107, štev. V Ljubljani, sobota 3 maja 1919. Današnja. Številka obsega G strani. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: ?ti* M® ... 8 84-- leta . . . „ 42 - fotrt tata . . . „ 21— 43 «**SS . . „ 7 - Za inozemstvo: *» ®*Io Ist« saproi s 95 — '** P*1 tttffi „ n 50’— ** Četrt Ifcis „ „ 26-— ** »Bresta „ „ 9 — Ka jilsmeae nareftbe bres sošlljatve denarju f*e at moremo odra ti. Sarofn.il;! naj pošiljaj* sarofnlno po nak asnlel. *TO|g Oftj, r)H <&/ ^njo po p O' In d’ ■j visok ter 45 mm 35tor Za enkrat , večkrat popust. ^0 lirsdtiJžtTo je na Mtarem trg* štev. 19. Telefon SSO. tJpravništro je na Marijinem trg« —- štev. 8. Telefon Štev. 44. Izhaja vsak dati zjutraj Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede Laserator i. dr. se naj pri-iual za odgovor dopisnica ali sssmka, — Dopisi naj so fraaldrsju. — Rokopisi bo ne Trata;e. *■ Nemška nasilstva na Koroškem. Wilson za spojitev Trsta, Gorice in Istre z Italijo. — Preki sod v Sarajevu. Pozivni razglas. , Na podstavi sklepa ministrstva za vojno in morn. Pov. F. Dj. O. št. 19742 ‘n Vrhovne komande O. št. 36483 tega leta se poživljajo s tem vsi v letih lJ90, 1891, 1892, 1893 in 1894 rojeni, ki so bili svoječasno asentovani ?*1 pa pri, prebiranjih za črnovojno službo z orožjem sposobnim spoznani * Sesttedenski orožni vaji. K orožni vaji morajo priti vsi, ki so v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti, ki no morejo dokazati ino-Ieibskega državljanstva. Zglasitev: Zglasiti se morajo pri vojno-dopolnilnem poveljstvu, čigar področju je "jihovo bivališče, in sicer: letnika 1893 in 1894 dne 7. maja 1919, letnika 1891 in 1892 dne 10. maja 1919, letnik 1890 dne 12. maja 1919 ob 8. uri dopoludne. v ia**° mo*no3t* nai Pr>dejo vpoklicanci v vojaški opremi in obleki (posebno p 521 tn perilom, za katero dobe primerno odškodnino. Orožne vaje so oproščeni: . 1- Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Po 1. maju 1.1. v službo “Prejeti železničarji, poštni uslužbenci In rudarji niso oproščeni in se morajo >ezpogojno pozivu odzvati. 2. Bogoslovci ter dijaki, ki obiskujejo visoke in srednje šole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enolotne vojaške službe. 3. Oni, ki so bili pri nadpregledu (superarbitraciji) proglašeni za veeno invalide ali začasno premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti se pa morajo javiti pri pristojnih orožniških postajah, ki vpošljejo vojnim dopolnilnim poveljstvom sezname prijavljenih invalidov. Rezervne častnike se bode pozvalo po potrebi ne gl.de na letnike. Na eventualne prošnje za oprostitev orožne vaje se ne bo oziralo. — »sak vpoklicanec mora brezpogojno o pravem času odriniti k tej šest-^denski vaji. Tati ^uPanstva uaJ Izdajo vpoklicanemu potrdila, da odhajajo k orožni ’ *° potrdilo daje vpoklicancem pravico do brezplačne vožnje po >!)<•) našega naroda pod italijanskim jarmom. Na podlagi svojih načel, na katera smo prisegati v zadnjih dneh našega suženjstva, izroča najzavedrcejši del našega naroda našemu največjemu sovražniku — italijanskemu imperija-lizmu. Sedaj nam je vse jasno, Mi ne potrebujemo nobenega sklepa mirovne konference. Gospodje v Parizu — od Wilsona do zastopnika žoltega plemena — se »trudijo" popolnoma zaman, da bi rešili naš spor z Italijo. Kaj je za nas mirovna konferenca, kaj zveza narodov, če iztrgajo iz našega narodnega telesa najobčutljivejše ude? Toda naj se zgodi po njihovi volji! Mi smo pripravljeni na vse, samo ua smrtno obsodbo nikdar ne! Naš čas se ni prišel, pride pa gotovo in tedaj — bo zmaga na naši strani! Famozna Wilsonova spomenica italijanski mirovni delegaciji, Wi!son za spojitev Trsta, Gorice in Istre z Haljo. LDU Pariz, 1. maja. (DKU) Reuterjev urad poroča: Zvečer so objavili nastopni oglas: Danes so izdali v Rimu spomenico, ki jo je predsednik Wi!son fdne 14. aprila izročil italijanski delegaciji z dovoljenjem, da jo objavi v Italiji. Spomenica se glasi med drugim: Čutim se primoranega, spraviti vsak sklep, do katerega sem prišel, kar najnatančneje v sklad z znanimi 14. točkami o miru ki so jih proti Nemčiji asociirane sile formalno sprejele. Ko je avstrijska vlada bila pripravljena začeti na podlagi 14. točk pogajanja glede premirja in mira, je zahtevala za več držav, ki bi nastale na njenem ozemlju, avtonomijo. V svojem odgovoru sem opozarjal na to, da se more sedaj prepustiti narodom teh dežel, kakršni naj bi bili v bodoče njihovi politični odnošaji. Popolni razsul avstro-ogrske države pa je predrugačil rešitev‘glede vzhodne meje Italije. Osebno soglašam s tem, da dobi Italija na svoji severni mejf povsodi, kjer meji na avstrijsko ozemlje, vse ono, kar so ji priznali v takozvanem londonskem paktu. Na drugi strani pa absolutno menim, da londonski pakt glede določitve vzhodne meje Italije ne pride več v poštev. Ker Avstro-Ogrska več ne obstoji, bo Italija na vzhodu mejila na dežele, ki so se osvobodile vojaške in pomorske oblasti Avstrije, ki so postale samostojne in ki so zainteresirane na vzdrževanju evropskega miru. Iz vsega srca soglašam s sporazumom, da pripadeta pristanišči Trst in Pulj ter vočjidel istrskega polotoka Italiji. Tostran te Črte bo na italijanski strani več skupin neitalijanskega prebivalstva. Njihova usoda pa jo po naravi dežele sama zvezana z usodo italijanskega naroda. Menim pa, da prlklopitev Reke »ii drugega dela obale južno od Reke, italijanskemu kraljestvu ne bi bila upra- vičena. Reka ni po svoji le i In po svojem razvoju italijansko, marveč mednarodno pristanišče. Ker se zaradi tega ne sme staviti pod eno su-vereniteto, je moja jasna sodba, da mora Reka dobiti pravo in zelo dale-kosežno samoupravo in da mora imeti v svojem lastnem in v interesu so sednjih držav popolno svobodo, čeprav bi se priključile carinskemu sistemu nove jugoslovanske države. Menim, da se bodo sporazumeli, da dobi Italija otok Vis, valonsko pristanišče, da se porušijo utrdbe na oto-kih3? v bližini vzhodne obale Adrije, ki jih je zgradila avstro-ogrska vlada in da bo ra^oroženje pod nadzorstvom zveze narodov pustilo državam na vzhodni jadranski obali samo tako velike vojaške sile, ki so potrebne za nadziranje vodovja, otokov in obale. Italija gotovo doseže pri tej rešitvi svoje va.like historične cilje. Historične krivice, ki jih je prizadevala Avstrija Italiji, so s tem popolnoma poravnane. Ne odreka se ji to, kar potrebuje za svoje nacijonaino ujedi-njenje. Takoj početkom se s tem izognemo usodepolnih napak, ki bi napravile najbližjega soseda za sovražnika Italije in mu rodile čustvo o krivicah, ki so skozi generacije motile evropski mir in dovedle do groznega konflikta, ki smo ga ravnokar končali. Stari grehi. Polovico leta je preteklo, odkar smo preživeli veliki evropski zgodovinski dogodek, da se je strl po mnogih desetletjih vse nadvladujoči pru-skoavstrijski sistem birokratizma in militarizma, ki je ogrožal zadnje čase že skoraj celi svet, Ta sistem je zdrobil nekdanjo Avstrijo in na njenih razvalinah e pred šestimi meseci vzklilo življen e prostosti in obstoječega blagostan a posameznim narodom v obliki lastnih držav. Tudi nam Slovencem se je končno udejstvila naša na j večja želja, da nam je po tolikih stoletjih telesne in duševne sužnjosti prlsijalo toli za-željeno solnce zlate svobode. Menda ni nobenega med nami, kdorkoli ima v sebi kal materinega čustva: Da biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! da ne bi s srcem prepojenim z najslajšimi čustvi za naš narod oblagroval čas in pa sredstva, ki so pripomogla do našega narodno zgodovinsko važnega osvobojenja, katero početkom ni naletelo baš na najmanjše težkoče. Vsak početek je pač težak, a celo začetno spočetje našega preporoda z ozirom na zunanjost, kakor na notranjost, je bilo početkom preobrata tem težje, osobito, če si pošteno pripo-znamo, da nismo bili pripravljeni še zadostno na tako hiter preobrat, kakor se je pač zgodil v resnici. To je To je bil eden ‘najglavnejših vzrokov, ki ga je uvaževal vsak pošten Slovenec, da se je početkom spregledalo marsičemu, kar je zelo dišalo še po nemškoavslrijskem sistemu in kar bj se sicer moralo takoj pošteno iztrebiti iz našega narodnostnega razvoja, ka- Siegfried Schkubiitz in njegova žena. On: Zdaj pa res ne vem, ali ostane pri Jugoslaviji ali pa bo kmalu zopet vse prt starem. Ona: Ta poklicana Jugoslavija mi že traja predolgo, ljudje se ji privadijo in ne bo več zlahka nazaj. Zato tl pa pravim, pišiva se od sedaj naprej za bkubica, da ljudje že vendar nehajo z zabavljanjem češ, da sva rtemčurska „SchkubUtza", O n: Le počasi! Ni še vse gotovo! Ali nisi slišala, kar je rekel naš dr. Janeschtitz, da si bodo Jugoslovani medseboj v kratkem tako v laseh, da si čez noč zopet sami vse podero, kar se jim je tako nepričakovano dalo. Ona: Čula sem; pa ni vse tako, kakor on pravi. Jaz sem pa slišala, ko sta se pogovarjala novi poštar s trgovcem Petrovičem, ki je pripovedoval, da se v časopisih pričkajo okrajni glavar Schitnik iz Kranja in tamkajšnji profesorji zaradi tega, ker drug drugega dolžijo, da so v vojnem času ovajali gimnazijce, Češ da so srbofiili. Petrovič je rekel, da on Schitniku že zavoljo tega nič ne verjame, ker se še sedaj piše z „s c-h“ in s tem vendar dokazuje, da je še sedaj nemčur in je bil torej gotovo že temhujši nemčur poprej, ko je še Nemcem cvela. On: Vem, da se mora zaradi nemškega imena veliko prenašati. Ati saj veš,‘ kako je. Kako nama je bilo vendar poprej koristno, da sva bila „Schkubiitza“; bila sva Nemca in imela od aprovizacije vse, kar sva si poželela Sedaj pa je seveda boljše, da ne rečeva, da sva Nemca; že če sva le tiho, imava pri teh jugoslovanskih učenjakih ha, ha, ha 1 dosti jesti in piti. Tudi prodajo duhana imava. — Ce se pa zopet preobrne, se lahko izgovarjava, da sva se morala v hudi stiski nekoliko prilagoditi razmeram. Nemška Schkubtitza pa sva kljub temu zvesto ostala. Vidiš torej, da imam prav! leri hoče in tudi mora vso svojo bodočnost zgraditi na temeljih pravičnega demokratizma v močni edinstveni Jugoslaviji. Žai, vsaj tako se danes dozdeva, da se moramo zahvaliti le nepopolni pripravljenosti na velevažni zgodovinski preobrat našega ljudstva, — katero se je pa v dobi svetovne vojne in po vseh njenih udarcih prekovalo v skoraj popolnoma nov element — da so početkom imeli krmilo usode nas vseh v rokah možje, ki niso znali osredotočiti naše narodno življenje v močno strugo edinstvene demokratske narodnosti v skupnost, kamor naj bi se v zadovoljstvu odvajal dotok vseh političnih stremljenj, kakor tudi posameznika, da bi se skupno in z nesebično požrtvovalnostjo vsakega državljana gravitiralo le k edinstvenemu cilju narodnostnega ujedinjenja. To je bil prvi greh, podedovan še izza prejšnjega sistema in je bil posledica marsikateri nezadovoljnosti, katera je rastla in narašča z vsakim dnem med ljudstvom, ki je postalo na mah dostopno za pošten preustroj na vseh demokratičnih načelih, katera se pa kakor se videzno dozdeva, odri-njujejo vedno bolj v ozadje in nehote se skoraj polašča zopet v vseh panogah javnostnega življenja kolikortoliko stari režim, četudi pod novim okriljem. Na naravnost predrzen način pa se skuša uveljaviti ta režim v naši narodni armadi.z dejstvom, da se sprejemajo v armado častniki, ki nikakor ne spadajo v našo armado in najsibodo tudi pripadniki našega državljanstva, kajti kdor ne zna naše mile materinščine, ta ne more z dušo in srcem služiti v armadi, pač pa ie iz kruhoborstva. Kdor pa hoče vstopiti v našo armado iz tega namena — za tega bi ne smelo biti nikdar mesta ako je tudi državljan, a ne zna popolno našega obenem službenega jezika. Ne pozabimo, kako je bilo glede službenih mest v ranjki Avstriji in kako mesto je dosegel Slovenec ako ni znal perfektno službenega jezika. V tem oziru bi morali biti merodajni faktorji neizprosni, posebno pa početkom. Kam bomo prišli, ako se že sedaj po preobratu zopet po večjih voj. pisarnah govori nemško raditega, ker službujejo častniki, ki slovensko ne znajo. V zadnjem času se je celo v službo prevzelo od Nemške Avstrije odslovljene častnike, ki so si pa naenkrat v naglici pridobili domovin-stvo na Kranjskem. Sicer opravljajo danes službo še provizorično, a sprejeti bodo tudi definitivno, če se ne bo protivil nihče temu. Brez potrebe bi bilo govoriti o dalekosežnosti take reorganizacije naše armade, med katero bi bilo toliko nepoklicanih elementov, ki bodo vsekakor ob uri upli-vali med armado kot raz kroji In a snov. Na drugi strani pa ta način sprejemanja v armado žali čustvovanja vseh onih častnikov, bodisi aktivnih ali rezervnih, ki niso potrebovali ob preobratu si snemati s prs svojih odlikovanj, raznih političnii pr«' ganjanj in zaporov. Da je pa pri sprejemanju v armado sploh premalo ocenjevanja In previdnosti je najboljši dokaz v »Narodu" prijavljeni slučaj kapetana Sve-teka, na drugi strani pa zopet osvetljujoče dejstvo, da se skušajo vrniti v armado elementi, ki bi sicer zavedajoči se svojih narodnih grehov saffli izginili iz pozorišča. V jugoslovanski državi, katere jedro je tako zdravo, in se nam obetai po premaganju začetnih težkoč najlepša bodočnost, moramo imeti le narodno, zavedno armado, v ko ikor jo sploh moramo imeti. Zato pa že začetkom skrbimo, da se v armado ne vrinejo ljudje, kateri ne spadajo tja in kateri bi hoteli polagoma uveljaviti zopet režim starega militarizma v narodno škodo. Vojaški mero daj n* faktorji so odgovorni za reorganizacijo armade v narodnem smislu in če častni' kov res primankuje, naj se pozove na prostovoljno pri' javo v aktivno službovanje one rezervne in narodne častnike, ki so se vedno borili za dosego narodnih ciljev v današnji obliki. Za tujerodce ne sme biti v armadi prostora, a še manj p9 za one častnike, ki so morda rodoi® Jugoslovani, a se tega nikdar zavedati niso hoteli ali pa so iz osebni koristi celo blatili svojo lastno narodnost. Tega naj se zaveda vsak pošte® Jugoslovan in naj pripomore pri Čiščenju armade v narodnem smislu * tem, da vsakogar, kdor se sedaj ostneli vstopiti v našo armado, a ima kafc narodni greh nad seboj, prijavi častniški aprobativni komisiji v Ljubljano od katere se pa mora zahtevali p°' zneje obračun in obelodanjenje celotnega delovanja. Morda bo treba tud1 v drugih panogah javnega življenj® precej zračenja, da bomo v bodoče v naši mili Jugoslaviji vsi tega se z®' vedajoči zadihali čist zrak pristnega slovanskega občutja, za katero smo se borili in od katerega ne borno odi1 nehali nikdar. | ■—1 Jugoslavija. Dr. Korošec odpotoval v Dubrovnik' j LDU Split, 1. maja. (DDU>) Minister dr. Korošec je davi odpotoval z ameriškim lovcem podmornikoV v Dubrovnik. Pri odhodu so ga p°' zdravili predsednik vlade dr. Krastelj' polkovnik Kostič in somišljenik! njegove stranke. Žrinsko-Frankopanska svečano®* v Belgradu. j LDU Belgrad, 30. april®; (DDU) Danes so bili v sabornl cerkvi svečani obredi za Zrinskim in Frankopanom. Prisoten je bil prestolonaslednik Aleksander, vse najvišje državn® predstavništvo in ogramno število pfe' bivalstva vseh slojev. Občina je pri' spevala 30.000 kron za spomenik imenovala eno izmed najlepših ulic p° njiju imenih. —* Ona: Za norca pa naju zdaj vendar imajo zaradi najinega imena! Na cesti mi je zadnjič kazal neki paglavec očitno pred vsemi osle in je tedaj kričal za menoj Schkubiitz. Zadnji zlog — biitz je že vrh :ega tako raztegoval, da sem iz samega sramu takoj zavila v bližnjo hišo. Ime se mora spremeniti. Zal mi je, pa ni pomoči. O ti: Le potrpi, se že še privadijo našemu imenu! Ona: Nič se ne privadijo; vedno hujše bo! Zakaj ga nisva že prej zamenjala za popolnoma nemško, kakor je to storil sodnik Kapun! On: A nadsvetnika Gallingerja misliš. No kaj pa je s tem dosegel? Res je sicer nato visoko gor prilezel. Zato pa je potem tem nižje padel in si zlomil vrat. Moral je iti med lačne Nemce. Bolje manje biti, pa pametno in — dobro živeti! Ona: Gotovo še uvidiš, da imam vendarle jaz prav! Glej še onega bogatega fabrikanta Woschnagga iz Šo- štanja napadajo. Nikogar se več h® boje. Poglej in beri — ..Jugoslavijo'1 On: (čita Časopis Jugoslavijo) S®1 res, še tega se lotijo. Pa celo p°fl državno nadzorstvo hočejo dati f®' briko tega (čita dalje) „ji:gos!ovanskef>® Bošnjaka" 1 ‘ f Oba: Da, da sedaj res nič v®, ne pomaga, hitro si dajva ponaredi*1 svoja — lepa imena! Drugi dan se že blesti nad uho' dotn moževe prodajalne ime: goslav Škubic". Ko si zjutraj s ceste ogledata spremembo svojega imena v napi®" se vstopijo okoli njiju poglavci 1 kriče: „Oj, oj, oj oskubljena Schku' blitza"! — tako, da naša zakonsi«1 dvojica kar zbeži. Morala: Nemškutarji na ^ itsch, agg, egg in podobni! se prekrstite in še o pravem ’ sicer vas tudi še na drug način osk bimo! N. N. Angleški in francoski časnikarji za Jugoslavijo. m j LDU Dubrovnik, 28. aprila. (UDU) (Zakasnelo.) Včeraj so priredili z novinarji izlet na otoka Lopud jn Ston. Povsodi so časnikarje sprejeli JjP° in navdušeno in jih pogostili, ^•arod^ jih je obuševljeno pozdravljal f'ngleški in francoski časnikarji so izjavili, da so se na svoje oči uverili, ?a je od Reke proti jugu samo en iivelj, in to jugoslovanski in da te ^roije rnorajo pripasti Jugoslaviji. Obljubili so. da bodo v tem zmislu obvestili angleško in francosko, javnost. Stonu jim je občina priredila banket, Kjer so stregle gospodične v primorski narodni noši. Tuji časnikarji so bili navdušeni. Izlet je trajal ves dan. Prvi majnik v Belgradu. „ j Belgrad, 2. maja. (Izv. por.) blavlje prvega majnika je poteklo Povsem mirno. Manifestacij ni bilo. lrgovine so bile odprte, samo neka* leri obrtni obrati so počivali. Avanzma jugoslovanskih oficirjev. ,. j Belgrad, 2. maja. (Izv. por.) • teku nekaj dni izda vojno mimstr- naredbo glede avanzma oficirjev jugoslovanski armadi. Belgrajsko vseučilišče. V* 1 .Bel grad, 2. maja. (Izv. por.) *ceiaj je pj|0 svečano otvorjeno bel* oljsko vseučilišče.' Vstop v jugoslovansko armado. x, j Belgrad, 2. maja. (Izv. por.) 7a°in° roinistrstvo naznanja, da je aanji termin za prijavo oficirjev bivše ,1str°*ogrske monarhije v jugoslovan-p° armado določen do 21. maja t.l. rošnje po tem roku se ne bodo uPoštevale. °P02icijonalen blok v Narodnem predstavništvu, j Belgrad, 2. maja. (Izv. por.) »Pravda" poroča, da snujejo hrvatski njarčevičanci opozicijonalen blok v Narodnem predstavništvu, kateri naj , n* se zedinil tudi z bosansko musli- ! •Bansko skupino dr. Hasnice in s srb-radikalci. Regent — jugoslovanskim železničarjem. L. i Belgrad, 2. maja. Regent Aleksander se je prisrčno zahvalil za poprav kongiesa jugosl. železničarjev. ----------------------—-----------.j Jugoslovansko-italijanski spor. Orlando noče sporazuma z Jugo- j slavijo. * ji LDU Lyon, 2. maja. (Brez- j ^jčno.) Iz Rima poročajo: Mr. Nelson ^e, poslanik Zedinjenih držav v y ®u, je ponudil svoje sodelovanje Bamen, da se najde možnost spo-,a*uma v jadranskem sporu, toda kon- ! n . eSa predloga ni stavil nikakega. j _-tnega predloga ni stavil nikakega. Mrlando se mu je lepo zahvalil za legovo uslužnost. Dijani izkrcavajo vojake in vojni materijal. (7 ji LDU Split, 28. aprila(DDU). ia i- nel°). Zadra in Šibenika nam tra i°» da ital‘jani izkrcavajo velike /ansporte vojakov in vsakovrstnega rjuega materijala. Vojsko koncentri-Proti iztoku, utrjujejo gorske v I11 *n prelaze. Zvečer 26. aprila je oibenik priplulo šest velikih trans-r?rtnih ladij, ki so bile polne čet. Da J Spremenili značaj mesta Šibenika, ,«8eljujejo Italijani regnicole. Doslej potvorilo 44 trgovcev iz Italije svoje I sovine, 12 pa jih še nima lokalov Prodajajo blago na pristanišču. K&ko rešujejo naše vprašanje 1 Van l Bern, 1. maja. Jugoslo-n*ki tiskovni urad v Parizu poroča : ^zanesljivega vira se poroča listu jLn d": Dasiravno vsa italijanska itair* SoS,asno odobrava zadržanje hi dele8at°v in vlade, vendar Bton v naz'ranju» kako naj se potreba °dslei- Nekateri menijo, da je (jeu Poslati nazaj v Pariz dosedanje bo„fte, drugi zopet mislijo, da je kot »t .se Pošljejo novi zastopniki; tak bi prišel v poštev Luzzati. Zdi se, da vlada za sedaj pričakuje predlogov iz Pariza; na noben način pa ne želi definitivnega preloma. Najbrž bo Wdson sam dal inicijative za rešitev tega zamotanega položaja na način, ki bo sprejemljiv za narodni ponos in za narodne aspiracije Italijanov ,.Information" poroča iz dobro poučenega vira, da se vrne italijanska delegacija tekom prihodnjega tedna v Pariz. — O torkovih dogodkih v Rimu javlja „Temps“: Torek, o katerem so pričakovali, da bo zelo buren dan, zlasti okoli zbornice in v zbornici sami, je potekel nepričakovano mirno. — „Temps“ od srede se poteguje za to, da pripade Reka Italiji in ponavlja svoj predlog od ponedeljka, naj se zgradi v Senju novo pristanišče za Jugoslavijo. Dalje objavlja pismo nekega inženirja, ki je član upravnega sveta družbe ,,Com-pagnie univcselle du Canal de Suez", ki predlaga, naj se zgradi za Jugoslavijo primerno pristanišče v bakarskem zalivu, ki ima izredno ugodno lego in se nahaja v neposredni bližini Reke. Pravi, da bi trajala gradbena dela v Senju več kakor deset let in da je Senj preveč izpostavljen „široku“. Naše severne meje. RazbojniStvo na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča: Dne 23. aprila je čez bojno črto v velikovškem okraju k četam kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pribežal Urban P., posestnikov sin iz Vovbrske gore in dal pri obmejnem poveljništvu i za vzhodno Kotoško na zapisnik: ; Danes ponoči sem pribežal čez bojno j črto k jugoslovanskim četam, da dobim j zaščito pred nemškimi roparji, ki so me hoteli ubiti. Dva dni sem se pred njimi skrival po vovbrskih gozdovih. Dne 19. aprila sta namreč prišla k nam na dom dva nemška razbojnika. Oborožena sta bila s puškami in ročnimi granatami. Pri belem dnevu sta vdda v hlev odvezala vola in ga hotela odgnati. Nam domačinom sta zagrozila, da vržeta ročno granato v glavo vsakomur, kdor bi se drznil, ju ovirati pri izvšitvi ropa. Naši so jokali, moj sedemdesetletni oče je plakajoč razbojnika prosil, naj mu pustita zadnje živinče. Razbojnika sta ga odpravila s puškinim kopitom. Ves iz sebe vsled takega ravnanja, sem zgrabil svojo lovsko puško in šel nad roparja, da naj nemudoma vrneta vola. Vnel se je med mano in razbojnikoma boj, tekom katerega sta bila oba roparja iz moje lovske puške ranjena. Nato so njima na pomoč pridrveli nemški boljševiki iz Vovber — bilo jih je kakih 30 —- in so izropali vso našo hišo. Mene so ujeli, me zvezal in me hoteli odvesti v bližnji gozd, kjer so me hoteli ubiti. Ko so me vlekli proti gozdu, pa sem, čeprav sem imel roke zvezane, iznenada prva dva roparja, ki sta me vlekla, z vso silo pahnil v stran in ubežal, predno so se ostali zavedli. Nekaj časa so nemški razbojniki za mano streljali, pa me niso zadeli. Zbežali so tudi moj oče in drugi naši, popustivši vse, da vsaj rešijo golo življenje. Ali se jim je beg posrečil in kako se jim godi, ne vem. Ropanje nemških tolp po slovenskih vaseh vel kovškega okraja se množi od dne do dne. Zato je slovensko prebivalstvo obupano do skrajnosti, če se tem neznosnim razmeram ne stori kmalu konec, ne vem, kako bo. Vse bo šlo v nič. Nemško nasilje na Koroškem. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se poroča iz velikovškega okraja: Pri slovenskih kmetih (nemških v tem okraju itak ni) ropajo nemške tolpe podnevi in ponoči Kradejo živino iz hlevov, prašiče, ovce in živila. Dne 21. aprila sta dva nemška roparja posestniku T. v Tolstem vrhu, občina Vovbre, pri belem dnevu iz hleva izvlekla vola. Ko sta se posestnik in njegov sin roparjem postavila po robu, se je začel boj, pri katerem je en nemški ropar dobil strel v prsi. drugi pa v roko. Ranjen je le-ta od- hitel v Vovbre in od tam seboj privedel 30 drugih razbojnikov, ki so imenovanemu posestniku razdejali vso hišo in odnesli, karkoli se je odnesti dalo, tako da je T. sedaj ob vso svojo imovino in pahnen v bedo. Taki ropi se dogajajo dan za dnem. Zato je slovensko prebivalstvo obupano in trepetaje pričakuje dne, ko mu pride rešitev. Dopisnik, koroški Slovenec, končuje svoje poročilo tako le: Mi še neodrešeni Slovenci na Koroškem se čudimo, kako to, da ne zas dejo vsega slovenskega ozemlja na Koroškem čete kraljestva SHS. ker sicer bodo nemški boljševiki vse slovenske koroške kraje tako izropali, da bo ljudstvo zapadlo največji bedi. Slovenski posestniki nujno prosijo vojaško oblast, naj da takoj zasesti vse slovenske kraje, da se stori konec vse uničujočemu ropanju. Preganjanje koroških Slovencev. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se poroča iz velikovškega okraja: Ker jim nemški boljš>:viški roparji šiloma odvzamejo vse, kar se le da premakniti: živino in orodje, slovenski kmetje niti polja ne morejo obdelati. Zato se je bati, da bo vse te kraje zajela strašna beda. Že vsled tega zbegano ljudstvo pa mora vrhu tega tiepetati še zato, ker nemške vojaške in roparske bande love slovenske fante in može, da jih šiloma odvedejo in uvrste v nemške boljše-viške tolpe. Kdor velja za dobrega Slovenca, nikoli ni na varnem in si ni svest življenja. Zalezujejo in silijo ga, naj prestopi k njim. Ako se jiin ne vda, ga proglase za nevarnega in ga aretirajo in šiloma odvedejo. Zaveden Slovenec iz velikovškega okraja, ki se mu je posrečilo ubežati in se zglasiti pri obmejnem poveljništvu za vzhodno Koroško, je dal na zapisnik: Dne 21. aprila sem moral pobegniti z doma. Tega dne je namreč k meni prišel posestnik Valentin S. in mi je povedal, da pride po noči pome nemška patrola, ki me bo aretirala in odvedla. Jaz sem se takoj skril. Na večer je res v našo hišo prišla nemška patrola. Bilo je pet vojakov ni en orožnik. Oboroženi so bili s puškami in ročnimi granatami. Vprašali so po meni in ker me niso takoj našli, so odprli vse hišne prostore, vse shrambe in omare ter z bajoneti in ročnimi granatami grozili družini in pretili, da nam požgo hišo in gospodarska poslopja, ako me ne najdejo. Končno se je patrola s ponovnimi grožnjami, odstranila. Zapustil sem skrivaj svoje zatočišče in pobegnil. Istega dne, ko so iskali mene, so Nemci odvedli tudi mojega prijatelja Ivana iz Hudega kraja. Odvedli so ga v Vovbre, da ga odtam odpravijo naprej, ali v Celovec ali v Woifsberg. Na isti način so 7. doma pregnali že veliko število slovenskih mož in fantov. Nemci napadajo še vedno. n Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 2. maja ob 8. iz uradnega vira: 1. maja dopoldne je metal nemški letalec bombe na Sinčo ves. 1. maja je samo pri Velikovcu delovala nemška artiljerija. Pri Velikovcu in Podrožčici ni bilo bojev pehote. Na Ljubelju smo odbili na dveh mestih sovražne patrole. Poltetnlca vstajenja Maribora. n Deželna vlada za Slovenijo je prejela dne 1. maja od gener. Maistra iz Maribora nastopno brzojavko: „S svojimi močmi smo pred pol leta osvobodili slovenski Maribor in slovenski Štajer. Danes praznujemo pol-letnico tega vstajenja ter obljubljamo deželni vladi in vsemu narodu, da bodemo tudi nadalje vstrajali na severnem braniku naše ujedinjene domovine ter trdno držad svojo jugoslovansko posest. Bog živi našega vladarja 1 Bog živi našo lepo Jugoslavijo I Občina Sobota za spojitev z Jugoslavijo. Ljubljanski gopisni urad poroča z dne 2. maja: Občina Sobota v okrajnem glavarstvu Slov. Giadec razpada vsled demarkacijske črte v dva dela: En del občine leži v nevtralnem pasu, eden pa spada v območje Jugoslavije. Ker onstran demarkacijske črte ležeči del Sobote od Nemške Avstrije, ki ima upravo nevtralnega pasu, nima upati nikake prehrane in ker ves promet gravitira proti jugu, so občani jugoslovansko vlado naprosili, da naj bi se demarkacijska črta tako preložila proti severu, da bi vsa občina Sobota pripadala kraljestvu SHS. Pisano prošnjo so podpisali tudi nemški občani. Nemški napad na Velikovec odbit. n Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 2. maja ob 18. iz uradnega vira: Dne 2. maja ob 4. so napadli Nemci celokupno mostišče Velikovec z veliko premočjo. Posrečilo se jim je prodieti našo črto na vzhodnem delu mostišča in potisniti nas nazaj. Vsled na novo nastale situacije se tudi zapadna in severna črta ni mogla držati in se je morala umakniti vsa posadka na južni breg Drave, ki ga držimo. Isto uro so napadli Nemci Rabenstein pri Spod. Dravogradu. Napad je bil odbit. Naše do sedaj znane izgube so 200 mož ujetih in dva topova uplenjena. Napad na Velikovec 2e dolgo pripravljen. n Ljubljanski dopisni urad poroča: Dne 23. aprila je slovenska kmetica našim prednjim stražam ob velikovški črti izročila pismo, ki ga je slovenski Korošec iz kraja, ki je v nemški oblasti, poslal svojemu svaku, ki biva tostran demarkacijske črte. Pismo je veleza-nimivo, ker je iz njega razvidno, da so Nemci napad na Velikovec že dolgo nameravali in skrbno pripravljali. Z dne 15. aprila datirano pismo namreč pravi med drugim: „Omeniti moram še to, kako nas martrajo (namreč Nemci). Kar naprej moramo voziti municijo in kanone. Kaj bodo vse navlekli skupaj I Kakor se sliši, nameravajo 7.daj v kratkem napasti Velikovec, zraven pa še pravijo, da nas bodo prisilili, da bomo morali jim pomagati, Velikovec zavzeti in kaj še vse. Od vsake hiše bo morai eden iti.“ Mirovna konferenca. Nemčija se mora odpovedati vsem pravicam do Luksenburške. k LDU Lyon, 1 (orezžično). Svet trojice je v svoji torkovi seji odobril člene mirovne pogodbe, ki določajo, da se mora Nemčija odpovedati vsem pravicam, ki jih je imela do Luksenburške. Znano je, da se je Nemčija v vojni leta 1870/71, polastila Luksen-burških železnic ter jih potem uporabljala v zmislu pogodbe, sklenjene 11. julija 1872. Ta pogodba je torej z določili nove mirovne pogodbe razveljavljena. Razne zanimivosti. k LDU Bern, 30. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Kakor javljajo angleški listi, sta Lloyd George in Clemencau izročila Orlandu pred njegovim odhodom iz Pariza spomenico, kjer je razloženo stališče Francije in Anglije v vprašanju, o katerem se jc Wilson tako jasno izrazil v imenu Amerike. Orlandu je pripuščeno na prosto voljo, hoče-li to izjavo priobčiti ali ne. Dejstvo, da še sedaj ni objavljena, dokazuje, da Wdson ni tako osamljen v tej borbi, kakor skušajo to prikazovati v Rimu. To potrjujeje tudi poročilo angleškega dopisnega urada, ki javlja iz poluradnega vira, da se Loy i George in Clemenceau v vprašanju R?ke popolnoma strinjata z Wilsonom. Baifour je poslal O landu noto, v katerih ga obvešča o teh dejstvih. .»Chicago Tribune" pripominja k tej vesti, da se ho moral končno tudi Orlando pridružiti naziranju trojice. — „Times ‘ z dne 28/4 pišejo: Italija ima izbiro med dvema političnima sistemoma, ki si diametralno nasprotujeta: med politiko kabinetov, ki je spr.-vilo osrednje države v pogubo, in politiko moderne demokracij**, ki naj v bodoče vlada človeštvu. Rene Pay**t priobčuje v „Journalu" vrs'0 d kumentov, ki dokazujejo, kake agresivne namene je imela Nemčija. Med 1 stinami ki mu jih je izročil Fehrenbach, bivši osebni tajnik Kurta Eisnerja, se nanaja tudi brz< javka, katero je poslal dne 24. julija 1914 baron Ritter, bavarski poslanik pri Sv. Stolici, in ki se je našla v arhivu bavarskega ministra za zunanje stvari. Brzojavka ima nastopno besedilo: „Pa-pež Pij X. odobrava energični nastop Avstrije proti Srbiji, ker upa, da bo Avstrija mogla vzdržati ta napor. Papež vprašuje, kdaj bo Avstrija sploh mogla pričeti z vojno, ako se niti sedaj ne bi mogla odločiti k temu, da z orožjem v roki odbije inozemsko agitacijo, ki je privedla do umora prestolonaslednika in v sedanjih razmerah ogroža obstoj monarhije/' V teh izvajanjih se jasno izraža strah, ki ga ima Rim pred panslavizmom. — Pod naslovom „Temne sile" priobčujejo „The New lllustrated" članek, ki ljuto napada Sonnina in dokazuje, da je samo on kriv zastoja v delovanju konference. Sonnino da se poslužuje reakcijonarnih spletk Met-ternicha in Bismarcka, drži Orlanda popolnoma pod svojim vplivom in zastopa Še vedno ono diplomatično strujo, o kateri smo mislili, da jo je svetovna vojna za zmerom zasula, Sonninova krivda da je, ako je italijanska delegacija zapustila Pariz in ako nastopa Italija tako sovražno proti Jugoslovanom. Reka — samostojna država? k LDU Bern, 1. maja. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Dasiravno italijanski senat, parlament in vsa javnost odobravajo stališče Orlanda in njegove vlade, vendar splošno prevladuje naziranje, da bo vprašanje Reke rešeno v soglasju z |jWll8onovlm načelom. Že danes lahko rečemo, da je usoda Reke že odločena, To je razvidno tudi iz izjave, katero je podal Orlando v svojem govoru v torek in ki se nanaša na stališče, katero zavzemata glede Reke Francija in Anglija. Clemenceau in Lloyd George sta dejala Orlandu pred njegovim odhodom v Rim, da se Francija in Anglija z ozirom na dejstvo, da italijanske zahteve v londonskem dogovoru ne obsegajo Reke, nikakor ne moreta strinjati z italijanskim naziranjem in bi odnehali kvečjemu toliko, da bi se proglasila Reka za mesto, ki tvori samostojno državo, toda samo s pogojem, da se zgodi to po kompromisu, ne pa kot dopolnilo k integralni izvršitvi določb londonskega pakta. Vsled tega nastopa zaveznikov se dela sedaj rimska vlada, kakor da ni nikoli zahtevala Reke. Iz Rima brzojavljajo, listu »Morning Post44, da italijanska vlada ne zahteva Reke. Vrišč, ki je nastal v Italiji za priklnpitev Reke, je glas ljudstva. Reka zahteva združitev z Italijo. Tak je položaj v resnici. Kitajska dobi nazaj Kiaučau. LDU Pariz, 1. maja. (Brezžično.) V razgovoru z zastopnikom „Matina“, je izjavil japonski delegat Makino: Povsod se govori, da zasede Kiaučau Japonska in ga obdrži za vedno v svoji oblasti. To ni res. Zarezali smo se, da vrnemo Kiaučau Kitajski In to obljubo bomo izpolnili. Prav zato, ker nima nihče pravice, da bi dvomil nad našo besedo, zahtevamo, da izvršimo to stvar sami. Politični pregled, p ,,Zastava", neodvisno svobodomiselno glasilo, je začela s 30. aprilom zopet izhajati. Urednik lista je Oskar Tartaglia. List zastopa mo-narhizem in centralizem. p „Pravda4* v Belgradu Izhaja sedaj dvakrat na dan. p Komar ne piči komarja. Predsednik republike je po organu ital.-franc. organizacije, »Franco-lialla44, naslovil na Italijo nastopno poslanico: Italija In Francija, ki jih je vojna tako tesno združila, bosta ostali združeni tudi v miru. N č ju ne bo moglo raz-družiti. Ohlajenje prijateljstva med njima bi pomenilo katastrofo za latinsko kulturo in za vse Človeštvo. Francija zvesta svojim obveznostim, svojim simpatijam in svojim tradicijam, bo nastopala roko v roki z Italijani. Državno posojilo nosi m- 4 °l„ Pokrajinske vesti. kr Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano vabi na svoj izlet v Tacen-Medvode, ki ga priredi v nedeljo dne 4. maja. Izletu se pridruži, kakor se odboru pravkar sporoča, tudi bratsko društvo iz Šiške. — Zbirališče ob pol 14. pred Grmanom, kjer se pridružimo šišenskemu Sokolu. — Nazdar! kr Sprejem grofa Attemsa v Savinjski dolini. Celemu slovenstvu dobro znani zatiralec slovenskega naroda, ki je bil hgnan Iz naše presto-lice, se je meneč, da najde mirno in tiho skrivališče v Jugoslaviji, priklatil k svojemu modroiervnemu sovrstniku grofu Salami v Novo Celje pri Žalcu. Narod Savinjske doline ga je pa njegovim zaslugam primerno ^slavnostno" sprejel. Stoglava množica se je spontano zbrala proti večeru pred gradom in mačja godba mu je zaigrala krepek »Abzugsmarsch". Pritepencu bodi to sicer mil toda obenem resen opomin, da ni Savinjska dolina zanj nikako zavetišče, deželno vlado pa prosimo, da nas v bodoče obvaruje pred im-portom sličnih elementov. kr Gledališče bralnega društva v Mokronogu. Vsled nepričakovanih^ nastalih ovir se ponovi nDeseti brat14' v društveni dvorani v Št. Janžu že to nadeljo t j. 4. maja popoldan. kr Mokronoškl grad, last odvetnika dr. Wallentschagga, pride pod državno nadzorstvo. kr Sv. Katarina pri Tržiču. Dr. Karel (baron) „ Bom je podpisal 200000 4 % posojila na državne bone. kr V Celju je umrl narodnjak Josip Hočevar. Pokojni je bil zelo priljubljen. kr Iz Maribora. Dne 26. pr. m. so sedeli v slovenskem hotelu »Union44 3 gostje in sicer dva častnika in en podčastnik in se že odpravljali, Pred njimi na mizi je stala steklenica s kislo vodo. Naenkrat pride častnik Nemške Avstrije nadporočnik Werbnig in zahteva pijače. Ker je bila policijska ura, mu je nihče ni hotel dati, j nakar je rekel, zakaj, da navzoči častniki pijejo. Eden mu je odgovoril, da 1 ga to ne briga, a on je nato zavpil: „lhr Offiziere und Unteroffiziere samt hreni Kbnig und Regenten seit alle Schvveine44. Častniki so ga nato are- ; tirali. Mnogo podobnih individualitet j se še nahaja v Mariboru, ki marsikdaj ■ začno kazati svojo barvo posebno j kadar so vinski. Dobro bi bilo po- j slati te ljudi tja, kamor spadajo, kjer vlada radi pomanjkanja stok in škripanje z zobmi, namreč v njih ljubljeno Nemško Avstrijo. kr Konjice. Dočim drugod uživajo svobodo Jugoslavije, je pri nas ravno narobe. Če greš na pr. na okr. glavarstvo, vidiš tamkaj še vedno nemškega hujskača „Wolfa“, ki je storil med vojno nešteto krivic. Vprašamo deželno vlado v Ljubljani, ali res nima za to mesto zavednega, narodno čutečega uradnika? Greš na občino. Tamkaj vidiš prejšnega „An-tonitscha44 in sedanjega „Antor.iča“. Ta človek opravlja še danes službo občinskega tajnika, kateri je pred par leti vrgel raz Nar. doma slovensko trobojnico in jo teptal v blato. Upamo, da bo gerent občine trga Konj.ce g. dr. Prus storil potrebne korake. Ko-nečno prosimo g. dr. Prusa naj njegova gospa malo manj nemško klepeta — vsaj na trgu ne — in naj jo pouči, da je ta jezik, — jezik našega krvnega sovražnika. Isto velja tudi g. Šucu — davčnemu upravitelju v Konjicah. kr Kočevski Slovenci so proslavili spomin smrti jugoslovanskih mučencev Zrinskega in Frankopana dne 30. aprila zvečer z akademijo v gostilni g. Beljana. Poštnim uslužbencem. Maribor, 2. tnajnika. Ustanovni občni zbor »Dtuštva jugoslovanskih poštnih uslužbencev44 v Mariboru ie na glavni pošli dne 6. t. m. ob 19 30 Slovenci, Jugoslovani! Nabirajte za jugoslovanski obrambni skladi Praznovanje prvega maj-nika v Ljubljani. Še nikdar se ni praznoval v Ljubljani prvi majnik tako svečano kakor letos. Praznovanje je imelo značaj narodnega praznika. Delo je popolnoma počivalo: uradnik, obrtnik, delavec, vsak je praznoval prvi majnik. Narodna Socijalna Zveza je skupno z jugoslovanskimi železničarji proslavila prvi majnik dostojno in lepo. Ob 6. zjutraj je bila budnica godbe ZJŽ, ob 9. uri pa je bil pred Mestnim domom velik ljudski shod, katerega se je udeležilo več tisoč železničarjev in delavcev. Na shodu je predsednik ZJZ povdarjal pomen in razliko praznovanja prvega majmka med narodnim in internacionalnim delavstvom. Gosp. Rupmk se je v lepem govoru spominjal še ne osvobojenih naših bratov, ki ne morejo še z nami praznovati prvega maja. Poživljal je navzoče, naj ne mirujejo preje, dokler ne bodo osvobojeni vsi naši bratje. Nato je govoril predsednik NSZ, R Juvan, ki je povdarjal, da mirovna konferenca ne bo ugodila našim pravicam, ker viada tam še vedno imperijalizem. Tudi pri nas mora zmagati narodna misel, tudi našim bratorn pod itali^ janskim jarmom in na Koroškem mora zasijati solr ce svobode. Govornik je v spretnih besedah orisal nevarnost boljševizma in internacijonale za našo mlado državo in pozval narodno delavstvo, naj se pridruži narodnim delavskim organizacijam. Občinstvo ie poslušalo z velikim zanimanjem vse govornike in odobravalo njihove govore. Po shodu se je razvil po mestnih ulicah sprevod z godbo na čelu. Sprevodu sc je pridružilo več tisoč j občinstva. Pred „Narodnim domom44 i je zapela množica „Lepo našo dorno-j vino44 in „Hej Slovani44, nakar so se ! zborovalci razšli v najlepšem redu. Zvečer se je vršil v vseh gornjih prostorih ,.Narodnega doma14 družinski I večer, na katerem sta govorila Deržič in Ivan Tavčar. Pri prireditvi je je sodelovala godba ZJZ. Prvič jc nastopil tudi pevski zbor NSZ, ki si je zaslužil lepo priznanje. Deklamacije in šaloigra „Brat Sokol44 so uspele dobro. Družinskega večera se je udeležilo v lepem številu tudi uradništvo in nekaj narodnih poslancev. Tako je Narodna Socijalna Zveza skupno z jugoslovanskimi železničarji lepo proslavila prvi majnik v svobodni Jugoslaviji. Socijalna demokracija je proslavila prvi maj na predvečer z delavskimi predstavami v obeh glediščih, na dan prvega maja pa se je vršil pred „Slonom“ ljudski shod, katerega se je udeležilo socijalno demokratično delavstvo in veliko ljudi iz ljubljanske okolice. V sprevodu, ki se je vršil v redu po shodu, so nosili več rdečih zastav in več tablic z različnimi svobodomiselnimi in drugimi napisi. Na shodu sta govorila sodruga Petelan in Štebi. Popoldne so imeli ljud,ko zabavo v Šiški. Zvečer pa se je vršil koncert v ..Unionu44, katerega se je udeležilo veliko delavstva in meščanstva. Krščansko-socijalni delavci pa so proslavili prvi majnik na Rožniku. Prvi majnik je potekel povsem mirno in dostojanstveno. Tako je pokazalo slovensko delavstvo vsemu svetu, da je zrelo za resno delo in sposobno vladati samo sebe in ne potrebuje raznih jerobov. Dnevne vesfl^ dn Vojvoda Mišič v Sloveniji. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 2. majnika: Potem ko se je bil kot zastopnik regenta prestolonaslednika Aleksandra udeležil zagrebških slovesnosti povodom pokopa narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana, je vrhov i poveljnik armad kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vojvoda M šič, v četrtek ob en četrt na 13 v družbi ministra dr. Kramerja s posebnim vlakom prispel v Ljubljano, da si ogleda prestolico Slovenije, vidi našo zemljo in da se seznani z našimi razmerami. Na južnem kolodvoru so ga sprejeli v imenu deželne vlade predsednik dr. Brejc in podpredsednik dr. Žerjav, v imenu vojaške oblasti pa — general Smiljanič s svojim generalštabnim šefom podpolkovnikom Nedičem. Ker javnost o prihodu jugoslovanskega generaiisima ni vedela, ni bilo večjega sprejema. Popoiudne se je vojvoda Mišič v družbi zgoraj imenovanih predstavnikov odpeljal na Bled, da prvič v svojem življenju vidi biser Siovenije. Carovitost naše zemlje, stasitost in zdrava krepost našega naroda so vojvodo zadiviie. Občudoval je delavnost naših ljudi in se nad vse pohvalno izražal o njihovi discipliniranosti in rodoljubnosti. Vtiski, ki je generalisim Mišič dobil ob svojem prvem bivanju med Slovenci, so bili kar najugodnejši. Včeraj opoludne se je vojvoda Mišič vrnil v Zagreb. dn Štetje dnevnega časa od 0—24 se je začelo s 1. majem v naši državi. Oblasti in uradi se bodo strogo držali te spremembe. Šolska oblast naj še posebej preskrbi, da se otroci čim-preje privadijo novemu štetju. dn Južna železnica je izdala zn l.maj nov vozni red, na katerem pogrešamo novega štetja časa. Ta vozni red bo delal zmešnjave, zato naj ga občinstvo ne kupuje. dn Vsa društva in korporacije na Koroškem in bližnjem Štajerskem opozarjamo na veliko narodno slavnost, ki se vrši dne 18. maja 1919 v GuŠtanju na Koroškem. Prosi . se, da se vzame ta dan v obzir za i eventualne druge prireditve. dn Proč s tujci I V Ljubljani j imamo veliko štcv.lo tnjih denarnih j zavodov, zastopstev in dr tvrdk, ki i imajo pa nastavljene večinoma same ; Nemce in jude. Kar poglejmo „Kre-| ditanstalt44, „Verkehrsbank“, J. Meinl, i „Humanic44 itd. Zakaj bi mi redili ; tujce, posebno pa še judovske zaje-, davke, ali nimamo dovolj svojih ljudi, j ki po svojih zmožnostih gotovo ne zaostajajo za tujerodci? Dolžnost naše pokrajinske vlade je, da naredi kratek i proces ter izžene vse te vsiljivce in s tem prisili tuje tvrdke, ako že res morajo imeti svoje filijalke pri nas, | da nastavijo domačine. Smešno je, da so naši ljudje brez služb, tuji v srcu nam sovražni elementi so pa lepo na gorkem. Seveda je to tudi stvar naših trgovcev, tudi oni naj enkrat pokažejo malo možatosti in se nekoliko zganejo v svojem lastnem in narodnem interesu! dn Uradne ure pri ravnateljstvu mestnega užitninskega zakupa so določene glasom sklepa direktorija z dne 30. 4. 1919 od 8 do 14 ure. dn Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poživlja še enkrat tem potom vse službodavce, ki ima v področju deželne vlade za Slovenijo pokojninskemu zavarovanju zavezane nameščence, da vplačajo takoj vse zaostale premije na čekovni račun št. 10 307. Posebno pa zavod opozarja na to, da ne pripozna po 31. 3. 1919 deželnemu uradu v Gradcu oziroma v Trstu vplačanih premij kakor na njegov račun vplačanih in bode zahteval izrecno vplačilo na lasten račun. Poleg tega opozarjamo, da se imajo zaostale premije vpiačati z zakonito določenimi 4 odstotkov zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu. dn Zavarovanje delavcev zoper nezgode. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse podjetnike, ki imajo v področju deželne vlade za Slovenijo zavarovanju zoper nezgode zavezane obrate, da vplačajo takoj zavarovalnine za drugo polletje 1918 odnosno tudi še od prešnjega časa ,zaostale na ček. račun 10306 zavarovalnine. Opozarja se na to, da sc imajo zaostale zavarovalnine vplačati z zakonito določenimi 4 odstotnimi zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu. dn Subskripcija 4 odstotnih državnih bonov. Pri Ljubljanski kreditni banki je bilo do inkl 28. t. m. podpisanih skupno K 1,960.000 4 odstotnih državnih bonov. tfn Stanovanja. Na tozadevno nottco v včerajšnjem „S!ov. Narodu" KonŠtatiramo, da je g. dr. Rupnik, Magistralni uradnik v stavbi nskem hiaclH, Lingarjeva, uiica od IJubljau-magistrata določeni referent z» stanovanju. On ima torej dnjati 'Irankam pojasnila in nasvete ter JIrv pomagati, ne pa da postopa s strankami surovo, da v uradu zliva *°lč svoje osebne mržnje, sploh da P^s opa s strankami kakor kak rovtar. Pisali *mo že pred 2 mesecema, da *a gospod ni zmožen za ta referat In J*3 se sploh naj odvzame magistratu ter poveri vladi, a zgodilo se ni nič aruzega, kakor, da je zrastel g. re-jerentu za stanovanja g. dr. Rupniku 'e še bolj greben in da se čuti še Slastnejšega. Po pravici moramo vPraš*ti ali je ljubljansko prebivalstvo radi dr, Rupnika tukaj ali je on urad-n>k za ljubljansko prebivalstvo? Imamo zoper dr. R. obilo pritožb, kako su-[ovo In pristransko postopa s strankami. Gospo A. S., ki ga je prišla Pfosit pojasnila za stanovanjc, je nesramno nahrulil, da nima z njo ničesar govoriti ter da se naj takoj odbrani sicer jo ven vrže. Ker hi pa g, p* R. bil stranki lahko pomagal m« Jc pričela to razlagati, se je razjezil, kričal nad njo, ter poklical |jJugo. ki jo je na ukaz surovega dr. p- suval s tako silo, da je zadobila poškodbe, ki ne bodo brez posledic. ~rug slučaj: Gosp. P. je prišel s stavbenikom S. k dr. Rupniku vprašat za bekl nasvet. Ko predstavi stavbenik 8« P., 8e raztegne dr. Rupnikov obraz 5* Učne kričati: „A vi ste g. P ?! . vt pridete k meni — ali no Jeste, tla sto mo razžalili pred 6 ali ' lodni, G. P. je zatrdil, da to ni n}°goče, ker dr. Rupnika dotedaj niti ni Poznal in je opomnil, da je dr. Rupnik uradnik ter je prišel v uradni zadevi £ ojeniu ne pa, da ga osebno zmerja. Tedaj fe-pričel dr. R. še bolj kričati, !!a e- p- ni preostalo drugega, kakor je stavbene načrte pobral in odšel. Navedli bi lahko še več primerov, kako dr. Rupnik „uraduje“. Ni čuda da le stanovanjska beda v Ljub-J čedalje hujša, če referent za stanovanja strankam tako radikalno pomaga |z svoje pisarne. dn AH naj se šolski voditelji »nennjejo ali volijo? Do sedaj se 1® pri nas vršilo Imenovanje, ki je pa bilo pogostoma politično pobarvano, torej pristransko. Ako bi se pa uveljavila volitev* nastali bi včasih prepiri med učttelstvcm dotične šole, ki bi bili lahko šolstvu v kvar. — Najprimernejše In naj pravičnejše se nam zdi, ako bi se učiteljstvo pii vodstvu vrstlo Po službenih letih in s imelo dne 5. maja ob pol 15. ustanovni občni zbor, kakor je bilo pomotoma objavljeno, ampak 4. maja ob 14 uri v prostorih gostilne g Mraka. Društvo tehnikov v Ljubljani vabi vse svoje člane na važen društveni sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 4. maja t. 1 ob 9 uri v fizikalični učilnici višje obrtne šole v Ljubljani (glavni vhod, I. nadstropje, desno, soba št. 34.) Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Kranjsko v Ljubljani ima v nedeljo dne 4. majnika 1919 ob 15 uri v Mestnem domu v Ljubljani svoj občni zbor, na kar se tovariši še enkrat opozarjajo. Narodno gledišče. Dramsko gledališče. 3. maja, sobota, „Moj bebi“, za A/51. 4. maja, nedelja, popoldne ..Krojaček ju-naček“, izven abon. Zvečer „Moč teme“, za B/50 abon. Operno gledališče, 3. maja, sobota, „Bajaci“ in „Evellna“, za C 2/49. 4. maja. nedelja, „Boheme ‘, Izven abon. ijeni napad na Velikovec je bil s temi v naprej bistveno oslabljen. Danes ob 4. uri zjutraj se je ta napad začel, zlasti z veliko silo na vzhodni del mostišča, katero je s svojimi izpostavljenimi krili še od davno nudilo sorazmerno ugoden položaj napadalcu. Kakor hitro se je videlo, da je nevarnost na vzhodu postala znatna, je bilo treba potegniti posadko mostišča preko Drave. Pri tem so izgubili največ 200 mož na ujetnikih in dva topa. V prejšnjih bujih zajeti nemški topovi so bili še včeraj spravljeni preko Drave. Naše izgube so minimalne ter so vse prenagljene vesti, ki jih širijo neodgovorni ljudje, ne-le potvorjene, ampak naravnost lažnjive. Nemški napad proti Dravogradu se je razbil. Za vse te boje so Nemci imeli že en teden zbranih 5000 mož in so obenem pozvali več letnikov pod orožje. Proti-odredbe od naše strani so v polnem teku. Prvi niajnik v Zagrebu. Številne aretacije. Zagreb, 2. maja. (Izv. poroč.) Ker je bda vlada prepovedala proslavo prvega majnika, je stopilo v sredo zjutraj vse zagrebško delavstvo vseh strok v stavko, razen železnice in pošte, tako, da je trgovsko in gospodarsko življenje Zagreba skozi dva dni popolnoma počivalo. V sredo zvečer je vlada ugodila delavskim zahtevam in dovolila proslavo prvega majnika v omenjenem obsegu. Delavci so nato končali stavko. Nekateri socijalisti so piekoračili od vlade jim stavljene meje in je prišlo na več krajih do demon-shacij, pri katerih je morala posredovati policija in vojaštvo. Tekom včerajšnjega popoldneva je policija aretirala več delavskih voditeljev, okoli 120 oseb. Med delavstvom je nastalo velikansko razburjenje, tako da se je bilo bati, da danes iznova izbruhne stavka v še hujši obliki. Na intervencijo poslancev Bukšega ln Korača pa so bili vsi aretiranci tekom večera izpuščeni. Sedaj je v Zagrebu mirno in normalno življenje. Preki sod v Sarajevu. LDU Sara j evo, 2. maja. Ker so socijalni demokratje zapretili, da bodo vsled svoje stavke nasilno ustavili delo v javnih zavodih, zlasti v elektrarni, plinarni in vodovodu, je bil včeraj proglašen prekl sod. Stavka traja dalje, vendar pa vlada v mestu mir in red. Konec stavke v Osijeku. Osijek, 2. maja. (Izv.por.) Generalna stavka je končana. Stavka se je razbila na protistavkovnem gibanju meščanstva. V gostilnah in restavracijah so se gostje sami posluževali. Stavka je mirno končala brez vsako-jakih izgredov. Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo. Aprovizacija. a Amerlkanska mast in slanina. Danes je došlo v Ljubljano 2t> vagonov amerikan-ske masti in slanine. Razdelitev masti in slanine je prevzela „Vnovčevalnica za živino in mast“ v Ljubljani. Mast se bo razdeljevala v prvi vrsti med občine in apro-vizacije. izdajatelj in odgovorni ureonsk: Anton Pesek. tiskafna" v Ljubljani. Tiska „Zvezna Razna poročila. Bavarske vladne čete vkorakale v Monakovo. LDU Kufstein, 1. maja. (DKU) Od avstrijskega trgovinskega muzeja v Monakovem so semkaj telefonirali: Davi so vladne čete Hoffmannove po ljutih bojih vkorakale v Monakovo. Poulični boji trajajo dalje. Upati je, da se bodo do večera končali. Oboroženi delavci so odtožli puške. Čete so vkorakale v mesto ob velikanskem navdušenju prebivalstva. I ; Uvoz barv in strojev iz Nemške Avstrije. | LDU Belgrad, 2. m^ja. Med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo je došlo do konpenzacijskega dogovora glede uvoza strojev v vrednosti 20 mili. kron In barv v vrednosti 4 milj. kron. Zadnje vesti. Uradno poročilo o bojih na Koroškem. Ljubljana, 2. majnika. Ljubljanski dopisni urad poroča: Potem ko so Nemcem iz Pariza v aprilu začele dohajati razne vesti, da se ima najbrže prisoditi Celovec Jugoslovanom, so začeli koncentrirati iz Koroške, Solnograda, deloma pa tudi iz Štajerske in Dunaja velike sile, da „očistijo“ Koroško. Napad se je končno določil na začetek maja. Skozi ves april so Nemci nadlegovali naše čete z nenadnimi napadi, puškanjem in zadnji čas tudi s topovskim obstreljevanjem mostišč ter so s tem s sveta spravili znano premirje, katero se je bilo sklenilo meseca januarja. Pri tem je Nemcem prekrižalo račun slovensko prebivalstvo v okupiranem ozemlju, katero se je 28, aprila v nekaterih mestih proti njim vzdignilo in so naše čete vsled tega izčistite pred-polje pred svojimi pozicijami, zlasti glede artilerije. To se jim je tudi v polni meri posrečilo in so pri tej .akciji zarobili nad 300 mož, 12 topov, medtem ko so natialjnih 12 topov popolnoma uničili. Nemški skrbno priprav- K4 ^roda se: ftj Proda se triročna petrolejka za 90 K. Naslov v upravi lista. Prave, tržaško jesenove bičevnike gladke priporoča tvrdka Osvald Dobeic Ljubljana Martinova cesta 15. Na debelo! Na drobnoI 4 ovne velike pasme, rejene, postavljene na postajo Hrastnik ima naprodaj Viktor Vokač, Dvor, Dolenjsko. Prodam dva težka domača konja, prvi star 4 leta, drugi 8 let. Sava št. 130 pri Jesenicah Gorenjsko. Večje množine svežih jajc se dool vsak dan pri P. Skaza v Ljubljani, Poljanska c. 64. 470 Lepo belo platno, češko blago 75 cm. široko okrog 300 mtr tud1 manjše množine se po K 18. mtr. proda. Naročila naj sepošiljaju pod »Platno* na upravništvo Jugoslavije. Vinski transp. sodi. 70 komadov a &>0-7O0 Itr. se prodajo Ponudbe na upravništvo Jugoslavije pod »Vinski sodi*4. Lopo bnkovo oglje, 2 ali več vagonov, kupec mora vsaj polovico vreč dostaviti, dobavlja tvrdka A Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. 304 Karbidne svetilke na drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po 30 K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka Martin Sumer, Konjice. 414 E3 Kupi se: S Kupi se lepa, dobro o-hranjena sobna oprava, naj-rajše kompletna. Naslov pove upravništvo. 406 Store, obrabljene gramofonske plošče kupuje po najvišji ceni, ali zamenja za nove do konca meseca majnika tovarniška zaloga gramofonov in plošč A. Ras-berger, Ljubljana, Sodna ul. 5. 4U2 Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi". j£j Službe: Tražim odgojlteljicu k 3 djeci, koja Je potpuno vješta u odgoju, za odmah. Mora znati hrvatski i njemački govoriti, i nešto šivati Svje-dodžbe sa slikom molim slati na naslov Oskar Pollak, Varaždin. 465 Stroj ne kij nčavničar j e ter elektromonterje sprejme Vojnovič & Cie, tovarna Glinice št. 6. 471 goslov. anončni in informačni zavpd Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančcvo nabr. 5. 472 Želim vzeti v najem gostilno v mestu ali na deželi. Vzamem tudi pekarijo z gostilno vred v kakšnem primernem kraju. Oglase sprejema pod »Gostilna- podružnica Jugoslavije v Ptuju. 453 Sprejmem zanesljivega, treznega kočijaža k enem paru lepih konj v mestu. Naslov v upravi. Sprejme se kletar, dobro rzurien Vpraša se v podružnici »Jugoslavije- v Celju. Kontoristlnja starejša moč, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Moči malo vežbane v prodaji galanterijske stroke imajo prednost. Ponudbe pod „ anesljivost- na upravništvo Jugoslavije. Trgovsko izobražen, zmožen slovenščine in nemščine kakor knjigovodstva, strojepisja ter splošne trgovske korespondence, želim primerne službe. Ponudbe pod »trgovska moč“ Maribor. Glavna posta. Sprejmem brivskega vajenca Poizve se pri Jordan Avgust, Vevče D. M. v Polju. 447 Šivilje za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljubljana, Franca Jožefa c. 8. ybirko zanimivih povesti 'J in novel z Gorenjskega obsega knjiga: „Šopek = samotarke" Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanom Založila in izdala Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 51—, broširani K 4’—. S Razno: ^ Meblovano mesečno gobo išče gospod, ves dan zaposlen in zelo soliden; če mogoče naj bo soba z električno lučjo. Rabi jo za takoj ali za 15. maj. Ponudbe pod »1000- na upravo lista. 464 4 —5000 kron išče trgovec v svrho razširjenja podjetja. Pod „5 odstotkov- na 1. Ju- Seno, slamo, semenski in krmilni OVES (po K 2 — do K 2 40) dokler traja zaloga, oddaja skladiSče Balkan v Ljubljani. 1017 Najlepše darilo mladini je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske „DORE“. Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4’ -. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8. Gospodarska pisarna Dr. IVAM ČERNE, Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6. (Vis-a-vis hotela „Union"). BanJna Uomlslja, posojila, inliaso — trgovske Informacije — financiranja, saniranja, trgovske poravnave — promet z nepremičninami in podjetji — uprava premoženj, vterja-vanje dolgov — Izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. Uraduje od 8.—>/a1. In od 3.-5. ure. Telefon 37. Zahtevajte prospekt. Toaletno milo najfinejše vrste raznega vonja in velikosti, ukusno zamotano, od 28—60 K ducent. Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji polovico are, ostanek po povzetju, do-čim ostale zemlje Jugoslavije račun poravnajo v naprej. Leopold Zeisler, agenturni in komisijski posel, Zagreb, Margaretska ulica Štev. 6 in 7. Pisemski papir najfinejše vrste priporoča 102 Marija Tičar, Ljubljana Največja izbira umetniških razglednic Pondeljek, dne 5. t. m. ob 3. uri pop. se vrši nadaljevanje razprodaje raznih za hišo zelo nujnih predmetov po zelo nizki ceni v „Koslerjevem gradu", Šiška, Celovška cesta št. 70. 1011 Termalno-radioaktivno kopališče Toplice pri novem mestu, železniška postaja Straža-Toplice zdravi: revmatizem, protin, neurnlgijo (ischias), rsudate (ženske bolezni), posledice ran in »lomljenja kosti itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. 1030 p Opozarjamo i la brošuro: 0 s „Kod naj se poti meja med iugosls C“ egne pravična ivijo in lialijo?" Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje. Cena 1 krono. Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih Jugoslavije" v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. Proda se im- 12 HP, vdelan na železnem vozu, pripraven za doljedelce ali za večjo obrt. — Naslov se izve v upravnišivu. 1083 Strugar Karel Hlupič Ljubljana, Dunajska cts*a št. 6 se priporoča cenj. občinstvu; sprejema vsa v to stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro in po ceni. Sprejme se izurjen pomočnik. Pristne kranjske klobase velike, komad po 5 in 6 K razpošilja od 5 kg naprejfranko po povzetju KARL NOVAK Šiška Ljubljana VII. K. Linhart, urar Marija Terezija c. 7. Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvršc 990 VINO staro in novo, slivovko, rum itd. nudim po najuižjib cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M.Rant, Kranj. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaj3 in razpošilja lekarna Trnkdczy v Ljubljani, zraven rotovža. 400 komadov sadnih korbic ('z šib pletenih) od 5 do 50 kg vsebine, proda takoj po nizki ceni importna in ekspertna trgovina Ferdo Sert, Maribor, Koroška ulica 21 Teč vagonov bukovega oglja in bukovih drv ima na prodaj Franc Mesarič, posestnik žage Stogovce, pošta Ptujska gora. Sveče parafinke, vermut, maščobno milo, milo za ribanje in razno drugo blago Oddam. — Naslov v upravi tega lista. Brzojavne droge iz borovega, smrekovega, h jovega in mecesnovega lesa, 6—13 cm dolge, 14—20 cm na tenkem koncu, kupi v večji množini fiiiiJrk Piit/iorc naprava za lesno Impregnirali IGU lxU ICJClo, fanje v Hočah p. Mariboru. „KINTA“ karbidne svetilke najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popol' noma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 31 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „K.I!NTA“ svetilk, tj*’ bljann Dunajska cesta it. ===== Telegrami: KINTA Ljubljana. =*=»=== j | Torek Petek POZOR 1 Vj^orjk sveže ribe se dobiva pri tvrdki Leopold Fon, Ljubljana | Stati Irg stev.171 | Stari trg Stet.T Strojna tovarna lu livarna del. dr. v Ljuhljani, Dunajska c. 35, Zvonarska «L 3* Zuonarna Tovarna za stroje in armature, kovinska I* In železo-llvarna. Prva slovenska kavarna „CENTRflIi“ v Mariboru se priporoča Slovencem domačinom in tujcefl* ki prihajajo v Maribor — Postrežba točna. Modni salon Z. GORJANC & K- Ljubljana, Mestni trg 3 (zraven rotovža) priporoča cenj. damam veliko izbiro najnovejših slamnikov vseh vrst* Krasni modeli ravnokar došli. Sprejemajo se tudi vsakovrstna popravila p° zmernih cenah. 11O8 Najboljše tau'i° »t1**'.* dnevniku Jugoslavija* 1 Ako iščete slu- 2 f||o4-p kaj naprodaj ozi-žbe, ali pa če • HICllC roma hočete kaj b»p“iv Jugoslaviji’ tedaj inserirajte »Narodna knjižnica. Snopič 1 in 2. Valentina Hodnika : Propagandna brošura : za mirovno konferenco! izbrani spisi. Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo! Naročite takoj! Dr. Bogumii Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji Z epilogom dr. M. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. = Cena 2 kroni. ,.......1 Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki sije sam volil svoje kneze - Brošuro razširjajte med ljudstvo, V vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! m X : Propagandna brošura : za mirovno konferenco!