Pcsairezna Številka 10 vinarjev. Štev. 248. V UMIH, v sonolo. 21. okloma 191 Leto XL1V. Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . K 2B-— za en meseo ža Nemčijo oelo'ietno . 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . ,, 2*— V gprivl ргвјешап meseCno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto ...... K V— za Nemčijo oeloletno . „ U'— za ostalo inozemstvo. „ 12*— 2-20 Enostolpna petltvrsta (72 ma ilroka ln 3 mm vlaoka ali n|< prostor) za enkrat .... po 31« za dva- ln večkrat . . 25 „ pri več lh naročlUb prlmarer popust po dogovora. :i1' Poslano: ■ ■ ■ u Enostolpna p.tltvratapo 60 vin. llzhaja vsak dan. Izv emšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop, Itedna letna priloga vozni re/ iks' Uredništvo je т Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bok«pld se ne vračajo; neiranktrana pisma ze ne b sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nllot it. 6. - Račun roštne branllnloe avstrijski t št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7583. — Upi avnlškega telelona št. 188. Olmova parlameniarnega življenja v Avsirlji. Zadnji ponedeljek so se zbrali zastopniki vseh strank poslanske zbornice na vabilo zborničnega predsednika dr. S y 1-ve s t r a na Dunaju. Misel, da bi se glede na ministrsko krizo seja odložila na poznejši čas, se je opustila vsled odločnega ugovora osobito od strani Slovenske Ljudske Stranke. Poteka in zaključka sestanka se smejo odkrito veseliti vsi, katerim je pri srcu blagor države in njenih narodov. Vsi zbrani parlamentarci od najzmer-nejših do najradikalnejših strank, od najskrajnejše desnice do najskrajnejše levice _ so slovesno dokumentirali svoja čustva za državno misel in obenem soglasno zahtevali, da se nemudoma skliče državni zbor. Zoper potrebne garancije rednega delovanja državnega zbora v smislu patri-jotičnih omejitev, ki jih zahteva sedanji položaj, ni bilo nobenega ugovora. Poslanci so tedaj držali, kar je ljudstvo od njih pričakovalo. Nobena parlamentarna stranka ni več ovira, da se državni zbor takoj skliče. Besedo ima sedaj novi ministrski predsednik, ki bo gotovo moral upoštevati tako važni pojav vseh strank državnega zbora. Dokler tega pojava ni bilo, je lahko sleherni dvomil o delavnosti poslanske zbornice, ki se je morala raziti 1. 1914. radi obštrukcije od češke strani. Danes pa tak dvom nima niti sence opravičenosti. Parlament je sam iz sebe odstranil vse dvome in vse ovire. Naša država se vsak hip lahko povrne V vrsto konštitucijonalnih držav — in to bo, kakor je opravičeno rekel dr. Š u -s t e r š i č zadnji pondeljek — istovetno z dobljeno bitko. Narodi hrepene po ustavnem življenju, hrepene po tem, da pridejo po svojih poslancih zopet do besede v državi. — Narodi so pa tudi pošteno in v resnici krvavo zaslužili, da se upošteva njihova želja — tem bolj, ker se gre za pravico, ki je zajamčena v državnih temeljnih zakon'h. Besedo ima novi ministrski predsednik. — Italija ia Jugoslovani. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Pod tem naslovom prinaša »II Secolo« po pariškem »Matin«-u interviv, katerega je imel urednik lista z g. Leonidom Bis-solatijem. Iz tega članka v »Secolu« je jasno razvidno mnenje in razpoloženje italijanske javnosti in zaraditega ga prinašamo nekoliko obširneje. V intervievu je rekel g. Bissolati: »Vojska proti Nemčiji je postala pri italijanskih vojakih bolj popularna, kot n. pr. vojska proti Avstriji. Dobro bi bilo, da zve za to ne toliko francoska vlada, ki ni nikdar dvomila nad Italijani, marveč francoski narod, ki Italijo zelo površno pozna. Ko sem stopil v vlado, sem imel v glavnem dva cilja pred seboj: 1. da učvrstimo francosko - italijansko bratstvo in 2. da dosežemo sporazumljenje z Jugoslovani.« S tem je veliko priznanega. Ako g. Bissolati trdi, da francoski narod ne pozna Italije, ker ji ne zaupa, tedaj se zelo moti. Francoski narod ne zaupa Italijanom ravno zaradi tega, ker jih dobro pozna. Samo tisti, ki je o čem prepričan, more izreči sodbo. Če je treba učvrstiti francosko-italijarsko prijateljstvo, potem je logično, da ie bilo dosedaj rahlo in s tem pade tudi trditev, da ni francoska vlada nikdar dvomila nad Italijo. In kar se tiče trditve, da je treba doseči sporazum z Jugoslovani, nam to jasno kaže, da se je od gotove strani Italijanom njihov previsoko zrasli greben nenadoma pristrigel in se hočejo sedaj nogajati. Vsled zveze, v katero spravlja Bissolpti to doseganje snorazuma z Jugoslovani z okrep-lienmo'čati, toda uradno državno štetie je dorfnalo, da je v Gorici skoro polovica prebivalstva slovenskega. Pri po-s'eclniih občinskih volitvah v Gorici so Nemci odločevali. Ako hi se bili takrat Slovenci zvezali z Nemci, bi bila dobila Gorica slovenskega županja. Prav tako se je zgodilo v Trstu. Mi Slovenci in Hrvatje v Istri, ki imamo z vami Italijani že dovolj bridkih izkušenj, vam moramo odkrito povedati, da imate take sposobnosti ugonobiti kak na- rod, kakor ga more samo Italijan imeti. To bi moral vedeti g.. Bissolati. Da bi se pa napravil iredentizem v Italiji, ako bi pri« šel le najmanjši del naših dežel pod Italijo, to je več kot gotovo, samo da bi bil ta iredentizem faktičnp strašen. Ako g. Bissolati trdi, da ne tn hoteli Italijani dovoliti, da se ustvari v njihovi hiši iredentizem, potem se molj, ker nikdo jih ne bo vprašal za to. Tocja mi vemo dober lek proti temu in Italija bo prosta za večne čase vsacega iredaaitizma. Pusti naj nas Slovence in Hrvate s svojimi sitnostmi na miru in naj nam vrne še Benečanske Slovence, pa ho mir im se ji ne bo treba bati iredentizma. Gospod Bissolati nas hoče spraviti potom Italije v kontakt z zapadnim življenjem. Samo mi m? vemo, s katerim zapadnim življenjem, ka jtr mi nismo prav prepri« čani, da li živi narod italijanski pravo zapadno življenje, ako izvzamemo severno Italijo. Italije, kak ali višje civilizovani aristokrati, bogataSj In meščani, nego oni priprosti narod, ki smo vieli vso n»!» lesno trgovino v last,ne roke, tako da je bila pred vojsko skorui vsa lesaa trgovina v Trstu koncentriran« v slovenskih rokah. Nočemo se spuščati predaleč, ker bi bilo potreba vse s številkami podpreti, a teh sedai tu nimam na mzpolago. Cilj, ki ga hočem* doseči s tem člankom. je ta. da dok:»fcenu> vsej avstrijski iavnosti. kakih perfidfiih načinov se poslužujejo italijanski držafvntki, da nas Slovane na jugu monarhije predstavijo svetu kot popolnoma nesposobfcn narod. Naša sveta dolžnost je, da preiti temu zavzamemo svoje staliSče, da pojasnimo resnične razmere in protestujemo. Gori navedeni Efcasolatijevi izjavi isti ■Secolo« še iz svojejji pristavHa: »Zelo se nam dopadejo iskrene, precizne in tople besede, s katerimi je Bissolati izrezil svoje mnenje. Čas je že bil, da autoritativen glas razbije vsa nezaupanja in vso nemirnost, ki je prevzemala gotov del francoskega in angleškega, javnega mnenja zaradi namenov Italije, nasproti Jugoslovanom. Ta nezaupanja 'in ta vznemirjenost je izhajala iz pretiranih zahtev našega nacionalističnega časopisja, katere zahteve so potem jugoslovareski agitatorji namenoma povečali in izkoiiatali. Ti agitatorji so. jemali manifestacije malih skupin kot zahteve in ideje vlad^, vse obrnili tako, da »o pripisovali Ital$i fantastične programe, ekspanzije in vladtus?. na drugi obali Jadranskega morja. Za nas je bilo *cfo škodljivo, da so se pojavila v inozemstvu, in to posebno v zavezniških državalfc taka nesporazomlje-nja. Pa tudi metoda^ katere se je posluževala Italija v boju proti kampanji jugoslovanskih agitatorjev, ni bila do danes vedno oportuna in srečna. Mi smo poelali v Pariz in London naše najboljše ljudi, da tam govore in pišejo o terp vprašanju, in gotovo 10 bili vodeni od nesumljivo velikega pa-triotičnega žara. Tgda nesreča je hotela* da je njihova živa propaganda mnogokrat dosegla ravno nasprotni efekt, katerega »me hoteli doseči. N|ih lastni nacionalistični ogeai je dajal nasprotnikom najboljše trgumente. Ni bila aa mestu niti polemika,, niti rvijanje pred cfctožbami o teritorialnih ambicijah Bilo pa je na mestu, da se enkrat reče jasmo in lojalno, kaj Italija hoče, in sedaj to dobro povedal g. Bissolati. Potem ko t** Italija dosegla Svoje stra-tegttn« garMdfci. kater« smatra potrebnimi xa »voje qmoit, koče prijateljstvo z Jugoslovani. Ooa noče na noben aačin, da bi se ustvaril м drugi strani Jadranskega morja Uredentfcmu. Dovoliti hoče, da Imajo tudi eni svoja izhode na morju in da dosežejo blagostanje, mir in napredek. Ta način £}vora ni samo najpametnejši odgovor Jugoslovanskim nacionalistom, ampak f|idi popolnoma razorožuje predsodke, ki »a sc na naš račun ustvarili v gotovih krogih Pariza in Londona. Nika-kega dvoma ni, da je g. Bissolati s svojimi poštenimi besedami napravil veliko uslugo naši deželi.« Biti mnenja, de so Bissoletijeve besede, kakor tudi J&eeolove« poštene, bi bila velika zmota in pomenilo bi izdajalstvo. Če je pošteno kar tako pohrustati polovico nas Slovencev in tretjino Hrvatov zaradi laških strategičn'h mej, potem vse poštenje neba. Če je pošfeno vzeti nam Trst, Gorica in Reko in se potem hvaliti z velikodušnostjo, potem z Bogom pravica. Mi ponovno povdarj«nw>, da se bomo s skrajno odločnostjo protJvili vsakemu krčenju naših mej in Italilani nimaio pri nas kaj drugega iskati nego batin. Nič nas ne brigajo niih nacionalistične sanjarije, njih strate-gične meje, ekonomski interesi itd., mi svojega ne damo, to je dovoljno pokazal slavni naš želeani tretji zbor na italijanski bofni črti in bo to še storil kadar bo treba. Dobro nas poznate, in zato pa roke proč od tega, kar ni vaše! ЋШ pisna. IV. 16. oktobra 1916. Vije, vije, Kreševce brije, Trst pometa, -ladje premeta. Zupančič. Kaj je to? »Ugank« nimate pri rokah, da bi vam pomagal ključ do rešitve. Zato berite četrto pismo, ki je migljaj! — Stara kraška teta je obiskala danes popoldne Trst- Na Opčinali ji jo zmanjkalo tal in zagnala se je s tako silo v mesto. da ji je moralo vse s poti. Žvižgala je in tulila in kričala in pela in trkala in loputala in se zaletavala tako, da so res šipe žvenketale. »Jazzzz ... jih tresssem... jazzz.u. Tu nima driipi pravice gospodariti ko jazzzzzz ... jaazzzzz!... Tako se je jezila in se ni mogla umiriti. Očividno in uhoslišno se je morala kraška, teta čutiti užaljeno, ko je zvedela iz necega lista, da ie bilo baje tako v Trstra. kakor bi ji hotel kdo prevzeti službo. Brezpotrebno razburjenje. Tozadevno bi lahko brez skrbi odložila svoj prvi obisk. Sicer pa .je mogoče obenem zvedela za oklic glede čistoče, ker pometala je res celo noč in še drugi dan, tako da je zdaj vse v redu brez stroškov. Pomesti bi rruarala seveda še marsikaj n. pr. plakatsiko slovenščino, cene itd. Ko se je poslovila, je obljubila, da i bo s svojimi mladimi letos izjemoma Lahe brila in sicer na Krasu in pod nebom. Je tudi nekaj in smo lahko s tem zadovoljni, dasi vsako soboto najbrž tudi nas obišče in bo brila kar na suho — brez mila. • « • 20. oktobra. Ret, ni Čakala sobote. Spet poje in žvižga svojo zmagoslavno pesem. Mislim, da jo Je pritlikavec onkraj Komenske planote ujezil, ko je skušal po zanikami osmi emoll začeli z deveto, a mu ni dala borovcev na razpolago. Sedaj nam z vsem poudarkom to pripoveduje. Hvaležni smo jI in kljub šalam, ki jih uganja z nami — zlasti bi rada z vsemi klobuki v morje — se ji skušamo privaditi in se z njo sprijazniti. ^Domorodni glasi«, ki prihajajo iz Trsta k vam, so vam pač znani in brez-dvomno ste si zapomnili — Ce že no drugega vsaj ono aktutlno mesto, ki sem si ga jaz: »Gorica je v ravnini ob levem bregu Soče...« V zadoščenje slovenskemu slovstvu povem, da je dobil avtor laskavo priznanje z nekega višjega mesta, ki govori o biseru naše književnosti. Mislim, da d& g. avtor, ki medtem že pridno dela na III. zvezku »Domorod-nih glasov«, prepis tega priznanja rade volje na razpolago. Slovenska kritika — po tebi bo! Kruh, kruh, kaj umetnost! Dobro, pa Še o kruhu, dasi vzbudim s tem nepotrebno poželjenje. Torej kruh. V Ljubljani imate črnega, v Trstu tudi, le da je naš boljši. Sicer ste radi tega lahko še vedno mir-nI In nas ni treba zavidati, zlasti zdaj ne. ko je burja in ne moremo nikamor. Nikamor... to se pravi, da bi nas ob lepih dnevih lahko. Blizu Trsta je, kakor veste, Skedenj. Lep sprehod tja: morje, razgled — že to je zavidanja vredno; v Skednju vino, to je kompara-tiv zavidanja; kruh, to je pa superlativ. Kako, zakaj? Bel, bel, bel kruh. Ob njem pozabiš na morje, na razgled in vse, kar je s tem v zvezi in ne verjameš očem: Bel, bel, bel kruh? Misliš, da si barvoslepec in ea potočiš v črno, črno, črno vino in potem primerjaš in obstaneš: Bel, bel, bel kruh! Kako, zakaj? Škedenjski privilegij izza davnih dni, ki ga tudi sedanji čas nj anuliral. Biga — tako je ime temu kruhu — bi ne bila biga, če bi ne bila bela! škoda, da ni z vsemi krušnimi imeni tako — no, saj pravzaprav je, le da nimajo privilegijev. Da bi bil torej vsaj hleb tako srečen, kaj ne? * * * Kras, 22. okt. 1916. Burja je kar čez noč izživela in v nedeljo se ie pelo nad Trstom nebo sinje — ko ribje oko in se smejalo kot se more smejati v ieseni edino na jugu. Greh bi bilo preživeti tak čudoviti božji dan ob kavarniški mizi in vprašal sem: kam? Prijatelj je odgovoril: Kras! In ob devtih je vlak naju odpeljal. Kras. Dve leti ga nisem videl in zato sem ga pozdravljal z ljubečimi ocml na desno in na levo iz vlaka. Hrastje in borovje, gola rebra, kraški kačoni, kot nam Jih je svoj čas pokazal v Jakopičevem paviljonu Lojze Perhavec, polja in »doline« tu, tam hiša in vas, kakor da je sama od sebe vzrastla v sivi ravnini iz Krasa — vse je šlo mimo v Jesenskem ozračju, o katerem so pričale prazne njivice, zapuščeni vinogradi in zlatorumeno okrašene hiše —- turščlca, obešena po stenah, da se v solncu suši. Gledal sem ln gledal in ob lepoti in miru, ki je dihal v nedeljski predpol-dan, sem skoroda zabil, da teče vlak ob fronti. Na postaji, ki je Komnu najbliže, sva izstopila. In zavedel sem se kraške sedanjosti, ki bo zapisana v zgodovini ln pričala o junaštvu, ki nima vzgledov. Najnovejše Najvišje priznanje naši kraški armadi nam to potrdi. Zavedel sem se torej sedanjosti, ker videl sem vso ono pestrost vrvenja, ki ga more človek videti le neposredno za fronto ob zadnji postaji. S prijateljem sva stopila v prvo gostilno, da dobiva želodčnim potrebam odgovarjajočo postrežbo. Sir — kruha nič. In teran (o njem pozneje). Sediva, gledava, poslušava. Glej in ne veriel bi, da si v slovenski vasi na Krasu. Vojaki prihajajo in v vseh jezikih govorijo. To je umevno. Čudno je pa to: domači hčerki čebljata v češčini, kot da jo poznata od rojstva, hrvaščina tako ne dela težkoč, nemščina ln italijanščina seveda tudi ne, a če pomisliš, da je celo madžarščina postala Kraševkam domač jezik — se boš čudil. Smo pač »jezikosloven« narod! Greva proti vasi. Bolnišnica Rdečega križa, novo poslopje, da si lepšega ne moreš misliti. Vseokoli vrti, ki Jih pač prej Kras ni poznal. In v »poljih« in »dolinicah« zeliščniki, kot da Je kdo v te kotline razgrnil svojo najnovejšo sliko v veselje človeku, ki pride po cesti. V vasi na trgu, ki je preeej prostran. vojaštvo in domačini Vse je tako razpoloženo, da se vidno veseli lepega jesenskega dne. In prej ko sva zapazila, kaj Je pravzaprav zbralo toliko množico na trg — sva poslušala že godbo, ki je bržčas niti v Zvezdi nimate. Prijatelj je odšel v T., Jaz sem pa ostal. Iznad vasi sem opazoval in gledal zgodovinsko bližino — Komen in vse sosednje vasi, ki so se tihe in zapuščene med borovjem in še zelenim hrastovi em belile pred menoj, kakor labodi na zelenih valovih, ki pojo svojo — prvo pesem... Okoli dveh je zabrnelo v modrem ozračju in brnelo ln brnelo. Blizu pa le ni prišlo — beli oblački šrapnelskih izstrelkov so bili precej dalečl Nato so se dvignili trije naši orli in šli svojo visoko pot drzno, kakor more iti pač le orel. Kmalu potem je bilo konec nedeljskega blagoslovljenega miru na Krasu. Na obzorju se je začel oglašati zahrbt-než, ki ne more, kakor je videti, zadnje blamaže preboleti. Grometi je začelo in na celi črti so vstajali stebri dima, ki so se družili v zraku s svojimi šrapnel-skimi brati jn zameglili jasno nebo. na pomoč, ki se vpre z vsem svojim sijajem na nje, tako da zableste zlate črke na njih kakor nove: Na prvi plošči čitam v hrvatskem jeziku: Na s pomen Stanka Vraza slavnoga pjesnlka hrvatskega i sk>ven-*koga, nezaboravnoga tajnika Matice Flirske rodjen ovom dk»mu 30. junija 1810 umre u Narodnom Domu a Zagrebu 24. maja 1831-, postavlja ovu ploču na njegov slavni rodni dom hrvatski i slo renski bratski rod s Maticom Hrvatskom 8. sept'gmbra 1880. Na drugi plošči pa stoji v obeh jezikih in sicer rnajprvo v slovenskem, potem v hrvatskem: Ob stoletnici rojstva slavnemu ilirskemu pesniku Slovenci ti. »vgusta lflO. Preko svoga Stanka Vraza kazuje hrvatski narod svoje poftovanje svemu naroi^o slovenskemu. Matice Hrvatska. Zanimivi sta te ploiči; kdor hoče, iahko marsikaj iz njih bert. Tako se mi zdi, da je bila slltvuost L 1880. mnogo prisrčneja; tedaj |e bil Vraz še »hrvat,-tki in slovenski« pesnik, ki aa ie sla- vil skupaj »hrvatski i n slovenski b r a t s ki rod«; leta 1910. pa ga proglasijo Slovenci sami na posebnem napisu le Še za barskega«- pesnika, Hrvau pa izkazujejo preko svojega pesnika Vraza — Slovencem — spoštovanje; neka diplomatska hladnost veje iz te plošče; napis napravi vtis, da je plod dolgih pogajanj, pri katerih je govoril bolj razum nago — srce. No pa to so le morda subjektivni utisL Iz teh misli me vzbudi prijazni gospodar, ki jc ravnokar bil končal svoje županske posJč ter me povabi, naj si ž njim ogledam bližnjo okolico Vrazovega doma. Vprašam ga po rojstni sobi Stankota Vraza. »Te pa ni več,« mi odgovori na moje začudenje; »Stanko je poznal sedanji dom in tudi živel v njem, a ro.hen je bil v drugi pritlični hiši; od te hiše se vidi na skrajnem desnem kor«*i sedanjega doma le šo glavna stena, tam kjer je sedaj vhod v klet in skladišče. Hiša je staia ravno pravokotno od sedanje, tako da je gledala proti severu in jugu, dočim gleda sedanja proti vzhodu in zahodu. Oče Stanka Vraza, torej moj ded, je kmalu po rojstvu Stankovem podrl staro hišo in sezidal sedanji dom. v katerem jo torej Stanko Vraz gotovo preživel svoja mlada leta.« Tako moj mentor. Pokaže mi še na južnozapadni strani hiše spominsko lipo. ki se je usadila 1. 1910, v čast Stan-kotu Vrazu. Pravzaprav ni to ista, ki нп je vsadiia, krer ta se je kmalu posušila, ampak druga, ki so jo domači kmalu potem na istem mestu vsadili. Drevo je že precej vii^oko. vendar tudi nekam boleha. Menda mu zemlja ondi ne prilega. Dalje me vodi moj prijazni vodnik mimo prijazne spominske kapelice, ki jo je dal pred nekaj leti zgraditi naprej med vinskimi goricami, mi kaže na zapadu v globoki dolinici »Dobravo žerovinsko«, kjer se je slavni pesnik mnogokrat rad sprehajal. Je to krasen bukov gozd tik pri vodnjaku, iz katerega zajemajo Vrazovi čisto, dobro vodo. Ta vodnjak, okolu in okolu obzidan, sicer pa na prostem stoječ, ni zamenjati z gozdnim studencem, ki sc nahaja v »Vrazovem Gaju«; k temu so Vrazovi pred 20 leti hodili po vodo, sedaj pa ne več, ker jim je vodnjak v »Dobravi« bližji. Tako mi pripoveduje župan in mi vzbudi radovednost, pogledati si »Vrazov Gaj«, ki leži južno od Vrazovega doma, na poti v Svetinjo. Poslovim se od prijaznega gospodarja in krenem na pot, ki mi jo je natanko popisal. Vojnemu Kuram Mm Gnitiov c v ni Ravno sem bil prečital Cankarjev »Gospod stotnik« v zadnji številki lctoš-njega »Dom in Sveta«. Stotnik stopa ob kompaniji namenjeni na bojišče; pregleduje, izprašuje in izbira; časih izpusti po dva in tri, nekaterega niti ne pogledn, časih pa jih zaznamuje po pet in Sest zapo-vrstjo. »In zdelo sc mi je« piSe Cankar, »da nalašč in preudarno izbirn najmočnejše in najlepše.« Stotniku je bilo ime smrt. In šli so v smrt, ki so bili zazname- novani. Pregledal sem v duhu svoje farane, ki so dali življenje za dom in za cesarja. — »Najmočnejši in najlepši?« Pristavim še: Najboljši I Žgavec, Semič, Uršič itd. Ne bo vas več nazaj. Spomnil sem se lanskega dogodka, V župnišču nas je bila večja družba domačih duhovnikov, treh vojnih kuratov in častnikov. Med nami si bil tudi Ti, dragi Pin-ter, poln življenja in moči. Vesela pesem se je razlegala na vrtu za župniščem, med tem pa se je neopaženo pritihotapil »go-sood stotnik«; pregledal nas je v trenotku. Katerega bo prvega zapisal? — In zapisal si je najlepšega in najmočnejšega, zapisal je Tebe, Pinter. Podlegel si nenadoma vojnim naporom. Zopet se zamislim ... Kdo pride zdaj na vrsto? ... »Najmočnejši in najlepšil« ... Kdo neki bo ta? Trk! Trk! potrka na vrata. Osma ura zvečer je bila že odbila. Kaj neki bo ob tej pozni uri? V pisarno vstopi nadzdravnik dr. Kane. »Prinašam Žalostno novico. Vojni kurat Gnidovcc se je pri Razdrtem smrtno ponesrečil. Kam naj ga peljemo, v Vipavo ali Postojno?« "Najmočnejši in najlepši!« Žalostna vest se je Še ponoči liki blisk raznesla po Vipavi. Saj smo ga vendar še pred pur urami videli, kako je korakal po trgu, Živili oči, г nnsmohom na ustih, poln Zlv]fen|a. Da, da! Najmočnejši in najlepši!« V Vipavi je zo g. Gnidovcem sploSnn žnlojl Pri nns le hI! ncknl nad tri nieecc*- Naše odgovarjanjo jc bilo resno in veličastno, kakor beseda groma: Trsta nikdar! . x. V tem prepričanju in zaupanju živimo. In Krašcvec tudi, kakor sem videl, ko sem prišel za prijateljem v T., kjer se ljudstvo niti ne zmeni za vse obupne italijanske poizkuse, ko ve, da jih odbijajo junaki — levi. » • * T. z okolico je kraški raj, domovifia najboljšega terana. Ce pride človek po dveh letih do vira in zlasti v času, ko je sv. Martin pred vrati, je umevno, da ga pokuša. Prijatelj je hotel na vsak način v Šenulje v obisk k veleugledni kraški hiši g- Turka, kjer sta ga čakala dva gospoda. Prišla sva in spoznal sem kraško gostoljubnost, ki bi ji v teb časih iskal zastonj podobne. Zastonj bi iskal tudi obraze, ki bi govorili o strahu in vendar se i$> naša družba tekom večera tako pomnožila, da bi moral vsaj enemu brati skrb v očeh. In nc, Lah zastonj trka, niti ljudstva ne razburj! Vlak sva seveda zamudila. Peš čez Sežano in Opčine v Trst, ki sva ga dobila še v zgodnjem jutranjem snu. Čez dnn je spet sova prhuta-la nad njim, ki so jo seveda kratkomalo odpodili. Druzega se v najini odsotnosti ni zgodilo. MKa Dlanola. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) 21 oktobra 1916. Sneg je pobelil Asiaško planoto in s snegom je nastopila tu mrtva bojna sezona. Sicer ni zapadlo ie mnogo snega, a nebo je prepreženo s sivimi oblaki, ki obetajo še mnogo te zimske bele odeje. Megle pokrivajo vse naše višje gorske vrhove in človeško oko ne vidi tudi ob belem dnevu niti 1000 korakov pred seboj. Znano je, da gosta megla najbolj ovira delovanje topništva, in opazovalci, ki čepe na špicah gorskih velikanov vidijo pred seboj le meglo in meglo. — Cela vojska je zakopana v zemljo. Pod zemljo pa se bo sedaj pričelo živahnejše živlienje. Dolge zimske noči nastopajo in ž njimi nastopa tudi čas, ko se vojak odoočije na varnem in v kolikor mogoče gorkem podzemeljskem prebivališču. Vse se je zakopalo še prej globoko v zemljo in .bo tako čakalo spomladanskega prebujenja, ki spravi spet izpod zemeljskih duplin našo in sovražno vojsko. Da pa popolnoma ne pozabimo, da omo na bojnem polju, zato skrbe tu in tam naši in sovražni topovi. Čeravno opazovalec nič ne vidi in tudi nič sovražnega ne ooazt, vseeno ukaže oddati par strelov v smeri — proti sovražni strani. Če kaj zadene, je postranska reč. Glavna stvar je, da poči in da sovražnik sliši, da bedimo. Tudi pehota, ki stoji na straži na snegu odda po par strelov v sneg. In tako se bo vrstil dan za dnem. Če bo pa sovražniku predolgočasno tako življenje, potem naj le poskuša se prikazati na belo! Ga bomo kmalu spravili na črno, in sicer še bolj na varno, kakor je bil v svojem strelnem jarku. Rad je pomagal v spovednici in na priž-nici. »Na Mali Šmaren bom v Logu jaz pri-digoval«, se je sam ponudil. Med duhovnimi sobrati se je rad mudil. Skoraj vsak dan je pohitel v župnišče. Dušno pastir-stvo je bilo njegovo najljubše opravilo. »Vojska ni zame«, je večkrat rekel. Vedno in vedno ga je vleklo nazaj v Postojno, kjer je bila njegova prva kaplanska služba. Vendar je z veliko vnemo opravljal svojo službo v vojni bolnici. Imel je srečen temperament, da se je takoj vsakemu prikupil, s komur je občeval. Zato žalujejo za njim tudi vojaški zdravniki, in njegovi »farani* — bolni in ranjeni vojaki. Kadar v bolnici ni bilo dela, si je želel na bojišče k »regimentu«. »Bo vsaj kaj dela!« Po polletnem službovanju v vojni službi je prosil za 14dnevni dopust. Silno se ga je veselil. Oče in mati sta mu že umrla. Kam pojdeš na dopust? »Domov!« Mislil je na Postojno, kjer je imel v s. Agnes drugo skrbno mater. Srečal sem ga, ko je odhajal na dopust. »Kam pa?« »Na dopust! Domov!« »Ni mogoče!« »Res! Danes sem ga dobil. Danes ne bom šel več tja«, pokaže s prstom svoje stanovanje. In res, ni šel več, ne danes, ne jutri: Šel je na dopust, s katerega ni po-vratka. »Kam naj ga peljemo, v Vipavo ali Postojno?« »PHjite gn »domov«, pcljitc ga v njegovo ljubo Post ojno, katere ni mogel pozabiti!' Počivaj torej r.doma«, dragi Antoni Prosi t.a nas zlasti ob uri, ko bo ^gospod stotnik« tudi nas komnndiral na večni donnst! Vipava, 25. oktobra 1916, Andrej Lavrič. Te dni bi jo bil kmalu skupil za vedno. Sneg je naletaval in gosta megla se je razprostirala po vsej planoti. Radovednost me je vzdignila izpod zemlje in šel sem proti pehotnim jarkom. Bilo je seveda po-dnevu. Vse tiho naokoli; žive duše ni bilo nikjer opaziti. Nisem bil daleč proč od jarkov. Kakih 600 korakov. Naenkrat: »Čim-bum, čim-bum« nad glavo. Sesedel sem se v sneg in čakal nadaljnih strelov. Ni jih bilo več. Drobci šraonelov so se tik mene zarili v sneg in izgubili svojo moč. Sovražnik je vrgel dva strela v meglo potem pa nič več. Vzdignil sem se in šel dalje do jarkov, kjer sem našel znanca. Podala sva se v kritje. Tam je hreščala harmonika, tu so kvartali, tam je eden šival itd. — kakor bi voiske ne bilo, Kakšno življenje! Ob povratku ni bilo nevarnosti. Sedaj mislimo vojaki v glavnem na »menažo«. Pogovor o menaži je vedno na tapetu. Kaf bomo jedli, kai bomo pili — to je skoraj vsakemu na ustih. Zvečer okoli 7. ure pride zaželjena menaža. Tovorna živina jo prinese na hrbtih. Oči zažare vsem in vsakdo se potrudi s skledico h kotlom. V malih sodčkih je čai, kava, vino ali pivo. To je gostija. Pač tekne menaža. Saj priboljškov si ne moremo nikjer kupiti. Smo pač navezani na te kot'e in sode. Sicer pa odkrito -priznano: Menaža dob»-a. Pijača tudi. Vojaki v bojni črti imamo dobro hrano. Letalcev sedai ni. Je megla in sneg. Sedai tudi za letalce nastooi počitek. Če pa bi poletali, ko nastopi jasno nebo, ne bodo nič videli. Saj bo nokrival celo planoto sneg. Vse belo! Nikjer kai črnega. Torei tudi za letalce sezona počitka. Tam doli na Krasu pa bodo kljub zimi grmeli topovi in pripravljali nove žrtve zemlji. Največje noko^ališče italijanskega ljudstva bo naš Kras. Tisoči in tisoči bodo romali po vojski na Kras in iskali grobove svojcev. Kras bo najbogatejša zemlja na vojnih žrtvah. Kras — groza ljudstva. ič. Huda doc. (Slika z bojišča.) (Izvirno poročilo »Slovencu«. Bilo je nekega deževnega popoldne. Italijan je napadal že tri dni in tri noči vedno s težkim topniškim ognjem, pa tudi mi smo mu celi čas krepko odgovarjali, tako da celi čas nismo imeli nilcakega počitka. Zadnji dan, proti noči, dobim pa povelje, iti na opazova-lišče, ki je bilo na čez 2000 m visoki gori M—. in tam še z enim možem prinesti stvari našega g. nadporočnika, ki je tam opravljal službo. Da pa nisva šla z najboljšo voljo, si pač lahko mislite. Napotiva se najprvo do gorske vzpenjače, da se popeljeva po visoko v zraku napeti močni žici na omenjeno goro. Ker so je pa med tem časom že stemnilo, naju tudi vožnja ni kaj veselila, a vseeno se vsedeva v voz, ki je na dano znamenje takoj oddrdral navzgor. Tako sva se peljala med nebom in zemljo par minut prav mirno, nato pa potegne veter in voz z nama se je pričel zibati, kakor bi bila na gugalnici, zraven pa se je bliskalo in strašno pečev-je pod nama se je svetilo, da je bilo grozno. A kljub vsemu temu sva srečno prispela do vrha. Kam pa sedaj? Nobeden od naju še ni bil tu. Mislila sva si pač, da ne moreva biti več daleč od cilja. Med premišljevanjem, naj li greva na desno ali na levo po stezi, se nama je pridružila še druga nadloga — dež. K sreči pride k nama vojak, katerega povprašava za pot in za naše opa-zovališče oziroma kje stanuje g. nadporočnik.On nama je pač pokazal pot, a vse drugo mu je bilo neznano. Tako tavava po temi in dežju naprej ter prideva do male kočice — telefonske postaje. Tukaj vprašava po zaželjenem cilju, toda odgovor vljudnega četovodja je bil: »Ce nista bila še nikdar po dnevi tu, je nemogoče, da bi prišla nocoj naprej-« Pokazal je nama pač pot, ki je vodila naprej in smer, v kateri naj bi se nahajal najin cilj. Zahvalivši se za prijaznost, sc odločiva za težavno pot naprej proti vrhu drugega hriba, ki je bil še veliko višji od prvega. Med grmenjem, dežjem in bliskom so se pa oglasili tucli topovi, katerih grmenje je bilo podobno kakor bi se svet podiral. Ker sva plezala ravno po gorskem grebenu, so nama žvižgalo krogle prav nad glavo, tako da sva mislila, da nama jo gotovo odnesejo. Toda naju niso dosti zadržavali ti navadni pojavi vojne, morala sva naprej, da izvršiva dano povelje. Približala sva so že blizu vrha, ' i zaglodava precej daleč od naju luč; že sva se veselila, da bova kmalu na mestu. kamor sva bila odposlana. Hitro jo ubnrovn naravnost proti luči. A pot je bila tako strma, da sva se morala vedno z rokama oprijemati za skale, po knterlb sva hodila; posebno kadar je potegnil močen veter, sva sc morala vleči, da naju nI vrgel nnznj v globoči-no. Ko prideva blizu luči. vidiva tam nekaj ljudij, pokličeva ter vprašava, če je morda tu opazovališče ali stanovanje našega g. nadporočnika. Na odgovor, da jim je to ime popolnoma neznano, se obrneva žalostnim srcem nazaj v smeri odkoder sva prišla. Nazaj pa jc šlo dosti težje, kakor gori, ker nisva mogla po tleh tipati, kakšna je pot, ter sva se več valila nego hodila. Nazadnje pa sva še pot zgubila, po kateri sva bila šla poprej navzgor, ter sva tavala od 10. ure zvečer med vsemi mogočimi ne-prilikami clo 4. ure zjutraj vsa premočena in prezebljena. A tudi tukaj naju sreča ni zapustila. Komaj sva stala malo na ravnem, žc zapaziva hišico, v kateri sva se bila zvečer mudila. Vesela stopiva tudi to pot vanjo ter prosiva, če nama bi bilo mogoče ostati do dne v nji. Prošnja je bila odobrena in midva sva sedla k peči ter se do jutra deloma posušila. V jutru pa sva se nnpotila zopet naprej. Nc daleč od hišice srečava našega g. nadporočnika, kateri jc nama natanko razložil, kako se je nama treba ravnati, da dospeva v njegovo stanovanje, kamor sva kmalu res prišla in pobrala, kar nama je bilo ukazano. Tako se nam godi včasih tukaj na bojnem polju, toda upam, cla tudi to enkrat mine. Jožef Mohar. OD Dalerir. (Izvirno poročilo »Slovencu «) Kolikokrat so bili v tej vojni za nas hudi časi in koliko težkih ur smo srečno prebili. Neštetokrat žc smo s svojimi topovi razkropili Lahe na vse strani. Znana nam je že vsaka dolinica ob Soči. kjer smo se hrabro borili za domovino. Najbolj mi bo pa ostala v spominu postojanka blizu Lahov v neki dolini, kjer smo se v treh dolgih mesecih udeležili mnogo hudih bojev. Imeli smo obilo posla z Lahi ponoči in podnevi. Vsak dan nam je poslal sovražnik po sto granat in šrapneiov različnega kalibra. Železo in kamenje je brenčalo krog nas kakor čebele in marsikoga je stresal mraz, čeravno je bila huda vročina. Kljub temu smo bili dolgo brez vse škode in smo že mislili, da se nam nič hudega prigoditi ne more. Nekega jutra pa pride povelje: Ustaviti ogenj, takoj v kritja! Komaj smo se splazili od topa, že prileti granata, udari v top in ga razbije. Le par minut bi se bili zakasnili ob topu, pa bi bilo po nas. Veseli smo bili, da smo srečno odnesli pete. Lahi so začeli nato s tako bes-nostjo delovati, da nam ni bilo več obstati ondi. Šlo je le za to, da spravimo proč topove. Trudili smo se, kakor smo vedeli in znali, da se rešimo iz te razkopane doline, nad katero so izlivali Lahi poseben srd. Čez nekaj ur smo žc pobrali šila in kopita in jo zdravi odrinili na drug kraj, kjer sedaj zonet navijamo Lahom ušesa. V zaledju lahko mirno soite, ker mi stojimo čvrsto na straži. — Jožef Dolinar, Primorske novice. Darovi za goriške begunce. Posredovalnica za goriške begunce nam poroča: Prečastiti gospod Jakob Čemažar, župnik v Šmarjah pri Kopru, je poslal dvakratni znesek po 25 K, skupaj 50 K 35 vin. kot zbirko tamošnjih župljanov, za naše brate z juga. Vsem blagim darovalcem in blagemu zbiratelju bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala. — Marijina družba v Poljanah nad Škofjo Loko je poklonila zbirko 120 K na oltar trpljenja našim beguncem. Milim darovateljicam izrekamo tem potom najtoolejšo zahvalo in kličemo: Bog povrni obilokrat! — Županstvo Gorenja Iribuša je velikodušno naklonilo 140 K v prospeh goriškim beguncem, kot zbirko tamošnjih deklet v proslavo godu Njegovega Veličanstva. Blagim dekletom in slavnemu županstvu pa kličemo le s skromnimi besedami Bog povrni obilokrat! — Prečastiti gospod Martin Poljak, župnik v So-stri, je izročil posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani 80 K, kot čisti dobiček prirejene zabave. Blagim srcem kličemo le s skromnimi besedami Bog povrni obilokrat! Slovenski gimnazijski knrzi v Kroine-rižu. Posnemamo po »L' Eco del Litorale« z dne 27. t. m.: »Ministrstvo za notranje zadeve je brzojavnim potom z odlokom z dne 20. oktobra t. 1., št. 49.450 ustanovilo v Kromerižu gimnazijski kurz in konvikt za srednješolce slovenske narodnosti. Število učencev, ki bodo sprejeti v ta konvikt, bo seglo do sto. Gimnazijski kurz bo urejen na podlagi učnega načrta, odobrenega za goriško državno gimnazijo s slovenskim po-učevalnim jezikom. Podučevalno osobje ho dodeljeno od goriškega deželnega šolskega sveta iz kroga gimnazijskih profesorjev, ki so bili na razpolago slovenski gimnaziji v Gorici. Za gojence, ki dobivajo kot begunci državno podporo, bo preskrbljeno glede hrane, obleke, obuvala in zdravniške pomoči iz državnih sredstev, Premožni gojenci morajo pokriti zgoraj navedene stro- ške s takso, katero bo določilo namestni-štvo v Brnu. Glede sprejema v gimnazijski kurz, oziroma konvikt, sc jc za obrniti na namestništvo v Brnu potom političnih okrajnih glavarstev, oziroma policijc, kjer se učenci začasno nahajajo in prošnji na namestništvo je treba priložili zadnje šolsko spričevalo.« — Tako dr. Faidultijevo glasilo. Opozarjamo na dejstvo, da jc ravno dr. Faidutti potom pisem deželnemu poslancu dekanu Iv. R o j c u in vodji slovenske gimnazije prof. And. I p a v c u ter z novicami po časopisju razširil že pred dolgim časom vest o ustanovitvi konvikta in slovenske gimnazije v Kromerižu. Mi smo to vest z vso potrebno rezervo kot kronisti registrovali in smo'izrazili željo, da zahtevamo našo s 1 o v c n s k o gimnazijo v Trstu. Nato so utibirle vse novice o ustanovitvi slovenske gimnazije v Kromerižu. Izgubljeno šolsko leto se je že bližalo h koncu in bližal se je september, oziroma oktober. Takrat so se zavzeli naši liudje za Trst in tako smo dobili dpvoPcnie za ustanovitev takozvanih zaposlovalnih tečajev v Trstu, ki uspevajo sedaj v skromnih razmerah toda s no/rtvovalnost-io naših profesorjev za sedanje čase jako dobro. Občinarji Prvačine, ki so razkropljeni okoli Dunaja, na Dolenjskem in na Gorenjskem, naj se v svojih potrebah obračajo ali na župana Franca Furlani, Lang pri Leb-ringu (Štajersko) ali na župnika Jožefa Primožič, Kamnik (Kranjsko) ali na podžupana Antona Kozem, Kandija (Dolenjsko), ker vsi ti trije so v medsebojni zvezi ter zastopajo občino v teh hudih časih. Vsak občinar naj pošlje svoj naslov kakemu izmed teh treh, da bomo vedeli eden za drugega. Oni begunci iz Vogrskega, kateri do zdaj še niso prijavili podpisanemu svojih sedanjih bivališč, so naprošeni tem potom, da to takoj store. Ta evidenca je v občo korist, služi za različne informacije oblastim, osobito pa dajati pojasnila vojakom, ki so na bojnem polju in ne vedo, kje se nahajajo njih družine. — Županstvo občine Vogersko, sedaj Zdcnska vas, občina Videm, Kočevje. Župan: Žižmond Anton. Goričani v Italiji. Prejeli smo: Podpisani vljudno prosimo, da bi objavili v Vašem cenjenem časopisu goriške begunce in one iz goriške okolice, kateri smo bili odpeljani iz Gorice dne 9. avgusta. Vsi podpisani smo sedaj v srednji Italiji. Obenem javljamo vsem znancem in sorodnikom, da nam lahko pišejo na naslov: Montalto, pro-vinzia de Marche. Italia, — Iz Št. Petra pri Gorici: Černic Valentin, Klančič Peter, Kramar Anton in Marija, Makarovič Marija, Burgar Katarina, Kolavčič Josip, Sokol Anton z družino. — Št. Andrež: Mar-vin Franc in Miroslav, Rijavic Franc in Terezija, Brajnik Franc s celo družino, Bu-dal Peter s celo družino, Brajnik Marija z otroci, Nanut Marija s sinom, Žniderčič Miha s celo družino, Nanut Josip s celo družino, Zavadlav Josip, Mučič Marija, Za-vadlav Josip, Briško Katarina, Kuzmin Marija in Nanut Frančiška s sinom. — Solkan: Srebrnič Josip, Poveraj Marija in Co-tič Mihael. — Vrtojba I.: Boštjančič Anton, Lašič Alojzija s hčerjo, Šaver Marija, Černe Jožefa in sestra. — Gorica: Škara-bot Blaž s celo družino, Košič Katarina, Vižin Anton, Šuligoj Anton, Furlan Ana, corjan Anton z družino, Pertot Jakob z družino Kolovčič Ivan, Leon Blaž, Pahor Karolina, Grilanc Ivan z družino, Bratuž Martin z družino, Luciani Josip. — Srčne pozdrave vsem. Z Bogom! Družba sv. Mohorja opozarja častite društvenike Družbe sv. Mohorja, kateri so bili vpisani v goriškem mestu za 1. 1916., naj se sami zglasijo s čistim naslovom njih bivanja in pišejo Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Od tam dobe naročene knjige. — Čigon Josip, sedaj v škof ji Loki, hiša g, Kajbe. Zaključek zbirke za enoroko K. Šu-steršič. Profesorju dr. pl. Valenta so dali« poslali: Gospod in gospa Pavel Seemann 20 K; gospa Han 2 K; sestre c. in kr. rez. bolnišnice I. v Št. Vidu pri Ljubljani 12 K: iiospa hotelirka Tratnik 30 K; iL M, Bar« tel, nadučitelj v Semiču, 4 K: g. P. A. Po-lak, katehet, 4 K; gdč. A. Eržen, učiteljica, 4 K; gdč, A. Premk, šol. voditeljica, 3 Ki neimenovan 10 K; neimenovan 7 K; dr. V. Mottlnig 3 K; gospa Vida Jančar, Ljubljana, 5 K; neim. (po »Slov. Narodu«) 2 K; g. I. Žargi, trg., 5 K; g. vi. svetnik Roger v imenu Vincencijeve družbe: dar g. lekarnarja Piccoli 60 K; zbirka c. in kr. zbornega poveljstva in c. in kr. odd. poveljstva podmaršal Schenk 230 K; g. okrajni glavar dr. Wlzek v Sežani, 20 K; Sklep: prispelo je: po prof. dr. pl. Valenta 3040 K, po uredništvu »Laibacher Zeitung« 311 K, po uredništvu »Slovenca« 441 K 46 vin., vsota 3792 K 46 vin., s čemer se zbirka zaključuje. Hvala darovalcem in vsem trem dnevnikom za objavo! Profesor dr. Alfred pl. Valenta. Podpisani zastopniki občine Prvačina ie najpresrčnejše zahvaljujejo v imenu občine c. kr. etapnemu post. poveljništvu (Etappenstation-Kommando) kakor tudi načelniku drž. žel. postaje gospodu Žemlja za skrb in trud, ki so jo pokazali občinar-jem zlasti ob evakuaciji, tako da so mogli rešiti svoje blago, kolikor je bilo mogoče. Po plemenitih delih se vzgoji plemenito ljudstvo, ki bo najboljša podlaga domovine in države. Še enkrat: hvala lepa! — Primožič Jožef, župnik; Fran Furlani, župan; Anton Kozem, podžupan. Goriška slovenska gimnazija v Trstu. Zavod se jako lepo razvija. Učenci se še vedno priglašajo. Kdor želi, dobi dobro hrano za 70 vinarjev dnevno v aprovizacij-ski kuhinji. Zelo revni tudi zastonj. Pozneje došle dijake poučujejo profesorji privatno — seveda brezplačno — toliko časa, da dohitijo, kar so zamudili. Iz ruskega vojnega ujetništva so se oglasili: Ivan Mušič, doma iz Št. Petra pri Gorici, nahaja se v Taškentu v azijski Rusiji; Ivan Sever, doma od Rihenberga, je bil 5. junija ranjen in nato ujet; brata Miha in Anton Kodelja, doma iz Solkana, sta bila ujeta dne 13. avgusta; M, Simonetti piše iz Kijeva in našteva 9 Podgorcev, ki so bili vsi en dan ujeti; Viljem Gomišček, doma iz Solkana, toži, da ima samo 9 rubljev plače na mesec; Ivan Bajec, doma iz Cola pri Vipavi, se nahaja kakor vojni ujetnik v Ver-bovitezu, v podolski guberniji v evropski Rusiji. Zahvala. Podpisana se tem potom naj-srčneje zahvaljujem v svojem kakor tudi v imenu svojih nesrečnih otrok za obilne darove, ki mi jih je slavno občinstvo v naj-bridkejših dneh mojega življenja v tako požrtvovalnem obsegu blagohotno naklonilo, V prvi vrsti bodi izrečena najprisrčnejša, iz vse duše kipeča zahvala gospodu prima-riju, profesorju dr. pl. Valenta in gospodu asistentu dr. Watzke za v vsakem oziru očetovsko skrb napram nesrečni revi. Istotako se zahvaljujem si. časopisju kakor tudi vsem blagim srcem, ki so tako človekoljubno priskočili nesrečni revi na pomoč. Bog plačaj! Bog blagoslovi plemenite darovalce, katerih se bom spominjala jaz kakor tudi moji otroci v svojih molitvah. — Karolina Šušteršič, sedaj v Ljubljani v deželni bolnišnici na oddelku št. 3. Zasledovale poraženih Ramiov in Husov v DoHruflži. Minuli teden je bil za Rumune usode-poln. Na sedmograški meji naše čete krepko prijemajo Rumune in so jim iztrgale prelaz Vulkan ter osvojile Predeal. Sedaj se bližajo Sinaji in Campolungu. V Dobrudži pa je maršal Mackensen zadal združenim Rumunom, Rusom in Srbom odločilen poraz. Prebil je sovražno bojno črto Copadinu—Topraisar—Tuzla s tako silo, da se je moral sovražnik v neTedu umakniti. Mackensen ni pustil časa, da bi se sovražnik zopet uredil in postavil v bran; z vso silo ga je zasledoval. V nedeljo so bolgarske čete vzele edino rumunsko pristanišče Konstanco, ki je z železnico zvezano z notranjostjo dežele, v pondeljek Medžidije, v torek pa utrjeno obmostje Črnovodo. S tem je bila rumunsko-ruska armada popolnoma razbita in se sedaj v največjem neredu umika proti Braili in Tulči. Ne bo več dolgo, pa bo Bolgarija mejila na Rusijo. Prihodnji dnevi nam bodo pokazali velikanske poslcdice popolnega rumunsko-ruskega poraza v Dobrudži. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 27. oktobra. Uradno se poroča: Bojna skupina generala konjenice nadvojvoda Karla. Naši napadi severno od Campolan-ga In južno od Predeala so napredovali. Na ogrsko-rumunski vzhodni meji smo odbili sovražne napade. Pri Sadorley so vzele naše če"e eno rusko višinsko opirališča; ruski protinapadi so se izjalovili. Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri avstrijskih čelah nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. oktobra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Pri ščarl so ponovili Rusi fc dvakrat zaman svoje napade. Posadke jarkov so odbile sovražnika s streljanjem. Bolj južno od tam pri izlivu Wedsme Je vzela šlezijska deželna bramba ruske postojanke; ujela Je 1 častnika in 88 mož. Na bojni črti pri Lucku nadaljujejo Rusi močan topovski ogenj. Opolnoči ie sledil napad, ki se je zrušil pred našimi ovirami. Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. V južnem delu gozdnih Karpatov so se izjalovili ponovljeni rusko-rumun-ski napadi. Odbili smo sunke sovražnika na vzhodni erdeljski meji. Južno od Predeala in v smeri proti Campolur«p so naši napadi napredovali. Ba Ikansko bojišče. Premagano armado v Dobru&žl preganjamo dalje. Zvezne čete so dosegle Haršovo. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 27. oktobra. Uradno: Na obrežju Črnega morja mir. V Dobrudži nadaljujejo zavezniki zasledovanje poraženega sovražnika. Zasedli smo mesto Harsovo. Ob Donavi mirno. Rumunsko uradno peročilo. 25. oktobra. Pri T61gies, Bikazu in v dolini Trotusa se položaj ni izpremenil. V dolini Uzu se boj nadaljuje. Napredovali smo proti zahodu; ujeli smo 3 častnike in 108 mož. Pri Oltuzu smo vrgli sovražnika čez mejo. Ob tej priliki smo ujelil 199 mož. V Buzenski dolini pri Tablabucel (?), Bra-tocea in pri Predelutu se položaj ni izpremenil. V kraju Predeal so se bojevali. Pri Dragoslavelih ljuti boji. Vzhodno od Alute smo odbili sovražne napade in potiskali sovražnika trajno proti severu, zahodno od Alute boji brez važnosti. Zahodno od Jiula smo popustili nekaj ozemlja v Vulkanskem orelazu. Pri Oršovi topovski boj. Ob celi Donavi nič novega. V Dobrudži smo se umaknili severno od Črne vode. • . - i Težke posledice vsled izgube Konštance. Haag, 27. oktobra, »Daily Mail« raz-motriva o izgubi. Konštance in pride do sledečih zaključkov: 1. Rumunija izgubi velike zaloge žita, petroleja in drugega blaga, mnogo tvornic in najdragocenejše pristanišče; 2. izgubi najkrajšo zvezo med Buka-reštom in Odeso čez Črno morje; 3. Rumunija stoji pred vnrašanjem, kako se more preprečiti, da sovražnik ne prekorači Donave in tudi na suhem ne odreže Rumunije od Rusije. Izpraznitev cele Dobrudže, Curih, 27. oktobra. »Secolo«, »Corrie-re della Sera« in »Unione« prinašajo iz Bukarešta brzojavke, ki pripravljajo pre-I bivalstvo na možnost, da se izprazni cela j rumunska Dobrudža. Beg ententinih konzulov iz Dobrudže. Basel, 27. oktobra. »Daily Chronicle« poroča iz Bukarešta: Konzulate Angleške in Rusije so premestili v Brailo. Podružnice bank v Sinaji in Campolungu so se preselile v Bukarešt. Bukarešt ogrožen. Ženeva, 27. oktobra. »Echo de Pariš« piše: Po zavzetju Predeala imajo sovražne sile še 150 km do bukareških utrdb. S tem je doseglo ogroženje Bukarešta svoj višek, ker sovražnik lahko v osmih dneh pride pred Bukarešt. V Besarabiji se že boje Mackensena. Stockholm, 26. oktobra. V Besarabiji, posebno v Odesi, so zelo razburjeni, ker Mackensenova armada tako hitro prodira. Boje se, ker so pričeli Rusi graditi v Besarabiji utrdbe in ker dohajajo poročila o stmšnem porazu ru-sko-rumunske armade v Dobrudži, da ne bi Mackensen vdrl v Besarabijo. Iz Odese se poroča, da je rusko-rumunska armada popolnoma razbita. Ljudje se boje, da se morebiti armada ne bo mogla niti več umakniti v Besarabijo. Pozna se, da se vojska bliža Besarabiji. V odeškem mestnem svetu se že govori, da bodo te dni proglasili Besarabsko za ožje vojno ozemlje. Kralj Ferdinan na fronti. Amsterdam, 27. oktobra. Bukareški dopisnik lista »Het Vaderland« brzojavlja Glasom poročil iz Reni, se je podal rumunski kralj na bojišče. Spremljajo ga general Avarescu in različni visoki ruski generalštabni častniki. Kralj bo nagovori čete in jih navduševal za obrambo Bukarešta. Sestanek med carjem in rumunskim krajem? Sofija, 27. oktobra. »Utro« poroča, da se je rumunski kralj Ferdinand vsled mnogih porazov rumunske armade obrnil do ruskega carja s prošnjo, naj bi mu dal priliko za osebni razgovor, v katerem bo Rusijo vnovič prosil za dejansko pomoč. Sestanek se bo baje vršil prihodnje dni v Reni. Poseben mir z Rumunijo in z Rusijo? »Fremdenblatt« piše 26. t. m.: Dozdaj je izključena bojazen, da bi Bukarešt zaprosil poseben mir. Kralj mora brezpogojno za vsako ceno držati vlado, da se ne polaste moči nasprotniki vojske. Lugano, 26. oktobra. »Secolo« beleži sporazumu žalostne novice, ki dohajajo iz Rumunije, da grozi poseben mir osrednjih velesil z Rusijo in se jezi nad poročevalci. Pravi, da je pač nemška diplomacija, ki hoče sejati nesporazum v sporazumu, vedno javno izjavljala, da stremi na poseben mir z Rusijo. Na rusko pomoč mora Rumunija pač nekoliko dalje čakati, kar pa ne upravičuje takih pripovedovanj, kakršna se širijo po hodnikih italijanske zbornice. Nove ruske rezerve v Rumuniji. Genf, 26- oktobra.. »Matin« poroča iz Petrograda: V Rumunijo so odšle zadnje dni nove ruske rezerve. Položaj Rumunije je resen, a obupen ni. Rusi o porazu Rumunije. Curih, 26. avgusta. Petrograjski »Invalid« pravi, da je povzročil neuspehe Rumunov površen ofenzivni načrt in ker se ni Rumunija na vojsko dovolj pripravila. Rumuni so tratili strelivo, dasi ga niso imeli preveč. Vprašanje streliva bo tudi najbrže odločilo prvi del rumunske vojske. Angleški politiki radi Konštance nevoljni na Rusijo. Genf, 26. oktobra. Pariško radikalno časopisje poroča iz Londona, da so angleški politiki razjarjeni na Rusijo, ker bi bilo moralo rusko brodovje brezpogojno braniti Konstanco, a tega ni storilo. Macken-senove zmage so napravile zelo velik utis. »Eclair«, »Bonnet rouge« in »Libre Parole« pravijo, da je Joffre izvedel svoj velikanski sunek 25. t. m. na desnem bregu Moze, ker je želela Francija da posredno razbremeni Rumunijo. Lahi in Rumuni. Lugano, 28. oktobra. (Kor. ur.) Ofici-ozna »Agenzia Italiana« objavlja noto, ki miri javnost radi usode Rumunije in trdi, da moč rumunske armade ni dotaknjena. Prehod čez Donavo in prodiranje čez Predeal zelo otežkočujeta narava in vojna umetnost; ruskč pomožne čete se vale v Rumunijo v velikanskem številu, Lahi o polomu Vlahov. Lugano. Glede na izgubo Konštance, Črnevode, Predeala le nekaj laških listov sodi, da se bo mogla Rumunija držati. Vojaški zastopniki Rumunije sicer zatrjujejo, kakor poroča »Evening Post«, da dobiva Rumunija od Rusije dragoceno pomoč, ki zelo hitro prihaja in da bo tudi Joffrejeva ofenziva Rumuniji zelo pomagala, posebno če bo trajala še dva ali tri tedne, a na to večina listov ne da več veliko, marveč zopet besno napadajo nesposobno vojno vodstvo četverozveze in priznavajo, da znata osrednji velesili boljše zagotoviti vojaški uspeh kot sporazum. Listi so zelo radodarni s sfrategičnimi sveti. Posebno se zavzemajo za vojaško pomoč Rumuniji iz Soluna in zahtevajo, naj se hitro osvoji cela Bolgarija in naj se izvedejo vojaška presenečenja in naj se ustvarijo senzačni uspehi. Listi tudi grajajo, ker je sporazum dopustil, da sta zaplenili osrednji velesili velike zaloge rumunskega blaga in ker sta uresničili svoje smotre, ki morajo na ljudstvo globoko učinkovati in ki so velike politične važnosti. Listi grajajo Rusijo in pravijo, da ji ne zaupajo. »Corriere della sera« nravi, da bi bila Rusija boljše storfa, če bi bila opustila svojo klavrno ofenzivo v Voliniji in bi bila rajši pomagala Rumuniji. Poslanec Torre piše v »Corriere della sera«, da ga je poco'noma razočarala in razjarila diplomaci'a in voino vodstvo sporazuma, ker se počasi dela. Rumunska koalicijska vlada. -Petit Parisien« poroča, da bo nadomestilo Bratianuovo vlado koncentracijsko ministrstvo, v katerem bodo zastopani tudi konservativni demokrati, liberalni opo-zicionalci in drugi. Imenujejo se predsednik zbornice Phckepeskyde, Stellianu, Take Jonescu, Olanescu in Cantacuzene, a zagotovljen načrt še ni. Lvov za Russ brez strategičneiWestminster Gazette« piše: Ministrski predsednik bi prav dobro storil, če bi jasno in določno naznanil mirovne pogoje zaveznikov. Kanada znova nabira prostovoljce. New York, 26. oktobra. (Kor. ur.) Brezžično poročilo zastopnika Woll'fo-vega urada (zakasnelo): »Assoziated Press« poroča iz Washingtona: Kanadski premierni minister je izdal poziv na kanadsko ljudstvo za ponovno nabiranje prostovoljcev za prekomorsko vojaško službo. j Letalski nspad na Istro, Rim, 25. oktobra. Agenzia Štefani poroča: Dne 23, oktobra je skupina italijanskih in francoskih letal z uspehom poizvedovala nad zahodnim obrežjem Istre in pri tem metala bombe na vojaške naprave v Salvore, Umagu in Bujp.h. Vsa letala so sc vrnila nepoškodovana. Istočasno je bila fkupina sovražnih letal, ki je metala bom- Francoska ofenziva pređ Verdu*. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. oktobra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Med sinočnjiin topovskim streljanjem so se razvili severno od Somme le boji poizvedovalnih čet. Na južnem bregu je naš ogenj na sovražne jarke zadržal napad, ki so ga pripravljali Francozi v odseku Fresnes—Mazen-court—Chaulnes. Bojna črta nemškega cesarje v i č a. Topovski boj je bil podnevi zelo živahen na vzhodnem bregu Moze med »Poprovim« pobočjem in Woeuwre. — Opoldne so napadli Francozi naše postojanke vzhodno utrdbe Douanmont, a smo Jih odbili z velikimi izgubami za sovražnika. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. Francosko uradno poročilo, 25. oktobra ob 11, zvečer, Severno od Verduna jc izvedel sovražnik tri protinapade na Haudrouinont in Douaumont, ki so sc vsi izjaloviii. Našo bojno črlo smo popolnoma držali. Vzhodno od gozda Fu- pri- »Munchner N. Nachrichtcn« našajo pod napisom »Velika ura« znamenit članek, v katerem podaja pregled dosedanje 27mesečne vojske ter piše med drugim: »Za biti ali nc biti naše in našega naroda se igra igra, h kateri smo bili prisiljeni. Gre za zadnjo moč. Kdor nima srca za to, bo izgubil. Nemčija je odločna, da zastavi zadnja sredstva, da clobi to vojsko, in sicer ne samo zunaj na bojiščih na suhem in na morju, marveč tudi doma. Potrebno je le eno: močna volja, ki pred nas vse postavi ta cilj, močna roka, ki vodi k temu cilju. Potem bomo sedaj na višku vojske še enkrat doživeli enake ure kot v začetku vojske. Dvojno se mora združiti, da bo ura res velika: Velikost, dogodka in velik duh onih, ki ga doživljajo. Ura, v kateri živimo, je res velika. Zaupamo z našimi naiboljšimi silami, da bo nemško ljudstvo vredno te ure. NemSki državni zDor. Berlin, 27, oktobra. Državni zbor se je pečal v današnjem zasedanju predvsem s kratkimi interpelacijami. Na vprašanje zaplembe nemške lastnine na Portugalskem je odgovoril ravnatelj zunanjega urada dr. Kriege: Nemška vlada je nastopila nasproti tej nasilni zaplembi pot povračila. Z ozirom na vprašanje o potopitvi španskega s sadjem naloženega parnika, je odgovoril državni podlajnik Zimmermann, da jc opozarjal španski poslanik v zunanjem uradu na to, da se s preprečenjem španskih prevozov sadne letine dela Španiji velika škoda. Nato je obvcst'la nemška vlada špansko, da je z ozirom na ubož-nejše prebivalstvo Španije pripravljena, pri ladijskih prevozih v Nemčijo v posameznem slučaju izročiti kapitanu posebno spremstveno pismo, katero bodo bodo pomorske vojne sile vpoštevale. Nemška vlada stoji na stališču, da si španska vlada nemudoma zagotovi in zahteva, da dovoli Anglija prevoz gotovega števila transportov sadja v Nemčijo, Pogajanja šc niso zaključena. — Zbornica jc nato odklonila po dolgi debati predlog soc. demokratske delavske skupine, naj se odgodi preiskovalni zapor proti poslancu Liebknechtu za dobo zborničnega zasedanja. Za predlog sta glasovali ob soc. demokratski stranki in Poljaki. Zbornica je prešla nato v prvo branje novih 12 milijardnih kreditov. Državni za-kladni tajnik grof Roaern je utemeljeval predlog. Dosedanji krediti znašajo 52 milijard. Od sedaj uporabljenih vojnih stroškov evropejskih držav, ki se cenijo brez uničenih vrednosti in brez rentnih obveznosti na 250 miljard, pripade na nas in na naše zaveznike ena tretjina, na države entente pa dve tretjini. Mesečni izdatki so znašali vsled razširjenja bojnih črt na Sedmograškem in Dobrudži v zadnjih mesecih povprečno 2 milijardi 187 miljonov in še vedno daleč ne dosegajo angleških mesečnih vojnih stroškov Anglije, ki znašajo 3 miljarde. Toda vsi ti stroški ne služijo samo v kritje vojnih.potrebščin, ampak so deloma tudi v miru koristne, toda največji del služi v kritje zimskih vojnih potrebščin čet. Vo®Ke vesli. -f- Odlikovanja. Viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik Artur pl. Šušnik, poveljnik nekega domobranskega pešpolka. — V drugič je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje nadporočnik 152. črnovoj bataljona Franc Novljan. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil veterinarski praporščak 22. dom. polj. top. p. Šimen Žibert. — Železni križ druge vrste je dobil stotnik 27. domobranskega pešpolka Ignacij Rabič. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil enolet. prost. tit. četovodja 3. dom. pp. Skala Karel. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste štabni narednik 3. dom. pp. Pogačnik Anton. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poročnika Borme Franc in Povalej Edvard, oba pri 5. dom. pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: Kebrič Rudolf, Andlovic Josin, Radanovič Matija in Turk Franc, vsi pri prostovoljskem kolesarskem bat., Gradec.; enol. prost, desetnik Kačnik Herman, častniški sluga Dornik Anton in inf. Katič Ivan, vsi pri 3. dom. pp. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik Nevrila Franc m Kos Leopold, račj podčastnik Wunderl Ferdinand in Pečar Ignac, tit, narednika Meixner Viktor in Makotter Avgust, vsi pri 26. črnovojniškem pešpolku. Odlikovanja pri 26. domobranskem pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: narednik Krajnc Franc, tit. narednik Lukas Karel, četovodje Kramber-ger Franc, Žagar Ferdinand, Srnko Anton in Gotthart Karol, enol. prost, desetnika p1. Jankovič Josip (padel) in Okretič Marij, desetnika Šober Ludovik (padel) in Ma-ruško Josip. — V drugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: praporščak Hrovat Ivan, četovodji Kisovar Leopold in Gojčič Mihael, tit. četovodja Kos Josip, desetnik Jug Ludovik, poddesetniki Zim-šek Mihael, Kropej Alojzij in Moškon Er-vin, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: praporščaka Križanec Viljem in Čuš Martin, kadeta Krepek Franc (padel) in Fockt Alfonz, kadetni aspirant Gaj-šek Bo-idar; narednik Nimmerichter Ivan; četovodje Pfeiler Franc, Sever Josip, Ocvirk Jurij, Ferenc Alojzij in Domajnko Alojzij; tit. narednika Sorko Anton in Bra-čič Josip; desetniki Šober Ivan, Kramber-ger Franc, Neuhold Anton, Rumpler Karel, Weiss Franc, Wescly Ivan, Rottmann Rupert, Strutz Silvester, Zimmermann Josip, Kaitr.er Franc. Katz Matija, Wruss Ivan, Glinšek Rudolf, Odlak Franc, Isek Franc, Muhič Josip in Tement Bogomir; enol, pr. tit. desetnik Fischer Zmagoslav; enol, pr. črnovoj. tit. desetnik Macor Orest; poddesetniki Hladin Josip, Lceb Ignac, Kapušar Albin, Klakočar Matija, Fricdan Ivan, Schelch Franc, Podgoršek Feliks, Mesišek Franc, Omerzel Josip, Gaber G., Zmugg Franc, Rep Franc, Vadnal Franc in Willer Ivan; infanteristi Podgoršek Ludovik (padel), Rihtar Jakob, Nawratil Pavel, Pere Mirtin, Zechbauer Franc, Gumžej Josip, Jazbec Josip, Morth Ivan (padel), Vidovič Štefan (padel), Ziegler Vaientin (padel), Jank Franc (padel), Bele Franc, Jagcr Gabrijel, Kumer Ivan (padel), Kaučič Jakob, Hiter Ivan (padel), Just Josip, Murko Fr., Blatnik Rudolf, Bošnik Ivan, Ledinek Karel (padel), Fliess Martin, Schulcg Matija, Brennholz Mihael, Riedler Ivan, Zobovič Josip, Kristan Ivan, Prinčič Fortunat, Korp Avgust, Kolšek Anton (padel), Pobratinšek Josip (padel), Tapajncr Matija (padel), Po-lak Ivan, Svenšck Franc, Slapnik Franc, Bačač Matija. — V drugič sta dobila bronasto hrabrostno svetinjo infanterista La-junjan Martin in Ifodcj Karel. — Bronasto hrabrostno sveLinjo do dobili: enol. prost, desetnik Kaučič Jakob; desetniki Illmcicr Emil, Klobasa Franc, Emeršič Franc, Sorko Josip, Perger Josip, Pcslemer Rudolf, Kovačič Edvard in Trapi Rupert; poddesetniki Sclunindt Alojzij, Bezjak Martin, Fliesscr Simon, Gutslein Osias, Eichinger Anton. Sterbal Mihael. Wolzer Karel. Kipi- dcrič Franc, Walch Matija, Fuchs Ivan, Grabin Alojzij, Rakuša Josip, Bolha Maks, Widmaier Mihael in Pichler Alojzij; infan-tcristi Rigelnik Jakob, Strohmcier Franc, Petrič Josip, Wiedmer Henrik, Matwijow Albin, Hackl Karel, Gnus Karel, Benedikt Karel, Salzger Ivan, Ajd G., Kasper Franc, Klug Franc, Lamprecht Jakob, Reiter Anton, Jamšek Franc, Lchr Karel, Schachner Josip, Brenčur Anton, Lamprecht Avgust, Letonja Franc, Berlak Jakob, Hobbigcr Karel, Fras Josip, Gorjup Martin, Jasnikar Anton, Ježovnik Ant., Kovačič Anton, Wi-čela Franc, \Valle Edvard, Schrimpf Ivan, Vidovič Ivan, Zemlič Anton, Strafela Valentin, Windiš Fran, Kodelja Ivan, Šešerko Franc, Uršič Josip, Videč Tomaž, Verwe-ger Franc, Rainšak Franc, Težovnik Anton, Malis Dominik, Moškon Josip, Uedl Alojzij, Šauperl Ivan, Kanzlcr Franc, Zor-ko Josip, Reich Josip, Roškarič Ivan, Pul-ko Alojzij, Wischik Herman, Balažič Stanko, Urdl Franc, Herdina Ivan, Darnovšek Ivan, Schenk Franc, Tomann Martin, Fras Ivan, Ozebek Karel. Karneša Jakob, Gril Karel, Pomer Josip, Sluga Ivan, Kos Flori-jan, Mohart Leonhard, Dodič Vladimir, Ri-naus Alojzij, Staube Ivan, Stcpišnik Alojzij, Mastnak Mihael, Schwagan Alojzij, Rupnik Anton, Nobauer Josip, Korčak Avgust, Ferlič Ivan, Zenz Anton, Dittinger Bog., Kramberger Franc, Polzi Franc, Žirovnik Konrad, Breznik Franc, Krumpačnik Ivan, Kochne Ivan, Kralj Josip, Koren Pavel, Breznik Matija, Budnar Anton, Javšovec Andrej in Doki Andrej. Po umoru miDislrskeoo predsednike oroio Sltn№ " — Dr. Adler v preiskovalnem zaporu. Dr. Adlerja so popolnoma na tihem prepeljali 26. t. m. popoldne ob 5. uri z avtomobilom v preiskovalne zapore dunajskega deželnega sodišča. V policijskih zaporih ga je zališaval do 2. popoldne deželnosodni svetovalec dr. Jakob. Dr. Adlerja so spremljali s policije na sodnijo en policijski uradnik in dva policijska agenta. Morilec je bil popolnoma miren; samo nekoliko bolj pobit se je zdel tistim, ki so občevali ž njim. Vožnja od policije na sodnijo je trajala le pet minut. Na sodniji so peljali Adlerja v sprejemno pisorno, kjer je izročil sodišču policijski uradnik dr. Adlerja. Ko so dr. Adlerja vpisali, so ga odvedli v preiskovalni zapor. Novo vlada. Vprašanje naslednika groia Stiirgkha. Solnograd, 26. oktobra. >Salzburger Vplksblatt« je izvedel z Dunaja: Vprašanju nasledstva ministrskega predsednika Stiirgkha ni prineslo do zdaj nobene od-ložbe. Tako kakor prej, ostane kombinacija Koerber v ospredju. Skupni finančni minister dr. Ernest pl. Koerber se peča s pre-učavanjem Stiirgkhovega projekta nagod-be. Odločitev pade kmalu. Ni izključeno, da ne dobi kabinet močni vojaški značaj. »Neues Wiener Journal« piše: ^Bistvena ovira proti kandidaturi dr. pl. Koer-berja za avstrijskega ministrskega predsednika ne obstoji več. Dr. pl. Koerber, ki prispe, kakor smo Eoročali, dne 27. t. m. zjutraj na Dunaj, o sprejet predvsem v teku dneva od cesarja v avdienci in bo stopil v stik s celo vrsto oseb, katere ima namen poklicati v svoj kabinet. Na seznamu kandidatov stoje imena veliko odličnih osebnosti. Zelo mogoče je, da bo dr. pl, Koerber že v nedeljo v položaju, da predloži cesarju nov seznam kandidatov v odobrenje. Dunaj, 28. oktobra. (Kor. ur.) Listi poročajo: Včeraj popoldne so se pod predsedstvom notranjega ministra Hohenlohe posvetovali člani Stiirgkhovega kabineta, — Koerber na Ogrskem. Dunaj, 26. oktobra. Večerni listi poročajo, da je bil pl, Koerber te dni vsak dan pri cesarju. Imel je več razgovorov z grofom Tiszo. Gre za Stiirgkhovo nagod-bo. Koerber si želi več izprememb v na-godbi. Včeraj se je vršil ogrski ministrski svet in zato je bilo potrebno, da gre dr, pl. Koerber v Budimpešto. Politični krogi upajo, da se Tisza in Koerber sporazumeta. V nasprotnem slučaju pa tudi baron Beck nc pride v poštev, ker je glede na-godbe Koerberjevih misli. V tem slučaju bi dobili prehodno ministrstvo sedanjih Stiirgkhovih rpinistrov, ki bi dokončalo in podpisalo Stiirgkhovo in Tiszovo nagodbo. Nojnoveiše. Nemški general prideljen našemu cesarju. Dunaj, 28. oktobra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnga stana: Njegovo Veličanstvo nemški cesar je z Najvišjo kabinetno ordro 22. t. m. pridelilo osebi Njegovemu Veličanstvu cesarju in kralju Francu Jožefu kraljevskega pruskega generalnega majorja pl. Cramona. Lažnjiva vest. Iz Pariza sc poroča: »Echo de Pariš« poročajo iz Rima, da je v Črnigori buknil upor. Uporniki da so premagali avstrijske posadke in jim prizadejali izgub. V avstrijskih listih se vest potrjuje. Tatarska švicarska raca iz Steyra. Dunaj, 28. oktobra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Curiški socialistični list »Volksrerht« objavlja pod senzačnim nadpisom »700 delavcev ustreljenih« tatarsko novico, cla stavka v avstrijski tvornici orožja v Steyru 24.000 delavcev. Pravi, da so j češke čete streljale in da je bilo ubitih i 700 delavcev. Ti podatki naj bi se bili najdli v notranjosti ovitka nekega pisma, ki ga je baje dobil neki sodrug v Winterthuru iz Avstrije. Poročilo cu-riškega lista jc zlagano od začetka do konca in iznova dokazuje, kako sovražno, ali milo rečeno, s kakšno kazui vredno površnostjo obravnava socialistično časopisje v Švici v protislovju z ostalo publicistiko te dežele vse zadeve, ki tičejo avstrijsko monarhijo. Pogajanja med Nemčijo in Anglijo, Rotterdam, 27 .oktobra. (K. u.) Lord Robert Cecil je naznanil v poslaniški zbornici: Zunanji urad je sklenil, da se bo pogajal z Nemčijo o odgoditvi težkih kazni vojnih ujetnikov do konca vojske in do povratka tistih angleških vojnih ujetnikov, ki delajo zdaj na Ruskem Poljskem. Dnevne novice. '.i Nujna prošnja. Oni cenj. naročniki, katerim je naročnina »Slovenca« potekla in je še niso obnovili, naj čimprej e oddajo naročnino na pošto, da ne bo potem za obe strani zelo mučnega ustavljanja lista. Kdor plača naročnino šele potem, ko lista več ne prejme, bo vsled izr#dnilx poštnih razmer pogrešal časopis najmanj en teden. Vsak naj se torej pravočasno požuri in morebitno nepriliko pripiše sam sebi. ker uprava neplačanega lista ne sme pošiljati, i Ustavljalo se bo z dnem 2. novembra. C. kr. deželni predsednik grof Attems je obiskal minuli četrtek, 26, t. m. po uradnih poslih Logatec, obedve župni cerkvi in šoli v Dolenjem in Gorenjem Logatcu ter vse posamezne urade. V pisarni c. kr. okrajnega glavarja so se mu nato poklonili uradništvo ter odposlanstva občin, duhovništva in učiteljstva. Visoki gospod se je z vsemi z izredno ljubeznjivostjo razgovarjal in pokazal, kako se zanimlje za vse posameznosti v okraju. t Vojni kurat A, Gnidovec je bil v četrtek dne 26. t. m. pokopan v Postojni ob veliki udeležbi duhovščine, vojaštva in žalujočega ljudstva. Ob rakvi v cerkvi je govoril g. katehet Ažman v slovenskem in nemškem jeziku. Pri pogrebu je svirala vojaška godba tistega polka, kateremu je bil pokojni pred leti po enoletnem prostovoljnem službovanju prideljen kot častniški aspirant. Pogreb je pričal, kako je bil pokojni vojni kurat in bivši postojnski kaplan vsled svojega plemenitega in moško umirjenega značaja ter vsled svoje nesebične požrtvovalnosti in gorečnosti splošno spoštovan in priljubljen. Cerkev in domovina je z njim izgubila enega svojih naj-idealnejših sinov, — Sedmina po pokojnem vojnem kuratu bo v ponedeljek ob 9. uri v Postojni. -r Vžigalice »Slovenske Straže«. »Slovenska Straža« je prejela: C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Štev. 1063/2/pr. Uglednemu odboru Slovenske Straže« na roko t. č. tajnika gosp. Ivana Štefeta v Ljubljani. Vsled razpisa c, kr. deželnega predsedstva v Ljubljani z dne 21. avgusta t. 1. št. 4401/Mob se ugledni odbor Slovenske Straže obvešča, da je c. kr. ministrstvo za notranje stvari glasom razpisa z dne 3. junija 1916, št. 4215/M I. tičoč vloge -.Slovenske Straže« izjavilo, da sc prepoved o rabi etiket v barvah belo modro rdeče, oziroma rdeče, modro belo, razteza samo na srbske in ruske narodne barve ' ne pa na druge kombinacije barv in da torej etiketa, ki jo uporablja »Slovenska Straža« na svojih vžigalnih škatljicah, ne spada pod omenjeno prepoved. C. kr. vladni svetnik in policijski ravnatelj: grof Kunigl. — Principijelno je »Slovenska Straža« izposlovala važno odločitev. Odbor se bo potrudil, da preskrbi, ako le mogoče, tudi blago. Vsekakor pa je s tem rešeno vprašanje o naših barvah tudi za naše vžigalice. Reforma srednjih šol. Naučna uprava pripravlja učni načrt za gimnazije, ki bo skrajšal ure za latinščino in grščino in te ure porabil za nove jezike, v prvi vrsti za madžarščino, Mogoče je, da se bo tudi druge deželne jezike upoštevalo kot obvezne učne predmete. Sicer pa zadnja beseda še ni rečena. Tudi učiteljišča bodo izpre-menili. Uvedejo še peti letnik, poseben pouk v kmetijstvu in v predmetih višjih sred-niih šol. — Imenovan jc za davčnega referenta v Logatcu g. dr. Robert Tomšič, doslej pri okr. glavarstvu ljubljanska okolica, — Duhovniške vesti s Koroškega. Prestavljen je vlč. gospod Nacc Millonig iz Trefflinga k Mariji v Rojah v Lab. dolini, vlč. gospod provizor Albert Mtiller v Rojah pa kot tak v Št, Štefan pri Diirrensteinu. — Vojnožitno - prometni zavod, podružnica v Celovcu, je poslala na vsa občinska predstojništva povabila na posvet na 28. oktober 1916 k vprašanju: »Kako moremo in kako moramo vzdržati?« Posvetovanje bo v dvorani trgovske zbornice ob 10. uri dopoldne. Zavoljo majhnega prostora se je za vsako občino dala le po ena karta za udclpžho. — Vsakdanji živež za prihodnje leto. V ponedeljek je zboroval posvetovalni odbor prisednikov vojnožitnega zavoda. Predsednik je sporočil, da še sedaj ni mpgoče napraviti končnega načrta za preskrbo, ker šc sedaj ni zadnjih poročil o letošnji letini, Začasno se bo treba zadovoljiti z avstrijsko letino, ki se mora skrbno pospraviti. Strogo bo treba nadzirati, koliko živil so obdržali »samoprehranjevalci«. Strogo bo treba izvrševati in sistematično razširiti sedanje predpise o > podaljšanju« zalog. Tudi drugi poročevalec je povdarjal, da bo treba vsa živila »podaljšati«, zlasti pa pritegniti tudi ječmen in oves. Poskusi z ovseno inoko so se obnesli zelo dobro; celo pri 50-odstotnem zmletju se dobi dobro krušno moko. Predpise glede zmletja ječmena bodo izpremenili v toliko, da se bo odslej 20 odstotkov moke za kuho prodajalo, 60 odstotkov pa porabilo za krušno moko. Na ta način pa bdo začeli mleti šele tedaj, če sc bodo obnesli tozadevni poizkusi pri peki. Končno so bili sprejeti sledeči predlogi: 60-odstotno ječmenovo krušno moko se sme peči le zmešano z enako množino pšenične moke. Obe vrsti naj se zmeša žc v mlinih. Oves naj se zaenkrat melje samo umetno posušen. Iz pšenice naj se najprvo zmelje 3 odstotke zdroba, sicer pa samo pšenično enotno moko, ki je dobra za peko in kuho. — Smrtna nesreča občinskega načelnika, 24. t. m. se je peljalo na enovprež-nem vozu več oseb s semnja v Novem mestu. Na klancu blizu Mačkovca je odpovedala zavora, voz je z vso silo udaril ob breg, taok da so vsi potniki odleteli z voza. Pri tem si je občinski načelnik Ivan Kramarič iz Suhorja razbil črepinjo ter je naslednji dan umrl, njegova žena Marija si je zlomila roko in nogo, voznik Radoš iz Hrasta je dobil notranje poškodbe v spodnjem telesu, posestniški sin Bravan si je pa zvinil roko. — Smrtna kosa. Umrl je v Št. Lipšu ob Krki g. Gregor Švikaršič, učitelj v pok. in posestnik, star 81 let. — Umrla je Ivana Sernc, oskrbnica ruške koče. — V Coge-tincih je umrla posestnica Ana Sernec. — Oskrbniku grofice Brandis Mihaelu Kovačič je umrl na davici sinček Jožek. — V Argentiniji je umrl bivši izdajatelj celovških »Freie Stimmen« Albin Matschnig, star 77 let. — Novi 181etniki. >Arbeiter - Zeitung« piše: Sedaj nabijajo razglas, ki pripravlja na prebiranje mladeničev, ki leta 1917. dopolnijo 18. leto, Po § 14. črnovojniške naredbe morejo namreč tiste, ki leta 1917. dopoluijo 18. leto, že 1. januarja 1917. poklicati na prebiranje. Kdaj da bo to prebiranje, še ni znano. V razglasu se pa naznanja, da so imeniki na Dunaj pristojnih leta 1898. rojenih mladeničev že gotovi in bodo od 3. do 10. novembra na magistratu razpoloženi v vpogled. Kdor opazi kako nepravilnost, jo mora uradu naznaniti, — Iz ruskega ujetništva se je oglasil praktikan Kranjske dežel, banke, g, Janko Grašek iz Kamnika, katerega so pogrešali domači že od 13. avgusta. — Iz ruskega ujetništva sc je že parkrat oglasil poddesetnik, trg, sotrudnik iz Kranja, Franc Lavtižar, doma iz Verja. Piše iz Kamenke, da je zdrav, in sicer svojemu že pred letom umrlemu očetu. — Oglasil sc je iz ruskega ujetništva enoletni prostovoljec Edo F a j -d i g a, piše da je zdrav, ujet jc bil 28. julija. Iz Ijudskošolske službe. Stalno je vpo-kojen radi bolezni nadučitelj v Metliki Valentin Burnik. — Za provizorično učiteljico v Mirni peči je imenovana abs. učit. kand. Gabriela Hladnik. — Suplirala bo in začasno vodila šolo v Oneku učit. suplenti-nja Berta Žejn, učit. suplentinja Angela Mandl pa v Šeflerjih. Z vojaško patrono se jc zopet poškodoval 14 let stari posestnikov sin Martin Fine iz Škofeljce št. 20. Včeraj zvečer je dregal v patrono z žico, nakar je eksplodirala ter mu težko poškodovala 3 prste na desni roki. Pripeljali so ga takoj v tuk. deželno bolnišnico. Pri popoldanskem ШтШ pri Sv, L. ou Soči. (Izvirno poročilo »Slovenca«. Ceste mrgole tovornih vojaških vo-I zov, avtomobili vseh vrst ~ tudi oi\i zaznamovani z rdečimi križi — divjajo naprej in nazaj, v taboru lirešče harmoniko čokatega Ogra in melanholično odmevajo glasovi tumburice bosanskega cigana: »zaplakala stara majka Džaferbegova« ali »Bračo draga, kopajte mi raku, svaki baci name zemlje šaku,« pesmica, katero so posvetili zvesti Bosanci manom rajnega Tineta Kanduča, kateri spi gori na Mengorah večno spanje. Med tem vrvenjem pretresa topovski grom bojno polje. Druga za drugo padajo granate v Sv. L., kjer skoro nobena hiša ni več nepoškodovana, ampak vsaka priča, da leži Sv. L. v fronti in da so oni, ki so še ostali doma, pravi junaki, da je to ljudstvo slovenske krvi. Ubogo ljudstvo! Popoldanski nedeljski blagoslov -p cerkvi. Da, par korakov za zakopi se vrši reclna služba božja pri Sv. Lu. Cerkev in ljudstvo sta vsako minuto v največji nevarnosti, cerkev in ljudstvo, oba sta že izkusila ognjeni krst in izdajstvo Italijanov. Cerkev je ranjena, težko ranjena. Levi stranski oltar je razbit, v tleh pred njim jaima, kamor jo treščila granata, orgije raztolčene, spovednico razsute, okna sesuta. Veliki oitar sv. L. je nepoškodovan. Junaške smrti za to cerkev, ljudstvo in domovino je umrl župnik F. In prihajali so k blagoslovu trpini ia Sv. L., iz M. in M. in drugod, prihajale so žene z izrazi trpljenja na obrazu in prihajali so bledolični otroci. Milo in nalahno se oglasi nabožna pesem tega ljudstva, vsa cerkev zadušeno, boječe in otožno peva, ranjena cerkev ječi. Pritajeno, a vendar zaupno peva. ljudstvo: veruje v Pravičnost in Usmiljenje, veruje na odrešenje. Doma glad, napol porušena hiša, oče počiva na ga-liških tleh, gori na griču sovražnik, ki preti vsak čas razrušiti še zadnjo steno: ali niso to trpini in junaki? Njih stanovanja so podzemeljske kleti! Zaupno plove pesem do Vsemogočnega: »Gospod, milost, milosti« Ali zadušeni, pritajeni so ti glasovi... To je pesem ljudi, ki so vajeni robstva, ne upajo se glasno zapeti niti ' v cerkvi, kot bi bili prepričani, da smo Slovenci na potu vsem drugim narodom, da smo zato, da robu jemo. Tiha pesem umolkne, veter zavejo skozi razsuta cerkvena okna, zunaj so čuje drveči avtomobil, sliši sc peketa-nje konj, gori na hribu zagrmi top — zunaj divja vojska. Duhovnik moli molitev za mir. Vse prisluškuje in moli v mislih za njim, vseh oči so prepričevalno obrnjene proti velikemu oltarju sv. L. Ljudstvo moli za vladarja, za domovino, za svojce ... In zopet otožna, nabožna pesem, da se človeku krči srce. Ali ni to ljudstvo zaslužilo boliše usode? Ali mu bo prinesel mir zaželjeno srečo in zasluženo pravico? Izkazali smo svojo zvestobo vladarju in domovini tako, da so morali našo hrabrost priznati tudi oni, katerim smo vedno bili in smo trn v peti. Gologorv, Grodek, Dukla, Oslavje, Asirska planota, posejani z grobovi slovenskih junakov, pričajte in prosite za nas, da bomo po vojski tudi mi imeli prostora, v naši ljubljeni monarhiji, da našega naroda no bodo zaničevali, cla bo slovenskemu narodu domovina, za katero jo prelil toliko krvi, tudi pravična mati. Quidam. Razne novice. Prebivalci na Marlu m svetovoj« ska, Posnemaje angleška vojna poročila, je objavil znani angleški časnikar v Daily Mail« poročilo na .zemljo odposlanega zastopnika kralja Martovega tamošnji vladi v naslednji humoristični obliki: Prevzviše-no Veličanstvo Marta! Po dolgi, dvesto-sedemdnevni poli po zračnem prostoru smo srečno prišli na planet, ki mu pravijo Zemlja. Zdaj si dovoljujem poslali tole brezžično poročilo. Pristali smo v deželi, ki se imenuje Anglija in smo v njenem glavnem mestu, Londonu. Tukajšnji ljudje niso nobeni velikani, pa tudi tako majhni kakor mrčes ne. Govore in pišejo s pomočjo istih pripomočkov kakor mi in njih govorice smo se hitro naučili. I njih vsakdanja hrana je za Marčane užitna in prebavna. Dasi se nam tu ne godi slabo, nas navdaja naše bivanje na zemlji lc s silno žalostjo. Zakaj narod Britancev in narodi drugih kraljestev in dežel so v najbolj ljuti in najbolj grozni vojski med seboj, S tem se pojasnujc tudi strah in trepet ob našem prihodu, ker jc ljudstvo menilo, da je priletela neprijateljska zrakoplovna ladja. Prišli smo do prepričanja, da je ta angleški narod, med katerim se baš sedaj nahajamo, izpostavljen mnogim velikim nc- varnostim. Zakaj njih voditelji jih prav ne vladajo, so nerazsodni, malo izdatni, in pripravni za energično odločitev. Kljub temu, da morajo Britanci svojo kri prelivati, pravijo vodilni krogi: To ni vaša, temuč naša vojska. In tako je ljudstvo pridržano v temi, nevednosti in negotovosti. Ljudje zvedo le malo o pravih vojnih dogodkih, a še tisto, kar zvedo ni resnično in prihaja г velikimi zamudami. Mladi, zdravi ljudje hodijo v civilni obleki okoli, dočim starejši domoljubi, ki imajo ženo in deco, nosijo vojaško suknjo. Britanci si domišljajo, da 60 svoboden narod, v istini pa vodijo ministri vojne kupčije kakor diktatorji. Pošiljajo oddelke proti sovražniku, ne da bi jih opremili s potrebnim strelivom. Tisoči in tisoči mladih mož so žrtev operacij, katere bi razumni ljudje spoznali za nesmiselne in brezupne. Vsepovsodi je videti dosti besed, a bore malo dela. To je, kar smo tu doslej opazovali. Vojska jc grozna in divja dalje ... — Pl. Mackensen govori hrvatsko. Zanimivo je, da je bil oče pl. Macken-sena uradnik uprave veleposestva Schaumburg-Lippe v Viosvitici. Pl. Mackensen je obiskoval tamošnjo hrvatsko ljudsko šolo, ter zna še danes hrvatsko. — Vladni »Obzor« poroča, da je v Zagrebu omejena prodaja bele kave in mleka v kavarnah. — Goska za 50 kron. V Osjeku je bila prodana 7 kg težka gos za 50 K. Originalna preizkušnja. Nekdanji bra-zilijski cesar Don Pledro je rad in mnogo popotoval in zbok tega se je živo zanimal za vse tehnične novosti. Ko je neki inženir izumel zavoro, o kateri je trdil, da ž njo ustavi vlak namah, jo je dal cesar preizkusiti pri svojem osebnem vlaku, s katerim se je peljal, a inženir je moral sam opravljati strojevodjevo opravilo. Na ostrem ovinku se je naenkrat pojavila preko tračnic ležeča skala tik pred vlakom, ko je drvil s 32 angl. milj na uro. Ali inženir ni izgubil zavesti, ampak je brž porabil svoj izum in vlak je — obstal. Cesar se je smejal, ko so vsi drugi soudeleženci hiteli k dozdevni zapreki in so vsi prestrašeni zrli velikansko skalo. Ali dozdevna skala je bila iz papirja in je bila položena na progo po povelju cesarja samega, ki se je hotel prepričati, v koliko se je mogoče zanesti na novi inženirjev izum. Prav mu bilo oderuhu. >Čeh« piše: Ondan sta prišli dve ženi iz Prostejova v neko tamošnjo vas kupovat krompirja. Poljedelec M, je bil pri volji prodati krompir po 30 K meterski stot. Ženi sta želeli, naj se jima pripelje krompir v mesto na dom. Kmet je naložil 6 stotov in je potoma ves vesel izračunal, da bo dobil za voz krompirja 180 K. Krompir je zložil na tla in stopil k ženam po lepe denarce. Ali kakšno je bilo kmetovo razočaranje, ko sta mu ženi ponudili po 12 K za meterski stot. »Če ga pa ne daste, Vas pa naznaniva oblasti zaradi navijanja cen,« sta mu rekli čisto mimo in nič drugega. In mož je vzel s kislim obrazom tiste solde, a zarekel se je, da ne bo nikoli več peljal krompirja v mesto. Prav mu bilo oderuhu! Pomnik Kitchenerjev v Indiji. Vladajoči knezi v angleški Indiji so sklenili, da postavijo pomnik lordu Kitche-nerju. Maharadža iz Džajpura je podpisal 20.000, a maharadža iz Gvalivru 10.000 rupijev v ta namen. Boji pri Verdonn. Iz nemških vojnih poročil zadnjih dni /e razvidno, da so Francozi osvojili vas in fort Douaumont, Okolnosti, pod katerimi se je to zgodilo, so nemškim četam le na čast. Megleno vrem eje pospeševalo francoski napad, nemški jarki so bili razstre-Ijeni, in fort Douaumont je gorel — gotovo posledica zažigalnih izstrelkov. Le nerade in šele na izrecno povelje so se nemške čete preselile v dalje proti severu pripravljene postojanke. Krivico bi delali nemški sili in veličini, ako bi ne priznali, da so Francozi dosegli uspeh. Nočemo ne precenjevati ne podcenjevati in pomen dogodka čisto stvarno premotriti. Kar so Francozi sedaj nazaj osvojili, je le drobec tega, kar so bili Nemci meseca februarja v svežem poprijemu skoraj na en mah pridobili. Ako vzamemo prostor, nam je lahko izračunati površino trikota, katerega so osvojili Fran-oozi. Osnovnica znaša 7 km, višina k trikotni osti Douaumont 3 km, torej cela površina 10-5 km3. To pač ni veliko. Če vzamemo razne točke, ni mogoče tajiti, da je sicer Douaumont taka točka, vendar pa ne Srvovrstne važnosti. Glavno vprašanje je: e-li uspel predor? Odgovor se odločno glasi: Ne! Kako bi bili mogli drugače Nemci tik severno od tam zavzeti nove postojanke? Še vedno so v posesti pretežnega dela meseca februarja osvojenega vzemlja. Iz francoskega poročila z dne 26. t. m. v. Križu. lllng mu bodi spomin! Ljubljana, 28. olU. 11)10. Žalujoči ostali. Mim poročil Splošna volilna pravica v Budimpešti. Budimpešta, 27. oktobra. Mestno glavno zastopstvo je s 153 proti 40 glasovom sprejelo predlog Viljema Vazsonyja, naj se prihodnje občinske volitve izvrše na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Poslala se je vladi tozadevna resolucija. Nova črnogorska prestolica. Črnogorski kralj Nikita se je preselil v Franciji v vilo v Neuilly-sur-Seine. To je veliko poslopje, ki ga je vzel v najem zdravnik Mor.in. Častno službo izvršuje 18 vojakov in dva častnika. V Neully-sur-Seine se je preselila tudi črnogorska vlada. Neully je znano izletno mesto pariško. Polet čez Atlanski ocean. Amsterdam, 27. oktobra. Kakor poroča »Nieuwe R. Courant« se bo v poletju 1917 pet letalcev potegovalo za nagrado 100.000 dolarjev, katero je ameriški aero-klub razpisal za prvi polet čez Atlanski ocean. Hughes in nemški Američani. Reuter javlja iz Newyorka: Ker očitajo demokrati kandidatu republičanov Hughsu, da bi rad pridobil glasove Nemcev, je rekel Hughes med svojim govorom v Broo-klynu: »Ne želim, da bi kdo podpiral, kateremu je več kaka druga korist kakor korist Združenih držav in ki bi hotel narod podvreči tujemu vplivu.« Neprikrajšane hoče ohraniti ameriške pravice na morju in na suhem. Slov. vol« narodne pesmi :•: za štiri glasove, 1915. ;-: Fran Marolt, Ljubljana, K 1-50 in K 1-80. Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najiepse dar.lol Kdor rabi stanovanje, lahko kupi takoj v Ljubljani na Dolenjski cesti štev. 3, enonadstropno s 6 sobami in 4 kuhinjami z napeljano vodo. Zraven je lep vrt s tekočo vodo. Kupcem daje pojasnila Anton Pele v Ribnici ali v Ljubljani na Dolenjski cesti štev. 62. 2517 Najcenejše V ■лг^лп лгдолш domačega izdelka pripuioča po nainižp ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini Josiptesr, inanHttn, LjijM, Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4. Popravila točno in ceno. Išče se k boljši družin; v Krško nn Dolenjskem pridna in krščanska v srednjih lotih, ki so razume na vsa hišna deln. 1'luča 20 do 24 kron mesečno. - Ponudbo sprejema upravništvo „Slovenca" pod št. 210— zelo lepe, okoli 15 pesti visoke, po Spleta stare, pripuščene, dobre za tek in vožnjo, so naprodaj, ker nima hlnpca, pri I. MODIC v iNovivasi pri Kakemu. — Cena po dogovoru. 2543 Deželna zadraiga fissielasatee© SDiiaPOf£e M28 K?a2ljE*S2Hl. doje na znanje, da se je sklenilo na izvanrednem občnem zboru dne 26. oktobra 1.1. vsled podra-ženja vseh, v sodavičarsko stroko spadajočih stvari, primerno povišati izdelke sodavičarjev in sicer: sifsn na IG шст. in pokaUce na 20 steklenica. 2 leti star se ШШ na Follaaski restt L 55. Pravi tržaški bBčevnikS vseh velikosti dobijo se le še samo pri tvrdki OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Martinova cesta 15. Razpošiljam na vse strani na debelo in 1542 na drobno. 4-80 40-42'- želi mesta. - Naslov pove uprava lista pod št. 2541. Čchala zdrava, suha, jedilno blago K 6S — . U!U"' za 100kg; za 1000kg 640 K. Сезеад, prima blago, kg..... 9.1ШЗШ&! zat,°ii P° 3C0 in 360 kosov ' zajamčeno zdravo blago . H isto XGiŠe le v celih vagonih po ша.м љчјјв, dnevnih ceuah Piškoti v kartonih po 70 kosov . . okrogli, v kartonih po 70 kosov, večji...... v kartonih po 140 kosov Fmižaatfl, bombe, narezki, 140 kosov Rakati v kartonih po 140 kosov . dobavlja na vse strani 205 4-90 3-G0 4-90 490 2395 [ШиШ, Gradec, Mm štev. 30. ss/Z/s/s/S/fAre+f* « V ^£a;več-a izbira krasnih, susžih in suhih vencev, šo vsakovrstnih aranžmajev se dobi na'ceneje cvetličnem salctiu Viktor Sa)t, CS255SCO? Ss'enburgova uiiea št. 6 2529 zraven glavne pošte. жљжзежЕ. assKEs Neizprosna smrt nam Je ugrabila našo nenadomestljivo КГегк rabljeno teatrico Ivanko Zakofntk danes ponoči, po mukepolnem trpljenju, previdena s svetimi Akramontl, v 20, letu .starosti. Pogreb predrage se vrši v nedeljo dno 29. oktobra ob 4. uri popoldne iz Most št. 18 na pokopališče k bv. Križu. Moste pri Ljubljani, dne 27. oktobra 1916. Helena Magisler-Zakotnik, Ignacij Magister, mati- Cirila, M nka, očim. sestrici. ЖдаКбаШИив M oznanilo ! Vsem ccnjenim gg. lovcem in slavnemu občinstvu naznanjan:, da sem pričel zooet preparirati in gatiii vse vrste ptičev in živali, za kar sc naj tople je priporočam. V. HERFORT, preparafor. — Ljubljana. Slan. Vrazov trg l. —• Si'. Petru nasip 71. Ostanke soeč iz cerkva kupi JOSIP C U L O T, Trst, ul. Giulia 82 IV. Istotam se kupujejo tudi stars ввЈеаеие preproge. Dober trg. tečaja, želi primerne službe v mestu ali na deželi.--l'od šifro »Marljiva«. rabljen, kupim takoj; biti mora v dobrem stanu. Ponudbe na L. REBOLJ v Kranja Iščo mesta v trgovini z mešanim blagom ali pa v mnnufakturni trgovini. — — Naslov pove uprava lista pod štev. 2535. vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. K.U3LAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah 2383 ттш. po najnižji ceni pri K. A. URE GAR Sv. Petra cesta 21-23. tlina največja razpoši-Ijalnica elektr. žepnih svetilk na Kranjskem, M •■ Edini tf; •k c.ires$e volaševaiec oiasovlriev in irgo.ee cLsDii Ljubljana, Wo!fcva ulica š!. 12. Zaloga ter izpo-sojevalnica ц1а- sovirjev, pinnln in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec elnl zavod za vglaševanjs ter popravila vseh glasbil. Vglasevatec v »Glasjeul inatlclo ter v vseb slovenskih 7."rodih delalo frspisfi, o tem lahko izve* v m čni novi knjižici: „Brat Gabriel Giraud in njegova uetaiKva v Rajhenburgu. Dobiva se pri 00. trapistih v Ra.hen-burgu, v Katoliški bukvami v Ljubljani, pri J. Krajec nasl. in Urban Hurvat v Novem mestu in po vseh drugih knjigarnah. Broširana knjiga velja K 2-?>0 in v plut no vezana K 3'50, po poŠti pa pr obeli po 20 vin. več. - Te ne samo vseskozi zanimive in s primernimi podobami okrašeno, ampak ravuotako poduine in zabavne knjižice bi no smelo manjkati v nobeni šolar-ki in društveni knjižil ci. Sezite tedaj po tej nenavadni knjižici vsi Slovenci, vso šolske, farne in izobraževa ne knjižnice ter kn:ižnice Marijinih tiručb itd.! „>297 v velikih iu manjših Uotieinab se kupuje. ponudbe z označbo množine in cene na upravo tega lista pod , Gebelni vosek". Načelstvo deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani naznanja, da je nje večletni član, gospod brloski mojster dne 27. t. m. preminul. Pogreb se vrši v nedeljo dno 29. oktobra 1916 ob 4 uri popoldne iz hišo smrti Breg štev. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. oktobra 1916. хштттшшшшш ' Brez posebnega obvestila. Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem pretužno vest, da je naša izkrenoljubljena, dobra mati oziroma stara mati, sestra, tašča, teta in stara teta, gospa Ш. вш zasebnlca dne 27. t. m. po kratki, mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere v 88. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo dne 29. oktobra ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališčo k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1916. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 1 n 1 imih I Žiaiofi ostal!. Za OREHOVE ter Javorove, esenove, češnjeve ln macesnove HLODE plačuje vodno najvi&jo cona m sprejema plemena ponudbe z navedbo množine lesa PETER J4NGSLO, žaga, Seebach pri Beljaku, poproi Ljubljana Povečane slike do naravne velikosti, kakor tndl oljnate portrete na platno izvrtuje umetniško po vsaki fotografi ii DAVORIN ROVŠEK prvi fotografski in povečevalni zavod y LJubljani, Kolodvorska ulica 34a. Prodam 50 bi zajamčeno pristnega brinovca ter kupim večjo množino lepih, zdravih jabolk fonndbe pod »Dobra cena« na upr. Slovenca. PJemenski • prasci se prodajo pri Svinjerejski družbi Ljubljana Dunajska cesta 29. 2319 Zairtaške nove in stare ||U||)i vsako množin tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija prohkovih zamaškov. Prvo hranisho codieile za umetno steklarstvo m slrhanie na steklo Avgusta mm Ljubljana Dunajska cesta štev. 13 pri „Fiaovca" ee priporoča slav cerkvenim pred tojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega sto-klarstva ic slikanja na steklo, za stek a s'vo v .iguiatni in navadni 01 lamenttkl, stavbno ter portalno steklarstvo — Za oga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi >n proračun na zabtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago. Ti Najbolj priporočljivi so: • Pfaff - brzošivalni stroii ni,n,,ltlH,n,ntttfniiimiiNtniniiirim>niniiif k! so najpopolnejši ln najboljši na svetovnem trg i Posebno pripravni za umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogovic i. t. d. o čemur datam Drezplačen pouk. Lahek in tih krogličen iek; šivajo naprej in nazaj. Solidne cene io ooodno odplotevanie. Zaloga šivank za vse vrste Šivalnih strojev, olja in posameznih delov za stroje in kolesa. IQN. VOK spccljalna trgovina s Šivalnimi stroji ln PUCH-kolesi. Ljubljana Sodna ul. 1, zraven 60dne palače. Orehov les Kostanjev les v hlodih, v polenih in hlodih 3407 kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprijena zava ovanja ni doživetje In smrt otrožkh dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja Javen zavod Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju ie oo prvem letu: Stanie zav.irovanj konrem leta M4. . . .........................K 173,490.838'- Stan,« garancijskih fondov koncem leta 191?..............k 48,7j2. .22-76 V letu 1914. se ie izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobička . . K 432 232'66 Kdor namerava skleniti živijensto zavarovanje, veljavno za ООЈПО zaoairoaailie, nej se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastoni m роЈшше pros o. 1439 НГ Sposobni zastopniki so spreimeio pod najugodnejšimi pogoji Ma ije Terezie cesta St 12. A. Mildner-Jeva nasL P. Barboric Ljubljana, Mestni trg št. 7. priporoča bogato zalogo dunajskih modelov, nakičenih in praznih cvetic, peres, i. t. d. V žalnih klobukih vedno velika izbera. klobukov Popravila hitro in ceno. Najnižje cene. }n 'tiiK v l.jublinm; Anton Sušnik, c. kr. £ i. mna/.iski »role-or v Ljuui ani. dr. Viljem Sobvve.tzer. odvetnik v Ljubljani: dr. Aleš Usen.ćn'k, protesor bogoslovni v L:u>l|ani- t'rai Veri) c, o kr. gimnazijski protesor v L.ubijani; Ignacij ZapiO>nik. katehet v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržič, o kr protesoi in Kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadez, kateliet v L|ubijaui; £ Gruaet c. kr. lin rač otluiial v L|ubl;ani Ivan Mlakar, protesor. v Ljubljani, Avjuitin ia,o. o. kr rač. levideut ia posesuiik v L,ubljaai. m 8 *t лтмт mmm mm Brzojavke: Prometbanka Ljubljana. C. kr. pi-iv Telefon St. il. Sološna prometna banka podružnica Lfubliana, Centrala na Pnna n. - Ustanovljena 1864. -34 podružnic, Uogal Шаг m trjj Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij n. pr Prevzemanje deaarnib vlo) na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na Konto-korent z vsakodnevu m vedno ugodnim obrekovanjem — Ueuai se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — hupo vanje in prodajanje vrednostnih pap rjev strogo v okviru uradnih Kurznih poročil. - Shra njevanje in upravlianie (depoti) vrednostnih papinev ia posojila name. 15 Ustmena ia plamena pojasnila is nasvet; o vseh v bančna siroto араЈа,ооШ iraasa«cijaj vse^iai Јгегр acao Stun irni!i vn i na araaiiae n uioa ina iJ sapi. taitt ^ ljS2i5.i2U 31. decembra 1915 na unjižloe in tekočI račun £*>8,.'Ш76 Su. Psira cesta. Delavki kapital in raserve 65.UJD.ogj kron. Najkulautnejše izvrševanje borznln natocll na vseh tuzemskih in inozemskih mes tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papiriev. - Kupovanjo in prodajanje deviz, valut m tujih nuvccv. — Najemodaja varnih pre lalov samoshrambe (safesi za ognjevarno snranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebuniii vrodiiDstniu papiriev. — 1'roineso za vsa žrebanja 10 »««na garancija. Dober, zanesljiv, lep, Nad J milijonov v rabi. Naslov za pisma: ios. Peteline, Ljubljana se dobi le pri; Sv. Patra nasip 7. i 11 C" 11 tovarniška zaloga „Sntzner in jRfrana" brezplačen v hiši. — Zalogo si vsak lahko ogl v £iubliani, sv. Jetra nasip 7, blizu frančiškan, mostu, za vodo, levo, 3. hiša. strojev v priprosti in luksus opremah, barva lesa poljubna, vsi stroji vezejo (stikajo), krpajo perilo In nogavice ter šivajo naprej in пагај. — Pouk v vezenju brezplačen v hiši. — Zalogo si vsak lahko ogleda ter posamezne sisteme strojev poiskusi v trgovini V (jTItambilije vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver iu izdelovatelj kavčuk - štambilijev Ljubljana, Dvorni trg št. 1. Ceniki traoko. 563 Cenik/ iranko. нмшшшшшштшГО POZOrl Blago Рзд! se vsaki dan podražuje! nalezljivih j'flijrt jo odlično zabra-UIU nieva'no sredstvo Zaloge v Ljubljani pri gg Ant. Sara-bon. Julius Elbert. P. Lassnik. aaaauuLinnt iona 8 vinarjev (za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. — Frva tovarna ur JAN KONRAD, c. in kr. dvor. založnik Briix st. 1552 (Češko.) Nikol ali jeklene ure na fcidro K , V—, 8 —, Vo|uo - spominsko nikelu ali ickicne ure K II —. K 2*— armadno radij, ure iz nildia ali ekinK.12—. .Msivno sroorno lioekopi i emunt. ure s sidrom K 19 — K 20 —. Huclilko. stensko m uro ua .stojalo v veliki izbori po nizkih cenah 3letno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju Zameua dovolien ali denar nazaj Ivan Gričar Šelenburgova ulica št. 3. Zaloga izgotovljemh oblek za gospode in dečke 2155 HMERIKflNSKI SLOVENEC jc prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu. Cenjenim rojakom in slavnim denarnim zavodom priporočamo svoj Bančni Oddelek za pošiljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. — У 1006 N. Chicago St., Joliet, III. U3A. • Vse naše poslovanje je zajamčeno! do! Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154. # C o '5 P л ja o o o. t/5 CD Z BRATA EBERL Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. n л 3 (9 X O ЗГ o o (O o ги N 3 o •-t 3 ГЗ Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. ИШИНВШШН filnica. registrovana zadruga z neomejeno zavezo Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje brani nih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.