_ O intervenciji ob =s požaru str. 34
■o
im
■in
-c--■r-
Sprehod po
obnovljenem Celju str. 44-45
Gasilec Janko Žuntar

90,6 95,1 95,5 100,3
Zaupate nam že 68 let

Št. 37 / Leto 68 / Celje, 16. avgust 2013 / Cena 2,50 EUR
NASA TEMA
Idila na podeželju bolj utvara kot resničnost?
str. 16-17
LUCE
Hrana za duha kot
turistična ponudba Strela je dala, dež
Nekateri so Marijin praznik namenili obisku cerkva in romarskih poti, neveru-	pogasil str. 22
joči so dela prost dan uporabili za oddih, v Novem tedniku pa se sprašujemo,
ali so lahko nekatere že uveljavljene in druge nastajajoče romarske poti pri nas	_ _
tudi priložnost za bogatejšo turistično ponudbo. str. 2-3	Podjetja brez sape str. 4
Lulate v bazenu?
str. 35
LAŠKO
Kanalizacija pod kuhinjskim oknom str. 6
SLOVENSKE KONJICE-
Premiki v
Lambrechtovem domu
str. 7
BRASLOVČE-
Poklon obiranju hmelja
str. 9
Za debelimi stenami
skrite zakladnice str. 33
Izpod peresa upokojenega mesarja
str. 37
Ležeči kolesar do
svetovnega rekorda str. 41
str. 38
v Novem tedniku
2
AKTUALNO
TS
M
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNIK
Zavozlano življenje
Se mi vse bolj zdi, da v prazno tekmujemo drug z drugim, kdo se bo bolj pridušal, medtem ko se o rešitvah bolj malo pogovarjamo. Nedavni odstrel slovenske cerkvene »vrhuške« je že primer, ko smo lahko tako rekoč v vseh osrednjih medijih in vaških klepetih poslušali takšne in drugačne komentarje po sistemu zasluženo, krivično. A nihče od nas ne pozna podrobnosti. Le pametujemo lahko in nesporno ugotovimo predvsem eno: da so vlagatelji, tokrat pač verniki, sprejeli tveganje, ko so se odločali za vlaganje, in »izgubili«, papež Frančišek pa je začel uveljavljati načelo objektivne odgovornosti v svojih vrstah. A sodni mlini bodo na koncu povedali, kdo in koliko je kriv za zadolžitev ene od slovenskih nadškofij, ki nenazadnje seveda ni odraz niti finančnega stanja niti duha in ravnanja celotne Cerkve na Slovenskem.
In se mi zdi veliko bolj učinkovito, da se ob tokratnem prazniku, ko se mnogi verujoči podajo na romanja, vprašamo, ali lahko z različno sakralno dediščino oplemenitimo in olajšamo življenje tudi vsem ostalim, tudi neverujočim. Ob številnih romarskih poteh bi lahko takole mimogrede zrasle zanimive turistične zgodbe (od obnovljenih skednjev do poku-šine domačih dobrot) in bi tudi z evropskim denarjem, tako kot v Kozjanskem parku, obnovili kakšno Lurško jamo. Tudi v žalski občini prepoznavajo pomen verskega turizma. Gre torej za ureditev objektov in njihovo ponudbo različnim obiskovalcem, ne le verujočim, ki jim je duhovna hrana vendarle vsaj približno toliko blizu kot zadovoljevanje materialnih potreb. In to sploh nima nič opraviti s Cerkvijo samo, temveč predvsem z nami in lokalnimi oblastmi, ki bi lahko v sakralni dediščini prepoznale izziv za širše množice.
Da življenje ni enostavno, sta zagotovo ugotovila tudi lju-benski smučarski skakalec Pikl in velenjski kolesar Zabovnik. Prvi je posegal po vrhunskih rezultatih, drugi je prepričeval že prepričane, da se s kolesom lahko vozimo tudi leže. Oba sta uspela. Morda zato, ker sta se v življenju spraševala, kaj lahko naredita, in nista slepo sledila tistim, ki vedno znova ponavljajo, česa vsega se ne da. Med takšnimi prodornimi posamezniki je zagotovo tudi nedavno odstavljeni direktor Roman Matek, ki je laško Thermano v osemnajstih letih vodenja popeljal visoko, a očitno ni prepoznal pravega trenutka, ko je treba preprosto oditi in vajeti predati naslednikom.
Je že tako, da je vedno lažje začeti pri drugih kot pri sebi. Tudi takrat, ko skočimo v bazen in ugotovimo, da voda za-udarja po urinu in nasploh v popoldanskih urah kjerkoli na Celjskem in drugod ni preveč sveža. Ste se vprašali, ali pripadate tisti množici Slovencev, ki očitno veselo lula v bazen, v katerem se potem namaka?! No, mi smo v pogovoru s kemikom izvedeli, kako lahko ugotovimo, kako čista je voda, preden skočimo vanjo. Upravljavci so bolj malo krivi, če kopališkega reda ne spoštujemo najprej sami. In nič drugače ni z idilo v zelenem, ko si iščemo stanovanje ali hiško za nov dom. Občine bi rade čim več iztržile od vlagateljev in so pripravljene prodati vsak »plac«, da se le gradi, vlagatelji bi seveda radi čim več iztržili, nepremičninarji bi nam prodali idilično hiško, čeprav z vonjem po bližnji gnojeni travi ali s pogledom na avtocesto. Ja, preostane nam, da se dogovorimo sami s seboj, kakšno idilo sploh lahko pričakujemo v strnjenem naselju.
In tudi s kisikom za gospodarstvo si, se mi zdi, življenje le še bolj zapletamo. Dokument bi bil pravi, če bi vrh slovenskih podjetij zapisal, čemu vse se je pripravljen odreči sam, kje potrebuje pomoč za osvajanje novih trgov, za delo razvojnih oddelkov in ne da žogico predvsem udarja v nasprotno stran, k očitno vse bolj obubožanemu delavstvu. Po prvih odmevih sindikatov, da je kisik gospodarstva zanje predvsem monoksid, tako lahko pričakujemo še en pisni traktat o tem, da si delavski razred ne pusti še bolj jemati. In bomo svojo stvarnost, ki postaja vse bolj temačna, kaj odvozlali? Dvomim, a si želim tako kot novopočeni očka za svojega sinka, da bi bil za vse svet bolj prijazen. Naj se zgodi.
»V Kozjanskem parku imamo z urejanjem romarskih poti izkušnje že iz leta 2006, ko smo predstavili Emino romarsko pot. A v Sloveniji je z romanji vendarle precej drugače kot v sosednji Avstriji,«pravi TatjanaZalokar.
Tudi z
evropskim
denarjem
Marijina romarska pot
V Kozjanskem parku, ki je nosilec projekta, se je septembra predlani končal dveletni projekt Marijina romarska pot v okviru Čez-mejnega programa IPA Slo-venija-Hrvaška 2007-2013. V njem je sodelovalo še osem partnerjev, in sicer slovenska Zavod za razvoj in izboljšanje infrastrukture ter socialnega okolja Ptuj in Razvojna agencija Kozjansko ter hrvaški partnerji: turistične skupnosti občine Marija Bistrica, Severnega Zagorja, Krapinsko-zagor-ske županije in Krapine ter Javna ustanova Park priro-de Medvednica in mesto Sv. Ivan Zelina.
Vzpostavili so približno 800 kilometrov dolgo pot, ki povezuje Marijina romarska središča v Sloveniji, v drugi polovici pa na Hrvaškem. Svete gore nad Bistrico ob Sotli, Stara gora nad Podsredo in Zagorje pri Lesičnem kot najpomembnejša romarska središča na območju parka ter ostala Marijina svetišča so z Marijino cerkvijo na Ptujski Gori postala pomemben del mednarodne Marijine romarske poti od Čenstohove na Poljskem, preko Levoča na Slovaškem in Mariazella v Avstriji do Marije Bistrice na Hrvaškem. Kot pravi vodja projekta Tatjana Zalokar, je pot namenjena romarjem in tudi vsem ostalim pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter sploh vsem tistim, ki želijo spoznati še neodkrite zanimive kraje. In kot ugotavljajo v Kozjanskem parku, je teh več kot klasičnih romarjev.
Zanimivosti na poti
Pot je označena kot pešpot, opremljena z informacijskimi, označevalnimi in usmerjevalnimi tablami, ob njej so postavljena številna počivališča. V Kozjanskem parku so vzpostavili spletno stran, izdali vrsto promocijskih gradiv, od multivizije, romarskega vodnika, zloženke, zemljevidov do romarske knjižice, v katero lahko romarji vtisnejo žig poti, ki ga dobijo na vsaki od 45 kontrolnih točk. Kot pravi Tatjana Zalokar, so del od 700 tisoč evrov evropskega denarja namenili tudi za obnovo Lurške jame, ki leži streljaj južneje od Marijine cerkve v Zagorju pri Lesničnem, v gozdu ob vznožju naravnega skalnega previsa. Lurška jama je spodmol v peščenjaku miocenske starosti, močno porasel z mahom in bršljanom. Nekoč je že veljala za priljubljen in pomemben romarski kraj tudi za ljudi iz oddaljenejših krajev, zdaj pa jo obnovljeno in urejeno ne le za verske obrede, temveč tudi za kulturne prireditve domačini s pridom uporabljajo.
V Kozjanskem parku želijo, da bi se po izteku petletnega obdobja, ko se evropsko sofinancirani projekti še ne smejo tržiti, našel nosilec, ki bi na tem območju res razvijal romarski turizem in dosegal tudi ustrezne ekonomske učinke. Na območju poti so namreč še številni kraji, kjer manjka nastanitvene in gostinske ponudbe, najbolj tovrstne ponudbe primanjkuje prav na območju Kozjanskega parka in od Ptujske Gore do Haloz.
IS
Večer pred Marijinim praznikom pred baziliko v Petrovčah
Hrana za di turistična p
V Sloveniji zaenkrat le zametki romarskega kakor ostaja
Če ostanemo doma v Evropi, je avstrijskemu čaščenju Marije, slovitemu španskemu Santiagu de Compostelu, portugalski Fatimi ali hercegovskemu Medugorju, kar se romanj tiče, še najbliže naša Marija Pomagaj na Brezjah.
Od nekdaj so romarska svetišča veljala za kraje, kjer je vzporedno z množičnim obiskom cerkva in drugih svetišč cvetela trgovina, polne so bile gostilne, ljudje so povpraševali po prenočiščih. In praviloma
je zaslužek zaradi romarjev - tako vernikov kot tudi naključnih radovednežev - romal v žepe zasebnikov. Kako je danes s tem v Sloveniji in koliko zasebna pobuda že zna primakniti svoj lonček, ko gre za množična zbiranja
S pridihom duhovnega
V Novo Štifto že skoraj tristo let pešačijo romarji iz Zagorja
O nastanku romarske poti v Novi Štifti pričata dve zgodbi. Na Metuljskem griču se je sredi 16. stoletja nemi deklici prikazala podoba Matere božje in deklica je spregovorila. Zaradi podobnih dejanj so na tem mestu zgradili kapelico in jo posvetili Mariji Zvezdi.
Druga zgodba je povezana s škofom Petrom Seelbachom, ki je na griču prav tako ozdravel, zato so na tem mestu zgradili cerkev, škof pa je naštel več čudežev, ki so se zgodili na priprošnjo Marije in s tem pri-
tegnil številne romarje od blizu in daleč. Tako so v Novo Štifto začeli prihajati romarji iz vseh slovenskih pokrajin, a tudi s Hrvaške. V preteklosti se je ob cerkvi zbralo tudi po trideset tisoč vernikov. Danes je seveda številka bistveno nižja, čeprav kot opaža župnik Lojze Ter-nar, število romarjev v zadnjih letih znova raste.
Romarji po tristo letih
Do današnjih dni se je zlasti ohranila tradicija Zagorjanov,
ki prihajajo v Novo Štifto že skoraj tristo let. K temu jih zavezuje zaobljuba Mariji v času suše. V vojnem obdobju so prihajale le delegacije, ki so domačim odnesle iz Nove Štifte odpustke. Zdaj jih ponovno prihaja ob tem prazniku peš
okoli dvesto, približno toliko se jih pripelje še z avtomobili. Iz roda v rod se prenaša po-božnost, povezana s tradicijo prijateljevanja z domačini. Veliko je tudi drugih romarjev, ki so podedovali zaobljubo od svojih prednikov, in to se prenaša iz roda v rod. Vsako leto vse več romarjev prihaja tudi s kranjske strani, od Vira do Komende.
Največji romarski shod je vsako leto na praznik Ma-
Leta 1850 je stara cerkev v Novi Štifti pogorela. Zgradili so novo, ki jo je pred romarskim shodom, 13. avgusta leta 1854, blagoslovil mariborski škof Anton Martin Slomšek. Tam je pogosto iskal svoj mir in navdih za delo ter pisal knjige znan duhovnik, psiholog in profesor Anton Trstenjak.
VSAK ČETRTEK ob 12,15
V S Aft VCI KICK OB
dme\*
. Is
ratiiotclje
POGLEDI IUBJ)S
atliocelje.com 95,1 | 95.9 | 100,3 | 90.6 M Hi
AKTUALNO
3
u ha kot >onudba
i turizma - A tržna niša za prihodnost vse-
vernikov, smo se vprašali ob tokratnem prazniku Marijinega vnebovzetja.
Resda je del cekinov v obliki darov vselej ostal tudi Cerkvi, a glavnina se je vendarle nabrala v žepih tistih, ki so znali na stojnice pred cerkve postavitvi dovolj spominkov z versko motiviko, ki so pogrnili prte na gostilniške mize in postregli lačnim in žejnim pohodnikom ali jim postlali
postelje in ponudili prenočišče na dolgi poti. Romanja, ko se verniki na pot podajo peš in prispejo do izbranega romarskega središča po ve-čurni ali celo večdnevni poti, bi v Sloveniji lahko prešteli skoraj na prste, čeprav imamo na območju države več kot dvesto romarskih poti in je kar dvajset romarskih središč tudi na območju Škofije Celje.
Namesto peš z avtobusom
Kot pravijo poznavalci, v Sloveniji ni tako malo romarjev. A večinoma se verniki do romarskih središč pripeljejo z avtobusi. Podobno se na štirih kolesih ali z letalom podajo tudi do oddaljenejših romarskih središč. V Sloveniji so najbolj obiskana Marija Pomagaj na Brezjah, Marijine cerkve na Ptujski Gori in nenazadnje tudi »naše« na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli, v Novi Štifti in Petrovčah, kjer je bazilika Matere božje tudi uradno škofijsko romarsko središče. Vse več pa je Slovencev, ki so prehodili ali v zadnjem času tudi preko-lesarili Jakobovo romarsko pot po Španiji do Santiaga de Compostela. Pomeni to, da se bodo peš podali tudi po domačih romarskih poteh?
V Sloveniji se ljudje do romarskih središč pripeljejo z avtobusi. Podobno se na štirih kolesih ali z letalom podajo tudi do oddaljenejših romarskih središč. V Sloveniji pa so najbolj obiskana Marija Pomagaj na Brezjah, Marijine cerkve na Ptujski Gori in nenazadnje tudi »naše« na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli, v Novi Štifti in Petrovčah, kjer je bazilika Matere božje tudi uradno škofijsko romarsko središče.
V Sloveniji so se za potovanja vernikov specializirali v agenciji Trud oziroma Turistično romarskem uradu Družine, romanja kot turistično ponudbo pa ponuja tudi vse več turističnih agencij. Kot kaže, je odziv ljudi kar dober, saj napovedana romarska potovanja praviloma ne odpadejo zaradi premajhnega zanimanja. A ko smo preverjali, kakšna je obiskanost domačih romarskih poti, natančnih podatkov nismo našli. Na območju Kozjanskega parka, kjer se je kot nosilec čezmejne-ga sodelovanja s Hrvaško predlani končal evropsko financiran projekt Marijine romarske poti, obiskovalcev ne štejejo, ugotavljajo pa, da je na poti razmerje med verniki in običajnimi pohodni-ki močno v prid slednjih. In slednji bi se prav tako z veseljem ustavili pri lokalnih turističnih ponudnikih. Čeprav le toliko, da se odžejajo ali napolnijo želodce.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT(SHERPA)
Vernike bodo privabljali z novo podobo
Razvijanje romarskega turizma v Petrovčah
Bazilika Matere božje v Petrovčah, osrednje romarsko središče na Celjskem, že stoletja privablja romarje od blizu in daleč. Še posebej je vsako leto pestro na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ko verniki iz vseh delov Slovenije do bazilike romajo kar peš. Nič drugače ni bilo včeraj, ko se je pri petih mašah v Petrovčah zbrala večtisočglava množica obiskovalcev.
Petrovška župnija in žalska občina si želita, da bi v prihodnje še okrepili razvoj romarskega turizma, ki je dandanes, ko ta postaja vse bolj množičen, dobra razvojna priložnost ne samo za Petrovče, temveč tudi za celotno žalsko občino.
Že zdaj se petrovška župnija trudi vernikom ponuditi kar-seda celovit paket dejavnosti. Pod organiziranim vodstvom si namreč lahko ogledajo baziliko in njeno okolico, prisluhnejo razlagi v različnih svetovnih jezikih, poskusijo grenčico, ki jo izdelujejo v domačem dominikanskem samostanu, in pobrskajo po obstoječi literaturi. Po besedah petrovškega župnika
Ivana Arzenška - Vančija
romarje napotijo tudi v druge dele žalske občine. Seveda so v župnišču tudi prilagodljivi in radi ustrežejo željam romarjev. Če ti želijo prisostvovati maši, jo petrovški duhovnik z veseljem daruje tudi izven razpisanih razporedov. Župnija neposredno od romarjev nima finančne koristi, saj so vse storitve brezplačne, a so zato v prednosti lokalni
gostinci in drugi ponudniki turističnih storitev.
Izziv je urejena infrastruktura
Glede na to, da ima petrov-ška župnija vse možnosti za nadaljnji razvoj verskega turizma, si žalska občina prizadeva urediti spremljajočo vaško infrastrukturo, ki je tako po mnenju župnije kot občine osnova za kakršen koli razvoj. Občina je že pred dvema letoma s pomočjo evropskih sredstev z namenom, da bo lahko uredila vaško središče in vso potrebno spremljajočo infrastrukturo ter na ta način zagotovila prostor za druženje vernikov, odkupila kmetijsko poslopje v središču Petrovč. Slednjega namerava porušiti do konca septembra, zaenkrat pa bo obdržala in obnovila le stanovanjsko zgradbo, v kateri bo uredila prehodne prostore za društva, dvorano in informacijski center, v prihodnjih letih pa si nato želi na tem mestu zgraditi novo večnamensko dvorano.
Obnova, ki se je šele dobro začela, bo za občino velik finančni zalogaj, saj naj bi po prvih ocenah stala pol tretji milijon evrov. V kolikor k obnovi prištejemo še gradnjo večnamenske dvorane, stroški projekta še narastejo. Po besedah direktorice občinske uprave Tanje Razboršek - Rehar se bodo Petrovčani prenovljenega vaškega trga lahko veselili najkasneje čez pet let. Razpis, na katerem je občina prejela finančna sredstva, namreč postavlja pogoj, da se mora projekt končati prav v tem času.
ŠO
»Verski turizem je perspektiva za razvoj kraja. Občina želi tako ustvariti osnovo zanj, razvijati pa ga bo morala župnija oziroma škofija,« je prepričana direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek - Rehar.
Poslanica novoštiftskega župnika Lojzeta Ternarja: »Letos je moja osebna želja, da ob vseh stresih, ki so se dogajali in se še dogajajo v cerkvi, verniki ne bi gledali samo ustanove, temveč da bi mimo nje iskali nekaj duhovnega. Ljudje smo ljudje, vsak ima slabosti in napake, tudi duhovniki in škofje, sam pa želim, da bi ljudje sami, mimo dogajanja, poiskali pot do tega, kar je Božje.«
rijinega vnebovzetja, pravi župnik Ternar. Letos so na predvečer praznika priča-
kovali približno tisoč petsto romarjev, na praznični dan pa tri tisoč ljudi. »Romarjem,
kot opažam ali mi povedo, to ne pomeni izleta, temveč gre predvsem za medsebojno
druženje s skupnim ciljem. To je posebno, duhovno srečanje preko Marije z Bo-
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA


'7\\>

14 29 14 I 32117 I 32 16 3015 I 31 15 I 30
gom ... Ljudje tudi čutijo, da jim ta romarska srečanja dajejo moč za premagovanje vsakodnevnih težav.«
Pred cerkvijo jih pogostijo krajani, gospodinje speče-jo pecivo, ki ga največkrat ponudijo zastonj. Pripravijo tudi drugo hrano in pijačo, ki si jo romarji lahko kupijo. Gasilci poskrbijo za ustrezna parkirna mesta in usmerjajo promet, romarski turizem v dobesednem pomenu besede pa »se gredo« predvsem prodajalci plastike na stojnicah.
»Ljudem je treba biti predvsem na voljo za pogovor, jim omogočiti spoved in mašo. V cerkvi lahko vsak dobi oziroma kupi različne odpustke ali spominke za domov. Če kdo vzame in ne plača, se s tem ne
obremenjujem,« pravi Ternar in ocenjuje, da gre za romarski turizem s pridihom duhovnega. V Novi Štifti so nekaj časa razmišljali o ureditvi kakšnega objekta, vendar je župnik to idejo zaradi pomanjkanja denarja opustil. »Pri drugih ljudeh, ki bi sicer lahko imeli kakšno korist od romarjev, pa kakšnega posebnega navdušenja ne vidim.«
US
4
GOSPODARSTVO
dihati
Podjetja ne morejo več
Gospodarstveniki vladi poslali predlog ukrepov za povečanje konkurenčnosti in za gospodarsko rast -razbremenitev, nove reforme in sanacijo bank
Franci Pliberšek, direktor in lastnik podjetja Mik: »Predlagani ukrepi pravzaprav niso nič novega, saj o njih govorimo že najmanj dve leti. Žal se nič ne spremeni, saj tudi takrat, ko najdemo kakšno dobro rešitev, nalog nihče ne izvaja. Gospodarstvo je izgubilo že veliko delovnih mest, čas je, da se to zgodi tudi v javni upravi. Vendar na pravih mestih, saj nekateri javni uslužbenci delajo zelo veliko. Tudi ko pospravljaš hišo, najprej vržeš stran smeti. Velik problem pri nas je predvsem v tem, da si še vedno nismo nalili čistega vina in določili, kdo bo kaj naredil. Predvsem pa nihče noče sprejeti odgovornosti, krivce vedno iščemo drugje. To velja tako za vlado kot za direktorje v gospodarstvu.«
Hugo Bosio, direktor in solastnik podjetja Bosio: »Tudi sam sem predlagal enega od ukrepov, in sicer naj država po vzoru Italije, Nemčije ali Češke preko izvoznih podjetij neposredno pomaga izvoznikom. Sicer so ukrepi pravi, vendar je vprašanje, ali bodo lahko zaživeli tudi v praksi. Bojim se, da bodo sindikati odprli svojo fronto, zato bi se bilo treba z njimi dogovoriti za nekakšno prehodno obdobje. Dejstvo je, da bi podjetja, če bi imela denar, zagotovo zvišala plače in redno plačevala vse prispevke. Dejstvo je tudi, da država pobere preveč. In prav zato mladi strokovnjaki, ki jim ne moremo zagotoviti dobrih plač, odhajajo v tujino. Bojim se, da bodo v tujino množično začela odhajati tudi podjetja. Ni treba iti daleč, samo do avstrijske Koroške, kjer so za podjetnike idealni pogoji. Upam, da se država zaveda, koliko bi ob takšnem begu izgubila.«
Dejstva so že nekaj časa znana. Država napoveduje nove davke, birokratske ovire so na vsakem koraku, postopki se vlečejo v nedogled, tako da tudi tisti, ki še imajo denar in bi lahko gradili ter odprli vsaj nekaj novih delovnih mest, obupajo. Delovnopravna zakonodaja je kljub nenehnih popravkom toga, plačilna nedisciplina je že zdavnaj prestopila vse meje normalnega, neplačnikom se ne zgodi nič. Skratka, poslovno okolje je takšno, da pokleknejo tudi najboljši.
Predstavniki zbornic in delodajalskih organizacij so zato, prvič združeni, zapisali vrsto ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in za izhod iz krize ter jih poslali vladi. Program, imenovan Kisik za gospodarstvo, vsebuje ukrepe za davčno razbremenitev gospodarstva, zagon razvoja in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacijo bančnega sistema. Večina predlaganih ukrepov je že znanih, saj gospodarstvo o njih govori in jih zahteva že več mesecev ali celo let. Nova sta na primer predlog o uvedbi socialne kapice, s katero želijo preprečiti odhod najboljših kadrov v tujino, in zahteva o osebni odgovornosti uradnika, ki je premalo odziven oziroma prepočasen pri izdajanju soglasij, potrebnih ob novih naložbah. Nova je tudi zahteva za gospodarskega ombudsmana, ki bi bil zadolžen za hitro reševanje kratkih stikov med podjetji in državno birokracijo.
Ne novi, temveč nižji davki
Sicer pa gospodarstveniki opozarjajo, da so kakršnekoli nove davčne obremenitve zanje nesprejemljive. Na tem področju vlado pozivajo, naj proračunskih sredstev ne pridobiva z dvigovanjem davkov, ampak naj deluje v okviru razpoložljivih sredstev, predvsem pa naj bolj učinkovito in bolj racionalno upravlja javni sektor, da bi se znižali javnofinančni odhodki. Predlagajo, naj se zdajšnja davčna obre-
menitev podjetij označi kot najvišja možna ter zastavi strategija zniževanja davkov. Pri tem mora davek na nepremičnine ohraniti enako stopnjo obdavčitve kot doslej. Izjema naj bodo le nepremičnine, ki doslej niso bile obdavčene ali so poslovno neaktivne.
Vlada naj temeljito pobira davke
Gospodarstveniki tudi zahtevajo, naj vlada z različnimi ukrepi napove neizprosen
boj sivi ekonomiji. Redno in temeljito naj pobira davke in sproti meri učinke. Pri tem naj ugotavlja nedoslednosti med izkazanimi prihodki posameznikov in njihovim premoženjem. Kršitelje naj obdavči, ker bo to imelo tako davčni kot psihološki pozitiven učinek. Visoke kazni priporočajo tudi za črno-graditelje in uvedbo taks za legalizacijo črnih gradenj, ki ne škodijo okolju. Država naj preuredi in zniža okoljske dajatve za energente, ki so bile zvišane v tem letu.
Zagon razvoja in konkurenčnosti
Predstavniki gospodarstva želijo tudi odpravo birokratskih ovir in občutno skrajšanje poti za pridobitev soglasij za nove naložbe. Gre predvsem za ovire na področju okoljske in gradbene zakonodaje. Vlada naj pripravi program za dodatno podporo izvozu in odločnejšo podporo turizmu. Pripravi naj še akcijski program za privabljanje tujih naložb in za nov razvojni program malega gospodarstva. Spro-
Zahtevajo davčno
sti naj strateške naložbe in evropska sredstva.
Strukturne reforme
Nadaljevati se mora izvedba strukturnih reform, opozarjajo v gospodarstvu. Treba je izvesti prave, učinkovite in vzdržne reforme zdravstva, trga dela in pokojninske zakonodaje, ne pa delati le njihovih kozmetičnih popravkov. Opozarjajo na nevzdržno velike obremenitve plač in predlagajo deregulacijo poklicev. Pričakujejo tudi reformo sodstva, predvsem si želijo bolj učinkovite izvršilne postopke, ki bi vodili v učinkovito poplačilo upnikov. Predlagajo tudi revizijo sistema javnega naročanja.
Sanacija bank
Slovenija mora nujno izvesti sanacijo bančnega sistema. Finančni sistem je treba urediti tako, da bodo banke zdrave in zmožne financirati podjetja in potrošnike po konkurenčnih pogojih. Zato predlagajo hitrejše postopke za prenos slabih bančnih terjatev in za dokapitaliza-cijo ter privatizacijo bank. Opozarjajo tudi, naj država bolj pazi na javni denar. Državna pomoč podjetjem naj bo mogoča le na podlagi neodvisno potrjenega finančnega in poslovnega programa prestrukturiranja z jasno odgovornostjo državnih uradnikov in s strokovnim nadzorom nad izvajanjem prestrukturiranja. Enake so tudi zahteve pri dodeljevanju subvencij.
JI
NAROČNIKI KABEL TV-JA POSTALI DEL NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA KABELSKEGA OPERATERJA TELEMACH
Naročniki podjetja Kabel TV so postali del skupine največjega kabelskega operaterja v Sloveniji, Telemacha. Z združitvijo bodo poleg storitev, ki jih že uporabljajo, lahko dostopali do najnovejših in najsodobnejših telekomunikacijskih rešitev, ki jih vodilni kabelski operater ponuja svojim naročnikom in med katerimi so: programi v visoki ločljivosti (HD), časovni preskok, video na zahtevo, mobilna aplikacija D3 GO, visoke hitrosti interneta, mobilna telefonija, brezplačni klici v Srbijo (SBB) in BiH (Telemach) na fiksni digitalni telefoniji ter še vrsta drugih storitev.
Telemach, vodilni kabelski operater v Sloveniji, je družini svojih uporabnikov pridružil tudi naročnike operaterja Kabel TV. Njegovi naročniki bodo tako lahko dostopali do storitev, ki jih že uporabljajo Telemachovi naročniki, saj bodo lahko uporabljali vrsto najnaprednejših telekomunikacijskih rešitev: programi v visoki ločljivosti (HD), časovni preskok, video na zahtevo, mobilna aplikacija D3 GO, visoke hitrosti interneta, mobilna telefonija, brezplačni klici v Srbijo (SBB) in BiH (Telemach) na fiksni digitalni telefoniji ter še vrsta drugih storitev.
PREDNOSTI PRIDRUŽITVE OPERATERJA KABEL TV K VODILNEMU KABELSKEMU OPERATERJU V SLOVENIJI, TELEMACHU.
Vsem naročnikom storitev podjetja Kabel TV (cca. 12.000) bo vodilni kabelski operater v Sloveniji, Telemach, postopoma razširil ponudbo in najsodobnejše rešitve iz sveta telekomunikacij pripeljal tudi v njihove domove. Obstoječi naročniki bodo lahko še naprej uporabljali storitve, ki so jih uporabljali doslej. Ob tem bodo imeli možnost migracije oz. prehoda na Telemachove storitve. V novi, časovno omejeni paketni ponudbi KOŠARKAR MIX so storitve obogatene s še višjimi internetnimi hitrostmi, bogatejšo programsko shemo z možnostjo spremljanja posameznih programov v visoki ločljivosti že v rednih shemah brez dodatnega doplačila, širšim izborom video vsebin HBO v paketu HBO PREMIUM in brezplačno uporabo mobilne aplikacije D3 GO. Na voljo jim bo tudi storitev mobilne telefonije.
Naročniki sedanjih paketov MIX XL in MIX XXL operaterja Kabel TV bodo lahko ob prehodu na Telemachove nove, vsebinsko bogatejše pakete KOŠARKAR MIX XL in MIX XXL izkoristili in pridobili več ugodnosti, med katerimi so: HBO GO ter HBO On Demand (ogled na zahtevo). Pri storitvi digitalne telefonije bodo deležni dodatnih 200 minut v slovenska stacionarna omrežja brezplačnih klicev na območja Srbije ter Bosne in Hercegovine (velja za omrežja Telemach Slovenija, Telemach Bosna in SBB Srbija).
Telemach svojim naročnikom ponuja tudi možnost nakupa opreme na obroke (televizije, računalniki, tablice, mobilni telefoni). Ponudbo lahko preverite na spletnem mestu trgovina.telemach.si.
VEČ INFORMACIJ O PODJETJU TELEMACH IN O STORITVAH NAJDETE NA WWW.TELEMACH.SI.
Skupina United Group, katere del je slovenski Telemach, ima trenutno 1,65 milijona aktivnih uporabnikov, 1500 zaposlenih in razpolaga z 10.500 km optičnega omrežja. Del skupine so tudi SBB Srbija, Telemach Bosna in satelitska platforma Total TV.
telemach
Klasje na poti v stečaj
Stečajni upravitelj Zlatega klasa 1 Franci Ježek je dopolnil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave v celjskem Klasju, ki ga lastniško obvladuje velenjski podjetnik Tomaž Ročnik.
V prvem ugovoru je Ježek trdil, da masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni. Zdaj še dodatno navaja, da v Klasju niso pravočasno razkrili vseh potrebnih informacij, pri čemer je predlog za prisilno poravnavo materialno pomanjkljiv. Poleg tega niso pravočasno oblikovali upniškega odbora, kar je otežilo obveščanje upnikov. Prav tako Ježek opozarja na škodljive pravne posle z družbo Milcom in navaja, da v Klasju niso enako obravnavali vseh upnikov. Ugovori nekaterih upnikov omenjajo prav tisto, zaradi česar je Nacionalni preiskovalni urad aprila v Klasju in z njim povezanih družbah izvedel hišne preiskave in pridržal večinskega lastnika Tomaža Ročnika in direktorico Dragico Murko. Spomnimo, da je ugovor zoper prisilno poravnavo podal tudi stečajni upravitelj Klasja Kristjan Anton Kotarščak, ki je ugotovil, da načrt finančnega prestrukturiranja ni zastavljen realno. Oba zahtevata stečaj Klasja, sodišče pa naj bi o zahtevi odločalo prednostno.
Kot je znano, je predlog za uvedbo prisilne poravnave konec junija podala uprava Klasja, v načrtu finančnega prestrukturiranja pa je upnikom predlagala polovično poravnavo dolgov, malo več kot 150 delavcem pa izplačilo zaostalih plač in prispevkov. Dolgoročne obveznosti Klasja presegajo 3 milijone evrov, kratkoročno bankam dolguje 6,8 milijona evrov, povezanemu podjetju še 8,4 milijona evrov, dobaviteljem pa 3,6 milijona evrov. Delavcem je podjetje za plače, prispevke in obresti dolžno pol milijona evrov. Klasje je dolga leta poslovalo z dobičkom, lani in letos pa je, tudi zaradi manj prihodkov, pridelalo malo manj kot milijon evrov izgube.	US
GOSPODARSTVO
5
Harvey Norman
SptUEllt i a j b v n o s I
Minerva v najem
Najemnina bo plačana vnaprej
V drugem poskusu je stečajni upravitelj žalske Minerve Boris Kastivnik pridobil soglasje celjskega sodišča, da celotno premoženje žalske Minerve odda v najem kranjskemu podjetju Ipoil za 18 tisoč evrov mesečne najemnine.
Podjetje Minerva Žalec, poznano po proizvodnji polietilenskih in PVC-cevi ter po predelavi kovin, je v stečaju zaključilo lani septembra, le nekaj dni kasneje pa se je za prostore podjetja že našel
najemnik. Upravitelj Kastivnik bi prostore oddal podjetju Mapi Pipe, ki pa je bilo povezano z lastniki propadle Minerve Žalec, in po pritožbi upnikov je višje sodišče zavrnilo predlog upravitelja.
Tudi v drugem poskusu so se za najem premoženja zanimali štirje ponudniki, po usklajevalnem sestanku pa je upravitelj kot najugodnejše predlagal podjetje Ipoil. To je ponudilo daleč najvišjo najemnino, izrazilo pripravljenost, da izvede
ustrezen instrumente zavarovanja, pripravljeno je prevzeti tudi osebno odgovornost, ponudbo pa je oddalo skupaj s češko in slovaško družbo, ki sta proizvajalki v isti panogi in imata interes vstopiti v nov zagon programa.
Novi najemnik Minerve bo najemnino plačeval vnaprej, hkrati bo plačeval komunalne in energetske storitve, v povezavi s tujimi partnerji pa je pripravljen aktivno sodelovati v prodajnem postop-
ku in odkupiti premoženje družbe v celoti. Celotno premoženje predstavlja prostore in hale, funkcionalna zemljišča, opremo, infrastrukturo in druge premičnine, namenjene programu proizvodnje in montaže polietilenskih in PVC cevi. Zaenkrat naj bi najemno pogodbo sklenili za pol leta, z možnostjo podaljšanja, hkrati pa je sodišče soglašalo, da podjetje Ipoil dobi tudi predkupno pravico.
US
V Tešu padajo rekordi
V teh vročih poletnih dneh so potrebe po električni energiji, tudi zaradi delovanja klimatskih naprav, zelo velike, hkrati pa zaradi nizkega vodostaja rek hidroelektrarne ne obratujejo z vso zmogljivostjo. To sta razloga, da v Termoelektrarni Šoštanj vsi bloki in plinska turbina obratujejo s polno močjo.
Tako julija in avgusta dnevno proizvajajo več kot 13 milijonov kilovatnih ur, za kar porabijo več kot 12 ton premoga. Zadnja dva meseca skoraj vsak dan proizvedejo takšno količino električne energije, kar pomeni rekordno dnevno proizvodnjo, ki se lahko primerja s proizvodnjo v letu 1982. Za primerjavo povej-
mo, da povprečna družina v Sloveniji porabi približno 3.500 kilovatnih ur na leto. Julija so v Tešu proizvedli 373 milijonov kilovatnih ur, kar je več kot 5 odstotkov nad načrtovanim in za kar so porabili dobrih 360 tisoč ton premoga. Ta mesečna proizvodnja se uvršča med najboljše rezultate v vsej 57-letni zgodovini termo-
elektrarne. Na podlagi te rekordne proizvodnje in dva milijona evrov večjega dobička od načrtovanega v prvi polovici leta Teš napoveduje še boljše ekonomske rezultate.
Tudi na gradbišču bloka 6 so dela, ki jih izvajajo po načrtu, v polnem zamahu. V termoelektrarni skladno z navodili vlade pripravljajo novelirani investicijski program številka 6, ki bo končan do konca oktobra.
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje
03 49018 05 www.atka-prima.si
r i
Bližnjico/do dobrega/ curtomobiUu
Harvey Norman začenja program pripravništva trgovinskega poslovanja za diplomante
Harvey Norman začenja intenzivno pripravništvo trgovinskega poslovanja za diplomante.
Izbrali bomo tri kandidate za razpisano delovno mesto. Deležni bodo enoletnega pripravniškega programa, v katerem bodo spoznali vse vidike trgovinskega poslovanja - prodajo, podporo kupcem, kontrolo zalog in upravljanje z zalogami, spletno trgovino, veleprodajo in distribucijo, administracijo, oglaševanje in izdelavo katalogov, logistiko in skladiščenje.
»Iščemo motivirane in ambiciozne ljudi, ki so se pripravljeni učiti in trdo delati, da bi lahko postali bodoči vodje v našem rastočem mednarodnem podjetju,« je povedala generalna direktorica skupine Harvey Norman za srednjo Evropo, ga. Jo Wieden. »Trenutno so časi za diplomante po vsej Evropi težki. Po letih študija in trdega dela prihajajo na trg dela z zelo majhnimi kariernimi možnostmi. Priložnost v našem rastočem podjetju želimo ponuditi trem najboljšim kandidatom, ki se bodo prijavili na naš razpis.«
Harvey Norman trenutno posluje v sedmih državah po svetu: v Avstraliji, Novi Zelandiji, Singapurju, Maleziji, na Irskem, v Sloveniji in na Hrvaškem in širi svoje poslovanje tako preko spletne trgovine kot s fizičnimi trgovinami na evropskem tržišču. Skupina Harvey Norman ima vel-eprodajno mrežo v 14 državah. Celotni promet lanskega finančnega leta v višini 4,6 milijarde evrov postavlja Harvey Norman med največje trgovce pohištva, opreme za dom in elektronike na svetu.
Diplomanti, zainteresirani za to delovno mesto, lahko pošljejo svojo prijavo (obrazec na voljo na internetni strani www.harveynorman.si) z življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku do vključno 23. avgusta 2013 na
kariera@harveynorman.si
Rimske terme v paketu
Okrožno sodišče v Celju se strinja s predlogom stečajnega upravitelja Rimskih term Borisa Dolamiča, da se hotelsko-zdraviliški kompleks proda kot poslovna celota na javni dražbi.
Cena je 8,5 milijona evrov, poleg nepremičnin pa prodajajo celotna oprema, inventar in vse pravice ter obveznosti in javnopravna bremena. Očitno je bilo kar nekaj dogovorov glede izklicne cene, ki sta jo predlagala upravitelj in upniški odbor. Ločitvene upnice, torej banke, so zahtevale, da se Rimske terme prodajo za 14,7 milijona evrov. Kot razlaga sodišče, izklicna cena ni nižja od polovice vrednosti premoženja, ocenjenega v postopku prisilne poravnave, zato za prodajo soglasje bank ni potrebno.
Ceno je sodišče določilo na podlagi več dejavnikov, med drugim je upoštevalo tudi načelo hitrosti postopka. Kot je znano, Rimske terme kljub stečaju normalno poslujejo, vendar rezultati po posameznih mesecih niso vedno pozitivni. Sodišče še dodaja, da je tudi na javni dražbi mogoče iztržiti višjo ceno od predlagane, kar hkrati pomeni večjo možnost čimprejšnje uspešnosti javne dražbe in s tem minimiziranja stroškov postopka prodaje, a tudi stečajnega postopka.
Spet aktualni dolžniki
Davčna uprava je objavila nov mesečni seznam ne-plačnikov, ki so ji dolgovali več kot 5 tisoč evrov in s plačilom zamujali več kot 90 dni.
Skupen davčni dolg je julija presegel 900 milijonov evrov, kar je skoraj desetina več kot mesec prej. Na seznamu je več kot 16 tisoč pravih in fizičnih oseb, med njimi pa je tudi veliko imen s Celjskega. Podjetja iz širše celjske regije seveda najdemo tudi med dolžniki, ki so v insolvenčnih postopkih. Največ, več kot 10 milijonov evrov davčnega dolga ima velenjski Vegrad. Od enega do 10 milijonov med drugim dolgujejo žalska Arka, celjski Gradis, Rimske terme, Stolp Gradnje in Tehnopolis ter velenjski Inde. Seveda so vsi v stečaju. Med davčnimi zavezanci, ki niso v insolvenčnih postopkih in dolgujejo več kot milijon evrov, sta žalski Ekoplan in Aha Secaplast, ki ima sedež v Laškem. Manj kot milijon davčnega dolga pripisujejo podjetjem Acer furnirnica, Fisher International, celjskima podjetjema Nivo in Profi Grad, velenjskima Melbau in Mins ter podjetju Ton iz Nazarij.
US
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z van		i j	Stanje na računu dne 14. 8. 2013
		A	UU / tJU UU
Za manj boleči			Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
			
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511			
»Vsi naj bi odgovorno ravnali z vodo, sploh v tej suši in ob pomanjkanju vode, ki ga občutimo po državi. V potok, ki bi ga lahko uporabljali za zalivanje ali za kakšen drug namen, ne moremo spuščati kanalizacije. Vem, da primer pod Kopi-tnikom ni edini, takih primerov je ogromno, ampak to početje ne sme biti merilo, da je tako obnašanje dopustno. Ne borim se za sebe, borim se za čisto naravo, za kar bi si morali prizadevati vsi,« pravi Marija Jančar.
Kanalizacija pod kuhinjskim oknom
Ignorantski odnos in spuščanje fekalij v potok - Izdane odločbe in predpisani roki ne zaležejo
LAŠKO - Pred slabim letom smo v Novem tedniku poročali o onesnaženju potoka Ogečnica pod Kopitni-kom v Rimskih Toplicah, na katerega sta opozorila Marija in Martin Jančar. Kljub temu, da so na občini takrat pojasnili, da naselje komunalno urejajo in da bodo občani fekalije po treh mesecih speljali v čistilno napravo, se po skoraj letu v potok še vedno steka greznica.
Potok Ogettnica, ki je bil do preti nekaj leti gejitveni potok za ribe, je danes le še senca tistega, kar je nekoč bil. Kot je pojasnila Marija Jančar, se je še pred nekaj tedni po njem vila smrdeča rjava smetana, krajam pa so vanj praznili viške iz svojih greznih jam. Potem ko je večkrat posredovala na občini in komunali, kamor se je odpravila kar s steklenico onesnažene vode, se stvari počasi le premikajo.
A zakonca Jančar ne razumeta, zakaj se tisti, ki jim je
občina izdala odločbe za priključitev na javno kanalizacijo, nanjo niso prijavili skoraj leto, glede na to, da so imeli čas le tri mesece. »Težave trajajo že dvajset let, vse od leta 1993, ko so bile grezne jame določenih hiš speljane neposredno v potok. Največji problem je bilo novo naselje štirih liiš, ki to imele enoprekatnt grezne1 jame, tvoje odplake in meteorno vodo pa so lastniki spmčali v potok.«
Luka Picej tz urada za g;c>-spodartke javne službe, oVelje in prostor na Občini Laško je pojasnil, da so se aktivnosti za priključitev objektov na že zgrajeno javno kanalizacijo v Rimskih Toplicah res začele že lani, del območja pa so z infrastrukturo opremili še letos. Občina je skrbela, da so se najprej priključili večstano-vanjski objekti oziroma bloki, ki z večjim številom stanovanj povzročajo največje onesnaženje voda. Potrdil je, da je občina odločbe za priključitev na
Črpališča za fekalno kanalizacijo v Rimskih Toplicah so že pripravljena na priključitev v omrežje. Od prejema odločbe do obvezne priključitve je predviden trimesečni rok,« so v odgovoru za naš časopis na Občini Laško zapisali 7. septembra 2012. Jančarjeva je razočarana- da so jo tako na občini koe na komuneli le pošiljali od vrat do tras, in upa, da urejaeje tako osnovne in-frastoukture, kot je skrb za odgovovno ravnanje s svojimi odplakami, ne bo trajala še naslednjih 20 let.
kanalizacijo omenjenim štirim hišam izdala že lani, do minulega tedna pa so lastniki na javno kanalizacijsko omrežje priklopih en objekt.
»Sosedje se bodo priklopih v kratkem, drug sosed ima iz preteklosti malo čistilno napravo. Ker smo se odločili za intenzivno rešitev tega proble-
ma, računamo, da bomo stanje v kratkem uredili,« je dejal Picej. Dodal je tudi, da bo občina v naslednjih primerih, ko se ljudje na omrežje ne bodo priključili pravočasno, postopala v skladu z veljavnimi odloki in zakonodajo, ki predvideva vključitev inšpekcijskih služb.
TINA VENGUST
Namesto čiste izvirske vode vonj po sosedovi greznici
O prob-emu, ki je zdajočitno bliže razrešitvi,smo pisali v Novem tedniku že septembra lani.
Na komunali priklopov ne preverjajo
Tomaž Novak, direktor Komunale Laško, je pojasnil, da nima pooblastil za preverjanje, ali su občani po prejeti odločbi tudi priključijo na kanalizacijsko omrežje. »Teti preverjanj na terenu nek izvajamo. Individualni priključM oziroma priklopi na javno kanalizacijk se izvajajo na zemrjiščih, ki niso v javni lasti ooiroma v lasti občine. Lastniki zemljišč se eami odloajo, kdo jim bo opravil to storitev, v teem delu Komunala Laško nastopa kot enakovreden ponudnik med ostalimi,« je dejal. Ko objekt že ima priključek, strokovne službe vo-munale preverijo, če je priklop skladen s pravili stroke in pripravijo primopredajni zapisnik, ki ga posredujejo na občino.
Inšpektorate ne prebskuje na lastno pest
Kršitve, povezane z zavlačevanjem priklopa nr kanalizacijsko omrežje, preverja Medvbčinski inšpektorat in redarslrvo Mestne občine Celje in občin vaško, Štore in Žalec. Inšpektor Tomaž Ojsteršek je dejal, da v služb i za in spekcijski nadzo r č težavo Sančurjevih niso reznanj eni. Poudaril je, da lahko v takih primerih na inšpektoratu ukrepajo le na podlagi obvestila občine oziroma komunale o tem, da see občani ne priključijo nv jevno kanalizacijo. Če bi na terenu ugotovili kršitev, bi izdali ureditveno odločbo, ki predvideva rok za priključitev. Če se tega roka občani ne bi držali, bi jim lahko inšpektorat izdal denarno izvršbo. Ta je po besedah Ojsterška predvidena za vsak ponoven poziv.
NA KRATKO
Večji nadzor nad odpadki
DOBJE - Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin, ki službo inšpektorata in redarstva izvaja tudi v Dobju, bo jeseni prevzel večji nadzor nad odlaganjem komunalnih odpadkov gospodinjstev.
V občini je v organizirano ravnanje z odpadki trenutno vključena okoli polovica gospodinjstev, ostali svoje odpadke odlagajo v zabojnik pri pokopališču. Občinski svet je na predzadnji seji sprejel odlok o ravnanju z odpadki, ki za vsa gospodinjstva predvideva obvezno oddajo odpadkov pooblaščenemu izvajalcu javne službe. Odlok predvideva tudi denarne kazni za tiste, ki bodo vztrajali pri neorganiziranem odlaganju odpadkov, nad kršitelji pa bo od jeseni bdel medobčinski inšpektorat. Inšpektor bo imel v Dobju v času izdajanja odločb o priključitvi v odvoz odpadkov tudi uradne ure, ko bo odgovarjal na morebitna vprašanja občanov.
TV
Na Rogli so kuhali
ZREČE - Na Rogli je bil v nedeljo četrti Praznik pohorskega lonca, kjer so se v kuhanju te specialitete pomerile različne ekipe.
Za kuhanje pohorskega lonca, ki je pripravljen iz tamkajšnjih značilnih živil, uporabljajo meso, ječmen, krompir in gobe. Tekmovalne ekipe, ki so ga kuhale, so prišle iz različnih koncev Pohorja in so bile sestavljene iz Pohor-cev, povezanih s turizmom, kuhinjo in kmetovanjem. Zlato priznanje za pohorski lonec je prejela ekipa Planinskega društva Ruše, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Term Zreče in na tretje ekipa ekološke kmetije Meglič iz okolice Vitanja. Ocenjevalno komisijo je vodila Darinka Orlačnik, ki si je recept za pohorski lonec pred dolgimi leti sama izmislila.
BJ
Obmejna lega koristi
KOZJE - V občini prenavljajo cesti Lesično-Zagorje in Gruska-Polje. Obe sta bili v slabem stanju in bosta deloma razširjeni.
Denar za obnovo je občina pridobila na razpisu za razvoj obmejnih območij s Hrvaško, obe prenovi bosta stali po sedemsto tisoč evrov. Večina denarja bo iz evropske blagajne. Na cesti Lesično-Zagorje bodo med drugim poskrbeli za dva nova mostova in enega razširili, v sklopu prenove bodo v Lesičnem zgradili nov pločnik in postavili javno razsvetljavo. Prenova ceste Lesično-Zagorje bo v celoti končana prihodnje leto. Dela na cesti Gruska-Polje bodo končana že konec septembra, na obeh cestah jih izvaja podjetje HPG Brežice. Vsaka od cest meri približno štiri kilometre.
BJ
Obnova dveh cest
SLOVENSKE KONJICE - Na občini so v preteklih dneh podpisali pogodbo za obnovo dveh cest. Domače podjetje GMI ju bo začelo obnavljati že v tem mesecu, delo pa naj bi končalo do konca junija prihodnje leto.
Na lokalni cesti Perovec-Brezje v Ks Jernej bodo uredili osemsto metrov razširjene ceste skozi naselje Brezje. Dela bodo stala 93 tisoč evrov, denar za obnovo bo občina pridobila po 23. členu Zakona o financiranju občin. Prav tako bodo obnovili skoraj dva kilometra makadamske javne poti Zafošt-Perovec v KS Tepanje. Ta javna pot bo po novem asfaltirana, denar bodo v celoti zagotovili iz občinskega proračuna. Dela bodo stala 112 tisoč evrov.
BJ
Mladi želijo živeti zdravo
ŠENTJUR - Minuli ponedeljek se je končala mednarodna mladinska izmenjava, ki so se je udeležili mladi iz šestih držav - Bolgarije, Hrvaške, Romunije, Španije, Švedske in Slovenije. Teme izmenjave so bile šport, rekreacija, zdrava prehrana in zdrav način življenja.
Izmenjavo je organiziral Mladinski center Šentjur, financirala pa jo je Evropska komisija iz programa Mladi v akciji. Trideset mladih je bivalo v Osnovni šoli Hruševec in primerjalo načine življenja v posamezni državi, na interaktivnih delavnicah pa so spoznavali mite, resnice in laži o tako imenovanem zdravem načinu življenja. Njihovi dnevi so bili zapolnjeni tudi z gibanjem in rekreacijo. Šentjurski mladinski center je v okviru izmenjave pripravil tudi več dogodkov za mlade iz občine. Minulo soboto so na igrišču pri Osnovni šoli Hruševec Šentjur pripravili tretjo bitko med ekipami mladih iz krajevnih skupnosti, ki je tokrat imela mednarodni pridih.
TV
NA KRATKO
Kako po novem letu?
DOBRNA - V občini se pripravljajo na novo ureditev službe zobozdravstva, ki bo v tem kraju obveljala po novem letu. Zobozdravnica, ki ima zasebno koncesijo, se bo namreč v začetku prihodnjega leta upokojila.
Savka Finka jo je za dejavnost osnovnega zobozdravstva prejela leta 1994 od nekdanje skupne celjske občine. Po obvestilu, da se bo upokojila, je občina ponudila izvajanje programa zobozdravstvene dejavnosti Javnemu zavodu Zdravstveni dom Celje, vendar odgovora še ni prejela. Na občini so tako ravnali v skladu s pozivom ministrstva za zdravje, po katerem bi koncesije podeljevali le v primeru, ko javni zavodi izvajanja službe ne morejo zagotoviti. V primeru, če celjski javni zavod zobozdravstva na Dobrni ne bo prevzel, bo občina objavila razpis za podelitev koncesije.
BJ
Glasbeniki pod eno streho
LAŠKO - Glasbena šola Laško-Radeče je v teh dneh dobila prenovljeno mansardo. Z ureditvijo bo šola pridobila okoli 300 kvadratnih metrov površin, kjer bodo zbornica, pisarna, knjižnica, arhiv in več učilnic za pihala in kitaro.
Glasbena šola se tako po desetletjih v celoti vrača v prostore na Valvasorjevem trgu, kjer je bil glasbeni pouk že po letu 1970. Od takrat se je glasbena šola selila. Z ureditvijo mansarde v prostorih na Valvasorjevem trgu se bodo tja preselili še oddelki, ki so bili nazadnje v Kulturnem centru Laško. Za ureditev mansarde je občina namenila približno sto tisoč evrov.
TV
Čezmejno prijateljstvo
RADEČE - Med tamkajšnjo občino in srbsko občino Velika Plana se je pred leti rodilo sodelovanje na kulturnem področju. Zdaj bosta začeli sodelovati še obe občini. Občinski svet je namreč na zadnji seji potrdil listino o prijateljstvu med občinama, ki jo bosta strani podpisali septembra ob prazniku Občine Radeče.
Prosvetno društvo Vrhovo je leta 2011 sodelovalo na tekmovanju gledaliških skupin v Veliki Plani, kjer je prejelo prestižno priznanje. Letos pa so Radeče in tamkajšnje Folklorno društvo Brusači, ki praznuje pet let delovanja, obiskali člani srbskega Kulturno umetniškega društva Masuka. Ob obisku občinske delegacije v Srbiji aprila letos sta se strani dogovorili o pripravi listine o prijateljstvu in sodelovanju. Podpisali jo bosta septembra ob slavnostni seji radeškega občinskega sveta.
TV
Šolska stavba bo varčnejša
BISTRICA OB SOTLI - V kraju opravljajo energetsko obnovo osnovne šole, ki naj bi bila v celoti opravljena do začetka šolskega leta. Dela so začeli izvajati takoj po koncu pouka.
Med energetsko obnovo šole, ki jo opravlja CE-invest iz Trebnjega, bodo poskrbeli za fasado, izolacijo strehe, novo stavbno pohištvo in za novo kurilnico, kjer bodo namesto kurilnega olja uporabljali lesne pelete. Vrednost naložbe znaša približno tristo tisoč evrov, ki so skoraj v celoti iz evropske blagajne. V šolski stavbi, ki jo energetsko obnavljajo, so tudi trije oddelki vrtca, enega imajo še v poslopju zdravstvene postaje.
BJ
Najbolje kuhale Šentjurčanke
PODČETRTEK - V občinskem središču je bila v soboto turistična prireditev Lovrenčevo, ki izvira iz starega župnijskega praznika. Z njim je povezan starodavni Lo-vrenčev sejem.
V središču kraja so tako v soboto postavili stojnice osemdesetih ponudnikov, kjer je bilo mogoče dobiti vse od jušnih rezancev in vina do suhe robe. Na stojnicah se je prav tako predstavilo nekaj turističnih društev iz različnih krajev Slovenije, posamezna tudi s kulturnim programom. Med bogatim spremljevalnim programom so pripravili tekmovanje v kuhanju bučne juhe, kjer so zmagale članice društva kmetic Mavrica iz Šentjurja, sodelovala so tudi društva kmetic iz Šmarja pri Jelšah, Rogatca, Izlak, z Dravskega polja in Notranjske. Prireditev so med drugim popestrili nastopi vokalne skupine Osti jarej in ljudskih godcev skupine Ga še ni blu, mimohod je pripravila obsoteljska konjenica. Prireditev so organizirali GIZ Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje.
BJ
Irena Vozlič je prepričana, da je za pogoje bivanja 160 stanovalcev in za delovne razmere 90 zaposlenih treba poskrbeti čim bolje. Vse od konca gradnje novega dela doma je bila tam zaradi nepravilnosti pri gradnji klimatov oziroma prezračevalnih naprav huda vročina, ki je bila celo višja kot v starem delu doma. A so stanje občutno izboljšali, ko so pred nekaj tedni namestili stropne klime. Pri tem niso čakali na pomoč ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je sicer lastnik doma, ampak so ukrepe v vrednosti 15 tisoč evrov uresničili z lastnim denarjem.
Nekaj se vendarle
premika
Zaenkrat le gasijo požar
SLOVENSKE KONJICE - V javnosti so v preteklih letih odmevale različne napake pri novogradnji Lambrech-tovega doma, katerega primopredaja je bila novembra 2008. V domu, ki je v lasti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nepravilnosti odpravljajo po lastnih zmožnostih, medtem ko na celovito rešitev težav še čakajo.
Irena Vozlič, ki je mesto direktorice Lambechtovega doma prevzela pred štirimi meseci, med nepravilnostmi kot največje težave vidi napake pri vodovodnem sistemu in slabo zastavljen projekt kli-matizacije. »Na napake smo opozarjali. Vse skupaj pa je šlo tako daleč, da je prišlo do spora med izvajalcem in upo-
rabnikom - domom, spor pa še vedno rešuje sodišče.«
Po besedah Vozličeve je ministrstvo januarja lani odobrilo sofinanciranje celovite obnove vodovodnega oddelka v novem delu, saj je zaradi pokanja vodovodnih spojk prihajalo do zamaka-nja. Kljub opozarjanju direktorice, da je prenova nujna, dom od ministrstva še do danes ni prejel ustreznega sklepa. A Vozličeva upa, da se bo to zgodilo čim prej, v domu pa bodo za prenovo zagotovili tudi del lastnega denarja.
Zahtevna prenova bo po njenih ocenah trajala vsaj mesec in pol. Da bo delo potekalo nemoteno in da stanovalci prenove ne bodo čutili, bo treba mnogo usklajevanj
»Do danes nisem dobila nobene pritožbe stanovalcev, svojcev ali kadra zaradi neznosne vročine. Pravijo, da razumejo, da je ob visokih temperaturah vroče tudi povsod drugod. Skrbimo pa, da jih zjutraj in zvečer peljemo v senco, da jim ponujamo čim več tekočine. Kadrovsko smo ekipo okrepili ob koncih tedna, tako da stanovalce, kjer je to potrebno, še pogosteje hladimo in preoblačimo. Za aktivnosti uporabljamo klimatizirane prostore, kot so knjižnica, prostori delovne terapije in fizioterapije,« pravi direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič.
Lambrechtov dom je v prvem tednu avgusta nenapovedano obiskala varuhinja človekovih pravic, ki je vodstvo pohvalila, da je v stavbi poskrbelo za senčenje, zadovoljna paje bila tudi z izmerjenimi temperaturami. Termometri so v kuhinji pokazali 31 in na oddelkih 28 stopinj Celzija.
in logistike. Ker je dnevna poraba vode visoka, s čimer je povezano tudi obratovanje kuhinje, bo dom med obnovo uporabljaj vodo sosednje osnovne šole.
Po ureditvi vodovoda boljše hlajenje
Po popravilu vodovodnega sistema bo po besedah direktorice bolje delovala tudi klimatizacija. Ta sicer deluje, vendar ne v zadostni meri. Da bi v vročih poletnih dneh znižalitemperature tam, kjer je to najbolj nujno potrebno, v novem delu doma name-
ščajo stropne klime, senčila in komarnike, zaradi katerih je ob nižjih temperaturah možno naravno zračenje. Za omenjene ukrepe so v domu namenili okoli 15 tisoč evrov lastnih sredstev.
Kot smo že poročali, so morali na stavbi, ki je stara komaj pet let, popravljati tudi streho. Na mestih, kjer pušča, jo sproti popravljajo že zdaj, projektno dokumentacijo za njeno celovito obnovo pa bodo po besedah Vozličeve v domu naročili, potem ko bodo rešili težave z vodovodom.
TINA VENGUST
Novi tednik - 26. avgust 2011
äs

s
bi M
?! 1»
I
J
Nova stavba doma za starejše občane v Slovenskih Konjicah. »I ugotavlja konjiški župan Miran Gorinsek.
in slabi stanovanjski pogoji z občasno neznosnimi razmerami,«
7
»To je nevzdržno!«
Pekel v domu starejših - V sobah najtežjih bolnikov je več kot trideset stopinj
Na povezovalnem hodniku je bilo na tennometru že opoldne štirideset stopinj.
Sodelavke so zaradi visoke vročine že doživele omotičnost, slabost, imajo glavobole, pojavlja se nezadovoljstvo. Ne pritožujemo se na pamet! Nevdržno ie, med seboi si po-
Novi tednik - 10. avgust 2012
Kazen za direkto rico, ki je opoza rjala?
Zaposleni in občina sodosedanjo direktorico podprli ob novem imenovanju, ministrstvo za delo je proti njej
V uredništvu Novega tednika smo sredi julija prejeli anonimno pismo o še vedno nevzdržni vročini v Lambrechtovem domu. V Novem tedniku problematiko spremljamo ves čas. Že v letu 2011 smo tako opozarjali na »pekel v domu starejših«, leta 2012 smo poročali tudi o tem, da je nekdanja direktorica Valerija Lesjak, ki si je ves čas prizadevala za ureditev razmer, ostala brez ponovnega mandata, ker je bila očitno preveč kritična na račun ministrstva za delo, enega od prav tako ključnih dejavnikov pri urejanju zadev te očitno od začetka nestrokovne gradnje objekta.
8
VREME IN ... KMETIJSTVO
Grozljive posledice suše
Po ogledu terena
Strokovni delavci v kmetijsko svetovalnih službah so bili v minulih dneh na terenu in so s predstavniki lokalnih skupnosti na Upravo RS za zaščito in reševanje že pošiljali prve okvirne ocene škode zaradi posledic letošnje suše. Dokončni podatki o škodi na Celjskem bodo znani v teh dneh.
V	velenjski izpostavi Kmetij sko-gozdarskega zavoda Celje kmetje pravijo, da takšne suše ne pomnijo. Škoda je ogromna v vseh treh občinah Šaleške doline. Bolj izrazita je na lahkih, peščenih, prodnatih in plitkih tleh ter na prisojnih hribovskih območjih. Kolikšna bo, bodo lahko ocenili ob koncu rastne dobe kultur oziroma pri spravilu pridelkov. »Posledice suše so v tem trenutku zelo velike na travnikih in pašnikih. Travna ruša je marsikje rjava, zažgana. Druge in tretje košnje ne bo. Glede na celoletne količine pridelka so ocenili, da bo krme manj za 35 do 45 odstotkov. Pridelek koruze na peščenih tleh je uničen. Pridelek na plitkih in peščenih tleh bo manjši kar za 60, na težkih tleh pa do 45 odstotkov.« Za približno 40 odstotkov bo manj pridelka krompirja. Suša ni prizanesla oljnim bučam - njihov pridelek je razpolo-vljen, vsaj za 40 odstotkov bo letos manj sadja.
V	mozirski izpostavi celjskega zavoda ugotavljajo, da bodo posledice suše hujše kot pred desetimi leti. Trava je rjava, ni primerna ne za košnjo in tudi ne za pašo. Zelena je le na globljih legah in ob vodotokih. V Zgornji Savinjski dolini bo pridelek koruze le polovičen. Kmetom so že svetovali, da posilirajo tisto, kar je ostalo. Krompirja bo manj za tretjino, pičla bo
Čeprav številni kmetje koruzo v zadnjih letih okopavajo, s čimer korenine nekoliko poglobijo, še vedno ne dosežejo spodnjih plasti zemlje, kjer je morda še nekaj vlage. Koruza ima prav tako veliko listno površino, tudi zaradi velikosti je zelo izpostavljena pripeki.
Ne le sušo in izjemno vročino v zadnjih tednih, rastline so letos doživele še kar nekaj drugih šokov. Kmetijski svetovalec Igor Škerbot spominja na dolgo zimo, izjemno mokra tla krepko v pomlad in na hladen maj. Poleg tega so prejšnji ponedeljek doživele še orkanski veter, ki ni bil le sunkovit, temveč tudi vroč. Rastlinam je ožgal liste, kar je najbolj vidno v trajnih nasadih hmelja in visokega fižola, tradicionalnega sivčka. »Rastline v Spodnji Savinjski dolini so, kot bi jih nekdo posmodil,« pravi Škerbot.
tudi letina sadja v travniških sadovnjakih, saj sadje odpada, tudi dozorelo ni, plodovi pa so nagubani.
Kot v puščavi
Podobno je tudi v Spodnji Savinjski dolini, kjer je ko-
Med ljudmi je že mogoče slišati, da suša ne bo povzročila škode samo na rastlinah, temveč se bo odrazila še drugje. Tako naj bi se precej zmanjšala količina mleka. Zaradi prevelike ponudbe, ki je posledica pomanjkanja krme, se je znižala tudi odkupna cena goveda. Torej bomo o posledicah suše lahko govorili še dolgo časa.
ruza na peščenih tleh uničena, na ostalih površinah se suši. Jabolka v intenzivnih nenamakanih sadovnjakih so za tretjino drobnejša, v nasadih, ki niso prekriti z mrežo, so plodovi opečeni od sonca. Plodovi ne bodo
Kmetijsko ministrstvo je že pozvalo upravičence, ki so letos oddali zbirno vlogo z zahtevki za ukrepe 1. in 2. osi iz programa razvoja podeželja in zaradi suše ne bodo mogli izpolniti pogojev upravičenosti do plačil za prevzete obveznosti, da mu v desetih delovnih dneh od dneva, ko to lahko storijo, pisno sporočijo, da uveljavljajo primer višje sile. Omenjeni poziv velja za tiste kmetije, ki so vključene v kmetijsko okoljski program in bi morebiti zaradi pomanjkanja krme morale zmanjšati stalež živine.
primerni za dolgotrajno skladiščenje, zaradi pomanjkanja vode pa je motena tudi diferenciacija cvetnih brstov za naslednje leto. Fižol je močno uvel, travniki so zažgani, zaradi suhih tal ni možno sejati strniščnih posevkov oziroma ti ne kalijo in se ne razvijajo ...
Pridelovanje vrtnin brez namakanja ni mogoče. Sola-tnice predčasno prehajajo v generativno fazo, plodovi so opečeni, kumare se sušijo. Suša je svoje storila tudi na hmeljiščih, kjer je v namaka-nih nasadih hmelj zrastel do vrha vodil, medtem ko je na nenamakanih zaostal v rasti. Razvoj storžkov se je prejšnji teden v večini hmeljišč (tudi namakanih) popolnoma ustavil. Če se bodo te visoke temperature še nadaljevale in se storžki ne bodo razvili, bo letošnji pridelek zagotovo eden najslabših v zadnjih desetih letih. Lahko se ponovi tudi leto 2003, ko je bil povprečni pridelek pod tono na hektar.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
KGZ - Zavod Celje
Škoda pri vsem, kar raste
V poljedelstvu je največ škode utrpela koruza, ki ima zelo plitek koreninski sistem. Precejšnja škoda bo sicer, kot pravi Igor Škerbot, med drugim tudi pri pridelku krompirja, stročnic in hmelja.
Vplivi vremena so vidni tudi na tržno gojenih zelenjadnicah, čeprav so te namakane, in na ostalih zelenjadnicah, ki jih ljudje prideluje v svojih vrtovih. Škoda bo precejšnja na travnikih in pašnikih, slabo jo bodo odnesli tudi sadovnjaki. Sadno drevje bi moralo namreč zdaj debeliti svoje plodove, a ker ti nimajo dovolj vlage, bodo ostali drobni, slabša bo njihova kakovost, tudi količinsko bo sadja manj, saj bodo mnogi, ker bodo ožgani, kasneje odpadli. Kot pravi Škerbot, je že zadana škoda praktično nepopravljiva, tako kmetom bolj ali manj ostane le upanje na čimprejšnje deževje. »Tudi to bo verjetno prineslo rešitev samo rastlinam na kakšnih malo manj sončnih legah in v težjih tleh,« pravi.	AD
Predlagajte rešitev, kako živeti z obdobji vse hujših naravnih ujm
V uredništvu Novega tednika bomo vse do 30. septembra zbirali vaše predloge, kako preprečiti škodo v kmetijstvu pred naravnimi ujmami: sušo na eni in neurji na drugi strani. Predloge, razmisleke nam pošljite na e-naslov tednik@nt-rc.si. Zbrali jih bomo in na koncu najbolj prepričljive tudi objavili ter po mnenju povprašali podjetnike in strokovnjake, ki bi jih lahko skupaj z vami uresničili. Da nam ne bi bilo treba tokratne aktualne teme prihodnje leto ponavljati in zgolj ugotavljati, da smo žrtev istih težav ... da ne bomo kot že več let doslej spet bili plat zvona v kmetijstvu, ker se ne znamo, ne zmoremo ali nočemo prilagoditi spremembam, ki jih narekuje narava. Iščimo rešitve za naš boljši jutri skupaj!	UREDNIŠTVO
Poklon
prihajajočemu obiranju hmelja
Pod streho 51. dan slovenskih hmeljarjev
BRASLOVČE - Kljub nezavidljivemu položaju hmeljarjev v nedeljo v Bra-slovčah ni bilo ne duha ne sluha o slabi volji. Tako kot vsa leta doslej so tudi letos na tradicionalen način obeležili dan hmeljarjev, na katerem so dopoldne, ko je bil na vrsti resnejši del prireditve, spregovorili o letošnjem pridelku, in popoldne, ko se je po Braslovčah vila pisana parada vozov, ustoličili še novo hmeljarsko princeso Evo Bizjak iz Gotovelj in starešino Jožeta Ribiča iz Zgornjih Roj pri Šempetru.
Na dopoldanski slavnostni seji in srečanju hmeljarskih starešin, princes in hmeljarjev sta o delu slovenskega hmeljarskega društva spregovorila dosedanji starešina Slavko Šalej in princesa Monika Jelen. Irena Friškovec, strokovnjakinja za hmeljarstvo, je v nadaljevanju pojasnila, da bo letošnji pridelek na 1.166 hektarjih rodnih nasadov, od tega je 105 hektarjih pr-voletnih, v veliki meri odvisen od vremenskih razmer v avgustu. Hmeljarji se kolikor se le da trudijo ublažiti sušo, zato intenzivno
Turistično društvo Braslovče vsako leto povorko obarva z določeno etnološko tematiko. Če so lani hmeljarji na vozovih ponazorili razvoj obiranja skozi čas, so se letos usmerili v hmeljarsko »ohcet«. Na vozovih tako letos še posebej ni manjkalo dobre volje, glasbe in pivskih vrčkov.
namakajo večino hmeljišč. Okoli 550 hektarjev je opremljenih s kapljičnim na-makanim sistemom, ostale namakajo z razpršilci. Že tako nezavidljive razmere v hmeljarstvu je še poslabšalo hudo neurje konec julija, ko je po hmeljiščih pustošil močan, sunkovit in vrtinčast veter. Kdaj se bo začelo letošnje obiranje, je odvisno od več dejavnikov, kot so vrste hmelja, površine, tla, starost nasadov in obiralne zmogljivosti hmeljarjev. Po prvih ocenah naj bi savinjski golding lahko začeli obirati že v teh dneh.
Letos v znamenju poroke
Popoldne je sledilo vsakoletno rajanje s povorko, na čelu katere so bili konjeniki KD Mustang, godba in mažoretke Pivovarne Laško ter vsi dosedanji starešine in princese. Sledili so jim vozovi s prikazi nekdanjih hmeljarskih opravil, tokrat v luči hmeljarske »ohceti« in prehoda kmetije v roke mladega gospodarja. Za prikaze so poskrbeli člani društev podeželske mladine Tabor, Polzela, Petrovče, Gotovlje, Grušovlje, Roje in Braslovče ter turistični društvi Braslov-če in Gomilsko.
Sicer pa nedeljsko dogajanje ni bilo edino, ki ga je Turistično društvo Braslovče pripravilo konec tedna. Med spremljajočimi dogodki so že nekaj let Rock koncert hmeljarjev, turnir v odbojki na mivki in košarki, ribiško tekmovanje na ribniku Pre-serje, vodne igre na Braslov-škem jezeru, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal hmeljarske kobule in tekmovanje s starimi motornimi brizgalnami.
ŠO
Foto: SHERPA
Povorko sestavljajo vozovi iz različnih naselij v Spodnji Savinjski dolini. Mladi tako tekmujejo, katera vas bo predstavila običaj na najizvirnejši način in najlepše okrasila vozove.
Nov hmeljarski starešina je postal Jože Ribič, medtem ko je nova princesa Eva Bizjak.
NA KRATKO
Praznovanje Lovrenške nedelje
ŠTORE - V Kompolah, kjer je župnijska cerkev posvečena sv. Lovrencu, so praznovali Lovrenško nedeljo. Ta župnijski praznik so obeležili s slovesno mašo, ki jo je opravil kanonik Jože Goličnik, vodja pastoralne službe mariborske nadško-fije.
Kanonik, ki izvira iz okolice Mozirja, je v prazničnem nagovoru poudaril pomen župnijskega praznika in zgleda sv. Lovrenca. Med mašo so po dolgem času znova prepevali cerkveni pevci, za okrasitev cerkve so poskrbele žene iz Prožinske vasi. Po maši so članice župnijske dobrodelne Vincencijeve konference pripravile manjšo pogostitev.
Kot smo že poročali, so v Kompolah zaradi pomanjkanja duhovnikov 1. avgusta ostali brez stalnega župnika dr. Vlada Zupančiča, župnijo tako soupravlja župnik s Teharij Miha Herman. BJ
Najlepša bo zdravnica
VITANJE - V nedeljo je bila v občinskem središču turistična prireditev Holcerija, ki opozarja na nekoč zelo razširjeno lesno dejavnost.
V turističnih igrah letošnje Holcerije se je pomerilo devet ekip, ki so tekmovale v štirih različnih disciplinah, tudi v žaganju z ročno žago. Zmagala je ekipa Turističnega društva Mislinja. Veliko znanja je zahtevalo tekmovanje v gozdarskih veščinah, med njimi v podiranju na balon, dvojnem kombiniranem rezu z motorno žago in rezanju z žago amerikanko in z lisičjim repom. Največ znanja je pokazala ekipa Brezna.
Na Holceriji, ki jo je pripravilo turistično društvo, so prav tako podelili priznanja za lepo urejeno okolje, med njimi najbolj izvirnim tri kovane vrtnice. Mis letošnje Holcerije je postala Ana Jakob, študentka medicine iz Vitanja, njeni spremljevalki sta prišli iz Mislinje in Brezna. »Vreme nam je bilo naklonjeno, obisk je bil dober, zato lahko letošnjo Holcerijo ocenim z dobro štirico,« ugotavlja predsednik turističnega društva Jože Javornik.	BJ
S pokopališči veliko dela
VOJNIK - V občini se pripravljajo na novo ureditev urejanja pokopališč in pokopališke ter pogrebne dejavnosti. Kot smo že poročali, bo po novem za vsa štiri pokopališča v občini podeljena koncesija.
Pred objavo javnega razpisa za koncesijo, ki ga pripravljajo, je občina poskrbela za nov odlok o načinu izvajanja te gospodarske javne službe in koncesijski akt, pred tem so imenovali petčlansko komisijo za pripravo razpisa in izbiro koncesionarja. Na pokopališčih v občini zaenkrat ni enotne ureditve, saj na pokopališču v Vojniku koncesionarja zadnja leta že imajo, v Novi Cerkvi in na Frankolovem (kjer imajo še pokopališče na Črešnjicah) imata krajevni skupnosti sklenjeno pogodbo s pogrebnim podjetjem. Vse pogodbe se bodo iztekle konec tega leta, s podelitvijo koncesije pa želijo med drugim razbremeniti krajevni skupnosti.
BJ
10
INFORMACIJE
S knjigo na dopust
Poleti nas knjiga spremlja na vsakem koraku. V uredništvu Novega tednika, kjer že tretje leto živi naša rubrika Bukvarna, seveda toliko bolj.
Zaupali smo vam že, da je Majda Tašner iz Celja glaso-
vala za knjigo Vsi moji božiči. Bel oblak je navdušil Cvetko Gizela iz Rogaške Slatine. Mario Kračun iz Lesičnega pa so navdušile Služkinje.
Glasovanje se nadaljuje. In z dvema predlogoma naših bralcev vas želimo spodbudi-
ti, da kakšno knjigo iz bogate ponudbe Poletne bukvarne Novega tednika preberete tudi vi. Božo Glušič iz Nove Cerkve je zapisal, da mu je všeč knjiga Mile Kočevar Bel oblak in misel, ki se glasi: »Sem vedela, da se bom
vrnila iz tišine. Se dvignila v oblak, bom jutranja megla, ki izgine ob zori, in bom rosa na vrtnicah, ki jih bosta podarila neki drugi ženski ...« Ana Svetičič iz Cerknega pa je izbrala delo Maruše Krese Vsi moji božiči. Všeč ji je ti-
sti del, ko pisateljica opisuje, kako so z otroki za božični večer potovali in so jih cariniki začudeno gledali.
Trenutno po izboru naših bralcev vodijo tri knjige: Bel oblak, Vsi moji božiči in Služkinje.
In katera knjiga z našega spiska je navdušila vas?
Izberite naj knjigo Poletne bukvarne!
Objavljamo spisek knjig, ki smo jih novinarji naše medijske hiše v letu 2013 že prebrali in predstavili v rubriki Bukvarna.
Glasovali boste lahko za knjigo, ki je navedena na spisku in jo boste tudi vi prebrali ter vas bo najbolj navdušila. Ni dovolj, da boste le označili zaporedno številko knjige, na kupon boste morali zapisati tudi misel, ki se vam bo najbolj vtisnila v spomin. Pri glasovanju bomo upoštevali le pravilno in v celoti izpolnjene originalne časopisne kupone.
Izberite svojo knjigo iz spiska Poletne bukvarne Novega tednika
ZAP. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1.	Alma M. Karlin	Urok Južnega morja	Biserka Povše Tašic
2.	Arto Pasasilinna	Prikupna struparka	Saška T. Ocvirk
3.	Berta Bojetu	Filio ni doma	Tatjana Cvirn
4.	Dan Ariely	Predvidljivo nerazumni	Anja Deučman
5.	Dr. Miro Cerar	Pamet v krizi	Ivana Stamejčič
6.	Drago Jančar	Severni sij	Branko Jeranko
7.	Florjan Lipuš	Zmote dijaka Tjaža	Branko Jeranko
8.	Franc Saleški Finžgar	Sama	Šplea Ožir
9.	Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey	Za ducat ceneje	Anja Deučman
10.	Gari Kasparov	Kako življenje oponaša šah	Urška Selišnik
11.	Hans Hellmut Kirst	Noč dolgih nožev	Biserka Povše Tašic
12.	Ivan Cankar	Na klancu	Simona Šolinič
13.	Ivan Minatti	Nekoga moraš imeti rad	Urška Selišnik
14.	Kathryn Stockett	Služkinje	Tatjana Cvirn
15.	Kerstin Gier	Klub vražjih mamic	Saška T. Ocvirk
16.	Lee Carroll	The Journey Home (Potovanje domov)	Simona Šolinič
17.	Maruša Krese	Vsi moji božiči	Urška Selišnik
18.	Mila Kočevar	Bel oblak	Saška T. Ocvirk
19.	Nada Gaborovič	Objokuj jutro	Biserka Povše Tašic
20.	Stephan S. Stepsky-Doliwa	Sai Baba govori zahodu	Biserka Povše Tašic
21.	Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar	Pod južnim križem	Branko Jeranko
22.	Zorko Simčič	Poslednji deseti bratje	Urška Selišnik
23.	Žarko Lauševic	Leto mine, dan nikoli	Tatjana Cvirn
IMEIN PRIIMEK________________
NASLOV_____________________
K0N_TAKTNA GSM/TEL. ŠT. _
E-NASLOV____________________
ZAPOREDNA ŠT. KNJIGE, ZA KATERO GLASUJEM
MISEL, KI ME JE NAJBOLJ NAVDUŠILA
Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do petka, 30. avgusta 2013
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. In to še ni vse.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
	
j PODATKI O PREJEMNIKU	NAROČNIKU j
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
: do
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let
Največja slovenska črna gradnja?
Za izvedena dela v Lučah gradbeno dovoljenje pričakujejo v teh dneh
LUČE - Številni obiskovalci, ki so se minule dni ustavljali v kraju, so občudovali urejene bregove sotočja Savinje in Lučnice. Kaj hitro pa so jih domačini podučili o govoricah, da za ta del v Lučah naj ne bi pridobili gradbenega dovoljenja, češ da niso bili uporabljeni pravi materiali. Med domačini se širi tudi glas, da naj bi šlo za največjo črno gradnjo v Sloveniji. In to gradnjo financira država.
Kot je znano, se v Lučah končuje prvi del projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje. Kot pojasnjujejo v Dialogu, ki je odgovoren za informacije pri tem projektu, so protipo-plavni ukrepi na območju občine Luče razdeljeni v dva dela, skladno s tem sta bili za izvedbo del vloženi tudi dve vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prvi del obsega dela na Lučnici in Savinji do vojaškega mostu, drugi pa dela ob strugi navzgor od vojaškega mostu.
Obe vlogi sta trenutno v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki ga za prvi del pričakujejo v naslednjih dneh, v okviru postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja za drugi del pa bo v kratkem sklicana obravnava za seznanitev stranskih udeležencev. Dela za protipoplavno zaščito, ki jih v tem času izvajajo na območju Luč, se izvajajo skladno z zakonom in na podlagi
Nova podoba sotočja Savinje in Lučnice
obvestila o nastanku povečane stopnje ogroženosti na porečju Savinje s pritoki iz novembra 2012.
Skladni tudi materiali
Kar nekaj pomislekov je med Lučani mogoče slišati tudi zaradi uporabljenih materialov. Po pojasnilih dela pri projektu izvajajo skladno z načrti in s projektno dokumentacijo, ki jo je izdelalo podjetje IZVO-R. Investitor projekta, v okviru katerega izvajajo tudi protipoplavne ureditve na območju Luč,
V okviru projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje - lokalni ukrepi, poleg del v Lučah trenutno izvajajo tudi dela v Celju, kjer med drugim prav v poletnih mesecih potekajo tudi dela za zamenjavo hidravlično neugodne splavarske brvi in drugi protipoplavni lokalni ukrepi. Dela v Laškem, v okviru katerih je bil urejen tudi marijagraški ovinek, so se končala že konec lanskega leta.
ki so poleg Celja in Laškega eno od treh območjih, ki jih je prvi del projekta zajel, je ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Pri pripravi projektne dokumentacije so bile upoštevani vsi projektni pogoji soglasodajalcev, na podlagi tega je bilo od njih dobljeno tudi pozitivno mnenje za projekt. Projekt sledi smernicam prostorskega akta iz državnega prostorskega načrta Uredba o DPN za ureditev regionalne ceste Rad-mirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče.
Kot trdijo v Dialogu, so bili uporabljeni materiali skladni s potrjeno projektno dokumentacijo, saj so uporabili kamen, beton, les in železo (tirnice). Izvajalec je v sklopu Tehnološkega elaborata predložil dokazila o kakovosti vseh kasneje vgrajenih materialov, ki so bili potrjeni in niso sporni.
V drugi del
Do zdaj so sicer končana dela prvega dela ureditve Savinje in Lučnice do vojaškega mostu. Jeseni se bodo nadaljevali ukrepi drugega dela od vojaškega mostu do Juvanovega jezu. Najprej bodo izvedlo čiščenje korita Savinje, nato bodo urejali desni breg Savinje in zavarovali cestni nasip. Dela, ki so bila do zdaj izvedena, so izboljšala hidravlično prevodnost struge reke Savinje, hkrati pa so bila izvedena tako, da ji dopuščajo, da se dokončno izoblikuje sama.
Pomol na sotočju predstavlja zanimivo točko za rekreacijo in turizem, jez na Savinji pod vojaškim mostom pa dodano vrednost v primerjavi s prejšnjim stanjem. Na Lučnici k večji poplavni varnosti prispeva tudi nova lesena brv, nameščena na nadvišani zid.
URŠKA SELIŠNIK
NA KRATKO
Sodobne likovne prakse
ŠMARTNO OB PAKI - V občini že tretje leto zapored gostijo ljubitelje likovne umetnosti na desetdnevni likovni delavnici.
Delavnica, za katero vsako leto izberejo drugačno temo, ima 27-letno tradicijo. Tudi letos so jo pripravili v dvorani Marof v Šmartnem ob Paki, kjer so organizatorji in udeleženci našli odlične pogoje za ustvarjanje. Osnovni namen delavnice je raziskovanje in preizkušanje sodobnih likovnih praks. Zasnovana je na skupinskem delu, v okviru dogovorjenih oblikovnih izhodišč pa vsak udeleženec išče svoj individualni izraz. Delavnica je namenjena odraslim ustvarjalcem, študentom in pedagogom, ki že imajo osnovna likovna znanja, predvsem pa odnos do razpisane teme. Dolgoletni mentor delavnice je akademski slikar Dušan Fišer. Rezultat ustvarjalnega druženja je razstava, ki jo bodo postavili na ogled v soboto ob 20. uri. Letošnjega srečanja se udeležuje enajst ustvarjalcev iz vse Slovenije.
US
Namesto Ere Petrol
NAZARJE - V Zgornji Savinjski dolini je precejšnje zanimanje ljudi povzročila sprememba na bencinskem servisu v Nazarjah, ki ga je od velenjske Skupine Era prevzel Petrol.
Skupina Era bo svoj nadaljnji razvoj usmerjala le v osnovno dejavnost, zaradi zaostrene finančne krize pa bo dezinvestirala vse posle in sredstva, ki tega ne podpirajo. Kar se tiče zaposlenih v nazarskem bencinskem servisu, ne bo sprememb. Kot dodajajo v Eri, kot mednarodna skupina vse bolj učinkovito povezujejo ne le trgovski sektor, ampak tudi razvojno-nepremičninsko področje. Svoje delovanje usmerjajo tako na slovenski kot makedonski trg. Ker povezovanje jugovzhodne Evrope skozi različne razvojne projekte predstavlja pomembno strateško prednost, jo Skupina Era med drugim uresničuje z gradnjo multilogističnega središča v Arnovskem gozdu na sto tisoč kvadratnih metrih.
US
Divji pelin, ne ambrozija
CELJE - Kar nekaj meščanov je v preteklih dneh opozarjalo, da na novo urejenem nasipu ob Ložnici med Savinjo in železniškim mostom ter tudi ob Savinji na območju pri Špici raste rumeno cvetoča ambrozija.
Konec minulega tedna so si odgovorni iz mestne občine ogledali omenjeno območje in ugotovili, da je rastlina divji pelin in ne ambrozija. Za odstranitev tako ne bo potrebnih posebnih ukrepov, temveč bo zadoščala že druga košnja, ki jo bodo v Celju opravili v teh dneh. Tujerodna, a močno invazivna ambrozija je namreč zdravju škodljiva in po zakonu jo je od spomladi 2010 treba v Sloveniji odstranjevati in preprečevati njeno širjenje. Rastlina je sicer visoka od 20 do 200 centimetrov, njena stebla so pokončno razvejana in dlakava, cvetovi pa so združeni v koške in so rumene barve. Listi so pernato deljeni in zelene barve, na spodnji strani rahlo svetlejši, pogosto pa se ambrozijo zamenjuje s pelinom. Ta ni strupen, ampak prej zdravilen, ob pozornejšem pogledu pa se od ambrozije loči po nekoliko svetlejši in bolj medli zeleni barvi.
IS
ČETRTEK, 22. avgust 20.00, MESTNA PLAŽA, Savinjsko nabrežje LITERARNA DELAVNICA CELJSKEGA LITERARNEGA DRUŠTVA: Z BESEDO SE TE DOTAKNEM
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
20.30, STARI GRAD CELJE
KONCERT: KLAPA INTRADE & TOMISLAV BRALIČ
Vabljeni na After Party v Branibor Club Celje. V primeru slabega vremena bo koncert v Celjskem domu.
PETEK, 23. avgust 20.00, VODNI STOLP KONCERT IRSKE GLASBE S SKUPINO
D BRINCL BAND Koncert bo v vsakem vremenu.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu


ZAVOD CELEIA CELJE
V Parižljah se praši
BRASLOVČE - Občina je pred slabim mesecem na odcepu med Parižljami in Preser-jem začela graditi kanalizacijski vod, vreden 1,3, milijona evrov, končala pa naj bi ga najkasneje do konca leta.
Do zdaj izvajalec pri gradnji ni naletel na zaplete, a je gradnja v prvi vrsti zaradi sušnega vremena in s tem povezanega prahu še posebej moteča za okoliško prebivalstvo. Župan Branimir Strojanšek je vesel, da izvajalec gradbena dela opravlja nemoteno, boji pa se, da se bo gradnja kanalizacije zapletla na cestnem odseku med obema preserskima ribnikoma.
ŠO
Kosovni odpadki kazijo podobo
TABOR - V občini postajajo vse večji problem kosovni odpadki, ki jih neosveščeni občani preprosto odlagajo pred zabojniki na ekoloških otokih, kljub temu, da imajo na voljo urejen zbirni center, kamor jih lahko pripeljejo dvakrat tedensko.
Občina posebnih vzvodov, s katerimi bi preprečila nekulturno obnašanje posameznikov, nima. Preostane ji le prijava inšpekcijski službi, ki potem na različne načine poskušala poiskati posameznike, ki so kršili pravilo o odlaganju odpadkov. V ta namen so Taborčani sprejeli odlok, za katerega inšpektorji pravijo, da za kaznovalno politiko ni dovolj podrobno opredeljen. Občina tako že pripravlja novega, na katerega se bo po besedah župana težje pritožiti.
ŠO
V	minulem šolskem letu je bil odprt le eden od obeh stolpičev Dijaškega doma Celje, v času poletnih počitnic pa je letos dom v celoti zaprt.
Sobe za študente
V	Velenju več povpraševanja po študentskih sobah - V Celju še kar brez študentskega doma
VELENJE, CELJE - V mestni občini so pred leti enega od stolpičev nekdanjega dijaškega doma na Efenko-vi cesti prenovili in v njem uredili Mladinski hotel Velenje, prostore za mladinski center, sobe za dijake in študente ter tudi 32 stanovanj za ne-profitni najem.
Ker so se zaradi novih visokošolskih programov (fakulteta za energetiko, visoka šola za varstvo okolja) povečale potrebe po sobah za študente, so stanovanja na Efenkovi cesti preuredili v šest novih študentskih apartmajev. Najemnike, ki so bivali v najemnih stanovanjih, so postopoma v skladu z razpoložljivimi možnostmi selili na druge lokacije. V tem mesecu se je iz nekdanjega dijaškega doma izselil zadnji najemnik, objekt pa so na podlagi pogodbe v upravljanje predali Mladinskemu centru Velenje.
V domu je zdaj poleg 30 postelj, namenjenih dijakom Šolskega centra Velenje, na voljo 52 sob za študente. Nekatere so dvoposteljne, druge imajo še posteljo več, sobe pa so različno ka-
tegorizirane tudi glede na souporabo sanitarij in kuhinj. Mladinski center Velenje do konca tega meseca zbira vloge za bivanje v študentskih sobah. Obrazec vloge je objavljen na spletni strani mladinskega centra, vlogo pa morajo interesenti, ki bodo povabljeni tudi na ogled prostorov, oddati do zadnjega dne v avgustu. Septembra bodo prejeli v podpis letno pogodbo za najem študentske sobe.
Za študente 80 postelj
Celje kljub temu, da postaja vse močnejše študijsko središče, nima študentskega doma. Vendar lahko v mestu študenti zaprosijo za bivanje v dijaškem domu. Tam je zanje rezerviranih 80 postelj in v začetku lanskega študijskega leta so bile vse tudi zasedene. Med letom se je nekaj študentov sicer izselilo, a tudi letos bo najverjetneje za njihovo bivanje na voljo 80 postelj. Ob študentih je v minulem šolskem letu v Dijaškem domu Celje med tednom bivalo tudi 120 dijakov, prav zaradi skromnega števila stanovalcev pa je bil odprt
le eden od obeh stolpičev doma. Čez poletne počitnice so zato, da bi čim več privarčevali, dom v celoti zaprli. Dijaki in študenti se za bivanje v dijaškem domu te dni seveda še lahko prijavijo, od števila stanovalcev v prihodnjem šolskem in študijskem letu pa bo odvisno, kakšno bo razmerje med dijaki in študenti. Spomnimo, da je dom zadnja leta v velikih finančnih težavah. Tako ima še vedno neplačane račune za kurilno olje v delu minule ogrevalne sezone in nekaj odprtih računov do drugih dobaviteljev.
Kot smo pisali že spomladi, v dijaškem domu, ki je potreben temeljite obnove, pričakujejo večjo pomoč šolskega ministrstva, saj je država ustanoviteljica in lastnica doma. Kot pravi direktorica doma Milena Čanžek, do konca avgusta pričakujejo vsaj nekaj odgovorov ministrstva in tako tudi malce bolj jasno sliko tega, v kakšnih okvirih bo dijaški dom posloval v prihodnjem šolskem in študijskem letu.
US, IS
Foto: arhiv NT (TimE)
NA KRATKO
Slovensko-avstrijska naveza
ŠMARJE PRI JELŠAH - Po večletnih obljubah in večkratnih prestavitvah začetka gradnje nadvoza čez železniško progo na Grobelnem bodo stroji zdaj vendarle zabrneli. Izvajalec del je izbran, Direkcija RS za ceste je z njim tudi že podpisala pogodbo.
Nadvoz bo gradilo podjetje iz Murske Sobote SGP Pomgrad skupaj s partnerjem, avstrijskim podjetjem Strabag AG. S projektom, skupaj z odkupom zemljišč, s pripravo vse potrebne dokumentacije in z gradbenimi deli, vrednimi 17 milijonov evrov, bo država poskrbela za boljšo pretočnost prometa na zelo obremenjeni regionalni cesti med Šentjurjem in Šmarjem pri Jelšah. V Grobelnem cesta namreč kar trikrat prečka železniško progo. Vožnja po novi cesti bo tudi varnejša, saj eden od obstoječih prehodov sploh ni zavarovan z zapornicami. Z naložbo bodo vsi trije prehodi ukinjeni, poleg nadvoza čez glavno železniško progo Celje-Maribor in novega odseka ceste pa projekt med drugim predvideva še ureditev priključkov na cesto, avtobusnih postajališč, kolesarske steze, pločnika, javne razsvetljave in protihrupnih zaščitnih ograj. Pri železniški postaji bo zgrajen podhod za kolesarje in pešce. Gradnja nadvoza bo predvidoma končana do konca avgusta 2015.
AD
Cene še vedno neznanka
ROGAŠKA SLATINA - Občina je aprila v Kostrivnici namenu predala malo čistilno napravo zmogljivosti 200 populacijskih enot. Številne krajane je že takrat skrbelo, koliko denarja bodo morali odšteti za priključitev svojih hiš na napravo. Številke še vedno niso znane.
Krajani so se bali, da bo treba za priključitev odšteti tudi nekaj tisoč evrov, česar večina ne bi zmogla. Krajevna skupnost Kostrivnica jim, kot je že takrat povedala predsednica Andreja But, ne bo mogla pomagati, saj je njen proračun močno okleščen zaradi hude zime. Morda bo kakšen evro primaknila občina, a pogovori se bodo po besedah župana mag. Branka Kidriča začeli šele, ko bodo znane točne cene priključitve.
Strošek priključitve posameznega objekta na čistilno napravo sicer ne bo enak za vsa gospodinjstva. Kot so nam sporočili z javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina, ki upravlja s čistilno napravo, bodo morali krajani plačati gradbena in montažna dela pri izvedbi priključka, strošek pa bo odvisen od dolžine priključka. Če priključka ne bo izvedlo podjetje OKP, bo treba plačati še nadzor opravljenih del. V prvi fazi bo na čistilno napravo priključenih do 25 gospodinjstev, prav tako tudi osnovna šola, vrtec in gasilski dom. Občina bo v prihodnje kanalizacijski sistem še razširila.
AD
Gasili v spomin
PREBOLD - PGD Latkova vas je v soboto v spomin na dolgoletnega člana in predsednika pripravilo 15. memorial Draga Gajška.
Na njem se je zbralo 32 skupin gasilcev iz 23 društev s širšega Celjskega. Skupine, v katerih je bilo bodisi 7 bodisi 9 gasilcev, so se pomerile v hitrostnem gasilskem tekmovanju »z mokro vajo«. Tudi letos so se med ekipami z devetimi tekmovalci najbolje odrezali gasilci iz Vrbja in v kategoriji s sedmimi tekmovalci gasilci iz Zreč.
ŠO
»Gartlc« in nagelj
MOZIRJE - V Mozirskem gaju je do nedelje na ogled letošnja poletna razstava, na kateri so v ospredju slovenski »gartlci«, torej vrtički, in nageljni.
S prikazom slovenskega kmečkega vrtička želijo v gaju pokukati v preteklost in jo prenesti v sedanjost, seveda pa tudi v delčke slovenske dediščine, povezane z rastlinami. Poleg tega so prikazali, kako so v različnih slovenskih pokrajinah nekdaj z rastlinami okrasili svoje praznične noše, pri čemer bo sveeda v ospredju nagelj. Med razstavo so pripravili tekmovanje floristov v aranžiranju cvetja in zelenjave, s čimer so želeli opozoriti na čim večjo samooskrbo in kakovost doma pridelane zelenjave in sadja. Ob milijonih cvetov, ki se razcvetajo v poletnih dneh, bodo dogajanje v parku slovenskih vrtnarjev obogatili še z drugimi vsebinami.
US
V znamenju gradbenih del
POLZELA - V občini se nadaljuje izgradnja sekundarnega kanalizacijskega sistema in obnova obstoječega vodovoda na območju Orove vasi.
Gradnja kanalizacije, v vrednosti 350 tisoč evrov, se je začela v začetku poletja, izvajalec pa je gradbeno podjetje Plima. Po končanih delih se bo na javni kanalizacijski kanal, dolg nekaj več kot 2 tisoč metrov, lahko priključilo približno 60 gospodinjstev, zgrajeni kanal pa bo postal krak kanalizacijskega sistema v naselju Breg pri Polzeli.
ŠO
IZ NAŠIH KRAJEV
13
NA KRATKO
Na igrah šolarjev
VELENJE - Mladi športniki in športnice so v sredo odšli v kanadsko mesto Windsor, kjer so se udeležili 47. mednarodnih iger šolarjev.
V Kanado je odšla 20-članska zasedba mladih športnikov in trenerjev ter vodja ekipe. Na 47. igrah se bo predstavilo 82 mest s celega sveta. V osmih športnih panogah bo tekmovalo več kot 1.800 otrok, od tega bo 165 mladih iz Slovenije. Mestno občino Velenje bo v atletiki in plavanju zastopalo 17 otrok, starih med 12 in 15 let. Začetek Mednarodnih iger šolarjev sega v leto 1968. Njihov idejni oče je Metod Klemenc, ki je igre organiziral z namenom širjenja prijateljstva in miru med mladimi. Prvih iger se je udeležilo 9 mest iz petih držav, danes pa se iger redno udeležuje okoli 80 mest iz 70-ih držav. V času iger bodo starše in druge vsak dan seznanjali z dogajanjem v Kanadi. Športniki in njihovi spremljevalci se bodo v Velenje, ki na mednarodnih igrah sodeluje že 12 let, vrnili v torek.
US
Od plazov do cest
ŠOŠTANJ - V občini v teh dneh obnavljajo več krajših cestnih odsekov, hkrati pa še se še vedno borijo s plazovi, ki so se sprožili po lanski poplavi.
Tako na cesti v Skornem zaključuje sanacija plazu, zaradi katerega je bila cesta delno oziroma tudi v celoti zaprta. Izvajalec del je podjetnik Franc Fajdiga. Poleg tega v občinski upravi načrtujejo sanacijo plazu Lesjak v Florjanu, ki močno ogroža stanovanjski objekt. Trenutno iščejo najbolj ugodnega izvajalca, ve pa se že, da bodo morali v času sanacije zaradi možnosti rušitve izprazniti stanovanjski objekt. Poleg tega obnavljajo 400-metrski cestni odsek v Florjanu, pri čemer bodo poskrbeli tudi za ureditev brežin in popravilo mostu nad potokom Florjanščica.
US
Smeti po novem
SOLČAVA - V torek je velenjski PUP Saubermacher iz občine prvič odpeljal odpadno embalažo po novem režimu, ki je v petih zgornjesavinjskih občinah začel veljati ta mesec.
Za občino Solčava se mešana embalaža odvaža ob torkih, mešani komunalni odpadki pa se bodo odvažali ob petkih, tako kot je bilo to že do sedaj. Občina poziva občane, naj za odpadno embalažo uporabljajo rumene vreče, ki jih je prejelo vsako gospodinjstvo. Odpadke iz Solčave bodo odvažali vsakih štirinajst dni. Župani zgornjesavinjskih občin so velenjskemu podjetju že predlagali, da bi poenotili dneve odvoza in bi odpadke izmenično odvažali vsak teden ob istih dnevih.
US
Šola da, vrtec ne
VRANSKO - Ob koncu šolskega leta je občina s pomočjo evropskih sredstev začela energetsko obnavljati šolsko poslopje. Kljub temu, da bi si želela obnoviti tudi vrtec, za to ni dobila dovoljenja.
Energetsko posodobitev jim je namreč zaradi spomeniško zavarovane fasade prepovedal zavod za varstvo kulturne dediščine. Obnova šole, katere skupna vrednost znaša 206 tisoč evrov, obsega toplotno izolacijo fasade, stropa in posodobitev ogrevanja ter kotlovnice, končali pa naj bi jo do začetka šolskega leta.
ŠO
Tudi živalski odpadki
REČICA OB SAVINJJII - V občini so prejeli pobudo podjetja Koto za postavitev posebnega zbirnega mesta za živalske odpadke iz zakola drobnice in prašičev.
Pobudo so predstavili tudi drugim občinam. Zbirno mesto se lahko uredi v okviru obstoječega zbirnega mesta za ostale odpadke, Koto pa bi zagotovil odvoz. Občine bi sofinancirale ceno za prevzete živalske odpadke, delež sofinanciranja pa določa vlada. Kot pa menijo zgornjesavinjski župani, problematika teh odpadkov ni tako pereča, da bi bilo potrebno postaviti posebno zbirno mesto.
US
Redarji nad pretežke tovornjake
GORNJI GRAD - Na kolegiju županov, ki ga vodi Stanko Ogradi, so precej pozornosti namenili problematiki preobremenitve cest s pretežkimi tovornjaki.
Problem je čedalje hujši praktično v vseh sedmih zgornjesavinjskih občinah, saj so vozila pogosto tako naložena, da krepko presegajo skupno težo, ki je dovoljena na občinskih cestah. Večinoma gre za prevoz lesa, težo na tovornjakih pa je brez tehtanja težko dokazati. Zato so župani sklenili, da naj ustrezne rešitve pripravijo v medobčinskem redarstvu.
US
Okrnjeni Savinovi večeri
ŽALEC - Savinovi večeri, ki jih Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravlja že skoraj desetletje, so letos zaradi varčevanja in nižanja razpoložljivih finančnih sredstev, namenjenih kulturnim prireditev, v okrnjeni obliki.
Potem ko so večeri v preteklih letih obsegali koncerte in druge kulturne dogodke vsak konec tedna v juliju in avgustu, so letos v sklopu Savinovih večerov le tri prireditve. Zavod je bil namreč prisiljen, potem ko mu je občina že dve leti zapored zmanjšala sredstva za 20 odstotkov, stroške namenjene za ta že tradicionalni kulturni cikel povsem oklestiti.
ŠO
Gradnja kanalizacije
LJUBNO - V ponedeljek so podpisali pogodbo za gradnjo kanalizacijskega sistema za naselji Juvanje in Radmirje.
Za izvajalca del je bilo na javnem razpisu izbrano celjsko podjetje Žveplan. Skupna dolžina kanalizacijskih vodov bo znašala približno štiri kilometre. Vrednost projekta je milijon evrov, za kar je Občina Ljubno pridobila 750 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz regionalnih razvojnih programov. Na sistem bo v prvem delu priključenih 57 gospodinjstev oziroma 200 občanov. Kanalizacijski sistem bo povezan s centralno čistilno napravo na Ljubnem ob Savinji. Izvajalec naj bi dela opravil predvidoma v enem letu.
US
Gozdarji pripravljeni
LUČE - Nazarska območna enota zavoda za gozdove, lučka občina in Savinjsko gozdarsko društvo so pripravili tekmovanje v gozdarskih veščinah za memorial Volerja Mlačnika.
Tako imenovano »vlcersko tekmovanje« je bilo tudi drugo izbirno tekmovanje za uvrstitev na državno prvenstvo v Gornji Radgoni. Barve nazarske enote bodo branili Lučka Jelšnik, Saša Podkrižnik in Pavla Voler ter Janko Maze, Stanko Goličnik in Marko Jelšnik.
US
ENERGETIKA CELJE
PREKLOPITE na PLIN
Komu nagrade?
ROGATEC - Iztekel se je razpis za podelitev priznanj ob bližajočem se občinskem prazniku. Skupaj je prispelo 17 predlogov.
Župan Martin Mikolič bo ob prazniku podelil po eno plaketo in priznanje občine ter denarno nagrado v vrednosti 600 evrov. Vse prispele predloge bo obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki bo na podlagi obrazložitev izbrala letošnje nagrajence. Zatem mora njeno odločitev potrditi še občinski svet, župan pa bo izbrancem, ki so v preteklem letu s svojimi aktivnostmi posebej izstopali, priznanja podelil na slavnostni seji 7. septembra.
AD
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z varni
Al
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 14. 8. 2013
n	n n	ji F n	n	n
U	U /	t J U	U	U
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Za več informacij pišite na tednik@nt-rc.si ali pokličite na 03 4225 100
OKOLJSKA PACKA
Črna pika na
spodnjesavinjskih
poljih
Medtem ko na eni strani kot gobe po dežju rastejo novogradnje, za katere sploh ni rečeno, da bodo nekoč tudi dobile lastnike, na drugi strani nekatere obstoječe propadajo.
Takšna zgradba je tudi nekdanje skladišče in obenem sušilnica hmelja na Bregu pri Polzeli, v kateri je bila pred leti nekaj časa najemnica tudi trgovina Puckmeister. Danes je pogled na nekoč urejeno in mogočno stavbo v lasti Kmetijske zadruge Polzela več kot zastrašujoč. Kakšne načrte ima lastnica z nepremičnino, ki z razbitimi šipami in ostalim dotrajanim stavbnim pohištvom kvari podobo spodnjesa-vinjskega podeželja, zaenkrat še ni znano. Občina ima pri tem zavezane roke, saj lahko posreduje le v primeru, če zgradba ogroža okolico.
ŠO, foto: TimE
14
KULTURA
Priporočamo
Pri celjskem Vodnem stolpu bo jutri (v petek) ob 20. uri premiera glasbene predstave Hors duo: Evolucija poslušalca.
Kontrabasist Miha First in hornist Tadej Kopitar se bosta sprehodila skozi glasbeno zgodovino in najzanimivejše glasbene inovacije, v drugačni luči predstavita pomembne glasbene osebnosti in smeri ter poskušala poslušalce na humoren način prepričati, da umetniška ali klasična glasba, kot ji ponavadi pravimo, še vedno lahko ponudi veliko več, kot ji večina ljudi danes priznava.
ŠO
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
m
nL. A	
	
	
	


Dvorec Novo Celje je z Domjanovo razstavo postal privlačen razstaviščni prostor. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec si želi, da bi umetniške razstave v njem postale stalnica.
Beneški trgovec le eden med njimi
Predstavitev monografije o delu grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana - V ospredju predvsem kulturni plakat
V dvorcu Novo Celje, v katerem je bila od konca maja do danes na ogled pregledna razstava Oko. Misel. Roka. avtorja Jožeta Domjana, so v ponedeljek tik pred koncem razstave pripravili še sklepno dejanje - predstavitev študije o njegovem štiridesetletnem ustvarjalnem opusu.
Povsem običajno je, da ob pregledi razstavi izide katalog o umetnikovem delu. Zanimivo pa je, da je tokrat študija, ki je nastajala vzporedno z Domjanovo pregledno razstavo, prerasla v pravo monografijo o avtorjevem umetniškem ustvarjanju, saj so pri njenem nastajanju sodelovali številni ugledni strokovnjaki, ki poznajo in spremljajo Domjanovo delo.
Preplet misli, esejev in študij
Koncept kataloga, pod katerega sta se podpisali sourednici Vesna Tržan in Alenka Domjan, je zasnovan nekoliko drugače, kot smo sicer vajeni. V celotni monografiji se namreč prepletajo misli, študije in izjave različnih strokovnjakov. Eden najpomembnejših slovenskih oblikovalcev Matjaž Vipotnik v kratkem eseju na začetku študije opredeljuje morda najbolj kultni Domjanov gledališki plakat - Beneškega trgovca. Glede na to, da se katalog začne v duhu gledališča, se nadaljuje s prispevkom Vinka Möderndorferja in z esejem enega največjih
Ob koncu pregledne razstave Oko. Misel. Roka. avtorja Jožeta Domjana je izšla tudi monografija o njegovem delu.
teoretikov slovenskih sodobnih scenskih umetnosti Blaža Lukana. Vesna Tržan je opredelila Domjanovo življenje in delo, medtem ko umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar v katalogu piše predvsem o risbi, Cvetka Požar o pregledu in umestitvi Domjanove-ga grafičnega oblikovanja v slovenski in evropski kontekst ter profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Lev Kreft o plakatu kot javnem prostoru. V študiji pisci nenazadnje izpostavljajo tudi druge Domjano-ve ustvarjalne poteze, kot so scenografija v muzejih,
galerijah in stalnih ter občasnih postavitvah razstav.
Vloga kulturnega plakata
Ponedeljkove predstavitve kataloga se je poleg Milene Zlatar udeležil tudi Lev Kreft. Spregovoril je predvsem o vlogi kulturnega plakata nekoč in danes ter o Domjanovem ustvarjanju. Če so bili propagandni, kulturni in politični plakati v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja še jasno ločeni, so se v zadnjih dvajsetih letih njihove vloge popolnoma pomešale. Vsi so namreč postali del javnega pro-
stora in s tem trga. In prav na te spremembe se je po Kreftovem mnenju Domjan zelo dobro prilagodil. Kot še dodaja Kreft, Domjano-vi plakati niso le pozivi občinstvu, naj si pride ogledat določeno razstavo oziroma predstavo, temveč je njihovo sporočilo vpeto tudi v prostor in čas. V vseh letih Domjanovega ustvarjanja se je njegov poklic, kot še dodaja Kreft, dodobra spremenil, saj namreč danes, v dobi virtualne komunikacije, kulturni gledališki plakat izginja.
ŠPELA OŽIR Foto: TimE
KULTURA
15
Evropski vetrovi pripovedujejo zgodbe
Literarna popotovanja z Majo Horvat
Na celjski Mestni plaži ni živahno le dopoldne, ko je na njej mogoče slišati otroški vrvež, temveč tudi ob večerih, ko obiskovalce privabljajo različni dogodki v sklopu Poletja v Celju, knežjem mestu. Tovrstna popestritev poletnih večerov so tudi literarna popotovanja, ki jih pod idejnim vodstvom Maje Horvat pripravlja Turistično društvo Celje.
Potem ko je na prvem literarnem potovanju v juliju svoji knjigi, ki sta nastali na podlagi popotovanja, predstavila Mila Kočevar, je v soboto sledil še drugi literarni večer z naslovom Evropski vetrovi pripovedujejo zgodbe. Na njem je v vlogi lite-ratke nastopila Maja Horvat, ki je sicer na prvem večeru sodelovala kot moderatorka. Žalčanka, ki sicer piše v prvi vrsti izmišljene zgodbe, za katere ideje dobi na podlagi doživetij na različnih potovanjih, je v soboto predstavila tri pripovedi iz svoje bogate zakladnice kratkih zgodb. Prva se je tako nanašala na njeno potovanje po Rimu in njegovi okolici, druga je bila del trenutno nastajajo-
če knjige, za katero je dobila navdih na potovanju po Grčiji, in tretja je nastala po potepanju po Dalmaciji.
Literarne večere, ki jih je letos začelo pripravljati
celjsko turistično društvo na pobudo Horvate, Celjani želijo nadaljevati tudi po koncu Poletja v Celju, knežjem mestu. Upajo, da jim bo k sodelovanju uspelo
pritegniti čim več ljubiteljskih piscev, ki jih potovanja med drugim tudi literarno navdihujejo.
ŠO
Foto: TimE
V Rogatcu mednarodna zasedba
Rogatec poleti že tradicionalno obiščejo umetniki, ki ustvarjajo na dvorcu Strmol in v njegovi okolici. Prihajajo ne le iz različnih koncev Slovenije, temveč tudi iz tujine. Tako kot običajno so ob koncu štiridnevne kolonije svoja dela postavili na ogled.
Vodja kolonije slikarka Erna Ferjanič Fric iz Rogaške Slatine je na sedmo likovno kolonijo Rogatec - Strmol povabila Vinka Prislana iz Radencev, Ireno Gaj ser iz Maribora, Tonyo Carpenter, ki se je v Rogaško Slatino preselila iz ZDA, Italijana Piera Conestaba in Hrvata Nevo in Branka Pizzula. Od torka do petka so ustvarjali, pri čemer jim navdiha ni manjkalo. Umetnike je bilo mogoče opaziti ne le v okolici dvorca Strmol, pač pa tudi na ulicah trškega jedra in na bližnjih travnikih. Vsak je na platno prelil svoje doživljanje okolice in dogajanja, tako da je nastala pestra paleta umetnin. Kot je povedal likovni kritik Mario Berdič, ki je spremljal kolonijo, so umetniki tokrat sicer opustili svojo tipično moti-
viko in tudi likovni izraz in se prilagodili specifičnemu zgodovinskemu in naravnemu okolju Rogatca. Kaj so
ustvarili, bo še do 3. oktobra na ogled v dvorcu Strmol, so pa umetniki in njihova dela predstavljeni tudi v katalo-
gu, izdanem pod okriljem kolonije.
AD
Foto: arhiv Erne Ferjanič
Likovna kolonija Rogatec - Strmol poleg ustvarjanja pomeni še prijetno druženje. Ne le med sodelujočimi umetniki, svojo radovednost potešiti in pozdraviti umetnike pride tudi marsikateri domačin, povabijo pa udeleženci ob tej priložnosti v Rogatec tudi svoje družine in prijatelje. Tako brez gasilskih fotografij brez čopičev v rokah ne gre.
BUKVARNA
Bistvo je očem nevidno
Dolgo je že tega, odkar sem se nehala spraševati, ali je Mali princ zgodba za otroke ali je razmišljanje, namenjeno odraslim. V vsakem primeru je fantazijska pripoved, ob kateri uživajo otroci, odraslim pa med prebiranjem ob užitku odpira vedno nova in nova vrata.
Mali princ je ena tistih redkih knjig, ki sem jih prebrala večkrat v življenju. In če se je pri kateri ob drugem branju zgodilo, da sem bila presenečena sama nad seboj, zakaj sem jo sploh v drugo vzela v roke, se to pri Malem princu ne more zgoditi. Prvič sem ga dobesedno »požrla« pri kakšnih šestih, sedmih letih. Moj otroški Mali princ se je nekje izgubil, potem sem si ga nekajkrat izposodila v knjižnici. Zdaj v zrelih letih se čas branja sicer podaljšuje, a zato je daljše tudi uživanje ob dodobra porumeneli knjižici, ki je prestala šest selitev in me letos spremlja že 31. leto.
In v čem je čar Malega princa? Po mojem v tem, da gre za preprosto, iskreno pripoved človeka, ki je - kot priporoča tudi Mali princ - na življenje gledal s srcem in ne zgolj z očmi. »Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem,« mu je ob srečanju povedala tudi lisica. In ker Malega princa odrasel človek ni pisal kot zgolj zgodbo za otroke, ker z besedami tudi ni želel odraslim z navidezno otroškostjo besedila vračati svežine mladosti - je pripoved namenjena vsem. Za najmlajše, ki črk še ne povežejo v besede, kaj šele v stavke, pa je avtor dodal še kanček sebe. Ubesedeno pripoved je namreč ponazoril tudi z lastnimi ilustracijami in fantiča kodrastih pšeničnih las z oddaljenega planetoida lahko od prve do zadnje strani knjige spremljamo na njegovem potovanju po vesolju, ko na Zemlji končno le najde prijatelja pilota po zasilnem pristanku letala v puščavi.
Mali princ sprašuje, a zanj je vprašanje pomembnejše od odgovora. Hodi, a hoja mu je dragocenejša od doseženega cilja. Želi, a tudi želja je bogatejša od želenega. Mali princ je na nek način prispodoba zmage nad nesrečo, neumnostjo, odtujenostjo in strahom, z vsakim stavkom, ki ga preberemo, se krepi spoznanje, da je na tem svetu povsod okrog nas veliko lepega. In če se na kratko sprehodimo še skozi pripoved - nekje v širnem vesolju, daleč stran od ljudi, je živel deček zlatih las in globokih misli. Živel je na asteroidu, ki je bil tako majhen, da si na njem lahko videl sončni zahod 42-krat, če si le za malenkost premaknil stol. Na njem je živel čisto sam, družbo mu je delala le vzvišena in zanj prelestna vrtnica. Nekega dne se je odločil, da bo odpotoval, da bi našel prijatelje. Zato je skrbno očistil svoje tri majhne vulkane in populil vse škodljive rastline, ki bi mu lahko uničile majhen dom. Na popotovanju skozi vesolje je srečal mnogo zanimivih ljudi: kralja, domišljavca, svetilničarja, pijanca in geografa, ki mu je priporočal, naj obišče planet Zemljo. Ko je končno prispel na Zemljo, je srečal kačo, ki mu je ponudila, da ga lahko spravi nazaj domov, a je princ ni poslušal. Po dolgem popotovanju je v puščavi končno naletel na pilota, ki je le malo prej strmoglavil z letalom. Spoznal je, da zemeljski backi jedo rastlinje, kar je tudi njegova prelestna vrtnica, udomačil si je lisico in po letu se je poslovil od prijatelja pilota. Nazaj domov mu je pomagala kača: moral je oditi, kajti odgovoren je bil za svojo vrtnico.
IVANA STAMEJCIC
O AVTORJU
Antoine de Saint-Exupery (1900-1944) se je rodil v Lyo-nu v obubožani plemiški družini in je že zelo zgodaj izgubil očeta. Francoski pisatelj je bil tudi eden od pionirjev letalstva. Prestal je več letalskih nesreč, proti koncu druge svetovne vojne je v letalu tudi umrl. Pisal je večinoma romane s tematiko iz pilotskega življenja, kot so Južna poštna služba (1929), Veter, pesek in zvezde (1939), Bojni pilot (1942). Po vsem svetu pa je zaslovel s fantazijsko pripovedjo Mali princ (1943). Malega princa je napisal (in narisal) med svojim bivanjem v newyorškem hotelu. Knjiga, ki ima 27 kratkih poglavij, je prevedena v najmanj 180 jezikov.
16
NAŠA TEMA
Konflikt: vse pri roki in mir hkrati
Investitorji želijo zemljišča izkoristiti do zadnjega kotička. Eden takšnih primerov so očitno tudi novi vila bloki v Šempetru v Spodnji Savinjski dolini, ki so zgrajeni tako blizu, da se včasih zdi, da lahko sosed sosedu čez odprto okno seže na kuhinjsko mizo. Kljub temu, da trenutno o zeleni idili ni ne duha ne sluha, jih investitor trži kot domove v zelenem, le streljaj od Ljubljane. Čeprav so gradnje povsem zakonite, saj so bloki oddaljeni, kolikor je po zakonu predpisano, se namreč poraja vprašanje, ali le ni interes kapitala prehud in da zaradi tega določena stanovanja ostajajo prazna.
Na podeželju smo priča razvejanemu grajenju novih sosesk, ki so zakonite, vse skupaj pa so pogosto skregane s kakršnokoli logiko.
Če se ozrete naokoli, ne morete zgrešiti privlačnih novogradenj, ki zaradi nedomiselne prostorske umestitve ob takšnih in drugačnih gospodarskih in prometnih območjih izgubljajo vrednost. Da je ironija še večja, jih najrazličnejši nepremičninski agenti tržijo kot zelene oaze v neokrnjeni naravi.
Žalec tako kot druge občine pri prostorskem načrtovanju upošteva državni prostorski red, predpisane smernice in ideje projektantov. »Vse bolj upoštevamo tudi želje investitorjev. Ko smo sprejemali občinski podrobni prostorski načrt, smo se kolikor se je le dalo približali interesu investitorjev, ki želijo na enem kvadratnem metru zazidljivega zemljišča čim več kvadratnih metrov stanovanjske površine. Nekateri želijo graditi v dolini, v urbanih središčih, spet
drugi na robu doline, v idiličnem okolju,« pojasnjuje žalski župan Janko Kos in dodaja, da ima oboje svoje prednosti in slabosti. Prebivalstvo, ki
se odloči za gradnjo hiše oziroma nakup nepremičnine v idiličnem okolju, v katerem prevladuje razpršena gradnja, ima v prvi vrsti slabši dostop
do komunalne infrastrukture in javnih služb. Zapleta se pri organiziranem prevozu otrok v šolo, pozimi pluženju in nenazadnje posipanju cest.
V strnjenem naselju, kjer po njegovih besedah danes ne moremo govoriti več o idiliki podeželja, pa so druge prednosti. Te očitno imajo vila bloki v Šempetru v Spodnji Savinjski dolini. Kot nam je zaupala ena od lastnic stanovanj, ki se je iz starejših sosednjih blokov letos spomladi preselila v novi del naselja, sta za odločitev za nakup stanovanja v teh vila blokih botrovali predvsem velikost stanovanj in dobra lokacija. V neposredni bližini so namreč šola, trgovina, priključek na avtocesto, avtobusna postaja in druge za življenje potrebne storitve.
Janko Kos meni, da kljub prepletenosti prometnih povezav, gospodarskih in drugih objektov še vedno lahko govorimo o idiliki spodnjesavinj-skega podeželja. »Prepričan sem, da je naša dolina kljub temu lepa. Ko človek pogleda na hribe na desni in levi strani ter Savinjo, lahko v pokrajini prepozna idiliko. Na žalost vso potrebo infrastrukturo - avtocesto, železnico, daljnovod - nujno potrebujemo, zato jo moramo umeščati tako, da je čim manj moteča za okolje.«
Pri načrtovanju in umeščanju novih stanovanjskih sosesk morajo strokovnjaki upoštevati različne dejavnike. Prostorsko načrtovanje je namreč interdisciplinarna dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem rabe prostora in razporeditvijo dejavnosti, seveda ob upoštevanju vseh varstvenih zahtev in razvojnih možnosti. Kot poudarja Aleksandra Geršak Podbreznik, vodja projektov v Razvojnem centru Planiranje Celje, je pomembno, da se zavedamo, da je prostor omejena dobrina in da mora biti njegova izraba racionalna in učinkovita.
Pri načrtovanju in umeščanju novih poselitvenih območij morajo strokovnjaki prav zaradi tega izdelati in kasneje upoštevati različne strokovne podlage - od analiz ranljivosti in privlačnosti okolja do analize ustreznosti določenega območja. Na ta način po besedah Aleksandre Geršak Podbre-znik opredelijo osnovna izhodišča optimalnih območij za umestitev določene dejavnosti v prostor. »Vendar opisano ni vedno tako preprosto in idealno. Opažamo, da imamo v Slo-
Aleksandra Geršak Podbreznik, vodja projektov v Razvojnem centru Planiranje Celje: »Parametri, kot so kakovostni bivalni pogoji, ustrezna arhitektura, dobra urbanistična zasnova, urejen in odprt prostor, dolgoročno vplivajo na vrednost nepremičnin. Pomembno je, da se tega zavedajo investitorji, načrtovalci, kupci in vsi drugi, ki sodelujejo v procesu načrtovanja in gradnje.«
veniji precej sektorsko zakonodajo, kar pomeni prevlado posameznih sektorjev. Imamo dolge in zapletene postopke
Idila na pa utvara ali r
Za hiško v zelenem in mirnem okolju gnojišče
Le kdo si ne želi idilične enostano-vanjske hiše na neokrnjenem podeželju? Kot lahko opazimo pri različnih nepremičninskih in gradbenih podjetjih, izbire naj ne bi bilo malo. Pa je to res? Avtocesta, železnica, gradbišče, zapuščena stavba, podjetje, gnojišče, hmeljišče s škropivi ... To je le nekaj dejavnikov, ki lahko kalijo podobo in kakovost slovenskega podeželja. Za piko na i lahko v nekaterih primerih k temu dodamo še nepremišljene na-črtovalske poteze.
Prostorski razvoj države urejajo različni planski dokumenti. Na splošno poznamo tri ravni načrtovanja - državno, regionalno in lokalno. Za razvoj nekega
okolja ima poleg drž men regionalno pro: ki je tudi most med in potrebami posa podlagi teh predpis ski sveti vedo, kaj s močju občin in česa V zadnjih letih se, vlja Anton Prosen, sko planiranje na lju gradbeništvo in geo> dnjih slovenskih str področju, prevečkr; ske vasi postajajo en poligon različnih fu go pri tem imajo po novodobni neprem
Dvoboj med pasjimi iztrebki in kravjim gnojem
Tabor je ena tistih občin, ki nima, če seveda odštejemo kmetije, lastnega gospodarstva, zato tudi ne prihaja do okoljskih obremenitev zaradi industrijskih subjektov. V zadnjih letih je z novimi stanovanjskimi soseskami dobil kar nekaj priseljencev, ki so v kraj, ki pred leti ni premogel niti devetletke, vnesli svež veter in nenazadnje zadostno število otrok za vseh devet razredov osnovne šole.
Poleg naštetih pozitivnih vplivov priseljevanja je mogoče med domačini in priseljenci opaziti tudi razkorak. Nekateri priseljenci, večinoma meščani, namreč niso vajeni podeželskega načina življenja in vseh spremljajočih navad. Kljub temu, da so kmetijska poslopja stalnica na podeželju več stoletij, se nekateri priseljenci še vedno ne morejo navaditi na gnojišča in gnojenje okoliških travnikov ter njiv, saj menijo, da kvarijo idilič-nost podeželja, za katero so ob
nakupu nepremičnine tudi plačali. Zaradi tega se pogosto pojavljajo raznovrstne pritožbe.
Domačini se zavedajo, da so priseljenci za razvoj kraja še kako pomembni, a se kljub temu ne dajo, saj so del okolja in navad že dolga leta. Tako jim ne ostajajo dolžni. Kmete namreč še posebej jezijo in skrbijo pasji iztrebki na
travnikih. Iztrebki so namreč lahko v primeru, da jih njihova živina skupaj s travo poje, nevarni in škodljivi. Občina je v ta namen postavila zabojnike, a na žalost tega vsi lastniki pasjih prijateljev ne upoštevajo.
Župan Vilko Jazbinšek se zaveda problema tako enih kot drugih, zato izpostavlja, da se moramo zavedati heterogene sestave Spodnje Savinjske doline ne samo v primeru Tabora,
Prostorsko načrtov podeželju v očeh s
temveč tudi v ostalih naseljih. V dolini se namreč prepletajo industrijska, kmetijska in stanovanjska območja, zato je treba tudi nekaj potrpljenja. Prav zato moramo po njegovem mnenju razumeti, da se na podeželju pojavljajo tudi večstanovanjski objekti v neposredni bližini kmetijskih območij kakor hiše v bližini drugih gospodarskih poslopij. Vse skupaj po njegovem mnenju dodatno zmaliči še avtocesta.
Primer št. 2
Spodnjesavinjsko podeželje je heterogeno, zato se moramo po besedah taborskega župana Vilka Jazbinška privaditi na različne tvorce okolja. Zato ni nič manj idilično, čeprav si domačini ne želijo pasjih iztrebkov na svojih travnikih, mestni priseljenci pa vonja po gnoju v bližini svojih domov.
Idilično podeželje še obstaja
Nenazadnje so vse novogradnje, naj bodo ob smetišču ali idilični rečici, odvisne od kupcev oziroma uporabnikov. Naključne mimoidoče na celjskih ulicah smo povprašali, ali še lahko govorimo o idili na podeželju in ali bi bili pripravljeni kupiti nepremičnino blizu avtoceste, gnojišča in na ta način vsaj malo prihraniti pri ceni.
Marjana Kordež iz Šmartnega v Rožni d.
»Za nakup nepremičnine ob neprivlačni infrastrukturi, kot so železnice, prometnice in daljnovodi, se najverjetneje ne bi odločila, saj je v Sloveniji na izbiro veliko drugih zemljišč. Doma sem v Šmartnem v Rožni dolini, kjer je kar nekaj kmetij z gnojišči, a me prav nič ne motijo, saj so del našega podeželja. Mislim, da ne smemo biti preveč občutljivi. Za složno sobivanje se je namreč treba prilagajati. Če želi kdo biti izoliran res od vsega, potem si mora najti zemljišče na kakšnem obronku gozda v visokogorju, a še tam bo verjetno našel kaj, kar ga bo motilo. O čisto pravi idiličnosti slovenskega podeželja težko govorimo, saj menim, da tovarne in polja ne spadajo skupaj.«
Magda Godnik iz Celja
NAŠA TEMA
17
deželju -esničnost?
- Nekje soseda avtocesta, drugje sosed
avnega poseben po-storsko načrtovanje, državnimi predpisi meznih občin. Na ov župani in občin-;mejo početi na obi ne.
kot večkrat izposta-profesor za prostor-ibljanski fakulteti za dezijo ter eden osre-okovnjakov na tem it zgodi, da sloven-lo samo gradbišče in inkcij. Največjo vlo-) njegovem mnenju ličninski vlagatelji,
ki pri gradnji stremijo le za čim večjim zaslužkom, ne zanima pa jih, kako bodo novogradnje vplivale na širšo podobo okolja. Prav tako se zdi, da jim ni mar, da so stanovanjske soseske v neposredni bližini glavnih prometnih povezav, naravovarstvenega območja ali drugih za gradnjo manj primernih območij. Prosen meni, da prevelik krog ljudi razvoj podeželja vidi zgolj v gradnji novih obrtnih, industrijskih in stanovanjskih conah. Zaradi vseh navedenih dejstev se v določenih primerih upravičeno lahko vprašamo, ali v slovenskem primeru še sploh govorimo o idiličnosti podeželja, s katero se tako radi pohvalimo.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA, TimE
i/anje na troke
sprejemanja prostorskih dokumentov in vse prevečkrat po posameznih področjih neusklajeno zakonodajo.«
Degradirana podoba podeželja
Za slovenski prostor so značilni negospodarna raba prostora z razpršeno gradnjo, zaraščanje in pozidava kmetijskih zemljišč. Več kot 60 odstotkov stanovanj je namreč v prosto stoječih hišah, ki so večinoma na podeželju. Odmaknjenost stanovanjskih objektov od delovnih mest povzroča selitev prebivalstva, kar vpliva na prekomerno povečanje prometa. Podoba slovenskih naselij je po besedah Geršak Podbreznikove degradirana tako zaradi neustrezne arhitekture kot zaradi uporabe močnih kričečih barv, nenadzorovanega oglaševanja v prostoru, v zadnjem času pa tudi zaradi množice zabojnikov za gospodinjske odpadke, ki kazijo javni odprti prostor. Idilo v zelenem lahko po njenem mnenju dosežemo le z ustreznim načrtovanjem stanovanjskih sosesk. Za kakovost bivanja so pomembne arhitektura
Primer št. 3:
Moderne enostanovanjske hiše lahko povsem od blizu občudujemo tudi med vožnjo po avtocesti.
Pogled na avtocesto
objekta, dostopnost, urejenost in odprtost prostora in zelene površine.
Vpliv okolja na kakovost bivanja
»Z vidika urbanističnega načrtovanja ugotavljamo, da je gradnja v veliki meri prilagojena željam in zahtevam lastnikom zemljišč ter vlagateljem,« pojasnjuje Geršak Podbrezni-kova, ki pravi tudi, da se to v naravi odraža na različne načine. Med drugim so odmiki med objekti minimalni, ni skupnih zelenih površin, gostota pozidave in izrabe zemljišč je prevelika, ulični prostor omejen le na nujne prometne površine in velikokrat brez površin za pešce in kolesarje. Opozarja, da je s prostorom treba ravnati skrbno, razumno, načrtno, pri čemer je treba upoštevati vidik trajnosti. »Vendar v praksi vedno ni tako. Tudi strokovnjaki, ki so združeni v skupini Odgovorno do prostora, ugotavljajo, da je stanje prostora na področjih razpršene gradnje in nenačrtnega razvoja mestnih naselij zaradi kaotičnosti razmer, spreminjanja zakonodaje in zapletenosti ter dolgotrajnosti postopkov neustrezno,« še dodaja Geršak Podbreznikova. Pri tem pozabljamo, da ima urejeno okolje velik vpliv na kakovost bivanja in počutje prebivalcev in da je odraz bivalne kulture.
V Ločici ob Savinji je v zadnjih letih zraslo privlačno novo naselje Rimske terase. Kupci so morali odšteti kar zajeten kupček denarja, da so lahko postali lastniki modernih stanovanjih hiš in vrtov. Verjetno se je že marsikomu, ki je med vožnjo po avtocesti opazil to naselje, utrnila misel, ali lahko sodobna novogradnja odtehta izpuste in hrup, ki ga povzroča promet v neposredni bližini.
Jože Kužnik, župan Ob- vsemu temu še vedno lahko čine Polzela, meni, da kljub govorimo o idili na podeže-
lju. Pred hrupom okoliško prebivalstvo ščitijo zaščitne ograje. Prav tako so po njegovih besedah pri načrtovanju soseske upoštevali predpisan varovalni pas med avtocesto in novogradnjami, zato ni razloga, da stanovanjska soseska ne bi bila idili-
čen prostor. S tem se strinja tudi eden od lastnikov hiš na Rimskih terasah v Ločici ob Savinji, kamor se je pred dobrim letom z družino preselil iz velenjske stolpnice. Kot je pojasnil, ga hrup, ki ga povzročajo prevozna sredstva na avtocesti, ne moti. V primeru, da bi ga, se z ženo ne bi odločila za nakup nepremičnine tako blizu prometnice. Kot pojasnjujeta, sta verjetno postala imuna na promet že v Velenju, kjer ga ni bilo nič manj, kot ga je zdaj v Ločici na Rimskih terasah. Prepričana sta, da bo prahu in hrupa z vsakim letom manj, saj so poleg Darsovega zelenega pasu v neposredni bližini cestišča, na travniku med terasami in cesto, zasadili tudi borov gozdiček.
Sicer pa pri načrtovanju stanovanjskih sosesk Občina Polzela v prvi vrsti gleda na to, da je na območju že zagotovljena komunalna infrastruktura in da gradnja ne predstavlja dodatnega stroška. Po mnenju župana je namreč treba gledati tudi na to, da varujejo najboljša kmetijska zemljišča in da jih ne namenjajo za gradnjo.
Prodajajo parcele, ne kruha
Izbrskali smo tudi dva primera prodaje parcel v Zgornji Savinjski dolini, in sicer v Nazarjah in Solčavi.
V	Nazarjah lahko potencialni kupci kupijo parcele za samostanom, še bolj ugodne so možnosti za gradnjo individualnih hiš v Šmartnem ob Paki, na voljo je nekaj stanovanj v bloku, seveda pa ni odveč podatek, da prodajajo tudi zemljišča za poslovno dejavnost v obrtno-industrij-ski coni na Prihovi. Kot pravi županja Majda Podkrižnik, je zanimanja precej, vendar se za nakup zemljišč za gradnjo morebitni kupci odločajo dlje časa. »Zemljišča se ne prodajajo tako, kot bi prodajali kruh,« je omenila Podkrižnikova.
V	Nazarjah kupce stanovanj najbolj privlačijo brezplačna šola, relativno ugodne cene vrtca, tudi bližina zdravstvenega doma in seveda obilo možnosti za sprehode, kolesarjenje in druge rekreativne dejavnosti. Tudi zeleno okolje in mir podeželja sta pomembna, vendar je zelo moteča slaba cestna povezava do avtocestnega križa. Zato seveda tudi v Nazarjah
Idilično okolje za nazarskim samostanom še čaka na kupce.
nestrpno pričakujejo gradnjo hitre ceste, s čimer se bo, kot pravi Podkrižnikova, zanimanje za nakup parcel v občini še povečalo.
V Solčavi so pri sklepanju poslov za prodajo zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš nekoliko bolj izbrični. Streljaj pred središčem občine imajo namreč na voljo še tri gradbe-
ne parcele, vendar jih prodajajo samo ob pogoju, da bodo kupci v resnici živeli v teh hišah. »Če bi parcele prodajali za počitniške hišice, bi jih že zdavnaj razprodali,« je omenil župan Alojz Lipnik in dodal, da pomeni odločitev za gradnjo hiše v Solčavi korenito življenjsko spremembo. Zato je za nakup parcel več zani-
manja med domačini, čeprav prihajajo kupci tudi iz drugih krajev. Te privabijo mir, čisto okolje in zrak, zato že imajo primere, ko so prišli ljudje v Solčavo živet zaradi zdravja. Tudi zato večjih težav s priseljenci nimajo - menda se kaj hitro navadijo na življenje na podeželju.
US
»Moderne hiše mi sploh niso všeč, saj se mi zdi, da ne spadajo na naše podeželje. Kljub temu, da bi bil nakup hiše ob neprivlačni infrastrukturi cenejši, se ne bi odločila zanj. Izpušni plini in hrup bi me namreč preveč motili. Verjetno na nakup nepremičnin gledajo drugače mlade družine. Slednje si namreč želijo, da čim prej rešijo stanovanjsko problematiko, zato izkoristijo vsako ugodno priložnost. V primeru, da bi kupovala hišo, bi raje dlje časa varčevala in si nato kupila hišo v kakšnem bolj idiličnem okolju. Na žalost pa je tudi tega vse manj.«

Marjan Knavs iz Trbovelj
»Hiše ali stanovanja v neposredni bližini avtoceste ne bi kupil, ker dvomim, da bi se lahko privadil na takšno okolje. Laže bi se privadil na smrad z gnojišč kot na industrijske objekte in njihove izpuste. Če ima posameznik možnost izbire zemljišča, se seveda ne bo odločil za nakup nepremičnine ob neprivlačni infrastrukturi. Na drugi strani so primeri, ko ljudem ne preostane drugega, kot da kupijo takšno nepremičnino, ker je morda veliko cenejša. O idiliki na slovenskem podeželju, ki jo ustvarjajo potoki, hribi in gozdovi, še vedno lahko govorimo, ne glede na vse posege v zadnjih letih.«
Anja Lapoši iz Loč
»Mislim, da hiše ob avtocesti ne bi kupila, ker si jo želim ob gozdu. Vsekakor je velika prednost imeti hišo v bližini prometnic zaradi dostopnosti, ampak je na žalost zaradi izpustov, hrupa in prahu kakovost življenja nekoliko slabša. Za nobeno ceno ne bi kupila nove hiše ob gnojiščih, saj se mi to zdi še nekoliko slabše kot avtocesta. Raje bi nekaj let več varčevala in si nato kupila hišo prav tam, kjer bi si želela. Ne bi sprejemala kompromisov med ceno nepremičnine in motečimi dejavniki v neposredni bližini. Mogoče tudi zaradi tega, ker sem prepričana, da je v Sloveniji še veliko idiličnih vasi.«
ŠO
18
ŠPORT
»Penal, Čeferin, penal!«
Takšni vzkliki so se razlegali s tribune Arene Petrol med obračunom Celja in Olimpije. Domači navijači so se šalili, naj sodnik dosodi še eno enajstmetrovko gostom. Ko so zahtevali, da pokaže na belo točko po padcih njihovih ljubljencev, je Darko Čeferin le odmahnil z roko.
Celjska nogometna sobota se je sicer začela dobro, kadeti so v uvodnem krogu 1. slovenske lige v Ljubljani z 1:0 premagali Ilirijo. Toda nato so mladinci izgubili s 4:0, člani pa doma z Olim-pijo, čeprav so prvič v tej sezoni dosegli gol v Areni Petrol (ničle s Tromsoejem, Rudarjem, Domžalami).
Preveč
nasprotnikov
Pravzaprav so celo dvakrat zatresli mrežo nasprotnika, kar je bilo premalo za točko. Vse skupaj je krepko režiral sodnik Darko Čeferin iz Kranja. In če je že pokazal na belo točko v 23. minuti po trku z ramama Korošca in Šporarja (enajstmetrovko je izkoristil Nejc Omladič iz Šmartnega ob Paki), bi moral zagotovo tudi kasneje na drugi strani, ko je bil storjen prekršek nad Miho Zajcem; Fink se je zaletel v njegov prsni koš! Vse bolj je postajalo jasno, da bodo Celjani plačali »velenjski ceh« - Olimpija je bila oškodovana v uvodnem krogu doma proti Rudarju. Bajrič je ostal nekaznovan, čeprav je povsem onesposobil rekorderja po številu tekem v 1. SNL Se-bastjana Gobca, brez sankcij sta ostala padca Verbiča in Bajdeta v kazenskem prosto-
ru (odrivanje, vlečenje), Zeba je prejel zgolj rumeni karton, potem ko je po njegovem posredovanju Korošec poletel v zrak in po salti telebnil na travo. V tej zmedi so Celjani v sicer zelo živahni tekmi storili ogromno tehničnih napak (ustavljanje žoge, podajanje) in usodno grešili v obrambi. Po 70. minuti je kazalo na razpad sistema ...
Preobrat?
Peščica gledalcev je že zapustila tribuno, toda v usodo se ni vdal Benjamin Verbič. Najprej je priigral enajstmetrovko - kapetanu Olimpije, Štorovčanu Aleksandru Šeligi, je žoga komaj spolzela preko črte - potem pa je v 87. minuti spretno streljal in izkoristil podajo Žureja. Pet-minutni sodnikov dodatek bi bil še bolj zanimiv, če bi bil izključen Zeba. Zeleno-beli imajo potencial tudi zaradi močnega pridiha iz širšega celjskega nogometnega bazena (Šeliga, Jovič, Delamea Mlinar, Omladič, Baskera), da ogrozijo Maribor.
Slaba popotnica
Celjski tabor ne krasi odločnost pri izjavah. Trener Miloš Rus je sicer dejal: »Predvsem sem nezadovoljen z nekaterimi odločitvami, ki porušijo vse skupaj. V prvem polčasu smo bili enakovredni, Olimpi-ja si ni pripravila izrazite priložnosti. Mi smo imeli nekaj celo nevarnejših, a jih nismo izkoristili.« Kapetan Gobec je, preden je odšepal do avta, takole razmišljal: »Po klasičnem dvoboju ni šlo za enajstmetrovko, toda sodnik jo je
Igrišče je Sebastjan Gobec zapustil na nosilih, se za pet minut vrnil nanj, nato pa ga dokončno zapustil. Bajrič ni prejel rumenega kartona.
CINKARNA
Daleč najnevarnejši celjski nogometaš za nasprotnikova vrata je Benjamin Verbič.
dosodil. Deset minut kasneje je bila na drugi strani situacija enaka, a se ni oglasil. Ne smemo se izgovarjati, doživeli smo poraz, toda nekatere stvari bodejo v oči. Prekršek nad menoj? Ne vem, od kod se je pojavil nasprotnik. Ko sem začutil udarec, sem mislil, da je konec. Da je noga počila. Bolečina je bila neznosna. Nisem vedel, kaj se dogaja. Slišal sem kasneje, da ni bilo niti rumenega kartona.« Za nameček vsega odhajajo Celjani danes v Ljudski vrt. Mariborčani bodo morebiti že z mislimi na torkovi tekmi v Pl-znu. »Sobotni poraz seveda ni dobra popotnica, toda mislim, da se igra našega moštva izboljšuje. Verjamem, da bomo stopnjevali formo. Če bodo vijoličasti zaigrali v spreme-
njeni postavi, to za nas ne bo prednost, kajti imajo kopico kakovostnih igralcev.«
Po petih krogih je velenjski Rudar drugi na lestvici; Olimpija ga lahko po zaostali tekmi sicer dohiti, toda igrala bo z Mariborom.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
LESTVICA 1. SNL
MARIBOR	4	4	0	0	14: 2 12
RUDAR	5	3	1	1	7: 5 10
GORICA	5	2	2	1	6: 4 8
LUKA KOPER	5	2	2	1	8: 9 8
OLIMPIJA	4	2	1	1	10: 5 7
ZAVRČ	5	2	1	2	6: 7 7
DOMŽALE	5	1	3	1	5: 7 6
KRKA	5	1	1	3	5:11 4
CELJE	5	0	2	3	4: 7 2
TRIGLAV	5	0	1	4	3:11 1
Čadikovski četrtič
Torek je bil namenjen preizkušanju novincev in okrepitve. V Zrečah je Celje izgubilo prijateljsko tekmo s hrvaškim drugoligašem Interjem iz Zaprešiča z 1:0. Med ogrevanjem je močan naliv namočil zelenico in pogoji za igro so bili zelo zahtevni. V 2. polčasu so se v celjski ekipi predstavili trije Kolumbijci, morda bo ostal eden, v prvi postavi pa je zaigral Dragan Čadikovski, ki je podpisal pogodbo do konca leta.
Od leta 2001 je v Celju, kjer je spoznal Jeleno, njuna hči Lana ima pet let. »Čadi« je igral še za Maribor, Rudar, Olimpijo, Koper in Domžale ter dosegel 50 golov, vmes je igral za Zenit (1), Partizan (10) in Incheon United (9). Njegova osmica je zasedena, nosil bo številko 99.
Dobrodošli spet v rume-no-modrem dresu!
Četrtič sem se pridružil celjskemu moštvu. In zadnjič. Hvala športnemu direktorju in trenerju, da sem lahko od začetka priprav treniral z ekipo. Čakal sem na konkretno ponudbo iz tujine, kajti počutim se pripravljenega, zdravega in sposobnega za še en prestop. Nekaj pogovorov sem imel. No, po mesecu in pol sta mi sodelovanje ponudila Krajnc in Rus. Privolil sem in sem vesel.
Drevi se bo predzadnje Celje moralo zoperstaviti kandidatu za ligo prvakov. Z vašo pomočjo?
Ja, upam, da vsekakor. Sicer pa mislim, da je gosto-
Brez domače razprodaje
Začelo se je tekmovanje v 2. SNL. Najprej je celjski Šampion izgubil v Radomljah s 3:0, v nedeljo pa je Šmartno uspešno začelo sezono in doma premagalo Ankaran z 2:0. Strelca sta bila Marcel Vindiš in Aldin Omerovič.
Gola sta padla po odmoru. »Novinec ima v svojih vrstah pet, šest bivših prvoligaških igralcev. Odigrali smo borbeno in pametno. Še vedno nas pestijo poškodbe, obenem pa je ekipa zelo prevetrena,« je povedal trener Oskar Drobne. V Šmartno so prišli Tilen Kompan, Marcel Vindiš, Alan Hočevar, Žan Dobnik, Osman Siljanovič, Aldin Omerovič, Klemen Bolha in Aljaž Krefl. »Upam, da nam bo Celje za pol leta posodilo Iztoka Močivnika, pa tudi Tadeja Gabra, ki pa je poškodovan,« dodaja Drobne. Cilj bo obstanek v ligi, toda precej pred koncem prvenstva. Pravi, da je prvi favorit lige Aluminij. Upiral bi se mu lahko le Dob, katerega igralci pa počasi izgubljajo motivacijo, saj ne napredujejo v 1. ligo.
Šmarčani bodo gostitelji kar na petih od prvih šestih tekem, malce zaradi žreba, pa tudi zaradi dogovora s Krškim, ki ne more igrati doma zaradi spidveja. »V nedeljo pričakujemo Veržej. Seveda si želimo nove zmage. Lani smo osvojili najmanj točk doma. Pričakujem, da bomo letos prikazali povsem drugačen obraz.« Drobne bo še naprej igral za svoj matični klub Kovinar iz Štor, če bo le imel čas. Toda pridružila se mu bo veteransko - zvezdniška zasedba. »Res je. Izpadli smo iz tretje lige in v Štajerski ligi bomo skupaj na igrišču Marko Križnik, Aleš Kačičnik, Matjaž Štancar, Simon Sešlar, Borut Arlič in še kakšen izkušen igralec ...«
DEAN ŠUSTER
Najboljši jahači v Celju
Center konjeniškega športa Celje je organizator državnega prvenstva v preskakovanju ovir.
Štiridnevno tekmovanje se je v najsodobnejšem centru konjeniškega športa v Sloveniji začelo včeraj. Vrhunec tekmovanja bo v nedeljo, ko bodo na sporedu finalni obračuni. Center konjeniškega športa Celje se je lani izkazal z organizacijo svetovnega pokala v preskakovanju ovir. Tudi tokrat vstopnine ne bo.
DŠ
vanje v Mariboru zame eno od najlažjih. Tako morajo razmišljati naši mladi fantje in potem bodo pokazali, da so iz pravega testa, kar so v bistvu dokazali že v prejšnji sezoni.
Dosedanja točkovna bera je skromna ...
Bilo je nekaj smole, predvsem z Olimpijo. V minuli sezoni je nekaj žog končalo v mreži, v letošnji pa v okvirju gola. Mora se vse skupaj čim prej preobrniti. Sam sem proti Interju zapravil čudovito priložnost. Upam, da je danes ne bom.
DŠ, foto: SHERPA
Panorama
NOGOMET
1.	SL, 5. krog: Celje - Olimpija Ljubljana 2:3 (0:1); Ju-govic (77- 11 m), Verbič (87); Omladič (24-11 m), Šporar (48), Zeba (58); Triglav - Koper 0:3, Gorica - Rudar 1:1, Maribor - Krka 3:0, Domžale
-	Zavrč 1:1.
2.	SL, 1. krog: Šmartno
-	Ankaran 2:0; Vindiš (68), Omerovic (85), Kalcer Radomlje - Šampion 3:0, Krško -Šenčur 3:1, Veržej - Dob 0:3, Bela krajina - Aluminij 0:4.
Športni koledar
Petek, 16. 8.
NOGOMET
1. SL, 6. krog: Maribor
-	Celje (20).
Sobota, 17. 8.
NOGOMET
1.	SL, 6. krog, Velenje: Rudar - Domžale (20).
2.	SL, 2. krog, Celje: Šam-pion - Krško (17.30).
Nedelja, 18. 8.
NOGOMET
2. SL, 2. krog: Šmartno
-	Veržej (17.30).
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
novi tednik	C DOPT	1Q
Št. 37, 16. avgust 2013	ŠTORI	19
Četa mala, a izbrana
Roki med favoriti
Rio de Janeiro bo med 26. avgustom in 1. septembrom gostil svetovno prvenstvo v judu. Na njem bo tekmovalo le pet slovenskih judoistov in judoistk, kajti strokovni direktor Marjan Fabjan se je odločil, da bodo v Brazilijo odpotovali le tisti, ki imajo možnosti za najvišje uvrstitve.
Med njimi bodo trije iz celjskega Sankakuja, Ce-ljanka Tina Trstenjak (do 63 kg), Ana Velenšek (do 78 kg) iz Šmartnega v Rožni dolini in Grižan Rok Drakšič (do 73 kg). V reprezentanci je še bivša članica Sankakuja, Celjanka Vlora Bedeti (do 57 kg). V Južno Ameriko bo 23. avgusta odpotovala tudi olimpijska zmagovalka Urška Žolnir, še vedno pa bo zgolj v vlogi trenerke. Ura-
dno sicer tekmovalne kariere ni končala.
V slovenski ekipi ne bo kopice standardnih repre-zentantov. Lucija Polavder, Petra Nareks, Anka Pogačnik, Nina Miloševic, Matjaž Trbovc, Miha Žgank (vsi Sankaku Celje) in Celjan Matjaž Ceraj (Impol) imajo norme, a bodo zaradi različnih razlogov ostali doma. Polavderjeva je v tej sezoni že dosegla dva vrhunca, zato se je trener Fabjan odločil, da izpusti SP, medtem ko je Ceraj, prav tako tež-kokategornik, odpovedal nastop. »Že pred začetkom sezone smo se dogovorili, da bomo razporejali moči in se svetovnega prvenstva udeležili v manjšem številu. V Rio de Janiero bodo odpotovali res najboljši, to-
rej tisti, ki imajo možnosti za vrhunski rezultat,« pojasnjuje Fabjan. Med favoriti za kolajno bo vsekakor Rok Drakšič, ki je letos postal evropski prvak. »Nastopil bom neobremenjeno, pritiska ne čutim. Treniram trdo in upam, da se bo moja pripravljenost še izboljšala,« je dejal nosilec zlatega odličja z evropskega prvenstva v Budimpešti, kjer je prvič na velikem tekmovanju nastopil v kategoriji (višji) do 73 kilogramov in dosegel svoj največji uspeh. Ima še precej neporavnanih računov s svetovno konkurenco z lanskih olimpijskih iger ...
Borbe bodo v dvorani Ma-racanazinho arena, ki sprejme 11.800 gledalcev.
DEAN ŠUSTER
Athlete po Američankinih
notah
Vodstvo Ženskega košarkarskega kluba Athlete Celje je po končani prejšnji sezoni sprva podpisalo (štiriletno) pogodbo z najbolj obetavno afriško košarka-rico, Tunizijko Houdo Ha-mrouni. Sredi poletja pa se je odločilo za okrepitev iz Združenih držav Amerike.
23-letna Tavelyn James je visoka 170 centimetrov in bo skrbela za pripravo celjskih napadov. Nova organizatorka igre Athletea je podpisala enoletno pogodbo.
Mladim v pomoč
Polovico minule sezone je igrala za izraelski Elit-zur Holon, vsekakor pa si v prihodnosti želi zaigrati na najvišji evropski ravni: »Pozanimala sem se glede kluba in ugotovila, da je to zame dobra priložnost tako glede napredovanja kot tudi glede odskočne deske v bogatejše klube. Najprej pa želim z novim klubom zmagovati na tekmah in osvajati lovorike. Mislim, da s svojo energijo, z igro v obeh smereh in vlogo vodje na igrišču ekipi lahko pomagam, da bo še uspešnejša in bo dosegala še boljše rezultate kot doslej.« Razloge za nakup je pojasnil trener Damir Grgič: »Vsekakor smo na tem igralnem položaju želeli Slovenko, toda kljub velikim naporom in dolgotrajnemu čakanju nam to ni uspelo. Tako smo bili prisiljeni rešitev poiskati v tujini. Ponosni smo, da v našo sredino prihaja košar-karica, ki je igrala za ame-
Tavelyn James
riško reprezentanco in bila druga strelka lige NCAA. Pričakujem, da bo v prihodnji sezoni ena naših nosilk igre in da bo s svojim znanjem našim mladim košarkaricam v veliko pomoč.«
Druga strelka ZDA
Tavelyn James ima za seboj izjemno kariero v 1. diviziji ameriške študentske lige. V svoji zadnji sezoni na univerzi Eastern Michigan je v povprečju dosegala kar dobrih 24 točk in bila druga strelka ce-
lotne študentske lige NCAAe. Dve leti zapored (2011, 2012) je bila proglašena za najboljšo igralko konference Mid - America. Leta 2011 je zaigrala za ameriško reprezentanco na Panameriških igrah v Mehiki in bila celo druga strelka ameriške selekcije. Lani jo je prvak lige WNBA Minnesota povabil na predsezonski kamp skupaj s še 17 igralkami. Jamesovi se nato ni uspelo prebiti med dvanajsterico, ki je v sezoni 2012/13 za to ekipo igrala v ligi WNBA.
DEAN ŠUSTER
CINKARNA
Božiček še naprej osvaja
Najboljšim celjskim zbiralcem medalj na velikih tekmovanjih za atletske veterane - zdaj že pokojni Nataši Urbančič, pa Branku Vivodu in Jožetu Kopitarju - se je zdaj dokončno pridružil Marko Božiček.
Na World masters games v Torinu je v starostni kategoriji do 55 let osvojil dve odli-čji, zlato in srebrno. Prvak je postal v teku na 100 metrov z ovirami. Progo je pretekel v času 14,93 sekunde in prehitel Američana Roberta Stanleyja in Angleža Paula Edwardsa.
»Štartal sem odlično, nato pa vodstvo zadržal do cilja. Zadovoljstvo je bilo toliko večje zaradi dejstva, da mi je uspelo kljub temu, da so me mučile bolečine ob ahilovi tetitvi,« priznava Božiček.
Njegovo predvidevanje se je žal uresničilo v teku čez nizke ovire. Proga po celotnem štadionskem krogu mu je sicer bolj pisana na kožo, toda v svoji boljši disciplini je osvojil »le« srebrno medaljo. Mišica nad tetivo je popustila v finišu teka in Božička (1:02,12 min) je v zadnjih
metrih prehitel Avstralec Todd Devery. »Poškodbe so sestavni del športa, posebej v naših starostnih kategorijah. Kolegici Zvonki Blatnik iz našega kluba je prav poškodba onemogočila nastop v Torinu. Upam, da se bo zacelila poškodovana mišica do balkanskega prvenstva, na katerem bo nastopilo kar 15 veteranov iz celjskega atletskega kluba.« 23. balkanske atletske veteranske igre BA-VACS 2013 bodo v Zagrebu med 6. in 8. septembrom.
DŠ
Celjski Kladivar ima na svetovnem prvenstvu dve predstavnici, lahko pa bi imel najštevilčnejšo zasedbo med slovenskimi klubi. Robert Renner je namreč izpolnil normo v skoku s palico, toda zaradi slabše forme je že končal sezono. Eden najobetavnejših slovenskih atletov mora v najkompleksnejši atletski disciplini »re-setirati« celoten program izvedbe - zalet, vbod, skok, upognitev palice, prehod preko letvice, padec ... - in se posvetiti začetku priprav na naslednjo sezono. Kvalifikacije meta kopja so se danes v dveh skupinah začele ob 7.30 in 8.55. Martina Ratej želi izboljšati uvrstitev s SP v Daeguju pred dvema letoma, ko je bila sedma. Njen trener Andrej Hajnšek najprej upa na preboj v finale (nedelja, 14.0o). Kvalifikacijski teki na 100 metrov z ovirami pa so se začeli ob 7.45. Polfinale, kamor si tako silno želi Marina Tomič, bo jutri ob 16.20.
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
Najboljši tekač čez ovire v svoji starostni kategoriji je bil Marko Božiček.
V New Yorku znova s Petrovo
Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik ima skupno v konkurenci dvojic že 34 naslovov in to z 12 različnimi igralkami. Trenutno je na četrtem mestu na svetovni računalniški lestvici v dvojicah.
Zadnjo turnirsko zmago je Katarina osvojila v Torontu v navezi s Srbkinjo Jeleno Jankovic, ki ni skoparila s pohvalami na račun nove partnerke v dvojicah. Jankoviceva je nekdanja številka 1 med posameznicami.
Srebotnikova je združila moči z Jeleno zaradi poškodbe Rusinje Nadje Petrove, s katero bo ponovno zaigrala na zadnjem letošnjem turnirju za veliki slam letos, na odprtem prvenstvu Združenih držav v New Yorku. Na naslednjih dveh turnirjih pa bo Srebotnikova imela novi partnerki, Tajvanko Hao-Ching Chan v Cincinnatiju in Španko Anabel Medina Garrigues v New Havnu.
DŠ
Iščejo visoke okrepitve
Košarkarji Elektre so prvič trenirali 5. avgusta, vodstvo šoštanjskega kluba pa išče visoke igralce za položaja štirice in petice, ki bi bili primerni kot okrepitve.
Članski trener Ivan Smiljanic in trener mladinske ekipe Dušan Maličevič sta imela v uvodu na razpolago 14 košarkarjev. To so Žiga Zagorc, Sanel Bajramlič, Drago Brčina, Andrej Podvršnik, Urban Bukovič, Danijel Pajevič, Aldin Hasič, Jan Rizman, Mateo Martinovič, Grega Bukovič, Jan Kosi, Borut Lenko, Aljaž Šlutej in Kaj Špegel. V klubu upajo, da se bodo treningov v naslednjih dneh udeležili tudi Brane Lekic, Vid Puc in Roman Mevc. Elektra se bo v uvodnem krogu 1. slovenske lige 19. oktobra doma pomerila s Slovanom, v 3. krogu slovenskega pokala pa z novim drugoligašem, moštvom Krka mladi.
DŠ
20
ŠPORT
Neobetavno za Celje iz Nemčije, Lapornika	Gorenje proti njej
Luka Lapornik (v ozadju) pričakuje, da bo še dobil priložnost za dokazovanje.
Luka Žvižej meni, da je celjsko moštvo že dobro pripravljeno in da mu trenutno manjka zgolj uigranost.
Slovenska košarkarska reprezentanca je doživela prvi poraz v prijateljskih tekmah v okviru priprav na evropsko prvenstvo, ki se bo v Sloveniji začelo 4. septembra.
V finalu turnirja v Beogradu je izgubila s Srbijo z 91:66. Bila je nemočna, ko so domači sodniki vplivali na potek z zelo neizenače-nim kriterijem, kar je bilo za pričakovati. Šlo je za dobrodošlo izkušnjo, obenem pa drži, da na EuroBasketu ne bo prav koristna ...
Šentjurčan Luka Lapornik je obe tekmi v srbski prestol-
nici, tudi polfinalno s Turčijo (55:54), gledal z roba klopi in morebiti je to že znak, da bo odpadel s seznama. Vsekakor bo več jasno nocoj, ko se bo Slovenija na Jesenicah pomerila z Bosno in Hercegovino (20.45). V nedeljo bo
v ljubljanski dvorani Tivoli sledil še obračun z Rusijo. Po prostem dnevu se bodo izbranci selektorja Božidarja Maljkoviča v torek zbrali v Zrečah.
DŠ
Foto: GrupA
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so zasedli 6. mesto na turnirju v nemškem Sindelfingnu, in sicer po porazu z Zagrebom z 20:18.
V ključnih trenutkih so zapravili strel s sedmih metrov. S štirimi zadetki je bil najbolj učinkovit Luka Žvižej: »Na trenutke igramo zelo dobro in zbrano, nato že v naslednji minuti nerazumljivo popustimo. Tekme na turnirju so pokazale, da imamo dovolj moči, da se lahko zopersta-vimo vsaki ekipi. Moramo se še uigrati. Zapravljamo preveč stoodstotnih priložnosti.« V svoji skupini je Celje ugnalo Balingen (31:23), izgubilo pa z Bittenfeldom (25:27) in Magdeburgom (25:32). Sledile so še tri tekme na nemški turneji. Domov se bodo celjski rokometaši vrnili jutri, že v ponedeljek pa bodo odpotovali na turnir v Doboj.
Velenjski rokometaši so nadaljevali svoj niz zmag na prijateljskih tekmah. Od Slovana so bili boljši s 26:23, Sevnico so odpravili kar s 45:22, nato so gostili francoski Aix. Boljši so bili s 34:28. S petimi zadetki je bil najuspešnejši Staš Skube, po štiri gole pa so prispevali
Rok Golčar, Niko Medved, Klemen Cehte in Jernej Papež. Zdaj varovance Ivana Vajdla čaka močan turnir v
Nemčiji, na katerega se bodo odpravili jutri zvečer.
DŠ
Foto: SHERPA
CINKARNA
RADIO, KI GA BEREMO
21
\m
90.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. BISERI: Midva
2.	PETKA, ZORAN ZORKO: Give me five
3.	TRUBADURJI: Mi miru ne da
4.	ANS. MLADIKA: Rada imam
5.	MLADI DOLENJCI: Priznam
20 vročih Radia Celje		
	TUJA LESTVICA	
i.	LOVE ME AGAIN - JOHN	
	NEWMAN	(5)
2.	BEST I EVER HAD -	
	GAVIN DEGRAW	(4)
3.	BABEL - MUMFORD & SONS	(2)
4.	COMME CI, COMME cA - ZAZ	(1)
5.	COUNTING STARS -	
	ONEREPUBLIC	(2)
6.	BEST SONG EVER - ONE	
	DIRECTION	(3)
7. BEAUTIFUL - MARIAH		
	CAREY FT. MIGUEL	(5)
8.	TIE IT UP - KELLY CLARKSON	(4)
9.	IN A WORLD LIKE THIS -	
	BACKSTREET BOYS	(2)
10.	LIFTED - NAUGHTY BOY FEAT.	
	EMELI SANDE	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	HVALA ZA RIBE - TABU	(6)
2.	MARS IN VENERA -	
	TINKARA KOVAČ	(5)
3.	OBJEM (RMX) - PAPIR	(4)
4.	PALME GORIJO - AVTOMOBILI	(3)
5.	FANI - GAL GJURIN	(2)
6.	VSE JE LJUBEZEN -	
	ALENKA GODEC	(5)
7. RDEČA NIT - IVANA HONSIC		(1)
8.	A BOS MALO MOJ - ALJA	
	KRUŠIČ	(3)
9.	ROŽMARIN - SONS	(2)
10.	SPOLNA PRJATLA -	
	SAUSAGES	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	AMERICAN GIRL - BONNIE MCKEE	
	TAKE BACK THE NIGHT - JUSTIN	
	TIMBERLAKE	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	PRAVLJICA - PREPROSTO ČRNI	
	DEŽ NA SONCU - INDIGO	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Zovneški burijo njegovo
■	■Vlili
domišljijo
Vsi tisti, ki vas pot vsaj občasno zanese na žovne-ški grad v občini Braslovče, ste verjetno vedno znova osupli, kako grad, ki je še pred dvajsetimi leti propadal, dobiva novo podobo. Za to in za obujanje zgodovine žovneške gospode je v prvi vrsti zaslužen braslovški zgodovinar Franci Kralj.
Predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek je o pestrem zgodovinskem dogajanju na tem območju napisal že kar nekaj knjig, trenutno pa pripravlja monografijo o braslovški občini. S somišljeniki, ljubitelji Žov-neških, vsako nedeljsko dopoldne prostovoljno obnavlja grad in skrbi za njegovo pro-
mocijo. A to ni njegov edini konjiček, že skoraj trideset let je namreč tudi zaprisežen čebelar. O vsem tem in še o marsičem se bomo z upokojenim ravnateljem pogovarjali na Radiu Celje v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo po 10. uri. Bodite v naši družbi!
ŠO, foto: TT (arhiv NT)
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PETEK, 16. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 17. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
NEDELJA, 18. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Franci Kralj, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 19. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Franci Kralj, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 20. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SREDA, 21. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
ČETRTEK, 22. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
22
KRONIKA
Strela je dala, dež pogasil
Boj gasilcev s požarom na nedostopnem terenu Velikega Rogatca
»Kdor je dal, bo moral tudi vzeti.« S temi besedami so gasilci v Lučah skoraj pet dni upajoče pogledovali v nebo in čakali na milosten dež, ki bi pogasil požar na Velikem Rogatcu. Požar je v zgodnjih jutranjih sobotnih urah povzročila strela, ob skoraj nečloveških naporih gasilcev pa je na pomoč v sredinih jutranjih urah priskočil dež. Vsaj upali so tako, ker pri takšnem požaru pač nikoli ne veš ...
Na nadmorski višini 1.500 metrov je strela zanetila požar
kmalu po drugi uri v soboto. »Začelo se je kaditi, žgati in nenehno prižgati,« kot se je slikovito izrazil od od domačinov. Potem se je začelo ... Drsenje pod vsakim korakom, strm, nedostopen teren, obilo dima in še več drugih dejavnikov je preprečevalo učinkovito fizično gašenje. Vseeno so po strmi in ozki gozdni cesti nenehno vozili cisterne, polne vode. Gasilci so kopali jarke, odstranjevali podrast in še z drugimi ukrepi skušali omejiti požar. Že pošteno izmučeni - večinoma so na tem terenu
V vročini in dimu
Gasilci vse planince in druge obiskovalce gora prosijo, naj do preklica nikakor ne hodijo na območje Velikega Rogatca v občini Luče in se pri tem izpostavljajonepotreb-ni nevarnosti. »Zaradi požara v minulih dneh je namreč teren nacelotnem območju gore izredno krušljiv, prihaja do rušenja posameznih kamnov in podorov kamenja ter vejevja. Kljub dežju so še vedno prisotna posameznažari-šča. Prosimo, da opozorilo dosledno upoštevate!« pozivajo v celjskem regijskem centru za obveščanje.
V akciji
NE PREZRITE
Intervju s predsednikom Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Jankom Žuntarjem o intervenciji v Lučah in tudi o položaju gasilcev, v katerem je med drugim za Novi tednik povedal:
»Poglavitno pri gašenju požarov v visokogorju je, da je treba vključiti tiste, ki teren najbolj poznajo, seveda pa tudi gozdarje in prvenstveno lastnike gozdov, v tem primeru ljubljansko nadškofijo.«
stran 34
sodelovale ekipe PGD Luče, ki tudi najbolje poznajo teren, gasilci pa so tudi alpinisti in pohodniki - so lahko občasno le nemočno opazovali ognjene zublje. »Težko bi našli bolj nedostopen teren,« se je glasila ocena poveljnika PGD Luče Tomaža Funteka.
Letala z vodo
Tudi zato so kmalu na pomoč priskočila letala Slovenske vojske. Najprej eno, v nedeljo dve, potem so že tri nenehno pristajala v Podvolo-vljeku, polnila vreče z vodo in jih nato praznila na požarišče. »Kot pljunek v morje,« je bilo mogoče slišati grobo oceno, a vseeno so z nenehnimi aktivnostmi poskušali preprečevati, da bi se požar razširil. Najprej so varovali pobočje proti Pod-volovljeku, nato rob gore in še pobočje proti Gornjemu Gradu. Ko je v ponedeljek kazalo, da so požar omejili, je svoje storil veter. S prvotnih, kot so ocenjevali, sedmih hektarjev so se ognjeni zublji pojavljali na bistveno večji površini, celo več kot 20 hektarjih. Ekipe ob bazenu z vodo v Podvolovlje-ku so se menjavale, prihajali so gasilci praktično iz vseh 15 društev Zgornje Savinjske doline.
»Na teren so odhajali fantje iz domačega gasilskega društva, ki so usposobljeni in območje poznajo kot svoj žep,« je povedal pomočnik poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Gregor Križnik. Tako je ena ekipa na požarišču usmerjala delo helikopterja, delala prekope, gasila žarišča ... Druga ekipa je na tleh skrbela za logistiko, napajanje vode za helikopter in usmerjala prelete, je omenil Križnik in poudaril, da je na Velikem Rogatcu prišlo do podtalnega požara. Med skalami in žlebovi je na celotnem pobočju pod drevesi tudi meter debela plast humusa s koreninskim prepletom. Te korenine v zemlji so potem tlele in jih je bilo težko pogasiti iz zraka, saj je voda, ki so jo odvrgli iz helikopterja, večinoma gasila le površinski ogenj.
V težko pričakovanih torkovih popoldanskih urah, ko so bile napovedane močnejše padavine, je kljub črnemu nebu in še močnejšemu vetru na to območje padlo »šest kapelj dežja«, kot se je glasila ljudska ocena. Tudi zato je 20 gasilcev s šestimi vozili kljub trdi temi znova vzpostavilo požarno stražo ... Njihovih občutkov, ko se je ponoči močneje ulilo, najbrž ni treba posebej opisovati. Gasilcem je s pomočjo dežja uspelo delno omejiti gozdni požar, čeprav tudi v sredo vsa žarišča še niso bila pogašena. Nekaj časa je bila vidljivost na območju Velikega Rogatca zelo slaba. Napovedovali so, da ko se bo izboljšala, bodo s pomočjo helikopterja opravili ogled terena in polili tudi še tleča žarišča.
URŠKA SELIŠNIK Foto: PGD LUČE, US
Takole se je vse skupaj začelo. Tudi vmes ni bilo bistveno drugače. Od daleč seveda.
Vojaški helikopter med polnjenjem vode
Požar na Velikem Rogatcu še včeraj ni bil povsem ukročen, zato so zgornjesavinj-ski gasilci v noči na četrtek spet vzpostavili požarno stražo. Dežuralo je pet vozil in 15 gasilcev. Včeraj naj bi si s helikopterjem ogledali celotno območje požara in nato odločali, kako naprej.
Ekipa gasilcev, ki je v nedeljo popoldne v Podvolovljeku pomagala pri delu helikopterja.
KRONIKA
23
V zadnjem obdobju se je na območju celjske policijske uprave povečalo število voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, še vedno pa je prepogosta tudi vožnja pod vplivom alkohola. Preverjanje alkoholiziranosti voznikov je tako redno na urniku policistov
Pomagajte policistom
Policija vzpostavila spletno aplikacijo Predlagaj policijsko kontrolo
Policisti se pri nadzoru cestnega prometa vsakodnevno znajdejo v najrazličnejših situacijah. Niso redki primeri, ko vozniki nanje stresajo svojo jezo, jih žalijo in podobno. »Policisti se kljub različnim provokacijam, neprimernim izjavam, izlivom besa in slabe volje nekaterih voznikov pri svojem delu vsakodnevno trudijo ostati visoko profesionalni,« pravita Grudnik in Herbaj.
Policisti varnost na cestah med drugih zagotavljajo z nadzori prometa, pri katerih ugotavljajo kršitve hitrosti, vožnjo pod vplivom alkohola, uporabo mobitelov, neuporabo varnostnega pasu in neupoštevanje ostalih cestno-prometnih predpisov. V odločitev o tem, kje izvajati nadzor, je policija pred kratkim vključila tudi širšo javnost. Državljani lahko namreč preko spletne aplikacije Predlagaj prometno kontrolo policiste opozorijo na posebej nevarne cestne odseke, kjer pogosto prihaja do kršitev predpisov.
Uporaba aplikacije je povsem enostavna. Posameznik z internetno povezavo vanjo vstopi s klikom na pasico Predlagaj policijsko kontrolo na spletni strani policije, in sicer na naslovu www.policija.si. Na priloženem zemljevidu je treba označiti kraj, cesto oziroma točko, kjer naj bi policija izvedla nadzor prometa. Prav tako je treba označiti, ali občan nadzor na tem odseku predlaga zaradi pogostih prekoračitev
hitrosti ali zaradi katerih drugih kršitev prepisov. Dodano je tudi polje, kamor lahko predlagatelji napišejo tudi komentar ali dodatno pojasnilo.
En teden in 130 predlogov
Aplikacija predloge posreduje tistim policijskim postajam, ki so pristojne za območje, kjer je posameznik predlagal nadzor. Tam policisti, ki dobro poznajo teren, vsak predlog pretehtajo in odločijo, ali je upravičen in ali predlagani odsek ceste resnično zahteva ustrezen policijski nadzor. S celjske policijske uprave so sporočili, da so v prvem tednu delovanja aplikacije, ki je zaživela zadnji julijski dan, njihove policijske postaje skupaj prejele 130 predlogov. Večina občanov je predlagala nadzor na točkah, ki jih policisti že dobro poznajo kot problematične in na katerih, kolikor je možno, že izvajajo nadzor prometa. Nekaj predlogov je bilo tudi takšnih, kjer policisti nadzora doslej niso opravljali. Odgovorni trenutno še preučujejo, ali
jih je smiselno in možno vključiti v redne nadzore. Za nekaj predlaganih lokacij bodo policijske postaje tudi predlagale upravljavcem državnih in občinskih cest, naj jih preučijo in tam morda postavijo dodatno prometno signalizacijo, spremenijo obstoječo ali izvedejo druge tehnične rešitve. Aplikacija ima tako tudi širši pomen.
Številni vozniki s pretežko nogo
Celjska policijska uprava je sicer že pred vzpostavitvijo aplikacije prejemala predloge za nadzor prometa, a v veliko manjšem obsegu kot zdaj. Večino pobud so nekoč posredovali razni sosveti, krajevne skupnosti in občine, predlogi občanov pa so bili redki. Policisti so pri nadzoru prometa po besedah inšpektorjev v sektorju uniformirane policije celjske
policijske uprave Milenka Grudnika in Elvisa A. Her-baja sicer pozorni predvsem na prekrške, zaradi katerih prihaja do prometnih nesreč. V letošnjem letu so največ kršitev ugotovili zaradi prekoračene hitrosti. Takšnih kršitev je bilo kar 1.533, v enakem obdobju lani 1.016. Problematika hitrosti je v Celju največja na Mariborski in Dečkovi cesti, na širšem območju pa na cestah Slovenj Gradec-Ve-lenje-Arja vas, Celje-Šmar-jeta in Celje-Šentjur. Tako ne preseneča, da so policijski nadzori tam pogostejši. Kritični odseki so, kot še pravita Grudnik in Herbaj, seveda tudi na drugih cestnih odsekih, prav vsako opozorilo občanov o kršitvah cestnoprometnih predpisov pa je, kot poudarjata, še kako dobrodošlo.
ANJA DEUCMAN Foto: SHERPA
Občani naj bi med oddajo svojega predloga za nadzor prometa v aplikacijo vpisali tudi svoj elektronski naslov, na katerega jim policija lahko pošlje svoj odziv oziroma odgovor. Predlog je sicer mogoče posredovati tudi brez tega podatka, a v tem primeru občan ne prejme povratne informacije o ustreznosti ali neustreznosti predlaganega mesta nadzora.
INFO 113
Gora je nevarna!
Kljub požaru so se številni ljubitelji planin v preteklih dneh želeli povzpeti na Veliki Rogatec v občini Luče. Manjkalo ni niti ljudi, ki so na gori le pasli svojo radovednost.
Štab vodenja intervencije ob požaru opozarja, da je zadrževanje na območju Velikega Rogatca izjemno nevarno, zato naj se planinci in drugi obiskovalci na goro ne povzpenjajo. Teren je zaradi požara namreč na celotnem območju gore izredno krušljiv, prihaja do podorov kamenja in vejevja. Tudi po ukrotitvi ognjenih zubljev bo stanje resno, zato se gori izogibajte do preklica opozorila.
Šentjurčana oškodovala Velenjčane
Celjski kriminalisti so kazensko ovadili odgovorni osebi gospodarske družbe iz Šentjurja. Šlo naj bi za podjetje Alpos.
Ovadena sta osumljena storitve kaznivih dejanj zatajitve in ponarejanja oziroma uničenja poslovnih listin. Kriminalisti sumijo, da sta si osebi v korist šentjurske družbe protipravno prilastili blago gospodarske družbe iz Velenja Po poročanju POP TV naj bi to bilo Gorenje GTI. To podjetje naj bi Šentjurčanom dobavilo material in mu zaupalo njegovo obdelavo, osumljenca pa sta izdelke prodala drugim kupcem. Tako naj bi velenjsko družbo oškodovala za približno 400 tisoč evrov.
Usoden padec s strehe
Prekrivanje strehe v Andražu nad Polzelo je zahtevalo življenje 41-letnika.
Tragična nesreča se je zgodila pretekli petek. 41-letni moški je menjaval salonitne plošče na strojni lopi svojega strica, ki jih je poškodovalo neurje. Ena od salonitk se je pod njegovo težo zlomila, zaradi česar je moški padel šest metrov v globino. Pristal je na betonskih tleh silosa, poškodbe pa so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl.
Požigali po Grižah
V Grižah so se letos zvrstili trije požari objektov. Preiskava je pokazala, da so bili požari podtaknjeni, kriminalisti pa so storilcem zdaj prišli na sled.
Prvič je zagorelo 5. februarja v leseni uti, ki so jo ognjeni zublji popolnoma uničili in lastnici Občini Žalec povzročili za 400 evrov škode. 12. maja je zagorel kozolec. Preiskava je pokazala, da je bil ogenj namerno podtaknjen v spodnjem delu kozolca, nato se je razširil še v zgornji del in na ostrešje. Hitra intervencija gasilcev je preprečila, da bi kozolec zgorel v celoti, škode pa je bilo kljub temu za vsaj 3.500 evrov. Gasilci iz Griž so bili na delu ponovno 2. junija, ogenj je zajel leseno kaščo. Tudi ta požar je bil podtaknjen, škode je bilo za okoli tisoč evrov.
Celjski kriminalisti so v sodelovanju z žalskimi policisti ugotovili, da sta ogenj na kozolcu in v leseni uti skupaj podtaknila dva mladoletnika z območja žalske upravne enote, požar na leseni kašči pa je podtaknil eden izmed njiju. Oba bosta kazensko ovadena zaradi suma storitve kaznivih dejanj požiga ter poškodovanja tuje stvari. Za požig je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let zapora, za poškodovanje tuje stvari pa denarna kazen ali zapor do dveh let.
Radovedni mojster
V Laškem in okolici je v preteklih tednih na vrata trkal moški, ki je ponujal servisiranje in preverjanje plinskih naprav. Policisti opozarjajo, da neznancev ne spuščajte v stanovanje.
O sumljivem moškem so policiste obvestili občani. Nekateri so ga sicer spustili v stanovanje, kjer je dejansko preveril delovanje plinskih naprav in tudi zamenjal kakšen manjši del, kar pa je mastno zaračunal. Ne le to, posebej sumljivo je bilo, ker je med pogovorom poskušal izvedeti številne nenavadne informacije. Ljudi je na primer spraševal, ali doma hranijo zlatnino in podobno. Policisti opozarjajo, da je treba biti ob obiskih neznancev, ki ponujajo takšne in drugačne storitve, izjemno previden in jih nikakor ni priporočljivo spuščati v stanovanje.
AD
24
RAD DOBRO JEM
Špela Ožirje med mlajšimi v redakciji. V kuharski oddaji smo med drugim klepetali o študentskih časih, o prehranjevanja na študentske bone. Priznava, da so bili ti zelo zanimivi na začetku, kasneje pa se človek »naje« enolične prehrane. Od ocvrtega mesa in krompirčka do solat, pri vsem je morda najboljše to, da ti skuha, postreže in pospravi nekdo drug. Zdaj so ti študentski časi mimo in domača hrana je spet na prvem mestu. Špelini starši zelo radi kuhajo in oče ponavadi vsak dan poskrbi za topel obrok. Druženja s prijatelji in sorodniki so v njeni družini povezana z okusno hrano. Bogračjejed, ki jo skuhajo v večji količini, da pridobi okus, in Špela je razkrila, da se pri njih kuha zunaj v kotlu. Za protiutež, za ohlajanje, je vedno dobrodošel sladoled; sama ima najraje kremaste, zato lešnikov ali iz piškotkov zagotovo nista napačna izbira. Dober tek!
zm eee/
BOGRAČ (za 10 oseb)
Sestavine:
500 g rdeče čebule 500 g govedine 500 g svinjskega mesa 500 g divjačine malo krompirja lovorov list sol za mehčanje mesa brinove jagode mleta rdeča paprika česen v prahu moka po potrebi kajenski poper
Priprava:
Čebulo olupimo, jo drobno nasekljamo in prepraži-mo. Pri bograču pazimo na vrstni red dodajanja mesa. K čebuli najprej dodamo govedino, ker potrebuje največ časa za dušenje. Naslednje meso (ko že nekaj časa dušimo govedino) je divjačina, na koncu dodamo svinjsko meso. Vse meso predhodno nasolimo s soljo za mehčanje. Vse skupaj dušimo toliko časa, da meso dobro spusti sok, potem primešamo naštete začimbe in zalijemo z malo vode. Po želji na koncu primešamo podmet iz moke. Kajenski poper dodamo čisto ob koncu kuhanja, da s svojo ostrino da malo pikantnega priokusa jedi.
MUSAKA (za 4 osebe)
Sestavine:
1	kg starega krompirja
300 g svinjskega mletega mesa 300 g govejega mletega mesa po želji še ovčje mleto meso čebula
2	jajci
2 dl mleka/smetane začimbe po okusu riban sir
Priprava:
V slani vodi skuhamo olupljen krompir, narezan na rezine, in pazimo, da ga ne razkuhamo. Medtem ko se kuha, prepražimo drobno nasekljano čebulo. K njej primešamo meso, ga dušimo in poljubno začinimo. V pomaščen pekač zlagamo po plasteh kuhan krompir in mleto meso, začnemo in končamo s plastjo krompirja. Na koncu prelijemo z mešanico jajc in mleka ali smetane. Pečemo v pečici, dokler ne porjavi, tik pred koncem peke lahko musako potresemo z naribanim sirom.
Vljudno vabljeni na teraso pod kostanje!
ima
»
Novoodprta gostilna in picerija pod kostanji v središču Dobrne vam poleg osvežilne pijače in toplih napitkov nudi tudi jedi po naročilu in več vrst pic, solat in sladic. Nudijo tudi nedeljska kosila ter sprejemajo zaključene družbe do približno 40 oseb.
S PICO VAS NAGRADIMO
flh	_____:„_____J	..
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
YAMAHO FZ 600, letnik 2005, registrirano do marca 2014, lepo ohranjeno, prvi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 765-903.
2552
STROJI
PRODAM
TRAKTOR Stayer, 18 KM, tračni obračalnik Tajfun in kosilnico Sip 135 prodam. Telefon 041 642-070.
2556

Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojiiie |
PE CELJE, Ul. XIV. dhriiije 14, E 03/4257000	i
02/2341000	£
Stansta Romana 16,02/521-3000 -
BONAFIN PLUS d.o.o. |
Slovenska 27,1000 IjuMjana *
KOSILNICO Bcs, z nizkimi kolesi, Acme motor, prodam. Telefon 031 825-239, (03) 5793-433.	2570
OBRAČALNI plug, 12 col, tridelno brano in frezo za manjši traktor prodam. Telefon (03) 573-3133. 2600 ROČNI stiskalnik za aluplast cevi ugodno prodam. Telefon 031 611-745 . 2 6 08
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
Hm
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Deutz, Univer-zal ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 235-349.	p
TRAKTOR Deutz, Zetor, Imt, Ursus, Tomo Vinkovič, Univerzal, Štore, lahko je tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
TRAKTOR in kiper prikolico Tehnostroj kupim. Telefon 041 680-684. p
POSEST
PRODAM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
MIZARSKI rezkar s tremi motorji zelo ugodno prodam. Telefon 070 210-425.
2561
DVA šivalna stroja v omarici, eden električni, drugi na nožni pogon, ugodno prodam. Telefon 070 210-425. 2561
V ŠENTVIDU pri Grobelnem. Novo naselje, hiša letnik 1985, 157 m2 stanovanjske površine, cela podkletena in obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerna tudi za večjo družino, prodam za 154.800 EUR. Telefon 041 560-539.
2408
MANJŠO kmetijo, 20 km od Celja, z 2,5 ha zemlje in štirimi objekti, malo hribovita, lepa, sončna lega, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 765-9 0 3.
2492
ŽALEC, Velika Pirešica. Elektrika, voda, telefon, internet, površina parcele 9.036 m2, zazidljiva, eno ali dvodružinska hiša, prodam za 35.000 EUR. Telefon 031 568-002.	2554
NEDOKONČANO hišo v Migojnicah, 120 m2, 738 m2 zemljišča, prodam za 87.500 EUR. Informacije: interier. irena@gmail.com.	2562
ZARADI bolezni prodam dobro, rodovitno kmetijsko parcelo, približno 2.000 m2, v Vojniku. Telefon 051 365-596, 051 365-594.	2586
/^UGODNO
/JEKLENA STREŠNA KRITI NA!
I OD 6,60 EUR z ddv GSM: 040 349 992
V www.lindap.si^
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 110.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold
ODDAM
BIOTERAPQE
ffiBl0906430
U
Hotel Slovenija
Hotel S, d. o. o., Celjska cesta 1, 3250 Rogaška Slatina
Z A P O S L I M O
-	kuharja
- natakarja
Pričakujemo:
- končano srednjo poklicno izobrazbo
-	6 mesecev delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B-kategorije in
obvezen lasten prevoz
-	zaželeno znanje tujih jezikov
-	drugi pogoji:
urejenost, natančnost, komunikativnost.
Prošnje nam pošljite na naslov: Hotel s, d. o. o., Celjska cesta 1, 3250 Rogaška slatina
KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO, z. o. o.
VRANSKO 59, 3305 VRANSKO
Skladno z zadružnimi pravili Kmetijske zadruge Vransko, z. o. o., Upravni odbor KZ Vransko, z. o. o.,
razpisuje delovno mesto:
DIREKTORJA kz vransko, z. o. o.,
za mandatno dobo 4 let
Kandidat/-ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	najmanj srednješolska izobrazba agronomske ali ekonomske smeri
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
Kandidat/-ka za direktorja zadruge mora poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev predložiti tudi razvojni program zadruge.
Prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
KZ VRANSKO, z. o. o., Vransko 59, 3305 VRANSKO, s pripisom: ZA UPRAVNI ODBOR
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
STANOVANJE
PRODAM
ROGAŠKA Slatina. Prodam dvosobno opremljeno stanovanje na Celjski cesti v Rogaški Slatini, 50,60 m2, z balkonom 4,30 m2 in kletno shrambo 4,80 m2 v III. nadstropju večstanovanjske stavbe, prenovljeno 2012, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, za 55.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
HLADILNIK, pralni stroj, štedilnik, steklo keramični, samostoječi ali vgradni, zamrzovalno omaro, prenosno klimo, prodam. Telefon 070 639-029. 2510 RABLJENO kotno kuhinjo z vsemi gospodinjskimi aparati prodam po ugodni ceni. Telefon 051 667-215. 2591
KUPIM
PRALNI stroj, plinski štedilnik, hladilnik, zamrzovalno skrinjo, ostalo belo tehniko kupim. Mail: kajzakajza@gmail. com, telefon 031 478-005.
PRODAM
2510
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
VRTNI RASTLINJAKI
ODDAM
V MESTU oddam 35 m2 veliko opremljeno stanovanje s parkirnim mestom, vselji-vo takoj. Telefon 031 358-098. 2584 GARSONJERO v Novi vasi v Celju, 33 m2, oddam. Telefon 031 416-236, (03) 5808-128.	2590
RASTLINJAK. 3X4m^S	UV HgH&JO,
IMPR EGN IRANI MI LESENIMI IfEflSSfiS
IN VEZNIMI ELEMENTI NAREDI S^M
PRODAM
SPALNICO, staro 4 leta, ohranjeno, kot nova, prodam za 250 EUR. Telefon 041 403-266.	2585
mmsmi; m 810-200
www. arivs-s! www. naredisam.
Mmwm-MM-m
CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
ŽALEC, Pernovo. Prodam starejšo stanovanjsko hišo v slabem gradbenem stanju, 60,53 m2 neto tlorisne površine, skupaj zemljišča 2.743 m2, od tega večina stavbna zemljišča, priključki: voda, elektrika, dostop do parcel po asfaltirani cesti, za 49.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
TRAVNIK za vzrejo dveh telic oddam za nedoločen čas. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.	2448
K7MTO mmrn
SSP«<7naslroloain|a
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja cena pogovora za minuto je 1,99 EUR 02. po ceniku vašega operaterja
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let -
novi tednik
n
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
BIKCA in teličko, približno 150 kg, simentalca, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 206-189. 2524 KOZLIČKE, samičke, stare 3 mesece, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5871-586.	2529
DVA prašiča, 120 do 130 kg, domača reja, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 574-577. 2530 BURSKE kozle za pleme in mladice z rodovnikom prodam. Telefon 041 649414.	Š 188 BIKCA in teličko simentalko, stara 3 tedne in mlado kravo simentalko, pašno, prodam. Telefon 031 840-282. 2495 GOSKE in race, stare 4 mesece ter peteline, italijanske, prodam. Telefon 041 642-070. 2557 TRI teličke pasme ls (simentalke, lisasta pasma): dve telički sta stari 6 mesecev in vajeni paše, ena telička je stara 3 mesece in pol, težka je 180 kg, prodam. Telefon 041 519-924. 2559 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 80 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544653. Š 192 ZAJCE, domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5792-249.
2567
KRAVO s teletom, »pripuščeno« dva meseca, prodam. Telefon 041 524-358.
2566
DVE mladi kozi ugodno prodam. Telefon (03) 5792-002, 031 231-311. 2569 TELIČKO plemensko simentalko, staro 7 mesecev, težko 250 kg, prodam. Telefon 041 914-286.	2579 TELIČKO, sivo rjavo (mlečne) pasme, težko 200 kg, vajeno paše, prodam. Telefon 041 794-332. 2575
KRAVO simentalko, s prvim teletom in bikca simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 031 768-175. 2582 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, dostava, prodamo. Telefon 031 311476.	p
KUPIM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol, telice 1,70 EUR/kg žive teže, kupim. Telefon 031 832-520.	2223
ODDAM
VA meseca starega mucka samčka, prijazen, zgleda kot v reklami Whiskas. Oddamo. Telefon 041 888-777.2587
PRODAM
BIO piro za seme ali moko prodam ali menjam. Telefon (03) 5461-414. 2578
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
vedeževanje in astrologija
pogovor 090 77 77 akup minut 080 35 97 www.astrocenter.
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE ARTNAK
po domače Mimika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe ter
podarjene sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala osebju Doma svetega Jožefa in gospodu Planinšku za opravljen obred. Hvala vsem, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
ŽAGAN češnjev les, deske, plohi, za mizarje, ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 410-508. 2517
VINO, belo, rdeče in grozdje kakovostnih sort, bizeljsko virštanjski okoliš in telico, staro tri leta in pol, primerno za zakol, eko reja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 2527
HLODOVINO (smreka, bor) 3 omare in kredenco, starejšega tipa, prodam. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.
2519
METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 070 376-076.
p
DVA invalidska skuterja, štirikolesna, eden kot nov, v garanciji, drugi malo rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 517-900.	p
BUKOVA drva, 2 »klaftri«, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 246-561.
2560
30 m3 bukovih drv, pripravljenih na sezono, po 52,5 EUR/m3 (210 - »klaftra«), prodam. Možnost dostave in razreza po želenih dimenzijah. Dostava do 5 km brezplačna. Ponikva pri Šentjurju.
Telefon 041 408-506, 051 422-426.
p
20 m suhih drv prodam. Telefon (03) 5735119.	2568
CISTERNO za vino, nerjavečo, 200 l in televizijo Gorenje, ekran 80, prodam. Telefon 031 221-243. 2573
VINO, šmarnica in izabela, kosilnico Sip in balirko, prodam. Telefon 031 480-510.
2598
KUPIM
Zapustil nas je spoštovani mentor, zgodovinar
prof. dr.
JANEZ CVIRN
zaslužni član društva ter prvi in dolgoletni urednik revije Zgodovina za vse in zbirke Zgodovini.ce
Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
Kolegi in prijatelji iz Zgodovinskega društva Celje
JARKICE, rjave, črne, beli leghorn, peteline ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne ter 6-tedenske bele piščance. V prodaji tudi vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446.	2572
CIMERMANKO prodam. Telefon 031 709751.	2589 BIKA limuzin, težkega 145 kg, dve srnasti kozi brez rogov, dobri molznici in pralni stroj Matrix, dobro ohranjen, malo rabljen, prodam. Telefon 5716-516. p
Kdor je ljubljen, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
V SPOMIN
METODU VRBEKU
iz Šmarja
14. avgusta minevata dve leti žalosti, kar si nas zapustil. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko.
Vsi, ki se te z ljubeznijo spominjamo.
TRAKTOR, kmetijski stroj, motokultivator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2526 HLODOVINO iglavcev, na panju ali za cesto, kupim. Telefon 041 563-346.
2574
ŽELIM si mlajšo žensko, ki bi se preselila na moj dom. Telefon 041 510-457.
2461
DRUŠTVO osamljenih čebelic in metuljev Evrina prireja 16. 9. 2013 ob 17. uri v okolici Celja družabno srečanje. Informacije 041 525-061. Vabljeni. 2502
IŠČEMO monterja za postavljanje razstavnih prostorov na sejmih. Zaželeno znanje elektro stroke. Telefon 041 681347.
2595
www.radiocelje.com
IŠČEM mlajšo upokojenko ali par z lastnim prevozom za pomoč pri gospodinjskih opravilih in urejanju vrta z okolico. Možno je tudi poznejše dedovanje, drugo po dogovoru. Živim na deželi, okolica Šentjurja. Če ste zainteresirani, pokličite 051 376-936. 2581
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
V ZAMENO za stanovanje v Celju ali bližnji okolici nudim pomoč starejšemu paru ali osebi (gospodinjska dela, nakupi, sprehodi). Telefon 031 475-857.
2477
IZDELAVA - montaža komarnikov in rolet. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156. p
Poroke
Celje
Poročili so se: Vanja HERMAN in Damjan GRIL, oba iz Žalca, Elizabeta KOMLANC iz Sevnice in Robert REBER-ŠAK iz Brežic, Jasna LESJAK in Janez POLENŠEK, oba iz Vojnika, Špela MAJCEN in Jernej OPRČKAL, oba iz Vojnika. Laško
Poročila sta se: Stanislav OJSTERŠEK in Tatjana KU-KOVIČ, oba iz Laškega.
Žalec
Poročili so se: Goran RO-
PAS iz Lok in Tanja NAPRU-DNIK iz Žalca, Andreja POD-PEČAN iz Velike Pirešice in Jože TOPLAK iz Galicije ter Karmen KOSMATIN in Aljoša SKUBIC, oba iz Kamnika. Velenje
Poročili so se: Tatjana ROMIH in Boris BEVC, oba iz Podčetrtka, Simona HER-COG in Bojan MEŽNAR, oba iz Pake pri Velenju.
^^ vsak četrtih ©t 12.11 ii.iib.iin:;	*
Odmev- pogledu
Smrti
Celje
Umrli so: Anton GROS iz Petelinjeka, 77 let, Ivan RAN-
n
INFORMACIJE
27
Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim.
Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasju, rahli dež jeseni.
ZAHVALA
vsem, ki ste bili ob nas v najbolj žalostnih trenutkih, ko smo se poslovili od naše ljube
ANE MARIJE PELIN
rojene Žerovnik s Frankolovega (13. 3. 1942 - 2. 8. 2013)
Z vsako besedo tolažbe, s stiskom roke in objemom, z molitvijo in številčnim spremstvom k spokojnemu počitku ste izrazili svoje globoko spoštovanje do njene veličastne osebnosti ob njenem odhodu v drugo življenje. Zahvaljujemo se vam za vse dobro, kar ste naredili zanjo in za nas, spomin na dobro bo ostal za vedno. Posebej se želimo zahvaliti družinam Žerovnik, Fink, Petrovič, Škoflek in Pangerl ter vsem drugim sorodnikom, Ivici Javornik, Franciju Rihtarju, družini Podja-voršek, Anici Podgoršek in sosedom za vsakodnevno molitev, vsem njenim sošolkam, sošolcem, prijateljicam in prijateljem, sodelavcem podjetja Lesk, gasilcem s Frankolovega, cerkvenemu pevskemu zboru, pevcem iz Oplotnice in čudovitemu glasu gospe Marinke za Ave Marijo, govornicama za žalna nagovora, patru Branku Cestniku in gospodu naddekanu Francu Brglezu za pomirjajoče besede ter pogrebni službi Raj. Posebna zahvala njenemu osebnemu zdravniku Stevanu Dorde-vicu, dr. med., spec. spl. med., ki ji je ob njeni kratki bolezni trdno in vzpodbujajoče stal ob strani.
Iz srca hvala vsem ki ste jo pospremili k počitku.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ...
Žalujoči: mož Marijan ter hčerki Sabina in Mirjana z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete
MARIJE FIDLER
iz Ivence pri Vojniku (28. 8. 1927 - 1. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu OŠ Vojnik za izražena sožalja, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivu bolnišnice Celje, dr. Dordevicu in sestram ZD Vojnik. Posebna zahvala vojniškim pevcem in trobentaču za odigrano melodijo. Iskrena hvala tudi ga. Ivici Kos za ganljive besede slovesa in duhovnikoma g. Tonetu Vrisku in g. Antonu Pergerju za opravljeno sv. mašo in pogreb. Zahvala velja tudi
pogrebni službi Primožič in nosilcem praporov. Vsem skupaj in vsakemu posebej velika in iskrena zahvala.
Vsi njeni
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
JOŽEFA STRAŠKA
iz Belega 9, Šmarje pri Jelšah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovano
cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu dekanu Tadeju Linasiju, govornikom, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Ge-kott za organizacijo pogreba.
Vsi tvoji najdražji
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetel in lep kot zvezda na nebu ... (Tone Pavček)
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da smo se v ponedeljek, 12. avgusta 2013, poslovili od naše drage mame
MARIJE - MARICE KOMPAN
rojene Ocvirk iz Celja
Na pragu 92. let je tiho zaspala. Otroci, vnuki in vsi njeni bomo močno pogrešali njeno dobro voljo in življenjske nauke, ki smo jih z veseljem sprejemali. Ohranili jo bomo globoko v srcih. Namenite ji dobre misli! Otroci z družinami Celje, 8. avgusta 2013
GELOV iz Velenja, 71 let, Frančiška GRIL iz Letuša, 87 let, Ivana RAMŠAK iz Letuša, 86 let, Valerija BREČKO iz Belovega, 87 let, Ida VODEB iz Lopace, 83 let, Leopold ŠVENT iz Klanca, 79 let, Ivana PETELINŠEK z Dobrne, 84 let, Sonja Dogatovic iz Celja, 63 let.
Laško:
Umrla sta: Bernard MEHLE iz Harja, 58 let, Damjan VRA-NOVIČ iz Laškega, 29 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Viljem GOTHE iz Kasaz, 90 let, Jožef BRE-
ŽAN iz Šentjurja, 79 let, Jožef URLEB iz Šentjurja, 69 let, Marija AMON iz Šentjurja, 90 let.
Žalec
Umrli so: Alojzija KAN-DUČ iz Kopra, 83 let, Karol GREŠAK iz Migojnic, 64 let, Ivan JUHART iz Pondorja, 86 let, Marija JAMŠEK iz Prebolda, 84 let, Veronika FERME iz Limovca, 83 let, Angela ROŠEK iz Latkove vasi, 85 let, Marija HRIBERNIK s Polzele, 71 let, Ana VARGA iz Gotovelj, 65 let, Alojz KRAMAR iz Tabora, 78 let.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček)
V globoki žalosti sporočamo, da je v 79. letu umrl moj ljubi mož, stric in svak
BRANKO PLOHL
iz Trubarjeve ulice 46 v Celju
Od njega smo se poslovili v krogu družine in prijateljev.
Žalujoča žena Milena
Velenje
Umrli so: Jožica Vekosla-va KUJAN iz Velenja, 76 let, Marjan SLABE iz Ljubljane, 65 let, Franc VERK iz Šmarja pri Jelšah, 81 let, Janez ŽAGAR iz Štor, 86 let, Tomaž PERŠIN iz Ljubljane, 49 let, Stanislav NOVAK iz Radeč, 84 let, Herbert ŠKRUBE iz Mežice, 59 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
051 649 780
www.primozic.si
I 24 UR OBISK NA DOMU |
2518
2558
n
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli
ZAHVALA
V 59. letu nas je za vedno zapustil Vinko Žnidar. Ob boleči, nenadni izgubi našega dragega moža, atija, starega atija, sina, brata, strica, nečaka, bratranca in tasta
VINKA ŽNIDARJA
iz Dobrine
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, tople stiske rok, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in darovane sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju UKC Maribor - internemu oddelku, pogrebni službi Veking, župniku Jožetu Planinšku za lepo sv. mašo zadušnico in pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. Iskrena hvala vsem.
Vsi njegovi
... in prišlo je slovo, tokrat za zmeraj, moja ljuba mamica
ZAHVALA
Ob preboleči izgubi ljube mamice, tašče in tete
SILVESTRE LORENČAK
iz Škapinove ulice 8 v Celju (19. 10. 1937 - 31. 7. 2013)
se zahvaljujem vsem, ki ste v tem žalostnem trenutku slovesa iskreno sočustvovali z mano ter ji na zadnjo pot prinašali svečke in cvetje. Najlepša zahvala je namenjena vsem vam, ki ste kadarkoli v njeno toplo srce prinašali žarke veselja, ji ponudili roko v pozdrav, jo imeli radi in jo spoštovali.
Hči Karmen z možem Darkom
Kakor galebi in valovi se srečujemo in približujemo: galebi odlete, valovi odplavajo in mi odhajamo. (R. Tagore)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
GABRIJELA -GABIJA LEBNA
iz Kidričeve ulice 2 v Laškem (12. 2. 1965 - 4. 8. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili osebna in pisna sožalja, darovali sveče in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu in sindikatu Pivovarne Laško, d. d., Banke Celje, d. d. in Tuš supermarketa Debro za vso pomoč in podporo. Zahvala govornikoma gospodu Piklu in gospe Pirš za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, članom Ribiške družine Laško in OZVVS Laško za zadnji pozdrav ter Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
n
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VARNOSTNIK - DELO V CELJU - M/Ž; VAROVANJE OBJEKTOV IN PREMOŽENJA TER DRUGE NALOGE S PODROČJA VAROVANJA, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 16.8.2013; VAROVANJE GALEKOM, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., PODJETNIŠKO NASELJE KOČEVJE 1, 1330 KOČEVJE
VARNOSTNIK - DELO V CELJU - M/Ž; VAROVANJE OBJEKTOV IN PREMOŽENJA TER DRUGE NALOGE S PODROČJA VAROVANJA, VARNOSTNIK /VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.8.2013; VAROVANJE GALEKOM, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., PODJETNIŠKO NASELJE KOČEVJE 1, 1330 KOČEVJE STROJNIK
POLNILEC II - M/Ž; POLNJENJE IN PRAZNJENJE SKLADIŠČNIH PLINOHRAMOV, POLNJENJE IN PRAZNJENJE ŽELEZNIŠKIH IN AVTO CISTERN, PRIPRAVA, KONTROLA IN IZLOČANJE JEKLENK PO NAVODILIH, POLNJENJE JEKLENK TEHNIČNIH PLINOV IN UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA POD NADZOROM, PREVZEM IN PREDAJA BLAGA TER PRETAKANJE PLINOV, SKLADIŠČENJE JEKLENK, IZLOČANJE NEUSTREZNIH JEKLENK, MANJŠA VZDRŽEVALNA DELA, ZAGOTAVLJANJE UREJENOSTI DELOVNEGA OKOLJA, DELO
V	SKLADU Z NAVODILI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.8.2013; ISTRABENZ PLINI D.O.O.; "POSLOVNA ENOTA VZHODNA SLOVENIJA", PLINARNIŠKA ULICA 1, 3000 CELJE STROJNI MEHANIK
MEHANIK, ORODJAR, MONTER, DELO V TUJINI - M/Ž; MEHANSKA DELA, MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTA, 22.8.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
VOZNIK
VOZNIK-STROJNIK - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA IN TGM-UPRAVLJALENJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO TER POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU. VOZNIK/VOZNICA
V	CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR FASADER - M/Ž; ZAKLJUČNA DELA
V	GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.9.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE
MONTER KONSTRUKCIJ
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.8.2013; GMM GREGOR ZUPANC S.P., ZGORNJA HUDINJA 65, 3000 CELJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA
STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.9.2013; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SITOTISKAR - M/Ž; SITOTISK, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.8.2013; REKLAMA, OPRAVLJANJE STORITEV S PODROČJA EKONOMSKE PROPAGANDE, D.O.O. CELJE, UL. XIV DIVIZIJE 6, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2013; MARCO POLO NATALIJA URH S.P., LJUBLJANSKA CESTA 14, 3000 CELJE
MONTER OKEN IN VRAT - VODJA. DELO V TUJINI (NEMČIJA) - M/Ž; VODJA SKUPINE ZA MONTAŽO STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.8.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 22.8.2013;
PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
BOLNIČAR-NEGOVALEC
BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/ Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI NEGI, OSKRBI IN AKTIVNOSTIH STANOVALCEV DOMA STAREJŠIH, SPREMSTVO, TRANSFER MATERIALA, VODENJE EVIDENC ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 21.8.2013; DOM LIPA, DRUŽBA ZA SOCIALNO VARSTVENE DEJAVNOSTI, D.O.O., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 3, 3220 ŠTORE
EKONOMSKI TEHNIK
POMOŽNI FINANČNI SVETOVALEC KAPITALSKIH NALOŽB NA TERENU, OBMOČJE CELJSKEGA - M/Ž; DELO SE OPRAVLJA NA TERENU PRI ZNANIH STRANKAH, ZAHTEVANO JE LASTNO VOZILO, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.9.2013; FINANČNA HIŠA, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., ULICA TALCEV 15, 2000 MARIBOR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
RAZISKOVALEC - M/Ž; INŽENIR STROJNI-ŠTVA/KONSTRUKTER/TEHNOLOG: - RAZVOJ IN TESTIRANJE NOVIH KOMPONENT - VODENJE PROJEKTOV - RAZISKAVE PROCESNIH TEHNIK, NEDOLOČEN ČAS, 16.8.2013; RAZVOJNI CENTER ORODJARSTVA SLOVENIJE (V ANGLEŠČINI: SLOVENIAN TOOL AND DIE DEVELOPMENT CENTER), KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
VODJA-DIREKTOR PROGRAMA PREZRAČEVANJE STAVB(MIKROVENT) - M/Ž; VODENJE ENERGETSKE KLINIKE MIK (TERMOGRAFIJA, IPD.), VODENJE PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV PROGRAMA PREZRAČEVANJA STAVB - MIKROVENT, VODENJE NADALJNJEGA RAZVOJA MIKROVENTA IN OSTALIH NAPRAV IN SISTEMOV PREZRAČEVANJA STAVB, VODENJE TIMA LJUDI PO FAZAH OD RAZVOJA, PROIZVODNJE IN PRODAJE (PO UČINKOVITOSTI PRIDOBIVANJE CERTIFIKATOV IN TESTOV PRI EVROPSKIH TESTNIH ORGANIZACIJAH, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2013; MIK OKNA, PROIZVODNJA, GRADBENIŠTVO, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 55, 3212 VOJNIK
UE LAŠKO
STROJNI MEHANIK
IZDELOVALEC I - PRIPRAVLJALEC BITUMENSKIH MAS - M/Ž; PRIPRAVA BITUMENSKIH MAS ZA PROIZVODNJO HIDROIZOLACIJSKIH IZDELKOV: ČRPANJE BITUMNA IZ SKLADIŠČNE CISTERNE V MEŠALA, PRIPRAVA POLNIL IN DODATKOV ZA MASO, IZDELAVA MASE, ČRPANJE PRIPRAVLJENE MASE IZ MEŠALA NA LINIJO OZ. V NANOSNO KAD, VZORČENJE PRIPRAVLJENE MASE IZ MEŠAL, OBČASNO VOŽNJA VILIČARJA, DRUGA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.8.2013; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
KERAMIČAR Z IZKUŠNJAMI - M/Ž; KERA-MIČAR Z IZKUŠNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.8.2013; ADNATEH, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
ELEKTRIKAR - M/Ž; ELEKTRIKAR ME-HATRONIK, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO NATAKAR
GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; DELO V ŠAN-KU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.8.2013; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
DIREKTOR JZ "CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO" - M/Ž; VODENJE JAVNEGA ZAVODA, DOLOČEN ČAS, 60 MESECEV, 21.8.2013; OBČINA LAŠKO, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST
UČITELJ FLAVTE - M/Ž; POUČEVANJE
FLAVTE IN S POUČEVANJEM POVEZANA DELA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 24.8.2013; GLASBENA ŠOLA NAZARJE, ZADREČKA CESTA 37, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELAVEC NA KMETIJI - M/Ž; DELO NA KMETIJI V HLEVU, GOZDU NA TRAVNIKU IN DRUGJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.9.2013; KARACHUN, NEPREMIČNINE IN KMETIJSTVO, D.O.O., LIPOGLAV 1, 3215 LOČE
DELO NA KMETIJI - M/Ž; DELO NA KMETIJI V HLEVU, GOZDU IN NA TRAVNIKU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.9.2013; KARACHUN, NEPREMIČNINE IN KMETIJSTVO, D.O.O., LI-POGLAV 1,3215 LOČE EKONOMSKI TEHNIK
TELEFONSKA PRODAJA - M/Ž; PRODAJA PO TELEFONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.8.2013; FUŽINAR TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE STROJNI TEHNIK
STRAOJNI TEHNIK - M/Ž; STROJNI TEHNIK, SPOZNAVANJE AVTOCAD, SPOZNAVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, RAZREZ IN PROGRAMIRANJE NA CNC REZALNIKU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.8.2013; PRO - TRG KOVAČ, D.O.O., PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRŽENJE, DOBRAVA 50, 3214 ZREČE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI IZGRADNJI KANALIZACIJE, NASTAVITEV VIŠIN, JAŠKI, POLAGANJE ROBNIKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.8.2013; GRADBENIŠTVO TOK TOK TATJANA JAHIRI S.P., CESTA KOZJANSKEGA ODREDA 48, 3230 ŠENTJUR
ZIDAR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATE-ČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST
V	SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN
V	SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR MONTER VODOVODNIH NAPRAV
ZIDAR, TESAR, IZDELAVA CENTRALNIH KURJAV, VODOINŠTALATER - M/Ž; ZIDARSKA, TESARSKA DELA, IZDELAVA CENTRALNIH KURJAV, VODOINŠTALACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 20.8.2013; SIDUS TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., VODULE 17 A, 3222 DRAMLJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKO-GRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P., ULICA DUŠANA KVEDRA 12, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOGSKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV VODENJE PREDPISANIH EVIDENC NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVDRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
KLJUČAVNIČAR
MONTER-VARILEC - M/Ž; SPLOŠNA MON-TERSKA DELA IN POMOŽNA VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.8.2013; MONT-PLAN ROGAŠKA, MONTAŽE IN TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZIDAR
KROVEC - M/Ž; POKRIVANJE STREH, RAZNA POMOŽNA ZIDARSKA OPRAVILA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.8.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA IVAN FERČEC S.P., SV. FLORI-JAN 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA OPRAVILA, POMOČ V ZIDARSTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.8.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA IVAN FERČEC S.P., SV. FLORIJAN 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
DELOVODJA - PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI - M/Ž; VODENJE SKUPINE PRI MONTAŽI KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, TRANSPORTNE TEHNIKE V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.8.2013; IM PENIC, MONTAŽA INDUSTRIJSKIH STROJEV IN NAPRAV, D.O.O., PODSREDA 59, 3257 PODSREDA
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČ V STREŽBI - M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 22.8.2013; OKREPČEVALNICA BAZA NO1, ROMANCA ŽGAJNER S.P., ULICA JANKA VRABIČA 10, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ŽERJAVIST (DELO V NEMČIJI) - M/Ž; UPRAVLJANJE Z GRADBENIMI ŽERJAVI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2013; MA & DA PROIZVODNO, GRADBENO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O, BEVČE 28, 3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
"VODJA IZMENE - M/Ž; VODI, ORGANIZIRA IN KOORDINIRA DELO CELOTNE IZMENE V PROIZVODNJI V SKLADU S PROIZVODNIMI PLANI IN NAVODILI, KOORDINIRANJE IN ORGANIZACIJA DELA, NADZOROVANJE PROIZVODNEGA DELA KAKOVOSTNO IN KOLIČINSKO, SKRB ZA ČLOVEŠKE VIRE (IZOBRAŽEVANJE, NAPREDOVANJE, MOTIVACIJA, IZVAJANJE LETNIH RAZGOVOROV), SKRB ZA ČISTOČIO V PROIZVODNJI, UREJANJE PROIZVODNJE DOKUMENTACIJE", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2013; PLASTIKA SKA-ZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
TRGOVEC V LESNI TRGOVINI - M/Ž; PRODAJA LESNEGA MATERIALA, DVIGOVANJE TEŽKIH BREMEN, NEDOLOČEN ČAS, 20.8.2013; LESARSTVO HUDOVERNIK, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 4, 3320 VELENJE VIŠJA STROKOVNA IZOBRAZBA
LOGIST - M/Ž; PLANIRANJE VSEH LOGISTIČNIH PROCESOV, PRIPRAVA IN UVEDBA KONCEPTA SISTEMOV OSKRBE MATERIALOV (POT DOBAVITELJ - KUPEC), PRIPRAVA IN UVEDBA KONCEPTA SISTEMOV SKLADIŠČENJA, RAZVOJ SISTEMOV OSKRBE PROIZVODNJE IN NOTRANJIH TRANSPORTOV TER SPREMLJANJE STROŠKOV LOGISTIČNEGA PRETOKA MATERIALA, PLANIRANJE OPTIMALNIH POTI MATERIALNEGA TOKA IN MATERIALNEGA POSLOVANJA V PODJETJU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2013; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE VZDRŽEVALEC - M/Ž; REDNO VZDRŽUJE (TUDI PREVENTIVNO) IN PO POTREBI POPRAVLJA ELEKTROINSTALACIJE, ELEKTRIČNE STROJE IN NAPRAVE, ORODJA, DVIGALA, VILIČARJE IN OSTALE PREDMETE, OPRAVLJA PREVENTIVNE PREGLEDE, MONTIRA, PREGLEJUJE, VZDRŽUJE IN POPRAVLJA RAZDELILNA MESTA, VTIČNICE, PRIKLJUČNE OMARICE,STIKALA, SVETILNA IN GRELNA TELESA, VENTILATORJE, ELEKTROINSTALACIJE V STROJIH IN NAPRAVAH, ZAMENJUJE IN POPRAVLJA IZRABLJENE ALI POKVARJENE DELE ELEKTROMOTROJEV, KONTAKTORJEV, TRANSFORMATORJEV IN DRUGIH ELEKTRO NAPRAV, ODPRAVLJA NAPAKE NA BRIZGAL-NIH STROJIH IN NAPRAVAH, VODI PREDPISANO TEHNIČNO IN TEHNOLOŠKO DOKUMENTACIJO ZA PODROČJE VZDRŽEVANJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.9.2013; PLASTIKA SKA-ZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
KOMERCIALIST - M/Ž; PLANIRANJE IN IZVAJANJE PRODAJNEGA PLANA, SKLEPANJE PRODAJNIH POGODB, SAMOSTOJNO TRŽENJE, ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI, OBLIKOVANJE CEN, ANALIZA TRGOV IN TRENDOV V PRODAJI, POSTAVITEV IN REALIZACIJA PLANA PRODAJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.9.2013; PLASTIKA SKA-ZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
INŽENIR STROJNIŠTVA
VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; UČINKOVITO VODENJE (STROKOVNO IN DISCIPLINSKO) IN ORGANIZACIJA DELA V PROIZVODNJI: SKRB ZA IZBOLJŠEVANJE PRODUKTIVNOSTI SKRB ZA NADGRADNJO KVALITETE IN IZBOLJŠAVE V PROCESIH ZAGOTAVLJANJE VARNIH DELOVNIH POGOJEV SKRB ZA REDNO MESEČNO POROČANJE IPD., NEDOLOČEN ČAS, 27.8.2013; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA NA OBJEKTIH, ZIDANJE, POLAGANJE TLAKOV, OMETAVANJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.8.2013; B.H.INŽENIRING, PODJETJE ZA GRADBENA DELA IN STORITVE, D.O.O., HMELJARSKA ULICA 4, 3310 ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TESAR - M/Ž; TESAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
TESAR - M/Ž; TESAR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODJA GRADBIŠČA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
CEVNI MONTERJI Z IZKUŠNJAMI - M/Ž; CEVNI MONTERJI Z IZKUŠNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
KLJUČAVNIČARJI Z IZKUŠNJAMI - M/Ž; KLJUČAVNIČAR Z IZKUŠNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
INDUSTRIJSKI KLIMA INŠTALATER - MJŽ; INDUSTRIJSKI KLIMA INŠTALATER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
VODOINŠTALATER - M/Ž; VODOINŠTALA-TER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
VARILEC - M/Ž; TIG VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
PLESKAR Z IZKUŠNJAMI - M/Ž; PLESKAR Z IZKUŠNJAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
MONTER MONTAŽNE GRADNJE - M/Ž; MONTAŽA MONTAŽNIH HIŠ, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2013; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE
"ZIDAR - M/Ž; ZIDAR - DELO POTEKA V SLOVENIJI IN TUDI TUJINI", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO
"FASADER - M/Ž; FASADER - DELO POTEKA TAKO V SLOVENIJI KOT TUDI V TUJINI", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 18.8.2013; FACD, LOGISTIKA IN STORITVE, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 9, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC TER OSTALE HRANE, NAROČANJE SUROVIN, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE DELOVNEGA PROSTORA ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.8.2013; A-L, GOSTINSTVO, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., BRASLOVČE 26, 3314 BRASLOVČE
PICOPEK - M/Ž; PICOPEK, KUHAR PRIPRAVA TER PEKA PIC TER PRIPRAVA MALIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.8.2013; LIDIJA REPAS, S.P.; PE PIZZERIA ZANZIBAR, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC
ELEKTRIKAR
MONTER ZA ELEKTRO DELA - M/Ž; MONTER MONTAŽNIH HIŠ S POUDARKOM NA ELEKTROINŠTALATERSKIH DELIH, NEDOLOČEN ČAS, 24.8.2013; HABITAT MONT D.O.O., TESARSTVO, MONTAŽA IN KLASIČNA GRADNJA, MONTAŽA, TRGOVINA IN PODJETNIŠKO SVETOVANJE., PETROVČE 115, 3301 PETROVČE
PROMETNI TEHNIK
PROMETNIK, TRANSPORTNI KOMERCIALIST - M/Ž; RAZPOREJANJE VOZNEGA PARKA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, IZDELAVE ANALIZ, VNOSI PODATKOV, NEDOLOČEN ČAS, 21.8.2013; FERME, PREVOZNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LIMOVCE 7, 1222 TROJANE
Spored od 16. 8.-21. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bling Ring - drama, triler od petka do srede: 15.00, 17.00 Byzantium - fantazijska drama, triler
od petka do srede: 16.05 Drzni par - akcijska komedija od petka do srede: 18.25 Elizij - akcijski triler, znanstvena fantastika
petek, sobota: 16.55, 19.00, 20.35, 22.55
od nedelje so srede: 16.55, 19.00, 20.35
Napad na Belo hišo - akcijska drama
od petka do srede: 21.20 Odrasli 2 - komedija petek, sobota: 16.10, 18.20, 20.30, 22.40
od nedelje do srede: 16.10, 18.20, 20.30
Osamljeni jezdec - akcijska komedija
od petka do srede: 20.55 Pošasti z univerze - animirana komedija
od petka do nedelje: 13.40, 14.30
R. I. P. D. - Urad za pokojnike
- akcijska komedija, triler petek, sobota: 19.10, 21.15, 23.10
od nedelje do srede: 19.10, 21.15
Robbie Williams v živo
torek: 19.50
Smrkci 2 - animirana komedija od petka do nedelje: 13.00, 13.20, 15.10, 16.05, 17.30, 18.20, 19.45
od ponedeljka do srede: 15.10, 16.05, 17.30, 18.20, 19.45 Smrkci 2 3D - animirana komedija
od petka do nedelje: 13.50, 14.20, 16.30, 18.40 od ponedeljka do srede: 16.30, 18.40
Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - animiran avanturistični
od petka do nedelje: 13.05 Upokojeni, oboroženi, nevarni
2 - akcijska komedija, triler petek, sobota: 16.40, 19.05, 20.50, 22.05
nedelja, ponedeljek, sreda: 16.40, 19.05, 20.50 torek: 16.40, 20.50 Wolverine - fantazijski, akcijski, avanturistični
petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 21.25
niciro|iol
PETEK, SOBOTA
19.00 Otroci Sarajeva - drama
NEDELJA
19.00 in 21.00 Otroci Sarajeva
- drama SREDA
20.00 Najboljša ponudba - drama
Kino pod zvezdami
(projekcije so brezplačne) PETEK
21.00 Učitelj - drama SOBOTA
21.00 Sol življenja - komična drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Svetovna vojna Z - akcijska drama, grozljivka 19.15 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - animirani, sinhron.
21.15 Najboljša ponudba - romantična drama SOBOTA
19.00 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - animirani, sinhron.
20.30 Najboljša ponudba - romantična drama 21.00 Svetovna vojna Z - akcijska drama, grozljivka
St. 37, 16. avgust 2013	VODNIK	29
« t
\avinovi večeri
v atriju Savinove hiše
L Petek, 16. avgust 3 ob 20. uri
Radio Yu
[zabavna glasbena ■ predstava, ■ RampreCRamprel
Vstop prost. Ob slabem vremenu Sjd predstava __v dvorco Novo CbTJg.
" ZKŠT Žalec, tel. 03 710 04 34, www.ikst-zale c.s i
NEDELJA
16.00 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - animirani, sinhron.
18.00 Najboljša ponudba - romantična drama 20.30 Svetovna vojna Z - akcijska drama, grozljivka
Ploščad ob Domu kulture Velenje
Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije PONEDELJEK
21.00 Kon-Tiki - akcijski, pustolovski, biografski
PRIREDITVE
PETEK, 16. 8.
20.00 atrij Savinove hiše Žalec (ob slabem vremenu dvorec Novo Celje)
Savinovi večeri: Yu-Tup
zabavna glasbena predstava
20.00 Vodni stolp Celje_
Hors duo: Evolucija poslušalca
zabavna glasbena predstava kontrabasista Mihe Firšta in hornista Tadeja Kopitarja
20.00 Dobrna_
Noč pod kostanji 2013
jugo-slo manija: Kad bi bio Bijelo dugme, Leteči odred, Nina Pušlar
20.00 Dvorana zdraviliškega doma Dobrna
Glasbeno poletje 2013
Trio Sensibile (Ana Čop
-	klavir, Manja Slak
-	violina, Zala Vidic
-	violončelo)
20.00 pred Domom kulture Velenje
Prifarski muzikanti
koncert
21.00 vas Lipa v Termah Olimia Petkovi zumba večeri
SOBOTA, 17. 8.
9.00 do 17.00 ploščad pred
Osrednjo knjižnico Celje cART
sejem unikatnih izdelkov 9.00 Arheološki park Rifnik Vodenje po Rifniku
10.00 Mestni park Celje
Akvareli v mestnem parku
likovna delavnica z Ivano Andrič Todič
10.00 do 19.00 Mestna plaža
Celje_
Dan Afrike
različne delavnice, gost tolkalec Issiako Sanou iz Burkine Faso
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
brezplačne otroške ustvarjalne delavnice
10.30 travnik pri Domu kulture Velenje
jezernik Velenjč
Poletje na travniku - sobotne lutkarije 14.00 trg Šalek v Velenju Starotrški dan prikaz starih šeg in navad ter zabava 15.00 Letno gledališče Limberk, Griže Rock fest
nastopajo: Tabu, Nude, Nina Pušlar, Resonanca, Insight
15.00 Zelen' dol ob Šmartinskem jezeru
»Štrudlovo« popoldne
pravljični piknik z degustacijo
16.00 dolina Rupe nad Jamo
Pekel_
Pričetek obiranja hmelja
etnološka prireditev
17.00 do 23.00 Pristava pri Mestinju
krajevni praznik, kmečka parada in gasilska veselica z nočnim gasilskim tekmovanjem
17.00 Dobrna_
Noč pod kostanji 2013
Vikend veselega žaganja: otroški program, Tanja Žagar, ansambel Vikend, Veseli potepuhi
18.00 do 20.00 ribnik Vrbje Spomini na morje
Ponirkove otroške delavnice
18.00 Grad Podsreda_
Glasbeno poletje na gradu Podsreda
zaključni koncert udeležencev seminarja za saksofon
20.00 Mestna plaža Celje Dan Afrike
Issiako Sanou in skupina Farafinslo, koncert
20.00 Pušn' šank Pr' Tini_
Kr'tk
koncert narodnozabavnega ansambla
20.30 pred Domom kulture Velenje
Vid jamnik trio
Mozaik jazz festival 2013
21.00 večnamenska dvorana Podčetrtek
Struna fest 2013
koncert skupin Hladno pivo, Mit, Karmakoma
21.00 vas Lipa v Termah Olimia Orientalski zvoki
orientalske plesalke Sayyidah
NEDELJA, 18. 8.
8.00 do 14.00 Rogla_
Košnja na star način
tekmovanje, kulturni progam
11.00 Dobrna_
Noč pod kostanji 2013
Godbeno poletje: revija godb, mažoretke, predstavite lokalnih in regijskih društev
11.00 do 12.00 Citycenter Celje Domišljava žaba
pravljica
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
14.00 Graška Gora_
Graška Gora poje in igra 2013
38. festival
narodnozabavne glasbe
15.00 Letno gledališče Limberk, Griže
Vesele Štajerke, Navihanke, Mladi upi, Azalea, Poskočni muzikantje
koncert
16.00 Termalni park Aqualuna Aqualuna ima talent 2013
18.00 do 20.00 ribnik Vrbje Spomini na morje
Ponirkove otroške delavnice
19.00 Grad Podsreda_
Glasbeno poletje na gadu Podsreda
Karmen Pečar - violončelo in Jan Sever - klavir
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Naše cvetje
koncert ukrajinske folklore društva Bereginja
20.00 Vodni stolp Celje_
Carpe Diem
koncert
PONEDELJEK, 19. 8.
9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško
Ustvarjalno poletje
delavnica Škatlica presenečenja
10.00 do 14.00 Ustvarjalni pristan Celje
Počitniški ustvarjalni dopoldnevi
18.00 Mestna plaža Celje
Eko pravljice na obisku
otroške delavnice
18.00 Vila Bianca, Velenje Študenti na citrah - Monika Rožej
25. citrarski festival Prešmentane citre 2013
TOREK, 20. 8.
9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško
Ustvarjalno poletje
delavnica Poletni mobile
10.00 dvorec Novo Celje Chiaroscuro
10. poletna slikarska šola Rudolfa Španzla
10.00 do 12.00 Osrednja knjižnica Celje
Besedkov vrtiljak
otroške jezikovno-literarne delavnice z Marušo in čmrljem Besedkom
17.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin - Poti
javno vodstvo po razstavi
19.00 Vila Bianca, Velenje Koncert citrarskega virtuoza Haralda Oberlechnerja
25. citrarski festival Prešmentane citre 2013
SREDA, 21.8.
9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško
Ustvarjalno poletje
delavnica Slika poletja
9.00 do 12.00 Ljudska univerza Šentjur
Plesno poletje
brezplačne otroške plesne delavnice z Majo Žogan
10.00 do 11.30 lapidarij pri
Osrednji knjižnici Celje
ustvarjalne počitniške delavnice
10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda
zabavna sreda presenečenj za otroke
18.00 Mestna plaža Celje Šivilja in škarjice
ustvarjalne delavnice izdelave lutk in modnih dodatkov
19.00 Vila Bianca, Velenje Tinka Vukič (citre) in Mihaela Komočar (sopran)
25. citrarski festival Prešmentane citre 2013
21.00 vas Lipa v Termah Olimia Orientalski zvoki
orientalske plesalke Sayyidah
Društva vabijo
PETEK, 16. 8.
8.00 središče Velenja
Kramarski sejem
20.00 Mestna četrt Nova vas
Celje_
Kako ponovno prebuditi človečnost?
delavnice osebne rasti Zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem
SOBOTA, 17. 8.
9.00 do 12.00_
Podeželska tržnica Žalec 8.00 atrij Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica 8.00 središče Velenja
Kramarski sejem -—NEDELJA^^
13.30 ranč Mustang v Grajski vasi
Viteške igre
PONEDELJEK, 19. 8.
21.00 Vodni stolp Celje_
Besede miru: o notranjem miru
video prireditev, odlomki iz govorov Prema Rawata
TOREK, 20. 8.
10.00 in 16.00 travnik pri Domu kulture Velenje Joga za otroke
18.00 Mestni park Celje
brezplačna vadba joge
21.00 Vodni stolp Celje_
Besede miru: o notranjem miru
video prireditev
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan, do preklica.
Likovni salon Celje: Stalna zbirka centra sodobnih umetnosti Celje, do 1. 9.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Rokopisni spomeniki čeških knjižnic, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9.
železarski muzej Štore: razstava Valjarna, do 10. 9.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Grad Podsreda: razstava oblikovalke steklenega nakita Miriam Kosec v kombinaciji z modnimi kreacijami oblikovalk: Damjane Bitežnik Logar, Stanke Blatnik Blagotinšek in Tjaše Ška-pin, do 1. 9.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9.
Knjižnica Šentjur: Heroji časa, likovna razstava akademskega slikarja Jožeta Marinča, do 7. 9.
Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje
-	Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca
-	življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeia-park in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Preberite aktualno ponudbo!

nniAwuSö i AŠMI
ft d
THERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja; Dr, A» VERSlNIN ortoped revmatolog
htex (i.o-o.,.dvmaisra 120j*, 1000 i h.hija^a
tei,: A3 /73+57-00.031 566 2f>i sPiet: ww.tira-si; e-fuSi*: fttex©t-1i*et
SlikopIcskArstvo Veter Ocvirk
sukopleskarska dela
PO ŽELJAH STRAN K	G SM i
DE KO RAT] VÄ VALPA1NT	041 346 328 fli
Mojster z dolgoletno tradicijo!
Tukaj smo ta Vu, da skupjij rešitve, ne le poittem«,
Lpnivct" tudi uspcänD izpopolnimn.	^ |
Ob naročilu 60 m2, vas z 10 m2 nagradimo
> Lepotni center Ba Mercator center Store	l ei» * t
bi&se ram m «jo iisrfm terottintsMfce 1	
041/675-556 mivotöimfimswä™ ctxäks p, wm$ka im \ imšm	
STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin. ^ * r ^	
JftcFxia,
Anika Marti ne rc s p. | Stanetova 1 | 3000 Celje
Prodajalna z oblačili
n vse generacije,
od Športnih do visok« elegance blagoure znamke Luna
Akcijski popust do -50%
na izbrane artikle
«mojypmsimn
PHflSWH BAflMNJE V5f H VRST KOVIN:
hitro. kval11e14 0 ih ugodno!
lV[1 r7jn, ln	na vnto materiala
»m-Ml 741 jm	" ("nanje po RAI- lest™- POSEBNI EFEKTU
www.stroj eplastlka .si ^^ZLT^™™
BREZPLAČNO SVETOVANJE
OD PROZVOONJt, DOBAVE DO KVALITETNE MONT,
KUPON:ob naročilu oken dO 31.7.2013 vam v okna GRATJS VGRADIMO VARNOSTNO SKRITO OKOVJE
p e vi lonje [0 ji gtt 70b11 n rt Jutro <05 i ti d as 5»
CVETLICARNA IN DARILNI BUTfK
fsA*	» jk - jt	Jt	»l/

Hribernilc s+p.
Poslovne enote: Kalobje-Sencjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-6G6 01/ 746-13-80 in 03/ 99S-99-64
PRI ÜHFDI7VI GROBOl/. DELO BREZPUtNO!
I CkTa) kia MOTORS avt ( )hläa škorja nec
V	TkiOMirlnGilnu)»"	'
ftmrr ES«W>
Marl borska 115, Celje. 03/426 OS £4,031 609 416
Posebna ponudba:
Kontrolni pregled vašega I vozila pred dopustoma I li)€
* pregled zajema IS kontrolnih točk
Pred dopustom opremite vaše vozilo t. nosilci hi kovčki Y||y
KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA
lgor60MINSEKs.p.
LOZNICA PRI ŽALCU 118. 3310 ŽALEC GSM: D31 593 573; E-MAIL; IGOH.SKGPGMAIL.CDM
AKCIJA! Do-35% popusta
na vso kritino

VSI NAŠI MOJSTRI
31
V ¥ •
• v
Ekološko kmetovanje in pridelki
Pridelki iz ekološke pridelave so naj višje kakovosti, saj so pridelani na popolnoma naraven način, v sozvočju z naravo in s človekom. Prav tako jih odlikujeta višja vsebnost hranilnih snovi in poln, bogat okus. Ekološka pridelava poieka v skladti z natančno določenimi strogimi predpisi in pod rednim nadzorom pooblaščenih cerilfikacijskih organov ter pristojnega inšpektorata. Zmotno je označevanje vseh domačih proizvodov kot ekološkili.
To je oblika kmetovanja, ki temelji na znanju, ki so ga
uporabljali že naši predniki. Nekatere bistvene tehnologije pri ekološkem kmetovanju so kolobar, naravno gnojenje, kompostiranje in biološko zatiranje škodljivcev.
Ekološko kmetovanje spoštuje in ohranja naravo ter uporablja samo naravne in naravi prijazne pridelovalne postopke ob upoštevanju naslednjih omejitev: prepoved uporabe pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil ter antibiotikov in hormonov v živinoreji, omejitev uporabe živilskih dodatkov, pomožnih tehnoloških sredstev in drugih snovi, obvezno široko kol o bar j en je kot pogoj za učinkovito rabo krajevnih virov, prepoved rabe gensko spremenjenih organizmov, izkoriščanje prednosti lokalnih virov, na primer hlevskega gnoja za gnojilo ali na kmetiji pridelane krme. Reja poteka v sistemih živalim prijazne reje z obilo gibanja na prostem in na osnovi ekološke krme. Pri ekološkem pridelovanju izbirajo takšne vrste rastlin in pasme živali, ki so odporne proti boleznim in prilagojene lokalnemu okolju. Uporaba gnojil In škropiv je dovoljena tudi pri ekološkem kmetovanju, vendar je zelo omejena.
Na eko kmetijah uporabljajo preverjene tradicionalne metode ekološke pridelave, ki združujejo strokovno znanje ekologije in moderne tehnologije ter temeljijo na naravnih bioloških procesih. Skrbijo tudi za ohranjanje vrst, zato rastline vzgajajo iz ekoloških semen, ki jih pridelajo sami. Pridelke prodajajo na kmetiji ali jih dostavijo strankam. Ponujajo zabojčke sezonske zelenjave, možna so tudi enkratna naročila ali tedenski zabojček.
d o m o f i n a
~ ~ GSM: 041 756 668
-tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux aken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK

2m strešnih ceui Vm PODARIMO
pri zflflitnjoifi Jtrejnelirrtinc,

^(WUmI.
ki se nahaja v Planetu Tuš v Olju vam ob nakupu korekcijdih o«! trikrat tedensko nudi brMpl4dntidraw!lild pregted oči v ambulanti, opremljeni po mjulijih itindanfih.
Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon:
IMMMifflM
tau
Ob nakupu enih korekcijskih očal ram drmja i enako enožaraaio dioptrijo podarimo.
<Ptikk
MARJAN TERŽAN
Mariborska si p.p. 1013. 3102 CELJE Tel,; 03/491-38-00. Fax:03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
cihjm rmjmm v ofiki imun vaj
■ STKnffJ.UlPSeSi.60 VI &> i«
•	kvalttfttm steklf, in okvirje zakfmekclgki ocrnj,
•	STFOKBVNI PHE&LEE Z* TOMTfUCTNE LEtE - KVtLtTFTNE KßfJTAJITlJE LECC
•	Čistih z**™™™ leCe
. sohčhjo^n whkaiwti h»«*«*«*
. LAS ItN PAHKIHtdl PflQJICT ZA S t HAJKE OPTIKE ■
* 10% popust + ob nakupu
* KoreficijikihinsončnifiGčal
FASADERSTVO
040 42 73 11
dovorlagožen
ISLIKOPLESKAR
tel./fax:03 70S 33 44;^, www.sHkopleskaislvo.eu 1 nf o @ i Itko p ležkcirstvo. 6u
10 KVADRATOV BREZPLAČNO
ob naročilu BO kvadratnih metrov tlikopleskartkih del
Okrasni stresni elementi
Proiinskavas57
i230 Store
Internet: www.streha-metalko.si
GSM: +186(0)41331613
Pri uaftupu Jtre/ie MfTflLKÜ prejmete lep o darilo!
ŽLEBOVI GRIČ P ............. m	1 PB01ZW0 DNJA iN PflDDJUJ V SI h M iT UNIKATNIH IN STdNtKHDNIH KMJViKD- Ki tPAR^KIH IZUELHDV
www.gric-z.com Z LE BO Vi G Rit d-F>0.. trgou'n* . prairvn d n)a llnMtftAri nI. üfcmpntfpil tattlit W !!1IW.t mj'rtrt	tiätita
2LEK0VI. OBROBE, CEVf, KOVINSKE STREHE, VIJAKI. KOVICE. SILIKONI, 0RÜDJJ..	
Ijlumlr^ Uikcr.tinfcain irnu.	.
11 KXTkunjoi^n».	poslovalnici
' mrwawwi	i»ri ir
r»™nni"ii	LELJC
birviftilrfivmreh
Gaji 42/b «1:08/2057 210 te*: OS/20 45 211 e-mail: Jlebovi.grlc.trgovi riasbslol.ner
fMLjffc! IÄVK FLKCA
vt. M. CrwenbroUk 1. N.TWi WOO Ujt
KRAJŠANJE
Td.: on m oil
Dopolni smvi
Haw
OLNI IN Ifttv/jENf
yen. - pet: <d l.jlfr Hurt
M
urt, sob;<xlt. dtfIČ. ure
INSTALACIJE
Z vami že 20 LET.
Inn n Ol UVEDSA VODOVODNIH IN OEMlKAtHttt lUUU I NAPELJAV TBI SANAOJA KOPALNIC
tUTiLUDETOPCTŠ3 As i PmžJnslcavas 34/d. Štore, gtrn: 041592 907
Kupon za 25 EI/ROI/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
i ^ VSE NA ENEM MESTU
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL

03/749 1710
rtULEJ DEJAN s.p. DL Točke Cečeve 17, 3230 ŠENTJUR
32
ZANIMIVOSTI
Delo tudi pri visoki starosti
Sestra Mara v redovni skupnosti frančiškank Marijinih misijonark v Celju kvač-ka prtičke in skrbi za smeh
ob 101. rojstnem dnevu obiskali in ji prinesli rože. A kljub temu, da je bila prav vseh obiskov in dobrih želja vesela, je v ponedeljek dopoldne pribila: »No, danes je še čas za praznovanje,
jutri pa me čaka delo.« Njeno kvačko čaka namreč na kilometre bele niti, če naj za prihodnje leto spet izdela 30 prtičkov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Za sestro Maro, ki se je kot Marija Vampelj 11. avgusta 1912 rodila v Dobrovi pri Ljubljani, je bila nedelja prazničen dan. V župniji svete Cecilije na Bregu pri Celju so ji pripravili slovesno mašo, sama pa je za praznik - tako kot za svojo lansko stoletnico - spet nakvačka-la 30 prtičkov. Na druženju s pogostitvijo za vse obiskovalce so vse prtičke tudi prodali, le da je bil izkupiček za sto evrov manjši. A tudi 750 evrov pomoči bodo v enem od afriških misijonov več kot veseli.
Pri slavljenki na prvi pogled razlike med lani in letos niso opazne, a sestra Mara, ki je še lani ob kvačkanju prtičkov s tanko belo nitjo le zamahnila z roko, češ da ji brez očal še gre, je letos priznala, da si pozabljivosti ne sme več privoščiti. Če ji je bilo še lani lažje tanko belo nit pretikati v vzorček brez očal, kot da bi vstala z udobnega stola in jih šla poiskat, danes raje vdano vstane in poišče očala. Zakaj? »Veste, če kvačkam brez njih, potem naslednjič, ko mi vendarle tičijo na nosu, prtiček ni videti tako, kot bi moral,« se nasmeje. A druge sestre jo hitro izdajo, da je tako na-
Nedelja in ponedeljek naj bosta za praznovanje, potem pa nazaj k delu, je obiskovalcem ob svojem 101. rojstnem dnevu nazdravila sestra Mara.
tančna le pri kvačkanju, za branje časopisa ali kakšne knjige, ki ju tako rada vzame v roke, očala niso tako nujna. In tudi na praznično nedeljo je pri slovesni maši v cerkvi svete Cecilije brala brez očal. »Le nekoliko bolj je stegnila roke,« jo hitro izda poverjenica Rdečega križa in župnijske karitas Zinka Jazbec. Sicer pa se-
stro Maro tako kot lani v življenju še vedno spremljajo globoka vera v Boga in soljudi, ki jim človek mora pomagati, če le lahko. Ob tem pa še izjemna vitalnost in rahla nagajivost.
Tekmovanje na dvorišču
Letos smo že vedeli, da bo njenim besedam, češ, kako
naj pove kakšno šalo, ko pa se nobene ne spomni, sledil niz hudomušnih pripovedi. Z njimi popestri dneve tudi ostalim sestram v redovni skupnosti, letos pa je pred svojim jubilejem za smeh in veselje slavljenka poskrbela še na en način. S sobratom, kapucinom - le da četrt stoletja mlajšim - sta se pomerila, kdo bo s pomočjo posebnega vozička, ki ga zadnja leta oba uporabljata za stabilnejšo hojo, hitreje prehodil dolgo dvorišče ob samostanu. Da je zmagala sestra Mara, ni treba ugibati, a kot je spet navihano dodala, le zaradi bolj bučne navijaške podpore in Božje pomoči.
Sestra Mara se je v Celje priselila pri 99 letih. Zadnji dve leti je članica redovne skupnosti frančiškank Marijinih misijonark v župniji svete Cecilije v Celju in čeprav ji je bilo kar malo težko zapustiti samostan v Lescah, se je zdaj na knežje mesto že navadila in se v njem dobro počuti. Veseli in zlasti ponosni nanjo pa so tudi v Krajevni skupnosti Pod gradom. Svojo najstarejšo krajanko so predstavniki KS, tokrat skupaj s celjskim županom Bojanom Šrotom,
NAMIG ZA POLETNI IZLET
Na ohladitev v Snežno
jamo
Takšen ledeni steber vas pričaka, ko se po kovinski lestvi spustite v hladne globine jame pod Raduho. Najprej občudujete ledene stvaritve, ki so različne glede na letni čas, nato v uri in pol sprehoda vidite kapnike vseh oblik in velikosti, ki so bistveno starejši kot podobni na Krasu.
Jamo so leta 1981 odkrili preboldski jamarji, ki skrbijo tudi za oglede in vzdrževanje. Posebnost ogleda je osvetlitev s karbidovkami, ki jih dobijo obiskovalci, kar daje avanturi poseben čar. Še do konca avgusta bodo vodniki radovedneže v globino popeljali vsaki dve uri med 9. in 17. uro, za ogled pa je najbolje imeti tolpa oblačila in primerno obutev, pa tudi rokavice ne bodo odveč. Skoraj do vhoda v jamo se lahko pripeljete z avtom po cesti iz kraja Struge malo pred Lučami, zato je izlet primeren, tudi če niste pohodniki z veliko kondicije.
TC, foto: AM
FOTO TEDNA
Hlajenje po domače
Foto: TimE
Piko - drugačen I kot v skakalnem dresu
stran 42
NOVI TEDNIK
Št. 37 Of 16. 8. 2013-
PORTRET
Roman Matek spet pred novimi izzivi
stran 43
Muzeji so varuhi in skrbniki različnih predmetov naravne in kulturne dediščine. Javnost si na razstavah lahko ogleda le peščico teh predmetov, glavnina je namreč shranjenih za debelimi in dobro zavarovanimi stenami depojev, ki se z vsakim letom soočajo z večjo prostorsko stisko. Preverili smo, kakšno je stanje v dveh največjih muzejih v Celju ter ugotovili, da tudi v njunih depojih vse bolj primanjkuje prostora za vse muzealije.
Pokrajinski muzej Celje, ki deluje vse od leta 1882, je drugi najstarejši muzej v Sloveniji. Temu primerno je obsežnih tudi njegovih 26 različnih muzejskih zbirk, v katerih je skupaj nekaj manj kot 70 tisoč predmetov. Na drugi strani je Muzej novejše zgodovine Celje nekoliko mlajši. Nastal je namreč pred petdesetimi leti kot muzej revolucije in se nato preoblikoval v muzej novejše
zgodovine, ki danes razpolaga s 14 zbirkami. Muzejske depo-je ima na podstrešju zgradbe, v kateri domuje. Ker so ti že skoraj polni, predmete hrani tudi na dveh zunanjih mestih.
Odkupov vse manj, poudarek na donacijah in zbiranju
Gradivo prihaja v muzeje na različne načine. Ena izmed oblik so donacije. Gre predvsem za poklonje-ne predmete, ki jih muzeju podarijo posamezniki, ki se zavedajo njihove vrednosti in jih zaradi tega želijo predstaviti širši javnosti. Prav na ta način je Pokrajinski muzej Celje v 19. stoletju pridobil največ gradiva.
Zbirke muzeji bogatijo tudi z odkupi, za kar jim ministrovo in občina namenjata posebna finančna sredstva. Kadar se pojavi predmet, ki je
»Muzeju lahko podari predmete vsakdo. Niso vedno najbolj dragoceni predmeti tudi najbolj povedni. Tudi predmeti iz vsakdanjega življenja so za muzealce velikega pomena. Včasih, ko ljudje nepremišljeno mečejo predmete v zabojnike, se ne zavedajo, da bi lahko prav s temi predmeti muzej ponazoril življenje v določenem obdobju,« opozarja mag. Rolanda Fugger Germadnik, muzejska svetnica v Pokrajinskem muzeju Celje.
zanimiv in izvira z območja, ki ga muzej pokriva, ter na ta način določa duhovno kulturo, ga muzej odkupi. Po besedah dr. Marije Počivavšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje je tovrstnih finančnih sredstev v zadnjih letih čedalje manj, zato predmete muzeji bolj ali manj pridobivajo z donacijami in z zbiranjem na terenu. V Pokrajinskem muzeju Celje lahko tako pridobijo zanimiv predmet z arheološkimi najdbami, medtem ko v Muzeju novejše zgodovine z zbiranjem gradiva, ki nastaja danes. Eden izmed takšnih primerov je, ko je Počivavško-va po končanih letošnjih protestih snela promocijski letak za protestniški shod ter ga uvrstila v muzejsko zbirko.
Popotovanje muzealije
Predmeti kulturne in naravne dediščine so shranjeni v posebnih, dobro zavarovanih prostorih, t.i. muzejskih depojih. Ko muzeji tako ali drugače prejmejo po njihovi presoji zanimiv predmet, ga kustosi in drugi za to usposobljeni strokovnjaki najprej popišejo, opišejo, fotografirajo, dodelijo številko in vse skupaj zapišejo v akcesijsko knjigo. Če je predmet v slabem stanju, zanj poskrbijo strokovnjaki na konservatorskem in restavratorskem oddelku. Še posebno v pokrajinskem muzeju, kjer gre za zelo stare najdbe, je izredno pomembno, kako postopajo s predmeti. Prav vsak je namreč nekoliko drugačen
»V svetu in Sloveniji je že nekaj muzejskih depojev, v katere imajo vstop tudi obiskovalci. To je ena od možnosti, da denar, ki bi ga sicer porabili za gradnjo velikih skladiščnih prostorov, namenimo za preureditev odprtih, javnosti dostopnih depojev,« vidi rešitev za prostorsko stisko v muzejih Darja Pirkmajer, muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje.
Depoji so v Pokrajinskem muzeju Celje strogo varovani. Vsak kustos ima pod svojim okriljem določeno zbirko. Med njimi tudi Rolanda Fugger Germadnik in Darja Pirkmajer.
Za debelimi stenami skrite zakladnice
Brskanje po depojih Pokrajinskega muzeja in Muzeja novejše zgodovine Celje
in zaradi tega zahteva posebne postopke, kar je za muzeje po besedah kustosinje mag. Rolande Fugger Germadnik tudi eno izmed največjih bremen. Pristojne institucije, ki jim namenjajo finančna sredstva, se namreč ne zavedajo, kako veliki so stroški povezani s tem. Prav zagotoviti prostor in ustrezne pogoje za vsako vrsto gradiva sta tudi največja izziva, s katerima se muzej srečuje.
Vse večja prostorska stiska
Pokrajinski muzej Celje nerad razkriva mesta depojev, ki jih ima v dveh najetih pro-
storih. Večji, velik tisoč kvadratnih metrov, je po besedah kustosinje Darje Pirkmajer že poln. Vsako leto prihajajo nove arheološke najdbe kakor drugo gradivo, zato, kot še dodaja Pirkmajerjeva, nujno potrebujejo nove prostore. Po večini slovenskih mest so problem v zadnjih desetih letih rešili na ta način, da so občine izpraznjene vojašnice podarile muzejem, v katerih so potem ti uredili nove depoje. V Celju, kjer do tovrstne preobrazbe še ni prišlo, dodatno ogrožajo muzejske zbirke tudi poplave, saj so skladišča na poplavno ogroženih območjih.
Stroga in
birokratska
pravila
Verjetno vsak laik pomislil, zakaj muzeji ne zavržejo neuporabnih, shranjenih predmetov, za katere stroka meni, da nimajo posebne vrednosti, in na ta način vsaj malo sprostijo depoje. »Sam postopek sprejemanja predmetov v muzejsko zbirko je zelo strog in birokratski. Za prav nobenim se namreč ne sme izgubiti sled. Kustos ima pod svojim okriljem določen del predmetov, za katere tudi odgovarja. Ko se upokoji, mora prav vse predati nasledniku,« je jasna Fugger Germadnikova. Za primer lahko navedemo štiri koščene konice iz Potočke zijalke, ki jih je pokrajinski muzej dobil nazaj od nemških kolegov izključno
zato, ker so bile shranjene na inštitutu in niso bile inventa-rizirane. Med vojno je namreč v celjskem muzeju služboval nemški kustos. Ko je odhajal domov, si je prisvojil nekaj zanimivih predmetov. Arheološko gradivo, ki ga je izročil münchenskemu muzeju in ga je ta inventariziral, celjski muzej ne bo dobil nikoli več nazaj.
Priložnost občasne razstave
Zaposlenim tako v Pokrajinskem muzeju kakor Muzeju novejše zgodovine Celje se zdi izredna škoda, da gradiva v depojih ne morejo razstaviti večkrat. Kot je namreč pojasnila Fugger Germadnikova, se srečujejo tudi s pomanjkanjem razstavnih prostorov. Ker nimajo prostora, da bi bili vsi zanimivi predmeti razstavljeni, pripravljajo občasne razstave. Pokrajinski muzej ima tako na leto eno večjo občasno razstavo in nekaj manjših. Tudi muzej novejše zgodovine poleg stalne razstave vsako leto pripravi nekaj občasnih. Katere bodo pripravili, je odvisno od razstavne politike muzeja, posameznih kustosov, aktualnih dogodkov in priložnosti. Trenutno sta takšni občasni razstavi Puške in pisma ter otroška razstava v Hermanovem brlogu.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Zbirke Muzeja novejše zgodovine Celje so od začetka 80. let prejšnjega stoletja nastajale vzporedno z nastajanjem stalne razstave Živeti v Celju. Večina najboljših premetov je tako vključenih v to razstavo.
34
INTERVJU
Tudi v Lučah je prišel tretji dan
»Poglavitno pri gašenju požarov v visokogorju je, da je treba vključiti tiste, ki teren najbolj poznajo, seveda pa tudi gozdarje in prvenstveno lastnike gozdov, v tem primeru ljubljansko nad-škofijo,« je povedal predsednik Gasilske S predsednikom Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Jankom Žuntarjem o zveze Zgornje Savinjske doline Janko intervenciji v Lučah in tudi o položaju gasilcev	Žuntar.
Gasilci nismo več gasilci, temveč reševalci. Klasičnih požarov tudi zaradi preventive, večje osveščenosti in boljše gradnje praktično nimamo več. Gasimo zapuščene zgradbe, zabojnike in smeti. Požari na smetišču, kjer se pojavljajo plini in druge nevarne snovi, so med najhujšimi. Zato je danes gašenje drugačno kot nekoč.
Kot že mnogokrat doslej, pravzaprav pri vsaki naravni nesreči, smo tudi pri gašenju požara na območju Velikega Rogatca v občini Luče stiskali pesti za gasilce, da bi jim uspelo čimprej pogasiti ognjeno grozo. In kot po vsaki naravni nesreči se je po njihovih skoraj nečloveških naporih tudi tokrat pojavil tako imenovani tretji dan - torej čas, ko padajo očitki. Tako med ljudmi kot med gasilci ...
Tokratni požar na srečo ni ogrožal življenj ali premoženja, zato bo očitkov zagotovo nekoliko manj, a še te bomo prepustili, da jih rešijo v gasilskih vrstah. Povejmo le, da so odgovorni v posameznih regijah usposobljeni za vodenje velikih intervencij. Na območju Savinjske regije v Zgornji Savinjski dolini so vodilni posebej usposobljeni za intervencije v visokogorju in ob poplavah, medtem ko v drugih regijah več pozornosti namenjajo zaščiti pred drugimi naravnimi nesrečami, ki so bolj značilne za njihovo območje. Vodenje intervencije je namreč ena ključnih postavk pri uspešnih akcijah.
»Poglavitno pri gašenju požarov v visokogorju je, da je treba vključiti tiste, ki teren najbolj poznajo, seveda pa tudi gozdarje in prvenstveno lastnike gozdov, v tem primeru ljubljansko nadškofijo,« je povedal predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. In dodal, da je v bistvu v vsaki nesreči treba najprej sesti in trezno preštudirati, koga vključiti in na kakšen način. Pravi, da bi bilo pametno v primeru Velikega Rogatca vključiti še alpinistični enoti v Lučah in Solčavi, ki delujeta v okviru civilne zaščite. Solčavski alpinisti so na teren prišli šele v torek. »Teren poznajo tudi gozdarji, ki radi pomagajo in se kot poklicni se-kači zagotovo bistveno bolje odrežejo kot gasilci z izpiti za motorno žago. Treba je izdelati strategijo, kako ukrepati v nesreči. Lahko pa omenim, da so najboljše intervencije takrat, kadar skupaj rešujemo gasilci, jamarji in gorski reševalci. Nihče vsega na zna, skupaj pa smo dobri in imamo precej ustrezne opreme.«
Zagotovo je požar na Velikem Rogatcu prinesel tudi nova spoznanja.
Tudi tokratni požar je bil nekaj posebnega. Seveda bi lahko na veliko modrovali, vendar samo tisti, ki je bil gor, na terenu, in požarišče videl od blizu, ve, da normalno gašenje preprosto ni bilo mogoče. Če bi se lahko prijel, če bi zagrizel ... Ampak ko stopiš, se za tabo vali kamenje. Talni požari so povsem nekaj drugega kot navaden ogenj. Sprosti se ogromno dima, skoraj nič se ne vidi, niti iz helikopterja, gori pa praktično vse. Seveda smo poskušali s cisternami vode, ki so pomagale toliko, da požar ni »ušel«.
Kot pravijo, imamo stoletne vode in dvajsetletne suše, ki se zdaj dogajajo dvakrat na leto. Ali imamo sušo, čez dva dni pa se skoraj utapljamo ... Vendar bo treba s tem živeti in se prilagoditi spremembam. Tudi v gasilskih vrstah.
Vemo, da je bil teren izjemno nevaren. Kateri gasilci so sploh gasili v Lučah?
Najbolj je pomembno, da je v intervencijo vključeno matično društvo in da imamo na voljo znanje in za teren usposobljene posameznike. Mlajše, preudarne in primerno opremljene gasilce v dobri kondiciji, primerno obute in fizično sposobne za teren. Treba jih je menjavati na dve uri, sploh tiste, ki so na Velikem Rogatcu menjali cevi, saj je to fizično izjemno naporno. Jasno, da ne moreš dolgo zdržati, ko pa si nenehno v vodi, naenkrat prestavljaš po tono težke cevi ... Potem še vročina, nemogoči pogoji, primerna zaščitna obleka s čelado. Videl sem gasilce, ki so se sesedali in nadaljevali šele po počitku. Na koncu pa, tudi sam sem sodeloval v drugih požarih, se lahko zgodi, da izpuhti volja, ker pri gašenju preprosto ni učinka. Tudi zato so potrebne menjave.
Vem, da je gasilcem jasno, vendar mnogi ne vedo, kako je s temi specialnostmi?
Pri helikopterju je na primer sodelovala ekipa iz Okonine, ki je v celoti usposobljena za to delo. Sicer imamo v zvezi več gasilcev, usposobljenih na 40-urnem tečaju za uporabo lahkih letal in helikopterjev. Vedeti je treba, kako se pripenja, naliva in postavi bazen. Vedeti je treba, da je nekdanja civilna zaščita kar nekaj nalog, ki niso bile tako pomembne, dodelila gasilcem. Nekdaj smo imeli devet specialnosti, zdaj jih imamo triindvajset. Saj vemo: številčnost pri gasilcih je velika, prostovoljnost je zagotovljena, pa tudi gasilci se jih nismo branili. Zdaj pa
imamo odgovornosti in znašli smo se v luknji, ko nam samo še nalagajo dodatna dela. Gre za specialnosti, kot so inštruktorstvo, nosilec dihalnih aparatov, reševanje v naravnem okolju, delo z motorno žago, s helikopterjem, posebej je tehnično reševanje tako v prometnih nesrečah kot pri delu na cesti in z nevarnimi snovmi, reševanje na vodi .
Kakšna je pot do usposobljenega gasilca oziroma kdaj lahko rečemo, da je nekdo v resnici pripravljen za intervencijo?
Obvezno, še preden se opravi tečaj za izprašanega gasilca, je treba opraviti zdravniški pregled. Sledi osnovno izobraževanje, nato še bolj zahtevna znanja. Mogoče se včasih dogaja, da osnovno izobraževanje nekoliko preveč na lahko vzamemo in včasih manjkajo nekatere osnovne specialnosti, recimo taktika in tehnika. Za izobraževanja častnikov sta pristojni regija in država. Vzemimo primer, da se začne gasilec izobraževati pri šestnajstih letih, pri čemer gasilski častnik, ker morajo miniti tudi leta in mora pridobiti izkušnje, postane nekje po tridesetem letu. Da vmes postane nosilec petih specialnosti, opravi zdravniške preglede in da ga primerno opremi in dobro zavaruje, država za enega človeka porabi od dvajset do trideset tisoč evrov. Vendar je tako opremljen, izobražen in usposobljen gasilec zame človek, na katerega se lahko poveljnik društva res zanese.
Omenili ste denar. Tudi drugače je večkrat mogoče slišati pomisleke, ali gasilci v resnici potrebujejo tako drago opremo.
Po pravici povem, da marsikdaj ne. Imamo veliko preveč enake opreme, nimamo pa specialne opreme, ki bi jo občasno potrebovali. Gasilska zveza ima tehnično komisijo, ki naj bi se z društvi in občinami dogovorila, kaj je treba kupiti. Mi pa smo očitno preveč tekmovalno naravnani in se zgodi, da tehnične komisije niti ne vprašamo. Potem se kupi draga oprema, ki leži v skladišču, saj z njo ne znamo delati. Ali recimo drug primer: kar nekaj društev v Zgornji Savinjski dolini ima termokamero, vendar za rokovanje z njo niso vsepovsod usposobljeni.
Včasih se zdi, da je sistem zaščite in reševanja precej zapleten, da ne rečem zbirokratiziran.
Niti ne, a je treba upoštevati hierarhijo in druge predpise. Od poveljujočega v akciji je odvisno največ - pomembne so tudi njegove odločitve, koga in kaj potrebuje. V regijskem centru za obveščanje, torej na številki 112, zagotovijo vse, za kar prosi, od sil do mehanizacije. Sam bi rekel, da je več kot od sistema odvisno od človeka, kako bo gledal na celotno stvar in kako jo bo speljal. Najslabše je, če je prepričan vase, da sam najbolje in največ zna.
Vemo, da takšna akcija ni poceni. Kako bo s povračilom stroškov?
Državni obrambni načrt je bil aktiviran že prej, seveda ne samo zaradi požara v Lučah. V tem primeru stroške za intervencijo - gorivo, uničena oprema in refundacija stroškov, tudi letala - poplača država. Saj ni omembe vredno, a vendar: v Nazarjah je prišlo do spremembe, zato smo točili gorivo na Ljubnem, kar bo zdaj treba urediti. Večji problem je status gasil-
Pri hujših nesrečah je prvenstveno varovanje ljudi - tako tistih, ki bi jih morebiti nesreča prizadela kot tudi sodelujočih v intervenciji. Seveda je vsaka akcija povsem specifična. Ločiti je treba tudi med intervencijo, v kateri je marsikaj dovoljeno, in sanacijo, ki s sabo prinese tudi odgovornost.
cev. Še vedno se samo dogovarjamo, da bi delodajalcem priznali določene ugodnosti. Vedeti je treba, da so mladi gasilci, polni energije, z veliko znanja in izkušenj, večinoma zaposleni in jih težko dobimo, zato bo treba stroške na nek način refundi-rati. Nikakor ne gre, da bi dopoldne gasili in popoldne šli v službo. Glede statusa smo se že skoraj dogovorili, vendar so se odločili, da bi problem reševali v sklopu celotnega prosto-voljstva. Bojim se, da se bomo gasilci v tem množičnem bazenu izgubili. Imamo pripravljenost, številčnost, specifiko, ki je Evropa ne pozna, pokritost ozemlja z društvi, lokalne skupnosti sodelujejo, a vseeno pri določenih rešitvah zaostajamo za drugimi državami.
Če se vrneva k požaru: koliko se je v akciji odrazila vaja na Golteh, ki ste jo izvedli predlani?
Po svoje se je, vendar so takšne vaje vnaprej načrtovane, izdelani so elaborati ... Rekel bi, da so vaje bolj teorija, praksa pa je ponavadi povsem drugačna. Sicer se da tudi pri vajah veliko naučiti, vendar vseeno ostaja v praksi veliko neznank. Bi pa omenil nekaj drugega: za požar v Lučah smo v torek že sklenili, da se izpod Lepenatke gre v strelce. Torej da se postavi gasilec zraven gasilca, pri čemer so vsi opremljeni samo z rovnicami in metlami. Kjer se kadi, gasilci brez polivanja prekopljejo, pogasijo in grejo naprej. To je ena od možnih rešitev za tak požar, ki se je izkazala leta 1951 na Golteh. Seveda vemo, da takrat niso imeli primerne opreme, vendar dokler se v strelce ni postavilo ogromno število vojakov s pravimi ukazi, so Golte gorele skoraj teden dni.
Za konec: kaj bo pokazala analiza intervencije v tokratnem požaru?
Verjetno se bo slišalo, da je bila intervencija dobro vodena, da je žal prišlo do poškodbe, da je bilo dovolj opreme, da dodatnih ljudi nismo potrebovali, zaradi težko dostopnega terena pa smo se tudi bali za njihovo varnost. Seveda se bodo izkazale tudi pomanjkljivosti, zame predvsem pomanjkanje štabnega vodenja, na kar opozarjajo tudi drugi sodelujoči.
URŠKA SELIŠNIK
Da v Lučah ni bil aktiviran štab civilne zaščite, bo verjetno tudi ena od zamer v tokratni intervenciji. Gasilci, mogoče tudi preutrujeni in naveličani, vedo povedati še marsikaj, predvsem pa jih motijo neupravičeni očitki in občasno neusklajeno vodenje. Za bolj konkretne očitke bo treba počakati na analizo intervencije, ki bo v Lučah.
ČLANEK
35
Rezultati rednih analiz vzorcev vode morajo biti dostopni tudi kopalcem. Upravljavec jih mora, kot določa pravilnik, obesiti na vidno mesto ob vsakem bazenu. Rezultate laboratorijskih preiskav mora hraniti še vsaj tri leta.
Le redki se pred vstopom v vodo in potem, ko pridejo iz nje, stuširajo, številni tudi preskakujejo bazenčke za dezinfekcijo nog. Pri tem se ne zavedajo, da lahko s takšno malomarnostjo pravzaprav škodijo tudi svojemu zdravju. Vi niste med njimi, kajne?
Med uživanjem na bazenu je treba spoštovati kopališki red in tako poskrbeti za svoje zdravje in zdravje ostalih kopalcev.
Lulate v bazenu?
Preverili smo, kako varno je kopanje v bazenih na Celjskem
V vročih poletnih dneh ohladitev številni poiščejo v bazenih. Na Celjskem jih ne manjka, se pa ob tem pojavlja vprašanje, kako varno je kopanje v njih. Preverili smo, kako je poskrbljeno za nadzor kopalne vode in kaj vse sploh plava v njej.
Minimalne higienske zahteve na kopališčih določa pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalne vode v bazenih. Zanje so odgovorni upravljavci bazenskih kopališč, ki morajo vodo tudi redno vzorčiti in analizirati v za to usposobljenih laboratorijih. Nadzirajo tiste parametre, katerih povečana vrednost bi lahko resneje ogrozila zdravje kopalcev. Analizo vode je treba v bazenih, ki so odprti vse leto, opravljati enkrat mesečno, v bazenih, ki obratujejo le med poletno sezono, pa dvakrat mesečno, za kar na Celjskem poskrbi Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki pri analizi preverja fizikalne, kemijske in mikrobiološke parametre.
Močan vonj po kloru vzrok za alarm
Kot pravi mag. Andrej Planinšek z oddelka za sanitarno kemijo na zavodu, lahko obiskovalec bazena že ob vstopu na kopališče, če je voda zelo onesnažena, to sam hitro opazi. Veliko pove že motnost vode, ki je eden od pokazateljev, da v vodi plavajo delci takšne in drugačne umazanije. Dober znak tudi ni, če je zelo močan vonj po kloru. Upravljavci klor namreč poleg čistilne naprave uporabljajo za dezinfekcijo vode. Kadar je v vodi zelo veliko nečistoč, se izloča več klora kot običajno, nevarno pa je, ker kot stranski proizvod kloriranja ob stiku z nečistočami nastajajo tako imenovani trihalometani, ki so v velikih količinah za človeka strupeni. Prav zato je zelo strog nadzor nad vsebnostjo tihalometranov v kopalni vodi. »Do specifičnega vonja po kloru sicer pride pri reakciji med amonijevimi snovmi
V vsakem bazenu je treba kljub čiščenju del vode dnevno nadomestiti s svežo vodo. Količina polnilne vode se izračuna glede na število uporabnikov, treba pa je nadomestiti vsaj 30 litrov vode na posameznega uporabnika. Voda je sicer najbolj obremenjena prav takrat, ko je v njej zelo veliko kopalcev. Tako morajo upravljavci poskrbeti, da bazeni niso prenatrpani, kar določa pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih. Največje predvideno število kopalcev se izračuna glede na kopalno površino in globino vode. Do globine vode 1,35 metra morata biti na kopalca vsaj dva kvadratna metra kopalne površine, pri globini nad 1,35 metra pa štirje kvadratni metri.
Naša sogovornika ne pomnita, da bi zaradi kopanja v katerem od bazenov v celjski regiji zaradi nečiste vode kdaj zasledili obolenje več kopalcev. Kot pravita, se zagotovo pojavljajo določene težave pri ljudeh z na primer občutljivejšo kožo, a tudi te težave je skoraj nemogoče neposredno povezati s kopanjem v bazenu. Tudi raziskave, ki jih je letos opravil Zavod za zdravstveno varstvo Celje, kažejo, da je kopanje v bazenih na Celjskem varno.
in klorom, ko nastajajo kloramini. Ti hlapijo in imajo neprijeten vonj, ne klor sam. V tem primeru je voda preveč organsko onesnažena, predvsem z amonijevimi snovmi, ki nastanejo pri razpadu človeških izločkov,« razlaga Planinšek.
Nevarni
mikroorganizmi
Za večino nečistoč, vneše-nih v bazene, so seveda krivi kopalci, ki lahko v vodo, če ne upoštevajo kopališkega reda, vnašajo številne mikroorganizme. Tako analiza vzorcev vode poleg naštetega posebej zajema še preverjanje mikrobioloških parametrov. Kot pravi vodja oddelka za mikrobiologijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo asist. mag. Tjaša Žohar Čretnik, preverijo morebitno prisotnost bakterije escherichia coli, ki je indikator fekalnega onesnaže-
Sprehodili smo se po celjskih ulicah in nabrežju ter mimoidoče povprašali, če obiskujejo bazen in poznajo kopališki red.
Zanimalo nas je tudi, ali kopališki red upoštevajo tudi kot uporabniki bazenov. Eno osrednjih vprašanj je tudi bilo, ali uporabljajo za malo potrebo stranišča ali v ta namen uporabijo kar bazensko vodo.
EVA PESERL, KAJA STEBLOVNIK, foto: SHERPA
nja in je lahko zelo nevarna, in bakterije pseudomonas aeruginosa, ki je povzročitelj okužb kože in zunanjega sluhovoda. V tistih tipih kopalnih vod, kjer nastajajo aerosoli, to je v raznih masažnih bazenih, kjer se voda meša, preverjajo tudi morebitno prisotnost legionele. »Preverimo tudi skupno število kolonij mikroorganizmov, ki je neke vrste procesni kazalec. Ne govori neposredno o zdravstveni ogroženosti, ampak kaže na splošno kakovost bazenske vode,« pravi Žohar Čretniko-va. Optimalno seveda je, da naštetih bakterij pri analizi ne najdejo, a tudi če so prisotne, to ne pomeni, da je voda nevarna za kopanje. Je pa Inštitut za varovanje zdravja RS izdelal smernice, ki določajo, pri katerih vrednostih mora upravljavec bazena nujno ukrepati.
Rešitev v sredstvu za obarvanje urina?
Med največ pomisleki širše javnosti, zakaj bi lahko bilo kopanje v bazenih nevarno, je zaskrbljenost zaradi uriniranja v vodi. Pravilnik nadzora nad vsebnostjo urina v bazenskih vodah, a tudi ostalih stvari, ki se izločajo iz sluznic in s kože, kot so na primer znoj ali kozmetična sredstva, ne predpisuje. Andrej Planinšek razlaga, da bi vsebnost urina v vodi sicer bilo mogoče izmeriti in da prav tako obstajajo kemična sredstva, pri katerih se urin obarva rdeče, a sprašuje se o smiselnosti takšnega ukrepa. Res bi sicer vsi videli, kdo je lulal v vodo, a sredstvo za obarvanje je dejansko precej bolj strupeno in nevarno za človekovo zdravje kot urin, ki je pravzaprav sterilen. Planin-šek in Žohar Čretnikova kljub temu opozarjata, da je urinira-
Urša Čeh, Celje
»Nekajkrat letno kopališče obiščem skupaj z otroki. Seznanjena sem s pravili kopališča in z ustrezno higieno. Kopališki red večinoma upoštevam. Občutek imam, da tudi ostali obiskovalci kopališč upoštevajo pravila. Zdi se mi, da je vzdrževanje higiene na bazenih zelo pomembno, zato tudi svoje otroke spodbujam, da na kopališčih vedno uporabljajo stranišče.«
Polona Turnšek, Celje
»Kopališča obiskujem zelo redko, nazadnje sem bila na bazenu, ker je bil tam tudi moto zbor. S kopališkim redom sem seznanjena, upoštevam table in napise ob bazenih. Vedno uporabljam stranišča in srčno upam, da to počnejo tudi ostali obiskovalci. Higiena se mi zdi izjemnega pomena, saj nam je vsem v interesu, da se kopamo v čisti vodi.«
Matej Borovnik, Vitanje
»Kopališča službeno obiskujem vsak dan. Moja služba je tudi razlog, da sem zelo dobro seznanjen s kopališkim redom, zato vem, da je osebna higiena zelo pomembna, saj je z njo povezana tudi kakovost vode. Osebno menim, da 90 odstotkov kopalcev ne uporablja stranišč, med njimi je tudi zelo velik delež odraslih.«
Janez Kušar, Slovenske Konjice:
»Bazene obiskujem le občasno, a letos bolj malo. S kopališkim redom sem dokaj dobro seznanjen, pred vstopom v bazen se stuši-ram in si umijem noge. Na kopališču vedno uporabljam stranišča, kljub temu, da so mnogokrat umazana. Imam občutek, da veliko ljudi stranišč ne uporablja in malo potrebo opravi kar v vodi, kar me seveda zelo moti.«
Vsak bazen mora biti opremljen z napravami za neprekinjeno in samodejno merjenje fizikalnih lastnosti, kot so temperatura, klor, pH vrednost vode in elektroprevodnost oziroma tako imenovani redoks potencial ter tudi z dozir-nimi napravami za uravnavanje vrednosti teh parametrov. Enkrat dnevno mora upravljavec opraviti še ročne meritve. V približno 40 bazenskih kopališčih z več kot 150 bazeni na Celjskem analizo vode poleg tega opravlja še Zavod za zdravstveno varstvo Celje.
nje v vodo nehigiensko in da morajo kopalci nujno uporabljati sanitarije. Kot pravi specialistka mikrobiologije, je sama sicer med nedavnim obiskom enega od kopališč opazovala ljudi in ugotovila, da večina ne upošteva kopališkega reda. Le redki se pred vstopom v vodo
in potem, ko pridejo iz nje, stuširajo, številni tudi preskakujejo bazenčke za dezinfekcijo nog. Pri tem se ne zavedajo, da lahko s takšno malomarnostjo pravzaprav škodijo tudi svojemu zdravju.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
36
FOTOREPORTAŽA
Lučke perice so zaradi »gaude« do jutranjih ur in pobiranja perila nekoliko zamudile, kar ni zmanjšalo njihove vneme. Skoraj vsak obiskovalec je bil poleg borovničevca in »tovkca« deležen »jezikove župe«.
Podobe lučke nedelje
44. lučki dan, poln prepleta preteklosti in sedanjosti, je znova trajal več dni
Po novem imajo tudi v Lučah javno stranišče, in sicer na štrbunk. Žal je prostor vedno zaseden. Tudi to je eden od upokojenskih projektov, s katerim ohranjajo dediščino babic in dedov. Obod stranišča so prenesli z ene od kmetij, »šiklne«, torej skodle, pa so izdelali na novo.
Bernarda in Jakob Matijovc, na fotografiji v »hiši« pod »bogko-vim kotom«, sta zaslužna za izjemno pridobitev Luč, prenovljeno Juvanovo hišo. V hiši na vsakem koraku srečujemo prikaze nekdanjega življenja; od bogate in z izjemnim občutkom za preteklost razstavljene opreme do fotografij in pisem. Tudi posnetki na manjših fotografijah so nastali v Juvanovi hiši.
Lepa sončna nedelja je tudi letos v Luče na tradicionalni nedeljski Lučki dan privabila precej obiskovalcev, ki so po vasi spoznavali stare običaje in nekdanje življenje, a tudi sodoben utrip vasice ob vznožju Alp. Seveda večine obiskovalcev niso vznemirjali s požarom, ki je divjal nekaj kilometrov stran, pod vrhom Velikega Rogatca, o čemer pišemo na straneh kronike.
Sicer so v minulih dveh tednih v Lučah pripravili pester program prireditev, s katerimi so v vseh društvih s svojim prispevkom proslavili tudi občinski praznik. Vrstili so se športni obračuni med starimi in mladimi ali ekipami iz cele Zgornje Savinjske doline, po Lučah je donela domača pesem, dišalo je po domačih dobrotah, pri čemer je bil tudi letos osrednji nedeljski dan s sprehodom od »štanta do štanta«. Tudi sami smo pokukali na nekaj teh »štantov« in poskušali v objektiv ujeti vsaj nekaj čarov v dogajanju na »šentlovrenčevo« nedeljo. Nenazadnje pri pripravi Lučkega dne sodeluje pol občine, ponosne na svojo izjemno dediščino in bogato izročilo.
URŠKA SELIŠNIK. foto: US
Izjemno aktivni lučki upokojenci so izdelovali »škajtne«. Gre za treske, ki so jih nekdaj uporabljali za razsvetljavo. Prijazno so razložili, čemu je služil »divnek«, odprtina v osrednjem prostoru hiše, kamor se je usmerjal dim s svojevrstnega svečnika.
Poleg številnih stojnic je treba na letošnjem dogajanju pohvaliti kulinarično ponudbo. V Lučah se zavedajo, da domačini in drugi gostje ne posegajo po enakih jedeh. Zato so lahko izbirali: ali pečene »piške, obrnenik, rajzlc, šnite, masovnik ...« ali lignji, čevapčiči in kakšna pečenka.
PORTRET
37
Zgodbe izpod peresa upokojenega mesarja
Jože Komerički - Pepi avtor številnih kratkih zgodb - Nekatere so združene v knjigi Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah
Verjetno nisem edina, ki jo pošteno razjezijo fraze, ko kdo od sogovornikov potoži, da je prestar, da bi se lotil kakšnega konjička oziroma dejavnosti. Da je to le oguljena fraza za tiste, ki si sprememb in popestritve ne želijo dovolj močno, dokazuje Jože Komerički - Pepi. Še pred nekaj leti je bil zanj računalnik španska vas, danes je njegov najboljši prijatelj. Z njegovo pomočjo namreč piše zanimive pripovedi iz življenja, ki je bilo in še vedno je v prvi vrsti povezano z mesarstvom.
V knjigi Zgodbe iz najstarejše hiše v Petrovčah, ki je izšla leta 2009, ko je Komerički prejel tudi oskarja za učenje, nagrado za najperspektivnejšega udeleženca izobraževanja za odrasle, s kratkimi zgodbami ponazarja svoje življenje. Pripovedi, razdeljene v tri poglavja - Zgodnja leta, Vojaščina in Zgodbe iz življenja - govorijo o najstarejši petrovški hiši in seveda ljudeh, ki so ji dali pečat.
Mesar namesto študent
Kljub temu, da je od tega preteklo že mnogo let, se Petrovčan še danes zelo dobro spominja izbire poklica. Ne glede na to, da si je želel študirati, je zaradi težkih okoliščin, ki jih je prinašalo vojno obdobje, kot najstarejši sin moral prevzeti domačo obrt in postati mesar. Kmalu je spoznal, da tudi ta odločitev ni bila slaba, morda tudi zato, ker je v poklic vlagal veliko ljubezni in truda. Načrte pri opravljanju poklica mu je zaradi družbene neopredeljenosti prekrižala takratna oblast. Dodelila mu je namreč najosnovnejše delovno mesto mesarja sekanca, s čimer se takrat petintridesetletnik ni mogel sprijazniti. V začetku 60. let se je tako odločil, da bo nadaljeval izobraževanje v višji komercialni šoli. S pridobljeno izobrazbo so se mu odprla nova vrata, saj si je izboril mesto poslovodje v petrovški mesnici.
Vsak padec priložnost za nov začetek
Nastopila so najlepša leta njegova življenja, k čemur je botrovala tudi počitniška hišica z vinogradom in s sadovnjakom. Še danes se spominja vseh opravil, povezanih s konjičkom, za katerega je, kot sedaj prizna, porabil tudi kar precej denarja. Ker pri počitniški hišici ne gre zgolj za užitke, temveč tudi
za skrb in obdelovanje površin, je pred leti z ženo spoznal, da ni več kos takšnemu zalogaju. Hišico je bil tako primoran prodati.
Naenkrat je bil povsem izgubljen, saj mu je čez noč ostalo ogromno časa. Vpisal se je na žalsko univerzo za tretje življenjsko obdobje, kjer je začel obiskovati računalniški krožek. Začetki so bili, kot se spominja Pepi, strahoviti. V skupini dvajsetih tečajnikov je bil namreč vedno tisti, ki ga je kaj polomil. Vse skupaj se je spremenilo, ko mu je vnuk podaril star odslužen računalnik. Z vestnim delom in opravljanjem domačih nalog je hitro napredoval. Potem ko je najprej risal hišo, vinograd in izdeloval plakate, se je tega počasi naveličal in na vnukovo pobudo začel vaditi pisanje z vsemi desetimi prsti hkrati. Noči je tako preživljal v družbi računalnika in ob prepisovanju časopisnih
člankov, saj je na ta način vadil spretnost in hitrost pisanja. »Vadil sem tako zagreto, da je hči nekoč vse časopise
vrgla v smeti in me na ta način prisilila, da sem moral začeti pisati svoje zgodbe,« se spominja povoda za nastanek knjige Komerički, ki kljub temu, da danes kot za šalo obvlada računalnik, ne uporablja medmrežja. Po vnukovih besedah bi ga to namreč tako zasvojilo, da bi preprosto pozabil na pisanje zgodb.
Pisanje zgodb njegov nov konjiček
Vsi tisti, ki ste že prebrali njegovo knjigo, ste opazili, da je Pepi dobršen del vsebine namenil vojaščini, saj je ta močno zaznamovala njegovo življenje. Kljub temu, da so sprva nekateri njegove zgodbe nekoliko popljuvali, češ da naj ne bi imele vsebine, je Pepi vztrajal. Sledil je zastavljenemu cilju, da piše zgolj resnične pripovedi iz svojega življenja in ne izmišljenih. Še posebej pretresljiva je zgodba o boju za Trst, ko je bila Jugoslavija na robu vojne. Vojaki, med njimi tudi Pepi, so napete razmere blažili z alkoholom, saj so bili prepričani, da ne bodo več dolgo živi. Seveda se nekaj zgodb navezuje tudi na obdobje, ko se je Pepi z mesarstvom ukvarjal tudi profesionalno, danes
se mu namreč, kot pravi, posveča zgolj ljubiteljsko. Prepričan je, da so mesarji predani poklicu do smrti, zato ga še toliko bolj moti, ko opazuje, kakšni standardi v mesni industriji prevladujejo danes.
Mesarstvo del njega do smrti
Žalosti ga, da pokic mesarja v Sloveniji izginja. Po njegovem mnenju je k temu botrovala tudi ukinitev vajenske šole mesarjev v Mariboru, kar pomeni, da v Sloveniji ne bo več mesarskih pomočnikov in mojstrov. Težko se sprijazni tudi s tem, da mesarska dela, ki so bila nekoč cenjena, danes opravlja cenena delovna sila iz vzhodnoevropskih držav. Če bi se že lahko tega nekako navadil, pa mu ne gre v glavo, da slovenska zakonodaja dovoljuje mesnopredelovalni industriji uporabo žagovin oziroma celuloznih vlaken v mesnih izdelkih. Kljub temu, da je Evropska unija dovolila njihovo uporabo, je Pepi prepričan, da je to za zdravje nevarno. Prav zaradi tega je pri prehrani še toliko bolj pozoren, saj je samo tista mesna živila, pri katerih pozna izvor.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
»Rad se pošalim, da sem mesar od rojstva. Rojen mesar. Na svet sem pri-jokal kot prvi otrok svojih staršev. Po treh letih zakona. V tistih časih je bilo v navadi, da prvi otrok nasledi očetovo dejavnost. Tako mi je bilo že ob rojstvu usojeno, da bom mesar...« Jože Komerički - Pepi pripoveduje v eni od zgodb iz svoje mladosti.
DAN AFRIKE Z ISSIAKO SANOU-om ...
Sobota, 17. avgust; 10.00 - 12.00, 17.00 - 19.00 in 20.00
MESTNA PLAŽA, Savinjsko nabrežje*
... tolkalcem iz Burkine Faso, ki vas bo popeljal v svet afriške glasbe z različnimi delavnicami, ki jih bo zaokrožil nastop tolkalne skupine Farafinslo. Vstop prost.
KONCERT NARODNOZABAVNE GLASBE Z ANSAMBLOM KR'TK Sobota 17. avgust ob 20.00, PUŠN'ŠANK PR'TINI
Vstop prost. Koncert bo v vsakem vremenu.
KONCERT: CARPE DIEM
Nedelja 18. avgust ob 20.00, VODNI STOLP
Vstop prost. Koncert bo v vsakem vremenu.
EKO PRAVLJICE NA OBISKU
Ponedeljek, 19. avgust, ob 18.00, MESTNA PLAŽA*
Delavnice izvaja Bojana Komplet, s.p., Otroške sanje. Vstop prost. *V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
«.iniiAihiiiu^
WMi
ZAVOD CELEIA CELJE
»Bila je pozna jesen. S Tončem sva odkupila dvajset svinj. Za prevoz sva določila sredo. Odšli naj bi z zadružnega dvorišča, kjer je bila tehtnica. Kmetje so morali priskrbeti potne liste za svinje, posrednik pa naj bi poskrbel za prenos le-teh na naše podjetje. Tu pa se je zataknilo ... Odločili smo se, da svinje prepeljemo brez prenosa potnih listov...« piše v zgodbi z naslovom Tihotapljenje svinj, ki je del zadnjega poglavja.
»Že petindvajset let si bistrim um s pitjem čemaževe tinkture. Z njeno pomočjo bom uspel spomine vznemiriti do najmanjše podrobnosti in jih tako ohraniti za svoje najbližje,« je na naše vprašanje, kako se lahko tako podrobno spominja vseh prigod, odgovoril Jože Komerički - Pepi iz Petrovč.
»Prvi sveti večer smo v vojski praznovali ob pitju ružice v dežju pod kapijo pantalejske kasarne. Po večerji smo se dogovorili, da gremo prijatelji večer proslavljat v vas. S sabo smo vzeli harmonikarja Petelinška, doma iz Vitanja...« se v knjigi spominja časa v vojski.
38
POTOPIS
Na odpravo rasne diskriminacije ter k več strpnosti pozivajo grafiti po mestu Birmingham.
Le kavbojci in Indijanci?
Stereotipi na preizkušnji
Avtorica potopisa št. 3. je Maja Drčar, doma iz občine Tabor. Po izobrazbi je diplomantka evropskih študij, trenutno pa absolventka magistrskega programa Diplomacija. Zvesta je misli Sv. Avguština:« Svet je knjiga in tisti, ki ne potujejo, berejo le prvo stran.«
Po trušču in blišču velikih mest vzhodne obale Združenih držav Amerike sem se na ameriški jug podala zgolj zaradi radovednosti - ali vsi južnjaški stereotipi, ki nam jih Hollywood polaga že v zibelko, zares držijo?
Ko sem se v ameriški prestolnici Washington vkrcala na avtobus, sem vedela le končni datum svoje odisejade in kraj, kjer naj bi prespala prvo noč. Za prečkanje države in snidenje s prijatelji v Phoenixu v Arizoni sem namreč imela natančno štirinajst dni. Odločila sem se, da me po skoraj 5000-kilometrski poti zapelje
kar Greyhound, ki je priročen predvsem zaradi najbolj razvejane in najugodnejše mreže avtobusnih linij po vsej Severni Ameriki. To je tudi prevozno sredstvo, s katerim ogromne razdalje premaguje večina pripadnikov ameriškega nižjega in srednjega razreda, saj si letalsko vozovnico le stežka privoščijo. Dolge vožnje znajo biti zabavne, še posebej zaradi glasnih, včasih neotesanih potnikov, ki ti lahko zaradi premalo prostora med sedeži v eni uri razkrijejo ves svoj prostaški besedni zaklad. V mestih na poti, kjer sem se v povprečju zadrževala dan in
Potopis po izboru naših bralcev
Do konca avgusta vam bomo ponudili pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika v okviru ene od naših treh poletnih akcij. Izberite najboljši potopis oziroma tistega, ki vas bo najbolj navdušil. Kako?
Do vključno 2. septembra bomo zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis, ki nam jih boste poslali po pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
In nagrada? Med vsemi originalnimi kuponi bralcev - kopije ne veljajo - bomo izžrebali enega, nagradili pa bomo tudi pisca zmagovalnega potopisa. Rezultate bomo objavili v prvi septembrski številki, v četrtek, 5. septembra. Glasovanje se začenja ... Izrežite in pošljite kupon:
Kupon
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
GSM/E-NASLOV:
Glasujem za potopis pod zaporedno št.
a a a a a
Potopis mi je bil najbolj všeč, ker...
pol, sem se posluževala Couchsurfinga - globalne popotni-ške skupnosti, ki med drugim svojim članom pomaga predvsem pri iskanju brezplačne nastanitve.
Draž juga
Ameriški jug ali drugače Dixie, znan po svoji kulturi in zgodovini, je razvil specifične glasbene stile, kuhinjo in navade. Izraz »southern« ali južni nosi v sebi veliko ponosa. To je še vedno kotiček, kjer glasbene note pomenijo več kot le popisan list notnega črtovja, kjer bogato obložen krožnik, po možnosti ocvrte hrane, vzbuja več kot le občutek sitosti, kjer južni gospodje še vedno vodijo dame pod roko, in kraj, kjer se boj za državljanske svoboščine in pravice nadaljuje. Primarno agrarni južni del ZDA je z razvojem industrije sčasoma začel privabljati raznoliko narodnostno sestavo in s tem krepiti svojo kulturno raznovrstnost.
Dom kavbojske glasbe
Začela sem v Savannah v Georgii, zaspanemu mestecu, ki je s svojim pristaniščem na jugovzhodni obali igralo strateško vlogo v ameriški državljanski vojni, danes pa slovi po svoji značilni kolonialni arhitekturi in mogočnih hrastih, po katerih se veličastno vleče starčeva brada (Tillan-dsia usneoides). Da tu domu-je Forrest Gump, južnjaški filmski lik, lahko ugotoviš na vsakem koraku, s pregledom kulinarične ponudbe pa se mi je posvetilo, da Američani radi ocvrejo tudi stvari, ki jih mi ponavadi raje jemo na primer iz kumaričinega kozarca.
V Alabamo, kamor je vodila moja pot, sem si želela predvsem zaradi filma Ocvrti zeleni paradižniki, v katerem se afroameriški sužnji borijo za boljši jutri. Prizore so snemali v restavraciji nedaleč od domovanja moje gostiteljice v Birminghamu, ki me je ob
obisku najprej opozorila, naj se pazim južnjaških gospodov. Njen nasvet sem tisti večer še kako upoštevala, spomini na to pa so me spravljali v smeh še dolgo zatem.
Tennessee je zvezna država, kjer se je leta 1865 rodila tajna združba Ku Klux Klan
je raje prikazal na drugačen način - pela sva karaoke in si ogledovala graščine najbolj oboževanih izvajalcev in tvorcev »kavbojske« glasbe.
Gumba in žar
Trinajst ur vožnje me je ločilo od New Orleansa, zibelke
Mesto Lockhart slovi daleč naokoli kot prestolnica teksaškega žara (vse je ocvrto:- slanina, gobice, kumarice, krompirček ...)
in kljub letom in bitkam je rasna diskriminacija še vedno reden spremljevalec tamkajšnje družbe. Bolj kot zaradi ameriškega idola Elvisa sem se v Memphis podala zaradi Cherine pesmi »Walking in Memphis«, a kaj kmalu od rokenrola presedlala h kantri glasbi z obiskom Nashvilla. Trume oboževalcev se vsako leto valijo v prestolnico te zvrsti glasbe. Moj gostitelj mi jo
džeza, večjezične dediščine, Mardi Grasa in nesrečne Katrine iz leta 2005. Tu sem se prvič zapeljala po reki Mississipi, prvič v živo spremljala tekmo ameriškega nogometa, prvič jedla, kot so mi zabičali, njihovo značilno juho iz školjk, imenovano gumbo, in specialiteto z zapletenim imenom »beignet«. Kako so se mi povesile ustnice, ko sem ugotovila, da so to po naše ocvrte miške.
Pravijo, da so prebivalci Texasa tako ponosni na svojo zvezno državo, ki je mimogrede velika skoraj za 35 Slovenij, da zaradi tega nikdar ne želijo zapustiti njenih meja. Po mestih San Antonio in Austin sem doživela edinstven trenutek v življenju slehernega Texa-čana - jedla t. i. najboljši žar v mestu Lockhart. V eni zadnjih etap sem se ustavila še v čudoviti Novi Mehiki, ki me je navdušila z razgibanim reliefom, vročimi vrelci in umetnostjo. Santa Fe, mesto z 68 tisoč prebivalci, se namreč lahko kljub svoji majhnosti pohvali s tretjim največjim trgom umetnin v ZDA.
Za štirinajsti dan sem si v Phoenixu zamislila srečanje z našim Goranom Dragicem, vendar do tega na žalost ni prišlo. Ostali pa so nepozabni vtisi, saj sem kraje, ki sem jih obiskala na poti po ameriškem jugu, in značilnosti posameznih zveznih držav spoznala skozi oči domačinov - prijaznih gospodov, ki so mi pridržali vrata, dam, ki so se nasmejale s svojim spevnim dialektom, in brezdomcev, ki so pohajkovali z mano po mestu. Zagotovo se bom v te kraje še vrnila.
Stari parnik na reki Mississippi, ki turistom pričara zgodovinski utrip mesta New Orleans.
POJDI Z MENOJ
39
40
REKREACIJA
Uspešen konec turnirjev Dobrna open 2012
Društvo Noč pod kostanji (Društvo NPK) je v sodelovanju z Mladinskim klubom Dobrna (MKD) v okviru prireditve Noč pod kostanji (NPK) organiziralo že tradicionalne športne turnirje Dobrna open 2012. Turnirji so bili minulo soboto na igriščih Osnovne šole Dobrna. Prijavljene ekipe so se lahko pomerile v košarki, nogometu in odbojki na mivki.
Na turnirje se je prijavilo 26 kip oziroma 110 športnikov. Turnir v odbojki je letos požel največje zanimanje med prijavljenimi ekipami z Dobrne in iz okoliških krajev, od
Vinske Gore, Šempetra, Šentjurja do Fran-kolovega in Braslovč.
V košarki je zmagala ekipa Jugoplastika iz Šentjurja, v nogometu so se najbolje odrezali člani ekipe Futsal iz Vinske Gore, pri odbojki na mivki pa je vse nasprotnike premagala ekipa Dinozavri iz Braslovč.
Organizatorji že tradicionalnih športnih turnirjev so z letošnjo udeležbo zadovoljni, saj ocenjujejo, da je bilo na igriščih OŠ Dobrna približno 400 obiskovalcev.
RR, BPT
Sodelujoči na večnem lučkem derbiju v rokometni tekmi med starimi in mladimi
Dnevi športa in zabave
Minuli teden se je v Lu-čah zvrstilo obilo rekreativnih prireditev, v okviru katerih so uživali tako sodelujoči kot gledalci. Kot se je izkazalo, v Športnem društvu Raduha Luče ter tudi okoliških športnih društvih spodbujajo različne športne aktivnosti.
V rokometnem derbiju med starimi in mladimi, na katerem sodelujejo predvsem domačini, so z rezultatom 22:20 slavili mladi. Seveda rezultati na takšnih tekmovanjih ne igrajo bistvene vloge, čeprav brez športne zagrize-
nosti vseeno ne gre. Pa tudi ne brez smeha, zabave in medsebojnega druženja. Na turnirju v malem nogometu za ženske so zmago odnesle nogometašice iz ekipe Kempa team, med moškimi ekipami pa je po boljšem izvajanju strelov z bele točke zmagala ekipa Vamos Struge. Pod okriljem Športno rekreativnega društva Log si je turnirju v odbojki na mivki v Krnici največ zmag priigrala dvojica Nika Veninšek in Žiga Plesnik, v teniškem turnirju pa sta največ točk osvojila Alojz Tevž in Janez Robnik.
V Krnici so se na prvem turnirju pomerili tudi ljubitelji balinanja, zmagala pa je ekipa Vrbice iz Vrbnega. Za konec je svoje mesto dobila še ulična košarka, v kateri se je pomerilo deset zgornjesavinjskih ekip, zmaga pa je ostala v domačem društvu iz Luč. Žal so gledalci na 44. lučkem dnevu ostali brez poslastice, nogometne tekme med suhimi in debelimi, saj so se mnogi nogometaši namesto v nogometne drese zaradi požara oblekli v gasilske uniforme.
US
U THERlVIAlMAIflšfeo
www.thermana.si | 080 81 19 |
PORTRET
41
Velenjčan Damjan Zabovnik bo med 9. in 14. septembrom v ameriški Nevadi z ležečim kolesom skušal preseči hitrost 133,28 kilometra na uro. Zdaj veljavni rekord z vozili na človeški pogon je leta 2009 postavil Sam Whittingham.
Damjan Zabovnik ima za sabo že nekaj hitrostnih rekordnih znamk, ki jih je s svojo ekipo in z doma izdelanimi vozili dosegel v preteklih letih. Med drugim sta njegova rekordna hitrostna znamka v vožnji na eno uro in svetovni rekord na 200 metrov z letečim štartom na nižini. Pred dobrim desetletjem je z »lezi kolom» zmagal na kolesarskih maratonih Franja in Radenci, seveda v skupni konkurenci, saj za ležeča kolesa ni bilo posebne kategorije. Res pa je, da tudi kolesarjev, ki bi med maratonoma ležali, ni bilo veliko ...
»Priljubljenost ležečih koles pri nas vse bolj narašča, ljudje se vse bolj zanimajo zanje. Ležeča kolesa so naprodaj tudi v Sloveniji, mislim, da se z njimi trenutno vozi približno 300 kolesarjev, čeprav domačega proizvajalca še nimamo,« pravi Damjan Zabovnik, ki je sam izdelal in prodal 20 takšnih koles. Kasneje je izdelavo koles opustil, ker ni imel dovolj kapitala za serijsko proizvodnjo in ker so ga vse bolj »vlekle« hitrostne tekme.
Tudi do Himalaje!
Damjan Zabovnik je z ležečim kolesom potoval do Črne gore, 14-dnevna pot do Ženeve ga je vodila čez več gorskih prelazov, vozil se je tudi po Avstriji, Češki in večkrat po Istri. »Na vsa potovanja sem se odpeljal od doma, nikoli, razen za tekme v Ameriki, nisem sedel na letalo.«
Potovanje z ležečim kolesom seveda terja čim manj prtljage. »Večino moraš imeti na sebi, torej v oblačilih tudi spiš. Za šotor, hrano za čez dan in toaletne potrebščine se najde prostor v 50-litrskem prtljažniku, ki ga >lezi kol< tudi ima.« A če je Zabovnik za svoja potovanja izbiral »krajše« poti, je za vožnjo z ležečim kolesom navdušil kar nekaj prijateljev, ki so se podali na precej daljše poti. Tako je eden med njimi kasneje vozil celo po Himalaji, drugi je prepotoval Egipt, Iran in Jordanijo, tretji Kubo in Turčijo. In nihče se po vrnitvi s potovanj ni pritoževal. »V bistvu je vožnja z >lezi kolom< zelo udobna - zvečer ne bolijo ne vrat ne hrbtenica ne zadnjica. Tako udobno kot si postelješ, tako udobno ti je,« pravi Zabovnik in dodaja, da kolesarji na avtocesto sicer ne morejo, zato vozijo po drugih cestah. Sam se je vedno držal rek, da je bilo čim več ravnine. Sicer pa je vožnja navzdol najbolj prijetna, v klanec pa gre sprva malo težje, a se tudi tega navadiš.
Predpisi na cestah so enaki za vse, tako tudi vozniki ležečih koles nakažejo smer tako, da iztegnejo roko, imajo baterijsko luč in večjih težav na cestah nimajo. Zabovnika so leta 1996 policisti sicer »malo vzeli v roke«, češ da to ni nobeno vozilo, naj ga atestira in patentira, če se želi še naprej voziti z njim. A potem, ko so skupaj pregledali pravilnike in predpise, ni bil kaznovan in tudi ustavljanja na cesti je bilo kasneje vse manj.
Leže do svetovnega hitrostnega rekorda
»Prednosti ležečega kolesa je več - vsekakor pa je udobnejše, hitrejše in bolj varno.«
»V Nevadi bomo tekmovali šest dni, vsak dan zjutraj in zvečer. Vozili bomo po običajnih cestah, ki bodo v času tekem seveda zaprte za preostali promet,« Damjan Zabovnik opisuje načrtovan podvig, ko se bo v boj za nov rekord podal s povsem novim in še izpopolnjenim vozilom Eivie
4.	S kolesom bo vozil leže v nasprotni smeri vožnje. Njegovo vozilo, ki ga odlikujejo izredne aerodinamične lastnosti, tehta približno 20 kilogramov, zračni upor pa je od klasičnega dvokolesa manjši za kar 25-krat, zato tudi omogoča tolikšne hitrosti.
Eivie 4 je posebno ležeče kolo z aerodinamično školjko, ki ga je skonstruiral in z ekipo sodelavcev izdelal sam. Njegov podvig so podprli v Tušmobilu, kjer so svojo naklonjenost preseganju meja človeških zmogljivosti pokazali že pred poldrugim letom, ko so v odpravi Tu-šmobil TransAtlantik omogočili prvemu Slovencu, da je s svojo ekipo zgolj z vesli premagal Atlantski ocean.
Nevada ugodnejša zvečer
Ob dogodku, ki v Nevado vsako leto privabi številne obiskovalce, bodo skušale meje človeških zmogljivosti in najbolj naprednih tehnoloških dosežkov z vozili na izključno človeški pogon preseči ekipe z vsega sveta. Damjan Zabovnik, ki ima za seboj že nekaj hitrostnih rekordnih znamk, se na tekme skrbno pripravlja že več mesecev. »Na pot bomo odšli
5.	septembra, saj se moram kot tekmovalec malo umiriti in spočiti po letu,« pravi in
dodaja, da bo med 9. in 14. septembrom sam vozil na večernih tekmah, saj prinašajo več možnosti za postavitev novega hitrostnega rekorda. Zrak je namreč toplejši kot zjutraj, šibkejši so tudi vetrovi, saj za legalnost rekorda ne smejo presegati hitrosti 6 kilometrov na uro. »Cilj je seveda, da bi dosegel 134 kilometrov na uro, čeprav vozilo teoretično zmore hitrost tudi do 140 kilometrov na uro,« je na svojo eivie 4 ponosen Zabovnik.
Življenje in tehnika v domači delavnici ...
Damjan Zabovnik je v domačem Velenju že kot osnovnošolec ure in ure prekolesa-ril. A ne le v domačem mestu in okolici, že kot 14-letnik se je podal na prvo daljše potovanje. Kolesaril je do Trsta in nazaj, vmes prenočil v Senožečah in malo zatem, v prvem letniku gimnazije, ob prebiranju revije Življenje in tehnika, dobil idejo, da bi skonstruiral lastno kolo. Leta 1989 je tako začel izdelovati prvi prototip ležečega kolesa, ki je bilo vozilo za potovanja, saj takrat ni imel ambicij po hitrostnih rekordih. Prvo ležeče kolo, ki mu Zabovnik ljubkovalno pravi »lezi kol«, je bilo v primerjavi s kasnejšimi dokaj preprosto, kolesar je v njem še ležal na trebuhu. Da bi se mu sosedje čim manj posmihali in odkrito smejali, danes priznava, da ga je preizkušal zlasti ponoči, ko na ulicah ni bilo ljudi.
V konstruiranje ležečih koles za preseganje hitrostnih meja ga je mnogo kasneje, leta 2002, »potunkal« odličen šprinter Matjaž Leskovar, ki je hotel postaviti slovenski rekord. Skupaj sta začela izdelovati eivie 1, kasneje je zase izdelal še dvojko in trojko, z zdajšnjo Tušmobil eivie 4 pa verjame v svetovni hitrostni rekord.
Sodelovanje z ekipo vrhunskih strokovnjakov
Vozilo Eivie 4, pri izdelavi katerega je s svojim izkušnjami na področju aerodinamike, računalniškega oblikovanja in hitrega prototipiranja sodeloval tudi razvojni oddelek ajdovskega Pipistrela, pomeni nov korak v razvoju tovrstnih vozil. Zabovnik je prepričan, da bo septembra v Nevadi z njim dosegel novo rekordno hitrostno znamko.
Če mu je pri prvem »lezi kolu« pomagal le Danilo Bizjak iz Nove Gorice, ki je varil jeklene okvirje po meri telesa in mu je naredil ležeče kolo iz enega kosa, in je pri izdelavi naslednjih koles kasneje sodeloval še s Pavlom Kovačem z Vrhnike, mojstrom iz Tovarne koles Rog, ter dobival veliko nasvetov od profesorjev s fakultete za strojništvo, je leta 2004 navezal sodelovanje s podjetjem Akrapovič, zatem pa še z ajdovskim Pipistre-lom. »Dragocena pomoč je bil tudi prijatelj, ki ima stroje s CNC-tehnologijo, pri
katerem smo lahko izdelali kalupe, tako da je bila eivie 4 gotova v manj kot štirih mesecih.«
Od fizike do ...
Po končani gimnaziji v Velenju je Damjan Zabov-nik okleval med študijem fizike in strojništva. Tri leta je študiral fiziko, a nato leta 2002 diplomiral na fakulteti za šport. Študij fizike je opustil, ker se je v tistih letih preveč posvečal ležečim kolesom in glasbi. »Preprosto je zmanjkovalo časa za resen študij,« danes priznava in dodaja, da je med leti 2005 in 2007 veliko živel v Ameriki, saj je bilo zlasti po Nevadi in Arizoni veliko tekem, na katerih je postavil večino svojih hitrostnih rekordov. Zdaj živi v Črnomlju, kjer ima družino. In kot zaenkrat kaže, ne 16-letni sin ne 9-letna hči ne bosta nadaljevala njegove ljubezni do ležečih koles. Najstnik se v letih, ko je njegov očka »požiral« revijo Življenje in tehnika, izdeloval svoje prvo kolo in si želel potovanj v svet, spogleduje z jeziki, hči - čeprav odlična športnica - je »umetniška dušica«. In če sta Damjanu že starša v Velenju govorila, naj si najde kaj resnejšega, kaj takšnega, kar bo prinašalo tudi več denarja, zdaj temu občasno pritegne tudi partnerka. »Je prav tako, saj sem včasih res >preveč v zraku<. A brez hrane za dušo vendarle ne morem živeti.« In svetovni hitrostni rekord bi bil, smeje priznava, tudi za njegovo dušo kar pošten obrok.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
»Lezi kol« je Damjan Zabovnik leta 1997 patentiral v Sloveniji, a kasneje postopka ni nadaljeval in svojega ležečega kolesa tudi ni zaščitil izven državnih meja. Takrat je bil postopek zaščite zelo drag in tudi zelo zapleten.
Ob našem srečanju Damjan Zabovnik ni mogel leči na ležeče kolo. Eivie 4 je skrbno shranjena in čaka na pot v Ameriko, njena predhodnica pa je trenutno brez koles. Ti je Zabovnik poslal na lepljenje pnevmatik v Francijo, zato je držo na »lezi kolu« lahko le nakazal. Krmilo ima kolesar malo pred koleni, kolo upravlja na daljavo s pomočjo palice ali pletenice. Bolj se obnese potisna palica, veliko pa pri vožnji pomaga tudi ogledalo, da kolesar ves čas spremlja dogajanje na cesti in ob njej. Ker gre za vzvratno vožnjo, je zadnje kolo umeščeno med boke voznika in gonilko. Ohišje se razpre med sprednjim in zadnjim delom, tako da se kolesar lahko vkrca in ko je enkrat v notranjosti, se ohišje spet privijači. Ležeče kolo velja za posebneža med kolesi in ga ne vidimo prav pogosto, a se ležeča kolesa zadnja leta vztrajno prebijajo v ospredje in pridobivajo priljubljenost - predvsem po zaslugi hitrostnih rekordov, ki jih kolesarji dosegajo z njimi.
42
PORTRET
Piko - drugačen kot v skakalnem dresu
Obujanje spominov s smučarskim skakalcem z Ljubnega Primožem Piklom po končani karieri
Pikl je za Slovenijo nastopil na zimskih olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, kjer je osvojil 8. mesto ekipno na večji skakalnici in 24. posamično na srednji skakalnici. »Veselim se, da bom tudi na naslednjih olimpijskih igrah, seveda pa jih bom spremljal z drugega zornega kota.«
Najvišjo nagrado, zlati grb Občine Ljubno, je letos prejel nekdanji skakalec Primož Pikl, ki je po končani sezoni letos končal svojo skakalno pot. Za trud, požrtvovalnosti in še marsikaj so našteli v obrazložitvi. Piko, kot ga kličejo prijatelji, se zaradi novih obveznosti podelitve ni mogel udeležiti, a se je vseeno razveselil priznanja, ki so mu ga namenili v domači občini: »Lepo je, da veš, da ti ljudje stojijo ob strani v dobrem in slabem. Nagrado doživljam tudi kot izkaz zaupanja.«
Pikl je v dveh desetletjih, ki jih je tako ali drugače preživel s skakalnimi smučmi, nanizal kar nekaj uspehov, zagotovo pa je po svoje pripomogel k uveljavitvi smučarskih skokov na domačem Ljubnem. Do sedanje zaposlitve serviserja, odgovornega za razvoj za nove skakalne smuči Sport 2000, je Pikl prišel zaradi svoje kariere. V Nemčiji so namreč razvili novo skakalno smučko ( »Smučo,« pravi Piko) in so iskali tekmovalca, ki končuje kariero in ima dovolj izkušenj ter znanja za promocijo. »V bistvu je to prevesilo tehtnico pri odločitvi, ali naj končam kariero aktivnega športnika. Rekel sem si, da bom zagotovo nehal, če bom dobil to delo. Dvajset let sem bil na skakalnicah, deset let v svetovnem pokalu in zagotovo vem, kako se >vrtijo< smučarski skoki.« Čeprav so šele dobro začeli, je menda med skakalci kar precej zanimanja za nove smuči.
Ne »fuzbal«, temveč skoki
Na Ljubnem so se številni mladi ukvarjali s športom. Večina je nihala le med vprašanjem, ali smučarski skoki ali nogomet. Danes 31-letni Pikl je bil menda v otroških letih v precejšnjih dvomih, kateri šport bi mu bolje šel od nog. »Vendar je bil ati bolj za skoke in tudi meni so bili nekoliko ljubši. Za nogomet lahko skličeš prijatelje, greš na igrišče ( »Foršt,« je rekel Piko) in malo igraš. Skoki so čisto nekaj drugega. Ne moreš se kar odločiti in kdaj pa kdaj skočiti. Takoj se pozna, če te leto ali dve ni zraven. Skoki so res bistveno drugačni, pritegnili so me tudi zato, ker gre za individualni šport.«
Brez trdega dela ne gre
Kot pri drugih uspešnih športnikih so tudi pri Piklu imeli pomembno vlogo starši. Brez njihove pomoči ne bi bilo uspehov. »Zdaj gledam mlade v Smučarsko skakalnem klubu BTC Ljubno, ki so zelo dobra ekipa, z veseljem trenirajo in dosegajo uspehe. Jaz sem bil v tistih časih bolj sam in sem zaradi tega potreboval podporo drugih, tudi staršev. Saj ne rečem, da na primer nisem hodil z veseljem na treninge. Drugače je bilo na koncu, zadnjo sezono, ko sem vedel, da ne bom prišel več zraven, in sem pred treningi precej trpel. Toda vedno se je našlo dovolj motivacije, da sem treniral.«
Za vsakim smučarskim skokom se skriva veliko trdega dela. Tekme v zimskem času, vsak konec tedna nekje drugje, poleti pa namesto dopustov nenehni treningi. Dvakrat dnevno šest dni v tednu. »To delo je botrovalo nekaj dobrim trenutkom. Predvsem Planici 2007 in olimpijskim igram,« kot se je izrazil Piko. Olimpijada pač predstavlja želje in sanje vsakega športnika. »Zame je bil to cilj, ki sem si ga zastavil in za katerega sem garal. Meni so se sanje pač uresničile in olimpijsko dogajanje bo za vedno ostalo v spominu. Teh stvari res ne pozabiš.« Sicer je Pikl bolj kot delo izpostavljal druge plati smučarije. »Videl sem veliko sveta, veliko prepotoval, doživel stvari, ki jih, če se ne bi ukvarjal s skoki, nikoli ne bi ... Hvaležen sem za te izkušnje in to življenjsko obdobje.«
Meter več
Priznamo, tudi v naši redakciji smo skupaj z ljubenskimi navijači velikokrat stiskali pesti za Pikla. In niso bili redki primeri, ko je skakalec na treningih zabeležil dober skok, na
»Ko si sam na vrhu zaletišču, imaš skok v glavi in ne slišiš nič okrog sebe. Tako spust po zaletišču kot skok se hitro zgodita, hitreje, kot se zdi. V glavi imaš svoja navodila, razmišljaš, kaj je treba narediti. Kar naenkrat je vsega konec.«
V Planici je vsakogar strah, verjemite. Ni ga, ki bi rekel, da bo skočil brez kančka treme. Vendar je na tej skakalnici prisotno še nekaj drugega: preprosto si želiš skočiti. Ko stojiš na vrhu in pogleduješ proti dnu letalnice, ko naraste tlak in potem tista želja ... Občutek je nepopisen.
»Spomnim se, kako smo z Japonske tri dni potovali domov. Ponavadi pot traja okrog 20 ur, mi pa smo potovali 73 ur, ker je bilo letališče v Londonu zaradi snega zaprto. Zvečer smo prišli domov, zjutraj pa odpotovali naprej.«
tekmi pa je zmanjkal kakšen meter. »Večkrat razmišljam, kdaj in kje bi se dalo kako drugače. Kakšen meter več, stopničko više, boljši rezultat. Toda če pogledam z druge strani: ko sem začel, si nikoli nisem drznil pomisliti, da se bom uvrstil v reprezentanco, da bi za Slovenijo skakal za svetovni pokal ... Tu so vatli pač nekoliko drugačni, saj so skoki zelo
specifičen šport. Za vsakim skokom se skriva veliko dejavnikov, vse se mora, kot rečemo, poklopiti. Od kondicijskih treningov, skakalne opreme do glave. Če nimaš v glavi urejeno, preprosto ne gre. Vsi tekmovalci so praktično na kupu, med skoki je samo nekaj metrov, hitro si lahko deseti ali trideseti. Razlike so strahotno majhne.«
»Za mano sta bili dve slabi sezoni in že sredi zadnje sem razmišljal, če se splača vztrajati. Na koncu, po nekaj dogovorih, je bila odločitev o tem, da smuči postavim v kot, hitro sprejeta.«
Soliden zaslužek
Dobrega skoka, tako je razložil Pikl, se preprosto ne moreš naučiti. »Najhuje je, da pride obdobje, ko dobro skačeš. V bistvu sam ne veš, kaj dobro delaš, zakaj si v takšni formi, zakaj so rezultati dobri. Potem pride slabo obdobje in spet ne veš, kaj počneš narobe, da ne gre. Sam sem veliko delal s psihologi, ki so želeli doseči, da bi najbolje skočil na tekmi. Dve, tri sezone je to šlo, v naslednji sezoni pa nič več, čeprav sem se trudil, da bi naredil vse popolnoma enako kot leto prej. A ni šlo. Nekaj je bilo narobe. Dalo bi se razglabljati, da nisem bil pripravljen, da oprema ni bila prava, da glava ni >štimala< ... Kaj je bilo res, preprosto ne vem. Zoprno je, da bi se najraje skril v globoko luknjo, ko ne gre, ko vsi vrtajo, zakaj ne.«
Seveda na vsaki tekmi svoje naredijo tudi gledalci, čeprav Pikl priznava, da ni bil nikoli rad v središču pozornosti. Raje je bil sam, bolj zase. »Tako in tako sem skakal zase, za svojo dušo. Ampak vedeti je treba, da je tu tudi precej reklame, saj nas plačujejo tudi sponzorji, ki radi vidijo svoje logotipe.« Glede zaslužka Pikl pravi, da mu je na srečo ves čas stal ob strani ljubljanski BTC. V nasprotnem primeru bi nehal že veliko prej. »Zaslužil sem približno toliko kot v spodobni službi. Seveda je drugače pri najboljših, recimo prvih desetih v svetovnem pokalu. Ti skakalci res dobro služijo.«
Za naše
Ljubenski skakalec ni bil prehudega boja s poškodbami. Menda je huje padel samo kot mulec, ko je nekaj dni preležal v postelji. Spremljala ga bosta samo zvin zapestja in gležnja. In seveda veliko odrgnin. Z ljubenskim smučarskim klubom nekdanji as še vedno sodeluje. »Nimam se namena odtujiti, saj so me vsa leta podpirali. Ponudil sem jim sodelovanje in pomoč. Sicer ostajam v Sloveniji, kjer imam prijatelje, prebivališče in ostalo, vendar sem večinoma v tujini.«
Pikl je med kariero poskušal tudi kot študent, saj se je vpisal na eno od celjskih fakultet. Danes pravi, da mu žal ni šlo, saj je bil zelo malo prisoten v Sloveniji. Podobno je tudi zdaj, ko veliko časa preživi na poti. Vožnje v Nemčijo in še kam drugam s kombijem in z ogromno opreme. Med drugim se menda najdeta tudi likalnik in likalna deska, v smehu pove Pikl. Verjetno poznavalcem ni treba posebej razlagati, da kot serviser za smuči li-kalnika ravno ne uporablja za oblačila. »Ne rečem, da ni bilo težko slovo od skokov. Ampak sredi sezone sem bil res živčen, zavedal sem se, da se bo vse obrnilo. Res se je v mojem življenju zgodila velika prelomnica, vendar se zaenkrat vidim v tem poslu. Vprašajte me čez pet, deset let.«
Verjame v naše skakalce
Na vprašanje, za koga bo zdaj navijal na tekmah, se Pikl glasno nasmeji: »Za Slovence, to pa vedno. Seveda je jasno, da boljše rezultate, kot dosegajo skakalci, ki uporabljajo naše smuči, tehtnejši so dokazi, da dobro delamo. Vseeno imajo slovenski skakalci prednost, so prijatelji, ki jih poznam celo življenje. Torej odločitev ni težka. Sam še kako verjamem v slovensko reprezentanco. To so mladi skakalci, ki dosegajo dobre rezultate in uspehe, pred njimi je še veliko možnosti. Se pa seveda spomnim dogajanja pred leti, ko nam ni šlo in smo bili v mnogih očeh najslabši. Današnjo generacijo razumljivo in upravičeno vsi hvalijo, vendar spodbudne besede potrebuješ tudi takrat, ko ne gre.«
Za konec Pikl tako mimogrede le navrže, da skakalne smuči še niso povsem zaprašene. »Tudi potem, ko sem nehal aktivno tekmovati, sem že skakal. Zagotovo bom še skočil, seveda bolj za svojo dušo.«
URŠKA SELIŠNIK
Foto: osebni arhiv
INTERVJU
43
Roman Matek spet pred novimi izzivi
Prejšnji mesec odstavljeni direktor laške Thermane je že pospravil omare v svoji pisarni
Roman Matek, letnik 1956, je svojo poklicno pot kot mnogi z laškega konca začel v Pivovarni Laško. V tovarno je prišel takoj po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki jo je končal v rekordnem času, pri 22 letih. Leta 1986 so ga izbrali za predsednika izvršnega sveta v Občini Laško, funkcijo je opravljal dva mandata, do leta 1994. V začetku leta 1995 je prevzel vodenje Zdravilišča Laško, leto kasneje je magistriral. Na čelu zdravilišča je bil rekordnih osemnajst let.
Roman Matek je bil osemnajst let glava in srce zdravilišča v Laškem. Prejšnji mesec je moral vodenje podjetja prepustiti širši javnosti manj znanemu Andreju Bošnjaku. On pa bo do 1. septembra, ko se mu bo iztekla pogodba, le še član uprave. Tako so zahtevali lastniki oziroma nadzorni svet. Tega sicer naravnost ne pove, vendar je mogoče čutiti, da ga je zamenjava prizadela. Čeprav se tudi sam zaveda, da je čas, ki ga je preživel na čelu zdravilišča, morda bil predolg.
Po odstavitvi je najprej odšel na dopust, zdaj čas v podjetju preživlja skoraj brez dela. Ker nadzorni svet še ni sprejel pravilnika o delu uprave, ne sme namreč o ničemer odločati in nič podpisati. »V teh dneh sem pospravil vse omare v pisarni,« se nasmehne. Da bi odstranil okostnjake? »Ne. V mojih omarah nikoli ni bilo nobenih okostnjakov,« odločno odgovarja.
Povsem jasno je, da bo Thermano kmalu zapustil. Pravi, da bo počakal do izteka pogodbe oziroma do takrat, ko bo nadzorni svet odločil, kaj bo naredil z njegovo konkurenčno klavzulo. Zaradi svojega znanja in imena, ki si ga je ustvaril, ima ponudb za novo službo veliko. Ne samo doma, tudi v tujini, kjer so si ga zapomnili zlasti leta 2011, ko je dobil evropsko priznanje za najboljšega menedžer-ja jugovzhodne in srednje Evrope.
Roman Matek o Thermani še vedno govori kot o »našem podjetju«. Tudi zato najbrž z grenkobo pove, da sta se z novim predsednikom uprave do zdaj »družila« le tri ure.
Odločitev nadzornega sveta je bila najbrž kar velik šok?
Niti ne. Zaradi vsega, kar se je v zadnjem letu dogajalo v nadzornem svetu, sem nekaj takšnega pričakoval. Zakon namreč dopušča možnost, da nadzorni svet eno leto pred iztekom mandata imenuje novo upravo ali podaljša mandat stari in tako zagotovi stabilnost podjetja. Čeprav so v našem nadzornem svetu vedeli, da se mi izteka pogodba, pred enim letom nihče ni pokazal zanimanja za pogovor z mano o morebitnem nadaljevanju mandata. Zato me takšen razplet ni presenetil. Vendar bi bilo bolj enostavno in tudi bolj pošteno, če bi mi naravnost povedali, da nisem predviden za nadaljevanja mandata. Raje kot to so objavili razpis za direktorja, na katerega sem se seveda prijavil, vendar tako kot tudi vsi drugi prijavljeni nisem bil izbran. Spremenili so statut in razširili upravo, nazadnje pa so za predsednika uprave imenovali človeka, ki je prišel v podjetje na osebno povabilo. Res bi se lahko bolj iskreno pogovorili. To bi zelo cenil, nobene zamere ne bi bilo. Prav tako kot sprejemam tudi to, da lastnikom oziroma nadzornemu svetu pač nisem všeč.
V ozadju je najbrž še kaj drugega kot le vprašanje, kdo je komu všeč.
Ne vem, to je treba vprašati člane nadzornega sveta. Osemnajst let na čelu podjetja je res zelo dolga doba. Verjetno je direktor s tako dolgim stažem zanimiva tarča za kakšne interesne skupine ali za kakšnega mladega povzpetnika, ki bi rad napredoval v svoji karieri.
Osebno povabilo daje občutek, da za njim stoji nekaj več kot samo tako imenovana naravna zamenjava vodstva.
Kdo bi vedel. A rad bi poudaril nekaj drugega. V razpisu, ki ga je objavil nadzorni svet, je bilo zapisanih tudi pet ali šest pogojev, ki jih mora izpolnjevati direktor Thermane. Treba je bilo predložiti tudi načrt razvoja za podjetje. Zanimivo je, da je nadzorni svet zavrnil vse prijavljene, tudi mene, in raje v podjetje pripeljal svojega človeka, proti kateremu seveda nimam nič. Vendar kolikor vem, novi predsednik uprave ob imenovanju ni predložil programa dela in tudi nadzorni svet naj ne bi preveril, ali izpolnjuje pogoje,
»Tako kot banke vse zaračunajo, smo tudi mi pred tremi leti NLB zaračunali pripravo podatkov, ki jih je potrebovala za prospekt pri prodaji svojega in še deleža nekaterih drugih lastnikov zdravilišča. Najbrž sem se jim zaradi tega zameril in so mi pritisnile prvo črno piko.«
zapisane v razpisu. Po mojem bi moral tisti, ki pride v podjetje na osebno povabilo, izpolnjevati še več pogojev in ne samo tiste, zahtevane v razpisu.
Nadzorni svet Thermane vam gre očitno zelo na živce.
Ne gre samo za nadzorni svet Thermane, to je vseslovenski problem. V Kodeksu upravljanja javnih delniških družb, ki je strokovno odlično napisan, a ga v praksi le malokdo upošteva, je med drugim zapisano, da bi morala biti polovica članov nadzornega sveta neodvisnih, torej takšnih, ki niso neposredno povezani z družbo ali njenimi lastniki. Pomemben pogoj so tudi ustrezne delovne izkušnje s področja vodenja in upravljanja. Kako naj član nadzornega sveta nadzira upravo, če nikoli ni bil v upravi? In tako kot marsikje drugje so tudi v nazornem svetu Thermane zgolj zastopniki kapitala. Neodvisnih strokovnjakov s širino ni. Zato ni čudno, da se dogaja, kar pač se.
V sicer skopih pojasnilih so predstavniki nadzornega sveta Thermane poudarili, da so že nekaj časa zelo zaskrbljeni, ker je finančno stanje podjetja slabo.
To ni res, to je zelo daleč od resnice. Na skupščini, ki je bila junija, so delničarji soglasno podprli lansko poslovno poročilo in tudi razrešnica upravi je dobila soglasno podporo. Skupščina se je seznanila tudi s podatki o letošnjem poslovanju in prav nihče ni dejal, da so slabi. Samo tri dni po skupščini pa je nadzorni svet te iste poslovne rezultate ocenil kot katastrofalne. To je popolnoma nelogično.
Najverjetneje so pripravljali teren za tisto, kar je sledilo ...
To je vaše mnenje, jaz o tem raje ne bi govoril.
Vendar je res, da je Thermana hudo zadolžena.
Struktura naše bilance ni slaba, meni se zdi popolnoma normalna, saj imamo 35 odstotkov lastnega kapitala. Nekatera podjetja poslujejo z negativnim kapitalom, a pri njih še nihče ne vpije, da gori streha. Moram poudariti, da smo bili pri financiranju naložb zelo previdni. Uporabili smo lastna sredstva, dokapitalizacije in dolgoročna posojila. Ko smo leta 2006 začeli, še ni bilo krize in vse je kazalo, da se bo zgodba dobro izšla. A se je potem slovenski bančni trg zrušil in finančnih virov že nekaj časa ni na razpolago. Kar zdaj potrebuje Thermana, sta reprogramiranje obstoječih obveznosti in sklenitev takšnega dogovora z bankami, da bo financiranje podjetja še naprej znosno. To je naloga, ki sem si jo zastavil za letos, vendar jo bo namesto mene moral opraviti nekdo drug. Sicer pa je treba poudariti, da kriza pesti večino slovenskih zdravilišč, ne le Thermane.
V	nadzornem svetu je mogoče slišati tudi očitke, da vam je sicer uspelo nekoliko oklestiti stroške poslovanja, premalo pa ste naredili za povečanje prihodkov.
Žal že pokojni strokovnjak na področju turizma Rok Klančnik je že pred časom opozoril, da se upad družbenega proizvoda dvojno pozna v turizmu. Vse to občutimo letos, saj se je s padcem kupne moči krepko zmanjšal obisk domačih gostov. Če ne bi bili usmerjeni na svetovni trg, bi bila kriza še večja. Thermana je namreč že lani rast dosegla samo zaradi tujih turistov.
Novi predsednik uprave rad pove, da je krizni menedžer in da si je na tem področju nabral veliko izkušenj. Iz tega bi lahko sklepali, da je zdravilišče res v veliki krizi, morda celo tik pred propadom in zato nujno potrebuje rešitelja.
Kriznega menedžmenta in kriznih me-nedžerjev ni, to je samo izraz. Vsak dober direktor mora obvladovati tudi krizo. Vendar mnogi krizni menedžment razumejo kot nekoga, ki bo podjetje poslal v stečaj ali poskrbel za njegovo poceni prodajo. Takega kriznega menedžmenta Thermana ne potrebuje in si ga tudi ne zasluži.
V	kakšni kondiciji je torej Thermana?
Ko sem 15. julija novemu predsedniku
»Lahko bi mi naravnost povedali, da jim nisem všeč.«
uprave predal posle, sem mu povedal, da je Thermana junija tekoče poslovala pozitivno, nekaj minusa je le zaradi obresti. Tudi v celem polletju je, če bi prišteli okrog milijon evrov, ki nam jih država še vedno dolguje na račun lanske poplave, rezultat približno nič, torej brez izgube.
Pa vas v teh osemnajstih letih res ni nikoli zagrabilo, da bi sami odšli iz zdravilišča in sprejeli še kakšen drugačen izziv?
Res sem po naravi športnik, rad tekmujem in dosegam uspehe na različnih področjih, vendar novih izzivov nisem potreboval, saj sem jih imel v zdravilišču dovolj. V času mojega vodenja Zdravilišča Laško oziroma današnje Thermane smo naredili veliko novega in dosegli zavidljive uspehe.
Številke so res vredne spoštovanja. Ko ste prišli v zdravilišče, je v njem delalo 160 ljudi, danes jih je okrog 500, čisti prihodki od prodaje so se v tem času povečali za skoraj desetkrat, kapital podjetja je z dveh milijonov evrov zrasel na skoraj 28 milijonov evrov .
Leta 1995, ob mojem prihodu, se je zdravilišče ukvarjalo predvsem z medicinsko rehabilitacijo, turizma skorajda ni bilo. Najprej smo se iz javnega zavoda preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo, nato se je začela gradnja. Najprej je prišel na vrsto zunanji bazen, prenovili in razširili smo obstoječi hotel, leta 2002 smo zaorali ledino na področju varovanih stanovanj in depan-danse prenovili v enega najbolj kakovostnih domov za starejše v Sloveniji. Potem se je začela širitev dejavnosti. Thermana Laško je danes veliko konkurenčno podjetje z jasnimi in s kakovostnimi programi na področju medicinske rehabilitacije, zdravstvenega turizma, wellness in tudi kongresnega turizma. Lani smo imeli rekordno število nočitev in najvišjo stopnjo zasedenosti hotelskih zmogljivosti med slovenskimi zdravilišči.
Najbrž ni veliko zdravilišč, ki so v dokaj kratkem času dosegla tako veliko?
Smo zdravilišče z najhitrejšim razvojem. Danes se uvrščamo med pet največjih, pred nami so le Rogaška Slatina, Moravske Toplice in Terme Čatež, za nami so Terme Olimia.
Vsi večji lastniki Thermane so že pred časom napovedali, da bodo prodali svoje deleže. Podpirate prodajo podjetja ali ste morda proti in je tudi to eden od razlogov, da danes niste več direktor?
Prodajo Thermane podpiram, saj bi bilo dobro, da čim prej dobi stabilne lastnike, ki jim je mar za svojo lastnino. Kmalu bo tri leta, odkar so nas začeli prodajati. Ustanovili so konzorcij pod vodstvom NLB, kako poteka prodaja, pa ne vem. NLB smo takrat dali vse podatke, ki jih je potrebovala pri pripravi prospekta za prodajo. Ker tudi banke zaračunavajo vse svoje storitve, smo tudi mi zahtevali plačilo za pripravo teh podatkov. Najbrž sem se jim zaradi tega zameril in so mi pritisnile prvo črno piko.
Koliko delnic podjetja imate?
Približno tri odstotke. Nazadnje sem jih kupoval pred petimi leti.
Jih boste obdržali, ko boste šli iz podjetja?
Seveda. Delnice Thermane so dobra naložba.
V osemnajstih letih ste si poleg pohval nabrali tudi kar precej očitkov. Ljudje so radi rekli, da niste poskrbeli samo za razvoj zdravilišča, ampak tudi za svoj žep.
Takšne čvekarije so med Slovenci povsem običajne, zato se z njimi ne ukvarjam. Moja plača nikoli ni bila skrivnost. Za slovenske razmere sicer ni bila majhna, vendar je treba vedeti, da sem vodil podjetje, ki sodi med sto največjih v Sloveniji. Prav tako je treba tudi vedeti, da se moje ime nikoli ni znašlo na seznamu najbolje plačanih me-nedžerjev.
JANJA INTIHAR Foto: SHERPA
44
FOTOREPORTAŽA
Končan je prvi del obnove v Ce šernove in Stanetove ulice ter Li Razlagove ulice in Savinovo ter vse dotrajane javne površine, zam sta tudi javna razsvetljava in urba vse komunalne, energetske in tel celotne naložbe je znašala 4,7 m: unija prispevala dobra 2,5 milijc stnega središča, vreden 3,4 milijt Glavnem trgu začeli delavci pod prijavilo na razpis mestne občine mestnih ulic in trga zamenjal del največjega celjskega gradbinca, zmogel opravljati prevzetega dela
Mesto naredijo ljudje ...
... a polepšajo ga tudi tlaki
Obnovljeno mestno jedro so Celjani zadnje tedne spet odkrili
Pogled v sončni zahod iz Stanetove ulice v prehod na mestno tržnico
Celjane, v zadnjih letih vajene večerno-nočnega mrtvila, preseneča, koliko ljudi se v zadnjih tednih zbira v mestnem središču.
Nočni pogled z mestne zvezde
Minula sobota je bila zadnji dan za konec prvega dela obnove starega mestnega jedra v Celju. Za ta teden je tako ostala le namestitev kovane mreže na vodnjak iz leta 1781, ki so ga med deli odkrili in zatem obnovili v Prešernovi ulici pri stičišču z Glavnim trgom. Ob tem so minule dni dokončali še predstavitev rimske ceste v Savinovi in Prešernovi ulici, saj so v Celju še čakali na naročene kovinske odlitke. Še nekaj tednov pa bo trajalo, da bodo v Savinovo ulico vrnili tri javorje, ki so jih med obnovo prevzeli v oskrbo vrtnarji v Simbiu.
A večji del mestnega središča bo novo podobo dobil šele konec maja prihodnje leto, ko naj bi se končala tudi obnova Glavnega trga in cele Stanetove ulice s trgom pred Mestnim kinom Metropol. Da bo mesto res živelo, pa morajo poskrbeti ljudje. In če jih bo v središču mesta toliko, kot jih je bilo v zadnjih tednih, bo kmalu pozabljeno tudi mrtvilo zadnjih let.
V mesto po osvežitev? V Celju že!
Obnova, ki se je začela aprila lani, bi morala biti končana maja letos, a je bilo že sredi lanskega poletja ob daljši prekinitvi del in zamenjavi izvajalca jasno, da to ne bo mogoče. Svoje sta dodali še s snegom bogata dolga zima in deževna pomlad. Meščani so nad raz-kopanim mestnim jedrom vse bolj dvigali roke in kot je bilo mogoče slišati v marsikaterem mestnem lokalu, se je to močno poznalo tudi pri prometu. A zdaj, ko so mestne ulice in Krekov trg že nekaj časa prehodni, se zdi, kot da je vse to pozabljeno. Ljudje se vračajo v mesto. Pravzaprav že dolgo v popoldanskih in večerno-nočnih urah v središču Celja ni bilo mogoče srečati toliko ljudi kot v zadnjih tednih.
Minuli četrtek je bil s krepko preseženimi 39 stopinjami Celzija v Celju najbolj vroč dan letošnjega poletja in asfalt v Prešernovi ulici je še okrog pol osmih zvečer dobesedno puhtel od vročine. A tako po Prešernovi kot naprej po Stanetovi in Linhartovi
ter Lilekovi ulici ni manjkalo sprehajalcev. V parih ali skupinah, peš in žal po peš coni tudi na kolesih in motorjih, nekateri z otroškimi vozički, drugi s pasjimi prijatelji ... Gostinski vrtovi pred lokali na območju prenovljenega mestnega jedra so bili več kot polovično zasedeni, medtem ko je bila prava gneča ob fon-tani na Krekovem trgu. Če je ta spomladi večinoma jezila ljudi, v četrtek nismo našli nikogar, ki nad njo ne bi bil navdušen. »Prava osvežitev je, zdaj se prihajamo hladit v mesto,« so bile zagotovo največkrat slišane besede, prav nobena od dvanajstih šob fontane pa ni bila niti za trenutek prazna. Otroci so na »svojo« čakali po več minut ...
Zaenkrat le pohvale
Prava sitnoba sem se zdela sama sebi, ko sem vrtala v ljudi in spraševala, kaj jim ni všeč, kaj bi moralo biti po njihovem mnenju v mestu drugače narejeno. So svetilke javne razsvetljave previsoke? »Vas kaj >žuli< tale klop-
V vročih julijskih in avgustovskih dneh žitev izbrali otroci. Tudi najmlajši ... It je zaradi dodanega broma voda v font; občini pojasnjujejo, da je brom z ekološ ga poznamo v bazenskih vodah. Ker voi dodajanje dezinfekcijskega sredstva ni kar je zapisano tudi na bližnjih tablah. (
ca, brez naslonjala najbrž ni posebej udobna? Pa tlak? Se vam ne zdi preveč gladek, kako bo le pozimi? Se vam ne zdi, da manjka zelenja?« A so me ljudje le bolj kot ne začudeno gledali, kaj sploh hočem. Naj le malo bolje pogledam okrog, da je Celje lepo mesto, so me prepričevali. In če pošteno priznam - mi je bilo tokrat prepričevanje prepričane celo všeč. Razlit IVANA STAMEJČIČ žec ...
Foto: SHERPA sprav
Večer je čas za prvo pomoč mestnim drevesom. Lipe, za katere v Celju upajo, da bodo preživele obnovo, zalivajo celjski poklicni gasilci.
Med obnovo odkrit vodnjak čaka še na zaščitno kovinsko rešetko. V njem bo namreč zaradi zaščite lesenega temeljnega oboda ves čas voda.
Rimska cesta je v Savinovi ulici in vse do južnega roba Prešernove ulice zdaj označena s posebej izdelanimi okroglimi kovinskimi odlitki in v tla vdelano označevalno tablo.
Tudi o
FOTOREPORTAŽA
45
/1 ft
Zgodovinska svetilka pred Celjskim domom
lju. Zajemal je območje dela Pre-lekovo ulico, Krekov trg z delom Linhartovo ulico. Obnovljene so lenjani tlaki in nekaj dreves, nova ina oprema. Sočasno so zamenjali lekomunikacijske vode. Vrednost ilijona evrov, od tega je Evropska jna evrov. Drugi del obnove mejna evrov, bodo konec avgusta na jetja Mineral, ki se je tudi edino . Lani poleti je Mineral pri obnovi lavce družbe Ceste mostovi Celje, ki zaradi finančnih težav ni več
Nova urbana oprema
so fontano na Krekovem trgu za osve-i če je nekatere Celjane zaskrbelo, da ani nevarna za zdravje otrok, v mestni kega vidika bolj sprejemljiv od klora, ki la v fontani kroži v zaprtem sistemu, je ujno - voda iz fontane seveda ni pitna, Foto: TimE)
za kolesa
Ulične svetilke
Fuj in fej!
Moteče zaščitne ograje
Kljub temu, da je obnova dela mestnega jedra končana, je po ulicah in na Krekovem trgu ostalo postavljenih kar precej zaščitnih ograj. Te so tiste, ob katere se je vendarle »spotaknila« večina sogovornikov.
Kot pojasnjuje župan Bojan Šrot, so zaščitne ograje ostale povsod tam, kjer dela še niso v celoti končana. Tako bo ograja pri fontani ostala, vse dokler ne bo razrešeno, kdo je odgovoren za napake, ki so se pokazale pri poskusnem obratovanju. Nepravilno in slabo položen cevovod fontane, zaradi česar je voda odtekala mimo zbiralnika, so za delavci CMC že popravili
delavci Minerala. Pri tem so v mestni občini nekaj dodatnih stroškov uveljavljali z garancijami, zdaj pa je naloga nadzornika, da do konca razčisti, kdo je odgovoren. Kot še pravi župan, bo na fontani potrebnih še nekaj popravkov. V reže ob fontani se zdaj nabira listje, ki maši nekatere šobe, zato potem curki niso enakomerni. Potreben bo dodaten filter za povratno vodo, zdajšnji jašek pa bodo nadomestili s hidravličnim, da bo čiščenje lahko opravil en sam delavec.
Glede na to, da se bo še pred koncem meseca začel drugi del obnove starega mestnega jedra na Glavnem trgu in v nadaljevanju Stanetove ulice, bodo zaščitne ograje delavci Minerala najbrž le prestavili na nova delovišča.
ANKETA
o pivo? Ne, ob stojalu ulične svetilke v Lilekovi ulici se je olajšal velik štirino-Ob pohojenih cigaretah in na prenovljen tlak prilepljenih žvečilkah bo prav po-ljanje za nevestnimi pasjimi lastniki eden od izzivov čiščenja mestnih tlakov.
Anja Čerenjak: »Obnovljeno mestno središče mi je res všeč, le na Krekovem trgu me moti, da se po njem vozi preveč kolesarjev in motoristov. Te dni je zelo vroče, zato bi bilo morda dobro, če bi bilo tukaj vsaj malo trave in bi bil vsaj del trga pokrit z nadstreškom.«
Dijana Čerenjak: »Celje je zdaj čudovito, le kakšna pipa s pitno vodo manjka. Mestna oprema se lepo zliva z arhitekturo, sploh mi je všeč fontana. Zelo dolgo sem živela v mestu in v mestnem središču razen senčnih gostinskih vrtov in manjših zelenic nikoli ni bilo več zelenja. Mislim, da ima Celje dovolj blizu mestni park, mogočnega drevesa na Krekovem trgu pa si ne predstavljam prav dobro.«
b pol desetih zvečer je še prijala osvežitev ob fontani na Krekovem trgu.
Peter Planinšek: »Nimam pripomb, prav zabavno je. Na Krekovem trgu imajo otroci brezplačno mestno kopališče. Svetilke, klopce in koši so v redu, le glede stojal za kolesa smo malo ugibali, čemu bi lahko služila. A ko si obenj postavil kolo, ti je bilo hitro jasno ... Turistov v Celju je več, kot si mislimo, predvsem tujcev je veliko. Včeraj sta mi dva Dubrovčana rekla, da imamo dobre možnosti za razvoj turizma, a da žal ni videti, da bi se kdo v mestu načrtno ukvarjal z razvojem te dejavnosti.«
Mirjana Ilič: »Ko bi bilo celo Celje tako urejeno, kot je zdaj središče mesta, ali ko bi uredili vsaj še predel ob Mariborski, kjer zdaj živijo Romi. Z vnukom Tijanom velikokrat prideva na Krekov trg in medtem ko se igra na fontani, sama posedam na klopci. Prav udobna je. Trg in glavne ulice so lepo razsvetljene, v stranske ulice pa bi morda lahko postavili še kakšno svetilko. Čeprav je obnova trajala več kot leto, se je splačalo potrpeti in tudi obnove Glavnega trga se že veselim.«
46
PODLISTEK
ZGODBE IZ KAMRE
I SLkamra
www.kamra.si
Vir: Vladimir Šlibar: Kuharca ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje 2003.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (15)
Juhe in jušne zakuhe
Prve juhe segajo v čas okoli 7500 let pred našim štetjem, ko je začel človek uporabljati lončevino, primerno za kuhanje. Stari Grki so poznali enolončnice iz luščenega ječmena, pese, boba, graha, leče z dodatkom mesa ali rib. Znana je tako imenovana špartanska črna juha iz krvi z dodatkom kisa, zelja in še nekaterih začimb. Iz stare Grčije sta znani še lidijska (meso, riban kruh, frigijski sir, koper in mastna juha) in ribja juha (riba, kaša, koriander, česen, čebula, koper in voda; vse skupaj so poškropili z močnim kisom in dodali poper ter figov sok).
Rimski pisec Apicij v svo- kašo. Poznali so tudi juhe iz
jem delu o kuhanju piše o kašah in juhah, Plinij pa omenja juho pri Germanih, ki se je imenovala »mus«. Vanjo so dali žitno moko in izluščeno
stročnic, zelenjave, divjačine in mesa, poleg tega pa mlečno, močnato in pivovo juho.
V srednjem veku so poznali večji izbor sestavin za
Komplet krožnikov
kuhanje juh. Znane so bile mesne juhe (iz različnih vrst mesa in rib), iz mleka in jajc, različnih vrst repe, redkvice, čebule, pora, korenja, zelja, špinače, kreše, kopriv in druge listnate zelenjave.
Na severni strani Alp je bila v tistem času znana mešanica iz črnega kruha, vode in kaše, kuhana v kotlu. V njem so pogosto kuhali različne kaše in jim za boljši okus dodajali kose različnega mesa (kokošje, zajčje ...), zelje in drugo zelenjavo ter rženo ali grahovo moko. Takšne juhe ali enolončnice so bile marsikje osnovna hrana do 18. stoletja.
V 12. in 13. stoletju so pripravljali tudi »špehovo« in zelenjavno juho, juho iz različnih žit (ječmen, proso, rž), celo juho iz žira, pripravljali pa so jo tudi iz kislice in vina.
Nove vrste zelenjave iz Amerike
Nekatere nove vrste zelenjave in začimbe (koruza, topinambur, paradižnik in krompir), ki so jih pripeljali iz Amerike v 16. stoletju, zaznamujejo tudi juhe. Že v 16.
in začetku 17. stoletja se je v Italiji pojavila krompirjeva juha z repo in s korenjem. V prvi nemški kuharski knjigi iz leta 1581 je omenjenih 63 juh, med njimi grahova, ječmenova, konopljina, ribja, mlečna, zeljna, sirova, jajčna, vinska, pivova, sladka, juha s kaprami, makova in datljeva. Iz tega časa izvira tudi »olla potrida« (leni lonec), ki izvira iz Španije.
Izvleček svežega mesa za juho je prvi naredil Justus Liebig leta 1847. Knorr je v osemdesetih letih 19. stoletja začel industrijsko proizvodnjo mok iz zelenega graha, leče, fižola, sage in tapioke za pripravo juh. Švicar Julius Maggi je v istem času prvi pripravil instant juho iz graha in fižola.
Juhe, kot jih poznamo danes, so se pojavile v 17. stoletju, v času Ludvika XIV. Rad je imel zelenjavo in juhe iz brstičnega ohrovta in bro-kolija. Po običaju dunajske kuhinje iz 18. stoletja je bila juha glavna jed.
Priročnik Nova salzbur-ška kuharska knjiga iz leta
Žličnik
1719 opisuje 417 juh. V tistem času so bili v juhah modni že različni dodatki, na primer žemljine rezine, koščki različnega mesa,
drobovina ali ribje ploščice. Pripravljali so tudi cmočke iz telečjega mesa z dodatkom mozga ali maščobe, žemelj, jajc ...
novi tednik
Avtorica 2. potopisa v poletni akciji Novega tednika je Darja Arh Centrih iz Šmartnega ob Paki. Po poklicu je učiteljica, ki poučuje angleščino ter izbirni predmet francoščino na Osnovni šoli Ljubečna. Strelka po horoskopu ima rada potovanja. Na potepe v bližnje države, še posebej v Francijo, se je večkrat odpravila že v študentskih časih. »Vesela sem, da sem na teh potepih spoznala toliko novih prijateljev, s katerimi prek spleta ostajam v rednih stikih. Še lepše je, ko se obiščemo in kakšno rečemo na štiri oči.« Njen moto je: »Človek je najbolj prilagodljivo bitje.« In tega se, po njenih besedah, zagotovo zaveda vsak, ki potuje, saj mora velikokrat pozabiti na svoje navade, vsakodnevno rutino, način prehrane. »A vse to se lahko preživi, če le imamo za to dovolj volje,« pravi avtorica tokratnega potopisa.
Avtorica 1. potopisa Tanja Koštomaj - na fotografiji v pristaniškem mestecu Elmina, kjer je najstarejša trdnjava v Gani ter tudi najstarejša trdnjava, ki so jo v Afriki postavili Evropejci - ima korenine v Kozjem, danes pa živi v prestolnici. V Ljubljano jo je s Kozjanskega popeljala želja po študiju mikrobiologije. Ljubi pa tudi potovanja, ki so za Tino kot droga: »Večkrat ko potuješ, večje je hrepenjenje po novem raztezanju kril. Včasih je treba le poleteti. Višje letiš, več je možnosti, da ostaneš!«
Potopis po izboru naših bralcev
Do konca avgusta vam bomo ponudili pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika v okviru ene od naših treh poletnih akcij. Izberite najboljši potopis oziroma tistega, ki vas bo najbolj navdušil. Kako?
Do vključno 2. septembra bomo zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis, ki nam jih boste poslali po pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
In nagrada? Med vsemi originalnimi kuponi bralcev - kopije ne veljajo - bomo izžrebali enega, nagradili pa bomo tudi pisca zmagovalnega potopisa. Rezultate bomo objavili v prvi septembrski številki, v četrtek, 5. septembra. Glasovanje se začenja ...
Izrežite in pošljite kupon:
Kupon
Avtorica potopisa št. 3. je Maja Drčar, doma iz občine Tabor. Po izobrazbi je diplomantka evropskih študij, trenutno pa absolventka magistrskega programa Diplomacija. Zvesta je misli Sv. Avguština:« Svet je knjiga in tisti, ki ne potujejo, berejo le prvo stran.«
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
GSM/E-NASLOV:
Glasujem za potopis pod zaporedno št.
a a a a a
Potopis mi je bil najbolj všeč, ker...
PISMA BRALCEV
47
V spomin
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Odmev
Vročino
uženemo ... z vodo
V	Novem tedniku, št. 36, 8. avgusta 2013, se je uredništvo lotilo suše. Vključena je tudi zgovorna fotografija struge Savinje na južnih vratih Celja v smeri proti Laškemu s komentarjem, da tako nizkega vodostaja Savinje in požga-ne trave ob nabrežju Celjani ne pomnijo že vrsto let in da deluje strašljivo, kar je dobro vidno iz perspektive Starega gradu. Res je strašljivo.
Pove nam, da naši kraji le niso tako bogato vodnati, kot so nas začeli prepričevati evroseli za uveljavitev evropske direktive o vodah. Toda ne pišem zaradi tega. V zadnjih mesecih smo večkrat stali ali se vozili skozi oblake prahu po vse bolj odvratnem cestnem koridorju proti Laškemu. V okviru protipoplav-nih ukrepov so kopači zagrizli v naplavine, nanesene ne bregove Savinje od mostu navzdol do Tremerij. Struga je pokazala podobo izpred 75 let, ko je bila (1935-1938) z javnimi deli izvedena regulacija Savinje, ki so jo zdaj »odkrili«. Zame ni strašljiv samo pogled na sušno korito, temveč pogled na nevidno, odstranjeno veliko količino nanesenih zemljin. Iz podatka o 3 do 4 metre debelih nanosih na bregovih Savinje lahko izračunamo, da to pomeni od Celja do Tremerij več sto tisoč kubičnih metrov zemljine neznane vsebine. Ob začetku del so ribiči v Laškem ugotavljali močno zamuljenje rečnega dna. Odkopane zemljine so »po zdravi kmečki pameti« očitno pošiljali z rečnim tokom naprej, ostalo pa so odvažali in odlagali na neznane lokacije. Kamioni so nepokriti razvažali izkopanine. Nikjer nisem zasledil, da bi bila opravljena analiza teh naplavin, ki so bile zagotovo materialni »zapis« zgodovine tričetrtstoletnega onesnaževanja Savinje, naplavljenega iz povodja odtokov/pritokov Savinje.
V	različnih občasnih zapisih v dnevnem časopisju lahko beremo res srhljive podatke o starih bremenih, onesnaženosti tal, podtalnice in zraka v Celjski kotlini, ki je zaradi dolgoletne industrijske zgodovine preobremenjena predvsem s težkimi in z drugimi kovinami ter s kemikalijami, ki so posledica intenzivnega kmetovanja, ki se jim zdaj pridružujeta še delujoča industrija in promet.
Do pred desetimi leti, ko je bila zgrajena čistilna naprava za mestne odplake, je ves »material« iz skoraj deset tisoč greznic, vključno iz bolnice ... odneslo v Savinjo. Poplave pa
so še dodatno »počistile« teren.
Eden od dnevnih časopisov je že leta 2006 objavil srhljiv podatek, izsledke kemijskega inštituta, da je območje stare cinkarne, na katerem je desetletja potekala proizvodnja praženja cinkove rude in talilnica cinka, onesnaženo s težkimi kovinami ... Ugotovil je ekstremne vrednosti težkih kovin, mineralna olja, zakopane industrijske odpadke, vkopane rezervoarje in podzemno tehnološko kanalizacijo.
Temu dodajmo kadmij v prahu s celjskih streh in podstrešij. Ne samo kadmij, spomnite se slavnega modrega oblaka najbolj strupenega azbesta nad takrat bodočim Tehnopolisom. Le kam je ta prah izginil? Še sedanja cinkarna proizvede 400.000 ton odpadkov.
Sedanji odgovorni ugotavljajo, da gre »na področju med Kidričevo cesto in Vo-glajno za 13.600 kubičnih metrov zemljine, ki ima oznako nevarnega odpada, in da je bistvo sanacije, da se material ne sme nikamor odvažati. Mora se obdelati po metodi, ki ne bo povzročala zapraševanja in izpiranja zemljine v podtalnico ... Pri tem je jasno, da izvajalec odpadkov ne bo odvažal, ker v Sloveniji za take odpadke nimamo ustreznega odlagališča, odvoz v tujino pa bi bil izjemno drag« ...
To lahko razumemo samo tako, da bodo akterji, znani po spretni uporabi evropskih sredstev, vse skupaj še naprej, kot do zdaj, skladno z znamenito zdravo kmečko pametjo prepustili reševanje tega problema času, učinkovanju padavin in poplav, posledični eroziji, izpiranju in odnašanju kontaminirane zemljine v gravitacijsko delujoče vodne tokove.
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Modri telefon
Ekološki otoki za vse ljudi
Bralec iz Celja se sprašuje, kako je z odlaganjem odpadkov v zabojnike na ekoloških otokih. Če s tem še do nedavnega ni bilo težav, se zdaj pojavljajo zlasti v mestu. Sam ima zelo slabe izkušnje z odlaganjem stekla in papirja na dveh ekoloških otokih v neposredni bližini trgovine Mercator v Novi vasi.
Ko so v začetku leta v javnem podjetju Simbio začeli zaračunavati odvoz bioloških odpadkov in določili cene za odvoz mešanih komunalnih odpadkov ter embalaže glede na velikost zabojnikov in pogostost praznjenja, so ljudje postali pozornejši. Nekateri stanovalci v strnjenih blokovskih naseljih, kjer so ekološki otoki postavljeni v neposredni bližini posameznih blokov, so tako prepričani, da so tudi ekološki otoki namenjeni zgolj njim in odganjajo občane, ki odpadke pripeljejo od drugod. Ob tem nas je drugi bralec z območja Lave opozoril, da se ob praznjenju zabojnikov za steklo večkrat zgodi, da ostane na območju ekološkega otoka razsuto razbito steklo.
Helena Kojnik iz podjetja Simbio je razložila: »Ekološki otoki, torej mesta z zabojniki za papir, steklo in embalažo, stojijo praviloma na javnih površinah, v te zabojnike pa lahko ločeno zbrane odpadke iz gospodinjstev odlagajo vsi občani, ne glede na to, kje stanujejo, torej tudi mimoidoči. Po predpisih mora biti ekološki otok postavljen za območje s petsto prebivalci. V naši regiji presegamo predpisano normo, saj sta postavljena po dva ekološka otoka za petsto prebivalcev. Velja torej, da četudi nekdo ne biva v neposredni bližini ekološkega otoka, lahko tam odlaga odpadke, ki se jih nato reciklira. To, da so ekološki otoki namenjeni vsem občanom v regiji, ne glede na to, kako oddaljen je njihov dom od otoka, ves čas ponavljamo s pomočjo različnih oblik komuniciranja z javnostmi. V kolikor se na določenih območjih ta problem ponavlja, lahko tudi neposredno obvestimo stanovalce, da je uporaba ekoloških otokov namenjena vsem ljudem in ne zgolj njim.«
Za razliko od zabojnikov na ekoloških otokih so zeleni zabojniki za mešane komunalne odpadke in rumeni zabojniki za embalažo, ki se praznijo izmenično, ter rjavi zabojniki za biološke odpadke postavljeni na zasebnih površinah. Vanje lahko odlagajo odpadke samo tisti, ki plačujejo storitev odvoza odpadkov na tem zbirnem mestu, pojasnjuje Kojnikova.
Zabojniki za steklo
»Zabojnike za steklo z ekoloških otokov naši delavci praznijo na poseben način, tako da namestijo odprtino zabojnika neposredno na vozilo. Včasih se res zgodi, da ob nameščanju zabojnika zdrsne na tla kakšna steklenica ali drug steklen izdelek. V tem primeru morajo naši delavci območje ekološkega otoka pomesti in odstraniti razsuto steklo. V primeru, da tega ne storijo, prosimo občane, naj nam sporočijo, na katerih ekoloških otokih se to dogaja, saj bomo le tako lahko ukrepali,« pojasnjuje Helena Kojnik.
IS
Janez Cvirn
(22. 4. 1960-7. 8. 2013)
Naključje je naneslo, da v slabih treh letih drugič brskam za spomini na prijatelja, profesorja in mentorja prof. dr. Janeza Cvirna. Prvič sem se te naloge lotil na prošnjo mladih raziskovalk, ki so pripravljale njegovo biografijo; tako njemu kot meni pa se je tedaj vse skupaj zdelo sicer lepo in pozorno, a tudi nekako prezgodaj, saj je pred človekom, ki je komajda dopolnil petdeset let, vendarle še bogato in uspehov polno obdobje... Tokratno pisanje in spominjanje pa je trpko, prežeto z grenkobo in žalostjo ob dejstvu, da smo ga za vedno izgubili.
Leta 1983 se je Janez Cvirn po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani zaposlil v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer je sicer skrbel za gradivo s področja gospodarstva, za svojo dušo pa je intenzivno preučeval spise Mestne občine Celje iz obdobja 1848-1918. Jeseni leta 1985 je odšel v službo v Pokrajinski muzej Celje, leto kasneje pa je magistriral z nalogo s področja mednacionalnih odnosov v Celju - s to tematiko se je ukvarjal tudi v doktoratu (1991) in številnih razpravah. Svoje raziskovalno delo je po odhodu na predavateljsko mesto na Filozofski fakulteti v Ljubljani jeseni 1991 nadaljeval s primerjalno študijo o življenju Nemcev treh spodnještajerskih mest - Celja, Maribora in Ptuja.
Naj se sliši še tako čudno, a z njegovim odhodom v Ljubljano je napočilo tudi obdobje, ko je začel intenzivno sooblikovati celjsko zgodovinarsko prizorišče. V začetku devetdesetih let se je namreč v Celje vrnilo kar nekaj mladih zgodovinarjev, ki smo se zaposlili v mestnih kulturnih zavodih, ob svojem poklicnem delu pa smo začeli na njegovo spodbudo objavljati v Celjskem zborniku, katerega urednik je bil. Polagoma je med nami dozorela zamisel o nujnosti ustanovitve posebne zgodovinske revije, ki bi objavljala prispevke, pisane na povsem znanstvenih temeljih, a na poljudnejši in razumljivejši način, kakršnega je mojstrsko obvladal tudi Cvirn. Svojo usmeritev smo našli v
mikrozgodovini in zgodovini vsakdanjega življenja. Iz teh idej se je leta 1994 rodila Zgodovina za vse, prva in tedaj edina strokovna publikacija s področja zgodovine, pisana v svežem in privlačnem slogu, ki je nagovarjala kar najširši krog bralcev, njen urednik pa je postal Janez Cvirn. Nasploh se je tedaj v Celju na področju zgodovinopisja dogajalo toliko, da so gručico okrog revije in Zgodovinskega društva Celje drugod poimenovali kar »celjska zgodovinska šola«. Če bi ta »šola« imela mentorja, bi to zagotovo bil dr. Janez Cvirn.
Celju je v svojih delih postavil neminljiv spomenik, čeprav mu je znal kdaj nastaviti tudi ogledalo, ki je včasih pokazalo sliko, ki vsem meščanom ni bila všeč. Vesel sem, da je Celje prepoznalo njegov trud in prispevek ter ga za njegov opus nagradilo s srebrnim celjskim grbom. Njegova dela - zlasti »pona-rodeli« Kri v luft! Čreve na plot! in Aufbiks!, slednje je doživelo celo filmsko realizacijo - so teksti, ki jih z enakim užitkom in zanimanjem prebirajo tako zgodovinarji kot bralci, ki tovrstnih del sicer še pogledajo ne.
Mnogokrat smo s kolegi občudovali Janezovo predanost zgodovini, njegov zanos, marljivost in skoraj pretirano vnemo, s katero je za delo izrabil sleherni trenutek - pisal, študiral, svetoval, usmerjal in živel za svoj poklic, ob vsem tem pa je vendarle ohranjal tudi stik z življenjem - družino in prijatelji ter v vsakem trenutku ostajal preprost, dostopen in prijazen, kakršnega se bomo spominjali vsi, ki smo imeli srečo, da smo ga poznali.
ALEKSANDER ŽIŽEK
Iz kamrice srca
Ivan Cankar je v Podobah iz sanj s čudovito preprostimi besedami izpovedal eno najglobljih skrivnosti človeškega življenja: vsak človek ima »v hiši svojega življenja posebno kamrico, ki vanjo spravi, kar je bil kdaj pridobil dragocenega, spravi vse, kar je kdaj najgloblje doživel« ...
Tudi jaz imam tako kamrico. Vse dragocenejša mi je in z vsakim letom, z vsako smrtjo, z vsakim slovesom jo bolj razumem.
Z Janezom sva se poznala od rojstva. Živeli smo le nekaj korakov narazen v t. i. provizorijih, skromni delavski koloniji, tam na robu današnjega Dečkovega naselja. Na takrat še nepozidanih močvirnih travnikih smo uživali otroštvo in mladost: plezali smo po starih hrastih prvih in drugih »gajev«, se kopali in lovili ribe v Koprivnici, nabirali borovnice v Ocvir-kovi hosti... Pokosili smo kos državnega travnika, naredili gole, potem pa ure in ure igrali »fuzbal«. Včasih obuti, včasih bosi. Gnali smo se tja noter v megličasto poletno noč, ko se je oglasil tisočglavi orkester žab in je bilo vsakomur jasno, zakaj smo ta naš konec imenovali Žabjak.
Na tisoče takšnih utrinkov nekdanjosti je v tisti moji cankarjanski kamrici srca, kamor shranjujemo svoje največje bolečine, svoje najgloblje upe, hrepenenja in spomine.
Kadarkoli pogledam vanjo, zagledam med njimi celo zbirko Janezovih podob - spoštovan in priljubljen univerzitetni profesor, izviren in provokativen raziskovalec, neutruden mislec in garač, avtor množice strokovnih in znanstvenih tekstov ter več šolskih učbenikov, urednik strokovnih revij in zbornikov, ljubitelj dobrega starega roka in literature, nadarjen kitarist... Toliko je teh podob, da vseh niti našteti ne znam.
Vem pa, da se vse na koncu vedno zlijejo v eno samo: v sila inteligentnega, preprostega in skromnega človeka iz Žabjaka, ki je premagal urok celjskega klanca, ušel pa mu ni.
Pred petimi leti, prav na mojo 50-letnico, mi je umrl brat. Njegovo številko še vedno imam v imeniku. Nočem in ne morem ga zbrisati. Tako bo v mojem telefonu ostala zapisana tudi Janezova številka.
22. junija sva se poslovila. Verjamem, da ne za vedno.
ANTON ŠEPETAVC
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
48
BRALCI POROČEVALCI
Virštanjski klopotec se spet vrti
Na poti med vinogradi
V soboto, 3. avgusta, smo se zbrali v gostišču Banovina na Virštanju, od koder smo se z avtobusom podali na zanimivo »rajžo« med vir-štanjskimi in kozjanskimi vinogradi.
Zbrala se je prijetna družba povabljenih gostov, med katerimi je bila seveda na častnem mestu slovenska vinska kraljica Nežka Pavlič. Spremljala sta jo vinska viteza Drago Medved in Rajko Pečnik, ki je tudi član našega društva. Z nami so se popeljali tudi župan Občine Podčetrtek Peter Misija, ki je tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, kozjanski župan Andrej Dušan Kocman, ki je eden od ustanovnih članov našega društva, in Franci Leskovšek, župan Občine Dobje. Ker je klopotčevo tudi praznik krajevne skupnosti Virštanj, se nam je seveda pridružil tudi njen predsednik Srečko Jug.
Kmalu se je avtobus napolnil do zadnjega sedeža in že smo se preko slikovitega Virštanja peljali proti vinski kleti zadruge Šmarje pri Jelšah v Imenem, kjer so nas že čakali razigrani godci ansambla Jug in s svojimi vižami še izboljšali veselo razpoloženje. K dobremu razpoloženju sta seveda pripomogla tudi gostitelja, direktor zadruge Vinko But in njegov pomočnik Matija Jagrič, ki sta nam poleg poučnega filma pripravila še
degustacijo vseh imenitnih vin iz imenske kleti.
Za dobro letino
Po vožnji skozi Buče, osrčje Kozjanskega, ki nam ga je približal Andrej Kolar z zanimivi podatki in zgodbami o zgodovini in prebivalcih, smo se ustavili na zgodovin-
skem trgu Pilštanj, kjer smo si ogledali znamenite pilštanjske portale in se ohladili v cerkvi sv. Mihaela. Da imajo tudi na Piltašnju vrhunska vina, smo se prepričali pri vinarju Ediju Kolarju, ki nas je pogostil v hladni Zakoškovi kleti.
Spet smo se obrnili proti Virštanju in se spomnili, da
smo se zbrali z namenom, da postavimo na drog virštanjski klopotec. Na Banovini so nas lepo pričakali, dobrodošlico so nam zaigrali imenitni Vaški kuharji, pevci vokalne skupine Osti Jarej iz Podčetrtka pa so s svojo pesmijo povabili na prizorišče vinsko kraljico, ki je po-
nosno prišla s svojo krono v spremstvu vinskih vitezov. Pogumen Edi Stiplovšek je bil hitro na vrh droga, tik pod njim pa Franci Kokot, ki mu je pomagal pri nameščanju zares velikega virštanjskega klopotca.
Ob prvih udarcih letošnjega klopotca smo si vsi veselo
nazdravili z vinom, ki sta ga prispevala naš župan Misija in Krajevna skupnost Virštanj. »Na zdravje in na dobro letino!« smo si rekli in ob prazniku malo pozabili na sušo, na oidij in druge tegobe, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju!
A. S. TOPLIŠEK
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kiikrsfa kkye m Mo pri tem v pome!
za uei
>e m male
(fOdpi
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
e
a> a.
mS
S3 'i
^J^ukarčhe bukve äiot/enöhik ejoöpodinj
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
i naslov:		
		
! nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjip v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000

Podpis:
Ožboltov sejem v Cirkovcah
Športno igrišče ob Podružnični osnovni šoli Cirkovce je bilo minulo nedeljo, 4. avgusta, preplavljeno s pisanimi stojnicami. Na njih so domači in ponudniki iz sosednjih krajev ponudili izdelke domače in umetne obrti ter dobrote iz kmečkih kuhinj. Kljub vročini je sejem obiskalo veliko obiskovalcev.
Kot za takšne prireditve spodobi, so pripravili šaljivo tekmovanje v zabijanje žebljev v sveže odrezano bukovo deblo. Glasno zvonjenje je vabilo k sveti maši, najmlajši pa so si lahko sejem ogledovali tudi s ponijevega hrbta.
»Ožboltov sejem v Cirkovcah je organiziralo društvo Revivas Škale s sodelovanjem Krajevne skupnosti Cirkovce in pod okriljem projekta turistične ponudbe podeželja Šaleške doline.
Nosilec tega projekta je ERICo Velenje. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Društvo Revivas je v zadnjih mesecih na sejmih na podeželju poskrbelo za promocijo manjših ponudnikov. Tako je bil Ožboltov sejem že tretji - po Miklavžovem v Plešivcu decembra lani in Jožefovem v Škalah marca letos. Škalske Cirkovce so dobile sejem, ki nosi ime po zavetniku tamkajšnje cerkve sv. Ožboltu. Lepo bi bilo, če bi sejem postal tradicionalen,« je prireditev predstavila predsednica društva Revivas Škale Vera Pogačar. Popotnico je sejmu izrekel tudi predsednik KS Cirkovce Franci Kotnik in izrazil zadovoljstvo, da jim je bilo ponujeno sodelovanje. Sprejeli so ga z odprtimi rokami.
HINKO JERČIČ
Kljub vročini je bil prvi Ožboltov sejem v Cirkovcah dobro obiskan.
BRALCI POROČEVALCI
49
H	■	V*	V*
Žarek pomoči v nesreči
Letošnje poletje so ognjeni zublji udarili v obsoteljsko-kozjanskih krajih na dveh kmetijah. Najprej je ogenj prizadel kmetijo Turk na Klakah pri Pilštanju. V začetku julija pa je strela povsem uničila hlev pri Geršakovih v Brezovcu pri Polju. Geršakovim je zgorela tudi vsa krma, kar predstavlja še poseben problem. Pred vrati so tudi prve posledice suše, ki še dodatno mori družino.
Pobudo za akcijo zbiranja krme za živino je dala Marta Škoberne iz Gubnega, ki
je izjavila, da bi reževu, ki mu je zgorela vsa krma, rada dala balo sena. Slišal jo je tudi Miha Jazbec, ki rad drugim priskoči na pomoč, in organiziral akcijo solidarnega zbiranja krme za živino. In po nekaj tednih truda je zbral kar 27 bal sena. Med darovalci so predvsem majhne kmetije.
Kolono traktorjev je s svojim traktorjem in prikolico vodil organizator akcije Miha Jazbec. Pot jih je peljala preko Drenskega Rebra, Klak proti Zečam, Bučam, Polju ob Sotli in Brezovcu. Med potjo se je s pogle-
dom ustavila tudi na domačiji Turkovih na Klakah, kjer je objekt že pokrit, posledice požara pa so že odpravljene.
Zvonko Geršak je s solznimi očmi segal v roke prihajajočim kolegom, znancem in fantom, ki jih je prvič videl. V hlevu ima 22 glav živine. Zgorelo pa mu je več kot 100 bal in več kot 20 nakladalk sena. Vsem darovalcem je izrekel globoko zahvalo, ob poslušanju spominov na noč ognjenih zubljev pa se je zbranim ježila koža.
JANEZ ŽAN ILEK
dobrodelnost
Za kakršnokoli pomoč kmetiji se lahko obrnete neposredno na gospodarja Zvonka Geršaka. Ker kmetija potrebuje še vsaj 150 bal sena za živino, se bo nadaljevala tudi akcija zbiranja sena. Tisti, ki bi se ji želeli pridružiti, lahko pokličejo avtorja tega prispevka na gsm: 041 473 517.
Spomin na legendo
V življenju je bil znan kot zelo velikodušna in dobrovoljna oseba, ki je rada pomagala drugim in jih spravljala v dobro voljo. Mislim na lani preminulo legendo narodnozabavne glasbe Lojzeta Slaka. Zbledelo fotografijo smo našli na podstrešju in obudili spomin ...
Že v mladih letih je vedel, da glasba je in bo ostala njegovo življenje. To nam je med pogovorom potrdila tudi njegova znanka Matilda Kugler iz Črnolice, ki se je v
mladih letih z veseljem udeleževala njegovih nastopov, zato je z menoj z veseljem obujala spomine na svojo mladost in pokojno legendo. Posebej dobro se spominja birme iz leta 1966, ko jo je nek trboveljski fotograf z omenjenim glasbenikom, njegovo ženo in ostalimi prijatelji tudi fotografiral pred cerkvijo sv. Magdalene na Slivnici. Njegova žena, gospa Ivanka Slak (Gaber), je takrat postala botra dvema deklicama iz Javorja, njenega domačega kraja, kjer je
veljala za zelo lepo in delavno gospo. V tej mali vasi, nedaleč stran od Šentjurja, je Slak napisal melodijo za eno od svojih pesmi, besedilo pa mu je zapel domačin, čigar ime se gospa Matilda ni spomnila. Omenila je tudi, da je isto leto igral tudi na odprtju OŠ Slivnica pri Celju (takrat OŠ Franja Vrunča). Na odprtje šole je prišlo ogromno ljudi, ki so se zbrali, da bi bili priča novi pridobitvi, a so ostali, da bi uživali v zvokih njegove harmonike.
ANJA PODKRAJŠEK
BRALOi FotoGRAFIRAJo
Naša bralka Irena Kramar iz Žalca je po poklicu cvetli-čarka. Od sodelavk je dobila v dar majhno lončnico. Zdaj jo razveseljuje že nekaj let, pri čemer ne potrebuje veliko nege. Podarjen pelikanov cvet zdaj krasi vhod njene domače hiše. O izvoru imena te rože ne ve kaj dosti. Irena Kramar ugiba, da je morda kako povezana s ptičem pelikanom. Morda pa kaj več o tem čudovitem cvetu ve kdo od naših bralcev. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si.
		št.1
		Kje si bila? V Gani?
v Novem tedniku		št. 2
		Klepet v angleškem vzdušju
Potopisi		
		Danes v Novem tedniku potopis št. 3:
Potopis po izboru naših bralcev Do konca avgusta vam bomo ponudili pet potopisov, ki so nam jih poslali bralci Novega tednika v okviru ene od naših treh poletnih akcij. Izberite najboljši potopis oziroma tistega, ki vas bo najbolj navdušil. Kako? Do vključno 2. septembra bomo zbirali izpolnjene kupone z glasovi za naj potopis, ki nam jih boste poslali po pošti na naslov Uredništvo Novega tednika, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. In nagrada? Med vsemi originalnimi kuponi bralcev - kopije ne veljajo - bomo izžrebali enega, nagradili pa bomo tudi pisca zmagovalnega potopisa. Rezultate bomo objavili v prvi septembrski številki, v četrtek, 5. septembra. Glasovanje se začenja ... Izrežite in pošljite kupon:		Le kavbojci in Indijanci? str. 38
		Do konca avgusta preberite: št. 4
		Islandija navdušuje predvsem s pestro pokrajino
		št. 5
		Agonija v Slovenski smeri na Triglavu
50
POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE
Kaj otrokom sploh pomeni kolonija?
Zbujali smo se s himno Baška
Kolonija otrokom ne pomeni skupine, ki jo nadzorujejo vzgojitelji. Ne, kolonija jim pomeni nepozabne trenutke, brezskrbno veselje in srečo. Ni lepšega kot to, da ti otrok po koncu dneva zaupa, da je bil to najlepši dan v njegovem življenju. Pričarati otroku nasmeh na obrazu je vzgojiteljem največja zahvala za 10-dnevni trud, animacije in prekratke noči.
V poletnih mesecih so zapise o šolskih prireditvah in dosežkih zamenjali utrinki s počitniškega dogajanja. Pišite nam, kaj sevam zanimivega dogaja. Vaše prispevke bomo objavili akLPočit n i š keji og od i v«
Sfl
^ pišite, priložite tudi kakšno
^ fotografijo in vse to pošljite
Z avtobusom smo se 30. julija odpeljali proti Baški. Pot je ob pesmih in šalah hitro minila. Otroci so se po prihodu zelo hitro vživeli v dogajanje. Imeli smo devet skupin otrok, razporejenih po spolu in starosti, prav tako tudi enega vzgojitelja in osem vzgojiteljic (Milan, Zala, Manja, Katja, Špela, Teja, Saša, Doroteja, Jerneja), nad vsemi pa je budno bdela pedagoška vodja.
Vsako jutro smo najprej zapeli himno Baške, da smo se zbudili in ob prijetnem valovanju morja razgibali vsak svoje telo. Po zajtrku sta sledila pospravljanje in ocenjevanju sob, saj so tako vse stvari našle pravega lastnika. Nato smo pohiteli na plažo, kjer se je začel »žur« do prevročih sončnih ur. Uživali smo v plavanju, druženju, potapljanju, športnih morskih igrah, zapeljali smo se tudi s kanuji. Zanimiva je bila poslikava teles in kamnov. Ba-ška namreč slovi po ogromni količini kamenčkov v obliki srca, kar je otroke še posebej pritegnilo.
Po kosilu je sledil popoldanski počitek, ki ga je izkoristilo le malo otrok, saj niso hoteli prespati niti sekunde do-
pusta v Baški. Zato smo jih zamotili z ustvarjalnimi delavnicami in s športnimi igrami. Popoldne je sledil še en obisk plaže, večeri pa so bili najlepši. S pomočjo vzgojiteljev smo organizirali prekrasne zabavne večere: spoznavni večer, zmenkarije, Baška ima talent, mis in mister Baške, zaključni večer, največ veselja pa je pričaral srčkov ples. Omeniti moramo tudi potepanja po mestu, ki nam je ob prijetni glasbi s svojimi čari ohladilo misli, da so otroci zvečer hitro zaspali, polni pričakovanj, kaj bo naslednjega dne.
Baška nam je ponudila obilo zabave, smeha in veselja, sklepanja novih prijateljstev in simpatij. Za manjše zdravstvene in srčne težave je skrbela naša medicinska sestra Ruža, zlate kuharice so skrbele za naše polne želodčke, ostalo osebje pa za čistočo skupnih prostorov v našem domu. Hvala vsem.
Najbolj od vsega nas je imelo rado sonce, saj nas je vse dni božalo in močno grelo.
ROMANA KRISTAN, pedagoška vodja
vtisi otrok
V Baški je zelo lepo. To lahko potrdim, saj v kolonijo hodim že šest let. Vsako leto je kaj novega. Tudi naši vzgojitelji so zelo nagajivi in smešni. Na plaži si vedno privoščimo sladoled, zvečer pa imamo nore večere ali se odpravimo v mesto na »pacico«, pico ali sladoled. (Januš)
Kupimo si še kakšne ogrlice, zapestnice in igrače.
(mlajši otroci)
V Baški se imamo najboljše. (Rajka)
V Baški se zelo zabavamo. (Maja)
V Baški se imamo radi. (Mateja)
Obiskala nas je muca Copatarica. (Karolina)
Radi se imamo, smo veseli in zadovoljni. (Mersi)
V Baški mi je všeč preprosto vse: morje, sonce, »pacica«, sladoled, kanuji, družba. (Gregor)
Všeč so mi športne igre, zabavni večeri.
(Donovan)
Zanimivi so »tunkanje«, vzgojitelji, zunanji tuš.
(Luka)
Z-	v	■ i	v ■ M ■
igračami do pocitmc
V poletnih mesecih po različnih slovenskih krajih pripravljajo dobrodelne bazarje igrač. Humanitarno društva Adra Slovenija želi z njimi zbrati sredstva za počitnice otrok in mladostnikov iz socialno ogroženih družin, otrok in mladostnikov iz varnih hiš in mladinskih domov.
Obiskovalci bazarja si v zameno za donacijo lahko iz-
berejo poljubne igrače, ki so jih podarili različni donatorji. Tudi letos so to dobrodelno prireditev za otroke - naslednja bo 18. avgusta - gostili v celjskem Citycentru. Otrokom želi organizacija omogočiti kvalitetno preživljanje časa v naravi, v družbi sovrstnikov in animatorjev. Otroci iz različnih okolij, revnih ali bogatih, tako počitnice preživljajo skupaj brez raz-
likovanja glede na gmotno stanje svoje družine.
Adra Slovenija je s pomočjo donatorjev 17 otrokom, starim od 6 do 14 let, že omogočila udeležbo na taboru v Podbeli, ki je bil sredi julija, zdaj pa želi čim več mladostnikov, starih več kot 15 let, poslati na mednarodni alpski tabor, ki bo tudi letos avgusta v Čezsoči.
TV
Namen bazarjev je tudi ekološka osveščenost. Otroci lahko svoje igrače, ki jih ne potrebujejo več, darujejo, s tem pa ne obremenjujejo okolja in se hkrati učijo o pomenu dobrodelnosti.
ŠTIRINOŽCI
51
Dovolj sveže vode
Ko v vročih dneh poskrbite za svojo žejo, bodite pozorni, da ima tudi vaš hišni ljubljenec vselej dovolj sveže vode in senco.
Če se lastniki živali običajno težko sporazumejo glede tega, kakšna vrsta hrane je najprimernejša za njihove ljubljenčke, se zagotovo strinjajo, da pri vodi ni dvoma: sveža dnevna količina je nujna za vse živali. Sploh če so temperature poletne ali že kar peklenske, kot smo jih preživljali nedavno. Resda se je vmes ohladilo, toda poletja še ni konec.
Če so počitniški dnevi prijetni, ker pomenijo sprostitev, dopust, odhod na potovanje, pa je za lastnike živali lahko ta čas še bolj zahteven. Zaradi vročine morajo še bolj pozorno skrbeti za svoje zveste prijatelje, saj ta čas prinaša mnoge nevarnosti in pasti. Če se ljudje hladimo s potenjem in tako oddajamo toploto, pri živalih ni tako. Psi začnejo sopsti, kadar je zelo vroče, in tako ohranjajo temperaturo s pomočjo dihalnega sistema. Zato je pomembno, da jim lastniki zagotovijo senco, da jih ne sprehajajo po vročini, jih ne puščajo v avtu in jim predvsem zagotovijo dovolj sveže vode. Ta ne sme biti postana, zato jo je treba večkrat dnevno zamenjati. Sploh moramo biti na to pozorni, če je pes večino-
ma zunaj in lahko po nesreči zvrne posodo z vodo ter tako trpi zaradi žeje.
Neposredno izpod pipe
Hišne mačke na nek način lažje preživijo poletne dni, saj jim ni treba na vsakodnevne sprehode po vročem asfaltu. V senci domačega stanovanja poiščejo najhladnejši kotiček in večino časa prespijo, saj se jim očitno ne ljubi skakati naokoli v svojem debelem kožuhu. V vročini tudi manj pojedo, zato pa nekatere več pijejo. Za mačke na splošno velja, da premalo pijejo in da se jim zato lahko pojavijo vnetja sečil. Zato jih je treba k pitju posebej spodbujati: z nastavljanjem posod za vodo na različna mesta, s posebno mačjo fontano, ki jih bo privabila zaradi gibanja vode ... Marsikateri muc pa ima najraje kar vodo iz pipe, kar nedvoumno pokaže tako, da skoči na umivalnik. Sicer pa je najbolje, če poznate običajne količine vode, ki jo spije, in nadzirate tudi njegovo stranišče, kjer je iz dovolj velikih kep urina jasno razvidno, ali muc normalno pije in izloča. Vsakršna sprememba je opozorilo, da nekaj ni v redu.
Če pride do dehidracije ...
Psa ni treba posebej siliti z vodo, mora pa imeti na razpolago ves čas svežo. Na splošno velja, da naj bi na kilogram telesne teže potreboval približno 30 mililitrov vode dnevno (več, če ga hranite le s suho hrano). Poleti moramo biti še posebej pozorni, da mu vode nikoli ne zmanjka.
Če se kljub vsemu zgodi, da pride do dehidracije, so znaki za to suha usta, dlesni in smrček, zmanjšana elastičnost kože, vdrte krvave oči, malo ali nič urina, pospešeno dihanje, dlesni so lahko brez barve. Psu z dvema prstoma rahlo potegnete kožno gubo na vratu navzgor. Če se ta postavi nazaj v prvotno stanje počasneje kot sicer, je pes dehidriran. Pri debelejših psih raje potipajte, ali imajo suhe in lepljive dlesni. Ponudite mu vodo v manjših količinah, da preprečite bruhanje in za nasvet vprašate veterinarja. Dehidracija namreč lahko v vročih dneh nastopi zelo hitro in povzroči škodo na notranjih organih, zato je treba hitro ukrepati.
Enako velja, če pes doživi toplotni udar, kar se lahko zgodi v avtomobilu. Če je ta
zaprt, je udar možen prej kot v 15 minutah. Za psa je lahko usoden. Če opazimo, da je doživel toplotni udar, ga
je treba umakniti v senco, ga po trebuhu hladiti z mokrimi krpami in s hladno vodo. Pri polivanju vsega telesa z mrzlo
vodo lahko nastopi šok in celo smrt. Bolj učinkovito je, če leži na vlažni hladni brisači.
TC, foto: TimE
Nočni metulji so prav tako zanimivi
Sredi julija je bilo tudi v Sloveniji kar nekaj opazovanj nočnih metuljev v okviru vse-evropskega projekta. Pred dnevi pa so nočno opazovanje ponovno pripravili v Podsredi v okviru Kozjanskega parka.
Ugotavljajo, da je luč pod desetimi posebej v ta namen postavljenimi piramidami privabila rekordno število metuljev, saj so našteli 250 vrst, od tega nekaj novih, ki jih doslej še niso zabeležili.
Letos se je Slovenija že sedmič pridružila evropski akciji opazovanja nočnih metuljev. Pri nas poznamo preko 3.600 vrst metuljev, od tega pa jih je le 180 vrst dnevnih, kar pomeni, da se raznolikost kaže predvsem ponoči. V primerjavi z dnevnimi, ki ogled pritegnejo s svojo barvitostjo, nočne slabšalno označujemo za vešče, saj so manj barviti, a zato nič manj zanimivi.
TC
Foto: Kozjanski park
tedenska astroloska napoved
Petek, 16. avgust: Izredno zanimiv in produktiven dan je pred vami. Mogoči bodo novi začetki, iskali boste priložnosti in se izjemno dobro dogovarjali. V večernih urah bo Luna v trigonu s Soncem, kar bo tudi čudovit aspekt za napredek, sodelovanje in harmonijo. V popoldanskem času
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
flstrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
flstrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
bo Venera vstopila v svoj sedež v znaku tehtnice, iz katerega bo delovala dvojno. Želja po skladnosti in harmoniji bo vodilo prihodnjega obdobja. Čudovit čas za družabno življenje, umetniška in ostala interesna področja.
Sobota, 17. avgust: Luna bo že v nočnih urah vstopila v znak kozoroga, zato bo vzdušje dneva umirjeno, prevladoval bo praktičen duh. Dopoldanski čas bo idealen za nakupe, opravljanje del doma, v okolici ali na vrtu. Zaradi luninega sekstila s Saturnom boste uspešni. Večerno srečanje Lune s Plutonom bo lahko povzročilo razmislek o situacijah, za katere čutite globoko v sebi, da bi jih morali reševati, vendar jih zavestno potiskate na stran.
Nedelja, 18. avgust: Odlično bi bilo, da nedeljo preživite čim bolj fizično aktivno in tako sprostite nakopičene vire
energije. Ko je telo utrujeno, je duh spočit. V večernih urah bo Luna v opoziciji z Marsom, zato je nasvet še toliko bolj dragocen.
Ponedeljek, 19. avgust: Nov delovni teden bol živahen, saj bo Luna že v jutranjih urah vstopila v zračnega vodnarja, katerega osnovna funkcija je izmenjava mnenj. Opoldne bo Luna v skladnem trigonu z Venero, zato bodo te ure zelo prijetne. Uspešni boste pri povezovanju z drugimi, čas bo primeren tudi za uvajanje novosti. Nekoliko hladna energija bo zavela zaradi vpliva kvadrature Lune in Saturna v popoldanskem času. Upočasnite tempo in znižajte pričakovanja.
Torek, 20. avgust: Dan pred polno luno bo prevladovala nemirna energija. Občutljivi in neprilagodljivi boste, zato se izogibajte ljudi, ki vam pobirajo energijo. Najbolj se
boste sprostili s fizično zahtevnejšim delom in športom ter z rekreacijo. V večernih urah bo Luna v opoziciji z Merkurjem, zato bodite previdni v komunikaciji in tudi prometnih situacijah.
Sreda, 21. avgust: V tej noči bo nastopila polna luna v znamenju vodnarja. Tik za tem bo Luna prestopila v znamenje rib. Ozračje bo čustveno, intuicija bo naraščala. V dopoldanskem času prisotna kvadratura Jupitra z Uranom bo lahko prinesla dodaten nemir, zmanjšano zbranost, povečana bo možnost zmot in nezgod. Zaradi srečanja Lune z Neptunom boste lahko negotovi, zato se ne odločajte za spremembe. Zanje bo čas primernejši popoldne, ko bo Luna v skladnem trigonu s Saturnom in bo tudi razum dovolj upoštevan.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tal. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Setveni koledar
16. PE	
17. SO	
18. NE	
19. PO	
20. TO	
21. SR	
22. čE	
t
plod do 19. ure plod do 15. ure od 16. ure korenina korenina cvet
cvet do 17. ure, od 18. ure list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
Da uživanje v vodi ne bo postalo nočna mora
Oporečna bazenska voda lahko povzroči številne zdravstvene težave - Na bazenih je nujno treba upoštevati kopališki red
Na strani 35 lahko preberete, kaj vse v bazensko vodo prinašajo kopalci, ki ne spoštujejo kopališkega reda. Do določene mere upravljavci vodo seveda lahko očistijo, a kaj se zgodi, če je nečistoč veliko? Takrat lahko seveda pomenijo tudi določeno tveganje za zdravje. Sicer pa je med obiskom bazena dobro, da smo pozorni tudi na čistočo površin ob bazenu.
Za to, da bomo na kopališčih vami pred različnimi okužbami, moramo največ narediti prav uporabniki. Na bazenih je treba spoštovati kopališki red, s čimer zagotovimo tako higienske standarde, kot se zavarujemo pred poškodbami in utopitvijo. Med drugim se je pred vstopom v bazen obvezno treba stuširati, uporabljati je treba bazenček za dezinfekcijo nog, a ne le ko pridemo na bazen, temveč tudi, ko se vračamo s stranišča, ki se ga je seveda treba posluževati tako pri veliki kot pri mali potrebi. V Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) opozarjajo na nujnost pogoste uporabe stranišča, saj lahko nekaj urina in blata izločimo tudi nezavedno med intenzivnim plavanjem, igro, skoki v vodo, potapljanjem ... Na bazenih je treba uporabljati kopalke, priporočljiva je kopalna kapa, otroci do tretjega leta naj imajo na sebi kopalne plenice.
Okužbe prebavil,
pr kc
HUJSAINIJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
J2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
^^^^^^^DrPirnatdjOj^adagov^MÄaribo^^^^^
Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje uporabo bazena posameznikom, ki so imeli v zadnjih dveh tednih drisko ali katero drugo bolezen, ki se prenaša preko vode. V IVZ obisk bazena prav tako odsvetujejo ljudem, ki imajo glivična obolenja ali bradavice. Povzročiteljice okužbe nog z glivicami so sicer predvsem glivice trihofiton in epidermofiton. Pogosta medprstna oblika se kaže z lu-ščenjem kože, mehurčki, razjedami, močnim srbenjem. Okužbo večinoma pozdravimo z lokalnimi protiglivičnimi zdravili. Bradavice, ki jih povzročajo večinoma papiloma virusi, zdravniki zdravijo z jedkimi snovmi, jih zamrznejo ali kirurško izrežejo.
dihal in kože
Z upoštevanjem kopališkega reda poskrbimo, da v vodo ne vnašamo raznih nečistoč, kot so na primer pesek, ki se nam prime na mokre podplate, in znoj ter kozmetika, ki se spirata na primer s kože in sluznic. V vodo lahko nevarne mikroorganizme prenesejo tudi bolni in okuženi ljudje. Najpogostejše okužbe na kopališčih so po navedbah IVZ okužbe prebavil, ki se lahko odražajo z drisko, bruhanjem
in s slabostjo, okužbe dihal, ki se kažejo kot gripi podobna stanja, in okužbe kože. Okužbe dihal lahko med drugim povzroči predvsem aerosol, ki se tvori v bazenih s toplo vodo in z vrtinčenjem vode, kot so jacuzziji, njegovemu vdihavanju pa smo izpostavljeni, kadar se v takšnih bazenih zadržujemo predolgo. V takšni vodi je sicer lahko prisotna tudi bakterija legionela.
Mikroorganizmi tudi v garderobah
A nevarnosti ne prežijo le v bazenski vodi. Nekateri mikroorganizmi se zadržujejo na površinah v okolici bazenov, na primer na ležalnikih, igralih, v garderobah in sanitarijah. Ti povzročajo predvsem glivična obolenja, lahko tudi nastanek bradavic. Staknemo lahko tudi tako imenovane stafilokokne okužbe, ki lahko povzročijo težave s kožo, v nekaterih primerih lahko vodijo celo do pljučnice ali meningitisa, in okužbe z bakterijo, imenovano Pseudomonas aeruginosa, na katero so občutljivi predvsem posamezniki z oslabljenim imunskim sistemom. V izogib tovrstnim okužbam upravljavci nekaterih kopa-
lišč v kopališkem redu predpišejo tudi obvezno uporabo kopalne garderobe, vključno s posebnimi obuvali.
Bolj kot urin nevarna blato in bruhanje
Marsikdo se bazenov izogiba predvsem zato, ker je prepričan, da je v njih mogoče najti veliko urina. Kot pravijo v IVZ, je urin praviloma sterilen, kar pomeni, da ne vsebuje mikroorganizmov, temveč so glavne sestavine sečnina in mineralne snovi. Urin kakovosti bazenske vode torej bistveno ne poslabša, je pa uriniranje v vodo zagotovo nehigiensko. Povsem nedolžen urin vendarle ni, saj lahko dušikove spojine iz urina reagirajo s klorom in sodelujejo pri tvorbi kloramina, ki je agresiven za sluznice. Še veliko nevarnejši so primeri bruhanja, izločanja blata in krvavitev v bazensko vodo, saj se pri tem lahko izločajo virusi, bakterije in paraziti. V takšnem primeru mora upravljavec bazena nemudoma ukrepati. Kadar je v vodi zelo veliko takšnih in drugačnih nečistoč, pri reakciji s klorom nastajajo tudi tako imenovani trihalometani, ki
jih človek predvsem vdihava in so zdravju škodljivi, saj ob dolgotrajni izpostavljenosti visokim vrednostim vplivajo na osrednji živčni sistem, povzročijo lahko tudi astmo.
Za varnost najmlajših
Na okužbe v bazenih so še nekoliko bolj kot odrasli občutljivi otroci, saj so jim predvsem zato, ker spijejo več bazenske vode, bolj izpostavljeni, imajo pa tudi
Za skrb za čistočo na bazenih so poleg uporabnikov odgovorni tudi upravljavci. Ti morajo površine ob bazenu, predvsem tiste, kjer kopalci hodijo bosi, redno čistiti, po potrebi tudi razkuževati, seveda pa sta pomembna tudi redno menjavanje in čiščenje bazenske vode.
manjšo sposobnost prepoznavanja in razumevanja morebitne vidne nevarnosti. V IVZ staršem tako svetujejo, naj otroke poučijo, da ne smejo piti bazenske vode, pogosto naj jih vodijo na stranišče, seveda pa
morajo biti pozorni tudi na morebitne poškodbe ob igri v vodi in na utopitve. Majhnim otrokom je treba plenice menjati izven bazenske ploščadi, najbolje pa jim je sicer nadeti posebne kopalne plenice, ki se vode ne napijejo.
_	■	■	tf	bvv
Za urejena javna stranišča
Nevarnosti, da bi katero od omenjenih težav dobili med kopanjem na urejenih bazenskih kopališčih na Celjskem, po besedah mag. Andreja Planinška in asist. mag. Tjaše Žo-har Čretnik z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje skoraj ni. Analize vode, ki jih redno opravlja zavod, namreč kažejo, da je voda v bazenskih kopališčih praviloma varna in da do večjih oziroma zaskrbljujočih odstopanj ne prihaja. Če bi bila voda na katerem od kopališč močno oporečna, bi, kot pravita, v preteklosti zagotovo zabeležili okužbe večjega števila ljudi, ki so bili v nekem obdobju na določenem bazenu. Večjo pozornost je, kot še dodajata, treba nameniti kopanju v rekah in jezerih. Tam analize vode namreč ne opravljajo, ker vsaj v celjski regiji ne gre za registrirana kopališča, zato je kopanje na lastno odgovornost.
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen že peto leto pripravlja akcijo ocenjevanja javnih stranišč. Pod drobnogledom so tudi stranišča na Celjskem.
Društvo, ki ima svojo podružnico tudi v Celju, se je akcije lotilo predvsem zaradi narave bolezni. Osebe s kronično vnetno črevesno boleznijo, kamor sodita ul-cerozni kolitis in chronova bolezen, morajo pogosto odvajati blato, zato so marsikdaj prisiljeni uporabiti katerega od javnih stranišč. Ugotavljali so, da ponekod javnih stranišč sploh ni, ponekod so zaklenjena, drugje nedostopna za invalide, spet na tretji lokaciji umazana in brez potrebnih higienskih pripomočkov. Kot pravi predsednica društva Mateja Saje, je akcija že obrodila sadove, saj so nekatere občine zgradile javno stranišče, ponekod so upravljavci tiste, ki niso ustrezali standardom, uredili tako, kot je treba.
Društvo v okviru projekta ocenjuje javna stranišča v lasti občin (vsako leto oceni stranišča v 30 večjih obči-
Marsikdo ne ve, da je tudi v Celju urejeno javno stranišče. Je na mestni tržnici, nasproti zapora. Zanj očitno ne vedo niti v turistično informacijskem centru, kjer so društvu zatrjevali, da javnega stranišča ni. Zdaj ga je društvo vendarle odkrilo, kmalu ga bo tudi ocenilo. Prvi hiter pogled vanj je po besedah Mateje Sicer sicer pokazal, da je stranišče zelo zgledno urejeno. (Foto: TimE)
nah in še pet naključnih), ob avtocestah, v bolnišničnih gastroenteroloških ambulantah in letos prvič tudi v zdravstvenih domovih, pri ocenjevanju pa upošteva dostopnost, označenost, število sanitarij, čistočo in opremljenost s higienskim materialom. Letošnje oce-
njevanje je že končano, a rezultate bo društvo razglasilo šele 15. novembra, ob svetovnem dnevu javnih stranišč. Je pa Sajetova zaupala, da je že tradicionalno med bolje urejenimi javnimi stranišči v Sloveniji stranišče na avtobusni postaji v Rogaški Slatini.
Ste vedeli?
Ni dokazano, da klor v kopalni vodi izsušuje kožo
Iz strokovnih virov po informacijah IVZ ni zanesljivih podatkov, da bi klor v kopalni vodi v dopustnih odmerkih škodljivo vplival na kožo zdravih ljudi, lahko pa pri osebah, ki že imajo določeno obolenje kože, povzroči izbruh ali poslabšanje osnovne bolezni. Pri zdravih ljudeh je voda tista, ki izsuši kožo, kar je vidno predvsem po dolgotrajnejšem kopanju ali tuširanju v pretopli vodi. To povzroči hitro izpiranje zaščitnega lipidnega sloja s površine kože, zato rožena plast kože izgubi svojo zaščitno vlogo, kar lahko povzroči suho kožo, srbenje in tudi izpuščaje. »Klor k temu prispeva le, če je prisoten v visokih odmerkih, na primer 2 mg/l, kar pa nas ni dopustno,« trdijo v IVZ.
VIDEO PRIREDITEV:
BESEDE MIRU - O NOTRANJEM MIRU Ponedeljek, 19. avgust; ob 21.00, VODNI STOLP
Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu.
VIDEO PRIREDITEV:
BESEDE MIRU - O NOTRANJEM MIRU Torek, 20. avgust; ob 21.00, VODNI STOLP
Vstop prost. Prireditev bo v vsakem vremenu.
USTVARJALNE DELAVNICE: ŠIVILJICA IN ŠKARJICE
Sreda, 21. avgust ob 18.00, MESTNA PLAŽA Delavnice vodita Brina in Barbara Repinšek.
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo delavnica v Delavnici mode na Bregu 13 v Celju.
2013
Poletje v CELJU, knežjem
Več info TIC Celje, www.celeia.info
. im tfumj i
i»:
ZAVOD CELEIA CELJE
NA KOLESIH
53
Pnevmatike so še toliko bolj občutljive v poletnih mesecih, predvsem zaradi velikih temperaturnih razlik. Ponoči je na primer lahko le okoli 15 stopinj, podnevi pa se temperature povzpnejo tudi precej čez 30 stopinj, asfalt se zagreje še veliko bolj. Tlak v pnevmatikah se zaradi temperaturnih razlik posledično znižuje, zato ga je nujno treba nadzirati.
Ali je v pnevmatikah dovolj tlaka, ne moremo oceniti le z bežnim pogledom, nujna je natančna meritev.
So dovolj
»napumpane«?
Redno nadzorovanje tlaka v pnevmatikah za boljšo učinkovitost in večjo varnost - Meritev ob ohlajenih pnevmatikah
Pri vzdrževanju avtomobila je med drugim izjemno pomembno redno nadzorovanje tlaka v pnevmatikah. Treba je namreč skrbeti, da je v njih dovolj polnilnega tlaka. Gume se sicer hitreje obrabijo, poveča pa se tudi možnost, da počijo ali celo eksplodirajo.
Tlak je, kot pravi Jure Gaberšek iz vulkanizerske delavnice Protect servis iz Šentjurja, priporočljivo preverjati enkrat mesečno in še dodatno pred vsako daljšo
vožnjo ter ko je avto bolj obtežen kot sicer, saj mora biti takrat tlak v pnevmatikah nekoliko višji, praviloma za 0,2 bara. Polnilni tlak je sicer
najbolje izmeriti, ko so pnevmatike hladne, meritev pa je najbolje opraviti pri vulkani-zerjih, ki imajo zanesljive in zelo natančne manometre,
Pri polnjenju pnevmatik ne smemo pozabiti niti na rezervno pnevmatiko. Če smo jo prisiljeni uporabiti, se je seveda treba zapeljati do prvega vulkanizerja, da jo čimprej zamenja. Nikoli namreč ne vemo, ali nas za naslednjim ovinkom morda čaka še ena počena ali spuščena guma. Številni avtomobili danes sicer sploh nimajo več rezervne pnevmatike, temveč sete, ki služijo zapolnitvi pnevmatike.
www.zsam-celje.si • 031 618 926 VOŽNJE
VARNE isp: VOŽNJE V
ki jih redno preverjajo. Kot je znano, lahko tlak sami preverimo in pnevmatiko napolnimo tudi na bencinskih servisih, kjer pa naj manometri ne bi bili nujno povsem zanesljivi. Kolikšen je primeren tlak v posamezni pnevmatiki, je sicer odvisno tako od tipa avtomobila kot od pnevmatike, priporočljiv tlak pa je zapisan v knjižici s tehničnimi navodili in na nalepki, ki je praviloma na robu voznikovih vrat, v nekaterih avtomobilih tudi na vratcih predala na armaturni plošči ali na notranji strani lopute rezervoarja za gorivo.
Namesto zraka plin
Namesto z zrakom se lahko odločimo tudi za polnjenje pnevmatik s posebnim plinom. Plin zagotovi bolj stalen tlak v pnevmatiki in ker ne vsebuje kisika in ker ni vlažen, preprečuje eksplozijo. »Pnevmatika se popolnoma spusti in se potem napolni, ne gre torej za dopolnjevanje s plinom. To počno že skoraj vsi vulkanizerji, stane pa med 5 in 8 evri za posamezno pnevmatiko,« razlaga Gaber-šek in dodaja, da je prednost uporabe plina tudi ta, da tako napolnjene pnevmatike skoraj ne potrebujejo nadzora. Pnevmatike s plinom praviloma napolnijo ob menjavi spomladi in jeseni.
Boljša varnost in varčevanje
Zadostno napolnjene pnevmatike so še kako pomembne. Pnevmatike se tako počasneje obrabljajo, poraba goriva je manjša, vodljivost vozila pa boljša. Najpomembneje je, da se lahko tako izognemo tudi nesrečam. Če je pnevmatika premalo napolnjena, lahko namreč ob določenih udarcih poči ali celo eksplodira, še pogostejše pa so eksplozije, kadar sta pnevmatika ali platišče že predhodno poškodovana in ju ne popravimo ali zamenjamo. Do teh poškodb lahko na primer pride, kadar se zaletimo v robnik, a tudi sicer so po besedah Gaber-ška zaradi slabih slovenskih cest, polnih udarnih jam, neutrjenih bankin in slabo narejenih železniških prehodov poškodbe pnevmatik in platišč pogoste.
Če se pozimi vozimo z letnimi pnevmatikami, moramo med obvezno opremo nujno imeti verige, ki jih je treba namestiti, kadar se sneg oprijema cestišča. In če poleti uporabljamo zimske pnevmatike? Prepovedano to ni, a obraba zimske pnevmatike je ob poletnih temperaturah veliko hitrejša kot pri letni pnevmatiki, tudi stabilnost avtomobila na cesti je slabša. Sestava pnevmatik je namreč različna. Pri nakupu pnevmatik je sicer treba preveriti homolgacijski karton vozila, kjer so med drugim opredeljene velikosti pnevmatik, ustrezne za določen tip avtomobila. Večji in zmogljivejši avtomobili zahtevajo pnevmatike višjega cenovnega razreda.
Od neskrbnosti do prometne nesreče
Eksplozija med vožnjo, sploh kadar poči ena od sprednjih pnevmatik, je lahko zelo nevarna, saj lahko povzroči hujšo prometno nesrečo. Avto lahko zdrsne s ceste, celo s kakšnega viadukta, udari lahko v drugo vozilo. Avto namreč postane težko obvladljiv ali povsem neobvladljiv, mora pa voznik v takšnem primeru predvsem ohraniti mirno kri, čim mirneje držati volan in poskušati, če se da, zapeljati na tisto stran ceste, kjer je varneje. Eksplozija pnevmatike ponavadi tudi uniči del vozila, predvsem svetleča telesa, blatnike ... Škoda je v tem primeru precej večja, kot če bi poškodovano pnevmatiko pravočasno zamenjali z novo ali če bi pravočasno poskrbeli za primeren tlak v njej. Vulkanizerja je treba obiskati tudi, kadar opazimo, da ena od pnevmatik počasi, a vztrajno spušča. Natančno jo je namreč treba pregledati in ugotoviti vzrok okvare ter jo odpraviti ali pnevmatiko zamenjati z novo. Pri nizkem tlaku pride namreč do deformacije boka in zato do eksplozije.
ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA
»Med pnevmatikami višjega, srednjega in nižjega razreda obstajajo določene razlike v kakovosti. Na novih vozilih ni nikoli nizkocenovnih gum, verjemite, da bi se jih, če bi bile zadovoljive, proizvajalci posluževali. Ob tem imajo boljše blagovne znamke tudi več različnih profilov za različne namene, medtem ko imajo nizkocenovne pnevmatike običajno le en profil,« pravi Jure Gaberšek.
VfflQ^ffltMIßßW® ®[Büö®Wl
(HBsffll® ffifflEXl
t	d.o.«
lEHTIURcuono Dobiotin/ko 17 Rogaška cwta 16
S mflRJE
j/o3j746 11QO|
Več kotSOletz
54
RAZVEDRILO

Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Dedek in babica
Babica in dedek sta obiskala svoje otroke in ostala čez noč. Dedek je našel stekleničko viagre in vprašal sina, če sme vzeti eno tableto. Sin je rekel: »Mislim, da je ne bi smel vzeti, tablete so zelo močne in zelo drage.«
»Koliko pa stanejo?« vpraša dedek.
»10 dolarjev vsaka tableta,« odgovori sin.
»Nič zato,« reče dedek, »vseeno bi rad eno poskusil in zjutraj pred odhodom bom pustil denar pod blazino.«
Naslednji dan je sin našel pod blazino 110 dolarjev. Poklical je očeta in rekel: »Saj sem ti povedal, da ena tableta stane 10 in ne 110 dolarjev.«
»Vem,« je rekel dedek, »sto dolarjev je od babice.«
Kdo koga ...
Na zavodu za zaposlovanje: »Imate zame kakšno službo?«
»Seveda!«
»Kakšno pa?«
»Odlično! Imeli boste svojo pisarno, tajnico, šoferja, plača bo okrog 2.000 evrov.«
»A me zafrkavate?«
»Kdo pa je prvi začel?«
Šale je poslala naročnica Novega tednika Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Ne uspe
Žena pogosto očita možu, da mu nič ne uspe v življenju. Nekega dne po obilnem kosilu se mož opogumi in reče: »Žena, dve stvari pa sta mi v življenju vendarle zelo dobro uspeli!« »Kaj le?« vpraša žena. Mož ji odgovori: »Zobje in lasje.«
Nasvet
Soseda sosedi: »Kupite si vendar zavese, ko telovadite s svojim možem v postelji!«
»Kaj? Vi pa si kupite očala in boste videli, da je to vaš mož!«
Razlika
Kakšna je razlika med ženo in državo? Državo je potrebno čuvati pred sovražniki, ženo pa pred prijatelji.
Spraševali smo vas, s kom sta se družili bralki Novega tednika, ki smo ju izžrebali v naši poletni akciji Zamenjaj šefa, vsaj za en dan.
Pravilen odgovor se glasi: s Hildo Goršek in z Joškovo bando.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela: Darinka Bratina, Laška vas 39a, Štore.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Na strani Počitniške dogodivščine objavljamo zapise otrok o tem, kako uživajo v koloniji. Od kod se nam javljajo?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Glas ljudstva
Marsikoga je presenetilo, kako hitro se je po požaru v občini Luče na pomoč odzvala Slovenska vojska s svojimi helikopterji. Med ljudmi je bilo takoj slišati pojasnilo, da so vojaki priskočili na pomoč zato, ker gorijo cerkveni gozdovi. Sami sicer ne vidimo ravno uradne povezave, vendar, saj veste, glas ljudstva ...
MODROSTI
Če imaš ob sebi prijatelja, nobena pot ni predolga. (Japonski pregovor)
ANEKDOTE
Gustav Mahler (1860-1911) je bil direktor dunajske opere med leti 1897 in 1907. V tem času jo je povzdignil do neslutenega sijaja. Mahler je imel rad dovršenost: vedno je bil nezadovoljen, stalno je popravljal svoja dela, tudi če so bila že natisnjena. Popolnost je zahteval tudi od drugih. Tako je odpustil pevko, ki ji je glas odpovedal, čeprav je vedel, da je ljubljenka cesarja Franca Jožefa. Kmalu se je pojavil odposlanec cesarja in ukazal: »Ona mora peti!«
»Dobro,« je odgovoril Mahler, »ampak na vseh plakatih bom dal ob njenem imenu natisniti >po ukazu njegovega veličanstva<!«
	3			8	7			2
					2		4	9
	7				6			
		1	3			4	6	
		3	7	5				
		8				1	3	
4						3	8	
5	1						2	
			9	6				
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Pomagala zbirati staro železo
Verjetno se tudi po vaših krajih kdaj vozijo razklopota-ni beli kombiji, »cigančki« pa vanje nalagajo kupe železa in ostale šare. Velikokrat si kar sami postrežejo, kar se valja v okolici hiš, včasih pa so bolj olikani in celo vprašajo, ali lahko kakšen kos odpeljejo s sabo. Če je odslužen in za na smetišče, jim ga seveda rade volje odstopiš, še vesel si, da ga odpeljejo od hiše. Če odpeljejo kaj povsem dobro delujočega in zelo uporabnega, pa veselje in hvaležnost izgineta. Še posebej na atovem obrazu, ko izve, da so imeli pomočnika kar v hiši!
Takole je bilo. »Crknil« je pralni stroj, zato smo poklicali za to usposobljenega mojstra, da bi ga popravil. Naslednji dan ali morda čez dva dni je mama pred hišo plela rože, ko je po ulici pripeljal bel kombi. Moški je skozi odprto okno nekaj spraševal. Ni ga najbolj razumela, a je razbrala besedo stroj. »Kakopak, mojster je prišel popravit pralni stroj,« se ji je posvetilo in pomignila mu je, naj le parkira. Med razlaganjem, kako se je pralni stroj začel čudno obnašati, nato pa naenkrat umrl, ga je peljala v hišo. Moški si je pralni stroj natančno ogledal in pri tem zadovoljno prikimaval z glavo. Vzel je klešče, edino orodje, ki ga je imel s sabo, in začel stroj odklapljati. Malo čudno, ampak mogoče pa
REŠITEV SUDOKU 62
4	5	8	6	9	3	2	1	7
6	9	7	2	1	4	5	8	3
3	2	1	5	8	7	4	6	9
7	1	2	8	4	6	9	3	5
8	4	5	7	3	9	6	2	1
9	3	6	1	2	5	8	7	4
1	8	9	4	7	2	3	5	6
2	6	4	3	5	1	7	9	8
5	7	3	9	6	8	1	4	2
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 20. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
je to potrebno, da pride do dela, ki ga je treba zamenjati, si je mislila. Ko je po kar nekaj napora stroj vendarle osvobodil, ga je začel dvigovati. Mami ni bilo najbolj jasno, zakaj, zato mu je začela razlagati, da je verjetno treba zamenjati le kakšen del, kar lahko gotovo stori kar na licu mesta. Moški je čebljal po svoje, malo odkimaval, malo prikimaval, predvsem pa kazal, naj mu ženska vendarle pomaga. Malo je čuden tale mojster, ampak menda že ve, kaj dela, ji je rojilo po glavi. Tako je pomagala. Iz hiše je želela stroj prestaviti v beli kombi.
Ker pa je pralni stroj težak, štiri šibke roke pač niso bile dovolj, da bi ga dvignile. Pošteno sta se mučila, a ni šlo. Mama je obupala in mu rekla, zakaj je potem prišel sam in ne s kakšnim delavcem, ki bi mu pomagal. Moški se je razburjal po svoje, na vse kri-plje po milimetrih prestavljal stroj in ji še večkrat nakazal, naj mu vendarle pomaga. Vse dokler ni tudi sam obupal, saj je bil pralni stroj še vedno v kopalnici. Zamahnil je z rokama, šel iz hiše, sedel v bel kombi in odpeljal.
Ne boste verjeli, ampak naši mami še vedno ni ka-pnilo. Je mislila, da je šel po pomočnika. Vrata je pustila na stežaj odprta in šla naprej negovat rožice. Nekaj ji vendarle ni dalo miru. Ni ji šlo v račun, zakaj bi se mož za popravilo dogovoril z nekom, ki sploh ne zna slovensko? In ali ni omenjal, da bo imel čas šele prihodnji teden? Pa zakaj bi sploh moral odpeljati stroj? Ko je bil nazadnje pokvarjen, so ga popravili kar takoj. In nato vendarle klik. Kaj pa če to sploh ni bil mojster!?
Samo predstavljate si lahko atovo reakcijo, ko ga je poklicala in vprašala, kdaj pride mojster popravit stroj, in mu povedala, da je pravkar nekemu moškemu pomagala, da bi stroj skoraj spravil od hiše. Od takrat naprej si ata ob vsakem najmanjšem opravilu in popravilu v hiši vzame dopust. Da je zraven za nadzor. Za vsak slučaj, nikoli ne veš, kaj vse bi žena še darovala.
MOJSTRICA
Avtor karikature je Milan Alaševic.
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
VSAK OD DVEH DELOV RAVNINE
PREB.DEŽEL VZHODNO ODSRE-DOZEMLJA
AMERIŠKI TENORIST (MARIO)
POPOLNA PRAZNINA
REKA, KI TEČESKOZI MUENCHEN
FRANCOSKA POKRAJINA
OMERSA NIKOLAJ
KrižamKe
«i STRANKA UGANKE	RADIOKA-
DEL DIRKALNE PROGE
UDELEŽENEC LINČANJA
MORSKA RIBA VELIKA ROKA (SLABS.)
GLAVNO MESTO BOLIVIJE
SLOVENSKA NAPOVEDOVALKA BAS
EVA IRGL
SLOVENSKI PEVEC (FRENK)
KRAJ NA PAŠMANU
NENASIČEN OGLJIKOVODIK
ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA
VZDRZEN ČLOVEK
PEVEC PESTNER
POMARANČA
KDOR LIKA
ZNAMKA AKUST. APARATOV
VRSTA ZVERI
OKENSKA
NAVOJNICA
NEKDANJI
JUDOIST
(FRANC)
13
POTEG Z NOŽEM
PODROČJE, OBMOČJE
GRŠKI OTOK VRSTA LADJE
19
REDOVNICA AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE
TOLSTOJ: KARENINA
AMERIŠKA IGRALKA SPELLING
MIRNO SOŽITJE
NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ
MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU
LOČITEV V STRANKI
ANGLEŠKI KOLIDŽ
PRIPADNIK SRV. KRŠČ. SEKTE LANA TURNER
VENO TÄUFER
14
VNETJE NOSNE SLUZNICE
SODOBNIKI ŽENSKA, KI KELTOV NETI OGENJ
NEKD.SL. HOKEJIST (RUDI) PAPEŽEVA KRONA
JADRANSKI VRSTA OTOK VTIČNEGA AMERIŠKA KLJUČA GLASBENA __SKUPINA
POVRŠINSKA MERA
GLAVNO MESTO TURČIJE
GOZDNA PTICA
PRIPRAVA ZA DVIG BREMEN INKOVSKI VLADAR
VRSTA PECIVA
STROJENA ŽIVALSKA KOŽA
SL. IGRALEC (MARKO)
POLNJENE TESTENINE VRSTA ORODJA
TEKST ZELENICA RAČUNAL- V PUŠČAVI NIŠKEGA BIKOBORSKI PROGRAMA VZKLIK
15
NAJDALJŠA EVROPSKA REKA
MEDNARODNA HUMANITARNA ORGANIZACIJA NEKD.SL. ROKOMETAŠ ENKA (ZORAN)__
PREDPLAČILO SLOVENSKI ARHITEKT (VILJEM)
TONE SVETINA OZNAKA ANDORE
12
NASPROTJE MORALE
DOKTORSKI NASLOV
ISLAMSKO SVETO PISMO OZNAKA MAKEDONIJE
NICHOLAS RAY
GLASBENIK PRIVŠEK
PEVKA MOŠKON
ARABSKI PLEMIČ
ZRAK (ANG.)
GIBANJE PO ZRAKU NASEUEPRI LJUBLJANI
ENA (ANG.) NASELJE PRIUMAGU
NEMŠKA TURISTIČNA AGENCIJA
KRAJ V BOLIVIJI
JOHN LENNON RIMSKI BOG LJUBEZNI
POPRAV-UAVEC UR
VELIKA ZAČETNICA
PERJE PRI REPI
17
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostilno Gušt v Žalcu
2.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
3.	nagrada: bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut iz Tremerij
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 20. avgusta.
Rešitev nagradne križanke iz št. 36
Vodoravno: IMPREGNANT, ZELENJENJE, ODEJA, MAOR, BIBA, POLKA, ACI, OČI, KRISTEN, ZOS, BOA, COLORADO, MENGEŠ, FINESA, LN, ARIEL, PETAK, VHOD, TIČ, LIST, TUNIKA, IKEA, LIAM, OTEP, LS, VTIČ, EVRO, IKE, DOKTOR, LI, RG, OR, ANTONIO, NO, NART, JASON SEGEL,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ona: Vaši namigi so vse preveč prozorni, da bi lahko še naprej igrali popolnoma neza-interesirano in hladno osebo. Prepustite se raje čustvom. Na vsak način bodite kar najbolj sproščeni in naravni.
On: Ljubezenskim problemom se bodo pridružili še ekonomski. Poskusite se malo potuhniti in počakati na lepše čase, ki bodo vsekakor prišli. Saj veliko slabše, kot je, sploh ne more biti, zato se lahko spremeni samo na bolje.
Ona: Če vam bodo trenutni majhni uspehi stopili v glavo, vas lahko takšna napaka stane uresničitve velikih načrtov. Samo počasi in zagotovo, saj boste le tako lahko prišli do končnega uspeha.
On: Največji finančni izdatek ste zmogli, zato se vam ni treba več bati, da boste ponovno zabredli v denarne težave. Nasploh lahko pričakujete dokaj miren teden v krogu družine, kar vam bo vsekakor umirilo napete živce.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Uspešnost vam bo odprla marsikatera vrata, treba bo le pametno izbrati in se odločiti za najboljšo možnost. Seveda to ne bo povsem enostavno, saj vam bo nek star sovražnik neprestano metal polena pod noge.
On: Preveč ste se veselili, da bi lahko opazili zanko, ki so vam jo nastavili in v katero ste se tudi ujeli. Bodite bolj previdni, predvsem ne nasedajte tako prozornim prevaram, kot je bila ta zadnja.
msm
Ona: Kadar se človek znajde v položaju, ko lahko v trenutku izgubi vse, se mora zanesti na svojo iznajdljivost. Seveda ne smete zanemariti pomoči prijateljev, ki so vam že dostikrat pomagali razrešiti podobne situacije.
On: Skrita želja se vam bo končno izpolnila, vendar tega raje ne obešajte na veliki zvon, ampak vse obdržite zase. Lahko bi zašli v težave, kajti človeška zavist ne pozna meja. Zapomnite si to!
DVOJČKA ftft ■ STRELEC ^
Ona: Imeli boste možnost, da se boste vpletli v nekaj, kar vam bo lahko prineslo velik dobiček. Potrebna bosta le pogum in zagnanost, ostalo bo prišlo samo. Sprejeli boste povabilo na zabavo, kjer bo še nekdo drug...
On: V nesreči najpogosteje ostanemo sami in zapuščeni. Zato si nikar ne delajte skrbi, temveč se pripravite na prihodnje avanture. Vendar bodite previdni, nekdo vam spet nastavlja past. Ne pustite se ujeti!
Ona: Nekdo vam pripravlja presenečenje, v bistvu pa bo presenečen sam, saj ne ve za vse podrobnosti. Na koncu se bo vse skupaj obrnilo v obojestransko korist, kar bo v celotni zadevi še najbolje.
On: Bolečine, ki vas spremljajo, so prehodnega značaja in življenje bo že jutri lepše. Več morate misliti nase! Le tako se boste uspeli otresti ideje, da se je treba venomer na nek način žrtvovati.
Ona: Nečemu se bo treba odreči, zato pa boste veliko pridobili nekje drugje. Prijatelj vam bo sicer naklonjen, toda vprašanje je, kako dolgo še. Vsekakor bi bilo dobro, če bi poskrbeli za izhod v sili, ki je vedno dobrodošel.
On: Počutili se boste dobro kot že dolgo ne. Izkoristili boste priložnost, ki jo že dolgo čakate, in skoraj vsi bodo veseli vašega uspeha. Toda vseeno se bo našel nekdo, ki mu to ne bo najbolj všeč.
KOZOROG
Ona: Denar se ne bo obrnil tako, kot ste si zamislili. Ukrepajte, dokler še ni prepozno. Spomnili se boste nekdanjega prijatelja, ki vam je nekoč že pomagal pri neki podobni zadevi. Pokličite ga - ničesar ne morete izgubiti...
On: Neprijeten spodrsljaj vam bo nepričakovano omogočil srečanje, ki ste ga že dlje zaman pričakovali. Potrudite se, da boste iz njega izvlekli čim več, saj se vam bo to v prihodnosti še bogato obrestovalo.
VL, ERVIN, TEPIH, TIT, OPEL, MATI, DOK, PITON, OTESA-NOST, MALA SIRTA.
Geslo: Lepota mine, srce ostane
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Andreja Bračko, Zastranje 5, Šmarje pri Jelšah.
2.	nagrado, bon za gostilno Gušt v Žalcu, prejme: Zvone Marovt, Polzela 108a, Polzela.
3.	nagrado, bon za veliko klasično pico v gostišču Hochkraut iz Tremerij, prejme Angela Žveplan, Zadobrova 138, Škofja vas.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
VODNAR
Ona: Nekaj se bo razpletlo v vaš prid in kar naenkrat se boste znašli pred dejstvom, da vam lahko uspe tudi tisto, na kar si niste upali niti pomisliti. Nekdo vam bo sicer zavidal, a vam s tem ne bo mogel škodovati.
On: Poskusite se odločiti, saj bo sedenje na dveh stolih postalo dokaj zapletena stvar. In nikar si ne mislite, da imate časa na pretek - kmalu se bo pokazalo, da morate precej pohiteti!
DEVICA
Ona: Nekaj vas bo sicer mikalo, a kaj, ko vas je še vedno strah tveganja. Brez tega ni pravega uspeha, zato nikar ne čakajte predolgo, drugače se vam bo vse skupaj izmuznilo iz rok. In to ne bo niti najmanj prijetno ...
On: Iznenada se bo pojavila še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala načrte, še preden boste ugotovili, kaj si želi. Toda kaj hitro se boste znašli in preusmerili potek dogodkov v pravo smer.
Ona: Pazite se skrajnosti, v katero vas sili sedanja situacija. Zmernejši pristop k zadevi vam bo samo koristil. Zato se nikar ne zaletavajte, da vam kasneje ne bo žal. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni!
On: Nihče vam ne more povrniti tistega, kar ste lahkomiselno zapravili. Življenje gre naprej, zato se nikar po nepotrebnem ne cmerite. Že samo prijeten pomenek s prijateljico vam bo lahko vrnil precej dobre volje.
Ona: Dobro bi bilo, če bi sprejeli prijateljevo ponudbo in se mu pridružili. Skupaj bosta lahko dosegla veliko več kot posamezno, torej nikar ne omahujte. Priložnost bo odlična. Izkoristite jo!
On: Upoštevali boste dobronameren nasvet in stvari se bodo uredile, še preden se boste tega dodobra zavedli. Uspel vam bo velik met v ljubezni, ki vam ga bodo mnogi precej zavidali. Toda nikar ne skrbite, ampak raje uživajte.
2
3
4
6
5
7
8
18
10
9
11
16
56
RUMENA STRAN
Z nožem v srce?
14* •■■"•.'>i,v
Oblačilna kultura naših županov
Kar nekaj časa je trajalo nagovarjanje, da je celjski župan Bojan Šrot vzel v roke nož in zarezal v veliko srce sadnega kruha, ki so ga 101-letni sestri Mari prinesli kot darilo za rojstni dan iz samostana v Lescah.
Da nad srce pač ne moreš z nožem, se je najprej poskušal izvleči. A ker tudi lomljenje src ni nič kaj prijaznejše, se je le lotil dela. A potem ko je le začel rezati, kar naenkrat nož ni bil dovolj oster ... Zato je zajeten kos srca ponudil le slavljenki, preostalo sadno krušno dobroto pa prepustil vodji redovne skupnosti frančiškank Marijinih misijonark sestri Mojci. Njeni koščki sadnega kruha so bili veliko bolj lični in tudi z nožem ni imela nobenih težav.
IS, foto: SHERPA
Voditeljema programa na Flosarskem balu Mojci Lenko in Franciju Podbrežniku je župan Ljubnega Franjo Naraločnik (v sredini) kot stari maček iz prve roke postregel z vsemi »flosarskimi« izrazi in pesmimi, ki jih voditeljska zelenca nista poznala. Naraločnik je namreč med tistimi, ki z vso pravico in s še večjo vnemo nosijo oblačila, značilna za ljubenske »flosarje«. (US, foto: SHERPA)
• "	"•- i'	A '	T V
Oh, ti otroci!
Če predsednica Kulturnega društva Ljubno ob Savinji Zvonka Kladnik še razume, da otroci čevljev ne pospravljajo doma, še manj v rečiški šoli, kjer Kladnikova trenutno nadomešča ravnatelja Petra Podgorška, pa verjetno nikakor ne more razumeti, zakaj tega ne počnejo nastopajoči na prireditvah ob Flosarskem balu. Še sreča, da pozna tisto o muci Copatarici in se sama loti pospravljanja čevljev.
US, foto: SHERPA
Med tekmo
Nogometna tekma v Celju z Olimpijo pred tednom dni ni bila niti približno dolgočasna, saj je dogajanju na igrišču sodnik dodal »vroče začimbe« v obliki dosojene enajstmetrovke za goste. Celjski menedžer Zoran Podkoritnik, sicer zvesti obiskovalec tekem, je tako brez težav zdržal do polčasa in nato preveril, kaj se novega dogaja še kje izven štadiona.
NC, foto: SHERPA
www.radiocelje.coni
Oblačili župana in njegove žene, Cirila in Liljane Rosc, sta izdelani na podlagi fotografij in pričevanja, prikazujeta pa uveljavljen način pražnjega oblačenja na začetku 19. stoletja. Če Liljani Rosc oblačilo ne povzroča večjih težav, pa jih ima župan Ciril Rosc z »zagmašnim gvantom«, ki ga obleče vedno ob lučkem prazniku, kar nekaj. Letos je potarnal, da telovnik po vsakem pranju nekoliko »vkup potegne«. (US)
www.novrtednik.com
Braslovški župan Branimir Strojanšek (levo) si lahko zaenkrat natakne samo slamnik, okrašen s hmeljem, na uniformo hmeljarskega starešine pa bo moral še čakati. Taborski župan Vilko Jazbinšek težav z oblačili očitno ni imel in je kar v civilu pomahal svojim hmeljarjem v povorki na dnevu hmeljarjev. (NC, foto: SHERPA)