PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačsna » gotovini Abb. postale ' gruppo
Cena 150 Sir
Leto XXXI. Št. 129 (9131)
TRST, petek, 6. junija 1975
PRIMDRSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Go/cu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRVI KONVOJ PREPLUL VODNO POT OD SEVERA PROTI JUGU
Po osmih letih Sueški prekop spet odprt za mednarodni promet
Govor predsednika Sadata v Fort Saldu - V prvem konvoju tudi jugoslovanska ladja
KAIRO, 5. — Fort Saki je bil danes praznično okrašen ob slovesnem ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Ob 11.30 je odplul proti jugu prvi konvoj, ki ga je sestavljalo sedem ladij, s čimer se je uradno začela ponovna mednarodna plovba po tej vodni poti. Dogodku sledi približno 500 novinarjev iz vseh držav, na torpedovki egiptovske mornarice «6. oktober» pa pluje predsednik Sadat v uniformi vrhovnega poveljnika egiptovske vojne mornarice.
Slovesnost pred odhodom kon-
voja je dosegla svoj vrhunec z govorom Sadata. Preden je stopil na govorniški oder se je predsednik Sadat ustavil in pogovoril z visokimi častniki ameriške, sovjetske, francoske in britanske mornarice, ki so sodelovali pri operacijah za očiščenje prekopa in za nevtralizi-ranje min. Med temi operacijami so nevtralizirali več kot 40 tisoč min in eksplozivnih nabojev. Po pogovoru predsednika Sadata in potem ko so izročili Sueški prekop civilni upravi je spregovoril vojni minister general Gamaši, ki je de-
jal, da so zbrisali žalostne spomine iz leta 1967 ter da so sledovi izraelske agresije odpravljeni. Gamaši je dodal, da bo egiptovska voj ska šs naprej ščitila 160 kilometrov Sueškega prekopa in zagotovi la varno plovbo po njem. Odgovornost egiptovskih oboroženih sil nad prekopom bo trajala do osvoboditve vseh arabskih ozemelj, ki jih je Izrael zasedel in do ponovne vzpostavitve zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine.
Po slovesnosti je predsednik Sadat stopil na torpedovko «6. okto-
•iimiuiiiinuiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiMiuiiiimifiiiimiiiiuiiiiiminiiiiuiimiiiiiifiiimiiiim
KOMENTARJI ZADNJEGA SKLEPA VLADE
Odstavitev šefa policije volilni manever Fanfanija
PSI in KPI obtožujeta Moravo vlado, da je brez prepričanja klonila pritiskom tajništva KD in skrajne desnice Pajelta o mednarodnih dogodkih
_ RIM, 5. — Odstavitev šefa itali janske policije Zanda Loya, na izrecno željo tajnika KD Fanfanija in celo proti volji dela Morove vlade, je v ospredju komentarjev političnih predstavnikov, ki so prepričani, da gre za Fanfahijevo predvolilno gesto iskanja «grešnega kozla» za nered v državi, s katero se je znebil človeka, ki ni verjel tezam o dveh skrajnostih in zagovarjal stališča prav tako odstranjenega notranjega ministra Tavianija, da je glavna nevarnost v Italiji fašizem.
Zdi se, da se predsednik vlade Moro, ki je klonil Fanfanijevemu pritisku, skuša distancirati z izjavo, da je glavna tema javnega reda v Italiji boj proti fašističnemu terorizmu. So tudi druge oblike nasilja, je dodal Moro, vendar se proti tem sile javnega reda že učinkovito borijo.
Moro je v nadaljevanju svojega govora poudaril tudi, da KD ne sme zagovarjati «zmernih ali konservativnih» stališč in težiti k obnovitvi leve sredine, zgodovinskega sodelovanja katoliških in socialističnih sil.
Na temo javnega reda in odstavitve šefa policije sta socialist Bertoldi in komunist Pecchioli mnenja, da je vlada klonila pritisku tajnika KD in skrajne desnice. Fanfani uPa, da bo s to gesto pridobil še hovih simpatij med najbolj nazad-Pjaškimi sloji. Očitno potrebuje Fan-lani človeka, ki bo vodil policijo v represivnem duhu, skladno z reakcionarno interpretacijo novega zakona o javnem redu.
K temu je Balzamo (PSI) dodal, da se Fanfani spet vrača k predlogu o parlamentarni preiskavi o Prevratniških poskusih. Ta predlog bi bil lahko tudi sprejemljiv, je dejal, toda le pod pogojem, da se preiskavi ne zoperstavi kopica «javnih tajnosti», izmikanj in kritja tistih delov policijskega aparata in var-Postnih služb, ki so na tak ali drugačen način sodelovali v teh poskusih.
Mancini pa je še dejal, da se de-teokrščanska strumentalizacija te-teatike javnega reda kaže tudi v Patančno programiranih nastopih izzivalnih skupin, kot so NAP ali «rdeče brigade» prav zadnje tedne Pred volitvami. Tudi Mancini je o-stro grajal vlado, da je dopustila te dejansko podprla to Fanfanijevo demogoško gesto. Mancini je še naslovil vprašanje Andreottiju, zakaj sedaj molči, ko je pa pred kratkim ?ejal, da so nekateri ljudje v državnem aparatu soodgovorni za Borghese jev pučistični poskus decem-“rp 1970 in nadaljnjih terorističnih . cij. Mancini se je, končno vpra-sal, ali bo odstavljen sedaj tudi po-vcljnik karabinjerjev general Mino, «kriv», da se je v Marzabottu poklonil žrtvam nacističnega divjanja.»
. V Mestrah je govoril Fanfani, ki Je ponovil svoja stališča o tem, da te°ra ostati KD «vodilna stranka», k> si bo po mili volji izbirala zaveznike. Seveda mu takoj pritrjuje s°cteldemokrat Tanassi, ki se navdušuje za «petstransko» vlado z li-cralci, ki so — po njegovem — *Polj na levo kot republikanci».
V Rimu je na internacionalistič-Pcpi zborovanju KPI govoril Gian ^arlo Pajetta, ki je obžaloval, da je £°rd v Rimu ponujal roko politikom, ki mu niso znali povedati, da Jje marajo Francove Španije v NA Ivi- Glede Portugalske je Pajetta
dejal, da je zanimivo, kako se KD zanima za vsak korak, vsako težavo nove portugalske demokracije, medtem ko se zanjo ni zmenila skozi vsa deseletja fašistične diktature in kolonialnih vojn v Afriki.
Na svojem zadnjem sestanku je glavni odbor mladinskega gibanja AGLI soglasno sprejel poziv svojim članom, naj glasujejo svobodno, po vesti, obenem pa ostro kritiziral stranke, ki so na oblasti in v prvi vrsti KD, kateri očita mladina AC LI, da je «zmerna in konservativna».
Da KD dejansko nima stvarnih predlogov za izhod iz krize in spremembo italijanske družbe dokazuje — po mnenju tajnika PSI De Martina — tudi dejstvo, da o tem demokristjani sploh ne govorijo, pač pa se zatekajo h križarskim tonom in sklicevanju na zunanjepolitične teme, medtem ko gospodarstvo nazaduje in je brezposelnost že množičen pojav.
ber» (dan ko so egiptovske čete pred dvema letoma ponovno prekoračile prekop in osvobodile del Si naja). Egiptovskega predsednika so spremljali potapljači, ki so prispevali k očiščenju prekopa, topovi torpedovke pa so izstrelili 21 topovskih strelov. Torpedovka je nato počasi odplula na čelu petih ladij ter pretrgala simbolično verižico, ki so jo razpeli med obema obalama prekopa. Tako se je začelo potovanje konvoja proti pristanišču Ismailia, ladje pa so plule pod slavolokom, ki so ga za to priložnost zgradili ob vhodu v prekop. Sadat se je u-stavil v Ismailii, druge ladje pa so s časnikarji in gosti nadaljevale plovbo do Grenkih jezer, kjer se bodo ustavile čez noč, jutri pa bodo nadaljevale potovanje do Sueza.
Na krovu torpedovke «6. oktober» je predsednik Sadat dejal, da je Egipt dokazal vsemu svetu, da se ne boji miru. Zahtevamo, je rekel, da se svetovna javnost sprijazni z dejstvom, da obstaja arabska nacija, ki je šesta svetovna velesila. Dodal je, da je ponovno odprtje Sueškega prekopa prisililo izraelsko vlado, da umakne svoje čete na Si naju, ne da bi se o tem predhodno dogovorili. Sadat je dejal, da ga je izraelski sklep presenetil, kot je presenetil tudi ameriškega predsednika Forda. Katerikoli je bil vzrok izraelskega umika, gre za pomemben korak k miru, je rekel egiptovski predsednik.
Dve uri po odhodu konvoja, ki ga je vodila torpedovka «6. oktober», je zaplul v Sueški prekop pri Fort Saidu v smeri proti Rdečemu morju prvi konvoj trgovskih ladij .V njem je pet plovil, ki plujejo pod kuvajtsko, jugoslovansko, grško, kitajsko in sovjetsko zastavo. Prvi konvoj v smeri jug - Sever bo odplul jutri iz Sueza.
Slovesnost ob odprtju Sueškega prekopa je povzročila vrsto komentar jèv v vSeh državah. Edina neuglašena nota v teh odmevih je bila izjava predsednika libijskega revolucionarnega sveta polkovnika Gadafija, ki je obtožil egiptovskega predsednika Sadata «veleizdaje», češ da pomeni ponovno odprtje Sueškega prekopa dejansko diplomatsko priznanje izraelske države. Libija bo poslala svoje delegacije vsem arabskim in muslimanskim državam, da bi jih pozvala k nadaljevanju svete vojne za osvoboditev Palestine in Jeruzalema.
Italijanski zunanji minister Rumor je v zvezi s ponovnim odprtjem prekopa dejal, da gre za izredno pomemben dogodek, ki je pozitiven prispevek k popuščanju na-
način je treba tolmačiti tudi delni umik izraelskih vojakov na Sinaju. Odprtje prekopa je še zlasti pomembno za Italijo, ki ima kot sredozemska država velik interes pri tej vodni poti.
Odprtje Sueškega prekopa je v ospredju komentarjev tudi v Izraelu, kjer se vprašujejo, ali bodo Egipčani dovolili plovbo po prekopu tudi ladjam, ki prevažajo tovore namenjene v Izrael. Gre vsekakor za vprašanje, ki bo kmalu rešeno, saj bo že v teku tedna priplula v Suez liberijska ladja «TrustTrens», ki pelje 12 tisoč ton sladkorja iz Južne Koreje v Izrael. Ladja bi morala prvotno izkrcati sladkor v izraelskem pristanišču Eilat ob Rdečem morju, pa so jo preusmerili v neko sredozemsko pristanišče, da bi videli, če ji bodo egiptovske o-blasti dovolile prehod skozi prekop.
Nizka udeležba na referendumu v Veliki Britaniji
LONDON, 5. — Po prvih podatkih iz Velike Britanije je udeležba na ljudskem glasovanju o nadaljnji udeležbi v Evropski gospodarski skupnosti, kljub za angleške razmere lepemu vremenu, dokaj nizka. Nekaj ur pred zaprtjem sedežev, na katerih so Britanci glasovali na prvem referendumu v svoji zgodovini, govorijo uradni podatki o nižji udeležbi, kot je bila tista na splošnih političnih volitvah februarja in oktobra 1974, ko je dosegla približno 72 odst.
Zadnje ankete specializiranih u-stanov za preverjanje javnega mnenja so pokazale, da je večina Britancev za nadaljnjo udeležbo v EGS. Razlika je samo v odstotkih, ki jih predvidevajo razne ankete. ORG, e-dini inštitut, ki je leta 1970 napovedal zmago konservativcev, predvideva 73,7 odst. glasov za «da», 26,3 odst. za «ne». Znana agencija «Gallup» pa predvideva 68 odst. za «da», 32 odst. za «ne. Vseh volivcev je približno 40 milijonov. Vojaki v tujini (Hongk Kong, Karibski otoki in Zahodna Nemčija) so že volili v preteklih dneh, štetje njihovih glasov pa se je začelo danes zjutraj.
Sedeži se bodo zaprli ob 22. uri po britanskem času, prvi rezultati pa bodo znani v teku jutrišnjega dne.
POtlMBJIM POIBIBA PO TESNEJŠIM SODELOVANJU MID CRČIJO IN SFRJ
Na Brdu zaključeni pogovori med Titom in Karamaniisom
Skupno jugoslovansko-grško sporočilo pravi, da s« bosta obe državi zavzeli za čimprejšnje sklicanje sklepne faze evropske konference o varnosti in sodelovanju
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 5. — Grški premier Konstantin Karamanlis je končal dvodnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in popoldne s posebnim letalom odpotoval z ljubljanskega letališča v Brniku. Dopoldne so bili na Brdu pri Kranju sklepni jugoslovansko - grški pogovori, ki sta jih vodila predsednik republike Josip Broz Tito in Konstantin Karamanlis.
Po dopoldanskih pogovorih sta dala Tito in Karamanlis izjavi za jugoslovanske in grške novinarje. Tito je med drugim povedal, da je vesel, ker je predsednik vlade prijateljske Grčije po daljšem času obiskal Jugoslavijo ter da ima njegov obisk velik pomen zlasti glede na to, da sta deželi sosedi in da imata mnogo skupnih interesov.
manlisom smo ugotovili skupna sta lišča — je rekel predsednik Tito — in se povsem strinjali, da je treba čimbolj okrepiti odnose med državama, saj je mnogo možnosti za dvostransko sodelovanje. Pogovarjala sva se tudi o mednarodnih problemih. Naše prihodnje sodelovanje se mora razvijati v smeri krepitve naših dvostranskih odnosov in odnosov na Balkanu zlasti pa si moramo prizadevati, da bi bil Balkan območje miru.»
Premier Karamanlis je v svoji izjavi med drugim povedal, da je z obiskom v Jugoslaviji zelo zadovoljen in tudi s pogovori, ki jih je imel s Titom, Džemalom Bijedi-čem in drugimi jugoslovanskimi predstavniki. Rezultati so celo boljši od tistega, kar je bilo mogoče pričakovati, kajti poleg obojestran-
«V pogovorih s premierom Kara-1 ske želje po nadaljnjem razvoju
iiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHdiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
DAN PO UGRABITVI, V VASICI NEDALEČ OD MESTA ACQUI TERME
Po ostrem oboroženem spopadu z ugrabitelji karabinjerji osvobodili industri jen Gancio
V spopadu je bilo ubito dekle, trije karabinjerji so bili težko ranjeni Preiskovalci menijo, da je ugrabitev delo samozvanih «rdečih brigad»
ACQUI TERME, 5. — Z bliskovito akcijo so karabinjerji v opoldanskih urah vdrli v zapuščeno kmetijo, se spopadli z doslej neznanimi ugrabitelji in osvobodili indu-strijca Vittoria Vallarina Gancio. Pri spopadu, v katerem je bila u-
bita-za sedar neidentificirana žen* z« Melazza, se pravi 6 km iz mesta
' Acqui Terme. V avtu so bili, poleg
ska, so bili trije karabinjerji težko ranjeni. Industrijec Gancia je popoldne v mestni karabinjerski vojašnici povedal časnikarjem, kako se je odvijala ugrabitev in jetni-štvo, ki je trajalo eno noč, ni pa hotel našteti podrobnosti, niti domnevnega političnega ozadja. Izjavil je, da se bo o teh stvareh pogovoril z državnim pravdnikom dr. Parlatorejem. Slednji je pozneje poudaril samo, da gre za «navaden zločin», ki so ga izvedli «navadni zločinci», medtem ko drugi preiskovalci vztrajno trdijo, da gre za akcijo samozvanih «rdečih brigad».
Odločilni spopad in osvoboditev
industrijca so rezultat skrbnih pre-petosti na Bližnjem vzhodu. Na isti1 iskav karabinjerjev, ki so v vaseh
okolice mesta poizvedovali in ugotovili, da se v zapuščeni kmetiji nekaj dogaja. Na dvorišče kmetije je, malo pred poldne, privozil karabinjerski avto. Kmetija je znana kot «Belvedere», je na osamljenem mestu nedaleč od vasice Arzello, bli-
šoferja, poročnik Umberto Rocca, star 34 let, marešalo Rosario Cat-taffi, in stražnik Giovanni D’Alfonso, oba stara 45 let. Ko je trojica izstopila in si začela ogledovati zgradbo, so z oken zagnali mednje nekaj ročnih bomb. Eksplozije so težko ranile karabinjerje, vendar so kljub ranam odgovorili z ognjem iz samokresov in brzostrelk, šofer pa-trolnega avta je po radiu klical na pomoč. Čez nekaj minut so kmetijo obkolile druge obhodnice. Strelni spopad z ugrabitelji industrijca Gancie, ki so se zabarikadirali v hiši, je trajal več kot em uro. Tedaj so ugrabitelji (domnevajo, da gre za tri moške in dekle) poskusili beg. Moškim je uspelo izginiti
n
* ^
Torpedovka «S. oktober» v pristanišču Fort Said preden je začela slavnostno potovanje do Ismailie, s čimer so uradno odprli Sueški prekop za mednarodni promet.
Prvi ladijski konvoj je po osmih letih spet odplul iz Port Saida proti Jugu. S tem so ponovno odprli Sueški prekop za mednarodni promet osem let po izraelski agresiji leta 1967. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik Sadat poudaril, da je odprtje Sueškega prekopa dokaz, da se Egipt ne boji miru in da je njegov namen prispevati h gospodarskemu razvoju vseh držav. Po konvoju, ki gp je vodila torpedovka na kateri je bil Sadat, je zaplul v prekop prvi konvoj trgovskih ladij, med katerimi je tudi ena jugoslovanska.
En dan po ugrabitvi je bil «kralj penečega vina» Gancia o-svobojen z drzno akcijo, ko so po oboroženem spopadu vdrli v hišo, kjer je bil ujet in ga osvobodili. Med spopadom je bila
ubita mlada ženska, težko ranjeni trije karabinjerji, medtem ko so trije ugrabitelji zbežali in jih iščejo. Preiskovalci so prepričani, da je ugrabitev Gancie delo samozvanih «rdečih brigad».
Politični predstavniki živahno komentirajo odstranitev šefa italijanske policije. Zanda Loy, menijo socialisti in komunisti, je grešni kozel Fanfanijevih manevrov na temo javnega reda in, v bistvu, obračun s funkcionarjem, ki je zavrnil propagandistično tezo o «dveh skrajnostih». Fanfani je prisilil Morovo vlado k temu. koraku in dosegel, da bo
policijo vodil človek v koraku z represijskim duhom novega zakona o javnem redu.
Politični boj v Španji postaja vedno ostrejši. Francova policija je v Madridu aretirala kakih 50 študentov, ki so nameravali prirediti protestno manifestacijo v okviru «boja za svobodo», ki ga je napovedala «Španska demokratična junta». V samem španskem glavnem mestu je prišlo do stavk in protestnih akcij. V baskovskih pokrajinah je stanje vedno bolj napeto. V viaku med Sanderom in Bilbaom sta dva neznanca streljala na dva policijska agenta: eden je bil ubit, drugi pa ranjen. Zapletajo se tudi odnofi med Španijo in Francijo, ker Francova policija vdira čez mejo in napada baskovske rodoljube, ki so zbežali čez Pireneje.
v bližnjem gozdu, medtem ko je rafal podrl dekle. Na truplu so našli osebno izkaznico na ime Vera Perini, vendar se zdi, da je dokument bil ponarejen.
Že med spopadom so ranjene karabinjerje odpeljali v bolnišnico. Marešalo Cattaffi bo ozdravel v dveh mesecih, poročniku Rocchi so morali amputirati roko in bo verjetno oslepel na eno, oko. V smrtni nevarnosti pa je D’Alfonso, ki je bil nemudoma operiran. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo.
Po spopadu so karabinjerji vdrli v hišo in v tesni sobi našli Gancio. «Nekdo je podrl vrata in vstopil predme z brzostrelko,» je pozneje izjavil, «ustrašil sem se, ker sem mislil, da me bodo ubili. Toda v hipu mi je bilo jasno, da sem svoboden.»
Gancio so odpeljali na karabinjersko poveljstvo v Acqui, medtem ko močni karabinjerski oddelki iščejo pobegle ugrabitelje v gozdovih. Zaenkrat ni o njih nobenega sledu. Menijo pa, da je eden ranjen in da se bo, prej ali slej, moral zateči po zdravniško pomoč.
Edini element, s katerim dejansko razpolagajo preiskovalci, je torej truplo ubite ženske. Zdi se, da je stara trideset let. Na sebi je imela kavbojke in majico, njene slike pa sedaj preučujejo in primerjajo z arhivskimi posnetki. Preiskovalci, ki so prepričani, da gre za «rdeče brigade» so takoj bili mnenja, da utegne mrtvo dekle biti Margherita Ca-gol, žena voditelja RB Renata Curda, ki je pred meseci brez težav odšel iz zapora. Sliko so preučili tudi agenti nadzorništva za boj proti tetorizmu, ki pa istovetnost ubitega dekleta zanikajo.
Preiskovalci utemeljujejo svoje prepričanje, da so Gancio ugrabili «brigadisti» z aretacijo nekega Massima Maraschija. Ta je bil v svojem avtu v okolici Acquija, pri kraju Canelli. Aretirali so ga, ker je bil oborožen in v posesti ponarejenih dokumentov. Ti so iz zaloge u-kradenih izkaznic, kakršne so odkrili v skrivališču «rdečih brigad» v Robbiano di Mediglia.
Popoldne je Gancia na kratko govoril s časnikarji in povedal, kako so ga ugrabili. Cesto do vile so mu zagradil; s frizijskimi konji, da se Je ustavil. Tedaj sta se njegovemu vozilu približala dva avtomobila in mu preprečila beg. Razumel je, da ga nameravajo ugrabiti. Zaprl je vsa , vrata avtomobila, toda eden iz pe-' terice je steklo razbil s samokre-
som in mu ga potisnil k sencem, da bodo na ta način odvzeli preiska-Tedaj se je vdal. Naložili so ga na i vo sodniku Parlatoreju.
avto, mu potisnili preko glave eia- j	-----------
stični ovoj in ga uklenili z lisicami. ’
Krožili so dalj časa, da je imel — zaradi ovinkov in vzpenjanja — občutek, da ga vodijo v gričevje za mestom. V hiši so ga nato zaprli v sobo brez oken. kjer je prebil noč.
Dali so mu obložen kruh za večerjo, z njim so ravnali olikano.
časnikarji so mu postavili tudi vprašanje, če so ugrabitelji govorili kaj o politiki, vendar na to industrijec ni odgovoril.
Karabinjerjem, ki so osvobodili Gancio, je čestital predsednik republike Leone, ranjencem pa zaželel okrevanja.
Pozneje se je izvedelo, da so karabinjerji baje odkrili v hiši, kjer je bil zaprt industrijec Gancia, nekaj indicov, da so ugrabitelji prista-
Zaključeni bolgarsko sovjetski pogovori
MOSKVA, 5. — Boigarski ministrski predsednik Stanko Todorov je odpotoval iz sovjetskega glavnega mesta potem ko se je sestal s predsednikom vlade Aleksejem Kosigi-nom. Ob svojem odhodu je Todorov izjavil, da je bil govor o različnih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo razvoj gospodarskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo. Dodal je, da je z rezultati pogovorov zelo zadovoljen.
O sovjetsko-bolgarskih pogovorih ni drugih vesti. Vzhodne socialistične države izdelujejo trenutno svoje ki «rdečih brigad». Te indice bo pro- petletne načrte za obdobje 1976-1980
učil torinski državni pravdnik dr. ’	’ ’	.................
Reviglio della Veneria, ki vodi preiskave o «brigadah». Zdi se torej,
jugoslovansko - grških odnosov je bilo soglasje tudi v ugotovitvi, da je treba pospešiti sodelovanje tako med balkanskimi državami kot tudi na mednarodnem prizorišču. «S Titom sva že stara prijatelja in ga zelo spoštujem» je naglasil Karamanlis, «z njim sem se tudi v preteklosti večkrat srečal in pogovarjal in po vsakem takšnem srečanju so se odnosi med našima državama občutno izboljšali. Prepričan pa sem, da bo najino sedanje srečanje še mnogo bolj okrepilo sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo kot je bilo to ob najinih prejšnjih srečanjih».
Pred odhodom je Tito priredil Karamanlisu kosilo, na katerem sta izmenjala zdravici. Podobno kot v izjavi je tudi v zdravici predsednik Tito izrazil zadovoljstvo z obiskom in s pogovori, ki jih je imel z grškim premierom. «Odnosi med Jugoslavijo in Grčijo so bili že od nekdaj dobri, nikoli nismo imeli kakršnihkoli sporov ali grobih razlogov, da bi se odnosi med deželama poslabšali, je menil predsednik Tito. Razumljivo je, da je vse, kar se dogaja v naši bližini, to je na Cipru in na Bližnjem vzhodu globoko povezano tudi z nami na Balkanu, zato moramo zdaj najti poti za najboljšo rešitev teh problemov», je med drugim naglasil predsednik Tito v svoji zdravici.
Karamanlis je v odgovoru na Titovo zdravico med drugim podčrtal, da odhaja iz Jugoslavije povsem prepričan, da bo sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo stabilno in plodno in da bo jamstvo za mir na Balkanu.
Popoldne so objavili skupno ju-goslovansko-grško sporočilo o obisku in pogovorih Karamanlisa v Jugoslaviji. Komunike med drugim poudarja, da sta se obe strani zavzeli za politične stike na raznih področjih ter za graditev in krepitev medsebojnega zaupanja. V zvezi s pogovori, ki sta jih imela Tito in Karamanlis o položaju v Evropi sporočilo poudarja, da sta se zavzela za čimprejšnje sklicanje sklepne faze konference o evropski varnosti in sodelovanju na najvišji ravni. Glede Cipra sta menila, da je treba problem rešiti po miroljubni poti na podlagi spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti ter neuvrščene politike republike Ciper kakor tudi čimprejšnjega umika vseh tujih sil z otoka.
V. BARABAŠ
in v okviru SEV si prizadevajo, da bi uskladili petletne načrte raznih držav.
iiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiuiiiuiiiiiiurniiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiitiiiiti
PO DVEH LETIH PREISKOVALNEGA PRIPORA
Primavalle: oproščeni Lollo, Grillo in Glavo
Sodniki so priznali pomanjkljivost indicov, ki jih je zbrala policija ■ Navdušenje v dvorani
RIM, 5. — Po skoraj dvanajstih urah posvetovanja je rimsko porotno sodišče oprostilo Achilleja Lolla, Man-lia Grilla in Marina Clava obtožbe, da so podtaknili požar v stanovanju misovskega tajnika iz četrti Prima-valle Maria Matteia. V požaru sta zgorela Maiteieva sinova Stefano in Virgilio.
Porotniki so tudi oprostili Angela Lampisa in Alda Speranza prav tako zaradi pomanjkanja dokazov.
Ogromna množica, ki je v dvorani in pred sodno palačo čakala na razsodbo, je ob besedi «oproščeni» končno dala deška svojemu navdušenju. Vsi so pozdravih Lolia (Grillo in davo sta namreč pobegnila) z dvignjeno pestjo, takoj nato pa je v mrki sodni dvorani mogočno zadonela «Bandiera rossa». Prisotni so se v nepopisnem veselju objemali, marsikateremu pa je kanila iz očesa solza ob misli, da je pravica, pa čeprav za las, enkrat toliko vendarle zmagala.
Razprava se je začela danes zjutraj ob 10. uri z zaključnim posegom Lollovega branilca Giovanninija, ki je še zadnjič neoporečno pobil krhke dokaze, na katerih sta tožilec in policija zgradila obtožnico proti pripadnikom izvenparlamentamega gibanja «Potere operaio». Branilec je v zaključku svojega posega zahteval popolno oprostitev za vse tri glavne obtožence, «ker niso podtaknili požara».
Takoj nato so se porotniki zbrali na posvet. Začelo se je dolgo čakanje, dolgo zlasti za Achilleja Lolla, ki je, čeprav nedolžen, odsedel dve leti v ječi.
In končno malo pred polnočjo razsodba: čeprav nekoliko dvoumno (o-prostitev
in pristranskih pričevanjih. Porotniki so, kot je neoporečno pokazala razprava v sodni dvorani, s svojo razsodbo potrdili in obsodili skrajno pomanjkljivost preiskave, zlasti pa dejstvo, da je tožilec povsem prezrl izvide in okoliščine, ob katerih bi sc moral vendarle vprašati, če je na pravi poti in če so Lollo, Clavo in Grillo res krivi.
Rimski porotniki so nadalje odredili tudi takojšnjo osvoboditev Achilleja Lolla. Enkrat toliko je zmagala pravica.
Razprava o napovedi odstopa Gnida Cariija
RIM, 5. — Napoved guvernerja državne banke Cariija, da bo odstopil so komentirali predstavniki nekaterih strank. Republikanec La Malfa meni, da bi moral Carli o-stati na svojem mestu, enako tudi Malagodi in demokristjana Colombo in Ferrari Aggradi. Komunisti (Barca in Raffaelli) pa menijo, da je prav, če odstopi in ga zamenja človek, ki bo upošteval posledice predrznih denarnih manevrov. Podobnega mnenja so socialisti (Bertoldi in Mariotti), ki obtožujejo Cariija, da je s finančno stisko rešil plačilno bilanco, obenem pa spravil v resno kritično stanje zaposlitvene ravni in prihodnost proizvodnje i-talijanskih srednjih in malih podjetij.
DOHA, 5. — Jordanski kralj Husein je včeraj prispel v Doho v Katarju. Ob prihodu ga je dočakal zaradi pomanjkanja doka- katarski emir Al Tani. s katerim se zov) so porotniki obračunali s krhko bo H”-r’” ro'fovprial nredvsem o obtožnico, osnovano le na domnevah okrepitvi dvostranskih odnosov
Severnokorejski predsednik Kirn II Sung prispel na obisk v Jugoslavijo
LJUBLJANA, 5. — Generalni tajnik centralnega komiteja delavske partije Koreje in predsednik Demokratične ljudske republike Koreje Kim H Sung je dopotoval popoldne na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Predsednik republike Josip Broz Tito je pozno popoldne ob približno 17.30 pred svojo vilo na Brdu pri Kranju pričakal in prisrčno pozdravil severnokorejskega partijskega in državnega voditelja Kim II Sunga, ki je na čelu številne državno-partijske delegacije nekaj po 17. uri začel uradno bivanje v Jugoslaviji. V lepem parku pred vilo na Brdu so korejskega voditelja in njegove sodelavce pozdravili tudi drugi jugoslovanski predstavniki med njimi Džemal Bijedič, Stane Dolanc, Sergej Kraigher in France Popit.
Kim II Sung je prispel na Brdo v spremstvu podpredsednika predsedstva Jugoslavije dr. Vladimira Bakariča, ki ga je pričakal in pozdravil že na brniškem letališču, kjer je pristalo posebno severnokorejsko letalo. Na Brdu so državniku iz daljne Severne Koreje priredili slovesen sprejem z vsemi državniškimi in vojaškimi častmi. Medtem ko so preko gozdička odmevale častne salve, je vojaška godba zaigrala državni himni, zatem pa je Kim H Sung v spremstvu Tita pregledal bataljon strumno razvrščenih vojakov.
Kmalu po prihodu na Brdo so se začeli prvi jugoslovansko - severnokorejski pogovori na najvišji ravni. Po tem kratkem srečanju Tita in Kim n Sunga se je severnokorejski voditelj odpeljal z Brda na Bled, kjer je njegova začasna rezidenca.
Jugoslovansko-severnokorejski pogovori se bodo v plenarni sestavi začeli jutri popoldne, dopoldne pa bo severnokorejski voditelj obiskal tovarno «Iskra» v Kranju nato pa še slovensko glavno mesto Ljubljano.
Ceausescu v Braziliji
BRAZILIJA, 5. — Včeraj je prispel v brazilsko glavno mesto na uradni obisk romunski predsednik Ceausescu. Na letališču ga je sprejel brazilski predsednik Geisel v spremstvu visokih vladnih funkcionarjev. Popoldne so bili že prvi pogovori med Ceausescujem in brazilskim predsednikom ter z zunanjim ministrom. V soboto bo Ceausescu odpotoval v Mehiko.	,
TRŽAŠKI DNEVNIK
PROSLAVA OSVOBODITVE SINOČI V KULTURNEM DOMU
Slovenski dijaki združeni v spominu na trpko; toda zmagovito preteklost
0 pomenu partizanskega boja sta govorila poslanec A. Škerk in deželni svetovalec D. Štoka
Medšolski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol je sinoči v Kulturnem domu priredil lepo proslavo tridesetletnice osvoboditve. S proslavo hočemo, opozoriti na trpko, a uporno in zmagovito preteklost našega naroda, ovrednotiti žrtve vseh tistih, ki so prispevali k zmagi osvobodilnih sil, je v uvodu dejala v imenu vseh dijakinja Maja Lapornik in nadaljevala: «Ponosni smo, da je bil prav slovenski narod eden izmed prvih v Evropi, ki je dvignil glavo proti nacifašizmu in se junaško boril vse do zmage». Graditi hočemo naš boljši danes in naš boljši jutri. Povezani z vsemi narodi, ki so danes zatirani. Predvsem pa budno slediti odvijanju političnih dogodkov v Italiji glede fašizma, ki še zdaleč ni zaključeno poglavje.»
Na proslavi sta nato govorila posl. Albin Škerk in deželni svetovalec Drago Štoka, kot vidni politični o-sebnosti, Škerk je podrobno analiziral partizansko gibanje, «pojav neizmernega junaštva, ki je odločilno prispevalo k skupni zmagi». Dejal je, da je zmagoviti pohod partizanske vojske v glavnem uresničil tudi daljši sen slovenskega naroda in da smo postavili zmagovite zastave na Koroškem, Primorskem, osvobodili Trst, Gorico in Benečijo. Poslanec škerk je ostro obsodil delovanje izdajalcev med vojno ter sedanje izdajalsko rovarjenje. Ob koncu pa se je dotaknil tudi demokratične .preobrazbe šole in podčrtal, da sedaj mladina prevzema borbeno dediščino naših prvih borcev.
Drago Štoka pa je podčrtal, da je fašizem nameraval naš narod fizično uničiti, da pa je naše ljudstvo v zgodovini v težkih trenutkih vedno našlo samega sebe. Ista silna moč, ki je pred stoletji izbruhnila v puntarskih uporih, se je nagrmadila v srcih in pesteh naših ljudi, ki niso nikomur hoteli biti sužnji. In znova je naš narod kot hudournik planil na sovražnika in ga skupno z drugimi silami maja 1945 tudi premagal. Štoka je v drugem delu govora navedel tri pretresljiva osebna pričevanja iz boja za svobodo in zaključil s pozivom mladini, naj enotno nadaljuje z bojem za ideale, ki so Slovence privedli do velike zmage in osvoboditve.
* * *
Medšolski odbor dijakov nas je zaprosil za objavo naslednjega dopisa:
Proslavo 30-letnice osvoboditve je pripravil medšolski odbor dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. Odbor se je sestal na več sejah, se zedinil za sleherni del sporeda, za izjavo v časopisu, za besedilo vabil. Rečemo lahko, da je ta način delovanja za nas novost, kajti največkrat v dijaškem gibanju prevladujejo ostre besede, trema, ki ločujejo, nimajo pa sposobnosti, da bi združevala. Dijaki različnega prepričanja smo našli skupen jezik, ki je privedel do zaželjenega cilja. Vse to nas je stalo veliko časa in truda, neprimerno več, kot če bi delali vsak po svojem. Kljub vsemu je za nami uspela proslava, za katero upamo, da ne bo zadnji primer skupnega dela idejno različno usmerjenih dijakov. Zahvaljujemo se za sodelovanje govornikoma dr. Dragu Štoki, poslancu Albinu Škerku, glasbenikom, pevcem ped vodstvom profesorja Ignacija Ote. sodelujočim dijakom in vsem, ki so se proslave udeležili.
bila dela zaupana, odpovedalo. Medtem ko je v teku postopek za razveljavitev pogodbe, je občina sklenila poveriti nadaljevanje del drugemu podjetju.
Obvestilo za obiskovalce učiteljskega tečaja
Tajništvo Sindikata slovenske šole — osnovnošolski odsek — obvešča, da bo učiteljski tečaj danes ob 18. uri (po starem ob 17. uri).
OD DANES DO PONEDELJKA
Festival «Dela» v Dolini
Kot vsako leto bo tudi letos sekcija KPI dolinske občine priredila festival «Dela», ki bo v parku «Male Brce» pod srednjo šolo S.
Gregorčič v Dolini od danes, 6. junija, do ponedeljka, 9. t.m.
Danes ob 20.30 bo gledališka predstava z diskusijo Brechtove igre «Izjema in pravilo», katero bo igralo Slovensko amatersko gledališče.
Jutri, 7 t.m., ob 19. uri bo pričela svoj koncert godba na pihala iz Ricmanj. Sledil bo nastop pevskih zborov «F. Prešeren» iz Boljunca in «F. Venturini» od Domia.
V	nedeljo ob 16. uri bo koncert godbe na pihala Breg, sledil bo nastop tržaške folklorne skupine «Stu ledi». Nato bosta govorila kandidat dolinskega Okrožja za pokrajino Boris Iskra in deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro.
Festival se bo zaključil v ponedeljek z nastopom ob 20.30 pevskih zborov «Slovenec» iz Boršta in «V. Vodnik» iz Doline.
V	soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer bo ples z ansamblom Super-group. Delovali bodo tudi dobro založeni kioski.
Dijaki iz Šoštanja v Gropadi
V osnovni šoli «Karel Destovnik -Kajuh», ki jo obiskujejo gropajski in padriški otroci, je bila včeraj popoldne kratka a pomenjljiva slovesnost. Šolo je obiskala večja skupina dijakov osemletke iz Šoštanja,
iiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiTiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiriinmiiiiimiiiiiiiiiHiiimiiniiimiuiimiiiiiiiminiiiHmiiiiiHiuiiiii
DOLHAR NA VOLILNIH SHODIH V REPENTABRSKI IN ZGOMŠK! OBČINI
Za razlastitve na Repentaku so doseženi od dežele za domačine ugodnejši pogoji
Sestanek članov dolinske sekcije PSI ■ Zborovanja Napredne liste v zgoniški občini
9 V zvezi s prekinitvijo del pri u-rejanju kanalizacije vzdolž Marconi-jeve ulice, je občinska uprava sporočila, da je podjetje, kateremu so
Na volilnih shodih v zgoniški in repentabrski občini je pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar orisal posamezna vprašanja, ki zadevajo predvsem obe kraški občini V zvezi z avtoportom pri Fernetičih je poudaril, da je 27.V. deželni odbor odobril popravke k zakonu štev. 39. ki jih je zahtevala Slovenska skupnost in tako predvidel plačevanje razlaščenih zemljišč kmetom in lastnikom, ki ne presežejo pet milijonov lir obdavčljivega dohodka, po ugodnejši ceni. Dolhar je poudaril, da s tem ni še zaključen boj za uveljavitev pravic domačega slovenskega prebivalstva v zvezi z avtoportom, predvsem glede na zastopstvo, ki naj bi ga imeli Slovenci pri upravi strukture in na dvojezično poslovanje te ustanove.
Dolhar je tudi obširno obravnaval problematiko potujčevanja zgoniške občine in poudaril bojazen, da zasede mesta v občinskem svetu, ki jih je doslej zasedala Slovenska skupnost italijanska lista.
V sredo so se sestali socialisti dolinske sekcije. Prisotnim članom je spregovoril tajnik sekcije tov. Kofol, ki jih je pozval, da sodelujejo pri volilni propagandi v polni meri. Kandidat., Pečenko je dejal, da se, socialisti upravičeno obračajo na delovne množice, za koristi katerih se borijo že vrsto let. Prepričljivi argumenti se imenujejo statut delavcev, pot vedno širših reform, garancija napredka družbe v demokraciji, večja teža delavnih množic v upravljanju države, če večletna borba ni rodila zaželenih uspehov, zaradi česar so socialisti nezadovoljni, ne gre pripisovati vzrokov socialistom, ampak dejstvu, da sedanja moč socialistov ni odtehtala konservativnih sil v Krščanski demokraciji. Socialisti so tudi dokazali, da so jim problemi Slovencev pri srcu. V razpravo so nato posegli člani sekcije in med temi podžupan Marino Bandi, ki je pod-
črtal važnost sodelovanje sociabstov | v občinski upravi.
V sredo sta za Napredno listo govorila v Sarratorci Miloš Budin in Janko Gruden, včeraj pa v Gabrovcu in Zgoniku Boris Simoneta in Miloš Budin. Na vseh teh zborovanjih so podčrtali politični pomen sedanjih volitev, saj prihaja po vsej državi do poskusa premika na desno. Poudarili so, da je prav odločen antifašizem potreben v sedanjem razdobju, ko smo priča črnim zarotam in prevratniškemu valu. To pa je še toliko bolj važno v naših krajih, kjer predobro poznamo fašistično zatira nje. Govorniki so tudi obravnavali probleme domačih vasi, predvsem regulacijski načrt in stvarne možnosti ki jih ta dopušča za razvoj doma čih krajev in za domače prebival stvo, medtem ko otežuje naseljeva nje tujcev.
Šolska prireditev na Proseku
Kot vsako leto je v tem času na šolah vse živo in veselo ter nekaj več dela kot po navadi, kajti tako učitelji kot učenci se pripravliajo za zaključne šolske prireditve in razstave. Letos imajo te prireditve še poseben pečat, pripravljene so namreč v okviru in v duhu 30. obletnice osvoboditve izpod nacifa-šističnega jarma. V takem duhu je bila pripravljena tudi prireditev otrok, ki obiskujejo osnovno šolo na Proseku.
Prijetno je bilo videti proseške j osnovnošolce v lepih modrih haljah I in z rdečim nageljnom in slovensko 1 trobojnico pripeto na prsih.
Prireditev je bila na dvorišču šole v soboto zvečer in ji je prisostvovalo veliko število staršev in drugih domačinov.
V bogatem sporedu, ki je obsegal dvanajst točk, je bilo vključenih nekaj partizanskih pesmi. Z izved-
bo teh pesmi so proseški otroci počastili za nas in za vse demokratični svet to zelo pomembno obletnico.
Kot prvi je nastopil šolski zbor, ki je zapel pesem «Ko študent na rajžo gre», nakar so se zvrstile razne deklamacije, recitacije, prizorčki in petje. V spomin padlih je šolski zbor, poleg partizanskih pesmi, zapel tudi pesem «Gozdič je že zelen.»
Za zaključek te prisrčne ter dobro pripravljene in uspele prireditve je šolski zbor zapel še pesem «Na počitnice».
Navzoči so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in so nagradili izvajalce z burnim in dolgotrajnim aplavzom, s katerim so se hoteli zahvaliti tudi učnemu osebju, ki je poleg vsakdanjega dela, dobro pripravilo otroke za zald.iučni nastop. liki s£ii^i£stop šolskega zbora)
VOLILNA ZBOROVANJA
KPI
Ob 20.30 se prične v Dolini festival «Dela», ki bo trajal štiri dni. Danes amaterski oder.
Ob 17. uri na sedežu krožka Pečar razprava o družinskem pravu, ob 19. v naselju S. Sergio sestanek z mladimi volivci, ob 20.30 v Križu sestanek z mladimi volivci, govori Iskra, ob 18.30 v Ul. S. Cilino sestanek z mladimi volivci, govore Pessato. Kobal in Drugo.
NAPREDNA LISTA
20. Repentabor, 20.30 Girandole in 21. Briščki.
SLOVENSKA SKUPNOST
18.30	Katmara (gostilna Spetič), 19. Rocol, 19.30 Kolonkovec in 20. Rovte.
PRIJAVE DO 7. JUNIJA
Štipendij« za šolnike za izpopolnitev znanja slov. jezika in slovstva
Komite za vzgojo in izobraževanje razpisuje na podlagi jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi natečaj za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature v Ljubljani za akademsko leto 1975/76. Štipendije so namenjene pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in profesorjev srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Štipendija znaša
18.000	ND letno za osebe, ki že poučujejo in 13.000 ND letno za osbe, ki še študirajo.
Prošnje lahko vložijo tisti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tisti, ki se šele pripravljajo na šolski poklic ter tisti, ki so eno akademsko leto že prejemali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. Kandidat pa mora v tem primeru predložiti potrdilo o opravljenih izpitih.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 7. junija 1975.
V	novinarskem krožku predavanje o reklami
V	torek, 10. junija, ob 18. uri bo na sedežu novinarskega krožka na Korzu 12 konferenca milanske družbe za reklamna sredstva, katere tehniki bodo orisali najsodobnejše tehnike, ki se jih poslužujejo razna občila. Prisoten bo tudi predsednik italijanskega združenja reklamnih tehnikov.
Izplačani zaostali prejemki
univerzitetnemu osebiu
«
Akademski senat in upravni svet tržaške univerze sta določila, da bodo neučnemu osebju izplačali zaostanke prejemkov, ki so jih določili pp zakonu iz januarja 1973. Za-
radi velikih finančnih težav — država namreč ne izplačuje univerzi prispevkov, ki jih je sicer že določila — bodo sedaj izplačali prvi o-brok zaostankov v skupnem znesku nad 250 milijonov lir, ostalo pa bodo izplačali v najkrajšem času.
Zaradi nespoštovanja obveznosti s strani državnih organov pa je univerza zabredla v tako finančno krizo, da sta morala omenjena organa zamrzniti vse izdatke za znanstvene raziskave na posameznih fakultetah, dokler ne bo država poravnala svojih dolgov.
Ljudska peticija združenja SUMA
Združenje stanovanjskih upravičencev SUNIA s sodelovanjem sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, Zveze zadrug in organizacije AGLI, je pričelo zbirati podpise za peticijo, ki jo bodo naslovili na vlado in deželni odbor. V peticiji zahtevajo, naj se uredi vprašanje dodeljevanja ljudskih stanovanj, naj se finansirajo ljudske gradnje, naj se zniža stanarina in davčni pritisk na lastnike malih stanovanj. Podpise zbirajo na sedežih vseh omenjenih organizacij in v tovarnah.
Drevi zborovanje za referendum o splavu
Drevi ob 19. uri, v okviru prizadevanj za referendum o splavu, bo na Trgu sv. Antona novega zborovanje, ki ga prirejata PSI in radikalna stranka. Spregovorili bodo predsednica CISA A. Faccio, predstavnika PSI Benedettijeva in Pesante ter predstavnik radikalcev Ercolessi. Ob slabem vremenu bo zborovanje na sedežu socialistične stranke v Ul. Mazzini 32.
ki nosi isto slavno ime kot padri-ško - gropajska šola. šoštanjski dijaki treh zadnjih razredov so se namreč v spremstvu profesorjev na svojem dvodnevnem šolskem izletu po Koroški, Benečiji, Goriški, Tržaškem in Istri spomnili tudi Pa-drič in Gropade, s katerima imajo že več let tesne stike. Izletnike je ob prihodu poleg šolarjev in učiteljstva pozdravila tudi množica vaščanov s predstavniki prosvetnega in športnega društva. Goste je posebej pozdravil didaktični ravnatelj Strnad, ki je poudaril pomen stikov med obema šolama, ki utrjujejo enotnost skupnega kulturnega prostora, kjerkoli živijo Slovenci od matične domovine do Koroške, Benečije in Trsta. Obenem je dejal, da šoli tesno povezuje lik pesnika - partizana Karla Destovnika - Kajuha. V imenu gostov je pozdravila ter se zahvalila za topel sprejem profesorica Nežka Mlakar. Po izmenjavi daril je šoštanjskim dijakom zapel padriško - gropajski šolski zborček pod vodstvom učiteljice Fride Kralj. Nekateri učenci pa so recitirali znane Kajuhove pesmi.
Pripravljen načrt za čiščenje plaž
Včeraj dopoldne so se v občinski palači sestali predstavniki tržaške, devinsko-nabrežinske in miljske občine, prefekture, dežele, pristaniškega poveljstva, pristaniške ustanove, tržaške, devinsko-nabrežinske in miljske letoviščarske ustanove ter predstavniki čistilnice «Aquila» in naftovoda Siot, da bi razpravljali o načrtu za čiščenje morja'in obale ob skorajšnjem začetku kopališke sezone. Zaradi onesnaženja iz mestnih greznic pa še vedno ni1 znano, kdaj se bo uradna kopališka sezona lahko dejansko začela.
Določili so vrsto posegov na vseh plažah od Devina do Milj, kjer bo posebni čoln — «morski pometač» — čistil vso nesnago. Z letalom bodo občasno preleteli ves zaliv, da bi pravočasno odkrili večje gmote smeti in celotno delo, ki se bo pričelo 15. junija in zaključilo 30. septembra, bodo koordinirali po radiu mestni redarji.
Drugič mu je uspelo...
Prejšnjo noč je 59-letni Ferruccio Goruppi, stalen gost psihiatrične bolnišnice, v trenutku obupa skočil pod avto, ki je brzel po Ul. Giulia. Odpeljali so ga v bolnico, kjer so mu ugotovili samo lažje poškodbe in ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za nujne zdravniške posege, kjer so ga dali v sobo samega. Zjutraj je bolničarke čakalo tragično odkritje: Go-ruppi se je ponoči obesil in je bil že več ur mrtev.
PODTAJNIK ZA ZDRAVSTVO FOSCHI V TRSTU
Nujnost zdravstvene reforme in novega kompleksnega zakona
Podtajnik je pozitivno ocenil poskus preosnove zavoda pri Sv. Ivanu • V bolnišnici predstavili Foschijevo knjigo o socialni oskrbi priletnih ljudi
Podtajnik za zdravstvo posl. Franco Foschi je včeraj dopoldne obiskal tržaško psihiatrično bolnišnico, v kateri se je v razgovoru z zdravniki, osebjem, bolniki, sindikalnimi in drugimi predstavniki zanimal za razna vprašanja zdravstvene reforme. Kasneje se je Foschi na pokrajinski upravi sestal s predstavniki oblasti in časnikarji. Povedal je, da je sam psihiater in da se je prepričal, da ni mogoče reševati perečih vprašanj psihiatrične zaščite brez i-stočasnega reševanja perečih socialnih in političnih vprašanj in tako je tudi prišel v politično dejavnost. 'Stanje je zrelo za temeljito reformo, čeprav obstaja mnogo predsodkov in celo zelo resni ljudje gledajo na bolnike kot na zanimive «norce» in so presenečeni, če se končno le odločijo in «pogumno» obiščejo bolnišnico. Zakon iz 1904. leta ni samo zastarel, temveč povsem napačen in je bil že takrat predmet žolčnih polemik in ostrih kritik. Zdaj ne gre za neki novi zakon, temveč za kom-
v začetku reforme ,ki mora zajeti celotno družbeno dogajanje. Nato je podtajnik podrobneje orisal razprave o novem zakonu, ki obravnava tudi psihično zdravje in ocenjuje prisilno zdravljenje v kompleksu podobnih primerov ter do kraja dopušča človeško svobodo in dostojanstvo. Dejal je, da obstajajo dobri pogoji, da bo zakon odobren, ker je dobra politična volja, vendar pa tudi mnogo zaprek in nerazumevanj.
Popoldne je podtajnik Foschi prisostvoval v konferenčni dvorani glavne bolnišnice predstaviti lastne knjige «Priletne osebe v družbenem o-kolju», ki sta jo predstavila predsednik pokrajine Zanetti in član U-prave za mednarodno pomoč prof. Farrace. Oba sta poudarila socialno angažiranost, ki izhaja iz knjige podtajnika Foschija. Kot pripadnik bolj napredne struje KD je Foschi naglasil zlasti socialne plati, pa tudi gospodarska vprašanja, v katerih so pravi vzroki težav in ovir, ki o-
ssr&sz=" "Té	£ s
vse življenje posvetile delu. V raz-
_ i_j •	•	_^-„1
umsko zdravje tesno povezano s ce lotnim sistemom in zahteva torej globoke spremembe družbe.
Na vprašanje o tržaški psihiatrični bolnišnici in o oceni tukajšnjih izkušenj je podtajnik Foschi dejal, da se v Trstu izvaja zanimiv poskus, ki je šel do kraja tega, kar je mogoče narediti v sedanjem zakonskem in drugih okvirih. Predvsem je pozitivno dejstvo, da se stalno poskuša nekaj novega in da se išče ter preizkuša doseženo. Že samo to dejstvo pa tudi pove, da smo
pravo o knjigi je posegel med drugim tudi ravnatelj psihiatrične bolnišnice prof. Basaglia, ki je Fosclii-ju priznal pristno napredna stališča.
ZDRUŽENJE staršev šol in PD Vesna v Križu prirejata pohod na Grmado v nedeljo, 8. junija. Odhod
ob 9. uri s Klanca.
ŠOLA GLASBENE MATICE — TRST
V. ZAKLJUČNA AKADEMIJA V POČASTITEV TRIDESETLETNICE OSVOBODITVE
Sodelujejo:
GOJENCI ŠOLE GLASBENE MATICE ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, violina (šola Cini Veronek) VERENKA TERČELJ in TOMAŽ SIMČIČ, klavir (šola Erminij Ambrozet)
ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigenta: OSKAR KJUDER - JANKO BAN Otroški pevski zbo- «KRAŠKI SLAVČEK» iz Devina - Nabrežine, ki ga je pripravil SERGIJ RADOVIČ Uvodna beseda: PARTIZANSKA PESEM ( GOJMIR DEMŠAR)
21. url v Kulturnem domu Vstop prost.
JUTRI, 7. junija, ob v Trstu.
Dvorakova «Stabat mater» v prvi tržaški izvedbi
Pod vodstvom poljskega dirigenta Stanislava Skrowaczewskega smo v okviru spomladanske simfonične sezone gledališča Ve. d', poslušali sinoči prvo tržaško izvedbo Dvorakove «Stabat mater» za orkester, zbor in soliste op. 58.
Nabožna kantata, kakor jo je avtor sam poimenoval, je prvo Dvorakovo delo na nabožno tematiko, vendar so prav istv temo na izvirni tekst Jacoponeja iz Todija pred njim obdelali že mnogi skladatelji. Toda namesto enotne tematske obdelave — kot drugi pred njim — se je Dvorak odločil za obdelavo v desetih poglavjih, ki jih povezuje sicer enotna misel, ki pa se kompozicijsko vendarle med seboj razlikuje. Najmočnejša je skladba tam, kjer Dvorak svoj glasbeni izraz verno približuje besedilu in ga tolmači z močnimi poetičnimi bolečino izražajočimi poudarki, šibkejša je, kjer se odmika od besedila in je zato glasbeni material manj izrazit.
Prva tržaška izvedba je bila vsekakor na nadpovprečni ravni, za kar gre zasluga v prvi vrsti dirigentu, ki je znal z elegantno, toda vedno pronicljivo gesto zelo dobro uskladiti orkester, zbor in soliste in zlasti od orkestra doseči vseskozi iztanjšano muziciranje zlasti violin in violončelov. Zbor, ki ga je uvežbal Gaetano Riccitelli, je zadovoljivo odpel svoj part, solistične parte pa so odpeli sopranistka Maria Nistor Slatinam, mezzosopranistka Mirna Pecile, tenorist He-ribert Steinbach in basist Hans No-wack, vendar ne vsi z enako ustrezno glasovno barvitostjo, kar je nekoliko motilo izrazno enovitost.
Številno občinstvo je vse izvajalce, zlasti dirigenta, nagradilo z dolgim aplavzom.
Od jutri dalje v Kraški galeriji
Razstava slikarke Noriš Bevilacqua
Jutri zvečer bodo v Kraški galeriji v Velikem Repnu odprli letošnjo tretjo slikarsko razstavo. Po Ceju in Ja-kiju se bo tokrat prvič predstavila tržaškemu občinstvu slikarka Noriš Bevilacqua iz Tržiča, in sicer s kraš-ko motiviko in tihožitji. Njena olja so na dosedanjih 'azstavah vzbudila precejšnjo pozornost, ne samo zaradi njene osebne ekspresionistične smeri, temveč predvsem zaradi živahnosti barv, ki jih z veščo roko vnaša na svoja platna.
Odprtje razstave bo ob 20.30 in zadruga Naš Kras vabi vse ljubitelje slikarske umetnosti, da si razstavo o-gledajo že ob sami otvoritvi. Razstava bo nato odprta vse nedelje in praznike do vključno 7, julija letos.
Odprta razstava «Sto let kirurgije v Trstu»
Ob prisotnosti župana Spaccinija in drugih predstavnikov ter podtajnika za zdravstvo Foschija so včeraj v palači Costanzi odprli razstavo «Sto let kirurgije v Trstu», ki zajema obdobje od leta 1840, ko je bila zgrajena tržaška bolnica, do 1940. To je bil tudi uvod v tridnevni vsedržavni kongres Mednarodnega kolegija kirurgije prebavil, ki se bo pričel danes ob 9.30 v dvorani gledališča Rossetti
Razstava, je v svojem govoru poudaril župan, dokazuje razvoj zdravstva in zlasti kirurgije v Trstu v obdobju, ko je naše mesto bilo tesno povezano z dvema žariščema evropske znanstvene kulture — z Dunajem in Berlinom. Razstavo, na kateri so zbrani poleg kirurškega orodja še številni dokumenti, so pripravili zdravniki prof. Pietro Pietri, prof. Loris Premuda in dr. Laura Ruaro.
Iz seznama črtanih nad 4000 zdravil
Ministrstvo za zdravstvo je črtalo iz seznama zdravil, ki jih zavarovanci vseh bolniških blagajn lahko prejmejo brezplačno, nad 4 tisoč zdravil, vnesli pa so jih 1.209 novih. Ustrezni dekret je bil izdan 28. februarja letos, vendar je bil objavljen komaj v teh dneh.
Izleti
SPD TABOR Opčine priredi v soboto 14. junija 1975 enodnevni izlet v Kumrovec. Zanimivost našega izleta bo ogled izkopanin pračloveka v Krapini. Pot nas popelje preko trat in gričev prelepe Dolenjske, obeta se nam torej res prijeten izlet. Vpisovanje v Prosvetnem domu od 20. do 21. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma ob 6. uri. Prosimo točnost. : S P D T vabi vse svoje člane, da se udeleže srečanja zamejskih planincev s planinci z Jesenic, ki ga letos priredi SPD Gorica v vasi Vrh (S. Michele) v nedeljo, 8. junija, ob 11. uri. Možnosti prevoza ali z osebnimi avtomobili do vasi ali z vlakom do Rupe pri Gorici (Rubbia); odhod vlaka ob 6.18.	i
Gledališča
SAG
SLOVENSKO amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertolta Brechta «IZJEMA IN PRAVILO», danes, 6 junija, ob 20.30 na prazniku lista «Delo» v Dolini. Uprava SAG opozarja cenjeno občinstvo, da je predstava v Dolini zadnja v tej sezoni!
VERDI
V OKVIRU spomladanske koncertne sezone gledališča Verdi bo jutri ob 18. uri koncert orkestra gledališča Verdi in vokalnega kvarteta, ki ga sestavljajo sopranistka Slatinam, mezzosopranistka M. Pecile, tenor H. Steinbach in bas H. Novack. Izvajali bodo Dvorakovo «Stabat mater», ki je novost za naše mesto. Orkester bo vodil dirigent poljskega porekla Stanislav Skrowaczevski.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 6. junija MILUTIN
Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.50. — Dolžina dneva 15.33. — Luna vzide ob 1.58 in zatone ob 16.32.
Jutri, SOBOTA, 7. junija ZORICA
VREME včeraj: Najvišja temperatura 19,8 stopinje, najnižja 11,8, ob 19. uri 19,4, zračni pritisk 1016, ustaljen, veter 8 km severni, vlaga 37-odst., nebo 3 desetinke pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 19,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 5. junija 1975 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO : 85-letna Caterina Breglia vd. Frandoli, 84-letni Andrea Kriz-mancic, 52-letna Rosa Erriquez por. Boscariolo, 75-ietna Maria Manon por. Metton, 65-letni Giordano Dinon, 86-letna Amedea Felcini vd. Gualazzi, 62-letni Gaetano Giuntini, 53-letni A-gostino Marcolin, 79-letni Gualtiero Lo-visaro in 81-letna Rosalia Gaetani vd. Ferrari.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6-Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2:	AH' Annunziata, Trg
Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8,30).
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211-001;
Prosek:	tel. 225-141; Božje polje-
Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mali oglasi -
GOSPODIČNO za stalno varstvo šoloobveznega in dveletnega otroka išče družina z že stalno hišno pomočnico. Stalno bivanje v Trstu in ob počitnicah v Gortini d’Ampezzo. Nudi
150.000	lir mesečno in socialno zavarovanje, jamči družinski odnos. Pismene ponudbe dr. Manlio Poilluc-ci, 34125 Trst, Drevored XX. septembra 3, tel. 040/767766 od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure ob delavnikih.
IŠČEMO že uvedenega predstavnika za prodajo kmetijskih strojev in naprav. Javite se na poštni predal 41/B SPI Videm.
SLOVENSKA družina pri Sv. Ivanu išče hišno pomočnico za dva poldneva tedensko. Telefon: 761268,
La Cappella Undergromd 19.00—21.30 Razstava belgijskega undergrounda: «Ego» risanka Danieli Schelfthouta, «L'insanguinatore è e® noi» (1974) celovečerni film Rolaida Lethema in «Pois, pois» Mariaia Handwer-kerja.
Ariston 16.00 «Masb». ìarvni film. Prepovedano mladini poi 14. letom.
Grattacielo 22.00 ena. sana predstava «Mimi metallurgico ferito nell'onore». Giancarlo Giamini, Mariangela Melato in Agostina Belli. Barvni film. Poprej voliho zborovanje.
Excelsxor 16.00 «Senza un rttimo di tregua». Barvni film. Ignta Lee Marvin, Angie Dickinson. ?repove-dano mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barvni film, v katerem nastopajo Robert Taylor, Diborah Kerr m Peter Ustinov.
Fenice 16.00 «Immersione mortale». Barvni film, v katerem igrata David Janssen in Hope Lange.
Eden 16.30 «Il pavone nero». Barvni film, v njem igrata Karin Schubert in Chris Avram. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 17.00 «Il piccolo, grande uomo». Barvni film. Igrajo Dustin Hoffman, Martin Balsam in Faye Dunaway.
Aurora 16.30 «Prima pagina». Barvni film.
Capitol 16.30 «Il fidanzamento». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Il seme del tamarindo». Barvni film, v katerem igrata Omar Sharif in Julie Andrews.
Impero 16.30 «Appassionata». Barvni film. Igrata Eleonora Giorgi in Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Giuochi d’amore alla francese». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Conviene far bene l'amore». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Le figlie di Dracula». Barvni film s Petrom Cuschingom. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «Un esercito di cinque uomini». Barvni zabavni film, v katerem igra Bud Spencer.
Abbazia 16.00 «Il rally dei campioni». Barvni film s Stevom McQuenom.
Radio 16.00 «L’allegra brigata di Tom e Jerry». Barvni risani film.
Mignon 16.00 «La morte viene dal passato». Barvni film. Detektivka.
Astra 16.30 «Si può essere più bastardi dell’ispettore Cliff?». Barvni film, v katerem igra Ivan Rassi-mov. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Volta - Milje 17.00 «La guerra dei mondi». Barvni znanstvenofantastični film.
Kino Skedenj 18.00, 19.45, 21.30 «Peščeni grad» (1962) režiserja Boštjana Hladnika. Igrajo Milena Dravič, Ali Raner, Ljubiša Samardžič.
PD TABOR — OPČINE
priredi jutri, 7. junija, ob 20.30 in v nedeljo, 8. junija, ob 20. uri
ZAKLJUČNI NASTOP GOJENK
BALETNEGA TEČAJA
Prosveta
BANCA Dl CREDITO Dl TRiESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P. A. . ,	/,
. TRST ULlbžV/F. FILŽfMO' -	61-4.46 '
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	623,50
Funt šteriing	1445,90
švicarski frank	249,80
Francoski frank	155,50
Nemška marka	265,60
Avstrijski šiling	37,50
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
PROSVETNO društvo Tabor — Opčine priredi JUTRI, 7. junija, ob
20.30	in v nedeljo, 8. junija, ob 20. uri zaključni nastop gojenk baletnega tečaja.
Šolske vesti .
Učiteljstvo in učenci osnovne šole v Ul. Donadoni. vabijo na razstavo ročnih del in risb, ki bo v šolskih prostorih v nedeljo, 8. junija. Odpvta bo od 8.30 do 12. in od 16. do 20. ure.
V sredo, 11. junija pa bo zaključna šolska prireditev, ki bo obenem tudi proslava 30-letnice osvoboditve.
Vljudno vabljeni!
Srednja šola Fran Levstik na Proseku vabi na zaključno šolsko prireditev in na razstavo ročnih del in risb, ki bo jutri, 7. junija ob 11.30 v šolskih prostorih. Ob tej priložnosti bo tudi odprtje umetniške razstave najnovejših del slikarja Edvarda Zajca. Vabljeni vsi starši in prijatelji.
Osnovna šola Primož Trubar v Bazovici prireja razstavo risb in ročnih del šolskih otrok v nedeljo, 8. junija. Razstava bo odprta od 9. do 12. in od 15. do 21 ure. Vljudno vabljeni.
Šolski svet srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabi vse starše učencev na predavanje, ki bo danes, 6. junija ob 20.30 na šoli v Dolini. Predavala bo priznana predavateljica iz Ljubljane gospa Majda Musek na temo: Kako pomagati otroku do osebne zrelosti.
Srednja šola «Igo Gruden» v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 8. junija, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Pierine Maslo roj. Ljubič daruje teta Pina
50.000	lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina Andreja Križ-mančiča darujeta Vinko Glavina 10.000 lir in Andrej Pečar z družino 5000 Ur za obnovitev PD Lipa.
Dne 5. junija je nenadoma preminila naša draga
ANA ŽENKO vd. ČIŽEK
Pogreb bo jutri, 7 junija, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sestra, nečakinje, nečaki in drugo sorodstvo.
Trst. Koper, Ljubljana, Maribor, 6. junija 1975
RAZGOVORI S SLOVENSKIMI OBČINSKIMI IN POKRAJINSKIMI UPRAVLJAVCI
KAKO JE Z GRADNJO MEDNARODNEGA CESTNEGA PREHODA
PO PODATKIH MEJNE POLICIJE
Avtoport pri Fernetičih je osnovno
Neprimerno načrtovanje povzročilo 0b®uten po.ra.st.,J.bJ,i;ejn®fJ pr0Jie,ta
pereče vprašanje občine Repentabor občuten zastoj v gradnji postajabšča
maja so zabeležili 653.038 prehodov
S pričetkom turistične sezone se je v naših krajih povečalo število turistov
Na vprašanja odgovarjajo : dr. Pavel Colja (PSI), Lojze Milič (Slovenska skupnost) in Sonja Baiss (KPI)
Z današnjim dnem začenjamo z objavo intervjujev s kandidati štirih slovenskih okoliških občin in tržaške pokrajine in to po enega vidnejšega predstavnika KPI, PSI in Slo-penske skupnosti. Postavili smo jim tri vprašanja: 1. Kateri je po vašem mnenju najbolj žgoč problem vaše občine (pokrajine); 2. Katera je najvažnejša točka programa vaše kandidatne liste; 3. S kakšno koalicijo, na kakšen način, ali s kakšnim sodelovanjem nameravate po volitvah reševati upravna in politična vprašanja.
Nismo se pri tem preveč omejevali na stroge odgovore in smo pustili možnost, da se razpravlja tudi o drugih zadevah. Prosili pa smo vse občinske upravitelje, da so v odgovorih čimbolj konstruktivni, da se izogibajo polemik, ker želimo u-stvarjati vzdušje sodelovanja in razumevanja, ki bo še zlasti po volitvah tako važno.
Serijo intervjujev pričenjamo z razgovorom o najmanjši slovenski občini — Repentabor, ki pa je prav gotovo zelo resno ogrožena in v kateri se je nevarnost spreminjanja narodnostnega ravnovesja z gradnjo avtoporta zelo zaostrila. Sedaj je v repentabrski občini skupno 588 volivcev (od tega 312 moških in 276 žensk), mladih volivcev je 27 (16 fantov in 11 deklet).
V repentabrski občini so volilni izidi vedno zelo tesni, saj sta že leta 1963 odločala komaj dva glasova. Volilni sistem je namreč večinski; lista z relativno večino glasov dobi 12 svetovalcev, lista tri, ostale morebitne pa nobenega svetovalca.
Izidi zadnjih upravni! volitev:
	1966	1970
Slovenska skupnost	159	179
Napredna lista	161	149
Skupaj velj. glasov	320	328
bele	28	59
neveljavne	14	4
Skupaj glasovalo	419	465
Voisanih volivcev	458	496
Izidi deželnih volitev junija		1973.
leta pa so bili v repentabrski občini		
naslednji: KPI	149	
MSI	31	
SS	132	
PSI	76	
PRI	6	
KD	52	
PLI	12	
MIT	5	
PSDI	8	
Skupaj	471	
bele	13	
neveljavne	6	
skupaj		
glasov	490	
volivcev	524	
Prognoze niso jasne/ saj je težko predvideti, kako bodo glasovali novi volivci, ki v bistvu odločajo. Na osnovi volilnega izida 1973. leta ima namreč Napredna lista «trdnih» 225 glasov (KPI+PSI), poleg tega pa bo prejela še del glasov mladih volivcev in porasta števila glasov (od 524 1973. leta na 588 1975. leta). Slovenska skupnost pa lahko računa na lastne glasove (132 glasov 1973. leta) in na dobršen del glasov oddanih za italijanske stranke (skupaj 114), kar znaša skupaj 246 glasov, katerim je treba prišteti še del mladih glasov in novih glasov. Malo je verjetno, da bi se vsi glasovi italijanskih strank osredotočili na listo SS (leta 1970 je bilo 59 belih glasovnic), tako da je končni rezultat težko predvidevati.
Na vsak način pa je dejstvo, da je celo v tej občini, ki je bila zaradi svojega obrobnega položaja pod najmanjšim pritiskom, že ustvarjen položaj, ko bistveno odločajo italijanski glasovi, ki so drugače oddani za stranke, ki nimajo s Slovenci mnogo skupnega, ali so jim celo odkrito sovražne (na primer MSI). S tem pa smo v bistvu problema in v obravnavi dejanskega položaja občine, njene dosedanje uprave, u-činkovitosti in perspektiv. O tem pa že govore neposredno zainteresirani protagonisti.
PAVEL COLJA
Dr. Pavel Colja, predsednik Kraške gorske skupnosti in kandidat «Napredne liste» nam je odgovoril: «Naša občina je narodnostno zelo ogrožena, zato je najbolj pereča ureditev vprašanj okrog postajališča pri Fernetičih, ki ne more mimo zaščite gospodarskih in nacionalnih interesov naše skupnosti. Sedanje stanje je resno in zaskrbljujoče. Predstavnika občinske uprave sta sicer že od leta 1973 prisotna v svetu konzorcija, toda takrat se je govorilo samo o pravični odškodnini, nevarnosti in posledice pa so mnogo večje in zato bi morala o tem ie pred leti razpravljati širša javnost. Žal je bilo dovoljenje za
drugo fazo gradnje izdano 1. 4. 1974 brez vsakega jamstva in za Fernetiče niso v regulacijskem načrtu predvideni podrobni načrti. Zaradi tega je občina v pravno šibkem položaju in bo treba sedaj najti pravo politično rešitev, ki naj upošteva predvsem pravice domačinov. S tem pa čaka bodočo upravo odgovorna in težka naloga.
To pa tudi pomeni, da je postajališče brez dvoma najvažnejše vprašanje repentabrske občine. Treba pa je pomisliti tudi na manjše spremembe regulacijskega načrta, ki naj koristijo domačinom, seveda brez najmanjšega popuščanja špekulaciji. Ne smemo pa pozabiti, da obstaja pri nas še cela vrsta odprtih vprašanj. Vrtec mora priti v občinske roke in je nesmisel, da ni med občino in ONAIRC nobenega pismenega dogovora, kar je vzrok za nefunkcionalnost in zvračanje odgovornosti. Naša mladina nima prostorov, kjer bi se shajala. Potrebujemo prostor za kulturo, športno in družbeno dejavnost. Resno je vprašanje prometnih zvez. Mislim, da bi se dalo marsikaj narediti brez velikih sredstev.
Treba je popolnoma spremeniti način upravljanja občine in odnos do manjšine v občinskem svetu, ki naj sloni na konstruktivnem sodelovanju. Predvsem pa je treba poiskati sodelovanje občanov. Uprava bi morala vsaj dvakrat letno sklicati občane in prisluhniti njihovim jpotrebam in pripombam. Prepričan sem, da se resna uprava lahko raz-govarja z občani povsod in brez strahu.»
LOJZE MILIČ
V odsotnosti župana Mihaela Guština smo za «Slovensko skupnost» poiskali na Repnu podžupana Lojzeta Miliča.
Na vprašanje, kateri je — po njegovem — glavni problem, ki tare repentabrsko občino, nam je dejal: «Gre, brez dvoma, za tovorno postajališče pri Fernetičih. Mi se največ zanimamo, da bi v pravični meri izplačali odškodnine našim občanom in da se postajališče postavi tako, da bo v korist naši občini kot celotni skupnosti. Naši občani morajo biti zastopani v upravi, prednost bodo morali imeti pri vseh gospodarskih dejavnostih v okviru postajališča. To je naš največji problem, ker ne vemo, kako bo v bodoče to vplivalo na narodno sestavo občine. Po mojem bo, skoraj gotovo, škodovalo ■ Sloven 'em.»
Kaj pa osnovne točke vašega programa?
«Razširitev šole, o čemer smo sklepali že v prejšnji mandatni dobi, nato ureditev naprav za športne in kulturne prireditve. Zamisli je več, toda denarja je malo. Če se bo nadaljevala stiska zadnjih dveh let, bo težko uresničiti vse dobre namene. Veliko preglavic nam dela vrtec ONAIRC, ker ustanova noče sprejeti delovne pogodbe, osebje stavka, otroci pa so brez kosila in prihajajo zgodaj domov. Tako so prizadete družine. Nadalje se zanimamo za ustanovitev Kraške mlekarne, sicer bo tu živinoreja v nekaj letih popolnoma izginila. Zavedamo se, da bo kmetijstvo pri nas šlo v razkroj, če ne bo mlekarna uresničena čimprej.
Glede turizma je naš namen izboljšati tukajšnje storitve, da bo več Tržačanov prihajalo v naše kraje, saj imamo dovolj objektov, kjer se lahko razvedrijo. Na žalost pa delajo tudi škodo posestnikom po travnikih in gozdovih, ker ne spoštujejo lastnine. Največ škode pa delajo motokrosisti, ki ne spoštujejo niti opozoril, ki jih je postavila občina.»
Zadnje vprašanje zadeva odnos do drugih političnih sil v občini.
«Predvsem je odnos do ljudi. Skušali bomo ugoditi večini prebivalstva, kar bodo pač dopuščala sredstva, s katerimi bo občina razpolagala. Če bomo zmagali, bomo upoštevali dobre predloge in demokratično kritiko, ki bo v prid večini občanov.»
SONJA BAISS
Za «Napredno listo» smo poiskali Sonjo Baiss por. Marucelli, mlado ženo, ki je po poklicu socialna delavka. Stanuje v Repnu.
Na prvo vprašanje o poglavitnih problemih repentabrske občine, nam je dejala, da ta majhna občina nima velikih socialnih, zdravstvenih ali kulturnih vprašanj, ki bi jih lahko sama reševala, ker je pač majhna in ima malo sredstev. Dolžnost bodoče uprave je zato predvsem skrb za predšolsko šolsko in drugo mladino in skrb za druge probleme, toda v sodelovanju z drugimi sosednimi občinami. Zato je poglavitno vprašanje Repentabra sodelovanje, ozirom odnos do dežele, pokrajine in sosednih občin. Tak primer je skupna akcija za zaščito lastnine gozdov in kmetijstva. Iščimo skupne pobude, kot so konzorcij
Sonia Baiss
z drugimi občinami za namestitev poljskih ali gozdnih čuvajev itd.
Drugo je vprašanje otroškega vrtca ONAIRC. Ta vrtec mora preiti v javno upravo in v ta namen se morajo združiti, če je potrebno, sosedne občine, kajti ustanova ONA IRC ne sme obstajati več. Bila je med ustanovami, ki bi jih morali razpustiti, ker je škodljiva.
Tretji problem so prevozi. Ustanovili smo konzorcij, sedaj pa moramo nanj vplivati, da bo služil domačemu prebivalstvu.
Brez dvoma je potreben nov odnos do avtoporta, brez slepomišenja in igračkanja. Potrebno je, da se občina postavi pred pokrajino in od nje zahteva pravične rešitve.
Naši kraji so ugodni za turizem, toda to bi morali izkoristiti na širši način, v obliki zdravstvenega ali kmečkega turizma. V naši občini so resen problem pljučne in druge bolezni, ki prizadevajo kamnoseke: ti bi morali imeti v Repnu svoje strukture.
«Napredna lista», nam je dejala Sonja Baiss, je že v volilni kampanji pokazala, kako pojmuje sodelovanje občanov, ko je organizirala vaške sestanke, na katerih ni bilo «pridig», pač pa so kandidati skušali obogatiti in izpolniti program liste.
To bi moralo postati zgled za bodočnost. Nujno je posvetovanje ljudi glede specifičnih problemov, ki jih je treba reševati na osnovi interesov skupnosti. Reševanje problemov vrtca, šole, predšolske mladine bi pač moralo odpraviti vzroke nesporazumov med Slovenci in Italijani, ki živijo v naši občini. Teh je namreč skoraj dvesto.
Delovanje letoviščarske ustanove
Prizadevanj« za odprtje kongresnega centra v Trstu
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova nadaljuje svoje pobude, da bi v čim krajšem času uredili ob pomorski postaji kongresni center. Optimalna rešitev bi seveda bila prava kongresna palača, vendar v pričakovanju le-tega objekta je po mnenju ustanove primerno, da preuredijo razsežne prostore pristaniške postaje, da bi lahko služili tako pomorskemu turističnemu prometu kakor tudi kongresnim potrebam.
Predsednik ustanove inž. Tom-besi je zato, ob priliki posveta na trgovinski zbornici o perspektivah naše luke po odprtju Sueškega prekopa, izročil podtajniku za pomorstvo pol. Lucchesiju dokumentacijo o tem načrtu letoviščarske ustanove. Podtajnik se je obvezal, da bo posredoval pri ustreznih ustanovah — v prvi vrsti pn pristaniški ustanovi ter pri državnem demanju — za vsa potrebna dovoljenja.
Inž. Tcmbesi in ravnatelj ustanove Rosolini sta bila včeraj tudi pri deželnem odborniku za finance Coloniju, kateremu sta orisala načrt. Odbornik je zagotovil primemo deželno finančno podporo.
Končno avtobusna proga od Frlugov do Banov
Občinsko podjetje ACEGAT je končno ugodilo želji domačinov od Banov in Konkonela, naj bi avtobusno progo podaljšali do Banov. Ta želja je prišla do izraza tudi na nedavnem sestanku domačinov, kakor tudi v posegih občinskega svetovalca, domačina Lucijana Ronclja.
Sestanek domačinov je sklical predsednik rajonske konzulte za Ko-lonjo - Škorkljo, Benci, ki se je pozanimal za probleme vasi. V razpravi je svetovalec Roncelj protestiral, ker na sestanku ni bilo tolmača za slovenski jezik, upoštevajoč, da je večina izvirnih domačinov od Ferlugov slovenske narodnosti.
V razpravi so prišli do izraza problemi vasi: od razsvetljave in kanalizacije do glavnega vprašanja, ki zadeva predvsem dejstvo, da bi Konkonel moral pripadati rajonski konzulti za vzhodni Kras in ne kon-zulti za nižji mestni četrti, kot sta Kolon ja in škorklja. Ne gre samo zato, da loči vas od ostalih mestnih predelov prometna cesta, temveč predvsem za zgodovinske, sorodstvene in jezikovne vezi te vasi na kraškem obronku za Bani in Opčinami. Semkaj zahajajo otroci v šolo, isto velja za anagrafsko in druge občinske storitve. Bolje bi torej bilo, če bi to področje odcepili od mestne konzulte in ga priključili kraški. V ta namen bi se mora. izreči tudi vaški odbor, ki so ga na sestanku oblikovali.
Težko je preiti od besed k dejanjem - Sklep zadnje seje občinskega sveta v Gorici z dne 30.4.1975 še vedno ni odobren od deželnih organov
Pred nekaj leti se je veliko go- državno mejo, je moralo gradbeno
vorilo o nujnosti del pri gradnji raznih infrastruktur na področju ob mejnem prehodu med štandrežem in Vrtojbo. Pristojni dejavniki so govorili o zaključku del na avto cesti, o cestni deteljici na Tržaški cesti, o obmejnem postajališču, o avtoportu itd. Od besed pa je bilo treba preiti k dejanjem in tu se je pošteno zataknilo. Deželna uprava je namenila precej denarja za gradnjo nekaterih teh infrastruktur, ta pa je večinoma ostal neizkoriščen iz preprostega razloga, ker ni bilo pripravljenih ustreznih načrtov. Vse to seveda mimo volje štandreških kmetov, ki so se protivili in se še protivijo odvzemu zemlje za tako velika dela. Dela pa so bila v skladu z mednarodnimi obveznostmi s sosednjo Jugoslavijo, da pride do u-streznih obmejnih naprav modernega značaja, ki naj postopoma nadomestijo že obrabljeno in ozko obmejno področje pri Rdeči hiši.
Najprej se je torej zataknilo na deželi. Tu so namenili za potrebe goriške obmejne postaje in goriške-ga avtoporta več sto milijonov. To istočasno kot za podobne naprave pri Fernetičih na Tržaškem. Tu so se del lotili z vso vnemo, morda celo s preveliko, kot so pokazali dogodki zadnjih dni, v Gorici pa je šlo vse prepočasi od rok. Dežela je zato blokirala nakazila za nekatere goriške obmejne naprave, tržaškim pa je dajala nova in nova sredstva, in sicer iz preprostega razloga, ker so na Tržaškem bili bolj delavni.
V Gorici je prišlo do zapletljaja mednarodnega značaja. Občina je nekemu inženirju iz Milana poverila nalogo načrtati obmejno postajališče. To naj bi bilo na področju med državno mejo in sedanjo Tržaško cesto ter med pokopališčem in železnico. Načrtovalcu so izročili katastrske mape področja, ta si je področje tudi ogledal s svojimi tehniki. V Gorici so menili, da je moč izdelati obmejno področje skupno z Jugoslovani mimo vseh mednarodnih obveznosti in spominjamo se tudi kako so prikazovali makete novega obmejnega postajališča, kjer bi bilo dovolj prostora za policijske in finančne službe, za carino, za parkiranje tovornjakov na zaprtem carinskem področju itd.
Načrtovalec je pridno uporabljal navodila in načrte, ki so mu jih izročili na goriški občini, za delo je seveda zahteval plačilo, ki je šlo v kakih 100 milijonov lir in načrte tudi podrobno izdelal. Ko so jih letošnjo zimo v Gorici dobili, so jih morali izročiti italijansko - jugoslovanski mešani obmejni komisiji v Vidmu in šele ta je ugotovila, da so bile katastrske mape, na podlagi katerih so bili načrti obmejne postaje izdelani, zastarele in neuporabne. Načrtovalec je namreč zašel za več kot 100 m na jugoslovansko državno ozemlje na področju, kjer je meja že dokončno začrtana. To je znak, da niso v goriških pristojnih uradih bili na tekočem z nastalimi spremembami. Seveda so načrtovalcu poverili nalogo, naj izdela nov načrt, za to pa je on _u-pravičeno zahteval baje novo plačo, ki bo verjetno zelo visoka.
Drugi zapletljaj se je pripetil kasneje, kot posledica te napake. Dela za gradnjo obmejnega postajališča je občinska uprava oddala na držabi v avgustu 1973. Zmagovalec di ,žbe je bilo gradbeno podjetje «A. Dona» iz Padove, torej isto podjetje, ki gradi avto cesto od Majnice do Gorice in ki je sedaj svoja dela na avto cesti skoraj končalo. Ker je to podjetje imelo na gradbišču delavce in stroje, je ponudilo občutno znižanje cen na dražbi in sicer kar za 21,21 odst. Prvotno namenjenih 281 milijonov lir izdatka za gradnjo te postaje so tako zmanjšali na 221 milijonov lir. Zaradi zgoraj navedenih zapletlja-jev z načrtom, ki je «zašel» čez
podjetje svoja dela ustaviti. Zahtevalo pa je od občine primerno odškodnino. Po dolgih pogajanjih in upoštevajoč občutno podražitev vseh gradbenih storitev, se je podjetje domenilo z občino, da mu ta prizna odškodnino. Ta odškodnina bi bila po mnenj t občinskega odbora manjša, kot če bi dela zaupali drugemu gradbenemu podjetju, upoštevajoč sedanje cene zr gradbene storitve.
Ta povišek naj bi znašal kar 66 odst. več od prvotno določene cene. Treba pa bo skoraj gotovo dodati še nove stroške, ki se bodo pokazali za neizbežne, ker gre za izvedbo novega gradbenega načrta. Teh 66 odst. pomeni v denarju 147 milijonov 114.078 lir, katerim je treba dodati še 12-odstotni davek IVA v znesku 17,5 milijona lir. Denar bo dala na razpolago občina.
Sklep o tem je sprejel občinski svet z glasovi vseh svetovalcev na svoji zadnji seji 30. aprila letos. I-sti večer so na pobudo občinskega odbora (KD in PSDI) svetovalci o-dobrili nekaj sklepov, ki jih je odbor dal v razpravo in glasovanje
si ga zamišljajo tehniki pri dežel-
v zadnjem trenutku. Brez dvoma bi bilo potrebnega več časa za mirno razpravo o tako važnih sklepih. To so poudarili tudi svetovalci, ki so posegli v razpravo in dejali, da so za ta sklep, samo da gredo dela naprej, najti pa bo treba odgovorne ljudi za tako nastali položaj.
Ni še znano, če bodo dela šla naprej ali ne. Pokrajinski nadzorni odbor ni tega sklepa občinskega sveta sprejel. Hotel je slišati strokovno mnenje deželnega odborništva za javna dela. Izvedeli smo, da so s tako rešitvijo funkcionarji tega odborništva v Trstu zelo skeptični; trdijo, da ni moč dati v ta namen kot odškodnino za začasno u-stavljeno delo nekemu podjetju tako velike vsote. Odškodnina se lahko giblje med 10 in 15 odst. nikakor pa ne more doseči 66 odst. To pomeni, da bi bila morala odškodnina znašati največ 30 milijonov lir,
» »■«'» »m» o**» >««>•
Iz podatkov, ki nam jih je posredovalo poveljstvo mejne policije, ugotavljamo, da se je promet na mejnih prehodih na Goriškem meseca maja znatno povečal v primerjavi z aprilom letošnjega leta. Še večja razlika je, če primerjamo število prehodov meseca maja z istim mesecem lanskega leta. Na Goriškem so prejšnji mesec našteli 653.038 prehodov, kar je za približno 200.000 prehodov več kot maja lanskega leta ter za 100.000 prehodov več v primerjavi z mesecem aprilom. Vsekakor je k temu porastu pripomogel pričetek turistične sezone, saj se je število prehodov povečalo predvsem s potnimi listi, kar je znak, da prihajajo v naše kraje državljani iz severnih dežel.
Tudi v maloobmejnem prometu smo zabeležili precejšen porast. Italijanskih državljanov so maja našteli skupno 298.715 (aprila tega leta je bilo 237.582, maja lanskega leta pa 145.941),. Jugoslovanskih državljanov z obmejnega pasu pa
S potnimi listi, kot običajno, so
nem odbomištvu za javna dela, pa | bili prehodi manj številni. Italijan-
je skoraj gotovo, da se bodo dela za grrdnjo obmejnega postajališča spet ustavila za nedoločen čas.
skih državljanov je prešlo mejo 78.502 (68.532 aprila letos, 24.409 maja lanskega leta), tujih državlja-
VISOKA OFICIRJA NA ZATOŽNI KLOPI
Zaključena razprava o eksploziji v vojašnici: sodišče se je izreklo za popolno oprostitev
Olicirja nista zakrivila kaznivega dejanja
Na goriškem okrožnem sodišču se je včeraj zvečer ob 23. uri zaključila razprava proti dvema visokima oficirjema karabinjerjev, 55-letnemu polkovniku Pietru Musumeciju in 64-letnemu polkovniku Guidu Ciniju, ki sta bila obtožena, da sta kriva eksplozije v vojašnici na Tržaški cesti, zaradi katere je izgubilo življenje sedem oseb. Sodišče se je po treh urah posvetovanja izreklo za njuno popolno oprostitev, ker obtoženca nista zakrivila kaznivega dejanja.
Dopoldanski del razprave se je pričel s pričevanjem lastnika trgovine z inštalaterskimi napravami Mizzonom, ki je opravil razna popravila v vojašnici na Tržaški cesti. Na vprašanje sodnika Coste, če je poznal značilnosti grelnega kotla, je Mizzon povedal, da ga je samo enkrat popravil. Poleg tega je pritrdil, da so bile naprave in sam grelni kotel po njegovem mnenju pravilno postavljeni. Ob zaključku je dodal, da so grelni kotel opravljali karabinjerji, ki so bili tehnično izučeni. V tej zvezi je povedal, da je poveljstvo karabinjerjev pošiljalo po dva karabinjerja na izpopolnjevalne tečaje.
Sodišče je nato zaslišalo še inženirja Anglesija, ki je prišel na povabilo branilcev ter Bonettija, ki je izvršil preiskavo o vzrokih eksplozije. Prvi, kot je to storil že na prejšnji razpravi, je povedal, da je eksplozija nastala zaradi malomarnosti karabinjerjev in ne zara-l slabih inštalaterskih naprav. Inž. Bonetti pa je ugotovil, da je na grelnem kotlu manjkala varnostna zaklopka, ki bi lahko preprečila eksplozijo.
Sledil je dveurni govor javnega tožilca dr. Pascolija, ki je podrobno preučil vse okoliščine, ki so povzročile eksplozijo. V začetku je u-gotovil, da je poveljstvo inženirskih enot imenovalo polkovnika Cinija za nadzornika del. Slednji pa se za potek del sploh ni zanimal in ob zaključku del sploh ni poskrbel za kolavdacijo. Pascoli je izpodbil tezo polkovnika Cinija, češ da ni bil
nikoli imenovan za nadzornika del z dejstvom, da je ta trikrat prišel v Gorico. Kar se tiče polkovnika Musumecija, je javni tožilec povedal,da je odobril pričetek del, ne da bi poskrbel za vse tiste tehnične pripomočke, ki pridejo v poštev ob takih priložnostih. Omenil je tudi, da so dela izvršili karabinjerji, ki se niso posluževali načrta. Dr. Pascoli je za vsakega obtoženca zahteval eno ’eto in štiri mesece zapora.
Od branilcev je prvi spregovoril odvetnik Pascoli (branil je polkovnika Cinija), ki je skušal dokazati, da njegov varovanec ni bil nikoli imenovan za nadzornika del. Pascoli je namreč povedal, da obtoženec ni nikoli dobil pismenega sporočila poveljstva inženirskih enot, ki je edinole pristojno, da poveri take funkcije. Branilec je za Guida Cinija predlagal popolno oprostitev.
Popoldanski del razprave se je pričel z obrambnim govorom odvetnika Cosse (slednji je branil polkovnika Musumecija). Poudaril je, da ni mogoče soditi oba visoka oficirja karabinjerjev, saj nista ničesar kriva. Odvetnik je kritiziral nastop javnega tožilca, ko je pravil, da karabinjerji, ki so opravljali grelni kotel, niso ničesar krivi. U-gotovili so namreč, da so bili orožniki tehnično pripravljeni za tako delo ter da so točno vedeli, da bi zaprtje vseh štirih varovalnih zaklopk povzročilo eksplozijo. Kljub temu, je nadaljeval, so izvedenci ugotovili, da so bile pred eksplozijo vse štiri varovalne zaklopke zaprte. Torej, je zaključil branilec, eksplozija ni nastala zaradi slabih naprav pri grelnem kotlu, marveč zaradi malomarnosti določenih karabinjerjev.
Odvetnik Antonini (branilec polkovnika Cinija) je še enkrat poudaril, da Cini ni bil nikoli imenovan za nadzornika del in zatorej nima nobene krivde pri eksploziji. Kvečjemu, je zaključil, naj bi krivda padla na karabinjerje, ki so zaprli vse štiri varnostne zaklopke.
Zadnji je povzel besedo odvetnik
Conso (branil je polkovnika Musu-
mecija), ki j j izpodbil tezo je obrazložil javni tožilec ter tovil, da kolavdacija del ni nujno potrebna.
ki jo ugo-bila
Danes zborovanje PSI o programu
Drevi ob 18.30 bo v mali dvorani UGG v Gorici socialistična stranka predstavila svoj volilni program za goriško občino. Vabljeni člani in somišljeniki.
Jutri, v soboto 7. junija, pa se bodo ob 16. uri srečali na sedežu federacije PSI v Ulici 9. avgusta štev. 2 slovenski člani socialistične stranke. Sestanek sklicuje slovenska komisija pri PSI.
Sindikati zadovoljni s preosnovo pokojnin
Pokrajinsko tajništvo sindikalne i federacije izraža svoje zadovoljstvo, ker je parlament odobril zakon o pokojninah. Ta zakon predstavlja zaključek dolgotrajnih prizadevanj in borb upokojencev in sindikatov. S prihodnjim i. januarjem bodo pokojnine navezali na plače sedanjih delavcev in uradnikov. To je, po mnenju pokrajinskega sindikalnega tajništva, zelo velika pridobitev. Sindikati se bodo še nadalje borili, da bi se izvedle tudi druge zahteve, ki so jih postavili vladi med pogajanji.

V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA
Sovodenjski šolski otroci so prikazali med šolskim letom pridobljeno znanje
V	Podgori
jutri in v nedeljo ljudski praznik
V	Podgori so imeli, kot smo že poročali, slabo vreme ob priliki njihovega zadnjega praznika, ki sta ga priredili krajevna sekcija ANPI in prosvetno društvo «Andrej Paglavec». Tako niso mogli izvesti napovedanega bogatega programa. Zaradi tega bodo jutri, v soboto 7. junija in v nedeljo 8. junija, ponovili, od 20.30 dalje ples. Delovali bodo tudi kioski in tudi srečolov bo na razpolago vsem. Prireditelji vabijo k številni udeležbi.
Stavka uslužbencev konzorcija CAFO
Na zaključni prireditvi so se spomnili tudi otrok, ki so padli pod svinčenkami nacističnih osvajalcev - Župan Češčut se je zahvalil učiteljem za prizadevno delo v korist naših otrok
V vseh naših šolah so bile, ponekod pa še bodo, v teh dneh zaključne šolske prireditve, ki so bile letos v veliki meri posvečene važnemu zgodovinskemu dogodku, 30. obletnici osvoboditve. Taka prireditev je bila tudi v Sovodnjah, v domačem Kulturnem domu. Dvorana je bila docela natrpana z otroki in njihovimi starši, prisotna sta _bi-la tudi domači župan Jožef češčut in didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan.
Učiteljice in učitelji sovodenjske osnovne šole so svoje učence lepo pripravili, tako da so ti nastopili z zares kvalitetnim in bogatim pro-g.amom, ki je vse prisotne zelo navdušil in to ne le iz nekega osebnega zadovoljstva, ker so na odru nastopali njihovi otroci.
Za to priložnost so dobili v Sovodnjah spretno napovedovalko, u-čenko Gianno Marson, ki je spregovorila uvodne pozdravne besede ter nato povezovala vse točke programa.
Prvi so stopili na oder učenci prvega razreda, ki so podali dva
prizorčka: «Svinčnike» in «Mucek je bolan». Zahtevnejši je bil seveda na stop učenk in učencev drugega razreda, ki ,o prikazali svojo željo, da bi se šola kmalu zaključila: čakajo pa jih še zaključni izpiti, zato nimajo miru niti med igro. Nagajiv je bil Mihel iz tretjega razreda, ki je s «fračo» streljal kamenčke v Ptičje gnezdo: kos in vrabček pa sta ga pošteno kljuvala.
Učenci tretjega in petega razreda so nato podali nekaj pesmi in recitacij na temo osvoboditve. Zapeli so nekaj pionirskih pesmi, recitirali so poezijo o kurirčku Andrejč-ku. Močno je odjeknila recitacija «Krvava bajka», ki pripoveduje o številnih mladih dijakih, ki so jih nacisti postrelili v Kragujevcu.
Četrtošolci pa so posegli v našo starejšo zgodovino. Recitirali so Aškerčevo pesem, ki pripoveduje o slovenskem dečku, ki je bil odpeljan v Turčijo in tam vzgojen za janičarja ter se potem kot osvajalec vračal v domovino. Deklice istega razreda pa so podale ljubko igrico, posvečeno mamici.
Seveda prireditev ni mogla mimo glasbenih točk, ki so jih izvajali domači učenci, ki se vadijo tudi v glasbenih veščinah v domači šoli Glasbene matice. Trije mladi harmonikarji so zaigrali venček slovenskih narodnih, učenka petega razreda pa je zaigrala na klavir.
Petošolci so se izkazali s svojo šaloigro «Prvi april» kot vešči igralci, pred zaključkom pa so učenci vse šole zapeli skupno nekaj pesmi.
Ob zaključku prijetnega večera je na oder stopil sovodenjski župan Jožef češčut, zahvalil se je vsem otrokom za prijetni večer, domačim učiteljicam in učiteljem ya je izrekel zahvalo, da so pripravile o-troke ne le za zaključno prireditev, marveč da so jih skozi vse šolsko leto, v novih šolskih prostorih, vzgajali v vestne državljane in pripadnike slovenskega naroda.
Preden zaključimo naše poročilo o sovodenjski šolski prireditv' naj povemo še, da bo razstava risb in ročnih del otrok te šole v šolskem poslopju v nedeljo, 8. junija, od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure.
Včeraj in danes stavkajo uslužbenci vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija CAFO. Stavko je proglasil njihov sindikat, ker noče uprava vodovoda priznati svojim uslužbencem delovne pogodbe, ki jo imajo uslužbenci sorodnih ustanov.
• Včeraj popoldne je gad pičil v nogo vojaka Serafina Guercia iz Čer-vinjana, ki je bil na vajah na goriškem Krasu. Prvo pomoč so mu nudili v bolnišnici v Tržiču.
• Zavod za ljudske hiše v Gorici
javlja, da bosta predsednik Candussi in podpredsednik Colella sprejemala stranke vsak torek od 15.30 do 17.30 in vsak četrtek od 15.30 do 16.30.
Neznani zlikovci so včeraj ponoči vdrli v pisarno tržiških mestnih redarjev in v pisarno tržiškega o-krajnega sodišča. V predalu mizice blagajničarja mestnih redarjev so našli 50.000 lir, ki so jih seveda odnesli. To je izkupiček glob iz prejšnjega dne. V pisarni okrajnega sodišča pa so iskali denar, ki ga niso našli. Spravljen je bil v jekleni železni blagajni, ki je vzidana. Brskali so med papirji in povzročili velik nered.
nov pa je bilo 81.871 (69.912 aprila, 54.244 maja lanskega leta).
• člani rajonske konzulte za Rojce
so se ponovno sestali prejšnji večer. Na sestanek so povabili zastopnike družin iz Ulice Lungo Isonzo Argentina. Predsednik De Marchi jim je obrazložil naloge, ki jih bo imela konzulta.
Šolske prireditve v Gorici in v Dolu
V	šolskem poslopju v Ulici Rondacelo bo šolska prireditev jutri, v soboto 7. junija, ob 17. uri. Sodelovali bodo učenci slovenske osnovne šole in otroškega vrtca. Ob tej priliki bodo odprli tudi razstavo risb in ročnih del.
Učenci slovenske osnovne šole v Ulici Croce bodo imeli zaključno šolsko prireditev v večji učilnici te šole jutri, v soboto 7. junija, ob 17. uri. Ob tej priliki bo odprta razstava rečnih del in risb. Vabljeni vsi starši.
Šolska nrireditev bo tudi v šoli v Dolu jutri zvečer ob 19.30. Tu bodo nastopali otroci šol iz Dola in iz Jameli. Ob tej priliki bodo v istem šo'skem pos'coiu odpri: razstavo ri«b in ročnih del; ta bo odprta tudi v nedepo od 9.30 do 12.00.
V	šoli v JamVah na bo razstava ročnih del in risb odprta v nedePo 8. nmm od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ» v Štandrežu
vabi na
SPOMLADANSKI
PRAZNIK
DANES ob 20.30 ples.
JUTRI ob 15. uri zabavne igre za otroke: ob 19. uri zabavne igre za mladino. Ob 20.30 ples.
V NEDELJO. 3. junija, ob 19. uri nastop članov slovenske ga društva «Bazovica» z Reke s pevskim zborom, folklorno skupino in godbo na pihala s Trsata. Sledil bo ples.
Vabljeni!
ŠOLA GLASBENE	MATICE
GORICA	
vabi na	
ZAKLJUČNI NASTOP	
ki bo v Prosvetni	dvorani,
Verdijev korzo 13, DANES, 6.	
junija ob 20.30	
Vljudno	vabljeni
Kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Alla mia cara mamma nel giorno del suo compleanno». P. Villaggio in E. Giorgi, barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «La pupa del gangster». S. Loren in M. Mastro-ianni. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Tre a-mici, le mogli... e affettuosamente le altre». V. Montand, M. Piccoli in S. Reggiani, barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Inno di battaglia». R. Hudson in M. Hyer. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «L'amico di famiglia», M. Piccoli in S. Andran, mladini pod 13. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Salvo D'Ac-quisto», barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Quelli che contano», barvni film.
Aora Gorica
SOČA «Rop na Ažurni obali», francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Smrtonosni streli na Broadwayu», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Prezir», angleški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute. Ulica Cosulich, tel. 72 480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel 22-68.
Ravnateljstvo in uslužbenci avtobusnega podjetja Isonzo se pridružujejo žalovanju družine ob izgubi dragega in priljubljenega
Aristea (Tea) Cobelli ja
ki je bil dolga leta priznani uslužbenec podjetja.
Gorica, 6. junija 1975
Šolske razstave in prireditve
Razstava risb in ročnih del osnov ne šole na Proseku. Vsak razred je razstavljal ločeno
Razstava ročnih del učencev osno vne šole v Zgoniku. Na sliki kotiček s «Kraško hišo»
Nastop združenih zborov srednjih šol «Simon Gregorčič» iz Doline in «Ivan Cankar» od Sv. Jakoba na zaključni šolski prireditvi v dolinski občinski telovadnici
nagrajene risbe učencev in dijakov didaktičnega ravnateljstva v Dolini
Pevski zbor osnovne šole v Dolini poje v občinski telovadnici v Dolini
Ritmične vaje učencev osnovne šole s celodnevno zaposlitvijo od Douija
VOLILNI RAZGLAS KPI ZA OBČINSKE VOLITVE 15. JUNIJA
Osnovna načela demokratičnega upravljanja dolinske občine
Zvestoba iz/ročilom narodnoosvobodilnega boja in iskanje najširšega sporazumevanja in sodelovanja v korist slovenske manjšine in delavskega razreda
Junija gremo na volitve. Obnovili bomo dolinski občinski svet sredi leta, ki ga posvečamo 30-letnici partizanske zmage nad nacifašizmom, ki je za nas tržaške slovenske in italijanske demokrate, velik praznik bratstva in porok vseh naših bojev, med katerimi prvači boj za socialno pravičnost in narodnostno enakopravnost naše slovenske manjšine.
Četrt stoletja, po dvajsetletni črni mori, obstaja trdna opora Slovencem v Dolini napredna občinska uprava, ki je s svojimi dejdhji dokazovala, kako si zamišljamo Slovenci naš enakopraven družbeni, kulturni in jezikovni razvoj.
Občina želi obenem biti, kot je bila doslej, tolmač najglobljih stiks naših delovnih, zavednih in zrelih ljudi. Nismo molčali, odločno smo izpovedali svoj odpor do fašizma in do vsakršne diskrimi-
V novi mandatni dobi se bo Partija z izvoljenimi svetovalci in s sodelovanjem občanov zavzemala predvsem za uresničitev naslednjega programa:
— Razvijali in utrjevali bomo sodelovanje in enotnost med vsemi demokratičnimi silami, kar je predpogoj za mir pri nas in v svetu ter za omikano sožitje ljudi in narodov.
— Dosledno bomo zahtevali spoštovanje in uresničitev načel republiške ustave, izvajanje deželnega statuta in globalno zaščito Slovencev.
— Brezkompromisno kot vedno bomo z drugimi demokratičnimi silami branili in uveljavljali pridobitve in najsvetlejše ideale partizanskega in antifašističnega boja, v katerem sta se skovali in prekalili sodelovanje in brastvo med ’narodi, ihed "slovenskimi in italijanskimi antifašisti.
— Delali bomo na tem, da se izvede reforma občinske in pokrajinske zakonodaje v smeri avtonomije krajevnih ustanov. Zavzeli se bomo za ustanovitev medobčinskih ustanov (comitati com-prensoriali) in prepotrebnih konzorcijev. Skrbeli bomo, da bo novi konzorcij za javne prevoze res javna služba, ki bo vsem vasem naše občine nudila redne, zadostne in dostojne zveze z mestom.
— V Kraški gorski skupnosti se bomo zavzeli za to, da bo delovala v interesu vsega Kraškega prebivalstva, proti vsaki špekulaciji, za prehod kraških rezervatov pod demokratično upravo gorske skupnosti, za razvoj naših vasi Gročana, Pesek, Draga in Jezero, ki spadajo v gorsko skupnost.
— Odločno bomo nastopili proti vsakemu poskusu diskriminacije pri sprejemanju naših občanov v službo.
— Dopolnjevali in vzdrževali bomo občinske stavbe, športne objekte in parke, ki so nujno potrebni za intenzivno kulturo, športno in drugo dejavnost občanov, tako bomo pri Domju zgradili novo občinsko hišo in park. V skladu z željami in potrebami vaščanov pa bomo čimprej dogradili oziroma razširili in uredili srenjske hiše v Mačkoljah, Prebenegu, Borštu in Ricmanjih, za katere so sredstva že zagotovljena.
— Ob novem Kulturnem domu v Boljuncu bomo postavili sodobno občinsko knjižnico. To bo ob Kulturnem domu prvi objekt nastajajočega kulturno - rekreativnega centra.
— Zavzemali se bomo, da bo kulturna in športna dejavnost društev, zborov in godb naših vasi prejela ustrezno gmotno podporo.
S posebnimi podporami bomo spodbujali k novim oblikam dela, k nadaljnjemu ovrednotenju tradicij in k študijskemu pristopu odkrivanja in spoznavanja naše zgodovine.
— Z največjo pozornostjo bomo sledili in reševali probleme socialnega skrbstva, higiene in zdravstva občanov, posebno šoloobvezne mladine, v sklopu pokrajinskega zdravstvenega konzorcija.
— V šolstvu bomo nudili vso našo podporo novoizvoljenim ko-legialnim organom ter podprli njihovo zahtevo po demokratični reformi šole in modernizaciji pouka. Vsa šolska poslopja bomo držali v najlepšem fedu. Podpirali bomo tudi šolo s celodnevnim poukom v Ricmanjih in pri Domju. Vsej šoloobvezni mladini naše občine bomo nudili še naprej brezplačne učbenike in prevoze. Ohranili bomo korektivno telovadbo.
— Zavzemali se bomo za prehod otroških vrtcev ONAIRC pod javno upravo.
— Javno službo za odvažanje in uničevanje smeti bomo postopno razširili ra vse ostale vasb — Modem^irali in razširili bo' mo vodovod, ki zaradi dotrajano-
nacije, branili smo svojo samostojnost in pomagali celotni slovenski narodnostni skupnosti v njenem boju za celovito 'zaščito njenih pravic in njenega razvoja.
V časih po vojni in vse do da-» nes, ko se nad Italijo spet zgrinjajo temni oblaki krize in fašističnih prevratniških provokacij, je bila in ostaja Komunistična partija nenadomestljiva braniteljica demokracije. S trdno večino, s poštenim vodenjem občine, ki si je pridobilo spoštovanje in zaupanje tudi med nasprotniki pri nas in izven meja dolinskega okraja, je KPI pokazala, da je mogoče ob stalnem stiku z ljudstvom in izhajajoč iz koristi delovnega človeka, Slovenca in Italijana, marsikaj narediti in tako poganjati kolo napredka.
Značilno je. da je prav sedaj v Italiji globoka socialna in gospodarska kriza, k: je demokrščan-
sti in številnih novih uporabnikov ne more zadostiti upravičenim pričakovanjem vseli občanov.
— Nadaljevali bomo z deli za modernizacijo javne razsvetljave v vseh vaseh.
— V najlepšem redu bomo držali vse občinske ceste. Pri pokrajinski . upravi se bomo zavzeli za dokončno ureditev ceste Ric-manje - Domjo in Mačkolje - Pre-beneg.
— Zavzemali se bomo, da vasi, ki je nimajo, dobijo javno telefonsko govorilnico.
— Vaškim srenjam bomo nudili potrebno pomoč, da dobijo sredstva za ureditev in vzdrževanje poljskih poti.
— Podprli bomo vsako pobudo, ki bo imela za cilj, da se kmetijstvu v naši občini ohrani in modernizira ter zahtevali, da deželne oblasti izdelajo področne načrte za modernizacijo kmetijstva. Še naprej bomo prirejali praznike grozdja in vinske razstave. Vso podporo bomo nudili pobudi za zgraditev zadružnega hleva na Dolgi kroni.
— Vlogo pozitivnega dejavnika ob odprti meji bomo uresničevali s podporo širokemu sodelovanju z mejnima občinama Sežana in Koper ter s pobrateno občino Kočevje.
— Z vsemi silami bomo nastopili proti spreminjanju tržaškega pristanišča v petrolejsko pristanišče in proti prehodu novih naftovodov skozi našo občino.
— Sporazumno z enotnim sindikatom bomo skrbeli, da morebitna gradnja industrijskih obratov v naši občini ne prizadene etnične strukture prebivalstva.
— Na zadnjih občinskih volitvah je Krščanska demokracija de-magoško obljubljala, da bo naši občini vrnila izvirno slovensko i-me Dolina, v deželnem svetu pa ni podprla osnutka svetovalca Du-
ška vlada ni sposobna rešiti. Izhod so demokristjani iskali in ga še danes iščejo v zatiskanju pasu delovnih ljudi, z brezposelnostjo in dopolnilno blagajno, s finančno stisko in stalnim žugajem s policijskimi ukrepi. Peklenski ples fašističnega nasilja, v katerega bi radi potegnili z bombami in napadi na naše šole tudi Slovence, je v Italiji in naših krajih možen tudi zato, ker organi državne oblasti, ki so v rokah Krščanske demokracije, nočejo stopiti zločincem na prste in bi radi policijske ukrepe izkoriščali samo za boj proti delavskemu gibanju.
Finančna in kreditna stiska, ki je zajela vse občinske uprave v Italiji in naši pokrajini, je pustila globoke sledove v sosednji veliki občini, pri nas pa smo kljub tem negativnim pojavom znali smotrno izbirati med tem, kar je bilo važnega in onim, kar lahko po-
šana Lovrihe, ki predvideva, da se našim vasem vrnejo prvotna imena. Obvezujemo se, da se bomo kot Partija na vseh ravneh, deželni in državni, borili, da se odpravijo vse posledice fašistične zakonodaje.
— V dosedanjih občinskih upravah smo izdelali vzoren regulacijski načrt, ki je bil deležen splošnega odobravanja in podpore demokratične javnosti. V korist občanov in skupnosti ga bomo še naprej izpopolnjevali.
— Največjo skrb bomo posvečali obrambi okolja in ohranjevanju narave. V ta namen se bomo posluževali zakonskih ukrepov za preprečitev in odpravo morebitnih škodljivih in za človekovo zdravje nevarnih posledic industrije. Zaščitili in širili bomo zelene in gozdne površine. Za varstvo zdravega, lepega in čistega okolja bomo zainteresirali vse občane in strokovnjake s tega področja.
Zavzeli se bomo, da ustanavljajoči se rezervat doline Glinščice preide pod demokratično upravo gorske skupnosti in podvzeli vse ukrepe, da se valorizira in ohrani.
Zavzeli se bomo, da se plinsko omrežje razširi tudi na področje naše občine.
— V okviru pristojnosti občinske uprave bomo podprli pobude na področju obrtništva, zadružništva, domačega gostinstva in turizma.
—- Nadaljevali bomo z urejanjem kanalizacije in potokov.
— Za čimboljše upravljanje in učinkovito izvajanje navedenega programa in problemov, ki se bodo še sproti odpirali, bomo vpeljali neposredno voljene decentralizirane krajevne organe (konzul-te) z željo, da še naprej skupno razvijamo smisel pravice in dolžnosti pri neposrednem sodelovanju čimvečjega števila domačinov v u-pravljanju javnih zadev.
čaka. To smo komunisti znali narediti, ker nimamo za hrbtom nič skritega in ker tolmačimo samo naravno zavest delovnega človeka. Tako je dolinska občina pod vodstvom tovariša Lovrihe. ki po 26 letih županovanja prepušča krmilo mlajšim tovarišem, sam pa nadaljuje svoj boj v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine, znala izbirati. Uredila je kulturne in športne centre, igrišča in srenjske hiše. Skratka trajne objekte, ki bodo na razpolago domačinom v bodočih desetletjih.
Komuniste nas, od osvobodilnega boja dalje, vodi globok občutek, da je za vsako zmago nujna enotnost. Zato iščemo pri vseh demokratičnih silah to, kar nas zdru žuje in ne poudarjamo razlik, ki so pač razumljive. Naša občinska uprava sloni na zavezništvu s socialisti, drugo zgodovinsko stranko delavskega razreda v Italiji. Poleg tega pa zapažamo, da se širi sodelovanje tudi z drugimi silami, ki zastopajo zmernejša stališča v okviru slovenske manjšine. Pripravljeni smo na najširše sporazumevanje in sodelovanje, vendar brez odstopanja od naših temeljnih načel: zvestobe narodnoosvobodilnemu boju tržaškega ljudstva, zahtev po globalni zaščiti slovenske manjšine, navezanosti na socialne boje delavskega razreda. Zato ni bilo mogoče sodelovanje s KD in PSDI, ki sta gluhi — na vseh ravneh — za zahteve Slovencev do enakopravnosti in ki sta vodili do naše uprave nekonstruktivno in ob-strukcionistično pohtiko. Ponovno pa poudarjamo potrebo po novih odnosih, po razumevanju in sodelovanju med vsemi ljudskimi demokratičnimi in antifašističnimi silami, po svobodnih in demokratičnih odnosih, ki naj omogočajo nastajanje večin na podlagi kon-kretih programov v edinem interesu našega prebivalstva.
V Dolini, v poarajini in po vsej državi smo danes dolžni poraziti pustolovsko politiko Fanfanijevega vodstva KD, pritiskov desnice in fašistov. Močan napredek glasov, oddanih najmočnejši antifašistični stranki — Komunistični partiji Italije, Domeni trdno jamstvo za ohranitev demokracije in odpira vrata novim zmagam naših delovnih ljudi.
Cappella in CUC prikažeta ciklus belgijskega undergrounda
Danes bo La Cappella Underground v svoji dvorani (Ul. Franca 17) v sodelovanju s krožkom C.U.C. in s pomočjo belgijskega generalnega konzulaia v Milanu začela tridnevni ciklus filmske proizvodnje belgijskega eksperimentalnega, «underground» filma, ki je med najbolj uveljavljenimi in drznimi na svetovni ravni. Od petka do nedelje bo vsak dan prikazan drugačen program celovečernih in kratkih filmov: vse tri programe bodo ponovili dvakrat, ob 19. in 21.30,
Med filmi, ki so m sporedu, je delo drznega Rolanda Lethema «Le saigneur est avec nous», politična filma Robba de Herta «Mori d’un homme-sandwich» in «Camera Sutra ou les visages pdles», zabavni risanki, Geralda Frydmana «Flap flap flap» in Daniela Schelfthouta «Ego» ter veliko drugih del (skupno 16).
Bodisi Cappella kot C.U.C. se s to manifestacijo približujeta koncu sezone. C.U.C. je v sredo zaključil predstave v kinu Radio s Fuestovim filmom «Alfa-Omega il principio della fine» in z izrednim, nepredvidenim presenečenjem, že dolgo ne predvajano mojstrovino Maxa Ophulsa « La ronde»; za prihodnje dni pripravlja krožek revijo s kritično dokumentacijo o vseh ciklusih sezone. Cappella pa bo nadaljevala sezono v ponedeljek m torek z reprizo Altmanovega filma «1 compari», v sredo s francosko verzijo filma Bertranda Tavemiera «Vhorloger de Saint-Paul», v četrtek z zadnjim filmom iz fašističnega obdobja Maria Matto-lija «Voglio vivere così», od petka, 13. do nedelje, 15. junija pa bo prikazala mojstrovino Billyja Wilderja «A qualcuno piace caldo» z Marilyn Monroe. Jackom Lemmonom in Tonyjem Curtisom.
To še ni vse: po «La ronde» čakata tržaške ljubitelje filma še dve lepi «presenečenji». V sredo, 11. in četrtek, 12. bosta namreč Cappella in C.U.C. v dvorani prve organizacije na koncu najavljenega sporeda prikazala državno premiero pomembnega filma v italijanski verziji. Od petka, 13., do nedelje 15. pa bo na koncu sporeda repriza še enega zanimivega filma.	S. G.
V FILMSKIH KROŽKIH
Danes v Skednju «Peščeni grad»
Danes, v petek 6 junija ob
18.,	19.45 in 21.30 nadaljuje Slovenska prosvetna zveza v kinematografu v Skednju prikazovanje slovenskih filmov z delom Boštjana Hladnika «Peščeni grad» (1962). Film je pomembno delo, v katerem nastopajo zelo uveljav-lieni igralci kot M dotto Drnnic Ali Ratier, Ljubiša Samardžič.
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiim mimi iimiiifii n iiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiii iiiiiiiii
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Herceg	Besedilo Ciril Calè
PROGRAMSKE TOČKE LISTE KPI ZA UPRAVLJANJE DOLINSKE OBČINE
Za avtonomijo krajevnih ustanov, za medobčinske ustanove in konzorcije - Kraška gorska skupnost v službi kraških ljudi - Za potrebe vaških skupnosti na vseh področjih od šol do socialnega in zdravstvenega skrbstva, od športa do cest in poti - Za sodelovanje z mejnima občinama itd.
12.30
12.55
13.30
17.30 17.15
17.45
18.45
20.00
20.40
21.30
22.30
22.45
19.00
20.00
20.30
21.00
21.30
18.10
18.55
17.10
19.40
20.10
20.30
20.50
21.10
22.55
23.10
15.55
20.5J
21.15
21.30
23.00
PETEK, 6. JUNIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: NEVTRALNA AMERIKA, leta 1914 NAPRAVIMO DRUŽNO
Skupina oseb iz delovne organizacije «Lat» iz Firenc se posveča številnim pobudam socialnega značaja. Gre za nekaj nad 100 oseb, ki je organiziralo več centrov za restavriranje knjig, slik, draguljev itd. Ti ljudje posvečajo ves svoj prosti čas tej dejavnosti DNEVNIK DNEVNIK
Program za najmlajše Program za mladino: Podvodno življenje Poljudna znanost: V pričakovanju otroka V devetem, zaključnem nadaljevanju oddaje «V pričakovanju otroka» bo najprej govor o brezbolnem porodu, kot ga izvaja dr. Leboyer že dolgo let v Franciji. Dr. Leboyer pravi, da nima le mati pravico roditi otroka brez bolečin, pač pa da mora tudi otrok priti na svet brez šokov. Brž ko zdravnik sprejme novorojenčka v svoje roke, ga v povsem tihem okolju in mraku položi na materin trebuh in ga poboža, tako da se otroče sreča s svetom na povsem drugačen način, kot se je srečaval nekoč. Zdravnik popkovine ne prereže takoj, pač pa nekoliko pozneje. Po njegovih izkušnjah ima tak otrok vse drugačne možnosti otroštva kot tisti, ki se rodi «po starem» Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
Volilna tribuna: MSI — DN Ironside — Za vsako ceno
Zaradi misterioznega umora nekega potepuha pokličejo Iron-sida, da se začne ukvarjati z umorom. K temu ga pozove neznana oseba, ki pozneje pove, da je bil nekoč policaj. Bil je to pokojnikov prijatelj Rafè. Raziskovalci sklepajo, da je do umora prišlo zato, ker je bil pokojnik priča nečemu, česar bi ne smel videti. Gre za krajo nekega stroja za tiskanje menic. Medtem pa je tat — morilec, misleč da mu ne more nihče do živega, začel ponaredke razpečevati in to po supermarketih, kjer kar razmetava denar. Toda Ironside in njegovi sodelavci ugotovijo, kateri trvrdki je pripadal ukradeni stroj in v katerih supermarketih so bili ponaredki vnovčeni. S tem si u-stvari že sliko ambienta, kjer mora iskati krivca TIBERA OD RIMA DO MORJA
Dokumentarec o znani reki je pripravil Ugo La Rosa DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Športni dnevnik: Giro d’Italia
Strnjena 20. etapa od Pordenona do Alleghe
Ob 20. uri
DNEVNIK
OPERNE SIMFONIJE Lahka, klasična in pop glasba
Nocojšnja oddaja, ki jo bosta kot doslej vodila Vanna Brosio m Nino Fuscagni, obsega vrsto zelo znanih imen. Nastopil bo znam Ivano Fossatti, nastopil bo nadalje Američan David Ruf-fin. Pela bosta tudi Gianni Morandi in Leonard Cohen in drugi
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Pisani svet, oddaja za otroke Obzornik
Slovenski rock 75: TOMAŽ DOMICELJ Spoznavajmo otrokov svet: KOLIKO, KAKO ZGODAJ Na zdrav, razvoj telesnega ustroja vplivajo, poleg dednih dejavnikov, še drugi pogoji, na primer klimatski, prehrana, bo-lehnost itd. Vzporedno s telesnimi značilnostmi se kažejo tudi psihične. To pomeni, da sta psihični in telesni razvoj enovita procesa, ki se kdaj pa kdaj oddaljujeta pogosto pa !udi približujeta. Kdaj pa se začne pripadnost določenemu spolu v psihološkem smislu? O tem bo govor v današnji oddaji, ko bo spregovorila dipl. psih. Azre Kristančič Risanka DNEVNIK
Notranjepolitični komentar KRIVDA
Celovečerni film, ki ga je režiral Paul Wendkos Film prikazuje mater, ki pride v veliko mesto, da bi pomagala hčerki, ki je skupno s fantom obtožena ropa. Med preiskavo zasliševanjem in razpravo pa začne odkrivati resnično podobo svoje hčere in čedalje bolj spoznava, da svoje hčere praktično niti m poznala. To je večna tema o problemu dveh generacij,
DNEVNK med StarŠ1 ^ 0tr°ki’ pogosto s ‘^gičnega vidika SLOVENSKA POPEVKA 75, POSNETEK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Evropsko prvenstvo v boksu Prenos iz Katowic na Poljskem Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
Nuernberški proces, celovečerni film
EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU, prenos iz Katowic
TRST A
7.15, 8.15, 13.15,	14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13 30 Gla-
sba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji:	18.50 Orkester in
zbor; 19.10 Slovenska povojna lirika; 19.20 Jazz; 20.00 Šport;
20.35	Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.50 V plesnem koraku.
KOPER
7.30,	8.30. 12.30, 14.30. 17.30,
18.30,	21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.10 Oddaja za otroke; 12.00 Glasba po željah, 15.10 Juke box;
17.45	Tops-pbps; 18.15 Kulturna panorama; 19.00 Orkestralne melodije; 19.30 Naši pevski zbori;
20.00	Prenos RL; 20.30 Pisana glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00. 13.00. 15.00,	19.00
Poročila; 7.45 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Plošča za poletje; 12.10 Orkester lahke glasbe; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 in
17.40	Program za mladino, 16.50 Sončnica; 17.05 Komorna in simfonična glasba; 19.30 Glasba Divjega zahoda; 20.00 Nastopajo virtuozi; 21.30 Politična tribuna:
MSI-DN; 22.20 Ponovno na sporedu z Ombretto Colli.
Il PROGRAM
7.30.	8.30,	13.30,	15.30.	19 30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama;
9.35	Nadaljevanka; 9.55 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit Parade; ^13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17,50 Telefonski pogovori; 19.20 Giro d’Italia; 19.55 Plošče; 21.30 Popoff; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA
7.00.	8.00. 10.00, 14.00, 16.00,
20.00	Poročila; 7.50 Rekreacija:
9.10	Glasbena matineja; 10.05 Karol Grabeljšek: Moja partizanska oprema; 10.30 Jug. narodna glasba; 11.15 Po Talijinih poteh;
12.20	Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Popevke; 14.30 Priporočajo vam...;
15.10	Otroški pevski zbor RTV Ljubljana; 16.45 Vrtiljak; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Poletni divertimento; 19.05 Ogledalo našega časa; 19.15 Zvočni signali; 20.40 Ansambel Borisa Kovačiča; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Zabavna glasba; 21.30 «Slovenska popevka 75»;
23.20	Besede iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz pred polnočjo.
Horoskop

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spopad med vami in nekim sodelavcem bo odpravljen. Imejte več zaupanja v drago osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Sredstva, ki ste jih namenili za izvedbo nekega načrta, ne trošite za drugo. Povrnili se bodo srečni časi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Denar, ki ste ga izgubili, vam bo povrnjen. Pazite na svoje besede, zlasti v družbi neznancev.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Kar najhitreje se osvoboditve svojih obveznosti do nekega klienta. Manjše čustveno razočaranje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vprašanje vaše časti je, da poravnate neki dolg. Čustvenega razmerja ne boste več mogli obnoviti.
DEVICA (od 23,8. do 22.9.) če ne boste previdni, boste igro izpuhih' še preden jo boste zaAe!i. Prehoden nesporazum v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekdo se vas bo spomnil in vas postavil na mesto, ki vam pripada. Neznačajni ljudje naj ne bodo vaši vzorniki.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes boste imeli v poslovnih zadevah neverjetno srečo. Trma v ljubezni ne privede nikamor.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne opustite dela, ki ga zdaj imate, ker boljšega ne bo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pričakujte, da vas bo neki nasprotnik napadel. Glede čustev: po toči zvoniti ne pomaga
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po zmagi, ki ste si jo zaslužili, si privoščite počitek. Ne pokvarite nekega starega prijateljstva.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslih bodite poslovni. Ne mešajte vanje svojih čustvenih razpoloženj. Ne ponižujte se.
SPORT SPORT SPORT
Kvalifikacije za EP
Z dokajšnjo mero sreč Italija premagala Finsko
Edini strelec tega srečanja je bil Chinaglia (enajstmetrovka)
g V treh jugoslovanskih mestih jutri prvi spopadi za finale
Finska — Italija 0:1 (0:1)
FINSKA:	Enckelman, Vihitila,
Tolsa, Paatelainen, Ranta, Suoma-lainen, Kymalainen, Heiskanen, Man-nine, Laine, Toivola.
ITALIJA: Zoff, Gentile, Rocca, Cordova (Orlandini), Bellugi, Pacchetti, Oraziani, Antognoni, Chinaglia, Capello, Bettega.
STRELEC: v 27. min. Chinaglia iz 11-metrovke.
GLEDALCEV: 12.000.
SODNIK: Eschweiller (ZRN).
HELSINKI, 5. — Italija je končno osvojila prvi par točk v tem kva-
LESTVICA 5. SKUPINE EP Poljska	3	2	1	0	5	1	5
Nizozemska	2	2	0	0	5	2	4
Italija	3	1112	3	3
Finska	4	0	0	4	2	9	0
lifikacijskem delu evropskega nogometnega prvenstva. Proti finskim amaterjem so Italijani iztržili pičlo zmago z golom razlike ,ki ga je dosegel Chinaglia iz 11-metrovke.
Takoj naj pristavimo, da so italijanski reprezentanti razočarali. Po dobrem začetku v prvem polčasu so bili v težavah celo proti tem požrtvovalnim Fincem, ki bi si zaradi prikazane igre v drugem delu igre celo zaslužili remi. Italijani so lagodno igrali, na sredini igrišča so le s težavo ovirali domačine, v napadu pa so prepustili iniciativo posameznikom. Delno se je rešila o-bramba z Zoffom na čelu, ki je moral večkrat posredovati, da je rešil vrata.
Kaj bi še dejali o tem srečanju kot to, da je italijanska reprezentanca pokazala, da še ni prebolela krize, ki jo tare od zadnjega SP v Zahodni Nemčiji. Bernardini je dosegel svojo prvo zmago na tem EP, ni pa dal reprezentanci prave skupne igre, enostavnih sistemov.
Skratka, še eno razočaranje.
SOLUN. 5. — V petem kolu evropskega nogometnega prvenstva osme skupine je Grčija v Solunu premagala Malto s 4:0 (2:0). Gole za Grčijo so dali: Mavros, losifides, Antoniades in Papaioannou. LESTVICA 8. SKUPINE Grčija	5	2	2	1	11:8	6
ZRN	3	1	2	0	4:3	4
Malta	3	1	0	2	2:5	2
Bolgarja	3	0	2	1	5:6	2
JUTRI NA PADRIČAH ,
Reprezentanca ZSŠM
Trener Kozina je za jutri, ob 18. uri, na Padričah za skupni trening, sklical naslednje nogometaše, ki se bodo udeležili proseškega turnirja. PRIMORJE: Guštin in Race. PRIMOREC: Boris, Pavel, Mauro in Mirko Kralj.
UNION: Sergij Čok.
KRAS:Pertot in Bezin.
ZARJA: Darko in Rudi Marc, Darko Grgič, Grahonja in Vojko Križ-mančič.
BREG: Mikuš, Babuder, Sternad in Bržan.
MOTOKROS
Svetovno prvenstvo v motokrosu
Najboljši na startu
Vse je že nared za dve veliki prireditvi, ki bosta jutri in v nedeljo v slovenskem Tržiču.
Jutri bo namreč na sporedu 5. dirka za prvenstvo Jugoslavije v motokrosu v kategoriji 125 ccm. Start bo ob 15.30.
Seveda večje zanimanje vlada za nedeljsko edinstveno tekmovanje: na sporedu bo namreč «Velika nagrada Jugoslavije» za svetovno Prvenstvo v motokrosu v kategoriji 250 ccm. Start ob 14.30.
Doslej so se za dirko v Tržiču definitivno prijavili naslednji tekmovalci:
AVSTRIJA: Lerner (ktm); BELGIJA: Everts (puch), Geboers (hu-sqarna), Robert (suzuki); ČSSR: Falla, Velky in Hamersmidt (vsi
čz); DANSKA:	Erling (bultaco);
FINSKA: Vehkonen in Sundstrom (oba husqama); FRANCIJA: Pean (maico) in Nowak (montesa); MADŽARSKA:	Czuni in Kiss (oba
ktm); SZ: Mojsejev (ktm), Ruljev (čz), Ovčinikov (ktm) in Ribalčenko (čz); ŠVEDSKA; Andersson in Ossa (oba yamaha); ŠVICA:	Thomet
(maico) in Brunner (čz); ZDA: Pomeroy (bultaco).
BOKS	-
KATOWICE. 5. — Italijana Cosimo Carbone (superwelter) in Matteo Salvemini (srednja kategorija) sta bila, v četrtfinalu evropskega boksarskega prvenstva izločena, Madžar Papsak je namreč že v prvem krogu premagal Carboneja, Poljak Kucharczyk pa je po točkah
odpravil Sai vernini j a.
* * *
OSAKA, 5. — Japonski boksar Suzuki je ohranil svetovni, naslov lahke kategorije s tem, da je po točkah premagal Mehikanca Pinedo.
KOŠARKA
19. EVROPSKO PRVENSTVO
Kar sedem prenosov jugoslovanske televizije - V Splitu Jugoslavija in Italija
V treh jugoslovanskih mestih (Split, Karlovac in Reka) se bo jutri začelo 19. evropsko košarkarsko prvenstvo. Na sporedu bodo kvalifikacijske tekme za veliki finale, ki bo od 11. do 15. junija v Beogradu.
SKUPINA A — SPLIT
Za naše ljubitelje košarke- bo seveda najzanimivejša skupina v Splitu, kjer bosta nastopali tudi repre-
zentanci Jugoslavije in Italije, po-, naslednje izide; Canottieri - Carabi-leg teh dveh ekip pa bosta v Splitu I nieri 4:0, Rari Nantes - Fiamme
PEK7£S/
+***
iiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniimniniiiiiiiiiiiiiimiiiiiinmiiiiiHiiiiiiiiiiiuuiiiiiiuiuiiiiaiiiimuiiiiiuii
KOLESARSTVO
GIRO D’ITALIA
Umhijec Rodriguez pred Italijanom Petto
Bertopo je ohranil prvo mesto na skupni lestvici
po 9” po 11’37”
PORDENON, 5. — V tej etapi so imeli glavno besedo kolesarji, ki doslej niso imeli možnosti, da se posebno izkažejo. Skupinica kolesarjev je namreč kaj kmalu zapustila glavnino in je do cilja prevozila kar 139 km. V končnem sprintu pa je bil najprisebnejši Kolumbijec Martin Rodriguez, ki je tudi zasluženo osvojil prvo mesto na tej navsezadnje nezanimivi etapi.
Vrstni red 19. etape (Baselga di Pinè - Pordenon, 175 km):
1.	Rodriguez M. (Kolumbija), ki je prevozil progo v 3.54’36”, s poprečno hitrostjo 44,756 km/h
2.	Pella	' ■	' '
3.	Elloriaga (Šp.)	po 6”
4.	Vicino
.5. Osler.. ...........
6.	Laghi
7.	Boifava
8.	Van Linden
9.	Gavazzi 10. Paolini itd.
Skupna lestvica po 19. etapi:
1.	Bertoglio	r3.26T3”
2.	Galdos	po 2’04'’
3.	Baronchelli	3’00”
4.	Gimondi	3T3”
5.	Panizza	4’53”
6.	De Vlaeminck	5T0”
7.	Boifava	5T5”
Skupna lestvica «prvenstva dežel»:
1. Osler 43 točk, 2. Santambrogio 29, 3. Gualazzini 28, 4. Pella 23, 5. Polidori 18.
FINALE NARAŠČAJNIKOV
Brežani drugi
Po 3. kolu vodijo na lestvici finalnega tekmovanja naraščajni-škega prvenstva Giarizzole, ki so v prvih dveh tekmah osvojile celoten izkupiček. Bile so uspešne šestkrat, prejele pa niso niti enega zadetka. Trenutno so na drugem mestu lestvice Brežani, ki so odigrali tri tekme in so zbrali tri remije (vse 1:1). Naši zastopniki pa se niso še spoprijeli z Giarizzolami in z ekipo Opicina Supercaffè, ki sta najpopolnejši moštvi tega prvenstva.
IZIDI 2. IN 3. KOLA
Rosandra - Breg 1:1, Libertas Trst - Breg 1:1, Libertas Rocol -
Rosandra 0:0, Opicina Supercaffè Giarizzole 0:4.
LESTVICA
Giarizzole
Breg
Opicina SC Libertas Rocol Rosandra Libertas Trst
220060
303033
210114
302112
202011
201113
Jolo
ATLETIKA ______
Leonard 9"9
PRAGA, 5. — Kubanski atlet Silvio Leonard je na mednarodnem mitingu v Pragi- izenačil svetovni rekord v teku na 100 m s časom 9”9.
JUTRI NA SJ3ADIONU «P. GREZAR»
Zaključek MI
Jutri bo na stadionu «Pino Gre-zar» v Trstu slovesen zaključek letošnjih mladinskih iger. Zaključna prireditev se bo pričela ob 18. uri in nagradili bodo zmagovalce raznih športnih disciplin. Vsem udeležencem teh MI pa bodo podelili spominske kolajne.
JADRANJE
Delovanje Čupe
Slovenski pomorski klub Čupa priredi tudi letos v Sesljanu jadralno šolo za odrasle in srednješolsko mladino. Za odrasle bo jadralna šola v sobotah in nedeljah v juniju od 9. do 17. ure. Za srednješolsko mladino pa se bo začela takoj po končani šoli, in sicer 30. junija ter bo trajala skupno 10 dni. Vpisnina je 7.500 lir za člane ter 15.000 lir za nečlane. Prijavite se lahko tako, da plačate vpisnino pri Kmečki in obrtniški posojilnici na Opčinah. Tečaj bo vodil prof. Franko Drasič, vsa druga pojasnila pa lahko dobite po telefonu na št. 200-252.
OBVESTILO
Športno društvo Sovodnje odsek za judo, obvešča vse mladince na Goriškem, da se je že pričelo vpisovanje za treninge juda. Kogar to zanima, naj se vpiše pri odbornikih društva in sicer vsak dan od 20. ure dalje v stari šoli v Sovodnjah.
še Nizozemska in Turčija.
Kot je znano, bosta v finale prestopili prvi dve uvrščeni reprezentanci. Favorita sta torej Jugoslavija in Italija, ki se bosta med seboj pomerili v ponedeljek ob 22.15 (jug. čas 21.15).
Medtem ko se je jugoslovanska reprezentanca temeljito pripravila za to prvenstvo, če izvzamemo afero z ameriškimi profesionalci, pa so Italijani precej v naglici zaključili svoje priprave. Če bi Jugoslavija v ponedeljek premagala svojega tradicionalnega nasprotnika, potem bi ji ostal le še en konkurent za zlato — SZ. Gre omeniti namreč, da bodo izidi kvalifikacijskih tekem veljali tudi za finale.
SPORED A SKUPINE:
JUTRI, 7. junija: Italija - Turčija (20.30). Jugoslavija - Nizozemska (22.15).
NEDELJA, 8. junija: Italija - Nizozemska (20.15), Jugoslavija - Turčija (22.00).
PONEDELJEK, 9. junija: Turčija-Nizozemska (20.30), Jugoslavija -Italija (22.30).
SKUPINA B — KARLOVAC
Stanje v tej skupini bi moralo biti nedvomno bolj izenačeno. Favorit številka ena je seveda SZ, ki sodi tudi med kandidate za osvojitev zlata v Beogradu.
ČSSR, Poljska in Izrael pa se bodo potegovali za drugo mesto. Košarkarji ČSSR bi predvsem zaradi velike mednarodne izkušenosti utegnili premagati nasprotnika. Poljaki pa so že večkrat presenetili predvsem po zaslugi izrednega strelca Jurkjeviča. Nevarni pa bi znali biti tudi Izraelci, ki uvrščajo nekaj izredno dobrih Američanov.
SPORED B SKUPINE:
JUTRI, 7. junija: ČSSR - Izrael, SZ - Poljska.
NEDELJA, 8. junija: SZ - ČSSR, Poljska - Izrael.
PONEDELJEK, 9. junija: SZ - Izrael, Poljska - ČSSR.
SKUPINA C — REKA
Španija je na zadnjem evropskem prvenstvu v Barceloni osvojila odlično drugo mesto. Grčija pa je pokazala velik napredek. Kandidata za prestop v finale sta torej ti dve reprezentanci. Romunija in Bolgarija pa doživljata krizo, ki je sicer na dnevnem redu po vsej vzhodni Evropi.
Ko je bila SZ predvsem zaradi izpiljene telesne priprave svetovna velesila in absoluten gospodar v Evropr, sta tedaj uspevali tudi Ro-
		«i|	
Oro 7:2, Civitavecchia - Lazio 11:9, Camogli - Florentia 3:3, Pro Recco-Sori 7:4, Nervi - Mameli 3:2.
LESTVICA: Canottieri Neapelj 29, Pro Recco in Civitavecchia 26, Florentia 19 itd.
ODBOJKARSKI TURNIR ZA KRAŠKI POKAL
Turnir «Color - arte»
Ricreatori —- Bor 58:24 (20:4) BOR: Schillani 2, Cej, Mercù 3, Pečar 6, Vassallo 2, Švara 8, Furlan L., Lokar 3, Furlan A., Kravos. P.m. 40 na 10.
Bor je podlegel tudi močnemu Ricreatoriju, v katerem je nastopalo lepo število visokih igralcev. V prvem polčasu je bila igra slovenske ekipe zelo slaba in rezultat je kazal na najslabše. Šele v tretji četrtini so borovci nadoknadili nekaj točk zaostanka in tako dosegli sprejemljiv poraz.
£elo dobro je zaigral Lokar, ki je lovil mnogo odbitih žog v obrambi. Tudi Švara je bil precej učinkovit in to še posebno v napadu.
fP
...................
VIDMARJEV MEMORIAL
Svetovni prvak ponovno remiziral
Nocoj so v Portorožu odigrali četrto kolo mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial. To je bilo doslej najbolj miroljubno kolo ,saj se je končalo kar šest par-1 tij neodločeno. Najbolj borbeni partiji sta bili med Portischem in Ve-limirovičem in med Karnarjem in Planincem. Portisch je zgradil solidno pozicijo, vendar je v časovni stiski napravil več napak in se vdal v 40. potezi. Planinc je tudi tokrat zaigral v svojem stilu ter žrtvoval damo za napad. Nekaj časa je kazalo, da se bo Karnar ubranil številnih groženj, v časovni stiski pa se ni znašel in Planinc je zabeležil svojo prvo točko na turnirju.
Rezultati 4. kola: Garcia - Ribly remi, Gligorič - Mariotti remi, Karnar - Planinc 0:1, Portisch - Veli-mirovič 0:1, Osterman - Musil remi, Parma - Hort remi. Furman -Karpov remi in Barlè - Ljubojevič remi.
Po 4. kolu vodijo Velimirovič, Gligorič, Karpov in Hort s 3 točkami, Mariotti, Ribly, Ljubojevič pa imajo 2 točki in pol.
L. O.
BOKS
RIM, 5. — Drevi se bosta v Rimu za italijanski naslov lahke kategorije srečala Rosario Sanna in Ugo Di Pietro.
/. ŽENSKA DIVIZIJA
Sokolu ni uspel kakovostni skok
Po zadnjih razpletih Volley Balla prvo mesto
PEK na YU TV
Jugoslovanska televizija bo iz kvalifikacijskega dela evropskega košarkarskega prvenstva prenašala kar sedem tekem.
Jutri, 7. junija, ob 22.15: Jugoslavija — Nizozemska
Nedelja, 8. junija, ob 18.30: SZ — ČSSR in ob 22. uri Jugoslavija — Turčija
Ponedeljek, 9. junija, ob 18.45: Španija — Grčija in ob 22.15: Jugoslavija — Italija
munija in Bolgarija. Ko pa so druge države (glej Jugoslavijo, Italijo, Španijo, Grčijo) usklajevale telesno pripravo z ameriškimi košarkarskimi elementi, se je tehtnica pomaknila proti tistim košarkarskim šolam, ki so znale pripravljati svoje košarkarje z nekaterimi enostavnimi, a bistvenimi elementi: telesna priprava, tehnika, taktika in svobodno ustvarjanje.
SPORED C SKUPINE: JUTRI, 7. junija: Grčija - Romunija, Španija - Bolgarija.
NEDELJÀ, 8. junija: Bolgarija -Grčija, Španija - Romunija.
PONEDELJEK, 9. junija: Grčija ■ Španija, Bolgarija - Romunija. _ B. Lakovič
VATERPOLO
RIM, 5. -- V 16. kolu prve italijanske lige v vaterpolu so dosegli
Končano je končno tudi odbojkarsko prvenstvo v 1. ženski diviziji. Zadnji odločilni spopadi niso bili odločilni, ampak še veliko bolj polemični.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Preteklo soboto sta bili odigrani še zadnji dve tekmi tega prvenstva. Medtem, ko tekma PAV Despar — Julia ni imela nobene važnosti za končni vrstni red, saj je odločala o osvojitvi četrtega, oz. petega mesta na končni lestvici ,je bila tekma Torriana — Volley Bali odločilna za končnega zmagovalca. O raz-! pletih tega zadnjega ponovljenega! srečanja smo že obširno pisali danes teden. Po pričakovanjih je zmagal Volley Bali in tako bomo imeli v prihodnjem prvenstvu kar dve šef sterki iz F’ordenona v 3. ligi. Velik tekmec za ta kakovostni skok je bif Sokol iz Nabrežine, ki je zastopnice iz Pordenona dvakrat premagal, td-da slovenske odbojkarice so v letošnjem prvenstvu ostale štirikrat prai-nih rok (enkrat več kot Volley Bali) in to je bilo zanje, žal, usodno.
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM
Torriana - Volley Bali 0:3, PAV despar - Julia 3:1.
KONČNA LESTVICA Volley Ball PN	18	15	3	47	22	30
Sokol Nabrežina	18	14	4	49	15	18
Kontovel	18	12	6	43	29	14
PAV Despar	18	11	7	37	26	12
Julia Trst	18	10	8	35	36	20
Sloga	18	9	9	40	33	8
Torriana Grad.	18	8	10	31	33	6
Inter Trst	18	7	11	29	38	Ì4
AGI Gorica	18	4	14	18	45	8
Bor Trst	18	0	18	2	54	0
V	2. divizijo nazadujejo: Torriana, Inter, AGI in Bor.
3. MOŠKA DIVIZIJA
V	nadaljevanju tega prvestva je končno kronal prvi uspeh tudi Kras iz Zgonika. V 7. kolu je prva postava Rozzola odpravila šesterko S. Andrea in sedaj imata oba tekmeca enako število točk.
IZIDI ZADNJIH TREH KOL
Inter - Kras 3:2„ Rozzol B - Roz-zol A 0:3, S. Andrea - Inter 3:0, Solaris - Kras (se igra 11. t.m.). Kras - Rozzol B 3:2, Inter - Solaris 3:0, Rozzol A - S. Andrea 3:1, S. Andrea - Solaris 3:0, Rozzol B - Inter 0:3, Rozzol A - Kras 3:0.
LESTVICA: S. Andrea in Rozzol
A 14, Inter 8, Solaris 6, Rozzol B in Kr3S 2
PRIHODNJE KOLO: Solaris - Roz zol B, Kras - S. Andrea, Inter -Rozzol A.
3. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej kategoriji igrajo štiri najboljše šesterke: OMA, Breg, CUS in Kontovel še dodatni finalni turnir. Za sedaj nam je znan samo izid tekme med Kontovelom in OMA, ki se je končal s 3:0 v korist sled-
njih-	_ _
G. F.
KOSA
TURNIR PRIJATEJSTVA ZSŠDI
Borovci ponovno uspešni
Bor — Polet 70:52 (30:21)
BOR: Žerjal 14, Mazzucca 11, Slega 10, Volk 8, Perko 6, Parovel 3, Furlan 2, Ražem 16, Pegan.
POLET: Danev 6, Kalin 3, Taučer 12, Sosič 9, Škabar 22, Andolšek
SODNIKA: Vatovec in Lakovič.
PROSTI METI: Bor 14:20, Polet 8:14. PET OSEB. NAPAK: Kalin.
V	prvem povratnem kolu košarkarskega turnirja prijateljstva, ki ga prireja ZSŠDI, je Bor premagal Polet z 18 točkami razlike. Borovci so tako še vedno nepremagani na prvem mestu lestvice.
V	na splošno zanimivi tekmi je bil med posamezniki dokaj dober poletovec Ivan Škabar, Bor pa je zadovoljil zaradi skupne igre.
LESTVICA: Bor 8, Kontovel Polet in Kras Sežana 0.
Peter
TENIS
PARIZ, 5. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu je prišlo do velikega presenečenja. Italijan Antonio Zugarelli je namreč kar po dveh setih odpravil Španca Manuela Orantesa, ki je bil lanski zmagovalec te prireditve.
Izidi:
Zugarelli (Italija) - Orantes (Španija) 6:3, 6:0; Pilič (Jugoslavija -Naegelen (Francija) 6:4, 6:2; Robinson (Velika Britanija) - Gisbert (Španija) 6:1, 6:4; Ovici (Romunija) - Carmichael (Avstralija) 6:3 in 7:5.
:
I "■■I
:	,	,	»-Vx,	,
Reprezentanca* ZSŠDI je na sobotnem turnirju osvojila 1. mesto. Plesničar in tovariši so najprej premagali Bulevard z Reke, nato pa so v finalu za 1. mesto premagali še požrtvovalne odbojkarje ekipe Dal* l’Acqua iz Trevisa
Posnetek s tekme med reprezentanco ZSŠDI in Salonitom. Iztok Kodrič ob mreži
Salonit Anhovo je že stalen gost zgoniškega mednarodnega odbojkarskega turnirja. Salonit je tokrat zasedel le tretje mesto, s prikazano igro pa je povsem zadovoljil številne navijače, ki so se zbrali ob robovih zgoniškega igrišča
FRANCI STRLE
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
74.	---------—--------------------------------------—
Vdova Francka je padlega moža sprejela stoično in brez solza, toda bila je brez moči, kakor da je tudi sama prestreljena. Kakor vselej ji je zvesto stala ob strani soseda Anžetova Rezka, Ona je prevzela Viktorjevo truplo ga izmila in pripravila mrtvaški oder. Mah Viktor je bil vseskozi zraven, da si poslednjič dodobra ogleda Padlega očeta. Dobro si je zapomnil, da je bil zadet sredi čela, potem pa še z vsake strani senc nad obema ušesoma. To so bili streli, ki so mu jih zadali morilci z brzostrelko, imel pa je še prestreljeno nogo v gležnju in prestrel skozi oba kolka.
Takisto si je padlega brata ogledal Jaša Kraševec, še več pozornosti je posvetil Francki. Skupaj z Andjo sta se trudila, da bi ji kako olajšala obupni življenjski udarec, ki jo je za dolgo zavil v črnino. Z enako skrbjo in toplino so ji sožalje izražale njene sestre.
Sicer pa so se ljudje v dolini pripravljali na pogreb. Organizacija Slovenske protifašistične ženske zveze je pozvala svoje članice, da spleto vence in se udeleže pogreba, takisto je bilo naročeno skojevkam. Naročili so tudi lepo pravo krsto.
Ljudje so se začeli zbirati že dopoldne, zakaj pogreb
je bil napovedan ob deseti uri. Prišli so tudi trije višji oficirji narodnoosvobodilne vojske z dvema odredoma partizanov, prišel je visoki sloki kaplan. Toda vdova Francka se je uprla.
«Ne dovolim, da bi bil pogreb dopolne!» je odločno zastavila besedo pri vseh treh partizanskih poveljnikih. «Živ je bil vaš, mrtev je pa moj in jaz odločam, kdaj bo pokop...»
Prepričevali so jo, da je nevarno, če se vojska toliko časa zadržuje na enem kraju, ona pa je ostala trdna, češ da lahko gredo, če se bojijo sovražne pehote ali letalstva. Tako je njena obveljala. Obenem je poskrbela, da partizani ne bodo lačni. Za to priložnost je pokuhala skoraj vsega pujska, katerega meso je bilo ravno prav suho, sočno in slastno. Tako so partizani in njihovi komandantje kar radi počakali do štirih popoldne.
Opoldne je prišel k padlemu stricu Boris Kraševec, partizanski kurir, ki je naredil dolgo pot iz Gorskega kolarja, samo da bi mu izkazal poslednjo čast. Nekateri so rekli," da je ta Viktorjev pravi sin, da ima ta vse njegove izredne lastnosti. Drugi so jih pripisovali Fracetu Kraševcu iz Podcerkve, drugemu Viktorjevemu nečaku. Tudi ta je bil zelo srčen in nezgrešljiv strelec. Ko smo lovili polhe po duplih, je on to vedno delal z roko. Mnogokrat je bil ves oklan in krvav, toda polha ni izpustil. Z mitraljezom je streljal enako natančno kot s puško in tako se je zgodilo, da je na Ogulju sestrelil sovražno letalo, ki se je potem zrušilo na zemljo nekje pri Postojni. Toda Franceta zdaj ni bilo tu. Malo pred tem so ga bili poklicali v Belo krajino, kamor je moral po navodila kot komandir narodne zaščite. Njegov oče Tone, brat padlega komandanta Viktorja, pa je bil takrat na upravno političnem tečaju tudi v Beli krajini. Vlada Kraševca, nekdanjega partizanskega komandirja s hudo poškodbo v gla-
vi, je stričeva smrt močno prizadela. Odpovedale so mu moči in začelo mu je kljuvati nad	desnim	sencem, da
je moral leči. Tako je na slovo	v	Vrhniko	odšla	samo
svakinja Pepca z obema deklicama.
V Vrhniki so se zbrali ljudje iz vse doline. Največ je bilo seveda žensk. Skoraj vsaka vas je dala svoj venec, najlepši pa je bil tisti, ki je bil spleten iz jabolčnih cvetov.
Žalni sprevod je ob šestnajsti uri krenil iz Vrhnike proti viševskemu pokopališču. Padlega komandanta so peljali na mrtvaškem vozu. Spredaj, zraven kočijaža se je peljal osiroteli mali Viktor, ki bi bil sicer zaradi okvar na nogah zelo težko hodil. Zadaj so	šli	Francka,	Jaša,	Andja
in Boris, potem drugi sorodniki	in	vaščani.	Obe	četi z
razvito partizansko zastavo pa sta bili na čelu sprevoda. Za tiste čase, ko so bili pogrebi vsak dan, ko so se bili ljudje navadili polagati padle v zemljo brez kakih posebnih svečanosti, je bil to eden največjih in najlepših pogrebov.
Jamo za padlega komandanta Viktorja Kraševca so že dopoldne skopali partizani, ki so bili prišli za častno spremstvo. Bila je blizu cerkve, odkjer so votlo zazvonili zvonovi. Tu se je razvrstil sprevod; vsi bi bili radi videli pokop od blizu.
Po obredu je zapel pevski zbor, sestavljen iz samih moških grl. Pevci so bili oblečeni v^ različnih in obnošenih vojaških suknjah, opasani in s puškami na ramah, toda njihovi glasovi so bili ubrani in v srca segajači. Vse je jokalo in točilo solze, le vdova Francka in sirotek Viktor nista potočila niti ene. Stala sta tam, kakor da sta izklesana iz kamna in da ni več življenja v njiju. Francka ni mogla jokati, šele po dveh mesecih je prebolela strahotni šok, da je lahko spet jokala...
Odsekano so zarezale v nebo tri salve iz pušk. Kakor v omotici je Francka segla po lopatici in z njo vrgla nekaj rahle zemlie na krst». Potem so po pokrovu zabobnel»
grude ilovnatih sprimkov in zarožljale lopate. Zrasla je sveža gomila, ki so jo ženske in partizanski borci obložili z venci.
!
• *

u


, ^ -A	A- - C tis. * S5 !
■Év *$| ? 'MÉIÉÉM
m
. ; n’iktof ro
L
j*«* «■' *. 7 i
' 1
..277,
«' r.

mš *

k. ^
ZàwJGÒ. KOMMA. J
! 7 ■ 7:l::27]7.Ì1
!/ÉlS
■
H €
ti
I
1
-1
0"''
, u:
- <v * ‘v 41
Nagrobnik na viševskem pokopališča, kjer je pokopan padli poročnik NOV in narodni junak Viktor Kraševec. Zadaj ob njegovem zglavju rasle notranjska jelka
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	6. junija 1975
Za SMO	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII. • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno«
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokraiino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
«efèbi IjUtfftHÉSké
HAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Sueške perspektive
Ves italijanski tisk komentira v svojih včerajšnjih izdajah pomembnost ponovnega odprtja Sue-šKega prekopa po osmih letih od vojne med Izraelom m arabskimi državami. V vseh listih je čutiti določeno zaskrbljenost zaradi premajhne zavzetosti italijanske via-de in drugih odgovornih krogov za čimboijše izkoriščanje te vodne poti, ki bo spet zelo približala isvropi, posebno državam Sredozemlja dežele področja na Indijskem oceanu, azijskem jugovzno-dii. Avstralije in Daljnega vzhoda.
Ker ponovno odprtje Sueškega prekopa živo prizadeva tržaško pristanišče, ki je odhodna in pri-hodna točka vseh trgovinskih povezav mer Srednjo Evropo in deželami onkraj Sueza, je umestno, da se tem vprašanjem posveti določena pozornost ter iz raznih reakcij italijanskega časopisja tudi izlušči morebitna vloga, ki jo bo Trst odigral v bližnji bodočnosti v sklopu splošne italijanske pomorske politike in pomembnosti, ki jo ta pripisuje našemu pristanišču.
Morda je največ pozornosti temu vprašanju posvetilo glasilo KPI «L’UNITA’», ki je včeraj obrav-navalo zadevo v svojem uvodnem članku «Preko Sueza». List piše: Ponovno odprtje prekopa je velik pozitiven dogodek, ki ga je treba pozdraviti kot pomemben napredek na poti miru. Je dogodek, ki ne zadeva samo zadevno geografsko in politično področje, temveč Sredozemlje. Evropo in ves svet. To ne pomeni, da bi se lahko pozabile prepreke, ki še vedno onemogočajo na tistem predelu izgradnjo traneaa miru, ki bi moral sloneti nujno na celovitem izvajanju resoiueij OZN, na priznanju pravice do obstoja vseh držav, vštevši seveda izraelsko in palestinsko ter na izgradnji odnosov zaupanja in gospodarskega ter kulturnega sodelovanja med vsemi arabskimi narodi in izraelskim narodom. U-resničenje teh ciljev je še oddaljeno.» V nadaljevanju komunistično glasilo obravnava sedanji položaj na Bližnjem vzhodu, kjer se prepletajo razne pobude in manevri, začenši od Cipra pa tja do libanonske krize. List omenja tudi pritisk ZDA, ki je postal vedno b.olj občutljiv po koncu vietnamske tragedije. V tej zvezi po pisanju «L’UNITA’», ZDA. skušajo vsiliti svoje koncepcije za rešitev vprašanj na Bližnjem vzhodu. Glasilo komunistične partije pa pravi, da lahko ponovno odprtje Sueškega prekopa postane pomembno sredstvo za razvijanje italijanskih industrijskih dejavnosti ter trgovinskih povezav. Seveda je treba zasnovati ta novi razvoj na novih političnih konceptih. Treba bo ponovno obravnavati vso politiko pomorskih prevozov. ladjedelnic in pristanišč. Druge zahodnoevropske države so se že lotile sklepanja gospodarskih pogodb z državami, ki proizvajajo petrolej. .. toda Italija ima velike možnosti, da izvaža številne proizvode ter lahko krepko prispeva k izvajanju velikih javnih del na tistih področjih.
List tako zaključuje:	«Preko
Sueškega prekopa so nekdaj pluli fašistični konvoji, ki so pre-peljevaii italijanske vojake, da bi se borili in umirali v zločinski napadalni vojni proti Etiopiji. Preko Sueza so biia nekdaj oporišča angiešKega, francoskega in fašističnega imperializma. Preko Sueza se je treba danes podati z novimi cilji, ki naj upoštevajo mir in delo, z ladjami, ki naj prevažajo proizvodna sredstva in ne sredstva za uničevanje. Ponovno odprtje Sueškega prekopa nudi torej danes naši državi izredne možnosti. Da bi ne izgubili te priložnosti, so potrebne nove smernice zunanje politike in gospodarske politike. Še enkrat je boj za mir, za delo in za svobodo nedeljiv.»
Socialistično glasilo «AVANTI» poudarja v svojem članku v notranjosti lista, da so Izraelci u-maknili del svojih oboroženih sil s področja Sinaja. List pa pripominja, da sovjetska agencija TASS smatra izraelski ukrep za čisto navadno propagandno potezo. Sicer pa piše dobesedno: «Kaj bo pomenilo za trgovinske in pomorske povezave ponovno odprtje Sueškega prekopa? Dolžina poti po vodni poti iz Sredozemlja in v Sredozemlje se bo skrajšala od 30 do 60 odstotkov, kar bo imelo pozitivne posledice za trgovinski promet, in za pomorske tarife (vsaj tako uoajo) in posredno tudi na cene blaga, začenši s petrolejem .Zelo verjetno bo ta dogodek vplival tudi na samo brodarsko politiko ter zavrl. tekmo za izgradnjo supertankerjev (ki ne bodo mogli pluti skozi to ozko vodno pot) ter bo prav gotovo vplival na izgradnjo ladij srednje nosilnosti. Od tega bodo imela korist pristanišča v srednjem in severnem Sredozemskem morju (posebno sicilska) ter pristanišča na arabskem polotoku, začenši z Adenom. Negativne posledice pa bodo prišle posredno za libanonsko trgovino. Kar pa zadeva posebno petrolej bodo koristi Saudske Arabije in njenih sosedov negativno vplivale na Libijo. Strateške koristi pa bodo šle v prid posebno Sovjetski zvezi.»
Milanski list «IL GIORNO» tako komentira odprtje Sueškega prekopa: «Ta sklep ni samo Sa-datova mojstrska poteza, ki po-
poživlja egiptovsko gospodarstvo ter preseneča istočasno Izrael, judovsko-jameriški «Lobby» in Sovjetsko zvezo ter zagotavlja sebi podporo Forda in Kissingerja pri pogajanjih, ki se bodo začela. Je tudi preckret v poiožaju Bližnjega vzhoda. Izrael in Sovjetska zveza bosta gotovo skušala še nadalje ustvarjati zmešnjave. Toda vse to je danes zelo bolj težko . .. Danes, predvsem, Sueški prekop ni. več odskočna deska za ponovne arabsko-izraelske sovražnosti, kot so je dogajalo v zadnjih osmih letih, pač pa je resna zapreka za te možnosti.» List poudarja, da bo odslej naprej plulo čez prekop veliko število ladij vseh narodnosti in da bo nemogoče prikrivati morebitne vojaške pobude, če pa bi prišlo do kakih sovražnih dejanj, bi svetovna javnost ostro obsodila vsakršen napad. Zato list meni, da se je s svojim sklepom, da se odpre ta vodna not, egintovski predsednik Sadat dejansko odrekel vojni ter usmeril vso svojo dejavnost na pot mirne rešitve spopada na Bližnjem vzhodu. «E-giptovski leader» pravi «IL GIORNO», «je s tem hotel dokazati, da je svetovni mir prvenstvena vrednota njegove strategije.» «IL Giorno» poudarja še, da je egiptovski predsednik sklenil odpreti Sueški prekop, da bi prepričal izraelske voditelje o iskrenosti svoje politične akcije. Sadat je namreč sprejel sklep o ponovnem odprtju Sueškega prekopa neodvisno od egiptovskih Zahtev glede umika izraelskih oboroženih sil na Sinajskem polotoku. «In vendar — pravi «IL GIORNO» je bil potreben «veliki strah» zaradi vrhunskega sestanita med Fordom in Sadatom v Salzburgu, da bi izraelski predsednik Rabin, ki je še prejšnjo nedeljo oporekal v intervjuju listu «Observer» pomirjevalno vlogo ponovnega odprtja Sueškega prekopa, nekaj ur pozneje sklenil skrčiti in simbolično umakniti izraelske oborožene sile s Sinaja. Ta nenadna sprememba izraelskega ministrskega predsednika dokazuje, da je Sadat že dosegel glavne cilje, ki si jih je zastavil, se pravi da je nalomil izraelsko notranje politično mrtvilo, ki je pravzaprav pogajalo mrtvilo njene diplomacije ter sploh predstavljalo resno oviro za reševanje položaja na Bližnjem vzhodu
Milanski list «CORRIERE DELLA SERA» piše v tej zvezi: «Sredozemsko morje postaja spet ena od velikih vodnih poti na svetu. Obljuba miru prihaja iz dejstev in ne iz besed. Pred nekaj več kot tremi meseci se je Kissin-gerjevo posredovanje izjaiovilo pri debatah, kakšno izrazoslovje naj bi uporabljali glede izjave o ne-napadainosti»... za Egipčane je Sadat mož «El Obura», to je človek, ki je ponesel zastavo svoje države na Sinajsko obalo prekopa. Je pa tudi politik, ki je izpričal svoje miroljubne namere, kljub nasprotovanju arabskih ekstremistov ter je sklenil, da odpre prekop še v trenutku, ko je bil ta pod dometom izraelskega topništva. Ta «stava na mir» mu je prinesla prvo zmago, ko je izraelski ministrski predsednik Rabin sporočil, da bo skrčil svoje vojaške sile na črti razmika ter umaknil vse topništvo».
«Sredozemsko morje — pravi list — pridobiva torej na trgovski, politični in strateški pomembnosti. Toda na obzorju okoli tega morja pa je opaziti vrsto odprtih kriz, ki bi utegnile eksplodirati iz dneva v dan. V tej zvezi list navaja vprašanja Portugalske, Španije, grško-turškega spora itd.
_ Turinski list «LA STAMPA» piše: «Ponovno odprtje Sueškega prekopa je konkretno miroljubno dejanje, na katerega je Izrael odgovoril s sklepom, da skrči obseg svojih oboroženih sil in oborožitve na Sinajskem polotoku . . . Izrael je začel torej odgovarjati na egiptovske pobude: Sueški prekop se torej ponovno odpira v znaku upanja.
Demokristjansko glasilo «IL POPOLO» piše v tej zvezj: «Egipt si je ha vsak način pridobil simpatije velikega števila držav s trgovinskimi tradicijami, ki so morale uporabljati doslej vodne poti preko Rta Dobre nade. čeprav bo preusmeritev mednarodne plovbe zahtevala več mesecev, če ne celo let in čeprav mnoge ladje z veliko nosilnostjo te poti ne bodo mogle uporabljati, je dejstvo, da je sedaj Sueški prekop na razpolago ter se ga lahko pre-pluje, kar omogoča nove načrte ter vliva upanje za nadaljnji razvoj. Tudi Evropa, ki je žejna petroleja, je s simpatijo sprejela sklep egiptovskega predsednika ter upa, da bo v bodočnosti področje na Bližnjem vzhodu ostalo točka srečanj in izmenjav med delom, ki ga nudijo arabske množice, kapitalom iz petrolejskih držav ter napredno tehnologijo, ki jo nudi zahod.» Tudi «IL POPOLO» pripominja da bo odprtje Sueškega prekopa koristilo Sovjetski zvezi, ki naj bi tako u-resničila svoj stari sen, kako pluti po zemeljski obli ter zagotoviti navzočnost-svoje mornarice v vseh morjih.
Milanski list «IL GIORNALE» posveča dogodku krajši članek, v katerem poudarja, da odprtje Sueškega prekopa pomeni pozitiven preokret v razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu.
PO POZIVU SPANSKE DEMOKRATIČNE JUNTE
Francovo Španijo pretresa val protestnih stavk in atentatov
Atentat na vlak med Santanderom in Bilbaom: ubit en policist - Stavke in protestne akcije v Madridu
MADRID,' 5. — Politično vzdušje v Španiji postaja vedno bolj napeto. Včeraj je policija aretirala v Madridu okoli 50 študentov, ki so nastopih v okviru drugega dne «boja za svobodo», ki ga je priredila «španska demokratična junta». Do aretacij je prišlo potem ko so se študenti skušali zbrati v nekem madridskem predmestju.
Poziv «Španske demokratične junte» je naletel le na delen odziv prebivalstva v Madridu. Pripomniti pa je treba, da so skupine intelektualcev protestirale v neki dvorani poslopja, kjer je bila dražba v korist mednarodne organizacije UNICEF. Manifestanti so zahtevali ukinitev cenzure ter svobodo za razvoj baskovske, galicijske, in liatalonske kulture. Do prekinitve dela je prišlo tudi v nekaterih bankah. Celo na ministrstvih za načrtovanje in za prosveto je stavkalo kakih 300 ljudi, ki so se udeležili zborovanja na katerem je bil preči-tan razglas «demokratične junte». Do pomembnejših stavk je prišlo tudi v nekaterih madridskih industrijskih podjetjih.
Obsega španskega protesta proti Francovemu režimu ni seveda mogoče meriti samo z madridskimi dogodki. Glavna nevarnost za sedanjo špansko politično vodstvo prihaja iz baskovske pokrajine, kjer je v teku prava nacionalna revolta Baskov.
Predvsem naj omenimo atentat na vlak, ki vsako jutro odpelje iz San Sebastiana v Bilbao. Na mali postaji Anorga sta vstopila dva neznanca, ki sta kmalu nato streljala na dva agenta «guardie civil» ter potem prisilila strojevodjo, da ustavi vlak pri naslednji postaji. Neznanca sta zbežala z avtom, ki je bil parkiran v bližini.
Pri streljanju je eden od agentov padel z vlaka. Ne ve se še, če je bil ubit zaradi strelov, ali pa je izgubil življenje pri padcu. Drugi a-gent je bil ranjen v oko od drobca okenskega stekla. Policija je blokirala vse ceste v bližini, toda do sedaj še niso našli atentatorjev. V mnogih krogih domnevajo, da gre za povračilno akcijo gverilcev ETA, ki se tako maščujejo za zadnje aretacije rodtiijhbov 'V' baskovskih pokrajinah ter za mučenja njihovih tovarišev po španskih zaporih.
V baskovskih pokrajinah je razburjenje na višku. Organizacije, posamezniki in tudi duhovščina obtožujejo oblasti, da izvajajo ' teror, kar seveda povzroča povračilne akcije.
Vsa ta dogajanja pa povzročajo precejšnje težave tudi oblastem v bližnji Franciji. V baskovskih pokrajinah na francoskem ozemlju (Bayon-
ne in Saint Jean de Luz) se je v zadnjih letih naselilo več stotin španskih beguncev. Francoske oblasti so doslej zahtevale od njih samo lojalno izjavo, da se ne bodo vmešavali v politični boj. Sedaj pa se verjetno dogaja, da nekatere skupine izvajajo akcije, ki prizadevajo obmejne španske pokrajine, španska policija pa se je obregnila ob mednarodne predpise ter je izvedla več proti-baskovskih akcij v Franciji. To pomeni, da so španski policisti presto-
pali mejo ter v Franciji izvajali akcije proti pripadnikom ETA. To vprašanje so obravnavali tudi v francoskem parlamentu na zahtevo nekega socialističnega poslanca.
Francoska vlada noče sedaj zaostriti svojega ravnanja do baskovskih beguncev, posebno še zato, ker je politični položaj v Madridu zelo zmeden. Povedano drugače, naj bi to pomenilo, da tudi Pariz pričakuje, do bo prišlo kmalu tudi v Španiji do korenitih sprememb.
Dubčkovo pismo Berlinguerju in Hoiieckerju?
PARIZ, 5. — Po vesteh iz pariških krogov kaže, da je bivši tajnik češkoslovaške komunistične partije Dubček poslal tajniku KPI Berlinguex’ju in tajniku vzhodnonemške partije Honeckerju pismi, v katerih ju poziva, naj zahtevata, da pride vprašanje češkoslovaške na dnevni red svetovne komunistične konference, ki je predvidena za konec tega leta.
Dubček naj bi tudi poudaril, da je osnova za razpravo dokument, ki ga je sestavil bivši tajnik centralnega komiteja češkoslovaške partije Zdenek Mlynar. Dokument naj bi skrivaj vtihotapil na Zahod, kjer bo v kratkem objavljen.
Zvedelo se je tudi, da je Dubček v pismu novemu tajniku češkoslovaške KP Husaku zavrnil obtožbo, da s svojimi izjavami škodi domovin’
fiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuilllllilliiiilliilliillllllfiilllllilllllliliiiiiiimuliiiiiiiiiililllliiilllilliuiilililllliillllliiiiniiilliilllll
PO OBTOŽBI POSLANCA SP ÀGNOLI!J A (KPI) PARLAMENTARNI KOMISIJI
Zavlačevali preiskave o pelfolaiskem Help povod za ostre polemike med komuaisti in KD
Čeprav je bila preiskava zaključena pred sedmimi meseci, ni komisija še izročila svejih zaključkov parlamentu - Komisija povsem prezrla zahteve sodstva?
RIM, 5. — Obtožba komunističnega poslanca Uga Spagnclija, člana parlamentarne preiskovalne komisije o petrolejskem škandalu, da skušajo stranke vladne koalicije zavreti preiskavo, je izzvala izredno ostre polemike, zlasti še ker je Spa-gnolijeva izjava mogočno odjeknila v vsem italijanskem tisku. Predsednik preiskovalne komisije, demokristjan Angelo Castelli, je obtožil Spagnolija, da je v svojem izvajanju izkrivil dejstva in da vsekakor ni povedal nič novega. Poudaril je tudi, da je komisija opravila svojo dolžnost, ni pa pojasnil zakaj ni doslej še izročila svojih zaključkov parlamentu.
Poslanec Spagnoli je med televizijsko propagandno oddajo prejšnjega petka obtožil šest ministrov in upravne tajnike strank leve sredine, da so v zameno za «podporo» 20 milijard lir odobrili vrsto zakonov in zakonskih odlokov v korist petrolejskim družbam. Komisija je preiskavo zaključila že oktobra, nato pa se je njena dejavnost ustavila, ne da bi zaključila svojega dela z obtožnico, v primeru, da bi po njihovem mnenju bili omenjeni ministri krivi, ali pa z oprostitvijo, če bi se izkazaP, da so obtožbe neosnovane. Prav zaradi tega so komunistični in neodvisni svetoval-
USPEŠNA AKCIJA PROTITERORISTIČNEGA ODDELKA
5 milanskih fašistov v zaporu zaradi protižidovskih izpadov
Aretirani pretepači so obtoženi, da so surovo pretepli 12-letno Antoneilo Reduzzi, sestro zaročenke Giannina Zibecchija
MILAN, 5. — V okviru preiskave o fašističnih izpadih proti milanski židovski skupnosti so agenti političnega urada milanske kvesture in agenti lombardijske protiteroristične službe priprli pet desničarskih skrajnežev, med katerimi je tudi Enrico Caruso, ki je že zaprt z obtožbo, da je sodeloval pri umoru študenta Alberta Bra-silija. Le-tega so morilci napadli pred desetimi dnevi, ko se je zvečer sprehajal z zaročenko v bližini žalostno znanega Trga San Ba-bila. Priprti so bili še 16-letni B. U. in Claudio MancabxjJli, Giorgio Caroppo ter Ettore Dirella, vsi stari 19 let. ■
Kot je poudaril vodja lombardij-skega protiterorističnega oddelka dr. Piantone so priprti pretepači obtar ženi nasilnih izpadov proti židovski skupnosti ter napada na 12-letno Antonello Reduzzi, sestro profesorja Giannina Zibecchija, katerega je karabinjerski tovornjak do smrti povozil 17. aprila na Korzu 22. marec med spopadi pred misovskim sedežem, ki so sledili umoru Claudia Varallija.
Prenapeteži so napadli deklico, ko se je opoldne vračala iz šole. V Ulici Scampo so jo obkolili s svojimi motornimi kolesi ter jo surovo pretepli, češ da je «vlačuga komunistov». Antonellin oče, ki je bil partizan brigade Garibaldi, je s tem v zvezi prijavil sodišču neznane napadalce.
Agenti so danes zjutraj v okviru preiskave o napadu na Antonello Reduzzi ter o fašističnih izpadih proti židovski skupnosti, preiskali stanovanja petih pretepačev. Pri enem so našli dnevnik, v katerega je fant skrbno beležil vse svoje «junaške podvige». Ni bilo torej težko zbrati dovolj gradiva za obtožbo, odrediti pripor in jih prijaviti sodišču na osnovi tretjega člena zakona o javnem redu. Preiskava je vsekakor še v teku in policija si obeta novih pomembnih razpletov.
Ista neslavna usoda je doletela tudi dva fašistična pretepača, ki sta snoči zagrozila s hudimi represalijami lastnici neke milanske knjigar-
ne, ko jih je ženska nahrulila, ker so ji na izložbo nalepili propagandne letake MSI. Prenapeteža, 29-letni Marzio Mori in 19-letni Nicola Bertilaccio sta se včeraj mudila pred knjigarno «Brera», zbirališču intelektualcev in umetnikov in sta začela izzivalno lepiti na izložbo knjigarne propagandne letake MSI. Lastnica knjigarne Aurora Augusti Giovetti je ostro reagirala, zaradi česar sta ji pretepača zagrozila, da bosta uničila knjigarno.
Na srečo so nekateri očividci nemudoma obvestili policijo, tako da sta prenapeteža neslavno končala za zapahi. Oba sta že stara znanca policije in sodišča, saj sta se morala že večkrat zagovarjati zaradi nasilja, apologije fašizma in upiranja javnim funkcionarjem.
ci sestavili 27 tipkanih strani dolgo obtožnico, ki pa jo je komisija zavrnila tudi kot osnovo za razpravo. Prav zaradi tega so se komunisti odločili, da na televiziji javno obsodijo delovanje poslanske parlamentarne preiskovalne komisije.
Ko1- se bodo naši bralci morda spominjali je petrolejski škandal izbruhnil v Genovi novembra 1973, ko je bila energetska kriza na višku. Trije genovski pretorji so odkrili, da ro grosisti petroleja prikrili svoje zaloge gorilnega olja in čakali na podražitev, da bi lahko iztržili znatno višjo ceno. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je bila v škandal vpletena italijanska petrolejska zveza, ki ji je predsedoval Vincenzo Cazzaniga. Le-ta je v imenu zveze izročil strankam leve sredine težke milijarde kot nagrado za zakon o davčni razbremenitvi, za podaljšanje rokov za plačevanje davkov in drugih podobnih uslugi'V divji ples milijard je bila vpletena tudi državna ustanova,iza električno energijo ENEL, ki je podprla stranke leve sredine z 1 milijardo lir s pogojem, da ji bo vsoto vrnila zveza petrolejskih družb.
Ko so trije genovski pretorji odkrili dokaze o neposredni krivdi nekaterih ministrov in bivših ministrov, so v aprilu lani izročili zbrano gradivo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Glavna obremenilna priča je funkcionar družbe Esso Carlo Cittadini, kateremu je predsednik petrolejskih družb Cazzaniga naročil, naj izračuna koliko mora vsaka družba prispevati za podporo strankam leve sredine. Cittadini je tudi pojasnil sodnikom, kako so petrolejske družbe delile denar in katerim strankam. Cazzaniga je bil sicer s preiskovalci manj zgovoren, vendar pa je moral priznati, da je bil de-mokrščanski upravni tajnik Micheli najbolj vsiljiv in ga je večkrat spominjal na usluge, ki jih je KD naredila petrolejskim družbam. Vendar kaže, da to še ni vse. Po pisanju komunističnega glasila «Unita» in rimskega časnika «Paese Sera» je rimsko sodstvo večkrat zahtevalo, naj parlamentarna komisija izroči akte, ki ne zadevajo neposredno ministrstvo, da lahko nadaljuje s preiskavo o odgovornosti petrolejskih družb. Kaže, da komisija ni sploh odgovorila na te zahteve. Govori se celo — čeprav predsednik komisije Castelli to odločno zavrača in govori o grobem natolcevanju — da naj bi predsedstvo niti ne obvestilo komisije o zahtevi sodnikov.	I
Kot rečeno je poslanec Castelli demantiral te govorice in celo zagrozil, da bo prijavil sodišču odgovornega urednika «Unità» zaradi obrekovanja. Tudi demokrščanski podtajnik Antoniozzi je bil s tem v zvezi izredno oster in je neposredno obtožil komuniste grobe volilne špekulacije Spričo tajnosti preiskovalnega postopka ni znano, vsaj uradno, kaj se v komisiji dogaja in zato lahko sodimo le po dejstvih. In neoporečno dejstvo je, da je parlamentarna komisija zaključila preiskavo pred sedmimi meseci, doslej pa obtožnica še ni bila sestavljena. V najboljšem primeru se tako početje imenuje za-1 dosežkih v posameznih deželah. Tret-
NOCOJ V MODERNI GALERIJI V LJUBLJANI
Svečano odprtje bienala grafike
Letošnja prireditev je pod pokroviteljstvom pred-sednika Tita - V 14 dvoranah razstavljenih 1259 grafičnih listov 440 umetnikov iz 51 držav
LJUBLJANA, 5. — Jutri, v petek, ob 18. uri po krajevnem času se bo v Moderni galeriji svečano začel 11. mednarodni bienale grafi-
konkurz, to se pravi, da se posamezni umetniki sami javijo, oziroma sami predložijo svoja dela. Letos se je v okviru tega konkurza
ke, ki bo trajal vse do 31. avgusta. \ p^javilo 519 avtorjev, grafikov iz
Na otvoritveni svečanosti bodo podeljene nagrade in priznanja, in sicer velika premija ter dve premiji, 15 odkupnih nagrad ter druga priznanja. Danes opoldne pa je bila v eni izmed dvoran Moderne galerije tiskovna konferenca, na kateri je generalni sekretar tajništva za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav Zoran Kržišnik prikazal letošnjo prireditev, njene značilnosti in dodal še nekaj podatkov.
Letošnji mednarodni grafični bienale je pod pokroviteljstvom jugoslovanskega predsednika republike Josipa Broza Tita. S tem je predsednik Jugoslavije hotel dati poudarek dejstvu, da se je ljubljanski mednarodni grafični bienale v 20 letih spremljanja grafičnega dogajanja v svetu razvil v eno največjih, če ne največjo tovrstno likovno prireditev na svetu, prireditev, po vzoru katere nastaja v svetu čedalje več manifestacij s podobnimi težnjami. Ljubljanski mednarodni grafični bienale je pridobil svetovni «sloves najpomembnejše konfrontacije grafične umetnosti Vzhoda in Zahoda, Severa in Juga».
Generalni tajnik sekretariata za organizacijo mednarodnih grafičnih razstav Zoran Kržišnik je nato o-brazložil kriterije, po katerih se zbirajo in nato selekcionirajo dela za sleherno prireditev, za sleherni bienale. Pri tem veljajo tri načela. U-metnike, ki sodijo v sam vrh grafične ustvarjalnosti, vabi k sodelovanju sam sekretariat bienala. Ker sekretariat ne more imeti svojih strokovnjakov po vsem svetu-, je v dogovoru s priznanimi strokovnjaki, ki obveščajo sekretariat o najnovejših
raznih koncev sveta, 5-članska jugoslovanska strokovna komisija je od teh izbrala 192 avtorjev. Skupno z vabljenimi umetniki je bilo pripu-ščenih na letošnjo razstavo 440 grafikov iz 51 dežel s skupno 1259 grafičnimi listi.
Vsa dela je nato pregledala 8-član-
vlačevanje.
1 ji princip, ki prihaja v poštev, pa je
Stutigardski proces proti skupini Baader - Meinhof je bil ponovno odložen, ker je glavni obtoženec Baader ostal brez zaupnih zagovornikov. Sodišče je pristalo na njegovo zahtevo, da mu omogoči izbiro novih zagovornikov. Dosedanji zagovorniki so sicer skusali zasesti svoja mesta, toda zadovoljiti so se morali s tem, da so bili navzoči na obravnavi v prostoru, ki je namenjen občinstvu. Na sliki: Baader odhaja iz sod-
nijske dvorane.
tifiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiim
Nov sovjetski vesoljski poskus
MOSKVA, 5. — Sovjetski znanstveniki so danes izstrelili z eno samo raketo satelit za telekomunikacije molnja-1 in francosko avtomatsko postajo mas 2. Sovjetska časopisna agencija TASS poroča, da satelita krožita po eliptični tirnici katere apogej meri 40.000 kilometrov, perigej pa le 450 kilometrov.
Sovjetski satelit bo služil za telefonske, telegrafske in radiotelevizijske zveze, francoski pa za raziskovanje žarčenja v vesolju. Ta satelit je bil izstreljen v okviru sovjetsko-francoskega načrta za skupno raziskovanje vesolja.
RIM, 5. — Socialdemokratski poslanec Reggiani je danes naslovil pravosodnemu ministru Realeju vlogo, v kateri ga sprašuje, kaj namerava ukreniti za varnost v italijanskih kaznilnicah, da se preprečijo ponovni izbruhi nasilja in upori. Poslanec Reggiani sprašuje nadalje, če je Reale preklical odredbe prejšnjega pravosodnega ministra'Zagarija,. ki so jamčile zapornikom večjo svobodo.
KRIZA NA PORTUGALSKEM SE ZAOSTRUJE
Socialisti znova grozijo z izstopom iz vlade če ne bo rešeno vprašanje lista «Republica»
Cunhal (KPP) obtožuje socialiste, da zavirajo portugalsko revolucijo
STAVKA LAHK0ZIVK
Francoske lahkoživke so sklenile, da se množično udeležijo protesta proti brutalnosti policije in da z množično manifestacijo podkrepijo svojo zahtevo, da jih oblast upošteva kot delavke, z vsemi pravicami in z vsemi dolžnostmi, ki jih imajo vsi ostali delovni ljudje v Franciji. Lyonskim pocestnicam, ki so že nekaj dni zabarikadirane v cerkvi «Filles de joie», se je pridružilo na desetine drugih iz raznih francoskih mest, ki so prišle v spremstvu svojih «varuhov».
Edini, ki se nad zasedbo cerkve ne kuja je župnik, ki je v pogovoru s časnikarji večkrat poudaril, da je cerkev božja hiša, odprta vsem ljudem dobre volje. Zato je izjavil, da ni njegov namen zahtevati poseg policije, ki naj bi izgnala iz cerkve lahkoživke in njihove prijatelje, zlasti še, ker že dalj časa ni maši sledilo tako veliko število vernikov.
Veliko manj krščanske strpnosti kot duhovni mož pa kaže skupina, ki se proglaša za «molčečo večino katoliške cerkve». Prenapeteži so postavili demonstrantkam ultimat, naj nemudoma zapustijo božjo hišo sicer jih bodo izgnali s silo. V odgovor so jim lahkoživke zabrusile, da ne bodo zapustile cerkve, dokler ne bodo dobile zadovoljivega odgovora od ob-Igsti, zažugale pa so tudi, da bodo na nasilje odgovorile z nasiljem.
LIZBONA, 5. — Politični položaj na Portugalskem se znova zaostruje, čeprav je konec prejšnjega tedna kazr*), da so socialisti in politična komisija sveta revolucije rešili vsa odprta vprašanja. Jabolko spora je še vedno list «Republica», ki ni še izšel. Kljub večkratnim sestankom med uredništvom socialističnega časnika in politično komisijo sveta revolucije, doslej še niso našli rešitve, ki bi omogočila listu izhajanje.
Težave so kot je bilo pričakovati izzvale ostro reakcijo socialistične stranke. Njen glasnik je v pogovoru z dopisnikom časopisne agencije «Reuter» poudaril, da bodo socialisti počakal: do sobote: če do takrat vprašanje lista «Republica» ne bo rešeno, bodo socialisti izstopili iz vlade. «Tokrat — je poudaril glasnik PSP Macelo Curto — se ne bomo več pogovarjali s politično komisijo sveta revolucije: poslali jim bomo le pismeno sporočilo, da izstopamo iz '’ade!»
Odločen nastop socialistov sprav-,
Ija znova v nevarnost vladno koalicijo, v kateri so poleg vojakov zastopane štiri največje stranke in sicer socialisti, socialdemokrati, komunisti in demokratično gibanje. Hkrati pa se zaostruje tudi polemika med strankami, zlasti med socialisti in komunisti. Tajnik KP Alvaro Cunhal je v intervjuju s kubanskimi časnikarji obtožil socialiste in socialdemokrate, da zavirajo portugalsko revolucijo in da vzdržujejo stike z generalom De Spinolo in njegovimi pristaši. Cunhal je poudaril, da je glavni vzrok portugalske krize nasprotje med silami, ki hočejo zgraditi v državi družbo po zgledu zahodnoevropskih držav z velikimi svoboščinami, v kateri pa ima kapital še vedno v rokah vsa proizvodna sredstva in revolucionarnimi silami, ki menijo, da pomeni uveljavitev demokracije na Portugalskem korenito preobrazbo v gospodarstvu in v družbi.
Po mnenju komunističnega tajnika je socialistična stranka zavzela socialdemokratsko stališče do
preobrazbe na Portugalskem in v tem smislu gre tolmačiti njegovo misel, da socialisti zavirajo portugalsko revolucijo.
Nasprotja med strankami so prišla do izraza v vsej svoji ostrini tudi ob prvem glasovanju v ustavodajni skupščini, ki je danes potrdila mandate vsem poslancem. Za potrditev mandatov so glasovali socialisti in socialdemokrati, proti pa komunisti, pripadniki demokratičnega gibanja in predstavnik skrajno-levičarske stranke MPD. Ta je zah teval, naj skupščina odvzame mandat nekaterim poslancem, katere je obtožil sodelovanja s prejšnjim režimom.
V tem napetem vzdušju je znova izbruhnila kriza v Angoli, kjer so predstavniki prozahodnjaškega gibanja FNLA znova napadli predstavnike MPLA Agostinha Neta. Spopadi so bili siloviti in so terjali na desetine človeških žrtev zlasti med civilnimi pristaši MPLA. Zaostritev krize je vzbudila velik preplah med belopoltim prebivalstvom.
ska mednarodna žirija, ki jo sestavljajo dva Jugoslovana, po en Poljak, Anglež, en državljan ZDA, Francoz, Japonec in Nemec. Letos je komisiji predsedoval Thomas M. Messer iz New Yorka. Komisija je ocenila dela in podelila nagrade.
Posebna novost letošnjega bienala je dvorana z imenom «kritik -umetnik». Strokovnjaki iz 18 držav so sodelovali z ljubljansko Moderno galerijo pri izbiri «najzanimivejše grafične ustvarjalnosti trenutka» to se pravi, da je eden najbolj znanih umetnostnih kritikov iz neke države predložil tajništvu ljubljanskega grafičnega bienala ime trenutno najbolj veljavnega ali vsaj najbolj zanimivega grafičnega umetnika svoje dežele. S tem hoče tajništvo ljubljanskega grafičnega bienala ustvariti možnost, da se uveljavijo umetniki izven določenih šablon, ki so pogosto tudi predmet ostrih kritik in kontestacij. V tem okviru so letos v dvorani «kritik - umetnik» razstavljena dela 18 umetnikov iz 18 držav, med katerimi je tudi Jugoslovanka Adriana Maraž, Italijo pa v tej «razstavi v razstavi» zastopa Concetto Pozzati, ki ga je v ta namen predlagal italijanski umetnostni kritik Giulio Carlo Argan.
Sicer pa zastopa italijansko grafično umetnost v Ljubljani kak ducat znanih imen. Med tistimi, ki zastopajo grafično umetnost iz Italije, so tudi štirje slovenski tržaški umetniki in sicer Avgust Černigoj, Lojze Spacal, Klavdij Palčič in, najmlajši, Marjan Kravos, ki je pred kratkim končal šolanje na ljubljanski akademiji in se že tako postavil, da so dve njegovi deli, ki ju je predložil v konkurz za letošnji bienale takoj sprejeli.
Preiskava o ugrabitvi Claudia Chiacchicrinija
RIM, 5. — V okviru preiskave o ugrabitvi 11-letnega Claudia Chiac-chierinija so karabinjerji rimskega preiskovalnega oddelka opravili danes vrsto hišnih preiskav. Kljub izredni molčečnosti preiskovalcev se je izvedelo, da posvečajo svojo pozornost zlasti sardinskim in kalabrijskim priseljencem, ki so jim že znani kot tatovi in roparji.
Karabinjerji so tudi pripravili i-dentikit enega od roparjev na osnovi opisa, ki ga je dala Claudiova stara mati. Ni še znano, če je bil identikit doslej preiskovalcem koristen, ve se pa, da so prepričani, da je ugrabitelje treba iskati med ljudmi, ki so dobro poznali navade družine Chiacchierini in njeno premoženje.
LONDON, 5. — Danes je prispel v britansko prestolnico suadski minister za petrolej Jamani. Vzrok njegovega obiska ni znan. Glasnik saudskega veleposlaništva v Londonu je s tem v zvezi odrezavo dejal, da ne more o Jamanijevem obisku povedati ničesar.