l/haja zvcfer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako jc ta dan pra/nik, izide dan poprej. Cen« mu ie 80 kr. n« leto. Inserati »e sprejemajo 10 plafuiejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Scmeniške ulice St. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. St 17. V Ljubljani, dnč 6. septembra 1900. Leto XIII © © © © © © © © © © © © © © © i © © © 0(5 (S (S<5QQ;Snje Telo je ves dan izpostavljeno. Goreči časti vci so razdeljeni po urah. Molijo pol ure glasno, potem pa vsak zase. Soboto popolne je bilo, ko sem si ogledoval cerkev ter opazoval pobožne moliva. Bili so obojega spola, raznih stanov, tudi dva vojaka. Ženske — tudi elegantne dame — so si nataknile višnjeve trakove, na to so vsi glasno molili, jedna stran naprej, druga za njim. Imeli so večinoma knjižice. Ob- čudovanja vredna je bila njih zbranost, da jih ni motilo niti razbijanje zidarjev, ki so obdelavah kamen. Ko je ura minila, spravile so ženske svoje trakove, vsi so se"pcmaknili nazaj — drugi so nastopili. V leseni baraki poleg cerkve imajo shranjen 16 888 kg težak velikanski zvon. Imenujejo ga Sa-voyarde, ker ga jc darovala Savojska škofija pre-svetemu Srcu Jezusovemu. Ko bode cerkcv, katero zida vsa.".Francoska kot Bpravo presvetemu Srcu, do vršena, dobi tudi t« orjak pristojno prebivališče. Sedaj ga smeš za en frank samo pogledati. Cerkev presvetega Srca .Jezusovega na Mont-Maitre je tudi zato znamenita, ker stoji na prostoru, raz katerega imaš najlepši in najboljši razgled po vsem mestu. Politični razgled. Kiirber je po Bvojem posetu cesarja v Išlu 7ačel metati mreže v politično valovje na Češkem. CeAki cesarski namestnik ('oudenhove je bil na l>unnju, kjer je dobil potrebna navodila, Kiirber pa se v zadnjem času posvetuje z raznimi nem-ftkimi in ČHlkimi vodjami, a če se mu no posreči napravili reda, tedaj bode poskusil srečo sam cesar, če ga šo potem ne bo miru, razpuSčen bode državni zbor, a O obliki novih volitev se še ne ve nič gotovega. Politični položaj p istane. kakor javljajo razni listi, jasen do 10. septembra Cesar je že prišel iz l*la na Dunaj. Čuje se, da vlada namerava upeljati splošno volilno pravico, ker s tem upa dobiti v parlamentu konservativno večino. V sedanjih zamotinih razrnerah je vodja slovenske katoliško-narodne stranke dr. Šusteršič prav zaklical vladi, da je to jedina pot iz zamotanih razmer Angleit v juini Afriki so hoteli s šest krstno premočjo sijajno poraziti Bure pri Belfastu in Machadodorpu. Vroč boj je ondi divjal pretekle dni moj neznatno peščico junaških Hurov in 40.000 Angleži — sijajne angleške zmage pa ni bilo. De-jinsko zmago ima z »beležiti le general French na levem krilu, kjer je potisnil Bure do Liken\valey, a načrt, potisniti Bure do Ddagoa zaliva, so ni posrečil. Bursko topništvo je izborno delovalo. Angleži si ne upajo sedaj več naprej Sedaj so Angleži v pokrajinah, ki bo za zdravje evropskih vojakov sila nevarne. A tudi na drugih krajih Buri ne dajo miru Angležem. Brigade angleških generalov Haden 1 o-wella, Cirringtona in Mahona neprestano nadleguje buraki general Delarey, Burski »črni Kristjan« pa šviga iz kraja v kraj ter napada Angleže, ko se najmanj nadejajo napadov. Skoda le, da se je An gleiem posrečilo ujeti burskega generala Oaviera, ko se je pomikal pred angleško močjo iz Stom-berga proti Brandf.rtu. Jednajst mes cev divja sedaj boj v Juini Afriki. Od 1. julija 189!J do U»« 1900 je bilo v Južno Afriko poslanih W2 000 angleških vojakov s 7.566 častniki in 60.000 konj., n kak uspeh ima angleško orožje? Število angleških vojakov se krči pod vstrajnostjo bursko. Vojna na Kitajskem. Mednarodne čete so naposled vendar le dospele v Pekin. To se je zgodilo dne 15. m. m. Kitajci bo sicer pred mestnim zidom krepko odbijali napade mednarodnih čet, naposled pa so se morali umakniti. Proti večeru so že Japonci prvi prodrli v mesto in za njimi so udrle ostale čete. Takoj so obstopile poslaništva in otele v istih se nahajajoče poslanike in druge inozcmce. Poslanike so našli pri popolnem zdravju. Ob tej priliki seveda ni bilo brez krvavih spopadov in so Japonci zgubili okoli 100 mož, Kitajci pa trikrat toliko. Ko bo mednarodne čete dospele v Pekin, so našle med prebivalstvom popolno zmešnjavo. Ljudstvo je v velikem strahu pred mednarodnim vojaštvom, vsi boljši stanovi beže iz mesta. Uradništvo je razkropljeno, ministerstva zaprta. Kitajski dvor se je preselil že pred prihodom mednarodnih čet iz Pekina v Ileionfu, nekaj milj vzhodno od Pekina, cesarica Cuši in cesar Kvangssii sta bežala že mnogo poprej; zlasti je v velikem strahu cesarica, ker ima slabo vest radi svojih tajnih ukazov proti inozemcem. Podkralj L:-IIung-Čing se je obrnil do velesil s prošnjo, da bi imenovale kakega visokega kitajskega dostojanstvenika vladnim zistopnikom, kateri bi imel polno moč, pogajati se z velesilami. V Pekinu seveda ni vse mirno, četudi so mednarodne čete v mestu, ampak po cestah in ulicah je strašen boj in mesarsko klanje. Kn del Pekina gori. General Junglu, najvišji poveljnik kitajskih čet, je v Pekinu vjet. Zastopniki vlasti so sklenili najstrožje kaznovati^ princa Tuana, generala Li Ping llenga in vse člane Čungli Vamena, ki so pospeševali ustanek boksarjev. Cesar cj regen-tinjo se odstavi, ne pa cesarja, ki pride le pod evropsko kontrolo. Slomšek o novodobnih brezvercih „Kaj se vam zdi od Kristusa? Sedanji krivi preroki njega kolnejo, in zaničujejo njegovo sveto vero. Ni Boga, rečejo jedni, drugi pravijo, da je narava naš bog; tretji imajo svojo pamet, četrti svoj trebuh za svojega boga. Vsak tak nesrečnik si po svojih spačenih željah svojega boga naredi, in novo malikovanje začenja. Hujši so taki od hudiča; hudič veruje v jednega lioga in se trese, (Jod. 2. 19.) (Zbr. sp. VI. 217.) Slomšek o slabih časnikih. „I)obrotljivi cesar so dovolili svojim podložnikom, po svoji volji kar je prav govoriti, pisati, bukve in novice natiskovati in prodajati. Ljudje hude volje pa to pravico v slabo obračajo, laži govorijo in pišejo, lažnjive bukve delajo in prodajajo, sleparijo ljudi, goljufajo' abotne in zapeljujejo nedolžne, krivo vero trosijo, cele soseske in dežele s takim škodljivim blagom pohujšujejo in grozo hudega po svetu nasevajo. Zapeljive bukve, lažnjive novice sj ljudem nevarnejše ko kuga. Varujmo torej svoje domačine takega zapeljivega branja, ne dajmo zapeljivim bukvam ne v našo hišo, ne v našo sosesko; one so dušni strup, ki ljudi ob pamet m ob pravičnost spravijo". (Past. 1. 217.) Spovednik — mučenik.* (Priobčil P. P.) I. Zunaj je bila noč. Temno je bilo, kakor v rogu, da ni bilo mogoče < paziti niti pretečih oblakov, ki so se kupičili na nebu. Vročina je pritiskala z ono mamečo soparico, ki tako često napoveduje nevihte. Okrog in okrog je bilo tiho; niti vejica se ni zazibala na drevesu. Narava je ječala. kakor v strahu pred tem, kar je imelo priti. V cerkvici sredi vasi je udarilo polnoči in dolgo so se razlegali urini udarci po okolici. Skozi ozka stranska vrata stopita iz cerkve dva moža: župnik in cerkovnik. Pa saj njih samih ni videti. Samo luč se vidi, ki jo nese cerkovnik v roki, drugega nič. Luč se pomika proti hribu, ki se je dvigal za cerkvico. Molče stopata moža drug za drugim, ker župnik neBe Telo Gospodovo seboj. Pričneta stopati vedno višje. Cerkovnik drži skoro pri tleh. Pilo je potrebno, kajti ozka steza je bila tako preprežena z drevesnimi koreninami, da je moral človek celo po dnevi stopati oprezno. Duhovnik pa tišči v enomer hitro dalje, kajti vrh gore v revni na pol podrti koči leži stara Magdalena na smrtni postelji. Že več let je stanovala sama gori in krog in krog ni bilo žive duše, ki bi ji stala ob smrtni uri na strani. Nek voznik, ki je bil slučajno prišel mimo, jo je bil dobil v jako nevarnem položaju in je naznanil vso stvar v župniftču. »Tukaj je nevarno mesto,« šepeta cerkovnik. »Dalje, dalje!« tišči duhovnik, »Magdalena ne more čakati!« Hitita višje. Grmovje in korenine ju ovirajo pri vsakem koraku. Toda na to ee ne smeta ozirati. Pot je še dolga. Ko dospeta že skoro na vrh, se zavije pot nekaj korakov navzdol. In tu stopi cerkovnik malo neprevidno v stran in zdrsne po bregu. Hudega sicer ni bilo, ker si je le nogo zvinil. Vendar se je le s pomočjo župnikovo mogel spraviti pokoncu. Trdil je, da bo mogel priti do hiše, ker ni več daleč. *) Dogodba je resnična. Pripetila se je nekje na Nemškem, Je ni tako dolgo. Kaže, kako more postati duhovnik—spovednik včasih res žrtva svojega poklica in kako ga ravno spovedna molčečnost naredi živega mučenika. Gresta dalje. — Težko sicer, a prideta do k< fie. Vstopita. Vse temno! Stira Magdalena niti luči ni imela ob zadnji uri. . . Luč svetilkina osvetli borno stanovanje I lil je en sam prostor, nekaka soba, in v ozadju na klopi leži bolnica Ko opazi župnika in cerkovnika, spravi se s težavo na kolena, ker kleče hoče prejeti svojega Odrešenika. Toda komaj sc zdrži po konci; s hrbtom se mora opirati ob zid. »Magdalena,« ipregovori duhovnik, »slišal sem, da ste bolna.« »Še več, ko bolna, gospod župnik,« šepeta bol niča, »ne bo več dolgo, ko me bo vzelo. Prišli nle, da me previdite. Hvaležna vam bom za to šc na onem svetu.« »Ali niste imeli v bolezni nikogar pri sebi'« vpraša župnik. »Nikogar!« »Kaj pa vaš sin?« »Ivan se že dolgo ne briga več zame,« odgovori, »klati se po gorovju okrog in se živi od prepovedanega lova in menda še od hujšega. . . Pred par dnevi je bil tu. Razložila sem mu svoj položaj in ga prosila, naj ostane doma. Pa on me ni sluftal Šel je in kedaj zopet pride, ne vem. Molila sem zanj, gospod župnik. Prosim, molite še vi, kadar bom |az umrla.« Obmolkne (lovorica jo je utrudila. Župnik poklekne in moli za revico, ki se jc morala celo ob zadnji uri z žalostjo spominjati svojega sina in skrbeti zanj. Ko konča molitev, odslovi cerkovnika in ostane sam z bolnico v sobi. Magdalena se spovč in prejme sveto popotnico. Potem se nasloni nazaj in pričakuje smrti. Župnik in cerkovnik molita poleg nje. Ni bilo dolgo, ko se prične smrtni boj. Že umirajoča zase-peta: »Spominjajte se mojega sina !« Kmalu nato izdihne. Tiho je postalo po izbi, kjer je ležala mrtva Magdalena. Svet jc tako ni nikdar maral — — »Pa ko bi bil vsaj kdo tu, da bi čul pri mrliču ponoči. Meni se ne zdi prav, da bi pustila mrtvo kar samo v koči,« reče župnik. „Jaz ostanem tukaj!" odgovori cerkovnik, .noga mi oteka tako, da se ne morem prav nič opreti nanjo. Ne upam si priti nocoj domov." Vzame noiič iz žepa in prereže črevelj, da se more sezuti. Nato vtakne nogo v Škaf, ki je napolnjen z vodo stal ob klopi. »Tudi jaz bi ostal tukaj," reče župnik, „toda pripravljen moram biti vsak trenotek, da me pokličejo še to noč k nekemu drugemu bolniku." „Le idite srečno," reče cerkovnik. „med tem, ko si zdravim nogo, lahko molim za rajno.« Duhovnik postavi svetiko k nogam Magdale-ninim in odide. Soparica je bila pritisnila še bolj. Znojne kapljice mu teko po čelu Z rokami mora tipati pred seboj, da se ne zadene ob drevesa. Vendar se mu navzlic temu izpodrsne zdaj pa zdaj. Zabliska se. Blisk osvetli za hip vso okolico. Za prvim bliskom se pojavi drug, tretji.. . in kmalu grmi in bobni, da se zemlja stresa. Po drevesih, ki so doslej molče stala in molela po konci, divja veter in jim maje vrhove semtertja. Vedno huje treska in grmi. . . Župnik se nasloni na drevo, da bi se nekoliko odpočil. Pot je grda in ga je utrudila, čeprav pelje navzdol. Za hip je bil ponehal veter in bilo je, kot bi Be hotela narava odpočiti za nekaj časa. Kar se začuje nek krik v bližini. Kaj je bilo? Župnik se strese. Krik je bil tako močan in obupen da je šlo skozi mozeg. „Gotovo je kdo od strele zadet. Moj Bog!" Zopet krik, in to pot še mnogo obupnejši, še glasnejši! Župnik plane po konci, v goščavo. Moral je videti, kaj je, ali bi se dalo pomagati, ali ne. V tem trenutku sc svitlo zabliska in župnik samega strahu ne ve, kje je. To, kar je videl, to je bilo grozno 1 Na tleh leži gosposko oblečen človek, nek drug pa, v kmetiški noši, se pripogiba črezenj in mu preiskuje žepe. Obraz ležečega je ves s krvjo zalit in na čelu mu zija globoka rana. Ni dvoma, da se je zgodil pred par minutami na mestu roparski napad. Morivec drit smrtno orožje še v roki: debelo vejo, ki jo je najbrž odkrehnil vihar. Morivec v strahu, da žrtva še živi, dvigne takoj zopet okrvavljeno vejo in znova zamahne z njo z vso silo tujcu po glavi. Župnik hoče zaklicati, pa glas mu odpove in niti besedice ne more črhniti. Morivec ga ne opazi, briga se preveč zato, kako bi dobil denarja pri ubitem. In res. Ubiti ima okoli ledja pas, poln denarja. Tega mu morivec odpaše in ga pripne k sebi. V tem si opomore župnik toliko, da more zavpiti. Približa se umorjenemu in položi mu roko na srce: srce je nehalo biti. Med tem, ko se pripogiba, župniku nekaj zdrsne iz žepa, pa feam tega ze zapazi. Tudi tega ne opazi, da se mu je omazala duhovska obleka s krvjo. Morivec je stal med tem kakor okamenjen na strani. Morivno orožje držeč v rokah, je strmel nepremično na župnika, a reči in storiti si ni upal n:č. »Morivec!« zavpije župnik, - »pohlep po denarju te je zapeljal tako daleč! Izroči se Bodmji zakaj kdor preliva kri, tega kri naj se prelije!« V tem izgine strah morivcu raz obličje, kajti spoznal je, da ima pred seboj človeka in ne kake prikazni. Drzno zavpije nad duhovnikom: »Poberi se od tod in drži jezik za zobmi. Če ti je življenje drago —: proč od tu in molči, sicer-- Župnik se je oddaljil. Bil je miroljuben mož, poleg tega neoborožen in ravno na poti od svetega obhajila, zakar bi se mu ne bilo spodobilo prepirati in morebiti celo boriti se z razbojnikom. Počasi se pomika navzdol. Glas razbojnikov mu doni p9 ušesih vso pot. Zdi se mu, da tega glasu ni slišal tedaj prvič; nekako znan se mu zdi. Kdo neki je morivec? Za hip obstane. »On je —, on in nihče drugi! Glas tega človeka ima v sebi nekaj tako grozovitega, posebnega, da ga človek ne more pozabiti, če ga je slišal le enkrat! On je bil, in jaz ga moram jutri naznaniti sodniji. Težko mi je —, a moram ga: to mi jo dolžnost. In to dolžnost moram storiti, četudi potem izvrši, kar je pretil." Župnik dospe domov. S težkim srcem se poda v svojo sobico. Pred očmi mu še vedno stoji krvavi prizor v gozdu. Dolgo se ne more umiriti. Šele molitev pred podobo Križanega ga pomiri nekoliko. Nato se poda v posteljo. Kaj pa je počel ubijavec med tem? Drznost, s katero je pregnal duhovnika od umorjenca, se je spremenila takoj po župnikovem odhodu v strah in skrb. »Spoznal me je!« — govori sam pri sebi — »lahko ve, da sem jaz morivec in drugo jutro bo šel v mesto in me naznanil sodniji. Verjeli mu bodo, ker je duhovnik in — jaz sem izgubljen! Ali naj bežim? Kam —, ko bi me dotekli in prijeli! Kaj naj storim? — Umorim ga I« To je bil grozni sklep in ta sklep je hotel izvršiti — k prvemu umoru pridejati druzega! Skoči po koncu in teče po hribu navzdol. Dež lije v curkih, pa on tega ne čuti. Vse misli ima obrnjene le tja, ali se mu posreči naklep, ali ne. Pride do župnišča. Vrata so samo priprta. Težave bi ne bilo nobene. Razun župnika je v vsem župnišču le še ena živa duša —: stara župnikova postrežnica. Te se mu ni treba bati. Potegne velik nož izza pasa in vstopi tiho. Vse je temno. Toda morivec pozna natanko vse prostore, kajti kot otrok je bil neštetokrat v župnišču in v župnikov i sobi. Župnik ga je namreč rad imel zavoljo njegove pridnosti in pobožnosti. Tisti mož, katerega je menil zdajle umoriti, ga je tako često opominjal, da naj ostane vse življenje tako dober in zvest, kot je bil še otrok. — Kako se je bil izpremenil od tistega časa! Priplazi se do župnikove sobe. Slabo je razsvit-ljena, vendar vidi gospoda, ko kleči pred podobo in moli. Že hoče udreti v sobo in planiti z nožem nad župnika! Toda v tem trenutku sc mu z vso silo oglasi vest in zdi sc mu, kakor da mu kliče nek glas: .Ne dotakni se maziljenc3 Gospodovega!" To ga oplaši. Kakor blazen zdirja po stopnjicah na prosto in potom dalje v gozd in goro. . .. (Dalje priliodojif.) Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski. (Ob stoletnici njeyorega rojstva) (I/ .romladmh glasov". — Spisal A. Skubic.) (Dalje.) 4 Pridigar. Že v svojih šolarskih letih je bil Slomšek navadno resen, moder in zlasti pobožen. Ko so drugi otroci letali iz šole, se trgali, pretepavali in premetavali, jc Sel on počasi, tiho in mirno proti Slcmu Neka prikupljivost in miloba mu jo sijala z obraza. Zato so ga vsi radi imeli. Neki njegov souienec, ki je postal pozneje trden kmet, je še v svojih poznih letih rad pripovedoval o Slomškovih mlad h dneh. »Že takrat smo ga vsi otroci spoštovali«, je dejal, »in se ga nekako bali. Ge je šel z nami, smo šli vsi mirni domov. Najrajši pa je hodil sam. Večkrat sem ga spremil noter na Slom do njegovega doma, in njegova mati je vsak pot nama obema dala prav dobro južino, — bila je namreč prav dobrih rok. Tudi na griču svetega Ožbalta som ga večkrat o-biskal, ko je pasel svoje domače črede.« Tako je pravil oni kmet. Grič sv. Ožbalta je oddaljen četrt ure od poni-kovske župne cerkve. Na tem prijaznem gričku ob epih dnevih prav mikavno obsevajo solnčni žarki malo cerkvico sv. Ožbalta. Tja je Slomšek posebno rad gonil na pašo. Kako je na paši, marsikdo izmed naših bravccv dobro ve. Ge jo le mogočo, pridejo pastirji skupaj) da se nekoliko poigrajo in preženejo dolgi čas. Najhujša nesreča za mladega pastirja je menda to, če mora sbm pasti brez tovarišev. A naj pastir tudi sam pase, je vendar redkokedaj tiho. Di le vč za kakega tovariša, četudi je morda daleč tam na drugem hribu, ga že prikliče, da se kričd pomenkujeta iz daljave v daljavo. Tako so se tudi ponikovski pastirji pogosto shajali na paši in so kratkočasili z raznimi igrami. Največkrat so šli na grič sv. Ožbalta k Slomšku. Ponikovski pastirji pa takrat niso bili poredni, ampak dobri in pridni dečki. Nekega dne so se zopet posvetovali na kaj bi počeli. Kar se nekdo oglasi: »Pojdimo k Slomškovemu ! Pri sv. Oibaltu pase. Veliko ve, nam bo kaj povedal.« »Saj res, B»j res!« pritrjujejo tovariši nasvetu in nemudoma jo uberejo k sv. Oibaltu Slomškovega Toniti so sploh pastirji radi imeli, še rajši pa so ga posluš tli, kadar jim je k*j lepega pripovedoval. Pa je res tudi vedel marsikaj povedati. Dosti zanimivih stvari je slišal od svoje poštene in bistre matere, dobro pa Bi je tudi zapomnil, kar je slišal ob nedeljah in praznikih v cerkvi, ali pa vsak dan v šoli. In zato bo ga pastirji nekako spoštovali kot svojega poglavarja. Onega dno so torej zopet prišli na pašo obiskat Slomška, da bi jim kaj povedal. In kaj si izmisli Slomšek? Pri cerkvici sv. Ožbalta so bile zunaj ob zidu lesene stopnjice, ki so vodile v zvonik. Slomšek častitljivo stopi na te stopnjice ter jame slovesno pridigati svojim sopastirj« m, kakor je slišal in videl v cerkvi gospoda kapelana. Pa pošteno jim jo je povedal. Čredarji so se nekaj časa v pest smejali, toda resna besede so jim segle v srce, utihnili bo in pobožno poslušali svojega tovariša — pridigarjai In tisti kmet, o katerem som vam prej pravil, je bil tudi med onimi pastirji in je zvesto poslušal. Neko posebno veselje jc imel SlomSek do cerkvenih opravil. Zlasti rad jc pri sveti maši stregel Vsako jutro je šel na Ponikvo, pol ure daleč. Pravijo, da je često ic zgod.ij zjutraj, ko je bilo š« temačno, stal pred zaprtimi cerkvenimi vrati in čakal, da jih cerkvenik odpre. Dal se jc namreč, da 1» ga kak drug deček ne prehitel in mesto njega pri sveti maši stregel. In kako lepo se jo pri tem vedel! Vii so ga le opazovali in ga imeli za vzgled bogoljub nega dečka. Najvnčjc veselje pa je bilo zanj, če je smel go spoda kapelana spremljati k bolniku. In že takrat >i je marsikdo mislil, ali pa tudi pred drugimi na glas povedal, češ, temu fantu nc bo treba s konji vlač.ti na polju. In uganili so. 5 »Ubog hlapčič." Slomšek jo končal ponikovsko šolo z na|bol|širo uspehom; bil je skozi in skozi vedno prvi. Pa tudi odslej so mu bilo knjige najljubša družba. Vedno bi se bil rad iz njih učil. Toda oče je imel ž njim druge namene. Anton je bil namreč najstarejši med Slomškovimi otroki — bilo jih je pet — in zato ga je oče odločil, da bo za njim prevzel gospodarstvo na Slomu. Nihče pa ne more biti dober in spreten gospodar, če se v mladosti ne uri, si je mislil oče in zato g» je vedno jemal s seboj zdaj na polje, zdaj na trav- nike, zdaj v gozde, in sploh, kamor je šel na delo. In Tonče mu je moral vedno pomagati. Nikdar mu ni bilo treba mučiti se z lenobo. Pozneje je s ponosom zapisal Slomšek preprostemu kmetiškemu ljudstvu te-le besede: »Tudi jaz sem sin kmetiške matere. Do trinajstega leta sem b;l ubog hlapčič. Ker sem bil prešibak, da bi držal za plug, sem moral goniti konje, mlatiti, kcsiti in uživati sem moral tak kruh, kakršnega imate vi!" Zgodaj zjutraj ga je oče poklical, in šla sta na delo. To je bilo v letu dan na dan. Kadar pa je šel Tone z doma, je vselej skrivaj nekaj stisnil v žep. Dolgo ga Slomškovi niso spazili, kaj ima. Nekoč so pa uganili, da jemlje b seboj — knjigo. Očetu tega nihče ni hotel povedati, ker je bil strog, in so se ga vsi dokaj bali. Nekega dne sta zopet z očetom orala, in Tonček jo poganjal konje. Ves čas je tiho hodil vštric konj in zazmišljal, kaj se je v šoli naučil, ter to natihoma ponavljal. Sedaj pa sedaj je potegnil iz žepa knjižico in skrivaj ter naglo pogledal vanjo, kakor bi se hotel spomniti stvari, o kateri je pozabil, kako se začne. Ko je zagledal besedo, katero je iskal, jc urno zaprl knjižico, jo potisnil v žep in zopet moško pognal konje z navadnim »hi!« ter natihoma nadaljeval svojo učenost. Zopet se mu ustavi. V hipu je knjiga iz žepa, toda to pot — nesrečno. Oče Marko namreč to opazi, in so tako razsrdi nad tem, da bi bila skoro šiba pela nad ukaželjnim Tončkom. Že jo je zavihtel, pa je vendar še obstala v zraku. Temu se ni čuditi. Slomškov oče je le na to gledal, da bi znal njegov sin pošteno delati, in da bi mu bil vreden naslednik. A da bi se še česa drugega naučil, za to očetu ni bilo dosti mari, češ, saj je že zdelal šolo, drugi še tega niso storili! Zato je pa mladega učenjaka tjdaj na polju prav pošteno oštel in mu ostro zapretil: »Kmet boš tukaj in delal boš; mestni gospodiči naj nesijo knjige s seboj. Nikdar več mi nimaš vzeti knjige na delo !« Kako je bilo malemu revežu pri srcu, si lahko mislite. Težko je zadržaval bridke solze, saj gotovo nikdar ni imel namena, žaliti Bvojega očeta. Gorje, če bi ga oče še kedaj zasačil pri takem delu! Docela drugačnih misli je bila Slomškova mati. Njena srčna želja je bila, da bi se Anton izučil in postal kaj več, da bi mu ne bilo treba tako trdo delati na polju. To svojo željo je razodela tudi očetu; toda takrat sta si bila takoj navskriž. Mati pa se je napotila h gospodu kapelenu po svet. Ker je gospod poznal nedolžnost in pobožnost Slomškovega Antona, je tudi on naBvetoval, naj ga dajo v Celje v šolo. To svoje mnenje je tudi ob priliki povedal Slomškovemu očetu, toda ta je samo z rameni skomi-zgnil in z glavo zmajal, češ: »Ne bo nič!« Tudi mati mu je odslej pogostokrat k temu prigovarjala, kažoč mu sinovo ukaželjnost in bistroumnost. Dolgo bo bila vsa prizadevanja zastonj; končno se pa oče vendar uda, — bolj prisiljen, kakor radovoljno, — ter obljubi, da hoče svojega sina poslati v šolo. »Naj bo, kar hoče««, si misli, »bo vsaj enkrat mir. Ce si mati kaj vtepe v glavo, je vse zastonj! Bo že kako!« In zopet je bila lepa sloga pri Slomškovih, tlospod kapelan pa jim je pozneje večkrat obetal: »Vaš Anton bo še nekdaj velik gospod!« 6. V Celje! Lepa, prijetna spomlad je bila. Vse je oživelo, gozdi so ozeleneli, vrtovi in travniki so oblekli novo, pisano obleko, ptičice so zapele po dolgem času svojo »hvalo Bogu«, in pastirji so veseli ukali za živino, ki so jo zopet jeli goniti na pašo. Kdo izmed mladih čitateljev ne ve, kako prijetno je spomladi v prosti naravi? Tudi na Slomu je bilo tako rajsko prijetno ono spomlad. Okoli sv. Ožbalta se je vnovič oglasila vesela pastirska pesem. Toda naš Slomšek ni več rajal s pastirji. Iiesen jo bil Slomškov Tonče zadnji čas; ni se zmenil dosti za krasno pomladansko življenje, ne za pastirje. Njegove misli so bile Irugje. Hitele so daleč tja v mesto, v starodavno mesto Celje. Tam so bila šole, na katerih so se učili mladi dečki, pa tudi odrasli mladeniči za -gospode«. In tudi naš Tonče bo šel v ono imenitno mesto — v šolo. Zato je tako resen, ne zmeni se za svet, ampak marljivo spravlja to in ono, česar mu bo treba vzeti seboj v tujino. Mati pa mu skrbno pomaga in svetuje. Komaj je čakal šolskega leta, da bi se zopet mogel učiti. In sedaj se mu bo srčna želja izpolnila. Toda zapustiti mora svoje ljubljene stariše, zapustiti svojo rodno hišo, zapustiti vabljivi Slom, zapustiti svoj dom in iti v tuje mesto. A šel je rad in vesel, saj je šel v šolo! In ta je bila njegovo veselje. V štirinajstem letu je bil takrat, ko je stopil v Celju v tretji razred, in še jeseni istega leta je prišel v prvo latinsko šolo. Sprva mu je šlo dokaj trdo v nemščini; ta mu kar ni hotela v glavo. Toda vstrajni in neustrašni Slomšek je premagal tudi te težave. Z vso ljubeznijo svojega navdušenega srca pa se je oklenil svojega milega materinega jezika, svoje blagodoneče slovenščine, k čemur ga je posebno bodril profesor Zupančič. Ta profesor je dajal učencem posebno rad slovenske naloge. Nekoč je prinesel Slomšek tako izvrsten izdelek v šolo, da ga je sam profesor na glas bral pred vsemi učenci ter ga javno pred vso šolo pohvalil. S tem se je le še bolj vnelo Slomškovo srce v ljubezni do materinščine. Nikdar pa ni pozabil besedi, ki jih je nekoč govoril profesor svojim učencem, češ, da je sramotno za omika nega človeka, če zna svoj materin jezik slabše, nego priprost pastir, ki leta po gorah za svojo govedino in nikdar ni videl, kakšna je šola. Slomšku niso hotele te besede i/ spomina. Ni si želel doživeti take sramote Učil se je in postal najboljši Slovenec med svojimi tovariši Kmalu nato je bil god nekega profesorja. Znani Zupančič odbere tri dijake, ki naj bi zložili za to slavnostno priliko vsak po eno pesmico: eden latinsko. drugi grško, tretji nemško. Hudo je Slomšku pri sreu, da ni med Umi tremi izvoljenci. Zato pa sklene, da hoče svoje pr< lesorje iznenaditi, češ: kaj, ko bi pa jaz slovensko pesmico sestavil ' V to ga zlasti vspodbode dobri uspeh, ki ga je dosegel pri onem svojem slovenskem sestavku, o katerem ste prej brali. In res je naš Slomšek zakrožil slovensko pesmico, — prvo v svojem življenju, a ne zadnje; kajti mnogo mnogo jih jc še sledilo za to prvenko! Slovesni godovni dan je prišel. Dobro so se naučili oni trije izbrani dijaki in lepo so predavali svoje pesni. Ko končajo, bc ojunači tudi Slomšek in prosi, bi-li še on smel nekaj predavati. Profesor mu dovoli, in Slomšek prične svojo slovensko pesem. Redkokedaj se je tiste čase slišala slovenska pesem, zato je kar očarala profesorja. Blago je donel slovenski jezik, lahkotno in navdušeno je predaval Slomšek, in dijaki so kar strmeli. Slomšek konča. Profesor stopi k njemu in mu ves vesel pravi: »Meni se zdi, da imate vi poseben dar od Boga za gojitev svoje materinščine, in upam da bodcte v tem še mnogo storili. Le krepko in pridno naprej!« To so bile besede za goreče Slomškovo srce! Že prej ves vnet za slovenščino, bc je sedaj se z večjo vnemo oklene. Sad tega truda mu ni izostal, kajti Slomšek je postal prvi Slovenec svojega časa. Zato jc s prepričanjem mogel zapisati vsem mladim šolarjem: »Kdor se v mladosti prav uči, Za mize lahko on sedi; Zančmarna prismoda Kosti za vrati gloda!« Slovenski novičar. Kranjsko Cesarjeva zahvala. Presvitli cesar je izdal naslednje lastnoročno pismo na ministerskega predsednika dr. pl. Koerberja: Povodom Mojega 70. rojstnega dne Mi je od vsega prebivalstva došlo toliko voši.l in čestitk in se tudi vršilo brez števila lojalnih izjav, da se je velečastno izražala vseobča udanost do Moje osebe, Globoko ginjen Vam naročam, da naznanite Mojo toplo in srčno zahvalo, ki jo naj izvedo v \siki oddaljeni koči. Vsi Moji narodi naj vedri. da sem jim posvetil Svoje življenje, da sem srečen, ako pospešujem njihov blagor, da v lojalnosti, domoljubju in mejsebojnem zaupanju vidi trdno podlago, na kateri sloni bodočnost domovine. Vsemogočni Bog blagoslovi in čuvaj vez, ki veže Mene in Moje narode! — V Išlu, 19. avgusta 1900. Frančišek Jožef. Na dragi slov. katoliški shod! Priprave so kon čane, udeleženci zglašeni. — L;ubljana bode prihodnje dni sprejela veličastno število — blizo30) C6 X I'rav s o j i h rešili: Andrej Porcnta v Virmažah; Josip Zorko na vojaških vajah pri 17. pešpolku; Vinko Kolar pri Sv Jerneju na štajerskem; Anton Krjavec, dijak na po-Citnicahna lirodu pri št Vidu: Boštjanov IVance na Ko/Rku pri Cirknici; Francika Knitic, učenka v Straiišču. Prihodnja itevilka »DOMOLJUBA« izide dne 20 septembra 1900 zvečer. Loterijske arečlre. OaaaJ, 1. septembra 52 7« 86 « 3!) Trst. 26 avgu-ta 79 3« 1 50 29 Uradee, 1 septembra 40 9 12 tO 51 Lla«. 25 avgusta 9 17 11 40 25 Tržne cene v Ljubljani. od dnč 2G. avgustado dnč 1 septembra K K ( Goveje meso I. v. U- 1 2« Pleničaa m. 100 kg. 28 20 » » U. » > 1 12 Koruzna » » » 17 — » III. > > — 96 Ajdova • • » 36 — Telečje meso » 1 20 Kital, liter . . . — 16 1'rtSičje » »veže » 1 40 Grah, » . . ■ . — 20 » « prek. • 1 40 — 24 Koitrunovo meao » — HO K sta...... — 22 Maalo . . . . » 2 — Ričet,..... — 22 Surovo maslo . » 1 90 Plenica . 100 kg 1« — Mast praiičja > 1 40 Rt . . . • » 13 60 Slanina sveU » 1 36 Ječmen > » H — > prekajena • 1 44 Oves . . • » 12 60 » 1 20 Ajda ...» 18 — Jajce, jedno . 0 Proso, belo, » » 18 40 Mleko, liter . • — 16 » navadno » » 14 — Smetana liter ■ — 80 Koruza . . » » 14 40 Med .... kg 1 — _ Krompir . > > 5 20 Krompir . . . » — 6-« Drva, trda, »eienj 7 40 Piščanec . . . j 1 20 » mehka, » 5 20 Golob . . . . 45 Seno, 100 kg . . 3 20 Raca . . . . 1 60 Slama, » » . . 3 20 - Stelja. » . . . - " Iščem 103 8-3 dm ii če ii c a za mizarski obrt. Anton Marguč, mizar v .Škofji Loki. Več dobro ohranjenih M<»«fl «» (jroda se po primerni ceni v ŠiSki pri Ljubljani hiS. St. 91. 120 1-1 114 Učenec 2-1 se sprejme za čevljarski obrt pri Ivanu Rozman, čevljarskem mojstru v Ljubljani, sv. Florijana ulice St. 32. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča KatoL tiskarna v Ljubljani. Na prodaj je 99 3—3 posestvo: novo zidana hiša z gospodarskim poslopjem, 15 oralov m dovitnih njiv in travnikov, pa gozda. Držt ne vse skupaj in jo oddaljeno Četrt ure od mesta Slovenske Bistrice. — Vef se poizvč pri posestniku samem. Anton Lacian, občina Cigonca. poŠta Slovenska Bistrica, spodnje Štajersko. V n a j e m se d d aH pa tudi prodi 117 1-1 s koncesijo žganjetoč, gostilna in trgovina vRaidrtem pri Postojini. — BiSa je na najlepšem kraju na sredi vasi pri farni cerkvi ob glavni cesti Dunaj-Trst, pred hiSo je vodovod. — Natančneje pogoje daje F. Tratnik, trgovec v Do-lenjivasi pri Cerknici. Plačuje se lahko na obroke. POLHZZZHHHHHH R. MIRLAUC H Ljubljana. Spitalske ulice št. ,? suknena pošiljateljska** prodaja se na debelo in na drobno. 122 6—1 Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za možke I in ženske obleke - V zalogi se nahaja domače, loško, brnsko in jegerndorfsko sukno, zanesljivo dobro in trpežno blago, vsakovrstne hlačevine, vsa podlaga in potrebščine za gospode krojače i. t. d. Prav lepo nove vrsto blago za ženske obleke V vseh barvah in cenah: ogrinjalke, volnene rute, parht višnjev in pisan za obleke, cvilh z» postelje, kovtre, koče i. t. d. Uzorce na zahtevanje poštnino prosto. Najcenejši nakup suknenega blaga. Priporočilo. "Sfi Firma J. C. Bernard, tovarna za rame stroje v Karlinu na ("leikem (pri Pragi), mi je za mojo vodno žago poslala jedno pat. llaapovo železno turbino, katero sem sam postavil in s katero wm jako zadovoljen. Vodna sila pri moji žagi je zelo slaba. Dosedaj je gonila res tudi le jedno vodno kolo, s tem pa kljub vsem mogočim tehniikim olajšavam samo jedno 2ago. Naročena turbina pa razvija moči za devet in pol konjskih sil in tene pri isti vodni sil i zlahka dve žagi ter en cirkular za-jtdno. brez prejlnjega turna in topota, ker teče prav mirno. Ugotovljena je iz dobrega malerijala. zelo močno, a vendar precizno in tako lahk ' -a r o' joqzi ifoaAfeM Kovačnica g. Lenče-ta na Laverci pri Ljubljani daje ae takoj v Izvrševanje kovaškega obrU treznemu, spretnemu in samostojnemu kovaču z orodjem, ne da bi ae kaka najemnina plačala. MJ Primerna najemnina plačati bode Je le p tem, to gg£ Fjj se bode konstalovalo, da je kovačnica dobro obiskana. vg* J®5 Ker občinstvo komaj pričakuje delavnega in razum- 19 H? nega kovača, je zagotovo pričakovati, da bode imel HJ *** vedno mnogo dela. 1 711 3 Zmešane in strižene lase kupuje po DajviSjih cenah od dveh kilogramov naprej Filip Well. velika trgovina z lasmi v Spodnjem Karlovcu n» oeSkem. P. n čitatelje le anonce opomnim, naj opozori na mojo adreso zbiralce zuieianih las. 101 5—3 Davnej potrjeno d jetet., kosmet. sredstvo (umazanje) za krepčanje in utrjevanje kit in miSic človeškega telesa. Kwizdov fluid. Znamka: Kača (tekočina za turiste.) Turisti, kolesarji in jezdeci uspeS o rabijo la 11 u d za krepčanje in poiivljanje po daljnih turah. 7« 8-2 g Ceim: čelu steklenica 2 K, pol stekle-nlee 1 K 20 h. Pristno je dobiti v vseh lekarnah. Olavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneubnrgn pri Dunaja. 'i V Adergazn, tik sloveče in starodavne božje pnti v Vele-aovem, otvonla se je z dnčm 5. avgusta letos pri Štamcarjevih nova gostilna kjir se bode točilo priznano dobro, prislno Zajčevo vino in vedno svete pivo. — Tudi se bo postreglo z zajulerkom in ob vsakem času z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Senčnat vrt je ob li gi. Za mnogobrojen obisk se priporoča 111 1—2 z odličnim spoštovanjem Alojzija Štamcar. Yožnje karte in tovorni listi A9IEKIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijor.ovana od visoke c. kr. avitrijake vlade in Pojainila daje : Dunaj, IV., Wiedenerg(lrtel 20, tU pa 17 26-25 ANTON BEBEK t Ljnbljml, lolodfšrUe Bila M. Zahtevajte povsod! 124 3 - 1 g v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in 8 | praktičnem izdelovanju oblek g jff Jaje Fani Komar,cb'ast konc. učni zavod g$| v Ljubljani, Sv. Petra ccsta 2«. Modni salon Sprejemajo se gospodične tudi ni hrano in stanovanje. Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino-tiskarskih stavbenih in galanterijskih del. Anton Belec St. vid nad Ljubljano izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stal-nioe, dve po: iz koaitarja 12, 15, 18, 20 gld., iz mede nine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, f»0 gld.; obha jilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz m e d e n i n e po 5, 8, 10 gld., pušice z zvončki za pobiranje miloflčine iz kositarja po gld. P50. iz mi-dcnine po 5 gld.; itedilna železna ognjišča, vsa ž-dezna in tudi raznA za vzidanje. Pokrivanja in barvanje zvonikov tsr napeljevanji stresnih na 2 žlebov in strelovodov. Razno železne ograjo, vrata, omrežja za pokopališča I. t. d. — S krltevjo zvonikov prevzema M&frž ob jodnem tesarska dela. II9 121 fi-1 H! I BI fi U v Ljubljani, Medene ulice, zraven loterije prodaja se na drobno po kramarskih cenah manu-lakturno blago, kakor: bela, rujava in pisana kotenina, parhat viinjev in pisan, caig sa molke, ogrinjalke volnene in pavolnate rute, nogavice, jagerske srajce in hlače i. t. d. Popolnoma zadnja cena in prijazna postrežba. HERBABN^ -jev podfosfornasto-kisli 503 20-15 Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pflt, daje slast do jedi, pospeinje prebavljanje in redil nost, telo jadl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforao - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. 107 (20—10) Gena steklenlol 1. gld 25 kr., po poitl 20 kr. ve6 za zavijanje. BC Prosimo, da se vedno 'rečno zahteva Herbabny-Jev apneno - leleznl slrnp. Kot mak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, ,,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladiiče Duna, lekarna „zur BarIrthcrzlgkeit', VH. l, Kalserstrasse 73 in 75, V zalogi sksrt v vieh lekarnah sa Dunaju, v Ljubljani Is drugod, KmetiškaposojiliiicaLjul3ljaQske okoliše registrovana zadruga z neomejene eavezo, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4 '/2 °/o brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 10(12-8) plačuje. Uradne ure razun nedelj in praznikov vsak dan od 8—12. ure dopoldne. Poštn. hran. urada štev. 828 406. — Telefon štev. 5. = l)oma