Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vetfa za ne leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 l list slovenskih delavcev v Ameriki, fjpsi 19 The largest Slovenian Daily in' the United States. a Issued every day except Sundays | ' and legal Holidays. II 75,000 Readers. TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 211. — STEV. 211. Entered as Second Class Blatter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of Marcb 3; 1379. NEW YORK, WEDNESDAY. SEPTEMBER 9, 1925. — SREDA. S. SEPTEMBRA 1925. JAKO ZNAČILNA IZJAVA DELAVSKEGA VODITELJA Predsednik American Federation of Labor, Green, je označil industrijalne avtokrate kot bratce komunistov. — Rekel je, da predstavljata obe skupini skupno zlo ter je prav posebno ožigosal razmere v Detroitu. — Življenje delavca urejujejo s "carskimi ukazi". l&LSFON: CORTLANDT 2S7G VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXIII. DETROIT, Mich., 8. septembra. — Wm. Green, predsednik American Federation of Labor, je ob priliki delavskega praznika obsodil avtokracijo v industriji in komunizem kot skupna zla. Izjavil je, da izvirata nemir in nezadovoljstvo v Ameriki, posebno pa v Detroitu iz prizadevanj tako industrijal-ne avtokracije kot komunizma, da ustanovita dik-tatorstvo. — Oni diktirajo pogoje uslužbenja, — plače, število delavnih ur in pogoje, pod katerimi mora delavec delati. Na ta način določajo, kot potom carskih ukazov, življenjske pogoje svojih delavcev. Treba pa je priznati pravice delavcev. Treba je, da imajo glede plač, katere dobivajo, in glede pogojev, pod katerimi delajo, kako besedo potom zastopnikov, katere si izberejo sami. To stanje je povzročilo veliko razpoloženje za organiziranje delavcev po Združenih državah in prav posebno v Detroitu, kjer je bila organizacija najbolj potrebna. — Kljub vsej opoziciji, — je rekel, — se bodo moški in ženske organizirale in nobena stvar jih ne more ustaviti. Premagali bomo opozicijo vsake vrste in vsakega značaja. Prebujene so bije duše in srca mož. Nadalje je omenil komunistično stranko, ki se tkuša potom svojih podrejenih organizacij polastiti organiziranega delavskega gibanja ter ga kontrolirati. 1 — Zagovorniki komunizma pridigajo doktrino, ki je pravo nasprotstvo tega, kar zagovarja organizirano delo. — Komunizem se zavzema za avtokracijo, dočim je organizirano delo za demokracijo. Komunizem poziva na nasilje, direktno akcijo, usta je in vse to ima konečni cilj, da se strmoglavi kapitalizem in kapitalistično vlado. Filozofije komunizma in filozofije organiziranega dela ni mogo če spraviti v soglasje. Prva je uničevalna, razdirajoča, druga pa konštruktivna. Nato je rekel, da ne morejo biti člani organiziranega dela pristaši obeh struj in da morajo vsi lojalni člani in uradniki organiziranega delavskega gibanja odločno zavračati naskoke komunizma. — Ne smemo počivati in tudi ne prenehati s svojimi napori, dokler ne bosta komunizem in komunistična filozofija z onimi vr(ed, ki jo predstavljajo, izgnana iz vrst organiziranega dela. Dostavil je: — — Na obstoječi industrijalni položaj je pozorno zreti. Ne iporemo biti slepi vspričo dejstva, da obstajajo prilike za organiziranje. Ze več tednov se je pojavljal organizacijski duh po deželi in prav posebno v tej oCčini. Splošno se občuti potrebo organiziranja in sodelovanja, in delavci so sklenili pridružiti se svojim tovarišem v njih naporu, da izboljšajo svoje zivljenske standarde. — Posamezen delavec spoznava, kako slabotno ie njegoVo stališče. On ve, da ni mogoče čuti njegovega glasu. Uprava mu predpisuje dolžnosti, množino dela. ki ga mora opraviti in službo, katero mota nuditi. One ne more premagati opozicije ter si tudi ne more priboriti pravice potom posameznega napor* in prizadevanja. Združiti se mora s svojimi tovari&i, da si izvojuje svoje pravice. Delavec spoznava, da more le tako odpraviti ekonomska zla, doseči višje mezde, primerne delavne pogoje in drugo. — Tukaj v Detroitu je prav posebno očividna potreba organiziranja in vzgoje. V tem velikem središču industrije so zavzeli delodajalci stališče diktatorttva. — Take raznf ere bi ne smele obstajati v tej pro-svitljeni dobi človeške zgodovine. Delavci bi mo- Mladi morilec je baje slaboumen. Policijski načelnik Mont-claira pravi, da se bo u-gotovilo duševno stanje dvajsetletnega morilca. Oče morilca je bil kriv, ker ni zadostno pazil na sina. —Governer Silzer je uvedel preiskavo. Policijski narclmik Edvard Really iz Moratclairja, N. -T., j** iz-jaivil. da dela zaprisežena izjava Dix W. S oda. ne uvorško^a ttem času. pa je dr. G.uy Paine, načelnik Essex County bolnice za blazne, •izjavil, >da je sku- Pokop žrtev velike zračne katastrofe. Velike slovesnosti na narodnem pokopališ č u Arlington. — Tudi v New Jersey so se vršile žalne slovesnosti. WASHINGTON. 1). O.. S. sept. \ se oblasti in veliik del prebivalstva zv.-znega glavnica mesta se je udefležil pogrH'.va štirih kov. k i izigiiibili itHkom strofe zaačne Ladje 'Shenandoah' svoje življenje. Vse štiri žrtve so tile i>oko!pai¥e na narodnem pokopa Mščii v Arlington. V New .Jpa-sey pa so pokopali dva člana posadkit Geo. šchnit-zerja in Jamesa Moora. Sehnirtzei 15 zastrupljenih na ženitovanju. Coprnica" je umrla in petnajst ljudi je zbolelo vsled zavživanja jedi, pripravljenih ob priliki poroke. NOVI PREDSEDNIK LIGE NARODOV Senator Dandurand iz Canade je bil izvoljen trajnim predsednikom šestega zborovanja Lige narodov. — Obrazložil je status dominija. — Francoski ministrski predsednik Painleve je rekel, da mora biti varnost pred razoroženjem. teri zemlji v Tuefcerton. kjer stanujejo Mta.riši njegove žene. fužini Mooin pa je biil pokopan v Jersey City, ikjer je zaipustil sta-ri.še, se.s-t.re in ženo. Nebroj vencev je dospelo od najvišjih državnih uratdn/ikm* iz različnih dr- sal Harrison Noel \efi\-i 1923 urno- žav. Krsto sta nosila dva njr-iro-riti svoi» «ga laminega očeta, .ko je Va tovariša, (ki sta se rešila, v spal slednji v šot?™ v gozdu. jdiunžbi mornariških vojakov Allan Deček je pričeli tolči očeta s se- tiškega brodovia. (kiro po glavi rn oče se je rešil le | BERLIN, Nemčija. 8. s pt. — vsled tega, «ker se je hitro predra- Dr. Hugo Eekener. voditi j Ze.p- ^ ZENhVA, Švica, 8. septembra. — Sen. Rauol Dandurand iz Canade je bil izvoljen trajnim pred-tednikom šestega zborovanja Lige narodov tekom praška j prvega glasovanja. 2e tretjič je bila na ta način ča^n.-.^če • ki j„ bil .pomešan med jo- počaščena Amerika, kajti dva prejšnja predsedni- 1 kata/ dila na n.-iki tukajšnja "ohe.-ti 7 t 11 ■ ^ , ^ ^ J J F CUU1 .......baje povabi ,,nrt * J ^ Sta blla 1Z Cube Chile . Francoski ministrski predsednik Painleve, ki je bil začasni predsednik, je pozdravil v svojem govoru Canadca kot vzgled, kako bi lahko francoska in angleška civilizacija uspevali v isti deželi in kako hi bilo mogoče ugodno rešiti mučno vprašanje manjšin. Več kot petdeset Amerikancev je dobilo vstop k otvorilni seji, a na stotine nadaljnih ni moglo pri-i v dvorano. Najbolj odlični med navzočimi Amn-rlkanci so bili Mrs. Woodrow Wilson, vdova predsednika ter senatorji Walsh, Capper in Jones. V svojem otvorilnem govoru je Painleve obrazložil probleme, s katerimi se mora pečati Liga, a izjavil, da so vsi ti problemi malenkpstni vspričo naj- AVILKES-BARRE. Pn.. 8. sep. Obr-inski diitektivi .skušajo ugotoviti izvor ta/kozvanesra 11 ki .]< re "<-'-;>« mice". ki je skuhala jedil;!. Nevest 1 rn žtaiin -ita resnic. !><► i:j;i -in. rai/.vmtrtga je obolelo tudi trin tjst driiir h. ki so se udeležili ]»oje«line. To .}• že drugi -f učaj zastnup ki je bi,i izaiposlen kot telegrafist 1 jenja v tem mestu v eciem tednu, na izraČMki ladji, jie bil L-.itK-en ma-; I'mrla je šestdeset let stara mil. Dr. Pavne pravi, da je oče mo- Mrs. Katarina daroš iz predmestja (J - orgetown. Porihka se je vršila na domn si arise v neveste. Mr. in 'Mrs. Mi liaeln Bologaš. Mrs. -T ar oš j- bila najeti, da skuha poje,la.no. Ženin Stef:i;n Patrick in njegova nevesta. Ana. stara šest in dvajsrrt iet. sita ravno hotela sest.T za mizo. iko jima je M.rs. Jaroš do-,. .. - - A---------j !cčila mesta kjer naj sedita. Pa "^olj važnega problema, tikajočega se varnosti. Čeprav je govoril ugodno o predlaganem varnost pelin_s.k.:h niaprav 7-R—3, S4Hla?ije naj s trie>k je rekel, da mu je mlada žena ivoni. Mknila in da sta taikoj otl-ter zgradite!j j šla od mize. kt r sta clomnevala, da I^os Angeles", j se nameravajo ž njima šalit i. Na '---- — j«.xv— o, Židinje i/ts i\njgeies . se nameravajo /. npma shLiu Nj rdea ol,ljubil, da ibo .ta sedla nato dxn dm in da bo odgovoit m za njegova | le izjavil včeraj, da bi se zračni dejanja, če hi ga izpustili iz bol- ladji ne pripetila katastrofa, če n,('e- bi bila v roklih nemške posadke. Ko je delal mladi N»iei na pai- _ prxl nemškim voddvona ter iniku "George Washingjioui", je z moštvom, izurjenim na n.mwki z .nožem napadel neOceigi kuharja. (r.ačin, — je rekel, — bi se nesre-ki se je komaj rešil. Pozneje je j txa gotovo tie 'fmpetila. Jaz -sam -kušai umoriti nek.hga bokniš-fc M.in Vrt;lil ^ppeline v najslabšem -trežnika s stobm. Vse U> je x rem en u in še utno mi je pn--godilo presno je oče prevzel od- srečilo obdav.yt,^ kontrolo. govornost za siim. deja.nja svojega Tragični konec '*Sh:-nnulrah" m nesreče v driigih deže.ldi ka Governer Silzer iz New Jersey. že jo, di mora NemČ.ja v današ-je uve(>s,;b-predložeiao konferenei drža\Tiih ' ljma. izvrševalnili urad 11 iikov. Nov atasej italijanskega poslaništva. HrM, Italija^ 8. septembra. — Italijansko (poslaništvo v Waish-ingftoaiu bo dobilo te dni novega i t aše ja v oseibi stotnika Scaroni-;a. On bo at aše j za aerona vtiiko. Tornado v Illinoisu. Odpotovanje bivšega nemškega kanclerja. BERLIN. Nemčija, 8. sript. — Hivši n^mwki-kancler Wirt h je danes odpotoval na parniku "Stuttgart" proti Združenim državam. Udeleži «e l>o kongresa med par-lamfjitani^ unije v Wasbingtonu. •SPRINGFIELD. 111.. 7. se,,t.— T>va tiwii-Va sta bila ubiti in vef-ljudi je bilo resno poškodovanih tekom v ha.rja, ki je zadel mestece Brownsville, osetni milj od Van-daria. V luroj;t\tkaJi se glasi, do ie bilo vrč hiš poru-e-nih vxl vi b.J.rja. Velika nesreča pri Manili / MANILA, Filij >msko otočje. 8 septembra. — P« .t i nt,rides it ribi čev je i/.eitlrJo življenje tekom m-nadjiftga viharja, k; se je pojavil v bližini tukajšnjega mesta. naj dobivajo za službo, katero nudijo, ter glede pogojev, pod katerimi naj opravljajo svoje delo. — Potom zastopnikov, katere si izberejo sami, naj bi imeli glas pri določenju mezdnih lestvic in pogojev uslužbenja. Organizirano delavsko gibanje •e je vedno zavzemalo za sprejem dobro definiranih načel ter zagovarjalo ekonomske in socijalne reforme. Njegovo delo je bilo sorazmerno uspešno. — Zavedam se dejstva, da obstaja v vrstah delavcev občutek nestrpnosti in globoko vkoreninje-lega nezadovoljstva. To čustvovanje izvira iz intenzivnega hrepenenja srca in duše po užitkih višjega in boljšega življenja. To je zdravo znamenje Iter pomenja mnogo za bodoči napredek organizira- la gosta. K tnalu n it o sta se ženin in rie-v ta vrnila k mizi ter za vži! a par ko -o\- p >čene kokoši. Takoj nattaijf dobil Pat.riek glavobol ii, !s;tje so tudi za vžilii velik r množine ]>ivi i»i žganja. Ob - na.; .t ih ž-vet r, ko je bila z1.rana š<> f-ela družba. jf "Mi*s. J:i:i04 na« nkra.t v-tala. se prijela za ) r .1 ter omahnila nezavestna 11a 'fa. Prevedli • so jo v holstico. a umrln je. še pre lno so jo moprli zdr»viB:.ki ])i'«i-kati. Zdra\"iiJ- i ^o prvneje izjavili, da j- bila -'inrt n:i'gi>.l, posji lica srč;ie h!b:'. -i ob-•leai so tudi zapazili siniplome za -tna.- 1 jnnja. Po'.'is':jn je kni^'m ma t o za liša-la lit ve-ito in ženina. Prenkal ju ie zdravnik. ;i oba ^t;i se smej-ila ti i- iizjavihi. da popolnoma do-1-ro j>očut:;ta. Komaj eno uro pome je pa so moral« o;ba odvr-ti \ H.'nieo v. a.mbidaneo. Znanci in p.rijateilji Mrs. Jiroš v.ja\Ija.*i» da .f.- pokojniea Ir.lila. ia ra'.ro!at :' ee.;-erniira ter st« je udtdežila vseli porok in prorokovala novo-po!'oč;'nim zaikomskim srečo. i^dra-vnitlci bedo seeirali truolo Jaroš. da u:a str up'j en a :<.li <",» je umrla najavile smrti i. Pivliieija je zap) iiil:i nijiičo iji jt d, katero je našla v hiši. * j' Mr rali imeti m vsak način besedo 1 n j am vzgoje. " Kot smo bili uspešni v preteklosti, bomo tudi v bodočnosti. Ne stojimo mirno, pač pa napredu-emo. Dosti razlogov pa imamo za boj in neumorno delo. Z vsem navdušenjem, ki je^ značilno za 'elavce, zasledujmo dosego svojih ciljev ter izpol- kakšne pla- lenje naših sanj. Proti strogim priseljeniškim postavam. Vod tvo 'AMiaiiiee of Deelarant.^ and future Citizens' naonerava 'klicati zborovanje zastopnikov vseh možnih na-r(Klno.-Vnib organi-zaeij. da iza\tar»fme >iteLi.-ee p rot. i oni klavzuli .priseljeniLake j»o.>ta-ve. vsled katere ne morejo priti /ene in otroci ziuianj rojenih, ki -o se izkrcali na postavon način, v to d 'želo. Vodstvo hoč|» izjxrslo-va.ti zaslišanje pred priselljemiwko komisijo v Wastingtonti. iem dogovoru, je vendar pojasnil, da ni Francija še opustila mirovnega protokola, ki je bil spre-et na zadnjem zborovanju Lige, kateremu pa nasprotuje sedanja angleška vlada. Izjavil je ,da ni Francija vsled te opozicije izgubila poguma. Tako drzen, originalen in obsežen lačrt je bil že vnaprej določen za težkoče in ovire, .calere pa se bo premagalo ter načrt tudi izvedlo. Povdarja! je, da morajo stati vsi varnostni dogo-.ori pod pokrovitejstvom Lige in da so taki dogovori potrebni, predno ne načne problem razorože-ija. V si arbitracijski dogovori morajo obstajati iz popolnih pogodb, ki ne pripuščajo nikakih izjem in ko jih uporaba ni izključno le odvisna od dobre vere in dogovorov med silami, temveč tudi od jamstev, katere more nuditi Liga narodov. Painleve je tudi govoril o Združenih državah. — Na drugi strani Atlantika je velika demokra-ija> ki je stala ob zibelki Lige, a odklanja vse ofi-ijeine stike žnjo. Ideal, ki je navdajal domovino rVashingtona in Lincolna, pa je bil tako človeški in r tako tesnem stiku s prizadevanji Lige, da se bo-"o že sedaj obstoječi stiki z Ligo v bodočnosti brez dvoma še pomnožili. Zborovanje Lige se bo pečalo z mirovnim pro-okolom ter skušalo izločiti točke, katerim naspro-'ujejo. Glasi se, da bodo o tem predmetu razprav-jali tri ali štiri dni, dočim se bodo uvodna pogajanja glede varnostnega dogovora nadaljevala. Smrt 106 letne starke. BELLE FOURCHE, S. D., 8. -'■eptenubra. — Tukaj je umrla Mrs. Chaterine Stevens v starosti 106 let. Bolna je bila samo dva 'tednft. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM" OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — 313.90 2000 Din. — $37.60 5000 Din. — $93 50 Tri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte 111 izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 1 r .......... $ 9.65 ^ 500 lir..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Ljubljanska kreditna banka/ v Trstu. Z11 iH.Siljatvp. ki presegajo Pr.TTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo jk» mogočnosti še poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz teca razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po ceni tiste«ra dne. ko nam pride poslani denar v roke. POSIIJ AT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Monev Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 ^ T " 1 GLAS NARODA, 9. SEP. 192o. ALI JIH BO KAJ PREPLAŠILO? Owned and PubUsked by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Bakicr, president_Lonii Benadlk, treasurer Plaot of bnsinea« of the corporation and addrt—m of above officers:, 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. M QL A S NA RODA« "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja lief ta Ameriko in Kanado_______$6.00 Za pol leta______$3.00 la četrt leta_______$1JK) Za New York ta celo lete Za pol leta_____ Za niozemstva ta celo Ute Za pol leta $7.00 $3.50 $7.00 $3JfO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olaa Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. popiti brea podpisa in osebnosti se ne priobčnje?« Denar naj se blagovoli poiilj&ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejšnje biv&liioe naimayii. da hitreje najdemo naslovnika. MG L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _ ZA PROHIBCUO IN PROTI NJEJ. —r JUSD^fttoOOS A UNCIHMOOO. N v * Govcrner državi Ohio je trk;i/.«il po-taiviti na iu«'i-Itl ^ v Mullan, Idaho, ki šteje L000 prebivalcev. Za ŽEvl.ienje (le-lamo v rmlnikih. Delo je m-koli-j ko boljš • <><* ni hoit<-vO v MuManu tedaj vam že. ir. ure.lnik, pošljem do-pis. Iran Težaik. liox 4C-J. Mnllan. Idak.. Rawlins, Wyo. ''■•njeni nivdnik. danes vaift po-'•iijani tu-'.-ole? no naročnino. * katero >i i:n pa preste j zakasnil. Vaš list «"it;r.n vcli'kint vesel jeni k.-r s• i • "naša toliko zanimiv'MT** •"t i v«. ( ital >i'in ž.* vse slovenske . Majk Ceiguiv pravi, da Sveto PLsano prodajani. *• Zaka j ga ne naroči ti ir ne čita J v -njih pomembnih besed: Baa-iror atbo^iin na duhu. kajti njih je ne-I e-.ko kraijesitvo. Sveto Pismo prodajati ni po mojehi nmenjiu nobe-n greli. Precej predrzno je pa prodajati večno :u5\'e.ličanje za dva sili tri do-1 ai-je. Tozatlluni biznez je Kuverta zadnji čas precej razvil v Ohi-i-;igu in po svojih ostalih t'ilija'lab v Ameriki. * Te diifci je odpotoval jugoslovaii--ki kralj z Hleda nazaj v Beograd. Z nj((govi V to število so všteti voijaiki Jcraljev^ke qraivle. pori i!-ni stražniki in detl-fatii-vi tei • .stali vohuni med prebivalstvom. zime čakati. Moj boss mi je re- li-te \ Ameriki, toda po moji sod kel: Sani si. pa pojdi tja. kjer ''i j,» O!a-- Naroda največ vivd.-n. I-a, t. r ta.ko lo- On r - ne piše a«- ti. «>! čiankarji je dosti takih, katerim ne more vrje.ti nobeai truzno misleči,^ ,1(. llMhjeg31 cilja v Ore- ,I!0 kratke odstavke, pa v njih čita Ulj. Vsakdo ve, že vnaprej, kaj ho povedal naprimier Mr. Way-I r|.n (itv Ik>hil SIMI1 ^a1or v (,0;ti pov,. lv?(.r ima ne B. Wheeler, plačaiu pravni za^topn.k Anti^loiLske Lis4 . ki se j xvilhu„etre hotelu. Oregon Citv prijateljev, pi Se več hi jih lahko je nesmrtno biamiiaJa s "svojim newyorakim ravnateljem. Ander-1, ,„„„ opisoval. i?aj je citate*jem m.el če bi ga lioieli ljudje prav soiioru r governor države P( nn-yh anij. aH kdo drugi, iki je v naj-j,.]a. Xarwla lloVolj znano. vaxiUuHi. Le tako napi-ej.' Peter' temnejšem stiku z izvedenjwu J.rohibicijšklh pr^-lav. 15n xjma j,, tudi v O O. trkala na i Le daj tistim, ki 1>-.»! v isrin Franei-«*o. ('al. Dne 29. decfcubra. do~jpe \ v PriLsco, se mi j.« /delo kot da ji« spomlad v um o, je v tem Oiziru awja^iil neiki š(. ,}>0i j spomla«liio je bilo. dnjilje članek profesorja Ilaar- ko sern ^ pr> floblen Gate parku Nekateri članki v teiu Umu pj so kljub tennu prav posebnega (:,.ri zato j0 seni oakurl tja doli pomtoia tadi stalLx'-a. ka waen Uate p verjas Harvard vseučilišča, ki izjavlja, »ila delav- j travo ter o_dedo- fckega sloja povečala izza u velja vrenja pi ohilweije. Nadaljni <"4a-iv;ll raZi„e ^»ominke, vedno zelenele, katerega se lie -me omalovaževati, je spisala Vottnelia Jane j uo ?rmi(Vvje in v«e drugo, kar se Cannon, 111 ki se tiče prohibacije z ozirom na mlajšo generacijo, j 1;Jni ]>lv 7. januarja t. 1. I poitevanja vreden je tudi članek Horace 1). Tafta, ki je prvotno m sj . ]>n (ini'sii, krajih je nasprotoval prrihilbicifji, a objavlja sedaj, da je imela debela ml pro-:. ^ bnr^a 1)ri;(l tu pa ^ i)rc. hibicije vcc koristi kot pa škode. j cvKo xi.kan.or se mi ni ho- Na drugi strani pa jt- treba ugotoviti, da ti članki nikakor ne t|.]o i? fe?a ,parka jako me jP tu_ zadenejo jedra celega vprašanja. j ^ ta.mkajšnji muzej. P>y \.;uk otročaj v Združeni i h državah ve. da se zavžije neizmerne j mj tn no{ri },it»x> te- 111 noži ne opojnih pdjač. kljub vsej ipi-ohrbieiji. jlcel. Sem že 2T> let v A111 rilci, pe Vsak človek, ki ima količkaj odprte oči ve rtudi, da ni mogoče j inip>1 J)HIiko takega muzeja iztrebi/ti pijače in da si vsak«lo pomaga kot ve in zna. si o^^.iati. Preveč prodora vza- Californijsko grozdje, ki je bilo »pred uvelja\iljeaijem prohibici-1 mp zn >pi^ti kar vidi človek je v New Vorku redka prikazen, je iiajbolj iskano blago na trgih. L io1ične3n muzeju. Rečem le to-Caljfornijski vinogradniki so se ob priČKku prohibicije domnevaii. | liko (]n ako k(]0 rojakov pride v da bodo uničeni, delajo sedaj i.izncK kot ga ni-o še nikoli ter sade | M (J.lttl {Kiirk na j si (/gleda vsako leto več in vec trt. ^ Nekaj dni pozne- Aii hočeta naprimer Wheeler in Anidersem ti »lit i, da se iz.pre-meni to grozdje v grozdni ^»k. kattrega se oh rami komičnim potom fcLadkim ? Vsakdo ve da je naprimei v New Vorku saj nem 111 okolici na-prodaj na stotine tisocev galon vina. ki pa j«' dejamsko le bmzga. zmešana o»» službovanju par kratkih lot, toliko časa ni piisliti na to, da bi ^e moglo prohibicigo v rennici izve-«;:. Dokler si bodo želeii ljudje močUVijse pijače kot je polodstotna. ho vedno na razpolago dovolj pijače za vsakega,- ki jo resnično o po.reinu Pozdravi »a 111 tu 'ii it o •jospo " ("hicagu. ki ;» >iia t r pove.i:ila roman »u prva nasto--vo.ie eno v Rim. ('o se • izrazna proti roman.iu, 111 se 1«m rečeno, da je vero napadla. Srčen pozdrav vsem rojakom! Mat t ('iraj. JUGOSLAVIA IRREDENTA j^li. Drugo vprašanje pa jet. kakškno škotlo IhkIo trpele Združene države na zdravju svojega prebivalstva. Brezvestni špekulanti izkoriščajo slaJbos*t naroda frr mu nudijo »trup m en t o zdrave pijače. V tem tiči največja nevarnost in iledor trda. da je mogoče z enim samim zakonitim korakom odpraviti s«are navade, je ali zalepljen ali pa slepar, kojega beseda nima v svjfku nobene veljave. :<• znamenit oir>t. je s j mu na pou'teni železnici za r. centov odpeljal "na obrežje Pa-eifičinega morja. Tukaj je bila -pet nekaj novejra zame. kar č5o vek ne viidi \>fik da.11. V~e ymlno ljudi, ki «0 prišli iz mrzlih kra-j v. Nebo je bilo čisto, solnee je sijalo, mi smo pa gledali v peneče se morje. s<- kopali in smejali. liili «mo drug proti drugemat . . , .. .. ..... 1 »t ograd- Ljunljana. nadarie kakor ckvmaei. da.-i ise se nrkoh .... * kar.upi 111 kroa.rji : P>ela ('sikos maei. •( t .1 -1 se se j'oprej nl-ano videli. Ni tako. kakor v nekaterih družbah — samo /.bndanje. Tam na obrežju je tudi play-ground, Cliff House in Sea' I»ocks. Ko i m nekaj dalje hodil. s"m zairlrdal obrežne topove, ki «(. pripravljeni za vsa:k sbičaj. K< Umetnostna razstava na Reki. Na Reki pripravljajo veliko tunelno»t 110 raz-tavo. pri kateri h od o sovain.ske umetnike glede p rev-:-za umetnin na Re-k o. Doslej Sio pri javil i svo je sodelovanj« na reški unn^tnostni raz->tavi shnl( en j;»goslo\-anska mnet 110dna udruženjia: "Skupina mla-li- Bela ( Minko Rački. Rudolf Vahb-e. Tr-i'e. Ti-- v. (Jjij.rv. Rasiea. Ru/.an. Filiikovae. Jim. Trepše. Ifotko in še dnigi. Želeti .j«*, da •se te razstave udeleže slovenski um tniki v kar največjim številu. Razgled po slovenskih naselbinah. V Jolietu. ni., je umrla Ana Jaklič, Mtara 21 let. Jnrjevčičevi družini je umrla ličt^rka Rosalija. Po Broot^Jvnu se go\nori, da se Ik> -v^kralScem po>o^rl nas zvesti dopisnik Mr. Ignacij Mnšič. V Otevela«tu je povoral a-\-to-mobil rojaka Antona Oregovača. Kjer ima prebilo crepinjo, imajo izdravtriHci malo upanja, da hi okrevati. — Umrla je rojalkin^a Paulina Supnik, doma iz Cerknice pri Rakeku. V Ameriki oapu-eča moža in ipet otrok. — Diplomo bmsSbane Iraftnift^atrežniee je (kobila rojakinja Julia Mary Mai-ly, sest ra aotbozdra^ika dft*. Mal-Iy-ja. V Trimountain, Mich., je umrla rojakinja Katarina Mundjak. • V Franklin, Kansais, je umrfa 48-lerfcna rojakinja Justina Oblak. Zapušta soproga in štiri otrofae. V Hoboken, N. J., se je oglasila gospa štorklja ter ptusbUa krepko hčerko pri Palčifcevi družšni. Ponosni oče Mr. Ijtrnis PaUčič, je blagajnik društva "Orei'' J. S. K. J. L"in nekega iutraj v iantuarju pre- .. gledal HWrated Daily Herald, j AretaciJa ^P^na na Vrhpolju. Iz Vipave poro'ajo. da so orož-. liki prijeli župana Ivana Tvnvren STRASNE NAVADE Indija, o kateai pri|H>vedujejo. la žive prebivalci kakor v raju spada kljub gotovim vrlinam k najbolj nazadnjaškim deželam ve.ta. () Indiji >re glas. da je xeto bogata. Morda radi prirolnih zakladov. PrcbivaKt^ pa živi strašni bedi. Ne zna obde.lc a -mlje in je deloma silno leno. Moham »lanska vera napeljuj«' k knobi in bre.zdel.jii. Med narodi, ki prebivajo v Indiji, so se (»111 a-ili čudni obrieaji, ki nas pretres0 mrtvece zapal je'vali in grmadah, kar bi ^ in zdravo. Ali z možmi - > živi VPLIV ALKOHOLA NA ŽIVALI Francoski lis^i ]>oroeajo o nenavadnem slučaju »kiavve. ki se je < ]>:la z žganjem. Krava jo^estnlk Ben-rand dahč uaolkoli ??nauo žganjar no. X tke ga dne je eesarjeva krava zašla v skladišče žganja hi je ž a čela piti iz večje posod »*. Ko so prihitosli ljudj? in so hoteli žival odstraniti, je krava pokazala vso svojo r.-niteneo ter se ni hotela pokoriti. Rila je pač "pijana kot bilo pametno j lc!.HV;1- Mu;c;,t;1 kakor ne poro- čajo z gc-do pise i še o nobeni tova-'agali njihove žtsne, ker so smatra-1 njeiu. vr^e, dviirala je z id- i. da mora žejia m možem v smrt. | ,5jt. in Hreala nt^u^mUjeno o- Ko <0 Angleži osvojili In lijo. ^jkolu ter brezumno valjala !nora'i precej zatirati ta zločinscf: po tt,y veiiko imuko so jo pri-••bieaj. p redno so ljud>ttvu (lopo-1 tj v ,]^mači hlev. kiersenilto-vedali. da je nevlovf>iko '( 110 z sem se obrnil na veličastni Marked Streeet. kj.f.r so bile raosobešene veliko ameriške in japonske za <"'ča. ker se ji- baje vmešaval v •ta.ve. Kaj neki mora biti to? Prišel sem -do Ferry in videl tam tri ameriške in tri japonske bojne ladj»:. Kdor si j.» hotel japonske laidje oprleno. služi pa gonji proti slovenskim županom! -- MO^KIl ?»>ČIH>» »m vBH Proti mImmJi MbImHUi «1 aajlwUte » U t-» PREPREcBA «> MCsC- V«llkA tak«3fic. Kit («',) $< PKEHLAO MEHURJA WY-KH D*pt: B M iMknB SC. M»w York Pfftlte bb ok refntoo. V Ljubljani bo tudi tn jesen /nanienitii velesejin ]io vzorcu ti-Ntega v Lipskem.. Xe samo domača, tudi tuja industrija 'bo raiz-'tavila -n-oj.« izdel ke. Tinla kot prešli j a leta, se bo tudi lete, prodalo izmoj ul vseh pro-•lu'k'tov največ vina na debelo it: drobno. V1 V Powntowmu so Izvoli lli ro ;aki rov prostor, kjer "Bog r< k< ven moli'7. .le to zakotna židovska gostil na. kat* ro ^-o krsitili z imenom 'Pri treh rib Vali*'. To ime 'iii -taiko nevarno kot j " "•» svoje-T-asno nevarna štaeiunf "Pri treli 1 jubieiuli'kacnor >0 na •".i rojaki tako' vy.trajno zahaja'i Vino pa ni ne tiskaj ne tam ka ' -vida. * Xič nisean -Lišal. da Ivi bil Grdi r.a v New Vorku ter prid igo va božjo be- do aiVt da 'bi se Kovert ob <»vojem^ povra-t ku iz Rima na :ne znašal. Nedelja je hCla v New Torku 'epa, tiha in m;rna. V pondeljcil ji- pa n«-bo neprest ano škropilo '/. slovenskimi rim-kitni romarji. 1 zbira najbolj hral-•ko-krščanJike besede in naiple-:n«-nitejš«' izraze. vredne kato>i-ke«ra moža, s katerimi me bo jvo-"Iravil svojem povrat'ku v Cleveland. Koverte ne snv-i.traru za slabega č!o\Hka. Trla kaj S4» hoče: svet :>.i nezmotljiv. V-ak človek včasi zmoti, zakaj bi se jaz ne. * ViVraj - 'in črtal naslednje br-'fiiij.v.io i»o!-f čiio z Ihrnaja*. Ro-]»ar i so vdrli v nefloi samostan v NJižji Av-.triji ter odiusli velikanski plen. Odinc-li so srebrno monšitraneo. v kat. :-i j«' liilo fif)!) demamtov. 200 rubinov. 179 sjnara.gdov. 1.1 safi-rov ter nestt ito drugih dratrih u amnio v. Vsega skupaj so odne-M za par milijard kron dragoeeno-•1i. Roparjev dosed a j še niso izsledili. V zvezi s tem bi se dalo nn.pi-:ili Ie.fi člasnek o večnem irtbošt\n Xa ratzpolago imam precej nih-lerijala za podoben članek o večnem d t v i "it vit. O večni pokorščini napram svo-iiin predi-itofjnikoan bi pa vetles* K over t a precej pfrvedati iz svoje h:-t ne dvajsetJetme pr.tlcse. * Rezija piknikov je v slovenski nan ilbini v New Yonku končana. Xo. meni je povolji — se IkkIo pa tofiTko prej veseliee začele. Ena najpomembnejših bo za- tvoiritea' Našoga Doma. * Bivši francoski minlstr. predsednik foeme Vi vi ami je umrl. M On vojno in nekaj čatsa po vojni je igr^1. pre cejšnjo vlogo v francoski po^lrliki. On je bH izmed tiistib redkih francoskih poi'stiBcov. ki so •zavzemali stališče, da lahko črpa Francija večje dohodke iz žive 'kot pa iz mittve Nemčije. * Moški »se smehlja, če je zado-\oJjen. Ženska pa, če ima tepe zobe. urtvim možem. A uriiv.i vjieljali ti»žke ka/.ni. j>redno -o n-111 s 1 i irro/.u «M)ičaji. Radi ti"»a nakopali A*ellko sovras-tvo pre-!--:va'leev, ki se je poznieij:' izp-r -tiienilo v splošno sovratšvo lo tuj-"ev in v stremljenje :a >vuHvi'"i.-. I ako žanjt-jo Angleži hvaležnost ter so indijsko prebivalstvo ml--račali od barbaričnih običaiov. ^ driLi: običaj ji' vlada' v ltidiji. rebivalstvo -s» drži j>rar!ioverja. la je mogoče odvrt-.iii 1> b 'en ciruire nesreče od hiše. ako /r va-!• boginji Kali mlada ne Iolžuo lekleta. Se pre«l par It ti j hotela ndij-ka družina blizu Kaikui«-žrtvovati in sc,/.voj: nr.t'clonje-:•« st najvišjega bitja . . . s«žiga.tiu j., nikak«)- pomiriti. Šele po dol- gem e;isu je prišel spanec, kate-1 mu s:- i,, tnorala ukloniti. Ko se .je krava streznila, je nastala — pravda, in >i»vr zavoljo krave. Posestnik, kat<*.T«mu je ži val popil i pol k<>rla mrki je. tožil iine;'te1;a krave radi škode, katere n.u j.' /:v:il napravila: la-nik krave pa je tožil žjan.jfku-ha.rja. č; š. da m.:i je izpridil žival - sv< ' » ] :jačo. Pred -o liščm s*a oba moža pogorel a. Sodnik izjavil. da kra va ne cpa la pod pa-l.rji if. in da j»* škoda vsakega pravdanja v tej 7."'. l«'vi. Kako -rta -e na1' > f ba nnsprr' ;"ka ra ršla. iv » mo. amp ik zcrodba -p >niin;a •« '0 na fantastične i/mi ii - 7 j ?t neverj« 111«' Li' kf" -fa navwlena •ba pri/:»fleta po^ ^frp :i ž 2D n.i Inilnr v ;i»l:ko. t v poro." ihi ka. lastnik ■7 lastnim: um ni. S trm pa je v-nk. mu dana piilika. «la se 11a lieu m--'a pre- vriča. če -e je krava r-^Ha ri!'jeiu al j če o sj d- ro b "k i /ni i- fdiii r.-porterji franeo kih l!-4ov k; -o bili v zadregi z;i z;iba\ni'-. , , gradivo. Parlamentarno življenje na Por-1 ________ tugalskem. Port ugailiski parlament j«- «/tlš.d Stavka v londonskem pristanišču. •adi » pozicije nacijonalističnih v iOU(1on-ki Inki počiva delo poslancev na počitnic*, ne da bi potd.-etih parnikib. V stavko odobril proračunskih dvanajsti n. t^,pilo fv,.n,; -0000 moraiaPjw ■11 nri^tani-kili delavcev. Časopis-Deset učiteljev idrijske šole -, „avafa kot v/r, k I)olj. no ra z novim šal-lkini 1 C(«n zn- Ševiško prnpagamdo. ki se je ra.z-pns1.lti svoja metsta. To je <1<-Nr ^»riln mroifovanj;i anirleških tr^ro- ;'.:Š!sl :>w O«liti morajo, da na.pra \iio prostor drusrim. katerim bo morala hiti v Idriji bolj pri srcu na la biti italiian-ka propaganda kalkor šida ! irskih b-rdij po svetu. Obletnica bitke pri Varšavi. Neresnične vesti o atentatu na španskega kralja. „ Španska vlada uradno deman-|tnje vesti o napada na kralja Al-Te dni so praznovali na Polj- fonza. katerega na,j bi bil napa-^kem petletnico, ko je poljska d-1 v Santamlni neki neznanec. vojska v bitki pri Vairša\-i pre- - ma gala prodirajo.V sovjetske čete. Polijslka zmaiga pri Varšavi j«-važu-n svtitovno/godo^inski do«ro- Za -tavkujoec ruti ar je v \*<>vi dek. kajti rub \"i-!ii je zmagala i- Skoeiji darovala: • deja evropske 1.00. niii načeli, podobno kakor je ob Mar ni 1. 1014. zmasrala evropska DAROVI. Sitar. >1.00; Mary Šare Denar oddan «bmokraeija mad "inipeTiai?ističnim" pruskim militarizmom. Najlepša hvala! na določeno mes>to. I.giiae ^luš:»*. ."»1 Ten Eve k St.. Rrooklvn. N. V. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseli delili Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 3%. POŠILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in tof-na postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na *'Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POŠLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. * i—•.T-: ■ .»-1 ALOJZ J1RASEK: ' FILOZOFSKA ZGODBA (Nadaljevanje.) Bilo je krasno popoldne v svetli tej sobi, kjer je vladal najlepši red in se je vse kar lesketalo. Mlada devojka je obstala sredi sobe, oei vprte v sliko mladega duhovnika — strica. Lenka in Elis sta vrinjeni zrli sliko tolikanj ljubljenega obraza. Nato je Elis peljala svojega go-sta tudi v študentovsko sobico ter ji pokazala, kje je Vavrena prebi-val, mizico imel in študiral. Zdaj je bilo tu tiho in prazno. Ko sta sedli za mizo. je prišla Marinka. Elis je prinesla v vrčkih mh'ka in kave. ki jo je dekletoma v bele t'asiee nalivala. Bila je kavna druseina brez o-pravljanja in obrekovanja, v kateri j«' vladal prisrčen. zaupen razgovor, poln spominov in vesele-pa pričakovanja. Ko so se pa razhajale. so bile v>e vesele in zado-vol j ne. Teden za tednom je mineval, pisemca so prihajala in odhajala: Lenka je obiskala še parkrat gospodično Elis in Marinko. Ko je o tem slednjič gospa aktuaTjeva izvedela in z zmerjanjem prepovedala nečak;nji tc obit4ke. je bilo že . Prvikrat v življenju je bila v tako veliki, glasni družbi. Samozavestno je stopila Loti v dvorano, milostno sprejemajoč po-klone galantnih študentov. Njeno iskro oko je hitro pregledalo vso dvorano. Le. tarm, pri stranskih vratih, kjer je stal vitek, lep mož, se je pomudilo del j časa. Videla je, kako se je Vavrena ne želela; ali kako bi mogla ostati mirna i Par uric biti Vavreni blizu, ž n jim govoriti! Ali godili so se i čudeži. Teden dni pred plesom jo I je vprašala teta, če hoče tudi tja j Madno, brez *nta nanjo ozrl, kako in naj se pripravlja. Roubinkova .glavo mirno stran obrar'a ~ 111 ni storila tako niti na moževo pri- *daJ Je ™trpi>etal — oko mu je zagovarjanje, temveč bolj zato, ker,^Tel° m fl,°zofov mir Je ia*iniL je z mnogih strani slišala, kako! »^P^nec! Pričakovala je govore, da je hudobna, zlobna inlvsekaJ k<> hladni, brez- NA&ODA, 9. SEP. IZ ŠPORTNEGA SVETA celo krut na. Seveda ni imela Lenka oble&e i7 tako dragega blaga kakor Loti, ali spretna njena roka je znala iz ina- brižni pogled. In vendar je zaža-rel, toda za drugo! Lenko je zrl nepremičen, radostno presenečen, blažen. Xi je pri-lega mnogo storiti in kolikor je bi- !^koval> »i vedel, da pride. - In j Najbolj aimrl-ki igialci t m.isa lo premalo dragulječ, je dodalo !kakor hitro Je Upnikova odgojen-! JohiiMm in \V. T. Tdd. ,,. mlado, izrazito lice. žareče oko, bo- ka ta žar "Novega očesa, ta ogenj j gati lasje in lepa postava. |veselja ,,a ^'ovem llcu °Pazila'! Prišel je večer zaželjenega dne.Je Za^,Ustl,a Vsa ^jazen in t<>s' j Zunaj je zmrzovalo. zvezde so mi-I"01™ iu v sreu ** 2arajaIa" 1,1 ko gljale. Gospod aktuar Roubinek selje ,,otem PrednJ° stoI,n 5» J° je na gladko brit. napravljen izpre- Podonavska plovba. Podonavska tovorna 'plovba v letu 1923. in 1924. znaša samo o-koli ,">(j otlnt. -nomui1.n«ga vojnega prometa. V prvih šestih n* «-tecih 1925. se je ta promet povečal za ."30 od-st. napram istemu earn 192+. kar je pripisovali poši-jljanju ju trosio venske kojnzc ]>o I moivkem potu. Kar ticc med •bilo bolje, da bi se tako po«3top&-nje opustilo, kajti le tako bi se mogel beograjski pristan dvigniti na ono višino kot je dunajski :'li i>iulimp;*stajnskL v*h*wood A. uMDcawoee. n v •sa prosil, ko jo je v svojem naroč- hajal po sobi vpričakovanju ženskih. ki >o se še oblačile. Danes je imel na sebi "Klapal-ka", črn frak, ki se mu je najbolje prilegal, ime je imel po svojem spretnem izvršitelju. Zunaj se je oglasil jjjsen zvok kraguljčkov, sa-ni so se ustavile pred hišo. Aktuar je stopil k vratom damske sobe in j potrkal. — Hitite, sani so že tu! — Aber, Roubinek, saj še niso ju po sijajni dvorani ob veseli godbi okoli unašal, ko je slišala iskre-' ne, prisrčne besede, ki jih je med plesom šepetal — se ji je kar sko-ro zavrtelo vglavi od same blaženosti. Ob stenah pod številnimi veliki- Kitajska se prebuja. Zadnja hita so poročiti a i/. Ki-J f»'ditik. da se jim ni postavil nas-tajske pripovedovala samo o no- i.roli. k«-r iina priliko Vvi det i nji tran.jih 'bojih, o vojni nwd posameznimi genortadi, tukiuni imenovanimi, ki so gospodovali posameznim provincam, a so* bili med seboj brezobzirni konkurenti. prav nič ne ovira, da ne 1»I T»i 1 \-o vnemo na strani mladoki- prepozno, zakaj prišla je jesen In ko je sadje zorelo, trava ble- !streljali! dela, cvetje venelo in so se ptiči I y t(.m je p0lxn m0ean strel Od usodnega konflikta med ki-1 i tajskimi delavci in študenti ter /. mi zrcali so bili fotelji in zofe, kjer angleško policijo v Šang-a ju doJje: tnjske-ga gabanja. S svojega vi>o-je sedel najvišji tribunal: gospe, M) v kitajskih novicah stopili to-jk. -, „„
    k;1 po,TaIa cmu t,W kar je žele- Roubinkova svojo hčer, ki skoro • iz primerjanja | in ]>ovojneiga potniškega prnmr- • »a na "Donavi, ga ni mogoče izra- Izrti v številkah, vendar se pa lah- | kt> reče. da je potniški pmlonav- ; ski promet v Avstriji, feskoslo- r vaški in Madžarski sedaj večji i „.•„• v , , , kot pred vojno, malo manjši v na- -o R. Williams, \. Riehadrds, \V. ' . ; s" državi. mnogo manjši v Rumu- __' niji in malo večji v Bolgariji. Xa i Doftavi v Nemčiji pa ni 4«iIo niko-ri rednega potniškega prometa, j Pi1 id v( jno iso av^iro-madžar-' i-kt' plovine driti/Jie imele večino pona vske plovb" v iv>kah, i/.-1 vzemši del ]>romota navzke. jiug:kc. francoske in nizoizrin^ke plovne družbe in ru-mainMkjk drii/be delujejo navzdol od Zeliezu.ih vi-at lvolj kot poprej. To naipraivlja reko iimiogto bolj Požar vsled strele. Povodom zadnje nevihte v Velikih Peca h na Dol enakem je udarila .štela v s!c ilenj in kozo-1< e {posestnika dr.žefa Kramarja. Ohe poslopji sta bili mahoma v plamenih h'"sta ]>ogoreii do tal Petdesetletnico nt^šništva je proslavil v Kazejab Monsisrnor Anton K.;udtr Jubilant je bil \cdno :oie-Lnila dobesedno celo Kitajsko za seboj. | Povsem dr.ig mož j- ml«idi Feng ju-hsiaaig. Da je krščaziske vere. 1'oUlrugi milijon. M;do manj kot « n milijon jih živi v Jugoslaviji. p>l miliijona jih je pripadlo po vojni It diji, kroi> dve-toriso? jih .|j« pa v .\merski. Kaki!« :?0.0)0 jih je v Beneški Sloveniji. ni stopila iz kola. Ko se je med odmorom začela wnoti:a v na«mrots,tvu do belih, do la. kar je kričala in zahtevala uli- mciliinrodno v njejii sedanji uporabi kot sploh kdaj prej. Ci-r^ke ladje pa vsled svoje preveližlce PRODA SE POSESTVO v Uirknici ] . i llakeku. hiša. -ke-denj. !i!| v za iro\r>> živino. .1 d«-hw gr>/. la. njiv /a 21 mirnikov pr,-s« tve. 2 -euožeti. 2 parceli v jezeru pasivk. Vpraša Zlvalmo ?OVOn' in l,onoSIia zbudilo ropotanje. hrup in novo. ni, bogato okrašeni obleki. I 120 AKROV FARMA proda po nizki ceni. ker som 2lolw>ekne ne morejo preko Ž -lez-j s:niia> V- č se izve pri lastnici: Margareta Golop, n ill vra,t nav/iiror živahno življenje. Študentje so bili , _ xejn ti moraš biti kraljica, tu- , Loti! Wenn eine Dame schoen sein Prišli so gimnazijci, spodje filozofi. Lotinka je bila spet nezadovoljna, tslabe volje. Tudi pogledi gospe Roubinkove so begali strogo in neprijazno za srečnim parom. O. da lujcev; vse je vzkipelo v krepkem ; ca s tem je na mah dosege! veli-(KlirTru d<> ]rol'i}ti«nega in ekonAm-! kan-tko populaj-nost m?d Kitajci. osobito' On v-.lja danes za reprezentanta Angležev. | mlade Kitajske in s tem je dos*e- Sredi teh poročil se je kar nr- j gel vtJikainsko prednost pred kako pozabilo na gene rale, ki so Oang-tso-lwiom, kar postane mor- sf'?a demes predvojno stanje za j j oprej rivailkirali za prornoč med J da še veJikepa pomena za bližnje 25 od-ito. vendar pa se je avstrij-Kitajei. V rosiiici pa generali ni-podočar.-Mt. kadar izbruhne med o- in madžarsko brodovje pre- so nikjer opusr.ili svojih medse-jhema tekmecema očiten i-azpor. zmanjšalo, ker je bilo (V loma bojnih inasprotistev. Nekoliko je Feng pa je predvsem spleten tak- porazdeljeno na podlagi mirov- pixb »navsko brodov.>e pre- 364—'74 Ave.. West Allis, Wis. I i- 1 Kdo v t ŠAR. čh *ke ("::ni/-n jirišli go- soil, muss sie schoen gewaehsen . . - , , . A , ■ . . ** . bi bilo mogoče temu dekletu uka- sein. m to si ti, Loti! — Znova je J ...... P1. . I , , , .. ... jzati. naj gre stran, naj ne govori \ se je bilo po starem. Elis in srledala, znova motrila. — Wenn - . /-, . . , . ... , . , . ... . „ , „ j z njim! (.emu jo je semkaj vodila! M urnika sta imeli veliko veselje, ! eine Dame schoen sein soil, muss rr , T i • • t- • . . , . a r. . * . , I . . . . . , . . . ! i ofla Lenki in V avreni teh po- k<» je prist 1 I-ribort m kmahi za sie dunkle Augen liaben, in te i- , , .... , r, , , . ( .. Z _ . I gledov ni bilo mar; uživala sta s njim \ avrena. Zelenka se je tudi. mas! Se to maseuco. Loti, tako —• , - , . . , , . .. | . _ . . , jiolnim duškom teh par blaženih nastanil pri gosi»ooeetka v pridno studi- soli — muss sie dnnkles Ilaar ha-' . . , , , ^ ... ' , , , , - i_ ', . v ., „ , . , . i ni> prav tako kakor Fribort, ki je ranje, poučeval kakor lani, hranil ben. in to imas. Aber. Roubinek!' . , ^ , . . » i.............. vso svojo pozornost žrtvoval zare- skromno in pogosto spet veeer- je zaklicala nevoljno, ko je nestrp- sre^nj Marini i — Ko bi naju takole gospodična Elis videla, je šepetala Lenka. — Blagoslavljala bi naju-- jal porcijo suhega kruha in čeža-j ni mož znova potrkal na vrata. — no. O Spini še vrabci niso čivkali, : Wie ich sag', ti moraš biti kralji- ca kakor bi bil v vodo padel. Brož je spet poučeval akt na rje- \ y zimski Yečer so pokali streli vega Frieka in nastopil nanovo \7 možnaTja v Čast filozofskemu ple svoj urad postillona d' amour, za- su>_ kaj mlkar so prišli filozofje. je ( _ Tj|k pazJ da sp pome<,_ pazila g<-,pa Roubmkova na Len- kaž, Ali si „otova Leni? _ je na. ko še skrbnoje, tako da ni preosta- > ,G vpra5ala nei'.akinj0. lo drugega, ko da si zaljubljenca v ^ _ pismih izvesta, kar si z besedo ni- . . . , . .. ; Ob strani zrcala ie stala Lenka, sta mogla reci ! ... Vavrena ie videl Lenko češče. | ne Potrta- ne ponižana, niti zavist- kor znajo le mlade, neskaljene, u- .. . * " !na, temveč mirna. Ali ko je sijaino tudi on*' nj*^ga. izpregovoriti sta , . ... , , , , , , . . v , . toaleto svoje sestricme gledala, se pa mogla maloko avstrijskih jeseni Kita^ua pred konferenco rn madžarslcih plovlnih družbah, s švetovmmi velesilami, pred kon- T 'kritizira jr> sedaj ta novi posto- gega nego je bil bokserski upor. trdijo, da je napr »Ini refonnizem in nacionalizem popolnoma prevladal med Kitajci, osobfto med ea00 z oJ>-Ijubo zakona pod pretve.-zo. da kupi pohištvo in na;:ne vtan; poleg tega ji še več drugih strank opeharil za večjo svoto. Ta liček se prav rad približuje nezkušenim mladenič mi in de-kJetam. da jih pot cm izkorišča : zzato svarim rojake, da se ga čuvajo. Kdor mi naznani njegovo skrivališče, mu plačam (K) nacrrade. Joseph Xastelic. 2024 Sd. Alpoit St.. Chicago, 111. mlajšo generacijo. Krvavi d o god- F renco. ki utegne postati veleva- pek, češ. da se s tem zmanjšuje Polnoč je bila tu in Vavrena še i ^ U t J ^Af.l ••liri k: v Saugaju in drugod so našli cnodušen odmev po vsej državi, j>rovinc. Ta odmev, to je bila ideja kitajts-ke enote, i- žna za- bodočnost dežele. in torej že ne pride več. Ni < ^ patriotiIzina? nacijonalizma, zmagala! Belo čelo je zasenčil ob- ^ p0 nsv(>1>0tljtvi ^a tlljrtke. to je bilo jasno ko l>eli dan: saj ta-»nOSti m,Prla in hladnv° oko je imela za to oster vid. kakor vse mamice. Računala pa je. kakor spoda aktuarja je zamežiknilo od presenečenja, ko je zagledalo Ka- uekdaj gospa Roubinkova. To ven- tinko J vsem nj.enem siiaj» in kra' dar ne bo nesreča, če postane enkrat njena Marinka gospa doktor-jeva! Jesen je minila, tla so se strdila in z oblačnega, sivega neba je po-letaval prvi sneg. Fribort je imel sdaj fckoro toliko skrbi kakor spomladi pred majales. Že pred Božičem je bilo govorjenja, je bilo veselja na filozofski sot i. Ko so se bili še domači ljudje načudili, so sedli Roubinkovi v sani in že so drčali s klanca k bližnjemu Karlovu, ki je žarel od brezštevilnih lučic. Na mostiču pred gostilno so stali dimnikarji v polni paradi s plapo-lajočimi bakljami v rokah, dalje Kmoniček istotako v slavnostni u-niformi. Pred mestom se je gnetla ples, ki je bil najkrasnejši, naj- P«5*0 truma gledaveev. ki so prišli slavnejši v mestu. Tudi letos so se nanj zelo pripravljali in gospodje odborniki, med njimi Fribort prvi, zijala prodajat in so sodili došle. Prihajavcev ni bilo ne konca ne kraja. Deklet v lahnih plesnih to- je naraščal in vse se je zgrinjalo k vhoda namenjeno v dvorano kjer je — ču j! — glasna godba ure zala. najspretnejši, so skrbeli, da letoš- aletah je kar mrgolelo mimo. V nji prejšnje v sijaju in krasoti hladnem zraku so plapolale luči ba-prekosi, kakor bi slutili, da je zad- j kelj, streli so pokali, plesavcev in nji iz časov staroslavne filozofije. ! pijavk, papanov in mamic naval Roubinkova Lotinka se je že zgodaj in skrbno pripravljala. — Ti moraa biti kraljica, keine ande-re! — je govorila gospa aktuar jeva, kadar so bleko izdelovale. — Lettka je imela najpogiavitnejsi delež na nji. Morala* jo je pridno šivati, ne da bi «e zraven lahko veselila, da tudi ona vidi plea, ki ga Lotinka laček nezadovoljnosti in stopila je k mami. — Bedenke nur, wie er unga-lant is*t, — se je začela pritoževati, ali v tem jo je doletel nadomestek. Gospod se je na svojem ob- j?a varuštva. Kitajski gen: rali so vzpričo tega gibanja nekoliko prenehali s svojim medsebojnim rivailstvoni. Razmerje meti Čnag-ttsto-iinom in Feng-ju-hsiangom že davno ni bi- hodu ustavil pri gospe aktuarjevi : lo A.eč prijateljsko, dasi je na zii-in hčeri, s katerima je izpregovoril Laj korektno; Čaa^-tso -lin vidi par vljudnih besed. Roubinkova je)v nove!nt ^p^Urju Pekinga no- koprnela od blaženosti. Ko je pa odšel, je ona za soprogom v sosednjo sobo odhajala ter ^gledala za-ničljivo Vavreno in Lenko, katera je srečala. Kdo bi se ž njo meril! Kaj je on, študent iz kmetiškega rodu ? Ni čuda. gliha vkup štriha! Roubinkova ni pozabila znancem povedati, kaj jima je gospod grof laskavega dejal, in hipoma se je razneslo, da je Lotinko proglasil za kraljico plesa. Najslabše se je imel gospod aktuar Roubinek. Pivec ni bil, kart ni mogel igra/ti in nikjer tu na steni ni visel kralj Herodež, da bi vanj uprl svoj pogled. Hodil je rad zgodaj ^pat, zdaj pa tu vso noč! — Zehal je, hrepenel po "oberstu", nočni čepici in mehki postelji. Ali to ga je vendar genilo in razvese- li mogla dočakati. Prav nič ni u- ^.i t . ' ....... da ol iti tja. 8!<*r bi V dvorani polni luči, ob zvočni lilo, kako je milo6tljiva gosposka in poskočni godbi, je bilo veselo. Gospodje filozofi so že poskrbeli, da čas damam kar najprijetneje poteče. Ko je Lenka po stopnicah v dvorano stopala, ji je srce trepetalo bojazni in pričakovanja in blagonaklonjeno z ženo govoriti iz-\volila. Šele ko se' je danilo, so se razhajali a plesa, vsi zadovoljni, srečni. FHbort je spremljal hišno gospodinjo . in Marinko, z njimi je iel ljubko telo ji je »preletel lahen fVavrenIL Rodbina gospoda Rou-ko je *odba zkferak 1 bml* je tia ttufci p* tika* vega nasprotnika. ki mu lahiko polarne prej ali slej nm-aren. Toda aOng-tso-Hn je po svojem političnem mišljenju Kitajec stare vrsta ki nm je tuje vse, kar danes preveva mlado Idtajwko generacijo. On ni niti nasprotnik tujcev in parole vznemirjrme Kine v jtreiite.klih tednih v njem niso našle ni kakega odziva. Toliko je pae mrak je poletaval sneg in se spuščal na plašče in šale dobro zavitih dam. Dasi utrujeni, so vendar govorili o tem odlikovanju gospoda grofa. Šamo Lenka je molčala; v njenih mislih pa je bilo kakor spomladi polno cvetja, kakor v pri-jazi kamrici polno miru in tihe blaženosti. Mislila je na Vavrenove besede, na sveto njegovo obljubo, katero ji je dal v krasotnem rondelu v dvorani, ko sta ondi trenotek na sa-mm sedela. —. Čakajva, draga Lenka! Jaz te ne zapustim in ne izdam! — ji je dejal in on« riin je verjela kakor evangeliju. ' ' »ilAlje prtfodnjft., vploš.ni potl'ona\>»ki promet, ker J jugos!o\'ensko - romunski promet _ , «« ... .ne zadošča potrebam. Pravna Protmdovski zgredi v Rumuniji. x . _ ^ „ . stran t<»ga po>topka deloma ni Iz Buaresjte poročajo, da name-' splošno priznana. Rešiti bi se dn-. la ediii( b sprejemu zastave izjavil, da bo čuval zastavfc do združenja Avstrije z Nemčijo. Skrzyn3ki o varnostnem paktu. Poljaki zunanji minister Skr-zvnski jd izjavil francoskim novinarjem, da bo njegovem mnenju sečrfavljeno besedilo varnostnega pafkta v smislu ženevi eg a protokola. Pcnnen pakta je v tem, da se bo mogla v slučaju vojne nezmotmo doikazati odgovornost. \'ojini zločmec bo M dno tista država, ki je napadla prva. V slučaju napada bo mogla vsadka država svobodno pod Vzet i potf rebne korake, ne da bi moraia čakati na odobritev drugih čfržav. Anglija se strinja s tem sklepom, vendar pa.se brana, da bi katerakoli država rajjpolftgaJa z njeno vojno mortiaricb. da za tuje plovne druži?% da se smejo udeleževati premeta od časa do časa pml strogo določenimi po troji. To bo precej izboljšalo lokalni promet. Največje nepri-like za plovl>o pa so formalnosti na mejah. Prej ni bilo meje med Pasavo in Oršo-vo. torej na ra.»daljo 1272 km. Samo na tej sekciji so sedaj štiri meje in šest carinskih pregledov. Madžarska in Jugoslavija imata zaenkrat na skupni meji separatne postaje, tako da je potrelbna dvojna carinfflca revizija«, s čimer izgubi ladja vtočkrat cel dan. Obe državi sta izjavili, da nimata načeloma njč proti temu. da se obmejne positaje združijo.' Beograjskf pristaniški urad zahtevi od tujih ladij pristojbine in jih izključuje od gotovih vrst mednarodnega prometa, ker je dol pristanišča na Savi, ki ni mednarodna reka. Splošno je mnenje, da to ni v sklaidu s .trgovinskimi interesi naše prestol ice in da bi'' Za dobro vdrpienje rs ne nore ašč primerjati 2 dobrini, ttarira Pairi-Expeiler-jem * Pri prvem znamenju prehlada se posluži:e teea iabomega domaiena pripomočka ter preprečit: komplikacije. 35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro. F. AD. RJCHTER & CO. Berry & South 5th St3. Brooklyn. N. Y. Prav vsakdo— kdor kaj Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —• MALT OGLASI t "GU a ■ Naroda n a Pozor čitatel j Opozorit« trgovce tm e brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste « njih postrežbo zadovoljni« da oglaiujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda' ZASTAVE JVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALME, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 QREEVE ST, CONEMAUQH, PA. + s / \ GLAS NAHODA, 9. SRP. 1§». B R I O I T A KOMAN. — Spisal C. M. PREDSEDNIKOV SIN KOT VOJAK Za "Glaa Naroda" priredil G. P. (Nadaljevanje.) — Je bila pač le majhna sdabost. Milošijiva gospa se je ivnaik-nila. <_'e bi biio kaj hujšega, bi pozvonila, — je rekla brezbrižno. — Draga go*pa Palčič, — kaj je treba sedaj storiti? — je vpra&ala Brita. — Pojdite mirno v svojo sobo, gospodična ter čakajte, da vf*s pokličejo. Če hoČH biti roilo^tLjiva gospa sama, mora pa« biti sama. in proti tgmu ne moreva ničesar. — Kaj pa, če se ji kaj prispeti? — Bah, to hrtro mine. Pojdite sedaj mirno v svojo sobo. — Ni mi treba spraviti svojih »stvari iz kotvčegov? — je vprašala Brita obotavljaj?. / Stara žena ni imela toliko poguma, da bi zadiala smrtni udarec njen tnu upanju. RrkJa ji je, naj le vzame svoje stvari iz kovčegov. Na ta način bo imela opiavilo in ne bo ji dolgčas. Ta navidetzna hladnost in brezbrianosit gocipe Palčič je pomirila Brilo. \ * ,. Počasi je oe Klavdine. Ne bo trajalo dolgo, ko bo pozvonila ter rekla: — Palčič, lahko "poveste gospodični. da naj odpotuje. Dr. Fivnsen ji bo izplačal demar. Trikrat se ji je to že pripetilo in vsaki pot ji je bilo hudo. — a v nobenem tako zelo kot v sedanjem. — Kaj n.\ gospa Palčič, nova gospodična bo zopet zletela? — je rekel v istem trenutku Friderik Palčičevi ter se porogljivo smehljal, ker se mu je zdela reservirano«t Bride kot ošabnost. Gosj»ej Palčič pa to ni usrajalo. — Skrbim , da ne boste leteli vi sami, — je reikla osomo ter ga zapustila. V ni. Go>pa Klavduia je ležala dolgo na divan-u. kot oikaimenela. Nato pa se je vzravnala, uredila lase ter zrla predse z očmi, v 'katerih so ležale nelzjokane solze. To je bilo tor j? Njegova hči! Hčerka moža, katerega je nekoč ljubila z vso strastjo svojega pono^nefra siva. — ljubila tako breamejno in vroče, da se ni mogla zadcrvoljiti s tem. kar ji je nudil. Vedno več in več je zahtevala od njega v svojem divj»m hrepenenju, da mu postane vse— in ljubosumna je bila na vse, kar je bilo v njem, celo na njegovo umut-no.it, njegovo delo! In s daj so zrle r.anjo njegove oči iz obraza njegove hčerke! Njegove oči, blateče oči umetnika, ki so bile celo morje sreče in blaženosti zanjo in ki so se nato Obrnile od nje v jezi in bolesti. — za vedno. Bil je mrtev že dve leti, kot je reflda h^ntka. Tn ona ni vedela tega, ni slutila. Tako popalmo je bila Lsbrisana iz nje^ovetga življenja, da ni prodrla do nje niti novica o njegovi smrti. Kako je bilo mogoči', da ni čutila njegove smrti? Seveda, W-e-na s ? n in bodočnost ga ni sknbela. "Ra zodetja" ni dovršil, in ko so ga povaibili. naj ra/Kiavi v klulbu m?-odvisnih, je poslal tja samo "Angelino". Ko so ga vprašali, -zakaj samo ta, je odgovoril samozavestno : — To je moja prva kolektivna razstava! Poleti, prve dui v juliju, je dobil nujno naročilo, da naslika za visfok honorar mlado damo. Nerad se je odločil in še nerajši ločil j od svoje Angeline, ki mu je svetovala, naj pilervizame deLo. Ves julij in ves avgust je hodila k njemu mlada, izredno lepa dama, ki mu je brez ovinkov rao*-krila, da mora biti na prihodnji razstavi njena slika z njegovim podpisom. To svojo voljo mu je razlagala v vlogi strastne zaljub-ljenke, ga motila pri dedu in je namenoma izostajala. Tonejc je občudoval njeno čudno zaljubljen iiost, njeno lepoto in njeno zapeljivost. Angelini je previdno zamolčal vse to, ker jo je resnično lastna mladim ljudem daleč pd ljubil m k€r.ni vznemirjati xen.sk e. O t ožji ost hrepenenja po ženski, ki je znana, ki se je more ljubiti in ki bi ljubila. njene m svoje sreče. Mlada dama. ki jo jje moral slikati glofcoko razgaljeno, je nasrto- Spomnil se je Angeline. V mis- v nJ*g»vi delavnici zelo samo lih nanjo je sklenil, da jo slika. in oblastno. Zahtevala je Tako bi jo imel vedno pri sebi. In še dalje so šle njegove misli . . . Čez mesec dni ji? stala Angelina na platnu v slikarjevi delavnici. BI i je zelo zadovoljen z delom in še bolj z njo, ki jo je iskreno ljubil. Ko ga je prosila in ga prosila s svojimi globokimi črnimi očmi, naj ji jiodari sliko, da jo bo imela za spomin nanj, je ponovno odklonil njeno prošnjo, ni pa mogel edklordti njenih proefečih oči. Reke! ji je: — Bodite moja in slika bo vaša ! Angelina je zardela; slikar pa je nadaljeval: — Vse veste, kaj bi skrival. Sklonila je glavo in je plaho od govorila: — Ne vem kaj mislite? Tedaj jo je objel m jo srtrastno poljubil. JVvi objem in prvi poljnb sta jo omamil«. Nehote sedla tam celo, da mora 11 Angelino', ponos hi luč skromne delavnice, odstraniti, ali pa jov vsaj obrniti in jo skritu za druge slike. Z odporotn v duši je ugodil slikar tudi tej želji. Vročega dopoldneva v avgusta je leižala dama. na divanu in kra-knoslovila slikarju svojo ljubeeen Obljuibovala mu je put>!ic. Vse intorniacije dobite pri potniškem agentu ali pri United States Lines 45 Broadway New York City y JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu o« Zagreba od $198. do $310. V Beograd In nazaj — $198.50 do $210.50 Veliki p&miki za vas,— vključno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic. Homeric« Belgen. land. Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter ae vrnet« v Združen« države x nmeridicim vladnim dovoljenjem. Vpra- kijte pooblaščene p. gen te ali WHITE'BTAB LIMB BED 8 TAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK Angelina . . . Angjeiina . . . moj dobri angel ... jaz profldeffcBik f Kdor je prod leti imel opravka it« pokopail'kš£u s v. Lenarta, je mogel vsak dan in ob vsakem vremenu videti moža petdesetih let. s črno brado, -Q$>lečk