvic, ledvičnih in žolčnih kamnov, živčevja, krvnega pritiska, motnje nrogenitalnega trakta, sklerozo in slabokrvnost VSEM DELOVNIM LJUDEM SIROM PO NASI DOMOVINI ŽELIMO SREČNO, USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960! KOLEKTIV Gradbeno podjetje PTUJ Cestita vsem svojim poslovnim PRIJATELJEM IN 2ELI SREČNO NOVO LETO 1960! OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA MURSKA SOBOTA ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM, KMETIJSKIM ZADRUGAM IN OSTALIM KMETOVALCEM MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1960! KLOVNI KOLEKTIV ELEKTRARNE Vuzenica ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE CIM-VEČ USPEHOV V NOVEM LETU 1960 V B0BBI ZA UGRADNJO SOCIALIZMA »Kmetijska proizvajalna poslovna zveza« obrat »M E S 0« MARIBOR, Gosposka 20/10 trgovina z mesom, mesnimi izdelki in lastnim pitališčem, nudi v svojih poslovalnicah vedno sveže, kakovostne izdelke Vsem delovnim ljudem želimo srečno NOVO LETO 1960! DELOVNI KOLEKTIV »TOVARNE VOLNENIH IN VIGOGNE IZDELKOV«, MARIBOR ZELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1960! GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR, Tyrševa ulica Izkoriščamo, negujemo In vzgajamo gozdove splošnega ljudskega premoženja ter izvajamo vsa dela gozdnega gradbeništva MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU ŽELIMO SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, PRAV TAKO TUDI VSEM OSTALIM DELOVNIM LJUDEM TRGOVSKO PODJETJE |to9 nudi v svojih poslovalnicah kakovostne mesne izdelke MARIBOR, JURČIČEVA 3 Vsem delovnim ljudem širom po naši domovini želimo čimveč uspeha v NOVEM LETU! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE SIEKLENIHIZOELKOV Slov. Bistrica želi srečno in uspeha polno NOTO LETO 196 0, vsem delovnim ljudem širom po naši domovini SVOJIM ODJEMALCEM PA SE SE NADALJE PRIPOROČA ZA CENJENI NAKUP NAŠIH IZDELKOV: RA2SVETLJAVNO STEKLO, VAZE, OKRASKE ZA NOVOLETNO JELKO, STEKLENE IN GALALITNE GUMBE, STEKLENO IN GALA-LITNO BIŽUTERIJO »TOVARNA LEPENKE«, PODVELKA IZDELUJE KAKOVOSTNO BELO IN RJAVO LEPENKO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V LE TU 1 9 6 0 1 Srečno, zadovoljno in uspehov polno NOVO LETO 1960 želi vsem potrošnikom električne energije KOLEKTIV Elektrarne Vuhred iy M U Gradbeno podjetje Videm-Krško S SVOJIMI STRANSKIMI OBRATI CEMENT-NINE IN MIZARSTVA ISKRENO ZELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1960! Gradbeno podjetje »SAVA« Videm-Krško KEMIČNA INDUSTRIJA MOZIRJE 2ELI POTROŠNIKOM NJENIH IZDELKOV USPESEN GOSPODARSKI NAPREDEK V LETU 1960! SLIKARSTVO CELJE, Prešernova 7 »D 0 M« IZVRŠUJE VSE SLIKARSKE, PLESKARSKE IN ČRKO-SLIKARSKE USLUGE SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH TER SE CENJENIM STRANKAM SE VNAPREJ PRIPOROČA IN OBENEM ZELI VSEM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1960! GOZDARSKO KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA MOZIRJE Cestita za novo leto i960 vsem KMETIJSKIM ZADRUGAM IN DELOVNIM LJUDEM TER JIM ZELI MNOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA KMETIJSKA ZADRUGA LUČE OB SAVINJI želi vsemu svojemu članstvu in vsem delovnim kmetom zadovoljno In srečno NOVO LETO 1960! IGNAC JAVORŠEK orodna in strojna mehanika CELJE, Ipavčeva ulica 26 Telefon 26-98 želi vsem svojim cenjenim strankam srečno in veselo NOVO LETO 1960 ter se jim Se vnaprej priporoča Delovni kolektiv Mizarskega podjetja »POHIŠTVO« CELJE, Kersnikova 21 želi mnogo uspehov v novem letu 19(0 vsem svojim cenjenim naročnikom in dobaviteljem VSEM POTNIKOM NA NAŠIH AVTOBUSNIH PROGAH, SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM DELOVNIM LJUDEM ŽELIMO SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960! »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR, Tržaška cesta 41 Kleparstvo« oblastveno koncesionlrani vodovodni inštalater Dolžan Franjo CELJE, Jetniška 4 želi mnogo sreče v NOVEM LETU vsem cenjenim strankam in poslovnim prijateljem Srečno, uspešno NOVO LETO 1960 želi svojim poslovnim prijateljem in vsem ostalim delovnim ljudem širom po naši domovini I Maribor TRŽAŠKA CESTA 44 O**" ZABUKOVCA NUDI SVOJIM -ODJEMALCEM VISOKO KALORIČNI RJAVI PREMOG PO DNEVNIH CENAH TER CESTITA ZA NOVO LETO 1960 VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM Splošno obrtno gradbeno podjetje »OBNOVITELJ« 1ARÌB0R, Koroška cesta 53 priporoča cenjenim strankam svoje gradbene, mizarske, ključavničarske, inštalaterske in slikarske usluge Vsem delovnim ljudem želimo srečno in uspešno NOVO LETO! Kolektiv Trgovskega podjetja »V E S N A« Celje, Cankarjevo 2 s svojimi poslovalnicami: Manufaktura-Ga-lanterija, Drogerija in Parfumerija želi vsem cenjenim potrošnikom srečno in zadovoljno NOVO LETO 1960! VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO Kolektiv podjetja »OPREMA« MIZARSTVO — PARKETARSTVO CELJE, Tovarniška 11 Trgovsko grosistično in detajlistično podjetje »JADRAN« CELJE NUDI IZ SVOJIH ZALOG CENJENIM ODJEMALCEM VSE VRSTE OLJNATIH IN SUHIH BARV TER VSE OSTALE KEMIČNE PROIZVODE PO NAJ-NIZJIH CENAH CENJENIM ODJEMALCEM ZELI MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1960 KOLEKTIV Delovni kolektiv Tovorne esenc in eteričnih olj E T 0 L CELJE želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno NOVO LETO 1960! »MERKUR« trgovina z železnino CELJE se cenjenim odjemalcem še vnaprej priporoča in jim iskreno želi srečno in veselo NOVO LETO 1 9 6 0! Vsem cenjenim odjemalcem in njihovim družinskim članom želi srečno NOVO LETO Trgovsko podjetje »PRODAJA« MOZIRJE ter se jim še vnaprej priporoča TRG0YINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM VSO SREČO IN MNOGO USPEHOV V LETU 19«! Tovarna organskih CELJE barvil ZELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI KAKOVOSTNIMI PROIZVODI TEKSTILNE, USNJARSKE IN PAPIRNE INDUSTRIJE TOB - Celje SREČNO NOVO LETO ŽELI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NA VELIKO Tkanma-galanterija - ^ # %' MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU ZELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM Delovni kolektiv »KURIV 0« CELJE TRGOVSKO ’ODJETJE ZELEZNIMR UiOllllllllUiiUilllii CELJE S SVOJO POSLOVALNICO ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM TER SODELAVCEM OBILO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1960 TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJE ZAUPANJE IN NAKLONJENOST VESELO PRAZNOVANJE NOVEGA L E T A IN MNOGO SREČE IN USPEHA V LETU 1960 ZELI CENJENIM ODJEMALCEM Kolektiv Trgovskega podjetja s tekstilom VOLNA CELJE Delovni kolektiv Trgovskega podjetja DOL PRI HRASTNIKU Cestita vsem svojim potrošnikom IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA NOVO LETO 1960! IN SE 8B NADALJE PRIPOROČA Rekonstrukcije, generalna in tekoča popravila vseh vrst avtomobilov opravi hitro in poceni podjetje »AVT00BN0VA« CELJE - MEDLOG Telefon 27-04 Srečno in zadovoljno NOVO L.ETO 1960 želi vsem cenjenim strankam, kakor tudi vsem voznikom avtomobilov na njihovih potovanjih ter se jim še vnaprej priporoča kolektiv V NOVEM LETU 1960 ZELI VSEM SVOJIM DRAGIM GOSTOM OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA »Gostinsivo« ZAGORJE ob Sava OB NASTOPU NOVEGA LETA 1960 ZELI OBILO USPEHOV Kolektiv Trgovskega podjetja »KRISTALNA« CELJE STEKLO, PORCELAN, KERAMIKA NA DEBELO IN DROBNO SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM Trgovsko podjetje »USNJE« CELJE TER SE JIM SE VNAPREJ PRIPOROČA SREČNO NOVO LETO I960 ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM KMETIJSKA ZADRUGA V SOLČAVI KMETIJSKA ZADRUGA KRŠKO želi vsem svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem srečno NOVO LETO! Srečno in veselo novo leto 1960 želd vsem svojim cenjenim strankam DOLINAR JOŽE CELJE, Miklošičeva 2 previjanje električnih strojev, avtoelektrikar SREČNO novo leto 1960 ZELI VSEM »VULKANIZACIJA« CELJE, Ljubljanska 7 ter se priporoča za popravilo avtomobilskih gum in gumijaste obutve »TOVARNA UMETNIH BRUSOV« MARIBOR, Tržaška c. 60 Vsem delovnim ljudem naše domovine, zlasti še svojim poslovnim prijateljem želimo srečno, zadovoljno in uspešno NOVO LETO 1960! SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ZELI OBILO USPEHOV V NOVEM LETU 1960! DELOVNI KOLEKTIV ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI t i 9 6 O Nov jesenski motiv iz Brd: pogled z vinograda na novo klet pri Dobrovem, katere objekt ne samo, da je popestril slikovitost kraja, pač pa še znatneje pripomogel k novemu, lagodne j šemu življenju vseh Bricev. Z velikim prizadevanjem za nadaljnji vsestranski napredek naše domovine želijo v NOVEM LETU 1960 mnogo uspehov in zadovoljstva: Občinski ljudski odbor |Q OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET Zadružno vinarstvo BRDA, Dobrovo KMETIJSKA ZADRUGA, Dobrovo Remontno gradbeno podjetje BRDA, Dobrovo z obratoma MIZARSTVO in ROLETE, Dobrovo — Medana Trgovsko podjetje BRDA, Dobrovo z vsemi poslovalnicami KMETIJSKA ZADRUGA, Medana MEHANIČNA ZADRUGA KOVINSKE STROKE, Dobrovo TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO, Dobrovo KMETIJSKA ZADRUGA NEBLO s svojimi odseki za pospeševanje kmetijske proizvodnje in odkop pridelkov ZDRAVSTVENA POSTAJA, Dobrovo LEKARNA, Dobrovo Pekarna podjetja PECIVO GORICA, Kojsko SLAŠČIČARNA, Dobrovo KMETIJSKA ZADRUGA, Kozana KMETIJSKA ZADRUGA KOJSKO s strojno posta,«, .« ter odkupnimi skladišči v Spodnjem in Gornjem Cerovem, na Homa, Kojskem, Šmartnem in Veder Jano O B O V o V NOVO LETO Z NOVIMI DELOVNIMI ZMAGAMII INVESTICIJSKI BIRO TRBOVLJE ZELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1 9 6 0! ELEKTROINSTALATERSTVO IN SERVISNA SLUŽBA »GORAN«, Zagreb, VELENŠEK MIHAEL, Celje, Mariborska c. 48 2 E L I VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM SREČNO NOVO LETO 1960 TER SE PRIPOROČA Delo solidno, cene zmerne Izdelujemo otroške igrače, šolske potrebščine, vse vrste embalaže za konfekcijo in prehrambeno industrijo, dežne plašče, pelerine, ventilacijske naprave, obloge za kemične cisterne in bogat asortiman izdelkov iz plastičnih mas za Široko potrošnjo Za naročila in informacije se obračajte tudi na naše predstavništvo v Ljubljani, Gestri-nova 3, telefon 31-086 OB NOVEM LETU 1960 prejmite naše iskrene čestitke! P0LIGALANT GORICA Podjetje za izdelavo embalaže, galanterije in gospodinjskih potrebščin iz plastičnih mas VOLČJA DRAGA Vsem občanom na področju občine DOMŽALE tar vsemu delovnemu ljudstvu želijo uspehov polno NOVO LETO 1960 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR 0 OBČINSKI ODBOR SZDL 0 OBČINSKI ODBOR ZVVI • OBČINSKI ODBOR RK 0 OBČINSKI KOMITE LMS • OBČINSKI KOMITE ZKS 0 OBČINSKI ODBOR ZB NOV 0 OBČINSKI ODBOR ZRO • OBČINSKI SINDIKALNI SVET • OBČINSKA GASILSKA ZVEZA DOMŽALE USNJARSKA SOLA, ZDRAVSTVENI DOM KOMUNALNA BANKA, LEKARNA DOMŽALE in delovni kolektivi podjetij: INDUPLATI, Jarše-Domžale TOVARNA PAPIRJA IN LEPENKE, Količevo-Domžale »SONČNICA«, tovarna olja, Vir-Domžale Tovarna sanitetnega materiala »VATA«, Vir-Domžale ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA, Domžale TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV, Domžale Tovarna »UNIVERSALE«, Domžale »MLIN O STRO J«, tovarna mlinskih strojev, Domžal« LESNA INDUSTRIJA, Domžale »KREMEN«, obrat: Domžale »2ITO«, Ljubljana — obrati: Domžale »LIO« — lesni obrat: Radomlje »MELODIJA«, tovarna glasbenih inštrumentov, Mengeš Tovarna »FILCA«, Mengeš Tovarna pozamenterije »TRAK«, Mengeš GOZDNE SEMENARNE IN DREVESNICE, Mengeš OPEKARNA, Mengeš »LEK«, tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov, Mengeš KRAJEVNA PODJETJA, Moravče SREČNO NOVO LETO 1966 2 E L I PEKARNA LAŠKO TER SE SE VNAPREJ PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU ZELI SREČNO NOVO LETO 1960 KOLEKTIV AVT0PREV0Z- NIŠKE6A PODJETJA TRBOVLJE VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ZELI SREČNO NOVO LETO »S A V A« TOVARNA KONFEKCIJE IN PLETENIN ZAGORJE ob Sovi IZDELUJEMO VSE VRSTE SVEDROV, POSEBNO ZA INDUSTRIJSKO UPORABO IN RAZNA KMEČKA REZILA PO NAROČILU PRIPOROČAŠ! O SE NAŠIM ODJEMALCEM IN JIM VOŠČIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1960! KOVAŠKA ZADRUGA L0K0VEC pošta ČEP0VAN pri Gorici TEKSTILNA TOVARNA V AJDOVŠČINI Telefon 17 Izdeluje razne bombažne, stanične, enobarvne, kariraste, progaste in surove tkanine za domači trg in ^rvoz. Prav tako nudimo trgovski mreži kakovostne flanelaste rjuhe, bele in barvaste KUPUJTE IZDELKE TEKSTILNE TOVARNE V AJDOVŠČINI! OB NOVEM LETU prejmite naša iskrena voščila z željo, da bi tudi v bodoče želi pri svojem dela kar največ nspehov! Trgovsko proizvodno podjetja »MLINOTEST« AJDOVŠČINA oskrbuje s svojimi izdelki trgovine Jestvin širom po vsej Primorski. Zlasti je veliko povpraševanje po vseh vrstah testenin MLINOTESTA zaradi odlične kakovosti PODJETJE SE SVOJIM ODJEMALCEM PRIPOROČA TUDI V BODOČE IN JIM ZELI MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1968! KOVINSKO PODJETJE ,Klima*- Celje izdeluje in montira kompletne ventilacijske in klimatične naprave. Razen vsega opravlja še instalacijo vodovoda in vse vrste centralnih kurjav V NOVEM LETU 1960 želi vsem obilo uspehov — Kolektiv SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM CENJEHIM ODJEMALCEM, STRANKAM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE: Trgovsko podjetje »NAPREDEK« s svojimi poslovalnicami, Domžale OBRTNA AVTOLlCARSKA, TAPETNIŠKA IN SEDLARSKA DELAVNICA, Domžale KMETIJSKA ZADRUGA z o. j., Domžale Gostinsko podjetje restavracija »PRI POŠTI« in BUFFET pri železniški postaji, Domžale REMONTNO PODJETJE, Domžale »NASA KNJIGA«, Domžale KMETIJSKO POSESTVO, Domžale KINO, Domžale Slaščičarna »BISTRICA«, Domžale Trgovsko podjetje »RAŠICA« — »ZALOGA PIVA« a poslovalnicami, Mengeš KMETIJSKA ZADRUGA z o. j., Mengeš SPLOŠNO MIZARSKO PODJETJE, Mengeš KOMUNALNO GOSPODARSTVO, Mengeš PEKARNA s poslovalnicami, Trzin KOLEKTIVI SE ŠE VNAPREJ ISKHENO PRIPOROČAJO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM ISKRENO ZELI SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1969 Delovni kolektiv STROJNEGA MIZARSTVA TRBOVLJE TER SE JIM SE VNAPREJ PRIPOROČA VALJČNI MLIN PODPEČ p. Preserje predeluje vse vrste žitaric in se cenjenim strankam še nadalje priporoča. — Kolektiv želi «rečno NOVO LETO PEIPOROCAMO se ZA NAKUP NAŠIH IZDELKOV VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM POŠILJAMO NAŠE ISKRENE ČESTITKE IN JIM ŽELIMO OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1960 DELOVNI KOLEKTIV Tovarne usnja MIREN pri Gorici VSEM ODJEMALCEM SREČNO IN USFESUP NOVO LETO VARTEKS OBLEKE Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik s svojim rudarskim gradbenim obratom čestita k doseženim uspehom v letu 1959 vsemu delovnemu kolektivu rudnika in kolektivom ostalih rudnikov, hkrati pa želi vsem SREČNO NOVO LETO 19601 Zidarstvo »R E M 0 N T« CELJE, Šlandrov trg 1 izvršuje vsa zidarska in teracerska dela na starih zgradbah solid-no in po zmernih cenah ter se cenjenim strankam priporoča in jim hkrati želi srečno NOVO LETO 1960! Vsem naprednim kmetom želimo v NOVEM LETU 1960 obilo sreče in uspehov pri njihovem delu Kmetijska zadruga Grgar pri Gorici OBILO USPEHOV V NOVEM LETU ZELI CENJENIM STRANKAM KOLEKTIV Elektroinštalaclje CELJE, Zidanškova 7 Proizvajamo prvovrstno sanitetno gazo po zelo ugodnih cenah PRIPOROČAMO SE ODJEMALCEM Z NAJBOLJŠIMI 2 EU AMI ZA USPEHE V NOVEM LETU 1966 Kolektiv TEKSTILNE TOVARNE »Okroglica« VOLČJA DRAGA pri Gorici PLINARNA -VODOVOD CELJE ZELI VSEM USPEHOV POLNO NOVO LETO 19681 VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1960 DELOVNI KOLEKTIV Trgovskega proizvodnega pod|et|a »VELEŽITAR« CELJE Okrajna obrtna zbornica CELJE VOŠČI VSEM SVOJIM ČLANOM SREČNO NOVO LETO 1968 TER JIM HKRATI ZELI OBILO DELOVNIH USPEHOV ,1.1«— h J ZDRRUniŠHROeZURnC NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Postržin Silva. Prijateljeva 9. tel. 21-558. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom CENTER. Dr. Kolbe Marija. Miklošičeva 24. tel. 39-151. Za obiske otrok ista tel. številka Zdravstveni dom SISKA: Dr. Lapajne Marija. Černetova 31. tel. 22-831. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr Šarabon Vinko, Lavričeva 5-a, tel. 31-286. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom MOSTE; Dr. Zavrl-Bartol Ivana, ZD Moste, Prvomajska 11, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM Zdravstveni dom VIC: Dr. Grapar Stane. Kogejeva 5. tel. 23-372. TOČIMO samo prvovrstna domača vina. Hrana po naročilu. Pre- gričajt« se! Vsem naSim gostom »limo v novem letu I960 obilo «reče in zadovoljstva. Gostilna »Pri Bajti« Rožna dolina Nova Gorica S preparatom »FLEX« lahko H-«tl madeže vsak otrok. *FLEX«ni vnetljiv, ne pušča roba okrog madeža! »FLEX« dobite v vsen drogerijah. GieoRusce REPERTOAR DRAMA LJUBLJANA Ponedeljek, 28. dec., ob IO; Golia: »Snegulj&ca«. Zaključena predstava za osnovno šolo Sevnica in Brezov ca. (Stojišča v prodaji.) Ob 15; Golia: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za Komunalno banko. Obisk Dedka Mraza. Torek. 29. dec., ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za osnovno šolo Fr. Levstika. Ob 19.30: Bor: »Zvezde so večne«. Abonma K.-(Preostale vstopnice so v prodaji.) Sreda. 30. dec., ob 10: Golia: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za osnovno šolo Hinko Smrekar Obisk Dedka Mraza. Ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Zaključena predstava za ■ tovarno ELMA Črnuče. Obisk Dedka Mraza. Četrtek. 31. dec., ob 20: Anouilh: »Ornifle ali Sapica«. Izven In za podeželje. Petek, l. jan., ob 15: Golia.- »Sneguljčica«. Izven in za podeželje. Ob 19.30: Delaneyeva: »Življenje v zagati«. Izven in za podeželje. : abota. 2 jan., ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Izven in za podeželje. Ob 19.30: Rose-Budjuhn: »Dvanajst porotnikov«. Izven in za podeželje. Nedelja. 3 jan., ob 15: Golia: »Sneguljčica«. Izven in za podeželje. Òb 19.30- Anouilh: »Ornifle ali Sapica«. Izven in za podeželje. OPERA Ponedeljek 28. dec. zaprto. Torek, 29. dec. ob 20: Čajkovski: »EVGENU ONJEGIN«. Abonma TS§. (V prodaji stojišča.) Sreda. 30 dec ob 19: Leoncavallo: »GLUMAČI« Za III. rdeči mlaci :nsk • abonma (V prodaji so še ; >že. balkon galerija in vsa ato-j šča po polovični ceni.) Četrtek. 31. deč ob 19.30: Verdi: »NABUCCO« Izven in za pode-žei'e. Petek. l. jan ob 19.3Ó: Verdi: »TRAVIATA«. Izven ln za podeželje. Sobota. 2. jan. ob 19.30: Giordano: »ANDRE CHENIER«. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven ln za podeželje. Nedelja. 3. jan. ob 15: Verdi: »NABUCCO«. Izven in za podeželje. Operna blagajna bo Imela v prodaji vstopnice za Silvestrovo in za vse predstave ob praznikih že od ponedeljka, 28. dec. od 17. ure dalje, za Dramo in za Opero. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana. Gledališka pasaža Ponedeljek. 28 dec ob 10: Vandot-Moder: »Kekec«. — Zaključena predstav* za šolo Toneta Tomšiča. Ob 15.30: Vandot-Moder: »Kekec«. Zaključena predstava za IEV. Ob 20; Wéigel: »Namišljeni zdravnik« Gostovanje v Tolminu. Torek, 29. dec. ob 13.30 in 16.30: Vandot-Moder: »Kekec« Gostovanje v Idriji. Sreda. 30. dec. ob 14 in 17.30: Vandot-Moder: »Kekec«. Gostovanje na Trati (Škofja Loka). Četrtek. 31. dec. ob 10: Vandot-Moder: »Kekec«. — Zaključena - predstava za SAP-Turi*t biro. Ob IS; Vandot-Moder: »Kekec«. Izven. (Znižane cene). Ob 20: Weigel: »Namišljeni zdravnik« Izven. Petek. 1. jan Zaprto. Sobota. 2. Jan. ob 10: Vandot-Moder • *£ekec«. Zaključena predstava za Kolektive (Teol. Kemična tovarna). Ob 15; Vandot-Moder; »Kekec«. Zaključena predstava za Kolektive (Toplovod. Zvezda. Semenarna). Ob 20: I. W. Fime-r: »Kukavica«. Izven. Nedelja. 8. Jan. ob 10; Vandot-Moder: »Kekec«. — Zaključena predstava za podjetje Ljudska pravica. Ob 14.30: Vandot-Moder: »Kekec«. Zaključena predstava za Kolektive (Globus. Muzeji, tovarna Soča). MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Kino dvorana »Soča« Ponedeljek, 28. dec. ob 17: N S Gray: »Lepota ln zver«. Torek. 29. dec. ob 17: N. S. Gray: »Lepota in zver«. Sreda, 30. dec. ob i7; N. S. Gray: »Lepota in zver«. Predstave so v okviru programa prireditev novoletne jelke MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE V okviru praznovanja Novoletne jelke gostuje Mestno lutkovno gledališče z igrico N. Simončič: »Kljukčeve počitnice«. Ponedeljek. 28. dec. ob 8Jo url: Gostovanje v Črnem vrhu pri Polhogradcu. Ob 11.30 uri: Gostovanje v Podlipi pri Vrhniki. Ob 15. url: Gostovanje v Rovtah. Ob 17. uri: Gostovanje v Dol. Logatcu. Torek 29. dec. ob 9. url: Gostovanje v Radomljah. Obli. uri: Gostovanje v Mengšu Ob 13.30 uri: Gostovanje v Mengšu. Ob 15. uri: Gostovanje v Mengšu Ob 17.30 uri: N. Simončič; »Kljukčeve počitnice«. Zaključena predstava za sind. podruž. ustanove Geološki zavod — Ljubljana Sreda. 30. dec., 0h 9: v Medvodah. Ob 11; v Medvodah. Ob 14: v Vodicah. Ob 16: v Jaršah. Ob 18: v Vevčah. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Ponedeljek, 28. dec. ob 9.45 uri: P. Golia: »Sneguljčica« — Obisk Dedka Mraza. Zaključena predstava za Društvo prijateljev mladine. Ob 15. uri; P. Golia: »Sneguljčica«. Obisk Dedka Mraza. Zaključena predstava za Društvo prijateljev mladine. Torek. 29. dec .ob 10. uri: P. Golia: »Sneguljčica«. Obisk Dedka Mraza. Zaključena predstava za Društvo prijateljev mladine. Ob 15.30: P. Golia: »Sneguljčica«. Obisk Dedka Mraza. Zaključena predstava za Cinkarno Sreda, 30. dec., ob 12.30: P. Golia: »Sneguljčica«. Obisk Dedka Mraza. Zaključena predstava za šolo iz Laškega. Ob 16- P. Golia: »Sneguljčica«. Obisk Dedka Mraza. Zaključena predstava za »Metko«. Torek, 5. jan. 1960, ob 20: VI. Lev-st±k-H. Grtln: »Kastelka«. Gostovanje v Šoštanju. Sreda 8. jan., ob 16: C. Goldoni: »Prebrisana vd-ova«. IH. šolski abonma. Četrtek, 7. jan., ob 20: VI. Levsttk-H. Grtln; »Kastelka«. Gostovanje v Vojniku. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ponedeljek, dne 28. dec: ob 1«. url: Golia: »Jurček«. Zaključena predstava za šolo Stane žagar. Kranj. Torek, dhe 29. dec. ob 16. in 18. url: Golia: »Jurček«. Zaključeni predstavi za »ISKRO«. Sreda, dne 3o dec. ob 17. uri: Golia; »Jurček«. Zaključena predstava za tovarno »SAVA«. Izdaja to tiska Časopisno podjet)« DELO, Ljubljana, Tomšičeva 1-3 - Uredništvu: Ljubljana, Tomšičeva oL S. telefoni: 23-522 do 23-52# - Oglasni oddeieb: Ljubljana Titova c. 3. telefon: 21-S96 - NaročnlnskJ oddelek: LJobljana Titova c. 6, telefon: 20-463 - PoStnl predal 29 - Brzojavni naslov: DELO Ljubljana - Ziro račun pri Komunalni banki Ljubljana 600-704/1-315? - Mesečna naročnina »6# Vi ■ft: 4. 3* i i5 m Sfi 16 rl a t9 20 I 21 | VODORAVNO: L poslopja, hUto, 8. taje moško ime, 9. bajeslovno grško podzemlje. 10. nota iz so&~ mizacije. 11. goljuf, 14. madžarski atlet, svetovni rekord v tekili na kratke proge, 15. začetnici nemškega opernega skladatelja (»Lohengrin«), is. podoba, 18. v starili časih urad za pobiranje mesto» pristojbine, 21. letovišče pid Ko- pru. NAVPIČNO: l. zlobnost, hudobija, 2. popularni ameriški skladatelj (»Amerikanec v Parizu«), 8. prekla, 4. nemški predlog, 5. ena» ka soglasnika. 6. gora na tromeji med Jugoslavijo, Bolgarijo la Grčijo. 7. državno premoženje, 12. kem. znak za erbij, 13. zidarski preddelavec. 14. žensko ime, 17. tatarski poglavar, 19. začetnici »o* dobnega slovenskega slikarja, 88» predlog. REŠITEV PREJŠNJE KRIZAM» VODORAVNO: L Santo», !• arhivar. 9. Ih. 10. poba, 1L ter. lf» jod. 14. emir. 18. to. 17. Nemtolfc 19. desant.