Celje - skladišče GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE COBISS o D-Per 214/1968 1119680292,9 Iz delovnih enot Naš veliki »skriti« uspeh Izgradnja kotlarne in ma-zutne postaje Preskladiščenje — reorganizirano? »Nimamo rezervnih delov« — pravijo v radiatorskem oddelku Naša stanovanjska izgradnja Iz dela organov upravljanja Drugo redno zasedanje delavskega sveta bo 31. maja ob 17. uri. Predlog dnevnega reda zajema poročilo glavnega direktorja o izvršitvi sklepov prejšnjih sej delavskega sveta, poročilo upravnega odbora o njegovem delu med 1. in 2. rednim zasedanjem delavskega sveta, poročilo o poslovanju podjetja v času od 1. januarja do 30. aprila, potrditev pravilnika o delovnih normah, spremembe analitične ocene delovnih mest za prodajo in zunanjo trgovino in še nekaterih drugih delovnih mest, ter morebitna druga vprašanja gospodarske narave. Spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih normah je zahteval delavski svet že v lanskem letu. Upravni odbor pa je lani postavil posebno komisijo, ki je te spremembe in dopolnitve tega pravilnika pripravila. Upravni odbor je oddobril osnutek teh sprememb, ki so bile na vpogled članom kolektiva, ftot tO določa statut podjetja. Na ta osnutek so bile nekatere pripombe, ki jih je komisija, ki je osnutek sestavljala, tudi upoštevala, tako da bo pravilnik o delovnih normah dokončno potrdil sedaj še delavski svet. Iz gospodarske problematike, ki bo obravnavana na delavskem svetu vidimo, da niso bile za kritje bruto dohodka v letu 1968 izločena iz dohodka iz leta 1967 zadostna sredstva, porast terjatev, daljši plačilni roki in porast zalog pa neugodno vplivajo na likvidnost podjetja. Zaradi nedoseganja plana se tudi ne formirajo potrebni skladi iz tekočega dohodka. To pa bi lahko ublažilo izredno pomanjkanje obratnih sredstev. Iz prikazane problematike je razvidno, da nismo dosegali plana predvsem zaradi ostrejšega asortimana pri emajlirani posodi, zaradi strožje kontrole, pomanjkanja reprodukc j iškega materiala in delov za kooperacijo, razni izpadi strojev in naprav, pa tudi slab plasman na tržišču. Ko je upravni odbor na 2. redni seji dne 16. maja obravnaval gospodarsko problematiko in jo dokončno pripravil za zasedanje delavskega sveta,-je med drugim sklenil, da morajo vsi proizvodni obrati, sektorji, strokovne in druge službe smotrno ukrepati pri svojih odločitvah tako, da bodo maksimalno izkoriščena vsa delovna sredstva in notranje rezerve delovne sile, da na ta način nadomestijo izgubljeno proizvodnjo po planu v preteklih mesecih. Glede na prikazano gospodarsko stanje podjetja v prihodnje ne bomo sprejemali delovne sile razen v res gospodarsko upravičenih primerih, pa še to pogodbeno za določen čas. Pričakovati je, da bo razprava na delavskem svetu dokaj pestra in konkretna in da bo delavski svet sprejel sklepe, ki jih bo treba brezkompromisno izvršiti, če hočemo, da se izboljša naše gospodarsko stanje. Delavski svet naj bi potrdil tudi reorganizacijo sektorja prodaje in zunanje trgovine ter s tem v zvezi novo analitično oceno delovnih mest v tem sektorju. IZOBRAŽEVANJE ČLANOV ORGANOV UPRAVLJANJA Upravni odbor je na eni zadnjih sej naročil sekretarju organov upravljanja naj sestavi program za seminar, ki bi bil namenjen vsem članom upravnega odbora in njihovim namestnikom, vsem članom delavskega sveta in predstavnikom svetov delovnih enot. Ta program je bil predložen upravnemu odboru na 2. redni seji dne 16. maja 1968. Upravni odbor je predloženi program tega seminarja nekoliko spremenil tako, da traja krajši čas kot je bilo predlagano. »Seminar naj traja dvanajst ur,« so dejali člani upravnega odbora, »dvakrat v tednu v dopoldanskem času in enkrat popoldan.« Program predvideva, da morajo biti vsa predavanja razumljiva in prilagojena našim gospodarskim in drugim vprašanjem. Pri predavanju naj bi pre- (Nadal je vanje na %. strani) ŠTAFETA SKOZI TOVARNO Spoštovane mladinke, mladinci, cenjeni tovariš TITO, dovolite, da izrazimo srečne želje mladih v tovarni EMO, Vam spoštovani predsednik, kot tudi želje za skupen uspeh vseh nas, ki nas druži bratstvo in enotnost ter skupni cilji lepše prihodnosti. Želimo, da v skupnih naporih ob mladostnem žaru in volji s-kupno uspemo in dosežemo cilje gospodarske in družbene reforme ter privedemo naše narode blaginji in sreči v naročje. Da bomo dosegli ta cilj, pa se zavedamo, da bodo potrebne žrtve in samo-odpovedi, ki jih zavestno sprejemamo. Vam tovariš predsednik po želimo še naprej srečno roko pri vodenju in osebno srečo. Mladina tovarne EMO — Celje Naši kvaliteti delamo »slavo« sami Naj tokrat začnemo s primerom iz našega vsakdanjega življenja in naj bo ta primer izkušnja, ki pa naj nas — za spremembo — nekaj nauči. Ko je stekla proizvodnja naših peči na olje smo bili precej črnogledi. No, seveda, nikakor ne vsi. V glavnem pa se je po tovarni le šušljalo, da smo s to proizvodnjo mnogo prepozni, da proizvaja peči na olje že toliko in toliko tovarn v državi, no, ne nazadnje, bili smo sila netaupljivi do tega našega izdelka. In to seve ni ostalo za tovarniškimi zidovi. Rezultat? Po ugotovitvah prodajne službe smo v Celju sicer prodali precej naših peči ■ na olje, vendar sorazmerno na število prebivalcev manj kot kjerkoli drugje v Sloveniji (!). Pravijo, da »slab glas seže v deveto vas«. Pri nas smo za slab glas poskrbeli sami in k sreči ni segel preko meje bližnje okolice, saj so drugi poskrbeli za dober sloves tega našega izdelka in lahko zapišemo, da so tisti drugi — kot npr. Fakulteta za strojništvo s svojim testom — povedali o tem našem izdelku vse najboljše. Smo iz tega kaj pobrali? Namreč to, da je pri nas razgovor o kakovosti naših izdelkov že prešel meje zidov sejnih sob, da pri nas o kakovosti vsak razpravlja, da celo skoraj vsak naše izdelke ocenjuje — po svojem prepričanju visoko strokovno — in o tem povsod na firoko razpravlja. Tako se potem seve ni čuditi temu, da vedo o slabi kakovosti naše peči Celjani, drugje pa so z tem našim izdelkom povsem zadovoljni. Tako kritično ocenjevanje kot je v navadi pri naših ljudeh ob vseh mogočih omizjih in v raznih družbah, se na delovnem mestu razumljivo skoraj izgubi. Torej dvojna izguba! In kaj imamo od tega? . Manjši promet, ki ga pogojujemo sami s takimi ocenami in seveda marsi-kak dinar v tovarni manj. Le tako naprej! Eva Orač anov upravljanja Iz dela (Nadaljevanje s 1. strani) davatelji uporabljali* če je to le mogoče — nazorna sredstva kot so razne sheme, grafikoni in po-' dobno. Organizacija seminarja je zaupana vodji izobraževalnega centra Albinu Brenčiču. SLUŽBENA POTOVANJA BO ODSLEJ ODOBRAVAL GLAVNI DIREKTOR Upravni odbor je na eni zadnjih sej sklenil, da pooblasti glavnega direktorja Rada Brern-ca, da odobrava nujna službena potovanja v države, ki meji-jijo na SFRJ. Taka službena potovanja v inozemstvo odobrava glavni direktor kadar je v interesu podjetja, da se ta potovanja opravijo v korist boljšega poslovanja podjetja. Tak sklep upravnega odbora je bil nujen v sedanji gospodarski situaciji, ker ne kaže, da bi se upravni odbor sestajal na izrednih sejah .samo za odobritev nujnih služ-.benih potovanj v inozemstvo kot se je to večkrat primerilo v preteklem letu. Glavni direktor pa bo seznanil upravni odbor o opravljenih službenih potovanjih, ki jih je odobril, na rednih sejah upravnega odbora. NOV VODJA MEHANOGRAFSKEGA CENTRA Na zadnji seji upravnega odbora je bil na predlog komisije za razpis delovnega mesta »vodja mehanografskega centra« postavljen na to delovno mesto Peter Mikeln, ki je izpolnjeval Vse pogoje za zasedbo tega delovnega mesta. NOV PRAVILNIK O POŽARNI VARNOSTI Splošna služba je predložila upravnemu odboru nov osnutek pravilnika o požarno varnostni zaščiti, ki ga bo obravnaval in naših org potrdil Upravni odbor na seji 30. maja 1068. Pravilnik o požarni varnosti predpisuje ukrepe ter določa obveznosti, ki izhajajo iz potreb, da se zavarujejo človeška življenja in splošno ljudsko premoženje pred požarom in drugimi elementarnimi nesrečami, ki bi se utegnile pripetiti in da se Zato podvzahiejo potrebni preventivni ukrepi za odstranitev vzrokov požarov, za gašenje nastalega požara ter za odstranjevanje posledic, ki nastanejo ob elementarnih nesrečah. Preventivne Ukrepe proti požaru je treba izvajati stalno. V pravilniku je določeno, da mora imeti vsak obratovodja v svojem obratu organizirano enoto za prvo pomoč pri požaru. Pravilnik vsebuje še druga konkretna določila in bo potem, ko ga bo sprejel Upravni odbor, na vpogled članom kolektiva, ki bodo nedvomno dali še marsikatero pripombo, tako, da bo dokončno oblikovan predlagan v potrditev delavskemu svetu na enem prihodnjih zasedanj. KDAJ BODO SEJE HO Seje upravnega odbora bodo tako kot doslej redno vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Doslej so bile seje upravnega odbora med delovnim časom dopoldan. odslej pa bodo stalno popoldan ob H. uri. Hredne seje upravnega odbora bodo samo v Ves izrednih primerih V skladu s poslovnikom. Glede pravočasne dostave gradiva za seje upravnega odbora je bilo sklenjeno, da morajo strokovne službe dostaviti to gradivo najpozneje' do sobote pred sejo upravnega odbora in to do 8. ure zjutraj. NOV POSLOVNIK DS Na prvem zasedanju delavskega sveta je bilo mnogo razprave pri predlaganju kandidatov za člane upravnega odbora. Tako kot v prejšnjih letih se tudi letos velika večina članov delavskega sveta ni mogla sprijazniti s tem, da je predhodno pripravljena celotna lista kandidatov za člane upravnega odbora in njihove namestnike ter da naj delavski svet takšno listo preprosto potrdi. Da bi se takim pojavom izognili, je delavski svet sklenil, da se izpopolni poslovnik za delo delavskega sveta, v katerem je treba točno predpisati postopek za volitve upravnega odbora in ža predlaganje kandidatov. V poslovniku bo potrebno spremeniti in dopolniti še razna druga določila. Spremembe bo pripravila komisija, ki jo sestavljajo: Dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Stane Ve-ninšek, Franc Vrabič in Ivan Zavšek. ALI BOMO ANALITIČNO OCENO STALNO MENJAVALI V letu 1967 in v prvih mesecih letos skoraj ni bilo seje upravnega odbora, na kateri ta ne bi obravnaval raznih predlogov za spremembo analitične ocene delovnih mest. V eni prihodnjih številk Emajlirca bomo posredovali našim bralcem točnejšo analizo o tem s potrebnim komentarjem. Na zadnji seji upravnega odbora pa so bile z ozirom na tp umestne pripombe. Spremembe analitične ocene delovnih mest naj bi bile bolj načrtne in preudarne in naj bi jih potrjevali morda le enkrat na leto, ne pa vsakokrat, kadar se komu to zdi potrebno. Verjetno bo'v prihodnje zavzel upravni odbor do tega odločnejše stališče. Res je, da se delo na določenem delovnem mestu dopolnjuje, res pa je tudi to, da mora biti taka dopolnitev tudi ustaljena. Poleg tega pa doslej organi upravljanja niso prejeli še nobenega predloga za zmanjšanje obračunske postavke zaradi zmanjšanega dela na delovnem mestu, čeprav so po vsej verjetnosti tudi taki primeri. POTREBNO BO VARČEVATI Razne organizacije, šole, posamezniki, pa celo podjetja naslavljajo na upravni odbor razne prošnje. Vsebina teh prošenj je različna, toda v vseh primerih gre za denar. Tega bi lahko razdelili kolikor bi hoteli. So ce-_ lo primeri, ko prosijo organizacije ali zavodi, naj jim damo prispevek za razna službena potovanja in to celo v inozemstvo. Po krajši razpravi o teh pojavih je upravni odbor na zadnji seji sklenil, da bo zavračal'vse take predloge za finančne izdatke, ki niso nujni za podjetje, kajti v sedanji gospodarski Situaciji, ko dosegamo le minimalna sredstva za sklade, ni mogoče zavzeti drugačnega stališča. SERVISNA SLUŽBA Na eni zadnjih sej je upravni odbor sklenil, da se ustanovi ser- visna služba, kot je predlagano v elaboratu o servisiranju toplotnih naprav. Za vršilca dolžnosti vodje te servisne službe je bil postavljen Karel Fokter, za to delovno mesto pa je upravni odbor določil začasno obračunsko postavko 31. plačilne skupine. IZ DELOVNIH ENOT Iz delavnice kotlov: »Složnost nam daje moč« Svet delovne enote delavnice kotlov je na zadnji seji obravnaval razna gospodarska in druga vprašanja s področja dela njihove delovne enote. Pregledali so izvršitev plana za prejšnji mesec ter sprejeli operativni plan dela za bodoči mesec. Poslušali so poročilo o izidu volitev V svet delovne enote in potrdili mandat novim članom sveta delovne enote. Težave imajo s kotli, ki se kopičijo v delavnici čeprav so že prodani ker jih nimajo kam spraviti. To jih ovira pri njihovem delu. Pogovarjali so se o osebnih dohodkih, premeščanju delavcev, če ni d$te, v> njihovi delavnici in drugo. Izvolili so tudi komisije sveta delovne enote. Predsednik sveta delovne enote Vinko Tamše pa je v svojem govoru, ki ga je imel na seji sveta dejal med drugim: »Upam, da s svojim delom v svetu delovne enote ne boste razočarali svojih tovarišev, ki so vam izkazali čast in so vas izvolili v ta važen organ upravljanja v podjetju. Mislim, da ni prav, če prihajamo samo na sejo in tu presedimo eno uro, važno za nas vse je to, da razumno obravnavamo naša gospodarska vprašanja, s katerimi moramo biti vsi seznanjeni, da lahko sprejmemo konkretne sklepe, po katerih se bomo ravnali po našem delu. Pri našem delu moramo biti iskreni, in enotni, kajti le složnost nam daje moč, da storimo to, kar smo si zadali za nalogo v dobro nas in celotnega kolektiva. Vsem tovarišem, ki jim je potekla mandatna doba pa prav iskrena hvala za dobro in tovariško sodelovanje.« Izvolili ste člane organov upravljanja! Spremljate njihovo delo? NEKAJ BESED O VELIKEM »SKRITEM« DSPEHE Malokdo ve, da se je letos 1. maja uresničila več kot 10-letna želja onih, ki bedijo in skrbijo za električno energijo. Tega dne je namreč celotno napajanje s to energijo prevzeTa nova glavna transformatorska postaja. Če se spomnimo nazaj vseh posvetov, premišljevanj, predlogov in načrtov, na stotine in stotine položenih kablov, številnih obsežnih montaž, demontaž, preklopov in preureditev; šele vidimo obsežnost opravljenega dela, ki se je odvijalo nekako mimo zunanjih dogajanj, mirno in preudarno, z namenom uresničiti osnovne pogoje, da lahko tovarna obratuje brez zastojev, se širi in,veča proizvodnjo. Da bomo lahko razumeli, zakaj je ta dogodek tako pomembna prelomnica, moramo poseči daleč v zgodovino naše tovarne. Številke in datumi, morda komu dolgočasni, nam edini lahko jasno in nepristransko pokažejo naš razvoj, ker je poraba električne energije merilo za razvoj, obsežnost proizvodnje in modernizacijo. Prvi začetki uporabe električne energije po nastanku tovarne v letu 1894. so zaviti v meglo. Vemo le, da so bili na mestu današnje kotlarne I. razni parni kotli, da so tam opravljali razne preureditve in da je ob prelomu stoletja tam že obstojal parni stroj, ki je proizvajal električno energijo za potrebe tovarne. V letu 1910, je prišlo do prve večje spremembe. V tej kotlarni sta bila montirana naša veterana — oba parna kotla Steinmiiller, ki obratujeta še danes. Obenem je bila zgrajena nova strojnica — današnja elek-trodelavnica — in v njo montirana parna turbina moči 120 kVA. Ta električna centrala je bila prva v Celju in je dajala tok, ne le naši tovarni, temveč vsej svoji okolici in mestu Celju za razsvetljavo. Šele nekaj let po prvi svetovni vojni — to je v letu 1924. — je bil dograjen daljnovod 35 kV iz hidrocentrale Fala do Laškega in od tam nazaj v Celje, kjer se je v Cinkarni transformirala napetost na 5 kV. To je bil tudi konec prve elektrocentrale v Celju. Parna kotla Steinmiiller sta pričela obratovati kot vročevodna kotla in turbina je obstala. Zgrajeno je bilo novo poslopje za transformatorsko postajo - južno od elektrodelavnice — z dvema transformatorjema po 150 kVA. Iz leta 1924. .imamo tudi prve podatke o porabi električne energije, ki je prej pri 'lastni proizvodnji niso nadzirali. Za merilo je zadoščala poraba premoga. Prvo povečanje zasledimo v letu 1928. Oba obstoječa transformatorja sta bila zamenjana za dva nova po 250 kVA. Leto 1931. je pomenilo za oskrbb z električno energijo novo veliko prelomnico. Dovod 5 kV iz Cinkarne je bil opuščen in zgrajen direkten dovod 35 kV iz Laškega. To je imelo za posledico velike spremembe v tovarni. Zgrajena je bila nova transformatorska postaja v središču tovarne. Prvotna je služila odslej samo še za glavni dovod in za sklopilne naprave visoke napetosti, od koder je tekel električni tok po kablih v novo tra-fo postajo. Ta je bila za tedanje razmere zelo razkošno, solidno in izredno dalekovidno projektirana, saj nam je služila v celoti do leta 1961. in deloma do danes — torej polnih 37 let. Nova transformatorja po 500kVA za to postajo sta bila vgrajena v letu 1928. Njuno izredno tehnično popolnost dokazuje dejstvo, da sta obratovala neprekinjeno do sedaj in da ju nameravamo po previtju na drugo napetost uporabljati tudi še v prihodnje. Tako je bila preskrba z električno energijo zagotovljena za vrsto let. Turbino, ki je samevala od I. 1924 dalje, so odpeljali Nemci v začetku'druge svetovne vojne, ker so menili, da še povsem ustreza za obratovanje. Toda razvoj ne miruje, poraba se je najpfej polagoma večala in po koncu vojne je pričela močno naraščati. V letu 1957. je postala obremenitev transformatorjev že tako velika, da smo zmogli potrebe samo še s preobreme-njevanjem obeh transformatorjev, ki smo ju dodatno umetno hladili. Njuni izredno solidni konstrukciji gre zahvala, da smo vzdj-žali, ne da bi proizvodnja to opazila. Treba je bilo najti hitro rešitev, ker za obsežno rekonstrukcijo tovarne s pripadajočimi energetskimi napravami, projekti še niso bili potrjeni. Odločili smo se za delno rekonstrukcijo oziroma ojačitev obstoječe transformatorske postaje. 'Izdelali smo potrebne načrte in nabavili od .tovarne Rade Končar v Zagrebu nov dodatni transformator 1000 kVA, ki smo ga montirali k obema obstoječima. Obratovati je pričel 8. junija 1958. Projekti za ..rekonstrukcijo tovarne pa so zahtevali vse več. Nove električne peči v emajlir-nici in drugod so potrebovale še mnogo večje količine električne energije. Potrebna je postala nova transformatorska postaja. Nismo hoteli zaostajati za našimi predniki, zavedajoč se možnosti razvoja in večanja proizvodnje in smo to postajo projektirali z velikimi možnostmi razširitve. In pretekla zadnja leta so nam to potrdila. Z večanjem tovarne se večajo ■ razdalje in s tem tudi izgube na vodih nizke napetosti! To nas je pripeljalo do izvedbe dvojne transformacije ir» to najprej od 35 kV na 10 kV in od tu šele na 380 V. Tako imamo danes glavno razdelilno transformatorsko postajo (RTP), kjer se z dvema transformatorjema moči po 4000. kV A vrši prva transformacija, dočim se druga vrši s transformatorji po 1000 kVA (BTP), ki so postavljeni v obratih t. j. bliže potrošnikom. Seveda je bilo treba za vse to položiti nove kable. Ta nova centralna postaja je pričela obratovati 9. aprila 1961 je in je tekom. leta napajala vedno več potrošnikov. Do konca leta 1961 je bilo priključenih že šest obratnih transformatorjev in februarja naslednjega leta še sedmi. Na te transformatorje so bile priključene v glavnem samo novo montirane peči in stroji, ki so po po-, trebi moči močno prekašali obstoječe, so pa bili omejeni na manjši prostor. Z ozirom na ploskovno razsežnost tovarne, pa so stari trije transformatorji še vedno napajali večje območje. S tem pa se je k problemu zastarelosti teh naprav, pojavil še nov problem, dvojen način napajanja tovarne z el. tokom. Pri vsakem delu na električnih napravah je bila potrebna večja pazljivost, stalna skrb pri vklopih in izklopih, preudarno ukrepanje pri izpadih. Rešitev obstoječega stanja je postajala vedno bolj pereča. Nadzorni organi so vedno z večjim poudarkom zahtevali opustitev dotrajanih sklopilnih naprav. Toda to brez nabave novih transformatorjev ni bilo mogoče. Sele tekom lanskega leta in v pričetku tega leta smo lahko montirali tri dodatne obratne transformatorje, na katere smo priključili do 1. maja vse potrošnike starih treh transformatorjev. Od teh treh pa sta bila Samo dva novo nabavljena, dočim je tretji v letu 1957 nabavljeni transformator od tovarne R. Končar, ki smo ga poslali v to tovarno na previtje tako, da lahko Služi za novi način transformacije napetosti t. j. -od 10/0,4kV. § tem je postal način napajanja tovarne zopet enoten. Pod to enostavno besedo pa se skriva znanje vseh, ki so pri tem sodelovali, ure in ure načrtovanj in pridnih rok. In zato lahko smatramo'letošnji prvi maj kot veliko prelomnico v, energetski zgodovini paše tovarne. r' Govorili smo samo o napravah. Kako pa so proizvodni obrati to energijo, ki ji je bila na razpolago, tudi koristili? O tem pa prihodnjič! RAVENSKA RAZGLEDNICA Servis za popravljanje gospodinjskih strojev je tudi v Ravnah — kot vidimo tudi za naše peči na olje. — Prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko imajo dela, pa tudi kako ga opravijo. Morda pa je vseeno bolje, da ostane kar pri tem, da se »polivalijna« s sliko. (Foto Breči) E>wa\pie<> Izvoljene komisije pri delavskem svetu V ŠTAB ZA VARSTVO PRED NEVARNIMI IN DRUGIMI HUDIMI NESREČAMI so izvoljeni: 1. Ernest Vršeč — vodja štaba 2. Albin Lesjak — namestnik vodje štaba 3. Lambert Kotnik — načelnik štaba 4. Ivan Veber — namestnik načelnika štaba 5. Franjo Velikanje — vodja TRS 6. Alfred Mežnarič — namestnik vodje TRS 7. Boris Čelik — namestnik vodje TRS 8. Ivan Držan — namestnik vodje TRS 9. Vili Cater — vodja sl. za zvezo 10. Milan Pleterski — namestnik vodje za zveže 11. Stane Veninšek — namestnik vodje za zveze 12. Maks Korošec — namestnik vodje za zveze 13. Franc Mahne — vodja varnostne službe 14. Marjan Cvek — namestnik vodje 15. Slavko Vizjak — namestnik vodje 16. Ivan Cater — namestnik Vodje 17. Franc Medved — vodja gasilske službe 18. Anton Marolt — namestnik; vodje 19. Jože Koštomaj — namestnik vodje 20. Edi Krajnc — namestnik vodje 21. Dr. Jože Čakš — vodja sanitetne sl. 22. Erika Javornik — namestnik vodje 23. Fanika Vošinek — namestnik vodje 24. Anton Kegu — namestnik vodje 25. Marko Trebar — vodja sl. RBK 26. Jože Jošt — namestnik vodje 27. Miloš Jevtič — namestnik vodje 28. Milan Sorn — namestnik vodje 29. Emil Jejčič — referent za kadre - 30. Martin Pirš — referent za opremo 31. Franc Mastnak — namestnik ref. za opremo ■* 32. Predsednik CDS 33. Predsednik UO 34. Predsednik sindikata 35. Predsednik mladine 36. Sekretar TK ZK 37. Marjana Veber — zapisnikar 38. Ivica Skočir — namestnik zapisnikarja ODBOR ZA VARNOST PRI DELU so izvoljeni: 1. Anton Pišek — predsednik 2. Rudi Vajdič 3. Vlado Januš 4. Boris Čelik 5. Ludvik Muhovec 6. Franc Pogačar 7. Anton Remus 8. Ivan Lukman 9. Ivan Tadenc 10. Milosav Milenkovič V IŽDAJATELJSKI SVET EMAJLIRCA so izvoljeni: 1. Zvonko Perlič — predsednik 2. Mirko Breznik — član 3. Jože Černelč — član 4. Dva člana imenuje sindikalna organizacija 5. Dva člana imenuje mladinska organizacija 6. Dva člana imenuje organizacija ZK V KOMISIJO ZA ŠTIPENDIJE so izvoljeni: 1. Marjan Petelinšek — predsednik 2. Ivanka Zajc 3. Marjan Križnik 4. Slavko Udrih 5. Slavkp Vizjak V KOMISIJO ZA TEHNIČNE IZUME IN TEHNIČNE IZPOPOLNITVE so izvoljeni: 1. Jože Korent — predsednik 2. Vinko Zotl 3. Marjan Rejc 4. Ludvik Krese 5. Stanko Gologranc • 6. Mirko Polutnik 7. Miro Jančigaj V STANOVANJSKO KOMISIJO so izvoljeni : 1. Milan Kavčič — predsednik 2. Edvard Umek 3V Franc Kunc 4. Franc Peternel 5. Ivan Jeršič 6. Erih Šalekar 7. Vlado Januš 8. Jože Zapušek 9: Jernej Košec V CENTRALNO DISCIPLINSKO KOMISIJO so izvoljeni: 1. Anton Bornšek — predsednik 2. Zvonimir Božič % 3. Drago Dolžan 4. Anton Rojec 5. Anton Krebs V ARBITRAŽNO KOMISIJO so izvoljeni: 1. Ljubomir Pavlovič — predsednik 2. Milan Zupanek 3. Franc Zupančič 4. Ludvik Krajec 5. Marjan Žuraj V KOMISIJO ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV IN DELA MANJ ZMOŽNIH OSEB so izvoljeni: 1. Albin Lesjak — predsednik 2. Vlado Januš 3. Jože Vajdetič 4. Anton Federnsberg 5. Anton Gajšek Za predsednika DISCIPLINSKIH KOMISIJ ZA DELOVNE ENOTE je izvoljen — Ivan Cater, za njegovega namestnika pa — Anton Rojec. IZ DELOVNIH enot PO ENEM LETE SPET SAMOUPRAVLJANJE V OBRATE TORI Vsako leto so volitve samoupravnih organov. Tako so tudi 25. aprila sodelavci obrata VII odšli na volišče, da izvolijo svoje predstavnike v organe samoupravljanja. Vendar letos z drugimi občutki in željami. Zakaj? Zato, ker so v preteklem letu v bivšem podjetju pod prisilno upravo na svoji koži občutili,, kaj pomnei v naši družbi samouprava in kako je tam, kjer samoupravljanje ni dovolj razvito. In izvolili so najboljše. Novoizvoljeni svet obrata se je sestal, izvolil predsednika in namestnika ter komisije. Izvolili so: — komisijo za delovna razmerja, — komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, — komisijo za družbeni standard, — komisijo za HTV in PV ter — komisijo za osnovna sredstva. Za predsednika sveta obrata je bil soglasno izvoljen Spori n Leopold, za namestnika pa Petrovič Vili. Ker bodo 1. julija obveljali pravilniki in statut EMO, je prva naloga sveta obrata, da spozna njihova določila. Skupno z izvršnim odborom sindikata ter v sodelovanju z izobraževalnim centrom pa bo potrebno pripraviti krajše seminarje za novoizvoljene člane, tako da se bodo seznanili z vlogo in nalogami DS, da bo njihovo delo bolj učinkovito. • Milan Robnik Leopold Šporin » • IZ ORODJARNE Niso zadovoljni Ena zadnjih sej sveta obrata orodjarne je bila izredno razgibana, saj obsega zapisnik te seje nič manj kot enajst tipkanih strani. Obravnavali so poslovanje orodjarne in osebne dohodke. V razpravi, ki je bila dokaj obširna so sodelovali Ludvik Krese, Vili Končan, Franc Pogačar, Erik Šalekar, Ernest Vršeč in Ivan Fojs. Po dolgi razpravi, ki se je sukala veči del okrog organizacije dela v orodjarni, dohodka in osebnega dohodka je svet orodjarne sklenil, da predlaga vodstvu podjetja in delavskemu svetu ter upravnemu odboru, spremembo sedanje analitične ocene delovnih mest v orodjarni tako, da bi se sedanja obstoječa analitična ocena zvišala za 50 odstotkov. Tako bi bili v orodjarni stvarnejše in pravičnejše nagrajevani, ker bi se s tem zmanjšal gibljivi del, ki je za orodjarno nestvaren in ustvarja nezadovoljstvo in neobjektivnost pri izplačilih osebnih dohodkov. PRESKLADIŠČENJE Ko težimo k boljšemu gospodarjenju, iščemo skrite rezerve. Teh je veliko, naštevamo katere so, in potem jih skušamo aktivirati. Največkrat na prvo mesto postavljamo organizacijo dela kot najmočnejšo interno rezervo. Poglejmo konkreten primer organizacije dela — preskladi- ščenje. Imamo dva dislocirana obrata: obrat VI Kruševac in obrat VII Bistrica. Zaradi potreb proizvodnje ali prodaje pride večkrat do preskladiščenja — materiala, — polizdelkov, — gotovih izdelkov iz enega skladišča v drugo. Nalog za to daje nabavna služba, priprava proizvodnje ali prodajna služba. Dokumenti, ki jih uporabljajo za preskladiščenje so: — komisijski list, — materialna nakaznica, — odpremnica. Do zdaj smo uporabljali tudi »interno fakturo-«. Sektor financ in računovodstvo vodi pregled nad tem dogajanjem, ker gre za finančne razbremenitve na eni strani in finančne obremenitve na drugi strani. Skladiščnika, ki odpošiljata material ali izdelek, razbremenimo, drugega skladiščnika, ki sprejme na zalogo material ali izdelek, pa obremenimo za preskladiščeno vrednost blaga. Dosedanja praksa pa nam je pokazala kopico problemov, ki kažejo na našo organizacijo dela na. tem področju. Od januarja pa do zdaj se niti en mesec niso ujemala mesečna poročila o pre-skladiščenju materiala, polizdelkov ali gotovih izdelkov. Iz EMO Celje je šlo npr. v TOfil (januar, februar) za 530 tisoč N-din materiala, prevzeli pa so ga na drugi strani samo za 440 tisoč N-din. Razlike ne bi smelo biti! Kar gre na eni strani ven, bi moralo na drugi strani priti noter. Finančno—računovodski sektor je iskal vzroke za te razlike. Tu jih bom nekaj naštel: — v EMO smo izdali eno količino, v obratu VII Bistrica pa smo prevzeli drugo količino (čeprav tu razlike ne bi smelo biti!); — v Celju izdane količine ovrednotimo po enih cenah, v Tobiju pa po drugih; — izdaja je bila v enem mesecu, prevzem v drugem skladišču pa v drugem mesecu; — iz Celja smo odpremili npr. 300 stranskih sten, v Tobiju jih niso mogli toliko prevzeti, ker jih je bilo 80 slabe kvalitete ali celo škarta. Spet je tu količinska razlika med izdajo in dohodkom; — na materialni nakaznici in odpremnici je bila napisana ena planska cena, na »interni fakturi-« pa je bila cena in vrednost. Bile pa so še druge napake, ki so povzročale zmedo. Vprašamo se lahko, čemu vse to? Mar so tudi tu objektivni vzroki, ki niso v naši moči? Tista organizacija dela, ki jo tolikokrat postavljamo na prvo mesto, ko govorimo o naših skritih rezervah, je preveč na jeziku in premalo pri konkretnem delu. Zelo napak računa tisti, ki misli, da bo organizacijo dela rešil nekdo od zunaj in nam jo gotovo, izdelano, serviral. Največji del boljše organizacije dela bomo rešili sami. Eden od sodelavcev je dejal: »Pa kaj me mučite s temi dokumenti, to si urejujte vi v računovodstvu sami! Zame je dovolj, da rečem, naj se to uredi!-« S tem je za njega delo opravljeno. Pot najmanjšega napora! Žal ta GLOBES Medtem ko proizvodnja železa in jekla v večini držav EGS stagnira ali celo upada, pa italijanska industrija črne metalurgije povečuje proizvodnjo. V 6 mesecih letošnjega leta je ta proizvodnja višja za 16 odstotkov. Izdatki za tržne analize v ZR Nemčiji so se v letu 1966 povečali za 15 % na-pram letu 1965 in so dosegli 150 milijonov DM. Pri -tem odpade na raziskave specializiranih inštitutov približno polovica izdatkov, ostanek pa na raziskovalne službe po posameznih podjetjih. Romunija hitro povečuje zunanjetrgovinsko menjavo z zahodnim svetom, pri tem pa vzporedno pada povezanost romunskega gospodarstva z državami SEV, ki so udeležene v zunanji trgovini Romunije v letu 1966 samo še s 54 odstotki. Ta zavisnost Romunije v zunanji trgovini pa je znašala pred osmimi leti še preko 80 odstotkov. Nedavno spre jeti petletni pot ne vodi naprej! Zdaj ni redek pojav, da posamezniki ne vedo, kakšne dokumente morajo rabiti za posamezne dogodke, kakšna je pot teh dokumentov, kaj se z njimi dogaja v naslednjih fazah in čemu služijo. Vse to so osnove za dobro organizacijo. Poznavanje vsega tega nam ne bo prinesel nekdo od zunaj. Kdor to zanemarja, je samo z besedami pristaš boljše organizacije dela. Učiti se je pač treba, spoznavati ne samo svoj najožji delokrog, ampak tudi povezanost z drugimi službami. Ne moremo dopustiti prepričanja, da nekdo v celoti obvlada svoje delo, če je 15, 10 ali 5 let na delovnem mestu. (Nekateri so celo že po enem letu v celoti usposobljeni za službo! Tako mislijo.) Dodatno izpopolnjevanje je potrebno, če hočemo aktivno sodelovati pri izgradnji boljše or- = plan v ČSSR predvideva | povečanje industrijske pro- | izvodnje za 22 do 24 % do | leta 1970. Narodni dohodek | v Češki je po letu 1962 stag- | niral vsled nerešenih ključ- | nih problemov na področ- | ju cen, nagrajevanja, trgo- | vine, kmetijstva itd. Z novi- § mi merami bodo ta neso- | razmerja že delno v 1967 = odpravili. Po dvigu cen me- § su in pivu bodo v kratkem povečali cene določenim in-§ dustrijskim izdelkom in § prevozu za 24%. Pri tem H bodo železniške transport- | ne usluge povečane kar za | 50%. Tudi premog, kemič- | ni izdelki, gradbeni materi- | al, energija in jeklarski iz- I delki se bodo podražili in | to za več kot 24%. Naj- = manjši premik pričakujejo § pri cenah živilske industrije = in pri prodaji izdelkov širo- § ke potrošnje. Te nove mere E bodo vnesle v gospodarstvo = češke industrije osnove reši alnejše kalkulacije proiz- = vodnih cen in večjo odgo- § vornost samih proizvodnih E delovnih kolektivov, v ka- | terih bodo uvajali prve ob- | like samoupravljanja. Po- | doben razvoj je napovedan | tudi v gospodarstvu Nem- | ške Demokratične Republi- | ke. Strokovnjaki ocenjuje- | jo, da bodo te spremembe | v bodoče onemogočale tej = industriji dosedanjo prakso = prodajanja industrijskih iz- = delkov v tujini po nenor- | malno nizkih cenah. Komparativna raziskava | proizvodnje, produktivno- | sti in investicij najmomeb- | nejših industrijskih držav | kaže, da sta glede produkti tivnosti proizvodnje in in- = vesticij na prvem mestu Ja- ganizacije dela in pri napredku. Tisto, da posamezniki pridejo do nekih »spoznanj, kako so za obstoječe stanje drugi kriv.i«, to ne vodi naprej, ampak se bolj konservira sedanji položaj. Primer preskladiščenja pa bomo verjetno lahko kmalu črtali s seznama nerešenih organizacijskih problemov. Nedavno je bil sestanek predstavnikov nabavne službe, materialnega skladišča, priprave dela, skladišča polizdelkov, prodajne operative, skladišča gotovih izdelkov, vhodne kontrole, odpreme in računovodstva. Obravnavali smo probleme preskladiščenja in navodila računovodstva za organizacijo dela. Od 1. junija dalje bomo delali po sinhroniziranem postopku. Od discipline pri delu in poznavanju dela pa bo odvisno ali bomo kos organizaciji dela pri preskladiščevanju. Tone Tvanič = ponska in ZR Nemčija, na | zadnjem mestu pa Velika E Britanija in ZDA. V obdob- | ju 1955—1964 je Japonska | dosegla v povprečju 10,4 fl/0 E letnega porasta bruto druž- | benega proizvoda odnosno | 8,8 % porast produktivno- | sti. ZR Nemčija beleži 6,3 | odnosno 5 % porast, Franci- ja 5,2 odnosno 4,9 % porast, | ZDA pa samo 3,1 odnosno S 2% letni porast. Po inten- | zivnosti vlaganja narodne- | ga dohodka je na prvem | mestu Japonska, ki je pora- = bila za investicije (brez sta- | novanjske izgradnje) in to = 21,5%, ZR Nemčija 18%, E Italija 15,6 %, ZDA pa samo | 12,2% E Zahodnonemški konzor-| cij, ki ga sestavljajo tvrd- 1 ke: Demag, Schlomann, E Siemag, AEG-Telefunken, I BBC in Siemens, bo doba- g vil opremo po nedavno | sklenjeni pogodbi novi ro- E munski železarni v Galatzu | — kompletno hladno va- | Ijarno za kapaciteto 450 | milijonov to fine nekapi- | rane pločevine in hladno | valjanih trakov. — Pogod- | ba predvideva, da bodo | Romuni nabavo te opreme Š plačali po kompenzacijski 5 poti z izvozom svojih izdel- | kov v ZR Nemčijo. Vred- E nost opreme za to hladno | valjarno znaša 150 milijo- 1 nov nemških mark. -----------------------------------------------------5 - KONKRETEN PRIMER NAŠE ORGANIZACIJSKE (NE)ZRELOSTI Pred približno dvema letoma Je V Emajlircu izšel članek 9 novico, da je riujnostr.gradnje nove kotlarne dosegla višek in da so se zato vzdrževalna služba in energetska oskrba skupaj z investicijskim birojem resno zagrizle v obsežno delo. Skupaj š posebnimi zunanjimi sodelavci so takrat izmed večih ponudb tudi že izbrali kot najprimernejšega 'za projektanta novega energetskega objekta z vso opremo »Industrijski biro« iz Ljubljane. Slika 1. Pogled od acetilenske postaje proti cinkarniškemu obratu umetnih gnojil. V ozadju je viden dininik kotlarne I, barako ob novi cesti si je postavilo podjetje Ingrad. Buldožerji so razrili zemljišče, izginilo je apneno jezerce, izginilo je tudi katransko jezerce. S tem je bil narejen prvi pomemben korak k uresničitvi cilja, saj smo dobili tako za točno znano nalogo tudi nekoga — Industrijski biro — ki bo to nalogo do določene stopnje izpeljal. Omenimo naj še, 'da se je potreba po novi kotlarni razširila v nujnost istočasne graditve ma- zutne postaje, ker bosta pač nova kotla, za razliko od starih, rabila tekoče gorivo — mazut. Treba pa je bilo pohiteti. Sedanji dobri stari kotli priganjajo. Okvare so vedno pogostejše in hujše, popravila obsežna in kočljiva. . Slika 4. Že je razvidno, da gradbišče živi: zakoličenje, delavci, .4" temelji. t 7» - ?*! .' - - Sliki 2 in 3 prikazujeta del vskladiščene opreme med acetilensko postajo in izdelovalnico jeklenih kotlov. Inšpektorji parnih kotlov zmajujejo z glavami. Čas priganja, kotli ne zmorejo zahtev. EMO in Industrijski biro sodelujeta pri načrtovanju novega energetskega objekta. Razni podatki, zahteve, možnosti gredo sem in tja, načrti v Celje, popravki v Ljubljano, telefonski pogovori, urgence, o-biski. Rešitev naloge je dobivala dokončne oblike, delovanje nove kotlarne in mazutne postaje se je na glavnih načrtih zjasnijo. Sledil je drugi pomemben korak, ko je bil izmed treh ponudnikov zaradi najugodnejših pogojev za dobavitelja strojne opreme in z^iavajajca pripadajočih montažnih del izbran beograjski »Termoelektro«. V začetku decembra lanskega leta so predstavniki podjetja »Termoelektro« in našega podjetja podpisali pogodbo, da bosta nova kotlarna in mazutna postaja sposobni obratovanja 15. oz. 30. septembra letos. Priprave za gradnjo so krenile v zadnjo fazo. Uskladiti je bilo treba do kraja vsako podrobnost in izdelati pripadajoče delavniške načrte: Termoelektro v Beogradu za vso strojno opremo, Industrijski biro v Ljubljani pa za zgradbe in elektro opremo. Da so š« pboji dala resno poprijeli, dokazuje začetek gradbenih del v začetku aprila in kupi • A*. Slika 5. Priprava opaža za temelj mazutnega rezervoarja. V ozadju je vskladiščen rezervoar za nafto. Slika 6. Nosilna konstrukcija dela kotlarne. Kako oživeti gospodarstvo in obvarovati stabilnost Stabilnost cen, tržišča, dinarja — to je osrednja skrb ne samo gospodarstvenikov, ampak tudi najvišjih predstavniških in izvršnih organov, zborov in Sindikatov. V tem delu se bodo angažirali tudi znanstveniki. Lahko govorimo o splošnem interesu, da se najvažnejše naloge skupščinske resolu-je o ekonomski politiki v letu 1968 čimbolj uspešno realizirajo. Prav tako Je potrebno oživeti proizvodnjo in. reševati problem brezposelnosti. N! lahko, niti preprosto 4to®eči teh ciljev, saj lahko govorimo o sporu stare strukture, odnosov in navad z razlikami, ki jih je ostva-rila ali trasirala reforma. Toda reformo moramo privesti do kraja, to pomeni, da je neobhodno potrebno pospešiti razvoj najvažnejših panog gospodarstva, s tem pa tudi očuvati stabilnost tržišča, vodeče tokove razširjene . reprodukcije in omogočiti hitrejši porast osebne potrošnje in življenjskega standarda. Ni dvoma, težnja, da se gospodarstvo oživi % obravnavanjem in razširjenjem opreme, ki jo je podjetje Ter-moelektro že uskladiščilo na prostoru med acetilerisko postajo in izdelavnico kotlov. Nekaj opreme (za rezervoar mazuta) pa je celo že vgrajene, betonski temelji so' v glavnem gotovi, stoji že precejšen del nosilne konstrukcije za -kotlarno. Sicer pa si lahko ogledate na slikah kako dela napredujejo. Poglejmo si še, kdo vse sode- luje oz. bo sodeloval pri izgradnji za nas tako važnih obratov: Investitor: EMO, Celje. Projektant: Industrijski biro, Ljubljana. Gradbena dela: Ingrad, Celje. Nosilna konstrukcija: Monter, Dravograd. Strojna oprema: Termoelek-tro, Beograd. Elektro oprema: Elektro-Celje, Celje. Rafko Ajdnik Slika 7. Rezervoar za mazut je zrastel že do precejšnje višine. Okrog njega bo betonski varovalni zid — na sliki priprava opaža. 4 stabilnosti, ustvarja tudi i1 sporne položaje. Zahteva, 11 pospešiti proizvodnjo, po- I1 staja vse glasnejša. Na višji i1 ravni proizvodnje je laže i1 spreminjati tok razvoja ne 11 samo podedovane strukture, j1 ampak je laže reševati tudi l1 mnoge druge tekoče proble- V me, ki nastajajo pod pri- V tiskom mednarodnih gospo- V darskih premikov (devalva-cija funta, kriza dolarja). ,<1 Toda mnogi predlogi za po- !1 živitev proizvodnje, realno 1 gledano (brez ozira na »za- 1 pel ji ve« naslove kot so bla- 1 ga inflacija in slično), niso (. nič drugega kot zahteva, da se odpre inflacijski ventil. 1, To pa bi nas prav gotovo > privedlo v inflacijo, katere > žarišče nismo niti v toku dosedanjega speljevanja re-forme pogasili do kraja. I > Podobno sporen položaj l> nastaja okrog trenutne di- ii leme mnogih delovnih or- i1 ganizacij: kaj storiti z viš- i» kom delovne sile? Primer I» niške strojne industrije ni (• edini. Podobne skrbi imajo vsi delovni kolektivi, kjer 1' je bilo zaposlovanje po lini» ' ( ji inercije, ekstenzivnega ¡i razvoja in političnega pri* i > tiska. Da bi lahko . enako- i f pravno konkurirali na ,sv«- ,f tovngm tržišču, moramo i nujno proizvajati po sve- I> tovnih cenah ali vsaj po i1 svetovnih normativih pora- d be delovne sile, materiala, i > proizvodnih stroškov. Pri i1 nas, kot kaže pretežni del i* primerov, to še ni primer. i1 Zato je razumljivo, da se I1 mnoga podjetja, ko težijo k i1 intenzivnejši proizvodnji, l' srečujejo s vprašanjem viš- <* ka nekvalificirane delovne sile. Da ne bi bilo tega, bi ¡1 mnogi kolektivi lahko pro- ,i izvajali po svetovnih cenah. (l Toda kaj storiti z delovno 11 silo. ki predstavlja višek? i» Preusmeritev na druga deli lovna mesta, je zelo počas- na; prekvalifikacija prav (i tako. Čeprav terciarne deli javnosti niso razvite, je po- 11 rast števila zaposlenih v tej 11 panogi neznaten. Takšen i1 položaj lahko premagamo i» samo tako, da višek delov- V" ne sile razdelimo na nova i > delovna mesta, i1 Navsezadnje v iskanju i * metod za požititev gospo- l1 darstva na teh čsnovah, na- I1 letimo tudi na zahtevo za l' odločnejšo liberalizacijo 1' cen, kar je eden od strate- gijskih ciljev reforme. Taji da mnoga podjetja, ki to (( zahtevajo, hkrati zahtevajd , i tudi visoko zaščito domače proizvodnje. - . . : ‘i (Press servis) Lojze Ramšak: »Ker še vedno planiramo po kilah, se nam zgodi, da zaradi tega, ker večkrat izdelujemo manjše radiatorje, (ki se v tistem času najbolj rabijo) ne dosežemo planiranega plana po teži, ampak dosežemo samo finančni plan. Drugi vzrok pa je v tem, da stroji ob novi progi niso polno izkoriščeni zaradi neenakih napetosti energije (voda, elektrika, zrak). Poleg tega pa na doseganje plana vplivajo tudi okvare na strojih, pomanjkanje rezervnih delov za te Stroje in navsezadnje tudi neustrezna pločevina.-Nova Schlat- Naša pot, ki nas vodi od obrata do obrata, nas je pripeljala do radiatorskega oddelka. Kot v prejšnjih podobnih sestavkih smo bili tudi tokrat radovedni kako gospodarijo, kaj potrebujejo in kako si zamišljajo razvoj oddelka? O vsem tem smo povprašali Alojza Ramšaka. Iva Jagačiča in predsednika delavskega sveta radiatorskega oddelka Ervina Belaka. Naši prošnji so se odzvali in v naslednjih vrsticah vam lahko posredujemo odgovore, ki so jih dali na naša vprašanja. PRI DOSEGANJU PLANA VAM VEČKRAT »ZAŠKRIPLJE«, KJE SO VZROKI ZA NEIZPOLNJEVANJE PLANA? sko krmilne stroje in stroje iz leta 1933. To pa je vsekakor ozko grlo v proizvodnji.« KAKO JE S KVALITETO? KJE SO VZROKI ZA SLABŠO KVALITETO? Lojze Ramšak: »Če je material kvaliteten in ugodni energet- Vlečenje radiatorjev Varenje členov v baterije Letos smo ga dosegli samo v januarju. To zapadi tega, ker delamo več vrst radiatorjev, pri katerih se teža spreminja. Če gledamo člensko se plan vedno doseže. Na drugi strani pa je vzrok tudi v strojnem parku. V popravilu je večtočkovni varilni stroj, za katerega pa nimamo rezervnih delov. Prav zaradi tega tudi ne moremo delati večjih radiatorjev na novi progi, ampak jih delamo na stari, ki ima manjše kapacitete. Poleg tega pa proizvodnja radiatorjev sploh ni sinhronizirana, saj imamo v isti liniji elektron- ter proga rabi za proizvodnjo najkvalitetnejšo pločevino, vendar te ni. Pločevino za naše potrebe dobivamo iz uvoza, Jesenic in Nikšiča, vendar ta večkrat ne odgovarja. Velike težave, ki neposredno vplivajo tudi na izpolnjevanje in kvaliteto imamo- zaradi nepravilnega vskladiščenja pločevine. To pa zato, ker pločevina, ko je vskla-diščena rjavi in pri varjenju težko dosežemo kvaliteten zvar. Poleg tega pa zarjavela pločevina zahteva še dodatne operacije. Tu mislim predvsem na luže-nje.« Ivo Jagačič: »V lanskem letu smo samo enkrat dosegli plan. in vodo, je kvaliteta odlična. Večkrat pa vsi ti pogoji ne ustrezajo in takrat razumljivo niso izdelki najkvalitetnejši.« Ivo Jagačič: »Strinjam se z obratovodjo, da je kvaliteta zelo odvisna od materiala. Normativi so napravljeni za formatno dekapirano pločevino St 7, vendar dobivamo jeseniško pločevino, ki je v trakovih in ki kvalitetno zaostaja za pločevino St 7, ki jo dobimo iz Italije, Nemčije in Francije. Take težave smo imeli na primer s pločevino iz Sovjetske zveze, ki sploh ni od- govarjala normativom. Prav tako je bistveni razlog za slabšo kvaliteto, kot je omenil tudi tovariš Ramšak, v nihanju e-lektrične napetosti in v pritisku vode, kar vpliva na kvaliteto varenja.« PREJ STE VEČKRAT OMENILI TUDI STROJNI PARK, ALI Z NJIM NISTE ZADOVOLJNI? Lojze Ramšak: »Da, večkrat smo ga omenjali. Reči pa moram, da s tem kar imamo, nisem zadovoljen. Stari stroji so dotrajali, novim pa manjkajo rezervni deli. Prav gotovo to občutno moti delo v oddelku.« Ivo Jagačič: »Najprej bi omenil, da je lokacija radiatorskega oddelka zgrešena. To pa zato, ker agresivna atmosfera vpliva na novo Schlatter progo, za katero je proizvajalec predpisal točne pogoje, pod katerimi morajo ti stroji delati (temperatura, vlažnost). Mi smo vse preblizu lužilnice, ki vpliva na elektronske dele strojev in povzroča, da ti deli rjavijo. Prav tako v radiatorskem oddelku ni nobenega »ekshaustora« za odvajanje dimnih plinov nad varilnimi stroji. Pereč problem pa so tudi stare vpeljane naprave za varenje členov.« V RAZGOVORU STA MI NAŠTELA PRECEJ TEŽAV, KI SO V VEČINI OBJEKTIVNE, KJE PA VIDITA PERSPEKTIVO NADALJNJEGA RAZVOJA ODDELKA? Lojze Ramšak: »Osebno vidim perspektivo oddelka v nabavi kvalitetnejšega materiala in da z novimi stroji odstranimo ozka grla v proizvodnji, ter začnemo V RADIATORSKEM delati bolj kvalitetno z večjim delovnim elanom. Ce bi dobili nove stroje, bi lahko polno zasedli tretjo izmeno, če bi pa do-, bili samo stiskalnico za obrezovanje radiatorskih členkov, bi odpravili največje grlo v proizvodnji s tem, da bi se produktivnost dvignila za. okrog 20. odstotkov.« Ivo Jagačič.: »Perspektivo vidim v. odpravi ozkih grl in nabavi nove stiskalnice za' obrezovanje radiatorskih členkov.« V TEM OBRATU SE JE PRED KRATKIM ZGODIL ČUDEN PRIMER. DELAVCI SO ZAVRNILI SKLEP DISCIPLINSKE KOMISIJE KOLEKTIVA, DA SE IVAN VRACUN IZKLJUČI IZ DELOVNE SKUPNOSTI. KAKO JE DO VSEGA TEGA PRIŠLO? Ivan Vračun je prosil obrato-vodjo Jagačiča, naj mu dovoli kupiti staro odsluženo mizo, ki bi jo rabil doma. Ivo Jagačič mu je to obljubil, vendar Ivan Vra- čun s tem ni bil zadovoljen, ampak je okrog mize ovil pet plošč pločevine, ki jo je prav-tako rabil doma za »kason« svojega tovornega avtomobila. Ko so ga vratarji dobili pri tej kraji, ga je disciplinska komisija suspendirala. Vendar so pozneje v obratnem delavskem svetu glasovali proti izključitvi. Vendar to ni bilo dovolj. Na pobudo samoupravljalcev je bil sklican sestanek celotnega oddelka, na katerem je bilo prisotnih 84 delavcev od 110, kolikor jih je zaposlenih v tem oddelku. 39 delavcev je bilo proti izključitvi, za izključitev jih je bilo 36, glasovanja pa se je vzdržalo 9 delavcev v tem oddelku. Ko sem se pogovarjal o tem z delavci so bili v večini primerov mnenja, da to glasovanje ni bilo v redu pripravljeno. Kje so vzroki in zakaj je do tega prišlo? Kako pa mislijo o tem Lojze Ramšak, Ivo Jagačič in Ervin Belak lahko prečitamo iz njihovih izjavi Ervin Belak: »Osebno sem bil za izključitev. Bil sem član disciplinske komisije in sem nazorno obrazložil situacijo in prisotnim dokazal, da je izključitev potrebna. Menim pa, da je do te situacije, ki meče slabo luč na nas vse, prišlo zaradi tega, ker ni bilo pravilno postavljeno stališče sekretariata samoupravnih organov. Menim pa, da se člani delavskega sveta oddelka ne zavedajo svojih* funkcij. Vztrajam na tem, da se članom obratnih delavskih svetov obrazloži pravice in naloge, ki jih dobijo z izvolitvijo v ta samoupravni organ.« Lojze Ramšak: »Moje mnenje je, da smo s tem zagrešili hudo napako, ko smo sklenili, da naj se Vračun vrne na delo, ker nam sedaj upravičeno očitajo, da podpiramo krajo v kolektivu. Ivo Jagačič: »Svet delovne enote ni pozitivno odigral svoje vloge in je direktno podprl kriminal.« Milan Breči Novo v knjižnici — »SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR«, 1. del. Ljubljana 1967. — »SLOVENSKA KEMIJ-. SKA NOMENKLATURA«, Ljubljana 1966. — Obučina V. — D. Beguš: »PLANIRANJE I PRIPREMA PROIZVODNJE«, Beograd 1967. — »IZRADA PRESERSKOG ALATA«, Beograd b. 1. — Obučina V.: »ORGANIZACIJA SLUŽBE ALATA U ME-TALOPRERADJIVAČKOM PREDUZEČU«, Beograd b. 1. - »IT PRIRUCNIK« Knjiga 5.5 Obrada — montaža — tehnologija. Beograd 1967. - Kostič Ž. K.: »TEORIJE ME-ZOEKONOMIJE«. Zagreb 1968. - Jelinovič Z.: »EKONOMIKA SAOBRACAJA«. Zagreb 1968. - Seelye: »TIPOVI ZA ISPITI-VANJE TRŽISTA«. Zagreb 1964. - »KAKO POBOLJŠATI UNU-TARNJI TRANSPORT U INDUSTRIJSKIM PODUZECI-MA«. Zagreb 1965. - Gašparovič V.: »NABAVNA POLITIKA. Zagreb 1965. - »SISTEMI I METODE ORGANIZACIJE RADA U TEHNIČNIM SLUŽBAMA PODU-ZECA«. Zagreb 1966. - »ORGANIZACIJA PAKOVA-NJA ROBE U SKLADIŠTU«. Zagreb 1965. - »O PRAVOVREMENOM UVODJENJU JEDNOG NO-VOG PROIZVODA«. Zagreb 1965. - Homey K.: »NASI UNUT-RAŠNJI KONFLIKTI«. Titograd 1966. - Horney K.: »NEUROTlCNA LIČNOST NASEG DOBA«. Titograd 1964. - Küster F. W.: »LOGARITMI-SCHE RECHENTAFELN«. Berlin 1965. Mamutska fuzija francoske elektronike Sedaj so pričeli uresničevati že lani septembra napovedano združitev obeli najpomembnejših francoskih proizvajalcev elektronskega materiala: Com- pagnie Générale de Télégraphie sans Fil (CSF) in oddelka za poklicno elektroniko od Compagnie Thompson — Brandt. Upravna sveta obeh združb sta dosegla konkretni sporazum, ki ga je tudi že odobrila vlada. Potrebna je 3e še privolitev delničarjev. Družba CSF je lani beležila več kot 1,5 milijard frankov prometa, Thompson — Brand-tova veja pa okoli 1 milijardo frankov. Nova skupina bo s 40.000 zaposlenimi absolutno najmočnejša v Franciji in ob enem ena od vodilnih v EGS. Obe družbi sta na številnih področjih izvajali živahno poslovno aktivnost, zato bosta morali podvzeti še niz posameznih odločitev in bo preteklo' še nekaj let do konkretne spojitve. Gre zato, da koncentrirajo proizvodnjo v vsakič najrentabilnejšem obratu in jo torej bolje specializirajo. Kot enega od največjih ciljev fuzije pa smatrajo razširjene materialne baze zaradi intenzivnega razvoja in raziskovanja. Poleg tega je pričakovati, da se bo nova skupina intenzivno zavzela za dvig izvoza. Že doslej, sta obe družbi realizirali 20 odstotkov prometa z izvozom. Potrebno likvidnost so zaenkrat zagotovili brez udeležbe delničarjev. Po dogovoru upravnih svetov bo Thompson — Brandt izločila'vejo poklicne elektronike v novo družbo in prenesla v CSF njene akcije skupaj z delnicami že nekaterih svojih podružnic. Da bi se oddolžila -tej »doti« povečuje svoj 'kapital tudi CSF. Razen tega bodo vnesle v družbo Thompson — Brandt svoje CSF delnice še Banque de .Pariš et des Pays-Bas, Compagnie des Compteurs in razne druge družbe, ki so udeležene pri CSF. Samo pri tem gre za 423.960 delnic CSF po norm. 50 F, ki jih bo moral povrniti Thompson Brandt s 407.000 na novo ustvarjenimi, lastnimi delnicami po nom. 60 frankov. Thompson — Brandt, ki ima 46 % akcij delniškega kapitala CSF, bo iz te akcije izšel kot odločilni delničar CSF. Banque de Paris et Pays-Bas, ki bo vnesla v družbo bržkone najmočnejši paket CSF — delnic, bo kljub temu udeležena pri Thompson — Brandtu z manj kot 10 ^, f Na eni od tiskovnih konferenc so sporočili, da nekatere podružnice družbe Tompson — Brandt zaenkrat ne bodo udeležene v tej operaciji. Gre predvsem za tiste, ki delajo na elektronskih računalnikih ali pa v okviru Plan calcul, nadalje podružnice, ki niso večkratno udeležene pri kapitalu matičnega podjetja in končno tovarne, katerih delovanje daleč presega poklicno elektroniko, čeprav sicer pripadajo tej veji. K poslednjim prištevamo Société du Vide (SOGEV) in Société d'Etüdes Techniques et d'Eenterprises Générales (SODETEG). Začasno je odprto vprašanje tudi za Société Européenne des Semiconducteurs (SESCO) z 51 % kapitala od Thompson — Brandta in 49 % od ameriške General Electric. Firmo SESCO, kot proizvajalca polprevodnikov sta ustanovili 1962 leta obe družbi, ki zaenkrat še razpravljata, k kateri od obeh bo končno prešel. Sedaj zaposluje CSF v 80 obratih 29.000 oseb. Lani je povečal svoj promet na 855 (1966 773) milij. frankov. Konsolidirani promet skupine pa je narastel na 1549 (1438) milij. frankov. Proizvodna skala obsega poleg poklicne*"elektro-nike tudi elektronske računalnike in televizorje. CSF je v zadnjih letih večkrat izstopila z izvozom gotovih elektronskih proizvodnih obratov (na ključ). Vodilno vlogo igra pri izdelavi radarskih naprav, sredstev elektronskega obveščanja, televizijskih oddajnikov in opreme. Na področju jedrske tehnike izdeluje pospeševalce delcev, mikrosonde itd. V 1966 letu je CSF odpisala vse nakopičene študijske stroške in sanirala pomembne primanjkljaje v svoji bilanci, pri čemer je izkazala 138,1 milij. izgube. Lani so imeli skromen čisti dobiček 0,8 milij. frankov. Jože Zidanšek, analitik sistema nagrajevanja, nam v kratkih sestavkih posreduje nekatere ugotovitve, ki zadevajo nagrajevanje pri nas. Vsako poglavje ima tudi predlog, kako vprašanje rešiti, zato menimo, da bodo sestavki zanimivi za mnoge med nami, ki bodo s svojimi predlogi in mnenji lahko prispevali, da bo naš sistem nagrajevanja kolikor mogoče stimulativen in pravičen. UVEDBA OSEBKE Na delovnih mestih, kjer ni mogoče izmeriti učinka z količinskimi kazalci, kljub obstoječi analitični oceni delovnih mest bz. njeni znanstveni utemeljenosti, prihaja do določenih težav kar zadeva izvajianje politike objektivnega nagrajevanja. Dva ali več delavcev z enako analitično oceno delovnega mesta Imajo enake osebne dohodke, četudi se v njihovem delu opažajo dokajšne razlike glede količine in kakovosti opravljenega dela. Ustrezno čl. 46 sedanjega Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, je osebna ocena predvidena izključno za osebe, ki so zaradi zmanjšanja delg.zmožnosti postavljene na drugo delovno mesto, medtem ko za vse druge — in teh je vsekakor 99% — ni predvidena. Vsi. dosedanji poskusi uvedbe osebne ocene so doslej propadli. Pomanjkljivost analitične ocene delovnih mest je v tem, da vrednoti delovno mesto, ne pa tudi človeka na tem delovnem mestu. Zato smo pred uvedbo sedanje analitične ocene delovnih mest bili priče pojavom, ko so posamezniki poskušali Vrednost svojega delovnega mesta ovrednotiti čim više, po uveljavitvi te ocene pa je njihova delovna vnema opešala. To nasprotje oz. vrzel med vrednostjo delovnega mesta in človeka naj bi izgladila osebna ocena. PREDLOG UREDITVE Osebna ocena bi bila sestavni del politike nagrajevanja v našem podjetju. Za Začetek bi bilo dovolj da bi od skupne mase osebnih dohodkov izločili 3 % za .nagrajevanje po kriteriju osebne ocene. Ta del bi delili po vodstveni liniji, začenši od glavnega direktorja, preko direktorjev hektarjev, obratovodij in vodij &).užh ter delavnic da delovodij. Delitev tega odstotka bi opravili brez . večjih reguiativov (predpisov,“ pravilnikov in pod.) Osnovno merilo bi bil uspeh in rezultati dela delovnem mestu v ustreznem časovnem obdobju. Vsak poskus izvajanja neustreznega nagrajevanja po tem kriteriju, ali pa poskus izigravanja načela osebne ocene bi na ustrezen način kaznovali z znižanjem osebne ocene povzročitelja. Obstoja osnovni ugovor proti uvedbi osebne ocene in sicer ta, da bi osebe, odgovorne za delitev tega dela osebnih dohodkov lahko to svojo pravico izvajale na nepošten način. Smatram da so tozadevni pomisleki’ neumestni, ker pri ocenjevanju ne bi smeli zapostaviti načela javnosti, ter bi osebe, odgovorne za delitev sredstev osebnih dohodkov po kriteriju osebne ocene dobro pazile kako bodo ta denar razporedile. Po drugi strani pa bi uvedba osebne ocene, ki bi varirala iz meseca v mesec, brezdvomno zelo okrepila disciplino in odgovornost pri izvajanju delovnih nalog ter bi vsak posameznik s svojim odnosom do dela in disciplino vsekakor želel da sodeluje pri deljtvi tega dela osebnega dohodka s čim večjim deležem. UVEDBA PREMIJSKEGA SISTEMA Že dolgo je znan pojav iz naše industrijske prakse, da osebe na ključnih odgovornih mestih niso v zadostni meri nagrajene za rezultate, ki so po svoji prirodi takšnega pomena, da dejansko odločajo o uspehu oz. neuspehu ter s tem o usodi celotnega kolektiva. V zadnjem času je moč zaslediti čedalje več teoretičnih razprav, kakor tudi zahtev ki prihajajo iz prakse, da je ustrezno čedalje večji zahtevnosti problemov sodobne proizvodnje in prodaje potrebno poiskati takšne rešitve, na osnovi katerih bo krog ključnih delavcev nagrajen s posebnimi preipijami za izvršitev nalog, ki so istovetne z doseganjem osnovnih ciljev tovarne. Ti cilji.so: a) stroga izpolnitev predvidenega proizvodnega načrta b) stroga izpolnitev plana prodaje, znižanje zalog in terjatev e) doseganje planiranega dohodka podjetja d) uspešen razvoj novih izdelkov e) uspešne racionalizacije, rekonstrukcije in izboljšave postopkov f) uspešnost uvajanja in razvijanja organizacijskih ukrepov gl uspešnost kadrovanja in usposabljanja kadrov, ¡j.;i. PREDLOG UREDITVE Uvedli naj bi premijski sistem, ki bi predvidoma zajel približno 50 ključnih “delovnih 'mest. Pri tem izhajam od stališča, da z uspešnim izvajanjem nalog na teh ključnih delovnih mestih lahko dosežemo ključne cilje poslovne politike podjetja, kar bi omogočilo hitro razširjeno reprodukcijo. Zamišljeni premijski sistem naj bi bil dopolnitev že obstoječih prejemkov, moral pa bi biti v odnosu na normalne prejemke takšen da bi lahko uspešno odigral svojo vzpodbudno vlogo. Osnovo obračuna bi predstavljala vnaprej določena merila, 'predpogoj za delitev pa bi bil dokazan kolektivni uspeh pri opravljanju ključnih nalog. Uspeh bi moral biti viden in dokazen na vseh predvidenih področjih, zato naj bi premija ime- la določene lastnosti nagrade za teamsko delo. Zavedam se, da spričo obstoječih okoliščin danes obstojajo med člani kolektiva pomisleki glede uvedbe takšnega sistema. Prepričan sem pa tudi, da splošna klima čedalje bolj deluje v ’ smislu iskanje takšne rešitve. Delavec se čedalje bolj zaveda, da še pri vedno večji zahtevnosti proizvodnje in težavah realizacije mora na boljši način organizirati. Če je zadovoljen s tem, da na pravičen način deli siromaštvo, bo zavrgel takšno ureditev. Če pa želi večji osebni dohodek ter se za njegovo doseganje bolje organizirati, bo pripravljen nagraditi skupino ljudi, ki bi bili pripravljeni da mu zagotovijo večji dohodek in bi odgovornost za to prevzeli na svoja‘ramena. UO JE IZVOLIL V komisijo za prodajo lila izdelkov članom kolektiva so izvoljeni: 1. Jože Podlinšek. — predsednik 2. Erih Salekar — član in 3. Ivo Gubenšek — član. V uredniški odbor Emajlirca so izvoljeni: 1. Eva Orač 2. Emil Jejčič 3. Dr. Franc Zupančič 4. Vida Čonkaš 5. Mirko Onič 6. Martin Hostnik 7. Rado Štorman Uspela krvodajalska akcija v obratu VII Bistrica Obrat VII Bistrica z vasjo, je v nedeljo, dne 30. marca spet dokazal, da so še plemeniti ljudje, ki so pripravljeni pomagati ponesrečencem. V delavskem domu Bistrica se je zbralo 97 krvodajalcev, ki so prišli darovat to najbolj dragoceno tekočino. Krvodajalsko akcijo sta izvedla aktiv krvodajalcev obrata VII In RK Bistrica—vas. Če bi krvodajalce razdelili, bi ugotovili, da je kri darovalo 61 delavcev, 16 nameščencev, 14 gospodinj in 6 iz raznih poklicev; od tega 64 žena in komaj 33 moških. Vidimo torej, da so žene bolj pripravljene pomagati sočloveku, s humanostjo skušajo pomagati in reševati ne samo sebi in svojim otrokom, ampak tudi tistim, ki stojijo ob strani in celo tistim, ki zavirajo to organizacijo. Čeprav smo v atomski dobi, pa do zdaj še ni strokovnjaka ali ustanove, ki bi izdelal kri. Tako danes reševanje ljudi zavisi od ozkega kroga krvodajalcev. V naslednji akciji upamo, da se bodo prijavili tudi tisti, ki imajo avtomobile, saj ne vedo, kje jih čaka nesreča, če ne več, vsaj enkrat v življenju naj bi prispevali nekaj te žlahtne kapljice za svojega sovozačat ' GOMBOC ALOJZ Štab. Problematika stanovanjske izgradnje EMO STANJE STANOVANJSKEGA SKLADA Stanovanjski fond, ki ga je tovarna prenesla na enoto za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami obsega skupno 53 stanovanjskih zgradb. Iz primerjalne tabele vidimo, da prevladujejo stare zgradbe. Struktura zgradb pa se glede na novo gradnjo v letu 1968-87 izboljšuje. Stanovanjske hiše starost let število Število stanovanj Koristna stanovan površina v m* do 20 24 346 17.568 21-40 5 23 1.117 41-60 7 113 5.689 61-80 14 94 3.689 nad 80 5 25 831 Skupaj stan. fond 55 601 29.184 Tovarna ima torej 601 stanovanje za potrebe svojih delavcev. Stanovanja se glede na uporabo in velikost delijo: Stanovanj Površina Število Vrste v m2 zasilna — barake _. __ posebne sobe 49 858 garsonjere 170 6.293 1-sobna s pritiklinami 2-sobna s pritiklinami 273 15.069 3-sobna s pritiklinami 108 6.863 4-sobna s pritiklinami in več 1 101 Skupaj 601 29.184 Povprečna velikost stanovanja je glede na število stanovanj 48,5 m2. Precej stanovanj je torej tesnih in vidimo, da bomo stanovanjski problem reševali po potrebi tudi z utesnitvijo stanovanj- skih površin. Vrednost stanovanjskega fonda glede na število stanovanj: Število Vrednost hiš stanovanj stan. hiš 31 12. 1965 prevzeto 52 . 548 21,913.993,00 zgrajeno 1966 1 19 950.515,00 Zgrajeno 1967 2 34 2,027.752,00 skupaj 55 601 24,892.260,00 lokali 4 493.895,00 Vsega: 25,386.155,00 POVEČANJE pič IV, v katerem bo na voljo STANOVANJSKEGA SKLADA ’20 stanovanj. V letu 1966 je bil zgrajen stolpič I na Hudinji in odkupljeno stanovanje na Cesti na Dobrovo 45. Izpraznili in porušili smo objekt na Bežigrajski cesti št. 2. Skupno smo pridobili 21—2 = 19 stanovanj. V letu 1967 sta bila zgrajena Stolpiča II in III na Hudinji; izpraznjena pa stanovanja v kletnih prostorih v Kovinarski ulici 11 in 13. Skupno smo pridobili 40-6 = 34 stanovanj. ...... Za leto 1968 je v gradnji stol- Vsa ta stanovanja so eno- in dvosobna. Povečana vrednost stanovanjskega fonda v letu 1968 predvidevamo za 1068960.— N-din. LOKACIJA NOVOGRADENJ Težišče za novogradnje je stanovanjska soseska na Hudinji, saj ustreza tudi z ozirom na bli-,<žino tovarne. Na tej lokaciji smo v letu 1966 -1967 že zgradili za potrebe naših delavcev 60 stanovanj (eno- in dvo- sobnih) v stolpičih. V izgradnji pa je še en objekt z 20 stanovanji. Zazidalni načrt za Hudinjo predvideva še izgradnjo 2 stolpičev s po 20 stanovanji, stolpnico s-45 stanovanji, 80 stanovanjski blok, samski dom (144 ležišč ozir. kombinacija garsonjer). Vsi objekti so predvideni kot 5-etažne stanovanjske zgradbe s kletmi v pritličju, razen stolpnice, ki naj bi bila 12 etažna. Lokacija na Hudinji povsem ustreza, saj je oddaljena približno 1 km od tovarne. Zemljišče je komunalno opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem, kanalizacijo, elektriko, telefonom. Glavno cestno omrežje je vezano na magistralo Maribor—Celje in je prav sedaj v delu. Stanovanjska soseska ima tudi že zgrajen šolski objekt — šola Hudinja ter trgovino (Merx). Po zazidalnem načrtu pa je predvidena še gradnja objekta za otroško varstvo. Prav tako so rezervirana zemljišča za igrišča in nasade. Z ozirom na ugodno lokacijo v odnosu na tovarno in z ozirom na komunalno opremljenost zemljišča ter zato, ker je na raz- polago še dovolj gradbenega zemljišča, želimo zgraditi v te} soseski še približno 200 stanovanj, da bi lahko nudili stanovanja v najnujnejših primerili našim delavcem. TOVARNA NUJNO POTREBUJE: 28 garsonjer, 116 enosobnih stanovanj, 94 dvosobnih stanovanj, 8 trosobnih stanovanj. Skupno torej 256 . stanovanjskih enot, pri tem pa nismo upoštevali nadomestne gradnje ‘sta* novanj, če se bo razširila Investicijska gradnja na zemljišča ob Krožni poti in na Kovinarsko ulico. Z ozirom na razpoložljive zazidalne površine, bi lahko pričeli z gradnjo na Hudinji in to: stolpnico s 45 stanovanjskimi enotami, stanovanjski blok z 80 stanovanjskimi enotami, stanovanjska stolpiča V in VJ z 2 X 20 stanovanjskimi enotami in samski dom s 114 ležišči lil ustreznim številom stanovanj. Za izgradnjo vseh teh objektov bi potrebovali približno 11.000.000 N-din, plan pa bi lahko uresničili v štirih letih. F. K. Novo v »DIN- TASCHENBUCH 23. ZENTRALHEIZUNG- UND LÜFTUNGSNORMEN«. Berlin 1967. - »DDR- STANDARDS UND FACHBEREICHSTANDARDS DER DDR« Bd. 1., 2., 3., Berlin 1966. - Wicht K.: »ELEKTRISCHE HAUSGERÄTE. Technik der Anwendung«. Essen 1967. - Schillo A.: »STOFF ZAHL LEITER. Tabellen für das , Elektrogewerbe«. Braunschweig 1964. - Radoševič N.: »PRIRUCNIK ZA HEMICARE I TEHNOLOGE«. Beograd 1968. - Romanowski W. P.: »HANDBUCH DER STANZEREITECHNIK«. Berlin 1965. - Oehler/Kaiser: »SCHNITT-, STANZ- UND ZIEHWERKZEUGE«. Berlin 1966. - Kostič V. i L. Kostič: »HE-MIJSKI LEKSIKON«. Beograd 1965. - Wellinger K. in P. Gimmel: »WERKSTOFF- TABELLEN DER METALtLE«. Stuttgart 1963. - Plath E.: »TASCHENBUCH DER KITTE UND KLEBSTOFFE«. Stuttgart 1963. - Recknagel — Sprenger: »TASCHENBUCH FÜR HEIZUNG, LÜFTUNG UND KLIMATECHNIK«. • München 1968. - Dietzel A.: »EINFLUSS DES WASSERDAMPFGEHALTES DER OFENATMOSPHÄR8 AUF DEN STAHLBLECH«.' Köln 1966. - Momeinovič H. - M. SeWSf »OTSUTSTVÖVAVNJA RADA«. Zagreb 1968. - Petrič J.: »MATEMATIČKS METODE PLANIRANJA 1 UPRAVLJANJA U RADNIM ORGANIZACIJAMA«. Zagreb 1968. - Novak M. — V. Franc: »PLANIRANJE U RADNIM ORGANIZACIJAMA«. Zagreb 1968. - Cerič Z. — M. Gvozdenovičl »IZBOR ORGANA UPRAVLJANJA U RADNIM ORGANIZACIJAMA«. Zagreb 1968. v naš list Nezgode pri delu in sprejem nove delovne sile Nezgode pri delu proučujemo z več vidikov: — ugotavljamo delež subjektivnega in objektivnega faktorja pri nezgodi; — ugotavljamo pogostost in težo nezgod; — ugotavljamo ekonomske izgube zaradi nezgod in težo prizadetosti nezgodnikov itd. Za preprečevanje nezgod pri delu pa nas seveda zanimajo vzroki ali pojavi, ki direktno vplivajo na večanje ali manjšanje števila delovnih nezgod. Med nje štejemo v prvi vrsti vzroke subjektivnega značaja (saj po*-gojuje 60-80 % ljudski faktor). Zanimivo je, da prihajajo v posameznih gospodarskih organizacijah do veljave različni subjektivni — psihološki vzroki, ki zavisijo od urejenosti in funkcionalnosti strokovnih služb in od psihološke atmosfere v podjetju — medsebojnih odnosov. Nadvse je važno, kako se tretira problem uvajanja na delovno mesto ter izpopolnjevanja. Pomanjkljive sposobnosti in premajhna znanja za opravljanje gotovega dela so glavni vzroki za pojavljanje nezgod. Direktno merjenje in ugotavljanje stopnje strokovne uposobljenosti in primerjava s številom nezgod je mogoča s kriteriji formalne izobrazbe ali na podlagi rezultatov psihološkega testiranja. Indirektno pa se stopnja uspešnosti na delovnem mestu meri ž dolžino delovnega staža. Posebno je dimenzija časa važna v prvih dneh, to je pri mlajših delavcih, ko se prvič zaposlujejo. Mladi in novosprejeti delavci prihajajo v novo okolje, v katerem se počutijo nesigurni. Zaradi tega prihaja do atmosfere, v kateri nastajajo psihološki pogoji, ki ustvarjajo neprilagojene reakcije. Enaka situacija nastaja pri premestitvah in nadomeščanju kadra, ki je odsoten z dela. Opažamo, da je v gospodarskih organizacijah povprečna odsotnost z dela 10—15 %, v poletnih mesecih pa še več. Pri proučevanju vzrokov nezgod smo med drugim postavili tudi naslednji dve hipotezi: A) Na pojavljanje nezgod bistveno vpliva sprejem nove delovne sile; B) Na pojavljanje nezgod vpliva vsakovrstna odsotnost z dela, ker morajo to delo opraviti drugi delavci, ki so manj usposobljeni. Iz gornjega diagrama je razvidno, da število novosprejetih delavcev vpliva na porast števila nezgod. Mesec dni po sprejemu novih delavcev poraste število nezgod, ker se v tem času novosprejeti znajdejo v stvarnem delovnem okolju. Enako opažamo, da pada število nezgod, ko sprejem delovne sile pada. Če strmo raste krivulja sprejema vidimo, da konstantno raste v naslednjih mesecih tudi krivulja števila nezgod. Tabela št. 1 na mesec delovnega staža: Štev. mes. del. staža Koeficient 1. 34 2. 5,5 3. 4 4. 0,5 5. 0,6 6. 2 9. 6,7 18. 1,4 36. 1,4 72. 1,1 240. 0,2 Koeficient pogostnosti nezgod na mesec delovnega staža na delovna mesta, kjer se je nezgoda DONOS MED SPREJEMOM NOVE. D. SILE IN ŠTEVILOM NEZGOO PRI DELU Sé >; 20 UANUAX, /IESECJ LEGENDA* KSIVULJA GPEEJEM4 AOVE DELOVNE SILE ' ENIVUUIA ŽTEVILA NBÍSOD M DELU pripetila, tvorijo krivuljo z dvema vrhovoma. Prvi mesec je koeficient največji, saj se ponesreči kar 34 oseb in pada do 6. meseca delovnega staža. Po polletnem delovnem stažu se število nezgod zopet veča in koeficient narašča do enega leta delovnega staža. Pri osebah pa, ki imajo daljši delovni staž od enega leta vidimo, da sp zopet bolj sigurne pri delu in imajo vse manj nezgod. Ta fenomen lahko razložimo verjetno s tem, da se novosprejeti delavci prilagajajo na enostavna dela 6 mesecev. Ker Diagram kaže, da ne moremo sprejeti nakazane hipoteze in da je rezultate treba še analizirati. V glavnem opažamo, da število odsotnih raste od ponedeljka do petka zmerno, da pa izredno naraste v soboto. Nezgod pa manj. Dobljeni rezultati se delno razlikujejo od pričakovanih iz literature, v katerih je največ nezgodna začetku tedna, najmanj v sredini tedna, proti koncu tedna pa zopet naraščajo. Verjetno bo pogostnost nezgod izračunana na število delovnih ur pokazala druge rezultate. • PONOS MED POVR sr ODSOTNIH PO DNEVIH IN &TEV NEZGOD PO DNEVIH «81VULJA ODSOTNIH po tem času prihaja do premika kadra in sicer z manj zahtevnih na zahtevnejša delovna mesta, se zopet pokaže večja neprilagojenost (pomanjkanja znanja in delovnega izkustva), ki traja preko enega leta delovnega staža, na kar prične spet upadati. Rezultati diagrama in tabele potrjujejo našo nakazano hipotezo. Tudy za preverjanje druge hipoteze smo rezultate prikazali grafično. Spredaj postavljeno hipotezo moramo ovreči in sprejeti zaključek, da število odsotnih z dela ni v odnosu s žtevilom nezgod pri delu. S podatkov kratke raziskave moramo zaključiti, da je treba posvetiti vso pozornost novo-sprejetim mladim delavcem, ker ti doživljajo največ nezgod pri delu. Raziskava je opravljena V kovinsko industrijskem podjetju s preko 3.000 zaposlenimi. Franc Berginc. OBVESTILO ODDELKA ZA VARSTVO PRI DELU Oddelek za varstvo pri delu ponovno obvešča vse člane kolektiva, ki se poškodujejo pri delu in zaradi tega pozneje bolujejo, da morajo v VSAKEM PRIMERU TAKOJ PO POŠKODBI TO PRIJAVITI V AMBULANTI ZA PRVO POMOČ. Le tisti, katerih poškodbe bodo EVIDENTIRANE V AMBULANTI ZA PRVO POMOČ, BODO TO DAHKO UVELJAVLJALI. POŠKODBE, KI NE BODO REGISTRIRANE V AMBULANTI ZA PRVO POMOČ, NE BOMO PRIJAVLJALI. (Predpis internega Pravilnika o varstvu pri delu.) S Pravilnikom o varstvu pri delu je tudi določeno, da je treba vsako poškodbo prijaviti v ROKU OSEM UR po poškodbi oddelku za varstvo pri delu. Oddelek ima nenehne težave z zamujenimi prijavami, zato prosimo, da se ravnate po teh navodilih, KER V PRIHODNJE POŠKODBE, PRIJAVLJENIH PO TEM ROKU, NE BOMO UPOŠTEVALI. Vodja oddelka varstva pri delu Januš Vlado Emu^i‘Keo Štafeta ------------------------------------------13 ladosti v našem mestu in v naši tovarni 18. maja se je celjska mladina pridružila mladini vse Jugoslavije ob manifestativnem izražanju globoke predanosti in dobrih želja svojemu velikemu vzorniku in učitelju tovarišu TITU. Tega dne se je v Celju mudila zvezna štafeta mladosti 1968. Dobrim željam mnogih mladih in nekoliko starejših Celjanov se je pridružila tudi naša mladina EMO. Množici rok, ki so nosile in krčevito stikale štafetno palico, ki jo mladina Jugoslavije 25. maja podaja tovarišu TITU, so se pridružile tudi robate delovne roke mladih iz naše tovarne. Že v dopoldanskih urah se je Celje odelo v praznično obleko in pričelo v slavnostnem vzdušju nestrpno pričakovati že običajni vrvež in nestrpnost mladih. Napetost je v Celju dosegla svoj vrh v popoldanskih urah, ko je zvezna štafeta mladosti ob 16.10 prekoračila Savinjo. Utirala si je pot mimo železniške postaje dospela do Hotel Celeia, kjer so jo prevzeli mladinci naše tovarne in Kovinotehne in jo ponesli do II. osnovne šole, ter jo predali mladim II. osnovne šole. Zvezna štafetna palica je zatem mimo spomenika na Slandrovem trgu zavila do Lekarne Center kjer jo je pričakala zelo pestra družba mladih, ki naj bi simbolizirala medsebojno povezanost učenja z delom, športa s pripravlje- nostjo obrambe naše neodvisnosti. Na svečano okrašenem balkonu Muzeja NOB je znani celjski raketar Kerštein predal štafetno palico Tonetu Bornšku. Po preteku svečanih trenutkov zbranosti in dobrih želja namenjenih tovarišu TITU in vsem, ki si žele miru in prijateljstva, je štafeta nadaljevala svojo pot proti Beogradu do Žalca, kjer je prenočila. Mladi v EMO Omembe vreden je tudi delež mladih članov našega kolektiva. Tako so se naši mladi proizvajalci odločili počastiti svoj praznik in veliki lik tovariša TITA s svojo štafeto. Mrzlične priprave in trud so bile poplačane v svečanem trenutku, ko je predsednik tovarniškega komiteja ZMS EMO predal skromno a vendar svečano štafetno palico s pozdravi nosilcu štafetne palice Marjanu Zorku, ki jo je ob 15.30 uri ponesel po obratih naše tovarne. Na vsakem koraku med stroji so nosilci štafetne palice občutili svečanost, ki je bila izraz skupnih misli in hotenj. V očeh članov kolektiva je bilo občutiti" presenečenje, ker je prišla štafetna palica med nje povsem nepričakovano. Presenečenje se je mešalo s slavnostjo in spoštovanjem, kar ojeCep osa aC zelo 'Veličastno občutje enotnosti in občutenja velikega trenutka. Iz tovarne je štafeta z vsemi dobrimi željami krenila proti trgu V. kongresa, kjer se je s svojimi mislimi in hotenji združila v harmonični akord enotnosti in medsebojnega spoštovanja, ki bo 25. maja izzvenel v simfonijo prijateljstva in bratstva. Ta simfonija bo TITU — našemu vodji in hotenj in iskanj pravičnosti ter vir novega vzorniku dokaz pravilnosti njegovih idej, 'elana novih načrtovanj in odločitev. Ko danes zrem na polpretekle trenutke si mislim, da naša generacija popolnoma enakovredno stopa po stopinjah svojih očetov in mater. Dogodi se sicer, da ob iskanju idealov njena (naša) odločnost zašepa, da se izgubi}« jasni cilj, ki ga zastira koprena osebnih koristi in karierizma. Raztrgati to kopreno je sicer težka naloga, vendar za vse nas mlade ni pretežka. Da bo pa temu tako, bo potrebna enotnost in medsebojno sodelovanje vseh v tovarni, kot je bilo ob letošnji štafeti mladosti. Vsem, ki so za uspeh akcije kakorkoli prispevali, hvala. „MLADIMA FOTOGRAFIRA” 1968 Žirija v sestavu: — Lojze Prvinšek, sekretar LT Slovenije, — Ing. Marjan Smerke, fotoamater I. klase, Ljubljana; — Ing. Drago Dolžan, fotoamater I. klase, Celje; — Dipl. ing. Jože Vajdetič, fotoamater I. klase, Celje; — Ing. Oskar Dolenc, fotoamater I. klase, Ljubljana je 28. aprila letos odločila: GRUPA A Ivica Matič, Sarajevo — medaljo. Za kolekcijo — zlata medalja: Vilko Filač, Postojna. Za kolekcijo — srebrna medalja: Ivica Matič, Sarajevo. Za kolekcijo — bronasta medalja: Jelka Simončič, Ljubljana. GRUPA B Žiriranje slik je potekalo za grupo B po pravilniku FKSJ in sicer so slike točkovali od 1 do 10. Žirija je izbrala vse slike od 16 točk dalje in teh je bilo 106, z najvišjo oceno 30 točk. Razdelitev nagrad: „ — zlato medaljo dobi slika št. 163 z oceno 29 točk, avtor Jože Benedek, Ljubljana; " — srebrno medaljo dobi slika št. 3i z oceno 30 točk, avtor Janko Jelnikar, Maribor; — bronasto medaljo dobi slika št. 15Q z oceno 26 točk, avtor Zoltan Seke, Subotica. Za kolekcijo pa je žirija nagradila tele avtorje: Za kolekcijo — zlata medalja: Jože Benedek, Ljubljana. Za kolekcijo — srebrna medalja: Janko Jelnikar, Maribor. Za kolekcijo — bronasta medalja: Stojka Mičič, Doboj. Člani žirije so soglasno sklenili po oceni povprečne vrednosti prejetih slik in nagrad, da dobi posebno nagrado organizacija SOLT, Ljubljana. Žiriranje slik je potekalo po pravilniku FKJS in sicer so slike točkovali z ocenami od 1 do 10. Žirija je zbrala vse slike od 15 točk dalje, teh pa je bilo 86 z najvišjo oceno 28 točk. Najnižje ocenjena slika izmed vseh je dobila 5 točk. Razdelitev nagrad: — zlato nagrado dobi slika št. 25 z oceno 24 točk, avtorja Jelke Simončič, Ljubljana — medaljo; — srebrno nagrado dobi slika št. 199 z .oceno 28 točk, avtor Vilko Filač, Postojna — medaljo; — bronasto nagrado dobi slika št. 241 z oceno 25 točk, avtor Objavljamo dve fotografiji, ki sta prejeli največ priznanj in poželi tudi največ odobravanja obiskovalcev. NA PRAGU POLETJA Tudi v letošnji sezoni bo odprt preurejen počitniški dom v Cri-kvenici, kjer bodo lahko člani kolektiva preživeli svoj redni letni dopust. - V vsaki izmeni bo lahko letovalo 55 ljudi in sicer je 20 ležišč v weekend hišicah, 19 ležišč v vili »Gina« in 16 ležišč v vili »Župan«. Za letovanje je predvidenih devet izmen in sicer: 1. izmena od 10. 6. do 20. 6. 2. izmena od 20. 6. do 30. 6 3. izmena od 30. 6. do 10. 7. 4. izmena od 10. 7. do 20. 7. 5. izmena od 20. 7. do 30. 7. 6. izmena od 30. 7. do 9. 8. 7. izmena od 9. 8. do 19. 8 8. izmena od 19. 8. do 29. 8. fi. izmena od 29. 8. do 8. 9. Od teh izmen so tri rezervirane za goste iz Češke in sicer: 2. izmena od 20. 6. do 30. 6. (40 ljudi) 5. izmena od 20. 7. do 30. 7. (40 ljudi) 8. izmena od 19. 8. do 29. 8. (40 ljudi) Letovalce bo v počitniški dom v Crikvenico vozil tovarniški avtobus. Cena po osebi je N-din 12,00, v tej je vračunana vožnja Celje—Crikvenica in nazaj. V tovarniškem avtobusu je 29. sedežev, in poleg teh še 5 priklopnih sedežev, ki naj bi bili rezervirani za otroke. Posredujemo kolektiva: cenik za člane- Vile Weekend Otroci do Otroci od Otroci do Otroci od Odiasli 7 let 7_14 let Odrasli ? let 7_14 let £6,00 20,00 22,00 22,00 16,00 18,00 Obetajo, da bodo v letošnjem letu za dobro počutje v domu poskrbeli upravnik počitniškega doma in ostalo pomožno osebje. ; Ob vpisovanju, ki je bilo 12. maja, so člani kolektiva, kakor tudi njihovi svojci zasedli vsa razpoložljiva mesta v počitniškem domu, pa tudi v najetih vilah. V splošni službi si prizar devajo, da bi zaradi izrednega zanimanja v naslednjih dneh, poiskali še dodatne sobe za tiste člane kolektiva, katerim doslej nišo mogli ustreči. - Z ozirom na sredstva, ki jih je dalo podjetje ob vsakokratnem zaključku letovalne sezone za vzdrževalna dela, bodo v splošni službi skupaj z osebjem doma v Crikvenici vztrajno zahtevali, da se letovalci ravnajo po predpisih, ki veljajo za letovalce v počitniškem domu, kajti v sezoni 1967/1968 smo ponovno vložili 3,500.000 S-din sredstev za obnovo našega počitniškega doma. Gradbeno industrijsko podjetje »Obnova« je sobe v domu preuredilo, nabavljena je nova oprema za sobe, parket v domu je lakiran, urejena so zaščitne ograje itd. Geslo vsakega letovalca naj bo: VARUJMO NASO IMOVINO. Kot zamenjava za letovanje Cehov pri ftas, pa se lahko člani kolektiva »EMO« prijavijo za letovanje na Češkem v planinskem domu — planinski koči Ondraž pri Ostrovicah v Beski-dih. Za to letovanje je potrebno vplačati N-din 150,— kavcije. Letovanje na Češkem traja 10 dni, 8 dni za letovanje in 2 dni za vožnjo preko Madžarske na Cehoslovaško in nazaj. Celotno letovanje velja N-din 260,—. V tem znesku je všteta tudi vožnja tja in nazaj. Za znesek N-din 150,— 'pa vsak letovalec na Češkem prejme 300 čeških kron. Prevoz opravlja češki avtobus, zato mora vsak plačati cestnino, ki je približno N-din 7,— po osebi. Naj mimogrede omenimo, da bi potovanje z železnico veljalo iz Celja v Fridtland in nazaj približno N-din 350,— zato smo prepričani, da je ta zamenjava zelo ugodna. Podjetje SVINGS - FRIDTLAND na Ostrovici nam bo za vsako posamezno izmeno organiziralo dnevne izlete v razne kraje in mesta, kjer si bodo letovalci ogledali kultumo-zgodo-vinske znamenitosti. Upamo, da smo za člane kolektiva letošnjo letovalno sezono. dobro organizirali, zato so naše želje — prijetno letovanje! Crikveniška razglednica KAM M DOPUST? IZBIRAMO ZA VAS Bohinj - Mladinski dom Želite preživeti prijetne počitnice ob divje romantičnem, največjem slovenskem jezeru, v eni najlepših dolin v Julijskih Alpah, v kraju, ki so ga cenili že naši davni predniki? Si želite miru in zdravega planinskega zr^ka, v dolini in na planinah? Bi radi v čolniču uživali na gladini jezera, se kopali in sončili ob kristalno čistem jezeru ali na Savi? Vas vabijo nepozabni sprehodi v mirne gozdove, ob potoku Mostnice skozi slikovito Staro Fužino, preko Hudičevega mostu v dolino Voje ali ob jezeru pod divjimi stenami Vogarja, Pršivca in Komarče k edinstvenemu izviru slapa Savice, po rožnatih poljih, po drugih idiličnih vaseh in zaselkih? Vas mika v gore. v Zlatorogovo kraljestvo, v edinstveni narodni park — dolino Sedmerih triglavskih jezer — h Krnskemu jezeru, na vrh Krna, ki stoji kot tihi spomenik braniteljem Bohinja iz prve svetovne vojne? Tu so prijetne vasi, grajene v svojevrstni arhitekturi, kjer v privatnih sobah, na kmečkih domačijah, ki imajo še vedno ohranjene črne kuhinje in slikovita okna s starimi kovanimi križi ter stare »ganke«; tu Vam bodo postregli s pristnimi domačimi specialitetami. In kje je Mladinski dom? Leži 100 metrov od jezerske obale. Od Bohinjske Bistrice je oddaljen 8 km in ima z njo odlično zvezo z avtobusi. Bohinjska Bistrica leži ob železniški progi Jesenice—Gorica—Trst. Sam dom razpolaga s 50 ležišči v dvo- in večposteljnih sobah z mrzlo in toplo vodo, centralno kurjavo in vsemi potrebnimi sanitarijami. Ob domu je večje število dvo-, tro- in večposteljnih weekend hišic z električno razsvetljavo. Gostom so na voljo trije restavracijski prostori ter prireditveni in klubski prostor. V domu so pogosto plesi in druge prireditve. Imajo tudi izvrstno kuhinjo, ki pripravlja domače in tuje specialitete. Ce se boste odločili za letovanje do 15. junija, stane prenočišče za osebo dnevno 12,50 — cel penzion pa od 32.50 do 35,00 N-din. Za člane sindikatov daje Mladinski dom tudi popust do 15 odstotkov. Gostom, ki stanujejo privatno, nudijo gostinska podjetja prehrano po naslednjih cenah: Hotel Jezero,— zajtrk 5,00, kosilo 14,00, večerja 13,00 din. Hotel Triglav - zajtrk 3,00, kosilo 10,00, večerja 10,00 din. Vse navedene cene za prehrano veljajo pri aboniranju za tri ali več dni. In kje lahko dobite informacije glede letovanja? — pri recepciji Turističnega društva Bohinj ali — pri Izletniku Celje. Pridite poleti ali pozimi, Bohinj vas bo gostoljubno sprejel in očaral! PISMA Pokrajinski muzej v Celju je poslal našemu kolektivu naslednje pismo: »Zahvaljujemo se vam za denarni prispevek, s pomočjo katerega se bomo laže približevali zastavljenemu cilju — ureditvi stalnih razstav umet-nostno-kulturno-zgodovinskega pddelka našega tnuzeja. Zavedamo se, da vam bomo to zahvalo v največji meri dokazali, ko bo program uresničen in vas bomo lahko povabili na ogled teh Lovih razstav. Zato želimo, da bi se to dresničilo čimprej.« Društvo ekonomistov pa se zahvaljuje delavskemu fvetu: »Upravni odbor društva ekonomistov Celje se nam naj lepše zahvaljuje za nakazano članarino v znesku 1.300,00 N-din, ki ste jo odobrili na seji DS dne 16. 2. 1968. Za izkazano razumevanje še enkrat iskrena hvala.« POHVALO TOVARNI »EMO-« Meseca februarja sem kupila lonec »Garant«, proizvod EMO Celje. Po nekajkratni uporabi, mu je> popokalo dno (glazura), zaradi* tega ni bil več uporaben. Sla sem k prodajalcu reklamirat, pa mi je svetoval, da se obrnem direktno na tovarno EMO. Pisala sem proizvajalcu in prosila, naj lonec zamenjajo. Kljub temu, da nisem imela veliko upanja, so na moje presenečenje moji želji ugodili. Prejela sem novi lonec. Zadeva, katero sem opisala, naj bo vzgled ostalim podjetjem, kolektivu EMO pa želim še nadalje čimveč poslovnih uspehov. Slivar Vilma, Mejašičeva b-3 Karlovac Iz splošne bolnice v Celju so poslali podjetju naslednjo zahvalo : »Prejeli smo vaše nakazilo din 5.000,00 kot vašo pomoč za nabavo respiratorja, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. S tem nakazilom ste prispevali k izboljšanju medicinske oskrbe pacientov in boljšemu počutju pacientov nasploh. V imenu pacientov se vam še enkrat zahvaljujemo Iti vas fe; variško pozdravljamo.« DIREKTOR prim. dr. Ivan Kopač Vsem sodelavkam in sodelavcem v kleparskem oddelku — še posebej pa skupinovodji Jožetu Remihu — se najiskreneje zahvaljujem za denarno pomoč, ki so mi jo nudili v času moje bolezni. Jože Komplet Prejeli smp tudi pozdrav iz Batajnice. Pošilja ga vojak Emil Spec, ki je delal v izvoznem oddelku, kamor se bo kmalu vrnil. Sodelavcem v dekor—oddelku in sodelavcem v oddelku za Študij časa ter vsem ostalim članom kolektiva se za darilo in pozornost, ko odhajam v pokoj, najlepše zahvaljujem. Želim vam uspešno delo. Baltazar Podpečan Iz celjske bolnišnice nam sporoča Vinko Ravnak, sodelavec iz kleparskega oddelka: če hočemo.doseči cilj! Ce hočemo doseči cilj, izpolniti vse dane naloge, sezimo tovariši drug drugemu y roke. Le z roko v roki bomo dosegli plan in ustvariti tudi boljše osebne dohodke. Ker pa si dobre dohodke želimo vsi, prav vsi od najnižjega delavca do direktorja, bodimo v pomoč drug drugemu. V proizvodnji bi naredili mnogo več, pa se mnogokrat zgodi, da ni zadosti delovne sile. Posebno nočni izmeni primanjkuje kadra. V splošnem tam, kjer rabijo ljudi, jih ni. Poznamo pa ljudi, ki bi bili v proizvodnji dobrodošli, pa so na drugih delovnih mestih. Kdo so ti? To so naši delavci — proizvajalci. Zamenjali so delavnico za pisarno, ker jim je tam lepše. Kaj bi bilo, če bi vsi želeli priti med uradnike? Ne pretiravamo, kar mora biti, mora biti. Prosimo le, vrnite nam naše ljudi, vsaj tiste, ki nimajo dokončane osemletke. Delo ni sramotno, kakor tudi ni sramotno, če nimaš šol; bili so pač težki časi. Odpravimo jalove čase, ostali sposoben ka- der jih bo z dobro voljo lahko nadomestil! Ne pozabimo: vsi prav vsi'moramo resnično delati, se izogibati jalovih časov, porabiti vsako minuto za dobrobit celotnega kolektiva, ne pa delovnega časa porabiti za osebne dobrine! Pridite naši sodelavci, tudi pri nas je lepo, s skupnimi močmi bomo nadomestili manjkajoči procent. . To naj bi bilo prvo, drugo pa: zakaj toliko pisarn preko ceste? Tudi to so jalovi časi, ki se dajo odpraviti. Dovolj veliko poslopje imamo za tehnično, administrativno in druge službe. Če pa že res manjka prostorov — kaj se na upravi ne sme delati popoldne? Če žena proizvajalka lahko déla V treh izmenah, ne bi bilo napak, če bi na upravi uvedli dve izmeni. Tudi po delavnicah ne bi mogli delati vsi delavci naenkrat, zato so potrebne izmene, Tudi popoldne se mnogo naredi, treba je pač delati. Odpravimo povsod jalove čase! V SLOGI JE MOČ! ŽENE PROIZVAJALKE Sindikalni podružnici se zahvaljujem za izkazano denarno pomoč, člane kolektiva pa lepo pozdravljam. Vinko Ravnak V uredništvo smo že ob zaključku redakcije prejeli pismo podpisano z »tene proizvajalke«. Načelno nepodpisanih pisem sicer ne objavljamo, ker pa menimo, da je v pismu precej resnice in dobrih namer, smo se odločili in pismo izjemno objavlfhmo. Avtoricam ali avtorici bomo honorar za pismo nakazali na uredništvo, kjer ga bodo ali bo lahko prevzela osebno ali preko kurirke, če hoče res za vsako ceno ostati neznana. Vendar nam je tega žal, bili bi veseli nove redne sodelavke. Tekmovanje ob 10-letnici strelske družine Tobi Bistrica Strelska družina TOBI je proslavila letos 10-letnico svojega obstoja s strelskim tekmovanjem z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 11 ekip, med njimi tudi SD Tempo Celje. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil sindikat EMO Celje, ki je prispeval tudi lep pokal". Prvo mesto je dosegla strelska družina TZV BORIS KIDRIČ Maribor, ki je osvojila tudi pokal, drugo mesto strelska družina TOBI Bistrica, tretje mesto SD TEMPO Celje, četrto mesto SD POHORSKI BATALJON I Ruše, peto mesto SD HIMO Maribor, šesto mesto SD REKA POHORJE Reka itd. Strelska družina TOBI Bistrica se preko našega lista Emajlirec zahvaljuje IO sindikalne podružnice EMO Celje za finančno pomoč, kakor tudi za pokroviteljstvo na tem tekmovanju. Strelcem iz Celja pa želimo čim več mušev! GOMBOC ALOJZ Uredniški odbor PREDLAGAMO MI -ODLOČITE VI! Vesele smo bile druge prošte sobote v mesecu. Kako tudi ne! Posebno me matere, delavke smo se tega predloga veselile. Saj komaj čakamo prosto soboto, da uredimo svoj dom, postorimo še to in ono, da nedeljo, ki pride za prosto soboto, posvetimo svojim otrokom, ki si nas tako žele. Ker pa smo delavke in ne samo matere, ker se zavedamo naših nalog, rade žrtvujemo, če je potrebno, tudi ves prosti čas za dobrobit nas vseh. Toda žrtvovati bi se moral sleherni član našega kolektiva, Preberite ELEKTRONSKA INDUSTRIJA IZ NIŠA KI JIH INTERESENTI LAHKO TAKOJ BREZ POLOGA IN POROKOV. TELEVIZIJSKE SPREJEMNIKE NA 20-MESECNI ROK ODPLAČILA »EUROPA — 2000« 2.760,00 146,74 »TELEVÖX LUKSUS« 2.580,00 163,31 »MERKUR« 2:784,00 147,81 »SILVA 65« 3.360,00 178,63 »MAJOR 67 UHF« 2.328,00 123,77 »PACIFIK« 2.640,00 167,11 »DIPLOMAT UHF« 2.520,00 133,98 »OTELO UHF« 2.400,00 127,60 »GEMINI« 3.660,00 194,58 »SARAJEVO DE LUXE« 3.120,00 165,88 »ANGELO« 3.780,00 200,96 »MINIVOX« 2.750,00 146,20 tudi tole SPOROČA, DA NUDI SPREJEMNIKE, DOBUO NA OBROČNO ODPLAČILO RADIJSKE SPREJEMNIKE NA 12- MESEČNI ROK ODPLAČILA »MAJOR« 504,00 43,54 »MELODIJA F« 408,00 35,24 »SIMFONIJA F« 540,00 46,65 »SIMFONIJA AFv 564,00 48,72 »MENUET RG — I« 648,00 55.98 »RUBIN D« 666,00 57,53 IN TRANZISTORSKE SPREJEMNI-KE NA lO-MESECNl ROK ODPLAČILA »RIO — AM« 138,00 14,21 »KRISTAL« 156,00 16,07 »STAR DELUX« 216,00 22,25 »FLORIDA« 276,00 28,43 »FLORIDA ÜKT« 324,00 33,37 Prospekte si lahko ogledate v pisarni Sindikalne podružnice! ca, ŽNIDAR Karl — emajlimica, sporazumno, KOREN Alojz — ŠINKO Mirko — emajlirnica, upokojen, STEBERNAK Janez KUMELJ Ivan — -predelovalnica - JLA, SENICAR Istok- JLA, kovin; KRAJNO Milan — predelovalnica kovin, ČRETNIK Stanislav— predelovalnica kovin, TOMŠIČ Ivan — strojno ključavničarstvo, PILKO Leopold — odprema, REZEC Silvo — predelovalnica kovin, LJUBIČ Vili — predelovalnica kovin, CESAR Marjan — predelovalnica kovin, ŠPUR Gertruda — emajlirnica, LESKOŠEK Nada — emajlirnica, ŠOBOT Zorka — emajlirnica, ZUPANC Jožefa — splošna služba. V naši sredi želimo obilo delovnih uspehov! IZSTOPILI SO: PUSTEK Anton - JLA. POROČILI SO SE: Verdev Miha, Kelner Franc, Braček Alojzija — OGRAJEN-ŠEKj Kajzba Marija — KRAŠEK. Otorepec Marija — KOBALE, Kobale Stanislav. MALINOVlC Veseljko, PO-BIRK Vlado, SCHELL Nikola, ZIMŠEK Karolina - ZALOŽNIK, HALER Romana - RENKO. KLENOVŠEK Marija -PUŠNIK, OTOREPEC Vlado, SELIČ Nada - OTOREPEC. Vso srečo! Oglasi Skoraj nov moped — s tremi prestavami — prodam. Informacije pri Stanku Hostniku v predelovalnici kovin. Prodam spalnico iz leta 1890 — sestoji iz treh omar, dveh postelj z žimnicami in nočnih omaric. Vprašajte v uredništvu. Kupim žensko kolo. Pokličite telefonsko številko 227. Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Martin Hostnik, (Mirko Onič, Vida Čonkaš in Rado Štorman. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje JdadKcwke, vati NOVI ČLANI KOLEKTIVA: Muršič Ivan — TOBI, Kosmač Vladimir — emajlirnica, Leber Stanko — emajlirnica, Štante Bogdan — emajlimica, Amon Franc — emajlirnica, Brglez Franc — emajlirnica, Gaber Franc — emajlirnica, Kisling Karl — emajlirnica, Teržan Ladislav — emajlirnica, Podrepšek Roman — emajlirnica, Bikovšek Andrej — emajlirnica, Šel Nikola — pripravnik, Hetič Franc — TOBI, Rebernik Dušan — TOBI, Repolusk Davorin — TOBI, Ti-naver Franc TOBI, Sajpvic Rudi — strojni ključavničar, Vodušek Berta — emajlirnica, Ar-lič Marija —. emajlimica, Puncer Gabrijela — dekor oddelek, Šnuc Helena — emajlirnica, Štancer Antonija — emajlirnica, Štojs Janja —emajlirnica, Ivanjko Anica — emajlirnica, Mutec Milena — emajlirnica. Vrabič Danica — emajlirnica, Šega Jožefa — emajlirnica, Čakš Leo-poldina — emajlimica, Obrez Monika — emajlirnica, Pelko Marija — emajlirnica, Tadina Ana — emajlimica, Gmajner Jožefa — emajlirnica, Hrovat Rozalija — emajlirnica. VOGRINC Ferdo — emajlirni- Kovačič Pavla — TOBI, sporazumno, Čeh Terezija — emajlirnica, sporazumno; Hleb Ivana — TOBI, samovoljno; Pandurov Radenka — surovinski oddelek, invalidsko upokojena; Stepinšek Marija — skladišče gotove posode, invalidsko upokojena. JAZBINŠEK Ivan — sporazumno, OLUP Jože — upokojen, GRM Pavel — samovoljno, SKA-LICKI Alojz — upokojen, GAŠPERLIN Silvo — topilnica, JU-TERŠEK Marjan - JLA, ROJC Jože - JLA, TEMPLAK Jakob — JLA, KOPRIVC Franc — sporazumno, PODPEČAN Baltežar — upokojen, AVBELJ Edvard — Mali nasveti za dom Z nastopom toplega letnega časa je gospodinji vse težje očuvati večje količine masti. Pri višji temperaturi lahko postane mast žarka in neuporabna za hrano. Ce to pravočasno opazite, jo lahko zefe enostavno »očistite«. Presi-pajte jo v večjo posodo in na štedilniku ogrejte dokler ne zavre. V takšno zavreto mast spustite dve do tri glavice očiščene čebule, ki bo pritegnila okus žarkosti. Potem pazljivo precedite mast v dobro oprano in osušeno dežo. Mast morate vedno hraniti na hladnem in temnem mestu, kjer ni možnosti, da bi pritegnila neki tuji duh. PEKEL V FJORDU... 7. Že nekaj minut leta proti severu je bilo dovolj vodji grupe Maxu Guedeu je bilo jasno, da je vre^ie zelo slabo. Kmalu nato je cela grupa izginila v snežnem me-težu nad Severnim morjem. Vidljivost je bila zelo slaba, raztopljeni sneg se je lepil na steklo kabine... Vodja grupe je prižgal pozicijske luči na svojem letalu, grupa je letela strnjena, nizko nad samimi valovi nemirnega morja... Edina točka orientacije so bile luči vodjinega letala, ki sp se odbijale na petiah valov.... 8. Vodja Mosquitov je s svojim navigatorjem držal točno določeno smer, pričakoval je mesto in čas srečanja z lovci zaščite... V predvidenem trenutku lovcev zaščite ni bilo. Max Guede je s celo grupo šel v nevarno kroženje nad vodno gladino, pod pogoji snežnega meteža. Lovcem je ustvaril tako 2 minuti časa in možnosti za srečanje... Toda vse je bilo zaman! V tem snežnem metežu lovcev ni bilo, niso našli grupe Mosquitov, v mečavi so se obrnili, vrnili so se v svoje baze v Severni Škotski! 9. Grupa Mo_squitosov je sama nadaljevala svoj borbeni let... Naloge bodo opravili sami brez zaščite lovcev! Vladala je prava tišina, po radiu se ni oglašal nihče! Nemci prisluškujejo, po vsakem glasu odrejajo smer in pozicije vsake radio postaje! Zato je potrebna tišina... Vodja Mosquitosov zasliši odrejen signal, ki ga iz glavnega poveljstva opozarja, da se v smeri njihovega leta nahaja sovražna »ribiška« ladja, posebna opazovalna postaja, ki javlja vsak. premik ladij in letali