^•••V-v. NEMCI NA BALKANU V PASTI; ZAVEZNIŠKI PARASUTNIKI REŠENI Rim, Italija. — V sredo so prišle v svet vesti, da so Zavezniki vpadli v Albanijo in na več dalmatinskih otokov v Jadranu. Vpad se je skrbno »in na tihem pripravilo. Neka poročila omenjajo, da se je vpad pričel že pred več dnevi in da so ga Zavezniki držali v strogi tajnosti radi tega, da ne bi dvignili prevelike pozornosti med frJemci v Grčiji in južnem Balkanu. Tu di ruske čete so baje zadnje dni prišle globoko v jugoslovansko ozemlje, kar je tudi ostalo tiho radi istega namena, - da se od obeh strani Balkan prereže in tako zajame nemško vojsko na jugu Balkana. Koliko bodo ti načrti uspeli pokaže prihodnjih par dni. Vest je prišla v svet, ko so čete zadele na nemške edinice v Albaniji in Dalmaciji in je nemška radio postaja iz Berlina oznanila v torek, da so Zavezniki vpadli na Balkan.' Poročilo omenja,, da so Zavezniki udarili na 4Q0 milj dolgem obrežju od grške meje pri Albaniji gori do Splita in še višje. Kako glo- NARAVNOST T BERLIN boko so Zavezniki prišli do sedaj je še vojaška tajnost. S tem se je torej pričelo osvobojeva-nje Balkana. London, Anglija. — Angleški parašutniki, ki so bili poslani preko Rene še pred devetimi dnevi v nemško zaledje, so se v sredo rešili nemškega obroča severno nad mestom Arnhe-ipom. 9 dni so bili, kakor v pasti in prestali so strašne boje. Vsi izčrpani so se vrnili po preboju nemške črte. A boj in žrtve niso bile zaman, pravi poročilo. Na drugih točkah ob Sieg-friedovi črti divjajo naprej še vedno ljuti boji. Razni opazovalci pravijo, da Siegfriedova črta mora biti premagana v enem mesecu, ali pa se bo vojna vlekla do'spomladi. RUSI OCISCUJEJO BALTIK; BOJI V ITALIJI IN DRUGO London, Anglija. — Glasom poročil iz Moskve, so ruske čete že domalega očistile vso Latvijo, le mali kos ozemlja okrog zaliva pri Rigi je še neočiščen. Z očiščevanjem sovražnika bodo Rusi vsak čas gotovi v baltiških državah, nakar se bo njihova ost obrnila proti Vzhodni Pru-siji. Poročilo iz Budapešta omenja, da so Rusi zasedli mesto Mako in da se bližajo Szegedu, ki je drugo največje mesto na Ogerskem. Rusi so zdaj do 35 milj globoko v Ogerski. Ob če-hoslovaški poljski meji divjajo v karpatskem pogorju hudi boji. Rusi so osvojili zadnje dni več važnih gorskih pozicij, kakor tudi Rostok prehod, omenja poročilo. Na vzhodnem delu so zasedli velik del slovaškega ozemlja. Rim, Italija. — Zavezniki so zadnje dni naleteli v Severni Italiji na hud odpor. Nemci se bijejo s pravim fanatizmom, pravi poročilo. Vendar kljub silovitim protinapadom sovražnika so angleške čete ob Jadranu napredovale za dve milje. Tako so tudi ameriške čete izboljšale svoje pozicije pod Bologno in se bližajo glavni cesti, ki vodi skozi dolino Po. Drugih večjih sprememb pa na italijanski fronti ni. RUMUNIJA IN RUMUNCI V RUSKEM OGLEDALU Moskva, Rusija. — Ruski novelist Leonid Sobolev, piše o zanimivih odkritjih v "Pravdi". Med drugim hoče prikazati s kakimi očmi gledajo ruski vojaki v Rumuniji na rumunsko so-calno življenje, ki ga zdaj gledajo v Bukarešti. Sobolev je osebno obiskal rumunsko prestolnico in omenja, da ga je posebno zbodlo v oči gledališko življenje v Bukarešti. Našminkane dame, lišpanje ustnic z barvili, kratka krila, vse to imenuje "pregrešnost". Rumunsko prebivalstvo opisuje, da je grabežljivo, hrepeneče po denarju. Vlada blaznost in pretveza. Blaga in denarja je v Bukarešti dosti. Ru-munci so kramarske duše. Preje so se lizali Nemcem, z njimi so šli plenit v Rusijo. Ko je rusko ljudstvo v Leningradu, Moskvi in drugo trpelo, so Rumuni vlačili obilico blaga, ki so ga na-ropali po Ukrajini in Kavkazu, v Rumunijo. Kavkaško vino, ki so ga nakradli v Kavkazu se še sedaj dobi v Rumuniji. Rusko žito tudi. Meščanski mladci so podkupovali javne uradnike, da so jih pustili izven vojaščine. Ruske ujetnike so zaposlevali po veleposestvah, da so jim delali. Zdaj pa vsi ti pričakujejo milostnega ravnanja od Rusov, pravi Sobolev. Rumunci si morejo odslužiti svoje grehe le s tem, da se z Rusi zdaj požrtvovalno bore proti Nemcem in pa da z vso dobro voljo izvršujejo pogoje premirja. Zanimivo je, da Sobolev, ki prihaja iz komunistične šole pir K"'" BALKANSKI PATRIOTJE DOBILI VELIKE ZALOGE RAZNE VOJNE OPREME Rim, Italija. — Zavezniško zračno poveljstvo je te dni od-grnilo zaveso o svojem postopanju, ki je bila do sedaj skrbno zastrta. Povedalo je, da je v zadnjih dveh letih prepeljalo po zraku več kot 5,000 ton topov, streliva in drugih zalog jugoslovanskim partizanom in patriotom po drugih srednjih in južnih evropskih deželah. • i grom ,e " č«m. ko ia amsrtfki p meni top drri po mirni de. »el.kice.tx bhiu mesu Meti t Franciji. Tretja armada generala Pattona je grororito raxtajala in tepla Nemce po grbi ▼ tem okrožju. ZDRUŽENE DRŽAVE ZNIŽUJEJO ARGENTINSKI IZVOZ Washington, D. C — Državni department je včeraj naročil vsem ameriškim ladjam, da naj se za naprej ne ustavljajo več v argentinskih pristaniščih. Glavne važnejše ameriške lati je se že celo leto niso ustavljale v argentinskih lukah. Ta korak je ameriška vlada naredila zato, da pokaže svoje stališče proti Argentini, ki se je ves čas brezbrižno in hladno obnašala proti panameriški zvezi ameriških republik, ki so skupno sodelovale v načrtih proti osiščnemu vplivu, ki je silil na oba ameriška kontinenta. Argentina je celo dajala osiščnim agentom zavetje in potuho. Za to svoje obnašanje bo zdaj čutila gospodarski pritisk, ki za Argentino v bodočnosti ne bo prav nič prijeten. -o . VPRAŠANJE REPATR1ACIJE IN OBNOVE TEŽKA NALOGA ' Montreal, Kanada. — Zavezniški svet za rehabilitacijo in pomoč okupiranim deželam je sprejel resolucijo, ki apelira za sklad 50 milijonov dolarjev samo za rehabilitacijo in pomoč Italiji. Zastopnik Jugoslavije je zaprosil za slično pomoč. Delokrog sveta se bo razširil tudi na druge dežele, kakor hitro bodo osvobojene izpod Nemcev. Eehabilitiranje osvobojenih dežel bo silno težka naloga. Pomagati bo treba milijonom ljudi, ki so jih Nemci razgnali po vsej Evropi in jim uničili ogromno lastnine in drugega. -o- NAZI JI POBEGNILI IZ RIGE London, Anglija. — Radio vest iz Stockholma omenja, da so včeraj zadnji Nemci pobegnili iz Rige pred tremi ruskimi armadami. Riga prestolnica Latvije se nahaja pred padcem. Mesto je hudo poškodovano od bombardiranja. še in obsoja rumunsko gnilo meščansko gledališko življenje. Dvoje je mogoče, da slovanska duša kljub vsem priložnostim in zapeljivosti komunističnega življenja se ni oddaljila od moralne zavesti, ali da v Rusiji vlada gotova morala, ki je boljša od meščanske rumunske morale. KRIŽEM SVETA — Landon, AngUja. — V Španiji se je razširHa govorica, da je Rudolf I^ess pobegnil iz Anglije. To vest pa je včeraj zavrnil kot neresnično vojni minister Sir Jn je povedal parlamentu, da je Hess dobro zastražen v ujetniškem taborišču, kjer ni prilike za pobeg. — Rim, Italija. — List "Ri-sorgimente Liberale" poroča, da je nastal v Regina Coeli, kjer so zaprti politični jetniki, upor. Ujetniki so skušali kar v masah pobegniti iz zaporov. V mešanici je bil eden izmed jetnikov ustreljen in več pa ranjenih, omenja poročilo. — Buffalo, N. Y. — General Hershey je podal izjavo, da je namen nabornih oblasti poskrbeti kolikor največ mogoče dela «za one, ki se bodo vračali iz vojaške službe. Vojak zasluži prednost pred drugimi, ker on se je boril, da bodo lahko drugi uživali boljše življenje, je pov-darjal Hershey. — Zurich, Švica. — Ameriški letalci so pomotoma vrgli te dni nekaj bomb na švicarsko ozemlje. Zgodilo se je to v Pfyn in Thurgau okraju. O kakih življenskih izgubah v teh slučajih poročila ne omenja. — Washington, D. C.—Vlada je ukinila omejitev te dni od mnogih predmetov, ki jih razne družbe niso smele neomejeno izdelovati. Tako je ukinjena o- Pri neki priliki je bilo treba hitro poslati 30,000 parov čevljev za moštvo maršala Tita, ki jih je nujno potrebovalo. Zaloga je bila poslana kljub temu, da je Tito zahteval samo čevlje večje mere — njegovi vojaki so namreč večinoma velike postave. Razen skrivnih mest, kjer 1 pristajajo zavezniški aeroplani v Jugoslaviji, je bilo več letališč prirejenih in rabljenih že precej časa v Grčiji, Albaniji in drugih deželah, je izjavilo poveljstvo in pristavilo, da bi bili Nemci presenečeni, ko bi vedeli, kako veliko je število teh letališč. F Kraljeva Zračna Sila je ime-'la nalogo prevažati topove in zaloge, pri tem delu pa je pomagalo tudi veliko številnih a-meriških transportnih pilotov. "Titova armada," pravi poročilo poveljstva, "dolguje veliko tem RAF prevažalcem strelnega orožja, ki so tik pred sovražnikovim nosom po zraku pripeljali'partizanom na tisoče ton vojnih zalog, vse od protitankovskih topičev in vozil do ši-vank in niti, od mul pa do papirnih sponk. "Ko bi partizanske- armade ne imele vseh teh raznovrstnih zalog, bi bile najbrž ostale ge-rilske Čete, njihove izgube bi bile veliko težje in Balkan bi bil ostal nemška trdnjava, zdaj pa je močvS-je, ki grozi, da bo požrlo vse sovražne sile, ki so še tam ostale/' loge. -o- ARABI SNUJEJO ZVEZO ARABSKEGA SVETA AKCIJA ZA COMMUNITY FUND OTVORJENA Chicago, 111. — V Chicagi in mejitev, ki je določala, da se začasno ne izdeluje samopojnih peres in mehaničnih svinčnikoy. — London, Anglija. — Radio postaja v Moskvi je objavila sinoči vest, da imajo grški patri-otje obkoljeno grško prestolnico Atene. Okrog 50,000 patriotov se bori z Nemci pri Atenah, pravi vest. Nove rezerve prihajajo patriotom na pomoč iz gorovja. — Washington, D'. C. — Tu so se razširile vesti, da namerava v mesecu januarju obiskati Avstralijo angleški prvi minister Winston Churchill. Namen njegovega obiska bo, prisostvovati važnim posvetovanj im glede kampanje proti Japoncem. Uda* na Japonce, ki ga bodo hudo občutili, se pripravlja za drugo leto od strani Zaveznikov. okolici je otvorjena velika kampanja za prostovoljne prispevke v sklad "Community in War Fund". Chicagi in okolici je predpisana kvota blizu 13 milijonov dolarjev. Okrog 6000 eseb bo začelo te dni obiskavati družine od hiše do hiše v to svr-ho. Sklad se bo rabil za pomoč od vojne prizadetim deželam in tudi domačim pomoči potrebnim. J -o- 2000 BOMBNIKOV RAZBIJA NEMŠKE TOVARNE IN PROGE London, Anglija. — Skoro 2000 ameriških letečih trdnjav, večjifc in manjših bombnikov se je udeležilo včeraj strahovitega napada na Porenje in Porur-je. Napad je bil osredočen posebno na nemške tovarne in pa železniške proge. Napad je bil učinkovit in škoda je zelo obsežna. priključena Jugoslaviji, saj je tam jugoslovansko ljudstvo v veliki večini. Ta Titova izjava pa ni bila prav nič všeč raznim italijanskim voditeljem in zagovornikom. Partizani, so po petdnevnem boju zavzeli mesto Banja Luka, drugo največje mesto v Bosni. Drugi partizanski oddelki se borijo, kakor zgoraj rečeno, blizu Beograda. Delavci v tovarni zrakoplovov v Rakovici, štiri milje od Beograda, so tudi šli na štrajk in se pridružili partizanom. Zadnje dni pa so jugoslovanski partizani zavzeli strategič-no važno mesto Topola, 40 milj jugovzhodno od Beograda. S tem so odrezali Nemcem drugo možno pot, po kateri bi morda lahko ušli iz Balkana. Tudi bolj proti severu partizani nadlegujejo Nemce. Tako so ravno te dni potolkli nemško posadko na cesti med mestoma Topola in Mladenovac. ALI BODO ZAVEZNIKI RES PUSTILI PARTIZANE SAME Kairo, Egipt. Poročevalec za "The Chicago Sun" M. W. Fodor piše te dni, da je tako v Grčiji kakor izven Grčije vprašanje, kdo bo osvobodili to deželo, ali jo bodo osvobodili sami hrabri grški partizanski borilci, ali jim bodo Zavezniki prišli s svojimi četami na pomoč. Ali ne izgleda, da velja glede Jugoslavije ravno tako vprašati je? - Grški gerilci se neverjetno dobro zadržijo. Iz večine Pelo-poneza so že pregnali nemške in kvizlinške čete. Nemci se umikajo tudi iz Iannina okrožja na Epiru kakor tudi iz dela otoka Korfu, ki leži že deloma pred Albanijo. Tudi na grški celini nasproti otoku Korfu so zavzeli malo pristanišče. Nemci zdaj ne morejo uiti po nobeni drugi poti več kakor skozi Al- banijo, kjer jim pa tudi ne bo ravno z rožicami postlano. Na vzhodni strani Balkana so jim že Jugoslovani in Bolgari presekali pot. Nemci v Atenah se nočejo podati, ker se očividno bojijo, da bodo prišli v roke grškim geril-cem, od katerih ne morejo pričakovati nobenega usmiljenja, kakor ga tudi sami niso prej izkazovali drugim. Nemški poveljniki bi brez dvoma radi videli, da bi Zavezniki prišli na (Dalje^ na 5. strani) PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI T Q**lo: Za vero in narod — ta pravico in ritnico — odboja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVB&, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Ste v. (no.) 7« LETNIK (VOL.) LIII CHICAGO, ILL., PETEK, 29. SEPTEMBRA — FRIDAY, SEPTEMBER29Tl944 "Amerikanski Slovenec" ' DELA tE - S3 LET ZA SVOJ NAROD AMEROCL Amerikanski Slovenec Jbbuy »TAT*« KUPUJTE VOJNE BONDEI Vpad v Albanijo in Dalmacijo HITLERJEVO NOVO 'TAJNO OROŽJE" TANK BREZ GASOLINA London, Anglija. — Ameriška radio postaja v Franciji je omenila, da so Nemci začeli u-porabljati "novo tajno orožje" nekak tank, v katerem je jei mož. Eden vodi tank, drugi Stirji pa gonijo tank, kakor bi-cikel na nožni pogon. Ta novi i tank imenujejo kot novo orožje z oznako "V-4". Poročilo ne o-menja, če je tank kaj uspešen. Dostavlja pa, da so se Nemci zatekli k nožnemu pogonu zgolj radi primoranosti, ker jim primanjkuje gasolina in bencina bolj in bolj. Odkar so zgubili v Rumuniji oljne vrelce se Nemcem to že hudo pozna. Še bolj pa bodo to čutili čez nekaj j časa, ko bodo pošlje sedanje zaloge. Kairo, Egipt. — V Aleksan-driji zborujejo zastopniki Egipta, Lebanona, Iraka, Sirije in Transjordanije. Pred seduje i premier egipčanske vlade Mu-' stafa E1 Nahas Paša. Zastopniki arabskih dežel delajo na načrtih, potom katerih naj bi prišle vse arabske dežele v skupno unijo. Angleži gledajo s pozornostjo na ta dogodek. NEKAJ DROBNIH VESTI 0 BOJIH V JUGOSLAVIJI Chicago, 111. — Kakor pravija poročila iz Londona, ki se. opirajo na oddaje Jugoslovanskega radia, so čete maršala Tita prodrle do dohodov Belgrada, kjer sta se strnila dva oddelka Jugoslovanske osvobodilne vojske. Pred več tedni je bilo poro- čano, da so se jugoslovanski partizani priborili do predmestja Beograda. Očividno so jih nemški protinapadi spet potisnili nazaj. Tito je povedal, da zahteva tudi on mesto za mirovno mizo, ko bodo krojili novi zemljevid Evrope in sklepali o* povojnem miru. Tito zahteva, da mora cela Istra s pristaniščem Trst biti ) AMERIKANSKf SLOVENEC Petek, 29. septembra 194-1 1 V Chicagi smo se ustavili dva dni, da smo si malo odpočili in se pohladili; tam ni bilo vroče. Potem-smo se podali proti St. Paul, Minn., od tam pa proti Duluth, Minn. Vožnja je bila prijetna povsod in nismo imeli nobenih sitnosti. Nato smo se ustavili v Duluthu pri moje se- <*mm««M»M»**M NAŠE DRUŠTVO NAJSV. IMENA Piše Michael Hocherar Joliet, 111. Po prvi svetovni vojni se je silno širilo b^ezboštvo po raznih delih sveta. Sovražniki Boga so se zarotili, uničiti vse versko življenje. Najhujše je, trpela katoliška cerkev. Preganjali so duhovnike, uničevali cerkve ,in njene ustanove, z namenom, da dosežejo svoj cilj. Tedajni sv. oče papež Benedikt XV., škofje in višji cerkveni dostojanstveniki so videli, da preti velika nevarnost vernikom po celem svetu. Začeli so opozarjati verne narode na to ter priporočati, da se verniki združijo v boju proti naraščajočemu brezbo-ištvu. Zlasti so apelirali na može, naj nastopijo javno v o-brambo Kristusovih naukov, j Posebno so priporočali, naj i možje in mladeniči pristopijo v I organizacijo Najsv. Imena, da v .skupnem češčenju dajo Bogu I zadoščenje za žalitve in z lepim j zgledom branijo Njegove zviše-ne nauke pred sovražnikom. Na j klic Kristusovega namestnika na zemlji so se možje, zlasti v I svobodni Ameriki, odzvali, ter ,po župnijah začeli ustanavljati društva Najsv. Imena. Tako se ,je ta stara lepa verska organizacija zopet poživila. Na pobudo tedajnega župnika, nepozabnega Father Plevnika, se je i ustanovilo meseca oktobra leta 1919 društvo Najsv. Imena tudi v naši fari sv. Jožefa. Da so se tedajni naši možje zavedali res-|nih časov, kaže dejstvo, da je !na prvi seji pristopilo 83 mož in ob slovesnem sprejemu meseca novembra istega leta je društvo štelo že 157 članov. Prvi uradnik društva so bili: predsednik Anton Golobich, podpredsednik George Stonich, tajnik Mihael Ursich, zapisnikar Pavel Lavrich, blagajnik Josip Muhich, reditelj Louis Janze-kovih, zastopnika John Paz-derz in Anton Stefanich. Društvo je določilo, da vsak član plača 10c na mesec v društveno blagajno ali $1.20 na leto. Društvene seje in skupno sv. obhajilo se vrše vsake tri mesece. Za vsakega umrlega člana plača društvo eno peto sv. mašo, člani se udeleže pogreba po možnosti, ter društvo plača tudi en avtomobil za spremstvo na pokopališče. Dalje je društvo določilo, da bo po svoji moči vedno podpiralo cerkev sv. Jožefa in pomagalo pri dobrodelnih in verskih namenih. Kmalu si je društvo napravilo svoja i pravila ter je lepo napredovalo pod vzornim vodstvom .Fatjier I J. Plevnika in tedanjega odbo-|ra. Med prvimi člani so bili ja-Iko agilni Anton Golobich, i Geo. Stonich, Michael Ursich, John Pazderz, Pavel Lavrich, | Josip Zalar, John Butala, ki je Nor grob Bridgeport, O. — Dne 12. sept. je tukaj umrl John Klep, star 70 let. Zadela ga je srčna kap in v petih urah je bil mrtev. Doma je bil iz vasi Zaboje na Štajerskem. Tukaj zapušča ženo in tri hčere. — Na dopustu Chicago, 111. — Med drugimi sta prišla zadnje dni na dopust Steve Turner in Bernard Rom; stre hčeri. Dva dni smo tam o-stali in si malo odpočili, potem pa smo se napotili v Soudan, Minn., kjer je druga hči moje sestre. Pri njej smo se naselili, namreč jaz in moj sin, ker je imela dosti prostora za nas. Tor a j najlepša hvala za gostoljubnost Jacku Zalar in njegovi ženi, ki sta nas tako lepo sprejela. Bog vama povrni stotero, ker jaz vam ne bom mogla. So še druge hčere moje sestre. Starejša se piše Arčul, druga pa Zalar. Tudi vama se zahvaljujem za vajino gostoljubnost in za vse, kar sta dobrega za naju storili. Svoji lastni materi bi ne mogle bolje pripraviti, kakor ste nam. Tam so dobri ljudje, pravi katoličani, ki molijo vsak večer rožni venec in litanije za mrtve in za vojake na bojnem polju in za vse, za katere se spomnijo. Takim ljudem pač mora Bog dati vsega in da jim vse dobro obrodi. S težkim srcem sem se poslavljala od vas vseh. Bog vam daj vse, kar si sami želite. Potem smo se spet ustavili v Duluthu za deset dni in smo stanovali pri moje sestre hčeri. Mesto Duluth ne izgleda lepo pri železniški postaji, kjer nas je vzel John Zalar v mesto in nam je vse razkazal. Vozil nas je povsod, tako da se mi je do-padel Duluth. Tudi New Duluth smo videli. Vozil nas je povsod, tako da sem več videla kakor prej, ko sem v tem okrožju prebivala. Vsa čast in hvala Johnu in njegovi ženi za vso gostoljubnost. Samo to me srce boli, ker jih je tako velika nesreča zadela. Julija meseca so dobili poročilo, da je njihov sin ubit. Mati mi je tožila, kako hudo ji je za njim in jokala, potem sem pa še jaz začela jokati za njim. S težkim srcem sem šla od njih. Bog vam povrni stotero za vse, kar ste mi dobrega naredili. Z bogom, lepa Minnesota! Anna St ep h an. V bolnišnici La Salle, 111. — Soproga našega marljivega zastopnika in dopisovatelja Mr. Antona Stru-kel (Toneta s Hriba) je obolela n se nahaja v bolnišnici sv. Marije v La Salle. _ Želimo ji, da bi se čimprej pozdravila. Pater Hugo piše Lemon t, 111. — Rev. Bernard Ambrožič je prejel te dni pismo od svojega redovnega so-brata Rev. Dr. Hugo Brena, ki se nahaja v Rimu. Pater Hugo-pravi, da je zdrav in da med redovnimi sobrati v Sloveniji nobeden ni umrl zadnje čase. šel obiskat »obrata Chicago, 111. — Šentštefanski župnik Rev. Edward Gabrenja je šel te'dni obiskat Rev. Leo-narda Bogolin, ki se že par mesecev nahaja v vojaški bolnišnici v Camp Butner, North Carolina, ker si je zlomil nogo. šalo rekel, da sem doma od Vrhnike, ker sem takoj sprevidel, da govorim skoraj ravno tako kakor oni. Ko sem jim slednjič povedal, da sem Ame-rikanec, so me veliko izpraše-vali, iz katerega kraja ste Vi prišli in iz katerega mesta v A-meriki prihajam jaz. Eden, ki je bil precej izšolan, je bil prav lepo zgovorenj pred vojno je delal očala in ure popravljal. Oni so bili veseli, jaz pa še bolj. Takoj sem si vse popisal, ali to in še marsikaj drugega mora zaenkrat počakati. Slučajno pa nobeden med njimi ni ravno od tam doma, kakor ste Vi: Povedali so mi, da je bil tudi neki Vrhničan med njimi jprecej-dolgo nazaj, ampak je bil ubit. Naslednji dan sem spet imel tam opravek in sem jim nesel "pod srajco" moj odmerek za tisti teden, to je okoli pet zavojčkov cigaret, čokolado, itd. Povedal sem jim, da bi jim rad :tudi kruha in kakšnih drugih ; reči prinesel, ali ne bi prav izgledalo, ker so bili tudi drugi ;ujetniki naokoli. Se tako sem! [jim najprej rekel, naj vsi krog Pismo iz domovine PODOBNE RANE Število vojakov ranjenih v roke in noge naša v sedanji vojni, podobno kakor je bilo v Civilni vojni, 70.8 odstotkov. V prvi svetovni vojni - je znašalo 76.5 odstotkov. V sedanji vojni so zemeljske mine krive mnogih hudih poškodovanj na nogah. Toda če ranjenec le ni popolnoma zmaličen, ga zdaj veliko lažje pozdravijo, kakor i je bilo to prej mogoče. Za to se moramo zahvaliti plazmi, penicilinu in sulfa zdravilom. -o- > 1 Vi radi berete vesti iz dru-' gih naselbin; drugi radi bero novice iz vase naselbine. Poročajte novice in dogodke v "An. Slovencu". hoteli pogoltniti ves Daljni vzhod, svoje botre Angleže in Amerikance pa odriniti in izriniti in jih za zaključek še vojaško poraziti. Zadnji načrt se jim je izjalovil in plačali bodo zdaj drag račun. Morali bodo v ponižanje. Treba pa je na Daljnem vzhodu nove sile, ki bo skrbela za ravnovesje. In ta sila bo v bodočnosti Kitajska. Bo li pripravna in praktična za to, je še prezgodaj napovedavati. A ta vloga se ji odmerja. Morda bodo Kitajci bolj praktični in na mestu, kakor so bili Japonci. Razboriti niso kakor Japonci. Kaki im-perialisti ne bodo, vsaj nekaj časa ne, razen, če jih v to ne bodo spreobrnile in zapeljale kake zapeljive nove ideologije, kakor so zapeljale po zadnji vojni Japonce v Aziji in v Evropi Italijane. Nemci pa so bili že od nekdaj taki. Pa znajo na tej bolezni tudi Kitajci oboleti v bodočnosti. Ni izključeno. Tudi to bo pojasnila bodočnost. Za zdaj so vsa ta ugibanja postranskega pomena. Ugotavljati se da zdaj le to, da se Kitajcem odpirajo vrata veliko novo bodočnost Ako bfodo pametni, previdni in modri, bodo doživeli velik vsestranski razvoj in bodo lahko gospodarji vsega Daljnega vzhoda. pozneje dolgo let vodil posel tajnika z vso vnemo, dalje je bil jako delaven za društvo Frank Terlep iz Hickory St. in tako je Se danes. V splošnem so bili vsi člani delavni za društveni napredek, za kar so dosegli ja- j ko lepe uspehe, kar je bilo v čast in korist fari sv. Jožefa. Leta 1924 si je društvo kupilo krasno bandero, ki je še danes j v ponos članom in fari. (Konec prihodnjič)' AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene Ust v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891 Established 1891 Ishaja vsak lorsk In petek Issued ernj Tuesday and Friday Izdaja in tiska: Published by EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredniitva in uprave: Address of publication office: 1849 W.'Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina* Subscriptions Za celo leto-□-$4.00 For one year__$4 00 Za pol leta--- 2 00 For half a year_ 2.00 Za četrt leta--1- 1.25 Tor three months _ 1.25 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago« and Europe: Za celo leto - $4.50 Tor one year_$4.50 Za pol leta_216 For half a year__2.25 Za četrt leta......................1.50 Por three months__1.50 Dopisniki so prošenj da dopis« poiljejo -redno malo prej«, kakor zadnje ure predno je lisi sakljuČon. Za torkovo itevilko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo itevilko pa najkasneje do srede jutra--Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR t Številke poles vašega imena na nsaloTai strani kažejo, do kedaj j« plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. mene stopijo, šele potem gem jim razdejil cigarete in druge stvari. Žalostni so bili, ker že i dolgo časa niso mogli dobiti nobenega glasu od doma. Sedaj bodo seveda lahko po Kdečem križu sporočili domačim, kje so. Skrbi jih, kaj^bo z njimi po vojni, ampak zdaj jim ne gre preslabo, ker delajo v eni skupini Jugoslovani pod Amerikanci tukaj. Dobijo dobro hrano in obleko. Seveda, kaj bo z njimi ! in ako bodo takoj po vojni lahko šli domov, ni mogoče sedaj vedeti. Imam tudi slike teh fantov. (Kasneje je Mr. Gostisha mimogrede sporočil domačim tudi imena nekaterih teh ujetnikov. Morda ima kateri izmed njih sorodnike v Ameriki, zato jih priobčujemo: Kajba Triz — Šoštanj, Sribar Stanko — Trbovlje, Bobek — Krško, Zupančič — Krško, Teodorovič Ivšek — Štore, Princ Franc — Trbovlje, Višnar Vili — Celje, Koritnik — Brežice, Podlesnik Fr. — j Brežice. — Uredništvo.) Vesel sem Vaših pisem in mi j je žal, da Vam toliko časa ni-|sem mogel pisati, pa saj razu-! mete, da sem ob tistem času bil i na poti. Bom pa zdaj večkrat ! pisal. Vojna gre dobro in hitro ' izpod rok in ne bo dolgo, pa bo končana, če nam bo še za naprej tako srečno šlo. ■o PISMA IZ EVROPE L Poslal John R. Gostisha 1 .v. "Nekje v Franciji" 20. avgusta 1944 i i Draga mi Mama in Ata: Zadnji teden sem prejel dve i - Vaši pismi v dveh dneh; zadnje j ■ je bilo odposlano 7. avgusta.1 Tako vidite, kako hitro pride I sedaj pošta v Francijo. * Danes Vam imam dosti pove-1 dati, ker se mi je pripetil izre-1 den slučaj. V našem ujetni- J škem taborišču sem se sestal z ! več Slovenci. Seveda, služiti so , morali v nemški afmadi in so! bili ujeti, ali kakor nam sami! želijo dati razumeti, podali so j se Amerikancem, ko je prišla! prva prilika. Govorili smo veli- j ko o Vrhniki, Celju, Borovnici, j itd. Takoj ko sem prišel v to ta- j borišče, sem najprej govoril z j nekim Nemcem, potem pa mi je j prišlo na misel, da je med iemi < novimi ujetniki morda kakšen! Slovenec. Stopil sem k neki skupini fantov, ki je na strani le-p zala v soncu in sem slovensko < na glas vprašal, ali je kakšen i Slovenec tukaj. Ni bilo dolgo, ] pa jih je bilo kakih trideset ^ krog mene. Najprvo sem jim za ] KITAJSKA V BODOČNOSTI Statistika iz leta 1936 kaže, da je bilo v vseh ozemljih Kitajske, to je tudi v onih, ki so jih do tedaj že Japonci zasedli, okrog 457,835,475 prebivalcev. Tedanje kitajsko ozemlje je obsegalo okrog 2,279,1&4 kv. milj. Vsa kitajska ozemlja, to je tudi od Japoncev zasužnjene pokrajine, pa so obsegala 4,314,097 kv. milj. Zgodovina kitajskega naroda sega daleč nazaj do leta 2205 pred Kristusom. 2e takrat je obsegala Kitajska sko-ro vso Vzhodno Azijo, katero ozemlje je bilo za celo tretjino večje od ozemlja, ki ga obsegajo na ameriškem kontinentu Združene države. Poznavalci Kitajske trdijo, da imajo vse vere med Kitajci svoje vernike in pristaše. Le svoje lastne vere Kitajci menda nimajo nobene. Konfucija-nizem in-Taoizem smatrajo Kitajci ne kot veri, marveč kot politični filozofiji. Budizem je bil zanesen na Kitajsko iz Indije, in pravijo, da ima največ pristašev. Opaziti pa je, da budizem zadnja leta na Kitajskem peša in nazaduje. Mo-hamedanizem in krščanstvo sta pa prišla med Kitajce po Evropejcih. Računa se, da je zdaj na Kitajskem približno 48,000,000 Mohamedancev po veri, s skoro 42,000 mošejami. j Katoličanov je baje okrqg 2,624,165, in krog 618,700 protestantov. Drugi pripadajo k raznim drugim sektam. Mnogo je tudi paganov. Ti kratki podatki naj služijo v malo boljše poznavanje tega najštevilnejšega naroda na svetu. Kitajska je bila v daljni preteklosti najbolj kulturna dežela. Ko so v Evropi še v medvedovih kožah hodili, so bili Kitajci kulturno že visoko razviti. Pozneje so igrali Kitajci važne vloge v zgodovini. Toda ena značilnost se jih je držala vedno, namreč, da drugim nisg vsiljevali svoje kulture nikdar. Vedno so se držali svojega, in tujega so se le po polževo oprijemali, v kolikor so se. Svojega so se pa Kitajci držali vedno tako trdno, da ko so drugi narodi prihajali in zavojevali kitajska ozemlja, niso potujčevanju nikoli podlegli. Ko so razvpiti Huni zasedli velik del Kitajske in za njimi še drugi, ki so vpadali iz Tibeta in drugih azijskih zaledij v Kitajsko, so nastavljali svoje uprave, ki so vodile posle v svojih jezikih. Mislili so, da bodo v nekaj desetletjih na ta način potujčili vse Kitajce. Pa so vsi doživeli razočaranje. Zgodilo se je obratno. Khanov naslednik je dognal, da so se vsi vpadli Huni tekom let pokitajčili. Takega značaja so Kitajci. V tem jim gre čast in priznanje. Tudi zdaj, ko so Japonci zasedli toliko kitajskega ozemlja, pravijo Kitajci, da se za Kitajce, kar se tiče potuj-čevanja, ni bati. Kitajci bodo ostali Kitajci, neglede koliko časa bodo ostali pod Japonci. Bojijo se le bolj gospodarskega bojkota, narodnega zatiranja pa ne toliko. Toda Kitajcem se odpira nova bodočnost. Atlantski carter, ki ima svoj pomen tudi za Azijo, postavlja tudi ki-! tajski bodočnosti novo podlago. Na podlagi omenjenega čarterja zahtevajo Kitajci popolno neodvisnost vsega ki-| tajskega ozemlja in to jim je že v večini zajamčeno. Po zavezniški zmagi v Pacifiku in na Daljnem vzhodu bo Kitajska doživela svoj "new deal", svojo novo dobo. Za Kitajce pomeni to nekak narodni in gospodarski preporod. V kakem tempu se bo ta preporod izvršil, seveda še ni jasno. Nekateri pravijo, da se bo vršil prav počasi, po kitajskem načinu. Kdo kliče veliko združeno Kitajsko v novo življenje? Kličejo jo neke potrebe gotovih velesil. Ena izmed vodilnih teh sil je Velika Britanija. Ta ima v Aziji mnogo svojih interesov. Indija, otočja v južnem Pacifiku in še druge postojanke, ki jih kontrolira Anglija, potrebujejo in zahtevajo, da so tudi na Daljnem vzhodu moči tako balancirane, da ena drugo kontrolirajo, kakor uteži na tehtnici. Ako takega ravnotežja ni, so sitnosti in spori, in angleški interesi v nevarnosti. Tudi naši ameriški gospodarski in politični interesi tako zahtevajo. Zato smo za obnovitev močne Kitajske. Do začetka predzadnjega desetletja je služila Japonska za tak utež, ki je balanciral politično ravnotežje sil na Daljnem vzhodu. Toda Japonci so postali preveliki impe-nalisti. Imperialistični apetit jim je tako narastel, da so i, SMRT JE UTRGALA NEŽNI CVET... r j Sheboygan, Wis. Nikdo ne ve, kdaj mu bo pre-, trga na nit življenja. Starejši i seveda to pričakujemo prej ali j slej, a mladini se o smrti niti ne I sanja . . . Vso bodočnost ima j pred seboj; zida si gTadove v oblake, veseli se in uživa dneve j svoje mladosti.' Pa pride neiz-j prosna mrt in končano je vse. Vso naselbino je pretresla tragična smrt mlade deklice Vide Remshak, najmlajše hčerke j občeznane in spoštovane rodbi-| ne Frank in t; Josephine Rem-jshak, ki se je 11. septembra j smrtno ponesrečila v avtomobilski nezgodi. Sosed je peljal Vido in svojo j hčerko v šolo, ko se je pripetila j nesreča. Iz neznanega vzroka 'voznik ni opazil prihajajočega vlaka ter zapeljal naravnost na ; progo. Kolizija je bila tako silna, da so kolesa in motor od i avtomobila odletela na vse'stra-I ni, pa tudi trupla vseh treh, ki so bil v avtu. Voznik je bil mrtev takoj, Vida je umrla napo-j tu v bolnišnico, voznikova hčer-| ka je pa živela še par dni, na-, kar je pddlegla poškodbam tu-idi ona. Vida Remshak je bila stara 12 let ter hodila v 7. razred slo-j venske šole sv. Cirila in Meto-;da. Na dan pogreba so, poleg [številnih prijateljev in znancev rodbine, spremili mlado Vido vsi učenci naše šole, tako v cerkev, kot pozneje na pokopališče, kjer so se ganljivo poslovili od svoje tovarišice. Težko prizadeti Remshakovi 1 družini in sorodnikom izrekamo ] naše globoko in iskreno sožalje, 1 mladi Vidi — ki je zdaj angel- : ček pri Bogu — pa blag spo- ' min! i Marie Prisiand. 1 __~__c OBISK PRI SORODNIKIH S an Francisco, Cal. Dragi čitatelji, rada bi vam popisala svoje potovanje, ko sem šla obiskat svojo sestro, s katero sva se videli samo enkrat v štiridesetih letih. Hotela sem se z njo razgovoriti še enkrat, dokler sva še živi. Ona ne more mene obiskat, zakaj je zmeraj bolna. Prebiva v Pennsylvaniji, ; se naprej od Pittsburgha. Tam so premogovniki. Ni nam uga-i | jalo tam, ker je bila taka vročina, da je ni bilo mogoče prestajati. Zato smo se hitro poslovili | in odšli proti Pittsburghu. Pa tudi tukaj je bilo tako vroče, j da smo komaj čakali, kdaj bomo spet šli na vlak. Pittsburgh; je zakajeno mesto. Od tam pa' do Chicage je vožnja trpela I ravno en dan. VEST IZ DOMOVINE Cleveland, O. — Mrs. Sophie ! Person, 18920 Lochere Ave., je potom Rdečega krža prejela pismo iz Vipovž pri Gorici na Primorskem, v katerem se ji sporoča, da je dne 7. maja letos umrl ljubljeni oče Johan Mavrič. Pokojni je bil star 67 j let, ter se je pred leti z družino nahajal v Collinwodu. j Leta 1922 je z družino odšel v staro domovino, tukaj pa je o-stala hči Lina, poročena Rija-j1 vec. Pozneje so ostali dve hče- i ri in sin zopet odšli iz stare domovine k svoji sestri v Ameriko, in tako sta oče in mati sama ostala v domovini. Pokojni z pušča tam žalujočo soprogo Josephine, v Clevelandu pa sina Johana, dve hčeri Mrs. Sophie Person in Mrs. Stephania Gričar, ter vnuke. DOGODKI Gregorčičeva proslava Buenos Aires, Argentina. —• Tukajšnji rojaki bodo prosla-j vili stoletnico rojstva pesnika jSuaoaa Gregorčiča s slavnostnim programom v dvorani i Principe Jorge dne 15. oktobra. V ta namen se je organi-' ziral poseben odbor in pričakuje se, da bo na slavju nastopil pevski zbor, ki bo štel o-krog 150 pevcev in pevk, "Goriški slavček." New York, N. Y. — Ugledni rojak Michael Pirnat iz Ridge-wooda, L. I., N. Y., predsednik pevskega društva "Slovan" v Brooklynu, je pred dnevi iz starega kraja prejel sporočilo, da mu je že pred dvema letoma umrla njegova mati v Jaršah v visoki starosti nad 90 let. Poročilo tudi pravi, da so bili vsi Francelnovi, kakor se pravi po domače pri Pirnatovi hiši, izseljeni na Bavarsko. Mr. Pirnat je prejel tudi pi-^mo po Rdečem križu, ki mu naznanja, da je Tolmajner, ki je bil pred mnogimi leti v New Yorku dobro poznan, umrl in da je Riedl župan v Ihanu. L . . ' Rojak umrl Milwaukee, Wis. — Dre 17. sept, je na svojem domu 322 IE. Bay St., po dolgem trpljenju | umrl rojak John Wohlgemuth, star 62 let. Poleg soproge j Frances zapušča še dva sina, Johna in Williama, hčerki Frances Plesko in Emily Ko-kalj, ter sestro Mrs. Mary Kratchnik, in 7 vnukoy. t Poroke Milwaukee, Wis. — Poročno dovolenje so vzeli zadnje dni: John Bačun, 1127 So. 86th St. v West Allisu, in Barbara Paulinz, 2228 So. 68th St.; Frank Koporetz, 932 So. 4th St., in Mary G. Kobe, 1010 ISo. 32nd St.; Lawrence L. Pol-fzin, 1426 So. 66th St., in Delia ! Mae Moore, 1445 So. 65th St.; Robert C. Schauer, 8824 W. Becher1 Street, in Anita Bis-mark, bivša Westallicanka, sedaj v Washingtonu, D. C. AMERIKANSK1 SLOVENEC POSLEDNJI TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA T. Petek, 29. septembra 1344 WALLACE OPOZARJA! Podpredsednik Združenih držav H. Wallace je imel te dni važen in pomenljiv govor v New Yorku glede bodočih narodnih volitev. Wallace je s svojim socialnim nazira-njem hudo na levo nagnjen liberalec. V socialni politiki "New Deala" je bil in je še eden glavnih svetovalcev in sodelavcev predsednika Roosevelta. Slednji ga radi njegove visoke socialne naobrazbe visoko ceni. Radi njegovega radikalnega levicarstya ga demokrati starih nazorov odklanjajo, ker njegova socialna politika ne gre v račune z njihovim starim liberalnim gospodarskim redom, ki se dosti ne razlikuje od republikanske gospodarske in socialne politike. Zato so se ga na narodni demokratski konvenciji iznebili kot kandidata za podpredsednika Zd. držav. Toda Wallace je ostal kljub temu naklonjen Rooseveltu in zanj agitira. Pred odborom neodvisnih volilcev v New Yorku je Wallace poudarjal, da so letošnje volitve "boj za zmago, za zaposlenost in delo, za narodno zdravje in za trajen mir!" Dalje je poudaril, "da več kakor dve tretjini naroda veruje bolj v predsednika Roosevelta, da je ta bolj sposoben dati svetu dober mir kakor pa Tomaž Dewey. Za slučaj pa, da bi se zgodilo, da bo narod v novembru volil za spremembo, se prav lahko povrnemo v Hardingovo normalnost, v desetletno razpadanje, in potem v Hooverjevo paniko." "Kdo je najbolj sposoben sodelovati z Churchillom, Stalinom in Cangkajšekom, ne da bi škodoval ameriškim interesom in ne da bi bili mi komu neenako pravični, bodisi malim ali večjim narodom? . Kdo je najbolj sposoben izvesti program, da bo dela in jela za vse ter prilično dobri dohodki za farmarje, za tovarniške delavce, za uradnike, za trgovce in profesijonalce? Kdo je imel dosedaj v zadevah teh vprašanj največ uspeha? Jaz vem odgovor!" je nagla-sil Wallace. Glede Deweya je dejal, da on ne misli, da bi si ne prizadeval delati dobro. Toda vprašanje je, kdo je sposobnejši? Dalje je dejal Wallace, da je prepričan, da je Dewey odgovoren republikanski stranki, ta pa obstoji iz samih izolacionistov, in kakor bodo zahtevali ti, tako bo moral on delati. Ti pa nas bodo zopet zapeljali v osamljenost, kjer bomo držali roke proč od vsega, drugi pa bodo delali brez nas svetovno politiko, ki lahko postane zopet usodna za nas, kakor je postala pred to vojno, ker se mi nismo zanimali zanjo. # . Tako Wallace. Vprašanje volitev in izbiranje kandidatov je resnično nad vse važna zadeva. Volilci naj kandidate proučujejo, tako tudi programe in načrte njihovih strank. Zda j je čas za to, ne po volitvah! , PREZGODNJE^APOVEDI HIŠA. KI JO JE DAL HITLER ZGRADITI Ei,r,giiii"..... TRENUTEK Še nikdar niste videli tako groznega prizora. Tukaj to peči, kjer so naziji sežigali svoje žrtve. Pretreseni prebivalci mesta Lublin na Poljskem nemo gledajo te nečloveške naprave. V krematoriju je ptero peči in v vsaki j s mogoče sežgali pet ali šest trupel v pol ure. Truola, ki so čakala, da pridejo na vrsto, so bila naložena kakor skadavnica drv pred temi pečmi, ko je rdeča armada dospela v mesto. Po dobro uspeli invaziji v Francijo je naše navdušenje malo preveč naraščalo. Navdušenje je na mestu, tudi uspehi so bili tako veliki in važni, da se je moral ob njih vsakdo navduševati, ki želi dobro in čuti z demokratičnimi deželami. Toda navdušenje je segalo le v tem predaleč, da smo zraven £e videli, da je konec vojne že prav blizu, da bo prišel kar jutri. Ta val je tako zajel ves narod, da so premnogi že odpovedali službe v vojnih industrijah in iskali novih služb, ki naj bi bile stalne tudi po vojni. Mnogi so celo stavljali, da bo v Evropi vojne konec do 1. oktobra. V tej sodbi smo bili malo preveč navdušeni, druge škode ni. Vojna se sicer res lahko zaključi vsak čas. Za Nemce nima nadaljevanje vojne z vojaškega stališča nobenega pomena več. Le žrtve se večajo, to je vse. Pa vendar branijo svoje meje s prav blaznim fanatizmom. Čemu to? V kolikor je mogoče poznati nemško politiko, ta stremi zdaj le za tem, da bi dobila glede miru kak pogoj, ki bi jim dajal vsaj nekaj upanja še. Zavezniki nočejo o tem ničesar slišati. Nemcem sta še v Casablanci pred dvema letoma zapisala na steno Churchill in Roosevelt: Brezpogojna podaja, drugega se ne sprejme nič! To pa pomeni konec za vsako možnost, ki naj bi nudila kako upanje, da bi si Nemci ohranili kaj svojega vojaškega pomena ali kar koli, ki bi jim dajalo pozneje upanje in možnost za kako vojaško obnovo in za kako zopetno fantazijo, da bi zavladali nad svetom. Nemcev se loteva po vseh dosedanjih porazih obup, a popolnoma še niso obupali. * Se vedno mislijo, da se jim bo ponudila kaka luknjica, skozi katero si bodo vsaj nekaj rešili. Upajmo, da jim Bog kake take sreče ne bo naklonil. Vlekli pa bodo Nemci, pa naj jih stane kar hoče, do naših narodnih volitev. Če bo Roosevelt ponovno izvoljen, potem bo mir naenkrat Če bo Roosevelt zgubil, pa bo nanovo zrastlo nemško upanje, da še ni vse izgubljeno in da bo nova administracija bolj milostna, kakor Roosevelt. Potem pa bodo morda vlekli preko zime, misleč, da se bo z novo administracijo dalo skleniti boljši mir. Yes, tudi Nemci gledajo na naše volitve. MALO DROBIŽA ° Živimo in se učimo, a ne postajamo modre jši. Dejanje je vse, slava nič. Veliko več stane osvetiti se iia4 krivicami, kqjt prenašati jih. NEŽNA ZGODBICA Pred kratkim je bil častno odpuščen iz vojaške službe Corp. Harold Condon, star 45 let, iz Chicage, potem ko je prebil dve leti v Afriki in Italiji. Prišel je domov in povedal v srce segaj6čo zgodbico iz življenja na fronti. Njegovi tovariši so v neki votlini blizu Casajo v Italiji našli prestrašeno osemletno i-talijansko deklico. Ime ji je Rosie Spatuna. I*ijeni starši so bili ubiti, ko so bombe padale na Neapelj. Ameriški vojaki so jo vzeli s s^boj v taborišče, poskrbeli, da se je lepo umila in skopala, ter ji dali jesti, saj je bila sirotica vsa sestradana. Precej časa je minilo, preden se je do kraja otresla »tra hu pred vojaki. Ameriški fantje so vedno kar najbolj prijazno postopali ž njo, ji prinašali razne kose svoje vojaške obleke, tako da je bila kmalu vsa na novo oblečena, dajali so ji sladkor in čokolado in kar so imeli dobrega. Vsem se je priljubila. Fantje so se odločili, da jo bodo imeli za svojo, korporal Condon pa je postal njen poseben prijatelj. Naučil jo je znano ameriško pesem Rosie the Riveter," ki jo je dekletce kmalu tako dobro znala prepevati, da so jo vsi začeli klicati Rosie the Riveter. Sedaj si korporal Condon dopisuje z nekim katoliškim duhovnikom, ki skrbi za Rosie, dokler bo konec vojne. Tedaj namerava Condon, ki je vdovec in ima 23-letno hčer, vzeti Rosie za svojega otroka. Preden je šel k vojakom, je bil Condon pri gasilcih v Chicagi in se naiherava v kratkem spet lotiti tega posla. -o-- BAMBUS United Fruit Company je začela uvajati gojenje bambu- sovega trsa v Srednji Ameriki. To nalogo ima na skrbi Alber-ton Lee, ki je ravnatelj za nove pridelke pri imenovani družbi, prej pa je bil ravnatelj tropične poskusne postaje v Mayaguez, Puerto Rico, v službi poljedelskega oddelka Zed. držav. Bambus je eden najvažnejših pridelkov na svetu in podlaga vsej orientalski varčnosti, posebno v spodnji Kitajski, na Javi in na Filipinih. Ni ga mogoče prekositi pri zgradbi dobrih in ne dragih hiš, bodisi za tlak, stene ali streho; uporaben je za pohištvo, za postavljanje raznovrstnih farmar-skih gospodarskih poslopij in celo za preprost kmečki vodovod. Profesor Jirasek trdi, da ne moremo točno določiti trenutka, ki se v njem konča človeško življenje. Tudi iz simptomov bližajoče se smrti ne moremo ugotoviti poslednjega trenutka pri umirajočem. Cela vrsta znamenj naznanja ugasnitev človeškega življenja: bolnikov izraz, njegovo dihanje, njegov utrip in njegov krvni pritisk; pri nekaterih boleznih naletimo pa še na posebne pojave, na primer na mrliški duh iz ust pri sepsi, vzlic temu ne moremo pa vnaprej zatrdno pribiti, kdaj bo nastopila smrt. Pogosto nastopi smrt presenetljivo hitro, drugič pa spet vzlic vsem smrtnim simptomom zelo počasi. Razlikujemo naravno in patološko smrt. Naravna smrt je smrt zaradi starostne oslabelosti. Vsakemu živemu bitju je po naravnih zakonih odmerjen določen čas, čigar dolžina se ravna po potrebah vrste in ne po potrebah posameznika. Vsak zdrav človek se po naravi boji smrti. Strah pred smrtjo ni vedno enak, odvisen je od predstav, ki jih ima o smrti in posmrtnem življenju umirajoči. Veliko vlogo igrajo verski nazori in osebna človekova vera. Pridružijo se še značaj umirajočega, dejanja, ki jih je v življenju storil, in zavest dolžnosti v smrtni uri, saj ima vse to psihološki vpliv na poslednji trenutek človeškega življenja, če ugaša življenje pri nezmanjšani inteligenci in pri jasni zavesti. Pogosto se pa zgodi, da razni bolezenski pojavi, kakor na primer razlitje krvi po možganih, bolnikove nazore in duševne moči v smrtni uri spremene. Roka, ki zaneti, ne more pogasiti plamena. Le malo je mož, ki bi bili ju naki v očeh svojih služabnikov. Prijetno je zreti na dež, če stoji človek na suhem. Stare pesmi so najslajše in stari prijatelji najbolj gotovi. V JEČO JE MORAL Ker ni hotel umreti kot vojak na bojnem polju, bo 24-letni Arnold Earnest iz farm v Alabami moral prihodnjih pet let presedeti v zaporu. Federalni agenti so ga v začetku avgusta končno ujeli v nekem skednju v Alabami. Fant se ni hotel vpisati k vojakom; raje se je tri leta skrival po raznih votlinah in živel kot cigan. Sedaj pravi.da mu bo silno težko spati v ječi. Spoznal je tudi, da federalnim agentom nihče ne uide in da ne prenehajo iskati svojega človeka, dokler ga ne najdejo. Tri leta se jim je izmikal, nazadnje so ga pa le našli. O smrtni slutnji govorimo lahko le z največjo previdnostjo, saj je ta slutnja pogosto le splošni bolnikov strah pred o-peracijo. Profesor Jirasek pa le ne izključuje docela smrtne slutnje in navaja primer, ko je neka pametna ženska z razmer-no lahnih vnetjem trebušne mrene dejala: "Vem, da bom danes umrla," in je res tisti dan umrla. Pretežna večina ljudi se pa ob bližajoči se smrti niti ne zaveda resnosti svojega položaja imdo poslednjega trenutka goji upanje na izboljšanje ali ozdravljenje. Profesor Jirasek govori tudi o nastopu smrti pri usmrtitvah. Prejšnje čase so ljudje mislili, da živi obglavljenčeva glava še nekaj časa po smrti. Priče trde, da so lica Charlote Cordaieve, Maratove morilke, -ki so jo leta 1793. obglavili, zardela prav v trenutku, ko je njena glava odletela s klade. Takrat so menili, da odsekana glava še čuti in misli. Francoski kirurg Ongeot je naredil nenavaden poskus, ki spominja po svoji strahotnosti na grozotne zgodbe Edgarja Allana Poeja. Ta zdravnik se je namreč pogodil z nekim morilcem, ki je bil obsojen na ob-glavljenje, da bo po smrti odprl desno oko, ako bo njegova glava še po obglavljenju zmožna kakšne misli. Poskus se ni posrečil. Profesor Jirasek meni, najsi bi tudi na obglavljen-čevem obrazu opazili trzanje, da bi morali gibanje mišic pripisovati le pričetemu dihanju ali kakšnim drugim refleksnim gibom. Pri vsaki usmrtitvi nastopi smrt takoj in brez slehernih bolečin. Človeško življenje se brez trpljenja v trenutku ob-glavljenja konča, samo telo zgolj anatomsko še nekaj časa živi. Kirurg Aschoff je leta lSiTV^ri neki obglavljeni žen, ski opazil, da ji je srce utripalo še 24 ur po usmrtitvi. Znano je, da utegne nenadno močno srčno razburjenje, pa najsi bo to veselje, žalost, jeza ali strah, človeka na mah ubiti. Za kirurga je posebno važna nenadna smrt zaradi strahu. Kot zgled navaja profesor Jirasek primer s svoje klinike: neki 281etni možak z dežele je tik pred operacijo v začetku narkoze zaradi nenavadno hudega strahu umrl. MANJ BOLEZNI BO Eolezenskim bacilom, ki se prenašajo po zraku, bo slaba prela v bodočnosti, ko bodo vbrizgavali v zrak posebno paro, ki so jo zdaj znašli na tehnologičnem institutu Northwestern univerze. Poskusi so se obnesli prav zadovoljivo. Pravijo, da bodo tako nevidno antiseptično paro vbriz- BOJNO GESLO , Gotova kompanija odlične 90 divizije v tretji ameriški armadi v Franciji se je odlikovala od D-dneva pa do danes, in če leže pred Amerikanci še večje zmage, kakor so jih že do sedaj pridobili, bo ta kom- DOLGI TOMAŽ Ta 155-mm. lop "Long Tom", pritrjen na ogrodje Sherman tanka, je ravno izstrelil "kroglico" ▼ nemške naprave preko reke Mosselle ▼ Belgiji. Topničar predaj si je zatisnil ušesa. Kadar ta ogromna pištolica poči, se zrak pošteno pretrese. ^.m. panija prav gotovo tudi imela svoje prste zraven. Omenjeni ameriški borci se namreč ravnajo po geslu, ki ga je zakli-cal neki poročnik, ko je v spanju govoril: "Če jih je manj kakor kompanija, jih bomo napadli; če jih je več kot ena armada, bomo poklicali rezerve na pomoč." SREČA Ime mu je bilo John H. Morris in bil je podporočnik pri kraljevi mornarični prostovoljski rezervi. Anglež, 19 let star, pilot. Ni bil sam. 2 njim je bila Patricia, njegova 18-letna ameriška ženica, s kate ro sta bila poročena ravno te den dni. Ogledovala sta mesto New York. Poročnik je peljal svojo nevesto v Empire State Building, odkoder je tako lep razgled. Ravno ko je' kupil vstopnico, pa se mu približa majhen čokat mož pod velikim klobukom in mu poda vojni bond za $100. To ni bil nihče drugi kakor sam župan La Guardia. Fant je dobil darilo, ker je kupil ravno 5 milijonsko vstopnico za opazovališče v tem poslopju, odkar je na razpolago občinstvu od 1. maja 1931. V Ameriki človek res nikoli ne ve, kdaj mu bodo po sili kak stotak potisnili v roke! -o- HITLERJEVA LJUBICA Neki nemški vojak, ki so ga Zavezniki ujeli v Belgiji in ki pravi, da je bil preje Hitlerjev osebni strežaj, je povedal, da Hitler nikakor ni slep in mrtev napram ženskam in da je zadnja štiri leta naklonil svojo ljubezen neki stenografki v Monakovem. "Firerja je težko doumeti," je priznal ta ujetnik. "Vsak dan je drugačen. Danes se kar topi od prijaznosti, jutri je spet ves robat in bodeč, toda nikakor ni res, da bi bil neobčutljiv za žensko privlačnost. Res pa je, da se- Hitler nikdar ne dotakne mesa, pijače in tobaka in spi samo pet ur vsako noč." PREIZKUS ODMERKOV Da bi preizkusili, če so ameriški vojaški odmerki konzerviranih živil zadostni in zadovoljivi, so poslali 900 vojakov, veteranov iz bojev na Aleutih, za osem tednov v Tarryal gorovje, 8,500 čevljev nad morjem. Tam so se vežbali prav tako naporno, kakor bi bili v bojih. Jesti jim niso dali drugega kakor navadne vojaške racije. Preizkušnja se je obnesla povoljno. Vojaki so zgubili povprečno pet funtov teže vsak, toda bili so bolj zdravi kakor prej. Tak živež je toraj zadovoljiv, samo to so iznašli, da bi bilo še bolje, ko bi bile racije malo večje in bi vsak vojak dobil racijo in dve tretjini na dan. -o- OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"! j gavali v zrak po domovih, u-radih, tovarnah in gledališčih, j To bo omejilo prehlade, influ-enco, pa tudi ošpice, škarla-tinko, pljučnico, revmatično mrzlico, hudo vnetje bezgavk v grlu, koze kakor tudi močno gnojenje v okostju glave (sinusitis). Para, ki je narejena iz triethyene glycols, nima nobenega duha, se ne more vneti in stane prav malo. Da se sploh nahaja v zraku, ni mogoče drugače dognati kakor z znanstvenimi poskusi. KRAVI V SPOMIN Menda ni nobena druga krava na svetu bolj ovekove-čena, kakor slavna O'Leary-j jeva krava, ki je leta 1871 baje brcnila svetilko v hlevu in; tako povzročila veliki chica-ški $200,000,000 požar, ki je takrat požgal celo mesto. Takrat so še sredi mesta lahko imeli krave pri hišah. Chica-1 ška mestna uprava je kupila tisto nesrečno O'Learyjevo hi-j šo za spomin, in tam, kjer je | bil kravji hlev, so leta 1928 postavili posebno ploščo z zgo- j dovinskim napisom, ubogi kra-vici v spomin. Na neki finančni seji, ki se je vršila pred kratkim, je mestni priglednik poročal, da prinaša tista hiša mestu $25 najemnine na mesec. Sklenjeno je bilo, naj se dohodki uporabljajo za vzdrževanje omenjenega spomenika. Tako s tistim kravjim hlevom vsaj ni posebnih stroškov, in ko bi tista kravica vedela o vsem tem, bi se ii gotovo dobro zdelo. V starem veku se ljudje niso bali smrti. Smrt se jim ni zdela strašna, v junaški smrti so videli celo lep življenjski konec. Kralj Leonida je pri zadnji bitki zaklical svojim Špartancem: "Le pogumno naprej, drevi bomo večerjali v podzemlju!" Sokrat je pričakoval, da se bo v onstranskem življenju lahko pomenkoval z vsemi velikimi duhovi iz stare dobe; Plato je pa menil, da mu bodo po smrti jasne vse skrivnosti narave. Seneca je napisal: "Duša se vrne tja, odkoder je prišla. Po življenjskih zmešnjavah jo pričakuje večni mir." RAZPRAVA O PEČENEM PRAŠIČKU TEDENSKI KOLEDAR IM 1. Nedelja —^18. pobinkostna 2. Ponedeljek — Angeli varuhi 3. Torek — Terezija, Mala cvetka 4. Sreda — Frančišek Asiš. 5. Četrtek — Placid 6. Petek — Bruno 7. Sobota — Ceščenje rož. venca Kakor napoveduj« CAA, bomo imeli v latu 1950 425,000 pilotov iiTu-banih » vojskovanje in pol milijona lahkih osebnih lalaL To kai*. neizmerno hitro rasle zanimanje za povojno zrakoplovi! vo. Na sliki vidimo prve poskusne "Aeroncas", ki so bili napravljeni, v Middlalon, Ohio. Cena bo približno ista kakor za srednje drage avtomobile. žare vse povsod. Kurivo in prašiči so postali v vsem okraju neznansko dragi. Zavarovalni uradi so zaprli drug za drugim vrata. Ljudje so zidali vedno manjše hiše dan za dnem, dokler se niso pričeli bati, da se bo izgubila vsa znanost in arhitektura na svetu. Navada, zažigati hiše se je tako razpasla, dokler ni s časom, poroča rokopis, vstal mož, kot naš Locke, ki je razkril, da se more svinjsko meso, seveda tu- di vsake druge živali skuhati, kot se je temu reklo — ne da bi bilo treba uničiti celo hišo za pripravo mesa. Tedaj je prvič nastala nerodna oblika mreže za pečenje. Pečenje na ražnju je prišlo v navado e-no ali dve stoletji pozneje, ne vem poif katero dinastijo že. Po takih počasnih stopnjah, zaključuje rokopis, si utirajo pot med človeštvo najbolj koristne in navidezno najbolj o-čividne znanosti. VLADNI PROGRAM ZA POBIJANJE JETIKE Edina na osrednjem sapadu, s izključno slovenskim programom v obeh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 K Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. ' Rojakom ki rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo t njeno sreaol Za vsa morebitna pojainila in navodila se obrnite pismeno aH hsf-meno na gL tajnifca: PRANK J. WBDIC, 901 Lime St, Joliet HL Bilo je zadnji teden. V uredništvo je prišel rdečelični Pfc. Jakob Petrič, nečak od Mrs. Gregor Gregorič iz 22nd Place, ali kakor pravimo, iz ~22nd Boulevarda. Po prijaznem pozdravu smo ga začeli barati o tem in onem. Na prsih je imel pripeta odlikovanja za razna junaštva, ki jih je vršil v Severni Afriki in Italiji. Bil je tudi dvakrat ranjen. Vse to smo že slišali preje o njem, zato je nas naravno zanimalp, da bo nam povedal, kaj je vse doživel na bojiščih peščene A-frike in Italije. "Začni kar od kraja. Kdo in kaj si, povej!" "Ime mi je Jakob PetriČ. Doma sem iz vasi Lipsenj, fa-ra Grahovo pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriko sem prišel, oziroma pripeljal se z ladjo preko široke luže leta 1937. Nastanil sem se pri svoji teti Mrs. Frances Gregorich na 22nd Place, kjer sem bival do vpoklica v armado dne 19. novembra 1941, torej še pred napadom na Pearl Harbor. Zato imam tudi ta-le rumeni znak na prsih, ki pomeni službovanje pred dobo napada na Pearl Harbor. Spodaj pod tem pa je znak, na levi sta dve zvezdi, ki pomenita, da sem bil v dveh večjih ofenzivah, zraven pa je "Purple Heart" odlikovanje za hrabrost v boju. "Tako, tako, to je pa zanimivo. Počakaj in počasi pripoveduj, da si zabelježimo, kar pripoveduješ. Kedaj si odšel k vojakom?" "Bilo je ravno 19. novembra 1941. Odšel sem v Camp Grant, 111., in čez par dni sem še odšel naprej v Camp Croft, So. Carolina, kjer sem šel skozi osnovo vežbanje, ki je trajalo 13 tednov. Potem sem bil poslan v Fort Dix, N. J. in bil tam 3 mesece in pol. Odtam so nas naložili na ladjo in smo odšli v Severno Irsko, v Londe-rey, kjer smo bili pa 7 mesecev in pol. Vadili smo se neprestano na manevrih za invazijo. Ravno na božii^ dne 25. dec. i< 1942 smo odšli z ekspedicijo| na morje. Ladje so se zagugale v spremstvu številnih rušilcev in letal in po 14 dnevnem križarjenju so nas izkrcali v O-ranu v Severni Afriki. Tam se je začel pred par tedni preje vpad v Afriko, kakor že zna-j no. Ko smo se izkrcali, smo se vozili kakih deset dni naprej na motornih vozilih, dokler nismo prišli do bojne linije, ki so jo branili tedaj še Italijani in Nemci. Potem se je začel di-rindaj. Pokalo je, da je bilo joj in Nemce smo potiskali bolj in bolj nazaj." "Zelo zanimivo, počakaj tre-notek in povej, kako so se obnašali kaj Arabi?" "To so čudni ljudje. Z vsakomur so, kdor jim da kaj bakšiša. Preje so bili z Italijani in Nemci, potem so se nam prilizovali. Niso pa zanesljivi, ampak zelo izdajalske narave. Ko so naše Čete napredovale, so nekateri Arabi šli kar z nami in kjer so se ustavili naši, so tudi Arabi obstali in so stali kar na polju. V takem stanju je nas sovražnik parkrat obsipal z topniškim ognjem. Namreč stoječi Arabi so dali sovražnim opazovalcem s tem znamenje, v kateri smeri so bile naše čete. Kmalu smo jih spoznali in mnogi so za to plačali s svojimi glavafcii. "Dne 9. aprila 1943 sem bil ranjen pri Fandocku v Tuniziji blizu Tunisa. Bil sem v bolnišnici kak mesec in pol. Potem sem se vrnil k svoji stotni-ji in sem se udeležil več bojev. V septembru 1943 pa sem bil poslan v Italijo k oporišču pri Salerno, kjer so divjali več časa ljuti boji. Dne 13. oktobra 1943 sem bil zopet ranjen pri prehodu reke Volturno, o katerih ste itak čitali, da je bila kar krvava, taki boji so divjali tam." "Kaj si kaj doživel v Italiji ? Kako vas je italijansko ljudstvo sprejelo?" "Sprejeti smo bili dobro. MEH ZA SMEH Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo sorodnikom . in znancem iužno vest, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede proljubljenega soproga in skrbnega očeta BLAŽ CHUVAN LOUIS J. ZEFRAN 1*41 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 V NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. Naj bolj ii avtomobili sa pogrebe, kislo in ieniio vanj a.—Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. a A Preizkušena ljubezen Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. »ooooooooccooosooooooo« In boječ se, da bi se zdele te besede mladi ženi preoeita joče, je smehljaje se dodal: "Upam, da boste po teh mojih skrbeh spoznali, kako dragoceno mi je sleherno vaše dejanje, Orana!" Qrana se je zbala, da se ne bi njen mož še bolj razgovoril; res čudno, toda mlada žena nežnosti še ni prenesla. Sklonila je glavico v krožnik in pričela pridno nositi v usta. Čez nekaj trenutkov je kakor sama zase, zamrmrala: "Zdi se mi, da res nimam posebnih sposobnosti za zakonsko ženo. Hkrati se mi pa tudi zdi, da me šolski tovariši mojega moža ne bi prav nič zanimali.. Ta opomba mladega moža ni spravila v slabo voljo. Imel je celo toliko prisebnosti, da se je zasmejal: Orana se je tudi sama pričela pritajeno smejati: "Res je, še sanjalo se mi ni, da se bom tako nenadno poročila In celo v Barceloni! In v takšnih okoliščinah!" , . Obmolknila je, potlej je pa, še zmerom dobre volje, pristavila: "Ne dvomim, da bom lepega dne res postal vaša prava že-N na ... Za zdaj mi pa dovolite, da se še vnaprej počutim kakor žena na počitnicah ... kakor da bi vso to svojo zgodbo brala v kakšnem romanu .. "Upam, da knjiga ne bo preveč žalostna," je odgovoril prav tako dobre volje njen mož. In potem je naspol zbadljivo, na-spol šaljivo pripomnil: "Ali se vam ne zdi takšno branje dolgočasno?" "Ne. Doslej ni bilo še nič tragičnega." "Kaj pa," je vprašal ljubeznivo in ji nalašč naravnost gledal v oči, "če bi to knjigo brali nekoliko hitreje, in kdaj pa kdaj kakšno dolgočasno poglavje preskočili? Kaj menite, Orana, ali ne bi bilo prijetne-je, če bi najbolj zanimiva poglavja prebrala skupaj?" Instinktivno, ne da bi se zavedala, da bi utegnilo to mladega moža boleti, je Orana živo odkimala: "Nikakor ne!" Moreno je umolknil. Ni hotel siliti Orano h kakršni koli odločitvi. Namenil se je, da bo s svojo ženo vljuden, ljubezniv in prijazen, toda ne več. .Pustil ji bo svobodno izbiro: odločiti se za življenje z možem, ki ga ji je bila tako nepričakovano izbrala igriva usoda, ali pa ločitev. Toda na to drugo možnost je mladi Spanec le redko kdaj pomislil — vse preveč se je zanesel sam nase ... Molče sta pojedla slaščice in kompot. Takoj po kosilu je Moreno vstal in dejal mladi ženi: "Oprostili mi boste, senora, ker tako hitro odhajam. Toda danes imam na programu neko zelo resno in važno zadevo. V nadomestek zase vam bom poslal šopek cvetlic .. ." "Oh, nikar se ne trudite," je zardela u-govarjal^. "Kupila sem jih davi. Vidite, vse vaze so že polne." ~ Ze si je oblačil površnik, si poveznil klobuk in vzel rokavice. Spet se je nalahno nasmehjal: "Bilo bi dobro, da bi vam vselej, kadar pridem domov, prinesel cvetlice. Opravičevale bi moj nenaden prihod, moj nepričakovani vstop v vaše življenje. In kadar me ne bi bilo doma, bi te lepe prijateljice morda pri vas zame storile več kakor sto mojih poklonov ... Na svidenje drevi!" Ko so se za Morenom zaprla vrata, se je Orana sanjavo naslonila na mizo. Težko bi bilo reči, kakšne misli so ji rojile po glavi, kajti izraz na njenem drobnem obrazku se je kar venomer menjaval. Zdaj je okrog rdečih ustnic zaplesal smehljaj, zdaj se je mlada žena spet šaljivo namrdnila, potlej se je pa na lepem sanjavo, skoraj otožno zazrla predse ... "Kako natanko me je spraševal o mojih znancih^ radovednež zvedavi! Mar se jaz zanimam za njegovo delo in za njegove . prijatelje?" Skušala si je priklicati v spomin urad S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena 31. decern, bra 1921. Inkorporirans 12. oktobra 1923. kjer dela njen mož. Bila je na poslaništvu samo tedaj, ko je še ne sluteč, da bo imel njen mož tam službo, prišla vprašat po njegovih osebnih podatkih. Spomnila se je uradnikov, ki so strankam dajali podatke in tistih, ki so s snopi spiskov hiteli iz sobe v sobo. Eden takšnih je najbrže tudi njen mož ... Ali imajo taksni skromni uradniki sploh kakšno bodočnost? Prav neznatno. Napredujejo po pragmatiki in po določenem številu let gredo v pokoj. To je vsa njihova življenjska pot. Ne, z možem, kakršen je Miguel, se ne bo mogla ponašati v družbi svojih prijateljev in prijateljic. Zato je bolje, če zdaj še ne govori dosti o njem. Pozneje morda, tedaj, ko mu bo oče priskrbil kakšno primernejšo službo, kakor je pisala v enem poslednjih pisem njena mati. Pozneje ... da! Tedaj ga bo mogla pokazati svojim prijateljicam in svojim znancem tega nesrečnega moža, ki je tako nenadno vdrl v njeno življenje. O, prijateljice bodo takoj opazile, da je lep, stasit, kar očarljiv. Sicer mu pa tudi v nastopu ni česa očitati. Vljuden je, dobro zna kramljati in včasih je celo duhovitejši od drugih mladih mož njegovih let. Da, upajmo, da bo prišel trenutek, ko ga bo lahko brez zadrege in s ponosom predstavila svojim znancem in prijateljem ! Za zdaj mu še ne bo mogla ponuditi pomoč svojega očeta, vse prenejevoljen je bil njen mož te dni ob novici, da so ji poslali opravo od doma . .. Treba bo še nekoliko počakati in ujeti primeren trenu-tek ... XXXVI. . Minilo je nekaj mirnih, prijetnih dni. Potlej so pa na iepem prišle razne malenkosti, ki so mlada zakonca vzburkale in spet spravile v slabo voljo. Prvi prepirček se je vnel zaradi Orani-ne nove obleke. Ko jo je Moreno videl v novi obleki, je takoj izrabil priložnost za poklon. Orana je zardela od veselja in zadoščenja, potlej je pa pristavila, da tako čudovite obleke sešijejo pač samo v salonu' Aumadini, v enpm najelegantnejših in najdražjih pariških modnih salonov. "Res čudovito, kako hitro jim gre delo izpod rok," je navdušeno pripovedovala. "Povedala sem jim, da nimam česa obleči, in takoj so mi izgotovili nekaj srčkanih oblek." "Menda sp v tistem salonu že vajeni poslušati ženske, ki tarnajo, da nimajo česa obleči," je nekam zbadljivo odgovoril Moreno, misleč na ceno, ki jo bodo stale te 'srčkane' obleke. "Najbrže boste prav imeli. Toda jaz sem to upravičeno dejala." • "Vi? Saj je vaša omara vendar polna oblek!" "Toda oblek, ki jih ne morem nositi!" "Zakaj ne?" "Ker so vse preživahnih barv. Zaradi vas, Miguel, nočem nositi tako živih oblek." "Res? To je lepo." Obraz se mu je nenadno stemnil. Pomislil je na ljubljena bitja, ki zaradi njih žaluje ... "Naročila sem si tudi plašč in kostim. Ne prvega ne drugega nimam v črni barvi." "In ne da bi bili mene vprašali za svet?" je začudeno vprašal mladi mož. "Ali ste to pričakovali?" je prav tako začudeno vzkliknila Orana. "Kajpak. Menil sem pač, da me boste povabili, naj z vami izberem blago in kroj oblek in plašča." "Pri moji veri, na to nisem pomislila!" je vzkliknila mlada žena in prhnila v smeh. "Se sanjalo se mi ni, da imate kaj pojma o ženskih oblekah." (Dalje prih.) ZLATA KRONA Pravljica. — Napisal Ivan Cesnik. IZ URADA TAJNIKA S. P. D. SV. MOHORJA Po cesti je stopal popotnik; veselja mu je žarel obraz, oči so blodile po zelenih njivah, | kjer je valovilo žito. Stopal je nimo lepih, belih hiš z dolgimi, lesenimi hodniki in zamreženimi okni. Na hodnikih so rastle v lončkih pisane cvetke, iz oken je gledalo zelenje, na pročelju so blestele podobe svetnikov. Tu je gledala Marija sedem žalosti popotnika z globoko tugo, tam je izlival sv. Florjan iz golide na gorečo streho velikanski curek vode, ondi je stopal črez reko sveti Krištof s Kristusom na rami, tam je kazal sv. Rok svojo rano, pole^ je ležal sv. Aleš pod stopnicami. Na vsakem ovinku je stala kapelica, ta lična in nova, ona zastarela in prepe-i rela, a v vsaki je bilo pred ' podobo Kristusa ali Marije ] polno cvetja in zelenja. Drev-ije je rastlo na desno in levo, obloženo z žlahtnim sadjem, košato in visoko. V vrhovih so Naša prihodnja redna mesečna seja se bo vršila v nedeljo dne 1; oktobra točno ob pol dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Vabljeni ste, da se udeležite v velikem številu. Tem potegi prosim, da vsi bolniki vrnejo svoje zdravniške spričevala že v soboto. Prosim vašega sodelovanja v tem oziru. Člani, ki ste zaostali z vašim ases-mentom ste prošeni,-da poravnate vaš dolg takoj, in to brez posebnega opomina. Vas še enkrat lepo vabim na našo prihodnjo sejo, da se iste gotovo udeležite. S sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. m BUY U- S; DEFENSE BONDS! Obenem ste vabljeni, da vpilete set>e in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu ▼ Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA. ■ & I štev. 1, K. S. K. J. Chicago, Illinois Zboruje vsako prvo soboto v mesecu ob 7:30 rveier v cerkveni dvorani sv. Štefana. Nase društvo vam nudi vse ras-lične moderne zavarovalnine — podporo v bolezni, preskrbo dostojnega pogreba, in goji sdrav koristen iport sa mladino. Glede pristopa v društvo se obrnite na odbor: FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ' *v ANTON KREMESEC, blagajnik IZŠEL JE VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI | Besednjak ki ga je spisal in izdal DR F. J. KERN To Je najpopolnejši angleiko-slovenski besednjak s angleško isgovarjavo. Po tem beeednjaku so popraševalL Zdaj je besednjak na razpolago. STANE S POŠTNINO $5.00 kar Je poslati s naročilom. TistL ki ga ielijo dobiti, naj takoj „ pišejo ponj na naslov: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois lestele veje, kot bi si dopove-iovale bajke in pripovedke iz svojega dolgega žvljenja. Dalje je plaval Boštjanu pogled tja mimo svetega Lovrenca črez - Koreno, daleč na sosedne vrhove in gore. Tako neizmerno lahko mu je bilo v duši visoko gori na planini. Čutil se je svobodnega, brez skrbi, vzvišenega nad vsakdanjimi malenkostmi dolinskega življenja. Zvonilo je poldan, od vseh hribov in dolin so brneli zvonovi. Nekateri so doneli mogočno, drugf skoro boječe, nekateri ponosno, drugi ponižno in vabljivo. Med te koprneče in čiste glasove so se mešali kot velik slavospev Stvarniku ptičji nape vi. Boštjan je snel klobuk, naslonil roke na palico in molil angelovo češčenje. Živina je polegla v senco med grmovje in Sultan je zvesto čul nad njo. Iz gozdov je duhtelo po zelenju, smrečju in bukovini, po planini so dvigale f in povešale cvetke svoje drobne glavice med sočnato travo. Človeka se loti v takem svetu prijetno razpoloženje. Najrajši bi se vlegel, del roke pod glavo in gledal po cele ure v ; oblake, ki plovejo bogve odkod in bogve kam. Tudi Boštjana je obšlo tako hrepenenjev a spomnil se je Lenčikinega naročila. Zato je vstal, zabičal Sultanu, naj ) j skrbno pazi na živino, ter odšel iskat cvetlic. Veselo je za-vriskal in se napotil proti Grmadi. Mogočno je ležala pred njegovimi očmi s svojimi zarezami in drčami, s svojim ze-jlenjem in kamenjem, z boga-;tim cvetjem in nizkim drevjem. Hrepenenje in Čile, mlade noge so pastirja urno nosile proti cilju. Vriskal je, pel in žvižgal, gledal po dolinah in trgal vsakovrstne cvetke, snež-nobele planinke, rdeče divje rože, ciklamne, črne muške. Ves klobuk si je ovenčal ž nji-I mi. • "Dovolj jih je. Lenčika jih I bo vesela in gotovo se mi za-| hvali zanje!" Truden je bil in zahotelo se mu je malo odpočitka. Samo i za trenutek se vležem v senco, > potem pa se takoj vrnem k 1 svoji čredi, si misli. Legel je na jasi pod star gaber, si del suknjo pod glavo, položil klobuk zraven sebe in i se zagledal v oblake. Vse je duhtelo okrog njega, veter je majal drevje, cvetke ; so pripogibale svoje glavice pod njegovimi dihi. Solnce je žarelo na gabrovih listih, tuin-tam je pokukal nagajiv žarek skozi gosto streho in zaplesal na licu Boštjanovem. Kos je [ pel svojo pesem tam doli v dobravi — pomlad je btf a, — zato je pel o ljubezni; dobrikal se je družici in letal okrog gnezda, kjer so , čivkali mladiči. Nižje v gozdovih je kukala kukavica. Enakomeren je bil njen glas, a vendar prijeten in vabljiv. Pela je Boštjanu uspavanko. Lahko je bilo pastirju v duši, sleherno žilico njegovega mladega telesa je prevedala zadovoljnost in veselje nad življenjem. "Tako lepo je na svetu! Mlad sem in zdrav; vsi me i-majo radi, najbolj pa Lenčika, moje zlato dekle. Lenčika, ti ne veš kako rad te imam, kako te ljubim."Ozrla si se name, na bajtarsega sina, ti hči prvega kmeta v vasi. Bogve kaj poreče, ko izve, da se imava rada. Hčerko ljubi, njene nesreče ne bi hotel; toda bogatini so vsi enaki. Bogatina hočejo za zeta, ne pa berača. Pa vendar i-mam upanje, da jo dobim. Dekle me ljubi, in oče Urban se nazadnje morda uda ..." Tako je razmišljal Boštjan še nekolika časa, potem pa je zaspal. Prišle so tisti čas mimo vile, lepe? bele žene z dolgimi, zlatimi lasmi in z- prozornimi, sne-žnobelimi oblačili. Tudi kraljica je bila med njimi. Najlepša je bila in največja in ponosno je stopala. Zagledale so pastirja in obstale ter občudovale njegovo mičnost in mlade-niško lepoto. "Kako čedna postava, sestre! Kako zdravje! Kaka u-sta, čelo! Oči morajo biti lepe, žive! Sestre, škoda, da jih ne moremo videti," je govorila kraljica, se pripognila in poljubila pastirja na usta. In vse vile so se sklonile in mu pritisnile poljub na usta. "Ah, kako sladek je ta poljub, sestre!" so ponavljale e-na za drugo. "Blagor dekletu, ki dobi te- ga fanta!" "Poglejte, poglejte! Rož je nabral, najbrž za svojo nevesto. Sestrice! Spletimo venec njegovemu dekletu, venec za poročni dan in njemu dajmo Jk>pek!'f\je ukazala kraljica. "Čudil se bo, ko se prebudi. Vile obdare dobre ljudi, hudobne pa kaznujejo." Nabrale so cvetlic in spletle venec iz belih, modrih in rdečih rož; naredile so šopek in v sredo vtaknile rdečo gartro-žo. S svojimi zlatimi lasmi so prevezale šopek in venec ter položile oboje Boštjanu v roko. In zapele so. Boštjanu je bilo v spanju lahko, kot bi bil v raju. "Ta fant ostane vedno pod našim varstvom, sestre," je -ekla kraljica. Tedaj pa se je priplazila mimo velikanska kača. Pravzaprav je bila pol kača v spodnjem, pol deklica v zgornjem delu telesa. Zagledavši jo, se je kraljica vil hudo ujezila ter rekla z jeznim glasom: (Dalje prihodnjič) DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let iikušnje OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 rhitrai do 8:30 zvečer. _ Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor m kakor je moč- no naše katoliško časopis jo. r i»i'fi'f-gftt .i ■ i.-■"j^t : *fiTJ VmI CHICAGO, ILL. '. Odbor za leto 1944; Predsednik: John Mlakar. 1925 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec, 1930 W. 21st Place. Tajnik: Jos. J. Kobal. 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak. Jr„ 1840 W. 22nd Place. Zapisnikar: Anna ZokaL 2050 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja. OFM., 1852 W. 22nd Place Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Karolina Pichman. 2326 Se. Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 1940 W. 21st Place. Porotni odbor: Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place — Leo Mladic. 1919 W. 22nd Place — Pauline Oxboll. 2029 W. Cermak Rd. — Anna Zorko. 1654 W. 21st Place. Družbena zdravnika: Dr. Joe. E. Ursich, 1901 W. Cermak Road in Dr. F. Grill. 1858 W. Cermak Road. Vratar: Frank Roblek. 1,833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Axnerikanski Slovenec". Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani gv. Štefana, na 22nd Place in Wolcott Ave. Družbrspfgjema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je prost Pri Družbi se lahko zavaru- Ijete proti bolezni in smrti za samo en dolar mesečnine. To Je izvan-redna ugodnost za vsakega katoliškega Slovenca v ChicagL Rojaki, pristopajte v to domačo Družbo. Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na Družbenega tajnika ali pa predsednika.