OLA S SVOBODE/ SUOVT5NBKI TKDNIK Za Komam Dkuathmua Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "0D BOJA DO ZMAGE"! ^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE ME MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 9. • Chicago, 111. 2. marca 19(H). Leto Y. • ----Jk- Razgled po svetu. ( RUSIJA. nriavnl svet Je sprejel novi lakbn o političnih zborovanjih. Zakon določa, da bo zborovanja volllcev prve vrsto smejo vršiti brez. navzočnoBtl pollcljBkega zastopnika: pač pa se mo ra zborovanje' poprej naznaniti policiji Volilfl druge vrste pa smejo zborovati no da bi obveBtill policijo. _ Zveza pcterburšklh omoč. Vojaštvo v Xenljl Je pripravljeno na odhod. Ponesrečen Slovenec. V Trinidad, Col., ponesrečil se Je v tamošnjem rudniku rojak Franc Valentin In vsled zadobljenlh ran tudi ktunlo umrl. Ker ni znano njegovo bivališče v stari domovini, kakor tudi no vemo nič o sorodnikih, se rojaki uljudno na prošajo, če kdo o nJem bolj natanj kega zna. nam to b poroča. 18 rudokopov usmrdenih. V rudokopu Cahaba pri Tlper-ju, Al. nastala jo eskplozija. Sest rudokopov jo bilo usmrčenlh 12 pa telko ranjenih. Usmrčeni so: P. Costollo, S. Meraeth M. Eltz, J. Stone, L. Tnuko in S. Sniitb ' Roosevelt posreduje. Roosovolt začel Je posredovati med lastniki premogov in preinognrji. Pisal Je John Mltcliollu naslednje pismo: Dela hiša. Washington, 24. februarja, 1906. Cenjeni gospod!-- S presenečenjem sem slišni da se • skupni seji strank nI doseglo spora-zumljenjn radi plače premogarjev. VI, dragi gospodje, kateri ste na temu internirani, ste se letu in leta razveseljevali industrijalnega iblra, ki Je vladal v naši deželi- Štrajk katerega nameravaju uprizo riti 1. aprila, pa Je nevarnost za mir lu blagostanje cele državo. Naprosujem Vas toraj, da vkrenete vso potrebne korake, da se Se nadalje ohrani mir, ter štrajk prepreči. VI. in gospod Robbing, kot zastopnl ka oziroma vodlteljo delavcev Imata moč da se ohrani mir, in npelujem na Vašo dolžnost, da se pobrigata, ter prepreči marslkntera nesreča ln revRčfna katere bi v štrajku nastale. 8 poštovanjem Teodor Roosevelt. Štrajk tkalcev. V Moosup — Con. strajkajo vze dali časa tkavcl tamošnje tkalnice. Delavci stanujejo po hiftah, ki so izključna last družbe, katera Jo tudi zidala hlSe za delavska stanovanja. Seveda delavec mora plačevati tudi stanarino, a družbi jo nI potreba Iztlrjeva-ti, ker jo naravnost od tedenske plače delavca odtegne. Dobro In kratko, štrajkujočl delavci stanujejo po hišah družbe. A sedaj jo štrajk ln delavec v družbeni hiši praznuje ter enalt kakemu gospodarju kadi Pojo plpico pred družblno hišo, ter zgleda kakor kale mngnat. To pa bo ne sme trpeti. Dno 22. tm. jo izdala družba potom sodišča ukaz, tla morajo stanovalci v teku 30 dri I j zapustiti stanovanja, ali pa so na delo povrniti. Mnogo delavcev bode vrženih na cesto. Veliko jih Je, ki imajo po 60—70 let in kateri ho celo življenje stanovali v tih hišah. Seveda v očeh tovarnarjev Je delavec nehvaležna stvar, kajti čeravno Je stanoval v hiši družb, se Je izstopil pridružiti strajku. A delavec bo noče podati. Rajši za-piiBtl svoje'stanovanje, rajši ne gre na delo, kakor da bi se pustil izkoriščati od tovarnarjev, kateri vedno študirajo, kako bi plodonosno Izkoriščali delavsko moči. Dolgo sta čakala. Kaplten Samuel Kuhns 101 let Btar In 92 letna Sarah Jackson Crawford sta bila dno 27. t. m. poročena. Ljubila sta so nad 70 let. Kapitan Je Jackson Crawford pred 70 teti spoznal, ter Je odkril svojo ljubezen. Takrat Je bil odvetnik v Rlcli-mondu. Med tem časom pa Je zbruhnl-la vojna In Kuhns se Je te udeležil. Povrnlvši so iz vojne jo zvedel, da so mu je zaročenka z drugim poročila. Na to Je šel v meščansko vojsko. Pred kratkim pa je Sarali postalu vdova. Hitro se Jo kaplten poda! k njej, ter Je poprosil, zu srce in roko, u ona Jo z deviško rudečlco iiBllšala njegovo prošnjo. Silen potres. V Kolumbiji Je Ml dne 21. tm. silen IMitres. Potres kateri Je pričel ob 10.35 dopoldne, Je trajal sedem minut Nekatere vasi bo poginoma razdejane. 2000 oseb je mrtvih. Amerliki mornarji pri papežu. Dno 21. tm. Be je 50 ameriških mornarjev jHjklonilo pri papežu. Vsak mornar Je dobil od papeža medaljo. Tudi Jo mornarje nagovoril. In so Jim za oblak zahvalil. Da neizogibni blagoslov nI zaostal, je umevno. CHICAGO. Protestni shod. V korist aretlrenlh in v državo Idaho odvedenih delavsklj vodij vršil bo bode v Chicago v Apollo dvorani na Blue Island ave. v nedeljo popoldne ob 2 urah protestni shod, pri katerem se bodo tudi radodarni doneski v pokritje zagovornlških stroškov pobirali. Pri tem so bode zavzemali za zaprte uradnike Western Federation of Miners, ter protestirali proti državnemu nnslljii hoteč s tem preprečiti slučajul justlčnl umor. Hocha obesili. Pretekli petek t. j. 23. tnj. ob 1.35 popoldne so Ivana Hoch obesili. Ta je upal da zadnjega trenutka na pomiloščenje, vender, ko Je videl, da ne bo nič Iz tega se Je uda! v osodo Bil je miren. Neprestano pa Je zatrjeval da Je nedolžen. Jetnlškl paznik se jo o nJem izrazil "Ali Je kriv. In Ima največ poguma ki ga Je do sedaj kak dellkvent Imel. ali pa Je nedolžen." Hoch je bil neštevllnokrat oženjen, ter je več tih žensk spravil s strupom na oni svet, da se Je potem polastit njenega imetja Na drugem mestu prinašamo črtice Iz njegovega življenja. — Parnlk "Indiana" iz New Yorka, kateri je plul v Haltiniore Je bllzo — Quarantine obtičal v pesku. — V Bridgeport, Conn, je zgorelo poslopju "Star Hhirt Coni., 500 deklet ki so delalo se je komaj smrti rešilo. flkode je $76.000 —. V hranilnico v Kenny, III. vlomil bI roparji, ter odnesli $G00 gotovino. Na to so so vsedll na vlak, ter odpeljali ]>o centralni lllnolškl železnici. — Neznnni zločinci so nameravali škofa v Caracas, D. Ivana Baptista Castro zastrupiti. Preganjal Jo nekatero duhovniko radi nenaravnega življenja, radi tega so ga hoteli odstraniti. Storilec Je duhovnik. — Uradnik Onondaga County Savings Bank lz Syracuse N. Y. Je Izginil a z njim tudi $11.000. Ta Jo bil 25 let v službi to banke.. — V New Yorku se Je neka ubožna družina Izselila lz enega v drugo stanovanje. V starem stanovanju so pa pustili eno leto Btarega otroka, ki jo kričal na vbo pretege. Policija Je otroka vzela v svoje varstvo ter Išče "pozabljive" stariše. — V Escanaba, Mich., zajeli bo belgijskega grofa Edvarda Noyer, kateri Je svoji ženi ukradel $325.000 ter pobegnil lz Pariza. Vender so ga kmalo Izpustili, ker mu Je žena ta 'pregrešek' odpustila. — Deklice nemških šol v Monak vem so nabrale $3000 katere hočejo pokloniti nemškemu cesarju prlllkoin srebrene poroke. — Tovarni parnlk "O. M. Drant" Je obtičal v pesku pri Cape Henry, Va Potila 11 so vlačilce na pomoč. — Pri Invenllranju cerkvenega pro-moženja cerkve v Sangues na Francoskem Jo prišlo do spopada, jteiidarmerl-rija Je rabila orožje ln ranila 15 ljudi Dva sta vie umrla. — V Santiago Jo v gledišču nastai med predstavo ogenj. 4 osebe so zgorele, tri osebe so P^ greša. — Vas Nahanoro na otoku Madagaskar je razdejal ciklon. Obilo oseb Jo bilo pri tem usmrčeno. — V Neapolju jo od ameriško mornarice dezertiralo 16 mornarjev. — Vojaška šola v Oanibler, O. jo dne 23. tm. do tal pogorela. V*'č gojencev je našlo smrt v ognju. Avstrijsko vojno mlnlsterstvo namerava ustanoviti poseben tečaj za vožnjo z avtomobili. — Nevarno Jo zbolela nadvojvodlnja Marija Terezija, mati nadvojvode Frana Ferdlnandn. — Umrl jo na Dunaju pri usmiljenih bratih grof Leon Spannoelil, star 38 let. Imel Jo burno preteklost. Bil je častnik, pozneje Jahač, borilec v cirkusih ln znan iz raznih senzačnlh — pravd. — Huda obsodba. Urednik "Leipzl-ger Volkszeltung", Heinlg, Je bil včeraj obsojen zaradi razžaljenja saksonske zbornico v devetletno Jelo. — Prlncezlnjo Lujlzo Koburško toži grof Festetlts za neki stari dolg v znesku 100.000 K. — Zaradi ljubosumnosti Je ustrelil v Petrogradu priljubljeno gledallščno Igralk Tarleckajo njen čeBtllec Sčukln nato pa Je sam usmrtil. Nova iola se Je zrušila. Vb led zemeljskega plaza v Pfarrklr-chnu na Bavarskem ter podBula pet delavcev. rnmmm IL pošljete denar v staro do-RKu movino, obrnite ae zaupno na M V. Konda-ta, 657 W. 18th Str., Chicago, III. inilEhr GLAS SVOBODE I Pod novim orlom. i ! Zgodovinska povest. Ponatis iz »Slov. Naroda" DRUGI DEI-_XVI. Novi organizacijski načrt, Je mar šal razlagal svojim zaupnikom, naredi konec Iliriji' kot avtonomni slovanski narodni državi. Napoleon hoče Ilirijo zdrobiti In narediti lz nje Bkuplno navadnih departementov. Svojim načr-tom glede Balkana bo je Napoleon popolnoma odpovedal In zato nima Ilirija več tlate vrednosti zanj, kakor je Imela nekdaj- Zdaj hoče tudi tu uveljaviti svojo centralistične nazore in njegovo avtokratstvo mu brani, da bo puBtll Iliriji le senco samostalnostl. Po novem organizacijskem načrtu ne bo imel generalni guverner druge pravice, kakor da bo smel cesarja zastopati pri patrljotlčnlh slavnostlh Ničesar ne bo smel več sam storiti, ničesar več odrediti, duša vse upravo bo generalni Intendant, ki bo dobival svoje ukaze lz mlntsterstva ln bo v večnem prepiru z guvernerjem. S tem, da se Ilirija zdrobi na departemente, postane veljava slovenskega prebivalstva prav majhna. Maršal je svojim pristašem z veliko vnemo pojasnjeval, kolika škoda bo to za narodno stvar v Iliriji in da po tej organizaciji ne bo Ilirija nič dru-zega kot kaka podvržena kolonija, — podvržena zato, da bi jo francoska država eksploatirala. Prebivalstvo ne bo moglo živeti po svojih navadah in nazorih; kar so bili prej Nemci, bodo odslej Francozi. Zbrani maršalovi čestllcl so bili popolnoma Istega mnenja ln so seveda pritrdili z vnemo nasvetu, naj se pošlje v Pariz mudeči se Ilirski deputacljl v tem smislu sestavljena spomenica. To spomenico, ki je ž© čez dober teden šla z mnogimi podpisi opremljena v Pariz, je sestavil notar dr. Repe-šlč. Prodno je pa prišla spomenica v Pariz, je bila deputaclja že odpotovala. SIcer pa je škof Riccl ves čas, kar se Je z deputacljo mudil v Parizu sple-tkarll proti Marmontu, In bi Be gotovo ne bil oziral na to Bpomenico, tudi če bi jo bil pravočasno dobil v roke. Sčasoma se je bilo po Ljubljani tudi v najširših krogih zaznalo, kako aasprotje se Je razvilo med cesarjem Napoleonom in med maršalom Mar-montom. Ljudje so dobro čujill, da Je nova organizacija le pretveza In da hoče cesar s to organizacijo generalnemu guvernerju vzeti vbo veljavo, da bi se isti v kakem kritičnem trenotku na noben način ne mogel proglasiti neodvisnim ln se polastiti kraljevske krone. Zato bo ljudje z nestrpl-vno radovednostjo čakali, kak odgovor pride i« Pariza In takorekoč noč in dan prežall na vsakega kurirja, ki je prišel iz cesarjeve prestolnice. A ml-noli so tedni in Izvedelo se" ni ničesar. Maršal Marmont se ta čas nI Bko-ro nikjer več prikazal. Čim dlje nI bilo odločitve, toliko težje so oficirji ln uradniki ž njim izhajali. Prijazne besede nI bilo več slišati Iz njegovih ust Pozneje kar po več dni nI zapustil ■vojlh sob. Le zvečer je časih dal vpreči test Jelenov, katere mu Je podaril knez Auersperg, ln ae z njimi v divjem dl-.ru vozli po mestu in po okolici. Nikogar nI več vabil k sebi. na nobeno veselico ga nI več bilo ln naposled so še prvi uradnici le težko prišli do njega. — Maršal trpi fizično ln duševno strašne bolečine, — so si francoski dostojanstveniki v kazini šepetaje pri povedovall. Zdaj spoznava, da bo Sle njegove sanje o kraljevski kroni v nič in zato je tak, da se Intendant trese, kadar mora k nJemu. In govorili so resnico. Maršal Marmont Je trpel strašno, ker Je 1* poročil, ki so mu došla iz Pariza, razvldel, da so bile njegove sanje o kraljevski kroni v resnici prazne In da ga hoče Napoleon odpraviti Is Ilirije. Časih ga je jeza tako preobvladala. da Je po-padel svojo sabljo In razbijal stekla ter sekal pohištvo toliko časa. da Je vsled jeze in onemoglosti padel brez zavesti na tla In obležal. Dne 20. te-bruvarja Je vztrepetala vsa Ljubljana. Zazvedelo se je, da je prišel iz Pariza kurir z lastnoročnim pismom ce* sarjovlm, da Je marSal, čltaje to pismo, zarjul kakor lev, pismo v silni srditosti poteptal ln kurirja s sabljo pognal lz palače, ter ga tako ranil na rami, da Je mož vea krvav pritekel na cesto. £VII. Ljubljančanje so bili od nekdaj prijatelji gledaliških predstav. Odkar je dežela sezidala gledališče, so blip vsako zimo predstave. Do T 1810. bo prihajale v Ljubljano nemške družbe. — Francoski uradniki in oficirji pa so bili veliki nasprotnik vsega, kar je blo nemško, in vpljlvall so toliko časa, da se gledallščo ni več oddajal^nem-šktm, nego samo Italijanskim opernim družbam. Tudi v prepustu 1. 1811. Jo prišla taka družba v Ljubljano ln občinstvo je trumonia hitelo poslušat mehke, ljubeznive skladbe neapolltau-skega skladatelja Pergoleseja. Dne 11. februvarja Je pela ta družba Pergolesejevo ljuliko-šaljlvo opero: L* Amor fa 1' uomo cleco" — 'ljubezen zaslepi moža' —. Ker ta opera v Ljubljani še nI bila znana, je bila predstava posebno dobro obiskana, moški svet Je pa še prav posebno privabilo naznanilo, da nastopi v tej operi prvič nova prlmadona gospodična O UmpiJa. Tudi Damjan in Mara sta bila v svoji loži In pričakovala še Konrada, med tem ko jo Kopitar stal v parterju tik pod ložo, v kateri Jo kraljevala baronica Cojzova. Maršalova loža je bila prazna. Predstava se je bila že začela, ko Je prišel Konrad ln veselo sedol poleg Mare. V tem trenotku se Je začni z odra poln ženski glas. "---- tradltor, tradltor," (nezvestnlk;. Nastopila Je nova prlmadona. Začuvšl ta glas Je Konrad planil pokonci, kakor da ga Je strela zadela. Nagnil se je lz lože, strme zrl na oder li potem ves prepaden in tresoč se po vsem životu mahnil na svoj sedež. Kaj ti je, Konrad? Je vpraSala prestrašena Mara. Smrtnoblede uBtne Konradove so komaj slišno šepetale: — MoJa — žena. Mara Be ni genlla, prav kakor bi no pojmila Konradovlh besed aH kakor bi bila hipoma izgubila razum, vid in sluh. Začudenih vprašanj svojega očeta ni slišala, niti je videla silne bolesti, ki je ležala na Konra-dovem obrazu. A to je trajalo samo nekaj trenotkov. Potem pa Je vstala ln odločno rekla: — Pojdimo! Molče Bta Damjan In Konrad vstala ln odšla z Maro. Na hodniku je rekla Mara BVojemu očetu: — Konrad In jaz imava nekaj govoriti — kar se tiče naju. Dovoli, da mo Konrad spremi. — Ali, za boga, kaj Imata vendar? Kaj se Je zgodilo ? Kaj pomeni vse to? — To Izveš Jutri, oče; danes ti še ne morem ničesar povedati. Stari Damjan Je bil ves zbegan, ker b! nI mogel raztolmačltl, kaj da je; nekaj časa se Je sicer branil, a naposled se je vendar udal in krenil k Božiču v gostilno, med tem ko je šla Mara s Konradom domov. Molče sta šla proti frančiškanski cerkvi ln čez most. molče Bta šla po Btopnlcah, obema Je krvavelo srce. Oorl, v veliki topil sobi bo je Konrad Ihte vrgel na zofo. Mara pa Je tiho seilta poleg njega — To je torej skrivnost tvojega življenja, Je naposled lzpregovorlla Mara, tista skrivnost, ki Je nisem nikdar hotela Izvedeti. — Mara, odpusti mil Zatiral sem svojo ljubezen do tebe, kolikor časa sem mogel. Trpel sem neznanske bolečine ln vendar molčal do onega dno pri črnuškem mostu. Tisočkrat sem si rekel, da je brezvestno, da sem ti razkril svojo ljubezen; tisočkrat Bem samega sebe preklinjal,, da nimam moči se ločiti od tebe In se ti odpovedati. Koltkrat se tlm hotel razkriti vse, a čim si ti rekla, da nečeš ničesar slišati, sem vselej umolknil. Bal sem se, fhi te Izgubim ln zato sem molčal,... Odpusti Mara, odpusti. Konrad Je padel pred Maro na kolena in z vročimi solzami močil njeni rok!. Dalje pride. Sestra, Priredil Volčanski. Bila Jo za tri leta starejša nego on. Ko Jima Jo oče umrl, bila sta oba še tako mlada, da Bta se veselila lepega očetovega pogreba. Ljudje pa, kateri so jih vliioll, bo jih pomilovalno božali, ter. rekli: "Uboga otroka." Seveda mala dva šo nista razumela pomen pomilovanja. Od Istega čaBa, pa Je bila njiju mati katera se Je prej srčno smejala, vedno žaloBtnn. Tudi čas jej nI pripuščal, da bi Be z otrokoma igrala, kajti morala Je delati. Pokojnina pa rajnem soprogu bila Je Jako majhna, tako, da od nje ne bi zamogla preživljati nebo ln otroke. Hudi tega jo pa delala, ter marsikatero noč z delom prečula, med tem ko sta otroka mirno spavala. Leta so potekala. Ona Je počela bolehati, ln nekega dno je preminola. Zopet so prišli ljudje, in zopet bo pomilovalno božali otroka, rekoč: — "Uboga otroka." A zdaj sta so zavedala, vedela Bta, da sta zapuščena, zapo-pudla sta kaj pomeni "Uboga otroka." Vendar Franclka nI pobesila glave. Bila je vže v štlrnajstem letu. Ko so hoteli dobrosrčni ljudje vzeti zapuščene reve k sebi — se Je protivila ln hotela Je 2 bratom Ivanom skupaj živeti. Itadl tega Jo prevzela gospodinjstvo, ter ga vodila tako skrbno in dobro, kakor pokojna mati. Pridno so Je sukala, šivala, pletla ln krpala, a prazno sobo oddala je v najem. Tudi vrtec za hišo obdelovala Je sama. Kljub temu da bo JI ljudje odgovarjali opisala je brata v gimnazijsko šolo. "Fant naj študira" rekel je pokojni oče, tej odločbi Je pritrjevala tudi pokojna mati, a Francika Izpolniti je hotela željo pokojnih starlšev, ter rekla: "Ivan študiraj!" In res, Ivan je Študiral, a z njim tudi Francika. Ko se jo doma naloge učil, se Je tudi ona z njim učila. Ivan je bil priden. Prvi Je bil od šole. A sedaj je tudi on pričel delati, kajti dajal Je poduk učencem in s tem priBlužll nekaj novcev kateri so dobro prlstojall gospodinjstvu. Ivan je napravil maturo z najboljšim uspehom. Dijak z maturo, pa Je še Clovekf brez prlhodnjostl, tako si je mislila Francika. "Ivan, Ti pojdeš na višjo šolo"-tako je rekla nekega dne svojemu bratu. Res, Ivan se Je odpravil, ter začel obiskovati višjo šolo. Študiral Je mnogo ln razno. Denar In šolnina mu Je sestra točno pošiljala. "MoJa sestra Je pa prava umetnica" mislil si Je večkrat Ivan, ko je prebiral njena pisma, ter dobival denar. On pa nI vedel, da je za ta dtnar marsikatero noč prečula. marsikaj prestala. da ga Je spravila skupaj. Tudi nI vedel, da Je odbila dobro ženltne ponudbe samo radi tega, da se Izpolni Želja pokojnih starlšev: "Fant naj Študira!' * Čas Je potekal ln lz dijaka Svetllča postal je "dr. Svetllč". Dobil je službo. — Bil Jo preskrbljen. Stanoval je pri ptujlh ljudeh, sestra im si je mislila to nI prav, kajti pri tujcu nI prave postrežbe ln preselila se Je k nJemu, ter skrbno in vestno vodila gospodinjstvo. Tako Je preteklo nekaj let. Dr. Svetllč Je postal odvetnik. Zaslužka Jo imel obilo, kajti bil je vesten ln natančen, ter Jako priljubljen odvetnik. Njegova pisarna je slovela daleč na okolo ln bila je vedno napolnjena s klljentl. Po trudapolnom delu hotel je dr. Svetlič iti na počitnice. Tudi Francika Je hotela ž nJim, a premislila si Je. kajti ona bi bila znabiti bratu za nadlego, ter pustila ga Je. da Je odlšel sam. Po dokončanih večtedenaklh počitnicah se Ivan vrne, ter začne Bestrl ves srečen pripovedovati, da se Je zaročil. SeBtra ga odrevenelo pogleda, ter postane smrtno bleda. Na to pa skoči k nJemu, ter ga začne poljubovati; kakor da bi se imela ločiti od nJega za vedno. Zaman je Ivan pričakoval njeno čestitko. Le Jok je bil odgovor njegovi novici. Udala so jo osodl. Pričela je delati za brata, ter preskrbela potrebno pohištvo ln česar so pač v zakonskem stanu potrebuje. Vedno bolj se jo bližal čas poroke, a Francika Je bila od dne do dne bolj žalostna. , Nekega dne pa reče bratu: Ivan, ni dobro, da sti dvo ženski pri hiši, radi tega To bodem jaz po Tvoji Ženltvi zapustila, i Ivan jo je proBll, da naj ostane pri njemu, a ni se dala pregovoriti. Poroka se jo zvršlla. Novoporočenca Bta odšla ha poročno potovanje, ko Bta bo pa iz istega vrnila, nista našla več Francike v blšt. Sla Jo v oddaljeno mesto, kjer je dobila službo hišne gospodinje. Vsako drugo leto pa jo prišla obiskati brata, ter se veselila potomcev, ki so redno vsnko leto prihajali v družino. Le to Jo je žalostilo, da Jo bratu marsikuj manjkalo, kar bi mu pri ženi na pravem mestu no smelo manjkati. Vender rekla ni besedice, ter s potrtim srcem odšla na svoje mesto. Nekega dne dobi Francika od brala brzojavno poročilo, da se Je porodila deklica, a čez nekoliko ur, pa da je njegova žena na posledicah poroda umrla. Takoj se je odpravila k bratu, ter začela skrbeti za otroke, kakor tudi prevzela vse skrbi ln dela težkega gospodinjstva. . Šlo je vse mirno in gladko iz pod rok, Ja tako naravno da Je brat, kakor v senu pozabljal nesrečne čase. Ostala Je pri nJemu, ter skrbela s požrtvovalno ljubeznijo za njega otroke. Hišni red, kateri prej nI v tej hiši vladal, vselil se Je zopet, ter z veseljem je občudoval Iv$n svojo dobro ln plemenito sestro. Otroci so rasli. Pohajali so v šole, a po dovršenih šolah, raskroplll so so po svetu preskrbljeni. Deklica so je pa srečno omožlla. Le tjo pa sem, so prihajali obiskovati svojega očeta ln svojo teto. Brat In sestra pa sta ostala sama, Spominjala sta bo mladostnih let, ter ure vesolja so jim ob tih spomlnah minevale. Bila sta navezana eden na druzega, ter začela sta se spoznavati še le v starih letali. Sestra Je bila bolj krepka. Brala mu je časopise, pisala, kar Jej Je na-rekovttlv vyitla fra- je, ko sta se sprehajala. In ako Jih je tujec ugledal, ko Je zapazil, kako mu mamica podaja cvetke ln kako hvaležno se JI on zahvaljuje, takrat si je mislil: Srečen par, pri katerem je ljubezep do Btarlh let go-spodovata — srečen stari par! CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon fatara izdaja) 60c Z ognjem ln mečem 2.25c Zbrani spisi Jos. Jurčiča «.6Go Mali vitez I., II. in III. del 3.Me Občna zgodovina 8.00o Tavčerjevo povesti 1.20c Illša Marije Pomočnice l.tOc Aškerc: poezijo 2.00c Kralj Matjaš * SOc Ročni slovensko angleški slovar - In obratno ®0c Potop 3.20c Kletev nezvestobe l.flOc Vstajenje 1.7Sc Preko morja Kapltanova hči <0c Križarji 2-6»c Quo vadls 1.50c Julij CeBar 80e KI nižali__Mo Pripovestl o Petni velikem «0c Sad greha 60c Opatov praporšček BOc Žrtev razmer 25c Jama nad Dobrušo 20e Vrtimlrov prstan 20c Eno leto med Indijanci ZOc Erazem Predjamskl 20c May Erl 20c Tlun Ling 20c Knez črni Jurij , 20c Strelec Kc Naselnlkova hči 20c Pod turškim Jarmom 20c Fran baron Trenk 20c Poslednji Mehikanec 2Se Na preriji 25c Naseljenci 2Se Stezjosledec 25c Elizabeta angleška kraljica 20c V gorskem zakotju 20c Nesrečnlca 30c Krvna osveta 20c Za kruhom 80c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Mlinarjev Janez 40c Zlata vaa ZSc Deteljica 30c Rodbinska sreča 40c Krištof Kolumb 4<*c Kortontca 30c Mtklova zala 30c Kdor želi Imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom polije naročnino. Za oglase in njih vsebine ni od govorno ne uredništvo ne uprav ništvo. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Vam naznanim, tla som prejel Vaša poslana zdravila za srbeči lišaj in se Vam imam zahvaliti, ker bo Vaša zdravila res uspešna, kajti jaz Bem popolnoma ozdravl-jev. — Vas pozdravljam ter ostanem s spoštovanjem .Julian Intihar. 1917 So. lotU Str. Springfield, 111. VABILOl na VESELICO, katero priredi Slovensko narodno podporno društvo Zvestobo št. 35 v Chicopee. Kans. dne 17. marca t. I. v dvorani g, John Feedel. Začetek točna ob (i. uri zvečer Za dobro zaba-vo, godbo, izvrstno pijačo in dober prigrizek bodo poskrbel. ODBOR. NAZNANILO. Matija Erklavec.edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da se je radi premajhnega prostora preselil iz 433 W.17 St. na 024 S. Centre ave. Nadalje javlja, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo stari h vse po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, (521 So. Centre ave. Chicago. ROJAKI, NAROČUJTE 81 "QLAS SVOBODE.** GRAND WORKINGMEN'S BAZAAR PK1KKJEN' V C. S. 1'. J. dvorani 400 \V. 1H, cesta SKOZI CELI TEDEN ZAČETEK V NEDELJO DNE H. APRILA ob 2 uri pop. Vsaki \ečer ob 8 uri zvečer. Posebne otročje predstave. V saboto dne 14. aprila ob 2 pop. Ples in srečolov na dobitke se tudi vrši v saboto dne 14 tm. ob 8 zvečer. K vsaki prestavi za osebo lOc vstup-nine. Na vsporedu so tudi komične predstave in nastop pevskih zborov različnih narodov. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno ODBOR. Pittpiua črtica iz Avstrije v Ameriko. pile: VolCanskl. Zbobnajo nas skupaj In hajd če\ stopnjice v zaželjeno postelj. — Joj pa kaj Jo to? Jo to postelja? ,Mreža nad mrežo, a tako skupnj, da bi bo debelotrebu&en izseljenec gotovo ne mogel spraviti v to luknjo. Na mreži lahka odeja, pod zgltfvjem pol pesti v JaklJiču zavito slame. Tako prenočišče TI Je nudil hotel slavne holandske prekomorske družbe v Rot- ttrdamu. 1 Misleč na boljfie, podal sem bo tudi jaz v ležišče, ter kljub temu, da me Je redka mreža vrezavala kožo, sem zas-Bpal spanje pravičnega. Spal sem do ranega Jutra. Zopet eo nas vlekli v obednico. No ponavljalo se Jo isto prejšuega dne. Na to peljali bo nae k zdravni&ki preiskavi. Medpotoma pripetilo bo Je razno kar kaže netaktnost družbe. Ko smo čakali na stopnjlcah, hotelu Je neka elegantno oblečena dama stopiti na drugo stran. A ko Je uslužbenec to ugledal, Jo Je pahnil tako, da Je revlca na tla padla. Jeza me pograbi. Skočim lz vrate ln zamahnem po nosu uslužbenca z vso avojo močjo. A nlBem bil prvi, kajti padati ?o počele po nlco, la j* bi o joj. Dama ml jo pa pokimala ln rekla v lepo donečem Jeziku "hvala Ijepa". lilU > »Tr it rn. Po dolgem ravskanju tje pa sem pri-vlečejo nas na krov, ter odkažejo metla ;,'«. bodem opiiuvnl knkSno Je na ld;, kajti vsitior, ki se Je na km Vii ' o* 11, ve dot. j. koliko bo mora na njem preterpeli. 4o lepo . ' Si.očetkoina v > zlil smo se počasi a pozneje Je 51o &e precej hitro. Na obrežjah Holandskega zaliva Bta-lo Je mnogo ljudstva. Nekateri so mahali z robci, drugI pa bo se nam roga-II, vpletajoč neslane dovtlpe v barbarski krohot. Tako Je šlo naprej. Ker me od dneva odhoda la stare domovine, pa do ukrcanja ni hotela smola zapustiti, me Je Ista tudi na morskem potu spremljala. V oddelku, ka-mor so me prldellll, Je bilo vse polno poljskih Židov. Snaga lm Je bila deveta briga. Ufil Je kar mrgolelo in v tej družbi sem moral prestati celih l'2 dnlj. Prve Čase Bem zahajal na krov, ter t kakem skrivnem kotičku preganjal i berilom dolgi čas. Poslnžal sem Žide, ki bo v svojem dirlndaju opravljali verske dolžnosti. Večinoma tih bo bili RuBkl ubežniki. Mnogo Jih je bilo med njimi tudi takih, ki so zapuBtlll Rusijo radi vladajočih razmer. Videlo s« Jim Je na obrazu kako težko so se ločili od do-movja. Spoznal sem se z enim takim. Bil Je videti Jako Inteligenten. Povedal ml je da je bil preje dijak ter da bo Je vrnil lz Japonskega. Na moje vprašanjo, zakaj zapuSča domovino mi Je odgovoril: Nlaem no prvi, no zadnji, ako bodo v Rusiji vladale take razmere, izselilo se bode več ko polovico Rubov v druge dežele. Kajti vojna na zapadu bode kmalo ponehnla, a nastalo bode v Rusiji vrvenje, ln sicer tako. kakorBnega svetovna zgodovina fie ne pozno. Otresti se hočejo prltls-kajočega Jarma, a dosti krvi bode poteklo predno se to dovrSi. Razkladal ml je Rusko notrajne razmere. Povedal ml Je kaka krivica se godi nižjemu sloju, naj si bode žldu aH pravoslavnemu. Trditev svojo dokazal mi Je s tolikimi dogodbaml, da Bem res, do sedaj ne poznajoč Ruske razmere, pričel obsojati početje vISjih krogov, kateri so revno ljudstvo trpinčili, ter Jo prisilili da zapufiča Bvoje domovje. hoteč si v tujin! poiskati duSevne ln telesne svobode. Tja pa sem so se shajali v gruče. Pogovarjali so se o domovini. Govorniki so nastopal] In dajali v primernih besedah In izrazih oddaška svojim ču-tflam. Tudi moj znanec Je govoril. Posln-ial Bem njegove besede. Govoril Je nsvduSeno ln marsikatera solza se Je videla na obrazeb trpečih Rusorv. MoJ tnanee je govoril tako le: Bratje I Vsakdor dobro zna. In ve zakaj Je moral zapustiti tvojo ljubo domovino, našo tužno Rusijo. Na obrazu Vam berem, da imamo vsi eden ln Isti uzrok, ki nas je tiral lz dežele, v kateri smo zagledali luč sveta, v katerej smo preživeli svoja detlnBka leta. Vojska, katera sedaj divja, uprizoril je ceaarlzein, Isti poslal je vže dosti naših bratov, prijateljev ln znnncev v tujo deželo, da bi tam v carjevem Imenu poblvall ln ropali tujo nam ljudi. Res Je, da se rešnjo čast države s klanjem in morenjem, a čast ki si jo hoče Rusija pridobivati na zapadu ni Ista, katera bi morala služIti naši državi kot prospeh domovine. Voditelji cele operacije niso pravi voditelji, kajti z vojno napolnujejo dI bvoJo žepo ter mirno gledajo kako bo stotino In stotine ljudi ženo v klavnico Carlzem obstoja lz samega lopovst-va, ln nI čudo, da se Je v prej mirnem ln domoljubnem človeku vzbudila strast, katera naj osvetl vso bornemu ljudstvu prizadete krivice. Stoletna zgodovina nam predočlva dejstva a katerimi se Jo carstvo posluževalo, da jo Izvedlo bvoJo načrte. To dejstvo bilo je Izkorlščevanjo in trpinčenje ubozega ljudstva, revnega mužlka. Vender vsaka stvar Ima svoj konec. Tudi carlzmu bo bliža enaka osoda. Vem, da Je v Vaših prsah srce, katero bljo ln bodo bilo za ljubo domovino. A čut Vašega srca trga postopanje carlzmu, kateri nas Je tako daleč privede!, da nočemo podpirati lopovstva, ampak s studom so obračamo na ma-hlnaclje, ki bo nas prisilile do tega, da Be znajdemo danes na poti v drugo domovino. Nismo Imeli straha, ko nas Je trobenta klicala na bojno polje. Nismo se bali zastaviti svojega življenja za car-atvo, za katero smo mislili s svojim življenjem reševati čast države. Vidim med nami več bojevnikov, ki smo so vrnili iz daljnega zapada ranjeni In revni, vidim več Istih, ki bo se z menoj hrabro bojevali, ter bo junnško zoperstavljall navalom sovražnika. A kaj nam Je to pomagalo? Vender obup se nas še nI polastil. Vidimo UBtajntl zarjo, vidimo da se bliža Isti trenotek, kateri nam podari Isto česar želimo. Ne bodo dolgo, ko bodeS slišal, vračajoč bo Iz tujine v domovino, dragi pozdrav, "Svobodna RuBlja To pozdravlja s svobodo". Viharni klici In splošno odobravanje Je sledilo temu govoru. Pričeli so pevatl tužne pesmi. Melodije popevank bo ml Izvajale sočutje do RuBklh sopotnikov. Nisem več glodal Juda po Btranl, nisem obsojal več pravoslavnega Rusa, ker je zapustil v kritičnem čaBU svojo domovino, no — ampak pomilo-val sem ta tužnl rod, kateremu v domovini nI proBtora, kateri mora se podati čez dežele ln morje, da v tujem kotičku dobi svoj obBtanek. Podal sem bo na svoj prostor, vlegel ee na skrom-no posteljo, ter po dolgem premišljevanju zaspal. Po zajtrku, ki nI prlstojal mojemu želodcu, namreč črna slaba kava, In suhe ribe podal sem no — ne poza-blv&i vzeti iz svojega kovčeka nekoliko pribolJSka, — na krov, kjer Je bilo vžo vse živo. 8edeč na svojem prostoru, pride k meni krepki ftint.'ter me praša: "Ver-stehen Sle deutsch?" Prikimam mu, ter ga praSam po njegovem domu. — Skazal so ml Je da Je koroSkl Slovenec. Povedal ml Je tudi da Jih Je sedem skupaj, kateri grejo v Ameriko In sicer v Pittsburg. Seveda bil sem na fante radoveden. Peljal me je k nJim ln po kratkih vprašanjih smo so spoznali. Kjer je Slovenec, pa mora biti tudi petje. Zakrožlll smo Jo — lepo In čft-to bo donele na velikem oceanu slovenske pesmi. Vsi na okolo so bili tihi. ter poslušali naše melodije. Ko Bmo končali Je burno ploskanje dokazalo, da smo izborno rešili svojo nalogo. Tako smo si nadalje kratkočasili dneve s petjem slovenskih pesmlj in nemSklh "Kftrntnerschlager". Bili smo vže Stirji dni na morjn. Imeli smo do sedaj lepe dneve in dobro vreme. Peti dan pa so ae na zapadn pričeli shirati oblaki. Mornarji so ogledavall sive pike, ter pričeli urejevati razne Strike in drugo stvari. Veter Je začel pihati, a kljub temu smo Se ostali na krovu. Tako je trajalo do večera. Proti večeru so pričele kapati debelo kaplje In zapustiti smo morali krov. . Naenkrat bo pa vsujo ploha In burja Jo. pričela žvižgati na vso pretege. Mornarji so Imeli težka dela. Jambore so pričele vrščati, čudni glaiovi so se odmevali v burno noč. Ladlja, katera je preje mirno plavala, začela se jo gibati sem ter tja, a vendor kljubovala je razburkanim valovom, kateri bo vže pričeli IzBipatl svojo vsebino čez prazen krov. Vlha^ Jo postajal čim dalje hujše. Ladlja bo jo vediyti bolj In bolj nagibala, In trdno Bem se moral držati ob postelnl držaj, da me ni vrglo lz ležišča. V bojazni sem prestal ure, ki bo se ml dozdevalo celo večnost. Spati nisem mogel, podati sem se hotel v gornje ladljne prostore, a mornarji so ml rekli da ne smem tam bi' ti In podal sem bo zopet na prejSne mesto. Nevihta je trajala do jutra. Ko nekoliko poleže, Sel sem do krovnih vrat. Pogledal sem na morje. Prizor katerega sem videl, Jo in bodo ml vedno v spominu. yal za valom bo Je podil, kakor da hI šlo za stavo. A kakšni valovi? Ako bi se Jim ladlja ne ugibala, oziroma jih ne prerezavala, bi pokrili valovi celo ladljo, kljub njej ogromni velikosti In vlsočlnl. (Daljo prihod.J Život jenas vrt. Shakespere piše v "Jogo": "Nosa telesa su nnši vrtovi, in naša dobra misel je njih vrtnar; vsaki vrt se pa tnorn obdelovati in no zanemarjati. Tudi naše telo ne smemo zanemarjati ter skrbeti moramo da bode podobno cvetočemu vrta. To pa bode takrat, ako je telo cisto in zdravo. Deluj kakor dela dober vrtnar: pokončaj trnje kakor hitro se prikaže, ter stem odstrani vsako nevarnost in bolezen ako bo ob času upreš in populiš škodljivo simptom*. Trinerjevo zdravilno grenko vino stori to za tebe. Ono ti da trdno podlago, in uioč proli bolezni Organe privede do rednega in zdravčga delovanja in moči, ono ne slabi-obratno pomnožuje: naredi novo kri, katera daj a moč — vsakemu delu našiga telesa. Dajte ga otroku, mludenčn, bolniku ali starčku resnični pripomoček za vsakterega. Rabi ga kakor hitro opaziš oslabelost in neslast do jedil. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111. BOLEZNI VSLED NKZIjK-UA Vit KM EN A: revmatizem, nevralgija, bolečine v ledjih, prsih iu križu, hripa in infloenca se odpravijo * M. BIM-JEVIH ANCHOR PAIS E2PELERJEK Dr. Kichterjev Anchor Pain Expeller je zelo dobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-tinu revmatiamu itd. Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in 50c ■S« F. Ad. Richter&Co. ill 215 Pearl St. New York, ROJAKU Naše podjetje, parobrodno društvo "Frank Zotti Co", namerava vkupiti vže drugi parnik.s katerim bi prevažal ljudi in blago v staro domovino in obratno, Naročila za prevažanje je tolika, da si more omisliti že drugi par-nik, a potnikov je toliko, da moramo povečati nafce podjetje. Priporočamo dragim rojakom naše delnice po $5. kateri naj jih nakupijo, dokler »o še v zalogi. Frank Zotti a Co. 108 Greenwich St. New York. Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilne opremil t modernim kegljiščem In ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvan* priporočim* tudi moje dvorane za društveno seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko ^dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. jftS" Potujoči rojaki yedno dobro dosli! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladič, 587 8, Centre Ave. Chicago, III. $ Slovenci pozor! S i Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali'druge važne reci za možke za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materm&Cini. Čistim stare obleke in Izdelujem nove - ==po , ===ss -rea jk najnovejši modi in nizki ceni. jk § i Jg JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave. ~ fif blizu 18. ulice Chicago, 111. K -vernerja. Oba ta dva sta bila večletna kaznjenca ln sta na Jako slabem glasu. Cela garda se Jo potem podala z uklenjenlml "hudodelci" na pot, are-tlranclm niso niti dovolili, da bi se od svojcev poslovili, še manj pa da bi obvestili svoje prijatelje ali pravue zastopnike. Bili bo tako rekoč zajeti ter z Izdajstvom državnih uradnikov odvedeni v drugo državo. Večina uglednih mož Je po takem postopanju ogorčeno, ter nazlvljajo to dejstvo izdajalsko in protizakonito. Generalni pobočnik Buckley Wells, je vže zadnje leto si zaslužil pasje časti, ko Je brutalno poškodoval A. II. Floatena v Telltiride. Colo. Ta Je u-g I eden državljan in posestnik ogromnih premogokopov v Coloradl vender delavcem Jako naklonjen. Kar so pa tiče obtožbe, da ao aretirani uradniki . krivi guvernerjevega umora Jo vsakdo prepričan, da je Izmišljotina, ter da so to le za to vpo-rablll, da so uradnike odvedli v zapor hoteč delavce oškodovati. Colorado Je druga Rusija, v tej deželi nI nlkdo varen svojega življenja, kateri nasprotuje molohu kapitalizma. DELAVCU ' Vaše življenje nI nič druzega kakor boj za obstanek, a obenem tudi boj za osvobodenje Iz mrež kapIta1Uma.s Nevstrašeno skušate raztrgati te mreže, a Vaši sovražniki pa delujejo na to, da bi Vas še tesneje s svojimi zajnkaml zajeli. Vaše orožje Je oster meč reanlce, a orožje Vaših nasprotnikov pa topa sablja laži. Zaslepljeni od blišča zlata, no vidijo Vašj nasprotniki kako ustaja Ideal člo-veštvn, kako so človeštvo druži, kako človeštvo počasi a varno stopa za »o-cljallzmom. Socljallzem, vora svobode, enakosti in bratstva je Vašim nasprotnikom nerazumljiv, kakor mutcu godba ali poezija topoglavcu. Vaši nasprotniki Izkoriščajo vero ln vodo, kajti ti svojstvl Je v njih rokah dobro orožje proti Vam, In ti svojstvl izrabljajo, hoteč VaB podjarmiti. Vporabljajo nečlvena sredstva samo za to da bi dosegli svoj namen, kateri Je, da ubozega delavca trpina izkoriščajo. Zatekajo ae k izdajalstvu, kajti tudi to Jo dobro sredstvo v boju proti masi ki zahteva svoje pravice. Marsikateri icrijalt Jc podpiral kapitalizem, a prej ali slej Jo moral Efl-Jalstvo popustiti uvldevšl, da so proti dobro organizirani masi no da bo» Jevatl. Kapitalizem napenja vso svoje moči, da bi dosegel to, kar bi mu služIla pomnožcvatl kupe denarja. On se ne plaši nobenega koraka, kateri bi pomagal njegovemu namenu. Vender zagotovljeni amo, da podil nameni nam sovražnega sloja no dosežejo svojega cilja. Premagati ono večino, katero z edlnstjo hrepeni samoBtal-noBti in svobodo bi bilo pač čeznarav-no In vsa podla Bredstva k) se Jih poslužujejo no bodo pripomogla do njih zmage. Edini smo. Vender edinost moramo še bolj utrditi. Sloga naj podpira našo edinost s katero se podajamo na pot našo zmage, In z edinostjo ln bIo-go pokažimo našemu nasprotniku, da bode kmalo prišel čas, kjer bodemo vzkliknili: "Jednakopravni smo." Srčno Be postavimo v vrste bojevnikov, ki se bojujejo za sveto stvar, ki hrepenijo za onem cilju, kakor ml. — Združimo se — Vera, narodnost, ali obrt naj nas ne loči le edino nasto-pajmo proti našemu sovražniku. Zahtevajmo naše pravice. No prepustimo, da bi naše moči Izkoriščali, postavimo se in odločno tirjajmo, kar nam prlstoja In takrat bodemo spoznali nauke Bocljallzma, takrat bodemo proprlčanl da Je socijallzem vera svobode, enakost, ln bratstva. , Zatorej na delo! — Z edinostjo In slogo naprej! i Kdor hoče kmalo dospeti na Kra°nJsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluii parnlkov francoske družbe Compagnie flenerale Transatlantique, LE 6. DNI NA MOBJU. Parniki plujejo iz Now Yorka ysak četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko lil Canado na 32 Broadway St. New York. MAUKICE W. K0ZMIN8KI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. _At flt Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Slika predočuje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti alike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltliam. A A A Te vrste ura stank le T V obilo naročbo so priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison Nt. Chicago, IU. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohldtr« pri J0- NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje. t * Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kraauo prosper iteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Kadi tega bo tudi cene delnicam poskočile. Se je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane bo trud -nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po 15.00 FRANK ZOTTI & CO. Nu zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se n&more več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FHANK ZOTTI, President. (Inker por Irana po državnih zakonih % glavnico $2.000.000, od katerih je ž« , $1.500.000 uplačanlh, 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem pred plačam na.........t......... .delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem se razume, ako predplace prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo Bvoto vrnete v celem znesku. Ime........................... Ulica in st...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in postne nakaenice naj se pošiljajo direktno na: I Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T. h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohkn, 443 Main Str. La Salle, 111. ^Tajnik: Mabtin Konda, 057 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 131 W. 19th Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinau, P. O. Box 193 La Salle, 111. John Vekščaj, G74 VV. 21st PI., Chicago, 111. Matija Sthohen, 443 Main Str. La Salle, 111. I Mabtin Potokar, 5(>4 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladic, 617 S. Centre Avo., Chicago, 111. J a sou Tisol, 343 Fulton St. Pullman, III. Martin Skala, Box 1056 Ely, Minn. * Josip Matko, Box 481 Claridgo, fa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. Nadzor- i niki: Pomožni odbor: Bolniški, odbor: T8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. I*. Jod noto ima vsako tretjo soboto svojo redno mosoono sejo. Opozarja bo vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise joti notnemu tajniku. DRUŠTVENI IMEMIK. O lanom sklepa 2. glavnega ibora S. N. P. j. t Chicago, 111., priobčiti se Ima v Jednolncm glasilu enkrat na meaec Imenik v »o h druitev ln njih uradnikov t. J. naaloT predjednlka. tajnika In saatopnl- "BLAVIJA" it. 1. V Chicago. III. Frank KlobuCar. predsednik; J617 Ewing ave.. John Duller, tajnik; 12 26th St.. Frank MladlC. saatopnlk; 687 ^Centre ave. — Mesečna «eja. vsako 2. JcAslJo v mesecu. "TRIGLAV" it. ! v U Salle, 111. Sll-vester KramarilC. predsednik; 10» 1st Bt., Ivan VogrlC. tajnik; 102S—lat St.. AloJ« KramarilC, »astopnlk; 1026-lst St. Mes«-£na seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "ADRIJA" it. 3 v Johnstown, Pa.. Martin Štrukelj, presednlk; 124 Chestnut St.. Fellk* VolCko. tajnik; »12 Chestnut St.. Mihael Pečjak, »astopnlk; »19 Chestnut St.. MeseCna seja, »adnjo nedeljo v mesecu. "BRAT8TVO" it. 4 v Steel. O., Ignacij Žlembergar, presednlk; Box 12 Olencoe. O.. Ivan Kravanja, tajnik; Bo* 101 Olencoe. O., Josip DernaC. zastopnik; Bo* 3 Steel, O. MeseCna seja, 1. nedeljo v meae-cu. "NAPREJ" 11 5 v Cleveland, O.. Frank Cerne. rresednlk; U08 Hamilton St.. Frank Buss, tajnik; 1752 St. Clair Bt., Anton Bobek, zastopnik; 1762 St. Clair St. MeseCna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldne v Krauaovi dvorani. "BBATSTVO" it. 6 v Morgan. Pa.. Frank MlklauCIfi, predsednik; Frank Dr-mota, tajnik; Oakdale, Pa.. Leo. Werdl-nek, lastopnlk; Bo* 366 Bridge vil le. Pa.. Mesečna seja. I. nedejlo v mesecu, "BBATOLJUB" it. 7 V Clarldge, Pa., Lorenc Sturm, predsednik; Jacob Jerai, tajnik; Box 208; Valentin Kednak. zastopnik; Bo* 462. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "DELAVEC" it, i v Bo. Chicago, HL. Jacob Tisol, predsednik; 341—3. noor Fulton St. Pullman. III., August AuCln. tajnik; »266 So. Chicago ave., Michael Ml-lakovlč. zastopnik; 9666 Ave. N. Mesečne seja. vsako 1. nedeljo v mesecu. "BRATSTVO NAPREJ" it. 0 v Tale, Kans., Anton Bupar. predsednik; Box Ivan Žager. tajnik; Box L, Frank Papei, zastopnik; Box 33. MeseCna seja. vsako L nedeljo v mesecu. "TBDNJAVA" it. 10 v Rock Springs, Wyo., Alojz Prolek, predsednik; Box 380., Gregor Baspotnlk, tajnik; Box 380.. Fr. Cukale, zastopnik; Box 380. MeseCna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "SOKOL" it. 11 v Boalyn, Wash., Matija Derganc, predsednik; Ivan Slkonlja, tajnik; Anton VonCIna, zastopnik. MeseCna seja, vsako 1. nedeljo v meseca. "EDINOST" it. 12 v Murray, Utah. Ivan B. Orahek, predsednik; Box 201.. Mihael Žugelj. tajnik; W. Jordan, Utah. Matija Kolar. zastopnik; Box 43 W. Jordan, Utah. Mesečne seje vaako IG. v me-v mesecu. "EDINOST" it. 13 v Wheeling Creek, O., Josip 8traus, predsednik; Lansing, p.. Josip Longar, tajnik; Box 99 Lansing. O.. Frank Bpendal, zastopnik; Box 236 Bridgeport, O. MeseCne sejo vsako 4. nedelje v mesecu. "SLOOA" it. 14 v Waukegan, III., Ivan Zdeiar. predsednik; 706 Market St, Alojz Klrar. tajnik; 70» Market St.. Oabrljel Dominik, zastopnik; Box 482. MeseCna seja. vsako 1. nedeljo v mesecu. "ZAIUA" it. 15 v Ravsnsdale. Wash., Matija Poterpln, predsednik; Ciril Krme-nc.'tajnik; Anton Lognr, zastopnik. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "BLOGA" it. 16 v Milwaukee, Wis., Alojz Bergant, predsednik; 672 Beed St. Ivan Kalan, tajnik; 328 Oregon Bt„ Karo! Hofbauer, zastopnik; 163 Beed Bt. MeseCna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "BLED" it 17 v Loraln, O.. Aleksander Seldnltzer, tajnik; <72—10. Ava., Frank Vevar, zastopnik; Box 31. MeseCna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "PLANINA" it. 18 v Wellsburg, W. Va.. Vlncenc Kolar, tajnik; R. D. No. 2 Virginia Sta., Anton Jerman, zastopnik; B. D. No. 2 Virginia Sta. Mesečna seja. vaakp 2. nedeljo v mesecu. "OREL" it. 19 v Stone City, Kans., Pongruc J urne, predsednik; Ignacij Pe-Cnlk, tajnik; Ivan KovaC, zastopnik. MeseCna seja, vsako 4 nedeljo v mesecu. •SOKOL" it. 20 v Ely, Minn., Joilp Se-llikar, pred sodnik; Martin Čleblr, taj-nk; Ivan Teran, zastopnik. MeseCna seja, vaako 1. nedeljo po 20. v mesecu. "OKEL" It. 21 Pueblo, Colo., Josip Samec, predsednik; Alojz AnieC, tajnik; Josip Mlilca, zastopnik. Naslov druž-tva Je 1207 S. Santa Ke Ave. MeseCna seja, 1. In 3. nedeljo v mesecu. "DANICA" it. 22 v Trlmountaln, Mlch.. Josip Mrvar, presednlk; Martin Bačar. tajnik; Josip Obranovlč, zastopnik. MeseCna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. i "EDINOST" it. 23 v Darragh. Pa., Jacob JeaenAek, predsednik; Box 166., Val. Urban, tajnik; Box 163 Hertnlnle, Pa., Josip Mauptman, zastopnik; Box 140. MeseCna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "SMABNICA" it. 24 v Jenny Llnd. Ark. Ivun Tumuzln, predsednik; Box 328., Ivan Gregorlna, tajnik; Box 125. Frank Dollar, zastopnik; Bi»x 42. McBečna seja. vsuko 2. nedeljo v mesecu. "kORA" it. 25 v Terclo Colo., Fr. Bajt, predsednik; Box 137., Fr. Levar, tajnik; Box 136., Ivan Adame, zastopnik; Box 140. MeseCna seja, vsako i. nedeljo v mesecu. "BRATJE SVOBODE" it. 26 v Cumberland, Wyo., Ivan Schwartskoblar, predsednik; Jurij Peternel, tajnik; Ivan P. Korpnlk, zastopnik. Druitvena Boxa W. MeseCna seja. vsako 1. nedeljo v mesecu. "CELJE" it. 27 v Frontenac, Kana., Matija Mam, predsednik; Box 174., Anton Smode, tajnik; Fr. Boldln, zastopnik; Box 181. Mesečna seja, vsako t. nedeljo v mesecu. "NOVI DOM" it. 28 v Greenland, Mlch.. Matija Schueller, predsednik; Box 208, Peter Geshell. tajnik Box lil., Jacolj, Bru-la. zastopnik; Box 42. MeseCna seja vsako 4. nedeljo v mesecu. "DOMOVINA" it. 2» v Thomas. W. Va.. Jacob Luzar, predsednik; Box 11L, Ivan Oruden, tajnik; Box 236., Ivan Mrhar, zastopnik; Box 42. MeseCna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "POPOTNIK" it. 30 v Weir City. Kans.. Martin BtefanClC, predsednik; R, R. No. 6 Pittsburg, Kans., Alojz Clrar, tajnik; Box 138., Paul Obregar. zastopnik; B. B. No. L MeseCna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "SLOVENSKI DOM" it. 31 v Sharon. Pa., Ivan Be0uj, predsednik; Box »32 Jaslp PaulenIC, tajnik; 17 Pitt St.. Ivan Smole, zastopnik; Box 297 Glrard, O. Me-Hečnn seja. vsako 2. nedeljo v mesecu. "SAVA" it. 32 v Winter Quarters, Utah, Ivan Jukret, predsednik; Box 38., Josip KlopAtf. tajnik; Box 8., Anton Oman, zastopnik; Box 13. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo po 16. v mesecu. "NAŠ DOM" it. 33 v Ambrldge. Pa.. Frank Tomaži«, predsednik; Box 141., Frank Bosenberger, tajnik; Box 169., Josip Pele, zastopnik; Box 141. MeseCna ae-Ju. vsako zadnjo"nedeljo v mesecu. "FRANCE PREflEBN" it. 34 v Indianapolis, Ind.. Joalp Hvalica, predsednik; 727 Warman Ave,, Josip F. Falletlch. tajnik; 72G Wurman Ave., Anton Mesec, zastopnik: 714 Holmes Ave. MeseCna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "ZVESTOBA" It. 30 v Chlcopee, Kans., Alojz AJdiC, predsednik; Fr. Koilc, tajnik; Box 34.. Ivan Lesjak, zastopnik; I)ox 86. MeseCna seja vsako 2. nedeljo v mesecu. "ZVEZA" it. .16 v Wllloek, Pa.. Ivan Kraker, predsednik; Frnnk Mlklavc, tajnik; Box 115,. F. Fort una. zastopnik; Box 2OT. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Zastopnike krajevnih druitev se napro- suje, Ce se Je pomota urlmlla prt Imenih, Mevilkah ali pri dnevu mesečneh sej. da blagovole naznaniti glavnemu tajniku Jed note. Nižjo podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni —SALOON— x dvojnin kegljiščem in blljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača iti importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstno smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Avo. Chicago, 111. KOJAKI! Ako hočete kaditi dobro unijske smodke obrnite bo na ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis. t^r vsak bode dobro postbežbn IN ZADOVOLJEN. H JA, žito * PRAVA POT DO DENARJA, Hranite ga, ter vložite ga uazanesljivo banko, kjer liode varen. , Popolnoma zanosih o vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS HANK 652 Blue Island Ave. Ustanovljena 1890. kaeo soboto odprto 8 ulte zvečer. Amaiiu & McCabe j mesarja j Milwaukee*, Wis. 306.8 Reed St. Se priporočata slavnenu občistvu V zalogi imata tudi kranjske klobase. Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo. to- Kedar telo slabi in so njega moč čimdnljo lx>ljinl)olj zmanšuie daj potrebuje želodec krepila za prebavljen je, da ojači čreva in ledvico Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebno za ojaSenje telesa in utrditev zdravja. A. ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postnja razkroiena, telo no dobiva dovelj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno jo boleznim, nervoznosti, slabemu probavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še drugo l>olezni, ki imnjo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. 10" Cena po pošti 85c. -©a Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago III. T. Schoenhofen Brg. Co's. Najboljšo pivo je So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.1 John. J. Dwyer 6711 HIue Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in ilru-gim Slovanom v obilen obisk Postrežba točna lil solidna J, J. Dwyer, 618 Blue Island Ave Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa HO jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti. . Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse delo sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar so posojujo na posestva in zavarovalne police. dC '1' *1T *!f 'i' fi* '1' 'iT 'if rlf 'iT 'ir 'I' 'if 'i' 'i* 'i' '1! '1' 'lr '1* '1' '1' * 'i' 'i' 'i* 'if 'i* 'I' 'i' 'lf »i* »i* & *__* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 44 kake otiske, Izpaha, opeko, otekline, vnetja, živčnih bolečin ali revma-tizma, zastrupljenja, mrčeBovih pikov itd., je prav Inhko. Vse, kar je potrebno storiti je, da rabite volnato krpico, do ktere je napajano SEVEROVO OLJE SV. G0THARDA. To je najboljše zdravilo, ki te zagotovi ozdravljenja.^«"* " i ase OLJ K SV. G0T11AKDA je ozdravilo hud izpah na moji levi roki, kar mejo zelo bolelo In, kar so zdravniki zdravili, toda brez vspeha. Severovo Olje Sv. (fotharda nikdar ne zgreši cilja." Frank Vasut, Deuej vilie, Tex. Pisano 2. jan., 190 Cena oOc in $1.00 Severov Balzam za pljuča. ""Celo letoseui imel hud kašelj in sem mislil, da bo ga ue bodem nikdar znebil. Kabii sem pa Severov Balzam za pljuča in sedaj ue kušljam nič več, ampak sem zopet zdrav in krepak."' » Stephen Shriner, Zwingle, Iowa Pisano 9. Jan., 1906. Ceua 25 in 50e Severovo Zdravilo za obisti in jetra. "Moja žena je mno go boljša odkar je porabila samo eno steklenico vašega Zdravila za obisti in jetra in prepričana je, da bode kmalu popolnoma ozdravila, dasi jo rabila že mnogo drugih zdravil brez vaacega tacega vspeha." Jan Sabol, Phucnixville, Pa. 1'isauo 10. Jan., 19CU Cona 75o iu $1.25. V vseh lekarnah. A W™ Zdravniški nasveti brezplačno. W. F. Severa Co 4 * 4 * * * * 4 4 * * * ^ * * * * * CEDAR RAPIDSX IOWA » VESTI II SURE DOMOVINE IK iz jugoslovanskih pokrajin. Kulturni fajmoiter. Slov. Narod z dne 10. t. m. prinaša neko veBt I* katere Jo poanetl, kako nerazumno jo Se nafte slovensko ljudstvo, katero se pusti od kakega prenapetega faruceljna za nos vlačiti, da ako bi so poljubilo farju, da bi nezavednega kmeta ftlbatl hotel, bodo kme-Uč .spoštljivo prlpognll svoje otrplo ude, ter jih dal na razpolago farfikl mogočnosti. Na Mirni Je neko dekle, z Imenom Leopoldlna Roštan izstopila iz zloglasno Marijino družbe, dekle Je namreč uvidelo, da s tako družbo ne bode deležna nebefikega kraljestva. Bila Je tu-Ul cerkvena pevka, ter kot taka vedno ln rada opravljala svojo dolžnosti. Ko neko nedeljo pride kakor navadno nu kor, prllomastl mežnar za njo, ter jo Iztlra lz kora rekoč: "Polda, ldl dol ti nlmaft pravico tukaj". Prijel Jo Je za ramo, ter šiloma iztlral Iz cerkve. Med potjo pa jo jo suval, pehal jln z nogami teptal. Mežnar je to storil na ukaz župnika Korjančlča. Toraj tako daleč smo vže prtfill. Poštena dekleta, se s silo tirajo iz cerkve, samo radi tega, ker nočejo biti članico Marijine družbe. . Ista Be pred množinom ljudstva osra-motujejo, samo radi tega, ker nočejo Izpolnjevati fnrfike ukaze. Kakor pse. Jih gonijo lz cerkev, ho-teč stem pokazati svojo Inkvizicijsko mogočnost. Koliko Časa bodo še to trpelo. Ljudstvo, kedaj se TI bojo odprle oči, ke-daj bodeS prišlo do spoznanja, kedaj bodeš nastopilo proti takim zloglasnim farjem ? Iz cerkve Vas tirajo, toraj? — Ako misli župnik Kocjančlč, da so Je s tem činom pridobil zasluge^— se moti, kajti ta čin daja dosti uzroka, da Be ga sovraži, ter da se ga na cesti oplju-v a in zaničuje. TI prldgaš"na prižnlcah o medsebojni ljubezni ln spoštovanju. Kakšne Izglede pa dajaš kruti pop. Zaničevanje aeješ, a tudi zaničevanje bodeš žel. In prav tako. Kadar ti bodo pa v Mirnem postala tla prevroča pridi v Ameriko, a tukaj te hočemo priučiti, kako Be poštena dekleta iz cerkve tirajo ln poskrbeli bodemo, da se bode Tvoja zadnjica brez piščancev debellla. To vsaj pošteno zaslužiš? Boga je dala razlagati. Preškl Pomarančar, tudi Drencelj imenovan, jo velik prijatelj neko zelo pobožne gospe v Medvodah, tako da Je več pri njej, nego doma v žup-nišču. Nedavno jo pa ta gospa dobila od nekod staro sv. razpelo, ki so jI ni zdelo več za rabo. Da se prikupi Brencetu, Je kupila nov križ in ga dala postaviti na svojem posestvu, staro sv. razpelo je pa po svojih hlapcih na dvorišču razžagala. Ljudje so se splošno zgražali nad tem dejanjem ln če bi bil kak liberalec kaj enakega storil, poslal bi bil škof grom ln strelo nanj. Klerikalcem Je vse dovoljeno ln naj še tako gazijo verski čut, je vse dobro. Kakor so govori, zdaj po Medvodah, dotlčno gospo noč za nočjo preganjajo strahovi, katerih ne odpravi nobena blagoslovljena voda. Vera peša In bo še bolj! Motila sta jih. V torek zvečer sta prišla dva popotnika v Motnlku na OorenjBkem v gostilno nasproti županovi hiši in prosila prenočišča. V gostllnlčarskl sobi Je sedela lepa družba: dva župnika ozalj-šana s šopki kot dva ženina ter tri ženske. Vseh pet je bilo pijanih kot krave. Dobro »o 8« zabavali, kot sc zabava človek pri vinu ln pri ženskah. Novo došla potnika pa nista bila župnikoma všeč, najbrž zato, ker sta Ju motila pri Izvrševanju njuno stanovske dolžnosti, namreč oznanjevanja ljubezni. Eden izmed župnikov se Je zadri nad prvim popotnikom, da Je lump ln falot, ker nima delavske knjl-Ilce, ampak samo orožni list. Gostilničar, ki je preje obljubil obema popotnikoma, da Ju vzame Čez noč pod streho Je zdaj temu odpovedal prenočišče in revni človek Je moral oditi v mrzlo noč. Ko Je njegov tovariš ostal sam, se Je začel eden Izmed pijanih faj- moštrov tolčl po komolcu ln pomenljivo prikimavati, kar je pomenilo, da hodi ta popotnik s človekom, ki ima strgan komolec, ln ki jo nič vreden. Ko bo od vseh Btranl švigali nanj hudobni pogledi ln ker je "tudi gostil-nlčarka oblastno zavplla, da ne spi več v hiši, dokler bo ta človek tu pod streho, nakazalo še drugemu popotniku drugega, kot da so je še on u-maknll z zavestjo, da nI dobro motiti kakega fajmoštra, kadar se zabava pri ženskah ln Jih objema po fantovsko. > Vojaška godba beiala pred tvojimi poaiuialcl Našim bralcem Je najbrž šo v spominu dogodek, ki se Je izvršil na Koslerjevem vrtu ob priliki odkritja Prešernovega spomenika. Ta dan se Je vršil poleg mnogih drugih koncertov tudi pri Koslerju koncert, na katerem Je svlrala vojaška godba tukajšnjega 27. pešpolka, Vrt je bil poln samo slovenskega občinstva, med katerimi je bilo zlasti posebno veliko tržaških Slovencev. K&r Je godba zaigrala koračnico "La bora", ki Jo po svojih besedah protislovenska. Koračnica je razburila Tržačane, da so vstali ln odločno protestirali proti taki pro-vokaclji. Na podIJ kjei1 Jo svlrala vojaška godba. Jo kmalu prišel med drugimi tudi Janko Žagar lz Kamnika v sokolskl obleki In odločno zahteval kake slovanske Bkladbe. Kapetnik ga pa nI no hotel poslušati, ampak Je dal igrati italijansko koračnico naprej. — Razburjenost med občinstvom Jo bilo vedno večja, letele so ostro bosede, nuj se gnilim takoj pobere vsled svojo netaktnosti. In res so vojaki videč precej kritično situacijo začeli pospravljati bvoJo inštrumente ln poflkakalt Bkozl okna paviljona na vrt ln bežali od tod. Ker se je pri tem nabralo vso polno ljudi v. sicer majhnem paviljonu, so se rinili sem ter tja In gori omenjeni Žagar Je porinil četovodjo Hlma k oknu, skozi katero so ga potegnili njegovi tovariši na* vrt. Ker so pričo Izpovedale, da Je Žagar hotel Hlrna vreči Bkozl okno in hi Be bil ta nnjhrž pobil pri padcu, če bi ga ne bili ujeli tovariši na roke, Je bil Žagar obsojen včeraj zaradi prestopka zoper telesno varnost na 20 K denarne globe. Opomniti je. da je okr. glavarstvo poslalo akte na državno pravnlštvo, da bi preganjalo Žagarja ln So dva druga Slovenca In da se je žagarjevo in ostalih dveh dejanje smatralo že za državi nevarno. Državno pravdnlštvo pa je UBtavIlo postopanje proti Žagar-Jevlma tovarišlma, žagarjevo zadevo pa odstopilo okr. sodišču. Pred celjskimi porotniki. Dne 12. t. m. so je začela obravnava proti 46tetnemu Pavlu Keklču zaradi ponarejanja avstrijskih bankovcov. — Obtoženi Je doma lz Jaške na Hrvaškem, a je ameriški državljan, ker Je bil več let gostilničar v Clevelandu-Kot tak Jo baje načelo>ul diu2bi, ki jo IzdelavaJa avstrijske bankovce, ter jih razpečavala po svojih agentih po Ameriki In tudi Evropi. Zaradi tega zločina je bilo že lani v Celju obsojenih sedem oseb. Zagovornik Iz Ameriko nI prišel, kakor Be je poročalo, temuč zagovarja Keklča celjski odvetnik dr. Kariovšek. Keklč taji, u pokopal ga bo najbržo neki Madjar Szdcs, ki Je prišel pričat lz Amerike. Ta namreč pripoveduje, da Jo prišel po naključju v njihovo tajno delavnico V prvi razburjenosti bo ga hoteli za-bostl, potem pa Je moral priseči molčečnost ter so ga sprejeli v svojo družbo, kjer pa mu nI ugajalo ter Je vso stvar ovadil policiji. Zatrjuje Be, da Ima Keklč 100.000 dolarjev premoženja, dočlm pravi sam, da premore le 15.000 ki fli Jih Jo pridobil z gostilno. Zagovarja se slovensko, da si zna tudi nemško ln angleško. Zanimanje za obravnavo Je zelo veliko. ROJAKI, NAROČUJTE 81 , "CLAS 8V0B0CE." NAZNANILO. Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki se^mudi na potovanju. Dotičnik ima pravico nabirati naročnino za "GLA8 SVOBODE", »prejemati naročila za knjige in oglase. Upravnistvo "GLAS SVOBODE". Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. • — Ta izrek jc dobro,, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako jc komu na svetu i otrt .>.1 nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno 1~ takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. DBlag-or onemu, kuterijo zdpay, a kedor zdravje izgubi, je ▼ nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduj .1 veter 111 zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar r.j pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. - Za toraj rojaki! ZAKAJ TRPITE IN BOL UJETE ? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se sanxj na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Kiytl znano Vam je daje 011 edini, kateri Vam garantira in vuh v resnici do kraju in po-poluuma ozdravi bodisi katere koli buleznl kronične ali aknhie kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato Silo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjnst, Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, ma-zole, ture, hrasto in rano, nevrasteniČni glavoboli, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje liolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tujno spolne bolezni in napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetfko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in Ozdravljen: tajne bolezni in izpa- bolezni v prsih in želudcu. danja las. «Tn/viifi zahvalil. Springfield, Ills, drag? gospod on. c. c. collins m. i. NEW YORK. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za ?rl>eči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p IqIjjo-ma zdrav. Vas pozdravljam h spoštovanjem Jnhan lntihar, I917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. Jons nuniK, 17 Reed St., North Adams, Mass. Alex Lomrarpi, Glems Falls, N. Y. uko pismu 1, na-lttVIIO Pa boSete bolezrn ložje spoznrli piŠile po knitgo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko 1 priložite ne koliko znank /.a p«.'»niiu>. Ako sle bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči tanko opi svojo bolezen i.i inznanitc, koliko časa že trpi in koliko sle si ari in vse g uzroke radi katerih j;> bolezen nistopllu In pisma naslavljajte na sledeči naslov. IE E, 0. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New Vork, N. Y. Zavod j • odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 ure popohulnn. , ' Yaclav Donat izdeluje neopojne pijače — sodov i c o in mineralno vodo. 516 19, St. Telefon, Canal 6296 LIEB1CH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, O. PODPISANI Frank OregorlC gostilničar v Waukegan, 111. 700 Market S se dragim rojakom priporoča. Postrežba točna in solidna. Izbrana vina in likerje, domače in importirane smodke. Rojaki dob« čedna preno£13£a. Naznanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN O D J E M A LCE.M'. Dasi je božič ali sveti večer šo duleč, vendar pa je čas omisliti ai božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v^tari domovini katere brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družin«. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiBcite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi so Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodetecenili in vpoštevali naše točne in cene poBtrežbe,sedaj nam«njene edino le za naie slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala, ostajam z velestovanjem 391—393 Blue Island Av«. vogal 14. Place. Chicago. Ill ROJAKI POKORI 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon™* 461-403.-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijsko smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Mazda! rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Salooitf Točiva vodno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posot so priporočava brata Košiček 59Q S. Centre Ive, Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno OSTILNI na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Sloyenec dobro doseli C. HOFBAUER. p*® 'v - W™*®" ffP* wfeW 1 ~ ray-' ' • . GLAS SVOBODE Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bacliman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdolujo društveno znake, gnos-bo, zastavo in druge ptrebSoine. S- Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohicagi in drugim po okolioi naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijaoe- "atlaB beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 mlioe Chicago, III. _ •_ Jakob Dudenltoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Wisconsin, Priporoča TSini slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi lin-portirane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dederich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | L.AQER | MAGNET \ ORANAT j Kairaža pivo t steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi to bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vstuiiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1,00 naprej. Pišite po navodila na SQUTI CHICAGO SAVINGS BANE 278—92nd Street Chicago, lil. s ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. N »obratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele m polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdrayilno grenko vino, ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to iavrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelj. vedo. da je ed.no pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakerštvemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljfie dišale jedi, kot krepčalo >n Cistdda krvi, branite bolezni. • • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. ^ ^ ^ ^ V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Tri tier 799 So. Ashland Ave., CHICAGO. ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. RAZNO. 1 Župnik — abstinent. Neko Jutro so bo rudniško mlekarl-ce zgražalo nad bvoJIiu dušnim pastirjem, kateri se je fiele v Jutro, ko ao to inleko v Ljubljano peljale, peljal od klerikalnega Župana ohcotl domov. Ugibalo bo Je, čo bo župnik tudi z mačkom — natrkan Se po ohcetl — maševal. Tercljaike pa krlče: "Vse Je Coz duhovne In 'Narod' laže", duhovni pa: "Vera poša!" He, he, peša, peša; ljudem se oči odpirajo in nočejo več Župnikom — abstinentom polniti njihovo mošnjlce; tu pešn tu! — Kdo se tu šo čudi, da ste si rudniški učitelj in župnik navzkriž?.. Župnik na obtožni klopi radi umora. V saboto se je izrekla razsodba v obravnavi zaradi umora Ano Rančlgaj. Župnikov sluga Širne Kovačevič Je bil po pravoreku porotnikov spoznan krivim umora Ane Rančlgaj Iti obsojen na smrt na vedallh. Župnlkova ljubica Antonija Ostric jo bila obsojena na en mesec težke Ječe, župnik Fran Toma-ševič pa na 30 K globe, ker Je prldržal pismo Ane Uančiguj, ki ga je pisala svojim Horodnikom na Štajerskem. — Kakor se nam Javlja iz GotovelJ na Štajerskem, ee tamkaj splošno zatrjuje, da sta Fran Tomnševič in sluga Kovačevič brata ln oba rodna sina Ane Rančlgaj. Koliko je na tej stvarci reHnlce, no vemo. Nebeikl pogovori. Doslej smo bili prepričani, da v nebesih svetniki le Bogu hvalo dajejo;' vsaj tako nam poročajo viri, ki jih dovoljuje katoliška cerkev svojim vernim v prebiranje. Vendar v nebesih se me-nljo tudi o posvetnih rečeb, kakor Je povedal profesor škofovih zavodov, neki Janez Knlflc, ki se Je v obrambo svete vero Bpravil v Preski pri Medvodah na prižnlco ln pravil, da se pogovarjajo v nebesih: "Vidiš ga, ta le, ki je dal za to In to, je pa iz pre-ško fare'". Kakor se nam od zanesljive strani poroča, bo Knlflc obral še več prlžnle po. Kranjskem po izrecnem naročilu škofa Bonaventure, da se čim več izpreša iz ljudlh za 'pre-potrebne1 Škofove zavode. Škofu mora res presti žo do skrajnosti, da niti domači duhovniki po farah ne delajo uspešno zanj, ampak da mora pošiljati še pridigarje "extra statum", da beračijo za nJega. Pozabil 100.000 mark. Dne 5. tm. je prišel v Kolin ob Renl v neko gostilno 37ietni gospod, ki je Imel veliko svoto denarja ln vrednostnih papirjev. Drugo Jutro Je mož izginil, a v njegovi Bobi so našli kovček, v katerem je bilo vrednostnih papirjev za več kot 100.000 mark. Mož jo bil neki inžener iz Hrugja. a Imetje najbrž nI bila njegova poštena last, VBled česar je kovčeg prevzela policija, ter Išče moža. Uboj radi zajca. Cigan Nltra Kovač v Glogavcu je ubil svojega Bvaka Janka Ferkara zaradi zajca. Oba sta streljala nanj In ga je eden Izmed njiju ustrelil, pa nista mogla dognati, kdo ga je pravzaprav. Strašen samomor. Pri Sv. Štefanu na Gratkornu se je žena tovarniškega uradnika Dlrknerja zaprla v klet, jHillla svojo obleko s petrolejem in jo zažgala. Žena Je v strašnih mukah zgorela. Slep duhovnik. Na vseučilišču v Konlgsbergu Je poslušal bogoslovne nauke od rojstva Hlepi sin nekega častnika. J. Senger. Pri predavanju mu Je služil pisalni stroj za Blepcfl. Vso izpite je položil z odličnim uspehom, ter so ga pozvali za duhovnika na veliko konigsberško bolnišnico. Svatovska, tragedija. V neki vasi blizu Rima Je spremil velik sprevod svatov k poroki premožnega mladeniča Sosano, ki bt se naj poročil z Antonijo Sanno. Pred altar pa se pri rine k ženinu nevestina sestra ter mu zasadi nož v srce z besedami: "Moj bi moral hiti, ker Jo oče mojemu otroku, a naju je sramotno zafmstll!" Ker pa Je tudi prava nevesta bila noseča prosila Je duhovnika, da jo Je poročil z umirajočim Takoj po poroki je ženin še pred al-tarjem umjl. 1 Molitev In roparski umor. Že o morilki Klein jo znano, da Be jo po grozovitem zločinu zatekla "v okrilje »veto katoliške cerkve", ter mnogo molila, seveda z namenom, da bi Ji bila kaifcn film milejša; Tudi ftrl Bcnzačnem ropargkem umoru v Ra-xengrabnu se Je molilo. In sicer Jo priznala mlada MIcl Zeller, da so jo zatekla k gozdnemu znamenju ter med tem, ko Je njena sestra davila in rezala svojo žrtev, gorečo molila, da bi so — no zvedelo za zjočln ter bi morilka ostala nekaznovana. Ker pa Je tudi ta pobožni Marijin otrok rnz-praskan nu rokah in licu, je jasno, da so Jo tudi MIcl udeležila umora ter Sla molit šele potem, ko sta s sestro že zagrebll v sneg svojo žrtev. Ker je gotovo tudi umorjena Maier med davljenjem klicala Boga In Marijo na pomoč, so bili nebeščanl v zadregi ter bo rajši uflllšall prošnje prve, Mlci Zeller pa Jo dokaz, da molitev ne obvaruje pred hudodelstvi, temuč Jih še prej pospešuje, ker Be pobožne duše zanašajo na božjo pomoč. Štrajk zaradi poljubov. Gospodična Amalija Stone, mlada ameriška prlmadona, je začela straj-katl ter sploh hoče zapustiti gledališče za vedno. Ravnatelj Je namreč napovedal, da se pri Igrah ne smejo igralci ln Igralke poljubljati, lo navidez-no, temuč resnično. In prlmadonin soigralec je Izrabil to priliko ter Jo v devetih tednih na odru poljubil 10.-800k rat. Gospodična Stone pravi, da ima vsled tolikih poljubov ranjena ua-ta ter jih noče nikomur več nastavlja ti v poljubovanje — dokler ae ne zacelijo. Samomor kneza. V Neapolu se je dne 22. tm. ustrelil 191etni knez Piquatelli Strongoll. — Njegova mati Je dvorna dama pri kraljici Heleni. Samomorilec se Je Imel v nekolikih dneh poročiti b hčerjo vojvoda Corl-gllano. Pisma, kl Je naBlovlJal na očeta ln nevesta, dokazujejo, da Je nad življenjem obupal. Izseljevanje. Iz Dremena došlo poročilo javlja, da se Izselevanjo zdatno množi. Sosebno Rubov bo namerava dosti izseliti. "Severno nemški Lloyd" ni v stanu toliko množice ljudstva vkrcati, kakor se Jih zglasl, ter pošiljajo ljudstvo drugim prekomorsklm družbam. Prepovedan prehod akod. društva "Mladosti" iz Zemuna v Bel-grad. Kako Bmo poročali, Jo hrvatska vlada akadem. društvu "Mladosti" prepovedala prehod Iz Zemuna v Belgrad, kjer je bil v ponedeljek napovedan skupen koncert "Mladosti" ln "Oblllča" Kakor je bilo prejo določeno bi morali prispeti Hrvatje z vlakom v Belgrad v ponedeljak popoludne. Na belgrad-skem kolodvoru Jo čukalo na Hrvate okoli 4000 ljudi ln veliko število srbskih akademikov. Ko gostov nI bilo, je vsa ta množica odšla v sprevodu proti vseučilišču, navdušeno pevajoč srbske, hrvatske, bolgarsko ln slovenske pesmi ln kličoč: Živeli srbski, bratje Hrvatje, Bolgari in Slovenci! Doli s sovražniki slovenstva! Pred kraljevim dvorom se Jo r-nožlca ustavila ln priredila kralju presrčno ov.a-cijo. Popoldne jo odpotovalo Iz Bel-grada v Zenuin nad sto srbBklh akademikov na čelu jim "Oblllč". - Hrvati so Srbe presrčno sprejeli. — Zvečer Je bil v hotelu "Central" ko-merz, na katerem Je pelo hrvatsko nkad. društvo "Mladost", zemunsko pevsko društvo "Oajek" ln srbsko ak. pevsko društvo "Oblllč". Na komerzu se je slavila Bloga med Srbi in Hrvati in Brbsko-hrvatsko edlnstvo. Na komerzu zbrani akademiki so poslali brzojavne pozdrave akad. mladini v Zagrebu. Belgradu. LJubljani. Sofiji in Peštl. Srbi bo se vrnili spremljani po Hrvatih, v Belgrad ob enajstih ponoči. Zdravilo ki ga ves civilizirani svet rabi mora biti dobro zdravilo. V vsakem jeziku slišino hvaliti Anchor Pain E*peller-za revmati-zem mišice in živce ga ni boljšega 35 in 50o. ______ __ _ 02110224 GLAS SVOBODE nego na tenki no jih' zastopali Konklave 1. 1903. III. — Sum putrlareha Venetlse. — Non IcquerU galllce? Ergo non es paplbllls, »Iquldetu Papa debet gal-lico Icqul. • . ' — Verum eat EmlnentlBsime domino No on sum papabills. Deo gratlas. Inpet dni potem je bil ta prijazni mož — papei. Med kardinali je bilo — kakor smo Že rekli — kar devet takih, ki so jih njihovi italijanski tovariftl vpoštevali kot kandidate za papeževo krono. Velika večina neltalijansklh kardinalov ee n| ozirala na osebe, donee in nazore, oni kardinali, ki bo bili papablll in zato jo umestno, da vsaj na kratko očrtamo flzlognomijo teh kandidatov. V prvi vrsti je vpostevati kardinala Rampollo. O njem smo že precej obširno govorili ln treba je le malo kaj dodati. Letin XIII. ga Je izbral za svojega državnega tajnika, ne le ker so ga priporočali jezuvltje ln ker Je sijajno dokazal svojo — dlplomatično zmožnoHt, odločilno Je bilo, da Je Ram-polla Slcllljanec. Tedaj J« Italijo vladal Slcllljanec CrlBpl in Leon Je mislil da ni nihče sposobnejfii se boriti pro* i njemu kakor Slcllljanec Rampolla. V enem ozlru sta hI bjla Rampolla In — Crispl podobna: Crlspl Je sovražil Francijo, Rampolla je pa bil zaljubljen v Francijo. Rampolla ni kriv, da se je razmerje med Francijo In med Vatikanom pooHtrilo do skrajnosti. Kar je bilo v njegovih močeh, je storil vse, d« to prepreči. Njegov namen je bil. prikleniti Francijo na Vatikan ln poglobiti med njo in med Italijo nastalo brezno. Upal je, da s tako politiko pripravi Francijo do tega, da nekega dne v zvezi z Rusijo porazi prijatelje Italije ln obnovi posvetno državo papeževo. Zato je konservativnim katoličanom na Francoskem ukazal da naj 0-puste svoje prizadevanje za obnovitev monarhije, ln naj pripoznajo republiko. Rampollova politika Je učakala svoj bankerot Se za časa Leona XIII. — je bila pozicija kardinala Rampolle Bankerot je bil popoln, ali vzllo temu Jako ugodna. Kot državni tajnik Je — Imel vbo oblast v rokah. Kardinal Jo mogel postati le tisti, ki Je bil nJemu vSeč, ln tudi kardinali sami so bili odvisni od njega, k»Jil kd'»r le botel dobiti kakih postranskih dohodkov, Je moral hiti prijatelj Rampollov. Ta silna pozicija mu Je dajala največ upanje da postane papež, čeprav se velik del kardinalov ni strinjal z njegovo politiko. Kardinal Lulgl rfreglia baron dl Santo Stefano je imel prav malo upanja, da postane papež. Oreglia Je rojen 1. 1828. kot sin aristokratske rodbine. PiiHtal je duhovnik, ker je bilo toliko bratov v hiši. da mu je druga karljera »koro nI bila odprta. Z 38 leti je; bil že nuncij v BritHeljii ln tltularnl nadSkof, potem jo prlSel za nuncija v Lizbono, in Je postal v starosti 45 let kardinal. Priljubljen nI bil Oreglia nikdar. Ne le, da je nad vse odkritosrčen in da neustrašno Izraža svoje mnenje, naj bo komu prav ali ne; tudi Je Jako visok, železne eneržlje ln nad vse trd«»glav, Vrhu tega je vedno preziral ztaanstvo z različnimi ministri ln poslaniki. Večkrat so Je celo pokazalo, da hI Jo pridobil tak vpliv, da poleg nJega celo drž. tajnik Rampolla nI prišel v postev. Pri dellkatnih vprašanjih bo se ministri In poslaniki veliko rajo obračali do kardinala Vanutellija, kakor do drž, tajnika kardinala Rampolle. NI čuda, da Je to Rampollo Bkrajno jezilo. Med Rampollo ln Vanutellljem Jo nastalo Hmrtno sovraštvo, ki traja še danes. Rampolla se Jo poskusil Iznebltl nevernega tekmeca na različno načine, a ni šlo. Naposled Jo Leona XIII. pregovoril, naj imenuje Vanutellija za — nadškofa v Bolonjl. Rampolla Je hotel olhiravitl Vanutellija Iz Rima in obenem uničiti vpliv, ki si ga Je pridobil v kardlnalskem kolegiju. Toda Vanute-111 je znal spretno preprečiti ta namen. Zahteval Je, naj se prej dožene, čo ga bo Italijanska vlada prlpoznala kot bolonjskega nadškofa, prej da ne gre. Papež mu tega nI mogel odreči. Po svojih prijateljih, ministrih In poslanikih. je pa Vanutelll dosegel, da se Jo stvar toliko časa zavlačevala, da Je umrl kardinal Zlgliara, škof v Frasca-tiju. Zdaj Je Vanutelll zahteval, naj se mu podeli to mesto ln Čeprav sta bila Leon XIII. ln Rampolla kar zelena od Jeze, sta so vendar morala vdati. — Zdaj je izginila vsaka nevarnost, odstraniti Vanutellija Iz Rima, Rampollov poskus pa je pridobil Vanutelllju novih prijateljev, čeprav se Je že poostrilo razmerje med Vanutellljem In med Rampollo. Vanutelll ima svoje posebne verske ln politične ideje. Sicer nI njož, ki bi pronzročal konflikte, ki bi svojo voljo hotel za jsako ceno uveljaviti, ali vzllc temu bi bile vbo države, Izvzemtl — Francijo, še najraje videle, da je postal Vanutelll papež, ker so vedele, da bi polagoma dal papeški politiki drugo smer. (Dalj« prihod.) tiste prelate, ki si skušajo z vsakovrstnimi umazanostmi povišati dohodke. V političnem ozlru je odkrit paplat In nasprotnik Italije aH tudi nasprotnik tistih malih zvijač in prevar ter vsega tistega fivlndla, s katerim si papeška diplomacija navadno pomaga. Ko bi bil postal Oreglia papež, bi so bil bojeval proti Ttn.iljt z največjo silo,,ne meneč se, za konsekvenre, a bojeval bi se bil odkrito In lojalno. Kardinal Beraflno Vanutelll je rojen 1. 1831. In Je kardinal od 1. 1887. Najprej Jc bil Bemenlftkl profesor, potem pa se je posvetil diplomaciji ter je služboval v Mehiki, na navarskem in naposled do I. 1887. kot nuncij na Dunaju. Vanutelll Je Jako eleganten salonski mož In fcpreten diplomat. Leon XIII. je enkrat, ko Je hotel RampollB odstopiti, mislil na Vanutellija. da postane drž. tajnik, ali Francija ga ie .smatrala svojim nasprotnikom in zato Je papež to misel hitro opustil. Vanutelll al je med rimskimi kolegi pridobil velik ugled in vpliv In ohranil si ga je toliko laglje, ker je skrbno gojil svoje stro pokojnlce. 10. januarja napravi ženitbeno ponudbo neki Ivani Reichel. 20. jan. Hoch zbež'l v New York. 2. feb. 1905 Hocha zaprejo, j Kazenska ovadba se Jo gliislla na umor in blgamljo. Dognano jo bilo, da jo Hocli svojo ženo zastrupljal, ter se polastil Imetja umrlih. 25. august a 1905 bi imel biti obešen. Ko Jo že bil pod vislicami, se mu Je dovolil odlog. Po novem procesu se je prvotna obsodba potrdilu. 23. februarja 190G ob 1.45 pop. Jo Hoch na vlsllcah^voje žlvljenjo končal. 1111 Jo tudi sedaj zaročen Zaročenka ga je park rat obiskala v zaporu. Izjavila Je čo Hocha obesijo, da so tudi ona usmrti. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20 SO Temu je prldjatl Se 10 centov ze poStnlno. I m port i ran tobak iz staro domovine. V zalogi imam po 7, 8, lH in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. V0K0UN, 544 HIue Islnd Ave. # s* J j v J? * ** Črtice iz Hoch-ovega življenja. Meseca Januarja 1895 je prišel Hoch v Ameriko ter se mesera aprila Istega leta poročil z Karollno Hoch, katera je dva meseca ito poroki umrla za zastmplenjem. 5. augusta 1895. poročil so jo z Julijo Stelnbrecher. Ta je en mesec po poroki umrla za zastruplenjem. 1«. januarja 1896. stopil je z ltankl-novo v zakon. To soprogo Je po kratkem zapustil. _ ......... Septembra 1896. oženil se je z neko llartel, katera Je tudi kmalo umrla sumljive smrti. Kmalo na to se Je poročil z Marto Herzfeld. Spomladi leta 1897 je pripeljal neko IV Does kot žen ko na dom. Meseca marca 1898 Je Hodlšdo Hocha obsodilo radi goljufijo v eno letno ječo. Iz katere je bil 31. julija 1899 odpuš^n. Leta 1899 je bil zopet radi goljufije kaznovan. 20. novembra 1901 se je poročil z Goerkovo katero jo 10. niurca 1902 zapustil. 6. aprila 1902 — obhaja poroko z Mary Backer. Ta Je 16. marca 1903 umrla sumljivo smrti. 2. januarja 1901 se Je poročil z Ano Hondrlkson. 21. januarja 1904 se Izseli v Sacramento. 2». oktobra 1B04 se zopet oženi z Karollno Streicher, kateri ukrade — $200. 9. novembra 1901 pride Hoch v Chicago, ter so nastani v nekem hotelu. 16. novembra 1901 vzame v najl-m večjo hišo. — ter hI opravo za njo vzame na up. 3. decembra 1904 pusti v 'Abendposf tiskati žcnilno ponudbo, na katero Jo ste si gospa Walker in Fischer, obe udovl ln sestri odzvale. 6. decembra 1904 razkazuje Hoch Walkerjevi hišo, ter se JI nalaže da jo njegova. 10. decembra 1904. se poroči z Wa1-kerjevci. 15. decembra 1904 izroči Walker Ho-chu svojo Imovino In vloge ki Jih Je Imela v raznih bankah. 20. decembra dr. Rees je nenadoma poklican k Walker-lloch, ker Je Bled-nja zbolela. 12. Januarja 1905 umre Walker-Hoch 15. Jan. bo Isto pokopali. 17. januarja se pripravlja Hoch na ženitev s Bestro pokojnlce. 18. januarja se v Jolietu poro« a se- NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fiek St, Tel. Canal 1405 Telefon, urada Main 3». Telefon stanovanja 228—Y. Dr. F. K. Ilick lin La Sail e , III. So priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima iyid Strauso-vo prodajaluo. Ozdravljenje oči je moja posebnost. E. Pauch gostilničar Se priporoča za obilen obisk. Priporoča in« vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na >stanovanje in hraJio. Jolin Mlakar, GOtli. & Ureenfleld Aves. Went A Hi h, Wis. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. j0s. jeran, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov . .. . i , ■,« STARA IN IZKUŠENA tUNAJ&D LINE ustaaorfyena. kt* 1840. PREVAŽA LJUDI IN HLAGOCEZ OCEAN G1BELALTAR, GENOVA, HAEPEL ITO. lepi, veliki in novi PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. Iz Naravnont New Yorka odplujejo itaLijo. Obrnite se doyaSih zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času keduj parni k i odplujejo. •• llžtjo agentje! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. chicago. ROJAKI, NAROČUJTE 81 "GLAS SVOBODE." 3 i ki . ~ S Z a « —. »H Cw N ® a e-g § »u M« P 3 03 i; - n 5 m ti k* ca m P. T. SKALA & C0. 320 322 \V.18.Nt.,prodaja prevoznih liHtkoy ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjaje tuj denar, iztirjn glavnice in preskr-buje vrednostne listine pooelem svetu sosebno pa v AvBtro Ogrski in Zdr. drŽavah. Sestavlja plačilne in druge pravne listine. Izterju-jededšoine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. <557 W. 18 Str,, ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo. •g 0 N C* 5., S" tp ® »5 s 3 p i $33 IZ CHICAGE NA Pacificno obrežje OD 15. FEBRUARJA DO 7. APRILA 1906. Prilo/noNt tega leta iti na zapad po znižani ceni, veljavne za v Montana, Idaho, Washington in Oregon. Tu kupiti ni kmetije kjer je pridelek neodvisen od dežja. Za pojasnila glede zemljišč pišite na C.W. MOTT, O.E.A., Nt. Paul, H Inn. Dnevno vozita sem in tje dva vluka. In še posebej eden tako imenovani "Pullmsnov spalni voz za turiste" z 18 vagoni. Za liiionna-eije'glede cen pišite ua C. A "MATHEWS, (leneral Agent Passenger Department, 208 So. Clark Nt., Chicago, III. Iz Chicago do Billings, Mont., $25; do Helene in Butte, $30, do Spokane,*Wash,, in Ellensburg tlo Portland, Taco- ma, Settle, Ashlad in Astoria Ore., $33. Ne pozabite vprašati zu nizke cene v Ca 1 i fori i i jo. § ^KjfiJlEMI^ Northern Pacific Railway Za Cene Pišite Na A. M. C L ELAN D, U. P. A., Nt. Paul, M i un. J femu pustiS od nevednih zobo-zd ravnikov izdirati svo^e, mo-fj;oCe še popolnoma zdrave sobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro ia po najnižji ceni napravi l)r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 blue island ati. chicago, ill. Telefon Morgan 433. • ..... jt-'.i '....-•.,=.•. iiii.