UREDNIŠTVO IN T7PRAVNMTVO: LJUBU Alf A, BJLLJTJCTfO ZASTOPSTVO sa ^ftm Si UNIONE PTJBBIJCITA ITAUANA S. A-, SOLANO Črni dan ileSke mornarice Sijajna zmaga italijanske mornarice v veliki pomorski bitki v Sredozemlju, ki je trajala ves dan — Trije sovražni parniki in en rušilec potopljeni, osem ladij torpediranih in zadetih z bombami r ARIA ESCLUSTVA per h poboBctt* Bristol-Blenheim«r so vrgli na zapadno Sicilijo eksplozivne in zažigalne bombe, ne da bi povzročili škodo. Naši lovci so dohiteli sovražnika ter zadeli Washington. 25. julija, s. Po treh mesecih zasedanja je parlamentarna komisija redigirala zakonski načrt za povečanje davkov, katere bodo morali plačati ameriški državljani za takozvane izdatke za narodno obrambo ali za oboroževanje. Osnutek predvideva nove t^kse v skupnem letnem znesku 3,529.,000.000 dolarjev. Najbolj so prizadeta industrijska podjetja in kapital delniških družb. Los Angeles, 25. julija, s. V govoru, ki ga je imel v tem mestu bivši predsedniški kandidat Wilkie, ki ima propagandna predavanja za vojno, je priznal, da ameriški program oboroževanja zelo počasi napreduje. Wilkie je dodal, da opozicija proti politiki vlade upravičeno zatrjuje, da vlada v Washingtonu velika ■zmešnjava. Izredno zanimanje Ekscelence Visokega Komisarja za delo In gospodarsko Ljubljana, 25. juttja. Eksc. Visoki Komisar Emlllo Grazioll je mož Širokega, obzorja, neprestanega snovanja in globokega smisla za vsa vprašanja, ki jih zastavlja Ljubljanski pokrajini ln njenemu prebivalstvu vsakdanje življenje. To se je pokazalo že ob mnogih prilikah, ponovno pa tudi danes, ko si je Visoki Komisar ogledal davi najprej vrvenje na našem živilskem trgu in novi tržnici ob Ljubljanici, potem pa Se nekatere ljubljanske javne napravf in tovarne. Na živilskem trgu in v novih tržnicah Kako pomembno vlogo igra v življenju prebivalstva ljubljanski živilski trg, se dobro zavedajo tudi oblasti. To se je davi izkazalo še posebej z obiskom Eksc Visokega Komisarja na živilskem trgu. Visokega dostojanstvenika so pričakovali ob 7. na trgu župan dr. J, Adlešič, zastopnik mestnega tržnega urada mestni komisar Stanko Mihelčič in zastopnik mestnega tehničnega oddelka ing. arh. Kobe, Visoki Komisar Emilio Grazioli je prispel kmalu po 7. uri v spremstvu svojega tajnika Ruffinija. Sprejel ga je župan dr. J. Adlešič in mu predstavil zastopnika mestnih uradov. Visoki gost se je živo zanimal za življenje na trgu, predvsem pa za cene. Visoki Komisar je bil zadovoljen z zunanjo ureditvijo živilskega trga ter se je prepričal, da tržni urad vestno skrbi za red, pa tudi, da je blago naprodaj po predpisanih cenah. , Mimogrede si je ogle- dal tudi za naš trg značilno prodajalno lončenih izdelkov. Po ogledu trga si je visoki gost ogledal poslopji nove tržnice. Najprej mu je ing. arh. Kobe razkazal načrte in Visoki komisar se je živo zanimal tudi za podrobne ureditve. Ogledal si je tudi načrt pokritega mostu, ki bo držal med obema poslopjema čez Ljubljanico ter bo nudil tudi prostor za tržne mize. Visoki Komisar je dejal, naj sestavijo in mu predlože o tem podrobno poročilo ter obljubil svojo pomoč. Zanimal se je tudi za proračunane stavbne stroške, ki so znašali okrog 4 milijone din, in če ima mestna občina že vse kredite za novo tržnico. Po ogledu tržnice so visokega gosta po-vedli čez sadni in ribji trg na Pogačarje-vem trgu, od tam pa v podzemeljske prostore ob Mestnem domu, kjer imajo mestni poklicni gasilci pripravljeno varno shrambo svojega orodja. Na dvorišču Mestnega doma je bil postrojen oddelek 20 poklicnih gasilcev pod poverjstvom Fr. Rozmana in navzoč je bil tudi načelnik mestnega gasilskega odseka ing. J. Gričar. Visoki gost se je živo zanimal za naše poklicno gasilstvo. V nagovoru je izrazil, da je prepričan o popolni pripravljenosti naših poklicnih gaslcev ne le za Ljubljano temveč tudi za pokrajino in čestital jim je k uspehom dosedanjega požrtvovalnega delovanja. Pozdravil je preko njih vse gasilce Ljubljanske pokrajine. — Od Mestnega doma se je visoki gost odpeljal k ogledu novega mostu na koncu Streliške ulice. Ogled novega podgolovškega mostu Ob 8. uri je Visoki Komisar dospel s spremstvom na novi most ob koncu Stre-liške ulice, kjer mu je mestni višji komisar ing. Ciril Pogačnik razkazal novi most. Z zanimanjem je Visoki Komisar ogledoval lepo gTadbeno konstrukcijo v tričlen-skem loku, ki je dolga 50 m, široka 4 m. Mestna občina ljubljanska je uvidela potrebo po tem mostu, saj je vodil doslej preko Gruberjevega kanala v tem delu mesta samo stari Karlovški most, ves poljanski okraj in okraj sv. Jožefa pa ni imel zveze čez Gruberjev prekop z drugo stranjo pod Golovcem, kjer je v zadnjih letih nastala kčna kolonija lepih hiš in vil. Most je določen samo za lahek promet. Načrte je no redil in vodil inž. Ciril Pogačnik, zgradilo pa ga je vzorno gradbeno podjetje ing. Antor.a Umska. Ogled kopališča v Koleanji Po ogleuu brvi čez Gruberjev prekop se je Eksc. Visoki Komisar s spremstvom odpeljal v Kolezijo, kjer je gradnja no- veg-a kopališča pravkar v polnem razmahu. Tu je visokega gosta sprejel zastopnik mestnega gradbenega oddelka inž. Kobe in mu podrobno razkazal potek dela in naprave. Vodo bo kopališče črpalo iz Grada-ščice in bo skrbno filtrirana. Prostora bo za 1000 kopalcev, a kopališču samemu bo pridruženo obsežno otroško igrišče in športni prostor. ZgTajena bosta dva bazena, izmed katerih bo veliki 50 m dolg in 20 m širok, mali. za neplavače, pa 20 m dolg in 15 m širok. Veliki bo imel maksimalno globino 2 m, mali pa 1. m. Zraven b# tudi čofctališče za najmlajše. Načrte je izdelal inž. arh. Tepina, delo pa je prevzelo gradbeno podjetje Curk. Celotni stroški so proračunani na ^,300.000 lir. Prihodnji teden bodo pričeli z betoniranjem velikega bazena. V Tivoliju Eksc. Visoki Komisar je kazal živo zanimanje za vse podrobnosti, a ko se je o vsem poučil, se je ljubeznivo zahvalil inž. 11 obe t u in se odpeljal v Tivoli, da si ogleda otroško igrišče, ki ga pravkar pripravljajo o obliki velike krožne ploskve okrog rib- Zivljenje Ljubljane — Ogled lavnih naprav nlka. Eksc. Grazioli se je prijazno razgo-varjal m delavci, ki jih je zdaj zaposlenih 35, prihodnji teden pa bo njih število naraslo na 50. Na zgornjem koncu igrišča bo zgrajen tudi majhen bazen za otroke, ribnik sam pa bo v poletnem času namenjen čolnarskemu, pozimi pa drsalnemu sportu. Oba podolžna bregova bo vezala brv. V razgovoru z delavci se je Eksc. Grazioli podrobno zanimal za njihove mezde in obče za njihov socialni položaj in jim je v slovo izrekel nekaj prijaznih, bodril-nih besed. V tovarni „Stora" Po ogledu našega lepega Tivolija je z vso družbo vstopil v tovarno >Stora«, kjer mu je izrekel toplo dobrodošlico ravnatelj Franc Vogl in ga povedel na ogled. Stora zaposluje zdaj okrog 150 ljudi. Visoki gost je kazal živo pozornost za vse probleme dela, saj je pa obrat tudi resnično zanimiv. Tovarna izdeluje zastore, prte, garnitur^ vseh vrst. Ogled podjetja je trajal kakšne tri četrt ure, pred slovesom pa je Visoki gost izrazil željo, da bi imel z delavci kratek razgovor. Delavci so se zbrali na dvorišču tvornice in živilskega trga in tržnic Eksc. Grazioli jim je spregovoril besed, v katerih je izrazil svojo rado^, da se je srečal z njimi, in svoje zadovoljstvo nad tem, da delo v podjetju tako v redu in s tako lepim uspehom poteka. Ko je prevzel svoje odgovorno mesto v vodstvu Ljubljanske pokrajine, je bila njegova prva skrb. da se izboljša položaj delavstva. Zato je tudi odredil, da se s 1. julijem mezde zvišajo za 20 odstotkov V pivovarni Union Po ogledu Store je Visoki Komisar obiskal pivovarno Union, kjer so ga sprejeli predsednik Zveze industrijcev Avgust Pra-protnik in tajnik dr. Golia ter ravnatelj Nemenz. Visoki Komisar st je ogledal tovarno, se pogovarjal z delavci ln se zanimal za njih plače. Zadnji obisk Visokega Komisarja in njegovega spremstva je veljal tovarni za klej ob šmartlnski cesti. Tovarna je akcijska družba za kemično industrijo, ki izdeluje klej, želatino, ima tehnične maščobe, kostno moko, krvno moko in druga gnojila in hranila. Tovarno sta mu razkazala ravnatelj Bader in Froier. 52 angleških letal uničenih nad Kanalom Berlin, 25. jul. s. Kakor javlja DNB, je po najnovejšem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva izvojevalo nemško letalstvo 23. julija sijajno zmago nad Rokav-skim prelivom. Sestreljenih je bilo 54 sovražnih letal. Lovci so uničili 46 sovražnih aparatov, mornariško topništvo pa 5. Med sovražnimi letali, ki so bila sestreljena, je štirimotornik 8 Bristol-Blenheim in 40 letal tipa Spitfire. Nemške izgube so znašale skupno samo 3 aparate. Berlin, 25. iul. s. Po naknadnih obvestilih se je povečalo število včeraj popoldne nad Rokavskim prelivom sestreljenih angleških letal na 52. V zračnih borbah je bilo uni- čenih 27 letal, ostala letala pa je sestrelilo protiletalsko topništvo.. Samo v ozkem odseku preliva je bilo zbfti 9 štirimotornih letal, 37 članov posadke teh letal je bilo ujetih. Tri nemška letala se niso vrnila na svoja oporošča. Berlin, 25. jul. d. Pri vdoru angleških letal nad severozapadno Nemčijo v noči na petek so britanska letala na več krajih metala rušilne in zažigalne bombe. Napadi so zahtevah manjše število izgub med civilnim prebivalstvom. Na nekaterih krajih je bila povzročena tudi neznatna gmotna škoda v stanovanjskih Četrtih. Nemška, lovska letala so dve britanski letali sostreMla. Sodelovanje Francije in Japonske Tokio, 25. jul. s. Francoski poslanik v Tokiu Guy Fain je imel razgovor z namestnikom japonskega zunanjega ministra. Razgovarjala sta se o vprašanjih in odnosa jih med Francijo in Indokino. »Niči Niči« komentira japonsko-francosko sodelovanje v Indokini in piše, da vihrajo japonske in francoske zastave v Hanoju in Hajkongu. kakor da bi hotele dokazati sodelovanje med obema državama. Glede na zadnjo zvezo med Anglo-američan in čungkinlko vlado piše list. da je vlada Francoske Indokine dobro **a-zumela mednarodni noložaj. ne da bi zanemarila francoske interese. Francoski viceadmiral Jean Decouix, generalni guverner Indokine in niegovi sodelavci se dobro zavedajo, da pomeni napredovanje angleških čet in skupin generala Degaullea v Siriji nezaupnico angleške vlade francoski vladi v Vichvju. Za Indokino je samo ena pot in ta Je sodelovanje z Japonsko. V zadnjih časih so bile zek> redke francoske ladje, ki so plule v Indokino. To je eden izmed mnogih razlogov v korist japonsko-francosđve-ga sodelovanja. Značilno je, da kitajski trgovci v Indokini, ki so doslej jemali svoje blago na angloameriškem trgu, raje prodajajo japonsko blago. Dr. Clođius v Ankari Berlin, 25. julija a Doznava se, da bo opo!nemočeni minister dr Clodius. šef gospodarske službe v nenVkem zunanjem ministrstvu odpotoval v Ankaro, kjer bodo važna pogajanja v okviru nemško-turške pogodbe. Berlin, 25. jul. d. V zvezi z bivanjem nemškega gospodarskega strokovnjaka dr. Clodiusa v Ankari je angleška propaganda razširila vsakovrstne govorice o domnevnem ozadju potovanja tega člana nemškega zunanjega ministrstva v turško prestolnico. Z merodajnega mesta v Berlinu izjavljajo k tem zlonamernim vestem britanske propagande, da dr. Clodiusa že dolgo ni bilo v Ankari in da zaradi tega ne gre pripisovati njegovemu sedanjemu potovanju nikakega senzacionalnega pomena. Vesti angleške propagande, ki skušajo dr. Clodiusa spraviti v zvezo z razvojem političnega položaja — tako izjavljajo v omenjenih berlinskih krogih, — je treba označiti kot stoprocentno napačne. Povratek nemških kolonistov iz Sovjetske Rusije Berlin, 25. jul. d. Snoči je dospel v Berlin transport 210 nemških podanikov iz Sovjetske unije. Transport nemških kolonistov so na anhaldskem kolodvoru sprejeli predstavniki nemškega zunanjega ministrstva ter organizacije za inozemstvo. Sprejema se je udeležil tudi nemški poslanik v Moskvi grof von der Schullenburg, ki je že pred nekaj dnevi z letalom dopo- toval v Ser lin. Nemško-Svicarska trgoviska pogodba Bern, 25. jul. d. švicarski zvezni svet je na svoji včerajšnji seji ratificiral novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Švico. Nova pogodba ;e zajamčila Švici predvsem oskrbo z nemškim premogom in železom, v zameno pa bo Švica dobavljala Nemčiji večje količine živil, predvsem mlečne izdelke. Novi člani bolgarske akademije znanosti in umetnosti Bolgarska akademija znanosti in umetnosti je imela nedavno pod predsedstvom svojega predsednika ministrskega predsednika in prosvetnega ministra prof. B. Filova redni občni zbor. O delovanju akademije v preteklem letu ie poročal tajnik prof. Romanski. Objavljen je bil tudi seznam nagrad, podeljenih pisateljem in slikarjem. Med nagrajenimi pisatelji oo St. Cilingirov, T. Trajanov. D. Oimitrov, K. Konstantinov. K. Petkanov iti 9t Daska lov. Med na grajenimi slikarji so Benčo Obreškov. Ivan Funev, Nenko Balkanski, Kiril Conev in še nekaj drugih.. Pri Bolgarski akademiji znanosti in umetnosti je bil ustanovljen nterarno umetniški razred z čiarm T. G. Vojkovim, Al. Božinovim, S t. Ivanovim, pisateljem Elin Pelinom, skladateljem Petko Stajno-vim in slikarjem Iv. Lazarovim. Izvoljeni so bili novi redni, izredna ki dopisni člani v druge razrede Akademije. Odvisnost Španije Rim, 25. jul. s. Londonski radio je objavil: Avtoritativni krogi v Londonu zatrjujejo da je Španija kljub nekaterim govorom svojih državnikov še vedno odvisna od Angležev oziroma od angleških navicertov za biago, ki prihaja v jpmlw luke. Francosko vino za Nemčijo Vichy, 25. jiri. s. Sindikat francoskih vinogradnikov poroča, da bodo totas pridelali v Franciji kakih 70 mitrjooov bi tu, Tretjina pridelka pojOe- v Nemči*|o. Izmenjava sovjetskih in finskih diplomatov Helsinki, 25. julija a Predvčerajšnjim >o bivši sovjetski mšnvter ki posilanec v Helsinkih Orlov s 164 č*am sovjetskega poslaništva odšel iz finske prestolnice m se napotil preko Trarorje ▼ Rusijo, Obonora je dospol na sovjertaico tur&ro mapo bfoSi fmski poslanik v Moskvi Hinnrnen. ParSum iz ribje masti Izdelovanje diSavne oseoce je ena najtežjih nalog kemikov, zaposlenih, v industriji parfumov. Njihovo delo je velikega pomena, aaj je znano, da so naravna difiav-na olja, ki se pridobivajo iz rastlin, seio draga. Za 90 gramov vijolčhega ekstrakta je treba predelati 3000 kg vijolic in lahko si mislimo, koliko to stane, saj so vijolice razmeroma redke in temu primerno tudi drage. Zdaj se je pa Izkazalo, da bi lahko pridobivali iz maščobe morskega psa snov, Id po predhodni kemični predelavi disi podobno kakor vijolice. Potemtakem bi torej dobili vijolični parfum, ki bi Ml neprimerno cenejši kakor Je oni, izdelan is vijolic Industrija parfumov se sda£ sSBJsnsi sa te ugotovitev, kar je razumljiva, sej gee sa veliko pocenitev proizvodnje. Ribja met bi ne bila prvi živalski produkt, prikladen za izdelovanje parfumov. Tudi nekateri drugi parfumi so živalskega nonekla« Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 25. JuHJa 194100X. Stev. i6g Razdejanje po bombardiranju Moskve Več bomb je zadelo Leninov mavzolej — Dom " a« moro izhajati mlade komuniste iz Leningrada, kjer so jih vežbali v pospeSnem tempu in nato poslali na fronto. Stockholm, 25. julija, s. Moskovski radio je opisal bombardiranje Moskve in je objavil, da je bil poškodovan tudi Leninov mavzolej. Zadet z več bombami največjega kalibra in uničen je bil tudi znani Dom sov j eto v, veliko in najmodernejše poslopje, ki je bilo ponos komuni-stičnenega režima. Moskovski radio je tudi sporočil, da glavni organ sovjetov * Pravda« ni mogel iziti. Doznava se. da so boljševiške oblasti ukazale prebivalstvu v Estoniji, katero imajo zasedeno toljševiki, naj se izseli proti vzhodu. Kdor se temu protivi, se ga smatra za sovražnika naroda in je ustreljen. Tudi v Estoniji so boljševiki, kjer so se umaknili, zapustili za seboj s krvjo prepojeno pu£čavo Ponovni napad na Moskvo Helsinki, 25. jul. d. Sovjetsko ruska prestolnica Moskva je v noči od četrtka na petek spet doživela hud letalski napad. Kakor se je izvedelo davi, sta napad izvršili dve močni skupini nemškega letalstva. V Moskvi sta bila dva letalska alarma, od katerih je prvi trajal poldrugo uro. drugi pa vzdržema dve uri. Točne;sin podatkov o obsegu tega novega nemškega velenapada na to važno sov-jetsko-rusko vojaško prometno in upravno rredišče do davi še niso bila na razoo-lago. Vesti s fronte Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Na vsej vzhodni fronti potekajo operacije nemške vojske in njenih zaveznikov kljub hudi krajevni obrambi in težavnim cestnim razmeram po načrtu. Močni oddelki bojnih letal so tndi zadnjo noč obmetavali za vojno važne in vojaške naprave mesta Moskve z bombami vseh kalibrov. Zasledovanje sovražnih oddelkov na južnem bojišču Bukarešta, 25. julija, s. V južnem odseku vzhodne fronte se nepretrgoma nadaljuje zasledovanje sovražnika. Nemške in nimunske čete korakajo skozi mesta in vasi. ki so jih boljševiki na svojem naglem begu zažgali. Ceste in polja so zatrpana z uničenimi tanki. Tudi veliki tanki z 52 tonami in s 150 mm topovi se niso mogli upirati silnemu sunku Nemcev, katerih nagel pohod je prisilil rdeče, da so pustili velikanske množine oklopnih vozil in orožja. En sam nemški polk je zajel v teku zasledovanja sovražnika dne 22. in 23. julija skupaj 150 avtomobilov, 78 motociklov, 26 topov raznega kalibra in več sto strojnih pušk. Število padlih in ujetih sovjetskih vojakov in uničenih tankov- še ni bilo ugotovoljeno. Timešenko odstavljen Berlin, 25. julija, s. Europa Press poroča, da je včeraj zjutraj moskovski radio naznanil imenovanje komisarja za pošte Pereškina za vojnega podkomisarja. To pomeni, da je bil maršal Timcšenko odstavljen zaradi porazov v osrednjem odseku fmnte. Pri Nevelu obkoljene sovjetske čete uničene Rim, 25. jul. s DNB poroča, da so ncm-5ke čote 22. in 23. t. m. uničile obkoljene sovjetske čete v »velikem žepu* pri Nevelu. Število sovjetskih vojakov, ki so umrli na posledicah nasil;a političnih komisarjev, je zelo visoko. Doslej je bilo zajetih 13.000 ujetnikov, toda to število narašča od dne do dne. Velik je tudi plen vojnega materiala. SMO ujetnikov pri Mogilevu Berlin. 25. julija, s. V teku zadnjih očiščevalnih operacij na področju Mogileva je bilo ujetih 5.000 sovjetskih vojakov. V istem pasu je bila zaieta velikanska množina vojnega materijala. Vežbali šče za mlade komuniste Berlin. 25. jul. s. Neki izvidniški oddelek nemške vojske ie s silo udri v gozd, ki so ga zasedle sovjetske čete ob cesti v Leningrad. Nemci so se polastili sovjetskega vežballšča ter zajeli orožje in prometna sredstva. Ugotovljeno je, da so na tem vežbališču pred par dnevi zbrali I Sovjeti bombardirali bolgarska mesta Sofija, 25. julija s. Uradno poročajo, da so v predpretekli noči sovjetska letala bombardirala Ritočuk. Pleven in Lovreč. Žrtev ni bilo. Nekaj škode je biio v okolici Plev na. Vest o zločinskem bombardi- VcflU požari v Odesi Berlin, 25. JuL a Požari, Id jih je povzročilo bombardnmje Odese 22. jufcja. so ee razširiti ie ne> druga. dHoriiftfte goriva. Videli so se vrfiki oblaki dime. Berlin, 25. juldja a. Kakor poroča DNB so nemška izvidniška letata ugKvtovila, da sta brli pri zadnjem bombardiranju Odese zadeti nadaljnji dva trgovski ladji. Napad nemškega letalstva na glavno rusko prista-netoe v Crnom morju je povaroCaVi sovražni mornarici v celoti izgubo 17.000 ton. Berttn, 25. juti j* & DNB poroča, da je nemško letailsrvo prod včeraj šn jim uničilo na vzhodni fronti 18 sovjetskih letal. 29 letal pa je b*o uničenih na tleh. Roosevelt se vedno bol] očitno pripravila na prevzem angleške zapuščine Novi načrti za prevzem Rim, 25. julija 9. V listu »New York Times« je novinar Hamson Baldwin. ki je priobčil vt*Io člankov o vojnih načrtih Zedinjenih držav proti Evropi, odsvetovati odločno izkrcanje v Dakarju, ki bi bilo po mnenju pisca nekoristno m drago, ker poseduje Anglija v bližini odlično pristanišče Frectolo okrog 60 m dolgo in približno 10 m široko pritlično gospodarsko poslopje, ki je imelo pod streho hlev, razne shrambe, kaščo, sušilnico s pralnico itd. Ko so prihiteli gasilci, je bilo poslopje kar je imelo večjo vrednost. Tako so tudi rešili živino, stroje m cmodje. Na delu je Malo italijanščine za vsak dan 28 »Nocoj,c je rekel Bolči, »se pa lahko seznanimo s povratnimi glagoli .. .c »2e spet glagoli .. .« je vzdihnil gospod Piškur. »Da. Povratni glagoli so tisti, ki jih spremljajo povratni zaimki: umivam se, umivaš se, umiva se, umivamo se, umivate se, umivajo se ...« »Prava reč! Kaj se pa pravi: se? Tisto pridenemo h glagolu, pa je! Tega se ne bomo posebej učili!« je modroval gospod Piškur. »Ej, ej, papa, ni tako lahko! Italijan namreč pravi: umivam me. umivaš te, umiva se, umivamo nas, umivate vas, umivajo se ... »2e spet komedije!« »Italijanščina ima tudi povratni zaimek zgolj za tretjo osebo ednine in množine, v ostalih osebah si pomaga z nepoudarjenimi oblikami osebnega zaimka ...« »Nikar ne predavaj! Rajši nam napiši vzgled! Umivam se — kaj se že pravi ,umivatf?« »Umivati = lavare. Umivati se = lavarsi. Povratni zaimek ie ,si\ Pri ne-določniku stopi na konec in se stopi z njim v eno besedo. Dobro, napisal vam bom sedanji čas.« In jc začel pisati. Prcsente io mi lavo — umivam se, tu ti lavi — umivaš se, egli (essa) si lava — umiva se; noi ci laviamo — umivamo se, voi vi lavate — umivate se, essi si lavano — umivajo se. »Vidite torej,« je razlagal Bolči, »da prihajajo v poštev naslednje oblike zaimkov: v ednini nepoudarjeni obliki osebnega zaimka — mi, ti. potem povratni zaimek -si; v množini pa snet nepoudarjeni obliki osebnega zaimka -ci, -vi, nato pa spet povratni zaimek -si. — Za primer vam bom napisal še nekaj časov, pa samo prvo osebo vsakega.« Bolči je nadaljeval s pisanjem. Imperfetto: io mi lavavo — umival sem se. — Passato remoto: So mi lavai — umil sem se. — Futuro: io mi laver6...« »Daj rajši napiši kak sestavljen čas!« je rekla gospa Piškur jeva. »Prosim!« In že je nadaljeval Bolči: Passato prossimo: io mi s6no lava to — umil sem se ... »No?« je rekel in prenehal. »Se vam nič čudno ne zdi?« Gospod Piškur je gledal in gledal, premišljeval in nazadnje rekel: »Hm« kako se pa pravi: umil sem?« »No, kako?« je vpraševal Bolči. »Najbrž: ho lavato. Velja?« je rekla gospa Piškurjeva. »Saj ni glagol premikanja, torej tvori sestavljene čase z ,avere*!« »Točno, mama!« je rekel Bolči. »Zakaj pa potem praviš: mi sono lavato — in ne: mi ho lavato?« je rekel gospod Piškur. »Zato,« je rekel Bolči, »ker sestavljeni Časi povratnih glagolov tvorijo vselej le z ,essere*!« »A, questo e molto importante!« je rekel gospod Piškur. »To si pa moramo zapomniti!« Bolči je kakor mimogrede nadaljeval s pisanjem. Trapassato prossimo: mi ero lavato — umil sem se bil. — Trapassato remoto: mi fui lavato — umil sem se bil. »Tako,« je rekel in odložil svinčnik, »ne bom več pisal, saj že veste, za kaj gre.« »Saj je že preveč reči na listu!« je rekla gospa Piškurjeva. »Sono gia troppe cose sul foglio, ve-ramente?« je prevedel Bolči materino pripombo. »Preveč reči — trdppe cdse?« je vprašala gospa Piškurjeva. »Naš prislov »preveč' se spremeni v italijanščini v zvezi s samostalnikom v bofeka. V boi-jo tudi manj&o tnTf|flwtno in so po- Razen ljubljanskih prostovoljnih gasilcev je prihitelo na pomoč tudi 10 mož bizovi-skega gasilskega društva. Gasilci so brli na delu do 6., pozneje so pa ostali na straži se domačini. Ostrešje je zgorelo povsom, stene so pa v glavnem ohranjene, ker so zkliine. Vendar je škoda precej velika, a doslej še ni bila ocenjena. — Pogorelo poslopje je stalo precej oddaljeno od drugih poslopij zavoda, tako da ni bilo pcecbnc nevarnosti, da bi se požar razširil. že izpraznjeno in v glavnem rečeno vse, Pogled v delavnico JU 88 Najmodernejše bombnike - strmoglavce izdelujejo v velikih serijah Nemška letalska industrija je začela prva izdelovati tako imenovane strmoglavce. To so bombniki, konstruirani nalašč tako, da se lahko spuščajo skoraj navpično na cilj, tako da vrže pilot bombe tik nad njim in da je torej mnogo večja verjetnost, da ga bo zadel. Svetovno znani tip S tuka, bombnik Ju 87 je povsem izpreme-nil značaj pohodov v Španiji, na Poljskem, Norveškem in v Franciji ter postavil na glavo vso moderno strategijo. Ogromna probojnost in zanesljivost merjenja teh bombnikov in njihovih bomb sta uničili tudi najmodernejše utrdbe ter znali zadeti enako težko take kakor vojaške edinice in vojne ladje. Iz bombnika Ju 87. enomotornega strmo-glavca z dvema pilotoma in lažjim obrambnim orožjem, se je razvil zdaj zlasti po vojni v Franciji drugi strmoglavec bombnik »Ju 88«. V nasprotju z Ju 87 ima ta tip dva motorja, ki mu dajeta mnogo večjo svobodo kretanja in nosilnost. Dvočlanska posadka je oborožena s strojnicami in drugim orožjem do topiča, tako da se lahko brani, če jo napadejo sovražni lovet. Veliko prednost ima pa tudi v svoji hitrosti. Nemška letalska industrija je nedvomno ustva- rila ta tip kombiniranega horicontalnega bombnika in stmioglavca glede na borbo proti Angliji. Da se je to letalo dobro obneslo tudi v borbi proti Angležem na Balkanu in na Kreti ni nič čudnega. Njegove g.r.vne naloge so pa v bombardiranju angleških pristanišč in ladij. Nove bombnike izdelujejo na najmodernejši način, neštete sestavne dele izdelujejo v \ elikih serijah, montaža bombnika samega, ki jo opravijo v ogromnih tovarniških dvoranah, je dobila povsem novo lice. V enakemernih dolgih vrstah se pomikajo trupi novih bombnikov po fanfarnih signalih tfiiprej. Črim je opravljeno delo pri enem trupu, delavci odstopijo od trupov, pri katerih so delali, vsa ogromna vrsta strojev se zopet požene in delavci stopijo k istomu delu pri naslednjem stroju. Obenem pa pomeni vsak fanfarni signal dovršitev nove skupine bombnikov, ki že pripravljene za start zapuste dvorano. Inozemski gostje, ki so si oglodali Junker-sove delavnice, so strmeli ob pogledu na preciznost in hitrost, s katero izdelujejo v Nemčiji v velikih serijah najmodernejše bombnike. f\c( elnica KOLEDAR Danes: Petek, 25. julija: Jakob DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Poštar jeva hči Kino Sloga: Prostovoljno v nevarnost Kino Union: Beneške spletke DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Radijski spored V soboto 26. Julija 1941-X1X. 7.30: poroč'lo v slovenščini. 7.45: pesmi in melodije — v odmoru napoved časa :z Rima, 8.15: poročilo v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: lahka glasba, ^13.: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Si'1 v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom mojs+ra Arlan-dija, 14.: poročila v italijanščini, 14.15: orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandija. 14.45: porečila v slovenščini, nove gramofonske plošče Cetra, 19.30: poročalo v slovenščini, 1°.45: operna glasba, 20.: napoved časa — poročilo v italijanščini, 20.20: siloven&ko predavanje, 20.30: Radijski orkester in komorni zbor ped vodstvom Dra£a Maria Sijan ca — slovenska glasba. 21.15: simfonična glasba, 21.50 (približno): odlomki iz operet, di.ri<*in\ mojster Vaccari. 22.15: Mali orkester pod vodstvom mojstra Zcne, 22.45: poročile- v slovenščini. Rdeči krit neroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b: Cok Albert z družino, Dobrovoljc Franc, Dru^oviČ Elizabeta, Kladnik Pavle, Mikič Marija. Pošto naj dvignejo: Andrejka Evgen, šofer, Vič; Cilenšek Mira, Tržaška 41; Dežman Petar, Vič; Erjavec Franc, Kodeljevo. Koblarjeva 19; Fran-cel Pavla, Cesta na Brdo 8; Gerbac Gojko, Univerza; Horvat Hermina, prof., Jenkova 16; Hribovšek Ivana, Medvedova ali Fran-kopanska ulica; Juh Avgust, Povšetova 78, Kodelevo; Kelnarič, poslovodja fme. Bonač; Kogoj Marij, dijak, Delavski dom; Kos dr. Franjo, Etnografski muzej; Kra-ker Betka, Slapničarjeva 8. Moste; Križ Olga, Pot v Rožno dolino; Kupin Josip, učitelj. Čolnarska 3; Lenard Feliks, Strossma-jerjeva *0; Magerl Marja, Gradišče 14; Mlekuž Vekoslav, učitelj. Postojnska 3; Planinšek Alojz, Gledališka ulica; Penko Ida, Predovičeva 12; Perkavac Celestin, Zaloška 123; Pišek Tinca, Zavrti 4; Polak Iva. Obirje 21; Rogelj Zdeno, dimnikar, Sv. Petra cesta; Ropret Anica. Krakovska 11; fma. Sever in Komp.; Stross Friedrich, Močnikova 4; Suva Ivanka, Zgornja Šiška; Šafarič Branko, abs. tehn. šol.; šantel Saša. Langusova 12; škoda Marija, Galjevica 118; Vagaja Boža. stud. In Vagaja Ludvik, Gorupova 16; Verdir N., Groharjeva 2S; Zdolšek Alojzija. Hipotekama banka; Za-goričnik Roza, Glinška 12; Zisič inž. Mihajlo, tovarna kemikalij Bdhm; 2agar Betka, Vič 161: 2agar Ivan, Aleksandrova ulica; 2argi Marija. Zeleni log 5. Trnovo. Zaradi odpreme pisma naj se zglasi gdč. Snodej Mira, dipl. iur. Novo kurivo Egipt ima hude skrbi ne samo s preobilico bombaža, ki ga zaradi vojne ne more izvažati, temveč tudi z bombažnim semenom. Ker se na eni strani širijo bombažne plantaže se porabi tudi vedno več bombažnega semena, iz katerega izdelujejo jedilno in industrijsko olje. Egiptske luščilnice pa ne zadostujejo za predelavo vedno večjih zalog semena, ki se kupici jo v skladiščih. Egiptska vlada je našla zdaj izhod iz tega kočljivega položaja tako da bo uporabljala bombažno seme kot nadomestek za uvažani premogovni prah iz juž-ne Afrike za lokomotive državnih železnic. Egiptske državne železnice so sklenile s pridelovalci bombaža pogodbo o ceni. ki jim pa ne bo prinesla koristi Goethejeve blazinice Pesnik Goethe je dobival ob raznih prilikah v moških letih v VVeimaru vse polno z ročnimi deli ekrašenih blazinic in polagal jih je v naslanjače. Tako so bili kmalu okrašeni z lepimi blazinicami vsi naslanjači v njegovem stanovanju, le njegov delovni naslanjač ne. Nekega dne se je zglasila pri njem slikarica Seidlerjeva. Bilo je nekaj dni po Goethe je vem rojstnem dnevu. Pesnik jo je prijateljsko pozdravil, se ozrl v zadregi po sobi in dejal: Oprostite trenutek, takoj poiščem naslanjač. Tile tu so namreč že vsi zasedeni. Izjalovljena past Lepa in duhovita Germain de Stael, velika Napoleonova nasprotnica, ki je med drugim napisala že leta 1810 dobro knjigo o Nemčiji, je bila tudi dobra prijateljica velikega državnika ministra Tallcvranda. Ta je bil pa v svojih prijateljskih čustvih do nje nekoliko vrtoglav, kar ji ni bilo vseeno. Nekoč mj je kar naravnost pokazala na dekleta, za katerim je malo prej lazil in vprašala ga je: če bi obe padli v vodo, katero bi prej rešili ? Talieyrand se je mirno poklonil in odgovoril: — Niti za hip bi ne bil v zadregi, ker vem, da znate Vi, madame, zelo dobro plavati. — Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč je daroval neimenovani po g. F. Novaku, trgovcu v Ljubljani, Kongresni trg 1000 L. Najlepša hvala. — V počastitev spomina umrle ge. Hed-vike halinove je podarila družina Vidlc v LjuUjani 100 L Rdečemu križu, sekciji za sedamo pomoč. — Najlepša hvala. pridevnik: preveč = troppo; preveč reči — troppe cose. Podobno: mnogo — molto; mnogo reči — molte cose. Pa o tem smo že govorili, če se ne motim. Pač pa imamo nekaj, kar moram še omeniti. Rekel sem prejle: sul foglio. O predlogih .su\ ,in* še nisem govoril, kaj ne, da ne?« »Ne,« je rekel gospod Piškur. »Torej,« je rekel Bolči, »je zadnji čas, da vam napišem nekaj zanimivih reči. Če stopita namreč tadva predloga pred določni artikel, se zgodi nekaj podobnega, kar smo doživeli pri sklanjatvi: ,di + iT je dal ,del\ ,di + i' je dal ,def in tako dalje. Samo poglejte!« Bolči je vzel spet list papirja in začel pisati. Su = na, in = v. su '+ il = sul, su + lo == sullo, su + gli = sugli, su + i — sui su + la = sulla. su + le = sulle; in + il = nel, in + lo — nello, in H- gli — negli, in i = nei, in + la = nella, in + le = nelle. »Včasih dobimo primere, ko se tudi predlog ,per' = ,za, skozi' združi z ar- tiklom v posebne besedice: per + il = pel, per + la = pella, per + lo = pello, per "f* i = pei, per + gli = pegli, per + le = pelle. Vendar so ti primeri redki in vam jih nisem napisal. — Adesso capite che vuol dire ,sul foglio'?« »Si. signore, ;sul foglio' vuol dire ,na listu'.« »Avete ragione.« »Questo sono necessarie cose,« je rekel gospod Piškur. »Si dice: cose necessarie. — Vprašali boste, kako to. Kje torej stoji pridevnik v zvezi s samostalnikom?« »Saj res: kje?« »Lahko stoji pred samostalnikom, lahko za njim. Skoraj vsi enozložni in večina dvozložnih pridevnikov stoji pred samostalnikom, tri- in večzložni stopijo z a samostalnik. Vsi pridevniki pa, ki izražajo kakšno bistveno lastnost — obliko, snov, narodnost in oodobno — stoje z a samostalnikom. Razumete?« »Mislim, da,« sta rekla gospa in gospod Piškur. »Torej: la carta bianca, il prato ver-de — toda: il buon padre, zakaj ,budn' ni bistvena lastnost...« In je Bolči nato hitro vstal in izginil. Rev. igg Stran 3 I Umetnim potom »narejeni" živalski dvojčki Zanimivi poskusi učenjakov z amfibi jami in njihovi presenetljivi uspehi Mitološke pravljice o čudovitih fantastičnih bitjih, sestavljenih kakor grška Hemera iz raznih živalskih teles, so se po zaslugi moderne znanosti vsa i deloma uresničile. Znanost lahko zdaj ne samo prenaša cele dele teles iz enega živalskega embria na drugega, temveč lahko celo sestavi polovice teles različnih embrijcv. in napravi iz njih življenja zmožne živali. čez pol prerezan paglavec Za take izredno zanimive Doskuse so prikladna v prvi vrsti jajčeca amfibij, močeradov, žab in njihovih sorodnikov, ker so posebno lahko dostopna. Amfibi je zlezejo jajčeca spomladi v vodo v obliki >eo. spominjajočih na želatino ali hladetino, v kateri so klice zavarovane, obenem pa padajo solnčni žarki skozi to snov na kHoe kakor skozi lečo. Izkazalo se je, da *.:ne klica življenja zmožna tudi če odstranimo plast želatine, če so sicer življenjski pogoji ugodni. Iz klice se počasi razvije majčken 00-glavec Ce prerežemo to živalico. ki bo-i >ploh še ne dozema čez pol. in Če sestavimo dve polovici različnih embrijev s pomočjo zelo preciznih instrumentov, se polovici zelo hitro sorimeta in embrio se nemoteno razvija dalje. Posku* se posreči celo. če sestavimo polovico embrijev dveh različnih žabjih vrst in pri tem ne .l nobena prilagoditev do naravi danih lastnosti. Vsaka polovica telesa se razvaja tako. kakor bi se bila razvijala, če bi je ne bili presadili. Noge, ki se dajo presaditi Ko se je posrečil ta dalekosežni poskus so se učenjaki vprašali, dali bi bilo tudi mogoče prenesti še nerazvite organe in dele teles na drugi embrio, da bi se raz- vili na njem. In tudi to se je posrečilo. Ce odrežemo majčkenemu paglavcu, obstoječemu iz komaj vidnega popka pod močnim povečevalnim steklom in s pomočjo nalašč v ta namen izdelanega noži čka sprednjo nožico ter jo prenesemo na drugi embrio, kateremu smo popre j napravil, na odgovarjajočem delu telesa primeren razrez, se zarodek nožice v kratkem prime in razvija dalje, kakor da se ni nič zgodilo. Prednja nožica ostane prednja nožica tudi če jo prenesemo na embrio tja, kjer b: se sicer morala razviti zadnja nožica. Prav tako se razvije, če jo prenesemo na hrbet, na trebuh ali na glavo embria. Tudi z vsemi drugirnd deli telesa In organi se je posrečila presaditev. Vedno znova se je pokazalo, da so presajeni deli telesc ali organi razvili določeno jim obliko kakor da bi bili ostali tam, kamor Tih te bila prvotno odredila narava. Zanimivi poskusi z delci klic Tud. na ta način so mogli učenjaki povsem samovoljno sestaviti najčudovitejša bitja. Čisto drugačne rezultate so pa pokazali poskusi, če jih niso delali najprej na drobnih embrijih. temveč že na drobnem okroglem jajčecu. Pri teh poskusih so odrezali od jajčeca tanke ploščice in prenesene na drugo jajčece, od katerega so bile odrezane odgovarjajoče ploščice in prese j ene ploščice so na drugem jajčecu hitro prijele. Toda izkazalo se je. da so se povsem prilagodile svoji novi okolici Ce bi bila prese j ena ploščica na svojem prvotnem mestu razvila zadnjo nožico, je razvila na novem mestu prednjo ali pa rudi glavo, če so io presadili na njeno mesto. Iz tega je napravila znanost zelo važen zaključek, da delci klic v zgodnji mladosti Še nimajo dodeljenih končno opredeljenih nalog in da jim dodeli narava te naloge Šele po tem, ko je klica dosegla gotovo starost V zgodnji mladosti so torej delci klice še zmožni vseh nalog. Učenjaki so prišli do zaključka, da bi jim lahko od-kazali tudi višje naloge, kakor jih dobe pri svojem normalnem razvoju. Dve močeradov! ličinki iz enega jajčeca Učenjaki so napravili na podlagi prejšnjih ugotovitev še en zanimiv poskus. Močeradov o jajčece so z otroškim lasom prevezah točno v sredini in ga potem previdno prerezali. In kaj se je zgodilo? Iz vsake polovice se je razvila sicer manjša, toda življenja povsem zmožna močerado-va ličinka. Posrečilo se ie torej umetnim potom napraviti iz enega jajčeca dve močeradov! učinki, to se pravi umetna dvojčka Ce pa poskusnega jajčeca niso ore-vezali z otroškim larom po vsem, temveč samo močno zarezali, sta se tudi sicer razvili dve močeradovi ličinki, ki sta pa ostali zraseeni skupaj. Tako so prišli učenjaki na sled procesu, ki se more izvršiti, ko pride na svet žival z dvema glavama, kar se zgodi pogosteje kakor pa ljudie mislijo. Prav tako potrjujejo ti poskusi domnevo o postanku takozvanih enojajčnih dvojčkov v človeku. Enojajčni dvoj ki ki so pogosto istega spola in so si navadno čudovito podobni, so nastali potom podobne delitve enega samega jajčeca, dočim .*o nastal! takozvani dvojaični dvojčki, ki so lahko različnega spola in si niso bolj rx>-dobni kakor drugi bratie in sestre iz dveh različnih jajčec. DNEVNE VESTI — Iz Službenega Hsta«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino< št. 59. z dne 23. julija 1941-XIX. E. F. objavlja v naredbah "S, .;oko?a Komisarja predpise o klanju go-veje živine in spremembo predpisov o zatemnitvi, v odločbah Visokega Komisarja pa ouobrltrv pravila za izvrševanje pred-9 o klanju goveje živine ter spremembo meje ribarskih okrajev Krka in Muljava. — Iz zadružnega registra. Posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Dobre-polju: izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Franc Nahtigal, vpisala pa sta se na novo izvoljeni član upravnega odbora Anton Hočevar, posestnik v Zagorici št. 21, in pooblaščena uradnica Anica Praznik iz DobrepoJja s pravico sopod pi sov an j a s še er:m članom upravnega odbora. — Gosposka zadruga Vajeniški dom Ljubljana, . idruga z omejenim jamstvom; izbriše se n upravnega odbora Ivan Krvtna. — oavna in kreditna zadruga uslužbencev ančne kontrole v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom. Izbrišeta se člana upravnega odbora Janez Salmič in Ivan Gorifek. na novo pa se vpišeta člana upravnega odbora stefan Hočevar, preglednik finančne kontrole v Ljubljani, in Janez Dobro\olc, preglednik finančne kontrole v Ljubljani. — Iz trgovinskega registra. Vpiše se Sekoteks. M Sečko & Co.. Ljubljana, izdelovanje in trgovanje s pleteninami (trikotaža), javna trgovska družba od 1. julija 1S41 dalje. Družbenika Sečko Matija in Sli-bar Ivanka, plotilka. oba v Ljubljani. — Teč.ij Dr/i\ne babiske šole v Ljubljani, v 18mesecni redni učni tečaj 1941 43, Državne babiške šole v Ljubljani, ki se prične 1. septembra 19941 se sprejme 20 učenk. Pogoji so razvidni iz službenega registra za Ljubljansko pokrajino St. 59 z dne 23. t. m. — Promocija. 19. julija je bila promovirana na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije gdč. Iva Seluga iz Ljubljane. — Čestitamo! — Zračna zveza Berlin—Zagreb. Zračna zveza Berlin—Zagreb, kateri je priključen tudi Graz, se z današnjim dnem zboljša. Na progi Berlin—Dunaj—Graz—Zagreb— Sarajevo so letala potniška letala doslej samo trikrat v tednu, od danes bodo pa letala vsak dan v obeh smereh. — Nemci iz Rusijo v Zagrebu. Na povratku v domovino je prispelo v sredo zjutraj v Zagreb s posebnim vlakom osebje nemškega poslaništva v Moskvi in madžarskega in slovaškega pod vodstvom po-slaniškega svetnika von Trippelskircha. Z njim so se peljali tudi nemški diplomati iz Irana in Sirije, ter 42 drugih nemških državljanov, ki jih je presenetila vojna, ko so se vozili s sibirskim ekspresom. — »Framazoni so zapeljali Beograd«. Pod tem naslovom priobčuje včerajšnja sTag -spost« članek, v katerem pravi, da je nasla zagrebška policija dokumente, iz katerih je razvidna zveza med Roosevel-tom ter framazoni in židje. Beograjska velika prostozidarska loža je poslala 26. maja 1938 židovski loži v Osijeku pismo, v katerem je med drugim naglašeno, da se je udeležil banketa na čast odhajajočega Alfreda Cohena tudi Rooseveltov sin James kot njegov zastopnik. Leta 1937 je poslala beograjska prostozidarska loža s svojega občnega zbora prezidentu Roose-veltu pozdravno in zahvalno brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za pobudo, po kateri je zagotovljena zmaga demokracije, da bo potem utrjen mir med narodi Brzojavko je podpisal veliki mojster lože Dušan Miličevič in ona pojasnjuje tudi Roo-seveltovo vlogo tik pred zlomom Jugoslavije, ko je Rooseveltov zaupnik polkovnik Donovan napel vse sile. da je pridobil me-rodajne kroge za nastop proti trojnemu paktu, članek se zaključuje s trditvijo, da je zdaj nedvomno dokazano, da se je poslužila ameriška vlada framazonov, da je nahujskala Jugoslavijo proti osi. — Nesreče. V ljubljansko bolnico je bilo sprejetih več žrtev nesreč Večina ponesrečencev se je ponesrečila pri vožnji s kolesom. Pavel Ropert 361etni postrešč^K iz Ljubljane, je padel s kolesa na turia-Skem klancu in se moe^n pobi1 p^ glavi «— Leopold Ključavšek, 361etni mizar v ljubljanskem ursultnskem samostanu je padel s kolesa In si zlomil levo nogo. — Jakob Javornik, 181etni hlapec iz Sela, si je pri padcu s kolesa zlomil levico. Prav tako si je zlomil pri vožnji s kolesom le- vico 741etni posestnik Fr. Pekle iz Dobrave. — Jože Ur bas, l41etni sin posestnika iz Cerknice, je padel s hruške in dobil hude notranje poškodbe. — Knjigovodstveni tečaji v M ari bora. V Mariboru se prične v kratkem več knjigovodstvenih tečajev, ki jih priredi Urad za ljudsko p ros ve to v štajerskem Heimat-bundu in v katerih se bodo slušatelji seznanili z vodstvom nemškega gospodarstva. En tečaj bo obsegal dvojno knjigovodstvo, drugi pravilno nemško pisavo, tretji trgovsko računstvo Itd. — Čebele na Dolenjskem. Dolenjskemu čebelarju se obeta letos zopet dobra čebel-na letina, ker medi hoja precej bogato m so marljive čebelice pridno na delu, — Vojaški koncerti tudi v Zagreba. V neki zagrebški tovarni je priredila vojaška godba te dni prvi koncert. Koncerti za delavce po nemškem vzorcu se bodo vršili odslej redno. Prvi koncert je sprejelo delavstvo z vidnim zadovoljstvom. — Nov žepni italijansko-slovensid slovar, ki ga je sestavil dr. Janko Tavzes je te izšel. Obsega 250 strani in 15.000 besed. Cena 16 L. Knjigarna Ant. Tnrk nas L, Ljubljana, Pražakova ulica 12» 339n. Iz Ljubljane —lj Zanimiva razstava slik. V vitrinah palače Bata so ljudje že včeraj občudovali okusno prirejeno razstavo lepih slik — zbirke cap. George Ivanova, Zastopani so najboljši italijanski mojstri moderne smeri. Slike bodo razstavljene samo nekaj dni. Opozarjamo ljubitelje umetnosti naj se jih čimprej ogledajo. Razstava je vzbudila že prvi dan razumljivo in zaslužno zanimanje. —lj Ribji trg. Danes je bilo sorazmerno precej morskih rib naprodaj. Prodajali so tudi tuna, ki ga ni bilo na našem trgu že dolgo. Bil je sekan po 36 lir kg. Skuš je bilo največ in so jih prodajali po 26 L. Razen tega je bilo še nekaj sardelic, ki so bile po 10 L. Iz Hrvatske — Hrvatska Hrvatom! »Hrvatski Narod« na posebno vidnem mestu objavlja pod nar lovom »Hrvatska Hrvatom!* član-čič. ki v njem pravi, da so komunistični slušatelji zagrebškega vseučilišča pri vseh volitvah glasovali zmerom skupno z Jugo- slovana t. i. Slovenci, Srbi in Zidi proti hrvatskim nacionalistom. Vse to pa komunistom in Jugoslovcnom ni pomagalo, kajti po glavnik ova Hrvatska je zdaj močna država, ki v njej velja le geslo: »Hrvatska Hrvatom!«. — Dr. Pavelićeva študija o komunizmu. Te dni je v Zagrebu izšla zanimiva knjiga pod naslovom »Strahote zablode s podnaslovom »Komunizem in boljševizem v Rusiji in na svetu«. Delo je L 1937. v pregnanstvu napisal poglavnik dr. Pa veli č. Dr. Pavelič se v tem svojem delu v glavnem peča s problemi komiinizma in boljševizma, dalje s komin temo, avstromark-sizrnom zapadnim i demokracijami v zvezi z boljševizmom ter s fašizmom in boljševizmom Delo je izdala znana knjigarna Kugli v Zagrebu. — Hrvatski novinarji na slovaško-sov-Je4**era bojišču. Nedavno je iz Zagreba na Slovaško odpotovala skupina zagrebških novinarjev, ki so jim Slovaki nudili priložnost, da so si ogledali slovaško-sovjetsko fronio Hrvatski novinarji so se te dni s fronte že vrnili in so zagrebški dnevniki začeli objavljati njihova poročila, Slovaki so jih seveda kot svoj e prave brate sprejeli nadvse prisrčno. Več dni so se potem hrvatski novnnarji zadržali v Bratislavi, nato na so obiskali še dru^a važnejša slovaška mesta in se naposled napotili na fronto »nekje v Ukrajini«, kjer jih je sprejel v posebni avdienci sam vrhovni poveljnik slovaške armade general Čatkfcš. Hrvatske novinarje je junaško bojevanje Skrvakov na sovjetski fronti zlasti navdušilo in bodo zagrebški dnevniki o tem priobčili še več člankov. — Važna vstaška zborovanja. V nedeljo je bilo na Hrvatskem dvoje pomembnih vstaških zborovanj, in sicer v Pakracu, kjer so na zborovanju govorili prosvetni minister dr. Budak, osebni tajnik prosvetnega ministra Marko Čović in ravnatelj zagrebške radijske postaje Latković. in v Omišu, kjer so govorili pravosodni minister dr. Puk, poverjenik Delavske zbornice B laskov in državni tajnik inž. Buiić. Iz Dolenjskih Toplic Kopališka sezona se je tudi letos lepo razvila in je zlasti v zadnjih dneh prišlo mnogo gostov. Potrudijo se pa tudi domaČi restavraterji in gostilničarji, da čim bolje postrežejo gostom. Kopališki gostje, med katerimi so v večini Ljubljančani, kakor običajno, se prav radi izprehajajo po lepi okolici in senčnih gozdovih, obiskujejo pa radi tudi bližnje vinske gorice, ki letos zelo lepo kažejo. Delajo tudi radi daljše izlete ob zeleni Krki in tudi v druge kraje, saj je vsa okolica zelo privlačna. Sprememba me)e ribarekUi okrajev Krka in Muljava Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi predpisa § 13. zakona o sladkovodnem ribarstvu z dne 20. septembra 1937, odloča: člen 1. Spodnji del potoka Visnjice od mastu na cesti Krka—Trebna gorica do izliva v Krko se Izloči iz samosvojega ri-barskega okraja št. 69—Krka in priključi samosvojemu ribarskemu okraju št. 72— Muljava. Člen 2. Ta odločba je izvršna z dnem izdaje in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 22. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emili o Grazioii Dela na kopališkem trgu še vedno stoje, ker niso še dobili za nadaljevanje pričetih del potrebnega cementa. Po odredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino bo v petek 25. t. m razmejitev potoka Sušice. Povabljeni so vsi interesenti, da stavijo eventualne svoje zahteve. V interesu zdravilišča in sploh kraja bi bilo, da bi se uredil potok, oziroma njegova struga, ki je ob suši skoraj popolnoma suha in se nabira v nji nesnaga, ki povzroča neprijeten smrad. Ureditev potoka Sušice je ena največjih in najnujnejših potreb zdravilišča. Tukajšnji pokrajinski in kopališki zdravnik dr. K. Konvalinka je na lastno prošnjo upokojen. UpokojitvenJ dekret mu je osebno izročil Civilni Komisar pri sreskem načelstvu v Novem mestu. Zaslužnemu In splošno priljubljenemu zdravniku želimo, da bi dolga leta v miru in zadovoljstvu užival svoj zasluženi pokoj. Iz Dobrnič — Sanitarna avtokolona v Dobmičah. Dne 28 julija 1941 bo v Dobrniče prispela sanitarna avtokolona, ki jo je Fašistična Vlada dala na razpolago Ljubljanski pokrajini V koloni je pet zdravnikov-spe-eialistov in pet asistentk. Ti zdravniki bodo preiskali in zdravili brezplačno vsakega brez razlike, ki se bo predstavil. Sanitarna avtokolona se bo mudila v Dobmičah samo 28. t m. in bo 29. t. m, že odpotovala naprej. — Preskrbovalni urad v Dobrničah je prejel dovoljno količino enotne moke tako. da v tukajšnji občini sedaj ni pomanjkanja. Tudi riža in makaronov se je dobilo dovolj. Primanjkovalo je sedaj le še olja in masti, kar pa ie po poročilu »Prevoda« tudi glede maščob urejeno in za tukajšnjo občino odposlano. Urad za preskrb ovan je ie v mesecu juliju izdal 7.560 živilskih kart in ic tudi prejel odgovarjajočo količino živil. Ze iz tega je razvidno, da je delo urada, kot delo trgovcev veliko glede na nestrpnost prebivalstva, kajti vsak hoče biti prv? vsak hoče največ. Dežela brez starih devic Dežela Thai, o kateri se zdaj pogosto piše in govori, ima v primeri z vsemi drugimi deželami eno prednost, da namreč sploh ne pozna starih devic, še tako grda dekleta se v tej deželi lahko poroče. Vse ženske 3e lahko vpišejo kot mlade kraljeve hčere v poseben seznam, ko dosežejo določeno starost in če same ne morejo najti ženinov. Tako pridejo pod neposredno vladarjevo zaščito in vladarjeva dolžnost je, najti jim može. To je zanimiva procedura. Thayanec, ki je bil obsojen zaradi tega ali onega prestopka na denarno globo ali zaporno kazen, se mora potem, ko je kazen odsedel ali globo plačal, zavezati, da se bo oženil z enim iz- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave danes ob 16.. 19. in 21. ari! RLN"o tlNION" telefon 22-21 Benetke v dobi sijaja, slave in bogastva! Romantične pustolovšćme, ljubavne spletke in intrige! beneške spletke R. Villa. E. de Giorgrl. E. Olori. C. Calamal Obenem predvajamo kratek film: • On SIRTE OO MARMARIKE«. KINO MATICA TELEFON 22-41 Film po znani Puškinovi noveli POSTARJEVA IICI ki pomeni največji uspeh evropske filmske proizvodnje in ki je milijonom gledalcev ostal v neizbrisnem spominu. KINO SLOGA TELEFON 27-30 Romantična epizoda iz zgodovine ameriškega divjega zapada PROSTOVOLJNO V NEVARNOST Tom Triler. Marion Shilling Danes poslednjič' med deklet, ki jih je kralj sprejel pod zaščito. Ce pa zagreši moški težji zločin, nima več pravice do svobodne izbire, temveč mora vzeti dekle, ki mu ga dodeli pristojni urad. V takem primeru izbero vedno dekleta, ki so po splošnem mnenju najmanj privlačna in Izobražena. Tako zadene zločinca še druga, morda od prve občutnejša in hujša kazen. Pisatelj Cremers umrl Znani nemški gledališki in filmski pisatelj Paul Josep Cremers je te dni podlegel hudi srčni in pljučni bolezni, star 44 let. Rodil se je v Aachenu in kmalu je prijel za pero. Najprej se je posvetil gledališki umetnosti. Zboru narodnega gledališča v Mannheimu, ki ga je pokojni vodil, je pripadal tudi igralec Willy Birgel, znan iz mnogih filmov. Cremers je napisal več dobrih, psihološko zanimivih zgodovinskih, gledaliških del. Za mnoga je črpal snov iz francoske zgodovine. Ta dela so Bitka na Marni, Richelieu, Tragedija Porenja, opisujoča dogodke iz leta 1923, igra 1S13, ki jo je napisal na željo mesta Leipziga, in Gostija bogov. Pripravljal se je k dovršitvl igre Katarina in Coliquy. Toda v tem času je bil že zaposlen z delom za velike filmske librete. Nemška kinematografija je izgubila svojega pomembnega sotmdnika, ki je napisal tudi scenarije za dva velika filma: o bakteriologu Robertu Kochu in pesniku Schil-lerju. Mozartov teden v Parizu Po salzburškem n wurzburškem zgledu so organizirali v Parizu Mozartov teden, kj se je pričel te dni. Berlinski komorni orkester pod vodstvom Hansa von Bende priredi v okviru tedna več koncertov Na hotelu de Boauvais. v katerem je Mozart stanoval, ko je prvič poset.il Rim. bo svečano odkrita njegova spominska plošča. ČEVLJE moške in ženske cer : sandale — kupite j ugodno pri znani veletrgovini s Čevlji Aleksander Ob-lat, Sv. Petra cest:i št. 18. 1215 LIUJE Mg -VECBA6VME Lubiana preferibilmente centrale ri-leverei bottiglieria vini, liquori, oppure drogheria con vini liquori. Scrivere a: CASSETTA 5. D. Unionc V Ljubljani, po možnosti v centru, bi rad prevzel prodajalno vina in likerjev v steklen.ic.ih, ali trgovino z drogami, vinom in likerji. Ponudbe na: Pubblicita Italuna — Ferrara VELIKO PRAZNO SOBO v središču mesta — solnčno, s souporabo icopalnice, oddam takoj ali 1. avgusta. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda« pod šifro >SredišČe«. 1247 NAPRODAJ koklja s piščanci, deske, brstovi plohi. — Hudovernikova št. 41. 1243 POAPNENJE ŽIL da naslutiti smrt v bližini. Preženeš jo, če pravočasno začneš piti zdravilno AMBROŽEVO MEDICO, ki jo pristno dobiš samo v — MEDARM. Ljubljana, Židovska ulica 6. 38 t Sono uscite: teslo je: L A GRAMMATICA DELL A LINGUA IT ALI AN A FER GLI SLOVENI. V» Edizione Lire 9.— LA GRAMMATICA DELLA LINGUA SLOVENA per gli italiani. IVa Edizione Lire 9.— Raccomandiamo pu»e 11 Diziona-rio italiano-sloveno e slovono-italiano. Ha Edizione. Lire 10.50 Opere di Ferdinando Kleinmavr E d i t r i c e Llbreria Cartoleria STOKA, Trieste, Via Milano 37. In vendlta presso tutte le librerie di Lubiana. priročna slovnica italijanskega jezika. V. izdaja .......Lir 9.— GRAMMATICA DELLA LIN- GUA SLOVENA. IV. izdaja Lir 9.— Priporočamo tudi Italijansko-slovenski — Slovensko - italijanski žepni slovar. H. izdaja Lir 10.5O Sestavil Ferdinando KJeinmayr, založila Knjlgarna-Papirnlca STOKA, Trieste, Via Milano 37. Dobi se v v s*-h ljubljanskih knjigarnah. Werner P. Larsen: Ljubosumnost Ko se je vračal markiz Lovenau — tako pripovedujejo — neke noči z zabave, je opazil v spalnici svoje soproge, osemnajst-letne markize luč. ki je hitro ugasnila, ko so se začuli markizovi koraki. Neprijetno presenečen po takem naključju je vstopil markiz v svoo spalnico, pozvonil slugi in ga vprašal, kdaj je šla markiza spat. — Približno pred tremi urami, — se je glasil odgovor. — Sama? Sluga je za hip okleval, potem je pa povedal resnico: Markiz niti 7 očesom ni trenil. — Ne. z mlndim vicomtom Largentalom. — Slecite me. — je zapovedal. Naslonil se je na vzglavje in dejal slugi, čakajočemu nadaljnjih povelj: — Pojdi v knjižnico in prinesi mi Šesto kniigo s spodnje police prve omare, STuga je šel in storil, kakor mu je bik) zapovedano. — Stopi sem k postelji, odpri knjigo na strani 76 in čitaj, — je zapovedal markiz. Sluga je odprl kn;igo in začel: -O moški 1 "ubosumnosti. O gospodu B se pripoveduje v njegovi odsotnosti, da je presenetil ženo s Štirimi ljubčki hkrati Kar se tiče štirih ljub€-kov, je vse v redu, presenečenje iz Je a*r našalo samo na število. Gospod B je pričakoval samo tri. Ko je iz skrivališča, za katerega je mimogrede rečeno žena vedela, opazil kar štiri, je de;al sam pri sebi: dva, trije, štirje ljubčki. štirikrat je žena. V sebi moram razviti štiri življenja, da jo zadovoljim s svojo ljubeznijo. — Nadaljuj, — ;'e zapovedal markiz. In sluga je čital dalje. — Da more biti ljubosumnost dražilo, dokazuje primer priletnega moža mlade žene. Povabil je v goste mlajšega prijatelja, ki se je zaljubil v njegovo ženo, ona pa — zaenkrat nekoliko v zadregi — tudi van*. Pri prvem njunem nedolžnem sestanku — držal jo je samo za obe roki. jo je presenetil mož. Prijatelj je takoj odpotoval domov in čakal, kdaj ga bo mož pozval na dvoboj. Namesto poziva je pa prišlo moževo pismo glaseče se približno takole: Ker niti to sredstvo, namreč ljubosumnost, name ni učinkovalo, mi ne preostane nič drugega. Mož je ustrelil najprej svojo nezvesto ženo, potem pa še samega sebe. ki ga je ta žena tudi ljubila Markiz je stisnil ustnice Mol čaj je Nekaj časa je vladala grobna tišina. — Nadaljuj, — je dejal končno. — Drugače je bilo z dr M. Bil je dolgo bolan, in ko se mu je b'.ižala smrt. se je poslovil od svoje žene. kateri je dejal, da hoče iskati zdravja na daljšem potovanju po svetu. Vsak mesec je dobila žena pismo od svojega moža iz tujine, izza morja, z juga ali s severa. Vsak mesec čisto, kratko pismo, in to je trajalo enajst let in pol. Zadn e pismo je prišlo točno za njen 45. rojstni dan. a>Pišem ti to pismo ob uri smrti, ki nastopi teden dni po najini ločitvi. V tem tednu sem ti napisal 137 pisem in razposlal sem jih 1 judom, ki ti jih bodo pošiljali vsak mesec. To je številka 138 — in žal zadnja. Ko dobiš to pismo, ti bo točno petinštirideset let in V., s katerim si me varala, se ne oženi s teboj, kakor bi bil to gotovo storil pred desetimi leti in pol, leto dni po moji smrti. Umiram mimo z zavestjo, da sem ti onemogočil legitimirati zvestobo z zakonsko zvezo.« Ta mubava svojeglavost umirajočega je bila res kriva, da je nboga žena mislila, da svojesrs moža vara. čeprav ie bil že pred enajstimi leti umrl. štirinajst dni prej, pre-rtiUo pismu 3le v. iifcj, je umrl tudi ljubćek, in tako je imela dama zelo čudno dvojno žalovanje. — Nadaljuj! — Ko je lord Abcrcom zvedel, da mu je žena ušla z Ijubčkom, je brž poslal za njima svoj avto. kei se mu ni zdelo dostojno, da bi se lady Abercornova vozila v kočiji. Bankir, ki je bil na potovanju v Londonu, je dobil obvestilo, da se izprehaja njegova žena na Dunaju vsak dan s svojim Ijubčkom in da vedno zapreči najlepša konja iz staje. Po svojem slugi Josefu je naročil svojemu kočijažu Antonu, naj zaprega v ta namen stara prama, ki sta za take vožnje še čisto dobra. Poleg tragedij ljubosumnosti z večnimi umori in samomori bi gotovo manjkale take nežnejše variacije, kakor jo kaže primer dveh tako različnih gospodov. Zopet je markiz nekaj časa molčal. — Ali je to vse ? — je vprašal potem. — Ne, — je odgovoril sluga, — saj še daleč nisem pri kraju. Zdelo se je, da markiz o nečem razmišlja* Končno je pa dejal, kakor da se čudi lastnemu vprašanju: — Seveda. To bi si bil lahko mislil sam. In čez nekaj časa je pripomnil: — Lahko greš spat. Ko je prišla drugo jutro markiza v kabinet svojega moža, je slučajno opazila še vedno odprto knjigo, iz katere je sluga ponoči markizu čital nekaj odstavkov. — Ali ste dobro spali, draga prijateljica? je vprašal markiz in ji poljubil n&pudrano ročico. — Imenitno, dragi prijatelj. — To me veseli. AH pa veste, kaj sem davi odkril? — Da je nam vicomt Largen-tal po rodu povsem enak. — Tako? — Da. Kdo bi si bil kaj takega misffl! To n*e zelo veseli. Saj veste, da rad proučujem rodovnike. Markiz se je sklonil nad vrat svoje žene in jo rahlo poljubil. Markiz ni bil samo galanten mož. Bil je tudi pameten mož. In ne samo to. Bilo mu je 82 let. o Stran Z mOTENSKI NAROD«, M«, 25. *dTJ» 1M1-Xzr Rev. 169 Dolenjska — njene lepote in zanimivosti S popotno palico po Dolenjskem, Beli Krapni In Kočevskem I Ljubljana, 25. julija Pot od Trebnjega tja do Mirne peči in Novega mesta je dolga, pa vendar ni dolgočasna. Zemlja v teh krajih čudovito naglo izpreminja svoj ooraz. Zdaj je ravninsko valovita, potem se požene v vinske gorice in spet razplete v velike gozdove. Nekaj manjših vasi ob poti skoraj ne zbuja pozornosti. Popotnik se ustavi kvečjemu v Dolenjih Ponikvah, kjer se je zemlja odprla in izoblikovala velike požiralnike, ki »b nizki vodi požro vso čudovito se vijugajočo Temenico. Cesta zavije potem skozi gozdove hrastov, bukev in smrek in se skriva v njih, dokler se ne odpre pogled na čudovito ravnino Mirne peč^, pa tja na šentjurske, Hmeljčarske in Karteljevske gore, na Kroglice, Kavco, Knežijo, Golobinjek ln Gradišče, kjer so vinske gporice Mimope-čanov in Novomeščanov, pa celo tudi nekaterih ljubljanskih petičnežev. Jas pa sem vprašal: >Kje pa imate ocvirke?« »Pozobal nam jih Dunaj,« ml je Barbo zašepetal na uho in mi pomenljivo namignil z očmi. Trdina je živel nekako pred sto lett. In že tedaj je bila Dolenjska kup žgancev brez ocvirkov. Takšna je naša Dolenjska še zmerom, pa čeravno čudovita lepa polja v okolici Mirne peči zbujajo mimobežen privid blagostanja. O Novem mesta, ki že prihajam vanj, bi lahko napisal debelo knjigo same zgodovine. Novomeška zgodovina je čisto zanesljivo rw zanimiva. Toda pri Novem mestu me je zmerom bolj zanimalo njegovo sedanje življenje, ki ne utripi je več tako naglo in tako močno kakor je utripalo v davnini. Vrniti se moram najprej k Višnji gori. Novo mesto Mirno peč in njeno okolico preživlja kmetijstvo, skoraj v še večji meri pa živinoreja, ki je ▼ teh krajih zelo napredna. Mirna peć je tudi prijetno letovišče, ki daje svojim gostom počitek ob topli Temenici m pest lepih izletov na Vrhovo in v Luknjo, k >Zijalu«, na Hmeljnik s čudovito lepim razgledom po vsej okolici, pa na Trško goro in Srnam, ki sta prepletena z vinskimi goricami in od koder ob nedeljah tako rad odmeva naš prijatelj — dolenjski >starček<. S svojo zgodovino se Mirna peč ne more ravno pobahati. Sedanjo farno cerkev sv. Kancijana omenjajo sicer že v drugi polovici XIL stoletja, toda od njene davnine je ostal samo še gotski presbiterij, pa del zvonika in značilno taborsko obzidje. Svoje čase je pripadala benediktinskemu samostanu v Rožancu na Furlanskem, pozneje so bul njeni pokrovitelji Celjski grofje, še pozneje pa Habsburžani, dokler je ni Friderik HL priključil novomeškemu kapitlju. Za Mirno pečjo se začne ena najlepših pokrajin ek>lenjske. Temenica s svojo hudomušno nagajivostjo prirode in s svojo nerodnostjo se izgublja, v daljavi pa je že Krka. Tista lepa in sanjava reka, ki je nedavno nekdo o njej, njeni »nedostopnosti« in njenih tolmunih zapisal besede, da sem se jim moral od srca nasmejati. Polja ▼ teh krajih so menda najlepša na Dolenjskem. Nikjer v tej valoviti pokrajini niso tako lepo zložena in nikjer tako skrbno preorana. Dolenjska v tem svojem delu je videti, da ni siromašna Toda to je samo privid. Dolenjska je siromašna in zaostala. Za svojimi gorenjskimi brati najmanj za štiri, pet desetletij. Ce o vsem tem še toliko premišljam, nikakor ne morem uganiti, zakaj je bila naša lepa Dolenjska zmerom samo pastorka in nikoli hči. Zakaj je bila zmerom samo velikanska skleda žgancev — brez ocvirkov. Ne mislite, da je zadeva z žganci moj do-mislek! Prav takšen občutek kakor jaz in z mano vsi Dolenjci in Eelokranjci je imel že tudi Janez Trdina, ki je nekoč o Dolenjski zapisal takole: > .. . Tam sva stala s pokojnim grofom Barbom v njegovem gradu na Debencu. Pod nama je ležala vsa dolenjska stran in nama kazala svojo čudovito raznoličnost in nepopisno milino. Po vseh gorskih kopicah so se lesketale okoli naju bele cerkvice, — čeravno je bil zapadni kraj v meglo zavit, sva jih naštela več nego šestdeset. Vsekod so se vzdigovali in vrstili griči za griči, hribi nad hribi. Višina jim je rasla od vseh strani, čim bolj so se bližali Debencu. Grof se je zasmejal in dejal: >Zdaj mi pa povejte, če ni naša Dolenjska kakor velikanska skleda precej debelih žgancev ?< Inserirajte v „SL Narodu44! Tam so vklenill polža, toda ne bom vam povedal njegove zgodbe. Povedati pa vam moram, da niso Višnjani čisto nič podobni polžem. Z dobro voljo in z nekaj beličev v žepu — bilo jih je bore malo — so zgradili kopališče. Se prej so šli v hrib in so pri starodavni cerkvici sv. Duha pogledali okoli sebe. Videli so razkošne gozdove, valujoča žitna polja, neizmerno lepoto vsepovsod. Pod to cerkvico je bilo včasih pusto, zdaj pa nosi tisti kraj ime po slavnem višnje-gorskem polžu. Kakor čez noč je na Polževem zrasel dom in Polževo je postalo božja pot Ljubljančanov. Poleti z nahrbtnikom in palico, pozimi s torbo in smučmi. Tudi Novo mesto je bog kakor nalašč ustvaril za letovišče. Včasih pa niti božja volja ne zaleže. Tako nekako je bilo tudi v Novem mestu, kjer bi ljudje vsaj zadnjih dvajset let morali imeti razumevanje za prirodo in njene lepote in ljubezen do domačega kraja, pa vsega tega niso imeli. Kadar koli sem hodil po Novem mestu, se mi je zdelo, da sem na vasi, ki je desetletja ne privoščijo novega obraza. Bog bo dal! Bog je dal. Dal je Novemu mestu dolino gradov, podzemske zdravilne vrelce. Krko in Gorjance za njo. zemlji valujoča nedrja, ki so vsa prepletena z žitnimi polji, sadovnjaki m zdaj cvetočo, zdaj zorečo trto. Bog je dal vse to. In vse to moramo ljudem odkriti. Sami od sebe ne hodijo skoraj nikoli t neznane kraje. Povedati jim moramo in neprestano ponavljati, kako lepa je naša dolenjska stran. Krištofov Kolumbov, ki bi jadrali daleč po tujih morjih pa odkrivan neznane celine in prinašali svoj domovini cekine, m več, Krištof Kofcsmb je odkril Ameriko po naključju. To vedo tod! v Ifovem mesta m mislijo, da se bo torti z njimi zgodilo kaj podobnega . .. ... da bo prišel princ Is bogate dežele, se zaljubil v presepo mestece m Uho Krko, pa še v gorjansko >Gospodično« za nameček. Ta princ iz bogate dežele bo pisal potem o Ifovem mestu romane ... neprestano bo ponavljal, da je Novo mesto lepo, res čudovito lepo mestece, ki pa so zanj doslej domačini našli premalo lepih besed in mu dajali premalo skrbi. Samo Viktor Pirnat je dolga leta vztrajal, ko je neprestano ponavljal besede o čudovito lepi dolini gradov, škoda, da je pozneje utihnil. Nikogar ne poznam, ki bo o tem lepem delu Dolenjske znal govoriti tako lepo. Toliko o Novem mestu in njegovem sedanjem življenju. V davnini in p radavn ini je bilo živahneje. Kraj je bil naseljen že v predzgodovin-ski m rimski dobi. o čemer pričajo bronasta najdišča, grobovi iz hallstattske in la-tenske dobe ter razni predmeti, last že davno izumrlih Rimljanov. V srednjem veku je bil tam Gradec, ki je dobil trške pravice nekako v letih, ko je Metlika imela že mestne pravice. V mesto je Gradec povzdignil Rudolf rv., ki se je po njem kraj dolga leta imenoval Rudolfovo, čeravno so mu domačini dali ime Novo mesto. Sele v novem veku se je Novo mesto začelo živahneje razvijati, zlasti važno in močno pa je bik> za vpadov Turkov v naše pokraj naše pokrajine, ki Novega mesta niso mogli nikoli zavzeti. Z ustanovitvijo Karlovca je Novo mesto začelo hirati In se je — čeravno prestolnica Dolenjske — vdalo v neko namišljeno usodo umiranja. Gotovo bo pa spet oživelo in imelo na Dolenjskem tisto vodilno vlogo, ki mu v vsakem pogledu pripada? Rekel sem že, da so Novomeščani premalo pripovedovan" o lepotah svojega mesta in okolice. Premalo so skrbeli za to, da bi ljudje izvedeli, kako so ti kraji res lepi. Besednjak slovenskih krajev našteva sicer suhoparno: c Vsa širša novomeška okolica je znana kot dolina gradov: razen Kamna in Grma na mastnem področju so v bližini še gradovi Poganci. Ruperč vrh. razvaljena me-hovski in lukenjski grad, Zalog,v Grabe, Bajnof, Stari grad, Otočec. Struga, Vdovce, Gracarjev turn. Hmeljnik . .. Toda ti gradovi in kraji niso kar nič suhoparni. Mikavni in lepi. zmerom živi in zanimivi, da je Tavčar v njih iskal snovi za romane. čudovito ubrani, ki so Jakcu dali pobudo za lepe in ubrane slike. Nagajivi in razigrani, ki je o njih Trdina napisal toliko lepih pripovedk. Pač takšni, da zaslužijo našo ljubezen. R-y o klanin govevje živine Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, na podlagi člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX v zvezi s členom 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, na podlagi naredbe z dne 31. maja 1941-XIX, št. 34 in smatrajoč za nujno potrebno urediti klanie goveje živine glede na potrebo, da se ohrani dobro stanje živinoreje in glede na potrebo prehrane pokrajine, odreja: Člen. l. Klanje goveje živine pod 70 kg žive teže je prepovedano. Člen 2. Kdor ima več ko dve glavi goveje živine po najmanj 70 kg. mora oddati do vštetega 30. iunija 1942-XX delež 200 o žive teže živine, ki je nad 70 kg težka pri čemer velja v smislu naredbe z dne 31. maja 1941-XIX stanje živine na dan 5 junija 1941-XIX. Od obvezne oddaje je izvzeta živina, ki je vpisana v rodovniške knjige. Člen 3. Imetniki goveje živine v vsaki občini. ki so zavezani oddati delež iz prejšrjega člena, so že po samem učinku te naredbe obvezno združeni v zaiednice radi oddaje skupne žive teže, določene 2a posamezne občine. Obvezne zajednice pod vodstvom upravitelja ki ga imenuje Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, ro pod nadzorstvom občinskih preskrbovalnih uradov, ustanovljenih po odredbi z dne 26. novembra 1940.. št. 681. ki smejo odvzeti živino, kolikor bi se morda ne oddala. Čler 4. Živina se mora oddajati po pogojih in na način kakor določi Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, s katerim morajo v ta namen sodelovati stanovska kmetijska in mesarska združenja Člen 5. Prehranjevalni zavod sporoči imetnikom živine in njih zajednicam obveznost iz člena 2. te naredbe. Člen 6. Imetniki goveje živine lahko I oddajo živino tudi prostovoljno ob do- Pretironjevalni zavod d^*M dni Um dogonooL Prehranjevalni zavod posije oddajni nalog pismeno tudi tistim« kt oddajo živino prostovoljno. Člen 7. Nobeno govedo se ne srne zaklati brez predpisanega potrdila, ki se izda ob dogonih živine, določene za zakol, ali brez posebnega pismenega pooblastila, ki ga izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. Izjemoma je dovoljen zakol v sili, ki ga pa morajo nadzorovati pristojni organi. Člen 8. Odgon goveje živine iz občine je dopusten samo s predhodno odobritvijo, ki jo izda pristojni občinski urad. Člen 9. Prehranjevalni zavod mora s pomočjo preskrbovalnih uradov posameznih občin ugotoviti mesečno potrebo vsakegr* mesarja. Člen 10. Odredbe za izvrševanje te naredbe se odebre s kasnejšo odločbo. Člen 11. Kršitve predpisov te naredbe, izvrševalnih odredb do prednjem členu ali predpisov, ki jih v izvajanju njemu poverjene pristojnosti izda Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, z zaplembo goveda in v denarju od 500 do 5000 Ur. V hujših primerih se lahko poleg tega izreče kazen zapora do šestih mesecev. Člen 12. Razveljavljajo se vse odredbe, ki nasprotujejo ali so nezdružljive z določbami te naredbe, ki stopi v veljavo 4. avgusta 1941-XIX. Ljubljana, dne 19. julija 1941-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Odobritev pravil za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi lasrtne naredbe z dne 19. julija 1941-XIX, št. 71. odreja: Odobrujejo se priložena pravila za izvrševanje predpisov o klanju goveje živine. Ljubljana, dne 21. julija 1941-XfX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino* EM1UO GRAZIOL1 PRAVILA ZA IZVRŠEVANJE PREDPISOV O KLANJU GOVEJE ŽIVINE Člen 1. O goveji živini, izvzeti od obvezne oddaje po zadnjem odstavku člena 2. naredbe z dne 10. julija 1041-XIX, št. 71, mora Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino ob scde'ovanju združenja živinorejcev sestaviti p*-s*eben vpisnik, obsegajoč za vse ko govedo ime, datum sko-titve. živo težo. pasmo, posebne znake, kakor tudi splošne prdatke o imetniku in kraj. kjer je govedo. Člen 2. Obvezne občinske zajednice iz člena 3. naredbe z dne 10. julija 1941-XIX, št. 71, morajo v roku, ki ga določi Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, oddati skupno živo težo, obvezno za člane zajednice. Pn izbiri živine za cddajo v klanje morajo zajednice same pod nadzorstvom občinskih preskrbovalnih uradov paziti, da se skladno upoštevajo prehranjevalne potrebe pokrajine in potreba ohranitve dobrega stanja živinoreje tako, da se odvzamejo prcdvsoem goveda, ki so za plemo manj prikladna. Morebitne večje oddaje katerega izmed živinorejcev v zajednici se poračunajo v prid ostalim cddajalcem. —.^^^ Člen 3. Prehran j evsutni zvod določi sporazumno s stanovskimi kmetijskimi in metrskimi združenji vnaprej mesečni časovni razpured dogonov. Dogoni se določijo v kraje, kjer je tehtnica in ki so po možnosti blizu železniških nakladalnih postaj. Razpored se objavi občinstvu najmanj osem dni prod njegovim začetkom. V istem roku poskrbi Prehranjevalni zavod, da s© razpošljejo oddajni nalogi za odvzem živine. Nal«g navaja količino žive teže. Živina se mora prignati na kraj dogona na dan in ob uri. ki sta določena v oddajnem nalogu. Člen 4. Imetniki živine lahko oddajo živali ob dokonu tudi prostovoljno, obvestiti pa morajo o tem Prehranjevalni zavod vsaj deset dni pred dnevom dogona, da poftje oddajni nalog tudi tistim, ki oddajo / ivi no prostovoljno. Člen 5. Prehranjevalni zavod posrbi, da se po preskrbovalnih uradih posameznih občin ugotovi mesečna potreba vsakega mesarja. O dok>čcnem dogonu obvesti Prehranjevalni zavod sam mesarsko strokovno združenje, označivši količino živine, ki jo ino- l dogorm. Člen 6. Prehran jcrveJni zavod posfcrhi, da bodo v kraju dogona ob določeni uri: a) njegov odposlanec za provzemanje prignane zavrne, b) ocenjevalna komisija, sestavi jena iz enega predstavnika Prehran je vajinega zavoda kot predsednika, enega predstavnika kmetovalcev in enega predstavnika mesarjev. Komisrji se dodeli tajnik. Na dogonu predseduje uradnik Zarvoda. Člen 7. Naloga komisije je: a) prevzeti od odposlanca Prehranjevai-nega zavoda zahtevano živino. b) oznamenovati prignano živino s številke na hrbtu, c) prisoditi vsaki živali vrsto in Kakovost po posebni lestvici, č) stehtati živino najkasneje v Štirih urah po prihodu na kraj dogona, d) določiti ceno, za sto t in celotno, na podstavi cenika, e) porazdeliti goveda v ustrezne skupine po povpraševanjih in po potrebah za razne namene, f) odkazati živino mesarskemu združenju, pri čemer se mora prepričati, da je bila določena cena prodajalcu takoj plačana. Cena živine, kakor jo določi komisija, je dokončna. Za vsako pravilno prodano in kupljeno govedo izda komisija potrdilo v treh primerkih; dva primerka izroči kupcu, enega pa prodajalcu. Kupec je dolžen poslati enega svojih primerkov, ki ga je vi diralo oblastvo za klavrno nadzorstvo. Prehranjevalnemu zavodu. Brez takega potrdila se ne sme zaklati nobeno govedo. Ko se končajo vsi opravki, poskrbi predsednik, da sestavi komisja zapisnik, Id mora obsegati spisek prignane živine z natančno označbo izkazane žive teže, vrsto in kakovosti kakor tudi splošne podatke prodajalčeve in kupčeve ter plačano ceno. Ta zapisnik morajo razločno podpisati vsi člani komisije, kakor tudi prodajalec in kupec, skladno s popisom posameznih živali. Člen 8. Prevzeti se mora vsa na dogon pripeljana živina. Združenje mesarjev mora skrbeti, da se živina, odkaže mesarjem po njih potrebi, po prehranjevalnih potrebah posameznih okolišev pokrajine in po razpoložljivi množim živine. Meso morajo mesarji prodajati zadevnim stalnim odjemalcem po seznamih. Prehranjevalni zavod more odrediti količine mesa, ki naj se porazdeljujejo tedensko na osebo. Člen 9. Za pokritje stroškov oskrbe z govejim mesom bo Prehranjevalni zavod zaračunaval vrh cene. Id jo plača kupec in na njegov račun pribitek 3% (treh odstotkov). Za to poslovanje mora voditi Prehranjevalni zavod posebne računske knjige in se morebitni aktivni presežki namenijo za pospeševanje živinoreje. Ce bi pa pribitek iz prvega odstavka tega člena ne zadostoval za pokritje stroškov tega poslovanja, ga sme Prehranjevalni zavod zvišati do največ 5%. Člen 10. Za oskrbo majhnih potrošnih središč, katerih ni mogoče oskrbovati z dogonom, izda Prehranjevalni zavod mesarjem posebne dovolilnice, ki pooblaščajo za nakup in zakol goveda. Na vsaki dovolilnici, ki velja samp za eno govedo, se morajo vpisati: dan, ko se izroči dovolilnica, naslovnik (mesar), občino, za katero velja, vrsta živali, za katero je izdana, doba veljavnosti, mesnica ali mesar, ki ga je Zavod pooblastil in pri katerem se mora govedo zaklati, vsi podatki o nabavi: teža, ocena, cena živali, ime prodajalca itd. Dovolilnice, ki upravičujejo vsakokrat za nakup samo enega goveda, so neprenosne. Dovolilnica ima tri dele: odrezek A, s katerim dokaže rejec, da je govedo prodal, in od rezka B in C, ki se morata predložiti veterinarju klavnice, kjer naj se žival zakolje, ali pooblaščenemu pregledniku mesa, Odrezek B ostane mesarju, odrezek C pa mora poslati klavnični veterinar ah kdor je pooblaščen za pregledovanje mesa v 24 urah po zakolu Prehranjevalnemu zavodu na stroške mesarja-naslovnika. Dovolilnica se izda proti plačilu L 100, ta znesek se pa pozneje izravna po visini zgoraj navedenega pribitka. živina se mora nabavljati po cenah, ki so določene v ceniku, veljavnemu za dogo-ne. Člen 11. Za živali, zaklane v sili, izda Prehranjevalni zavod posebno dovolilnico, za katero se plača pribitek po členu 9. Tfto A. Spagnol: 45 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Kako to? — Čujte! Prvič je bila gospodična Solveni med vsemi stanovalci vile tista, ki je imela največ opraviti z grofico, če ne računamo grofičine komornice.» Ona je torej najlažje videla in vedela kaj je hranila grofica v svoji pisalni mizi. Pa ne samo, da je bila doslovno najbližja — mi tudi vemo, da je gojila grofica povsem razumljive simpatije do svoje služabnice, prav za prav svoje vnukinje. Zato je verjetno, da je dekletu vse zaupala. Drugič je gospodična Solveni grofičina vnukinja. Ona trdi, da ji to ni bilo znano. To je res. Toda to lahko verjamemo, ali pa tudi ne. V drugem primeru, ki je verjetnejši, je treba pomisliti, kakšno je bilo duševno stanje tega mladega bitja, ki se je v svojem siromaštvu in osamljenosti čutilo osleparjeno za vse, kar bi ji bilo pripadlo, če bi ne bili kastni predsodki napotili starega grofa Da Camina k temu, da ji je dal drugo ime. Kaj pravite na to monsignore? Stric Poldo je povesil glavo. Poročnik je pa nadaljeval: — Ali ti motivi ne zadostujejo za dvom? Zapomnite si dobro, da pravim »dvom« in nič več. Pa tudi dvomi prihajajo v poštev, kakor vemo iz izkušenj. — Ne zadostujejo pa za obtožbo. — Seveda ne. Saj nismo nikogar obtožili. — Toda namesto, da bi človeka obtožili, ga kar zaprete, sem vzkliknil. — To je res imenitna metoda. — In doseže boljše uspehe, kakor bi človek mislil, — dragi doktore. Priznam, da je trdo, skoraj bi rekel nečloveško, seči po takem sredstvu, toda družba se mora ščititi, čeprav trpe zaradi tega po-edinci škodo. Sicer bodo pa ti ljudje, če bo odvrnjen sum od njih, zopet izpuščeni, in škoda, ki jo trpe, je prav za prav malenkostna. — Recimo, da je tako, poročnki, toda o tem se da debatirati. Reči vam pa moram, da se mi zdi justica anglosaških držav mnogo bolj človeška, kajti tam ne smejo nikogar oropati svobode. Če nimajo v rokah zanesljivih dokazov proti njemu. — Govorjeno filozofsko imate prav, pa tudi literarno. — Zakaj literarno? — No, da —, je vzkliknil poročnik smeje. Ker so izključno anglosaški pravni predpisi krivi, da obstoja detektivski roman, posebno angleški. Pri našem postopku bi imeli romanopisci kaj malo gradiva za svojo fantazijo, kajti pri nas takoj aretiramo vsakogar, ki je le malo sumljiv, a kje bi potem takem ostalo napeto dejanje? — Pa vendar ne boste tajili, da so pri našem sistemu justične zmote prav lahko mogoče? — Mnogo manj kakor kjerkoli. Dejansko se obravnava pri nas vsak zločin dvakrat in sicer po medsebojno neodvisnih oblasteh. Prvič po državnem tožilstvu pri preiskavi, drugič pred sodiščem ali pred poroto pri razpravi kot taki. Toda prerekanje med poročnikom in menoj je šlo stricu Poldu na živce. — Naj bo že kakorkoli, eno je gotovo — je dejal stric z ostrim glasom, ki ga pri njem nismo bili vajeni in srepo se je ozrl na poročnika. — In to je, če mi dovolite opazko, da položi justica svojo težko roko na ubogo, osamljeno nezaščiteno dekle, dočim ji še na misel ni prišlo odrediti podobne preventivne ukrepe proti drugim, ki so najmanj tako ali pa še bolj sumljivi. Toda ti ljudje imajo sloveča imena, visoke položaje in dobre zveze z vsemi oblastmi ... Ne, raje mi ne ugovarjajte poročnik . .. Zakaj ne bi bil aretiran grof Pero da Camino ali grof Carlo Stampa? Zapomnite si dobro, jaz nikogar ne obtožujem, toda vprašati bi vas smel da-li ta dva nista imela povoda zagrešiti tak zločin? — Toda, monsignore! — Ponavlja se stara pesem: Ponižnega ne nezaščitenega zadene roka pravica najprej. Gotovo to je človeško, saj vem. Ali lahko povem kaj bi storil sam, če ne bi bil duhovnik, temveč sodnik in če bi me vodila moja človeška sla.bost? Stričevo ogorčenje je bilo napravilo na poročnika globok vtis, še bolj pa name. Nikoli bi ne bil mislil, da je dobrodušen stari mož zmožen razvneti se tako. V tem trenutku bi ga bil najraje pobožal kakor otroka. — Razumem dobro, je zamrmral poročnik nekoliko v zadregi. — To je že nekaj — je odgovoril stric, ki se je bil ta čas zopet pomiril. Toda takoj je pripomnil z ironičnim nasmehom: — Bilo bi torej bolje, če bi se oblasti naučile nekoliko razmišljati o dejstvih, in če bi se ne zanašale tako na domneve. Tako bi se dala preprečiti marsikatera krivica. Te nekoliko zagonetne besede so vplivale na poročnika tako, da je pozabil, da ga je stric Poldo prav kar temeljito oštel kakor vse druge čuvarje pravice. — Kaj pa hočote reči s tem monsignore? Ali se vam zdi kdo sumljiv? Ali pa veste kaj, Česar mi ne vemo? Kako bi mogli sicer govoriti tako? — Motite se dragi poročnik — ničesar ne vem in nihče se mi ne zdi sumljiv. Nikoli nisem stremel Prosil sem samo Gospoda odpuščanja kakor nam za tem, da bi koga osumil, kajti to ni moj poklic, veleva sam. Mislim pa, da ga bom zdaj prosil naj ne dopusti nobene zmote in naj reši nedolžne. Zdelo se je, da odgovor mojega strica poročnika ni nič kaj prepričal. — Razumem. Vam se zdi pravilna rešitev generalnega inšpektorja policije. Če pripisujemo krivdo neodgovornemu človeku, ki je poleg tega mrtev, se da vse čudovito gladko urediti. Živim se ne zgodi nič, mrtvim bo pa v nebesih itak odpuščeno. — Nikar ne govorite tako bogokletno. Kar se tiče mnenja onega policijskega uradnika, nikakor ne trdim, da mora biti pravilno. Vsekakor je pa verjetno, verjetneje od vašega na golem naključju zasnovanega sumničenja, da bi ubogo dekle zakrivilo kar dva umora. — Pretiravate, enega! monsignore! Ne dveh, sam* Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran /i Za opravo In inseratni del lista Vlad. Regali? U Vsi s LJubljani