Naročnina mesečno , Jfe. ^ С«к. račun: Ljub- inozem« ^^ Ш ^^^^^^ f ^^^^^^ ljana ^ ^^ ■ ^^^ Ш ^ 10.344 za ce- ^^Л ШШк Of Ш ^Шшшш^ fl^B^ Ш ^^к % um. za ^ШШШВк ДНв Иш НН шШШ Ш ^Or^4* tT^^^LJ inozemstvo 120 Pm ШШ Ш^Ш ј^Ш M Ш Kopitarjevi ul.6/UI ШВВ^^^ шШВшШвШШ^&Ј jeva 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« aftlSa Jorga se postavlja Bukarešt, novembra. Že delj časa sc neprestano Siri glas, da bo profesor Jorga s svojo vlado odstopil. Že za časa svojega bivanja v Parizu, kamor je Sel profesor Jorga ne samo po častno diplomo na Sorbono, temveč tudi iskat linančne pomoči, jc ministrski predsednik s svojo izjavo, da bi rad prepustil državno krmilo tistim, ki menijo, da imajo v žepu zdravilni recept za današnjo romunsko krizo, potrdil domnevo o svojem bližnjem odstopu. Profesor Jorga je nastopil sedanje mesto sredi aprila tega leta, potem ko je bila Mironescujeva vlada prisiljena k odstopu. Prav profesor Jorga je tedaj uaetopil kot edini državnik, ki ima v rokah zdravilni recept za sanacijo današnje politične in finančno krize v Romuniji, in iz vsega njegovega ponašanja od nastopa vlade do danes jo odsevala ta njegova zavest, ki ga je gnala čedalje bolj v diktaturo. S tem pa se nikakor niso skladali nameni kralju Karla, ki je pooblastil profesorja Jorgo, da .sestavi izvenparlamentarno vlado zato, da da strankam nekaj odmora, da se reorganizirajo in sporazumejo glede skupnega načrta za rešitev najtežjih problemov današnje Romunije, to je predvsem za sanacijo financ in gospodarsko krize. Pri parlamentarnih volitvah 1. junija je Jorga prodrl s pomočjo liberalcev, ki so šli na volišče pod vodstvom Duce skupno z njegovimi pristaši. Toda lakoj po volitvah jo Duea izjavil, da hoče ohraniti napram vladi popolnoma preste roke in da ostane v konstruktivni opoziciji . Jorga se je čedalje bolj odtujeval parlamentu in strankam ler se skušal s pomočjo diktature osamosvojiti, tako da bi ne bil vezan niti ua pomoč liberalcev. Stremel jc za popolno likvidacijo stranke. Že general Avarescu, vodja ljudske stranke, je nedavno na občnem zboru svaril vlado pred diktatorskimi skominami in pripomnil, da profesor Jorga zlorablja kraljevo zaupanje, ki nikakor ne želi, da bi se politične stranko uničile. Avarescu se jo poleg tega zavzel za svobodno volivno pravico. Na drugi strani je tudi Maniujeva kmetska stranka vodila ves čas skrajno opozicijo proti profesorju Jor-•ji in le liberalci, ki se danes povečini zbirajo okoli Duce, so vlado tolerirali. Vse kaže, da bo vprav Duea, ki ima namen preiti v odprlo opozicijo, izzval vladno krizo. Profesor Jorga jc takoj ob nastopu pokazil v družbi svojih ministrov, posebno odločnega in velikopoteznega Argetoianuja, mnogo dobre volje, da bi s sistematičnim delom rešil državo pred finančno katastrofo. Sam je večkrat dejal, da mu ni na tem, ako pri tem trpi njegova popularnost. Profesor Jorga in Argetoianu sta vendar pri zdravljenju finančno bolne Romunije preveč rabila ki-vurgični nož, ki sla ga sukala nekam po profesorsko in državno-polilično. Državni obračun za leto 1930 jc pustil nad 3 milijarde lejev primanjkljaja in iz.dulkc v tekočem proračunu je bilo treba znižali za 1 milijarde. Vlada je sklenila znižati bodoči proračun od 30 miljard na 25 miljard. Tako odločno varčevanje jo seveda zahtevalo velike žrtve od romunskega naroda, in sicer v prvi vrsti od državnega uradništva. Med državnimi uradniki so je začelo nevarno gibanje proti znižanju plač, ki jc bilo v primeri z znižanjem življenjskih stroškov daleč preveliko. Sam kralj jc na zadnji ministrski seji v Sinaji priporočil ministrskemu predsedniku, naj gleda, da čim manj zadene državne uradnike. Umevno je, da je vlada s takšno politiko zadela na odjior no samo pri prizadetem državnem urad-ništvu, temveč tudi pri ostalem prebivalstvu, ki mi ga lako radikalni ukrepi vlade zadeli indirektno. Žrtve, ki jih je vlada naložila prebivalstvu radi varčevanja, bi ee mu zdele veliko bolj znosljivc, ako bi jih ne bil Jorga kralkomalo oktroiral, temveč uzakonil sporazumno s političnimi strankami, predstavnicami romunskega ljudstva. Silno težave povzroča Jorgovt vladi gospodarska kriza, jiosebno kriza romunskega bankarstva. Znan je jiolom velike banke Marmaroš-Blank, ki je imela okoli dve miljardi vlog, in drugo banke Berkovvilz & Co. Zanimiva so poln, ki jih jo ubral finančni minister Argetoianu za ozdravljenje bančne in splošne gospodarske krize. Finančni minister je naziranja, da jc kapitalizem popolnoma odpovedal; pa tudi komunizem ni prinesel rezultatov, ki so jih pričakovali njegovi propovedniki. Zato so je Argetoianu odločil za gospodarski etatizem in je že osnoval sindikat velikih bank, ki Je več ali manj pod državnim nadzorstvom. Država je posegla tudi v zasebno industrijo, da jo reši iz sedanje krize. I>n bi država no jirišla radi te soudeležbe pri zasebnih podjetjih v nevarnost, jc Argetoianu osnoval v državnem knjigovodstvu poseben oddelek za fmanciacijo zasebnih podjetij in ta postavka je povsem izločena iz rednega državnega proračuna. Kriza romunskega gospodarstva je kriza romunskega kmeta; saj jc Romunija povečini agrarna dežela. Romunski kmet je strahovito zadolžen, iu sicer je povprečno na hektar rodovitne zemlje vknjižena hipoteka -1000 lejev; zato morajo kmetje plačevati obresti, ki gredo od 25 do 30 odstotkov in zmulajo lorej okoli 1200 lejev na hektar zemlje letno. To je najtežji problem, ki šo čaka Jorgovo vlado in druge, ki ji bodo sledile. Žo Maniu jc imel v načrtu ustanovitev velike agrarne banke iu jc v ta namen lansko leto izposlovnl v inozemstvu posojilo 43 milijonov dolarjev. Ta banka se jo sedaj ludi osnovala, toda denarja ni zanjo od nikoder. Jorgova vlada je skušala razbremeniti kmeta v davčnem pogledu in pritisniti nekoliko bolj na trgovstvo. Toda tudi pri meščanskih slojih je naletela na odpor, ker so nekateri davki danes dvajsetkrat višji kakor pred vojno. Profesor Jorga izjavlja, da Jc vlada dokončala svojo nalogo, ki je obstojala predvsem v konverziji kmečkih dolgov in v sanaciji državnih financ in da ZN prepušča tmetjativo Ameriki Pariz, 19. novembra AA. Na današnji tajni seji DN je bilo sklenjeno, du sc predsednik Briand danes sestane z. Jošizavo, Szejem in Davvesoni. Prihodnja tajna seja se bo vršila jutri ob 11 dopoldne, javna seja pa j>o možnosti jutri popoldne. Razpoloženje je še vedno slabo. Japonski delegat, ki je bil včeraj naprošen, naj predloži pismeno poročilo, tegu še ni storil. Sze se jc dopoldne sestal z Davvesoni, kateremu je predložil najnovejša poročila, ki jih je dobil o dogodkih v Mandžuriji. Poučeni krogi trdijo, da zastopnik kitajske vlade še ne bo formalno apeliral na Ameriko, če bi pa Sze to storil, bo ta njegov korak v skladu s stališčem, ki ga bo zavzelo DN! Ženevska ustanova polaga veliko važnost na stališče, ki ga bodo zavzele Združene države v kitajsko-japonskem sporu. Po mnenju drugih krogov pa bi najnovejši dogodki opravičevali kitajsko vlado, da apelira na Združene države in da sc pri tem sklicuje na pogodbo devetih velesil in na Kellogov pakt. Zanimivo je, da ie kitajski delegat Sze na snočnji seji Sveta DN omenil, -speševati gotove dogovore z državami enakih interesov. Borah, kateremu je sicer Grandi bil zelo simpatičen, jo rekel snmo: '.Nobenih nadaljnjih obveznosti! Washington, 19. nov. tg. Amerika ne bo odstopila od svojega stališča, ki sc jo jiokazalo ludi pri Lavalovem obisku, da sn mora namreč inicia-liva o reviziji mirovnih pogodb in n reparacijskem vprašanju prepustiti Evropi. Pogajanja med Gran-dijem in Ilooverjem morejo torej imeti uspeli samo v razorožitvenem vprašanju. Danes popoldne bodo izdali skupen nmerlSko-itnlijanskl memorandum, potem Im sprejem časnikarjev pri Grandiju, končno |>a so bo Grandi v radiu zahvalil v času med 24.30 in 21.45 ponoči srednjeevropskega časa. Davčne olajšave v Avstriji Dunaj, 19. nov. tg. Na današnjem ministrskem svetu so sklenili davčne olajšave za one kro-go prebivalstva, ki so najhuje ogroženi v svojem obstanku, tako za kmete, male obrtnike in male trgovce. Finančni minister je dobil nalog, da se v slučajih potrebe davčni zaostanki in davki za to gospodarsko kroge odgodijo za tri mesece in da se izvršbo za zaostanke no smejo vršili. Vlada ho pozvala tudi deželne oblasti, dn tudi ono pri izterjevanju davkov ne bodo postopale drugače. Nujna želja vseh gospodarskih krogov je, da so odvetniške in notarsko tarife naredbenim potom znižajo za 10—20%. Reševanje kmeta -v Romuniji Bukarešt, 19. nov. ž. Vlada je predložila parlamentu celo vrsto zakonskih predlogov, med katerimi se je nahajal tudi zakon o konverziji kmečkih dolgov. Z ene strani la zakon hočo konvertirati agrarne dolgove, z druge strani pa hočo dati možnost jiosestnikom. da sklenejo prisilno porav-i liave. Iz zakonskega predloga ni razvidno, od kje bo vzet kapital za to konverzijo. Državni tajnik ! Radian jo rekel v svojem ekspozeju, da zakon pred-I videva tri vrsti- zemljiških kompleksov in sicer: ' izpod 5 hektarov, od 5 hektarov do 20 hektarov in nad 20 hektarov Pri kompleksih izpod 5 ha se bo vršila konverzija automalično z obveznicami na 80 let j>o 4%. Posli se bodo vršili preko občinskih oblasti in okrajnih sodišč. Pri posestnikih, ki imajo več kol 5 ha zemljišča, kakor tudi pri vinogradniških dolgovih, se bo vršila konverzija polom ]>la-čila bank po medsebojnem sporazumu. V tej skupini se lahko konvertirajo dolgovi z največjim zneskom do 7.000 lejev za hektar. Dolgovi se priznajo le, če so bil napravljeni zn nakup zemljišča, živine, orodja in za melioracijo zemljišča. Pri jxi-seslvili, ki obsegajo nad 20 lin, so lahko konvertira dolžna vsota v višini C>0%. Konvertiranje dolgov za zemljišča, ki obsegajo več kakor 5 ha, se bo izvršilo le na prošnjo, izpod 5 hn pa automatično. Dolgovi za zemljišča iznad 5 ha so bodo odplačevali v dobi 30 let z 8% obrestni' iccb zapušča Jovftov kfsbiv.eG Belgrad, HI. nov. I. Iz Bukarešta poročajo, da je zunanji minister princ Ghicu podal na ministrski svet izjavo, da bo definitivno izstopil in so vrnil nazaj na svojo meslo kol poslanik. Ime njegovega naslednika šc ui znano, toda govori -o, dn bi bil za zunanjega ministra najbolj pripraven Ti-tulescu. Kabinet profesorja Jorga so jo začel torej krhati, ker bežijo iz njega najodličnejše osebnosti, še predno bo prisiljen, da poda demisijo celokupno vlade. Demieija princa Ghice so bo izvršila naj-bržo še tekom tega tedna. Veliko pozornost je vzbudila nepričakovana deinisija osebnega tajnika kralja Karla Dimitreeca, ki jo igral odločilno vlogo pri ustanavljanju Jorgine vlado iu Jo ludi odgovoren za ponižanje, ki ga jo takrat doživel Titu-lescu. Dimitrcscu jc bil velik nasprotnik dr. Ma-nlua in njegovo kmeleke .--franke, kar razlaga mnogo političnih dogodkov v zadnjih mesecih. Njegov odhod iz dvora pomeni začetek novo politične dobo. >SLOVENKC , ciiii' •„■». novembra 1031. '...... Svetovni kongres Slovakov? Zviti Venizelos „Anglija bo iz prijateljstva odstopila Ciper Grčiji in Italija Dodehanez" Bratislava, novembra. Dandanes se vršijo najrazličnejši kongresi, narodni i;i mednarodni. Vendar pa se zdi nenavadna in drzna misel, s katero se bavijo v pos ledji iem času slovaški časopisi v domovini in v Ameriki, naj bi se sklical nekak vsennrotlni, svetovni kongres Slovakov. In to vzbuja pozornost. Po mislili inieiatorjev imel bi biti ta kongres' zadeva celega naroda, ki živi razkropljen po sve-iu. Iz domovine pod veličastnimi Tat rami ga je več Uo pol stoletja podila revščina v Zedinjene severoaineriške države, v Kanado, Francijo, na Westfalsko itd. Ta slovanski rod, ki-Šteje v celoti preko 3 milijone duš, tepe podobna zla usoda ko nas slovenski: izseljevanje, in močna slovaška nar. manjšina nn prostranem ozemlju kraj Budimpešte, ki jo ruznarodujejo Madžari, izpred predvojnih časov znani sirom Evrope kot nojbrutalnejši zatiralci in madžarizalorji slovanskih narodov. Tudi v Jugoslaviji živi močna naselbina Slovakov (Petrovci, Novi Sad), pravtako v Romuniji. Zakaj sklicevati svetoven kongres, čemu? V smislu predloga gre za nekaj, kar meče mučno senco razdvojenosti na skupno sožitje bratov Čehov in Slovakov v osvobojeni domovini. Kongres naj bi namreč imel namen opozoriti svetovno javnost, da je v Republiki Čehoslovaški ostalo nerešeno tz. slovaško narodno vprašanje, ki se tiče na eni strani načelne ureditve narodnostnega razmerja med Čehi in Slovaki, na drugi strani pa načina vladanja in temeljev upravne razdelitve države. V zvezi s tem se postavlja tudi vprašanje, kje naj bi se kongres vršil, če gre zalo, da bi se zbrali zaslopniki vseh Slovakov ua posvet o splošni narodni zadevi, bi dejali, je naravno in samoposebi umevno, da se kongres ne more vršiti drugje nego v prestol iu i Slovaške, v Bratislavi, v domovini. Toda... Vlada v Pragi se vznemirja. Čehi se zavedajo, da niso izpolnili v dneh skupne borbe za svobodo Slovakom danih obljub. Niso jim dali svobode. kakršno so Slovakom takrat Čehi sami ponudili v raznih pogodbah (Čikaška pogodba) iu katero so si Slovaki zagotovili v Pittsburški pogodbi, katero je podpisal dne 14. novembra 1918 v NVashinglonu T. G. Masaijk, ki je bil takrat že redno izvoljeni prezident ČSR. Ta pogodba zagotavlja Slovakom v novi državi samoupravo z lastnini parlamentom, lastno upravo, s slovašeino Uot uradnim jezikom v šolah in uradu. V 13. letu republike Slovaki nimajo uiti samouprave, niti lasine administracije, niti ni izvedena v celoti njihova osnovna zahleva, po kateri bi se morala slovaščina. izključujoč ivščino, rabiti v vseh uradih in šolali na Slovaškem. Kongres v tujini.' Vsekakor bi bilo za notranje politično razmerje Čehov in Slovakov nadvse značilno, če bi se ta kongres vršil v tujini, recimo na Dunaju, med izseljenci v Ne\v Yorku, ali kakor se čuje v Ženevi. Če hočemo poznali stanje stvari danes, je potrebno. da sežemo nazaj k dogodkom ob vzniku republike. Kn se je razšla bivša Avstroogrska, se je zbralo dne 30. okl. 1018 v znanem kulturnem središču Slovakov, v Turčanskein Svetem Martinu, okrog 100 narodno zavednih mož, zastopnikov vseh političnih strank, ki so, nevedne, da je bila dva dni preje, dne 28. okt. 1918 v Pragi proglašena Republika Čehoslovaška, v slovesni deklaraciji izjavili, da »vztrajajo na načelu samoodločevnlnego pravu narodov in da na tem temelju v soglasju z Wilso-novimi 11 točkami zahtevajo popolno neodvisnost.; Ta narodni svet izjavlja, da je edino on upravičen govoriti iu postopali v imenu slovaškega naroda iu ne ogrsku vlada, ki cela 10-letja ni poznala važnejšega opravka nego zatirali vse, kar ie slovaško. Obenem zahtevajo deklaranti — in prav to je najbolj zanimivo — dn morajo Slovaki bili zastopani na mirovni konferenci. Toda večino deklurantov jo presenetila vest, dn so ta pasus drugi dan iz deklaracije izločili nekateri člani (dr. Hodža), pristaši ideologije enega čehoslovaškega naroda, proti volji in brez vednosti večine deklorontov Ta Martinska deklaracija je izzvala že mnogo uporov. Marsikaj, kar je z njo v zvezi, je nejasno. Ob njej so se razšli narodni voditelji. Čehoslovaška smer se je zgubila v raznobarvnih čeških strankah, ki so začele takoj po provizomi ureditvi državnih meja organizirati volilce ludi na Slovaškem, narodnemu programu zvesti možje pa so zopet pozivali narod, naj bi se združil v strankah z narodnim programom. Kaloliški duhovniki Andrej Hlinka, dr. Juriga in drugi oživijo ; Slovensko liidovii strani! , slovaško ljudsko stranko, ki je živela šc iz predvojnih časov, evangeljski pa=tor Martin Diizus pn Jo ustanovil narodno stranko. Obe stranki sla vzrastli iz bogate in pestre slovaške tradicije, ki je krščanska in narodna. Slovaška pred vojno,ni poznala liberalne politične koncepcije, kakor danes med Slovaki ne najdeš brezvercev. Obe stranki negujeta slrogo narodno smer v politiki, smer, ki izviru iz temeljnega prepričanja, da sta češki in slovaški narod dva naroda. V tem imata močno oporo v odličnih znanstvenikih-Slo-vakih. Med njimi zlasti slovi radi slrogo znanstvenih del ua področju narodne zgodovine univ. prof. dr. Jožef škullel). Z njim stoji dornščnjoča inteligenca. Mnogi sicer svojega prepričanja ne izpovedujejo iz bojazni pred persekueijami iu iz strahu, dn ne dobijo — kruha. Nasprotno pn češke stranke, ki so se razširile tudi po Slovaškem in ki se rudi t^ga imenujejo čehoslovaške, zastopajo narodopisni nauk, dn obstoji le eden nnrod, narod čehoslovaški z dvema vejama in dvema književnima jezikoma, češkim in slovaškim. Ta sčckoslovenska: ideologija naj hi upravičila elspanzivno silo češkega duha nn Slovaško in poudarjala enolnosl čehoslovoške države. V resnici Je lo zgolj lepri teorija. Kajti v vsakdanjem življenju se srečujemo le z narodom češkim in narodom slovaškim. Načelo enega naroda fehodovii-1;. ;iu) ne izvaja v državnem življenju največ na korist Čehov, načelo dveh književnih jezikov pa realizira le v prospeh čoščine, čemur su dokaz pred kratkim uradno izdana »Pravidlu slovenskeho pravopisu , o katerih se je slovaška javnost iu strokovna literatura izjavila odklonilno. Slovaki se čutijo zapostavljene. V državnih službah na Slovaškem so povsod Čehi, ki ne poznajo ne običajev ne potreb slovaškega ljudstva. Ob Vsaki interpelaciji slovaških poslancev vlada sicer zagotavlja zboljšave v korist Slovakov, toda češko uredništvo, ki je po prevratu preplavilo Slovaško, okrog 200.000 oseb z družinami vred, se gotovo ne misli umakniti doraščajoči slovaški inteligenci. Toda Slovaki vztrajno slejkopvej na načelih, izraženih v Marlinski deklaraciji. Njihova narodna zavednost je narodopisno in kulturno-zgodovinsko pravilna in upravičena. Slovaki se dobro zavedajo, da bi z opustitvijo svojega narodnega programa in s sprejemom orientacije enotnega čehoslovaškega naroda poko-pali svojo narodno samobitnost, izgubili svojo narodno dušo. Silnejša, ekspnnzivnejša češka kultura bi jih požrla. Logična posledica sprejema bi bila enoten književni jezik, spodnešenje tal zahtevi po Čim širši kulturni in politični upravi Slovaške itd. Zavedajoč se teh dejstev, so slovaški voditelji takoj ob rojstvu republike pričeli boj s Čehi, da bi od njih izsilili priznanje svoje narodne samoniklosti, boj, ki še ni dobojevan. V tej borbi za narodne ideale je Andrej Hlinka slopil takoj po prevrnlu na zelo opolzko cesto: podal se je na veleposlaniško konferenco v Parizu na čelu večje delegacije slovaških narodnih niož, da lani predajo memorandum svojih zahtev, ki naj bi bile sprejele v mirovno pogodbo. Potujoč s poljskim potnim listom pod imenom Berger, je Hlinka naglo opravil. Beneš je poskrbel takoj doma in v Parizu, da je Hlinku akcija spodletela. Ne da bi kaj opravil, se je vrnil v republiko, dobro vedoč, dn ga brž zapro, kar se je v resnici tudi takoj zgodilo. Drugi član Hlinkove delegacije, kat. duhovnik dr. Jehličkn je zvedel že na Dunaju, kaj se je Hlinku pripetilo in so zato sploh ni vrnil. Oslal je do današnjih dni v tujini. To je bil eden tistih narodno zavednih Slovakov, ki so ob /.rušenju madžarske nadvlade, polni najlepših nad zrli krasni bodočnosti slovaškega naroda naproti v skupni državi s Čehi. Toda medsebojni nesporazum o temeljih ureditve nove države je njega in toliko drugih slovaških narodnjakov razočaral. V tujini je nekdaj tako vrli mož začel delovati proli republiki sami iu danes se nahaja tam, kjer delujejo načelni neprijatclji čehoslovaške države. Da bi pravilno informiral svoje rojake v Ameriki v duhu narodne politike, je Hlinka po svojem neuspehu v Parizu poslal med nje tretjega člana svoje delegacije, dr. Radlinskego. Ameriški Slovaki so si stekli v boju za osvoboditev naroda izpod ; Madžarov neprecenljivih zaslug. Njihove denarne žrtve za finansiranje osvodilne akcije, ki so jo vo- j dili Masaryk, dr. šlefaiuk in dr. Beneš, presegajo j milijon dolarjev, ne glede na lo, koliko mož so dali j dobrovoljniškim armadam. .Ameriški Slovaki so : iineli zavoljo tega pravico zvedeti, kako se gradi j nova svobodna država. Saj dokazujejo njihovo skrb ! za razvoj dogodkov v domovini številne delegacije, ; ki so jih pošiljali v domovino, d« bi posredovale ; med obema narodoma. Dr. Radlinsky pa se je j Hlinki izneveril in je začel širiti med ameriškimi 1 Slovaki politično smer, ki je bila koristna centra- i listični Pragi. Zato ni čuda, da slovaška narodna polilikn ni rodila uspehov. Korak za korakom se kaže, da narod ni politično izšolan, da mu manjka trdnih, konkretnih ciljev in dn zlasti pogreša zvestega, uvidevnega in taktičnega vodstva. Starejša inteligenca je oportunistlčno usmerjena in se zato opredeljuje med češke stranke, ki ji morejo nuditi takoj raznih niaterielnih ugodnosti. Mnogo je Slovakom škodoval tudi Hlinkov politični negativizem i v prvih letih po prevratu. I/, tega površnega orisa slovaške politične | zgodovine je mogoče posneti, zakaj in v kak namen ! žele Slovaki sklicati svetovni narodni kongres. Ne- | zadovoljni so s svojim narodnim in državnopolitič-nim položajem v republiki. Hočejo si ga zholjšatl | v republiki. Brez dvoma pa smatrajo ameriški , Slovaki la kongres, za katerega so dali baš ; oni pobudo, kot skrajno sredstvo, ki ga hočejo i porabili, da bi prisilili svoje brate Čehe k izpot- I nitvi danili obljub in k izvedbi Piltsburške pogod- j be, o kateri pravi T. G Masarvk v svoji knjigi •Svetova revoluce«, da jo je >brez obotavljanja podpisal radi pomirjenjn male slovaške frakcije, ki je sanjala o bogve kaki samostojnosti Slovaške . Vendar to ni bila nikaka mala frakcija, marveč vrhovna organizacija vseli Slovakov v inozemstvu Slovenska Ligo«, ki je vodila vso osvobodilno akcijo Slovakov, Slovaki torej iščejo novo možnost, da si pribore v laslni državi položaj, ki jim po številu in gospodarski moči pripada. Če ostane zgolj pri predlogu in se kongres ni1 1 >i vršil, je vendar fakt, da se začenja v javnem življenju na Slovaškem prebijati v ospredje misel, naj bi se slovaški problem osvetlil pred svetovno javnostjo. O tem pričajo besede enega najbolj tipičnih predstavitoljev slovaškega gibanja za politično samoupravo Slovaške, senatorja dr. Jožefa Buday-ja, ki končuje svoj članek: Proli indolenci vlade smo brez moči- , v •,/Slovaku , štev. 248: Toda kakor zagotavljajo mirovne pogodbe jezikovne pravice nur. manjšinam in ustanavljajo tudi forum, ki ima nalogo brigati se zu uveljavljanje teh pravic, prav tako moramo mi Slovaki iskali iu tudi гшjti \ lej zadevi sredstvu, ki vodijo k cilju.t Dva semestra na meščanskih šolah Ljubljana, 10. nov. AA. Prosvetni oddelek kr. bonske uprave dravske banovine razglaša: G. minister za prosveto je nn podlagi O. N. št. 75825 z dne 3. nov. I. I. izdal odlok, da se v vseh meščanskih šolali uvedeta dva semestra, Iako do bo trajal prvi od začetka šolskega leta do 22. dec., drugi pa od 23. decembra Če zahtevate pomoč od Francije, ne morete in ne smete biti istočasno orientirani nasproti Italiji in simpatizirati z Mussolinijeni. Orientacija napram Musšoliniju ni v dobro madjarske zunanje politike nili ni v soglasju z notranjo politiko današnjega režima. Mussolini je bil prvi in edini v Italiji, ki je bil plačan od antante proti centralnim silam.: Predsednik: >Ponovno Vas opozarjam.« Buchinger: »Mussolini je mislil, da je on, to je Italija dobila od drugih držav primer.« Socialist Esztegnvas: . Naj nam vrnejo Reko!« Buchinger: »Mussolinijeva ljubezen do nas ni idealna. Samo demokratska zunanja politika lahko reši Madjarsko. Ta politika pa ne sme biti samo koketiranje z Mussojinijem in llillerjem. Navodila za sestavo banovinskih proračunov Proračune je treba sestaviti v znamenju skrajnega varčevanja Belgrad, 19. novembra. AA. O priliki sestavljanja banovinskih proračunov za lelo 1932.-33 je finančni minister izdal tale navodila: Ravnajoč se po načelu strogega varčevanja, ki ga je kr. vlada postavila, da se prebivalstvu olajša prenašanje gospodarske krize, jc kr. vlada letošnji državni proračun znatno zreducirala in tako bodo v proračunu za leto 1932.-33. tuko osebni kakor ludi materi,ialni izdatki znižani na neobhodni minimum. Da se v tem pogledu doseže popoln uspeh, je po-Irebno sodelovanje vseh sil in samoupravnih teles, ki ravno zdaj pripravljajo svoje proračune za leto 1032.-83. Zalo morajo slediti primera države in znižali svoje izdatke na najmanjše število. Zato odrejam v zvezi z navodili pod št. 71.630 z dne 8. oktobra I. 1., da se morajo izdatki banovinskih proračunov za leto 1882.-S8. absolutno znižati pod izdatke letošnjih proračunov. Vsalui postavka med izdatki se mora poprej z največjo skrbnostjo proučiti in se moril črtati vse, kar ne bi bilo neobhodno potrebno ali bi pa imelo značaj luksuzu. Pri postavljanju predvidenih dohodkov je treba slrogo upoštevati pravičnost bremen in plačilno zmožnost prebivalstva. Zato se doklade, predvidene v proračunu za lelo 1981.-82. ne sinejo pove- čati, narobe, stremeli je treba po tem, da se po možnosti znižajo. Uvedba novih taks in trošarine ne bo potrjena, razen če so namenjene zamenjavi starih, izmed listih, ki že obstoje, pa se bodo one, ki so nepravične ali previsoke in niso v skladu z vrednostjo produktov in uslug, za kolere se pobirajo, ukinile, znižale ali zamenjale. V proračune za prihodnje leto se ne sinejo vnašati nikaki honorarji ne nagrade za čezurno delo in temu podobno. Investicije je treba po možnosti ukiniti iu dovršiti samo lista začeta dela, katerih prekinitev bi povzročila škodo. Posojila ne bodo polrjenn, razen v izjemnih primerili neobhodne polrebe. Skratka, ves predlog proračuna mora bili sestavljen v znamenju varčevanja in z namero, du so s leni, da se znižajo izdatki, tudi znižajo bremena prebivalstva in sc mu tako pomaga v teh hudih časih. Ta odredba finančnega ministra je poslana vsem lianskim upravam s prošnjo, da jo izroče ločno dalje vsem prizadetim ustanovam. Za ureditev deviznega prometa z Avstrijo Dunaj. 19. nov. AA. Ves dunajski tisk nadaljuje s komentarji k ukrepom jugoslovanske vlade v pogledu deviznega prometa z Avstrijo. Dunajski tisk ponovno ugotavlja, da je morala Jugoslavija sprejeti te ukrepe kot protiutež proti pretiranim in za splošno gospodarsko politiko škodljivim sklepom o deviznem prometu v Avstriji. Neue Kreio Pressc prinaša izjavo predsednika jugoslovansko-avstrijske trgovske zbornice Evgenn Stirlingo, ki pravi, da so gospodarstveniki z zadovoljstvom vzeli na znanje vest, dn j« avstrijska vlada ■/. ozirom nu predlog, ki ga ji je slavila svojčas jugoslovanska vlado, obvestila včeraj jugoslovansko vlado, dn pristaja na pogajanja v svrho ureditve deviznega prometa ter zaprosila jugoslovansko vlado, noj čimprej imenuje delegacijo za ta pogajanja, ki naj se vodijo na Dunaju. Ta izjava avstrijske vlade je zelo pomirjevalno vplivala na avstrijske gospodarske kroge, posebno pa na iudustrijce, ki so bili z avstrijsko devizno uredbo najtežje prizadeti. Gospodarski krogi nestrpno pričakujejo javljenega sestanka delegatov jugoslovanskega finančnega ministrstva in jugoslovanske Narodne banke z avstrijskimi delegati ler »prejetja sporazuma o cloarinj-ii. Gmogoito fittsSopiJ Praga, 19. nov. Ig. Novi jugoslovanski poslanik dr. Prvislov Grleogono je izročil danes z običajnimi slovesnostmi poverllno pismu predsedniku Masarj'ku v svečani nvdiencL Novi angl carinski zahnn s prejeli London, 19. nov. AA. Spodnja zbornica je danes popoldne v tretjem čitnnju odobrila zakonski načrt o carinah na prekomerni uvoz. Jutri uii bo sprejela lordska zbornica v vseh treh čitanjih, nakar gu bo kralj sankcijoniral. Spodnja zbornica je nocoj razpravljala večinoma o .sproniinjevalniii predlogih delavske stranke, ki je predlagala, du naj se zakonski načrt o carinah nekoliko omili. Parlamentarni tajnik trgovinskega ministrstva llore P-elisho je odgovoril, da je namen zakonskega načrta pomagati industriji in da je zalo vlada opustila carine, na uvoz surovin. Določbe novega zakona bodo ščitile angleško industrijo in vlada bo pazila, da jih ne bodo zlorabljali. Romunski proračun Itukarešt, 19 .nov. Ig. V parlamentu je danes vlada predložila državni proračun zn leto 1932. Proračun je v ravnotežju s 25.429,106.880 lejev in je v primeri % lanskim proračunom manjši za 12.373,085.597 lejev, ki so se dosegli pri osebnih in stvarnih izdatkih. Največ je. m.irnlo črtati vojno, prosvetno in linančno ministrstvo. Nesreča nn marht Carigrad, li). nov. AA. V črnem morju se je v limlein viharju potopil španski parnik Harvague« z žitom. Menijo, da je posadko 25 mož utonila. Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat še malo spremembe, dosedanjega vremenu. Na gorah jutranjo slana. Sveži zapodili vetrovi. V splošnem pa je pričakovati zopet oblačnega vremena.' Iz življenja Slovencev v Holandiji i f p•Hube,t Heerleu, IG. novembra. V četrtek zvečer so jc vršila na tukajšnjem Jugoslovanskem konzulatu pomembna slovesnost. Povabljeni so bili oil g. konzula g. P. Teotim, holandski frančiškan, ki jo zelo navdušen za Slovence, in ki že za silo govori slovenski, nadalje g. Drago Oberžan, tukajšnji izseljeniški duhovnik in g. Alojzij Ž u 1 a r , delavski kaplan iz Hrastnika, ki žo teden dni z lepim uspehom misi-jonari med holandskimi Slovenci. Prod zbran« družbo jo g. konzul 1) u p o n t razglasil, da jo kralj Aleksander v znak priznanja za požrtvovalno delo med jugosl. izseljenci in buditev uacijonalne zavesti odlikoval g. Drago Oberžana z redom jugoslovanske krode V. razreda G. konzul je odlikovancu takoj izročil tudi odlikovanje s prisrčnimi čestitkami. Tudi vsi navzoči so z veseljem častitali delavnemu dušnemu pastirju k njegovemu odlikovanju. Tega smo vsi tukajšnji Jugoslovani zelo vesoli in radosti nas priznanje, izkazano duhovniku, ki se toliko trudi za nas. Saj je g. Oberžan kakor oče tukajšnjih Slovencev. V vseh težavah nas tolaži ia ako jo potrebno, na vseli straueh za nas posreduje. To pa zelo dosti zaleže, ker ga domačini zelo cenijo iu spoštujejo. Prejšnji teden se jo vršila v Brunssumu slovenska poroka Slovencev. Ženin je bil rudar Janez Forme, doma iz Zagorja ob Savi, nevesta pa Julijana Hribar iz bližine Kamnika. Pri poroki so jo zbralo lepo število Slovencev in Slovenk, ki so vsi člani delavskega društva sv. Barbare. Gg. Oberžan in Al. Žalar sta sc dala z vsemi skupnj fotografirati od slov. fotografa g. . F. Zalarja iz Eygelshovena. V Clevelandu je umrl rojak Joscph Za l ar, slovenska godba v Holandiji. Društvo sv. Barbare jo naročilo 17 glasbenih instrumentov s Češkega. Največ zaslugo ima požrtvovalni in delavni član društva g. K a f o r lo Alojz. Z velikim navdušenjem je posebno mladina prejela inštrumente, da se bodo mogli dobro izvežbali za obisk domovino v . letu 1932. I Preosnovala so jo nanovo zopet zveza društev , sv. Barbare. Ta delavska društva imajo tukaj med Slovenci okoli 700 članov delavcev. V teh društvih se goji delavski in narodni duh in njihovi člani so najzavednejši katoliški Jugoslovani v Ho- ; landiji. Ravno tem društvom so je treba zahvaliti, da tudi letošnji misijon lako lopo uspeva. Z velikim veseljem prihajajo Slovenci s svojimi družinami i in poslušajo besede slovenskega delavskega kap- I lana iz Hrastnika g. Al. Zalarja. Ob večerih pri petih litanijah pa milo doni po holandskili cerkvah pesem iz slovenskih grl, pesem k Mariji: Marija k Tebi uboge reve, mi zapuščeni vpijemo.. Na sredi: Ženin Formo Janez, rudar iz Zagorja. Nevesta Hribar Julijana, blizu Kamnika. Zraven ženina č. g. Oberžan Drago, izseljenski duhovnik v Holandiji. Ob nevesti č. g. Al. Žalar, delavski kaplan iz Hrastnika, kot misijonar v Holandiji. — Vsi ostali delavci so člani društva sv. Barbare v Brunssumu. Šahovski turnir za prvenstvo ljubljanske univerze slovanski mojster Vogelnik Adolf. ljubljanski prvak Kupnik Zdenko, dalje Milan Vidmar ml., Ga-brovšek Ludvik in Julij, Cibic Boris in drugi. Posebno zanimiv bo turnir radi tega, ker bodo tekmovali ludi oni šahisti, ki so dosedaj nastopali le v akademskih društvih, a so po moči skoraj enakovredni najboljšim ljubljanskim šahistoni. Obenem se bo pokazala v tem turnirju moč posameznih akademskih društev v šahu. Poleg razpisanih nagrad bodo določene Se posebno nagrade. Prijave sc sprejemajo do sobote zvečer pismeno na naslov Gabrovšck Ludvik, univerza, in sicer znaša prijavnina 10 Din, kavcija pa 50 Din. Ker je število udeležencev omejeno na 14, no bodo mogli biti sprejeti vsi, ki bi spadali na ta turnir. Pravico do sprejemanja si jo pridržal odbor, ki nam jamči s svojo sestavo, da bo izbral res najboljše. Njegovo izbiranje jc otežkočeno, ker letos ni bilo mogoče prirediti kvalifikacijskega turnirja, kar sc pa namerava izvesti drugo leto. Čeprav so bili najboljši ljubljanski šahisti ravno v vrslab akademikov, sc vendar od obstoja univerze ni mogel izvesti turnir za prvenstvo univerze. Da tak turnir letos organizira, se jo sestavil pripravljalni odbor izmed najbolj znanih ljubljanskih šabistov in šahovskih organizatorjev, ki je vse priprave že končal, tako da so bo v soboto 21. I. m. začel turnir z žrebanjem parov in z brzoturnirjein vseh udeležencev. Otvoritev kakor tudi sani turnir ee bo vršil v prostorih Narodne kavarne. Igralni dnevi so določeni za torek in petek zvečer, tretji dan so bo določil pri otvoritvi. Protoktorat je prevzel svetovni mojster in univerzitetni profesor dr. Milan Vidmar, vodja turnirja bo pa nestor ljubljanskih šabistov g. Pfeifer. Razsodišče tvorita protektor in vodja, poleg njiju še en igralec, ki ga ladva sporazumno določiln. Odbor kakor tudi protektor in vodja nam jamčijo, da bo stal turnir res na višini in bo pokazal moč jugoslovanskega šaha. Po prijavah sodeč bo turnir prekašal kvalitativno vso ljubljanske turnirje v teku zadnjih let, ker bodo sodelovali: jugo- Ljnbljana, 19. nov. V današnji številki smo na kratko sporočili javnosti žalostno vest, da je snoči ob pol 8 umrl v Lconišču p. Hubert R a n t. Čeprav je 61 letni duhovnik živel vso življenjo skromno in ponižno, vendar jo bilo njegovo ime daleč znano. Pokojnik so je rodil v škofji Loki, kjer je bil njegov oče, Primož Rani, zadnji oskrbnik gradu. Gimnazijo jo pokojnik študiral v Ljubljani in Karlovcu, nato pa jo vstopil v novicijat frančiškanskega reda na Trsatu. Prva lela svojega rodovniškega življenja je prebil na Kostanjevici pri Gorici in v Kamniku. K 1894. pa je bral novo mašo v Ljubljani. L. 1895. je odšel p. Hubert Rant v Egipt. V to deželo so jo že do tedaj naselilo mnogo Slovencev, zlasti primorskih deklet, ki so služila v Aleksandriji in Kairu za služkinje. Z vso silo in z vsemi močmi se je p. Hubert Rani zavzel zn la zapuščena dekleta tn slovensko delavce ter jim osnovni krščansko organizacije. Tako jim jo reševal vero in njihovo duše. Samo šest let jo trajalo to njegovo delo v Egiptu, bilo pa je kronano z uspehom. Nato se je vrnil v domovino, kjer je stopil v vojsko kot kurat. Kot tak je služboval v Gorici. Innsbrucku, Trstu, Mariboru in nazadnje v Dubrovniku. L. 1914 je ob izbruhu vojne odšel kot divizijski župnik k • I. armadi in z njo na rusko fronto. Od lam jo romal z vojaki na italijansko fronto. Vojna leta so mu zrahljala njegovo zdravje. Po razsulu Avstrije je takoj vstopii v jugoslovansko vojsko. Jugoslavija ga je poslala na Dunaj, kjer je z ogromnim trudom zbral imena vseh padlih naših vojakov. To svoje delo je nadaljeval tudi v Novem Sndu, kjer je služboval nazadnje do lela 1930. ko je bil vpoltojen kot višji vojni svečenik. P. Kant so je zadnje leto preselil v Ljubljano, kjer je užival zaradi svoje ljubeznivosti, družabnosti in odločne značajnosti veliko spoštovanje. Pokojnik jo podpiral svojo mater Terezijo, ki živi pri pokojnikovi sestri Selesti, ženi znanega ljubljanskega obrtnika Engelberta Franchettija. Pokojnik je zadnjo lelo svojega življenja težko zbolel, in sicer se mu je vnela reberna mrena, nazadnje pa ludi srčna mrena. Po težkih bolečinah je snoči v Leonišču izdihnil svojo blago dušo. Za njegova blaga dela naj mu Bog podeli večno plačilo in naj mu sveti večna luč! f Ivan Lapajne Romuni in Jugoslovani Belgrad, 18. novembra. 1. Nocoj je predaval na tukajšnji radio postaji romunski poslanik Buranesco o kulturnem sodelovanju med Jugoslovani in Romuni. Predavanje romunskega poslanika jo vzbudilo v vseh tukajšnjih krogih največjo pozornost. Vašemu dopisniku jc minister Gurnnescu ljubeznivo dal na razpolago za ; Slovencai sledečo inisli, katere je v teku svojega predavanja obdelava). Naši dve državi sla politično zvezani v Mali Antanti. Akoravno se jc ta zveza šele prod kratkim osnovala in dobila sedanjo politično obliko, smelo trdim, da so kulturni stiki, ki nas vežejo drug na drugega, že davni in da jo politična zveza in sodobno prijateljstvo le nujen izraz že daljnih kulturnih odnošajev. Nn samo dejstvo, da smo vedno bili prijatelji in da ni nikdar prišlo med nami do uezazeljenih sporov, je treba podčrtati, da najdemo nn celi črti od Jadranskega morja do Dnje-stra sadove isto sredozemske kulture, ki ie polagoma pronicala in silila proti severu ter dala narodom isto kulturno obeležje ter vplivala enako na narodni razvoj in mu dajala slično inicijativo za narodno pesem, ki še dandanes dokazuje našo kulturno skupnost. Isti so motivi v izražanju narodno umetnosti, bodisi v pesmi ali v kulturi, ali v slikah. Toda najbolj frapantna sličnost sc nahaja predvsem na polju narodnih pesmi in narodnih plesov. Tam se morajo iskali idejni temelji našega sodobnega prijateljskega sožitja. Naš romunski kmel izraža svoje notranje življenje v svojih pesmih, svojo tugo in svoje veselje izliva v pesem in v svoj narodni ritem. Tnko so nastale nove uspavanke. balade, žalostinke, :dork, ki so najprimi-tivnejši izraz one nejasne ljudske nostaldije, ki predstavlja duševno življenje našega in vašega kmeta. Našo "sarhe- so vaša kola, vaše kokonješče pa zopet peljejo čez Donavo od kjer smo jih mi vam dali. To naše skupne kulturne zaklade bo Ire-ba izkopati iz zgodovinske pozabljivosti, ker so najsigurnejša garancija, da bomo še nadalje tudi na političnem in gospodarskem polju znali ohraniti našo skupnost, ki je potrebna za vzdrževanje ravnotežja na našem izpostavljenem prostoru v vzhodni Evropi. Martinski sejem v Metliki uri <>ntx«.4 Eden najstarejših slovenskih zadružnih delavcev je bil pokojni Ivan Lapajne. Pred vsem pa jc omembe vredno in potrebno njegovo delovanje kot ravnatelj meščanske šole in pisatelj. G. Ivan Lapajne se je rodil 22. februarja 1849 na Vojskem pri Idriji. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji, realko v Gorici in Ljubljani, moško učiteljišče v Ljubljani, kjer je napravil leta 1868 zrelostni izpit, ki ga jc usposobil za učitelja na glavnih šolah. Ker ni dobil lakoj službe, je vstopil po mnturi v 5. realko. V lom letu jc bil inštruktor v rodbini takratnega dež. predsednika Konrada Ai-bichsfelda, ki jc postal pozneje na Dunaju naučni ininieter. Po prizadevanju Konrada Aibichsfelda je dobil Lapajne službo učitelja na rudniški šoli v Idriji, kjer je prebil dve loti, potem je pos'al nad-učitelj v Ljutomeru; nadučiteljsko službo je opravljal sedem let. Leta 1878 je bil imenovan za začasnega ravnatelja na novo ustanovljeni meščanski šoli v l{rškem, štiri lota pozneje jo postal stalni ravnatelj; na tem službenem mestu je oslal do upokojitve leta 1006. Ker je bila novoustanovljena meščanska šola v Krškem mišljena kot nekakšna po-nemčcvalnica za Posavjc, jc avstrijska naučna uprava mislila imenovati za ravnatelja nekega nemškega profesorja. Ker so pn poznali člani takratnega krškega okrajnega šolskega sveta g. Ivana Lapajneta po njegovih spisih kot izvrstnega šolnika, mladinoljuba ter narodnjaka in ker sn hoteli imeti na vodilnem mestu meščanske šolo Slovenca, so glasovali pri seji, ko sc je oddajala ravnateljska služba, za g. Lapajneta proti volji takratnega glavarja in naučne uprave. Leta 1871 je napravil g. Lapajne na učiteljišču v Ljubljani usposobljenostni izpit za meSČanske šolo iz jezikovnn-agodovinske skupine. Bil je prvi Slovenec na bivšem Kranjskem, ki je imel toliko volje in poguma, da je šel k izpilu pred popolnoma nemško izpraSevalno komisijo. Ker ni imel takrat noben založnik poguma založiti šolskih zvezkov s slovenskimi napisi, jc izdal g. Lapajne nn lastne stroške pisanke, ki so imele na ovojnih straneh zemljevide s slovenskim besedilom; izdaja teh zvezkov ga je stala 2000 goldi- ODOL -2obna pasta tudi pri največji moči, ki sejo more uporabljati pri čiščenju zob gotovo ne načne zobne litvine. narjev Ker ni bilo odjemalcev za te zvezke, jih je ob priliki svojih nadzorovanj razdeljeval učencem brezplačno po osnovnih šolali. Po njegovi zaslugi so dobivali v prvih lotih obstoja meščansko šole učenci brezplačno vse učne knjigo in šolsko potrebščine. Takoj po svojem prihodu v Krško si je osnovni lastno vremensko opazovalnico. Leta 188!! je priredil v šoli poljedelsko, živinorejsko in sadje-rejsko razstavo v zvezi s tombolo; dobitki so bili poljedelski stroji. Razstava je bila zrcalo takratnega blagostanja okoliških kmetov. Veliko truda je imel g. ravnatelj Lapajne z nabavo opremo in učil za meščansko šolo. Podpirali so ga pri tem delu učitelji, ki so službovali na šoli. Ravnatelj Lapajne je ustanovil v Krškom leta 1885 okrajno posojilnico. — Pisateljsko delovanje Ivana Lapajneta je bilo obširno in mnogovrstno. V Ljutomeru je osnoval list -Slovenski učitelje, ki je zagovarjal nove šolsko zakone in pravice slovenskega učiteljstva. Leta 1890 jo osnoval v Celju političen in gospodarski list ^Domovino«, ki jo imel ilustrirano prilogo ^Obrtnike. Nadalje jo ustanovil list sDolenjsko novice-, ki so izhajalo pod njegovim uredništvom štiri leta v Novem mestu. V Krškem je izdajal list ^Slovenski zadrugar;. Polog vsega tega je sestavil, spisal, oziroma poslovenil vrsto šolskih knjig iz najrazličnejših strok. Njegova samostojna dela so: Kranjsko ljudsko šolstvo (1870), Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev (1883), Prvi pouk (1885), Praktična metodiko za učitelje in učiteljske pripravnike. Domovino-6lovje, Krško in Krčani (189-1), Kratka zgodovina pedagogije, Gurkfelder Gedenkbliittcr. (Na željo gospe Hočevarjcve je izšla knjiga leta 1894 tudi kot podlistek v listu Siidstcierische Post, ki jo izhajal v Mariboru.) Njegova zadnja knjiga o posojilnicah jc doživela tri izdaje. V prvi izdaji so jo imenovala »Navodilo o osnovanju in poslovanju slovenskih posojilnic«, v drugi »Slovenski posojilničar*, v tretji izdaji, ki je izšla po prevratu, so je pa imenovala »Jugoslovanski posojilničar«. Kot nadučitelj je dobil v Ljutomeru od štajerske kmetijske družbe srebrno kolajno, od okrajnega šolskega sveta v Krškem leta 1888 ob priliki desetletnice šole slovenski pohvalni dekret, po prevratu pa za zasluge kot šolnik in organizator posojilnice red sv. Savo V. razreda. Tramvaj v ŠL Vid odpri 28. novembra Ljubljana, 19. novembra. Zadnji mesec so tramvajska dela ob projfl Št. Vid—Šiška kljub slabemu vremenu lepo napredovala. Proga je v svojem spodnjem ustroju do zaključka v Št. Vidu končana; prav tako so že postavljeni drogovi in je napela že ena žica. Vsa dela bodo končana do sobote 28. t. m. V soboto dopoldne !>o kolavdacija proge, popoldne pa slovesna otvoritev. S tem bo zaključena prva etapa razširjenja tramvajske proge. Smrt v gozda Zelezuiki, 19. novembra. • V torek zjutraj so odšli spravljat blodc iz I Dašenske grape pri Železnikih na Gorenjskem posestnik Košir, njegov sin Jožo in posestnik Peter j Mesec, vsi iz Češnjicc pri Železnikih. Ob 12 so sr ! vsedli h kosilu, da povžijejo, kar so prinesli s seboj. Ker jo deževalo, je oče opozoril sina, da morajo imeti napravljeno kako streho, da bodo vsaj med kosilom па suhem. Sin je šel nato po kako jelšo, do bi streho takoj naredil. Ker ga ni bilo j dolgo časa nazaj, so ga šli klicat in iskat. Našel ga jo Peter Mesec mrtvega. Ležal jo v mali vodi z zlomljenim tilnikom. Knko se jo nesreča zgodila, so dobro ne ve. vendar ljudje sodijo, dn jo najbržo hotel skočiti čez vodo, pri čemur mu jo moralo spodrsniti nn mokrih tleli, da je padel vznak in si pri pndci; zlomil tilnik in obležal mrtev. Na licu mesta si jc nesrečo ogledala takoj pristojna komisija z g. dr Strnadovo, nakar so mrtvega fanta prepeljali domov in ga v četrtek zjutraj ob 8 pokopali nn žup-nem pokopališču v Selcih. Fnnt je bil star okrog 30 let in zelo priden ter g;i bo družina težko pogrešala. E Metlika, 17. novembra. Tako pripoveduje zgodba o sv. Martinu, da jo dni pol suknjo prosjaku, ker mu ni imel kaj drugega dnli^Martinski semenj je pokazal, da bi bilo treba, dn pride sv. Martin tej naši revščini na pomoč. Tako so občutili kramarji in lako so čutili ku-JOvalci, da bi šln v promet samo tista polovica, ki i jo daroval sv. Martin potrebnim. Bilo je kramarjev in kupcev, da se je vse trlo, a vsi so govorili, da ni nobene prave kupčije. In Jo tudi res ni bilo! Cene prvovrstnim volom so dosegle komaj 1 Din. Povprečno pa so je preko 3 Din le prav malo prodalo. Cena slabši živini je bila 2 Din za kg. Za 660 Din sc je dobila Sc lepa krava. Prodanih je pn bilo nekaj slabših živali tudi po sramotni ceni 300 Din. Mladi prašički so sc prodajali po 30 Din. Lepi purani, katerih na jesenske sejme priženo s Hrvaškega celo jate, so bili po 40 Din in tudi conejc. Radi bi si ljudjo kupili marsikaj, toda od kod vzeti denar, ko za celega junca komaj Sc kupiš en par skornjov. Pa junec mora imeti že kar 200 kg, da je vredon onih Skornjov. Takole modruje narod: samo hude zime nas Bog varuj, pn bomo že kako učakali spomladi. Ce bo pn Лта oetra. bo roa iojl Takile so sedaj ti nekdaj lako zanimivi metliški sejmi. Pester in zanimiv je pogled na množico. Srečaš lahko kogar hočeš: gospoda in kmeta, Slovenca in Zumberčana. Hrvata in Kočevarja, Ličana s čolnastim čevljem in bosega cigana, če pa prisluhneš njihovi besedi, pa občutiš s trpko mislijo, da bogatega med njimi nc bo lahko najti. To je skupna tolažba vsem, dn si vsi delajo v revščini družbo. Požar v Bol Logatcu Dolenji Lognlcc, 19. nov. Snoči ob 11 jo zgorel kozolec tukajšnjemu tesarskemu mojstru Pišlarju. Pod kozolcem jc bil hlev, iz katerega so še pravočasno rešili kravo in osln. Požarna brnmba se je oniejiln v glavnem na obrambo bližnjih poslopij, ki so bila v nevarnosti, da se vnamejo, Temu in pn mirni noči je pripisati, da se požar ni razširil. Vzrok požara ni znan. domnevajo pa, da jc bil ogenj podtaknjen od iste zlobne roke, ki je že pred 3 ledni poskusila zanetiti požar v prav leni poslopju s tem, da jc v neposredno bližino sena v kozolcu postavila gorečo svečo, kar pa jc bilo pravočasno opaženo in nesreča preprečena — žal lo za nekaj tednov. Slovenec umoril Slovenca Slovenska tragedija v Ameriki Slovenski ameriški lisli poročajo u Chicnga: Dne 27. oktobra zjutraj so našli rojaka Antona , Pengova umorjenega v njegovem stanovanju na i 1842 S. Laflin St. Ležal jo počez na .postelji s pre-j bilo lobanjo. Policija jo sedaj dognala, dn jn bil izvršen roparski umor. Dne 29. oktobra zjutraj jo 38 letni čeli Frank šeflir po imenu, priznal na policijski postaji Max-well, da je on ubil Pengova v ponedeljek zvečer in mu vzel 80 dolarjev. Pri njem so našli šc 20 . dolarjev, ostalo jo pn žc zapravil, oziroma jo plačal dolg na stanovanju, Knkor jo povedal, sta šeftir in Pengov skupaj delala v slnmnikarski lovarni in i sla sc dobro poznala. Seflir je bil aretiran po odkritju /.ločina. Policija je v torek prijela vj.c, o katerih jo izvedela, da so bili prejšnji dan s Pengovom. Prijetih je bilo tudi nekaj rojakov, toda bili so kmalu izpuščeni. Najbolj sumljiv pn jo bil Seflir. On in Pengov ein skupaj Dopivaln « ponedelick nn 22. ulici in takrat jo Seflir videl, da ima Pengov precej denarja pri sebi. Okrog čclrto pojioldne sta odšla v Pengovovo stanovanje. Pengov je bil že malo omoten od pijače. Legel jo v posteljo in kmalu zaspal. Šeftir jc poiskal kladivo in udaril spečega nokolikokrnt po glavi, potem mu je vzel denar in odšel, To jc bilo Se zgodaj pred večerom. Tako jo Čeli povedal policiji. Seftir jo vdovec brez otrok in je stanoval na naslovu 1480 W. Adams St. Pengov jo bil star 47 let in doma iz Podgorici nad Ljubljano. Pred desetimi loti jc njegova žena Agata iztožila ločitev zakona, ko jo bil on na obisku v 6lari domovini. V Neivyorku ima sestro, v Ci-cero pa bratranca. Pengov je stalno delal v elam- nikareki lovarni in jo dobro zaslužil. * Tnko ameriški lisli. — Po poročilih pa, ki st; v zasebnih pismih prišla iz Chicagc v Ljubljano, jo ' Slovenca Pengova umoril slovenski rojak — torej no Čeh — Franc S t i f t a r, doma 7. Vjrn pri I Domžalah, do domačo Končkov. Ljubljana Revežem na pomoč! Ljubljana, 19. novembra. Po drugih mestih Evrope in severne Amerike, najbolj pa v Nemčiji, kjer je breepoeelnoet največja, so se letos pričele velike in širokopotezne akcije za pomoč revežem. Zima je pred vratmi in vsi ljudje s strahom pričakujejo, lia j bo. Tisti, ki so preskrbljeni, se sicer zase ne boje, vendar pa je ludi njim velika skrb, kaj bo 7. drugimi,ki niso. Nobenemu človeku ne more biti vseeno, če dober del njegovega naroda propada. Prav tako ne more biti nobenemu človeku vseeno, če bližnji trpi pomanjkanje. Malokdaj v zgodovini pa je bila beda tako razširjena, kakor je dandanes. Zato je U,ita tudi malokdaj tako potrebna velika dobrodelna akcija. kakor je sedaj. Take akcije pa ee ne smejo omejili samo na ozek krog ljudi, temveč se morajo razširiti na vso skupnost, da zmorejo vsaj nekoliko omiliti vso strahotno revščino. Tako vemo, da recimo v Nemčiji pobirajo ljudje z avtomobili od hiše do hiše živež, obleko, kurivo in drugo potrebno za reveže in brezposelne. Nekaj takega bi bilo potrebno tudi v Ljubljani. Res je. da pri nas brezposelnost, hvala Bogu, ni zavzela takega obsega kakor drugje, vendar je lo le slaba tolažba, zakaj tudi pri nas imamo vse polno lačnih, bolnih, brezposelnih, ljudi brez doma, brez potrebne obleke, dosti, dosti ljudi, ki ne vedo zjutraj, kje bodo opoldne kosili, in talcih, ki kmalu ne bodo vedeli, kje ei bodo mogli ogreti premraženo telo. Na iniciativo raznih dobrodelnih organizacij v Ljubljani in socialnega oddelka mestne občine se sedaj sestavlja v Ljubljani odbor, ki bo v kratkem izvedel na prebivalstvo oklic, da sodeluje pri tej akciji. Kakor smo se informirali na magistratu, sodelujejo v tem odboru razne dobrodelne organizacije, tako Caritas (Vinoeocijeva in Elizabetna družba), krnjevni odbor Rdečega križa, Kolo jugoslovanskih sester, Krščansko žensko društvo, Skrb za mladino Itd. Ko bodo končane priprave za to akcijo, se takoj prične zbiranje darov. Odbor bo apeliral na vsakogar, naj odstopi za dobrodelno akcijo vsaj en odstotek svojih mesečnih prejemkov ali pa kaj v naluralijah. Dobrodošla bo obleka, živila, kurivo, sploh vsaka slvar, ki more količkaj olajšati bedo in trpljenje nmogih. Tudi v Ljubljani bo vozil zbiralni avtomobil od hiše do hiše ter nabiral darove. Ta nabiralna akcija, katere vsi dohodki se bodo uporabili izključno le za olajšanje bede najbolj potrebnih, je zamišljena zelo širokopotezno in bo odbor skušal doseči, da bo pri ujej sodelovalo prav vee prebivalstvo mesta. Ze sedaj pa apeliramo na mestno prebivalstvo, naj z odprtim srcem in odprtimi rokami izkaže umevanje za to akcijo, ki ie prišla ravno o pravem času. S tem razumevanjem more ljubljansko prebivalstvo tudi dokazati svojo visoko socialno zavest in notranjo, resnično srčno kulturo. Socialno skrbstvo v številkah Ljubljana, 19. novembra. Socialnopolitični odsek mestnega občinskega sveta in socialnopolitični urad sta sedaj končno izdelala osnutek za proračun mestnega socialnega skrbstva za 1. 1932. Ta proračun ne kaže bistvenih sprememb v razmerju z letošnjim. Vendar je kljub večjim potrebam znižan. Starostna oskrba bo zahtevala približno 1 milijon 000.000 Din izdatkov. Od teh je najvišja postavka: redne podpore v skupnem znesku 990.000 dinarjev. Mestno zavetišče za onemogle bo zahtevalo 1,228.000 Din. Mladinsko skrbstvo bo imelo 1,000.000 Din. Važnejše postavke v mladinskem skrbstvu so: dnevna zavetišča 139.000 Din, počitniške kolonije za 250 otrok 80.000 Din (večina otrok bo na počitnicah v Mednem). Oskrba v zavodih bo veljala Kaj bo danes? Drama: Zaprta. Opera: Sneguročka . Red C. ITniou. verandna dvorana: VII. prosvetni večer. Proslava 25 letnice smrti Simona Gregorčiča. Predava prof. Ivan Dolencc. Sodeluje akademski oktet. Ob 8 zvečer. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Rnmor. Miklošičeva c. 20. POZOR! Svinjsko meso zopet ceneje. POZOR1 Od soboie 21. nov. dalje se prodaja svinjsko meso l. vrste po 14 Din, II. vrste po 12 Din, slanina pa 13—14 Din za kg na stojnici JAKOB JESIH ml. — Šolski drevored^ VII. Prosvetni večer, ki bo danes v petek, 20. t. ni. ob S zvečer v verandni dvorani Union, bo posvečen 25 letnici smrti Simona Gregorčiča, 'i.! pesnik jo nosil naslov Goriški slavček«, vsi njegovi spevi opevajo solnčno Goriško, bistro Sočo in doživljaje onih Slovencev, kateri žive danes pod Italije. Pesnik je s preroškimi očmi gledal v temno bodočnost svojega naroda v krasni pesmi rSoči«. 25 let je minulo in pesnikove slutnje so .se uresničile. Dvojno bol v teh dneh trpimo tudi mi. bolest po izgubljeni Goriški nas teži, pa tudi bolest, da njegovi sorojaki ob morju in Soči ne morejo danes slaviti 25 letnice ljubljenega pevca Simona_ Gregorčiča. Prav vsled tega je naša narodna dolžnost, da vsaj mi po slehernih meslih, trgih in vaseh slavimo pesnika Simona Gregorčiča. Nocojšnji spored je sledeč: Kvartet akademikov počasti spomin pesnika s sledečimi pevskimi točkami: Jakob Aljaž: Na bregu; Jakob Aljaž: Soči; Marko Bajuk: Rože je na vrtu plela; P. II. Sattner: Pogled v nedol/.no oko; Jakob Aljaž: Na dan. Nato sledi predavanje prof. Ivana Dolenca o Simonu Gregorčiču. Predavanje spremljajo skioptične slike. Vljudno vabimo, da se prosvetnega večera udeleže častilci in častilke pokojnega pesnika, kakor tudi vsi oni goriški rojaki, kateri v svoji nekdanji domovini ne morejo počastiti pesnika. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 3. Navadni sedeži 8 Din, stojišče 2 Din, za dijake 1 Din. 185.000 Din. Pri otroških zavetiščih bo mestna občina prihranila 100.000 Din, ki pa se nalože kot postavka za zgradbo počitniškega doma v Mednem za 1. 1932. Mestna občina namerava namreč v Mednem zgraditi stalni počitniški dom. Podpore za brezposelne delavce bodo znašale letos v skupnem znesku 300.000 Din. Skupno pa bodo znašali vsi izdatki za delavsko skrbstvo 340 tisoč dinarjev. Razne podpore karitativnim društvom v dobrodelne namene, dalje izdatki za dobrodelne prireditve, božična in velikonočna obdaritev ubožnih slojev in otrok ter podobno pa bo veljalo mestno občino 150.000 Din. Ta osnutek potrebuje seveda končne odobritve, vendar kaj bistvenega pa ne bodo mogli spremeniti v njem, kvečjemu, če bodo kaj zvišali, kakor bi bilo potrebno. 0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu, Komenskega uL 12. V nedeljo 22. t. m. ob 5 popoldne bo Podporno društvo Zveze služkinj vprizorilo lepo igro »Rože in trnje« in pevski zbor služkinj bo zapel nekaj pesmic. Vse prijatelje in vse, ki se zanimajo za delo naših služkinj, vljudno vabimo, da se predstave v polnem številu udeleže. Predprodaja vstopnic je v mlekarni na Sv. Petra cesti 33. 0 Ljubezen do bližnjega je za slehernega katoličana dolžnost. Ta ljubezen ne sme izvirati iz naravnih nagibov, temveč mora poganjati iz gloiio-čine katoliške vere. Ljubezen do bližnjega je poslala nova križarska vojska, katera združuje vse slanove za pomoč bednim in zapuščenim. Sv. Elizabeta je zaščitnica krščanske ljubezni do bližnjega. V teh dneh se spominja katoliški svet 700 letnice njene blažene smrii. Da bi la pristna krščanska ljubezen do bližnjega segla tudi v naša srca, zato so si vsa prosvetna društva, kakor tudi verske in dobrodelne organizacije za letošnje leto pastavile devlzo, vse svoje delovanje postaviti pod krščansko karitativno zastavo. V nedeljo, 22. novembra ob 8 zvečer se bo vršila v veliki dvorani Uniona svečana akademija v proslavo 700 letnice sv. Elizabete. Spored obsega deklamacije, petje, otroški pri-zorček z rajanjem ter predavanje o turingijski kne-ginji Elizabeti, katero ima dr. R. Roman Tominec. Tem potom vabimo č. duhovščino, č. redovnike iu redovnice, vse karitativne verske in prosvetne organizacije, da se te skupne proslave udeleže v ke.r najbolj obilnem številu. Opozarjamo na predpro-dajo vstopnic, ki je danes in julri od 8 do 12 in od 2 do O v knjižnici Prosvetne zveze, Miklošičeva e. 5. Istotam se bodo prodajale vstopnice ludi v nedeljo od 11 do 12. Zvečer pa eno uro pred začetkom akademije. Vstopnina: sedeži od L do III. vrste 10 Din, od IV,—XXI. vrste 5 Din, balkonski sedeži 5 Din, gnlerija 3 Din, stojišče 2 Din. © Pošten in spreten šofer, ki je bil nad 3 leta v službi pri Maloželezniški družbi, ves čas nekaznovan in brez pregreška, je v sredo 18. novembra izgubil službo ter išče novega gospodarja. Ker poznamo moža in njegove sposobnosti (ne pije in ne kadi) tor nam je popolnoma nejasen vzrok, zakaj je tako nenadno izgubil službo, ga toplo pri- poročamo. Njegov naslov jc na razpolago v uredništvu «Slovenca>. 0 Komorni koncert. V petek, dne 27. sc vrši komorni koncert, ki ga priredita v Fllharmonični dvorani violinist Karlo Rupel in prof. Janko Ravnik. Program je popolnoma nov za Ljubljano. Opozarjamo na la koncert. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 0 Prosvetna zveza prosi, da pridejo iskat knjigo družbe sv. Mohorja vsi oni naročniki in naročnice, ki so jih naročili pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. Za poštnino se računa 3 Din. O To ni zgled! Pred časom smo objavili poziv g. bana hišnim posestnikom, naj znižajo najemnine. Ta poziv žal ni imel skoraj nobenega vidnega uspeha. Potrebno pa bi bilo, da bi hišni posestniki imeli tudi zgled v javni upravi. Te dni pa so nekateri stanovalci mestnih hiš za Bežigradom dobili obvestilo, da se jim najemnina — zvišal Povrhu tega pa bodo morali plačati razliko za vse leto nazaj I Ni čudno potem, čc bodo hišni posestniki že manj pripravljeni zniževati najemnine, ko daje mestna občina sama lake slabe zglede. Tudi banovina bi lahko znižala v svojih poslopjih najemnine državnim in drugim uslužbencem. Tem se zde stanovanja v banovinskih ^ hišah že predraga in premišljujejo, če nc bi bilo dobro preseliti se v zasebne hiše. Torej, z dobrimi zgledi naprej! O Elizabetna konferenca Trnovo je na dan sv. Elizabete, ob spominu 7001etnice njene smrti, pogostila po skupni sv. maši 20 najrevnejših. Z zavitkom peciva in z nekaj kovači v rokah so se ginjeno zahvaljevali predsednici gos*pej Humekovi in odboru Elizabetnc konference. Ob tej priliki naj povemo, da ima Ljubljana skladišče za vso svojo revščino v trnovskem predmestju. Da se mesto očisti, so morale pasli neštete barake v Zeleni jami, za Bežigradom, na Prulah, za Ljubljanico. Vse lo se je naselilo v Trnovem v Ižanskih barakah, v kasarnah in v Mestnem logu, kjer je nastala velika vas samih barak »Sibirija« imenovana. Pridite in videli boste, da je dolžnost vse Ljubljane, da pride na pomoč tej revščini. Trnov-čani ne moremo vsemu kaj. — Elizabetna konferenca bo skupno z Vincencijevo priredila božič-nico za revne otroke. Prosimo, da ne odklanjate nabiralnih pol in položnic. © Podpore brezposelnim. Na socialni urad mestne občine se sedaj pred zimo zatekajo razni brezposelni ljudje še v večjem številu prosit podpor kakor običajno. Mestna občina pa načelno ne daje podpor v denarju, temveč le v naravi, to je, da jim nakaže hrano ali obleko, ali pa jim plača morebiti stanovanje. Le v redkih izjemah daje tudi denar. In še drug način podpiranja brezposelnih je, ki ga je sedaj našla mestna občina. Po mestnih parkih in gozdovih je namreč sedaj na jesen mnogo dela s čiščenjem in pospravljanjem. Socialni urad zato nakazuje delazmožnim brezposelnim ljudem delo v parkih in gozdovih. To delo pa dobe plačano. Sploh jc najboljše zdravilo proti j brezposelnosti ta metoda, da se poišče delo zanje. Le ko bi se ta način dal vedno izvajati! 0 Člani Fotokluba Ljubljana naj pridejo radi važnih internih sporočil čim prej v društveni lokal, Slrossmayerjeva ul. 4 (vsak delavnik od 10 do 12 dop. in 8 do 10 zv.). Izlet, lri se ni mogel vršiti zadnjo nedeljo, se bo vršil ob primernem vremenu v nedeljo 22. t. m. Člani in prijatelji društva 6e zberejo ob 1 pop. v društvenem lokalu. — Tajnik. © Cene mesu sc nižajo. Na ljubljanskem trgu vlada že nekaj časa med mesarji precejšnja konkurenca in so mesarji pričeli zniževati cene mesu. Včeraj je večina mesarjev že prodajala teletino 1. vrste po 14, II. po 12 in III. po 10 Din, govedino I. vrste po 12, II. po 10 Din, prašičje meso po 16 Din in le v nekaj slučajih po 18 Din, slanina hrvatskih prašičev je po 16 Din, domačih prašičev pa po 14 Din, saio po 16 Din, ribica domačega prašiča pa po 15 Din. Nižje cene mesu so logična posledica, ker tudi cene živini rapidno padajo. © Nesreče pri delu. Včeraj je sprejela bolnišnica lri ponesrečence, ki so se vsi ponesrečili pri delu. 19 letni ključavničarski pomočnik Avgust Ipavec, stanujoč v Zgornji Šiški, je bil zaposlen kol Žagar pri Karlu Šinkovcu. Včeraj popoldne e rezal s cirkularko drva v Gerbičevi ulici 19. Ko e žngul zadnje poleno, se mu je clrkularka ustavi a na grči. Ko je popravljal poleno, pa mu je cirku-larka odrezala 4 prste na desni roki. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. — 23letni sin posestnika Alojzij Korošec iz Rudnika pri Ljubljani je včeraj dopoldne podiral v gozdu hraste. Med tem delom mu je hrast padel na desno nogo in mu jo zlomil. — Pri sekanju drevja se je tudi ponesrečil včeraj dopoldne 23 letni Andrej Gantar, delavec iz Rovt pri Logatcu. Neki deček ga je namreč po nesreči vsekal s sekiro po glavi. Rana je sicer huda. vendar pa ni nevarna. © Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi aprila t. 1. zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, erebrnino itd.) 7. decembra, efekte (perilo, obleko, stroji itd.) pa 12. decembra t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesli št. 15. © Pozor pred potepuhi! Za ljubljansko kriminalno kroniko ni dosti zaleglo, da je policija spravila v zapor vlomilsko tolpo devetih mladeni-čev, zakaj tatvine in vlomi se čimdaljc bolj množc. Včeraj je policija prejela cel kup ovadb o malih tatvinah. Posebno eo se tatovi vrgli na obleke, zlasti na zimske suknje. Te tatvine se dogajajo navadno tako, da prihajajo razni delomržneži in potepuhi v hiše, Ln čc jih kdo vpraša, kaj hočejo, ponižno prosijo za kakšno podporo ali milodar, čc jih pa nihče ne opazi, pa zmaknejo karkoli. Največ tatvin se pripeti v odprtih predsobah. Prebivalstvo zato opozarjamo, naj veže in sobe pred stanovanji skrbno zaklepa in naj izroči vse sumljive potepuhe, ki beračijo, čeprav so zdravi in delazmožni, najbližjemu stražniku. Le tedaj, če bo prebivalstvo sodelovalo s policijo pri pobijanju tatvin, bodo te prenehale. 0 Z odgonsko postaje. Za gospodo in za tiste, ki imajo denar, pa nimajo v Ljubljani stanovanja, so hoteli in prenočišča. Za tiste, ki nimajo denarja. za reveže, krive aH nedolžne, pa je ljubljanska odgonska postaja in njeni zapori v magistralnem poslopju. Ta hotel je letos prenočil že okoli 800 oseb. Včeraj se je nabralo v zaporih odgonfilte postaje zopet 13 raznih izgubljencev, izgnancev in potepuhov. 10 jih je prijela ljubljanska policija, da jih izžene na Hrvatsko in v druge karje, 3 pa je poslala v Ljubljano zagrebška policija. Zanimiv tragičen tip med temi izgnanci je starejši možakar Matek iz Siska. Mož je oblečen v zamazano suknjo, ki je bila nekdaj gosposka, na glavi' pa Ima vsaj sto let star cilinder. Mož se ima za pesnika in pevca ter si s petjem in improviziranimi verzi pomaga pri beračenju. S seboj vodi 4 letnega sinka Gju-rico. Mož je v zaporu odgonske postaje skoraj obupal ter je hotel najprej zadaviti sinka, nato pa sebe zaklati. Sojetniki so mu to preprečili, ječar Je-zovšek pa mu je odvzel nož. Topla juha je nekoliko moža potolažila. Tudi eno žensko je iniela odgonska postaja včeraj v zaporu. Je to sirola Slava, ki trdi, da je Ljubljančanka, čeprav ima hrvatsko imo in ludi samo hrvatsko govori. V Ljubljano jo je poslala zagrebška policija. V Ljubljano' jo prišla skoraj gola. V teh mrzlih dnevih je imela na sebi le obleko iz tenke kotenine in nič drugega. Dobra gospa ječarja Jezovška je siroti poklonila kučmo in nekaj svoje slare obnošene, a tople garderobe. Neka gospodična pa ji je podarila čevlje in nogavice. Slava se je v lako imenitni obleki dolgo ogledovala in je bila sama sebi zelo všeč. Ko pa so jo pričeli zasliševati, od kod je, je pričela zopet obupno jokati. Sedaj na magistratu premišljujejo, kod in kam s siroto. 0 Ribana perilo, batist in svileno ima v krasni izberi šterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18. Moste pri Ljubljani Karitatirni dan v Salezijanskem mladinskem domu. V proslavo 700 letnice smrti sv. Elizabete so bo vršil prihodnjo nedeljo v Salezijanskem mladinskem domu karitativni dan. Zjutraj ob pol 7 bo v kapelici slavnostni govor, katerega bo imel g. katehet Fr. Bonač, nato sv. maša s skupnim sv. obhajilom članic Elizabetne konference iz Most. Ob 9 priredi Fantovski krožek v gledališki dvorani skioptično predavanje o krščanski dobrodelnosti. Popoldne ob 3 pa bo v dvorani govoril g. dr. Janez Ahčin, urednik »Slovenca«, o skrbi za sirote in brezposelne. Vstop bo prost. Trbovlje Manj pijemo. Kakor kažejo dohodki občine pri trošarini, bo letos samo pri vinu dobila manj okoli 250.000 Din kakor prejšnja leta, torej nekako eno tretjino manj od prejšnjih časov. Manj se jo popilo in bo zato manj dohodkov pri pivu za okoli 30.000 in pri žganju za 50.000 Din. Ker je izkazali! manj dobička, bo tudi Trboveljska plačala blizu 800.000 Din manj na občinskih dokladah, kakor pa je bilo v proračunu predvideno. Lani je bil presežek v občinskem gospodarstvu okoli 40.000 dinarjev, letos bo pn primanjkljaja precej čez en milijon; k temu pride pa še ponesrečeno zidanje šole v Hiastniku, kjer odhaja denar kakor voda skozi rešeto. Ravno v rožnatih barvah ne izgleda gospodarstvo na naši občini. Za 25 letnico smrti Simona Gregorčiča, 21. novembra, priredijo tukajšnji emigranti Goričani in Primorci spominski večer. Salicilno kislino, ki so jo dosedaj prodajali tudi trgovci, smejo zanaprej prodajali le lekarnarji. O tem ministrskem odloku obvešča občina vse treovce. Metliha 60 letni jubilej. V nedeljo dne 15. t. m. je praznoval g. Šturm Otmar, ugiedni metliški trgovec, 00 letnico rojstva. Po vsej državi so se razkropili njegovi otroci, ta dan so se zbrali vsi, vseh devet, in njihove družine, da mu čestitajo. Kot spominek te svoje obletnice je g. Šturm sezidal lepo hišo na Šolskem trgu. Kol svojemu zvestemu čitatelju mu ludi »Slovenec« želi vse najboljše! Knjižnica Prosvetnega društva v Metliki je odprta v zimski sezoni ob nedeljah od pol 12 do pol 1, ob sredah pa od (5 do 7 zvečer. Knjižnica je v zadnjem času obogatela za precej lepih del. Iz-posojevalnina znaša za knjigo do 150 strani pol dinarja, za debelejše pa 1 Din za en teden. Kulturni obzornik Ruth Schaumann v svoji najnovejši zbirki pesmi Založba Ktfeel & Puetet v Miinchenu je pravkar izdala tretjo veliko zbirko pesmi nemške pesnice Ruth Schaumann-. Die Tenne, — Po dekliških pesmih »Der Knospengrund«, po razkošno ubranih Der Ncbenhag-, je v »Die Tenne« nekak višek ali zaključek, kar pesnica sama čuti in izraža zlasti v poslednjih dveh peemih te zbirke (Wie bangt ihr doch, ich fiinde — kein neues Lied, wenn dieses I.ieds genug? — Pa: Zu spat, 6chon iet das Zeugnis abgelegt...). Na tem meslu sem že nekajkrat pisal o Ruth Schaumann. Pesniška osebnost, ki se izraža pod tem imenom, je silnejša, kar jih sodobno nemško | slovsivo premore — to je gotovo; in nova zbirka je dobremu poznavalcu pesnice kljub nepričakovani obliki očarujočih presenečenj (ali morda prav zato) le nov dokaz. Pač pa postane pravo pravcato razodetje za vsakogar, ki mu ime j*uth Schaumann šc ničesar ne pomeni in jo bo šele iz »Skednja« (Die Tenne) spoznal. Zbirka, o kateri govorim, obsega čez dve sto j pesmi. Razdeljena je na šest oddelkov. V prvem opeva v svojem asketskem načinu ljubezen žene, prekipevajoče življenje mlade ženske družice, veselje do materinstva. (Ich sah den Zvveigen zu, die i neue Knospen trieben — Und vvas die Erde kann, o Liebe, kann auch ich. — Ein neues Lied, ein neues Kind.) A to življenje ni vpraševanje, je hvala! (Leben ist Lob.) A to prekipevanje je prepleteno — kakor v ostalem vsa njena zbirka — z domačim in svetlim občevanjem s smrtjo! (Wie wilkt du, dase ich bleiben mag, da alle Dinge gehn? — Ali: Und keine Trauer trage, sondern Lacheln — Als Kind um meinen Tod.) A najlepši izraz njene ljubezni je v verzu: Keiner liebt, er liebe denn sein Ilerz — So hinvveg, dass er es nicht mehr finde ... V drugem oddelku so nemara najlepše pesmi, kar jih je kdaj spevala mali; in najgloblje. Prepletenost življenja in smrti se tu stopnjuje do tega-le verza: Leben geben heiast Tod erfahren, — Tod erfahren heisst Evvigkeit. Pesem »Die Ge-burl« pa vsebuje edinstvenost pesniškega izraza za to najzagonetnejše dogajanje v človeku — porajanja. (Und eine Welle — Ninimt mich der an-dern ab, — Hebt mich zur Helle, — Wlrft mich ine tiefste Grab, — An seiner Schvvelle — Sleht j Tod mit diirrem Stali — Und ruft die Wellc — I Und schwingt die Schclle — IJnd rcisst den Hut vom Antlitz ab.---Und Felsenschliindc — Gehn auf zu einem Schacht, — Und alle Siinde — Wird so ans Licht gebracht, — Mein Leib da-neben, — Glashaft aus Stein getiigt, — Darin ein Leben, — Zum Flug gegeben, — Verschlossen vvie I im Bernstein licgt.--— Des Todes Ragen — Schvvebt hoch in Gischt und Brand, — Hat mich zerschlagen — Mit seiner stavken Hand. — Durch Weh und Welle — Bricht stromend, wa:i versteint. —■ Es schvveigt die Schclle, — In meiner Zelle — Die Stimme eine« Kindes weint.) V tretjem oddelku so zbrani »Die Aecliaffen-burger Sonette« — tanke pesniške tvorbe, po tehtnosti in globini nič manjše od Rilkejevih »Die Duineser Elcgien«, le da so mnogo prozornejše in jasnejše. Ta oddelek je morda najintimnejši v tej najintimnejši vseh pesniških knjig, kar jih poznam. V četrtem oddelku so razvrščene opisne pesmi. Že iz drugih zbirk Schaumannove poznamo njeno transponiranje bibličnih in drugih verskih motivov ter sorodnih vizij v pesniško obliko, ki jc podobna v načinu gledanja spet Rilkejevim Marijinim pesmim, vendar čutiš tu povsem samoniklo in variirano podajanje. Sicer je res, da je vsaka pesem te pesmice navdahnjena od globoke in resne vernosti, a v teh je ludi vsa podoba in ves okvir neosebno religiozen. Prvo rahlo in plaho ogledovanje v svet, ki jo obkroža, je pcsnica opevala v petem oddelku, ki nosi za motlo — zelo utemeljeno — naslov •dela sv. Tereze Avilske »Med nebom in zemljo«. Ta mestoma refleksivna lirika je pri Schauman-novi nekaj docela novega in v tem oddelku, ki je morda najbolj mračen v vsem njenem asketsko pesniškem delu, stoji zelo značilna pesem »Ein klein Gc!on<, ki edina izzveni brez pridržka v vzkliku: Herr, lass mich noch am Leben, — Es ist so echon. Šesti in poslednji oddelek" je ves posvečen smrti. Nič ji ni tuja, nič sa je nc boji, marveč ve, da je le dver v življenje, kakor v vsej knjigi neprestano ponavlja, opazuje nien naslon nri de- tetu, pri nevesti, pri rudarju, pri koscu, pri skopuhu, trgovcu, duhovnu in pastirju, nazadnje zapoje še sebi prekrasno »Faltet mir die Hšinde nicht im Tod, vvenn ihr's erlaubt, — Meines Herrn F.rbarmung bin ich ganz gevviss, — Legt mich kindlich sehlafen in die grosse Finsternis, — Beide Hande unter meinem Ilaupt... A tu 6ili tudi še žalost na dan. * Na dveh, treh vrsticah, ki mi še v tem tesnem prostoru ostanejo, ne morem razpravljati o čudovitem jeziku, ki je najbolj uslužno orodje te izredno plodovite pesnice, pač pa hočem ugotoviti, da je pesniško iznajdljiva kakor je bil malokateri pesnik, tembolj, ker ima motivno ozek svet, o katerem prepeva. Ni treba poudarjali, da motivna omejenost njenega sveta ovira kaj pestrost v njenem pesnikovanju. Nasprotno, mislim, da se bogastvo in neizčrpnost njene pesmi, pe-stroat in barvitost njena, pa tudi miselfia bislrost, prav radi tega ostreje razodevajo in uveljavljajo. Svetniška neskaljenost njene duše se izrnia v popolni udanosii Bogu. (Nanntcst du mich dein, gar bitterlich — Sah die Scelc um nach siissen Rat, — Aber singst du: Sein, so falle ich — Die zugleich als Ahre in die Mahd.) A takega iskrenega prepričanja o minljivosti tega življenja in v trajnost onega, kakor se razodeva skoraj v sleherni njeni pesmi (Es ist ein Land ob unserm Land — Wie Sonne ob dem Schaum..,), nisem še našel razen inorda nekoliko pri Angelu Sile-ziju, nikjer. s. š. Naše dijašlvo Na 75. rednem občnem zboru J. K. A. 1). »Danica« dne 10. novembra 1931 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Dolenc Jurij, cand. iur., podpredsednik: Rob Ivan, stud. phil., tajnik: Štalec Ivan, stud. phil., blagajnik: Finec, Milan, stud. iur., gospodar: Fržop Zvonko, stud. phil., revizorji: Po-tokar Milan, cand. phil., Erman Marjan, cand. iuiv Faganel Karel, cand. iur. Dnevna kronika Koledar Petek, 20. novembra: Felike (Srečko) Val., spoznavavec; Edmund, škof. Novi grobovi -f- V Mostah pri Ljubljani je umrl v 76. letu starosti g. Franc .lesih, zasebnik. Pokopali ga bodo danes p'opoldne ob pol treh na pokopališču pri Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesli = Iz vojaške službe. Prevedeni so med drugimi v čin intendantskega kap. II. razr. dosedanji rez. administrativni kap. II. razr. ekonomske stroke Peter Parca; za nižjega uradnika I. razr. dosedanja rez. administrativna kapetana I. razr. Matija Seršen in Vilko Hohnjec; za nižjega uradnika II. razr. dosedanji rez. administrativni kapelam II. razr. Miroslav Mažgon, Todor Bahar, Mihael Kostanjšek, Teodor Petapčič, Josip Sotler in Rihard Vrečer; za nižjega uradnika IV. razr. dosedanji rezervni administrativni podporočniki Miroslav France, Ivan Markulin, Juro Langenfel-der, Ivan Ulm, Ivan Amšel, Peter Šojat, Srečko Iliršl, Ignacij Šoštarck, Anton Ilič, Ivan Irasek, Josip Križanec, Drago Prozelj, Ernest Kerenji, Milan Hofman, Rudolf Ančič, Ferdo Lukas, Janez Popovič, Artur Supičič, Milan Ridl in Pajo Ribar; v čin podporočnika dosedanji rez. administrativni podporočnik dr. Edo Bulat; za nižje uradnika III. razr. dosedanji rez. administrativni poročnik Mihael Šuster; za rezervna geodetska častnika v čin kap. II. razr. dosedanji rez. administrativni kap. II. razr. Roman Miličič in v čin podporočnika dosedanji rez. administrativni podporočnik Miroslav Šubic in Vincenc Štajner; v mornarici v ekonomski stroki v čin intendantskega polkovnika doeedanji rez. ekonomski polkovnik Viktor Kristan; v čin intendantskega podpolkovnika dosedanji rez. ekonomski podpolkovnik dr. Alojzij Rant, dr. Josip Pogačnik in I.eonidae Deškovič; v čin intendantskega kap. II. razr. dosedanji rez. ekonomski kap. II. razr. Joža Mavril in rez. administrativni kap. II. razr. ekonomske etroke Ivo Bezjak ter v tehnični stroki za nižjega voj.-tehn. uradnika II. razr. dosedanji rez. tehnični poslovodja II. razr. Viljem Ror in za nižje voj. tehn. uradnike IV. razr. dosedanji rez. tehnični poslovodje IV. razr. Edvard Trajš, Ivan Brili, Anton Kremžar, Boris Gregorko in Karol Korenini. — V mornarici je preveden za obveznika mojstra dosedanji rez. tehnični poslovodja II. razr. Ivan Vole. Cerkven s i'csfnifc Karmol na Selu. V nedeljo dne 20. nov. bo v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani slovesnost v čast sv. Janezu od Križa, katerega god obhajamo 24. novembra. Tihe sv. maše ob U iu V\l. O pol 8 slovesna sv. maša. Ob 10 pridiga in pete litanije z blagoslovom. Vlomljeno v obč. urad Trbovlje, 10. novembra. Ponoči na četrtek jc nekdo vdrl skozi okno v Meti v notranjost občinske hiše, v kateri pa nihče ne stauuje iu je zato lahko po mili volji v njej gospodaril. Z rudarsko sekiro, ki jo je puslil za spomin, je s silo odpiral vrata in stri v predale. Moralo pa mu je biti vse precej tuje, ker edino blagajnikovo sobo z jekleno blagajno je izpustil. Zato so najprej mislili v četrtek zjutraj, ka so vlom opazili, da gre za kako |X)litično tatvino, pozneje pa so ugotovili, da so papirji vsi ostali, lo prebrskano je vse. Tat je očividno iskal le denar in ga v tajnikovi mizi nekaj našel, bilo jo okoli 1300 Din. Občina ima še škodo na ključavnicah, ki jih bo treba popravljati. Sodi se, da je bil vlomilec kak tujec, ker prihaja zadnje čase polno brezposelnih iskat delo. Ostale vesli — Vsem prosvetnim društvom, ki se obračajo na Prosvetno zvezo vsled nove odločbe prosvetnega ministrstva glede prosvetno-poučnega značaja iger, sporočamo, da se jo Prosvetna zveza obrnila na merodajuo mesto s prošnjo, da ostanejo v veljavi sedanji predpisi, vendar prosimo, da društva vsled tega ne prenehajo 6 svojimi prireditvami, za katere bodo pač morali plačevati po 20 odstot. takse na vstopnice. S skromnimi prispevki, katere društva dobivajo s svojimi igrami, morajo vzdrževati knjižnice in čitalnice, dalje kurjavo in razsvetljavo v društvenih domovih. Zato smo prepričani, da bo prosvetno ministrstvo uvidelo, kako upravičene so naše prošnje, da se kulturne prireditve, pri katerih delujejo vsi brezplačno, oproste takse. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 72 od 19. novembra t. 1. Je objavljena uredba o praznikih«-, dalje »Uredba o znižanju osebne draginjske doklade častnikov in vojaških uradnikov«, »Naredba o Šolskem odboru pri državnih rudarskih šolali«, »Izpreinembe in dopolnitve uredbe o skupnem davku na poslovni promet«, »Pravilnik o zamenjavi raztrganih ali poškodovanih bankovcev in izplačilu njih koscev«, »Razpis k zakonu o razprodajah«, »Razpisi: o kontin-gentiranju prašičev in svinjskega mesa za izvoz v Avstrijo, — o postopanju z inozemskimi pošiljkami čez naše luke, — pojasnilo o jamčenju blaga za kazniva dejanja po carinskem zakonu, — izpre-memba v razpisu o poslovnem področju pri glavnih carinarnicah«, - Razpis o tari na bencol, toluol ln ksilol v železnih bobnih«, »Tehnični pogoji za državno nabavo avtomobilskih gum-r, »Razglas finančnega ministrstva o podaljšanju določbe inin. sveta C. št. 51933 in »Izločitev dela Kristan vrha v samostojno solo Medvedje selo«. — Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Pevski tečaj za mešani zbor se vrši 21. in 22. t. m. v prostorih »Ljubljanskega Zvona«. Pričetek v eoboto 21. t. m. ob 9 aiutraj. Tečaj je važen, udeležba strogo obvezna. Apeliramo na zavednost članetva ter upamo, da nihie ne izostane. Odbor. — Pojasnilo. Naproštfni objavljamo, da med slovenskimi naseljenci v Bislrenici pri Demirka- iji v Južni Srbiji nc vlada pomanjkanje in glad, kakor sc je glasilo v prošnji, objavljeni v »Slovencu« 13. t. m. — Kaj pravi novi poštni zakon. Z denarno kaznijo v višini /Okretnega zneska poštne pristojbine se kaznuje v korist državne blagajne, kdor krši predpiec tega zakona s tem, da deva pismena poročila v pošiljke, ki imajo znižano tarifo, kdor neistinito označuje pošiljke za oproščene pristojbin, kdor rabi že rabljene znamke in druge poštne vrednotnice; z denarno kaznijo od 50 do 1000 Din, kdor ne prijavi časopisnih prilog, kdor odda na pošto predmete, ki jih je prepovedano pošiljati po poŠti, kdor se poštnemu prevoznemu sredstvu na dana znamenia ne umakne t s poti ali ovira v službenem delu poštne uslužbence. — Zagoneten napad. V torek 17. t. m. okrog 2 popoldne se je 301etni dninar Kolar Jurij, doma v Škofiji 34, občina Zibika, vračal domov od svojega dnevnega dela. Nenadoma ga je na cesti napadel neki neznan moški, ki je po kratkem prerekanju potegnil iz žepa revolver in ga sprožil proti Kolarju, potem pa je pobegnil. Strel Kolarja k sreči ni zadet na kakem nevarnem mestu, ampak samo v levo roko ter mu jo nevarno poškodoval. Da ne bi prišlo do kakih komplikacij, se je podal Kolar v celjsko bolnišnico na zdravljenje. Dogodek je naznanjen orožništvu, ki zagonetnega napadalca zasleduje, — Po čem sem kupil dva vola v Kranju. Prejeli smo: Bral sem v »Slovencu«, da so bili na sejmu v Kamju voli po 3 do 4.50 Din kg žive teže. To pa nikakor ni res. Bil sem tudi jaz v Kranju in sem plačal enega vola po 5.50 Din in še 51 Din površnine, drugega pa po 5 Din in 120 Din po-vrSnine. Alojzij Rrecelnik, mesar in prekajevalec v Ljubljani. — Cene, ki smo jih navedli v svojem sejmskem poročilu iz Kranja, so splošne, cena, po kateri je plačal oba vola g. Rrecelnik, je pa gotovo izredna, kar dokazujejo poročila tudi iz drugih krajev. — Smrtna nesreča na železniškem prelazu. Na periferiji Zagreba se je zgodila huda nesreča, ki io je povzročila nepazljivost mladega fanta. 22 letni delavec Anton č'rtalič se je hotel s kolesom peljati čez železniški prelaz. Ker pa je opazil, da so bliža tovorni vlak, je skočil s kolesa iu čakal, da je vlak odpeljal mimo. Nato je zopet skočil nn kolo in se peljal čez tračnice. V mraku je pa popolnoma prezrl, da se bliža budimpeštanski brzo-vlak, ki je vozil od nasprotne smeri po drugem tiru. Nesrečnega fanta je zgrabila lokomotiva in ga v velikem loku vrgla na strun. S prebito lobanjo in zlomljeno levo roko je nezavesten obležal. Neki očividci so takoj prihiteli in se zavzeli za ponesrečenega. Reševalno društvo да je prepeljalo v bolnišnico, kjer je kmalu umrl, ne da bi se prej kaj zavedel. — Pri liripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da ee želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josef« voda trpečemu Človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Frani-Josel« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in specerijekih trgovinah. — Nenavadna nesreča. 31 letni poštni uslužbenec Valentin Koprivnjak je na glavni pošti v Zagrebu privijal električno žarnico. Ker je imel mokre roke in je stal nn knmenitih tleh, ga jo udaril električni tok s tako silo, da je nezavesten padel na tla. Takoj so prihiteli drugi uslužbenci na pomoč in poklicali reševalni avtomobil, ki jo ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. — Tragična sinrt matere in otroka. V vasi Bajtovcu v okraju Savski most se jc zgodila tragična nesreča. 25 letna Vukša Duja je prišla vsa izmučena s polju domov. Takoj je vzela k sebi dva meseca starega otroka. V tem je pa zaspala in se v spanju naslonila čez zibelko. Pod težo njenega telesa se jo zibelka zrušila. Speča mati tega ni zapazila in je z vso svojo težo ležala na otroku. Ko se je njen mož vrnil domov, je bil otrok že mrtev. Ubogi materi se je pri pogledu na mrtvo dete zmešalo. Stekla je na dvorišče, kjer se je obesila na hruško. Mož, ki je skušal oživeti mrtvega otroka, ni zapazil, da je žena izginila iz sobe. Šele pozneje jo je na dvorišču našel mrtvo. — Tudi rekord. V ('ačku je pekovski mojster llija Novakovič v dveh urah pojedel '.50 porcij sar-ine, 20 palačink in dva para klobas. Vse lo je žalil s sedmimi litri vina. — Mrlič na konju. Pretekli torek zjutraj ob 5 so našli pri Žablju v Bački bogatega kmeta Matijo !'uh!n mrtvega na konju. Iinel je prestreljeno srce. Našli so ga ljudje, ki so šli na tedenski semenj, na cesti. Sedel je v sedlu, bil pa jo čisto nagnjen na vrat konja, ki se je mirno pasel ob cestnem robu. Ljudje so mislili, da je čudni jezdec zaspal. Neki mož je skočil h konju in hotel zbuditi Puhla. Stresel ga je za ramo, nakar je Pulil padel s konju na tla. Šele sedaj so zapazili, da je jezdec mrtev. Iz prsi je tekla kri. Hitro so obvestili domače in orožnike, ki so prihiteli, da ugotove dejanski stan. Ko so ga preiskali, so videli, da ima prestreljeno srce. V listnici so našli precej zmečkan listič, na katerem je bilo napisano: »Grem prostovoljno v smrt. Življenja ne moreni več prenašati. Dovolj sem pretrpel v ruskem ujetništvu in nočem več trpeti.c Orožja, s katerim bi pokojni izvršil samoumor, niso mogli nikjer najti. Tudi je bila rana laka, da izključuje samoumor. Skoro gotovo je bil izvršen zločin. Ko se je Puhl zjutraj poslovil od domačih, da odjezdi nn semenj, je bil najboljše volje. Domači niso nn njeni opazili prav nobenega znaka potrtosti. Sodišče preiskuje ta zagoneten slučaj. — Prej upravitelj jetnišniee, sedaj — jetnik. Prejšnji upravitelj kaznilnice v Sremski Mitrovici Štefan Radjenovič je bil zaradi poneverbe 430.0(10 dinarjev obsojen na šest let ječe. Ker se je njegov zagovornik pritožil, se je z zadevo pečalo zagrebško višje sodišče, ki pa je sodbo potrdilo. Svojo kazen je Radjenovič nastopil v kaznilnici v Sremski Mitrovici, kjer je bil do 1. maja letošnjega leta upravitelj. Prve tri mesece bo moral prestati v samotnem zaporu, nato pa bo najbrž prideljen blagajniškemu uradu kaznilnice, seveda ne kot blagajnik, nmpak kot kaznjenec-pisar. — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Življenje sv. Elizabete. Spomin 700 letnicc smrti te velike svetnice, vzorne žene, skrbne matere in velike dobrolnice najrevnejših praznuje ta mesec ves krščanski svet. Življenje sv. Elizabete, grofice Turnske, nam jako lepo opisuje v knjižici: Križana usmiljenost ali življenjo sv. Elizabete. P. Hrisogon Majar. Cena knjižici je 25 Din, naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Vsem predavateljem, Članom Elizabetnih konferenc, posebno pa našim ženam in materam to knjižico toplo priporočamo. Iz društvenega Hvtfenfa © Trnovčani! Naša Prosveta vprizori v nedeljo dne 22. t. m. točno ob 8 zvečer znano komedijo v treh dejanjih: »Trije vaški svetniki«. Kdor se hoče res od srca nasmejali, ga že sedaj opozarjamo na to veseloigro. Negovn. Fantovski odsek tukajšnjega Prosvetnega društva namerava razveseliti občinstvo dno M » s tridejanko »Pogodba«. Priditel Maribor Po Mohorku - Falež 14 prestopkov na vesti — Strah obmejnih kraiev Register Kaleževih grehov, kalero je zakrivil v območju mariborskega okrožnega sodišča, je sedaj zaključen. Pričakujejo samo še nu poročila avstrijskih oblasti, ki poizvedujejo za nasilstvi in pregrehami, katere je zakrivil Falež tekom svojega bivanja v Avstriji, nakar bo dvignjena proti temu zakrknjenemu zločincu obtožba ter razpisana razprava. Register pregreh Kaleža je obširen in pester: Dne 9. julija leta 1930 je zakrivil pri špilju posilstvo, dno 18. julija istega leta je izvršil prvi vlom pri Glančniku na Pragerskeni, 24. julija je sledil rop in posilstvo v Sv. Lovrencu na Pohorju, isti dan še tatvina na Kuniuu, kjer je ukradel suknjo, 25. julija tatvina na Veleniku. Potem prestanejo njegova zlodela za dobo enega leta ter se nadaljujejo zopet v avgustu leta 1931. In sicer je izvršil 20. avgusta rop v Spod. Polskavi, 25. avgusta je sledila iatotam tatvina, 38. avgusta strašni roparski umor v Gačuiku in tatvina, izvršena istotako v Gačuiku. Na begu pred zasledovalci, ko se je zatekel v Avstrijo ter se skrival okrog kakor preganjana zver, je izvršil 3. septembra v Kaiser-waldu rop enega kolesa, 4. septembra istotam poskus posilstva, 13. septembra istotako v okolici Kaiservvalda posilstvo in rop. Nato se je zatekel ponovno v Jugoslavijo ter izvršil 22. septembra ponovno tatvino pri Glančniku ua Pragerskeni, ki mu je pa zlomila vrat, ker so ga oblasti po tej tatvini ! kmalu izsledile ter ga 23. septembra aretirale. — Razprava proti Faležu se pričenja z ogromnim zanimanjem. □ Maribor prvega decembra. Na letošnji državni praznik bo v tukajšnji stolnici slovesna služba božja. Zvečer v Narodnem gledališču časnikarski koncert, na katerem nastopajo vsi mariborski pevski zbori, razen tega kot solistinje oziroma solisti ga. Skvarčeva, ga. Kovič-Zamejčeva, gdč. Pavla Udovičeva ter gg. Sancin in Neralič. Ob pol 21 v Unionu pa večer Narodne odbrano z izbranim sporedom. П Mariborski likovni umetniki razstavljajo. Dno 0. decembra ob 11 bo svečana otvoritev razstave mariborskih likovnih umetnikov, organiziranih v tukajšnjem umetniškem klubu »Brazda«. Razstava, ki se organizira pod pokroviteljstvom mariborskega mestnega župana, bo trajala do vključno 19. decembra in sicer v mali dvorani pivovarne »Union«. Razstavili bodo svoja dela vsi mariborski in okoliški slikarji ter kiparji. Izven Maribora stanujoči likovni umetniki naj pošljejo svoja dola, ki jih nameravajo razstaviti, do najpozneje 28. t. m. opoldne na naslov prof. Viktorja Cotiča na tukajšnji državni realni gimnaziji. S to razstavo bo ua novo ustanovljeni mariborski umetniški klub »Brazda« stopil prvič v javnost ter se nadejamo, du bo novi klub z uspešnostjo nadaljeval tradicijo nekdanjega »Groharja«, obenem pa bo la razstava brez dvoma pomenila neko poživitev delovanja mariborskih in okoliških likovnih umetnikov. □ Jakac o Ameriki. Drevi ob 20.15 nadaljuje znani naš akademski slikar Božidar Jakac svoje predavanje o Ameriki in sicer bo predaval v prvi vrsti o zapadni Ameriki. Pokrajine bodo tudi topot ponazorjene z izbranimi projekcijami, ki si jih je predavatelj sam napravil. Uvodoma bo govoril o položaju in življenju naših izseljencev. Popoldne ob pol 10 bo posebno predavonje samo za dijašlvo. Predaval bo o Ameriki s posebnim ozirom na ameriško mladino. □ Maribor — mednarodno torišče. Z gradnjo sinuške skakalnice za betnavskiin dvorcem, o čemer smo že ponovno poročali, se obeta Mariboru novo sredstvo zn popularizacijo naše severne slovenske prestolice v mednarodnem svetu. Čim dobimo skakalnico, s katere gradnjo bodo takoj pričeli, bo na Pohorju dana možnost prirejanja mednarodnih ziniskosportnih prireditev in se bodo letošnje državne prvenstvene tekme, združene z mednarodnimi tekmami v sniuškcni teku in skoku, vršile, kakor izvemo, na Pohorju. Gradnja omenjene skakalnice jc gotova stvar, ker bodo za gradbeno stroške jamčili vsi mariborski športni klubi in bo mariborska mestna občina prispevala lepo vsoto. Da se je pa moglo to vprašanje smuške skakalnice po dolgoletnih brezuspešnih prizadevanjih privesti do ugodne rešitve, je predvsem zasluga našega ljubljenega vladike dr. Andreja Karlina, ki je v svojem globokem umevanju idealnih športnih stremljenj velikodušno odstopil tozadevni prostor brezplačno mariborski zimskosportni podzvezi. G Knežji naslov pred mnriborskim okrožnim sodiščem. Včeraj se je vršila pred mariborskim okrožnim kot civilnim sodiščem zanimiva razprava, za katero je vladal zlasti v krogih tukajšnjo rusko emigracije velik interes. Tožitolj je bil stalno v Mariboru bivajoči ruski emigrant knez Jurij Čer-kasov. Temu so razne odlične osebnosti mariborske družbe odrekale naslov kneza, ker da si ga je baje na nepostaven način prisvojil. Čcrkasov je vložil tožbo proti blagajniku tukajšnje Narodne banke Ludoviku Juvančiču. Razpravo je vodil sodni svetnik Kuder. Zaslišanih je bilo več prič in razprava ob času poročila še traja. □ Trgovine v Mariboru oh prihodnjih praznikih. Nn državni praznik dne 1. decembra in na dan kraljevega rojstnega dne 17. decembra bodo trgovine v Mariboru zaprte. Pač pn bodo radi bližajočih se božičnih praznikov odprte nn praznik dne 8. decembra in na nedeljo pred Božičem. □ Iz sodišča. Inž. Peter KerSič je imenovan z odlokom okrožnega sodišča v Mariboru za stalnega sodnega izvedenca v splošni avtomobilski stroki. □ Beli mnžanei na pohorskih vrhovih. Pohorje se jo pobelilo prav do vznožja, ko je veter včeraj odpihal oblake, ki so ga že par dni zakrivali. Mnriborski smučarji si s polno paro pripravljajo »dilce« ter pravijo, da bode za nedeljo na temenu dobra smuka, ker jo baje okrog Ruške koče in nn Klopnem vrhu za 20 cm snega, daljo gori proli Roglji iu Veliki kapi pa še več. Seveda, če ne bo zahrbtnega juga, ki jo že lolikokral prekrižal našim »dilcarjem« računo... □ Iz dramatične šole. Glavni režiser in vodja drame Joško Kovič odide na kratko Studijsko potovanje v Inozemstvo; radi tega bo za časa njegovo odsotnosti predaval o dramski literaturi prof. dr. Ivan Doruik. Predavanja bodo ob nedeljah od 10 do 12 in to kot dosedaj v mali dvorani poleg voLike kazinske dvorane. П Z roko v stroj za struženje. 41 letni delavec Martin Lenarčič je pri struganju prišel z desno roko v stroj, ki mu je odlrgal nekaj prstov. Poškodbe so tako občutne, da so Lenarčiča morali oddati v splošno bolnišnico. □ Boben poje... Dne 23. decembra se vrši na mariborskem okrajnem sodišču v sobi St. 20 ob devetih dopoldne dražba nepremičnin zemljiška knjiga Studenci vi. št. 278. Cenilna vrednost iznaša 80.240, najmanjši ponudek 40.130 Din. □ Naslednja operetna premijera letošnje sezono bo v soboto 21. t. m. Vprizorila se bo Zeller-jeva klasična opereta »Ptičar«-, ki jo še danes prav tako sveža in učinkovita kol ob svojem nastanku. Odlikuje jo izredno prikupna in nielodijozna mu-zika ter zelo zabavno dejanje. Mariborsko vprizo-ritev sla pripravila dirigent Herzog in režiser Rasberger. □ Nezgoda 00 letnega stnrčka. Na cesti je spodrsnil 90letni starček Franc Voršič; ubofti starček je zadobil pri nevarnem padcu težke notranje poškodbe. Pasanti so mu takoj priskočili na pomoč, mariborski reševalci pa so ga prepeljali v splošno bolnišnico. □ Ogrinjala, konjske, opreme, električne sve-tiljke in šo kaj. Včerajšnje policijske bukve vsebujejo raznovrstne tatvine: iz nekega avtomobila v Gosposki ulici izpred Dobajeve brivnice je izginilo žeusko ogrinjalo, vredno okoli 500 Din. — Tonček L., brezposelni sedlarski pomočnik, 24 let star, je vozniku Rusu v Turnerjevi ulici ukradel konjsko opremo, vredno 500 dinarjev, ter jo prodal naprej za 200 dinarjev. Na podoben način jo oškodoval svojega delodajalca v Ptuju, ki ga je pri razprodaji peciva ogoljufal za 250 dinarjev ter nato izginil proli Mariboru. Tonček priznava obe tatvini in je včeraj prestopil prag hotela >Hohnjec.-. — Pepina K. je izmaknila v Mlinski ulici 5 neki stranki ročno torbico z nekaj gotovine. Pepina jo nevarna ženska. Pred nekaj dnevi je popivala z nekim moškim v gostilni ter ga v trenotku olajšala za približno štiri »metuljčke«. Oboje priznava in je deloma povrnila ukradene stvari. — Izpred Berdajsove trgovine pa ,ie 11 letni Franček odnesel električno svetiljko, za katero je na mah začutil skomine, toda Frančeka so kmalu imeli in je jokajoč vse priznal... Franček je Sludent. Cerkveni koncert v stolnici Maribor, 19. novembra. Cecilijino društvo za stolno župnijo v Mariboru slavi letos 251etnico svojega obetoja. Ta pomembni jubilej je praznovalo s cerkvenim koncertom, katerega je priredilo sinoči v stolnici. Nastopil je celoten zbor s solisti in pomnoženim vojaškim orkestrom s »Stabat Malcr« od Giachina Rossinija. Dramalska kantata »Stabat Mater« jc produkt iz Roseinijevc najzrelejše dobe ter izkazuje vse one izrazite posebnosti, katere poznamo iz skladateljevih opernih del, med katerimi je zla. sti »Seviljeki brivec« stalno na programu vseh opernih pozornic. Linija kantate ni niti izrazilo cerkvena niti dramatična, če izvzamemo začetek zadnjega stavka, pač pa jo odlikuje ona specifična italijanska inclodika, ki leži vsem italijanskim mojstrom v krvi ter preveva ludi italijansko cerkveno glasbo. Orkester ima le podrejeno vlogo spremljave, tuja, naravnost minuciazna izraba vseh možnosti kontrapunktike, ki odlikuje slična dela severnih klasičnih mojstrov in le v pričetku zadnjega stavka ee poglobi in dramatično razvije. — Tem večjo važnost pa poklada skladatelj na pevski part dela. Med dinamično močno poudarjene partije zbora vpleta sladke arije solistov, katerim sledijo dramatični poudarki, v kalerih izrabi vse glasovne možnosti, tako da bi si celotno dc!o prav lahko predstavljali kot opero. Radi velike melo-dijoznosti pa je delo kot nalašč tudi za široko publiko ter mu je uspeh zasiguran. Pri sinočnji izvedbi, ki jc bila vzorna, moramo predvsem omeniti odlične soliste. Sopran gospe Lovšetove je še vedno enako metalno čist, prodoren in nebeško lep, globoko občutje, ki jo odlikuje, je zagrabilo zlasti v gotskem polmraku cerkve. Enako tudi mezosopran gospodične Ve-dralove, katero odlikuje zlasti velika pevska kultura in muzikalnoet. Gospod Živko (tenor) je odpel svoje težke eolo-točke, ki zahtevajo veliko prožnost glasu, vzorno; g. Neralič, ki jc barilo-nist, je odpel basovsko partijo z veliko obsežnostjo in neobičajno dramatičnostjo. — Občudovanja vreden je zbor, odlikuje ga vzorna disciplina, muzikalnost in izenačenost glasov. Razpolaga z izbornimi močmi, odlikujejo ga zlasti globoki basi in med cerkvenimi zbori bi težko našel tekmeca. Orkester, ki ima, kot omenjeno, le podrejeno vlogo, jc bil siguren in dober. — Delo je na-študiral stolni kapclnik g. Gašperič z ljubeznijo in globokim umevanjem, vodil ga jc s sigurnostjo in občutkom. V glavnem je njegova zasluga, da so si pridobili cerkveni konccrii v Mariboru tradicijo ter si zagotovili svojo stalno publiko iz vseh slojev, ki je tudi sinoči napolnila obeežno cerkveno notranjost do zadnjega kotička. Piai Maščevanje. V Smoliucih pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah so je dogodil tale slučaj. Janez K. je naznanil trgovca H. češ, da je točil vino, zu katero ni plačal trošarine. Trgovec je bil vsled tega zelo razburjen in je iskal prilike, da bi se maščeval nad Janezom. Dne 17. t. m. je Janez s svojo ženo šel po opravkih k Sv. Lenartu v Slov. goric". Prišcdši do trgovine, je stopil H. iz svojega lokala ter spregovoril z Janezom par prijaznih besed. Nenadoma jo potegnil iz žepa samokres ter oddal tri strole, ki so Janezu prestrelili trebuh in čreva. Janez se je zgrudil nezavesten na tla, žena pa je vsa preplašena klicala ljudi na pomoč, ki so Janeza spravili v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Izgubljeno. Kostanjeve.c Ivan iz Nove vasi je zgubil denarnico z 900 Din. — šoštarič Marija iz Jevšincev je tudi zgubila denarnico s 100 Din iu raznimi računi. Našla se jo večja količina masli v škatljah z« usnja in ženski dežnik. Ponikva Martinovo nedeljo smo vkljuh slabemu vremenu obhajali slovesno in seveda ludi veselo razpoloženo, posebno ua večer. Krčmarji so prišli na svoj račun — in domovina, namreč ponkovska, je rešena. Razstava sadja. Žličarjev Slavko, lo je tisti fant od fare, Iti je dovršil letos kmetijsko šolo v št. Juriju ob j. ž., si je uredil ua svojem domu kolekcijo domačega sadja. Kolikor nam je znano, nainc-rnva prirediti s pomočjo domačih sadjarjev mulo razstavo sadja v novi posojilniški slavbi. Namen razstave bi bil, vsaj domačine seznanili z vrstami sadja, ki uspeva pri nas. Misel jo vredna vse polivale in upamo, da bodo g. Slavku Šli vsi mero-dajni krogi nn roko, zlasti Kmetijska podružnico. Razstava bi bila enodnevna in sicer na prvo a d-ventno nedeljo ali pa nedeljo pozneje. Pretresljiva izpoved na smrtni postelji Le malo je ljudi, ki bi vedeli, da se jo v Mehiki od leta 1926 nahajal neke vrt?tc papož, kakor v Času najbolj divjih verskih bojev v srednjem veku. Tega novega papeža je vrinila med verno katoliško ljudstvo v Mehiki brezvestna vlada, računajoč nn lo, da bo ljudstvo odpadlo od prave vere. Ubog in pozabljen od svojih uekdaujili pristašev je on umrl pred tedni v l>olnišnici Rdečega križa . Bil je patriarh tako imenovano svobodne narodne meksikanske cerkve, ki jo je ustanovila vlada, da bi lažje uničila kntoličaustvo in f to narodno cerkvijo preslepila prebivalstvo. Dočim je katoliško duhov-nišlvo in prebivalstvo skoraj kot en mož obsodilo to novo vero, se je vladi posrečilo pridobiti katoliškega duhovnika Pere za za odpad. Tega bivšega katoliškega duhovnika jo vlada imenovala zn škofa : in ker je kljub temu vžival še vedno premalo avtoritete, ga je imenovala kmalu nato za patriarha-. V začetku je dobil od države tudi plačo: ko pa le ni bilo nobenih uspehov, so mu tudi to plačo odtegnili. Mož je živel v precejšnjem pomanjkanju in nedavno je tako oslabel, da se je zgrudil od bolezni in slabosti na ulici. Prenesli so ga v bolnišnico Itdečega križa, kjer so zdrav-uiki ugotovili, da so radi pomanjkanja in bede, bolezni in še bolj radi duševnega trpljenja šteti dnevi petinosenidcsetletnemu starčku. V prvi noči v bolnišnici se je nenadoma dvignil v postelji in vzkliknil: Bratje, kristjani — jaz umiram ... Pristopite k meni in poslušajte moje poslednje besede. Kakih trideset bolnikov so je kmalu zbralo ob postelji neznanca. Kmalu so bili v sobi fndi zdravniki. Bolnik jo nato pričel: Jaz seni škof tako imenovane državne cerkve v Mehiki. Pred svojo smrtjo, ki me kmalu sprejme v svoje naročje, želim, zapuščen od vseli, tukaj vpričo vas napravili mir Pogoni in vas prosim vse. da boste žive priče lo moje poslednje volje. Nato je bolnik podnl \ srce segajoč" izja- Posvetitev praškega nadškofa ve o svojih slabostih, ki so ga pripeljale do tega, da jc izstopil iz rimsko-katoliške cerkve. »Prosim milosti,« je z bolnim glasom nadaljeval starček, rtudi za one, ki sem jih s svojim zgledom iu prigovarjanjem spravil s prave poti in jih zapeljal v zmoto in greb. Moji nazori so napačni. Svarim vse pred takimi zmotami in vas, ki ste zbrani ob moji smrtni postelji, rotim, da nikdar ne zapustilo svoje prave cerkve in sc zvesto držite njenih nezmotljivih in večnih resnic.:: Po tej izpovedi, ki jo je napravil z nadčloveškimi močmi, sc jo starček zgrudil v postelji. Smrtna tišina je zavladala v bolniški sobi. Starim zdravnikom, ki so videli že nešteto umirajočih, je blestela solza v očeh. Bolniki pa so napisali to izjavo dobesedno in ko je starčku malo odleglo, jo je tudi sain - pomočjo zdravnikov podpisal, kar so storili ludi vsi, ki so bili navzoči, zdravniki in bolniki. Neposredno preti svojo smrtjo je imel Pe-rez, ki je bil vse do poslednjega frenutka pri polni zavesti, še to zadoščenje, da so mu lahko sporočili, da so njegovo izjavo vse duhovne in civilne oblasti potrdile kot resnično in glede pravilnosti vsem zakonskim predpisom odgovarjajočo. Katoliški škof je takoj, ko je prejel to izjavo. poslal v bolnišnico duhovnika, ki jo bolniku podelil poslednja tolažila svete cerkve, gn spovedal in obhajal. Ko jo kmalu na to umrl, so škofje odredili, da se pri vseh mašah prihodnjo nedeljo moli za zveličanje duše odpadnika, ki se jc vrnil \ naročje cerkve in da se naj povsod ludi prebere vernikom njegova poslednja izjava. S patriarhom jc obenem umrl tudi shizmatičen pokret. Poskus oblastnikov z na-redbo ustanoviti neko novo umetno cerkev, se j je gladko izjalovil iu ga gotovo ne bodo nikdar 1 več ponovili. Po resignaciji msgra dr. F. Kordača ie sv. stolica imenovala za praškega nadškofa dr. Karla K a š p a r j a, dosedanjega škofa v Kraljevem Gradcu. Novi nadškof je velik znanstvenik iu strokovnjak za cerkveno pravo. Posvetitev se je izvršila na izredno svečan način ob ogromni udeležlv čeških in slovaških katolikov, na čelu s katoliškimi orga- nizacijami, predvsem Orli. Zelo ganljiv je Ml trenutek, ko je v stolni cerkvi neposredno pred svojo posvetitvijo nadškof dr. Kašpar pristopil k svoji nad 81 letni materi in jo prosil za materinski blagoslov. Starka se je zjokala, poljubila klečečega sina-nadškofa in mu podelila svoj topli materinski blagoslov. Pustolovščine „s'na belgijskega kralja" Avstrija je v zadnjem času postala zbirališče mednarodnih pustolovcev. Včeraj smo poročali o aretaciji ^princa in indijskega pogla-varjac na Dunaju. Skoraj istočasno pa je končal svojo pustolovsko karijero :visokem< cospodu. Znamenita Durorjcra slika Praznik roinegu vcura^. Slika jc last samostana .Strahov v Pragi iu je - kakor smo že v --Slovencu- poročali — na prodaj. Za njo ponujajo približno tO) milijonov dinarjev ameriSki kupci, vendar je gotovo, da jo bo odkupila češka vlada, da < tem ohrani »o znamenito sliko doma. Beda umetnikov v Nemčiji Minuli teden sc je v Parizu obesil mladi slikar Schvvede. Prišel jc tja lani menda iz Finske v upanju na zaslužek in slavo. Bogati Američani, na katere je sanjal, so izostali in je revež naposled podlegel razočaranju in lakoti. Samo njegova stara perica je prinesla ?opek vrtnic na grob. Ostali dobavitelji so prišli z neplačanimi računi in glasno prekli- >(f»4-rnio pim! \ raznih ameriških mestih ji v zadnjem času prišlo do nočnih demonstracij proti zakonu. Ivi prepoveduje izdelovanje alkoholnih pijač. Demonstranti so nosili table z napisi: :Mi hočemo piva! Govorniki so na teb zborovanjih zahtevali. naj vlada zopet dovoli izdelovanje piva, ker bo tem dana tudi stolieočern brezposelnega delavstva možnost zaslužka. Sploh je protiprohi-bicijsko gibanje vedno močnejšo in bodo prihodnje volitve za predsednika Združenih držav v znamenju za ali proti prohibiciji. njali, ko so videli, da nc morejo ničesar za-rubiti v prazni revni umetnikovi delavnici. V Berlinu in menda povsod vlada med umetniki ista revščina. Posebno sc jc žc razpravljalo o ustanovitvi neke samopomoči. A kako bi pomagali drug drugemu ljudje, ki vsi skupaj nimajo prav nobenega zaslužka! Zato so navdušeno pozdravili mednarodni umetniški krogi izviren domislek znane nemške slikari-ce, gospe Hannot-Jacobijeve. Predlaga menjalno trgovino. Trgovci s kurivom bi lahko zalagali kiparje in slikarje s premogom in drvmi. Prejemali bi v zameno kipe in slike. Časi se še bodo spremenili. Trgovci bodo pozneje bogato odškodovanj, ker utegne postati marsikateri sedaj ubogi umetnik svetovno znan. Zobozdravniki na isti način lahko žc sedaj zdravijo umetnike. Saj nc bo lepa izvirna slika s primerno vsebino nikoli odveč v zobo-zdravnikovi sprejemni sobi. Sc peki, mlekarji in mesarji morajo izrabiti priliko za dobro delo. Pridobili bodo marsikatero umetnino, ki bo v okras njihovim domovom, ne da bi zo njo morali plačati gotovino. Berlinski umetniki so žc ustanovili poseben gospodarski urad, ki bo navezal slike s trgovskimi krogi in omogočil čim širšo izvedbo novega načrta. Pameten ukrep Su Madjarskem morajo ludi privatna pod-jetja plačevati svojim nastavijenrem, če so poročeni, malenkostne doklade za ženo iu otroke. V zadnjem času so pričela vsa podjetja sprejemati samo ueoženjene uradnike iu nisn dala dovoljenja žc nastavljenim, da bi se poročili. S leni jc bil vpeljan neke vrste celibal za uradništvo. Na pritisk javnosti jc vlada sedaj odločno nastopila proti tej navadi in več podjetij je bilo občutuo kaznovanih. Ta ukrep vlade ie javnost pozdravila in jc gotovo na mestu, Te pomislimo, da ravnatelji in upravni svetniki dobivajo na stotisoče dinarjev nagrad, medlem ko hočejo podjetju na ta način prihraniti malenkostne vsoto. Itmmiii-k.i kraljica Marija je nn obisku pri svoji najmlajši hčerki prlncezi Ileani v Monakovein. Na sliki od leve: Princeza Ilcana Habsburška, Anton Habsburški, soprog romunsko kraljevske princczc in kraljica-mati Marija. Takoj po svetovni vojni, v kateri sc je boril kot dobrovoljec v belgijski armadi, je Olto pričel s sleparijami in pustolovščinami. Leta 1919 se je lepega dne pojavil v zasedenem nemškem ozemlju v Koblenzu kot *Otto de Вегту: iu je po naročilu belgijskega kralja -izročil ameriškemu generalu Allezu najvišji red lx?opoldovega križa. Na In račun jo sijajno živel, ker si je v navdušenju, ki je zavladalo med ameriškimi častniki, skoraj od vseli izposodil lepe denarje. Ko jc ta sleparija prišla ua dan, belgijska vlada radi vljudnosti in deloma iz političnih razlogov ni mogla blami-rali ameriškega generala in jc to -odlikovanje potrdila. Otto je bil sicer prijet, da pa ne bi bilo prevelikega škandala, kmalu izpuščen, ne da bi prišel pred sodišče. Leta 1920 se jc pojavil kot sin belgijskega kralja v Carigradu in je »v imenu svojega kraljevskega očeta pripel radostnemu sultanu hrabrostim medaljo ua prsi. Fantastične so govorice o darovih, ki jih je pusto-i lovec pri tej priliki dobil od presrečnega eul-1 tnna. Letn 1927 nastopi v fraucoskem letovišču j Biaritz kol lajnik angleškega prestolonaslednika. Najel jo elegantno stanovanje v najbolj-• šem hotelu iu živel v največjem razkošju. V poslednjem trenutku je brez sledu izginil. Angleško zračno ladjo :lt 100; bodo prihodnje dni razdejali in prodali kot staro železo. Vlado Jo sklenila. da odslej ne bo več gradila eljčnih zračnih velikanov, ker so se pokazali neuporabnim in nepraktičnim. Tisočkrat čez Atlantski ocean Tc dni je umrl v Londonu dr. Beaumont, ki je šc pred kratkim velja! za seniorja ladijskih zdravnikov paroplovnc družbe White Star Line. Dr. Beaumont je bil večino svojega življenja zaposlen kot ladijski zdravnik in se je kol tak nad tisočkrat prepeljal čez Ocean. Sultana (3). Zn njima stojita oba ženina, okrašena e cvetjem. Funt in blagovna tržišča Odredba angleško vlade, da se tunt ne oslanja več' na Klalo podlago in izgubi s tem svojo sta-bilnosl, je imela svoje |>osledice ne samo za angl. gospodarstvo, ampak 1u, ki izhaja v Clevelandu, je krajce poročilo o slovenskem katoliškem življenju v Ameriki. To poročilo, posneto po koledarju Ave Marija za I. 1932, navaja: Slovenskih župnij v Ameriki je sedaj 43, župnijskih ali farnih Sol pa 17. Število slovenskih duhovnikov znaša 101'.. od katerih se nahajata dva v Kanadi. Med tem številom duhovnikov jo tudi lii frančiškanov in 8 benediktincev. СеЦе Programi KadiO'LjubHana t Sobota. 21. nr.vembrn: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče. — 17.00 Salonski kviutet. — 18.00 Viktor Pirnat: Zuinberaški uskoki. — 18.30 B. Hrovat: Knjiga ljudske izobrazbe. — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. — 19.30 Prof. L. NamorŠ: Spoznavanje manufaktur. blaga. — 20.00 Koncert j-Ljubljanskega Sramel kvarteta: Sodelujejo gg. dr. Ivan Kurlin (1. gosli), Božidar Groblarher (2. gosli), Vladimir Prinčič (harmonika), Viktor Dežela (kitara). Pesmi poje Joža I.iko-vič. — 21.00 Salonski kvintet. Drugi programi i Sobota, 21. novembra. Belgrad: 11.05 Narodne melodije. 12.05 Opoldanski koncert. 18.00 Radio orkester. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Pester večer. 22.20 Narodno melodije. 22.50 Jazz. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Prenos iz Belgrada. — Budapest: 12.05 Konccrt kvarteta. 18.00 Balalajke. 20.30 Večerni koncerl. 22.15 Radio orkester. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.45 Brucknerjev simfonični koncert. 20.40 »Carjevič-.-, opereta. — Milan: 11.15 Pestra glasba. 21.00 Varietcjski večer. 23.00 Plesna glasba. — Praga: 21.00 Večerni koncerl. 22.20 Moravska Ostrava. — Rim: 21.0») »Madame Bulterfly;, opera. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert. — Berlin: 20.30 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Lahka glasba. 23.00 Plesna glasba. — Barcelona: 13.00 Plošče — lahka glasba. 18.30 Radio sekstet. 10.85 Trio. 21.05 Radio orkester. — Stuttgart: 20.15 Zabavni koncert. 22.35 Plesna glasba. — London: 20.80 B. B. C. kvintet. 22.00 Komorna glasba. — Toulouse: 20.00 :>Ronieo in Julija•. 21.30 Akor-deon. 22.45 Jazz. — Trst: 12.30 Plošče. 13.00 Pestra glasba. 17.45 Lahka glasba. 21.00 Konccrt voinške godbe. 22.25 Lahka glasba. Jesenice Glavna jeseniška ulica, to jo Prešcrr, vn cesta, ima na pločniku ob deževju polno kotanj in mlak, tako da se je pešcu trebn zelo previdno umikati, ako nima posebno dobrih čevljev. S par vozni i peska, kakršnega je nn Jesenicah dovolj, bi bil ta nedostatek odpravljen. \ -e drugače pa je na Savi, to je v ulici, ki je debila lepo ime Industrijska ullea. Tam je pravo gnezdišč" smeti, odpndkov in drugega. Tu že niso vej mlake. pa2 pil majhna jezercu, tako da morajo imeli hišni posestniki »lesko položene, ako hočejo v hiše. Tudi ondotni kanal je že dolgo časa zamašen. tnko da se nemaga ne more odtekati. Hišni posestniki imenovane ulice prosijo gospoda župana, ako bi svoje-^asno izdano obljubo izpolnil ter tudi ta del jeseniškega mest i primerno uredil. Pripomnimo, da se je prej leti baš v tem koneu Jesenic širila nalezljiva bolezen. Ne pozabile, da je v Krekovem prosvetnem društvu v nedeljo, nn god sv. Cecilije, koncert 7. izbranim sporedom. Cecilijin koncerl j" posla! nn Jesenicah žo tr-idicijii iu upati je, dn ga hode Jese-! uičuni tudi letos v obilnem številu poselili. Tržni dnevi so nekoliko odnehali. Seveda, glavni letošnji pridelek, lo jabolka, je v kleteh spravljen iu čaka na boljšo ceno, ko bo zaloga v družinah jel« primanjkovali. Vendar pu je še vedno živahno ob Prešernovi cesti, posebno ob sobotah. Kranj V prid brezposelnim. »Ljudski oder bo v nedeljo 22. nov. popoldne ob 4 ponovil dobro uspelo Molierovo komedijo »Skopuh«. Prebitek od igro jo namenjen pomoči bednih in brezposelnih, ki čedalje bolj trkajo na vrata usmiljenih src. Smrt stare korenine. V visoki starosti 80 let je v pondeljek ponoči umrl cerkvonik podružnične cerkve sv. Jerneja na Uupi Ivan Zupau vulgo Ha-riž. Svojo službo je opravljal veslno in z v, seljem več kot 40 let. Bil je tudi mrliški oglednik. Ker je večkrat pomagal tudi v farni cerkvi v Kranju in pri raznih procesirali, ga je poznala vsa kranjska fara. Pokopali so na Rupi včeraj zjutraj. N. p. v m. I Obrtnikom. Ker mnogi obrtniki zlasti po deželi šo ne vedo za spremembo, ki jo nastala prt tajništvu zadruge, sporočamo sledeče: Tajništvo zadruge rokodelskih in sorodnih obrlov v Kranju vodi od oktobra dalje podnačelnik zadruge Josip Šiška, Kranj, Glavni Irg št. 116. Zadruga posluje vsak delavnik od 8—12, v pon< ieljkih pn od 8 do 12 dopoldne in od 2—5 popoldne. Kočevje Znižanje najemnin. Predlog banske uprave, naj bi stanodajalci znižali v teh resnih gospodarskih časih najemnine svojim strankam, ni uašel v našem mestu nobenega odmeva. In vendar moramo lu javno pribiti, da so stanovanja sorazmerno v Kočevju mnogo dražja, kakor po drugih mestih. Ljubljana sama ima v razmerju s Kočevjem mnogo cenejša stanovanja, če izvzamemo, da je Ljubljana prvi draginjski razred, naše mesto pa drugi. Najemniki stanovanj so v našem mostu povečini uradniki in delavci. Obrtnik in trgovec si jo znal tekom let postaviti svoje domače ognjišče, dočim ta dva sloja morata skoraj vse življenje biti navezana le na milost hišnih posestnikov. Cene stanovanjem so v našem mestu gibljejo od 300—1200 Din. V novih hišah ali količkaj boljših stavbah stane trisobno stanovanje povsod 1000 Din. Ta vsota jo za mi-zerne razmere, v katerih živi danes naš uradnik uprav horendna. Ker gre za olajšanje bremen ravno uradniškega in delavskega sloja, bi bilo na mestu, da bi hišni posestniki popustili na najemninah vsaj 10—20%. Zima je. V noči od torka nn sredo je zapadel na Kočevskem sneg. Ni sicer prvi, ker nas je počastil s svojim obiskom že pred štirinajstimi dnevi, vendar je ta, novi sneg, znanilec zimo, ki so je s toni tednom pričela. Vreme je zelo neugodno, temperatura je padla v zaduiik dneh za 8" Celzija. ■& Konccrt mladinskega pevskega zbore se bo vrSil v veliki dvorani Ljudskega doma v nedeljo popoldne ob pol 5 in ne, kakor je bilo prvotno javljeno, ob pol 4. Predprodaja vstopnic sc vrši v knjigarni Goričar in Leskovsck na Kralia Petra cesti. Z ozirom na dobrodelni namen koncertnih dohodkov se preplačila hvaležno sprejemajo. & Kalastiska uprava v Celju razglaša, da se bo preselila iz poslopja okrajnega načelstva v Preiernovi ulici v državno poslopje pošte v ponedeljek 23. t. m. Zaradi selitve se v ponedeljek 23. in v torek 24. t, m. strnnkc ne bodo sprejemale. Vhod v nove prodore katastrske uprave, Iti se nahajajo v II. nadstropju poštnega poslopja, je s Cankarjeve ceste. 0 Popravek. V četrtek 12. t. m. se nam je vrinila zelo neljuba pomota. Objaviti bi morali naznanilo smrii ge. Cvahte roj. Družovič. Pri telefonskem pogovoru .se je pa ime slabo razumelo, tako da je nastalo Hvastc roj. Druzovič, Toliko v pojasnilo čllateljcm, ki so si lo menda itak že sami popravili. (.1 S kolom po glavi. V nedeljo ponoči, okrog polnoči, se je krojaški pomočnik Stanislav Ribežl iz Dobrove pri Celju odplavil iz neke gostilne na Ostrožncm domov na potrebni počitek. Komaj je stopil iz veže preko vrat na cesto, ga je žc neki fant, ki je bil preje tudi v goetilni, lopnil s kolom po glavi e tako silo, da se je takoj onesvestil. Poslali so takoj po režilni voz. Med tem se je pa Ribežl zopet zopet zavedel ter je odklonit rešilni voz, ki se je nato vrnil. Včeraj dopoldne pa je bil lešilni avto zopet pozvan, ker so je Ribežlu poelabšalo etanje in jc verjetno, da ne bo več dolgo živel. Dečko, ki ga je tako prijateljsko poboža! s kolom, ee pa izgovarja, da ni hotel Ribežla udarili, temveč nekega drugega fanta, ki je bil tudi v goetilni, in da ee je zmotil vsled teme. Smrtua kosa. V sredo 18. t. m. je umrla na svojem stanovanju v Gosposki ulici 24 zasebnica Kač Barbara, pristojna v St. Peter v Sav. dolini, v visoki starosti 94 let. Pogreb pokojne sc bo vršil v petek 20. t. m. ob 3 popoldne na mestno pokopališče. — Rajni blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! Murska Sobota Levstikova proslava. V proslavo stoletnice Levstikovega rojstva se jo vršila na tukajšnji gimnaziji proslava. G. prof. Rnuter je v izčrpnem pi>-voru predstavil Levstika kot človeka In pisutelju. Govoru no sledile tri deklamacije. Proslava se jo zaključila z nastopom pevskega zbora, ki je zapel dve mladinski pesmi: O (»očilnirnh in Psiček laja. Osebna vest. V začetku tedna je nastopil službo tajnika okrajuega cestnega odbora g. Gombio Janez. Smrina ko.-a. V ponedeljek popoldne so pokopali 54 letno Potočnik Julijniio. Pokojuicl je pred tremi meseci umrl mož. Od žalosti je tudi ona začela hirati iu žalost jo jo sedaj spravila v grob. Ljubljansko gledališče DRAMA (Začetek ob 20.) Petek, 20. novembra: Zaprlo. Sobota, lil. novembra: BRKZ TRETJEGA. Red B. Nedelja, 22. novembra oh 15: PRINCESKA IS PASTIR« f;K. Izven. Znižane cene. Ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23. novembra: VEST. Red D. OPERA (Začetek ob 20.) Petek, 20. novembra: SNKGUROCKA. Red C. Sobota, 21. novembra: ŽIDINJA. Izven. Znižane ccnc. Nedelja. 22 novembra ob 15: VIKTORIJA IN NJEN IIUZAK. Izven. Znižane cene. Oh 20: K06TANA. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 20. novembra: Zapito. Soboti. 21. novembra ob 20: PTIČAR. Premijera. Nedelja, 22 novembra ob 15: ZEMLJA SMKII-IJAJA. — Ob 20: S1.ABA VEST. Novi svetovni rekordi Poročali smo že o napredku, katerega so dosegli Japonci tudi n i športnem polju. Tako v plavanju, kakor v lahki atletiki bodo imeli Japonci kaj kmalu prvo besedo. Nič čudno. Malo je na svetu narodov, ki bi imeli tako življenjsko energijo kakor ravno Japonci. V športu bi Japonce lahko primerjali samo So s l''itivi. Za športne uspehe pravijo, je treba imeti gotove predpogoje že prirojene. Plavalec, lahkoatlet, nogoun !aš i. i. d., vsi ti morajo imeti vsaj teoretično za svojo športno panogo primerno vzra-ščeno telo. O Japoncih pa pravijo, da nimajo nobenih predpogojev. Vsi so povečini majhni, slabotni ljudje, medtem ko jc znano, da so vsi dobri plavalci, skakalci v višino, lekalci na kratke progo veliki, mišicaati ljudje. Kako to poleni, da dosežejo take rezultate, iu so danes ravno Japonci najresnejši konkurenti Ameriknnccm nu prihodnji Olimpijadi v Los Angelos? Omenili smo žo življenjsko energijo naroda z daljnega Vzhoda. S to energijo so se Japonci v zadnjih 80 letih povzpeli med prve narode na svetu. Japonci so lorej dokazali in ovrgli trditev, dn je treba z.a šport gotovo prirojeno predpogoje. \ »c se lahko doseže z voljo! Povedali smo to tudi radi tega, ker ravno naši športniki za svoje neuspeli ' iščejo vzroke: češ nimamo predpogojev, nismo rasa za šport. To jo seveda napačno, le energijo za smn-tren in rosen a kmetska dela, pridno in pošteno sprejmem ta-koi. Zaff, Maribor, Po-brežje )>od šolo. Pouk Ćamernikova šoferska šola II Liabliana, Dunajska c. 36 fJugo-avto). Prva oblast koncesionirana. Prospekt 5t. 16 zastonj. Pišite ponjl 1 Stanovanja Stanovanje hlačno, komfortno, štiri tli trisobno oddam. Sp. ;i§ka, nova vila, Beljaška ulica. Opremljeno sobo cpo. mirno oddam. Na-Sloven.« pod št. 13.653. štedilniška soba .e takoj odda. Zaff, Po-•režje pri Mariboru, Ob Dravi štev. t. pod šolo. Sobo blizu glavnega kolodvora, oddam starejšemu in poštenemu gospodu, ki iii se čutil domačega. • Ponudbe na upravo ,Slo-\ enca' v Mariboru ood Majhna družina 19.« 1ЕШВ2В! Dva harmonija pripravna za pevska društva. ccno naprodaj — tudi na obroke. Ponudbe na upravo Slovenca -pod I.ira št. 13.671. Vilo novozidano, 20 let davka prosto, štirislanovanjsko, z vsem komfortom, se proda za 520.000 Din. Naslov v upravi .Slovenca pod št. 13.608. 1.ШЈ »JIliU Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«, Liubliana — Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Kupimo več vagonov lepih prvovrstnih jabolk hanada Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru Frikcijsko prešo močno, z 80 do 120 mm močno osjo in 350 mm razdaljo med stojaloma -iščem. Ponudbe na upr. Slovenca pod Dobro ohranjena št. 13.650. оиша Seno zdravo in «ubo proda L. Nouschak, Bos. Dubica. Pohasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria. Lovske pse krasne živali proda Kari Štrukelj, Rašica, p. Vel. Lašče. Mizarske stroje kompletne, prodam ali dam v najem. Ponudbo poslati na upravo »Slovenca- pod »Mizarski stroji« It. 13.672. Opletenc balone 30—35 1 vsebine prodamo. Naslov v upravništvu Sloven. - pod št. 13.659. Najboljši nakup za zimo nogavic in rokavic, pletenin in puloverjev, robcev, kravat, srajc, čipk in vezenin, volne, D. M. C. prejice, torbic, aktovk, dežnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čcvlfarfe in ta-petnlke Na malo Na veliko samo pri Jot. Fate^nc, Ljubifans za vodo Miklavževe lasulje se sposojujejo. M. Pod-krajšek, Sv. Petra c. 12. II Kdor rabi vreče IfUDl (tli HOl-cene|e pri tvrdki: Mirho Mlaher t LJubljana . Slomškova ulica št. 1) lelet. štev. 2947. Namizno sadje od 25 kg dalje se prodaja v garaži Lojze«, na dvorišču palače -»Grafika do 21. t. m. od 2 do 5 popoldne. Lanene tmm in drugo krmilo nudi najreoej Veletrgovina žila iti tooke. A. VOLK, LJUBLJANA Heelteva ccste 2«. Sveže in suhe jgobe kupujem staluo vsakv množino. Zahtevajte uo-lasnila. Namizna jabolka prvovrstna. razpošiliain po naiuižii ceni. — Peter Setina. Radeče — Zidani most. Tudi v naš; podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta ŠL 5 (paviljon) lahko plačale naročnino za »Slovenca«, »Domo ljuba« in »Bogoljubat, naročate inserate in dobite razne uitormacije — Poslovne ure od pol 8 zju trai do pol 1 popolJue in od 2 do 0 popoldne Telelonska štev 3030. Nogavice , rokavice, volnu in bomba/ i najceneje in v veliki izbiri pri KARL PitELOO L J UBLJANA, 2idovskn ulica in Stari trg Plašče Jabolka plemenita, pcimissima 4, prima 3, sekunda 2, ter-tia 1 Din za kg razpošilja Postržin. Krško. : za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za na-j iakarje, peke, mesarje. I kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana. Mestni trg 8. SALDA-KONTE STRACE • JOURN^LE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI fO IZKEDNO UOODNIU CEN AB K NJ1GOVEZN 3CA JUGOSI/JVENSKE TISKARNE PREJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJI? Popolnoma varno naložite svoj denar v najemni poselil r Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo naiugodnele. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, sc ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah Pogrebni zavod !. Gajšck. Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi, v 75. letu starosti, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, našega preljubega očeta, brata, tasta, starega očeta, gospoda Franca Jesiha zasebnika-užitkarja Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 20. nov, ob pol 3 iz hiše žalosti Zaloška c. 59 (Moste), k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Moste, dne 18. novembra 1931. Frančiška poroč. Habjan, Marija, Ana poroč. Dimnik, hčere. Andrej Habjan in Ivan Dimnik, zeta — in ostali sorodniki. Џ.Џ V ueizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod Hubert Rani višji vojni svečenik v pok. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 62. letu starosti, danes ob pol 20 izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega se bo vršil v petek, dne 20. novembra 1931 ob pol 4 popoldne, izpred mrtvašnicc Stara pot št, 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Priporočamo ga v blag spomin. V Ljubljani, dne 18. novembra 1931. Terezija Rant, mati. — Celcsta Francbetti roj. Rant, sestra. Magda Rant roj. Franchetti. svakinja. Engelbert Francbetti, svak. Brez posebnega obvestila. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA D. D. V L J V B L J A N i (MIKLOŠIČEVA CESTA 10) TELEFON STEV, 2057. 2470, 297У Vlose nad Din 500.000.000- Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-- Izvršuje vse bančne posle najkulan!ne|e Poslovne zveze s prvovrstnimi zavocii na vseli tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu z: о>л - O O — ŠSžggs! S it!!*!* 3 £ X es зла Eccg 3.131.-i I )r. Joža Lovrenčič: •ks 9 —. — — M >. it: " d S fr* 1 ~ ,«Q(5 t) 3 c — i C ; — _• :iB'O« ?e c - — tS»e-J , " ? r e« 3 fj > ^ c N N a m > r ot a > . .o > n -> = N " e « 'X o ■igd ^ 1 -j ® ~ — 2aa c и — SSsj^* _ • ТГ o »agofli-|go|55 I Anali izumrlega naroda Knmaii iz drugega stoletja pr. Kr. lil začeli so se previdno in polagoma pomikali v чпег, ki jim jo je naznačil, in so neovirano prišli do Natise in se ustavili. Konjeniki so se razvrstili v velik krog, da bi stražili in javili, če bi so bližal kod sovražnik. Pešci so odložili nepotrebno orožje in ko so se spočili, čakali povelja, kaj naj začno. Posamezni so se gnetli ob vozovih, katero so vozataji zapeljali na določen prostor med ruševine calskega selišča. Govorili so z ženami in deco, izprašujoe jih o zdravju, vožnji in šo tisočerih drugih malenkostih. Tresviri in avgpr so si ogledali lego kraja in ugotovili točko, ki naj bi bila središče naselbine. Groma! so zaklicali vsi ob enem Ptiblius Scipio Nasiea, Cajus Flaminius in Lucius Manlius Acidinus. In prišli so vojaki z lopatami in začeli kopali široko in globoko jamo — gromo ob točki, ki so jo označili tresviri. Ko je bila jamu izkopana, so dali tresviri novo znamenje. Naseljenci so se gnelli in prerivali. Vsak je hotel priti prvi do grome, v katero so nosili in vsipali prst, ki so jo prinesli vsak iz svojega kraja, in še so suli vanjo od vseh plodov, ki vspevajo v Laciji, Sabinščini in v Oskih. odkoder so po večini prišli. Zasujte gromo! so veleli tresviri, ko ni bilo nikogar več, ki b7 "Šakal, du položi v tujo zemljo kal hlagoslova, prinesenega od doma na daljnem jugu. Tuja zemlja, ilirska zemlja je pokrila italsko prst in njene plodove, in ko je bila jama zasuta, so posta- vili na njej žrtvenik rimskim bogovom. Avgur jc pri- I stopil k žrtveniku in na njem žrtvoval od vsega, kar | -o prinesli s seboj. Ko je opravil žrtev, je polil še j tla ob žrtveniku okoli in okoli z vinom in je potem j gledal proti nebu in čakal znamenja, ki bi ga razto!- i mačil. Dolgo ni bilo od nikoder nič, ne izpod nebi\, ! ki se je sinje bočilo nad njimi, ne iz pokrajine in no od morja, ki so ga videli v dalji, lesketajoče se v jutranjem solncu. Množico jo skrbelo, češ, bogovi niso naklonjeni naselbini, ki naj bi vzrastla ob gromi. Nenadoma je avgur, ki je bil sam nestrpen in že skoraj dvomil, da bi se nni avspicijo posrečile, veselo dvignil roke in pretrgal napeto pričakovanje. Glasno je za klical: Aquiln! Aquila? je odmelo med množico, ko da ne verjame. In pokazal ie pod nebo in s<. videli leteti od desne strani — mogočnega orla. Dobro znamenje vam jo dane. Ptič samega Ju- j pitra je in je znamenje, ki daje naselbini poroštvo | moči in slave. Po njem, ki ga jc s svoje roke poslal i Jupiter \ tej svetli uri, bodi naselbina sedaj in vse j čase — Aquileia! Slovesno je govoril avgur in dovesen jo bil nje- 1 gov obraz, ko jo utihnil in pogledal po množici. Aquiicia, Aquileia! so sprejeli tresviri in naseljenci veseli ponosno imo in gledali orla, ki jo nekaj časa krožil visoko nad njimi, potem se pa zaokrenil, kakor bi ga motili njihovi klici, in cdlelel proti goram v svoje domovje, ki se je zu zelenimi holmi belo tlvi-!_ralo pod nebi. in je bilo vsem, ko dn gledajo v pravi pravljični svet... Z upanjem v lepo priiicdnost so se lotili nadalj- njega dola. Pripravili so plug in vpregli vanj na desno vola, na levo kravo in so v velikem četverokotu okoli žrtveniku izorali brazdo, ki naj bi zaznamovala mejo tabora in mesta. Tam, kjer so imela biti vrata, so plug privzdignili, tako da je bila brazda na štirih krajih pretrgana- In so še s severnih >vrat« zaorali brazdo do južnih in od vzhodnih do zapadnih in tako določili glavni ulici, ki sta se križali pri žrtvenikn. kjer ie bil večji prazen prostor. Prvo ulico so imenovali cardo maximus ali via principalis, drugo de-cumanus maximus ali via praetoria. Ko je bil obris taborišča in jedra naselbine gotov, so se lotili vsi dela; še žene in otroci so pomagali. Kopali so ob brazdi globok jarek, izkopano zemljo uravnavali v nasip, v notranjosti pa so postavljali začasne šotore v skupinah, kakor so morale biti razvrščene v legiji posamezne kohortc in turme. Za žrtvenikom na pretorijski ulici« je stal poveljniški šotor, praetorium, za njim je tekla vzporedno z »glavno ulico • via quintana, ob kateri je bil kvestorjev — blagajničarjev šotor tik pred vraii, nazvanimi porta decumana. Tako so uredili začasno taborišče in so počivali pred pretorijem, ko jc stopil Ennius, ki jc ves čas motril delo in užival lepoto pokrajine, v kateri sc jo mogel diviti prebujajoči so pomladi in poslavljajoči se zimi, na tribunal, govorniški oder, ki so ga bili postavili tik pred pretorijem, in jc začel govoriti tako vzhičeno, da so vsi obmolknili in ga strmeč in občudujoč poslušali. Aquilejonses sumus, qui fuimus ante Rmna- ni Akvilejci rino, ki bili poprej smo Rimljani. Za Jugoslovansko tiskarno • f.iubljanl: Karel Oef- l/.daialeli: 1*чп Kaknvue. Urednik: Frane Krcmžnr.