3. številka. 1. j ubijana, v ponedeljek 5. januvarja XVIII. leto. 18H5 Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji Ust v sredo 7, januvarja 1885. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, kuterim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ▼elja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr.. „ pol leta........6 „ 50 „ . četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na meseoročil, ker nemujo brzojavnih /vez ali sta pa te vuičila in raztrgala silni vihar in .sneženi zamet. Istina je, da so ravno po Spanjskem hiše juko slabe, prav prvotne ali primitivne in tla se torej uikakor ne morejo ubraažti količkaj s lnejšemu potresu, a vender: hiža je hiša, dasi slabo zidana in prvotna, je bodi si že kmetu ali kakemu ubogemu trpinu tolike cene, kot bogatinu velikauska in po najnovejših načrtih zidana palaca Silni potres tudi slednjej ni prisancsel: oba, kmet in gospod izgubila sta svoj dom — svojo hišo. Ako z znanstvenega Btališča opasujemo silne potrese po Španiji, so ti jako čudna in nenavadna prikazen. Po nekaterih krajih čutili so samo |>o tri, po drugih pa ne ravno oddaljenih mestih pa že pa IG—17 sunkov. Mej potresi bliskalo se je na čisto jasnem nebu iu ljudje zapazili so nekako bliskovo žarenje. Tudi to je čudno, da so imeli v Španiji 24. decembra minolega leta, t. j. tri dni pred katastrofo isto tako (ne ravno hud) potres, kakor v Zagrebu. Najnovejši silni in čudni potresi bodo dali naravoslovcem mnogo dela in truda za razozljanje te nenavadne prikazni, katero je spremljalo tudi otlo poku topov podobno bobnenje. Špaojski kralj Alfonzo podal se no s tremi svojih ministrov v ponesrečene pokrajine in po vseh krajih se sam na svoje oči u ven I o grozoib katastrofah. Vlada poslala je že komisarje v vse nesrečne kraje, da se ti natanko pouče o strašnih škodah in groznih učinkih silnega potresa. Kralj dovolil je iz svojega lastnega premoženja veliko vsoto za ptBCtrrtaM državljan', f»r nakani, da se mora takoj kolikor DMttBO odpisati tn še aaoitaH .1 .v-fk v nesrečnih pokrajinah. Fo v s, j Šjtaujskej nabirajo se milodari za ubogo in podpore potrebno prebivalstvo. Kakor smo že poročali, so nasledki in učinki vedno ponavljajočih se potresov istinito gru/ui in neizmerni. Tako so v poktaiinah: Granadr. in Maiaga Čutili 30. decembra m. 1. zvečer ob 7. in 10. uri zopet dva silna pctresi. Mno«o vsled prvega potresa le omajamo in razpokanib hiš in poslopij se je pri tej ne.'godi popolnem podrlo. Osobito trpela 80 mesta kakor: Velez, Periaua, R ogordo, Vinuela, Alfarnatejo, Arhidooa in Torroz. Revno obč nstvo prebiva pri silnem nuazu in vlažnem vremenu pod milim nebom, bogatini in gospoda pa v vozeh po javnih cestah in trg h. V hiše si nihče več ne upa. 26. in 27. m. m. voičil je potres v Granadi razun obilo hiš tudi ffliuej, vseučilišče, vladino poslopje, bolnico iu vjetnišnico. Mesto Albuqueiqe je popolnem razdejano in mej mnogimi mrtveci je tudi obilo mestnih uradmkov. V Alhami je 1000 hiš podrtih in 30. m. m so že iskopali 192 mrtvecev izpod res valin. Abunuela j" sama podrtija, čim dalje kopljejo tim več dobe ponesrečeni ljudij ; dosedaj iz-grfbli so že 350 trupel. V tem mestu, broječem 2000 duš, pokazal se je vladine) komisiji strašen prizor: polovico hiš čisto podrtih, mej temi mestna hiša in stan samostau, stok iu |ok v razvalinah živo pokopan;h mož, /en in otrok, okolu ležeča vsa razbita trupla 199 mrtvecev, katerih ljudje nemiijo časa pokopati, biteč iskat svojih predragih v podrtijah, na vozeh ran encl (okolu 60), katerim streže;o nuue. V Alhami razkopava la/.valine tudi vojaštvo. 350 mrtvih osob so dosedaj že dobili tukaj in v Zafarrayi 50. Nadalje je mrtvih, kolikor so jih dobili izpod podrtij, v 0'ivaru 150 in v Antekveri 300. V slednjem na severuej strani Maiage ležečem mestu obi' Bkal je prebivalce prvi potres na planem, ker so hiteli redi praznikov ravno iz cerkva domov. Zavladal ;e mej njimi tolik strah, da so možje z ženami in otroci vred po ulicah in trgih na kolenih k Bogu molili in vse svetnike klicali na pomoč. Kakor druga španjska mesta bila je tudi Antekvera ponos . i na sosebno veliko število svojih cerkva: a potres razrušil 'ih je sedem. V Velez-Malagi, v 13 km. prof vzhodu od Maiage ležečem in 30 000 duš broječem mestu, podrlo se je polovico hiš in poslopij. Število mrtvih in ranjenih ni še natančno | znano, a je strašno veliko. V Malagi pobegnili so že mej prvim potresom bolniki iz bolnic in kaznjenci iz jetnišuice, ter se neso hoteli več vrniti v svoje celice, rajši prebivajo sedaj na mrazu po dvoriščih, nego na gorkein pa v veduem strahu in trepetu. V Pr egu de Cordova m-vstal je grozen strah sosebno v gledališči. Veliko ljudij poskakaio je is okenj viših nadstropij naliud.j, ki so trepetaje čakati okolu gledališča. Pri tem ubila sta se dva otroki iu 40 osob «e je teško ranilo. Isto tako je veliko trpelo 2000 prebivalcev mesteca Canillas de Aceituno pri Velez-Malagi, katero je tudi popolnem razdejano. Mnogo ljudij je mrtvih iu še več teško ranjenih. To je skromen popis, komaj desetinka tega, kar je prouzročil silni potres v mino'ih 10 dneh, potres, ki je trajal le malo sekund, ponav jajoč se v 2 do 17 sunkih, a napravil toliko gorje in tolike nesreče španjskim državljanom. Pomnili bodo ubogi prebivalci pirenejskega poluotoka miuole praznike, ter z nami vred v bodoče še presrčneje zdihovali k Bogu: »š'be potresa"reši uas, o Gospod!" Beta. Rusi o Nemčiji. V mnoge ruske kroge že prodira prepričanja, da pol.tka nemškega kancelarj* skuAa Rusiji samo škodovati Posebno pomenljiv j" v t »m otiru članek v časopisu „Russkaja Misli", kateremu pritrjujejo tudi d.ugi iijsii, če tudi u.i-ltio d ta list marsikaj proeruo vidi. Ta n-t pitfe: „l'ru-i: /\da vedno trdnj«^ ir..;»'i meji l* i•*, v buni in predBtraža kadar napade Prus ja Rus jo. Neizmerne veliko Btrateeičnih Železnic se j« gradilo prot Rus j. Tudi Avstrija zida, spodbujena |>> Prurdji trdnjave in strategične železnem na svojci meji. C do Rumu-nija, katere miuisterskemu pted tedniku gosp. Bra-tanu je že knez BUmarck pret I /. vojno, je postala nemška zaveznica in obljubila pomoč v vojni proti Rusi;.'. V Carigradu zapoveduje Nemčija. Kemiki pualanik ima odločujoč up jv ua miuistcrski sovet, nem-ki podaniki so v tur3kej vojaki, vodijo tur-ke tiuance iu administracijo. Nemčija s: je osnovala poslaništvo v Teheranu, da utrdi svoj upliv v Perziji . . . Naposled preskrbujejo K.taj nemški liferant« z evropskim orožjem in ladijami, nemški inštruktorji vadijo kitajske čete; po njih svetih se kolonizujejo ozemlja ob ruskej meji s kitajskim prebivalstvom in gradijo trdnjave. Ako pregledamo na zemljevidu vse naše sosednje dežele od ustja Nje-mena do u^tja Amura, ali ud baltijskega morja do tihega oceana, ne uaidemo, izvzemši Afganistan, kjer bomo vkup zadeli z Anglijo, niti pedi zemlje, kjer ne bi delala proti nam nemška roka, ki stvarja okrog uas železni ohroč, katerega člani nas silijo povsod mirovati in odjenjevat:, in so pripravljeni na katerem koli mestu na migljaj iz Berolina napasti našo državo. Politični razgled. Notranje rtužefle. V Ljubljani 5. jauuvarja. Državni zbor bode takoj po božičnih počitnicah zkč^ 1 posvetovanje 0 uredbi duhovenske plače. V 1 ruuvarji se začne budgetna debata. V inerodajuih krogih Upajo, da bode do 24. marca rešil dr/.avn s bor najnujnejša dela, tedaj se bode pa zaključil s prestolnim govorom, ki bode omenjal delovanje državnega /.nora v minulej legislativnej dob; in glavna dela katera čakajo novega državnega zbora. Nove volitve s« bodo razpisale že v aprilu in vršile se v maji. Deželni zbori bodo zborovali v juliji, avgustu .n septi mbi u. Kakor neb t n listi javljajo, je naučno ministarstvo sklenilo ustreči želji dalmatinskih po-Blancev iu laško g nmazijo in realko v Zadru pre-meiuti v hrvatsko. Mla toči ski poslanec Tilscber je svojim voliicera v Jilovem poročal o svojem delovanji v državnem zboru. Opra ičei j svoje postopanje pri posveto-nji o £ i*o i . II ikel je, da so ga poznejši dogodki v sboru še bolj prepričali, da bi bili vsi cesftl poslanci pav storili, ko bi bili glasovali proti novemu šolskemu zakonu. O Riegrovem govoru je pa rekel, ua ie trditev .stnro-eskih listov prenagljena, da bi bii ves e> ski klub z Rit grom jednacih mislij. O tem se če alub ni razgovarjal in vendar nikdo ne sme zahtevati, da bi vsi pritrjevali njegovim nazorom. Uradna „BtUner Zeitung" je na prvem mestu objavila vse r Pokrokove** izjave, s katerimi imenovani list dokuzuie nezakonitost razpusta llrnuke trfrovuke zbornic«*, in ravno tako je posnela iz časnika „Moravske Orlice" poročilo, da avtono-mistični krogi na Dunaji odobravajo uamero moravskih Cehov, pritožiti se proti razpustu trgovske zbornice pri upravnem sodišči. Iz tega nekateri sklepajo, da moravski namestnik se še nikakor ni sprijaznil s tem ministarskim ukrepom, da tedaj kourlikt mej njim in Dunajsko vlado še ni poravnan. *»I>o«liije-ai *l rljstko obrtno društvo se je ua posledniem zboru pritoževalo, da se državna tiskarna veduo bolj razširja na škodo privatnoj obrt-niji iu sklenilo peticijo na državni zbor, da bi ta delal na to, da se 1. delokrog državne tiskarne omeji na izdelovanje državnih vrednostuih papirjev; 2. da se vsa druga državna tiskovna dela oddajo potom konkurenčnega razpisa. Mej lirvatsko večino deželnega zbora se baje prikazujejo različna mnenja, kar se tiče porabe zborničnega reda. Nekateri so za najstrožje postopanje z opozicijo, drugi pa, da se bolj rahlo postopa. K prvim pripadata predsednik sabora Hrvat, pred vsem pa ban sam, k poslednjim pa podpredsednik sabora Gjurgjevič in baron Živkovič. —• V zboru je sedaj debata o indemnitetnej predlogi. Za predlogo je vsa narodna stranka, proti pa stranka prava in nezavisnjaki, kateri nečejo z dovoljenjem indemnitete izreči zaupauja vladi. — Hrvatska regnikolarna de-putac ja si je izvolila Nik. Krestiča predsednikom, Mtškatoviča pa podpredsednikom. V n a i ij države. Francoski vojni minister general Campe-non misli odstopiti, kakor se govori zaradi slabega zdravja. Govori se, da bode državni podsekretar v vojnem ministarstvu tuli dal svojo ostavko. General C'tiip'Mion dobil je veliki križ častne legije. Ne-kut n mislijo, d", se bodo po odstopu C«mpeuona taktu w>>hi!a nova pod« repi j etra v Tonking, izpraznil Ke-Lung i i vse vojske sjed niie v Tonkingu. Poveljuj* francoskih ort v Tookiugu brigadni geueral Brere d« i'Id« iuieiiovau j« divizijskim generalom. 1-it: j«vš'. .i državni dohodki do konci oktobra Inuskega leta so za 1,695.304 funte steriingov tnmjdi, nego v ist-j dobi predlaiHkegt leta. — Časopisi se sedaj havjo z novo liong iAUo državo. (Jgihlje se, kako se bode orguoizdvala. Z začetka se je mislilo, da bode republika S ;daj smo pa i/.vdep, d i bode monarhija, m sicer mlajši sin grofa Flandernskegu, brati kralja belgjskeua naj bi (irevzel vl»do nove države. NlOgOV star;i brat hode pa beleiiski kralj, zatega del j ne mor«.* prevzeti prestola kougiške dtžave. Belgijski kralj BSlU ut-ma si.iov in bode prešla krona m naslednike nje- govega brata. Ker je pa bodoči koogiški irralj še mlad deček, hodu do njegove polnoletnosti vlado vodil regeotstveni sovet. In ba4 to je težava, kako na| bi ta sovet bil se>tavl|en, ali iz satnih belih ljudij, ali pa tuli nekoliko zamorcev. Sicer bi pa osoda novega kongiškega kralja ne bila ravno pri. jetna, kajti kongiški zamorci imajo še neko grdo navado, katere še Stanley tajiti ue more. Ko bi jim novi kralj ue ugajal, bi ga utegnili ne Je vreči s prestola, kakor se to drugod zgodi, temveč celo pojesti. Nemški vladni listi so, od kar se je razšla egiptovska konferenca v Londonu, vedno grajali egiptovsko pni,t ko angleške vlade in hujskali Francijo proti Angliji. Jednako so debli tudi nemški diplom..t.:. Glavni namen vsnga tega je pa bil, '/reči v Angliji Gladstonovo ministerstvo. To so pa bajp uvideli tudi francoski vladni krogi. Zato francoski državniki nikakor neso tako nasprotni Angliji v tej zadevi, kakor bi to Nemčija želela. Francozi dobro vedo, da bi to npm nič ne koristilo, ako v Angliji pridejo konservativci na krmilo. Ti bi le bolj samovoljno postopali v Egiptu in še bolj v stran pomaknili Francijo. S*daj se pa tudi Rus'ja v egiptovskem vprašanji neki bolj nagiba na angleško stran. S svojimi posredovalnimi prtdlogi hoie napraviti sporazumljenie mej Francijo in Anglijo v tej zadevi. Ako se jej to posreči, bodo s tem prekrižane nakane nemškega kancelarja, ki se je že domišijeval, da bode tudi on sam odločeval v egiptovskej politiki. To se bode tem ložje zgodilo, ker je tudi Italija prijazna Angliji, kar ji pa nemški vladni krogi jako zamerijo. Iz Beroliua že prihaja vest, da bi to celo utegnilo motiti dobre razmere mej Nemčijo in Italijo. Dopisi. Iz Zagreba 4 januarja. [Izv. dopj Pisal sem Vam te dni, da je Miroslav Malovrh v Zigreb se priklatil, da stanuje pri nekej krčmarici nižje vrste v Ilici, in da se izdaja kot dopisnik Parižkih novim Ker te notice neste hoteli sprejeti, Vam danes priobčujem, da je že odišel iz Zagreba, da potuje peš proti Sibiji. Tukaj mu ni več obstanka, ker ga išče policija. K prof. Kršnjavemu se jo podal pod tui m imenom in se je priporočal knt sl'-kar. Prof Kršojavi je precej spoznal Malovrha, pa ko je mej t- m prišel drugi pohod, je Malovrh odišel ter je vzel iz predsobe zimsko suknjo profesorjevo, katero je šel potem prodavat v Dugo ulico nekemu Židovu, kateri je pa precej spoznal situvacijo, da ima namreč s tatom opraviti. Malovrh je zahteval za suknjo 8 gld., a Židov mu je obljubil 4 gld. Dva goldinarja mu je Židov precej dal, in je rekel, da naj pozneje pride po druga dva goldinarja, ker pa Malovrh ni hotel storiti, ampak je rajši odišel iz Zagreba. In takega človeka smo podpirali Zagrebški Slovenci vsled priporočil iz Ljubljane. — Ko je še na Zagrebškej univerzi vpisan bil, je odnesel dr. Ce-lestinu dober del njegove biblioteke, a Spectabilisu je odnesel sedem tečajev Novic od leta 1855 naprej. Iz Krškega 1. januv. [Ixv. dop.] Silve-strova veselica. Schulverein. Za Na rodno šolo.) Nesmo se varali, ko smo zadnjič o volitvi novegi' odbora našega bralnega društva izrekli opravičeno nado, da bodo novo voljene moči društvo zopet oživele, pa sicer prav kratkem premolku. Veselica, ki jo je nov odbor priredil včeraj, je bila taka, kakoršne so po navadi le v večjih krajih. Petje, katerega smo dalje časa pogreSali, je bilo, kakor običajno, izborno. Pri druzih točkah se je pa novi odbornik, g. P., odlikoval, ki je ta večer pravi junak bil. Pred vsem nas je kratkočasil s svojim šaljivim govorom „0 želodci"; potem je kaj dobro se obnašal v družbi z našim tenoristom g. V. pri predstavi kratkega gledališkega komičnega prizora, „Gledališki ravnatelj." Naposled je pa pri predstavi ^Dolenjske železnice4* na odru našem bil središče cele prav mikavne šaljive predstave. „Dolenjska železuicau ua našem odru je pripeljala nam novo leto 1885; podeba je bila sicer bela (ue črna), a vsa zagrnjena, torej ne vemo, kaj nam bode 1. 1885 prineslo, kakor j a to dobro ometi.1 društveni predsednik, g. dr. Mencinger, kije pr«v zgovproo voščil družabnikom veselo novo leto. B)g ga da.]! Pri letošnji Silvestrov! zabavi je bilo le to obžalovati, da se je skoro premalo udov udeležilo. Večinoma so bili le uraduiti in učitelji, ki so vsi odločno narodni. O vseh meščanih Krških pa žalibog t.e^a ue moremo reči. Na tihem so tukaj nekateri „purgarji" in trgovci, (zm.biti tuli nekaj čudnih uradnikov), k»terim bi bilo morebiti po volji, da bi se tukaj osnoval „Schulverehiu, za katerega je bil nedavno brez vspeha prišel agiiovat dr. M. od BoSUnja iu dr. K. iz 8'Jvnice, Žito bi bilo dobio, da bi se prčelo z nasprotno agitacijo, namreč za „Naiodno šolo", za katero namerava v kratkem naSe „ bral no društvo" veselico prirediti. Naj bi se takrat splošno občinstvo vabilo k veselic;, in pri tistih, ki ne pridejo k zabavi, prosilo darov |e posebej v ta prekoristni narodni šolski namen. Tako se bode potlej videlo, kdo je in kdo ni naš. Iz Kranja 3. januarja [Izv. dop J Kakor vsako leto, tako priredila nam ie tudi letos naša „Narodna Čitalnica" svojo veselica nn Silvestra večer. Naša Čitalnica sme gotovu ponosna biti, ako 80 njeni udje zopet imeli vesel) priliko občudovati g. Dr., ki je kakor vedno tako tudi ta večer izborno pel svojega ^Mornarja" in g. P , ki je s svojim milim, ljubkim in sonornim gh "in v »Nezakonski materi" izvabila vsestransko, gotovo še premalo lus-kavo pohvalo. Prirejena igra obnesla se je v vsakem oziru; ako omenim, da so bile vse vloge v pravih roki-h in da so VBi predstavljalci želi ob.i o pohvalo, vendar ne moremo pozabiti g. P., ki je v Loškem dialektu zares nedosegljivo pogodil kuharja Poranio, ki se veseli koroške maščobe v prihodnji službi. Skupna večerja zadovoljila je gotovo vse zbrane in Šaljiva loterija provzbudila je Veliko, veliko smeha. Ako že navajamo, da je g. predsednik običajno pozdravil novo leto in da je Improvizirani ples tra|al do ranega jutra, označili smo d »volj veselico, katera OBtaue gotovo vsem v najprijetnejšem spominu. Iz Senožeč 3. januvaria. [Izv. dop.] Seuo-žeška Čitalnica je priredila 20. d»c. m. I. v lepih prostorih Mušičeve gostilne tombolo a plesom Zbralo se je toliko odličnega občinstvi , da so bile velike sobe preuapolnene. Omeniti je, da so složno sedel, uradniki /raven radikalcev, v sredini vseh pa ljudstvu obče priljubljena in velespoštovana gospoda: Krlič, c. kr. okrajni sodnik in župnik Okorn, Čitalnice predsednik. Plemstvo je bilo zastopano po Čestitih gg. Franji in Viktorji Gcrzarolliji, c. kr. mogočna mornar ca pa domačih c. kr. častnikih g. Vrt ovci in g. Dejuku iz Pulja. Prenesetil pa je v veselji zbrano društvo gosp. Vavpotič c. kr. brzojavni uradnik iz Trsta iu sicer ne samo s svojo elegantno osobo — ampak tudi m svojimi citrami. Poznat je ta gospod v salonih v Beči iu Trstu in drugod in kot pravi umeteljnik na otrah in skladatelj; nepoznan pa je bil Čitalni'kemu društvu Se-nožeškemu. Da imajo milodoneči glasovi izvabljati po umeteljniku iz neznatnih c»ter tako silno noč, da zabranjuje posamičnemu dihanje, v salonih pri občinstvu navdušenem za harmonično glasbo sploh, za citre pa posebe — je znano; du pa je čestiti gosp. umeteljnik zgoraj navedeno društvo popolnem oča ral, svedočuje to, da je je skoro dve uri brzdal tako, da je pozabilo na jed in pijačo, da mu je donela po vsakem preuehljaji pohvala, burneja nego kraška burja. Zelo dopali iu mogočno uplivali sta njegovi „V veselji in žalosti" in „Njej iz ljubavi". Ogerska fantasija Umlauiova pa je omamila občinstvo popolnem vsled posebnosti ogerske skladbe, še bolj pa vsled umeteijne spretnosti, s katero se je svira!a. Kavno tako so navdušile občinstvo skladbe Ura-lnufove „Pozdravljam tett, „Elvira*, polka franc, in fantazija „Sanje". Kako močno je ta lepa igra vplivala na srčna Čutila občinstva, svedočuje to, da se je pri tomboli, katera je igri na citrab sledila, skupilo 50 gld. in razprodalo 30 srečk nNarodnega doma" — akoravno se je že v Senožečah poprej spečalo nad 90 takih sreček. Po končanej tomboli je razveseljeval brdke plesalke in plesalce gosp. Dolenec, c. kr. poštar z Razdrtega s spretnim sviranjem na glasoviru — do ranega jutra. H konci priporočamo čest. gospoda VavpotiČa vsem sloveuskim društvom, njega pa prosimo, naj ne pozabi, da je b|ii slovenskega rodu, naj zbere venec lepih slovenskih pesnij in naj jih uglasbi za citre. Dodamo še to, da se sliši iz Senožeč sicer navadno samo silni burja — j/, podanega pa se vidi, da Senožeče neso zadnji trg na Slovenskem, ter da bi bilo dobro, da bi si marsikatero mesto od Seno-žečanov nekaj burje izposodilo. Domače stvari. — (^Jurčičevi zbrani spisi".) Čestite gg. bralce svoje z nova opozarjamo na „Jurčičeve zbrane spise", ki se dobivajo v Ljubljani pri gosp. dr. J o s. S t are tu ali pa prt knjigarji: Barobergu a'i Janezu Giontiniji Prvi /vezek („Deseti brat") stoji nevezan I gld.; v prekršene Boni-*eve platnice z Jurč.čevo podobo vezan pa 1 gid. 50 kr.; drogi nvFSek („Jur ; Kozjak* itd.) in tretji zvezek (nDo-men'' i. dr. povesti) v lj;«tn po 70 kr. navezana in po 1 gld. 20 kr elegantno vezana. Dijaki dobivajo pri g. dr. Jos. Starem nevezane zvezke po 60 kr. Doklej s»' ie na prvih pet zvezkov naročilo m -slednjih 38 gu.: Križnik G. v Motniku; Kron-vogtl Jos. v Celji; Uotelj Ivan, duhovnik v Poreču; Kroti kowaki A. v Tarnopolu; M a jar GeSpar, kaplan v Senožečah; Skuhala Ivan, profesor bogoslovja v Mar.boru; Praprotnik Fr., nadučitelj pri D. M. v-Puščavi; Kocjan čie, Josip v Vipol/ah; Skerjanec Janez, duhovnik v H -riab; delavsko bralno društvo v Idriji; G O-m i I š e k Josip, železniški uradnik v Vidmu; Sad-I ni k Julij j r i sv. P nomlii; okrajna učiteljska knjižnica v I Kratiji. Brez Jurčičevih; lepih povestij ne bi smel j biti noben omikan Slovenec. Domoljubi, kupujte jih ! in omogočite nadaljno izdavanje „Jurčićevib zbranih j spisov"! — (Doruberška županija) je v izredne j i S"ji dne 22 decembra jireteklega leta imenovala j pes.lika Simona Gregorčiča Častnim obča-i n o m. (Mestnega vodovodnega c d s e k a i javna seja) bode v Bredo dni 7. t. m. ob 5. uri ; popolndne v mestne) dvorani. — („Zabavni večer",) prvi tega imena, j bil je preteklo soboto v Ljubljanske Čitalnice steklenem BfllOrfu. Navzočnib bilo je 43 članov, katerim je predsedoval g. Vaso Pet rici 6. Berilo imel i je g A. Trstenjak, ki je jako zanimivo poročal ' o prekmurskih Slovencih in uam čital ogersko-slo-vensko pi.-mo iz prve polovice 17. stoletja. Drugi del večera izpolnil se je petjem, raznimi debatami in preprijetno zabavo. — (Iz Ptuja) se nam pi^e 4. januvarja: Tukajšnji domoljubi poslali so letos zopet lepo svotico 29 gld< v Celovec za »Mir". Želeti bi bilo, da ta za Korošce ueizogihuo potrebni list z vsemi močmi podpiramo. Brez denarne podpore bi list ne monel shajati. Podpira naj ga tedaj vsak sloveusk domoljub! — („Kres") ima v prvej letošnjo} številki naslednjo vsebino; Arabela. Romun. Spisala Pavlina Pajkova. — V Cepci. A Funtek. — Sonet. Mirko. — Slika in srce. Nov K. Spisal dr. Stojam — Mušica in smreka. Sleimc — Majka in sinovi. Mirko. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Vuljavec. — O narodnih pesnih koroških Sloveucev. Spisal J. Sebeinigg. — Kavovec iu njega plod. Spiasl M. Cilenšek. — Pozoj. Simon Rutar. — Neprodirnost v fiziki nepotreben izraz. Fr. Hauptmann. — Ko-roško-slovenska prisega ol leta 1G01. J. Skot. —■ Drobnosti. — (Obesil) se je včeraj neki po odgonu prignani dninarski pisar iz Trsta v zaporu tukajšnjega mestnega magistrata. Iz kocov je s pomočjo soza-prtih spletel vrvico in se blizu peči obesil, ter visel že nekoliko časa, ko je prišel mestni jetuičar in ga odrezal. BI je še pri zavesti in kma'u popolnem zopet živ, na kar so ga odveli v bolmco, ker je na umu bolan. — (Z Vrhnike.) Dne 6. januarja priredile se bode pri nas v čitalničnih prostorih veselica v prid pNar. šole" s tem sporedom: 1. Sviranje ua glasovir s spremljevanjem goslij; 2. petje, 3. ples. Mej počitkom srečkaoje in prizori iz tržnih dnij. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Vstopnina za čitalnične ude 60 kr. za neude 1 gl. Ker je prebitek določen v prid „Narodnej šole" vabi odbor vse domoljube k obilnej udeležbi. — (Vabilo.) Uljudno vabimo vso č. gg. člaue k občnemu zboru, kateri bode v. nedeljo dne 11. januvarja oh 5. uri popoludne v dvoraui Slovanske čitalnice (Moote Verde.) Dnevni red: 1. Govor staroste. 2. Poročilo tajuika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev staroste in 8 odbornikov. 6. Volitev pregledovalcev računov. 7. Posamezni predlogi. — Na zdravje! Odbor .Sokola". — (Novi odbor ^slovanske Čitalnice v Trstu":) Dr. Fran Mandir, prvosednik; profesor dr. Karol Glaser, podprvosednik; Lovro Žvab, tajnik; Anton Truden, blagajnik; M. Polič, Ivan Mankoč, dr. Dukič, dr. LoDghino, dr. Stanger, odborniki. — (Mariborska posojilnica) imela je v preteklem letu 241.658 gld. dohodkov, 239.021) gl. 15 kr. izdatkov. Skupnega prometa bilo je torej 480.1)87 gld. 29 kr. - (Pri žrebanji dobitkov nega do m a"; zadele so nadali** ilo'jitke nasledn številke; 57. 95841 8. 86891 113. 2681 58. 5899 81. u.-.05 i M. 69784 59 74213 87. 1 15. 45304 60. 62606 88. 91475 1 16. 23992 61. 19142 89. 80133 117. 39675 62. 87745 90. 88231 118. 18992 03. 60601 91. 49243 119. 83499 04 91998 92. 40758 120 59740 05. 750G 93. 75485 121. 82757 66. 32296 94 27520 122. 52087 67. 23639 05. 65379 * 123. 8585 68. 61046 96 4231 1 124. 86980 69. 55022 97. 55592 125. 81307 70. 11405 98. 99465 126. 59507 71. 23449 90. 76186 127. 12398 72. 4G0 100. 87155 128. 63201 73 72422 101. 11556 129. 22109 74. 62659 102. 898O0 130. 53918 75. 81281 103. 20019 131. 29172 76. 59893 104. 92922 132. 99 431 77. 73812 105. 60SO2 133. 2497 78. 28873 106 91399 134. 51102 79. 69236 107. 59803 135. 74371 80 34259 108. 61978 136. 9988 81. 37 556 109. 62250 137. 22752 82. 58878 110. 2939 138. 107 83. 10765 111. 26931 139. 96499 84. 50450 112 30845 140. 79760 (Dalje priti.) Telegrami -Slovenskemu Narodu": London 5. januurja. Brodovju v kanalu je admiralitcta dala zaukaz, naj se pripravi, da more takoj odpluti. Kakor pišejo „Daily Ne>vsa, ni ta ukaz nič izrednega, hoteli so se samo preprečiti dopusti častnikom in mornarjem. Brodovje bode odplulo v Arcsa-zaliv, potem v Vigo, Madejro, Gibraltar. — „Times" priobčile .so članek proti vladni politiki v Egiptu, v katerem se odločno izrekajo in mi-nistcrstvu priporočajo, naj rajši odstopi, nego bi čakalo na spodnje zbornice izjavo proti kabinetu naperjeno. Kazne vesti. * (Slovanske jezikoslovne studije v Parizu.) V svojem zadujem mesečnem zve,.ku „Po-ročila Petrogradskega slovanskega dobrodelnega društva" priobčuje g Anenkov naslednje podrobnosti o slavjanskih jezikoslovnih študijah v šoli francoske stolice „Ecole normale d^s liugues orientales viv»*n-ie.sM pod ravnateljstvom obče sušnega slavista gosp. profesorja Louia-a Leger-a. Od Kvojih 4 predavanj na teden uporablja g. prof. Leger dve uri za raa-lagiiuje začetnega navodila ruskega in staro-slovao-skegti cerkvenega jezika. To je prvi tečaj pouka; v drugem tečaji uporabljajo j« dno uro na teden za berilo raznega gradiva in rokopisov, jedno uro pa za pouk srbskega jezika, pozneje za pojasnilo srbskih narodnih pesnij iz ciklusa „Kraljević Marko". Ri/un te šole /bero se učenci okolu domučega učitelja gospoda Vladimirova po trikrat na teden, da 86 pri njem urijo v ruskem govoru in v bran|r ruskega bitropisja. Minulo šolsko leto imel je g. prof. Leger 40 slušateljev, mej njimi tudi razumnike, ki so že zvrsili jezikoslovne studije in kateri se zanimajo za slavjanske jezike. V Parizu nahajamo tudi mnogo olikanih žensk, katere se uče iz ljubezni do ruske beletristike ruskega jezika; tako n. pr. go-epica de Flavigny, ki je že v francoščino prevela nek spis Melnikova Pečerskega. Vrhu teh učencev in učenk poučeval je gosp. prof. L^ger še 20 učenih francoskih častnikov v ruSčini, da bodo lahko čitali ruske knjige vojnoznanstvene vsebine. Srbskega jezika se pa navadno uče take osobe, katere žele na Srbskem pri železnici karijero napraviti. Anenkov pripoveduje, da je zapazil pri učiteljih in pri učencih posebno in izredno ljubezen do jezikoslovnih študij slavjimskib. jezikov. * (Tisočlet n i e a v Kusiji.) Više cerkveno oblastvo rusko odredilo je svečano praznovanje tisoč-letmce slovanskega apostola sv. Metoda po vseh pravoslavnih cerkvah velike Uusije v 6. (18 ) dan aprila 18S!>. Ta dan bo vsled odloka nauenega mi-n'sterstva vsem državnim šolam šolski prazndc in šolska oblardva morajo skrbeti da se po vseh učilnicah tisočletnica slovesno in dostoino praznuje ter učenci m natanko in vestno razlogi in pojasni ponn n velikih slovanskih apostolov sv. Cirila m Metoda za slovanske cerkve, šole in sploh za kulturni razvoj vsth Slovanov. * (Morse f.) Nedavuo umrl je v Parizu Lmlovik Avgust Morse, izumitelj po njem imenova nega brzojavnega sistema in aparata, v 58. letu s*oje dobe. Pokojnik porojen v Lutticbu živel je le dlje časa v francoskej stolici in se ves Čas svojega življenja bavil s znanostmi in vedami, katere je s svojimi praktičnimi iznajdbami jako obogatil. Mrtvoud končal je stavnemu možu življenje v njegovem stanovanji v Rue Solfenno. * (Zaro'ke v najvišjih krogih) Iz Londona se poroča 31. decembra m. i.: V včerajsnjej stji tajnega so\eta poročal je Osborne, da je kraljica zaroko princesinje Beatrtce s princem Henrikom liatenberškim s tem pogojem dovolila, tla bo visoka dvojica stanovala na Angleškem pri kraljici. Prince-sinja Btatrica, naimiajša hči angleške kraljice Viktorije, je porojena 14. aprila 1857. Njen ženin, princ Henrik Bateuberški, mlajši brat kneza bolgarskega, narodil se je 5. oktobra 1858 in |e toraj za poldrugo leto mlajši od svoje neveste. — V carskih krogih v Petrogradu vzhuja pa občno pozornost za roka neke carskej hiši službujoče mlade dvoi.ee. Dvorne straže poročnik knez Ščerbatov ljubil je že dlje časa dvorno gospico grofico Apraksinovo. Carinja, katera ima sicer jako bister pogini za vsake take ljubezenske spletke, se ni jezila nad grofico zapazivši srčna čuvstva mlade dvojice. Ker je zaljuhlje-nej dvojici oviralo poroko le denarno pomanjkanje, dovolila je carinja iz svojega lastnega premoženia grofici 5000 rubljev (nad 8000 gld.) letne penzije in knez Š'erbatov dobil je pa na nekem znanstvenem zavodu v Moskvi jako ugodno in dobro službo. Tako pospešila je carinja, katera živi sama v jako srečnem zakonu, zaroko svoje ljubljene grtfice Apraksinove ter bode sedaj še na svoje troške napravila mladej dvojici vso bišuo opravo in druge za zakonsko življenje potrebne stvari. — (Pustolovec ioponarejalec v O g e t -skej.) 2. t. m. so v N.tn vsled ovadbe tamošnje hraniluice po nalogu državnega pravdništva prijeli in zaprli v vseh kroL' h dosedaj jako čislano osobo, ki čuje na ime Eluvard pl. Biriv. Ta plemeniti mož ponarejal je jako ne; emenito razne menice v ogromnih zneskih ter jih prav zvito poslal v promet in Bpečal pri denarno »vodih v Nitn. Tako osleparil je hranilnico za 30 l > i j 000, ljudsko banko za 30 do 35 000. kreditno banko 20 do 25 000, obrtno banko (Ndra-Parutezaj za 20 000, trgovski in kreditni zavod za 1G00 gl., vkupe precej nadjlOO.000 gl. Podpisani so na mecicah ti-le odlični možje: knez Julij Odescalchi, knez Artur OicsCftlchi, grof Štifau Eszterbazv, Ludovik pl. Birly sleparjev brat in odbornik deželnega poljedelskega drttltTi z vsemi temi visokimi gospodi bil je plemeniti slepar osobno znan ter ž njimi osobito z nekaterimi posebno prijnteljski občevbl. Kakor v našej sloveuskej stolici tako je tudi v Nitri pripravilo pobratimstvo mej visokimi krogi marsikoga v jako neprijeten položaj, v pravo pogubo in v prav pravcate škripce, iz katerih se ni z lahka izviti. * (Pošta oropana.) Po poročilu iz Sze^ha-loma bila je tamošnja pošta 29. decembra m. 1. ob 6. uri zjutraj na potu v Ko os-Ladany napadena Napast m k lotrelil je kočijaža, iz pošte vzel 1125 gl. ter pobegnil. Morilca iu ropat ja nekega domačina iz Szeghaloma, so pozneje prijeli 'u pri njem nažli de vso ukradeno vsoto. I.vli v dober kap. Kolu jurim na želodci priporočati so pristni „Moll-ovi Sni d 1 i t z - p ruš k ju, kateri i miljo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeli. Skatljica ■ navodom uporabe 1 gld. a. v. Vflttk »lun jih razpošilja po poštnem povzetji A. Al o 11, lekarnar, o. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucnlnuben 9- V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat R njega varstveno znamko in podpisom. 1 (11—1) 2. januvarja. Pri si.nm : Lasek iz Trsta. — Kitu iz Budimpešte. — Pl. (larzarolli iz Senožeč. — Pollak z Dunaja. — Boliu-tinskv iz Kočevja. — Dr. Zbasuik iz Ljubljane. PriJIalloi: Krauseck is Trsta. — Paik is Zagreba. — Schvvarz z Dunaja. Tržne cene v Ijultljaiifi dne 3. januvarja t. 1. Meteorologično poročilo. a — Oas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Ho-krina v mm. .21 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741-16 mm. 742 52 urni. 7424H mm. — 2-2° C — 0-4° C — 2-2° C si. vzh. si. szh. si. szh. obl. obl. obl. 0 00 mm. 5» 1 "~* 1 * 7. zjutraj 9. pop. zvečer i 11 '86 mm. 741 82 mm. 742 70 mm. — 28' C — 0 8" C — 2 2.r. Jajce, jedno .... — 3-6 2i»2 Mleko, liter .... —i 8 4 71 Goveje meso, kgr. - 64 5 69 Telečje „ „ — 70 f> 40 Svinjsko , „ — 56 a 86 Kostrunovo n n — 86 H - Pišanec..... — 5i b — Golob...... — 17 8 50 Senu, luO kilo . . 1 69 — 92 Slama, r . . 151 — 82 Drva trda, 4 Q metr. 7 HO — 158 mehka, „ n 520 Gostilnica .BAVARSKI DVOR ■v Xjij"CL"bljaz2.i *<' ior je ti .vek plačati od vsacega p^a v okrožji Lubljanskega mestu, izimši samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov nsj sl najde)!Je rt u IO. f<>. I>riiv.irj.k t. I. preskrbe l< toinje marke pii mestni blagajni proti plačilu 4 gld. Z ozirom n.: i? 14 izvr&ilne naredbe n jmbi rsnil pasjega davka >e vsi lastniki psov opominjlsfo, nuj o praven času uplafiujejo takso, ker od 10. fe-bruvurja t. 1. naprej bode konJHČ lovil pse, khteri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Mestni magistrat v Ljubljani, v l. dan jannvarja 1885. Razpis službe ob/inskega zdravnika v l*«»«li> ra