CKSu
v/and
/-'Justice..*
riška Domovina
IUERIC-/IM-HOMF
AMCRICAN IK SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 9, 1947
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
LETO XLH-VOL. XUX

Razne najnovejše svetovne vesti V OHIO IN
PARIZ — V Franciji je izbruhnila splošna stavka železni- RFI|I| A IP Dll carjev. Vlada je postavila v službe vse buse, kolikor jih je mogla I CIlIlMe JC DIL dobiti in vse zasebne avtomobile. Tudi letala bodo vpregli v via-dno službo, železničarji zahtevajo višje plače, a premier socialist T||DM n lin Ramadier tega ne dovoli v geslu: nižje cene, ne višje mezde. I ■ VI»l™#lilrV
* *	* ! ____________________________________
DETROIT — Unija Fordovih delavcev naznanja, da so de- Vihar in DODlave do lav« z ogromno večino odglasovali, da gredo na stavko, če ne do-| J.z.i: bijo zahtevanih pogojev za višjo mezdo in druge ugodnosti. Med' -unijo CIO in Ford Motor Co. se pogajanja še vedno vršijo. Ford VeC c*oveg*ah žrtev upoaluje 130,000 delavcev.	y 30b0to popoldne je zadel
severnovzhodni del države Ohio in zapadni del sosedne Pennsylvanije tornado. Zače-j tek tornada je bil pri Ravenni, j Ohio, od tam je divjal ob War-
---- ------ drugega zvona,' renu in se pognal preko meje
Jasno, da se potem ustvarja ne-' v sosedno Pennsylvanijo, zadel razpoloženje proti Ameriki. ob Sharon in segel še dlje.
Na ta način se goji sovraštvo I Pet oseb je znanih, da so bi-. proti zapadnim velesilami. Tudi ]e žrtve tornada, dočim gre' govor ministra Djilas na četi- škoda na posestvih v tisočake, nju 15. aprila so ljudje razumelil y Trumbull okraju so tri kot napoved da pride do vojske osebe mrtve in najmanj 40 jih pr.° aplta l^čm m imperiali- je bilo ranjenih, katere so pri-
braznihnaselbin |JM0R DVEH "°*1 HOMU
Ely, Minn. — Pri šolskih vo-
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Treta)
PROTI AMERIKI. — Jugo-t nikdar slišati slovanski titovci porabijo vsako' priložnost, da udarjajo proti Ameriki in Amerikancem. Tisto sovraštvo, s katerim je dal Tito pobiti ameriške letalce lansko poletje, se kar naprej ponavlja.
Tako dobivajo komunistični govorniki navodila, da na mitingih razlagajo potrebo boja proti za-; padnim kapitalističnim državam, posebno proti Ameriki. Ko pripovedujejo, da mora komunizem zajeti ves svet, vselej govore, da je največja ovira njihove komunistične vere ravno Amerika.
Pri tem vedno govore, kot da v Ameriki kapitalisti strašno zatirajo delavstvo in da bo prišlo kmalu do revolucije. Tudi to pripovedujejo ljudskim masam,
. da ameriški kapitalisti pripravljajo na vojsko in da se mora \torej tudi Jugoslavija oborože-ati proti Ameriki.
BOLNICI
litvah, ki so se vršile 20. maja, QTPQJl	U
sta bila izvoljena, dva tu v ^	W
Ely rojena Slovenca za šolske ga direktorja. Anten Grahek ml. je bil ponovno izve ljen in pa zobozdravnik Ru- d l •• • ii -n dolf Kalan. -V cerkvi sv. An- B°™*n,<:a V MaUlllon, tona sta bila poročena Joseph '"'™° I® zdaj pod var Flek in Miss Katherine Jerich »tv01« policije iz 56 Lawrence St. ženin je' Ma8sin 0. _ y mestni sin Josipa Flek iz naselbine bolnišnici v tem mestu se je Chandler.
stični Ameriki. Le tako more zmagati na svetu komunizem ali kot komunisti varljivo govore “ljudska oblast.”
peljali v bolnišnico v Youngstown in v Warren. V Sharon, Pa. sta bili, ubiti dve osebi, ko je vihar porušil neko garažo. Neko osebo blizu Sharon je za-
VSEGA JE KRIVA AMERI...............—	JC
KA. — Titov režim je pripeljal dela kap ob pogledu na vihar, državo na rob prepada, v lakoto j Policija, ognjegasci in. Rdeči in revščino. In kdo je tega kriv? križ so priskočili na pomoč iz obeh držav.
- -	. .	Vihar je pustil za seboj raz-
stankih. Isto misel je povedal dejanje v 5 milj širokem pasu. tudi Kidrič, ki je bil v gori ime- Ravenna je bila prva zadeta novanem govoru ves divji na po viharju ob 1:30 v soboto po-Ameriko, ker je nehala s po-j poldne. V okolici Mercer, Pa.
Po komunistično spet Amerika. Tako pripovedujejo na vseh se-
,	— v- --------- - r-
močjo UNRRA vzdrževati ban- se je vihar izčrpal.
krotni1
je Kidrič gnani skupščini 1. aprila trdil, Amerika iz Nemčije in Av-fetrije skrivoma jemlje zase re-/paracije in ne pusti, da bi jo
še pa Je rožnato, kar je v'zve-j ^aIneta^ vl”^ar
zi s Sovjetsko unijo. To so po- Po imenih je videti, da so tu-sebno proslavljali 11. aprila, ko di Jugoslovani med ranjenimi, so obhajali drugo obletnico, od-J Tako so pripeljali v bolnišnico
kar sta Tito in Molotov podpisa-
Sharon Valterja Vlaskovi-Johna Fabiča in Mike
drugi pri tem kontrolirali. Na la prijateljsko pogodbo. Ta po-: cha, drugi strani pa da dela krivico godba se proslavlja kot nekak Marenchina. drugim zaveznikom. Komuni-1 temelj Jugoslavije. Po tej po- V Sharon, Pa. je poškodova-stični listi so prinesli obenem s; godbi je Jugoslavija pošiljala v nih najmanj 100 hiš in škode tem poročilo, da je Amerika od-J Sovjetijo toliko, da sedaj sama je za sto tisoče dolarjev. Ponesla iz Nemčije 10 bilijonov; strada. Dobila pa je nazaj sa-J hištvo, ledenice in drugo leži dolarjev. Take neumnosti mora-J mo ruske uradnike in oficirje, vse križem po cestah.
jo poslušati ljudje, ki ne smejo
(Dalje na 3. »trapi)
Sovjeti ne dajo od sebe dokazov o zaroti na Ogrskem
Dokaze zahtevata Anglija in Amerika, toda ruski general jih ne da
London. — Anglija in Amerika sta uradno zahtevali od ruske okupacijske oblasti dokumente, ki pričajo krivdo pregnanega premierja Nagya, ki je bil obtožen zarote proti ruski armadi. Na njegovo mesto je bil postavljen komunistični privrženec.
Ruski genčral Viridov je odgovoril, da zahtevani dokumenti niso ha razpolago, ker da so v posesti ogrske vlade.
Predsednik Zed. držav je označil ta komunistični trik na Ogrskem kot nekaj škandaloznega in neverjetnega.
Zavezniška kontrolna komisija na Ogrskem ima glasom sporazuma med zavezniki vso pravico pregledati vsak dokument, ki se ji zdi važen. Komisija, v kateri je zastopana tudi Rusija še ni šla na delo.
Romunske in albanske misije so dospele na posvete v Belgrad
London. — Vladni zastopniki Jugoslavije, Romunije in Albanije so se zbrali v Belgradu na posvetovanja, da se ustanovi, kakor se zatrjuje, sovjetski blok na Balkanu proti Trumanovi doktrini.
Uradno nazivlje jugoslovansko časopisje ta sestanek kot “prijateljski obisk.” Jugoslovansko časopisje tudi hiti zatrjevati, da ni ničesar znanega o kakem obisku Molotova in Višinskega iz Moskve, kakor se je zadnji teden poročalo, da prideta v Belgrad.
Iz Romunije je dospel premier Peter Groza s štirimi vladnimi uradniki, iz Albanije pa trije ministri.
Romunski diktator ob-
•v v	f
uce sosede
Bucharest. — Peter Groza, romunski komunistični oblastnik, bo obiskaUa teden s svojim zunanjim ministrom Belgrad in Sofijo.
Ogrska vlada kliče poslanike domov
Budimpešta. — Nova komunistična vlada na Ogrskem je ukazala priti domov na posvete vsemi svojim diplomatom. Tudi iz Washingtona mora iti Aladar Szegedy-Maszak. -------------o-----
Predsednik Truman obišče sosedno Kanado
Washington. — Predsednik Truman se bo odpeljal v ponde-Ijek V Kanado, kjer bo ostal tri dni. V tem času bo govoril pred kanadskim parlamentom.
Vremenske postaje poročajo, da je bil tornado v podobi temnega oblaka z obliko lijaka, ki ga je gonila sapa 60 milj na uro. Z viharjem je padala tudi toča, po 2 palca debela. Predno je kraje zadel tornado, se je stemnilo, da je bilo kot ponoči.
Tema in votlo grmenje, ki so ga ljudje slišali pred viharjem, je bilo v svarilo, da so zbežali v kleti. To jih je mnoge rešilo smrti ali poškodb.
Istočasno je zadel precej občuten vihar in naliv Pittsburgh. Na 11 let starega Mike Klim je padla pretrgana električna žica, ko je igral žogo in ga na mestu ubila.
Nad Willoughby,' Ohio, se je utrgal oblak in' voda je razds-la en blok ceste št. 20 vzhodno od mesta. Voda je drla s tako silo, da je porušila zidno ograjo in jo vrgla; v dolino pod cesto.
Nevihta je zadela tudi okolico Akrona in napravila mnogo škode. Skoro vse ceste v Summit okraju so bile pod vodo.
* * »
Velike povodnji in viharje naznanjajo skoro z vseh krajev dežele. Več kot 14 je bilo smrtnih žrtev in nad 16,000 ljudi je brez strehe po vsej deželi. Reke so prestopile bregove v državah: Iowa, Missouri, Illinois, Ohio, Indiana, Nebraska in Kansas. O občutnih tornadih poročajo iz Illinois, Colorado, Oklahoma in Missouri.
Bolgarija je prHela s čistko takih, ki so proti komunistom
Dolžijo jih, da so se zarotili proti vladi, kot je bilo na Ogrskem
London. — Čistka oseb, ki so proti komunistom, je zdaj na vrsti v Bolgariji. Bolgarska komunistična vladi, kateri načeljuje v Moskvi izšolani ministrski predsednik Dimitrov, je zaprla svojega največjega kritika, Nikolaja Petkova. Obdolžen je istega “zločina,” kot je bil na Ogrskem premier Nagy: zarote proti vladi.
Diplomatski viri so mnenja, da je to prvi korak bolgarske vlade v kampanji, da se iznebi vseh svojih

mado iz Bolgarije. Tisto je
bil slučaj tudi na Ogrskem.
S tem, da je ukazal Dimitrov zapreti Petkova, so se komunisti iznebili vsake močne opozicije v parlamentu. Petkov je bil aretiran potem, ko je vodil 6 ur opozicijsko debato v parlamentu, kjer imajo sicer komunisti večino. Njegova stranka, Narodna agrarna zveza, je edina večja nasprotnica komunistov.
Kot povsod drugod so tudi na Bolgarskem pokazali, da kjer ne morejo ugnati nasprotnikov v pošteni debati, jih enostavno vtaknejo v luknjo. Take so ljudske vlade v sovjetskih državah.
Petkov je bil odprt nasprotnik komunistov vse od konca vojne. Pred volitvami 1945 je urgiral zaveznike, naj nadzorujejo volitve v Bolgariji.
V narodni skupščini, kjer je 366 mandatov, jfh imajo komunisti 279, Petkova stranka 90, socialisti 9. In arodna skupščina je bila, ki je ukazala aretacijo poslanca Petka.
pripetil v petek večer nezaslišan zločin, ko se je neznan zločinec priplazil v sobo, kjer sta 'spala dva dojenčka in ju ubil. En otrok je bila deklica, 10 tednov stara Diana Brand, druga pa 9 tednov Rose Mary Morton.
Po poškodbah na glavah obeh žrtev sodnijo zdravniki, da ju je zločinec pograbil za noge in z glavicama tolkel ob steno ali pa ob tla.
Bolničarka je otroka nakrmila ob 6 zvečer in ju videla še ob 7:35. Takrat sta oba otroka mirno spala v svojih posteljah. Deset minut kasneje ju je pa našla bolničarka Silleck na tleh v zadnjih zdihljajih. Nagla zdravniška pomoč ni mogla ničesar napraviti, otroka sta kmalu zatem umrla.
Policija se na vso moč trudi, da bi našla zločinca. Vse
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Lillian Klaniar
Po šestmesečni bolezni je umrla v Cleveland Clinic bolnišnici Lillian Klančar, stara 15 let iz 1072 E. 67 St. Rojena Vesela vest je bila v Clevelandu in je bila V nedeljo so prinesle rojenice učenka Notre Dame šole, prej' družini Mr. in Mrs. Louis B. je pa hodila v šolo sv. Vida. Speroff zalo deklico,, ki je tehta-Bila je članica društva Danica la ob rojstvu 9 funtov in 2 unči. št. 11 SDZ, Kristusa Kralja št.’ Materino dekliško ime je bilo 226 KSKJ, sv. Janeza Krstni- Mary Adamič, hči John Adami-ka št. 37 ABZ in podružnice št, I <^a iz 1085 E. 66. St., ki je postal 25 SŽZ.	| s tem že devetič stari ata. Dru-
Tukaj zapušča žalujoče žina Speroff stanuje na 1049 E. starše Anton in Justine rojJ71'St- čestitke!
Vidmar, brata Antona Jr., te-!,	..	...
te Frances Klun in Sophie	.
rek, bratranca Alberta KlunJ “V" T' a , T? sestrično Frances Bennett, sta!'•*	?
Z UJEŠ1 ^ dT M8- o" ^veZda ItaKalre3a
K.anfar, 3 utrite in eno teto. | ,££	" Slf.S
Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Mary Zivonovich
prav lepe pozdrave vsem sorodnikom in prijateljem.
Pozdravi iz Indiane—
Joe Krajic in družina naročajo vsem znancem in prijate-
■irasss sve kse-mk
ss* t *—* h*. <- z strvar* ^
Euclid bo imel zlet_
V sredo bo v Euclid Beach
kliško ime je bilo Sajatovič. Zapušča moža Elija in tri otroke:
Nick, Mrs. Ann Teras in Angela Harvan ter vnuke. Pogreb park zlet vse euclidske našel*-60 jutri pop. ob 1 iz Grdinovega bine. Preskrbljeno bo za raz-pogr nega zavoda v cerkev sv. n0 skupno zabavo in dajali bo-Save in na ruske pokopališče. [do tudi dariiai dar
Pozor, naročniki v Metu, Ul.
Jolietski poštni urad nas obvešča, da je nekdo tam plačal 37 na naslov Ameriške Domovine, da je pa pozabil zapisati na Money Order svoje ime in naslov, kakor je to potrebno na novih poštnih nakaznicah. Denar je gotovo za naročnino na Ameriško Domovino. Toda ker pošta ne ve, kdo ga je poslal, ima| denar še vedno na rokah. številka poštnega režita je 5,438,303 za vsoto $7.
Ker je ta denar odposlal gotovo eden naših naročnikov, ga pošta v Jolietu tem potom naproša, naj se zglasi tam ter napiše na nakaznico svoje ime in naslov, nakar nam bo pošta denar odposlala.
so je mogel zločinec pri-, ...	-	•	.
plaziti v bolnišnico in v sobo Is. nu0^, na 712 E. 92. St, Bilje otrok, na da bi ga kdo opazil, star 63 let in doma iz 3eIa Des-
ko so vendar bolničarke neprestano tam okrog.
V sobi sta bila samo omenjena dva otroka. Je bila pa tam še ena prazna otroška postelja n na odejah se pozna, da je zločinec tudi tam iskal žrtev, ker so bile odeje odgmjene.
Zapadne zaveznike skrbi, če bodo Sovjeti napravi z Avstrijo kot z Ogrsko
Dunaj.—Visok vladni uradnik je povedal, da je vodja avstrijskih komunistov zahteval, naj se ustanovi v Avstriji nova vlada pod vodstvom komunistov. Ta vlada naj bi uradovala štiri leta brez parlamenta. Ako^se to zgodi, bo Rusija dala Avstriji vso podporo.
V nasprotnem slučaju, je zagrozil komunist, pa ne bo Rusija nikoli podpisala mirovne pogodbe za Avstrijo in tudi drugače bo pokazala Avstriji svojo moč, če bo ta še naprej ubogala zapadne zaveznike.
Zapadni diplomati so izrazili skrb, da bi Rusija isto izvedla v Avstriji kot je na Ogrskem, kjer je s silo postavila komuniste na vlado.
gotina v Jugoslaviji. Poprej je živel v Ambridge, Pa. in je pripadal k tamkajšnjemu društvu št. 304 HBZ. Pogreb bo v sredo pop. ob 2 iz Grdinovega pogrebnega zavoda. -
Julio Cook
Julia Cook, stara 31 let in njen mož Clyde sta bila ločena. V nedeljo zjutraj je prišel mož v njeno stanovanje na 1547, E. 30. St, kjer je ona živela pri starših. Med njima se je vnel prepir, tekom katerega je mož potegnil samokres ter ustrelil njo in sebe. žena zapušča starše in brata. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen.
Mike Hrovat
V soboto zvečer ob 11. je na-gloma umrl Mike Hrovat, samski, star 26 let. Stanoval je na 3614 E. 82. St. Tukaj zapušča brata Franka in Benedikta, po pol brata Antona Fakolt, sestro Frances, v Pa. po pol sestro Rose Fredray; dalje zapušča staro mater Frances Bokar, pri kateri je živel ter strica Johna. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 7:45 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda, y cerkev sv. Lovrenca ob 8 in i|r Kalvarijo.
BRAT. DAJ SKATU. SPOMNI SE BEGUNCEV g KAKIM ______noLARjni
AMERIŠKI VETERAN JE SEL NAZAJ NA NEMŠKO, DA POIŠČE NACUA-UBUALCA
Giebelstadt, Nemčija,—Biv-
ši štabni narednik Howard Rees iz Bronxville, N. Y, se je vrnil na Nemško, da se maščuje za smrt svojega prijatelja. Zdaj išče nacija, ki je bil za stražnika v ujetniškem taborišču v Avstriji in ki je pred njegovimi očmi brez vsakega vzroka ustrelil nekega ameriškega 'ujetega vojaka.
Rees je služil kot letalec pri B-17 bombnikih in je bil iz-Uprava Amer. Domovine, streljen nad Avstrijo leta
1943. Potem je prebil v ujetništvu 18 mesecev.
Bivši narednik pravi, da bo tistega nacija, ki je ustrelil njegovega prijatelja, takoj spoznal, čim ga vidi. Zatrjuje tudi, da če ga enkrat dobi v roke, da mu ne bo več ušel. Izročil ga bo zavezniški komisiji za sodbo. Ako se nacij le ni udrl v zemljo, pravi ameriški narednik, ga bo našel in ta-
dne do 8 zvečer bo na vogalu Union Ave. in 93. cesta potovalna zdravstvena klinika, ki bo dala vsakemu zastonj X-ray preiskavo. Kdor ima le čas, naj se podvrže tej preiskavi, ki mu bo pokazala, če so pljuča zdrava, ali ima tam kak kal bolezni. Vse to daje brezplačno ljudem Anti-tuberkulozna liga.
K molitvi—
članice podružnice št. 25 S. Ž. Z. naj pridejo nocoj ob 7:30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno sestro Lillian Klančar.
SKORO VSI HRVAŠKI VLADNI URADNIKI OBSOJENI V SMRT
Belgrad. — Najvišje hrvaško sodišče je obsodilo v smrt Slavkota Kvaternika in skoro vse kabinetne uradnike, ki so bili na vladi s kvizlingom Paveličem pod nemško okupacijo.
Obravnava proti njim je trajala 11 dni. Vsi so priznali tekom obravnave, da so sodelovali z Nemci in Italijani, hoteč ustvariti neodvisno hrvaško državo.
SEVE, ZDAJ JE BIL SAM SVOJ ODVETNIK, ZATO JE DOBIL
St. Louis. — Arthur Morris iz New Yorka je bil obtožen tatvine. Pred poroto se je tako dobro zagovarjal, da ga je oprostila. Ni hotel imeti nobenega odvetnika, da bi ga zagovarjal. Njegove prepričevalne besede so dokazale poroti, da je nedolžen.
Ampak sedeti pa bo moral štiri leta zaradi neke druge tatvine, ki jo je izvršil prej, katere kazni še ni odsedel. Takrat je bil spoznan krivim, arni-
ko maščeval smrt svojega pri- pak takrat je imel odvetnika, jatelja.	da ga je zagovarjal.

"-‘▼p
©IH Ameriška Domovina
—JI l™ I	J'lianigiLiiiilj  —’
ssar-
(JAMB8 DEBEVEC. Editor)
IU7 St. Ctalr An.	ntriwiin MR	®"'Uni *■ oht0
_________dully <xoept grturtw», Bund«« ml Holldan___________________
NAROČNINA:
Z» Ameriko na leto $1.00; za Cleveland In Kanado po pofitl za eno leto $8 00.
Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta $4.60.
Za Ameriko Oetrt lata $$60; za Cleveland ln f»n»A> po poiti četrt lete $2.76.
Za Olveeland ln okolico po raznataldh; celo Sto «60. pol leta $460. Oetrt leta $$60. Poaamesn* številk* stena 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES:
United Stat« $1.00 per year; Cleveland and
Canada by mall $8.00 per jeer.
u. a $4.00 lor 0 monthe. Cleveland and Oa-
^SXImon^&dandC-
^"^lyTaS’.r r.00 P« jeer. $4.00 lor 0 months. $2A0 lor 8 months, gfaffin copies 6 cents each.
ustvariti propagando proti Ameriki, takemu se m* ^	JBfS m
!tP P. „*« m»»j. J. p*b,fc»«U njnlkMnUt ■«*
no prava.	„	mM,da vendar nisi prišel v
Odpri srce, odpri roke...
Entered aa zeocod-da* mattar January Oto 1900. at the Poet Olfloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
112 Mon., June i), 1947
Pišejo, pišejo, pišejo. . .
Zadnji^ enkrat sem zapisal, da dobim na vpogled mnogo pisem, ki jih tukajšnji ljudje dobivate od rojakov v stari domovini in v begunstvu. Oni dan sem napravil izčrpke iz teh pisem, ki poročajo — well, saj ste čitali.
Danes bom prepisal nekaj izrazov HVALEŽNOSTI za prejeto materialno podporo. Saj me ne boste vprašali, komu so bila pisma poslana in kdo jih je pisal. Nazadnje to nima toliko pomena, saj imate mnogi prav taka pisma od svojih. Morda še bolj ganljiva. In to od beguncev in onih doma. Prepisujem ta pisma zato, da morda še kdo uvidi, kako potrebno je pomagati in kako LAHKO je pomagati za tistega, kdor ima DOBRO VOLJO. . .
made. Gl keti. Tor ninge mo I	avtomobi
-----
I	na vsak r
vsak fizii
h pisma št. 1; “Pravite, da ste nam poslali nekaj ‘starih cunj.’ O, da bi jih imeli še več! Ravno iz ‘starih cunj’ se da marsikaj narediti. Meni je žena naredila sviter (sweater) iz treh starih, ki so bili menda že na vseh frontah, take luknje so imeli. Koščke volne sva vezala en mesec, da je nastala dolga štrena. Morda je v volni čez deset tisoč vozlov, videt pa ni nobenega. Moj ‘novi’ sviter ima zdaj celo dva jelena na prsih za okrasek. Ako bi hotel kupiti novo volno, bi moral plačati vsaj tisoč
Glede splošne treninge
Komisija 9 mož, katero je predsednik Truman izbral in ki je bila šest mesecev na delu, je oni dan prišla na dan s priporočilom, da je potrebna v Ameriki splošna vojaška treninga moške mladine.
O tem važnem vprašanju se že dajemo v Ameriki vse od zadnje vojne in še danes si nismo prav na čistem, če je splošna treninga potrebna, ali ni. Po mnenju tega časopisa nismo do danes slišali še nobenega pravega dokaza niti za niti proti.
Tisti, ki so za, so močno za. Tisti, ki so proti, so pa tudi močno proti. Noben pa ne prinese pravega dokaza za svoje stališče, ki bi res držal. Dozdaj smo slišali večinoma samo besede drug proti drugemu med dvema ekstrimoma.
Tisti, ki so za treningo, pravijo, da živimo v nevarni dobi in dežela potrebuje protekcije. To je že res. Po njih sodbi je splošna treninga moške mladine v vojaški vedi edina rešitev. Mi mislimo, da to niso dovolj konkretni dokazi za njih trditev. Splošna vojaška treninga ne bo še rešila vprašanja varnosti naše dežele, zlasti ne v sedanji dobi mo-dernega vojskovanja. Danes že lahko rečemo, da v prihodnji vojni ne bo potreba niti bojnih ladij, niti tankov, niti ar-made. Glavno, če ne edino vlogo bodo igrala letala in pa raketi. Torej nf potreba, bi mislili mi, za prihodnje vojne treninge mornarice, niti treninge moštva za tanke in oklepne avtomobile, niti za topove, še manj pa vaje v streljanju z
oliBvF tr#v?a potrebuj
na vsak način splošno vojaško treningo naše mladine, da bi vsak fizično zmožen mlad fant prebil v vojaškem taborišču
vse od 6 do 18 mesecev.	.
Na drugi strani se pa tudi z onimi povsem ne strinjamo ki pravijo, da splošna treninga ni potrebna, ker da bi to izročilo deželo v roke militarizmu, ko bi civilist ze ne imel nobene pravice in veljave. Boje se, da bi postala naša dežela to, kar je bila Nemčija pod pruskim militarizmom. Ne nm kilogram 9adja. Letni povedo, kaj naj storimo, da bomo nudili deželi zadostno va - bol.g hvala Bogu jn Tebii nost v slučaju napada. Ako obmetujejo one, ki* so za tre ,,Q t prnsim Te na. da ningo, z junkerji, še ni dovolj, kakor ni dovolj, če jim ti mečejo nazaj — pacifisti.	. .	.	... .
Na vsak način je treba nekaj pozitivnega ukreniti m urediti da se bomo čutili varne v tej deželi, kadar bodo m če bodo začeli leteti k nam čez severni tečaj raketi v raznih oblikah. Splošna vojaška treninga ni pravilna rešitev. Križem rok pa tudi ne smemo držati. Naši voditelji morajo nekaj dobrega zamisliti in prinesti pred narod. Utrdbe, bojne ladje topovi, puške, strojnice, ročne granate — to je ze it mode. Naročaj atomskih bomb zadostuje, da se uniči vsakega sovražnika. Vprašanje bo samo, kdo vse jih bo imel v pravem trenutku in kdo jih bo prvi vrgel in ž njimi dobro zAcld
V tem je, po našem mnenju, vsa “univerzalna” treninga.
vseh, ki jo mi čutimo v srcih, žal, da še ni nikjer takega besednjaka, ki bi v njem našel primerne izraze. Zato Vas prosimo, sprejmite kot izraz hvaležnosti kar naš domače - krščanski Boglonaj! Kot našega do-brotnikain tedaj.tudi prijatelja Vas povabim na obisk k naši družini. Vstopite v našo 4 me-' tre dolgo in 8 metre široko sobico. V njej opazite dve postelji iz neobdelanih deak in prav take štalaže, mizico in nekaj stolov.’ Vse smo si sami napravili.
Vsa soba je polna. Ob mizici sedi oče in oblikuje iz pločevinastih škatelj razne koristne reči, tudi jedilno posodo. Na skromni postelji sedi žena, mati pol tucata otrok, ter para in krpa in preoblikuje skromno obleko. __ V kotu sedi najmlajši sin, ki je pokonci, ostal z nama, in pridno študira. "
Pa pride pošta. Paket iz Amerike! Paket od človeka, ki ima Bog ve Jtoliko težav, da spravi darilo skupaj.’. ,.”
pruflll vcu, U U«*jv yv\A UV«|-----MU	*“"•**'■	—
menda vendar nisi prišel v be- nr na dan. Koliko je to, si bo-gunstvo iskat komodnosti. Zato prosim dobre rojake v Ameriki,
pošljite, če je le kaka možnost.”
i J J
Iz JH81HO/ St. 4.' ' če bi Vas ne ulil 11U nm im.. i,v«v.jujv,» imele v Ameriki, plemenita go- aj yas prav vljudno prositi, da
___	i.«: u; vinAnlo? -SUfelnh tu* _____ ____________a.: x____/1«
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, ne zamerite ji! Ce pa hočete osebno komu posla-h pisma it. 9: "Vsi skupaj ti PAKET- morda po CARE,
mo in podpisujemo sklenjeno pogodbo. ...”
)» ‘
nimamo drugega dohodka, ra-zun kar sin zasluži, namreč 20
ste razložili, če Vam povem, da škatli j ica globina stane 70 lir. Že iz tega vidite, da smo siromaki, ki nam vsak dar o-gromno koristi. Dovoljujem
spa, kaj bi počele? Sploh ne moremo najti besed, da bi ocenile plemenitost naših Amerikan-cev! Kako pravilno presojate naš položaj in kako iskreno čustvujete z nami! Vašo sliko smo dejale tik pred kip sv. Te rezike, da nikoli ne pozabimo moliti za Vas. Nepopisna je naša hvaležnost. Povejte vsem svojim znankam in Iznancem, ki se spominjajo svojih potrebnih ira tej strani ogromjnega morja, da opravljajo večje dobro delo kot sami morejo le slutiti.
Iz pisma št. 7: “Nikdar nisem bil materialist pa pomanjkanje me je privedlo do spoznanja, da prazna vreča ne stoji
r_____ Moja ‘vreča’ je bila
že tako izpraznjena, da so mi Znanci večkrat dejali, da sem bolan. Res sem, imel bolezen, ki se ji pomanjkanje pravi — dasi sem drugače, hvala Bogu, popolnoma zdrav. Oslabljen Iz pisma it. i: “Bojim se, da sem samo. Lahko si predstav-bodo besede, s katerimi bi se ]jate naše razpoloženje in pa rad zahvalil v imenu svojih ot-| čut hvaležnosti, ko sta prišla rok, preslabotne, da bi mogle CARE paketa, naročena, po. . .
kar je najbolj preprosto, pa ne veste imen in naslovov potrebnih, obrnite se na Ameriško Domovino in vam, bo z veseljem poslala ime in naslov. To vam garantira — ZAPLOT.
nam skošate najti še novih dobrotnikov. Ker nas je upanje, da bomo doživeli skorajšnjo vrnitev v drago domovino, do konca prevaralo, bomo menda odpeljani to leto v stalno emigracijo, morda v južno Afriko, južno Ameriko — kamorkkoli. Zelo bi seveda bili srečni, če bi se dalo priti v Severno Ameriko.... Skrbi nas bodočnost, pa jo skušamo vdano prepustiti Previdnosti božji.
sporočiti resnično hvaležnost, ki jo občuti moja družina do svojega dobrotnika v Ameriki. — Sprejmi našo najiskrenejšo zahvalo, poivrne naj Ti pa On, ki edini zna prav vračevati. . . Izčrpani Vsled borb in preganjanja in lakote med vojno, smo
io, bi moral plačati vsaj tisoč nja in iukuu; nwu vujuv, °"-Kje zmore to moja družina? vpili po odrešenju in osvobojeni. _______i.: ;—^ n in Dočakali smo nove stra-
Povejte ljudem, ki imajo odveč] nju ... Dočakali
proč! Jaz bi bil prav zadovoljen
z njimi in mnogi mnogi drugi z
menoj.”
♦ • »
h pisma št. 2: "Vaša pomoč prihaja o pravem času. Lansko leto, ko je bila žena mesece v bolnišnici, nisem mogel kupiti niti kilogram sadja. Letos bo >ala Bogu in Tebi, predraga ! Prosim Te pa, da ničesar v tem pismu ne vzameš za pritožbo čez kogarkoli. Preveč vem, da Bog vsakega človeka tehta in meri, zato nikogar ne obtožujem. Bog bo presodil in uredil, čemu bi se mi ljudje vti-'kali v
io nove 3tra-išote-
mo! W tema se le počasi krčf
in dani, mi ,pa čakamo kakor divje zveri v kletkah, da bomo lahko nekoč zapet planili ven v življenje.
ravno za veliko noč! Dasi sem bil odnekdaj hud nasprotnik dolgov, sem zdaj srečen, da sem dolžnik Rev. .... Upam, da napoči dan, ko se bom, lahko spomnil v lepših okoliščinah gospoda in mu izrazil čustva hvaležnosti in zahvale.
Iz pisma št. f: “Hvala Bogu! iopet je gngelček poslal
malo tolažbe v naše borno begunsko življenje! Paket, darilo! Saj so še dobri ljudje Ta zavest nam okre-
nasv.etu!	..... -
( w	j pl telesno slabost in dvigne du-
Iz pisma, št. 5; “V dvehletih ho™° m“' da 3e Zopet lažje strašne .negotovosti so naše duše okamenele v razočaranju in temnem obupu. Sedem med begunci v Italiji jih je znorelo. . . zato prosim, 4a nam beguncem tam v Ameriki ne zamerite preveč, ako slišite od nas kako ner-
vozno in sitno besedo. Morda prihaja iz zelo zelo trpečih ust, ucmu ui.... u„ .j—.,- ki se ne znajo več krotiti. Bog njegove stvari in posle?” bodi Sodnik čez nas vse! Sam zase sem zadovoljen z magari nagim življenjem. So pa tudi otroci — Bogu hvala zanje! 0-troci zbole in imajo tudi druge bistvene potrebe, ki taborišče sploh nič ne računa z njimi. Za
Iz pisma št. 3: “Z največjo hvaležnostjo cele družine Vam sporočam, da sem prejel CARE paket, ki ste mi ga poslali. Rad bi se Vam zahvalil tako, da bi res čutili tisto hvaležnost nas
obrnemo k 'Stvarniku in prosimo ; Daj nam danes naš vsakdanji kruh! In vdano nadaljujemo: Zgodi se Tvoja volja. .. . Pomislimo, kaj bi bilo, če bi svet darov ne poznal, Mi pa porabimo darilo, kar najbolj ekonomično, da bo imelo večjo veljavo ne samo pred nami revnimi begunci, ampak tudi pred Bogonf, ki dobrotnikom zapisuje njihova dobra dela. Spletamjo duhovni šopek za našega dobrotnika. Nas je tukaj devet. Koliko sv. maš, koliko sv. obhajil, rožnih vencev, križevih potov ... bomo zanj splet-
sploh nič ne računa z njimi, aa zevin potov ... uumo «uj primer naj povem: Mati, ki grel li v venček? Tako se posvetuje-
Iz pisma št. 10: “Slišimo, da nam je južna Amerika že precej za gotovo odprta. Nekateri so že odšli in še odhajajo, slišimo, toda jako nadrobno. Govori se, da je največja ovira za izselitev za tiste, ki ne živimo v zavezniških taboriščnih upravah. Takih nas je baje skoro 2000. Rečeno je, da mjora vsak izmed nas osebno v Rim po dokumente za pot in sam nositi vse stroške za potovanje tja in nazaj. Naračunali so nam, da bi vsaka taka pot in plačevanje taks za dokumente koštala blizu 4000 lir. To je majhen denar v ameriški valuti, zelo velik pa za ljudi, ki nimajo nič. Baje se je naše predstavništvo že obrnilo po pomoč v Ameriko in pričakuje od Katoliške Lige, da nam na kak način izposluje denar za te stroške. Ce boste kaj culi o tem, nagovarjajte ljudi, naj darujejo, pa darujejo hitro! Saj nam gre v resnici za golo življenje! Ce ostanemo v Italiji po podpisu mirovnih pogodb nas lahkolta-lija izroči Titu. To bi se reklo iti v strašno ječo in morda v smrt. ...”
* * *
Dovolj! Nič novega nisem povedal iz teh pisem takim med vami, ki ste imeli že dose-daj odprto srce in odprte roke. Sami imate takih' in podobnih pisem na kupe. Nisem radi vas tega napisal, hočem reči: prepisal. Morda bo pa le tudi kak tak te reči bral, ki jih doslej še ne ve. Kaka taka, ki doslej še ni imela ne časa ne volje, da bi stopila z nesrečnimi rojaki v oseben stikr In se morda zgodi, da se bodo tudi takim odprla srca, odprle roke. ..
Ko apelira na vas "odbor stoterih,” ne odpodite njegovih agentov! Ko se Obrača na vas
Na božjo pot '
Cleveland (Newburgh), O. — Dasi je deževalo skoro vso pomlad kar naprej, se je sedaj vendar enkrat malo zjasnilo in je posijalo toplo sonce. Vse si je že zaželelo lepega vremena, ki tako vabi v prosto naravo. Zbirajo se že posamezne skupine in društva za svoje piknike in zopet drugi pa iščejo v tem času drugega veselja.
Torej doba piknikov in božjih poti je tu. Prihodnji mesec pohiti zveza Najsv. Imena v Le-mont in potem pozneje SŽZ in v avgustu Zveza Oltarnih društev. Iz tega je videti, da bodo naše slovenske Brezje tu v A-meriki letos jako poživele, medtem, ko se te slavne božje poti v stari domovini ne morejo posluževati. In videti je iz tega, da naš verni slovenski narod še vedno časti Marijo in po njej njenega Sina, Pridružite se kateri teh skupin, kajti skupna molitev, pravijo, tudi oblake predira.
Ker se je nam clevelandskim Slovencem priljubila božja pot v Carey, Ohio, kamor se nekateri naših ljudi zatekajo k Mariji že zadnjih 30 let vsako leto, se vam nudi sedaj prilika, da se skupno odpeljemo. Bus bo odpeljal v nedeljo 15. junija ob 5:00 zjutraj izpred 3558 E. 81. St. in iz Carey pa odpelje na-j zaj ob 4:00 popoldne.
Enkrat pozneje pa se bom< podali v Frank, Ohio k Matei božji, kjer še nismo bili. T< če boste pri volji za na to jo pot, se
govorili 15. junija. Kdor
nam hoče pridružiti, naj pol če MI 5369, da skupno po Mariji počastimo Srce Jezusovo, kateremu je posvečen ta mesec. Pozdravljeni vsi romarji in Marija naj vas čuva!
Mrs. Apolonia Kic.
NI MOGEL DIHATI
Zločinec je bil obsojen na vislice ln je prišlo do izvršitve. Ko mu je krvnik nataknil zanko in spodmaknil stolec, tedaj je pričel obešenec z vso silo mahati z rokami in kazati na sodnika. Ta je namignil krvniku, naj mu hitro sname zanko, ker hoče nedvomno nekaj važnega izpovedati.
Ko je bil prost, pa se je obrnil na sodnika in rekel: “Gospod, kaj vendar mislite, jaz nisem mogel dihati!”
Tajnik Marshall na pravi poti
Naš državni tajnik je ustavil takoj vse kredite Ogrski, čim so se tam komunisti polastilrvlade. To je logični odgovor Moskvi. Nespametno bi bilo še nadalje pošiljati Ogrski zastonj ameriško blago, kot bi bilo nespametno dati Rusiji kak dolar, dokler pomagamo Grčiji i:n Turški, da se ubranita komunističnega nasilja.
S tem, da je tajnik Marshall takoj ustavil vse kredite Ogrski (tisti krediti so bili itak čisto navadno darilo), je ustvaril mnenje, da zasleduje naš tajnik pozitivno tujezem-sko politiko, ki ne pušča o sebi nobenega dvoma.
Ako je-tak dogodek ključ k naši tujezemski politiki, potem to pomeni, da državni tajnik Marshall zavrača idejo, katero s takim navdušenjem razlagajo nekateri Amerikan-ci, namreč, da lahko izboljšamo ta svet, ekonomsko in politično. če damo dovolj denarnih posojil in kreditov na vse strani. Naprej in naprej se nam trobi na uš.esg od strani nekaterih naših državljanov v Ameriki, pa tudi od strani tu-jezemcev, da je vloga Zed. držav, določena od usode same,^ da dežujemo brezštevilne bilijone na vse strani sveta in da če tega ne storimo (nam prepevajo na ušesa), da ne moremo upati niti na varnpst, niti na prosperiteto. Wallace, Stas-sen in drugi nam pripovedujejo, da leži naša varnost jamo za našimi bilijoni, če jih namreč dovolj naglo trosimo vsakemu v naročje, kdor le stegne odprto roko.
Mi mislimo, da bi bilo abotno misliti, da bi si z dolarji kupili mir, vsaj ne za stalno. Morda za nekaj časa, dokler bi prišli dolarji iz Amerike. Pa kaj naj bo ameriški davkoplačevalec za vedno suženj ostalega sveta in da bo ves svet držal pokonci s svojimi dolarji? Saj smo že itak preveč dali in iz Moskve se nam je že opetovano očitalo, da hočemo zasužnjiti z dolarji ves svet in da kupujemo mir z dolarji. Dolarsko politiko nam očitajo.
Ne z do'arji ni mogoče kupiti miru, niti se ne more z dolarji spreobrniti sveta po našem vzorcu demokracije.

AL PA NE
Pred rezidenco Ulečga Franceta je bilo vse tiho, Ko smo začeli mi obiskovalci oprezvati, pri katerih vratih bi udrli v hišo, če se kmalu ne bo pokazala odkod kakšna duša, ki bi nas bogasprimila in nas povabila na kruh in sol po stari slovemdd šegi in navadi.
"Nikogar ni doma,” sem o-' menil in vprašujoče pogledal Toneta, ki nas je privlekel sem in ki ima zdaj sveto dolžnost, da uredi vse potrebno za naš slav-; nostni vhod v hišo.
“O, so, S«, doma, bo že kdo prilezel odkod. France gotovo ni daleč, ker se vedno bolj okrog doma drži- Tudi ta mlada mora biti z otroci kje okrog doma. Bomo kw potrkali, če nam ne
tih pokazal najprej mal nosek, za njim par kodrčkov las, kar se je vse skupaj nanizalo v malega angelčka, ki nas je na vso moč zvedavo ogledoval. Angelček je menda videl, da smo kot drugi ljudje, katerih se ni' treba bati. Seveda, tni smo pa na vse mile viže krivili obraze, kakor bi se tega naučili od a-gentov, ki žajfo ponujajo- Kot očetje smo vedeli, kako se je treba predstaviti malemu drobižu, da ne leti v kuhinjo in tuleč toži: “Mama, zunaj je pa! hud mož.”
“Punčka, ad so staid ata doma?” jo je s sladki« glasom nagovoril domačin Krasjč Tone. Svoj sicer globoki bas je dvigni) za dva registra višje, da je bil bolj mil slišati in da ne bi otroka splašil,
“Aha, so, pa naša mama tudi," je neustrašeno zažvrgolela mala ptička med vrati. Videl sem, da so ameriški otroci lepo vzgajani že kar od rojstva. tx bi bil tak prizor, na primer in
„„ w	... nam
nas™TdaPlSlin9kQ?<*no[pa postavim reči na Menišip to-
pa ubral v zaledje, najbrže pod posteljo in morda tulil, da so prišli pome šintarji, ki “me ojo.’ ’
Naš angelček med vrati je pa neustrašeno držal svojo strate-gično pozicijo med vrati, najbrže trdno odločena, da ne bomo prišli v hišo drugače, kot “over my dead body,” kot pravimo v Ameriki, kadar hočemo nekaj konkretnega dokazovati.
Predno smo pa mogli stopiti naprej, so se .vrata na stežaj odprla in v njih se je pokazal . . . mil obraz v okviru zlatih las.
“To je pa to mlada,” nam je naglo povedal Tone, dočim se nam je obraz v vratih dopadljivo nasmejal in iz njenih ust je lepo po naše zapelo:
“Kur naprej, kar naprej, možaki, granpa je v hiši.”
Tone me je prijel z» rokav in me vlekel k brhki gospodinji, kateri me je predstavil: "V hišo
se ne spodobi, ^da bj zajurišali drug čez drugega iz hiše in nam padli okrog vratu. Vidite, tamle izza vrat že kuka ^drobčkana glavica Francetove vnukinje.
Res se je v napol odprtih vra-
JjVOCUl - JU i uu*,	—v—	•
krat, ko sem bil jaz (ali pa ka teri drugi Memšovčkov) tokih let, bi bil, če se prav ne motim, tujcem za tako vprašanje za prvo mero in da bi se pravilno ra-
da vas imam čast poznati in sprejeti v naši hiši.”
Joj, sem si mislil, tukaj so pa prijazni ljudje; tako strašnoTe-po me je sprejela, pa ki me še nikoli ni videla in tudi ne ve, če sem dober ali slab človek. Krotko sem ji segel v roko, kakor se to spodobi za prvo srečanje. Saj vendar ne gre, da bi sp obnašal, kot bi ji hotel izpuliti roko, kako bi pa potem kuhala za družino, vas vprašam. Priznati pa moram, da sem bil nekoliko v zadregi takrat med vrati Lun-kove hiše. Nisem prav vedel, kako zahteva olika ali kaj je zapisano v knjigi o lepem vedenju, namreč, da bi se spodobilo, da bi brhko gospodinjo, ki je žena sina od mojega pravega bratranca, torej vsaj v devetem kolenu tudi z menoj v žlahti, objel in kušnil, ali naj bi ostalo sprejemanje samo pri rokovanju. Nekaj mi je reklo, naj se kar neumnega napravim (saj se ne bilo treba posebno siliti),
sem vam pripeljal žlahtovca, s razprostrem svoje dolge roke m storim atom sto sj brstranca.” i° objamem, pa kušnem, kakor
jo objamem, pa kušnem, kakor
Nato je povedal moje slavno i- je to lepa navada med žlphto. me, katerega vam tukaj ni tre- Nekaj mi je pa reklo zapik, ker fca ponavljati, s čemer si nekaj se n:č ne ve, kako bi prijazna prihranimo na besedah.	j gospodinja vzela naznanje mo-
“O, tako, bratranec našega; je dokaze o sorodstvu. Nič je
vo mero in da bi se pravilno ra- u, taso, orairaneL našega i«.	> ■■	'	•	“ -1
zumeli pokazal jezik, potem jo starega ata ste. Me zelo veseli] ne bom mikastil tukaj med vra-
ti, sem si mislil, če me če, me bo že ona na to spomnila. O, ja, potem pa ne rečem, da bi moji cenjleni spremljevalci videli sprejemanje milih gostov in sorodnikov in bi bilo tam med vrati tako cmokanje, kot bi lešnike otresal v gmajni in bi jih, če kaj vem.
Tako je ostalo pa'vse pri svojem. Ona se ni zmenila nič, jaz pa tudi ne, pa ki sva oba fajn 'človeka za pogled, bi rekel, čeprav, kakor veste, tako nerad kako lepo besedo zapišem o sebi. Ampak včasih tako pride, da ne gre drugače. Ko zdaj o vsem tem razmišljam, sem prišel do konkretnega prepričanja, da ga je ona polomila, ki ni prva stopila v ofenzivo in se vrgla vame. Saj bi morala vedeti, da z dedci ni nič, posebno s ca-gavci kot so takile steroverski uredniki, bi rekel.
Tukaj b> bila prav lahko prišla do prave veljave tista, ki smo jo včasih rekli:
Z levico je odpirala, z desnico mi objemala.
Trot si, nerodni, mi bo rekla Pepca Eisenhardtova, ki si tako lesen, da nisi za nikamor.
	

Jakob K. Heer:
Berninski kralj
	ju je pesem prizadela. Prav dobro ste razumela, kam Urhov	mi vse poveš!” je ukazoval in pred njim šel v svojo bivalni-	BEL« DOBIJO
roman s Švicarskega pogorja
Čigav j« tovoir? »e glaai Qdgovor vedno enako: Lovrenca Gruberja s Suldna v Suldentalu.”
O sinu seveda vedo samo malo — z bratom pomaga očetu pri trgovini. Eno pa vedo: da Sigismund Gruber ni bil vohun, temlveč vrl, 'hraber domobranec.
O tem kramljajo ljudje, kadar gre Cilgija zvečer s knjigo proti cerkvici Matere božje.
Od prvega dne, ko je prišla v Pontresino, ljubi Cilgija to tiho, starinsko častitljivo božjo hišo, pokopališče okoli nje, na katerem se bohotijo po grobovih trava in nageljni ter širni pollojnomirni razgled.
Pod starovično planinsko vasico šumi, napol skrita v gozdu in soteski, Berninščica in praši svojo vodno paro v zrak. Na oni strani pdtoka se vzpenjali
preueia
j: jz
s •
jo "jelke kakor boreči se junaki po strmih skalah in za njimi blestijo po večerih rožnordeče najvišji vrhovi berninskega pogorja, ogromen kelih cvetja poln lepote in luči.
Danes sicer gore niso čiste, sonce zlati oblake in zbira vodo po njihovih robovih, vrhovi so sinjkasto zadimljeni.
Cilgija sedi na klopici poleg vrat in ne daleč proč koplje stari mežnar, sivi, suhi moži-ček, nov grob za govejega hlapca, ki je bil hrom in za nobeno rabo več.
Cilgijo pa vežejo na cerkvico Saonta aria bolj mične predstave nego misel na smrt
Pod kamnitim svobodom, teh vrat z vklesano letnico 1497 sta stopila v cerkvico zaročenca, ki predeta s svojo usodo zlate ni-Adrijo in tem goratim ^nlflH.jih-praA
spomin; tu sta se zdru-
žila v zakonsko zvezo Pavel Vergerij in Katarina Dianti, ki je prišla v te gore, da bi vzela za moža prvega protestantskega župnika v Pontresini.
In ob vratih, skozi katera sta stopila kot poročni par tudi njena starša, se spomni na lastno sončno detinstvo v Tretu.
Pred duhom ji vstane vrt s temnim lovorjem), preprezajo-
čimi se vrtnicami in voščenimi kamelijami, bela hiša z verandami, ki jih bohotno obraščajo glicinije, in med drevjem te 8*-movjem vidi bela jadra sinje Adrije. Bela, zibajoča se ijadra na mjodrem polju! Ako je pa od radosti nad tem zaploskala z ročicami, je rekla mati: “Ladtovička, nekaj . je še na svetu, kar je bolj belo nego jadra, to so vefcni snegovi Enga-dina. In lepše nego Adrija blestijo jezera ob Innu."
Da, ako bi smela hoditi po gorah in dolinah! Toda stric ne mara in same ne pusti hoditi.
In zdaj prihaja še stari Gruber, da bi jo snubil za sina.
Neumnost, saj vendar ni reševala domobranca iz sovražnikovih rok, da bi se z njim moži-la! Mar ji je neki Gruberjev sin!
Tedaj zadoni v večerni pokaj cerkvice jasni klink-klink kovaškega kladiva — Paltra-muvega kladiva!
Cilgija naglo krene z roko, kakor bi hotela hipoma tudi o-na krepko prijeti za delo.
Tam spodaj na pol pota med cerkvico j n cesto, ki drži ha Berninski prelaz, stoji koča, ki jo je dobil z župnikovo pomočjo in si uredil v njej delavnico. Z lastnimi rokami je popravil razpadajočo hišo, naplejal bistri potok do njenih šten ter stesal in postavil vani majhno vodno kolo, da mu goni vigenj-ski meh.
S pravo naslado posluša Cilgija jasno petje kladiva — ne baš zato, ker ga vihti Paltram, temjveč, ker oznanja pridno, koristno delo in njegove zlatgr-
AUGUST
KOLLANDER
r Slov. Narodnem Doma,
SHS ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico,
Av*
strijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje r stari kraj.
Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi.
00 YOU GET ENOUGH
VITAMINS?
%» wart hsl aod look yaor bait
tom r» d*. » yea ora la daafc «a M» yw* to »aka *a
flfV-Q —* - — ■**
•si a package el sixty, Oos-A-Omy (brand) Multiple VUamle 'fegar1-- Takaooa coptule every 'toy far toy days. » you ace act tea died your druggie «81 reload year money, le cure to One-A-Day (brand) Multiple tteala Capiulet, the kind la dot trademark
BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XIL stoletja
spisal IVAN ZOREC
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»
Odhrknil se je, pobrenkal s struno in milo zapel dalje, da junaški vojvoda samuje s knežjo krono, a snubi kriežno, ker samijene mara več, čeprav mora za vojno brusiti meč. Knežni se ljubezen do njega
rahlja, to pa se kar tako preboleti ne da, srce mu trepeta in trepeta: “Preozke so stezice, pretemne so noči, zaman so mi solzice, velike tvoje so moči!” Stari Ostrovrhar in Zofija sta bila bleda kakor zid, tako
DROBNE VESTI K SLOVENIJE
(Dcšle preko Tiste)
(Nadaljevanja s L strani)
da drže Jugoslovane pod komando. Ker je šlo vse v Rusijo, ne more sedaj Titovina ničesar kupiti v zunanjem svetu in tako zmanjkuje najpotrebnejšega. Velik del jugoslovanske revščine izvira iz te pogodbe s Sovjetijo. Toda jugoslovanski komunizem se more držati le na ta način,, zato hvali sovjete.
JUGOSLOVANSKA MLADINA V SOVJETIJO. — Ozka povezanost Titovine s Sovjeti se kaže tudi v tem, da so poslali na Rusko mnogo komunistične mladine, da se tam vežba za vodilne vloge v “novi” Jugoslaviji. Doslej so bile poslane štiri skupine: ena v Moskvo, ena v Leningrad, ena v Harkov in ena v Stalingrad. Prvi dve skupini sta šteli po 200 fantov, drugi dve, ki imata čisto vojaški značaj, pa po 350. Rusija je tedaj nekaka najvišja šola za voditelje komunistične Jugoslavije.
Pa .pošiljajo v Rusijo tudi starejše oficirje na vojaške študije. Tako je bil na tekem študiju general Peka Dapčevič in sta sedaj generala Slavko Rodič
stojnega. Posebnost nove dohodnine bo te, da bo moral plačati davek tudi od tiste orne zemlje, ki je ne bo mogel obdelati. Komunistična propaganda, ki brani teko obdavčanje, pravi, da je dolžnost do skupnosti, da vsak kmet vse obdela. Tako hočejo prisiliti kmeta, da dela za visoke komuniste. To je nov način sužnosti. Ali bodo titovci v Ameriki še dolgo govorili o “svobodi’1 v Jugoslaviji?
IZ PISMA, ki je prišlo preko meje. Takole piše nekdo iz Titovine svojemu znancu: “Pišeš mi, da veste o naši prenovljeni domovini iz časopisov. In kaj veste? To si seveda kar predstavljam: kako nam je sedaj dobro, da imamo vsega dovolj, kako jih imamo radi, kako smo zadovoljni, da imamo svobodo itd. Jaz pa ti povem: Pred dvema
sprejela “osvoboditelje,” jih je res posula s cvetjem ia cigaretami. Ali danes bi jih najrajši s kamenjem spodili, samo prepozno je, prepozno. Na karte ne
dobijo drugega kot koruzni
atim auriBuiu ueiu m ujcguvc	k Mjhftik Aiiostolski	more nih& »pravj^LMAjemo flavte'Drert'svibnem^nmdll v žanje”'
bi želela bi PETLETNI {fife*? V ju- Kmeta bodo uničili.' Oddati je irebnjem te da je temi napi- “Lj-? Kaj praviš-?” je -US ia* en aovac ui zeie a -	----- - Woi ™	„i*w -p- m, pesemi ki K je tay prjku- Urh poskočil. “Pisar Tomaž,
ti tudi sama!
Mežnar je izkopal g|rob in posluša v jami, naslonjen na lopato, kako poje kladivo.
“Da, če bi ne bilo tistih nerodnosti iz Maduleina,” pravi stopajoč iz groba, “bi bilo z Markom Paltramom vse prav. Kar domač postaja, ljudje mu zaupajo in hvalijo njegovo delo. Vprašajte gostilničarja Pri kroni v Samadenu! Tri leta je pošiljal staro uro zdaj v eleven, nato zopet v Chur, pa ni nikoli pošteno šla. In jo da Pal-tramlu. Zdaj gre natančno ko 'sonce.”
‘Kaj pa govorijo v Madule-inu o Paltramlu?” vpraša Cilgija-
’ od-
goslovanskem parlamentu so za
proračunom sprejeli na hitro v začetku aprila tudi načrt za petletko. Po tem načrtu . hočejo dvigniti zlasti industrijo in rudarstvo. Tako se hočejo čimbolj gospodarsko osamosvojiti od tujine. Dober namen tega načrte je gotovo hvalevreden, toda za izvedbo načrte je treba poleg dobre volje_ tudi dela in denarja, Tega zadnjega Jugoslavija nima. Zato bo velik del petletnega
moral žito po sramotno nizki ceni. Pa ne samo žito. Oddajati mora vse. In mnogo tega gre iz dežele, za druge. Na sestankih tolažijo, da dobimo za to stroje! Kdaj in kakšne? Nihče'ničesar ne verjame. Mladino gonijo na tlako drugam, ko še doma ne moremo obdelati, ko manjka toliko ljudi. Pa moramo pri tem še lagati, da je vse to prostovoljno udarniško delo. Sedaj je strada-nje; za takim gospodarstvom
poslanec meri. A Urhov pevec je še pel:
“Nad vse sera' ljubil te, dušo hi zate bil dal; zdaj pa že govoto je, da drug te mi je ukral!”
Po sobani je zagrmela pohvala nepoklicnemu, a mojstrske, mu pevcu. Vsi so ga občudovali in izpraševali, odkod so mu teke lepe pesmi.
“Iz srca in duha, saj sem povedal!” se je Tomaž Sladkonja nerodno branil.
Dobro s ejim je zdelo in radi eo videli, da se je tudi med do-miačini našel pevec, ki se upa meriti s poklicnim tujim pevcem.
In Gunter grof Celjski, čigar rod ee je že dolgo pisano gledal
rodovino koroškega vojvode, mu je dejal: “Všeč si mi. Ce si boš kdaj prebiral službo, vedi, na gradu v Celju jo doboš precej 1”
Tudi gospodar je moral katero ziniti, čeprav je bil nejevoljen na drznega pevca.
“Ali te pesmi si se vendarle že učil doma?” ga je izpeljeval.
“O, če bi bil vedel, da mi jo bo peti, bi se je bil učil leto ip dan!”
“Tega ti ni treba, mojster si!” se mu je potujoči pevec priklonil. “Srečen sem, da sem te slišal, o mojster!”
A temu je postalo sitno, mučno. Slava, ki je nikoli ni iskal in ki z njo ni vedel kaj začeti, ga je bolela in skrbela. Kar nerodno mu je bilo ob domisleku, da bo gospoda po gra-
letoma, ko je Ljubljana prvič dovih govorila o njem. Urh,
prazni in plitvi mogočnež, bi mu utegnil to še zameriti.
Ko se je drugo jutro odpravil g Svibnega, se mu je pridružil tuji pervec in je šel z njim do Šmartina.
co. Tam mu je moral natanko povedati odgovor gospoda Svibenjskega. Urha so vse barve spreletele, sapa ga je dušila, svet se je podiral nanj.
“Koliko si ga izpil, preden si prišel na Svibno?” je grdo gledal pisarja, ker ni prav verjel, da je Ostrovrhar zavrnil snubitev.
“Ne kaplje ne, kakor sem se vam zarekel, čeprav mi je bilo skoraj skoprneti od žeje!” se je odločno poudaril. “iSulicar-ji naj pričajo, če svojem/u pisarju ne verjamete!”
“Ti ne bi bil ti, če bi to bilo res!”
“Kaj pa čast, ki sem se zarekel nanjo?"
Urh je razdražen iskal prave besede, kako bi z eno samo ponižal pisarja, ki se hoče nekaj repenčiti.
“Ukazali ste mi, naj se odžejam šele, ko dobom odgovor na vaše vprašanje,” ga je ta prehitel. “Pa se nisem; samo dušo sem si pridrgnil, da omedlel nisem od utrujenosti in žeje.”
“Če sem ti ukazal, zakaj se nisi?’ ’je Urh začel sitnariti, ker na(u je služabnik odgovarjal preodločno.
“Nekaj mi je reklo, da nimam še vsega odgovora,” se je mirno branil, čeprav je od jeze vse pokalo po njem.
“Kaj si to posnel iz grofovih besedi?"
“Da. Rekel je, da se je na gradu zglasil potujoč pevec. In da gospoda včasih govori z usti takih pevcev, tako veste; in da se sam poskušam v tej umetnosti, tudi.”
“Kadar si pijan!”
“Tačas sem najbolj svoj in pravi!” je skoraj nejevoljno popal. “A zdaj mj je bilo do tuje pestmi, z bistro glavo sem jo hotel slišati! V njej je bil pravi odgovor na yaše vpra-
Moški in ženske
pila Svfofenjskitn.
plana ostal za propagando kot more priti lakote, kot je-sloven-
ONEM DAY
SSSSevitaSInwwuS

“Hm, to so druge stvari,1 vrne mežnar.
“Kdo je bila njegova mati?”
“Čudna ženska. Poslušajte: deček se je najrajši igral na guardavalskih razvalinah, ki čepijo kakor gnezdo roparske ujede nad vasjo, in je vlačil tudi svoje mlajše brate tja gor, kjer nima sicer nihče kaj iskati. In nekoč so opazili nekaj groznega. Marko in njegov brat Rosij sta izvlekla iz razvalin lemez, položila nanj deško in se gugala na zidu med nebom in zemljo.”
“Mislim/, da je bilo v Enga-dinu drznih dečkov vedno dovolj,” podraži Cilgija starega, preudarno razgretega pripovedovalca.
“Da, toda sedaj mati,” nadaljuje mežnar in mahne z roko, kakor bi mu ne bilo prav, da ga kdo moti. “Sodar gi je pripravil pas da bi kaznoval dečka, kadar se vrnete z razvalin. Žena je pa plosknila z rokami in dejala: Mož, ne nori in bodi vesel, da se bo Rosij, strahopetec, šleva, naučil pri Marku nekaj poguma in srčnosti. In ni pustila da bi se dečkoma kaj zgodilo.”
“Ta mati mi je všeč,” pravi Cilgija veselo, “pripovedujte mi o njej še kaj več.”
(Dal)« prihodnjič)
so ostali taki načrti tudi na Rus-keih. Od vseh ruskih pianov je ostal ruski kmet in delavec strgan in lačen.
NOVA DAVČNA REFORMA. — V Sloveniji je izšla nova davčna reforma, ki predvsem zadeva pobiranje dohodnine. Zadene posebej kmete, ki ga dober komunist ne more videti samo-
ski rod še ni poznal.”
“RDEČI VOL NE ORJE.” — Svoje razočaranje nad režimom je kmet izrazil v pismu, kjer pravi, da rdeči vol ne orje. Izraža upanje, da ga bo mogel prodati in spet kupiti belega. Prijatelj je razumel, da je rdeči nesposobni vol rdeči titovski režim.
“In kam poj deš zdaj?” “Zdaj? Naravnost v Višnjo goro. Tudi Višenjskim bo všeč, mi je dejala grajska gospa v Trebnjem.”
“Kar je lepo, je všeč vsakomur!”
“Komaj. Sicer mi trebanjska gospa ne bi bila velela, naj se gredoč oglasim tudi v Stični in spovem menihu, da mi bo Bog odpustil pesmi, ki zmerom; res niso za vse.”
“Pa se boš spovedal?”
“Borni ko bom spoznal, da ni prav, kar počnem!”
Tomaž ISladkonja je tako zvedel, da je pesem bila tudi naročena, kjer je bila naraje-na. In prav je slutil. Grofi-
-ANO THE WORST IS VET 10 CO« —in najtajše šele pride
nja Ema je v gradu zadrževala umnega pevca in mu počasi naročala, kakovo pesem naj naredi in kam naj z nje hiti.
debelo, ko bo zvedet, odkod ute krepelca letijo pod noge!” se je pisar Tomaž muzal.
Raznotere misli so se mu dajale vso pot. Kaj bo, kaj bo? Naročeha pesem tujega pevca je povedala, zakaj se snubitev nemara ne bo posrečila, a njegova pesem, dana sicer z vso zmožnostjo in v preveliki vze-stobi do gospodarja, se je zamerila na Svibnem. in ga utegne očrniti še doma. Bolj ko se je bližal Ljubljani, bolj ga je peklo vse vkup.
“N-tj bo, kakor bo!” je naposled stresnil z glavo. ‘“Tudi v Celju se kruh peče in sodi najbrž ne donijo prazno!”
— Sonce se je nagnilo že prav močno, ko je naposled ves truden, prašan in potan priša-vral na Ljubljanski grad. Urh ga j« opazil že od daleč.
“No, brž povej, kar veš! Pa ne, da bi imel tudi pismo?” ga je prestregel, da se še preobleči ni utegnil in ne grla splakniti.
“Pisma nimam nobenega."
“Nimaš. Pojdi t menoj, da
prevažanje blaga
delo v skladišču
Dekleta za assembly in zavijanje blaga Plača od ure Največ dnevni šift
Eaton Mfg. Company
E. 65t’h St. & Central
(113)
Za zobozdravniki urad
Se vzame asistentko. Mora znati tipkati in stenografijo. 5 dni in pol v tednu. Plača. Pokličite LA 2965.	(116)
Za hišno delo
Sprejme se ženska za delni čas; lahko hišno delo. Najraje se vzame tako, ki živi v Eu-clidu. Mora biti izkušena. Pokličite IV 6041.	(114)
ženska dobi delo
Išče se ženska, stara od 40 do 50 let, za hišna opravila v Chagrin Falls, za 2 odrasli osebi. Vpraša se na 1065 E. 61. St, odzadaj, med 10 in 12 uro.
(112)
ženske dobe delo
Dobra plača od ure za čiščenje uradov v St. Clair okolici. Katera želi dobiti delo naj pokliče CH 6991 ali naj se zglasi na 1107 Bolivar Rd.	(x)
MALI OGLASI
Furnezi
Novi furnezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premen j a mo stare na olje Thermostat

nikar, grdo se igraš, če ti vinska glava sklada, kar res ni!” “In tisti pevec je potlej pel strahovitih junaštvih slavnega viteza Otona grofa Ostrovr-škega, ki je Ogre neki sekal kakor tlačan drva na’tnalu!” je Tomaž preslišal in čuvstveno skoraj po besedi pravil vsebino vse dolge pesmi.
Urh se je sprva podsmešno smehljal, potlej pa že krohotal. “Pesmi nisem slišal, a dobro jo znaš pripovedovati, klek te polomil!”
“Anti dobrega spomina sem!”
“Junaku je bila pesem močno všeč, kajne?”
‘'Mislim. In tudi pesem, ki jo je pevec potlej še pel na čast grofični, se je vsem; zdela prav lepa!”
aZničljivi smeh je Urha ob priči minil.
“Pa je tudi pel kakor slav-
Stanovanje iščejo
Tri odrasle osebe želijo dobiti stanovanje 4, 6, ali 6 sob. Nujno rabijo. Kdor ima ka j naj pokliče po 5:30 popoldne EX 2353.
-(116)
7 akrov naprodaj
V Lake okraju je naprodaj 7 akrov zemlje, krasna okolica, najvišja točka v Lake okraju, dobra zemlja, tlakana cesta. Zdaj je čas kupiti in obdelati za letos.. Nahaja se na River Road, cesta 307, Perry, Ohio. Vzhodno od bele hiše z rdečo streho na gričku, vzhodno od Turney Road. Ko si ogledate, pokličite za ceno KE 0034. (x)
“Ali bo moj gospod gleda? v grmu, lepo in sladko, da
je vse strmelo in .drhtelo!” se je Tomaž Sladkonja še bolj ogreval in topil v sladkosti pesmi, ki jo je skoraj po besedi ponavljal.
Urh je nemo strmel Vanj.
“Cvetka je grofična, sem, pogodil, kdo je njen vitez, me ni skrb,” je pisar nedolžno dostavil.
XIX.
Na višenjskem gradu se je dosti spremenilo.
Manjhalm je po 'Slovenski krajini obiskoval gradove in ob-nsfvljal prijaznosti z gospodo, ki ga že dolgo ni več kaj marala. A ko se je zdaj razve-
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od 31.00 do 310,000. Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)|
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clatr Ave. in E. S8th
Cementna dela
Izdeluj em v s a k o vrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo.
• Leo Troha
22031 Miller Ave.
Euclid, O.
Tel. IV 2494
(Mo. Thur. x)
Farma naprodaj
'V Perry Township, West of Perry Airport, je naprodaj 20 delo, da se ženi pri spoštovani akrov fine rodovitne zemlje v
jn bogati Zofiji Ostrovrški, so mu radi pozabili dosedanje nerodnosti in razuzdanosti.
Najrajši in največ je seveda hodil na Svibno.
(Dalje prihodn*jč.)
WANTED
Accordionist to play with
Trte we June 20th. Moat play/ Polkas aad Popular. Call IV. 8044.	(1M)
zelo lepem kraju. Podrobnosti izveste, če pokličete Liberty 3336.	—(*.13)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za dve sobi; pohištvo je čisto, toda nemoderno. Zglasite se na 1164 E. 61. St.	—(US)
Les naprodaj
Mere 2x4 in 4x4. Zglasite se na 1008 E. 68 St. (113)
-"Vi
! J I ; t.! j t * j - j • j ).„• t j
aheriSka domoyina, june 9,1947 ~ ~p^rT

ZAHVALA
• Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorrfdnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrla naša ljubljena soproga, dobra, skrbna mama, stara mama in sestra
Terezija Žele
' Blagopokojnica je zatisnila svoje mile oči dne 27. aprila 1947. Pogreb se je vršil dne 2. maja iz domače kapele v cerkev sv. Vida ter od tam po opravljeni slovesni maši-zadusnici na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili ob veliki vdeležbi prijateljev k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Pokojnica je bila rojena 15. oktobra 1884 leta v vasi sv. Gregor št. 5, pošta Ortenek. V Ameriko je prišla 1904 leta.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem številnim prijateljem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene soproge in mame. Ta dokaz vaše ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Našo zahvalo izrekamo sledečim: Mrs. Anna Vadnal, Mr. in Mrs. Anton Vadnal, Mr. in Mrs. Anion Fortuna, Mr. in Mrs. Frank Vadnal, Mr. in Mrs. John Vadnal, družini Jack Obed, družini Cy Obed, Mr. in Mrs. Frank Eržen in sinu, Sgi. in Mrs. M. Rovanšek, Mrs. Antonia Nadbath in sinu Rudolph, Mr. in Mrs. Frank Jordan, družini Peter Bukovnik, Mr. in Mrs. John Hrovatin in družini, Mr. in Mrs. A. Mestek, Mr. in Mrs. Joe Hlabse, Mr. in Mrs. Tom Pluth, Mrs. J. Vodnik, podr. št. 41 SŽZ, Mr. in Mrs. John Sore, Mr. in Mrs. Frank Cerkvenik in hčeri, Mrs. Rose Salamant in sinovam. Mr. in Mrs. Frank Špenko st., Mr. in Mrs. Frank Špenko ml.. Mr. John German, Mrs. Mary Adamitch in sinu, Mr. John Rosel ml., Mrs. John Poznik (Rosel), Mrs. Bill Popovič, Albina Rosel, Mr. in Mrs. Arthur Zoll, družini Abel, družini Mihelčič, Mr. in Mrs. Jos. Rupnik, Mr. in Mrs. Frank Mesojedec, Mr. in Mrs. Louis Rupnik, Mr. in Mrs. Lenny Girod, Mr. in Mrs. Jos. Winter, Mr. in Mrs. Louis Winter, Mr. in Mrs. John Winter, Mr. in Mrs. Andrew Sturm, Mr. in Mrs. Jos. Sturm, Mr. in Mrs. Adolph Somrak, Mr. in Mrs. Cyril Rovanšek in sinu, Jos. in Josephine Zorman, družini Anton Aucin, Euclid Vet's Club, Mr. in Mrs. Fr. Yanlfovic in družini, Mr. in Mrs. Andy Yankovic, -MivmM«. Anton Ziaman in družini, Mr. in Mrs. Herman Kava».fa,fajMf Mr. Martin Pokelšek. družini John Tavčar, Elsie Erdtlac ml.. Mr. in MH. Frank Pavlovich in družini, Cleveland Casket Co., Mr. Frank Cerne in družini, dr. J. Dirion-Phillips, Mrs. Anna Zele in Maryann in Ernest. Mr. in Mrs. Victor Zele. Mr. in Mrs.'Ed Zele, Mr. in Mrs. Fred Zele, Mr. in Mrs. Jos. Hribal. dr. in Mrs. Anthony Garbas. Lisy Florists, Mrs. Kozely (West Park), Cleveland Embalmers' Association, družini Jelerčič, sosedom za skupni venec: Mr. in Mrs. Ferro, Mr. in Mrs. Mirti. Mr. in Mrs. Fernkorn. Mr. in Mrs. Vičič, Mrs. C. Phelan, Mrs. R. Zupančič, Mrs. H. Jordan in sinu, Mr. in Mrs. Slejko, Mrs. Noske, Mrs. Hensel, Mr. in Mrs. Kastelic, Mary Wyer, Mrs. Loftus, Mrs. Durant, Mrs. J. Truman, Mrs. Frances Braddock in hčeram, Mr. in Mrs. Hinirich, Mr.’in Mrs. Lawrence, Mrs. James Paulin, Mr. in Mrs. A. Benedict, Mr. in Mrs. S. Benedict, Mrs. Pikutu, Mr. in Mrs. M. Basca.
Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale aa mir duši pokojnice. Zahvalo naj sprejmejo sledeči:
Mrs. J. Savodnik, Mrs. George Bysirick, Mrs. Jos. Koch, Mr. in Mrs. Wm. Sprenger, Mr. in Mrs. J. Sidak, Mr. in Mrs. John Blalnik, Mrs. Anna Holm, Mr. in Mrs. Fred Blalnik, Mr. in Mrs. Joseph Blalnik, družina Haffner, Mary Čermelj, F. H. Hill Co., Mr. in Mrs. Thomas A. Kidd, Edna H. Smith, Mr. in Mrs. Robl. Hogenkamp, (Lima, O.j, Mr. in Mrs. Lesler W. Wakeham, dr. S. R. Gerber and Associales, Mr. Frank Gorup, Mrs. Higgins, Mrs. Hoegler, Mr. in Mrs. Markovich, Mr. in Mrs. Stanley Prijatel, Mr. Anion Prijatelj, Mrs. Anna Tomažič, družina Tomšič, Mr. in Mrs. Charles Levee, Marie Orazem in Frances Novak, Mr, in Mrs. Mike Zelle in družina, Mrs. H. MacMachan, Miss Albina Rosel, družina Batich, družina John Debevec, Mrs. Frances Braddock in hčere, Mr. in Mrs. T. Berzin, družina Glavič, Mr. in Mrs. B. Hoegler, Mr. in Mrs. E. Olsofsky, družini Zabukovec in Gorsha, Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Mrs. T. Petkovšek, Mrs. Jennie Zele, Mr. in Mrs. Julius Bokar, Mr. Joe Žnidaršič in Mrs. Veronica Sedmak, Mary Furlan. Mr. in Mrs. L. Kolar, Mr. Frank Velar, Mr. in Mrs. H. Heintz, Mr. in Mrs. O. Ponloni, Mr. in Mrs. F. Skolaris, Mr. in Mrs. Lawrence Bandi, Mr. in Mrs. John Zarnik, Mrs. Mary Nainiger, Mr. Philip Nainiger, Mrs. A. Klaus. Mr. Joe Urbančič, Mr. in Mrs. Wm. Yurkovich, Mr. in Mrs. Mike Krall, Mr. in Mrs. Jos. Ferra, Mrs. Katharine Zadeli, Mrs. Mary Walter, Mr. Joseph Bolle, Mr. in Mrs. Anton Tekavec, Mr. in Mrs. Anton Moze, Mrs. Rose Krall, Albina in Jean Gruden, Mr. in Mrs. John Poznik. Mrs. Elizabeth Popovič, družiha Pozelnik, Mrs. Rose Lekan, Mr. in Mrs. Zigman, Mr. in Mrs. Joseph Krall, Mrs. Mary Adamitch in sin, Mr. Mike Morel, Mrs. Victor Šuštaršič, Mrs. Frances Sterle, Mr. in Mrs. Frank Krall. Mr. in Mrs. Louis Stopar, Mr. Frank McGinty, Mr. in Mrs. Victor Svete, Jane in Alyce Royce, S. Rolih, Mrs. Mary Makovec in družina, Mr. Jakob Petrič, Mr. in Mrs. Anton Ogrin, Mr. in Mrs. John Cerne-
lich, Mr. in Mrs. John Krnel, Mr. in Mrs. Tony Sedmak, družina Yenko, Mr. in Mrs. J. Čebular, družina Zager, Mr. in Mrs. A. Gulan, Mr. in Mrs. John Tanko, Mr. in Mrs. Jos. Turk, Mr. in Mrs. Chas. Karlinger, Mrs. Johanna Celesnik, Mary Ivancic, Mr. in Mrs. Frank Mramor ml., Mr. in Mrs. F. Fiioll. Mr. Anton Rozar, družina Markovič, Mrs. Agnes Jarič, Mr. Charles Zelle in družina, Mr. in Mrs. F. Perme, Mr. in Mrs. Frank Koplan, Mr. John Komin ml., Mrs. M. Metzdorf, Mr. in Mrs. Harry Spilka, Mr. Ludvik Krneli in družina, Mrs. E. Schlarlag, Mr. in Mrs. J. Zalier, Mrs. Josephine Ogrin, Mr. in Mrs. Rudy Nainiger, Mr. in Mrs. Joseph Cekeda. Mrs. Frances Vidmar, družina Trinko, Mr. in Mrs. John Chempa, Mr. in Mrs. Charles Yager, Mr. in Mrs. Anton Stražišar in sin, Mr. in Mrs. Frank Stopar. Mr. in Mrs. Frank Drobnič, Mrs. Tončka Javnik, Mrs. Mary Blatnik, Mrs. Alois Leustik, Mr. in Mrs. Ed Fantis, Mr. Mathias Juraclc, družina Bavdek, Mr. in Mrs. Chas. Zele, Mr. in Mrs. F. Berkopec, Mrs. Johanna Losar st„ Mr. in Mrs. Anton Kocjančič. Mr. William Rayer, Mr. in Mrs. V. Leben, Mr. in Mrs. Frank Videmiek. Mr. in Mrs. Pat Krall, Mr. in Mrs. Frank Kuret ml., Mr. Paul Lanassi, Mrs. Krainlz, Mr. in Mrs. Frank Kuret.
■ Mr. in Mr», Jot. Mtilfet. Franc«* Zokitjitk, Mi. Frtnjc Četnik t*.
mrmsrn. m. Mr.	Mr. in Mr.. JoflpH Mttiitk,
J. C. Muchitz. Mr. Anion Grdim in družina, Mrs. Matilda Kodrich, Mr. Frank Sktrl ml., Mrs. Anna Podboriak, Mr. in Mrs. Lawranct Pirc, Mr. in Mrs. Frfcnk Mervar, Mr. in Mrs. Malich in družina, Mr. in Mrs. Frank Grdina, Mr. in Mrs. Sieva Kushnar, družina Merslikar.
Globoko zahvalo naj sprajmejo vsi oni, ki so darovali za otroško bolnišnico v stari domovini. Darovali ste v blag namen, katerega je pokojna vedno odobravala. Zahvalo mi sprejmejo:
Mr. in Mrs. John J. Stark in družina, Mr. in Mrs. Frank Kosich, Mr. in Mrs. Anton Rupnik, Mr. Jos. Mersak, Mr. in Mrs. Chas. Zele in družina, Mr. in Mrs. Jos. Kmett, Mr. John Brodnik, Mr. in Mrs. Louis Florjančič st., Mr. in Mrs. John Gabrenja, Mr. in Mrs. Jos. Zakrajšek, Mr. Frank Žnidaršič, Mr. in Mrs. Ernest Kalin, Mr. in Mrs. Jos. Modic, Mr. in Mrs. Frajšk Baznik, Mr. in Mrs. Ed Bradač, Mrs. Mary Andolek, Mr. in Mrs. Jadt^Subel, Mr. Jos. Požar, Mr. in Mrs. Joseph Miklich, Mr. in Mrs. Joseph Mirti, Mr. William Stefančič, Mr. Stanley Stefančič, Mr. in Mrs. Jos. Tomazin, Mr. in Mrs. Vincent Coff, Mrs. Frances Stefančič, Mr. in Mrs. Victor Schneller, Mr. in Mrs. Louis Pirc, Mrs. Mary Spilar in sin, Mr. Anton Kresal, Mr. Andy Kotnik, Mr. in Mrs. Frank Zafred, družini Prusnik st. in ml. ter J. Fonda, Mr. Matija Bajt, Mr. in Mrs. Peter Bukovnik, Mr. Frank Turk, tajnik Prijateljskega kluba. Mr. in Mrs. Leo Belay. Mr. in Mrs. John Tomle, Mr. in Mrs. John Videnšek. Mr. in Mrs. Frank Marzlikar, Mr. in Mrs. F. Marash, Mrs. Frances Krečič, Mr. in Mrs. Wm. Gorše, družina Frank Yager, Mr. in Mrs. F. Yager st., Mrs. J. Jerič, Mrs. A. Metzdorf, Mr. in Mrs. Anton Yerman, Mrs. M. Strukel, Mr. in Mrs. Anton Hrovatin, Mrs. J. Kushan, Mrsf Rose Miller, Mr. in Mrs. Ed Pike, Mr. Ralph Kužnik, Mr. in Mrs. Louis Andolek, Mr. in Mrs. Gene DiNardo, Mr. in Mrs. Krist Kalin, Mrs. J. Novak, (Madison, O.), Mr. in Mrs. Peter Rostan, Mrs. Theresa Jerele, Mrs. Frances Hudovernik, Mr. Anton Novak, Mr. William Peckol, Mr. in Mrs. Potočnik, družina Jos. Dura, Mrs. Angela Kalin, Mr. in Mrs. Jos. Cergol, Mr. in Mrs. Paul Česnik, Mr. Fred Česnik, Mr. in Mrs. Ludwig Ogrinc, Mr. in Mrs. Frank Tolar, Mr. Jos. Gornik st., Mr. in Mrs. Louis Peterlin, Mr. Charles Česnik in družina, Mr. in Mrs. John Česnik, Mr. in, Mrs. Anton Novak, Mr. Paul Zele, Mr. in Mrs. Anton Zigman, Mr. George Zorman, Mr. John Doljak, Mr. Frank Doljak, Mr. Rudolph Doljak, Mr. Joe Doljak, Mr. Anthony Doljak, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Mr. Frank Krnc, Mr. Stefan Trebeč, Mr. in Mrs. Jos. Zalokar, Mr. in Mrs. Jos. Kalan, Mr. Louis Ziherl, Mr. Frank Ziherl, Mr. in Mrs. John Zavari, Mr. in Mrs. John Pollock, Mr. in Mrs. John Močnik, Mr. in Mrs. Anton Artel, Mr. Frank Podboršek, Mr. in Mrs. Frank Chesnik, društvo Napredne Slovenke, Mr. in Mrs. Josephipe Praust, društvo Carniola Hive št. 493 TM, Boyertown Casket Co., National w'ket Co., Cleveland Vault Co., Mentor Lumber Co., Mr.
E. Križman, Mr. in Mrs. Frank Kostrevec, društvo št. 41 HBZ, Mrs. Mary Stupar, Mr. in Mrs. Louis Majer, Mr. August Kollander, Mr. in Mrs. Chas. Brodnik, Glenville Lumber Co., Mary Ward, Sophie Johnson in družina Metz, Mr. J. Doljak, Mr. in Mrs. Frank Peterlin, Mr. Frank W. Zelle, društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, Mr. in Mrs. Jos. Lozar, Mrs. Frances Kozely in družina, Mr. in Mrs. Jakob Subelj, Mrs. Mary Nosan, družina George Bole, Mr. in Mrs. Steve Brodnik, Mr. in Mrs. J. Bernard in družina, Mr. in Mrs. Frank Ermenc (Milwaukee, Wis.), Mr. in Mrs. Stanley Andolek, Mr. in Mrs. Chas Burdick, Mr. Jerry Glavač in družina. Mrs. Johanna Hlad, Mr. in Mrs. Anton Kalister, Kalister Girls. Mr. Benno B. Leustig, Mr. in Mrs. Carl Primosch, družina Pozelnik, Mrs. Josephine Razinger, Mrs. Helen Perdan, Mr. in Mrs. V. D. Cahill, Mr. in Mrs. F. Mezgec, Mr. Jakob Morel, Mrs. Frances Lunder, Mrs. Anna Primožič, Mr. in Mrs. John Pristov, Mr. in Mrs. Joe Blatnik, Mr. Frank Smerdel, Mrs. Apolonia Zitko, Mrs. Mary Hlad, Mrs. Mary Prijatel in sin, Anton in Mary Vidmar, Mr. Joe Tomšič, Mr. in Mrs. Louis Feme, Mr. in Mrs. Matthew Debevec, Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek ml., Mrs. Mary Novak in družina, Mrs. Jennie Dolenc, družina Cimpermam Robert in Stef fie Medvedič. Mr. in Mrs. Anthony Komorowski. Mrs. Mary fteivedič Kutlesa, Vti'.Tnl Eugene Myers. Dr. in Mrs. H. E. Berger, Mr. in Mrs. Frank Klemenčič, Mr. in Mrs. Lawrence Hrvatin, Mr. in Mrs. Tom Legat iz Hecker Ave., Mr. in Mrs. Frank E. Lunka, Mr. in Mrs. Frank Zigman ter Mr. Andrew Vidrich, is Penna.
Za begunce je darovala Mrs. Elizabeth Opaskar, društvo St. Clair Grove št. 98 WC je darovalo za dom v Omaha, in društvo Loyalites št. 590 SNPJ je darovalo za Cancer Foundation.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile v po-slugo za spremstvo pti pogrebu. Žal nam je, da nimamo vseh imen na razpolago.
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so se prišli v tako velikem številu poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsi oni, ki so jo sprejmili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče. Hvala pogrebcem-sorodnikom, ki so nosili krsto.
Zahvalo naj sprejmejo Mr. Charles W. Thomas, Mr. John A. Thomas in Mr. Anton Grdina st. za lepo voden pogreb in najboljšo vsestransko oskrbo.
Naša želja je, da se zahvalimo vsem tu označenim za vso velikodušto pomoč pri pogrebu in sicer: Anton Grdina in sinovi, Kessler Memorial Livery, Mr. P. Angelone, Thomas Funeral Home, McGinty Funeral Home, Harry Maher Funeral Home, Henry Good Funeral Home, Jack Scerba Funeral Home, S. Richard Funeral Home, A. Nosek Funeral Home, K. Bolton Funeral Home, Mr. in Mrs. Razinger, ter Mr. Frank Jelerčiču za prevoz cvetja v kapelo na St. Clair Ave.
Hvala čst. g. Monsig. Bartolomej J. Ponikvar za molitve v kapeli, opravljeno sv. mašo-zadušnico ter lepe besede, ki jih je govoril pokojnici v slovo. Hvala tudi Rev. Frank Baraga in Rev. Victor Tomc za asistenco pri sv. maši v cerkvi sv. Vida. Našo zahvalo naj sprejmejo tudi Rev. Čelesnik in Rev. Cimperman za opravljene molitve ob krsti v kapeli na E. 152 St.
Iskreno zahvalo izrekamo pevskemu zboru Jadran in Mladinskemu zboru SDD na Waterloo Rd., ki so zapeli v srce segajoče žalostinke ob krsti pokojne v kapeli na E. 152 St. ter zboru Slovan za lepe žalostinke, ki so jih zapeli ob krsti v kapeli na St. Clair Ave.
Naj bo izrečena iskrena zahvala vsem, ki 'so nam toliko pomagali ob času smrti in sicer: Mrs. A. Tomle, Mrs. Gabe Girod, Mrs. Julia Marzlikar, Mrs. Paul Rohrbaugh, Mrs. Grace Girod, Mrs. Marie Rijavec, Mrs. G. Dagnan, Mrs. Alice Myer, Mrs. Hazel Berger, Mrs. Ana Žele, Mrs. Mary Lunka, Mrs. Ella Smith, Mrs. Gertrude Tyte, Mrs. Chas. Brodnik, Mrs. H. Bernard, Frank in Ana Kostrevec, Mr. Paul Spindle, Mr. Joe Skidel, Mr. John Pretnar, Mr. Jack Subel, Mr. Clyde C. Church in Lt. Peter Kekic.
Končana je Tvoja zemeljska pol, ljubljena soproga in mali. Poljubil je angel smrti Tvoja čelo in zapustili si morala vse, ki sl jih ljubila. Odšla si tja, kjer ni solz in ne trpljenja —tja. kjer vlada večni mir. Mi pa Te bridko pogrešamo vsaj je prišla la ločitev tako nenadno. Bila sl zvesta družica svojemu soprogu in nadvse dobra in skrbna mati svojim otrokom,
Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih do konca naših dni.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
JOSEPH, soprog LOUIS in JOSEŽH ML., sinova JOSEPHINE poročena HIRTER JUSTINE poročena GIROD, hčeri HELEN IN EDITH, slnthl NORMAN in SUTTON, seta
LOUIS, MARILYN, RICHARD, NORMAN, GERTRUDE. JULIENNE, RONALD. DONNA-MARIE, vnuki JOHN LEVSTIK, brat
V stari domovini zapušča sestro France* Levstik in veliko sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 6. junija 1947.	"	—