DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo ta vsako soboto. ‘irednlštvo In nprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telelon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo, heirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Štev. 103. Sreda, 30. decembra 1933. Leto Vlil. Socialnim demokratom Jugoslavije! Oklic akcijskega odbora za osnovanje SodalnodemokratlEne stranke Jugoslavije Tako pri volitvah v nekatere podeželske občine, kakor tudi pri volitvah v Delavske zbornice, pri katerih je okrog stotisoč delavcev in nameščencev glasovalo za kandidatne liste svobodnega delavskega gibanja, se je pokazalo, da delavci in nameščenci v naši državi žele aktivno poseči v javno družabno in politično življenje. Delavci in nameščenci se dobro zavedajo, da jih izredno težke živ-ljenske prilike silijo k združitvi in zedinjenju, da bodo na ta način okrepili svoj vpliv v družbi, gospodarstvu in državi. Tudi če bi ne bilo gospodarske krize, sili že sam družabni razvoj državo k vse večjemu vmešavanju v gospodarske odnošaje. Gospodarska piza to stremljenje le še. bolj podkrepljuje. Način, kako in na čigavo korist bodo država in javne ustanove vplivale na gospodarsko til socialno življenje, pa odvisi od tega, koliko vpliva imajo posamezne društvene plasti v državi. Ejelayci m nameščenci danes vedo, da brez povečanja svojega vpliva v državi ne bodo mogli dobiti niti tega, kar jim jfe za življenje neobhod-nb potrebno: brezposelno zavarovanje, zakon o minimalnih mezdah, stanovanjsko zaščito, obsežna javna dela. Nizke mezde in ogromno število brezposelnih slabi odporno moč strokovnih organizacij, med tem ko postaja socialna zaščita vse manjša in manjša. Jugoslovanski delavci in nameščenci nimajo druge možnosti, da se ubranijo strašne socialne bede, v katero se pogrezajo vedno globlje, kot da se, brez ozira na Vse težkoče, oklenejo svoje politične stranke in da s političnim bojem, potom povečanja svojega vpliva v državi, skušajo dobiti večjo zaščito in zavarovanje, pobijati bedo in se brigati za pravilno razdelitev gospodarskih dobrin. Iz te globoke življenske potrebe mase delavcev in nameščencev v Jugoslaviji je vzniknilo gibanje, ki stremi za tem, da se osnuje delavska socialnodemokratična stranka Jugoslavije, ^.Politični organ onih, kateri so lahkotnejši in najbolj zapostav- Toda ustanovitev socialnodemo-ratiČne stranke danes ni potrebna mol radi- mezdnih delavcev in naučene«*, ampak S?*# Urokih plasti samostoj-delavrev po mestih in na deželi, ki na svoji majhni domačiji delajo mi in si s težavo služijo svoj kruhi -€m Prav tako izoostavljeni izkoriščanju, in čestokrat tudi bolj od samih mezdnih delavcev. e^ki pretresljaji v gospodarskem v icnju so povzročili splošno gospo-ars o negotovost in splošno obubožan,^. Temu ni videti konca. Kapi-a istični gospodarski red v velikih aPitalističnih državah se je zadušil J svojih lastnih protislovjih in je ■pravil gospodarstvo celega sveta v stanje brezupnega odmiranja. Vsa tehnika in vse koristi, ki jih nudi, pripadajo v kapitalističnem redu majhnemu številu kapitalističnih združenj, med tem ko se meče vedno nove milijone delavcev kot nepotrebne na cesto. Proizvodnja blaga se stopnjuje, nikogar pa ni, ki bi jo pokupil, ker brezposelni delavci nimajo sredstev za nakup. Blago se uničuje, med tem ko milijoni stradajo. Milijoni kmetov, samostojnih delavcev, majhnih posestnikov, v vseh državah sveta prav tafrn zapad&jo v obupno bedo. Za gospodarske pridelke in industrijske sirovine, ki jih oni prisvajajo, ni kupcev ih potrošnikov, ker so v največjih svetovnih središčih milijoni delavcev in nameščencev brez dela: oropani kupne sile in ker se je v teh velikih središčih vse gospodarsko življenje zadušilo vsled kapitalistične oblike gospodarstva in lastnine. Namesto da bi se to nesrečo skušalo popravljati z mednarodnim sodelovanjem, se države druga od druge ograjujejo v medsebojno vedno bolj ločene gospodarske celine, narodna gospodarstva duše druga drugo ih gospodarske nesreče zavzemajo radi tega vedno večji obseg. Na-sprotstVa med državami se večajo. V bedi in mednarodni zaostre-nosti pa narašča politična reakcija. V srednji Evropi je fašistična kontrarevolucija nasilno pogazila vsako demokracijo, oropala miroljubne mase vsakega vpliva na državno politiko in sedaj razbija tudi vse ustanove za varovanje in organizacijo mednarodnega miru. Med tem ko žive ljudske mase v največjem pomanjkanju. začenja tekmovanje v novem oboroževanju, razmetavajo se mi-ljarde Z nikakršnimi kapitalističnimi merami in nacionalno šovinističnimi metodami ni mogoče resno pobijati gospodarske krize, niti preprečiti nevarnosti novih vojn na svetu. Z ukinitvijo demokracije in izključenjem ljudskih mas od vpliva na javno delovanje, se ne zmanjšuje gospodarske bede in napetosti med državami, ampak se jo nasprotno še povečava. 2ivljenska izkušnja uči, da je gospodarska, socialna in mednarodna politika socialne demokracije edina pot, ki vodi k rešitvi. Kapitalisti ne poznajo drugih metod proti krizi kot podaljševanje delovnika, prikrajševanje mezd in plač, f povečavanje števila brezposelnih, zmanjševanje kupne sile mas, podražitev tovarniških izdelkov in pocenitev kmečkih pridelkov- To je pot, ki vodi v vedno globljo krizo, kot v popolno propast. Resen boj proti krizi zahteva obenem boj proti kapitalističnim predpravicam nad veliko lastnino in velikim denarnim bogastvom. Proizvodnjo je treba postaviti pod hvno nadzorstvo, takisto kredit in denarstvo, ki ga je treba organizirati, da ne bo služilo samo zasebni koristi majhnega števila lastnikov, temveč cološni koristi in zaposlitvi vse ljudske mase. Celo nasprotniki socializma v velikih kapitalističnih državah so prisiljeni, da si izposodijo vsako resno idejo za boj proti gospodarski krizi iz programa in duševnega arzenala socialne demokracije. Povratek k formelni politični enakosti, k politični demokraciji, kakor tudi mi to najodločnejše zahtevamo, sam na sebi še ne zadostuje. Življenjske potrebe sveta danes zahtevajo izpopolnitev politične demokracije s kulturno, gospodarsko in socialno demokracijo. Nastala, je nova zgodovinska doba v kateri je kapitalistična oblika lastnine in proizvodnje onemogočila življenje milijonov ljudi, zavrla go-spodhrski tok, ustavila gospodarski in tehnični razvoj. Tu so neizbežne globoke socialne preosnove v smeri socializma kot' življenjska nujhoat za človeštvo. Edino socialna demokracija, nevezana na kapitalistične predpravice, ima pozitiven program za načrtno porazdelitev dela med narodi, za ustvaritev mednarodnega gospodarskega sodelovanja, za odpravo dar našnjega mednarodnega gospodarskega uničevanja. Samo miroljubna dtemokracija onih, ki žive od svojega dela in ki ne zahtevajo, da se okoristijo na račun drugih, ima pozitiven progi am za izvedbo mednarodne razorožitve, za ustvaritev velike svetovne skupnosti, ki bo onemogočila vse vojne, svetu zajamčila mir, vsem narodom pa mirno uživanje njihove svobode, brez narodnega ponižanja in tlačenja. V tem prepričanju in izpolnujoč željo desettisočev delavcev in nameščencev v Jugoslaviji ter z znaniem Socialistične delavske internacionale, smo izdelali predloge za program in statut Socialnodemokratske stranke Jugoslavije. Sklep o ustanovitvi stranke in sklepanje o programu in statutu mora biti plod kolektivnega dela vseh naših prijateljev, ki se nahajajo gotovo v vseh krajih naše države. Zato s tem pozivamo vse te naše prijatelje, da se zaupno sestanejo v krajih, kjer prebivajo, v svrho, da bodo prediskutirali mate-rijal, katerega jim bomo poslali in da bodo na to določili svoje delegate, ki se bodo sestali v Beogradu, dne 3. februarja 1934 na priiateljski sestanek, na katerem bodo dokončno sklepali o ustanovitvi socialnodemokratske stranke Jugoslavije, o njenem programu in statutu. Še-le potem bosta program ih statut objavljena in se bodo podvzeli koraki, da se nam omogoči naše politično delovanje. Za vsedržavni sestanek, katerega se bodo udeležili delegati Socialistične delavske internacionale in mnogih socialističnih strank iz inozemstva je predviden ta-le dnevni red: 1. Ustanovitev Socialnodemokra-tične stranke Jugoslavije. (Poročevalec s. Josip Petejan, bivši sociali*-stični poslanec iz Maribora). 2. Strankin program. (Poročevalec s. dr. Živko Topalovič iz Beograda). 3. Politični položaj in vprašanje državne organizacije v Jugoslaviji. (Poročevalec s. Jova Jakšič iz Sarajeva). 4. Vprašanja strankinega statuta. (Poročevalci ss. Vladimir Pfeifer it Zagreba, Milica Topalovič iz Beograda in Viktor Eržen iz Maribora). 5. Osebni predlogi. Stroške delegacije nosijo tisti, ki bodo delegata poslali. Akcijski odbor sa ustanovitev SoclalnodemokratiEne stranke Jugoslavije: Beograd: Belič Milorad, Veličkovič Vojislav, Ilič Negoslav, Krekič Bogdan, Ko-Sanin dr. Nedeljko, Milanovič Danilo, Pa-vičevič Luka, Stojiljkovič Dušan, Topalovič dr. Živko. Zagreb: Bakič Dragutin, Beker Josip, Fleischer Eduard, Gjuraievič Vojin, Gjurgjek Rudolf, KaSpar Ernest, Klavora LeopoldJna, Jurkovič Ilija, Lalič Dušan, Pfeifer Vladimir, Strmota Milan, Tomašič Gojko, Trtanj Vladimir, Klas Stevo (Brod na Savi), Majder Aleksander (Karlovac), Petrin ec Mirko (Osijek). Ljubljana: Mlinar Ivan, Sedej Aloja. Maribor: Eržen Viktor, Grčar Viktor, Petejan Josip, Jalen Adolf. — Raušer Anton (Črna), Jub Luka (Gnštanj), Prefglau < Avgust, Srebotnik Jurij (Muta); Lampreht: : Robert (Mešiča), Gabrijel Franc (Pttdk Košak Franc (Zabukovca), Valaačak Fer- dinand (Velenje), Svetek France, Godnik Viktor (Celje), Plankar Martin (Celje-oko-Uca), Pliberšek Franc, Klenovšek Jakob (Trbovlje), Arh Jurij (Zagorje). Sarajevo: Dušak Stjepan, Vitkovlč Giuro, Duljkovič Filip, Bilbija Vladata, Jakšič Sreten, Jakšič Jovo, Jakšič Anka, Krekič Panto, Sohn dr. Mojsije, Medič Pe-tar, Milivojevič Melentifa, Milovanovič Vu-kašin, Rajkovič Petar, RidjuMč Lare, Kralj Gjuro. Kapor Savo, Glasovič Živorad, Raušer Franjo, Tadič Branko, Hodič Husein, Unger Ivan, šerif Čapra, Devič Danilo. Split: Čurič Bogoljub, Zajc Albert, Hartl čustev. Novi Sad; Hadbadjfev Djnra, Jeglič S; Jovan, Verteš Arpmf, JBlivofavM Luka, RoemdjUr Aatun, Atlas Jakob (Subotica), živunov Cvetijo fVrifcc), Becker Jakob (Dobro Sekt), Petrovič Lasa. Meso sefigafo limfi« iNdaial Nedavno smo čitali, da so iz velikih čikaških klavnic izvozili daleč Ven iz mesta več stotisoč zakmnih svinj in so jih tam na nekem prostoru zmetali na velik kup, kjer sedaj gnijejo in s svojim smradom okuiu-jejo vso okolico. Vse radi tega, da ne bi cene mesnim izdelkom padle. Isto delajo avstralski farmarji, ki so mnogo tisoč glav drobnice sežgali iz istih razlogov. Sedaj poročajo tudi iz Argentinije, da so tam pobili in sežgali 45.000 glav živine, ker je radi omejitve izvoza na Angleško padla ■ cena živini*. Enako se postopa tudi z drugimi' živili. Milijoni ljudi pa ginejo gladu. — Kakšen vnebovpijoč greh je to! K Rusi so dobri trgovci V prvih devetih mesecih tega leta je bila ruska zunanja trgovina aktivna za 93,079.000 zlatih rubljev, dočiirn je bila lani v tem1 času: pasivna za 142,008.000 zlatih rubljev. Aktivnost trgovinske bilance je bita dosežena z zmanjšanjem! uvoza, ki je padel nadi 50 odst. Pro* z licemerstvom! Za pravice in mir v novem letu! Črna je zgodovina minulega leta, dasi govorimo o visoki civilizaciji Evropejcev. Črna je kratka doba enega leta, kakor je še ne pomni delavsko gibanje v teku svojega razvoja. Črna je predvsem v dveh smereh. Hotela je zatreti duiha svobode in oropati delavski razred vseh pridobljenih pravic ter v kali zatreti naravno pravico, da bi se ta delavec in nameščenec, ta človek smel še dalje boriti za svojo svobodo, svojo politično in socialno enakopravnost. !n prav kulturni razvoj Evrope je barijera, na kateri se zlomi silni, po vseh mogočih komponentah reakcije podpirani naval. Danes že lahko trdimo, da je naval moralno zlomljen. Reakcija sicer ne bo še odnehala, to vemo, toda nje glavna krilatica »sovraštvo proti delavstvu« je izgubila svoj pomen ker kulturnim narodom mednarodni kapitalistični fašizem ne more več zakrivati svojega pravega namena. Kdo še ne ve, da gre samo za kapitalistično diktaturo in za zasužnjen je delavstva? In ne le delavstva, za zasužnjenje obrtnika in malega kmeta obenem gre. Sploh človeštva, ki ne sedi ob zelenih mizah raznih bank in kartelov, kjer se je porodila fascinujo-ča krilatica »sovraštva proti delavcem; ali maksistorm«. Mednarodni dogodki nam pa pričajo, da reakcija ne bo imela sreče. Proces v Nemčiji je mednarodna blamaža. Na drugi strani vidimo, da se kljub vsem fašistovskim spletkami in intrigam pojavljajo politični koncepti za zbliža-nje držav, ki bodo morale sodelovati v duhu demokracije, v kateri bo sodelovalo tudi so-ciaiistično delavstvo, dokler si pribori še več pravic. V mednarodni politiki je torej boj proti delavstvu že izgubil svoj pomen, ker je nevaren ne le delavstvu, marveč tudi vsem; takozvanim srednjim' stanovom. Ob tej priliki pa moramo vsekakor ponovno konstatirati, da se je naše slovensko časopisje tako liberalno, plavo, kakor klerikalno z vso -vehemenco ogrevalo za nemški ali avstrijski fašizem. Morda ne toliko za fašizem, pač pa za boj proti delavstvu. Dosledno je vse to časopisje hvalilo vse akcije proti delavstvu. Zato popolnoma opravičeno trdimo, da to časopisje uganja licemerstvo, če obenem piše in opisuje veliko bedo delavcev, rudarjev in drugih ali na splošno. Dokaz, da je to licemerstvo. so tudi najnovejšl predlogi glede iz-premembe delavskega varstva. ki se naj s finančnim zakonom vtihotapijo v zakonodajo v škodo delavstva in povečanja nezaposlenosti. Več dokazov ni treba. Že ta dva govorita cele knjige, če bi mi že načelno ne vedeli, da so ti krogi na-pram vsem delavskimi interesom neiskreni. Nikjer nimamo iskati prijateljev. Prijatelji in sodrugi smo si sami med seboj. To vero in prepričanje, če bi ga že sami ne imeli, nam usiljuje zadržanje naših nasprotnikov, ki nikdar ne stegnejo jezika za naše pravice, pač pa vedno proti njim*. Nič novega naj ne velja za nas v novem letu. Naš boj velja slejkoprej sovražnikom delavskih pravic, delavske svobode. Naš boj velja pravici delavca, zapomnimo si pa vse one, ki so oznanjali in še oznanjajo sovraštvo do delavstva. Naš boj je naperjen proti temu sovraštvu. Predvsem: ga hočemo razkrinkati, da je nečloveško in protikrščansko. Orožje imamo. To orožje je naše časopisje, ki ga razširjajmo in naše organizacije, ki jih utrjujmo. Moč delavstva je velika in je ne more streti ne politična in ne oborožena sila, ker duh preraja svet, ne pa korobač in batine, ki imajo le začasen pomen. S pogumnimi uporni stepamo v novo leto, zavedajoč se. da bodočnost ustvarja duh in ta je na naši strani, ker želimo in zahtevamo, da človek postane človek. Naš boj v novem letu se bo nadaljeval za mir, za pravice in svobodo razvoja. Taka je tudi splošna naloga človeštva. Sedemnajsti kongres ruske komunistične stranke Bodoči 17. kongres ruske sovjetske komunistične stranke je sklican dne 25. januarja 1934 v Moskvo. Kongres je sklican jako pozno, zakaj zadnji je bil poleti 1930. Od takrat komunistična ruska stranka ni imela rednega kongresa. Kongres je sklican prav ob desetletnici smrti ustanovitelja sovjetske države Vladimirja Iljiča Lenina. Dne 30. januarja 1924 je bilo namreč položeno v Moskvi njegovo truplo v grobnico (mavzolej) pod kremeljskim zidovjem. ■ Komunistična stranka sklicuje kongres ob tej priliki iz povsem tak-tično-praktičnih razlogov. Spomin na pokojnega Lenina bo nedvomno poveličal politično manifestacijo. Vemo pa tudi, da je strogi Stalin imel v zadnjih letih hude borbe z desničarskimi opozicionalci, da je bila na kongresu 1930 sklenjena gospodarska petletnica ter da je režim vodil ostro borbo s kulaki, kmetiškimi posestniki, ki so se upirali kolektivizaciji poljedelstva. Ti boji so domala končani. Sovjetska vlada bo letos lahko poročala, da je država prejela letos prvič 20 milijonov ton žita, ki zadostuje za preskrbo najmanj pol leta. Tudi semensko žito za jesensko in pomladansko setev je bilo pravočasno oddano državi. Zlasti bo pa sovjetska vlada kazala na gospodarsko petletnico. Izvršen je velik del industrializacije, ki omogoča, da Rusija lažje avtarkično (neodvisno od drugih držav) gospodari. Dočim je po kapitalističnem svetu v gospodarstvu nastal splošni kaos, se je Rusija gospodarsko ojačila. Žrtve, ki jih je Rusija tež- ko doprinašala, niso bile zastonj- Da je Rusija pametno ravnala, dokazuje tudi fašiziranje nekaterih evropskih držav, ker je s tem postala od njih neodvisna. Nič manj uglednega mesta nima Rusija v mednarodni politiki. Politične intervencije v mednarodni politiki so nam znane. Litvinov pravi, da ne bo podpiral kapitalističnih političnih klik in diktatur. S tem je izrekel, da se Rusija ne odreka svoji lastni politiki, In prav zaradi tega, ker so druge velike in mogoče države postale slabotne, se čuti Rusija močno doma in v mednarodni poli-tiki. Ruska komunistična stranka si je izbrala ugoden trenutek za svoj kongres. Na kongres utegne priti do 1500 delegatov, strogo discipliniranih. Kongret. na ho borben; imel bo milejše oblike ter bo nedvomno sklepal predvsem o gospodarskih problemih Rusije. Naj bi tudi sklenil opustiti raz-dvajalno taktiko, taktiko razdora v socialističnem delavskem gibanju na kontinentu. S tem bi ogromno pripomogel h konsolidaciji delavskega razreda, da bi bil le-ta v stanu voditi uspešen boj proti fašistični reakciji. Venizelos zapusti Grliio Bivši grški ministrski predsednik Venizelos se namerava izseliti iz Grčije in definitivno opustiti politično udejstvovanje.________________________ Dr. Beneš pojde tudi v Sofijo. Če- hoslovaški zunanji minister dr. Beneš obišče bolgarsko glavno mesto Sofijo, kjer se bo nedvomno zavzemal za francoski načrt ureditve srednje in vzhodne Evrope. SREČNO NOVO LETO želita vsem naročnikom, čitateljem, dopisnikom in in-serentom uredništvo in uprava „Delavske Politike" Hitler in Goring se kregata Ob otvoritvi nemškega državnega zbora, ki ga je vodil Goring, ie Hitler demonstrativno izostal. Na ministrskih sedežih tudi nobenega ministra ni bilo. Hitler je tisti dan odpotoval v Wilhelmshafen, da pozdravi novo križarico »Kolu«. Listi so poročali, da bo slavnosti prisostvoval vojni minister von Blomiberg, ni pa omenilo Hitlerja, ker je Hitler nedavno sklenil potovati v Wil-helmshafen, da mo ne bo treba priti v parlament, ki m« predseduje Goring. Ali si že pomislil? Kdo je Tvoj najzvestejši tovariš, sodrug? TVOJ LIST! Kdo je Tvoj pomočnik in svetovalec v vseh težkih položajih življenja? TVOJ LIST! Kdo je Tvoj edini zaščitnik in zagovernik v vseh krivicah, ki se.Ti gode? TVOJ LIST! Zato ne zanemarjaj svojega tovariša, ne zanemarjaj svojega pomočnika in svetovalca, ne pozabi na svojega zaščitnika in zagovornika, pridobi vsak teden vsaj enega novega naročnika »DELAVSKI POLITIKI« in skrbi, da bo naročnina redno poravnana! Delavec brez svojega tiska je kakor borilec brez orožja sredi sovražne arene! Geslo vsakega zavednega proletarca v letu 1934 bodi: V vsako delavsko stanovanje »DELAVSKO POLITIKO«; zahajal bom le v lokale, kjer 't6 na razpolago »DELAVSKA POLITIKA«; kupoval bom svoje potreb^me le pri trgovcih, ki oglastffei° v »DELAVSKI POLITIKI«! Tone Maček: 33 i SUdai ICumbecgee Ob levem bregu potoka so se dvigale strme čeri predgorja Kala. Za hrbti zamaknjenih opazovalcev se je dvigala položna reber, odkraja vsa razkopana in razrita, z globokimi vdrtinarmi in; špranjami, iz katerih so puhteli neprijetni plini iz rudni kov e notranjščine. Vmes so bile tu in tam male, skrbno obdelane gredice s krompirjem in fižolom na palicah, ki pa je izgledal že ves uvel, kajti že par dni ni bilo dežja ini tod zemlja ne drži vlage, ker je vsa preluknjana in razrita, pa se deževnica hitro izicedi v notranjost. Meti je bilo vse to novo, zato se je radovedno ozirala in venomer izpraševala Janeza, kaj je tisto, kaj je ono, kanu se pride po tej, karm po oni cesti. Komaj za lučaj od njih se je dviii^o dv.pje velikih, mrkih, v, nadstropja zidanih poslopij, kakor kasarna ali kaznilnica. »Kaj pa je tule motri?« »To so naši ,pmršenhavzi’, hiše za samske rudarje, ki iz kakršnegakoli razloga nočejo stanovati pri zasebnikih.« ».lih je dosti tu notri.->« »Približno sto. Pozimi jih je še enkrat toliko.« »Kdo pa jim streže, kuha. pospravlja?« Kuhajo si sami, na velikih štedilnikih v skup- nih kuhinjah, ki ju v vsakem nadstropju po ena. Za donašanje vode in pospravljanje pa imajo v vsakem nadstorpju po eno strežnico, ki jo plača rudnik. Uprava jim pa vsak mesec odtegne od plače gotov znesek za stanovanje.« »To mora lepo izgledati tam notri. Jaz bi si že ne upala v te hiše. Pomisli, sto mladih moških in dve stari strežnici —.« • ‘ »Da, kdor je mehkejše narave, res težko vzdrži med njimi. Sem sam poskusil dva meseca, pa sem komaj čakal, da setm dobil drugod.« 'Pa vsakogar sprejmejo v ta dom?« je končno vprašal tudi France. ki je ves čas miolčal in poslušal Janezova pripovedovanja. »Kajpak. Samo da si sprejet v delo, pa lahko dobiš nakaznico za ,puršcnhavz\ seveda, če je prostor. 'Za tujce, ki so brez sredstev in brez znancev, je to gotovo precejšnjega pomena. Vsaj dokler si kaj drugega ne poišče. So pa tudi nekateri, ki stanujejo že leta iti leta tu notri. Najbrž jim tu najbolj ugaja. So to gotove nature večnega fantovauja, ki nimajo nikakega smisla za družinsko življenje. Take stare firme uživajo med svojimi tovariši-sostanovalci gotov ugled.« »Včasih pa le tnora biti kratkočasno med njimi.« »Iti še kako. Lahko boš še poskusil, ce boš kaj dolgo v Hrastniku.« »Vsekakor ne bi ostal rad sam pri I rpinkt, če se ti oženiš.« »Prideš pa k nama stanovat,« se ie drezala Meta. »Mislimi, da smo se že dovoli sprehodili in nagledali,« je ugotovil Janez, kakor aa je preslišal zadnjo Metino opombo. »Sem1 ze Pošteno la* čen. Mi že hlače lezejo izpod pasu.« Mahnili so jo navzdol proti separaciji, preko visokega mostu, in zavili navkreber proti Logarju, Že oddaleč je bilo slišati vik smeh in petje, pomešano z glasovi harmonike. Na Logarjevi planoti je bilo veselo kakor vedno, kadar imajo rudarji denar. V enonadstropni hiši, kjer Je bila V pritličju gostilna, je šumelo kakor v panju: vkljub vročemu popoldnevu sta bili obe sobi levo ou vhoda polni ljudi, ki so sedeli okrog miz tesu^ drug poleg drugega, ali nesmiselno kolovratili ocl mize do mize. Mlajši so slekli suknjiče in jih vrgli preko stolov, vsi razgreti od pijače in plesa. Domača hči Julka, natakarica Rezika in dve pomožni natakarici so komaj uspevale zamenjavati vedno prazne vrčke in steklenice s polnimi. Ljudje si nikakor niso mogli pogasiti Žeje. V sobah J e bila strašna zadiiihlost in vročina; skozi gost bakov dim se je komaj razločevalo obraze, vstajali so in se hodili ven hladit, ali pa še bolj ra/, greti zunaj pod kostanj na plesišču. Oez prak -je venomer prelivala množica ven in notri. (Dalje prihodnjič.) Stran 3 OICV. LVO. Ali ge izrekla pravica zadnjo besedo! Obsodba v požigu nemškega parlamenta V soboto je sodišče končno izreklo svojo sodbo o požigu nemške-ga parlamenta. V neverjetno težkem položaju je bilo sodišče, ker je glavni obtoženec Van der Lubbe platonično priznaval krivdo, dočim mora vsakdo biti uverjen, da je bil ta. obtoženec le orodje neke druge sile. Van der Lubbe je tajil, potem pa vse priznaval. Vtisk je imela vsa javnosf, da je bil k priznanju prisiljen. S kakšnimi sredstvi, ne bo nikdar odkrito. Van der Lubbe je bil končno obsojen na smrt. Proti sodišču so od vseh stran; rohnele avtoritete režimske oblasti-Pruski ministrski predsednik Goring sam je sodišče opsoval, da m naloga, zločin preiskavati po strogih paragrafih, marveč le obsoditi. Obsodba je pa tudi sicer nezakonita. Požig parlamenta je bn izvršen, preden je bila smrtna kazen za taka dejanja zakonito določena. Zaradi tega bi se to dejanje moralo soditi po°zakonu, ki je veljal takrat, ne pa Po zakonu, ki je šele pozneje stopil v veljavo. Komunisti Torgler, Dimitrov, Popov in Ta-nev so bili oproščeni. Ne ve se pa, kaj bo fašizem napravil z njimi, ko se pokažejo na ulici. Dimitrov je bil imenovan za vseučili-škega profesorja v Rusiji in je vlada že intervenirala, da se mu dovoli potovanje v Rusijo. Prigodila se je pa nemškemu fašizmu prav neljuba zadeva. Tajništvo znanega privatnega preiskovalnega odbora, ki mu predseduje sodrug Branting, je poslalo sodišču v Lip-skem telegram, v katerem pravi, da je s pričami dokazano, da je Lubbe na dan požara prejel na pošti denar ter da ga je blizu pošte pri mostu čakal uniformiran fašist, ki je imel daljši razgovor z njim. S tem je iz-nova potrjeno in dokazano, da je bil Van der Lubbe v stikih s fašisti tik pred požigom. Sodišče naj torej poizve, če je bil denar resnično dvignjen in česa se je tikal tajni razgovor z dotičnim fašistom. Na plenarni seji v Londonu, na kateri so bile tudi priče iz tipskega procesa, se je ugotovilo, da za krivdo obtožencev ni prav nobenih dokazov. Le v interesu fašizma je bil za-paljen parlament. Sodišče je kljub brzojavnem pozivu izreklo sodbo. Očividno je, da je torej režim obsodil svoje orodje, svojo žrtev, ni pa imel poguma z ozirom na mednarodno javnost izreči obsodbe tudi nad drugimi obtoženci. Sodišče tudi ni smelo upoštevati poslanega telegrama, ker bi vsa nadaljnja i obravnava škodovala še bolj ugledu | fašizma. Ali se smrtna kazen izvrši ali ne, | je v rokah predsednika Hindenbur-! ga. Radovedni smo, kako bo fašizem j zakril svojo »pravično« razredno ju-! stico- vlada protestirala proti obsodbi, ker Lubbe ne more biti obsojen po zakonu na smrt, ki je izšel šele po dejanju, dočim po prejšnji zakonodaji za požig ni bila določena smrtna kazen. V nobeni civilizirani državi zakonodaja namreč ne velja za nazaj. — Nemško fašistično časopisje je s sodbo silno nezadovoljno, ker ne odgovarja »duhu nove Nemčije«. — Da, sodba je brutalna, ni pa še do-volj brutalna. To je v fašističnem j duhu, ki ne pozna pravice. Sodišče j je hotelo dokazati, da so požigalci j komunisti. Dokaz se pa^ ni posrečil. Nemci utrjujejo svoj režim. V Nemčiji pripravljajo občinski zakon, po katerem naj vlada imenuje župane in občinske odbore za dobo dvanajst let. Vsi ti imenovani funkcijonarji pa bodo direktno podrejeni ministrstvu in fašistični stranki. — Da, to je mogoče v sedanjem šovinističnem razpoloženju. Kakor povsod drugod. Predsednik nemške zbornice za tisk je izjavil, da je posledica izenačenja nemškega časopisja dvojna, in sicer, da so vsi časopisi enako dolgočasni in da pada število naročnikov. Svoboda tiska, to je v tej izjavi povedano, je vendarle nekaj vredna. Predsednik španske province Katalonije, polkovnik Macia, je ,umrl. Macia se je zlasti boril za avtonomijo Katalonije, bil pa je pristaš enotne Španije. VSAKA SKODELICA Kathreiner Kneippove sladne kave s pravim :Franckom: je skodelica zdravja! Vprašajte zdravnika, morda bi to tudi Vašemu zdravju koristilo! n Ji!!!' Belo kot sneg in svežeduhteče naj bo Vaše perilo. To lahko dosežete brez vsakega truda in muke, če uporabljate Persil. To odlično sredstvo za pranje se dobiva v vseh trgovinah. _ Doma In po svetu Naše trgovinske pogodbe- Jugoslavija je že zaključila trgovinska pogajanja z Nemčijo in Avstrijo. Skoraj zaključena so pogajanja z Albanijo in Italijo. Prično se pa pogajanja s Turčijo in Grčijo. Za temi pogajanji pridejo na vrst,o pogajanja z Bolgarijo. Konstituiranje beograjske Delavske zbornice. Za predsednika beograjske Delavske 'zbornice je bil izvoljen dosedanji predsednik s. Ne-goslav Ilič, za tajnika pa dosedanji tajnik s. Luka Pavičevič. Poizkus ustanovitve nove stranke. Profesor Moštrovič, bivši radičevski poslanec in Rude Baoinič sta prijavila ustanovitev nove stranke pod imenom Jugoslovanska kmetska stranka. Jugoslovani in Sibirija. V »Slovenskem! NarodSu« od 23. decembra se neki dr. X. ogreva za kolonizacijo Jugoslovanov v Sibiriji, kamor naj bi mi pošiljali naš ljudski presežek in s tem zmanjšali silno bedo in brezposelnost v naši preobljndeni domovini. Veseli nas. da se je pod silo razmer tudi druga plat naše medajle obrnila v to smer, kajti ko je leta 1924 neki Pavle Kuli v prvem letniku »Pod lipo« razpravljal o istem vprašanju, je naša javnost šla preko tega z ledenim molkom. To vprašanje je mogoče urediti samo na medsebojnem zaupanju in iskrenosti ter ureditvijo medsebojnih gospodarskih in političnih od noša-jev. Hitlerizem skuša strašiti že tudi X naši zakonodaji. Zadnjič se je dr. • II. v »Jutru« ogreval za rcfoimo socialne zakonodaje PO Hitlerjevem receptu, te dni nam je pa univerzitetni profesor dr. M. D. v »Slovenskem Narodu« ponovil svoje Predavanje, ki ga je imel v društvu "Javnik« in v katerem! prihaja do zaključka, da bi bilo dobro neke do-l(xJ>e hitlerskega kazenskega zakonika prevzeti v našo kazensko zakonodajo, predvsem naj1 bi se kazni poostrile. * Stenski koledar »Delavske Politike«. Današnji številki našega lista srno priložili Stenski koledar »Delavske I oljftike« in upamo, da smo s tem ustregli želji vseh naročnikov. Razobesite ga v svojem! stanovanju, naj Vas vedno -spominja, da je potrebno širiti naš list ob vsakem, času, kjer se nudi prilika. Konferenca male antante. Prihodnja konferenca male antante bo dne 8. januarja 1934 v Zagrebu. Razpravljala bo o gospodarskih in političnih vprašanjih ter se more smatrati obenem kot nadaljnji korak v politiki sporazuma na Balkanu. Za francosko ureditev Podunavja. Francoski zunanji minister Pavel Bencour bo potoval po novem letu po južnovz,hodnih deželah Evrope, da preizkusi francoski podonavski načrt. Obišče morda tudi Dunaj. Jugovzhodna Evropa je postala torej prav važen objekt mednarodne politike. Na Dunaju razpravljajo o proračunu za 1934. Na dunajsko občino pritiska avstrijska vlada, ker je v socialnodemokratičnih rokah, s tem, da zahteva visoke davščine zase. Občina mora z.araditega svoj proračun v svojih zadevah omejevati. Ali kljub temu znaša socialnopolitična postavka 79.1 milijonov šilingov ali 31 in pol odstotka proračuna. Koliko pa znašajo socialnopolitične postavke pri naših občinah? Za preskrbo otrok nezaposlenih. Čehoslovaški minister za socialno skrbstvo s. dr. Czech je zahteval od vlade takojšen kredit v znesku 50 milijonov Kč (90,000.000 Din) za prehrano otrok nezaposlenih, 40 milijonov pa za sanacijo delavskih strokovnih organizacij, da bodo mogle še dalje plačevati nezaposleno podporo ! svojim članom. Ves kredit v ta namen znaša okoli 162,000.000 Din. Poljski begunci na Čehoslovaškem ' SO izdali oster protest proti režimu | Pilsudskega zaradi brest-litovske ob-i sodbe. Med obsojenci je pet socialnih demokratov. Podpisani so bivši mini-| strski predsednik Widos, poslanec, | bivši notranji minister dr. H. Lieber-mann, bivši poljedelski minister Kier-| nik in vseučiliščni profesor Baginski. : Pritožujejo se proti mučenju v ječah. Pavel Loebe na svobodi. Bivši 'dolgoletni predsednik nemškega ! državnega zbora socialni demokrat ! Pavel Loebe je bil z mnogimi dru-i gj|>-i pred božičnimi prazniki izpu-! ščen iz, policijskih zaporov, v Span-| dauvu. ki er se je zadnji čas nahajal, i Loebe je težko bolan. K smrtni obsodbi Van der Lub-j beja. Na smrt obsojeni »požigalec nemškega parlamenta utegne Ihti Ce Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n, naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. Španski socialisti hitijo republiko Program nove španske vlade Dne 19. t. m. je predsednik španske vlade razvil svoj program v parlamentu. Njegov program obsega tri točke, in sicer ustavitev socialnega miru, reorganizacija gospodarstva ter spoštovanje ustave. Amnestije še ne bo. Predvsem pa hoče dopolniti zakon o agrarni reformi ter omiliti protikatoliško zakonodajo. Izvedle se bodo samo nujne izpremembe zakonov. Agrarni poslanec Robles ni hotel priseči na republiko. Socialistični poslanec Prieto je naglašal, da bo socialistična stranka z vsemi pomočki ščitila republiko. StraSna železniika katastrofa v Franciji V noči od 23. na 24. decembra se je na eni izmed iztočnih železniških prog, kakih 25 km od Pariza, pripetila strašna železniška katastrofa, kakršne še ni bilo v Franciji. Drug za drugimi sta v odrejenih presledkih vozila iz Pariza proti Strass-bourglru dva brzovlaka. Ker pa je bila zelo gosta megla in se v noči niso videli signali, je prvi brzovlak vozil zelo oprezno in z znatno zmanjšano brzino. Za njim’ vozeči brzovlak je pa privozil s polno brzino, 105 km- na uro, in se je z vso silo zaletel v prvi vlak, katerega vagone, ki so bili po pariškem' običaju enonadstropni in polno zasede-ni, je pri tem dobesedno zmrv.il v.:j treščice. Učinek je bil grozovit;.,, Izpod razvalin so potegnili 217 mrtvih in 300 ranjenih potnikov Kmalu po katastrofi je privozil od nasprotne strani drug osebni vlak,« ki se mu je posrečilo ustaviti se šele 100 metrov pred mestom nesreče. Med mrtvimi je tudi več državnih poslancev. Radi te katastrofe je bil Božič Francozom' zelo zagrenjen. Nove strune ali spoznanje! Ej, stare strune po stari metodi. »Bilo bi zmotno, ko bi se dali zavajati od trenutno vladajo-žib političnih in socialnih zablod v svetu. Bodočnost pripada delovnemu ljudstvu. Toda brez vsakega političnega računa zahteva od katoličanov njihova vest, dia se postavijo na stran malih in trpečih.« — »Slovenec«, 19. dec. 1933. »Slovenec« ie navadno, če že ne vedno, na strani oblastnikov. Tega bistva ne ovrže niti papeževa enciklika »Ouadragesimo anno«, ki načelno priznava sedanji družabni red in njega voditelje. Voditeljem gospodarskega sistema priporoča socialen čut, delovnim slojem pa nalaga pokorščino in potrpljenje. Okrožnica zahteva samo, da naj se izvaja v družabnem sistemu v svrho njegove ohranitve red in mir. To je bistvo navedene papeževe enciklike. In to je tudi priznanje kapitalističnega gospodarskega sistema, ki je tudi po okrožnici sebično krivičen, Člankar v navedenem listu priznava, da je bil odpor delavstva po vojni proti povzročiteljem vojne opravičen pomiloščen na dosmrtno ječo. Ge in s svobodnimi volitvami ter demone bi bil pomiloščen, bo holandskakracijo si je delavstvo priborilo ve- lik političen vpliv in nadejalo se je, da bo končno odločevalo o svoji usodi v javnem življenju. Nastala je pa gospodarska kriza deloma kot posledica vojne, deloma zaradi neurejene produkcije in prometa. Toda tudi v tej situaciji je ohranil absolutno gospodarsko oblast iz-koriščujoči kapitalizem. Nezaposlenost in bedo je ta oblast izkoristila ter zasnovala idejo fašizma. Fašističnemu pokretu so povsod dajali denar kapitalisti. Hitler se je opomogel s Kruppovim, Stimesovim in Kreuger-jevim denarjem. Fašizem je predvsem odpravil demokracijo ter organiziral tolpe dobro plačane milice, ki naj čuva režim, da ga nezadovoljni narod ne bi mogel strmoglaviti. V povojni dobi so kapitalisti organizirali kapital, v svoje varstvo so kupili poleg tega še fašistične tolpe. Navedeni članek dela utis ofici-oznega, to je, poluradnega oziroma iz vatikanskih političnih krogov ter utegne imeti svoj izvor v vatikanski mednarodni politiki. Kakor vemo, ima Vatikan vedno večje težkoče s svojimi konkordati z raznimi državami. V Nemčiji naravnost ignorirajo nemške cerkve in ker je nemški fašizem nasproten sporazumu z Vatikanom v zmislu vatikanskih načel, se Vatikan obrača od fašizma in se vrača k delovnemu narodu kakor v svoji prvi dobi. Oblasti ne priznavajo več absolutne vatikanske avtoritete, zato je treba nasloniti svojo operacijsko bazo zopet bolj na narod — delavstvo. Črna reakcija navsezadnje tudi ni nič drugega kakor posebna vrsta fašizma. Če se spominjamo armenskih verskih pokoljev, muslimanskih orgij proti drugim vernikom, ali tudi srednjeveške inkvizicije in sežiganja čarovnic. Kaj je to drugega kakor posebne vrste fašizem, ob katerem se pušča nerazsodno množico, da zadošča svoji fanatični strasti z raznimi zločini. Nemški fašizem prav dobro ve, da je tako početje krivično in zločinsko, toda v prid mu je to. Istotako so to vedeli srednjeveški inkvizitorji in njih mogočna okolica cerkveni in posvetni oblastniki- Da, črna reakcija danes delavstvu še ni naklonjena, to dokazujejo poročila v klerikalnih listih o volitvah na Španskem, v katerih je velo silno veselje, da delavstvo izgubi nekaj vpliva v parlamentu in da se poslabša delavska zakonodaja, kakor reakcija zahteva. To je navedeni list proslavljal šele te dni zopet. Ali more še kdo dvomiti, za kaj gre? Menda ne. Črna reakcija ima pri vladah še vedno velik moralen vpliv. Dejanski vpliv pa ni velik, marveč je samo tolikšen, kolikor služi njih namenom vlad. Iz tega razmerja sledi za črno reakcijo nevarnost, da se njen politični vpliv zmanjša. Fašizem je svoj izdajalski režim naslonil na fanatični nacionalizem pod krinko socializma. Zato je začasno zmagovit. Črna reakcija to uvideva ter hoče te množice pritegniti k sebi, da pride z njih pomočjo zopet do večje politične moči. Ta politika je za delavstvo jasna. Verovali ji ne bomo, dokler Vatikan ne prizna delavstvu enakopravnosti in človeštvu pravice, da uredi gospodarski sistem po načelu socializma. Dokler »Slovenčevi« pristaši v tem vprašanju stoje na stališču hierarhiz-ma, tudi ne priznava človeške enakopravnosti ter ne more imeti drugih namenov, kakor izvojevati si večjo politično avtoriteto v javnem življenju s pomočjo delavstva. Bodočnost delavstva je sigurna, toda socialna bodočnost v demokratičnem socializmu. Vsem našim satrudnikom! Ob zaključku leta se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem našim cenj. dopisnikom, poverjenikom, zaupnikom in sploh vsem. ki so ka-korkoli pripomogli, da se je naš list v tem letu uspešno razvijal. Posebno zahvalo smo dolžni izreči onim požrtvovalnim sodrugom, ki so neumorno širili naš list in s tem pripomogli, da se je število naročnikov dokaj dvignilo. V svesti si, da je »osvoboditev delavskega razreda delo proletari-jata samega«, prosimo, da ostanete zvesti našemu' listu tudi v bodoče, da z neumorno požrtvovalnostjo pomagate zgraditi delavski tisk, ki mora postati sila in učinkovito orožje v rokah razTedno zavednega proletariata! Iskrena hvala! Družnost! Uredništvo in uprava. —rr Kniige „Cankarjgv* drutb«“ sa lato 1934 Druga knjiga C. D. za leto 1934 je •Naš svetovni nazor«. teorija o dialektičnem materializmu. Priredil jo je za to izdajo Sigma po Thalheimer-ju in drugih teoretikih socializma. Vsekakor je to razveseljiv pojav v naši skromni fifoztffŠKtof-^Ocioloski literaturi, čeprav bi bilo želeti v tem praven originalnega, samostojnega dela, kritičnega tudi proti vsem novejšim socialnim nazorom današnjih dni. »Naš svetovni nazor« prikazuje v kratkih potezah, kako pojmujemo in kako si razlagamo sliko sveta. Uvaja nas v različne metode, ki so se v ta namen pojavile v različnih dobah človeške zgodovine in nam končno odgrinja svet na realen način dialektičnega materializma, ki razodeva vsako stvar v gibanju, t. j. postanku, razvoju in propadu. Izborno je v knjigi v kratkih poglavjih podan grški filozofski materializem s svojim nasprotjem — idealizmom, posebno pa še značilnost Heraklitove dialektike (vse teče). Manj posrečeno je poglavje e verstvu, če izvzamemo začetek krščanstva, ker je pomanjkljivo in neizčrpno. Med drugim pisec prav nič ne upošteva gonov, ki se pojavljajo tudi pri izživljanju človeka v religiji in kultih ter ga silijo k mistiki, če jih ne zna ali ne niore drugače uveljaviti. Tudi goni se prenašajo iz rodov v rodove in tako tudi vplivajo verstva vse do del. dokler se miselna struktura družbe popolnoma ne izpreineni. — Nadalje nas vodi .-Naš svetovni nazor« mimo srednjeveškega gledanja sveta v začetke moderne znauo-sti; preko Kopernika, Keplerja, Galileja in Nevvtona ter francoski filozofov racionalistov (D’ Alambert, Diderot, Voltaire in Rousseau) do Hegla. Pripomniti je treba, da je v poglavju srednjeveške filozofije izpuščen najvažnejši činitelj takratnega pojmovanja sveta, t. j. krščanska filozofija (Sv. Avguštin, Tomaž Akvinski itd.), kar povzroča malo vrzel v pričujočem delu. — Dobro je podčrtan Heglov miselni sistem in tudi Feuerbachov naravoslovni materializem, dočim je prehod iz naravoslovnega v historični materializem (Marx, r.ngels) nepopoln ia nam le slabo kaže razliko med obema sistemoma. Baš v tem tiči velik pomen spoznavanja človeške družbe. Materialistična metoda in dialektično spoznavanje zgodovine utirata pot moderni sociologiji. Razmerje med družbo in človekom posameznikom Je osnova raziskovanja, pa tudi pojmovanje družabnih pojavov dobiva s tem drugačno sliko. Sedaj nimamo opraviti zgolj s človekom kot naravnim bitjem, vezanim le na naravoslovno mehaniko (naravoslovni materializem) temveč predvsem s človekom, vezanim na družbo, ki jo sam oblikuje in ureja z ostalimi Ijudnrt. Odtod znamenit Marxov izrek »Človek si dela zgodovino sam«. Dialektični način spoznavanja družbinih zakonov odpravila idea-listično druiabno filozofijo in postavila/ no- materializma, more biti znanstven, ker izhaja iz znanosti o družbi in njenih zakonov. Vse bistvene pojme našega svetovnega nazora razlaga pisec na zelo poljuden način, razumljivo in enostavno. Bralec more vzljubiti študij in se z lahkoto poglobiti v probleme, ki jih knjiga obravnava. Kljub nekaterim dvomljivim trditvam in spornim razlagam (n. pr. šablonska delitev družbe v razrede, brez zadostne razlage, kaj je razjed?) je knjiga »Naš svetovni nazor« dragocena pridobitev za osamosvojitev mišljenja našega delovnega ljudstva. Vse priznanje C. D. posebej pa še prireditelju. Želeli bi, da se C. D. ozira tudi pri bodočih publikacijah na potrebo znanstvene vzgoje našega proletarijata in da nam da še več takih razprav. Knjigo je okusno opremila tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. Tretja knjiga »Zlato tele« je zbirka drobnih črtic iz vsakdanjega življenja malih ljudi. V naši socialni književnosti imamo malo takih biserov kot so zbrani v pričujoči knjigi. Pisatelj je posebno globok, kadar podaje trpljenje otrok. Vse Črtice so prepojene z veliko ljubeznijo it> toplim čuvstvovanjem dio trpečih in ponižanih, a ni pogrešati v njih niti iskrenega srca, ki kaže na zlo in je biča. Od Samo-jeva želhno še mnogo takih stvari. Kot četrto knjigo zbirke je izdala C. D. obširno povest iz življenja naših rojakov v Ameriki, izpod peresa naumornega skjvensko-ameriškega kulturnega delavca Ivana Moleka. »Veliko mravljišče« je nekako nadaljevanje romana »Dva svetova«, ki je izišel lansko leto. V letošnjem nadaljevanju nam odpira pisatelj mnogo-brojne prizore življenja v velikem mravljišču Čikagu. Seznanja nas z usodami slovenskih izseljencev, razgalja politične prepirčke med njimi ter nam kaže materielni in duševni polom našega človeka v morju ameriške civilizacije. V romanu naletimo na nešteto značajev, dobrih in slabih, kakor so jih pač izoblikovale razmere v velikem mravljišču. Molek je pisal v tem svojem delu svoio lastno zgodovino, — zato je tako polno življenja in valovanja. Pa še v nečem s odlikuje njegov roman: pisan je priprosto, umljivo vsakomur in prepričevalno. V naši literaturi pomeni ta roman svojevrstno vrednost, zakaj malo je tako bogatih del, ki bi risala življenje našega člo- vek a jm s t.rji 11 Ju ž e. Meiilka dolina Delavtlt* tol a z« Mežiško dolino *e bo po kratkem presledku nadaljevala 7. januarja 1934, in sicer topot v Črni in Prevaljah. Opozarjamo obiskovalce tečaja, da se z onMUMenMu dnem prične prektičeii del ia da n^Tud^Senec prinese s seboj o*va-den šolski zvezek- Ljubljana »Azile« otvarjamo, brezposelni pa po cestah zmrzujejo. Pred kratkim je bil z velikimi oficijekumi svečanostmi otvorjem v Ljubljani, blagoslovljen in predan svojemu namenu nov »Delavski dom«, monumentalna palača, ki naj bi nudila delavcem, predvsem tudi brezposelnim, potrebno streho in pribežališče zlasti sedaj pozimi. Vsaj tako si delavska javnost tak azil predstavlja. Iz hišnega reda te nove institucije pa vidimo, da to ni nikak azil za najpotrebnejše, za brezposelne in brezdomovce, temveč cenejši hotel za take, ki imajo delo in neke gotovo dohodke, ki si za svoj denar v drugačnem slučaju lahko- tudi kje drugje dobili ipotrebno stanovanje, čeprav ne z istim komfortom, kakor v novem Delavskem domu. Oni, iki bi bili zlasti sedaj ipozimi pomoči najbolj potrebni, ki bi bili srečni, če bi se imeli kam zateči na toplo čez noč, 'kjer bi dobili tudi malo tople juhe zastonj, in takih imamo po naših mestih na stotine, bodo pa še nadalje lahko zmrzovali po dnevi po cestah in za vogalih, ponoči pa v kakih šupah za seno. Res, ni dosti 5 Din za prenočnino, a kje pa jih naj brezposelni vzame? 150 Din za mesečno najemnino je pa brezposelnemu že celo bogastvo. Je v Delavskem domu baje tudi skupna prenočilnica s kakimi 20 posteljami ,a je določena samo za potujoče delavce, ki potujejo v službo in ki jih Bona. dela pošlje tja. Koliko pa je taflcih? Večina je že davno izčrpala vse pravice pri Borzi dela in povsod drugod. Njih upanje je edino še juha pri Frančiškanih. Ti ne bodo imeli od palače na Gosposvetski cesti prav ničesar. Drugod po svetu, na primer na Dunaju, je v vsakem mestnem okraju po en azil za brezdomce, ki se vzdržujejo iz mestnih in drugih javnih fondov in v katerem vsakdo dobi prenočišče in skledico juhe popolnoma zastonj in se ga ne vpraša, ali ima do tega kake pravice, niti ne kdo in 'kaj da je. Kdor išče prenočišča v azilu, -ga je gotovo potreben ,ker je brez doma. Tudi tista mala hišica, ki jo sedaj v Mariboru zidajo kot nekak azil, ne bo. mariborskim brezposelnim v tem pogledu ničesar koristila. Dobro je kar je, ali to ni ono, česar smo pričakovali. Manj samohvale in več razumevanja za potrebe najbednejših! Mestna občina ljubljanska bo izdajala revijo* Kroniko«, ki se bo bavila z vsemi sodobnimi in zgodovinskimi vprašanji. Sodelovali bodo najuglednejši znanstveniki, književniki, slikarji, glasbeniki in ahritekti. Obsegala bo po 120 strani velike kvartne oblike, tiskana na najboljšem 'papirju. Poleg ilustracij med besedilom jo bodo krasile slike v bakrotisku in večbarvne priloge. Izhajala bo štirikrat na leto. Revija bo stala celoletno 60 Din, polletno 30 Din in. četrtletno 15 Din. Naroča se: Uprava revije »Kronika«, Ljubljana, Mestno načelstvo. Maribor Kod prenoiujejo mariborski brezdomci 7 »Pezdir v očesu svojega brata vidiš, bruna v svojem očesu pa ne,« očita že sveto pismo. In res, naše časopisje kaj rado z naslado poroča o veliki bedi, brezposelnosti in propalosti mladine v drugih državah, tnolči pa o enakih pojavih pri nas, kljub temu vsak naš človek, ki hoče videti, lahko o tem sam sodi. Tu in tam tudi jugoslovanski tisk v samospoznanju prizna kak tak socialen nedostatek, kadar postaja že nevaren za javen mir in red, samo ne slovenski. V Dravski banovini je najbrž, vse v redu —. Zadnjič so zagrebški listi na dolgo poročali o vlomilski družbi, ki so jo tvorili otroci obojega spola v starosti od 7 do 13 let. Nje vodja je bil 9 leten fantek brez doma. Ob tej priliki so tudi priznali, da je v Zagrebu najmanj en tisoč otrok brez svojcev, brez doma, ki žive leto in dan na ulici in v predmestnih skrivališčih. ki ne posečajo šole in se preživljajo z beračenjem in tatvinami. Sedaj razpravljajo, kako bi se dalo to podivjano deco poloviti in jo razmestiti v kake zavode ter jo rešiti propada, a družbo rešiti pred nevarnimi elementi, ki v nji dozorevajo. Da, da, po take primere nam ni treba hoditi ne v Chikago in ne v Moskvo —. Ce človek pomisli, da je na stotine in jisoče ljudi, ki v tej zimi napol goli nimajo kam iti pod streho, se nimajo kje ogreti in cel dan premišljujejo, kje bodo prebili mrzlo noč, se mora zgroziti, V Mariboru jih lahko vidimo ob vsakem solnčnem dnevu na Glavnem trgu, kako se stiskajo ob hišah, do katerih seže solnce, in si ogrevajo svoje premrle ude, in kakor se solnce odmiče, tako se oni pomiičeio ob hišah do najskrajnejšega ogla, ki ga še doseže. Ob štirih popoldne pa, ko solnce zaide, se tudi te ža- Kaj naj to pomeni? Te dni je sprejelo večje število železniških uslužbencev, ki stanujejo v naturalnih stanovanjih v železniški koloniji, odpoved stanovanj. Med prizadetimi so sami železniški uslužbenci z večjo družino, ki so vedno vestno opravljali odkazano jim -delo v prid železniški upravi. Zakaj se jim je sedaj sredi zime odpovedalo stanovanj«, si pač menda ni nikdio na jasnem; bržčas tudi tisti ne, ki se sedhj hvalijo, da so oni to dosegli. Pričakujemo, da si bo železniška uprava ogledala zadevo tudi z druge strani in povzela primerne korake, j> '-nel «gl«i ■“ Na stvar se še povrnemo. S iikanami se ne posp«*uie obtH! Gospodarska kriza ie prizadejala menda baš mali obrti najhujši udarec. Številni mojstri so morali zapreti svoje obrate in iskati zaslužka kot pomočniki. Prav upravičeno se torej pritožujejo baš obrtniki, da ne morejo izhajati ter da je pomoč nujno potrebna. Iz vsega tega pa se očividno nekateri mojstri, ki so še tako srečni, da posedujejo lastne obrate, niso prav nič naučili. Njih odnošaji dio svojih pomočnikov, da ne govorimo o vajencih, so često vredni vsega obsojanja. Mizarski pomočnik .E. P. je dobil pred kratkim zaposlcmje pri neki tukajšnji mizarski delavnici. Po naročilu delovodje je izdelal omaro, in sicer po načrtu, ki mu ie bil predložen. Že med delom ga je delovodja šikaniral in zahteval od njega, da naj dela drugače, kakor je to v mizarski strol« običaj. Ko je bilo delo dogotovljeno in omara izdelana točno po načrtu, pa iB prišel podjetnik sam. ki je zopet pomočnika nahrulil, da ni pravilno izgotovil delo. Pomočnik je sicer dokazal, da je izvršil delo točno po načrtu, toda sedaj je lastnik pričel nanj kričati*, češ, da ga načrt prav nič ne briga, temveč da bi bil moral ‘pomočnik njega vprašati kako in kaj. Ko se je lastnik naveličal kričanja, pa je prišel zopet delovodja, ki je nadaljeval tam, 'kjer je mojster nehal in; iHončno zabrusil pomočniku. ^ da lahko kar izostane iz službe. Mesto da bi sc pomočniku pravilno odredilo delo, se ga je šikaniralo, tako da 'bi bil tudi sicer sam odnovedal službo, če bi ga ne bil prehitel delovodia, Značilno ie tako obnašanje za .oodjetnika, ki se pr.itožuie nad gospodarsko krizo. Seveda pozabljajo tudi govpodje 9* len. da bodo menda sami zopet primorani lostne postave nekam izgubijo. A nihče se ne vpraša kam, Kogar to vprašanje zanima, lahko več poizve pri lastnikih raznih konjskih hlevov po mestu, ki imajo še vedno menda bolj toplo srce kakor naša javnost. Pogleda naj h gostilničarju pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici, ki ima na dvorišču konjski hlev, pogleda naj v hleve gostilničarja Vlahoviča na Aleksandrovi cesti, v hleve gostilne pri »Zlatem levu« na Vodnikovem trgu, pri Vohu na Koroški cesti in povsod, koder so kakšni hlevi in je kaj slame v njih. Konjski hlapci so dobre duše, včasih bolj kot njihovi gospodarji. ker poznajo življenje iz lastne bridke izkušnje. Tudi Kristusa so baje bogatini povsod napodili iz toplih hiš in je končno našel pribežališče v hlevu. V jem oziru se svet v 2000 letih ni prav nič spremenil. Se danes razni Herodeži ne privoščijo tem revežem niti hleva. Tudi tista takozv&na javnost, ki ima pri vsaki priliki polna usta človekoljubnih fraz in — blagra ljudem na zemlji — ni v tčm oziru dosti bolJSa. Pri raznih proračunih za nove socialne ustanove *r - 4«, «*• na stvarne potrebe se pa dosfl ne misli. Brezplačnega azila ža brezdomce, kjer bi ti reveži vsaj lahko čez noč na toplem stegnili svoje ude po kaki trdi prični, še danes nimamo v noben«« našem mestu in ga še menda dolgo ne bomo imeli. Cez poletje itak ne marajo nikomur biti v napotje, takrat se umaknejo v ^Grajski gozd ali za Kalvarijo (r "*• d«v“- Saai au.Md ... i > čez zimo bi pa že bila dolžnost javnosti, da se za to vprašanje pobriga. Brezbrižnost v tem oziru bi se znala nekoč hudo maščevati. iskati zaslužka kot pomočniki. Lesni delavci ipa se lahko iz tega učijo, kako potrebno bi 'bilo, da bi se še bolj čvrsto oklenili svoje organizacije, ker le na ta način si bodo priborili več pravic. Mestna občina je razpisala oddajo raznih del v prihodnjem letu. Podrobne informacije se dobijo pri mestnem magistratu- Pri ožetih Jezuitih |e kradel Joiko Anonimno pismo obiskovalca kapeH«®- V Mariboru smo dobili lansko Magdalenskem predmestju nov saio^ j očetov Jezuitov, ki imajo tam tudi .•., kapelico. Pred kapelico imajo Jezujtt,-vrt in za ta vrt so rabili vrtnarja. JVD0SeL cesti so očetje sprejeli v službo W_■ .* nega Joška S., ki je nekaj časa * sedel večmesečno kazen radi zločin - vine. Ker je bil Joško na vrtu Pr' ’■» J?a potem vzeli v samostan za u pa so v samostanu opazili., d® : *, i J" kuje iz pušice v kapelici dč«& . .,tudi v samostanu samem sta patrom K na dvakrat po Din 1000.—. Najpre) »osmini, sa: mostanskega ministranta *atv c< a te dni je stal pred okrožnim sod'5**"1 fadt gornjih tatvin hlapec Joško in bil ‘t™ kaznovan radi teh tatvin na eno leto in <> mesecev robije kot pravi krivec. Anonimno pismo. Razprava proti Jošku je bila prav krat-kočasna ker Je Jo^ko sicer zelo z-vit, a drugi njegovi prijatelji še bolj. Jottu so namreč prišli na sled na podlagi anonimnega pisina, ki ga je neznanec poklat ob času Joškovega službovanja v samostan patru g. Tomcu. To pismo je bilo pri razpravi pre-čitano in se glasi: »Častiti g. Tomc! Prosim Vas. častiti gospod p. Tomc. da preprečite Še večjo krivico, katera sc godi v Vaši m nusi kapelici. Vaš uslužbenec po imenu Joško ima znanje z nekim dekletom I. iz Pobrežja, s katero razsipavlje denar na veliko, a tega iz pušice iz kapelice. Kakor jc rekla mati od dekleta L, da se je Joško pripeljal vsaki večer z avtom ponjo m družina se je peljala po zabavah. V Svetem Lenartu v Slov. gor. je plačal ceio pojedino, razlival vino po tleh, da se ni kadil prah za ples. . V gostilni Wel>er na Pobrežju so se vsi ljudje zgražali, ker je razlival vino in tri slaže in čaše. Dandanašnji pri tej krizi, je potrošil Pr. en. zabavi do 1000 Din Govori ps» irna 1500 Din na me-sec plače a 70.000 Din da ima v hranilnici Na ’vprašanje od dekleta matere, kaj da reče pri sveti spovedi, je rekel, da saj ni neumen, da bi vse to pravil pri spovedi in po prečuti noči je šel tudi k sv. obhajilu in tudi k sv. obhajilu silil dekleta. Nekoč ga je mati tega dekleta vprašala od kod da jemlje denar, v odgovor da poprej, ko pride pušica v roke gu. patru, da je že večinoma prazna. Razlagal je tudi, da ima mežnar po cele noči neko žensko v sakristiji. Sedaj mu je mati bojda prepovedala vstop v nje- 1 no hišo, in je rekel, ako ga izda, da se bo maščeval nad njo. Gotovo pa ga dekle ne bo zapustilo, ker je taki kavalir. Častiti g. pater prosim preiščite to zadevo, če je vse resnica. Te besede so iz ust matere tega dekleta. Smilite se nam vsem g. pater,. Ker imate veliko plačila a Vas izrabljaj kradejo ničvredneži. . ,. , Veleštovanjem Vaš stalni obiskovalec kapelice.« Maribor, 25. nov. 1933. Svoji k svojim! Povsod zahtevajmo delavski časopis. Če kdaj, je posebno danes potrebno, da se tako delavstvo kakor njegovi vodilni krosi prav resno zavedajo gesla »Svoji k svojim!«. Koliko je danes obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, ki so največ odvisni od zaslužka delavstva, se pa tako bojijo vsega, kar je delavskega, kakor hudobca. Če je kje kakšna delavska prireditev, ne morejo priti, ker se jimi zdi »pregmajn« in se *boje zamere pri boljših kro-gih. Tak človek ti strašno tarna o ! slabih časih ali ne daj, da bi mu rekel, da naj da za delavski tisk, ali da bi vsaj naročnik postal, ima pa denarja dovolj, da podpira meščansko časopisje. Do tu pri njem kriza še ni segla. Zato bi nič ne škodovalo, če bi pri nas delavcih enkrat kriza dosegla to, da bi se v vseh ozirih držali načela »Svoji k svojim!« in zahajali le v tiste lokale, kjer so njih lastniki tudi naročniki delavskega časopisa. Hrastnik Dela br«*P°se,nim “ ne podpor«! Tako parolo so izdali ob priliki volitev v občino Hrastnik. Dol združena gospoda. Neikaj brezposelnih je nasedlo in glasovalo za to gospodo v dobri veri, da bo ona res sknbela za zaposlitev brezposelnih — saj drugega nam ni potreba kakor pošteno plačanega dela. Danes pa, v najhujši zimi, ni dela, še mani pa kake podpore, tako da se nahajamo v skrajno obupnem položaju. — Seda) naj pridejo ti gospodje s svojimi izreki, kakor so prišli ipri občinskih volitvah. Lansko zimo smo dobili še kako podporo, četudi majhno, letos pa hodimo na občino ali bo kaj podpore ali dela, pa ziveš od g. P<> . župana, da ni ne tega ne drugega, roloja) )e danes obupnejši, kakor kdaj ° Bk°»*«. * issrta? Delavsko zbornico pozivamo, da naj zastavi vse ivoie sile, da bo naš krat dobil ,prime ren del iz banovinskega Bednostnega sklada. —. Več brezposelnih.______________________ resnih ugovorih, posebno od strani kluba liste s. M. Čobala, še precej izpremenjen, če bo hotela večina v občinskem zastopu upoštevati tudi socialni položaj svojih občanov. »Svoboda« priredi Cankarjevo proslavo v nedeljo, dne 31. decembra 1933 ob pol 8. uri zvečer v dvorani Zad^užneiga doma na Lokah. Spored: 1. Alegorična slika s petjem in godbo. 2. Predavanje o Ivanu Cankarju. 3. Mladinske deklamacije. 4. Peta slika »Hlapca Jerneja«. 5. Dramski prizor »Čakaj, jaz rastem«. 6. Vesela igra s petjem v dveh dejanjih in eno spremembo »Dva Pavla«. 7. Nastop pevskega zbora »Svobode«. Pri celotni proslavi sodeluje orkester. Vstopnina 6, 5 in 4 Din. Sodrugi in sodru-žice, napolnite dvorano, da bomo čim lepše proslavili spomin 15 letnice Cankarjeve smrti. — Na svidenje na Silvestrov večeri Trbovlje Umrl »e dne 24. decembra sodr. Šarlah Alojz, rudar. Bil je član Zveze rudarjev Jugoslavije. Da je bil pri svojih sodrugih in pri sodelavcih priljubljen, je pričala številna udeležba pri poigrebu, ki je bil dne 26. decembra 1933 ob 16. uri. Ob odprtem gro-ku ie spregovoril poslovilne besede predsednik ZRJ ,podružnice v Trbovljah, sodr. Pliberšek Franc, pevsko društvo je zapelo »Vigred« in Delavska godba je igrala žalo-stinko. Zapušča pet deloma nedoraslih otrok. Bodi mu ohranjen spomini Obdarovanje rudarskih malčkov. Društvo »Detoljub« v Mariboru je poslalo trboveljskim rudarskim otrokom raznovrstne okraske za božično drevo in lične igračke, ki so jih izdelali otroci »Detol uba«, katerih so bili rudarski malčki izredno veseli. Rudarskim delavskim otrokom se je tudi povedalo, da jim to pošiljajo 'bratci in sestrice, delavski otroci iz Maribora. Rudarski otroci se iskreno zahvaljujejo za obdarovanje ta v duhu podajajo vsem tistim ročicam, ki so izdelovale darilca, svoje ročice v bratskem Sesterski pozdrav! — Trbovlje, dne 27. ^.e-cembra 1933. — V imeni vseh: Pliberšek. Maribor. Po rajanju pretep. Dva dobro znana gospoda, eden iz cementarne in eden od elek-tro-obrata, sta rajala od sobote, dne 16. 1. m. do nedelje zjutraj. Dokler jima vinske dobrote niso pokvarile prijateljstva, sta se do-"ro razumela. Okrog pete ure zjutraj sta se na cesti začela ofdelavatl s priimki, ki jih navadno rabi rudar, kadar je sila togoten. Menda pa bili besedni izrazi Se premalo učinkoviti, ker sta se začela obdelovati še s pestmi. Borba ie bila huda in kratka, tako da je eden kmalu zapustil bojišče brez Senice. Končno si je še moral vzeti dopust, ker menda njegov obraz ni podoben belemu Evropejcu. Gospoda raja, delavec strada. Zagorje ob Savi Druga občinska seja. V sredo, dne 20. 7*cembra 1933 se je vršila druga seja ob' S|"s^ega odbora. Dnevni red je bil zelo ob-^ren. £ato je pa tudi seja trajala od *’• ° .• ;ure. Spor med večinskim klubom m Pozicijo je nastal predvsem radi tega, ker . večinski klub predlagal sprejetje dva-^]stm 7a prvo tromesečje prihodnjega leta, vs Pa hotel tudi objasniti izdatkov prednosti ose!Mlc^a značaja. Na to so bile dva-Vom ^glasovane z večino proti glaso-dcbataftP0^C''c' ^recei kritična je postala Večinsk^lii vpražaniu nagrad veroučiteljem. te naiir«,! 'e vztrajal na stališču, da se OUno p?i tem010 in iih * ‘udi irlal‘ skega kluba™ f* ?otove odbornike večin-proti »kateh*takim S° "V"1 Se|! Prvimi, ki so hoteU TCV ’,-S° - '"S niso menda lo.i, darovati na>v«6. Pa Gospodje v i>rib«^r0vili raHi sIllbe vusli' občinsU., ' C vcč mo*ato*ti! Nova odobrenii' L”' '* Predložila odboru v Pravilnik kV prav''n'*‘ ° vodarini. Ta »ov. V,.Jf ^et *Preici 1 večino gla-uar upamo, da bo po iznešenih Jesenice Osebna vest. Na mesto pok. s. Antona Zugvvitza je bil izvoljen za poslovodjo f plošne gospodarske in konzumne za.druige za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah dosedanji tajnik zadruge s. Kristan Cvetko, za blagajnika pa član načelstva s. Rainer Jakob, tov. vratar. Pri Splošni hranilnici in posojilnici za Jesenice in okolico, r. z. z o. z. na Jesenicah pa vrši — kakor smo že poročali — posle začasni predsednik te zadruge z. Šega Ivan, šolski upr. v pok., blagajniške posle pa vrši član načelstva in blagajnik Saveza metalskih radnika Jugoslavije, podr. Jesenice s. Ažman. Toliko na znanje vsem v svrho ravnanja in da ne bo nesporazumov. — Načelstvo Splošn‘e gospodarske in konzjiimne zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z. in Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico, r. z. z o. z. na Jesenicah. Vsem članom Stana in doma. Odsek Stana in doma Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah vodi s. Ažman Karl. Zaradi njegove preobloženosti z delom pa sporočamo, da ima v tem svojstvu poslovne ure samo vsak petek in soboto od pol 7. do pol 8. ure zvečer ter da ne bo izven teh poslovnih ur dajal nikomur nikakih informacij. Pojasnila v upravnem oziru pa daje zadružna pisarna ob poslovnih urah. Slovo r. Vilfana. Pred nekaj dnevi se je poslovil od Kranjske industrijske družbe k. Josip Vilfan, blagajnik KID, ker je stopil v pokoj. G. Vilfan je bil celih 62 let v službi Kranjske industrijske družbe in je zapustil službo 80 let star. Bil je tip name- ■ ščencev stare šole, ki so za svoje gospodarje goreli z dušo in s telesom, sebe pa sploh niso poznali. Tako n. pr. Vilfan v vsej svoji dobi ni izrabil niti enega dneva dopusta, ki ga pa seveda tudi ni dobil plačanega, Ker ga družba nikomur ne plačuje. Nekdo je izračunal, da je tako daroval družbi 3 leta in 8 mesecev svojega življenja, ki bi jih lahko porabil sicer zase in ime! kljub temu plačane. Taki ljudje starega kova so morda za meščanske liste »junaki dela«, vzor delavcem in nameščencem pa nikakor ne morejo biti, saj pritiče vsakemu svoje. Želeli bi pa, da g. Vilfan, ki je še samec, vsaj zdaj počiva daljšo dobo, proč od svoje hlagajne. — Njegov naslednik ho menda dosedanji kontrolor g. Cvetko. Lesce Tukajšnja podružnica »Svobode« je priredila dne 17. in 26. decembra 1933 predavanje: Nastanek in razvoj življenja ter o petroleju. Predaval je sodr. Janko Torkar v našo vsestransko zadovoljnost. Veselimo se tega napredka v naši »Svobodi«, le žal, da se naše delavstvo premalo zanima za izobrazbo, ki je pa jako potrebna. Tudi staremu letu hočemo kot proletarci dati slovo m storiti obljubo, da bomo v Novem letu se vec podvzeli za delavsko zobrazbo, v ta namen borno priredili na Silvestrovo . un i,zye pr' Katrineku družabni veccr, na katerem bomo nudili vsem, ki bodo pnšli k nam, mnogo zabave Dne 7 jan. 1934 se bo vršilo zopet predavanje, iii sicer ob 6. uri zvečer. Tudi »Rdeče rože« študiramo in upamo, da jih bomo koncem januarja uprizorili. Pozdravljeni in dobrodošli v naši sredi vsi, ki imajo voljo, da nami pomagajo! — Družnost! prišlo do tako pomembnih izjav posameznih gospodov občinskih odbornikov, da je vsekakor potrebno, da se >h dotaknemo. Kakor smo že zgoraj omenili, je sodr. Gabrijel odločno nastopil proti redukcijam in zahteval, da se del deficita v občinskim ■proračunu krije z drugimi davščinami in sličnimi dohodki, ne pa z zmanjšanjem de- lavskih mezd. K besedi se je oglasila gosp. dr. Fermenc, ki je nakratko govoril o položaju delavstva ter končno pristavil, da ako mestna občina plača cestne pometače z Din 20.— dnevno, je to še vedno »nobcl« plača. Želimo, da bi nam gospod doktor podal še kakšen program, po ka- terem bodo delavci s takšnimi plačami, od katerih pa se jim potem še odtegne prispevek za bolniško blagajno, davek, fond za brezposelne itd., lahko dostojno preživljali svoje družine. Omembe vredne so tudi besede gospoda M. Senčarja, kateri nam je pri tej 'priliki odkril svoje srce, /v. 8 ia* _ • - •• •.>»•» * Povedal nam je, da mestna občina prispeva preče šn[o vsoto za socialne svrhe, čemur seveda ne oporekamo. Zanikal pa je trditve o kritju proračunskega primanjkljaja na račun delavskih mezd, češ, da je to samo gola demagogija. G. Senčar je namreč odločno zatrjeval, da je vsestranska štednja v občinskem gospodarstvu 'potrebna zaradi amortizacije dolgov in da je občina vsled tega prisiljena reducirati delavske plače. Končno je tudi konstatiral, da se je občina najbolj zadolžila ravno pri. adaptaciji poslopij, v katerih stanujejo delavci mestne občine in se mu potem takem dozdeva nekako pravilno, da tudi delavstvo s svojimi plačami pripo*r*oio h kritju primanjkljaja. Kolikor nam je znano, je precej dolgov, ki niso nasiali zaradi delavskih potreb. Za stanovanja pa delavstvo itak plačuje primerno odškodnino in še s to so nekateri v zaostanku, ker je ne zmorejo; kaj bo šele pozneje, ko bodo znižane plače in povišani najemninski dinarji?! Govor g. Senčarja je izzval na galeriji, kjer je bilo zbrano precejšnje število delavstva, razburjenje,! K ' r *»JooaJa ppta* !j fc jv« x i c> 4« Lahko bi še omenili marsikaj; l;cr pa nam prostor ne dopušča, smo omenili samo vai-ne)še st-vari in to samo v toliko, v kolikor se tičejo delavstva. Delavstvu pa toplo priporočamo, da se redno udeležuje javnih sej občinskega sveta, da bo tako na lastna ušesa slišalo, kako nastopajo nekateri gospodje. Vendar nas pa to ne bo oviralo, če so nekateri gospodje z marksisti nezadovoljni, mi ostanemo to, kar smo, pa tudi se bomo' še naprej borili za to, da se bo naš glas v občini in državi slišal in upošteval. Ptuj Na javni občinski seji dne 22. decembra 1933 je bil ponovno v razpravi občinski proračun za leto 1934, ki je bil končno tudi sprejet brez kakih pomembnejših ugovorov, z izjemo ugovora »odr. Gabrijela, kateri }c govoril proti redukciji delavskih plač in treh delavcev. Pri tej važni dehati je pa Pobre2je pri Mariboru Delavsko kolesarsko društvo priredi v nedeljo, dne 3. decembra v gostilni Moti (Balon) svoj Silvestrov večer. Godba Siki-paki. Začetek ob 19. (7.) uri. Vstopnina j prosta, Dobrunje. »Svoboda« Dobrunje vabi na silvestrovanje, ki se bo vršilo v gostilniških lokalih g. Cirila Gašperina (na Friškovcu) v Za-dvoru 50. — K._____________________ Šoštanj Občni zbor »Cankarja«. V nedeljo, dne 17. t. m. je imel Del. pevski zbor »Cankar« svoj občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči sodrugi pevci: Predsednik Kisek Jos., namestnik Cvenk Franc, tainiik Korade, Anton, blagajnik Melanšek Iv., namestnik Pirečnik Iv. Pregledniki računov: Drev Anton in Pirečik Anton. Arhivar Donko Jos. in Kovač Franc. Pri zadnji točki dnevnega reda je bil sklenjen pristop k »Svobodi« s 1. januarjem 1934. Vaje je prevzel g. Macarol Rudolf. Vadilo se bo dvakrat tedensko, in sicer v torek in petek ob 7. uri zvečer v Zad. domu. Najbolj razveseljivo pa je, da je g. pevovodja odškodnino za pevske vaje odvrnil. Nikdar za denar, je njegovo geslo, z idealnim delom bomo napravili močen delavski zbor. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Ob zaključku občnega zbora so pevci stoje zapeli »Delavski pozdrav« ter »Dana se«. — Druinostl Črna. Studenci pri Mariboru Delavsko pevsko društvo »Enakost« priredi Silvestrov večer, ki se bo vršil v dvorani g. Špureja. Spored zelo pester. 1 ridite polnoštevilno. Tukajšnje lesnoindustrijsko podjetje grofa Vincenca Thurna v Mušeniku je pretekli teden na vratih žage nalepilo razglas, da radi pomanjkanja dela znižuje mezde za 20 do 40 odstotkov. Takoj drugi dan pa je bil nalepljen drugi razglas, da imajo delavci naslednji teden brezplačen dotpust, z izjemo onih, ki so zaposleni pri popravilih. Razmere pri tem podjetju so pod vsako kritiko, in bi lahko še marsikaj podčrtali, toda za dane« se vzdržimo vsakega komentar,a in priporočamo delavcem,žagar jem, da si ustanovi,o strokovno organizacijo .kakršno so avojčas že imeli, kajti v organizaciji je moč! Dvignite se končno iz večletnega spanja, saj imate jasen dokaz, koliko ste pridobili v svoji brezbrižnosti. Poleg tega pa ste jfotovo v tej svoji brezbrižnosti doživeli razočaranje, kar vam bo mogoče v bodoče gotovo dobrodošlo pri vašem delovanju za organizacijo. Opazovalec. Tukajšnja podružnica »Svobode« t>o priredila v soboto, dne 30. decembra 1933 ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 31, decembra ob 2. uri poipoldne (na Silvestrovo) v dvorani gostilne Knez v Črni proslavo 15 letnice Cankarjeve smrti. Spored: Nagovor. Socialna drama v devetih slikah »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Med odmori, kakor tudi pred in po prireditvi pa nastopijo društveni tamburaši z izbranimi komadi. Vsi sodrugi, sodružice m somišljeniki so vabljeni na to 'prireditev, da tako na čim lepši način proslavimo to za vse delavstvo važno obletnico. Duh Ivana Cankarja naj živi in se krepi s proletariatom v korist proletariata samegaI Knji2evnost PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA: j Mihail Zoščenko: »Tako se Rusija smeje«. Iz ruičine jo_ ie prevedel Ivan Vuk. Knjiga je zbirka satirično hudomušnih črtic in po-vestic iz sedanjega življenja v Rusiji. Zoičen-Jto je znan kot dober satirik-humorist. Knjiga ima 200 strani in se dobi: Cankarjeva družba, Ljubljana, Poštni predal 290 s poštnino vred za člane Cankarjeve družbe Din 14.—, drugače Din 18.—. Priporočamo, Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naša ljubljena soproga, zlata mama, stara mama in tašča Pavla Malovrh dne 22. decembra ob pol 23. uri, v 51. letu starosti mirno zaspala. Zemeljski ostanki so bili prepeljani iz Ljubljane v Hrastnik in položeni v nedeljo, 24. decembra ob 16. uri k večnemu počitku. HRASTNIK, ZAGORJE, LJUBLJANA Žalujoči: Karl Malovrh, soprog Karl, Pavla in Viktor, sinova in hčer Jakoblna, snaha, Stanko, zet, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo gm w ■ žele cenjenim odjemalcem, naročnikom Eli ufiS0IO liOvO kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: FRANJO BENETEK manufakturna trgovina Hrastnik PETER BAUERHAIM splošno mizarstvo Hrastnik TRGOVSKI NAMEŠČENCI KONZUMNEGA DRUŠTVA RUDARJEV Hrastnik LOGER ALOJZ mesarija in gostilna Hrastnik RUDARSKA GODBA NA PIHALA Hrastnik ALOJZ ŠTRAVS trgovina z mešanim blagom Hrastnik J. LUKMAR valčni mlin Hrastnik KONZUMNO DRUŠTVO RUDARJEV Hrastnik RAJAR JOSIP brivec Hrastnik Vsem svojim odjemalcem želimo najsrečnejše Novo leto in se priporočamo DRAGO RODEJ manufakturna trgovina Hrastnik R. AVSENAK gostilna v Konz. društvu rudarjev Hrastnik ‘ USLUŽBENCI PARNE PEKARNE KONZUMNEGA DRUŠTVA RUDARJEV Hrastnik Delavci! Nameščenci! Tudi Vaše zobe bo treba zdraviti in plombirati, zato se zglasite v zobnem ntellelu E.C.Hoppe drl. diplom, dentlst v Celju, Cankarjeva ul. 11/1 nasproti pošte. — Proti izkazilu 10% popusta J(uptijte svoje potrebščine pri naših inseren« tih. Konzumno drnituo HrnstnlU sporoča vsem svojim članom in prijateljem, da je v petek, dne 22. decembra ob pol 23. uri zvečer v muke polnih bolečinah preminula naša zvesta zadrugariea PAVLA MALOVRH soproga načelnika Konzumnega društva K zaslužnem, vendar prezgodnjem počitku smo spremili ženo dela v nedeljo, dne 24. decembra ob 4. uri popoldne izpred delavskega doma na pokopališče na Dolu. Ohranimo ji časten spomin in zahvalo! Načelstvo in nadzorstvo Konzumnega društva Hrastnik A PERJE sivo, čehano, kg 25-— Polpuh beli, kg 95’— Puh sivi, kg 100-— Puh beli, najfinejši kg 220*— vse kemično čiščeno! Eksportna hiša „Luna“, Maribor tu in inozemske nogavic® po nizkih cenah. Trgovina z rokavicami in stezniki Marija Steber, Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka S. SREČNO NOVO LETO teli vsem svojim odjemalcem najsrineje OBLEKE Hnlflžolte spole prihranke u ftmerslil hranilnici! PRISTOPAJTE K ZADRUGI ..DELAVSKI DOM trgovina z mešanim blagonm Maribor. Frankopanova ulica 1. •« Srečno in veselo Novo leto žele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tndi vsem znancem sledeče tvrdke: FRANJO ŠOPER deželni pridelki Hrastnik MILOŠ HERCOG avtopodietje Hrastnik BOHINC FILIP stroj, mizarstvo Hrastnik ERŽEN FRANC gostilna Hrastnik KAROL SENICA mesarija Hrastnik KAROL LOGER gostilna Hrastnik SLAVKO BIRTIČ gostilna in mesarija Hrastnik REBOV FRAHC čevljarstvo Hrastnik DRAGO LISAR brivski in frizerski salon y -' ’ • ' * '• t Hrastnik PAUL BaUERHEIM trgovina z mešanim blagom Hrastnik KAVČIČ ZDRAVKO krojaštvo Krekov trg 3 Jesenice Splošna Hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico r. z. z o. z. Delavski dom Jesenice-Fužine (Sava) sprejema hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri Sploina jojpoflorsko In kozomna za-Sruja za Gorenjsko i. z. z o. z. n Jesenicah žeU vsem svojim članom in nameščencem od-■MaliSČ, restavracij in kina, kupovalcem v *Voi*h zadružnih oddajališčih, obiskovalcem i™*8 n in kina, vsem sodelavcem, hranilcem ST?0sI°AVnim prijateljem mnogo SOliDARNO-Ha\ ,AvEDNOSTI in ZADRUŽNEGA DU-pri delu v NOVEM LETU. Le na ta bomo v ZDRUŽENJU imeli MOC in do-7 . segli USPEHE, i:*« nam jamčijo naša zadružna oddaja-rn.£L- tj1 Savi, Jesenicah, Borovljah, Ko- i “e‘*i Dobravii v Sp. Gorjah in Mojstrani; es avraciji, obedovalnice, tujske sobe, zadr. laV°ifni Jesenicah-Fužinah (Savi) v De-i s domu (Cankarjeva 3) nasproti tovarne tnvn™ • Javorniku (pri Konjiču) nasproti draf n** in .no “RADIO«, edini kinemato-zvnčno nfveSe7 »Cia^»in °k°lid z najmodernejšo ^očnoaparatilto. Najbbl|iH, najhbranejši lilmi. J—**"0 Načelstvo ŽNITEK IVANKA poslovodkinja v gostilni Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko na Slov. Javorniku (pri Konjiču) se priporoča RANT ZDRAVKO trafikant pri kino »Radio«, oz- Delav. domu Cankarjeva cesta 1 Jesenice VINKO MENDUŠIČ gostilničar Zagorje JAKOB KOS gostilničar Dolenja vas Zagorje VINKO ČEBIN gostilničar Kisovec Zagorje FRANC ROZINA pekovski mojster Loke Zagorje LEOPOLD DOLANC mesar Zagorje f J ;; • Splošno kMitttttflo društvo „POSAVJE“ Zagorje ob Savi JANKO INO mesar Zagorje KOŠENINA MELHIOR gostilničar Zagorje > ŠTEFAN KOŠIR mesar Zagorje FRANC VIPAVC krojač Toplice Zagorje JOŽE KOŠIR mesar Toplice Zagorje BENEDIKT ŠULIGOJ pekovski mojster Toplice Zagorje KARL WEITZL mesar Glavni trg Maribor ALOJZ ČUČEK mesar Glavni trg Maribor M. BERDAJS trgovina z mešanim blagom in semeni Trg svobode 1 Maribor VILKO BLATNIK izdelovanje vsakovrstnih čevljev Gosposka ulica 1 Maribor tf£i'z±2S3.*±. k s. n . »BERNYT« izdelovanje kemičnih teh. preparatov in trg. S teh. izdelki Wetner Bernhard Vrazov* ulica 3 Maribor FRANC NOVAK trgovina s pohiStvom bi lastništvo manDor Koroška cesta 8 Vetrinjska 7 ; . • i ' ,f R. PRATTES elektrMftakaaičaa Mitnica Aleksandrova tfeStt IM ? , Maribor MARIJA JAN . V'. ' • : i: Stolna ulica i ■ ■ * Maribor PAVEL HERIČKO lončar in tafclovatelj peči Tattenbachova nlica 6 • Maribor -.. *►.«. J V >«V 1* DELAVSKA PEKARNA r. z. z o. z. Tržaška cesta Maribor FRANC REICHER modni atelje Tržaška cesta 18 Maribor JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica Tattenbachova ulica 14 Maribor RUDOLF KALLE mehanikar Slovenska ulica 6 Maribor Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru reg. zadruga z omejeno zavezo Srečno in veselo Novo leto Jakob Lah modna trgovina in konfekcija I Glavni trg 2 Maribor * i h ji .. Kavarna „Centrai“ Ida Stickler Gosposka ulica Maribor PIVOVARNA IN ŽGANJARNA Jos. Tscheligi Koroška cesta 2 Maribor y JULIO MEINL uvoz kave in čaja j Gosposka ulica 7 Maribor , Kralja Petra cesta Celje Panonska ulica 3 Ptuj RAJMUND PERKO trgovina z mešanim blagom, velezaloga sira ; in salame, ugodni nakup delikatesne robe Magdalenska ulica 15 Maribor f SREČKO PIHLAR trgovina z manufakturo Gosposka ulica 5 Maribor MAKS PSCHUNDER urar in optik Frankopanova 25 Maribor ANKA AUER trgovina s klobuki, čepicami in copatami Vetrinjska ulica 5 Maribor FELIKS SKRABL manufakturna trgovina Gosposka ulica 11 Maribor ALBIN BIZJAK čevljarski mojster Kralja Petra trg 9 Maribor A. PODLIESSNIG velezaloga papirja Badlova ulica 16 Maribor MAKS PUCHER modna trgovina, perilo, pletenine itd. Gosposka ulica 19 Maribor 1 BRANKO SUČEVIČ zaloga mineralnih olj in kemikalij Slovenska ulica 8 Maribor FRANC GOVEDIČ čevljarski mojster Frankopanova 10 Maribor ANDREJ HALBWIDL hotel »Stara pivovarna« Jurčičeva ulica Maribor - MARIJA LIGOFSKY trg. špecerije, galanterije, kuh. posode in porcelana Državna cesta 24 Maribor SREČKO KRIŠTOF čevljarski mojster Frankopanova 1 Maribor DRAGO ROSINA galanterija na veliko in drobno Vetrinjska ulica 26 Maribor ft • f *- (t PAVLA JANČER hotel »Pri zamorcu« J * • * . • ' .'i!.?*' Gosposka ulica Maribor Zaloga in zastopstvo premogokopne družbe »STANOVSKO« Kopališka ulica 20 Maribor IVAN TRPIN manufakturna trgovina Vetrinjska ulica 15 Maribor i ■ i JULIJ CRIPPA delikatesna trgovina . • j . Slovenska ulica Maribor RUDOLF NOVAK stavbeno in pohištveno mizarstvo, izdelovanje parketov Krekova ulica 8 Maribor ANTON PAŠ modna trgovina Slovenska ulica 4 Maribor -- JOSIP ŠINIGOJ delikatesna trgovina Aleksandrova cesta 18 Maribor ALBERT ECCARIUS urar in optik Slomškov trg 5 Maribor MARKO ROSNER velegrgovina z manufakturnim blagom Slovenska ulica 13 Maribor INŽ. ARH. JELENEC & INŽ. ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehnična pisarna družba z o. z. Vrazova ul. 11 Telefon 2212 Maribor MARA KUMŠE modna trgovina Stolna ulica 1 Maribor Eksportna hiša »LUNA« lastnik A. Pristernik Aleksandrova cesta 19 Maribor JOSIP KLIMA trgovina z mešanim blagom Frankopanova 31 Maribor ERNEST GERT svečar in medičar Gosposka ulica 13 Maribor Ljudska tiskarna Sodna ulica 20 Mar**** GRAJSKA KLET Grga Basletič Grajski trg Maribor DELAVSKI DOM r« z# z o« z * trgovina z mešanim blagom Frankopanova 1 Maribor VRANEŠIČ JOŽE brivec Trbovlje SITTER KLOTILDA restavracija Trbovlje ŠVAGELJ ANTONIN dekoracijski in sobni slikar Trbovlje HRIBAR MATIJA splošno mizarstvo Trbovlje - «. ,V -• ALFRED MARINI avtodelavnica Tržaška cesta 16 Maribor FRANC KORMAN trgovina z galanterijskim blagom Gosposka ul. 3 Maribor Jakob Perhavec tovarna likerjev, desertnih vin In sirupa Gosposka ulica 9 Maribor „Karo“-čevlji DELAVSKI DOM MARIBOR Koroška cesta 19 Gosposka ulica 13 , - . . . . ... Srečno in veselo Novo leto iele cenjenim odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: USLUŽBENCI Delavskega doma prodajalna »Terezija« Trbovlje Zvočni kino „SVOBODA“ Delavski dom (centralna kurjava) Don Quichotte, Eskadra smeti, Plavolasa Venera, V znamenju križa, Kavalkada, Kralj ciganov Trbovlje GOLOB IVAN mesar Trbovlje KOCJAN JOSIP parna pekarna Trbovlje • v. ROVŠNIK IVAN splošno čevljarstvo Trbovlje TERŽAN IVANKA in IVAN gostilna Delavski dom Trbovlje VARGA JOŽE parna pekarna Trbovlje ZALOKAR NEŽA in MARKO gostilna Delavski dom »Terezija« Trbovlje 2 ... .. r j, 'i j *V ' j'j 1*5 y ; h \ BERGER IVAN čevljarstvo in prodaja usnja a;io > : j Trbovlje BREGAR SLAVKO , ■ skladiščnik Delavski dom Trbovlje KACNIK IVAN avto-podjetje Trbovlje Delavska telovadna in kulturna zveza »SVOBODA« Trbovlje MALGAJ ANTON splošno čevljarstvo Trbovlje Zveza rudarjev Jugoslavije PODRUŽNICA TRBOVLJE Trbovlje Kavarna »EVROPA« lastnica ga. Helena Krušič Celje KLENOVŠEK JAKOB radio in elektro-podjetje Trbovlje GRUDNIK VILI slikarstvo Gaberje Celje VOZELJ SLAVKO brivec Loke 335 Trbovlie P. MATKOVIČ veletrgovina z vinom Gosposka ulica Celje PAVLENČ ANTON mizar za stavbe in pohištvo Trbovlje ŠTIBELJ DOMINIK mizarski mojster FLACH FRANC splošno čevljarstvo s' Trbovlje Gaberie, Tovarniška ulica 10 Celje JOSIP PLEVČAK čevljarski mojster VOZELJ JOSIP trgovina z mešanim blagom Trbovlje ^ • Kralja Petra cesta 28 Celje Ml 1 > *• KAVARNA »EVROPA« lastnica gosp. Helena Krušič ?W * ” " t Celje ^en®> konzumna in gostilniška zadruga »Delavski dom“ Trbovlje Jos. Krell Kralja Petra cesta 8 Celje Junger Ludvig prekajevalnica Prešernova ulica LOIBNER KARL delikatesa — špecerija ANTON FAZARINC špecerijska trgovina Kralja Petra cesta GAMS DRAGO mehanična delavnica Prešernova 16 in Mariborska 16 LJELLENZ podružnica Slovenjgradec BRATA ŠUMER manulakturna trgovina Prešernova ulica 15 BIZJAK IVAN brivec Spodnja Hudinja RAVNIKAR IVAN špecerijska trgovina Kralja Petra cesta Celje Celje Celje Celje Celje Celje Celje Celje K.US1UMAJ JOSIP čevljarstvo Gaberje Celje Hotel »UNION« restavraterka Celje I. OBERŽAN pekarna Zavodna Celje ŠMIGOVEC IVAN mehanično podjetje Kralja Petra cesta 45 Celje FRIDERIK VIDIC trgovina z- modnim, manuiaktumim, konfekcijskim in galanterijskim blagom Kralja Petra cesta 23, Vodnikova ulica - Celje Prva celjska „Kristalija“ Prešernova ulica Celje Srečno in veselo Novo leto DELAVSKA PEKARNA t. z. z O. z. Gabrje, podružnica mariborska cesta Celje KOVAČ JAKOB krojaški mojster Razlagova ulica 6 Celje A. M. BALDAS1N tovarna sodavice in pokalic Gaberje Celje KRAJEC JERNEJ gostilna »Amerika« Sp. Hudinja Celje REDNAK ŠTEFAN trgovina z mešanim blagom Teharje pri Celju OBLAK HEINRICH mehanik se priporoča vsemu delavstvu Ozka ulica Celje KNAFLIČ ANGELA gostilna pri »Angelju« Prešernova uliva Celje BAŠTEVC ANTON restavracija pri »Cinkarni« Celj? Kavama »MERKUR« lastnik Lebič Ignac Celje JAKŠE FRANJO frizer za dame in gospode gostilna »Amerika« Sp. Hudinja Celje KRAJNC FRANC I frizerski salon za dame iti gospode, podružnica Mariberak« cesta gosti« Svetel Gelje-Gaberje KUN6E& FRANJO fotograf Cankarjeva ulica 9 Celje GORENJAK JOSIP gostilna Kralja Petra cesta pri »Jelenu«, mesarija Glavni trg Kralja Petra cesta Celje HOHNEC ŠTEFAN Kemična čistilnica in barvanje TAČEK IVAN Gosposka ulica Celje Konzumno društvo za Celje in okolico r- z. z o z. Celje mesar na trgu Celje ŠAUC zajutrkovalnica in- tnJrflnMU» najfinejšega vina Celje SUDOH OfAMRC I trgovina, agentura »j* komisijska trgovina z žitgm, mlinskimi proizvodi in deželnimi pridelki Celje FUilP HENRIK poakiMNtf* pii »Betla« Celje roži zAMPftRtrrn delikatesna trgovina in zajutrkovalnica Aleksandrova ulica Celje ORtliEG RRANC trgovina z mešanim, hUgpopu I Lastni dom Gaberje-Celje Celjska opekarna „ARISTOS“ Ing. Edw. Unger-Ullmann Celje SEMONiŠEK ANTON' brivec Gaberje Celje ANTON IN TEREZIJA PERMOZER gostilna in mesarija Mariborska cesta Celje LESKOVŠEK IVO trgovina in mesarija* Zavodna Celje TURK ŠTEFAN I mesar I Spodnja Hudinja Celje REBERŠAK ANTON restavracija »Zeleni travnik« Celje JOS. KIRBIŠ parna pekarna, tovarna kvasa in primes, sladkorja Celj* REBENSCHEGG FRANC bo4el> »Pošta« Celje GORJANC FRANCE mešata S»«frjn Hudinja Celje JOSIP KREUH gostilna in mesarija Celje M. VERNIK Otaupti) i Ceifc ESIK MATIJA mesar na Bregu Celje buko vcanmatija brivec se priporača delavstvu Slomškov trg 6 f-tijt HOHNEC VIKTOR restavtepi)* N«odni dootin, trgu Celje '*;■ . — TROFENIK ANTON mesar Gaberje Celje F. S. LUKAS žganjarna in tovarna likerjev * Celje Knjigarna, umetnine in muzikalije KARL GORIČAR-vddva zaloga papirja in pisalnih potrebščin Celje Tisk.: U«bto tetan«. d. d. . Mariboru, J„!lc Oil.k , M„|bota. _ z. |«Ui. „ „,lu|, Vil,„ H,nb„„.