Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej. ■||f Z mesečno prilogo ]j[ Slovenska Gospodinja J]l Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: 2S. skupščina „Družbe sv. Cirila in Metoda. — Delovanje „Südmarke“. — Politični pregled. — „Naša Zveza“. — Štajersko: Žalski Sokol. Razno. — K or o š k o: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Raznoterosti. Podlistek: Greh se je maščeval. 22. skupščina Jružbe sv. Cirila in ietoda.“ V torek se je vršila letošnja glavna skupščina naše šolske družbe v Bohinjski Bistrici, katere se je udeležilo nenavadno mnogo zborovalcev. Bilo jih je okoli 500 s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Primorskega, med njimi skoro tretjina duhovnikov, ki so od skupščin prejšnja leta izostali. Letos pa so slišali, da grozi družbi razvoj in napredek, ker nameravajo mlajši člani z novim odborom spraviti Več življenja v družbo, in zato so počastili skupščino s svojim obiskom, da jo ohranijo v sterilnosti in brezdelici. Skupščina se je torej vršila na delavnik, udeležilo se je ni nič priprostoga ljudstva, domačini niso pokazali prav nikakšnega razumevanja za to „gosposko komedijo“. Kaka razlika med zborovanjem hrvatske šolske družbe za Istro v Pazinu in našim! Tam navdušenje naroda, pri nas popolna apatičnost. Vse to je zakrivil dosedanji duh, ki je vladal v Družbi. Zborovanje je otvoril eden izmed družbe-uih ustanoviteljev, Luka Svetec, ki je povdarjal, Uaj bo skupščina naperjena proti onim, ki hočejo skozi te naše kraje zgraditi nemški most. »Schulverein,“ nemško šolsko društvo dela z vso brezobzirnostjo proti nam in ne pozna v svojem boju nobenega razločka med katoličani Greh se je maščeval. (Povest iz življenja slovenskega ljudstva. Spisal I. V.) (Daljo.) Pozno je že bilo in začela se je nova partija. Previdno in pazljivo je gledal Janez na Petrove prste — in zazdelo se mu je, da je napravil tovariš z roko neko čudno kretnjo . . . Pozorneje je pogledal tja in videl, da je potegnil Peter iz sredine karto. V Janezu je vzkipelo v tistem trenotku Vse • . . Ne, tega ni mislil, da ga vara fant, ki 8e mu je hlinil in se imenoval njegov najboljši Prijatelj. Ogoljufal ga je že sinoči, da je na-Pravil dolg, in ogoljufati ga hoče tudi danes I . . . grabila ga je jeza, da je skočil kvišku, zmeč-v roki karte in jih vrgel Petru v obraz. »Ti si goljufal!“ Peter je zardel in spustil na tla karte, kar J11 je držal v roki. Toda že v naslednjem tre-a,1tku jo pogledal zaničljivo v bledi obraz raz-rjenega Janeza, ki mu je stal nasproti in se aržal za stol. j »Ti si goljuf, nesramen goljuf!“ je vpil adez in so mu svetj]e v onemogli jezi. j Peter je vstal mirno in se postavil bliže anezu. Pogledal ga je temno in stiskal je in protestanti, klerikalci in liberalci, buržoazijo in socijalno demokracijo. To bodi nam v vzgled; ako hočemo napad teh mogočnih sovražnikov odbiti, jih moramo posnemati in pozabiti v obrambi lastne grude vse domače prepire, vse osebne in stanovske ozire; Ene misli moramo biti v borbi za našo drago slovensko domovino. V boj za naše pravice! S tem je bilo otvorjeno zborovanje. Iz poročil posnemamo, da je družba štela preteklo leto 152 podružnic z nekaj nad 8000 člani. Pokroviteljnino (po 200 K) je plačalo preteklo upravno leto 10 oseb oziroma društev. — V minolem letu je vzdrževala naša šolska družba 11 otroških vrtcev, 3 pa znatno podpirala; v teh vrtcih se je vzgajalo 829 slov. otrok. Poleg tega je vzdrževala družba 5 ljudskih šol s 17 razredi (enorazr. na Muti, dvorazr. pri šolsk. sestrah v Mariboru, štirirazr. v Št. Rupertu pri Velikovcu ter dekliško in deško petrazrednico pri Sv. Jakobu v Trstu.) V teh šolah so je vzgajalo 1141 slov. otrok, skupno z onimi v otroških vrtcih tedaj 1970 slov. otrok. Učiteljsko osobje na teh zavodih je stelo 2 svetna učitelja, 5 katehetov, 17 svetnih učiteljic in vrtnaric ter 17 šolskih sester. — Blagajnikovo poročilo kaže, da je imela družba v preteklem letu 63.983 K 78 v dohodkov, 54.676 K 99 vinarjev stroškov. — Prispevki podružnic (udnine, darila, veselice) so znašali 22.458 K 37 v.; darila denarnih zavodov 2050 K; dohodki iz narodnega koleka 4433 K 24 v, družbinih vžigalic 3.000 K, dru-žbine kave 2773 K 76 v, družbinih razglednic 1424 K 75 v. Drugi dohodki se razdele na razne vire. Med stroški omenimo sledeče postavke: deška Ij. šola v Trstu 10.635 K 58 v.; dekliška ljudska šola v Trstu 7236 K 30 v.; šola v Št. Rupertu pri Velikovcu 5080 K 27 v.; „Goljuf, goljuf si!“ — V Janezu jo vedno vrelo bolj, ko je videl, da se Peter noče ganiti. „Kdo je goljuf, ti Janez, ti Janez Dolni-kov? Povej še enkrat, kdo je goljuf?“ — Peter je govoril te besede mirno, a vendar se mu je glas tresel. „Ti ... til“ „Kaj, jaz? Ti šleva, kaj pa delaš med nami, če misliš, da te goljufamo? Ali smo te morda klicali, ti Janez Dolnikov ? . . . Glejte ga, ljudje božji, glejte ga Dolnikovega Janeza, ki pravi, da ga goljufamo!“ In Peter se je zasmejal na glas in se je obrnil od Janeza, ki se je tresel od jeze. Pivci pri sosednih mizah so umolknili, ko so zaslišali prepir, vstali so in hoteli miriti. Toda še predno so so zavedli, se je zgodilo nekaj, da so otrpnili za trenutek — hipoma je zgrabil Janez stol, zavihtel ga in udaril z njim Petra po glavi. Peter je zastokal in se zgrudil potem brez glasu na tla. Iz rane mu je privrela kri in začela močiti prašna tla. Knk je napolnil vso sobo; gnjetli so se ljudje okrog ranjenega in vpili kar križem. Janez je stal nepremično in še vedno držal stol v rokah. Oči so se mu odprle široko in strmel je topo na pobitega fanta. Ni mogel uvideti, kaj se je zgodilo, in čudil se je . . . otroški vrtec v Celju 932 K; šolstvo v Mariboru 1650 K 96 v., za narodni kolek 205 kron. Od zadnje skupščine se je otvoril nov otroški vrtec v Hrastniku, in v kratkem se otvori tudi v Gabrjih pri Celju. Sklenjena je naprava otroškega vrtca v Domžalah in deškega razreda v ljudski šoli na Muti, kar se zgodi jeseni. Odvetniški kandidat, dr. Žerjav, je v svojem govoru obžaloval, da se skupščina vrši na delavnik in tako pozno, da o pravem zborovanju ni govoriti. Predlagal je, naj se prihodnje skupščine vrše na praznik. Narodno delo se ne združuje več v duhovščini, ki je prenehala biti voditeljica slovenskega naroda glede narodnega obrambnega dela. — Prenovljenje naše šolske družbe je nadvse potrebno. Družba vzdržuje premalo zavodov. Rešiti se mora vprašanje samostanstva. Družba bo morala sčasoma šolske sestre nadomestiti s posvetnimi učitelji, katerih sta bila letos na družbinih šolah samo dva. Družba je preteklo leto v istini nazadovala. Podružnice so letos 2000 K manj nabrale kot lani, ker jih tretjina spi. Površni proračun za prihodnje leto zahteva najmanj 70.000 kron. Družba bo morala vso pozornost obrniti na obmejne kraje, kjer dela narodni nasprotnik s podvojeno silo na odtujenje naše dece. Treba je zato novih in večjih dohodkov. Pri volitvi prvomestnika namesto odsto-pivšega Tomo Zupana in novega odbora je prišlo do razdora, ki utegne biti trajen in ki bo imel za Družbo lahko pogubonosne posledice. Resnica je, da je bilo v starem odboru premnogo gnilega, in da je bilo treba novih moči v odbor, a kar se je zgodilo pri tej skupščini v #oh. Bistrici, to ni nestrankarski radi- Toda naposled se je vzdramil in spoznal, kaj je bil storil. Vrgel je stol na tla in zbežal ven v tiho noč. Streznil se je hipoma in se ustrašil samega sebe . . . „Morilec!“ mr je donelo po ušesih in ga preganjalo naprej brez miru in pokoja. Zdelo se mu je, da hiti nekdo za njim in ga zgrabi zdajpazdaj; toda ni se utegnil ozreti. Vpilo je krog njega in v njem; preganjalo ga je nepre-prenehoma, da je božal dalje, ne vedoč, ne kam ne kod ... Ni opazil, da je srečal tuintam kakega vaščana, ni opazil, kako so se čudili in strmeli za njim. Nasproti mu je prikrevsal nočni čuvaj Zep in mu voščil prav prijazno skozi nos: „Dober večer, Janez.“ A Janez ga ni slišal ne videl, ampak je hitel le naprej. Zep je postal, gledal za njim in si mislil: „Ete, ete, kam se mu pa tako mudi?“ Naletel je na Šiševega Joka in mu razodel svoje mnenje: „Ete, ete, Jok, kaj misliš, da mu je padlo v glavo? . . . Ete, tako je hitel enkrat Ardecki tam doli na Laškem, ko je videl, koliko je nas dalo noge za cesarja . . . Ete, Jok, kaj pravi tvoja pamet k temu ?“ Šišov Jok se je zamislil za trenutek in rekel potem: kalizem. Treba je bilo sestaviti kompromisno listo in jo izvoliti v sporazumljenju in soglasno. Prvomestnikom je bil izvoljen upokojeni ravnatelj Andrej Senekovič. V odbor so bili izvoljeni: dr. L Merhar (Trst), dr. G. Žerjav, dr. K. Bleiweis, Fr. Pahernik (Štajersko), dr. F. Novak in prelat G. Einspieler (Koroško). Mnogo navzočih, zlasti Korošci, se volitve niso udeležili. Ta razdiralni nastop je škodljiv. Ali ne bi mogli ostati vsaj v tej samo narodni družbi edini po vzgledu Čehov, Nemcev in vseh resnih narodov, ki imajo namen ohraniti se? Krivdo, da se je vrinila nesloga v „Družbo sv. Cirila in Metoda“ imata obe stranki, naprednjaki in konservativci, čemu so zadnji silili v odbor mariborskega razdiralca in škodljivca dr. Korošca, ki nima prav nič smisla za narod, kar je pokazal njegov izstop iz štajerskega narodnega sveta! Korošci najbrže izstopijo popolnoma iz „Družbe“ in ustanove lastno šolsko družbo. Delovanje „Südmarke“. Namen nemških obrambnih društev je po-nemčevati, tako se je izrazil na javnem zborovanju v Gradcu Südmarkin potovalni učitelj, ki je na podlagi statističnih podatkov dokazoval, da nastopa Südmarka med Slovenci v resnici agresivno. Delokrog Südmarke se razteza sicer po vseh pokrajinah od morja do morja; v istini se osredotočuje na Štajersko in Koroško. Naperjena je torej proti Slovencem, njeno delovanje med Lahi na Tirolskem je malenkostno. — Svoj namen dosega Südmarka s tem, da podpira one čitatelje nemških narodnih manjšin v slov. ozemlju, ki so merodajni za razvoj vsakega naroda. Šulferajn ustanavlja šole, Südmarka pa skrbi, da se šole dobro frekventujejo in to dosega z vsestranskimi podporami šolnikov in učiteljev. Skrbi za božičnice in za obdarovanje otrok. Ustanavlja šolarsko kuhinje ter kupuje revnim šolarjem šolsko potrebščine. — Podpira otroka v šolskem vrtcu, kakor dijaka na vseučilišču, če je le upanj,e, da se s tem ta ali oni pridobi nemški narodnosti. Za srednješolce skrbi izdatno s štipendijami ter podpira dijaške domove. V šolske namene žrtvuje Südmarka vsako leto velike vsote, ker ve, da ji ravno na tem polju uspeh ne izostane. — Podpira pa tudi uradnike, ki vsled pičle službe ne morejo izhajati. Kam lahko dovede človeka borba za kruh, kažejo stoteri slučaji takozv. narodnih odpadnikov dovolj jasno. Nadalje skrbi s podpiranjem uradniškega naraščaja, da se državne službe v slovenskih krajih ohranijo Nemcem. Posebno pozornost obrača sodnijski službi, ki je danes pristopna le sinovom premožnejših starišev. Slovenski akademik, ki je v bedi preživel svoja vseučiliščna leta, ne more vstopiti po dokončanih študijah v sodnijsko službo kot neplačan prak- tikant, ampak se mora posvetiti taki stroki, ki mu takoj zagotovi gmotni obstanek. In tudi tukaj se je Südmarka marljivo lotila svojega dela: neumorno skrbi za naraščaj nemškemu državnemu uradništvu. In sad tega početja dozoreva v tem, da imamo v slovenskih krajih vedno več nemških sodnikov; slovenskih pa primanjkuje ne zaradi tega, ker nimamo zadostnega števila slov. pravnikov, temveč radi tega, ker se pri nas vse kolikor mogoče izogiblje sodnijske službe ter drvi k odvetništvu in no-tarijatu. To je veliko socijalno zlo na našem narodnem telesu. Dokler Slovenci nimamo lastnih obrambnih društev, bi bilo v interesu stvari, da vsaj slov. denarni zavodi omogočijo z izdatnimi podporami slov. uradniškemu naraščaju posvetiti se sodnijski službi, kajti ravno nemško uradništvo je oni steber, ki vzdržuje umetno nemštvo sredi slov. ozemlja. In če pade ta steber, bodo tudi s časom izginili na slov. zemlji sramotilni nemški otoki: po sili-nemški trgi in mesta na Štajerskem in Koroškem. Velepomemben činitelj v razvoju vsakega naroda je bogato trgovstvo in cvetoča obrt. Trgovec in obrtnik tvorita jedro meščanstva, ki je na Štajerskem po večini nemško. Tudi za ta faktor, kije v narodnem oziru naravnost odločujoč, skrbi Südmarka s stalnimi podporami. Trgovcem, ki se zavežejo nastaniti se med Slovenci, da brezobrestna posojila; obrtnike, ki so v narodnem oziru zanesljivi, namešča v slovenske kraje, jim kupuje hiše, oziroma jim prepusti delavnice za nizko ceno. S tem se zredi v narodno enotnem slov. kraju umetnim potom nemška manjšina; ta zahteva s časom nemško šolo, ustanavlja nemška društva in germanizacija je v polnem teku. Tako so nastale nemške naselbine po štajerskih trgih in mestih. Na enak način podpira Südmarka tudi delavstvo. Tovarniški delavec s svojo pičlo plačo ne more preživeti sebe in rodbino, skrbeti mora tudi za postranski zaslužek, in tudi v tem oziru se mu nudi kot zaveznica — marljiva Südmarka. Podpira ga pri stavbi hiše, ozir. mu preskrbi brezobrestno posojilo za nakup kakega zemljišča. Delavcu, borečemu se za obstanek niti ne smemo zameriti, če prestopi Südmarki takorekoč za plačilo v nasprotni tabor; v tem oziru stopi narodnostni moment vedno v ozadje in to je tudi naravno. Zatorej ne kaže takozvanih „nem-čurjev" samo obsojati, jih družabno bojkotirati, jim predbacivati izdajstvo i. t. d. Preostaja nam le jedno: rešiti jih bede, podpirati jih v boju za obstanek, in tedaj bodo tudi gotovo ostali — naši! Südmarka podpira tudi kmetijstvo. Tako vzdržuje v slov. delu Koroške drevesno šolo, kjer se vcepi poleg strokovnega pouka kmetskim fantom —nemško mišljenje; posebno pozornost obrača kmetijstvu v Kočevju. Naseljevanja se „Veš, Zep, to je bilo tačas, ko sem videl Cvetnikovega Anzeljna, ki je dirjal tako črez polje. In rekel sem mu: ,Anzelj, kam pa? Hej, Anzelj!‘ . . . A Anzelj me ni slišal. Ta beštja je letel le naprej ... In veš, Zep, kaj je bilo drugo jutro? Rekli so in trdili, daje Cvetnikov Anzelj znorel, Zep, znorel!" „Ete, Jok, ti jo pa pogruntaš — škoda le, da nisi poznal Ardeckega.“ „Hej, če ga tudi nisem, pa sem poznal našega ljubega škofa -» Bog jih poplačaj za vse dobrote, ki so mi jih storili, ko so pri nas bir-movall.“ „Jok, ete, če bi bil poznal Ardeckega, bi bil še bolj pameten, kakor si .. . Rečem ti, Jok, in pravim, to je bil regenal, in sveti Ferjan ve, da ni takih več na svetu ..." Moža sta pozabila popolnoma Dolnikovega Janeza in zatopila se v tiste lepe dni, ko sta bila še mlada: Zep na regenala Ardeckega in Sišev Jok na dobrega, blagega škofa, ki mu je podaril cel goldinar, ko je pred davnimi leti birmo val v naši ljubi zagorski vasi .. . Naposled sta se ločila moža, Jok seje splazil domov, a Zep je krevsal s svojo helabardo skozi vas. Vse je bilo tiho, mirno nad vasjo; le tuin-tam se je oglasil iz nasprotnega konca krik, ki pa je kmalu utihnil, le tuintam je hitel človek urno po cesti proti domu. Mirno so gledali beli snežniki v ponočni svet, s Prisanka je izginila ona tanka meglica, ki se je bila naredila zvečer, in beli vrh je bil zopet čist. Tam zadaj za Bašico je izšel polni mesec in raztrosil svoje blede žarke črez tihi planinski svet.. . V rujavem zvoniku je zadrhtelo nekaj — in kladivo je udarilo ob zvon. Bila je ura enajst. In tedaj se je začula iz nasprotnega konca vasi zategla, enoglasna pesem. Zep je stal tam, oprt na svojo helebardo in oznanjeval spečim vaščanom : „Enajst je ura že, spite dobri vi ljudje — Marija, Bog, sveti Ferjan pred ognjem hiše bran’ . . .“ V. Tisto noč je sedela Dolnikica dolgo pri mizi. Njen obraz se je bil v zadnjen času postaral; bil je poln gubic in bolestnih črt, ki so jih začrtale vanj velike skrbi in bolest, ki jo je skrivala pred tujimi očmi in ki se je bila zajedla globoko v njeno dušo. Pozabiti ni mogla na edino hčer, katero je preganjala nesreča že v zornih letih in jo pokopala v mrzli grob. In kadar se je spomnila, so jo posilile solze in oči so se ji zalile z njimi; hitela je takrat v sa- poslužuje seveda le na jezikovni meji, kjer kupuje posestva, jih parceluje in razdeli med zavedne nemške kmete. Jezikovno mešane občine na meji skuša s pokupovanjem večjih posestev pridobiti v nemške roke, potom občin ponemčiti šole, in s tem zatreti s časom slov. živelj na meji ter ga potisniti proti jugu. Tragičen slučaj v tem oziru nam nudi občina Št. Ilj na Štajerskem, kjer je pokupila Südmarka pred kratkim posestvo v obsegu 200 oralov, ki je pri zadnjih obč. volitvah odločilo v prilog Slovencem. Avstrijski Nemci nameravajo ustanoviti skupno naselbinsko banko, s katero bi v velikem obsegu nastopali proti Slovanom; dozdaj je cela stvar seveda še pobožna želja; če se pa uresniči, postane tako sistematično naseljevanje na meji za nas lahko s časom usodepolno. — Südmarka deluje tudi na poljudno izobraževalnem polju; ustanavlja knjižnice in prireja predavanja. Žalostno je le, da zaznamenu-jejo te knjižnice v slov. krajih visoko frekvenco; s tem se vcepi Slovencem spoštovanje do nemške kulture in tem potom jim ugaša ljubezen do slov. čtiva. Ravno v tem vidimo, kako potrebne so slov. knjižnice za naš narod in nujno potrebno bi bilo, da začnejo tudi merodajni faktorji s sistematičnim ustanavljanjem knjižnic. Südmarka izda letno čez 6000 K za knjižnice. Potovalni učitelj Südmarke, ki skrbi za redno poslovanje podružnic, prireja tudi predavanja, ne le agitacijska, temveč tudi znanstvena. To je v velikih potezah delovanje Südmarke, v kolikor se da sploh orisati, in — skrajni čas bi že bil, da že začnejo merodajni faktorji na Slovenskem na to misliti, kako bi so dalo to delovanje na naši strani paralizovati, kar bi bilo gotovo bolj potrebno, kakor dan za dnevom brezplodno pisariti v predalih slov. časopisja o „grabežljivih rokah Südmarke“ ter se omejiti na prazne grožnje. Politični pregled. Avstrija in jugoslovansko vprašanje. Jugoslovansko vprašanje v Avstriji postaja vedno važnejše, kar nam dokazujejo izjave raznih avstrijskih politikov. Grof Auersperg se je izrazil o tem vprašanju: „Dosedaj se je obnovitev nagodbe (avstro-ogrske) smatrala za glavno točko avstrijske notranje politike in prvo državno potrebo, ali nagli razvoj jugoslovanskih plemen dokazuje, da obnovitev nagodbo ne more ostati še dolgo edin cilj avstrijske politike, ker se z rešitvijo nagodbe niti malo ne rešuje samo jugoslovansko vprašanje, ki stopa naprej z elementarno silo. Ne smemo se slepiti: Jugoslovansko vprašanje se ne da več potisniti na stran. Z njim v zvezi so veliki avstrijski interesi.“ — Dalmatinski poslanec dr. Tresič-Pavišič, se je izrazil, da je položaj Hrvatov ta čas zelo povoljen. Avstrija se boji sporazuma moto, da bi ne videl nihče njene bolesti, in ko se je vrnila, je bil njen obraz zopet miren in resen. Mirno je svetila svetilka in vztrepetala tupatam za hip. Dolnik jo že spal v sosedni sobi, in Pavle se je podal že davno k počitku. Cula je sama in čakala Janeza. Pri vsakem najtišjem šumu je prislušknila; toda zmotila se je vsakokrat — Janeza ni bilo od nikoder. „Čemu je tak?“ je vzdihnila. „Čemu dela skrbi in žalost ? . . . A. včasih ni bil tak — delal mi je veselje.* In domislila se je moževe jeze. Stopil bo pred sina s stisnjenimi pestmi. Napele se mn bodo žile na čelu — prevladala ga bo srditost. Moj Bog, in kaj bo potem 1 . . . Žena se je stres-nila, in navdal jo je nanovo strah pred dnevi» ki so prihajali, polni nemira in bridkosti, in se zgrinjali nad njo. Videla je, da je konec vsega» in čutila, da je skoro le ona sama kriva vsem« temu. Čemu je dajala Janezu naskrivnem denar-’’ — Toda, ko jo je prosil tako milo in žalostno in ji obetal, da ne stopi na krivo pot, se ji J0 zasmilil. . . Drugi so veseli v brezskrbni mla' dosti in pojejo v mladi družbi, a on naj vstaja doma žalosten in naj nima čisto nič od mla' dosti. Pojde, samo za uro pojde in vrne se ta- med Hrvatsko in Ogrsko. Razlog je Dalmacija, Bosna in Hercegovina. Avstriji je največ do tega, da ne pride do priklopljenja Dalmacije k Hrvatski, in zato je tudi vrženo seme razdora med Hrvatsko in Ogrsko. 1‘reosnova volilnega reda za deželne zbore postaja čim bolj pereča, in boj za njo se bo kmalu razširil po vsej državi, češka soc. demokracija zahteva, naj se uvede za češki deželni zbor splošna in enaka volilna pravica. Nemci se vsaki preosnovi upirajo, ako jim ne dovolijo njih zahtev glede razdelitve deželnih in državnih uradov v nemške in češke, razdelitve okrajev v češke in nemške i. t. d. — V Galiciji bodo jeseni v deželnem zboru stavili predlog, naj se deželni volilni red premeni v tem smislu, da se dosedanjim kurijam doda kurija splošne in enake volilne pravice. „Velika Avstrija.“ Dunajski župan, dr. Lueger, se je izrazil o ideji „Velike Avstrije“: „Ta ideja obstoji in bo tudi prodrla, kadar se spozna nje prava vsebina. Ta ideja ni od danes in temelji v tem, da se združijo vsi narodi ob Dunavu do bavarske meje in ob pritokih, kakor tudi narodi, ki so si ustanovili države na Balkanu, v pospeševanje svojih kulturnih in gospodarskih interesov. Na ta način pridejo do vlade čez Jadransko in Egejsko morje ter dobe popolno neodvisnost. Madžari se skušajo vriniti vmes kot nekaka zagozda ter streme za takozvano dunajsko federacijo — ideja starega Kossutha. Avstrijci hočejo to zagozdo odstraniti ter doseči naravno zvezo vseh navedenih narodov. To je pravi bojni smoter, ki se zanj borimo odkrito ali prikrito.“ Delovanje preteklega parlamentarnega zasedanja. V zaključenem zasedanju poslanske zbornice je predložila vlada 16 predlogov. Nujnih predlogov je bilo vloženih 25, za podpore 184. Nadalje našteva zapisnik 24 inicijativnih predlogov in 577 interpelacij. Premene v ministrstvu. Priprave za premene v avstrijskem ministrstvu se potihoma vrše; češki agrarci resno zahtevajo en portfelj za-se, v kar so kot največja češka stranka opravičeni. Vendar pa bi ta premena v narodnem oziru ne bila koristna, in sploh s slovanskega stališča neopravičljiva. Tudi Nemci promišljajo, ali bi ne kazalo poveriti portfelj nemškega ministra komu drugemu. Prepričali so se pa, da se je nemški narodni minister Prade tako uglo-bil v svoj delokrog, da bi bila vsaka prememba nemški stvari na škodo. Novi davki. Ministrski predsednik je nedavno napovedal, da ima vlada nov davčni načrt, da dobi pokritje za naraščajoče državne potrebščine. Sedaj je znano, da bo prvo novo obdačenje zvišanje davka na žganje. Davek na špirit se n. pr. zviša na 30 kron pri hektolitru, kar bo neslo državi 30 milijonov na leto. koj pameten in zadovoljen... In materi se je zasmilil, dala mu je denar in Janez je odšel vesel in se vrnil zadovoljen. In kadar je izostal predolgo, ga je prosila in svarila — in sin ji je obljubil takrat vse. A prišla jo nova prilika, in Janez se je vrnil na staro pot in pozabil na vse obljube; vračal se jo pozno in je bil drugo jutro malobeseden in zadirljiv. Kam ga popelje ta pot? — Dolga je in Sladka, ravna; tam na koncu stoji poguba. — Mračna je in čaka željno. In ljudje hodijo po tej poti bledi in z naglimi koraki — gredo in 80 ne ozirajo nazaj. Na koncu stoji poguba in jih objame s svojimi mrzlimi, trdimi rokami ... ^dpre se giob, in ljudje padajo vanj molče in z zaprtimi očmi in ne vstanejo nikdar več . . . Določno in jasno je videla mati tisto pot iQ zagledala na nji svojega sina. Glavo je imel 8klonjeno in je gledal nemirno v tla; lica so 11111 bila bleda in upadla. Hitel je naprej in se 8Potaknil tuintam ob kamen . . . Mati je stala raj pota in videla svojega sina. „Janez, Janez!“ je zavpila bolestno in bojala k njemu ; toda noge so ji bile težke, kot j* 1 hile prikovane k zemlji, in ni mogla naprej. anez se ni ozrl, temveč je hitel naprej in iz-Sinil med grug0 hitečih ljudi. Mati je gledala, Sestanek dveh cesarjev. V soboto, dne 3. t. m. sta se sešla ruski car in nemški cesar na odprtem morju pri Swinemündu. Nemškega cesarja je spremljal kancelar Bülow, carja pa minister za zunanje zadeve. Sestanek ima kot, pravijo, velik političen pomen. Gospodarsko vprašanje na Ruskem. Življenje ruskega kmeta je popolnoma enako usodi našega kmeta v dobi neznosne tlake in grajske gospode. Tudi tam je večina kmetov nesamostojnih in mora delati za tuj žep. Da bi kmetom pomagala, je razglasila ruska vlada, da se je odločila razprodati kmetom, ki nimajo zadosti zemlje in ki se hočejo osvoboditi, vsa zemljišča, kolikor jih ima na razpolago. Ves svet, ki ga hoče prodati, meri skupno 10 milijonov desjatin, to je približno zemlje za 10 kranjskih dežel. Pri tej priliki je zadela vlada na težkoče, ker ne more toliko zemlje namah razmeriti in razprodati; zato pa se je končno odločila, da razproda zasedaj zemljišča za približno 800.000 hehtarjev. Ministrstvo pa je naročilo razprodajalni komisiji, da posameznim družinam ne sme razprodati več kakor 20 hektarjev v manj rodovitnih krajih, a v rodovitnih samo 8 ha. Dosedaj je dajala vlada kmetom v slaborodnih krajih podpore, bodisi v denarju, ali pa v živilih. Toda skušnja je pokazala, da to podporo daje nazaj v državno blaganjo v obliki davka na žganje. „Kaša zveza.“ Društvo slovenskih uradnikov v Ljubljani „Naša zveza“, ki izdaja svoje stanovsko glasilo istega imena, je sklenilo skrbeti za to, da se bodo razpisana uradniška mesta po Slovenskem oddajala Slovencem. S tem je znatno razširjena in spopolnjena narodna organizacija, ki se je doslej nanašala samo na gospodarsko polje. Potreba take organizacije, ki ima paziti na uradniška imenovanja, je očividna, in vprav tukaj smo Slovenci zapostavljeni, da nas je lahko strah bodočnosti. Na Štajerskem zasedajo uradniška mesta Nemci, na Primorskem Italijani. — O Koroškem niti ne govorimo. Kdo je temu kriv? Mi sami. Nimamo narodnega sveta, nimamo organizacije, ki bi skrbela za slovenske uradnike. Kako vzorno delujejo v tem oziru Cehi! Brigajo se za vsako imenovanje, osobito za sodna imenovanja; vplivajo na vlado, ki se ž njimi pogaja. Po slovenskih deželah pa dela nemška vlada, kar hoče. Pošilja nam nemške uradnike v naše dežele in celo misli, da je že vsa Koroška dežela, tudi slovenski del, nemška posest. Nemški uradniki in profesorji navaljujejo na slovensko Ljubljano, a mi navala ne odbijamo solidarno. Ti uradniki delujejo politično in nastopajo javno. Na Štajerskem so slovenski da so jo bolele oči, in ga je zapazila naposled tam gori ob grobu. Stala je tam poguba ; roke je bila široko razprla, da bi objela Janeza. „Janez!“ je zavpila mati obupno in se prebudila. Zadremala je bila malo pri mizi, in prišle so bile k nji težke sanje. — Oddahnila se je — hvala Bogu, bil je samo sen in v snu ni bilo resnice! . . . Sedela je zopet pri mizi in čula z odprtimi očmi. Poslušala je, a nič se ni ganilo v tihi noči. Začutila se je utrujeno, in oči so jo ščemele . . . In zopet je videla pred sabo pot, a ta je bila ozka in strma, in sama je hitela po nji. Udirala se je v prah, in ostro kamenje jo je zbadalo. Žareče je sijalo solnce na pot, in vsa pokrajina je bila napolnjena z drobnim, morečim prahom. In stali so ljudje v senci kraj pota; pogledovali so jo vsi začudeni in jo spraševali sočutno: „Žena, kam pa ^greste? Pot je težka in solnce pripeka . . .“ Ustavila se je za hip in odgovorila: „Sin je šel na pot pogube . . . Videla sem ga v daljavi; stal je bled in uničen pred grobom. Pojdem in ga rešim!’ Odšla je naprej. Vedno globlje se je udirala v prah in z morečim dihom jo je žgalo solnce. V členkih so jo zabolele noge, kolena trgi le s pomočjo nemških uradnikov prišli v nemško oblast. Na Koroškem so nemški uradniki najzanesljivejša zaščita nemške propagande. Mnogo rodoljubov smo že slišali govoriti in trditi, da bode spodnje Koroško takoj naše, ako vlada tja pošlje nekaj slovenskih uradnikov, ki bi se čutili Slovence. Narod je še naš na Koroškem, le dajte mu še slovenskih notarjev, učiteljev in uradnikov, pa bode popolnoma naš. V današnjih narodnih bojih, ko bijemo z Nemci boj za svoj obstoj, moramo uradniškemu vprašanju posvečati vso svojo pozornost in moramo skrbeti, da se v slovenskih krajih nameščajo le slovenski uradniki. 'Ako si ustanovimo močno uradništvo na vseh koncih domovine, smo storili za svoj narodni obstoj več, nego mislimo. Ker smo torej Slovenci vprav glede urad-ništva na tako slabem stališču, se je „Naša zveza“ odločila požrtvovalno vsprejeti dolžnost, skrbeti za slovensko uradništvo. To je vrl in rodoljuben namen uradniškega društva, znak, da se zaveda resnega časa in stališča, v katerem se nahaja naš narod. To je znak, da stoji društvu na čelu odbor, obstoječ iz zavednih, delavnih, značajnih mož. In v istini — uradniki so najbolj zmožni zasledovati in paziti na uradniška imenovanja, sami vedo najbolj in najprej, kje je kaka nevarnost. Društvo „Naša zveza“, kateremu je glavna naloga varovati koristi vsega uradniškega stanu, je prevzelo nalogo narodnega sveta. Kar iz strankarskih politikov sestavljeni „Narodni svet“ ni bil v stanu storiti, ker so pač oficijelni slovenski politiki in narodnjaki izgubili smisel za slovenski narod, to nam obetajo podati uradniki, ki hočejo biti narodni delavci, a ne kričači. „Naša zveza“ bo v dosego svojih ciljev stopila v zvezo s slovenskimi državnimi poslanci, ki sami pač ne morejo vsega videti in vedeti, a dobro poučeni lahko dosežejo marsikaj pri ministrih. — Nas je razveselil ta pojav resnosti in sistematičnega dela in izražamo ob tej priliki „Naši zvezi“ srčne simpatije. w Štajersko. Žalski Sokol. V nedeljo je narodni savinski trg Žalec praznoval prekrasno slavnost. Mladi „Žalski Sokol“ je razvil svoj prapor. Ta narodni praznik je privabil častno število občinstva v zavedni trg, bilo je ljudstva nad 2000. „Sokoli“ so došli od vseh slovenskih sokolskih društev, okoli 220 jih je korakalo v sokolski noši v slavnostnem sprevodu skozi trg, ki je bil ves v narodnih trobojnicah. V sprevodu je bilo šest zastav so se ji šibila, in v vsaki ud je stopila trudnost in onemoglost. „Za Boga, ne pridem nikoli do konca!“ se je prestrašila in uprla pogled v daljave, ki jih je zakrival oni drobni, dušeči prah. In tedaj se je dogodilo čudo — predrli so solnčni žarki prah in ga razkropili na vse strani. Mati je zagledala pred sabo široko, zeleno trato; velike rože so stale tam sredi in med njimi je ležalo nekaj črnega, nepremičnega. Gledala je pozorno tja in je spoznala Janeza, ki je ležal nepremično med rožami. Obraz mu je bil bel kakor sneg; oči je imel zaprte in roke prekrižane na prsih. „Janez, ali si ti?“ Zaklicala je glasno. Toda odgovoril ji je samo odmev skal, ki so stale kraj trate. Jasno je bilo krog nje in krasno, in srce se ji je topilo od veselja, da je zopet našla sina. Šla je naprej in stopila na trato; a v istem trenutku je zagromelo, da se je streslo nebo — in Dol-nikica je odprla oči ter se vzdramila. (Dalje prih.) „Sokolov“ iz Brežic, Celja, Ljubljane, Mozirja, Šiške in Zagorja, navzoči so bili Sokoli iz Domžal, Gradca, Jesenic, Kranja, Krškega, Ljutomera, Maribora, Tržiča in Žirov. Tržaški Sokol je zastopal njegov starosta, drž. poslanec dr. Rybai\ Slavnosten sprejem se je vršil pred občinsko hišo, kjer je goste pozdravil žalski župan g. Širca. Odzdravil mu je dr. Rybaf, ki je naglašal, da so naši očetje narod navdušili, a na nas leži naloga, da to navdušenje poglobimo, in sicer tako, da bo pri nas vsak član naroda obenem tudi zaveden bojevnik za narodno stvar. Zastavo^ so razvili sredi trga. Stkana je iz rdeče svile in je dar žalskih narodnih dam; veljala je nad 700 K. Kumovala je novi zastavi gospa Roblekova, ki jo jo razvila in želela v svojem nagovoru, da bi bila znak edinosti, požrtvovalnosti in ljubezni do naroda. V spomin jo pritrdila trak na novo zastavo. Za njo so storile isto zastopnice narodnega ženstva iz Braslovč, Celja in Žalca. Sledilo je zabijanje žebljev, in nato je kaplan blagoslovil zastavo. Po obredu se je vršila telovadba, ki je imenitno uspela. Proste vaje je vadilo 106 Sokolov, vaje na orodju in v skupinah pa 98 telovadcev v 14 vrstah. Vodil je telovadbo pod-načelnik Sokolske zveze g. Jos. Smrtnik iz Celja. Vtis, ki ga je napravil zares lepi nastop čilih korenjakov je bil prelep in velikega vzgojeval-nega momenta. Na navzoče ljudstvo, ki se še ne zaveda krasne naloge, ki jo ima sokolstvo, je napravila velik vtis. Bili so viharji navdušenja, ki so valovili med vrstami gledalcev, in žalski narodni dan ostane zato v mnogih srcih neizbrisen. Naj bi se mladi „Žalski Sokol“ vedno zavedal vzvišene svoje zadače, da zahaja pridno med narod in kot na sokolskih srebrno-belih krilih prinaša vedri in ponosni duh narodne zavesti in čilosti in neustrašenosti, da s sokoljimi, bistrimi očmi pronikne v narodno idejo in jo podaja ljudstvu in širi naprej in naprej, dokler ni vsak Slovenec vreden svojega imena. Pri telovadbi je bilo navzočih blizu 2000 gledalcev. Ljudska veselica je bila živahna in vesela, petje se je orilo pozno v noč in smeh in radost. Na zdar! Za železnico iz Polzele v Kamnik sta vložila, kakor smo poročali, v minolem zasedanju državnega zbora predlog poslanca dr. Krek in dr. Korošec. Ne glede nato, da je stvar poslanca Savinske doline, Robleka, in ne dr. Koroščeva, ki se naj briga za svoj okraj, in v zelo majhni meri dr. Krekova, ki se pa na njo razume toliko, kot zajec na boben, — je dotični predlog tudi sam na sebi brezpomemben in čisto navadna farbarija, pesek v oči. Ta železnica jo namreč že v državnem železniškem svetu sklenjena, česar pa „velika politika", kot brencelj sitna klerikalca dr. Korošec in dr. Krek ne vesta, ker se morata brigati za druge zadeve. Škodo na lliunu so cenili domači cenilni možje na 27.310 K, v Frankovcih in Loperšicah pa na 47.000 K. Pobito je res vse. Grozdje na trtah se po eni strani suši, ali pa popolnoma odpada, mladike pri trtah so odsekane. Koruza je potlačena, perje se suši in zelenjave, pred vsem salate sploh ni. Vse je uničila toča, ki je padala približno 12 minut gosto in močno, da je ležala par prstov visoko. V Halozah ni niti ene katastralne občine, ki bi je ne bila vsaj deloma pobila toča. Najmanj dve tretjini letošnje trgatve ste uničeni. Škoda znaša gotovo dva in pol milijona kron. Tukaj ne zadostujejo male podpore iz majhnega zaklada za podpore po toči in ujmah poškodovanim, ampak treba ljudem dati sredstva, da sploh morejo živeti. Tudi odpisovanje davka na dosedanji način je le norčevanje iz težko prizadetih davkoplačevalcev. Ptujska gimnazija je štela preteklo loto 170 učencev, med njimi le 25 Slovencev. To je sad nečuvenoga pritiska nemških profesorjev na slovenske dijake. Namestu da bi imeli Slovenci v ptujskem, ljutomerskem in ormožkem okraju v Ptuju lastno gimnazijo, obstoji sedaj tam nemška gimnazija, ki zatira slovenske dijake. (»rožna nesreča na Južni železnici v Spielfeldu. Dne 6. t. m. ob 5. uri zjutraj je trčil v Spielfeldu pri spremembi štev. 2 brzovlak Trst — Dunaj štev. 6 v majhno lokomotivo, ’ kakoršne vozijo na progi Spielfeld — Ljutomer, ki je stala na tiru, po katerem je pridirjal brzovlak, s tako silo, da je vrgel lokomotivo na sosednem tiru stoječi tovorni vlak štev. 929. Kurjača in strojevodjo majhne lokomotive je ubilo, strojevodjo druge lokomotive pa težko ranilo. Brzovlak je zdrsnil s tira ter se pri tem silno poškodoval. Tudi pri tovornem vlaku je zrušenih nekaj vozov, tako da je promet na obeh tirih ustavljen. Železniški čuvaj pri spremembi 2 je težko ranjen, ravno tako uslužbenca poštne ambulance brzovlaka. Potnikov je 17 več ali manj težko ranjenih. Pri St. Lenartu v Slov. Goricah je umrl zdravnik, dr. Benesch. Bil je zagrizen naš nasprotnik, glavni steber št. lenarške nemškutarije. Koroško. Iz Libelič na Koroškem piše kmetski fant: Veseli smo koroški Slovenci, da imamo svojega poslanca. Tudi v naši občini je zmagal Grafenauer z veliko večino. A pravega navdušenja ni bilo. Splošna nezadovoljnost kmetov vsled njihovega slabega položaja in pridna agitacija nekaterih mož — to je največ zaleglo. Še nekateri nemškutarji so volili Grafenauerja, čudno se bo pa vam zdelo, da nekateri sicer narodni možje niso marali zanj. Vprašali bodete, odkod to pride. Bil je tukaj volilni shod, na katerem je govoril Grafenauer. On pač ve, da se kmetom — starokopitnežem dopade, č« se čez šolo in učitelja zabavlja, češ da so krivi sedanjih slabih časov. Pa pošteno to ni, in nekateri smo bolj trmaste glave, pa smo si svoje misli. Naj bi poslanec rajši povedal, koliko več davčnega denarja se porabi za druge, dostikrat nepotrebne namene. Odkar čutim narodno, sem si vedno želel, da bi Slovenci skušali prekositi v izobrazbi soseda Nemca, in z mano vred marsikateri obžaluje, da se svoj čas nismo bolj pridno učili v šoli. Pri nas zidajo novo slovensko trirazredno šolo. Mnogo denarja bo stala in prav je imel Grafenauer, ko je povdarjal, da bo treba državo prisiliti, naj podpira občine pri zidanju novih šol. Vsi pa brez izjeme, tudi prijatelji šole, ki se veselijo, da dobe otroci lep dom, smo v tem edini, da bi nekaj onega denarja, ki ga plačujejo davkoplačevalci in ki se porabi za nove topove, puške itd. lahko našlo tudi pot nazaj v domačo občino. In končno, kaj nam pomaga nova šola, ako nimamo narodnih učiteljev, ki bi nas in otroke razumeli, z nami čutilih. Takih je nam krvavo treba, to čutimo vsi, koroški Slovenci sploh. Zakaj pa jih ni? Jaz mislim, da je imel učitelj-sošolec prav, ko mi je povedal, da so politični voditelji koroških Slovencev v veliki meri krivi, ker s svojim hujskanjem proti šoli in učiteljstvu marsikaterega prej narodnega učitelja preženejo v nasprotni tabor. Ni dolgo temu, odkar se je grdo napadlo narodnega učitelja, ki je znan kot takšen na Koroškem, ki ga tudi mi poznamo, ker je v našem kraju služboval in ki je marsikaj pretrpel od strani Nemcev zavoljo svojega narodnega mUljenja. Pravil mi je dotičnik, da dokler ne bodo vodilni krogi slovenski začeli računati z učiteljstvom, se koroško šolstvo ne bo nikoli spremenilo v korist Slovencev. Tega mnenja sem tudi jaz in z mano še marsikateri drugi. Resnica je, da je marsikaj gnilega v naši slovenski politiki na Koroškem; želeti je, da bi zavela tudi pri nas enkrat ostrejša sapa, ki bi razkrila in ozdravila, kar je nezdravega med nami in tudi nekaterim zaslepljenim odprla oči, ki ne vedo, da je njih šoli sovražna politika protinarodno, izdajalsko delo. Koroški deželni zbor bo sklican začetkom meseca septembra. Zasedanje bo trajalo tri tedne in je zadnje v tekoči deželnozborski perijodi. Bližajo se zopet volitve, in upati je, da si Slovenci ne samo ohranimo sedanji Grafenauerjev mandat v okrajih Pliberk - Železna Kaplja, temveč da tudi dobimo mandat Velikovec-Dobrla ves, kjer smo ostali Slovenci 1. 1902. s svojim kandidatom Podgorcem niti za 100 glasov v manjšini. V predzadnjem zasedanju so imeli koroški Slovenci 3 deželnozborske poslance, a okraj Trbiž-Podklošter se je pri zadnjih volitvah naravnost sramotno skazal. Posilinemci v Borovljah ne vedo, kaj bi počeli in kako bi rešili borovško nemškutarijo. Spoštovanja vredni g. Peter Wernig, ki je spoznal preperelo nemškutarsko politiko in ki se ne sramuje svojega slovenskega rodu in jezika, jim je naredil s tem, da je stopil v zvezo s Slovenci, toliko skrbi in preglavice, da so čisto omamljeni in pobiti. Nekateri govorijo, da namerava tudi slavnoznani župan in pilej Ogriz stopiti v zvezo z nemško banko! Slovenski akcijonarji, pozor! Poberite v svojo tovarno najboljše delavce, plačajte jih tako, da bodo mogli pošteno živeti, potem bodo imeli tudi veselje do dela in obrt bode izvrstno uspevala. Pomagajmo delavcu iz nemškutarskih krempljev in marsikateri bo potem brez strahu za svoj vsakdanji kruh pokazal svoje narodno prepričanje. Primorsko. V posnemanje! Podgradska posojilnica in hranilnica odločila se je z ozirom na to, da je letos prvi zrelostni izpit na hrv. gimnaziji v Pazinu, dajati enemu visokošolcu iz Podgrajskega okraja do K 500 letne podpore, katera bi trajala do dovršenja študij, ako dijak redno in pravilno napreduje, na kar se bo pazilo z vso strogostjo. V slučaju, da se podpora ne odda visokošolcu, dajale se bodo manjše podpore srednješolcem tega okraja. Letos se je že dovolilo enemu drugošolcu 50 K. Dijaki iz hrv. gimnazije v Pazinu imajo prednost pred onimi z drugih gimnazij. Ta prednost pa ne velja glede dijakov na raznih visokih ali srednjih šolah, ki niso gimnazijalci. Naj bi drugi denarni zavodi s sličnimi odločbami pospeševali naraščaj inteligence, ki nam je tako zelo potrebna še povsodi, posebno pa v Istri ! Za slovensko uradništvo. Zadnja leta se je začela zanimati slovenska javnost za urade in uradnike. Konstatirala je na podlagi statističnih podatkov, da sede v naših deželah na vseh ; boljših mestih tujci ravno vsled pomanjkanja slovenskih uradnikov. — Sicer imamo precej akademičnega naraščaja, toda žalibog ni razdeljen ekonomično po raznih fakultetah. Dočim je še precej juristov in medicincev, nam manjka tehnikov; in dočim je n. pr. odvetniški stan na Slovenskem prenapolnjen, nedostaje slovenskih sodnih in političnih uradnikov. Vzrok je precej jasen: Naše dijaštvo je po večini gmotno slabo situirano. Vsled tega se obrne vsak tja, kjer dobi kruha, ako je tudi bodočnost manj sijajna. Težko je visokošolcu, ki je dovršil svoje študije, še čakati kot neplačan praktikant ali slabo plačan avskultant več let. In vendar bi se morala najti pot, odpomoči tem razmeram; zlasti na Primorskem vstopa vedno manj juristov v sodno ali politično službo in s tem trpi naše narodno posestno stanje in naša narodnost sploh. Po naših mislih bi morali naši denarni zavodi razpisati vsakoletno štipendijo dovršenim pravnikom, ki bi se hoteli posvetiti sodni ali politični karijeri. Take ustanove bi denarnih zavodov ne bremenile mnogo, pomagale bi pa zelo veliko. — Misel je uvaževanja vredna, naj bi se upoštevala. Umrl je v Podgradu v Istri dne 6. avg. zaslužni slovenski rodoljub Slavoj Jenko, trgovec in posestnik, bivši mnogoletni župan v Podgradu, dolgoletni deželni poslanec i. t. d. „Edinost" piše o pokojniku med drugim: „Ali Jenko je bil hrast, ki ga vsi viharji niso mogli porušiti. Vsi ljuti udarci so se razbijali ob jekleni volji in kremenitem značaju pokojnikovem. Ponosno je kljuboval vsem peklenskim načrtom, junaški je zapričel in nadaljeval boj in ga zmagono-sno izvojeval. Podgrajska občina je danes narodna trdnjava, ki je med najbolj naprednimi istrskimi občinami. Ves okraj se odlikuje z narodno zavestjo in lepo se spopolnjujočo gospodarsko organizacijo. Krasni Narodni dom, čitalnica, p°' sojilnica, gospodarska zadruga so trajni sponie' niki Jenkovega blagonosnega delovanja. Dramatična šola v Trstu. Z rednim slovenskim gledališčem v Trstu, čigar sezona se otvori 1. oktobra, se je ustanovila tudi dramatična šola. Njen namen je v prvi vrsti: vzgajati nov dober igralski naraščaj in tržaške diletante spopolnjevati v dramatični umetnosti. Dramatična šola prične s poukom že 15. avg. Kranjsko. Dr. Karol Triller!!! Ravnatelj Šubic je odložil mandat obč. svetnika ljubljanskega. Ta korak g. ravnatelja je v zvezi z njegovim glasovanjem o Megličevem protestnem predlogu proti Profiovi terni. Župan Ivan Hribar je konstatiral sicer, da meritorno ni bil niti Šubic niti dr. Triller proti predlogu obč. svet. Megliča, bila sta proti protestu le formalno. „Slov. Narod“ pa je konstatiral in javno pribil, da je bila ravno vsled stališča omenjenih dveh obč. svetovalcev skrajna nevarnost, da bi bil imenovan Proft ravnateljem ter se je v ministerskem svetu naravnost skliceval min. predsednik na stališče Šubičevo in dr. Trillerjevo. „Narod" je v ti točki ravnal pošteno, ter ni imel ozira vsled važnosti stvari same niti na lastno stranko. Gotovo pa je, da „Narod“ te svoje vesti ni izvil iz trte, nego je to vest, ki mora biti tako utemeljena, da je vsak dvom izključen, brezobzirno objavil, mogoče celo vsled okoliščine, daje bila zadeva znana tudi že kje drugod ter da je na ta način izvil nasprotnikom orožje proti sebi iz rok tako, da je greh svojih pristašev javno ožigosal. Će bi bil Proft imenovan, bi bila torej to zasluga Šubičeva in dr. Triller-jeva mnogo bolj nego Levčeva in Ornivčeva. Na tem dejstvu ne popravijo izvajanja županova čisto nič. Vzemimo razloček med meritornostjo in formelnostjo tako ali tako, p o v z r o-čilaje pa potem formelnost dr. T rille r j e v a resno nevarnost za to vprašanje, ki je naša narodna častna in krušna zadeva. Politiko sodimo po vspehih! Narodni zastopnik, ki je grešil proti narodu bodisi z meritornostjo ali pa formelnostjo ali pa tudi samo s tem, da ni bil na straži ter zakrivil brezbrižnost in malomarnost, mora zadostiti za svoje nepravilno ravnanje. Sploh je nečuveno, da v tako važnem življenskem vprašanju za nas zavzema kdo različna „stališča“ ! Dokaz je to, da stoji narodnost dotičnika daleč pod ničlo! če kdo koga napade z revolverjem, bo napadenec po ti teoriji, predno se postavi v bran, opravil vse formalnosti, izročil vizitko, uravnal toaleto itd., predno pa si bo še popravil manšete, imel bo gotovo krogljo v prsih. Levec, Črnivec in Šubic so storili svojo dolžnost, odložili so mandate, kot je zahteval ljudski glas in narodna čast. Vsi so uradniki in to je za vse tri olajševalna okolščina pri njihovi napaki. D r. T r i 11 e r je neodvisen politik in to je za njegovo „stališče“ težka obremenjevalna okolnost. A dr. Triller ne odloži obč. svet. mandata!! Dvoje je mogoče, ali se dr. Triller ne zaveda svojega koraka, ali pa se mu zdi cela zadeva malenkostna. Da stvar ni malenkostna, čuti na svojem hrbtu vsak slov. uradnik, čuti pa tudi vsak naroden Slovenec. Za nas so težki časi in v svojih maloštevilnih zastopih nam je treba popolnih mož, trdih kot jeklo. Dr. Trillerjev mandat je ugasnil kot narodni mandat, zakaj ga ne odloži for-ftielno, ko tako ljubi formaliteto? Kdino to bi bilo zadoščenje za njegovo „sta- lišče", sicer mu ostane Proftova afera kot večen pečat na čelu. Za dr. Trillerja ni drugačnega merila kot za uradnika Šubica! Dr. Triller, proč z mandatom! Instalacija ljubljanskega župana. V soboto, dne 3. t. m. je bil Ivan Hribar, ki je bil sedaj že petič izvoljen za ljubljanskega župana, slovesno zaprisežen. Imenovanje. Primarij dr. E. Šlajmer je imenovan vladnim svetnikom. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je izpraznjeno mesto prirodoslovca, ker je stopil v pokoj profesor Gartenauer. Vlada tega mesta noče razpisati, kljub temu, da sta jo naravnost na to opozorila gimnazijski profesor A. Senekovič in deželni šolski nadzornik Fr. Hubad. Vlada hoče to mesto oddati kar pod roko kakemu Nemcu, dasi bi morala imenovati Slovenca, ker je ustanovljeno to mesto za slovenščine zmožne profesorje. Svoj čas je bil na tem mestu profesor in slovenski pisatelj Tušek. Ako bo vlada še odlašala z razpisom, opozarjamo naše državne poslance, naj store svojo dolžnost. Imenovano mesto bi moral dobiti nek slovenski suplent, ki ima največ službenih let, a vlada ga hoče preskočiti in imenovati Nemca K. Pe-trascha iz Kočevja. Z vso brezobzirnostjo zoper to vladno namero, ki smrdi zopet po Kalten-eggerju. Nemškutarija na Kranjskem. Krajni šolski svet v Mavčičah pri Kranju je poslal te dni hektografiran nemški razpis učiteljskega mesta v Mavčičah na mariborski nemški magistrat, naj ga ta priobči v nemških časnikih. — Kar je s tem storila ta občina, ni le sramota za njo, ampak za ves narod. Kakor se vidi, bomo imeli Kranjci v Mavčičah kmalu slavno-znano Abdero . . . Slovenski umetnik v Ameriki. G. Ivan Zajec, kipar, se mudi do srede še v Ljubljani, predno odplove čez veliko lužo. Kongres jugoslovanskih časnikarjev. Letos se vrši III. shod jugoslovanskih književnikov in časnikarjev, za kar se je odločilo vodstvo jugoslovanskih časnikarskih in književnih društev. Zato se je obrnilo na vsa zvezna društva, da naj stavijo predloge, kje in kdaj naj se vrši shod. Skoro gotovo bode v Zagrebu ali Ljubljani. Ker pa I. shod v Belgradu in II. v Sofiji nista uspela, ker se od Srbov'niso udeležili niti časnikarji, niti književniki, ravnotako ne Slovenci, se je napotil predsednik zvezo, Stevan S. Bobčev, v vsa jugoslovanska središča, da uredi pred shodom preporne točke, da tudi III. shod ne bo brez uspeha. V kratkem pride Bobčev v Ljubljano, da spozna nazore slovenskih književnikov in časnikarjev. Društvo „Mladika“ namerava v zmislu § 3. dr. pravil s prihodnjim šolskim letom v svojom penzijonatu otvoriti zasebno dekliško ljudsko šolo z omejenim številom učenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori I. razred. Zglasila učenk, ki mislijo stopiti v I. razred, prejema društveni odbor v Ljubljani, Gosposke ulice, štev. 8. Legar (tifus) se je pojavil tudi na Goriškem v več krajih. V Mirniku v Brdih je kriva bolezni slaba voda, v goriško okolico so ga pa zanesli zidarji, ki so zbežali pred tifusom iz Postojne. „Slovensko založništvo". „Gospodarska stranka“ v Ljubljani je ustanovila zadrugo „Slovensko založništvo“. Svoj namen hoče izvrševati z izdajanjem časopisov (političnih, strokovnih in leposlovnih) ter z izdajanjem in založništvom knjig. Nesreča na železnici. Nekaj železniških delavcev se je hotelo blizu Kresnic ob Južni žel. na Kranjskem umakniti prihajajočemu tovornemu vlaku in je skočilo na drug tir. Ta trenotek pa pridirja iz postaje stroj in ubije takoj dva delavca, dva pa težko rani. Raznoterosti. Angleški časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija tudi na Kranjskem. V teh poročilih se jako laskavo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. The-West Middlesex Advertiser and Chelsea Mail piše: „Potovali smo od Trsta po novi državni alpski železniški progi, ki je priča čudapolne inženerske spretnosti. Ta proga pa je tudi velikanske važnosti za srednjeevropski promet, zakaj ona jako skrajša daljavo od Severnega morja do Adrije. Iz Trsta smo dospeli v treh urah v Boh. Bistrico v lepo napredujoči Kranjski, deželi jezer, slapov, krasnih podzemskih jam, lepih planin, ki nudijo potniku prizore, ki jih niti Švica ne prekosi, dasi morajo v Švici letoviščarji plačevati visoke zdraviške takse. A Kranjska ne zasluži hvale edino zaradi svojih prirodnih krasot. Njeno slovensko prebivalstvo je milo in dobrosrčno; pozdravljalo nas je povsod z vso pozornostjo in največjo radostjo, ki pa ni bila umetna, ampak resnična in nad vse odkritosrčna. Dospevši v Bohinj, smo se odpeljali v Hotel „Sv. Janez“ ki stoji ob lepem romantičnem bohinjskem jezeru. — Po polurni vožnji smo dospeli iz Boh. Bistrice na Bled, kjer smo videli zopet drugo čarobno jezero, ki nas je spominjalo jezera Lago di Como, ima vrhutega mnogo večji horizont, katerega obrobljajo veličastne Karavanke. Sredi jezera pa je romantičen otoček, znan po stolpu, v katerem je zvonec, ki uresniči vsako željo, ki jo človek ima ob času, ko pozvoni. V hotelu „Louisenbad“ smo prebili radostno noč ter sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enega najfinejših zborov Evrope, „Glasbeno Matico“ iz Ljubljane, ki šteje do 150 vrlo izvežbanih glasov. Pod vodstvom koncertnega mojstra M. Hubada so nam zapeli sladke slovenske napeve in narodne pesmi s tako dovršenostjo in milobo, ki je vredna največje pohvale. Trimesečni mlekarski tečaj. Mlekarstvo je ona gospodarska panoga, ki se še pri nas premalo upošteva. Veliko zaslug za povzdigo mlekarstva so si pridobile mlekarsko zadruge, katere se v zadnjem času prav marljivo snujejo na Kranjskem. Uspeh mlekarn pa je odvisen od strokovno izvežbanih mlekarjev; radi tega prireja c. kr. kmetijska družba v Ljubljani mlekarske tečaje. Drugi tak tečaj se je zaključil 7. julija na Vrhniki ter so bili navzoči zastopniki deželne vlade, deželnega odbora, kmetijske družbe, kranjske trgovske zbornice, „Zadružne Zveze“ v Ljubljani in mlekarne na Vrhniki. Voditelj tečaja, potovalni učitelj za mlekarstvo g. J. Legvart je pozdravil navzoče, podal kratko sliko o celem tečaju ter se zahvalil mlekarni na Vrhniki, ki je dala svojo krasno novo mlekarno na razpolaganje kot učilo in udeležencem tečaja za stanovanje. Nato je sledil kratek izpit, ki je pričal o velikem uspehu tečaja. Tečaj je obiskovalo 16 učencev, izmed teh 1 iz Gotovelj na Štajerskem, kateri so prav marljivo sledili pouku. Mlekarstvo je spet dobilo 16 mlekarjev-strokovnjakov, ki bodo veliko pripomogli k na-daljnemu razvoju mlekarstva. Učenca sprejme ključavničarski mojster in trgovec z železnino Avgust Albrecht v Kamniku Uelniška glavnica: 2,000.000 K Rentni davek pla- v Cuje banka sama. Ljubljanska kreditna banka ■ v Ljubljani obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga O O Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500 —, 1.000 —, 5.000 — in 10.000'—. Mriižnica v Celovcu Res. fond: 200.000 K Rentni davek plačuje banka sama. Steckenpferd-Lilijino mlečno milo Bergmann-a & Go., Draždane in Defiin ob Labi je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic navspešnejše izmed vseh medieinalnih mil zoper pege, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah. Pred uporabo. Po uporabi. voda za prsa jo povsod v porabi x)r' deklicah in ženah s slabo razvitimi prsi, ali pa pri onih, katere so v otročji postelji izgubile prsa. Tisoče priznalnih pisem o sijajnih uspehih je na razpolago. Cena steklenici z natančnim pojasnilom K 5- —. Razpošilja proti naprej plačilu, ali proti povzetju Specijalna tvrdka za kosinetiko H. Weiss, Dunaj. XIV/3. Sochshaus 7. Razumne žene zahtevajo knjigo „Die Störungen der Periode“, spisal dr. med. Lewis. Vposlati je K 1'20, prospekt zastonj. P. Ziervas, Kalk 245 b. Köln a. Rh. iz lesa izrezljana s por- v finem nikelnastem okrovu, da celanastim vložkom, dobro gre, so jamči, prav lep cena za komad K 2'20 okras zasobo, cenaza kom. K 7'50 Ako se naroči oba predmeta ali od enega več komadov, pošljem poštnine prosto I Razpošilja po povzetju Sicgfr. Jclliuck, Dunaj, X1I/2, Gierstergasse 2/13. Pošljite 50 krajcarjev v znamkah. Zato dobite 3 velefine higienično vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzorcev 1 gl 70 kr., 25 vzorcev 3 gl. 40 kr., poleg najnov. ilustr. cenovnika in navodilo za uporabo franc, in amer. gum. predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi so vso kuriozitete, mnogo novosli, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenejše in direktno se kupi le pismeno naročilo. Diskretna pošiljatev. II. Auer, zaloga tov. gum. predmetov. Dunaj, IX./2, Nussdorferstr. 3/313. Zakonito zavarovano, Vsako ponarejanje kažnjivo. Edino praVi je le Thiernj-jeo balzam z zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.—. Iliimi'jevo nliiolijsko mazilo za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K S.tiO. Razpošilja le proti predplači ali po povzetju. Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljii splošno znani in svetovno slavni. (jCH DIENj Allein echter Balsam IHI dir SchuUcnctl-Afotheki dts A.Thiorry in Pregrada U BihlticHiuif Ornim._ Naročila je nasloviti na Mornar 1. Tliierrj v Pregradi pri Rogaški Sini. Dobiva se skoro v vsoh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Brezskrbno družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih ^znamkah ga.A.Kaupa, Berlin S.W.296 Lindenstrasse. 50. C • r—1 C 0 £ 3 C c CÖ m h 3 •i—i c I c6 Oh (P tfl £ Sh

CÖ c Oj r—H c/) 4) O C 2 ® S o c o ffi (/> > Ki N K C »O > K tn > N K S O s K 0 K >o O L _ O K Oh >0 'C -2, Oh K "d registrovana zadruga z neomejeno zavezo r ^ Ustanovljena leta 1882 V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 Podrejena skontracijl „Zadružne zveze" v Celju »v Telefon štev. 185. na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic olji'esitiijo hranilne vlog-e jjo Poštno-hranilu, urada | / Q/ štev. 828,406. “j!?3 /2 /O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje, l/radne ure od 8. do 12. in od J. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske posojilnice K 11.325.728-62. Stanje hranilnih vlog Upravno premoženje kmetsko Denarni promet ^ K 11.060.929 20 j «"j^as.rZa-Gk 1 K 50,486.335-14 j Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih Posojuje na zemljišča po 5V4% z 17a7o na amortizacijo ali pa po S1///» brez amortizacije; na menico po 6°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. v ■v s Fran Čuden y Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah - Urar - Delničar tovarniške drnžiie „UNION“ za izdelovanje najholjšili ni’ v Švici Trgovec z zlalnioo in srelirnino. Eksport. Ceniki zastonj in poštnine prosti. » Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union". J Schneider ^Verovšek Trgovina * železnino in stroji na debelo in na drobno. Ljubljana, Dunajska cesta 16 priporoča so za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene! H«<-: Jos. itajina v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah št. 5 priporoča Iz pristnega angleškega blaga. ^ Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega lodna. Najsolid. postrežba. © Anton Turk W knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti priporoča:' -------- I-Ln)>i<'uri kivji^-fv ali hitri računar za trgovce z lesom (na staro mero) K 3'20, s poštnino 10 v. več. I-C.iiljit'MVü rtiövinio«. (II. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. IMovfi lt:ufc>ičxa£i li«jig;«v ali hitri računar za trgovce z lesom, po novi decimalni ali meterski meri. V platno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več. Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi! S? e Peronima fändet JLjubljana, dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin Glavna pologa )os- Petričevih jvej^ou --------------------—------i i MARIBOR «■ Karčovin 138 I™n LAMPREOHT ml Zavod svetlobnega slikateljstva in tovarna teh potrebščin se priporoča za izdelovanje slik fotografičnih potrebščin ■ posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe «v. Cirila _____________________in Metoda v Ljubljani. ----------------------- Najboljše delo, delu ai primerna cena* j g^jj y swjiml j. Zahtevajte ceniki J PFHFF šivalni stroji /ga "I-vi;. so najbolji! za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljlvl za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj. ! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik Fr. Tschinkel Ljubljana * Kočevja Mestni trg 9. v gradu. Žene! Zastajanje krvi itd. ozdravlja P. Ziervas, Kalk b. Köln (Nemčija) št. 245. Gospa G. v M. piše: „Vaše sredstvo je hitro pomagalo.“ — (Prosi se povratne poštnine.) Velika zaloga zlatili in srebnili žepnih nr, stenskih nr, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. ('ene nizke. Cenovnlkl zastonj in franke. oc; Oglejte si poljedelskih strojev. slamoreznic, čistilnic, največjo zalogo mlatilnic, gepelnov in preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri V LJUBLJANI -------------- FR. STUPICA na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu ti, nasproti Križanske cerkve. <> Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih conah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vso druge v železnlnsko stroko spadajoče predmete. Julija Štor v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne liuanilnice -------Naj večja zaloga-- i»i, žensi in olročjili žeiljev iz najboljših tovaren, domačih in tujih. Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje Zmerne cene. Solidna postrežba. Priporočajte povsod ..Naš List“ Ljubljana, Prešernove ulice Največja izbera izgotovljene obleke za gospode, dame in otroke. Najcen. in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,Severonemškega Lloyda* n New York 8 cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse“. Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. bančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJUKLJUNI edino le pri Rihtarilii Tanrariii Kolodvorske uliee št. 35 y liVUI UU š U VI»Hl nasproti 0|,toani gostilni „pri starem Tišlerju“ 0‘h«- - J« — ,’0,°V”Ua’ ,0i,'° “ ‘,“' ^ 80 dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, * Singapore v Avstralijo itd. ■"O O r sS U a. o ds Pazi naj se, da se nakupuje samo v naših prodajalnah. Naše prodajalne se vse poznajo po tem znamenju. Ljubijana Sv. 1'etra cesta 4. Kranj Glavni trg 192. Novo mesto Veliki trg 88. Kočevje Glavni trg 79. £5 S- 3 a N 2 d. ts p' S Zaloga olja, šivanj in posameznih delov o Majboljše je najceneje ^ KS53SBSS^2£^SSSS5aSS3SS3S3S ■ S92Sff2Sa9SsaS5aSSSSSSSS2R r Odlikovana v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo. Patentirana v 30 državah. Streha priliodnjosii! '«c iz portland-cementa in peska Praktična ! Lepa ! Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. Edini izdelovateij za Kranjsko: Janko Traun izdelovateij cementnin na Glincah pri Ljubljani Pozornost vzbujajoča novost! Poceni! Praktično! Na vsako sprehodno palico se lahko natakne 1 komad samo 2 K, 3 komadi 5 K 50 v. Daljnogled — 50 kratno povečanje. Pošilja po povzetju: Henrik Weiss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasse 5/23. Naročite takoj to Vas tio razveselilo! Češko posteljno perje po nizki ceni! 5 kilo: novo naskubljeno K 9 tiO, boljše vrste K 12 —, belo puhasto naskubljeno K 18-— K 24"—, snežnobelo puhasto na-kubljeno K 30'—, K 36'—. Razpošilja so franko po povzetju. Zamenja se ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini. Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko. . ‘v! Ustanovljeno leta 1832. oljnate barve Priznano najboljše zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah P^dolf Hauptmann v jLjubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arneža, ----- laka in steklarskega kleja. -- Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki dobe se brezplačno. O H P u. P 3 n O 0* 3 O ,Flox“ je fotografičon aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez da bi so prej kaj učil. S tem aparatom so napravljajo podobe v velikosti 5X? o® in stane eleganten s kompletno opremo in navo dilom samo K 6'—. Razpošilja po povzetju H. Weiss, Dunaj, XIV/3. Sechshauserstrasse 5/110.