Gewaltige Schlacht in Holland Hertogenbosch nach erbitterten Hauserkampien verloren — Gegnerische Stiitzpunkte in Mittelitalien durch Stosstruppunternehmungen ausgehoben Im Raum von Debrecen in dreiwochigen Kampien starke ieindliche Krafte vernichlend geschlagen — Die Sowjets biissten Tauscnde von Toten* und uber 6600 Geiangene ein DNB Aus dem Fiihrcrhtnptquartler, 30. Oktober 1944. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Gegen die Ostlront der Festnng Dfinkircben traten kanadische Pan-lerkratte nacb heitiger Feuervorberei-tung zum Angrifi an. Dei voriibergehcnd eingebrochene Feind vvurde im Gegen-angriff soiort zuriickgeworien und erlitt bobe Verluste. In Holland hat sich von nnserem Briickenkopf nordostlich B r ii g g e bis in den Raum von Hertogenbosch der Kampf gegen die feindlichen Panzer-verbande zu einer gewaltigen Schlacht gesteigert. In tapierster Abwehr hielten unsere, schwerstem Feuer aul der Erde wie aus der Luit ausgeselzten Divisio-nen den ieindlichen Durchbruchsver-suchen stand, mussten indessen gegen Abend in einzelnen Abschnitten der Ieindlichen Obermacht vveichen. Hertogenbosch ging nach erbitterten Hauserkampien verloren. Slcherungsfahrzenge der. Kriegsmarl-n« schossen vor der Niederlandi-nchen Kiiste ein britisches Schnell-boot in Brand. Im Kampiraum von Rambcrvil-I e r s und Mortagne griffen die Ame-rikaner nach heitiger Artillerievorberci-tung und unter starkem Einsatz von Schlachtfliegern vveiter an, gevvannen •ber nur einzelne Wa!dstiicke. Durch elgen« Angriffe weiter sudlich im Ge-biet von Cornimont vvurden unsere Stellungen nach Westen vorgesehoben. Im Westen kam es iiber dem riick-wartigen Kampigebiet zu heftigen Luft-kampfen unserer Jagdflieger gegen rahlenmassig iiberlegene feindliche Jagd-verbgnde. 14 anglo-amerikanische Flug-teuge vvurden dabei abgeschossen. In der vergangenen Nacht setzten eigene schnelle Kampi- und Nachtschlachtilug-ieage mit gutem Eriolg die Bombardle-rung feindličher Nachschubstutzpunkte bei Aachen und im hollandischen Raum lort. Durch Stosstruppnnlernehmungen in Mlttelitaj^en wurden gegnerisehe Stiitzpunkte ausgehoben. Die feindliche KampftStigkeit besehrankte sich auch gestern auf Artillerieieuer und einzelne criolglose Angriffe nordlich und vvestlich L o i a n o. Britische Truppen, die den R o n c o - Abschnitt nordlich M e 1 d o 1 a zu iibersehreiten versuehten, wurden unter Verlusten zuriickgevvorfen. Zwischen Donau und unterer Theiss stehen ungarisehe Verbande im Kampf mit den an mehreren Abschnitten angreifenden Bolschevvisten. Im Raum von Debrecen haben deutsche und ungarisehe Truppen unter dem Oberbefehl des Generals der Infanterie WohIer und dets Generals der Artillerie Fretter-Pico in dreivvo-chigen Kiimpfen starke feindliche Kriifte vernichtend geschlagen und da-mit die vom Gegner angestrebte Um-fassung der im Siidostteil Ungarns ste-licnden deutschcn und ungarisehen Verbiinde vereitelt. In diesem grossen Erfolg haben Pnnzerverbiinde unter dem Befehl des Generals der Panzer-truppe Breith und Verbiinde einer Luftflotte unter Fiihrung von General- oberst Dessloch hervorragendcn An-teil. Die sovvjetische 2?. Armee, die 6. Garde - Panzer - Armce sovvie mehrere Panzer- und Kavallerie-Korps erlitten hohe Verluste an Menschen und Material. Die Sowjets biissten ungeziihlte Tausende an Toten und iiber 6600 Gc-fangene ein. Vernichtet oder erbeutet vvurden T91 feindliche Panzer und Sturmgeschiitze, 1010 Geschiitze- allcr Art, nahezu 2000 Fahrzeuge sovvis grosse Mengen sonstiger Waffen und Kricgsgerat. We»tlich des D u k I a - Passes bra-chen auch gestern alle feindlichen Angriffe im Abvvelirfeuer zusammen. Im Nordabschnitt dauern die schvve-ren Kampfe bei verstiirktem sovvjeti-schen Krafteeinsatz in unverminder-ter Harte an. Hierbei vvurden 93 Panzer abgeschossen. Siidostlich L i b a u er/.ielten nnsere Divisionen im schvveren Ringen erneut einen vollen Abvvehrerfolg. Auch im Raum A n 17. blieb den mit starken Kraften angreifenden Sovvjets der er-strebte Durchbruch versagt. Gegen die Landfront der Halbinsel S w o r b e vviederholten die Bolschevvisten ihren Angriff, ohne zum Erfolg zu kommen. Bei Angriffen britiseher Bomber auf Marjnestiitzpunkte in Norwe-e n vvurden nach hisher vorliegenden eldungen sechs Flugzeuge abgeschossen. Nordamerikanische Tcrrorflicger vvarfen am gestrigen Tage Bomben auf das Stadtgebiet von M ii n c h e n. Britische Flugzeuge griffen in den friihen Abendstundcn Kiiln an. Die anglo-amerikanisehen Tiefflieger terrorfoie-ren vveiter die Zivilbevolkerung in W e s t • und Nordvvestdeutsch-land. U Silna bitka na Nizozemskem Hertogenbosch izgubljen po ogorčenih pouličnih bojih — V srednji Italiji so odstranili napadalni oddelki nasprotna oporišča — Na področju Debrecena smo v tritedenskih bojih uničevalno potolkli močne sovražne sile — Sovjeti so izgubili tisoče mrtvih in preko 6600 ujetnikov Fiihrerjev glavni stan. 30. okt. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Po siloviti ognjeni pripravi so napadle kanadske oklepniške silo vzhodno bojišče utrdbe Dunkerque. Prehodno vdrlega sovražnika smo vrgli s protinapadom takoj zopet nazaj. Sovražnik je utrpel visoke izgube. Na Nizozemskem se ie vse od našega predmostja sevornovihodno od Brugesa pa do področja Herto-g c n b o s r li a razplamtrl boj proti sovražnim oklepniškim oddelkom v orjaško liitko. Našo v najtežjem ognju s kopnega in z zraka boreče se divizije so vzdržale sovražno prcbijalne poskuse, n so se morale proti večeru ponekod umakniti pred sovražno premtočjo. Po ogorčenih bojih od hiše do hiše smo izgubili Hertogenbosch. Zaščitna vozila vojn« mornarice so zažgala pred nizozemsko obalo nek britanski hitri čoln. Na bojišču pri Rambervillersn in M o n t a g n u so Apierikanei po siloviti topniški pripravi in močni uporabi borbenih letal še naprej napadali, a zavzeli le posamezne gozdne odseke. Z lastnimi napadi dalje južno na področju Cornimonta, smo potisnili svoje postojanke proti zahodu. Na zahodu je prišlo v zaledjn bojišča do silnih letalskih bojev med našimi lovskimi letalci in številčno nadmočnimi sovražnimi lovskimi oddelki. Pri tem jo bilo sestreljenih 14 anglo.imeriških letal. V pretekli noči so nadaljevala lastna hitra bojna in nočna borbena letala z uspešnim bombardiranjem sovražnih oskrbovalnih oporišč pri Aachenu in na nisoiemskem področju. V srednji Italiji, so odstranili napadalni oddelki nasprotna oporiiča. Sovražno bojno delovanj« se je tndi včeraj omejevalo na topniški ogenj in posamezne brezuspešne napade severno in zapad- Odmevi k dr. Gobbelsovemu gmm Oslo, 28. okt. Včerajšnji govor ministra dr. Gobbelsa prinašajo tukajšnji listi zelo izčrpno. Govor obvlada zanimanje dneva. V naslovih podčrtu-iejo listi, da je nemški narod pripravljen podati nove dokaze za svojo svobodo in svojo življenjsko voljo. Naslovi »Aftonpostna« se glase: »Boj za vsako ceno, dokler ne bo dosežena zmaga«. »Nationen« poudarja, da bodo Nemci svojim sovražnikom z vsemi sredstvi zaprli pot v Nemčijo. Milijoni pridnih rok kujejo orožje, ki se v mogočnem toku zliva na bojišča, dočim predstavlja ljudska vojska dokaz za fanatično odločenost v svrho odstranitve preteče nevarnosti. Kodanj, 28. okt. Kodanjski jutranji listi so postavili veliki govor ministra dr. Gobbelsa na prvo mesto. »Fudre-landet« prinaša govor pod velikim naslovom »Nemški narod stoji trclno na svojih nogah« in podnaslovom »Tekma s časom, v kateri ima Nemčija vse izglede«. Naslov v listu »Berlinske 1 i-dende« pravi: »Pot v Nemčijo je zaprta«. National Tidende« navaja v naslovu besede dr. Gobbelsa: »Nemčija se ne bo ustrašila nobenega sredstva, dn zapre sovražniku«pot v Nemčijg«. »Politiken« pravi: »Nemške volje po svobodi in življenju ni mogoče uničiti«. Madrid, 28. okt. Radijski govor dr. Gobbelsa, ki ga ponatiskujejo vsi madridski listi, je napravil na španske bralce velik vtis. Vsi uvodniki govore o nezlomljivi volji nemškega naroda, da ne bo odložil orožja prej, preden nc bodo dokončno zavarovane njegove življenjske pravice in njegova svoboda. »Pot v Nemčijo je nasprotnikom še nadalje zaprta«, piše »Arriba«. »Ya« prinaša ministrovo sliko in piše: »Nemčija se bo borila do konca in ne bo pokazala sovražniku nikdar bele kapitulncijske zastave«. S posebnim 7nimanjem poudarjajo nadalje besede dr. Gobbelsa, da je Nemčija edini in zadnji evropski branik pred boljševizmom. Churchill izročil jugovzhodno Evropo Moskvi Madrid, 30. okt. V EFEjevem poročilu iz Wasliingtona je znova potrjeno dejstvo, da je izročil Churchill pri svojem obisku v Moskvi jugovzhodno Evropo So- no od L o i a n a. Britanske čete, ki so skušale prekoračili odsek R o n c o severno od M e 1 d o 1 e , smo z izgubami vrgli nazaj. Med Donavo in spodnjo Tiso se borijo madžarski oddelki z boljševiki, ki napadajo na več odsekih. Na področju Debreczena so nemške in madžarske čete pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generala W6hlerja in topniškega generala Fretter-Pico-ja u-ničevalno potolkle močne sovražnikove sile ter s tem preprečile nameravano ob-kolitev v jugovzhodni Madžarski s« na-hajajočih nemških in madžarskih oddelkov. Na velikem uspehu imajo odločilni delež oklepniški oddelki pod poveljstvom generala oklepnilkih čet Breitha in oddelki nekega letalskega brodovja pod poveljstvom generalnega polkovnika D«ss-locha. Sovjetska 27. armada, 6. gardna oklepniška armada ter več oklepniških in konjeniških zborov so utrpele visoke izgube v ljudeh in gradivu. Sovjeti so izgubili več tisoč mrtvih ter preko 6600 ujetnikov. Uničili ali zaplenili smo 793 sovražnikovih oklepnikov ia napadalnih topov, 1010 topov vseh vrst, skoraj 2000 vozil ter velike količine drugega orožja in vojnega gradiva. Zapadno od prelaza D u k I e »o »e tudi včeraj zrušili vsi sovražnikovi napadi v obrambnem ognju. Na severnem odseku se nadaljujejo težki boji ob ojačeni uporabi sovjetskih sil z nezmanjšano trdoto. Pri tem smo uničili 91 oklepnikov. Jugovzhodno od L i e n a j e so dosegle naše divizije v težkih bojih ponovno popoten obrambni uspeh. Tndi na področju Autzr so z močnimi silami napadajočim Sovjetom ni posrečil nnmeravani prodor. Boljševiki so ponovili svoj napad na kopno bojišč« polotoka S o r v e m n a , ne da bi dosegli kakšen uspeh. Pji napadih britanskih bombnikov nn mornariška oporišča v N o r v e -š k i smo sestrelili po dosedanjih poročilih 6 letal. Severnoameriški strahovalni letalci so vrgli včeraj bombe nn mestno področje M ii n c h e n a. Britanska letala so napadala v zgodnjih večernih urah Kiiln. Angloameriški nizko leteči letalci nadalje terorizirajo civilno prebivalstvo v zahodni in severozahodni Nemčiji. vjetom kot neomejeno vplivno področje in tako zapečatil evropsko izdajstvo. Poročilo pravi, da je Churchill Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko popolnoma prepustil Sovjetom ter da se je odpovedal vsakemu angleškemu vplivu na teh ozemljih- To jx>ro?ilOj ki izvira očividno iz dobro informiranih vvashingtorjskih političnih krogov, ki so poučeni o razgovorih Churchill-Stalin, ne pove seveda nič novega. Vendar gi moramo zabeležiti, ker nikakor ni mogoče dovolj podčrtati angleške podložnosti Sovjetom, ki se kaže v popolni prepustitvi Evrope boljševizmu. Madrid. Na podlagi Ducejevega dekreta je bil imenovan polkovnik Melchio-ri za inšpektorja bersaljerskega zbora. Ein BI Irk auf .lic VolksmassOnknndgelrting. die am Sonnlng auf dem Kongressplatz Vosnod« des Hcrrn Priisidcntcn. - Pogled na množico, zbrano na Kongresnem trg,, preteklo nedeljo, med govorom gospoda prezidenta. Prasi.le.it Rupnik hesiclitigt den Vorbei-marsrh ani Uebiiude iler Provinzialver-waltung. — (Jospo.l prezident si ogleduje mimohod pred palačo pokrajinske uprave Za končni udar Na včerajšnji veliki protikomunistični manifestaciji i-o zbrane množice Slovencev — na Kongresnem, trgu in v sosednih ulicah sc je zbralo nnd 30.000 ljudi — ponovno izpričale svojo enotno voljo, nadaljevati boj proti komunizmu. Parola vseh narodov Evrope je, ali rešitev v mogočnem obrambnem proti-boljšcviškem zidu, ali pn konec v morju boljševiških n/.iatskih tolp. Tudi slovenski narod se je znašel pred tem vprašanjem. In njegov odgovor se glasi: Tudi mi grem« na okope proti židovskemu boljševizmu, tndi mi nočemo utoniti v morju aziatskih tolp. Osrednja točkn včerajšnjega zborovanja na Kongresnem, trgu je bil govor prezidenta general* Hupuika. V N\t>jem klenem in udarnem govoru je g. prezident pozval vse Slovence, nuj se postavijo ob stran domohranstvu. ki združeno /. nemškim vojakom pripravlja končni udar proti boljševiškim tolpam na našem ozemlju iu se pripravlja tudi v družbi vseli zdravih evropskih narodov iu pod vodstvom velikega nemškega naroda tudi nit končni udar proti boljševiški pošasti v Evropi. Pri tem je g. prezident v svojem govoru jMtkn/nl Slovencem dva primera. Printer tistih narodov, ki so pod-h-gli židovskemu boljševizmu in primer nemškega naroda, ki se židovskemu boljševizmu z žilavo vztrajnostjo upira. Tisti narodi, ki ho zaradi izdajstvu svojih voditeljev na lastni ko>i občutili boljševiški bič, so brž spoznali boljševiško .svobodo in nezadržno odpirajo oči in spoznavajo, kako bridko so bili nalagnni in razočarani. Verodostojna poročila nam pripovedujejo, da je to vsak dan bolj vidno že tudi pri onem delu Srbije, ki je včernj bil vsaj rezerviran, če ne sovražen nacionalnim , silam, ki so sodelovale z nemškimi /a-sedbenimi oblastmi — da se ozremo samo na najbližji priivr. Vsi ti narodi danes pod silo neizprosno i/treznjujo-čih dejstev /. od razočaranja vlažnimi očmi gledajo za odišlim nejnškim ^okupator jem« in nn kolenih molijo k Bogu. da bi Nemčija vzdržala in .se čim bolj temeljito pripravila za protiudarcr proti boljševiškim zverinam. In nato je g. prezident v svojem govoru popisni tvngiko teh nesrečnih narodov s še bolj krepkimi besedami ko pravi: »Koliko je danes v razočaranju iti strahotnem nasilju boljševiških satanovih biričev streznjenih, zapeljanih in izdanih nnrodov, ki bi z golimi rokami crebli zemljo in z zobmi grizli živo skalo, če bi jim bilrt omogočeno, da se obranijo boljševiških tolp.« Nasproti tem nesrečnim iinrodom pa postavlja g. prezident v svojem govoru one junaške narode, ki se pod vnd-svom velikega nemškega naroda borijo proti boljševizmu. Vsi evropski narodi. pruvi g. prezident v svojem govoru, tudi sto tisoči nacionalnih Rusov in mnogo desetti^očev drugih v/.hodnih. jugovzhodnih, južnih in /.uhodnih narodov naše celine stojijo zn boj pripravljeni za zidovi, ki jih je zgradili. Nemčija. Vsi ti čakajo nn trenutek, da skupaj z neruskimi vojaki nastopijo /.« zmagoslavni protiudarec, ki bo prinesel njihovim domovinam osvoboditev izpod židovskih boljševikov. Ko liodo vsi evropski narodi izpolnili svojo dolžnost, bo ob nemški podpori, pomoči in vodstvu v tej vojni nastopil preobrat, ki bo družini narodov naše celine prinesel zmago, mir in lepšo bodočnost brez židovukegn zastrupljajn-čega \plivn. Gospod prezident je v svojem govoru tudi povedal, tla jc Nemčija tudi nnšo domovino sprejela za svoje varnostno obzidje. Todn to varnostno obzidje proti boljševiškemu valu moramo pomagati graditi tndi Slovenci in zato nns je k tem.u delu pozval g. prezident v svojem govoru s temile besedami: »Samo in izključno zato, dn bi tn dela pravočasno in temeljito opravili, sem pozval vse vestne, zn narod zaskrbljene narodnostno zavedne in čuteče, za delo sposobne Slovence in Slovenke, da kot Narodni Pionirji stopijo skupaj z na-šlmi vrlimi domobranci v vrste najboljših Slovencev in svojimi močmi pomagajo ustvarjati varnost naše ljubljene domovine, ki je brezbožni, breznarodni boljševiki nikdar nc smejo oskruniti z nasiljem svojih peklenskih ciljev.« In g. prezident nadaljuje: j.Trdro verujem v zdrav čut nnšegn naroda. 1. bo šel preko vseh rnzdvajnjočih or.irov preteklosti in z našim domobrnnstvom ustvaril enotno protiboljševiško zaroto mišljenja, dela in bojn.« Prezidentovo besede s kalerimi je pozvnl Slovence h graditvi okopo'1 proti boljševiškemu valu, so mogoči: odmevale po Kongresnem trgu in vzbujale v srcih Slovencev in Slovenk, ki so jih poslušali trdno voljo in odločnost nadaljevati boj proti boljševiškemu zločinstvu. Ta boj za nas ni nov. zbujeni in opogumljeni po komunističnih zločinih pri nas, ki so jih nnši domači zločinci vršili po vzoru in po učbenikih ruskih boljševikov, muo začeli našo protikomunistično borbo / vaškimi stražami, jo prelili in /dražili v jiašc.m slovent-kem domobrnnstvii in (Nadaljevanje na 2. strn;ii.) OKTOBER . 1944 TOREK teto LXXII, št. 250 Uredništvo t uprava. LJubljana, Kopitarjeva (, Telefon 23-61—33-64. Mesečna naroSnina 25 lir, xa ino. jamstvo <0 lir. — Cek. ra«. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.394 ta lnaerate. Izključno laatopatv« u oglase Iz Italije tn inozemstva: DPI 8. A. MiJano. Bokoplaov ne vra«a Preis - Cena L' 1 Poltnhia plačana v gofovtnl n Dt« Portfebifct bai beza hit Trdi mirovni pogoji za Bolgarijo Berlin. 30. okt. Po večtedenskem čakanju je dobilo sedaj bolgarsko odposlanstvo v Moskvi boljševiške mirovne pogoje. V Sofiji so seveda gledali, da niso posameznih točk takoj objavili narodu, ker vedo, da bi ves narod zakričal v obupu, ako bi jih Izvedel. Deklaracija, ki so jo v Kremlju prečitali bolgarski odposlanci, pravi na koncu: »Prišli smo, da slišimo vašo sodbo.« Kar so v Moskvi diktirali bolgarskim zastopnikom, je v resnici grozna sodba, slično kot so nečloveški in brutalni mirovni pogoji, ki so jih dobile Badoglieva Italija, Finska in Romunija. Komentar Godlreyja Janssena v newyorškem radiu nam potrjuje, da se v Bolgariji zavedajo, kake hude mirovne pogoje so jim naložili v Moskvi, saj pravi, da po Objavi vesti v Bolgariji niso zvonili zvonovi ter da jo je prebivalstvo resignirano vzelo na znanje. Zakaj pri boljševiških pogojih in zahtevah pridejo glavne stvari šele kasneje. To je morala spoznati tudi že bolgarska soseda Romunija. Poročila sovjetskega poročevalskega urada pravijo, da si. s sovjetsko'pomočjo romunski boljševiki zelo prizadevajo, da bi prisilili Sanate-scujevo vlado k odstopu in tako ojačili boljševizacijo Romunije. Boljševiški in sorodni tisk prinašata dnevno dolge članke, v katerih zahtevata odstop sedanje vlade. Vedno bolj naraščajo razlike mefl meščanskimi strankami in radikalnimi pokreti. Množične aretacije vseh krogov prebivalstva so na dnevnem redu. boljševiški teror pa zavzema obseg, da se ga tvoje celo oni romunski norci, ki so mislili. da morda le ne bo tako hudo. Podoben je položaj v južni Italiji. Celo uradniki zavezniških komisij morajo pri- znali, da je še nadalje zapleten. Lakota in kužne bolezni povzročajo v južni Italiji vedno nove vročične krize, južnoita-lijanski narod pa nima izgledov, da bi si položaj izboljšal. Nasprotno, namestnik ameriškega zunanjega ministra Stettinius je celo izjavil, da še ni prišel trenutek za objavitev zavezniških mirovnih pogojev Italiji, ker je to vojaška zadeva. V skladu s tem je tudi brutalnost, ki še naprej označuje angloameriško postopanje z južnimi Italijani, vkljiib vsem hinavskim zagotovilom Churchilla in Roose-velta, ki sta hotela Italijane pomiriti. Ista grozotna igra se razvija v Grčiji. Angloamerikanci vedno znova zatrjujejo, da bo morda še pred zimo uspelo poslati v Grčijo nujno potrebne količine živil. Londonski »Start je mnenja, da vlada v Angliji kar preobilica dobre voljo glede pomoči Grčiji, toda z »dobro voljo« si ne morejo Grki ničesar kupiti, pa tudi glede prevelikega dovažanja živil se ne sinejo pritoževati. Lakota postaja vedno hujša, nevarnost državljanske vojne raste iz dneva v dan. Značilno je, da je temu primemo tudi razpoloženje grškega naroda. Streli, ki so padli med obhodom na čast ministru Edenu, generalu Wilso-nu in admiralu Cunninghamu v Atenah, so značilni za občutke, ki jih ima grško prebivnlstvo napram svojim osvobodil-cem. Na veliko bedo, ki vlada v Franciji in Belgiji, smo že večkrat opozorili. Angleški in ameriški novinarji so jo potrdili. V Belgiji jo postala stiska tako huda, da jo ministrski predsednik Pier-lot ponudil Amerikancem oporišča v belgijskem Kongu in s tem belgijsko ozemlje, da bi si na ta način pridobil vsaj nekaj ladij živil. Gkrchill je potrdil izdajo nad Evropo Stockholm, 29. okt. Churchill je imel potrebo, da je podal pred Spodnjo zbornico zopet enkrat izjavo in poročal o svojih moskovskih pogovorih. Njegov govor jc zelo previden, predvsem tam, kjer se je bavil z vojaškim položajem. Vedno znova ie opozarjal Spodnjo zbornico, da je »sedanii stadij voine zelo resen in trd« in di ie trebi računati s tem, da bodo bc'i še narasli tako v silovitosti in obsegu. Svaril j^ pred prehitrim optimizmom ter prosil, naj nihče ne pozabi, da bo »vsako zikasnjenje« lahko povzročilo težke posledice. Kar se tiče njegovega razgovora s Slallncm, je moral Churchill priznati, da ni dosegel ^nobenih končno veljavnih rezultatov«. To priz.nanje popolnega fiaska pa ga prav nič ni motilo, da ne bi podčrtal »prisrčnih odnošajev« s Sovjetsko zvezo ter poudaril, da ima Stalin še naprej prosto roko v boljševizaciji Evrope. Churchill je nadalje izjavil, da soglaša Anglija z vsemi sovjetskimi načrti ter da bo storila v bodoče vse, kar bi Kremlju olajšalo izvedbo njegovih načrtov. Churchillu gotovo ugaja vloga »potujočega pevca«, ki potuje z dvorišča na dvorišče ter ima vedno isto pesem na ustnicah. Ta pesem so načrti osvete in sovraštva proti Nemčiji, katere izpoveduje pri vsaki priliki in ki popolnoma odgovarjajo židovskim sovražnim načrtom in boljševiškim nakanam iztrebljenja. Sicer pa ni Churchill tudi tokrat prav nič povedal o vprašanju preureditve po vojni. Znova je potrdil, da manjka nemškemu sovražniku vsak konstruktiven načrt in da obstoja edinost med zavezniki le v uničenju Nemčije in iztrebljenju nemškega naroda. Z brezprimernim cinizmom in mrzlo hladnokrvnostjo ie potrdil Churchill še enkrat prodajo Poljske Moskvi. Dodal je, da ni nikakega govoTa o zopetni vzpostavitvi Poljske v njeni stari obliki ter se potrudil, da bi s potokom govorniških fraz razpravo o poljskem vprašanju, ki mu je zoprno in odvratno, porinil na stranski tir, ker si je svest, da nima Anglija nobene možnosti in vpliva, da bi danes držala besedo, kar se tiče obljub, ki jih je dala Poljskj. Kakor že večkrat, je dal Churchill tudi tokrat Poljakom samo nasvet, da popustijo moskovskim zahtevam. On si je naredil stvar posebno lahko s tem, da je ozmerjal londonsko poljsko begunsko vlado, taasi Zmešnjava v Franciji Ženeva, 30. okt. Že dolgo trajajoči >por med degaujlovsko osrednjo upravo v Parizu in francoskim odpornim pokretom, ki hoče biti soudeležen pri upravi države, je prišel z dekretom notranjega ministra« o razorožitvi in verjetno tudi razpustitvi talko zvane »patriotske milice« v kritičen položaj. Po poročilu lista »Suisse« iz Pariza je to preizkušnja sil med de Gauliovo osrednjo vlado in odpornim pokretom. Vsaj med slednjim je bila reakcija uanj izredno silovita. Osrednji organ francoskega odpornega jjokreta se je takoj jjo objavi dekreta sestal na sejo. Ob njenem koncu je dal predsednik sveta Saill-ant tisku i/.javo, v kateri je dejal, da bo dekret notranjega ministra »kaj težko izvesti«. Še v solboto zvečer je delegacija odpornega vodstva osebno protestirala pri de Gaullu- Neko Reuter,jevo porodilo pravi, da je zavzel de Ganile odklonilno stališče. V Parizu se že vprašujejo, ali bo »narodni odjx>rni svet« pri nadaljevanju tega protesta nasve-toval svojim milicam, naj ne odlože orožja, s čimer bi se ta spor 6eveda poglobil. Za dogodki, ki so še bolj povečali zmedo v Franciji, stoji tudi Moskva, ki se bo v primernem trenutku zopet pojavila na površju. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M (Nadaljevanje s 1. strani.) jo bomo tudi pogumno nadaljevali z vsemi sredstvi in i. vsemi načini ki nam jih bo narekovalo življenje. Včerajšnja nedeljska mogočna manifesta-i«, noiok za odločno nadaljevanje naše protikomunistične borbe tudi v novih časih in na nove načine. Nov poraz komunističnih tolp pri Št. Vidu • Komunistične tolpe so hotele za obletnico oktobrske boli&sviške revolucije »likvidirati« Menifcaninovo bojno skupino, pa so doživele nov hud poraz — Padlo je okrog 880 tolovajev češ da je ona sama krivec teh težav. Očital jim je, da so verjeli do zadnjega v garancije, ki jim jih je pred leti dal London, Njegovi nasveti Poljakom odgovarjajo nasvetu, da se puste od Sovjetov katynizirati. On predaja torej Poljake usodi, ki bi zadela vso F-vropo, če bi boliševizmu uspelo razbiti nemški branik. Da pa je Churchillovo zanimanje za Francijo izčrpano s tem, da vidi v Franciji le odskočno desko za Anglijo, naj omenimo že mimogrede. V vsem podčrtava Churchillov govor strašno nevarnost, ki grozi svetu s strani angloameriške plu-tokracije in z njo povezanim boljševizmom. Temu bomo pa mi vrgli nasproti fanatično voljo, da razbije ta komplot. Borili se bomo z zagrizeno jezo in žila-vostjo, da izsilimo svobodo Evrope. Lizbona, DNB. Britanski tednik Eco-nomist je združil Churchillov fiasko v naslednjih besedah: Nekaj neskončno de-meralizirajočega leži v igri, da se naj konča vojna, kakor se je pričela, namreč z neuralgičnimi določbami meja, zahtevki, ki jih postavljajo velesile na manjše države in še manjše držav« na če manjže države. Tako teče torej ta tragikomedija naprej in nada na trajno rešitev ni prav nač večja, kakor kdaj v teku zadnjega stoletja. Stockholm. Agencija Exchange javlja, da je angleško časopisje s hladnim realizmom presodilo' Churchillov govor v Spodnji zbornici. Predvsem niso skrili skrbi, da ni bilo urejeno poljsko vprašanje. Stilwell odstavljen Ženeva, 30. okt. V zvezi z odstavitvijo vrhovnega jioveljnika ameriških čet v Indiji, na Kitajskem in v Burmi javlja vojno ministrstvo, da bo dobil Stil-well, »novo, doslej še neznano mesto«. Nadalje pravi ministrstvo o presenetljivem Stiivvellovem odpustu, da bodo bojišče na Kitajskem, v Burmi in Indiji verjetno razdelili na dve jmsebni bojišči. Ta objava nam predstavlja poskus za zakritje pravih vzrokov Stilvvellovega odpoklica. V resnici moramo smatrati Stil-wella za žritev velikih čunkinških neuspehov. Izgleda, da hočejo njemu pripisati tozadevno krivdo. Za zagotovitev oskrbe z lesom Šef pokrajinske uprave je izdal naslednje izvršilne določbe k naredbi V. K. za zagotovitev oskrbe z le6om: Čl. 1. Ves posekan, žagan ali obdelan les se stavlja pod zaporo, Vsakršen nakup, prodaja ali odsvojitev lesa je brez dovolitve Pokrajinskega gospodarskega sveta prepovedana. Čl, 2. Imetniki lesa, in sicer: hlodov in drogov, rezanega in furnirskega lesa, lesa za celulozo, jamskega lesa, tesanega lesa, drv, izvzemŠ količino do 5 prostor-ninskih metrov so dolžni prijaviti 6Voje zaloge po stanju z dne 1. novembra 1944 najkasneje do 6. novembra 1944 šefu pokrajinske uprave, oddelku VIII, odseku za oskrbo, ločeno po tu naštetih vrstah in izraženo v kub. metrih. Razen imetnika lesa je dolžan prijavo vložiti" tudi lastnik skladišča, če je les pri njem od tre,tjih oseb vskladiščem; če pa je skladišče dano v zakup ali v najem, je imetnik lesa dolžan v prijavi navesti tudi lastnika skladišča, če ima tvdrka več skladišč, mora prijaviti zaloge lesa ločeno za vsako skladišče posebej. Prijavi je podvržen tudi tehnični les, za čigar porabo n. pr. kot ogrodje pri gradnji je Pokrajinski gospodarski svet že izdal odobritev. Obrtniki (mizarji, tesarji itd.) nizo izvzeti od prijavne dolžnosti. Čl. 3. Kršitve prednjih določb, za ka terih izvršitev so odgovorni imetniki obratov in poslovodje, se kaznujejo po čl. 6 naredbe V, K. o zajetju gospodarstva za vojne namene z dne 27. avgusta 1944. Čl. 4. Prednje določbe stopijo v veljavo na dan objave. Nasprotne določbe, naredbe Visokega komisarja o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca 1942 št. 52, SI. 1. M. 90-24, in naredbe Visokega komisarja o proizvodnji, razdeljevanju in porabi lesnega oglja in drv z dne 2. septembra i942, št. HO,. SI. 1, 320-70, se s tem razveljavljajo. Kljub velikim komunističnim porazom in žrtvam (samo 722 naštetih mrtvih je obležalo) pred štirintfjtimi dnevi je komunistično vodstvo pretekli teden ponovno pognalo svoje tolpe proti milnim slovenskim vasem, da bi jih uničile z ropi, požigi in umori. Pretekli teden so komunisti hoteli osvojiti domobransko postojanko št. Vid pri Stični. Na uspeh so namreču pali misliti, ker je bil velik del domobranske posadke na pohodu. V sredi preteklega tedna se je postojanki približalo okrog 9 komunističnih brigad. Domobranske bojne skupine so spet pravočasno zvedele za nakane teh zločincev in jih v napadu prehitele. Preden so komunisti začeli z napadom na domobransko postojanko, so bili prisiljeni spustiti se v divji beg. Domobranske izvidnice so po končanem boju naštele r>° bližnjih gozdovih nad 90 mrtvih tolovajev. Mnogo štajerskih mobilizirancev se. je že med bojem javilo domobranskim edinicam, mnogo pa jih je pribežalo v domobransko zavetje naslednje dni po končanem boju. Kako so tudi tukaj domobranci zavrnili rdečo nevarnost, nam jasno poroča pismo domobranca z Dolenjske. Pismo s položaja Komunisti so kanili proslaviti za človeštvo tako žalostno obletnico rdeče revolucije v Rusiji s tem. da bi uničili Meničaninovo bojno skupino. Po njihovi lastni izjavi jim je namreč ta domobranska skupina največ škodovala. Partija je izvedbo tega velikopoteznega dejanja poverila novemu komandantu komunističnih tolp majorju Luki. Le-ta je res z vso vnemo nove moči izvršil sikrbno pripravo po načelu-velike reči se dosežejo samo z velikimi sredstvi. — Zbral je za napad kar 9 tolovajskih brigad. Novi komandant je izdal povelje: »01> dveh ponoči se začne napad. Do dvanajste ure mora biti posadka likvidirana, ob petih jjopoldne no v Št. Vidu miting. V ta namen odrejam ...« Celih 9 brigad, "5 tanki in ena avtoblinda so se pripravljali za napad. No, pa je prilšfo takole: Del domobranske bojno skupine, ki je odšel s svojim stotnikom na enodnevno akcijo, je tisto noč, ko »o domobranci šli preko železniške proge, naletel na komunistično skupino. Ogenj, kakor ga znajo razviti le ti domobranci, pošastno zazija v megleno oktobrsko noč. Nekaj komunistov se s smrtnimi ranami zruši, ostala tolpa pa zbeži. Čez čas dotnobranci ponovno za-čujejo korake v temi, kmalu se razvije napeta nočna borba, ki jo odlikujeta bliskovitost in bližina. Komunisti so v začetku poskusili z napadom, pa sto jim mine iz domobranskih te/jkih mtnomc-talcev takoj pregnale vso korajžo. Kar je moglo, je bežalo. Najbolj drzni domobranci so lovili prestrašene tolovaje, ki so od mraza in groze šklepetali z zobmi in radi pripovedovali vse, česar so se le mogli spomniti. Domobranska skupina je zvedela dovolj od ujetih tolovajev. Traba se je vrniti in prekrižati zlobne namene komunističnih iiz-korcninjencev. Tako je domobranska točnost že v kali zmešala štreno rdečih nakan. Počasi se je danilo in megla se je redčila, ko so domobranci prišli na svojo postojanko in posedli položaj za dnevno bonbo. Začetek boja pred postojanko Kljub nočnemu porazu so komunistični komisarji vseeno zahtevali, napad, čeprav z vel'iko zamudo. Res, v jutranji zori se zaslišijo iz gozda komunistične kletvice. Komunistična skupina se je bližala domobranskim, po ložajem. Ko so tolovaji prišli do pri merne bližine, so jih sprejele domobranske strojnice, nato so zalajali proti gozdu tudi težki minometalcL Mine, ki so pokale že na vrhovih dreves, so imele porazno žetev med tolovaji. Domobranci so na položajih zadovoljno čakali na komunistični napad. Fantje so modrovali med selboj: *Prav tako! Doslej 6mo vedno mi morali letati za njimi, zato je prav, da enkrat oni sem pridejo.« V opoldanskih urah so komunisti pričeli z minami motiti domobransko posadko. Domobranci se za to ne zmenijo, na položajih sede in nmHHiinnnMinnu Zatemnitev v tednu od 29. X. do 4. XI. od 17.20 do 6.20 • ■■■MBBBBUiitlMHUBBSIBil Iz Idrijskega kota Stražarski patrulji na Veharšah je v eni zadnjih noči uspel kaj dober lov: zajeli so znano komunistično ob-veščevalko in kurirko, ko je kazala dvema tolovajema pot. Stražarji so spravili vso trojico na varno. * Komunistični morilci še vedno niso prenehali s svojimi zahrbtnimi zločini. Gnusno, strahopetno borbo z atentati, ki so jo vpeljali v Tolminu, potem nadaljevali z njo v Kanalu, so skušali uporabiti tudi v Idriji. Z miniranjem idrijskega gradu so poskušali uničiti narodne stražarje, ki imajo tam svojo posadko. Vendar so bili naši fantje budno na straži in so pravočasno zalotili in prijeli komunistične zločince, ki bodo sedaj prejeli zasluženo plačilo. žvižgajo pesmi — komunistične mine namreč nespametno daleč lete v prazno. V popoldanskih urah pa krenejo domobranski oddelki, da očistijo cesto proti Stični min in komunističnih zased. Minometalci so jih pri tom podpirali, da so ob prvem pojavil domobranske pehote komunisti zbežali. Namesto mitinga V uri, ki so jo komunisti določili za začetek mitinga v novo osvojeni postojanki, je priletelo na bojišče nemško letalo in začelo obsipavati prestrašene tolovaje s svinčenkami. Po cesti iz Stične so prispeli domobranski tanki. Dve udarni bojni skupini, ki sta se vrnili s jiohoda na Dolenjsko, pa sta ob takojšnjem povratku napadli komuniste v hrbet. Meničaninovo čete so ves čas na položajih čakale, kdaj bodo tolovaji obkoljeni. Ko je bila obkolitev izvršena, so tudi te čete pritisnile s položajev v sredino komunističnih tolp. Po okoliških višinah in gozdovih so brnele domobranske brzostrelke, kol bi električna iskra valovala po ozračju. Tak je bil torej miting na dan 24. okt. Komunisti so iznenarleni iskali izhoda iz domobranskih klešč, v paničnem begu so mislili le na svoje glave. Ko se je zvečerilo, je spet zavladala običajna tišina, ie sem pa tja so domobranci na položajih preskušali zaplenjen tolovajski mitraljez, če v redu deluje. Naslednjega dne so izvidnice ugoto-vile v neposredni okolici 90 mrtvih tolovajev. Tako se je končal ta napad, ki je bil tako skrbno pripravljen kot še nobeden doklej, ki je privlekel vkup vse, kar OF danes še premore, po se jo za komuniste od vseh napadov najbolj žalostno končal. Kaj je pom» gaio komunistom, da so pripeljali v boj levet brigad, ko pa vse skupaj niso v^dne ene domobranske čete. »Poglejte, kako so Štajerci za komuniste!« Dan po končani bitki v okolici Selit Vida pri Stični je prišel iz gozda k domobrancem mlad štajerski mobiliziru-nec in prinesel s seboj lahko strojnico Pripovedoval je, da je prejšnji stroj-ničar v zadnji bitki padel in da je j>o-litkomisar tedaj njemu naložil strojnico. Takoj pa si je ta fant obljubil, da jc ne bo dolgo nosil. Ko so komunistične tolpe začele bežati, je skočil v bližnji grm in tam počakal naslednjega dne. Ko je zavladala po gozdu tišina, se je napotil k domobrancem r. željo, da se jim pridruži v protikomuni-stičnem boju. Po enoglasni izpovedi ujetnikov in prebežnikov tvori 60—70% moštva vseh sedanjih komunističnih brigad na Dolenjskem masa Štajercev, ki so bili mobilizirani Me pred enim ali dvema mesecema. Posluša j mo kaj pripoveduje tak mobiliziranec: »Na Štajerskem so nas zbrali več sto v eno skupino. Za komandanta so nam postavili nekega ljubljanskega komunista. Ta nam je govoril': .Dolen jska je že vsa osvobojena, štajersko pa še moramo osvolw>diti. Vi nimate še opreme, ne vojaške izobrazbe, niti niste sposobni za dolge in težke pohode po štajerskem. Zato vas bomo poslali v zaledje na Dolenjsko." * Tako so nas poslali na Dolenjsko. Prišli smo do Trebnjega. Tam je padla po nas domobranska četa, ki je šla v Novo mesto. Imeli smo veliko mrtvih, vsi smo se pa razbežali. Ko je čez en dan komandant preostale zopet zbral, nam je rekel: ,To je slučaj. Res tukaj včasih krožijo sem pa tj,a kake donao-branske patrole, sicer je pa mirno. Sedaj gremo v Žužemberk, tam je vsega dovolj. Se boste spočili' Ko korakamo proti Žužemberku nas napade skupina iz Meničaninove bojne skupine. Spet smo imeli veliko mrtvih. Zlasti nerodno je bilo, da smo izgubili vso komoro. Kruha pri komunistih sploh ni. Kotle smo izgubili. Tako smo *kčasi spet ro-siti, jx>tem pa je deževalo kakor za stavo. Dovolj je bilo argumentov, da so prihiteli številni prijatelji okroglega usnja na včerajšnjo tekmo, saj so eni hoteli videti, če je Hermes res takšen bav-bav, da ga niti dobra Ljubljana ne more spraviti v kozji rog, drugi pa spet zaradi tega, ker so se hoteli pre: pričati,' če Iztok v sedanji tabehci upravičeno sedi na častnem prvem mestu, s točko naskoka pred samo Ljubljano. Prvi so si bili po včerajšnjem srečanju takoj na jasnem, na je bil remis z Ljubljano zadnjo nedeljo le sad precejšnje mere sreče in izredne požrtvovalnosti, ki jo je pa današnji Hermes čisto zatajil. Večina gledalcev pa se je prepričala, da je Iztok klu, ki obeta še mnogo, da je to klub srčnih in borbenih fantov, ki tudi vedo kako se onegavi z žogo. Če le kdo, potem prav Iztok zasluži zaradi svojega klubskega idealizma vso podporo jdvnosti in tudi športnih forumov. (Na »skrivaj« bodi povedano, da klub vodita eden, dva človeka ter morajo fantje iz lastnega žepa dajati tudi za najmanjšo klubsko opremo. Morda bi se pa le našel kdo,, ki bi idealnim fantom priskočil na pomoč in to jim tudi mi od srca želimo-) Ob napovedani uri sta ee sodniku g. Kosu H. predstavili obe enajstorici. Pri šiškarjih je manjkal Košenina v krilslti vrsti, Iztok pa je moral nastopiti brez »uradnega« vratarja. Postava Hermeža-nov je bila v ostalem prav takšna, kakršna je minulo nedeljo izsilila z Ljubljano časten remis. Malo poteka igre: Iztok je takoj prevzel igro v svoje roke in je krepko napadal Oblakova vrata. Vsi napadi pa so se razbili ob nasprotnikovih branilcih, žoge so zgrešile vrata ali pa so bile plen vratarja. Po povsem nepomembnem napadu H. je namah nastala pred Iztokovimi vrati gneča, is katere se je izcimil prvi in zadnji gol za Hermesove barve. Iztok je še naprej pametno in hitro prihajal pred nasprotno svetišče in do konca prvega dela igre so obsedele tri žoge v mrfcži. Izenačujoči gol je zabil z glavo Kranjc, ostala dva pa Nagode. — Tudi v drugem delu igre so imeli na igrišču glavno besedo Iztoki, ki se niso hoteli zadovoljiti z doseženim rezultatom, ampak so hoteli izsiliti še večji izkupiček, kar jim je' do konca igre v polni meri uspelo. Kumar v levi zvezi je do zaključnega piska še štirikrat potresel šišensko mrežo, nekaj čisto zrelih situacij pa je ostalo neizrabljenih. Po celem pregledu igre in objektivni sodbi pa bi Iztok zaslužil še večjo zmago, dosežena pa je vef kot zaslužena. In nekaj besedi o moštvih. Zmagovalno moštvo ee je pokazalo z l^pe strani Fantje so igrali borbeno in srčno. Odlikovali so se posebno z odločnimi starti podajanje je bilo dobro, streljanja dovolj, pred golom ni bilo oklevanja. Napak bi bilo omeniti tega ali onega za radi dobre igre. Vsi so igrali z voljo dc zmage. Edina slaba točka v vsem moštvi je bilo levo krilo; tega bo treba zamenjati. Dobro se je obnesel tudi vrata; »za silo« in rešil nekaj kočljivih situacij Hermes pretekle nedelje in včerajšnj je bil kakor noč in dan. Ne duha ne slu ha o požrtvovalnosti, borbenosti, s kater< so se šiškarji postavili v borbi z Ljub ljano. Vrste eo bile nepovezane, oddaja nje netočno, strelov na gol bore malo start slab. Hermesa skoraj ni bilo po znati, da je to moštvo, ki zna presenetit z dobro in odločno igro. Takšen, a tud še precej boljši Hermes res ne bi moge biti kos razigranim Iztokom. Edini go za svoje barve je zabil Šibenik, vsi na> daljnji napadi pa so bili jalovi. (Kakoi je najjovedano, bomo imeli prihodnjo ne deljo v gosteh koroške goste iz Beljaka i Beljačani bodo nastopili proti' enajstoric Hermesa. Že zdaj naprošamo vodstve Hermesa, da sestavi najmočnejšo ekip< — klubski interesi naj stopijo povsem i ozadje — tako, da ne bomo spet doži' veli nepotrebnega poraza. Tokrat se mo ra postaviti enajstorica najboljših doma Činov, da ne bo blamaže. Čisto vseen< je, kdo bo igral od prirediteljev. En< naj bo glavno: igrajo naj fantje, ki s« znajo boriti in ki vedo, koga predstavljajo na zelenem polju!!!). Sodil je g. Kos dobro, vendar pa j' v začetku z nekaj odločitvami oškodova Iztoke, kar na ni bistveno vplivalo iw celoten potek igre. J Staro vežbališče - stanovanjska kolonija bodočnosti Nekdanje staro vežbališče, obširen, do 250.000 kvadr. metrov obsegajoč zemljiški kompleks, je pred leti še spadalo b graščini Fužine. Ko je bila ta januarja 1989 prodana iia sodni javni dražbi ln so jo kupile vevške papirnice, je ta kompleks ostal v lasti še nekdanjim lastni-ram graščine. Te so se pred leti odlo-file, da to vežbališče, ki je obstojalo iz njiv, travnikov in pašnikov, razdele v manjše parcele in jih potem prodajo posameznim interesentom. Parcelacija je bila dovoljena in izdelan je bil po geo-metrih nadroben parcelacijski načrt, ki je tudi upošteval svet, namenjen za javne ceste in pota. Nekdanje veliko staro vežbališče, kjer so se deset in desetletja urile vojaške edinice ljubljanske garnizije pred prvo svetovno vojno, leži večidel ob progi južne železnice proti Zalogu in spada po katastru v dve kat. občini Moste in Slape. Lastnice tega obširnega zemljišča so z« mnogo parcel prodale raznim interesentom v Ljubljani. Za svet se zelo zanimajo mnogi obrtniki, trgovci, svobodni poklici, tako zdravniki in odvetniki, kakor tudi zasebni in državni uradniki. Do 160 malih kupcev je že pokupilo posamezne parcele. Vsi so si v glavnih obrisih napravili načrte, kako si bodo na tem svetu sezidali udobne, moderne hišice. Poleg hišic pa bodo napravili lepe vrtove z njivicami. Zanimivo je, da je kupila Borza dela lani več parcel in na- merava tudi ona podpreti v bodočnosti akcijo za zidanje modernih stanovanjskih hišic na nekdanjem vojaškem vežbališču. -Ljubljana pa tudi kaže tendenco se širiti v smeri proti severovzhodu, prav v smeri na vojaško vežbališče, ki bo v bodočnosti postalo pač lepa stanovanjska kolonija. Dosedanji lastniki starega vežbališča so. tudi že za napravo javnih komunikacij brezplačno in bremenprosto odstopili veliko sveta, V zemljiški knjigi je bil prav te dni izveden prepis lastninske pravice na mestno občino ljubljansko in občino v D. M. v Polju v pogledu sveta, odstopljenega za javne ceste. Na mestno občino ljubljansko je bil prepisan svet, ki spada pod kat. občino Moste v obsegu 2.284 kv. metrov. Na občino v D. M. v Polju pa je bil prepisan svet, ki spada pod kat. občino Slape ter obsega 37.122 kvadr. metrov. Prav mnogi znaki torej kažejo na to, da bo nekdanje vojaško vežbališče, kjer so se ob vročih poletnih dnevih potili vojaki v raznih bojnih formacijah in se podili po vežbališču, željno pričakujoč odmora, da so si mogli pri »markatender-jih« privoščiti kako okrepčilo, postalo v doglednem času čedna stanovanjska kolonija. Menda ima tudi Borza dela, ki je tam kupila obširne parcele, namen tam sezidati čedne stanovanjske hišice, ko bodo zato podane primerno ugodno gospodarske prilike. Zatemnitev od 17.20 do 6.20 Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI + Fr. Generoz Majhenič O. F. M. V frančiškanskem samostanu v Ljubljani je v nedeljo 29. okt. umrl brat laik Ft. Generoz Majhenič v 76. letu svojega zemeljskega življenja, od katerih jih je prebil v redu sv. Frančiška 44. Bil je samo preprost samostanski brat, pa zelo izobražen. Govoril in pisal je poleg slovenskega tudi nemški in italijanski jezik. Bil je spreten organist in knjigovez. Prijel pa je za vsako delo v samostanu. Nekaj časa je bil ljudskošolski učitelj v Na-zarjih v Savinjski dolini, dalje časa je bil na Sv. Gori. Skoraj 20 let je bil vzorno natančen upravnik tretjered-nega glasila »Cvetje iz vrtov sv. Frančiška«. Nekaj let je bil celo v Rimu v zavodu sv. Antona, kjer je opravljal službo knjigoveza. V tem oziru je bil nravi strokovnjak in umetnik. Tudi ljubljanska frančiškanska knjižnica ima mnofco knjig, ki so prišle izpod njegovih rok. Fr. Generoz je bil globoko pobožen mož in kot ura natančen J redovnik. Bil'je stric frančiškana p. Pelagi.fh. Doma je bil od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Sv. maša zadušniea bo danes ob 8 v frančiškanski cerkvi, pogreb pa bo ob 4 popoldne iz kapelice sv. Frančišku na ŽaVah. -f- Marija Fabijan. Umrla je po dolgotrajni bolezni gdč. Marija I-abi-jan, dolgoletna postrožnica Slov. uprave. Pogreb je bil v ponedeljek ob pol 3. Naj počiva v miru! + Marija Roje. Za vedno je zatis-nils oči 72 letna gospa Marija Roje iz Ljubljane. Blago mater bodo pokopali v torek ob pol štirih iz kapele sv. Petra na Žalah. + Franja Supan. Po hudi bolezni ie izdihnila gospa Suroan Franja, roj. Vomela. Blago mater bodo pokopali v torek ob pol 5 popoldne iz kapele sv. Andreja. + Vidmar Ivana. 29. t. m. je umrla ga. Vidmar Ivana v starosti 87 let, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo dne 31. 10. z Žal iz kapele sv. Jakoba ob 2 popoldne. + Mimi Rimerc. Po kratki in hudi bolezni je v Bogu zaspala 62 letna gospodična Mimi Rimerc, dolgoletna zvesta in marljiva uslužbenka tovarne J. Reich. Blago rajnico bodo pokopali v torek 31. oktobra ob pol treh nopoldne iz kapele sv. Nikolaja na 2alan. + Kaplja Marija. V 88. letu starosti je Izdihnila Kaplja Marija, ki je 15 let raz-našala »Slovenca«. Blago rajnico bodo pokopali v torek ob 3 popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah. Sv. maša zadušniea bo v 6etrtek ob 7 v cerkvi Srca Jezusovega. Naj rajnima sveti večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno sožalje! OSEBNE NOVICE Zlata poroka. V nedeljo, 29. oktobra je minilo petdeset let, ko sta stopila pred oltar mlada Klešnik Janez iz Zaloga iu Rode Ivana iz Slap in si obljubila zakonsko zvestobo. Za zlato poroko sta na tihem obnovila svojo obljubo v podružni cerkvi v Kašlju. Bog jima daj šc naprej uživati lastno srečo in srečo devetih živih otrok in mnogih vnukov. Prva knjiga četrtega letnika »SLOVENCEVE KNJIŽNICE« Ksaver Meško: „NA POLJANI" Ne smemo graditi samo na vero, zakaj poslednja sodba bo preizkušnja del. (So. Janez Krizo&tom.) Koledar Torek, 31, vinotoka: Volbenk, Skof; Krištof, mučeneo Luuila, devica lu mučo nlca; Kvint., mučeneo. Lunina sprememba: ščip ob 11.35. Her-schei napoveduje lepo ln prijetno vreme Sreda, 1. llstopada: Val »veti; CciariJ, mučenee; Cirenija, mučenlca; Vigor, škof. Dramsko eledališče »September«. Rod Premierski. Oh 17. Operno gledališče »Cllvla«. Bed O. Ob 17, Kino Matica •Gospodar Majorata« ob 16 in 19. Kino llnion »Sreča pri ženskah« ob 16 in 19.15. Kino Sloga »Sproščene roke« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Nočno ■ I o t b o Imajo lekarne« dr. Kmet, Ciril Metodova cesta 43; mr. Trnkociy ded., MoBtni tre 4, ln mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. ZGODOVINSKI PABERKI 30. vinotoka* I 1805. je umrl v Zagrebu Ivan Cele-stin, kulturni filozof in leposlovec. Rodil se je 13. novembra 1&13. v Kleniku pri Vačah. Šolal se je v Vačah, gimnazijo Je naredil v Ljubljani, na Dunaju univerzo. L. 1809. jo šel kot slovanski štipendist v Rusijo, študiral v Petrogradu in Moskvi Ko se je vrnil v domovino, jo pos al profesor v Zagrebu in je poučeval slovansko jezike na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani. K pisateljevanju ga je spodbudil Jurčič, z njim in Marnom je izdajal leposlovno revijo Slovenska Vila. Glavno delo so razpravo o kulturnih in književnih razmerah slovanskih narodov. Številne so razprave iz ruskih let, ki jih je pisal v »Slovanu« in »Ljubljanskem Zvonu«. V spisu »Naše obzorje« je motril s kulturno filozofskega stališča naše prosvetno življenje ob pogledu na kulturne vrednote Levstika, Stritarja, Jenka iu Jurčiča. Pri vsem svojem delu nI poudarjal samo dobre strani slovanske prosvete, temveč je kazal in grajal slabosti in hibe. Široko obzorje in velika izobrazba dajeta pečat njegovim spisom. 31. vinotoka 151?. leta je nastopil Martin I.u ther. Povod za nastop mu je nudilo prodajanje odpustkov, ki jih je razpisal papež Leon X., da bi tako dobil potrebnih, sredstev za dograditev cerkve sv. Petra v Rimu. V Nemčiji je pobiral odpustke dominikanski menih Tetzel in proti njemu je nastopil Lu-ther ter po takratnem običaju nabil na vrata cerkve v \Vittenbergu svojih 95 tez, s katerimi jo napadel prodajanje odpustkov in še mnoge druge cerkvene napake. V znanstvenih dispu-tacijah sta proti njemu nastopila predvsem Tetzel in Eck. Luther je pri tem prehajal iz čisto zunanjih napak na verski nauk in dogme. Ko je zavrnil rančnje o papeškera primatu in o nezmotljivosti koncilov, je papež z bulo zahteval, da prekliče svoje zmote. Toda Luther je bulo jnvno sežgal in se odvrnil od Rima. Tudi na cesarjev poziv ni prcklical svojih naukov, zato je bil na državnem zboru v Wormsu izdan edikt, ki proglaša nad Luthrom državni izgon in prepoveduje širjenje novih naukov, ki so že našli globoke korenine med plemstvom in meščani. Luthrov nastop je imel za posledico, da se je del sred nje in severne Evrope ločil od Rima Maša zadušniea za bolevnike Ma vseh vernih duš dan se bodo bivši bojevniki it prvo svetovne vojne spomnili svojih padlih in umrlih tovarišev pri sv. maši v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznanjeuja. Sv. mašo bo daroval bivši vojni kurat Častili g. dr. lladrijun Kokalj. Svojci paillih in umrlih tovarišev kakor tudi vsi bojevniki so rabljeni, da se sv. maše in molitev za blagopokojno rajnke udeleže v polnem štovilu. Žalna spominska slovesnost za padlo bojevnike ii prve svetovne vojno bo kakor navadno vsako leto pri Sv. Petru v Ljubljani, dne t. novembra, ob pol 11 dopoldno. Vabljeni so vsi bivši bojevniki, kakor tudi svojci padlih in umrlih bojevnikov, da so svečauosti udeleže. Žene in matere! Naša mesečna duhovna obnova bo danes, v torek popoldne v uršulinski cerkvi. Ob tričeirt na štiri bomo molile skupno rožni venec za posebno božjo varstvo našim družinam in zn milost stanovitnosti v vseh preizkušnjah. Molile bomo v dveh zborih. Ob štirih bo govor in nato litanijo z blagoslovom. Običajna sv. maša s skupnim sv. obhajilom naslednjega dne zaradi prazniku Vseh svetnikov odpade Križev pot škofa Barage je izšel. Naš nadpastir da takol^ pripo^ roča: »Tako 6o molili križev pot naši verni predniki, ki so Baragov molitvenik Dušna paša 1. 1830 z navdušenjem sprejeli. Tajio molimo in premišljujmo križev pot tudi mi! Lepša in primernejša premišljevanja bi težko dobili. V ftiskah in nevarnostih, v katerih živimo, pod težkim križem, ki so nam ga naložili lastni in tuji grehi, radi in pogosto premišljujmo postaje križevega pota z Baragovimi besedami.« Ta križev pot se bo rabil pri pobožnostih v 06mini vernih duš. Dobi se v knjigarnah ia v pisarni prvih sobot Poljanska 6. M Knjižna tombola za Socialno pomoč V teh dneh se vsi zanimajo ea malo knjižno žrebanje. Nekateri ne morejo verjeti, da vsaka srečka zadene, ko pa se o tem prepričajo, vlečejo po večkrat, tudi po petkrat. tfrebonfe bomo vršili le dokler ne bo razprodana za žrebanje določena količina knjig, ki je že prav majhna. Pohitite z žrebanjem! Za Socialno pomoč Lovšin Pavla je darovala v počastitev spomina pok. gdč. Javornik Jožice za »Socialno pomoč« lir 400 (šliri sto). Socialna pomoč se za dar najlepše zahvaljuje. ■oBBBaBHBaaaaBBBBBBBBBBBBB V A S A III S A NE SME BITI BREZ »SLOVENCEVEGA KOLEDARJA«! TUDI LETOS DO IZŠEL IN 11» PRAV TAKO PESTEH KAKOR PREJŠNJA LETA. ZA NAROČNIKE »SLOVENCA«, »SLOVENSKEGA DOMA«, »DOMOLJUBA«, BOGOLJUBA«, SLOV. KNJIŽNICE« IN »SVETA« JE CENA V PREDNAKO Č1LU DO I. DECEMBRA LIR 30, ZA NENAROON1KK LIR 40.—. PO 1. DECEMBRU BO CENA ZA VSE LIR 50.—. Sv. mala ia padle bojevnike bo dne 1. novembra ob I r frančiškanski cerkvi. Gospode vojne kurate prosimo, da w /.berejo v zakristiji. 1> o 11 v a J o se val vojni kuratl. da dne 1. novembra 1«M ob 15 prisostvujejo pri Sv. Križu cerkvenim obredom *a padlo bojevnike. Crua maša i llbero »a pok. domobrancem Francom Urfinnom bo v torek, 31. t. m., oti 7 v cerkvi sv. Druiino v Mostah, Gg. duhovnikom naznanjamo, da »e prične naslednja rokolokcija na prvi petek eno uro prej, tako da bo adoraoijska ura ob 15, moditaoiju ob 16 in konferenca ob 17. Vrši so v hišni kapeli in no več v kongregncljski kapeli kot doslej. — Vodstvo rekolekelj in Unlo Apost, Škofijski ordlnarlat - Dobrodelna pisarna — »poročal lipla čevanje rednih mesečnih podpor i« mesce november se bo vršilo sledeče dneve In v sledečem rodu! «a dijake In »avode JI. okto. bra; ia vse ostale 1, novembra A-G. J. novembra H-K, 4. novembra k-Il. »• no-vembra 8—2. Prosimo. da se držite točno trga reda In prinesete s seboj podporne knjlilce. Od :.—». novembra Jo pisarna »a begnnre laprta. Mohorjeve knjige bodo 1«S1» v najkrajšem času. Se vodno iuiate priliko, da jih naročite po stari coni ia 3« lir v Mohorjevi prodajalni na Miklošičevi ccstl 19. Naznanila J>revoda na 4. strani Kmečka pisarna v Ljubljani obvešča vse begunoo * Dolenjske, Notranjske in Belo-krajine, dB so vsi oni begunci, ki »o prijavili v tej pisarni svojo prošnjo za nabavo obleko In obutve ponovno »glas« v Kmočkl pisarni zaradi dodatnih podatkov, ki so potrebui in prošnjo. Kmečka pisarna sprojoina tudi '« nadalje prošnjo beguneov iu nabavo ohln-čll in čevljev. Uč4to »e strojepisja! Novi eno-, dvo. In trimesečni tečaji (dnevni in večerni) priče, njajo 3., 4. in 6. novembra. Praktično zna. nje, koristno vsakomur sodaj ln v bodoče. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po tel Ji. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Informn-oljo, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni savod«, Domobranska 15. Formlcot pastile za dasinfakdjo ust in vrla dobite v lekarnah. Za učiteljice bo mesečna dnliovna obnova v četrtek pred prvim petkom, i. novembrn. ob 18 v samostanski kapeli pri urtullnkah. Vso učiteljico iskrouo vahljcno. V Ljubljani so umrlk od M.—M. oklobrs: Cervan Marija roj. Klemen, 73 let. delavka tob. tov. v p., "Vldovdanska 9; Pezdir Jakob. 84 let, iol. usiutb. v p.. Dolenjska 52; Lavrlč Ignacij, 04 let, posestnik, Stopanjska cesta IS; Frantar Anton, 56 let. delavce, Ljubljanska M; Pavlovčlč Judlta roj. M«-vrič, 55 let. tona žel. ualužb., Mosto. čuvaj, niča 382; Jugovio nelena roj. Grohar, 52 let, sopr. pregl. fin. kontr. v p., Staclčova 20: M a gol i ft Ana roj. Cerno, 53 let, sopr. šefa kraj. kontrole, \Voirova 3; Pesnik Ivanka. 17 lot. delavka, NanoSka 281 KUnčnik Mihael, »0 lot, duhovnlk-mlsljobar, Tabor 12: Glavan Albin, 52 let. mostni del.. Iludnik 46: j' Itohnr Kristina roj. Jeran vd.Friseb. trgovka in lilšna posestnica, Marijin trg 3; Ml-klič .Janez, 83 let, posestnik. Kožna dolina. Cesta V11-2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Diteno Marija roj. ZemLak, 41 let. ženn uradnika drž. žel,. Ciril Metodova 87«: Gantar Ana, 48 lot, polj. dnlnanca. Blato 16, Trebnje; Vidmar Marija, 2 leti. hčerka or-ganista, Planina 37; Levstik Martin, 55 let, užitknr, Goriča vas 40; Krno .Inkoh. 71 let, posestnik. Selnik 10; Kiinig Ivana. 40 let. hči delavna; Camernik Antonijn, 45 let, žena delavca. Vodovodna 72; Podjcd Mnrija ro.i. A/man. 60 let. trafiknntkn, Bv. Petra 42: Zorko- Janez, 17 lot, dninar, okolica Stične; fikorlj Jnnez, 51 lot. sin posestnika: Medved Jnkob, 65 let, član opernega sled., Javor-fikovn 6; Jesih Anton. 78 lot. vojni inv., K" pltarjova 2: Hakovec Antonijn, 7» let, Šivilja, Japljeva 2; Izlakar Nežo roj. BreeelJ, 88 let, vdova rudarja. Dalmatinova 3; Munda Pavln roj, fttrumbelj, 50 let, žena znv. urad. nika, Alcfievčeva 8; Romic Lovrenc, 57 let. posestnik, bolnišnica »a duševne bolezni, ftkole Franc, 29 lot, sin prevoz, bolnišnica za duš. bolezni. Premiera v Operi (Misli ob ponovitvi.) Po večletnem presledku je bila v Operi uprizorjena Thomasova opera »Mignon«, ki jo večina sedanjih obiskovalcev gledališča pozna bolj po imenu kot po vsebini in no glasbi. Čeprav je bila prva izvedba tega dela nekako v istem času (celo eno leto pozneje) kakor pa izvedba epohalnega WagnerjeVega dela »Tristan in Izolda«, vendar pri Thomasu komaj zasledimo kak vpliv mogočnih tokov, ki so takrat gibali evropsko glasbeno življenje. Delo je moralo celo na tedanje poslušalce, v kolikor so imeli s tedanjim glasbenim življenjem živ stik, po glasbeni strani in po uporabljenih dra-matskih prijemih učinkovati nekoliko staromodno;' zdi se, kot bi bilo za nekaj desetletij nazaj premaknjeno. S tem seveda ni rečeno, da je delo brez vrednot. Čas, ki pusti, da se v enaki meri stara eno kot drugo delo, te razdalje sam izravnava in jih v nekem smislu zbližuje. Kar je dobrega, ohrani svojo vrednost, kar je neživijenj-skjpga, utone v pozabo ne glede na to, ali je nastalo nekaj desetletij prej ali pozneje, ali je bilo za tedanji čas bolj ali manj sodobno. _ Letošnja ljubljanska izvedba »Mignon« je nudila upravi priliko, da je postavila na oder nekaj novih moči, lci bi se v glasbeno zahtevnejših delih tež je uvel javile: sicer tudi »Mignon« T pevskem pogledu veliko terja od pevcev, vendar jim nudi s svojo naravno melidioTnostjo priliko, dn se brez strahu od srca izpojejo. Od mladih pevcev je stopil v ospredje Rudolf Franci, ki je tenorist bolj liričnega kot dramatskega izražanja. Ima mehak glas osvajajoče barve, prožen v višinah in izenačen v raznih legah; kljub mehkemu nastavku mu je glas veudar dosti prodoren. Tudi igralsko je bil Franci zadovoljiv, le še nekam vase zaprt. Tudi F. Langus je imel več ali manj izstopajočo vlogo, ki jo je zelo dobro rešil. V zadnjem času je opaziti pri njem stalno dviganje pevske kulture, kar ga zna z leti pripeljati v prve vrste naših baritonistov odnosno basistov. Manjšo vlogo je imel Kobal L. Pokazal je lepo prizadevnost, vendar se zdi, da glas še nima tiste vsebine, ki jo od opernega pevca pri nekoliko višjem merilu pričakujemo. — Vztrajna šola, ki se konča šele z upokojitvijo, bo vse tri mlade pevce, ki si sedaj sledijo še v neki razdalji, pri-• bližala končnemu cilju: umetniški izpopolnitvi. V drugih vlogah so nastopile že preizkušene moči. Naslovno vlogo je pela Kogejevn. Pustimo ob strani, ali se ji igralsko bolj prilega ta vloga ali ostale, v katerih je zadnji čas nastopila; na to vprašanje si vsak nastopajoči rtajlaže sam odgovori. Pbla je v glavnem dobro, le včasih se je zdelo, da se v glasu zadnja zavesa še ni od-strla. Ob nustopu Ivančičeve, ki je prvenstveno koloralurkn, se človek nehote spomni na športnike, ki^intenzivno gojijo samo eno panogo športa na škodo drugih in so zato le enostransko razviti. Ivančičeva je v koloraturah dobra, zadeva točno, v ritmu ie razveseljivo precizna, tudi kot igralsko pojaVo io v teh vlogah radi vidimo na odru. Zato se pa njenemu glasu mirno tekoče spevne linije manj prilegajo. Lupšo poznamo že iz številnih nastopov kot zelo uporabnega pevca. Tresenje in delno stiskanje glasil, ki se v zadnjem času v močnejši meri javlja pri njem, pa le kazi pevsko linijo in ni znamenje napredka. Dobro je rešil svojo vlogo Dolničar; v prilično kratki vlogi je nastopil M. Gregorin. Omenimo še balet s solistko Japljevo; tudi v baletu je bilo po vsem videzu vec novih obrazov. Dirigiral je Samo Hubad. S svojim nastopom za pultom nas vedno razveseli. Pod njegovo taktirko zapolje v orkestru sveže življenje; opazna je velika jasnost v posameznih skupinah in^ v celotni izdelavi. Režijo je vodil P. Golovin. Poudaril je tipično romantično razpoloženje, ki preveva to delo; tudi pevci so ga v tem pogledu prav razumeli. Sceno je izvršil E. tranz, skladne kostume D. Kačarjeva. - Čeprav je to delo današnjemn okusu že dokaj odmaknjeno, vendar bo zaradi lahke dostopnosti in ne v■ zadnji vrsti zaradi dobre izvedbe P"y|ac-no za občinstvo. M. 1. Knjižni razglednik Ljudske knjigarne Namesto periodičnega lista »Naša knjiga« je za letošnjo lfrijižno sezono zalozba Ljudska knjigarna izdala kar zajeten Knjižni razglednik. kjer govori o svojih novitetah zadnjih mesecev, se spominja knjižnih jubilejev ter napoveduje novosti bodoče svoje knjižne sezone. Urejuje ga pesnik Severin sali. Takoj v začetku se spominja stoletnice dveh slovenskih klasikov: Dolenjca pisatelja Jurčiča in Uo-ričana pesnika Gregorčiča. Prof. Jeseun-vec crnvori obširneje o novi izdaji Jurčičevih izbranih spisov v Irch knjigah, ki jih on urejuje po načelih, kakor jih je praktično uveljavil pri izdaji »Cveta in sadu«. Tako bo Ljudska knjigarna za stoletnico izdala novega Jurčiča, kar bo gotovo hvalevredno dejanje. Karel Mav-ser govori o Balantičevi posmrtni zbirki zbranega dela »V oguju groze plapolam. Joža Lavrenfič je napisal lepo legendo o pationu knjigarnarjev »Legendo o sv. Ki-lijanu; ki se lepo uvršča v ciklus njegovih legend iz starejšega veka, pa so v zvezi s knjižno kulturo. Tine Dcbcljak jo ob priliki Majcnove knjige legend in zgodb »Bogar Meho« podal na treh straneh literarni portret pisatelja Majcna v njegovi razvojni črti. Urednik Severin Šali je napisal ostro obsodbo Podbev-škove »Slovenske lirike« kot kulturnega škandala in socialno neodgovornega dejanja. Nova knjiga publicista Mirka Ja-vornika »Pero iir čas«, zbirka esejev, potopisov in glos ob svetovnih in domačih kulturnih problemih časa med letom 1930—1940, je naznanjena z odlomkom iz pisateljevega uvoda Beljčičevo pesniško zbirko »Cešminov grm« ocenjuje Jože Pelerlin, Šarabonovo »Bolečina« pa Tino Dcbcljak. Naznanjeni so Izbrani spisi največjega modernega ruskega filozofa VI. Slovjeva v prevodu in z uvodom prelata dr. Grivca. Tako bomo po posredovanju našega največjega poznavalca vzhodne filozofije spoznali lahko veliko osebnost tega ruskega konvertila Bogoslovna knjižnica, ki jo urejuje prelat dr. Lukman naznanja innogo novosti: tako Izbrana dela sv. Avguština (VI. zv. in VID, Izbrana dela sv. Hieronima (L del, druga izdaja), Marlyres Christi (druga izdaja) in Izbrani spisi Tertulijanovl: vse v prevodu prelata Lukmana. Sv. Krizostoma Izbrane spise v prevodu dr. Cepona ter Sv. Gregorija Niškega Izbrane spise v prevodu dr. Jerel.i. Obenem ie naznanjen tudi načrt nadaljnjih del (Avguštin De civitate Dei itd.). Poleg teh cerkvc- nih očetov pa izidejo v tej založbi se zgoraj imenovani Solovjev ter Tersegla-vov prevod F. V. Fabcra: Duhovna rast krščanskega človeka, kateremu bo dodana prevajalčeva razprava: Krščanski svelniki in svetnice mistični teologi in učitelji duhovnega življenja, ki se bo lahko dobila tudi separatno. — Ocene hrvatskega kanonista dr. Hermana Odar-jevega prevoda Zakonika cerkvenega prava, naznanja to ejiohalno delo iz cerkvene knnonislike, kajti predstavlja prvi primer prevoda kanona na moderni jezik. Prelat dr. Slnrif naznanja nov prevod svetega pisma slare zavezo (novo izdajo) tet učbenik Uvod v »v. pismo stare zaveze, ki bo nekak pendant Sno-jeveniu Uvodu v sveto pismo nove zaveze. Novost bo tudi Levstikov prevod čudovite knjige Franvisa Trouchua Arški župnik, ki je dobila nagrado Francoske akademije. Izšel bo drugi natisk Tomšičevega Nemško slovenskega slovarja Dr. Mrakov prevod Mercžkovskega monografije Napoleon. Dr. Hanželif predstavlja svojo vzgojeslovno delo Družinska vzgoja (500 strani 1), ki bo prava zakladnica vzgojnih smernic. Posebni članek je posvečen 70 letnici pisatelja Ksaver,ja Moška. Naznanjen je prevod Gricseve »Zime«, ki spada med najreprezontalivncjša dela sodobnega krajinskega slovstva. Za otroke in mladino bo izšlo deset slikanic najpopularnejših slovenskih in drugih pravljic v opremi domačih umetnikov, poleg teaa pa Grimmove pravljice v novi izdaji, Andersenove (Kuret) in Sveonso-nova povesi Dogodivščine na otokih, ter izvirno delo Selanovi in drugi Tine De-beljak napoveduje izdajo mladinskih spisov Lee Falurjeve. Seznam slovenskih knjig, ki so izšle od 1. nov. 1943 do 1. jul. 1941 zaključuje ta zanimiv Knjižni razglednik naše najvešje in najdelavnejšn knjižne založbe. Obvestila Prevoda Nakazila rncionirnnih živil ItuzdeUeviilci racioulninih živil v Ljubljani so vnliijo, il ji dvignejo pri 1'revotlu, Novi trg, 4-11 liti khkIIu za živila, potrebna /.u delitev v novembru. po naslednjem reilut V torek 31. .oktobra 1914 vse zadruge in poki ler trgovci z začetuicnmi A do 11, v četrtek 2. novembra K do Ka, v petek U. novembra Ke ilo' l., v soboto 4. novembra M ilo O, v ponedeljek li. novembra 1' ilo S in v torek 7 novembra š ilo Z. Razdeljevanje nakazil se prične ob pol S zjutraj. Rižarna bo deliin riž iz skladišča pri Grogorcu o,l četrtka 'S. nov. ilo 9 nov. oil T ilo 12 dopoldne in od 2 ilo 5 popoldne. Tam sn riž tudi plača in oililujo vreče. Oddaj« naročilnic za november Prejemnikom živilskih nakaznic v Ljubljani strogo naročamo, da takoj ko prejmejo živilske nakaznice za november, najkasneje pa (iOSI'Ol)AR MAJORATA« V glavni vlogi: Viktoria v. Balasko ia \Vilty Birgel Predstave ob 10.30 13. 17 ln II ,EL KI IVO »IJNIONm " " Najnovejša revija »SREČA PRI ŽENSKAH« Johannes Heesters, Hcrta Mayen P r e d s t a v e ob 11 ln 11.13. reL KINO »SLOGA« OBodepolna ljubezen v prekrasnem filmu »SPROŠČENE ROKE« B. Homer. O Tschechowa, C. Raddatz. Predstave ob It in 191 Dosedanji naročniki! Ostanite (udi v drugem letu obstoja SVETOVE KNJIŽNICE njen zvest naročnik! Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Zdravniška ura, dr. Olga Boljka: Higiena ust — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 21 Kom. glasbo izvajajo violinist Miran Viher, čelist Adolf Zupane, flavtist Slavko Korošec, klavir-solo L. M. škerjanc — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vo-doplvec — 23 Prenos osrednjega nemškega sporeda. G U N N A R GUNN ARSSON: NA BREGU ŽIVLJENJA Roman 46 »Torej imamo orkan vprav nad glavo,« je izbruhnil faktor, skočil kvišku in pograbil klobuk, sin živa duša ni tega naznanila! Pojdite! Pesi naj pribije nekaj desk pred okno!« Sunkoma je odprl vrata v prodajalno in je planil ven. Knjigovodja je poklical Pesija. in ko je prišel, ga je na vso inoč stresel, da bi mu vtepel v glavo, kaj da mora storiti. Faktor je pomočniku jKivedaJ nekaj prijaznih besed, da naj pazi, a pri tem ga je manj prijazno gledal ko govoril. Mimogrede se mu je zahvalil /a njegovo izvrstno skrbnost in ga slednjič pozval, naj gre z njim — >če si more kaj časa utrgati.« In vsi trije so planili iz prodajalne. »Vse, kar ni pritrjeno, je treba spraviti v hišo ali pa privezati,« je zavpit faktor knjigovodji in pomočniku. Nato je sleherni stekel v svojo smer, faklor je odhitel [>o skladiščnika Salija. »Meiuzalem! Metuzalem! Vraa; te vzemi, kje pa si? Nemara jo navidezno mrtev ali pa gluh ko zemlja! Metuzalem!« Slednjič je pomolil Sali glavo iz ene odprtih lin v skladišču. »Vi. ali ste brez oči? Ali ne vidite, da se bliža nevihta? Vrag me vzemi, če niso vsi ljudje brez glave!« Sali sc je oprostil s tem, da je ves dan zaposlen v skladišču in je imel to lino le zato odprto, da bi mogel na ženske paziti. In tako ni prav nič zapazil, da se vreme spreminja. »Zdaj pa glejte, da zaprete lino in pridete brž dol, slišite? Vse line je treba zapreti! Tak dajte no, brž! Treba je, da spravimo čim prej pod streho vse. kar koli bi nam utegnila odnesti vihar in morje « S frfrajočimi škrici je faktor stekel dol k ženskam na bregu. »Izpraznite čolne!« je srdito zauka-zal. Nikar ne stojte tukaj in ne klepetajte, saj še ne veste ne, da bomo čez pet minut imeli vihar nad seboj I Prevrnite čebre. hudič vendar! Ne stojte in "ne zijajte! Brž, brž! Strkljajte čebre v skladišča!« Ženske in dekleta so vse zmedene tekale sem in tja in se zaletavale ko preplašene kokoši. 1 Prodamo | PRALNI KOTLI. 60 1. ugodno prodani. Naslov v upruvi >SI.< pod št. 9686. (I ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, z okroglim čolničkom, v brezhib-uem stanju, ngodno prod« Nova trgovina, Dunajska cesta 36 — nasproti Gospodarske zveze. | Kupimo | KUPUJEM in sprejemam v komisijsko prodajo perzijske, pirolske in bosanske preproge ka. kor tudi predpostelj-nike. stenske prepio-proge, tekače itd. — Hinko Privšek. komisijska trgovina, l.jub-Ijana. Gradišče 7 — nasproti Dramskega, gledališča. (k PISALNE STROJE dobro ohranjeno, boljše znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka »Evorest«, Prešernova ul. 44. RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brl* •ače, razno moško it jamsko perilo kupim stalno tn plačam najboljše cene. — Kapim tndi drnea razo« oblačila »ven«. prevzamem Ista t komliijsko prodajo. Hinko Privšek -Gradišč« 7 (nasproti Dramskega gledališča. | Poizvedbe j Usnjeno ROKAVICO levo, sivo, sem izgubil v ividcljo popoldne na pokopališču pri sv. Križu, zadnja vrsta ob zidu. Najditelja prosim, naj jo vruc proti nagradi v Streiiškj ulici št. 24, II. nadstr., levo. DAMSKI DEŽNIK sem pozabila v nedeljo v kino Matica .pri prvi popoldanski Pfcd-stavi. Pošteu najditelj nai ga odda v upravi »Slov.« proti nagradi v cigaretah. KOKOS črna, se je zgubila z dvorišča Dunajska cesta št. 17 v soboto popoldne. PoSteu najditelj se naproša naj jo vrne pri hišnici. ~ RJAV KLOBUK št. 55 je zgubil fantek v nedeljo v zaklonišču pri Mestnem domu. Pošten najditelj naj ga odda v upravi »Slovenca«. PELERINO iz celofana, novo, nežno rjavkaste barve je v soboto, 28. t. in. 6 letna deklica iz šole grede položila na ogra^ io nasproti nekdanje kavaruc »Central« in jo tam pozabila. Ker sem vdova in težko preživljam svoja o-troka, prosim poštenega najditelja, da jo oUpajmo,< je cfc.dal. Tista sedmorica čolnov »e je počasi bližala. Čeprav so ljudje na vso moč veslali, pa se je dozdevalo nepotrpež-ljivim očem, da se ne premaknejo z mesta. Nekateri so skušali razpeti jadra, a so to opustili, ko jim to po nekaj ponesrečenih poskusih ni uspelo. Saj bi jih bili zagoni burje itak prevrnili! Zato so morali veslati in se boriti za življenje tako rekoč meter za metrom — saj dosti hitreje res ni šlo. In tuko so veslali, da jim je kri i udarjala izza nohtov, in je čoln kar ' hreščal jiod težkimi prijemi. FOr »Ljudska tiskarna« — Za LJadsko tiskarno: Jože Kramarič — Herausgeber, izdajatelj: JoSko Krošelj — Schrlftlelter, urednik: Janko Hafner,