Leto LXIVM št. 96
Ljubljana, sreda t), aprila I93I
Cena Din i.-
Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaerati do 30 petit a, Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji tnaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Kaafljeva ulica it. 5 Telefon it. 8122. 3128, 3124, 3125 ta 3126.
PODRDSNIOE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c, teL st. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
V Avstriji bo zopet postavljen
komisar Društva narodov?
Vznemirjenje v avstrijskih krogih zaradi sklicanja kontrolnega odbora Društva narodov — Za komisarja je haje predlagan češkoslovaški finančni strokovnjak dr. Pospišil
Dunaj, 29. a-piila. V tukajšnjih političnih krogih je izzvala veliko vznemirjenje vest, da se razpravlja med velesilami o sklicanju takozvanega kontrolnega komiteja, ki je bil osnovan leta 1922., ko je Društvo narodov iz-poslovalo Avstriji veliko investicijsko posojilo. Ta komite naj bi proučil sedanji položaj in predvsem ugotovil, ali niso ogroženi z avstrijsko-nemško carinsko unijo interesi upnikov, ki so Avstriji dali posojilo. Smatra se namreč, da bodo z osnovanjem avstrijsko-nemške carinske unije odpadli skoro vsi oni državni dohodki Avstrije, ki služijo za garancijo m amortizacijo tega posoiila.
Se mnogo bolj, kakor vse to, pa vznemirja avstrijsko javnost vest, da se v ženevskih krogih govori tudi o tem, naj bi se za Avstrijo zopet postavil generalni komisar Društva na-
rodov, ki bi kontroliral celokupno državno gospodarstvo Avstrije. Zatrjuje se celo, da je za generalnega komisarja že predlagan češkoslovaški finančni strokovnjak pri Društvu narodov dr. Pospišil, čegar kandidaturo podpirajo ne samo Francija, marveč tudi ostale velesile. V avstrijskih službenih krogih so glede te vesti zelo rezervirani ter jih niti ne potrjujejo, pa tudi ne demantiralo.
V onih gospodarskih krogih, ki so že od vsega početka opozarjali na neprijetne posledice dunajskega pakta, vlada sedaj še večje ogorčenje, ker smatrajo, da je bilo izzivanje velesil z avstrijsko-nemškim paktom povsem nepotrebno in vidijo v vsem tem le dobro maskirano akcijo nemške diplomacije, za katero pa bo morala sedaj plačati račun Avstrija, predvsem pa njeno gospodarstvo. Zopetna nastavitev komisarja Društva narodov bi po-
Bojkot jugoslovenskega uvoza v Italiji
Rimski glas o trgovinskih odnos a jih   med Italijo   in Jugoslavijo
Trst, 29. aprila. *Popok) di Trieste« objavlja daljši članek iz Rima, v katerem se bavi s trgovinskimi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, o čemer še vedno živahno razpravlja italijanski tisk. Clankar naglasa, da so trgovinski odnosa ji med Jugoslavijo in Italijo še vedno zelo živalmi in da ni umestna zahteva po reviziji trgovinske pogodbe. Izvoz lesa iz Jugoslavije v Italijo je od leta 1929 nazadoval za 6 odstotkov
kvantitativno in za 11 odstotkov po vrednosti. Italijansko ministrstvo za gozdove tudi ni več naročilo v Jugoslaviji sadik za pogozdovanje goličav, marveč jih uvaža iz Avstrije. Končno naglasa pisec, da je kriza v jugoslo-venski lesni industriji vedno večja ter da jo skuša Jugoslavija ublažiti na ta način, da propagira graditev lesenih hiš v potresnem ozemlju.
Avstrija za preferenčne carine
Po mnenju avstrijskega ministra za kmetijstvo gospodarski položaj
Avstrije nI obupen
Celovec, 29. aprila d. Na kongresu kr-Sčansko-socialne stranke je minister za kmetijstvo dr. Dollfuss govoril o gospodarskem položaju Avstrije ter naglasa!, da Je vedno zastopal naziranje, po katerem se more samo z odpravo režima največjih ugodnosti povzdigniti gospodarski promet v Evropi, zlasti pa v srednji Evropi. Po njegovem mnenju je napačno, ako se vprašanje carinske unije Nemčije in Avstrije razpravlja samo s stališča združitve obeh držav. Prepričan je, da je načrt ožjega gospodarskega sodelovanja Avstrije in Nemčije samo začetek nadaljnega uspešnega razvoja k ustvaritvi večjih enotnih gospodarskih področij v Evropi, ki mora dovesti v prihodnjem desetletju do
velike gospodarske skupnosti, ako noče biti Evropa uničena od prekomorskih držav in Rusije. Po njegovem mnenju se Avstrija nikakor ne nahaja v brezupnih gospodarskih razmerah. Cela vrsta držav je v toliki meri interesirana na agrarnem izvozu v Avstrijo, da more celo pri upoštevanju zadostne zaščite lastne kmetijske produkcije najti Še vedno možnost za varstvo lastne industrije ln za otvoritev novih potov njenemu izvozu. Razen tega ima Avstrija za svoje kmetijstvo velikega konzumenta v Dunaju. Dr. Dollfuss je končno povdarjal, da nikakor ni potrebno vdajati se neutemeljenemu defetizmu in si s tem še poslabševati gospodarski položaj, za kar absolutno ni nobenega povoda.
Borba za agrarne carine v nemški vladi
Odpor proti zahtevi ministra za kmetijstvo po povišanju carin na
uvoz agrarnih pridelkov
Berlin, 29. aprila.   Državna vlada ;e
včeraj nadaljevala svoja carinsko - j. litič-na posvetovanja. S hitro rešitvijo tozadevnih vprašanj v političnih krogih ne računajo, ker so stvarna nasprotstva glede na to zadevo v vladi še vedno zelo velika. Med ministroma Schielejem i" Stegerwatdon obstojajo že dolgo časa načelna nasprotstva, ki so postala pri razpravi o izvedb: pooblastil za zasilne odredbe ponovno akutna. Računajo pa s sporazumom, ki se bo bržkone iskal na podlagi, da se bo gotovim državam, napram katerim ie Nemčija glede na izvoz posebno zainteresirana, za-jamčil gotov kontingent uvoza suroveg? masla. Tudi o nadaljnem znižanju carine na pšenico se še vrše pogajanja.
Berlin, 29. aprila. Borba za novo zvišanje carin, ki ga zahteva državni minister za kmetijstvo Schiele, zlasti pa za ? višanje carine na maslo, povzroča vesti o vladni krizi, ki se nočejo poleči. Tako so e pojavile govorice, da bo min ster za delo Stegerwald odstopil, ako bo ministrski svet na današnji seji odobri pov.šsnie ca-rn. kakor tudi, da se je cd'-)i:l minister Schiele za demisijo, če ne bo prodrl s svojimi zahtevami. V državni *'!adi ni proti Schieleju in carinski politiki samo Steger-wald. temveč tudi minister   za gospodar-
stvo, finančni minister in predvsem zunanje ministrstvo, ki 3^ boji, 1a bi se spravili v nevarnost vsi trgovinsko - politični odnošaji Nemčije. Zunanjemu ministrstvu so razen tega zelo neljube notranje - politične razprave o zvišanju carin v sedanjem trenutku, ko je vsa Evropa vznemirjena zaradi nemško - avstrijskega car n-skega dogovora. Splošno upaio, ia se b-državnemu kancelarju Briiningu posrećio najti izhod ter preprečiti delno krizo državne vlade.
ZAGREBŠKI ZBOR
(sejem)
od 25- IV. do 4« V. 1931
Vin. salon avtomobilov, motornih koles, biciklov in pribora.
XV. specialni sejem poljedelstva (strojev, gnojit potrebščin) perutnine in kuncev (samo od 25. do 28. aprila).
Razstava holandskih cvetlic, turistike in snortnlb nntrebim, hirri iene.
I menila za avstrijsko gospodarstvo hod udarec. Zato so vse važnejše gospodarske korporacije sklicale posvetovanja in pričakuje se, da bodo pod vzele skupno akcijo pri vladi v tej smeri, naj Avstrija opusti vsako nadaljno akcijo slede carinske unije z Nemčijo in počaka, da se bo videlo, kako se bodo razvijali dogodki po odločitvah v Ženevi.
Pariz, 29. aprila. »Journal« in »Ccho de Pariš« potrjujeta vesti, da bo še pred zasedanjem Društva narodov sklican finančni kontrolni odbor, ustanovljen leta 1922., v katerem so zastopane Francija, Anglija, Belgija in Italija, ter da bo razpravljal o gospodarskih posledicah avstrijsko - nemške carinske unije s posebnim bzirom na gospodarski položaj Avstrije ln na mednarodno posojilo, ki je bilo izposlovano Avstriji leta 1922.
Razpis predsedniških
▼ Franciji
Pariz, 29. aprila. Na seji ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik Doumergue, je podpisal dekret, s katerim je parlament sklican za volitve predsednika republike na dan 13. maja. Zunanji minister Briand je nato obrazložil zunanji položaj z o žirom na pogajanja o pomorski pogodbi in na skorajšnje zasedanje sveta Društva narodov.
Italijanske dobave za Rusijo
Rim, 29. aprila. AA. Uradni komunike navaja o pravkar sklenjeni dobavni pogodbi med italijanskimi industrijami in Sovjetsko Rusijo tele podrobnosti:
Država bo jamčila do 75% vrednosti vsake posamezne dobave. NaroČila predstavništva sovjetske trgovine v Rimu bodo razdelili med tvornice za kable, instalacijske naprave za kemične tvornice in druge industrije. Nadalje bo italijanska industrija dobavila letala, jeklo, precizijske stroje itd. Sovjetska Rusija bo plačala naročila v 25 mesecih.
Hud potres v Rusiji
Moskva, 29. aprila. 27. aprila je bil v sovjetski republiki Nahičevan zabeležen hud potres. V treh okrožjih je povzročil potres velika razdejanja. Število človeških žrtev še nI znano, mora pa biti zelo veliko, ker Je porušenih mnogo naselbin.
Poplave v Rusiji
Moskva, 29. aprila. AA. Povodnji so postale katastrofalne. V mestu so ustanovili 1500 rešilnih postaj. Vode so poplavile 115 tovarn in 145 ulic. Velikanski most, ki se ga lani zgradili, je v nevarnosti, da se poruši.
Sladkor iz lesa
Moskva, 29. aprila. AA. Nemški profesor Bergins je iznašel način pridobivanja sladkorja iz lesa. Po njegovem načinu se dobi iz lesenih ostruž-kov do 70% sladkorja, primernega za živinsko krmo. Po nadaljnjem procesu postane ta sladkor uporaben za ljudsko prebrano. Prve poizkuse bodo napravili v posebni tovarni v Harkovu, ki bo producirala 5000 ton sladkorja na leto.
Iz Španije
Barcelona, 29. aprila. AA. 7>ocki ie pri sil špansko vlado, naj mu dovoli, da se nastani v Španiji. V svoji prošnji navaja. Az ie bil med svetovno vojno žrtev starega španskega režima in da je zato Španska republika dolžna popraviti storjeno kr>" -co. Listi navajajo, da so Trockega me" svetovno vojno izgnali iz Španije in ga poslali v Zedinjene države.
Velika železniška nesreča v Franciji
Parit, 29. aprila. AA. V bližini bastilske postaje sta snofi ob 19 trčil« dva vlaka. Ranjenih  jo bilo 80 potnikov.
Angliji se obetajo novi davki
Vznemirjenje v angleških gospodarskih krogih — Proračunski deficit naj bi se kril z uredbo in povišanjem davkov
London, 29. aprila. AA. Listi objavljajo dolge komentarje o snočnem govoru zaklad-nega ministra Snowdena v spodnji zbornici.
>Manchester   Guardian« kritizira Snow-
denove predloge o reviziji dohodninskega davka in pravi, da bo nova davčna politika vsnevoljila prebivalstvo.
>Times< poudarjajo, da so predlog zaklad neg a ministra za uravnovešenje proračuna izraz zadrege. Predlog o zemlja rini je vzbudil v gospodarskih krogih veliko zanimanje.
>Daily Herald« piše, da bodo novi davki vključeni v finančni zakon, ki ga lordska zbornica ne more odobriti ne izpremenitl.
>Daily Mail< piše, da so novi davčni predlogi volilna ofenziva proti lordski zbor-
nici. Priznava pa, da niso še znane j>oilrob-nosti teh predlogov.
Na včerajšnji seji spodnje zbornice je Neville Chamberlain označil dr/avni pro« račun za neprostovoljno priznanje, da na« čelo svobodne trgovine ne odgovarja več zahtevam sedanje trgovske dobe. Dalje je Chamberlain poudaril, da je fond za pod« pore brezposelnim zelo važna postavka v proračunu. O tem vprašanju je pa Snow« dem govoril zelo malo. Govornik je dalje vprašal. kaj misli vlada ukreniti v tem vprašanju. Vlada je posodila temu fondu veliike svote denarja, ki bodo dosegle, ako bo šlo tako dalje, prihodnji mesec 150 milijonov funtov s-terlingov.
Nemški industrije!
v Ljubljani
Jutri popoldne prispe v Ljubljano 18 odličnih predstavnikov nemškega gospodarstva
Ljubljana, 29. aprila. Industrijskostrgovska zbornica v JJussel* doriu odnosno Deutsche Berg\verkss Zei* tung priredi v sporazumu z našim trgovin* skim ministrstvom, oddelek za zunanjo tr* govinp in z našim generalnim konzul itom v Diisseldorfu od 28. t. m. do 13. maja go* spodarsko studijsko potovanje predstavni« kov nemškega gospodarstva, v prvi vrsti industrije, po Jugoslaviji. Potovanja 6e ude* leže naslednji predstavniki nemškega go* spodanstva: Hans Degen, Erich Dresler, gener-lni direktor Heinrich Drgete, dr. phill. dr. ing. Maks Heinhold, generalni kan* zul Jugoslavije Berlin * ScharlottenbuTg, dr. Hesse, dr. Orto Kaufmann, Arthur Koppel, Ludwig Kramer, H. Rosterg mL, dr. Rosendahl, svndikus dr. Cloeren, zadnja dva po naročilu ustanavljajoče se nemško« jugoslovenske trgovske družbe, dr. Richard Senger, Heinz Strohlein, Erhart \Vilisch, A. WUlemer, M. Hahn, gospodarski refe* rent kr. trgovinskega ministrstva in Albert Kohler, avti>r knjige »Solnce nad Balka* nom«, kot vodja ekskurzije.
Nemški industrijalci 6e pripeljejo v Ljubljano jutri popoldne, ob 18. bodo pa imeli sestanek z našimi gospodarskimi in* teresenti v Zbornici za TOI. V zbornični dvorani se bo vršil ob tej priliki razgovor nemških gostpv z našimi industrijskimi ra trgovskimi krogi. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v trgovinskem ministrstvu polaga veliko važnost na sestanek naših interesentov z nemškimi industrijalci, ker je želeti, da se prouče obojestranske gospo* danske možnosti in eventuelno gospodarsko
sodelovanje v neposrednem razgovoru.
Nemški industrijalci so se odpeljali da# vi ob 8.55 iz Miinchena. Jutri zjutraj si ogledajo tovarne K1D na Jesenicah, popol* dne se pa odpeljejo v Ljubljano. Petek pp* rabijo za izlete v bližnjo ljubljansko okoli« co in pa za ogled raznih zanimivosti Slo« venije. Po možnosti si bodo ogledali seveda tudi naše gospodarske ustanove, zlasti več* ja industrijska podjetja.
Iz Ljubljane odpotujejo nemški indu* strijalci v Zagreb in tudi tam stopijo v neposredni stik z gospodarskimi krogi. Bi* vanje v Zagrebu in ogled okolice bo trajal do vštetega 3. maja. 4. maja odpotujejo v Ljubijo in dalje preko Jajca v Zenico, Sa* rajevo, Vareš, Vrnjačko Banjo, Stalač, Skoplje, Bor, Metovnico, Paračin in Beo* grad. V Beograd prispo 15. maja in ostanejo , tam do 18. maja.
Potovanja nemških industrijalcev po Jugoslaviji ni smatrati za pbičajen turistič* ni izlet Gre za važne gospodarske proble* me in upati je, da bodo neposredni stiki naših gospodarskih krogov s predstavniki nemške industrije mnogo pripomogli, da se naš gospodarski organizem okrepi in da dobi novih sokov za razvoj in napredek. Nemška industrija je na tako visoki stop* nji, da iščejo praktičnih stikov z njo celo gospodarsko in industrijsko mnogo močnej* še države, kakor je naša. Potovanje nem* ških industrijcev po Jugoslaviji je tprej tem večjega pomena. Pozdravljamo odlične goste na naših tleh in želimo, da bi rodil njihov poset za naše gospodarstvo čim več sadov.
Higijenska in športna razstava v Rimu
Bern, 29. aprila. AA. Razstava, ki jo pri* reja Hvspa (higijenska in športna asocia* cija), m ki bo odprta od 24. julija do 20. avgusta, je zbudila toliko zanimanja, da morajo vedno iznova predelovati načrte razstave in da bodo stroški zanjo za pol drug milijon švicarskih frankov večji ka* kor so bili določeni. Na razstavi bodo za» stopane mnogoštevilne inozemske in do» mače tvrdke, ki bodo pokazale pregled celotnega dela ki stremljenja na polju zdrav« stva m sporta. Nobena panoga higijene ne bo zanemarjena ki izpuščena, športni raz* stavi pa bodo ilustracija športna tekmova* nja, ki jih prirede na stadionu razstave.
Nemiri v Lizboni
Lizbona, 79. aprila. AA- Včeraj so se vršile v mestu velike demonstracije. Po* ldcija je streljala. 50 dijakov je bilo ran je* nih. Trije demonstranti so hudo ranjeni. Vojaštvo in policija sta aretirali 60 oseb. Demonstracije so vodili vseučiliščni di* jaki, ka so burno vzkPikali proti diktaturi Carmone. Slične demonstracije so se vr* šile v Oportu in v Bragi, kar dokazuje, da se gibanje proti diktaturi širi.
Utrditev belgijske meje
Bruselj, 29. aprila. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da se je vrhovni vojni svet, ki je imel v preteklem tednu več sej pod predsedstvom kralja, odločil proti sklepu generalnega štaba, da organizira obrambo države tudi v primeru nemškega napada na meji sami. Načrt generalnega Štaba je bil prvotno ta, da bi Belgija žrtvovala valonsko provinco desno od Marne ter zgradila črto utrdb levo od Marne. Vrhovni vojni svet je sedaj sklenil, da se zgradi obrambna črta na belgijski vzhodni meji. slično veliki francoski severni in severnovzhodni obrambni liniji.
Avstralska finančna kriza
Camberra, 29. aprila. AA Predsednik zvezne irtade Scullin je zagovarjal enoča v poslanski zbornici zakonski načrt, ki razveljavlja sklep avstralske Varodne banke. Zavod bo moral odslej svoje zlate razerve dati zvezni vladi na razpolago. Vlada se bo posluževala teh rezerv, da iz« polni svoje ftnančne obveze. Vlada je mnenja, da bi za enkrat ne mogla obnoviti ali izdati 5 milijonov zakladnih bonov za kritje obvez, ki zapadejo v Londonu 30. junija. To bo lahko storila samo takp, da pošlje v London primerno količino zlata, kar zahteva in omogoča novi zakonski načrt.
Protiitalijanske demonstracije v Bruslju
Bruselj, 29. aprila. Dijaki vseh belgijskih univerz in visokih šol so priredili včeraj popoldne v Bruslju zopet veliko manifestacijo za profesorja Moulina. Pohoda se je udeležilo okoli 3.000 dijakov: m. Čelu povorke je korakal oče prof. Moulina. Prebivalstvo je demonstrante simpatično sprejemalo po ulicah. Varnostna služba, ki je bila močno ojačena, ni imela povoda posredovati-
Prvi maj v Budimpešti
Budimpešta, 29. aprila h. Policija je dovolila socialnodemokratski stranki majsko proslavo na športnem prostoru Millenium. Vsa druga zborovanja in pohodi po mestu so do vključno 6. maja prepovedani.
Sorzna poročila,
INOZEMSKE BORZE. Corih. Beograd 9.1310, Pariz 20.2925 London 25.26, Newyork 519.10. Bruse? 72.25, Milan 27.1«. MqdrM 53.50, Amster dam 208.70. Berlin 123.63. Dunaj 73.05. 5^ fija \765, Praga 15.375, Varšava 58.20, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.085.
TEŽAK POLOŽAJ NAŠEGA TRCOVSTVA
Občni zbor GT — Propadao}« plačilne morale — Vprašanje plenoma zbornice TOI
Ljubljana, 29. aprila. Ker je bilo  »oči   ob   19 ie premalo članov zbranih,  je atvoril   predsednik g.
Gregorc občni »bor po pravilih eno uro pozneje. V zlatu bleščečo dvorano je za* sedla elka ljubljanskega tagovatva do zadnjega kotička. Med velettflOTca iz are*
dišča mesta smo pa opazili tuda veliko število trgovcev in trgovk s periferije, kar priča o njih trgovski zavesti ki o splošnem zanimanju za sedanje razmere trgovskega stanu.
Predsedniško poročilo
Predsednik je pozdravil navzoče, zla« »ti' pa zastopnika obrtne oblasto g. dr. Sinka, predsedn-ilka ZTCW g.- Jelačina mL, predsedniika   »Meitourja«   gen. tajnSka g.
dr. \Vindnscherja, predsedniika Zveze tr= govskih gremijev g. J. Kavčiča, zastopna* ka pomočntiskega zbora gg. Kovača in Melizerja ter upravnika fremijaime trgov* ske šole g. Grana, nato je pa prečita! obširno poročalo o delovanju giremija v zadnjih treh letih, ki je v glavnem po* dob-no poročiilu ob proslavi 501etnice gre» mija in je bilo v našem listu podrobno objavljeno v ponedeljek. Poročilo v giav* nem navaja sedanje gospodarsko stanje, ziasti pa skrb gremija za omiilj enje dav» ka na poslovni promet ter za/vzemanje pri zaščiti trgovskih interesov na polju avto* norimi h davščin, posebno pa razne z ako* ne, ki so prišli v veljavo po 6. januarju 1929, kakor zakon o trošarini na vino in žganje, vinski zakon, zakon o nelojalni konkurenci, prisilni poravnavi in razjpro* daj ah, o reorganizaciji finančne uprave, ureditev 20% kronskih priznanic in pre* ureditev taksnega zakona. Posebno paž* njo je gremrij posvečal samoupravnim davščinam, zlasti pa seveda proračunu mestne občine. Uredilo se je tudi vpra* sanje zapiranja in odpiranja trgovin ter praznovanja, sodelovalo je pa tudi pri reširtvi drugih vprašanj: carinarnice, pošt* nega. telefonskega in brzojavnega omrež* ja. tujske« a prometa, gremijalnega sol* stva, socijalnega skrbstva in drugih. Ob koncu je predsednntk povdarjail pomen ^Trgovskega lista« in se zahvalili uredniku g. dr. Plessu in uredniku stanovskega me* sečnika »Trgovski tovairš« g. J. J. Kav* čiču.
Tajniško poročflo
Zelo obširno poročilo je prečita! tudd tajnik g. Smuč > padanju poslovnega pro* meta in nazadovanju cen ter o umazani konflcu renči inozemskih in domačih trgov* skth potnikov, o obiskovanju privatnih strank, zlasti pa o Škodi, ki jo delajo tr* goničem zadruge in konztnni. Za primer je navajali Nabavljata o zadrugo uslužbencev državne železnice, kri ima 6832 članov in je leta 1930 prodala za 46 milijonov Din blaga in izkazala nad 4 milijone Din či* stega dobička. Ena šestina vsega prebival* stva kupuje v zadrugah in konzutrom. na vsakih 60 prebivalcev pa v Ljubljani pri* de ena trgovina. V zadnjih letih smo do* r>H!i nič manj kot 198 novih trgovskih obratov in gremij ima danes že 1368 čl a* nov. Ljubljana trpi na pomanjkanju zanisla za pozitivno industrijsko politiko in se mestna občina za industrijalizacijo mnogo premalo zanima. Maribor, Tržič in Kranj so znali privabiti industriijo in s tem povečati konzum. Kar se tiče trgov* skiih potnikov, so zvečine brez strokovne •izobrazbe, zato pa gremij zahteva, da do* bi legitimacijo za potnika le oni, ki se je najmanj že pet let praktično udejstvoval v trgovini.
Prav upravičeno je pa tajnmk na sto* pil proti kupovanju takozvanih boLjših krogov v inozemstvu, saj nam naši trgov* ci navadno nudijo isto blago po nižjih cenah. Naš trgovec prav izdatno podpira vsa humanitarna, socijalna, kulturna in športna društva ter tako plačuje sto ti so čake nacijonalnega davka. Zato pa mora prenehati nakupovanje v inozemstvu že iz nacijonalnih ozirov. Tajniško poročilo nastopa tudi proti prodaji na obroke in toži o pdačilni morala kupcev, ki je že skoraj popolnoma propadla. Zato naj bi trgovci uvedli črne knjige z imeni mno* gobrojnih lahkomiselnih izkoriščevalcev. Gremffj je resnično inicijator gospodar* skega dela in napredka ter posveča naj* večjo pažnjo pridobitnosti Ljubljane, da se poživi oslabljeni trgovski promet in ustvarijo novi viri dohodkov. Tajniško poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem.
Iz računskega zaključka za leto 1930, ki ga je prečita! blagajnik g. Ivan Želez* nikar, posnemamo, da je dohodkov in iz* da tko v 742.443.35 Din in skupnega pre* može rt j a 359.764.78 Din. Proračun za leto 1931 pa predvideva 207.350 Din stroškov in 75.000 Din dohodkov, torej 132.350 Din primanjkljaja. Obe poročili sta bili spre« je ti soglasno.
VoHtve
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena dogovorjena tista. Za načelnika g. Gregorc Ivan. za I. podnačelnika Vidmar Stane, za II. podnačalnika šmrkolj Albin, v odbor pa gg. J.J. Kavčič. 8oss Kari, Bahovee Josip, Pogačnik Fran, Meden Viktor, Verbi? Anton, Fabiani Pavel. Pa u lin Fran. ing. Kobi, Bahovee Ivan, Breznik Venčeslav. K*ok Janko, za njib namestnike K. A. Kregar, Če-bin Dominik, Demšar Lovro, Kamenšek Fran. Klemene Fran, Sušnik Alojzij, za delegate za zvezni občni zbor so bili izvoljeni gospodje: J.J. Kave!*, Gregorc Ivan, Verov-šek Jurij, Fabiani Pavel, Soss Kari, »Vidmar Stane. Smrkelj Albin, ing. Kubi, Ver-bif Anton, Bahovee Ivan in za njih namestnike gospodje: Krek Janko. Meden Viktor, Breznik Venčeslav, Pavlia Fra«, Zere Ru-
dolf, Bahovee Josip, Sušnik Alojsij, Cebin Dominik, Pogačnik Fran in Mikeisbacher Ferdo, v šolski odbor gremija gg. Kavčič Josip, Gregere Ivan, Smrkelj Albin, Fabiani Pavel, Pavlin Fran, Mdmar Stane, Ver-bll Josip, aa zastopnike za pomočniški zbor gg. Bahovee Ivan ia Vidmar Stane- sa njuna namestnika pa gg. Breinik Venčeslav in Verbi? Anton, nadalje v razsodišče Sušnik Alojzij, Samec Ivan, Korenean Ivan, Mencinger Tomaž. S ara bon Andrej, Spreitzer Matija in končno za progledovalca računov gg. Verovšek Jurij in Volk Avgust.
Trgovci za štedenje
Pred glasovanjem je spregovoril predsednik g. Gregorc, češ, da je potekla triletna funkcijska doba načelstva in je običaj, da stari odbor predlaga občnemu zboru nove kandidate. Po daljši debati je bila določena sporazumna lista, ker se je predvsem gledalo, da so zastopane vse glavne stroke. Prvotno sem bil trdno odločen, da se zahvalim za dosedanje zaupanje, a na prigovarjanje sem se odločil, da zopet sprejmem to čast, ki. je združena z največjo nehvaležnostjo. Premalo je stanovske zavednosti med nami in padajo celo očitki, da nismo z mestno občino, kakor tudi z ZTOI v najboljših odnošajih. Mestna občina ima namreč kljub gospodarski stagnaciji vsako leto večje zahteve in samo na uvoznim' in trošarini plačajo ljubljanski trgovci najmanj 5 milijonov Din, ki jih ne moremo prevaliti na konzumenta- V občinskem svetu smo slabo zastopani. Naše upravičene prošnje se ne upoštevajo in gospodari se brez nas. Zelja nas vseh je, da se prične tudi na mestnem magistratu štediti.
Brez zastopnikov v ZTOI
Kar se tiče ZTOI, so nam še predobro v spominu zbornične volitve leta 1928, ko se stanovska zavest in volja ni upoštevala,
ker so naše korporacije ostale brez zastopnikov. Tudi po 6. januarju se ta položaj ni izpremenil, čeprav se je povsod drugod izpreminjalo. Kar se pa reprezentance liče, smete biti uverjeni, da je bilo storjeno vse, kadar je bilo treba reprezentirati ljubljansko trgovstvo. To onim gospodom, ki niso zadovoljni z menoj. A upam, da bom z pomočjo svojim namestnikov zadovoljil vse, kar zahteva vaše zaupanje v novi odbor.
Govor predsednika ZTOI
Po volitvah je predsednik ZTOI g. Je-lačin ml. čestital predsedniku in odboru ter apeliral, naj se zaveda visokih dolžnosti, saj na Ljubljano gleda vsa država. Dotaknil se je tudi ZTOI in priznal, da je trgovstvo v njej premalo zastopano. Ugovorom s strani gremija mora odgovoriti, ker bi se njegov molk lahko napačno tolmačil, vendar pa mirno trdi, da je bila ZTOI vedno na mestu in če bi bil vsak organ tako energično branil trgovstvo, bi bilo mnogo boljše. Delo ZTOI in vsega njenega osobja je izvrstno in na višku, da se ministrstva pulijo za naše uredništvo ter ga pošiljajo k najvažnejšim konferencam v inozemstvo. Bodimo objektivni in priznajmo, da je trgovstvo dobro zastopano v ZTOI in da sem vedno znal varovati njeno nevtralnost in gospodarski solidari-zem; zato ima pa ZTOI tudi ugled v državi. Razmišljati moramo o času in dobi, a meni se zdi. da pridejo za trgovstvo še težji časi: Ni produktivnosti, niti kapitala, ni kupne moči, režije so se povišale, a cene padle in rentabilnost se manjša. Svetujem gremiju, da se pri davčni upravi zavzame za dejanski položaj, ker davčne oblasti niso dovolj poučene o pretežkih sedanjih razmerah, saj je Slovenija plačala toliko kot razmerno nobena druga pokrajina v državi. Položaj si pa lahko izboljšamo sami vsaj posredno, če se udej-stvujete tam, kjer je pričakovati izboljšanja. Tako obeta realizacija projekta kočevske železnice vsestransko veliko korist za Ljubljano Zato pa podpirajmo one, ki za njo delajo.
Z občino je treba voditi pravo taktiko in pravi način občevanja. Saj je občina dolžna poslušati gospodarje, seveda če govore v pravi formi. Ljubljana je premalo storila za industrijalizacijo in treba je občinski svet na to opomniti. Delajmo tudi za tujski promet, ker prinaša zaslužek vsem, glavno pa je, da se v splošnem povzdignemo na višji nivo. Oblasti nas premalo upoštevajo in celo postrani gledajo, zato moramo povsod zraven in oblasti prepričati o resničnosti naših zahtev, čeprav smo le posvetovalen organ. Zatrjuje se, da je polovica trgovin preveč, obenem pa vzgajamo še vedno mnogo naraščaja. Kam z njim, Če mu ni zasigurana bodočnost ? Ker ni služb, zato se jih je toliko na novo etabliralo. Potrebno je starostno zavarovanje trgovskih nameščencev, ker bo manj novih etabliranj, ko bodo osigurani za starost. Med dvema socialnima ekstre-moma, kapitalizmom in boljševizmom, iščimo srednjo zlato nitko, da nas doba ne preseneti.
Novemu odboru želi uspehov z zagotovilom, da mu je ZTOI vedno odprta in na razpolago.
Trgovstvu gre slabo
Po viharnem aplavzu je spregovoril v imenu zveze trgovskih gremijev njen predsednik g. J. Kavčič te konstatira!, da še nismo doživeli tako polne dvorane. A ban polna dvorana priča, da trgovstvu gre slabo in da je sloga posledica krize. Ko je šlo trgovcem dobro, pa ni bilo nobenega blizu. In tako bo tudi, če kriza poneha. Delati je treba predvsem organizatorno, v tem trenutku zlasti sodelovati pri novem obrtnem zakonu ter zahtevati okvirne zakone. Organizacija je potrebna tudi zaradi statistik, spomenic itd. za vse, kar je potrebno za dokaze oblasti.
Naraščaj je sicer potreben, a sprejemati moramo čim manj vajencev. Nikdar jih pa rabiti za sluge, ker to škoduje vsemu stanu. Zahtevajmo usposobljenost, pa ne bo preveč trgovcev. Zaslužki so tako mali, da se naš stan proletarizira, časi bodo še slabši in potrebno je že bolniško in starostno zavarovanje tudi za trgovce. Pričeti je torej zopet treba z delom za ustanovitev trgovske bolniške blagajne. Trgovski dom je sicer krasen, a ie ni plačan, zato bo treba zopet zahtevati še večjih doklad od trgovcev. O gospodarski depresij! bomo razpravljali na zvezi nem občnem zboru . in omenjam le tri referate. 1. O pridobnini. da l se izpremene slabi predpisi, 2. o telefonu, ki nikakor nismo zadovoljni z njim (pritrjevanje), ker ni samo mnogo predrag in ga tudi nI dobiti, ter 3. o kreditnih prilikah, ker je treba urediti obrestno mero. Govoriti bo treba o Škodi, ki nam jo delajo zadruge ln kon-zumi, zato se pa govornik zlasti zahvaljuje dr. Plessu, ki je bil najbolj pogumen v tem boju.
Z ZTOI zelo dobro vozimo, a želimo, da se stara krivica popravi. Gre za izpre-
menitev plenuma trgovskega odseka, ki je na žalost še vedno politicum. Govorili smo
o tem celo na najvišjih mestih, a vsi akti so obležali v miznicah radi politike. Vse je bilo rešeno, le vprašanje plenuma ZTOI še čaka rešitve. To povem pred zastopnikom banske uprave, da govorim v imenu večine, da se to ispremenl ter zopet nastopi sloga m sporazum t tej organizaciji.
Ker se davkov tiče, nas davčne oblasti gledajo po strani. Znižanje naših bremen bi bilo koristno za celotno narodno gospodarstvo, ker je ta lok že prenapet in če poči, ne bomo mogli več plačevati davkov. Vijak je preveč navit, ker je namesto gospodarskega razuma preveč birokratizma. Zakaj delamo samo s tekočimi dohodki, ne pa z dolgoročnimi ln investicijskimi posojili? Ugotavljam, da smo s predsedstvom ZTOI vedno lepo vozili in bo to tudi naprej, ker so volitve tako lepo izpadle. Kar se pa tiče dajatev, izjavljam, da Smo pripravljeni na žrtve do skrajne meje, samo da lok ne poči.
Govor je deloval mogočno na vse poslušalce, ki so svoje priznanje izrazili z burnim- odobravanjem. Tajnik šmuc je še poročal o poslovnem davku na promet in je bila zaradi tega davka poslana tudi brzojavka ministru financ. Nato je pa predsednik zaključil važno zborovanje.
Trgovci! Glede poslovnega davka je gremij snoči na občnem zboru razdelil važna navodila in jih razposlal tudi drugim članom. Kdor bi teh navodil ne dobil tekom današnjega dneva, jih dobi pri gremiju.
Centralizacija
karitativnega dela
Kakšen naj bi bil delokrog vseh karitativnih organizacij v Ljubljani — Zveza naj bi se razširila na vso
banovino
Ljubljana.  29. aprila.
V svojem prvem članku sem zapisal samo glavne misli — za skupno delovanje. Utemeljeval sem potrebo in nujnost koncentracije karitativnih sil. Danes hočem podčrtati nekaj konkretnih primerov, ki naj bi izpolnili Jelovni načrt preglagane »Splošne zveze za prostovoljno mladinsko skrbstvo« vsaj za bližnjo bodočnost.
Javno skrbstvo je v stalni zadregi pri reševanju vprašanja, kako in kakšno pomoč naj nudi v Ljubljano nepristojnim otrokom. Na podlagi zastarelega, še avstrijskega domovinskega zakona sme mestna občina samo v najnujnejših primerih potrebe priskočiti takim otrokom na pomoč.
Od vseh drugih socialnih dajatev, ki jih nudi mestna občina-svojim otrokom in teh je veliko, so taki otroci izvzeti, vsaj v največji meri. Na primer: Počitniške kolonije, božičnice, dnevna dečja zavetišča itd. Ob tej priliki moram sicer povdariti, da je mestni socialni aparat po zaslugi res liberalnega in širšega razumevanja socialnih potreb od strani mestne uprave, zelo prožen in opušča strogi princip pristojnosti pri preje navedenih dajatvah. Vendar mora občina v prvi vrsti upoštevati otroke-do-mačine. So pa dajatve — do katerih so tu sem nepristojnim otrokom vrata popolnoma zaprta: sprejem v za vodno oskrbo, rejninstvo, skrb za tuberkulozne, šolske potrebščine, rejeniško skrbstvo itd. Sicer obstoja v tem pogledu prav vzorno sodelovanje banovinskih in občinskih socialnih naprav, kar pa še vedno ne zadostuje za socialno izenačenje vseh v Ljub* liani živečih otrok.
Koliko ie pa otrok, ki sploh niso naši državljani? Znano je, da se posebno * Ljubljani število otrok naših primorskih emigrantov stalno širi. Kdo naj preskrbi te najrevnejše izmed revnih? Ti odbori, ki so ustanovljeni ad hoc, tega financijeino ne zmorejo. Banska uprava in občina izčrpavata vsa sredstva, da ublažita težko kr^-zo. Vse to pa ni zadostno.
Zveza vseh karitativnih organizacij, y kateri bi bili včlanjeni tudi banski :n občinska uprava, bi to zmogla. S sv >jo avtoriteto bi morala skleniti nekake dogovore z večjimi mestnimi industrijskimi ti tržnimi občinami ter jih skušala pritegniti v splošno zvezo — k sodelovanju za rešitev tega problema — ki je pereč ne le v Ljubljani, temveč v vsej Sloveniji. Ako bi se nam posrečilo razširiti našo zvezo na celo banovino — sem prepričan, ia b bil to korak ogromne važnost? za borbo proti telesnemu in duševnemu propadanju naše mTadine.
Druge države so v tem pog edu sle že dalje in so v letu 1925 pokrenile na internacionalnem kongresu za zaščito mladine v Ženevi vprašanje internacionalnega fonda pod okriljem Društva narodov.
Nadaljna točka v skupnem delovnem nnčrtu zveze naj bi bila razširjenje in mo-
dernizacija že obstoječih dnevnih dečjih zavetišč. To vprašanje ie že pokreniio Kršćansko žensko društvo s konkretnim poizkusom, da se ustanovi v (Jramozm jami zavetišče. Nastale so pa težKoče iz Cisto financijelnih vzrokov in to vprašanje, kljub nujnosti in potrebi, še danes ni rešeno. A i; n= t1 jasen dokaz, da ie sp'o?na zveza po-trrtna?
V Ljubljani imamo štiri dnevna dečja zavetišča, ki so namenjena onim otrokom, katerih starši so čez daa zaposleni a« oa drugače ne morejo nadzorovat; otrrk. Tc-ča ta zavetišča so namenjena ie šoloobveznim otrokom. K Je so Pa otroci predšolske dobe? K)e dojenčki v časa, ko stariši služijo kruh za preživl]an)e?
Ali niso ravno ti otroci, ki napravijo prvi korak, prvi pogled v življenje, v največji nevarnosti? Posebno še na periferijah našega mesta (Gramozna jama, barake pri klavnici, na Ižanski cest: itdj, kjer so !jud;e vsled stanovanjska krize primoram živeti v najteži'h prinkah Ti otroci so včasih priče najogaovejših prizorov Kak-sne vtise naj sprejme ta otrošlr, duša, ki je tako občutljiva kut vosek0 S skupnim' silam: ci zmogli postaviti take zavetišče za ctreke predšolske dobe in jih odtegniti kvsinemu vplivu atice. In potem korak dalje: Dnevna zavetišča za doienčke. Taka zavetišča naj bi se ustanovila v bližini večjih tovarn, kjer so matere zaposlene, da bi te zamogle tu J i med delom (kar jim le po zakonu tudi zajamčeno, § 24, točka l in 233 D), dojiti svoje otroke. Danes jih prepuščajo tujim ljudem na milost m nemilost čez celi dan in se šele zvečer utrujene vračajo domov. Glavni motiv za ustanovitev takih zavetišč je čisto higijenski. K sodelovanju pri ustanovitvi takih zavetišč (jaslic) bi morala zveza pritegniti industrijska podjetja. V smislu § 26 zak. za zaščito delavcev so industrijska podjetja primorana v gotovi men prispevati k takim ustanovam.
Nadalje naj omenim skrb za vajence in vajenke. Praksa, da so delodajalci prevzemali vajence tudi v oskrbo, popolnoma izgineva. Vzdrževanje takih vajencev zahteva velike materijalne žrtve. Nava! vajencev na zavode je vedno večji in ker imamo v Ljubljani samo en tak zavod, ne more ta ustreči naraščajoč; potrebi. Naloga zveze bi bila poiskati brezplačno ali vsa] ceneno oskrbo za vajence in vajenke pri mojstrih.
V zvezi s tem naj podčrtam tudi potrebo upeli a ve večernih ur za vajence in vajenke, kjer naj bi se jih v njihovem prostem času razvedrilo in podučevalo. To je z ozi-rom na nevarnosti, ki j;e pojavljajo v pu-bertetni dobi mladoletnih, zelo priporočljivo.
Nadalje — imamo v Kraljevici Počitniški dom Franje Tavčarjeve. Kolo jugoslo-venskih sester je z veMkimi žrtvami kupiio ta dom. Vendar on ni tako intenzivno izrabljen kot bi moral biti      Cez zimo
m
7
Telefon 2124.
Danes premiera ob 4^ 7. in 9.
uri
Idealni ljubavni par — priljubljena LLLIAN HARWEY in WDLLY FKITSCH pojeta v sijajni kriminalni komediji napete vsebine, veselega humorja, globoke ljubezni in najvišje sreče:
„Hokus-pokus"
Glasba slavnega Roberta Stolza. Poleg tega najnovejša »Miška Mieky«. Predprodaja vstopnic od 11. đo pol 1. orel
Elitni kino Matica
zgodnjo pomlad bi lahko vzdrževali v tem domu gotovo število otrok, ki so potrebu: zdravljenja. Kolo bi gotovo zadevolje pr -pomoglo k uresničenju takega načrta.
To naj bi bile najnuinejšr naloge k rešitvi katerih bi pristopila zv^za v prvi vrstf.
NadaHne potrebe bi se pokazale same po sebi — iz prakse skupnega delovanja.
V prihodnjem članku bom skušal predložiti načrt skupne organizacije — njen sistem in na kratko začrtat? pravila Splošne zveze za prostovoljno mladinsko skrbstvo.
L. Sede).
<3e/
KOLEDAR. Danes Sreda, 29. aprila 1931, katoličani: Peter, pravoslavni: 16. aprila, Tankoslav*. MNAfiffO« ""»REDITVE. Drama: Pri belem konjičku, A. Opera: Oj ta prešmentana ljubezen. Kino Matica: Hokus - pokus. Kino Ideal: L. w bez en aa Nilu.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kuralt. Gosposvetska cesta, Su5-nik, Marijin trg.
Naš najmlajši skladatelj Pavel Šivic, čigar opereta »Oj ta prešmentana ljube zen« bo drevi vprizorjena v opernem gisr dališču. O novi opereti   smo   poročaU že včeraj.
Še enkrat
smetarski voz
Ha članek v »Slovenskem Narodn<, da je
novi smetarski voz, katerega so napravili na ljubljanski mostni prtota^H aa mmtno občino, slab v kourti okofJL, sle vložila dva
ob?, svetovalca interpelacijo na ljub. mest. občinski svet. V tej interpelaciji, ki jo ja objavil tudi »Slovenski Narode, hočeta % besedo popraviti napake teea voza, g. ž a pan pa ugotavlja, da si hočem ■ tem svofim časopisnim člankom delati reklamo za svoj smetarski voz. Pripominjam le toliko, da so bile vse moje trditve stvarne in da sem vsem navedel vzrok ter de se te napnk© ne dajo odpraviti z besedo.
Na isti občinski sejjri, na kateri se je raspravljalo o smetarskem voza, se je od raznih govornikov ponovno in ponovno pov-darjalo, kako občinski svet in mestna občina podpirata z veemi sredstvi obrt in Industrijo v Ljubljani. Ne vem, kako spravljajo občinski svetovalci te svoje govore v sklad z logiko, če odvzemajo obrtnikom pripadajoča dela ki skušajo konkurirati obrtnikom. Človek pride nehote do prepričanja, da se pri teh govorih mnogo fraza ri
(5ospodje občinski svetovalci, ki so v veliki večini dobro situirani možjo, si težko predoči jo. kako se obrtniki bore za vsak mal dohodek Zato se precej krha obrt nikovo zaupanje do tistih od oblasti postavljenih, ako jim odvzamejo možnost zaslužka, še ti, pri katerih naj isčerjo zaslombe in podpore. Obrtnik plačuje visoke davke in dajatve za mest. občino, z istim denarjem se mu pa hoče konkurirati in mislim, da tako postopanje rudi ni popolnoma v skladn z zakonom o loja m i konkurenci. Za tako podporo občinskega svet* se zahvaljujemo!
A. Knnstler.
Požig in tatvina
Litija, 25. aprila. 0 požaru pri Sv Križu pri Litiji, o katerrm smo že r>orocali, s> niso potihnile govorice. Orožniki pridno iščejo krivca, ki je prizadejal s svojo zločinsko roko okrog 100.no/) Din škode trgovcu in gostilničarju Vidmarju, oškodovan pa je tudi hišni posestnik Borštnar. Domačini že imajo nekoga na sumu in nekatere priče trde, da *e je osumljenec jezil nekaj dni pred požarom na trgovca Vidmarja, ki ga je trdo prijel zaradi nekega dolga. V jezi se Je osumljenec pri-dušal: >Če ne bo Vidmarja še ta teden Bog kaznoval, pa ni pravice.< Nekaj dni zatem pa se je pojavil ogenj v Vidmarjevem domu.
Pred nedavnim se je selil iz Šmarina pri Litiji gosp. Ivan Razboršek, ki si je zgradil v Tržiču tovarno čevljev. Pri nakladanju pa so nepoštene delavce zmotili razni predmeti, ki so si jih vzeli s seboj za stpomin. Ta-t\ina je bila prijavljena orožnikom, ki so izsledili ukradene predmete in dolgoprstm-ke. Zanimivo je bilo potovanje Razboržko-vih citer, ki jih je tat prodal v Kostrevnico, odkoder so šle za dežni plašč v Hotič. naposled pa jih je kupilo za poldrugi stotak neko verneško dekle. Citre so zdaj že zaplenjene, knjige in ostalo ukradeno hla>:o tudi- Nepošten jaki pridejo pred sodišče.
Dobro si je pomagal mali hlapčič iz Kre-sniških Poljan. V tamkajšnji okolici sekajo kostanjev les in imajo skoro pred vsako hišo nekaj hlodov. Hlapec je napregel doma prazen voz in je med potjo naložil tukaj malo, tamkaj malo, tako da je dospel do trgovca v Jevnico s polnim vozom. Pravijo, tuj les. Seveda bo imel zdaj posla z obla-stvom.
♦
Iz Celja
f* zupe
tijek
> 2C
iaj jih
—c   Župni zlet celjske
se bo vršil v nedeljo 28. : 29. Junija v Celju. Vsem'd., bili razposlani predzletni letak, tfiSirajo društva v reklamne svrhe na vseh prometnih in vidnih mestih.
—c Protiruberkuiozni dnevi v Celju. Kakor lansko leto, se bodo tudi letos priredili po vsej državi protituberkulozni dnevi v času od 2. do 6. maja pod geslom: »Dajmo otroku solnca in zraka!« Ti dnevi imajo namen opozoriti javnost na važnost pro tuberkuloznega gibanja, služiti zdravstveni propagandi in zbiranju sredstev za pomoč tuberkuloznim. Krajevna protituber-kulozna liga v Celju priredi javno propagandno predavanje v mestnem kinu v Celju v nedeljo dne 3. maja 1931 ob 10. uri dopoldne s filmskimi slikami. Vsa celjsica iavnost. zlasti protituberkulozne lige, šole, društva in druge korporacije vljudno vabimo, da se tega predavanja zanesljivo in pjlnoštevilno udeležijo. Predava zdravnik šolske poliklinike g. dr. Josip F i š e r. — Vstopnine ni.
1 to pomeni
2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtovi metodi: Ženska hvala za namakanje zvečer, Schich- J tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihod- «
nje jutro.
CELO   DELO PRI
SCHICHTOVI METODI
Dnevne vesti
— Spomenik kralju Petru v Sarajevu.
Tudi v Sarajevu nameravajo postaviti kralju Petru spomenik in sicer na trgu Svobode. Prispevki za spomenik so znašali že lanj konceu decembra 2.382A5& Din.
— Češkoslovaško - jugoslovenski večer v Kutni Hori. Neodvisna ednota češkoslo. vaških ieg:onariev priredi s krožkom prijateljev Jugoslavije 13. maja repr^zenta tivni češkoslovaški - jugoslovenski večer, ki bo lepa manifestacija prijateljstva obeh narodov. Češkoslovaško - jugoslovenska Hga v Pragi pripravlja sporazumno z Jng*>-slovenskim kolom in akademskim klubom •Jugoslavija« izlet članstva v Kutno Horo, kjer se udeleže izletniki češkoslovaško -iugoslovenskega večera. Senator inž. J. Huvlin izpregovori o notrebj bratstva med Cehoslovaki in Jugosloveni. pisatelj Božo Uovrič pa pozdravi zborovalce v imenu Jugoslavije.
— Razpisane učiteljske službe na osnovnih šolah dravske banovine. Na osnovnih šolah dravske banovine je izpraznjenih m na razpolago več učiteljskih služb in sicer v srezu Brežice 7, v srezu Celje 9, v srezu Dolnja Lendava 10, v srezu Gornji grad 3, v srezu Kamnik 1, v srezu Kočevje 10, v srezu Gornji grad 3, v srezu Kamnik 1, v srezu Kočevje 10, v srezu Konjice 8, v srezu Kranj 4, v srezu Krško 14, v srezu Laško 4, v srezu Litija 4, v srezu Ljubljana mesto l, v srezu Ljubljana okolica 3, v srezu Ljutomer 5, v srezu Logatec 4, v srezu Maribor desni breg 4. v srezu Maribor levi breg 8, v srezu Murska Sobota 14, v srezu Novo mesto 3, v srezu Prevalje 10, v srezu Ptuj 3, v srezu Radovljica 2, v srezu Slovenjgradec 9 in v srezu Šmarje pri Jelšah 4. Prošnje je treba vložiti po sreskih načelstvih na bansko upravo najkasneje dr> 15. maja.
— Natečaj za ^-o^nega profesorja. Rektorat beograjske univerze razpisuje natečaj za izrednega profesorja za katedro urologije na medicinski fakulteti. Prošnje je treba vložiti do 10. junija.
— Kongres lastnikov kinematografov. Kakor smo že poročali, se je pričel včeraj dopoldne v Zagrebu II. kongres lastnikov kinematografov. Kongres je otvoril s kratkim pozdravnim nagovorom dr. Aranicki, ki je naglašal zlasti pomen razmerja lastnikov kinematografov do avtorske centrale. Avtorska centrala je zahtevala od lastnikov kinematografov odškodnino za pravico reprodukcije umetniških del potom zvočnega filma in lastniki kinematograf :v so odgovorili s svojimi predlogi, ki jih le pa avtorska centrala odklonila. O tem problemu razpravljajo udeleženci kongresa danes obširneje. Dr. Aranicki je tudi naglašal, da so kinematografi preobremenjen! z raznimi državnimi, banovinskimi in občinskimi dajatvimi. ki bi jih bilo treba znižati
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. t. m. je bilo v dravski banovini 17 primerov tifuznih bolezni. 43 škr-latinke. 90 ošpic, 53 davice, 17 šena, 2 dušljivega kašlja, 1 griže in 1 krčevit odrevenelosti.
— Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo pomlad predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava ljubljanskega velesejma, da iste posla vi jo v čas letošnjega XI. velesejma od 30. maja do 8. junija. Svoje sklepe naj društva spo-roce naravnost pri upravi velesejma, ki jim bo ^la v vsakem oziru na roko.
— Protituberkulozni dnevi. Od 2. do 6. maja letos se prirejajo po vsej državi protituberkulozni dnevi, ki imajo namen propagande, binienskeira pouka o Čuvanju pred jetiko in zbiranja sredstev za protituberkulozne akcije. Na področju dravske banovine se bodo ob teh dn^h vršila po naloge Kr. banske uprave |>oučna predavanja potom sreskih sanitetnih referentov. Vse šole bodo ob teh rlneh posvetile nekaj ur pouka, kako se je varovati pred tuberkulozo. Predavanja prirede tudi zdravniki socialneda zavarovanja. Osrednja protituberkulozna liga je za te dneve izdala posebne propagandne koleke. Vabimo vso javnost, da kupuje te koleke in tako pomaga pri zbiranju sredstev za protituberkulozno gibanje. Z nakupom teh kolekov bo vsak lahko sodeloval aktivno v boju proti jetiki- — Osrednja protituberkulozna liga.
— Smrt rodoljuba. Meseca marca 1926 je v Beogradu umrl ministerijalni uradnik Marko Milanovič, ki je zapustil vse svoje premoženje ženi. po njeni smrti pa naj premoženje dobi eden med odlikovane] 8 Karadjon!jevo zvezdo in odlikovančeve sestre iz pokojnikove rojstne občine Rekovae. Te dni je umrla vdova in vojno ministrstvo je predložilo za dediča rezervnega korpo-rala Čedomirja Gavriloviča, ki je v vojni dobil Karadjordjevo zvezdo. Pri nas so sil-
no redki j>rimeri. da bi premožni ljudje zapuščali ali imenovali dobrodelne ustanove ali celo nepoznane ljudi za svoje dediče- V Srbiji je pa to splošna navada, tako da je n. pr. beograjska univerza med največjimi srbskimi bogataši. Njeno premoženje namreč presega več sto milijonov Din.
— Važno za lastnike italijanskih triptl-kov. Avtomobilski klub opozarja tem potom lastnike italijanskih triptikov, da pazijo pri povratku iz Italije, da jim italijanske carinska oblasti ne zaključijo triptika. ako to sami izrecno ne žele. V zadnjem času se ponovno dogaja, da posamezni organi italijanskih carinskih oblasti iz nepoznanih razlogov zaključujejo se veljavne triptike, to celo proti izrecni želji lastnikov s čimer utrpe slednji škodo, ker so primorani nabaviti si nove triplike. Obenem so napro-šeni prizadeti v takem slučaju nemudoma javiti tajništvu Autokluba v Ljubljani. Kongresni trg l./L
— Mednarodno^ XI. velPs»ejma v Ljubljani, ki se vrši od 30 maja do 8 junija t. 1. najlepše dokazuje pregled razstavijalcev. Najraznovrstnejše blago po tovarniških cenah razstav! na prostoru od 40JI00 m2 skoraj 800 tovarn, od teh ena tretjina iz inozemstva in sicer iz Anglije. Avstrije, Belgije, Brazilije, CSK. Danske. Francije, ruske, Grčije. Holandske. Italije, Litve, Nemčije, Ogrske, Poljske, švedske, Švice in Severne Amerike. Legitimacije, ki upravicujejo do polovične vožnje na železnici, veljajo Din 30.— in se dobe j>ri denarnih zavodih, zastopnikih, trgovskih organizacijah, Putniku itd. in direktno od velesejmskega urada.
— Sokolsko društvo Ljubljana IV. vabi
vse članstvo, da poravna članarino za prvo polletje v društveni pisarni, vojaško strelišče, Dolenjska cesta. Pisarna posluje v»;ak torek in petek od pol 6. do 8. ure zvečer-Tam se dobe tudi vse informacije ^lede ugodnosti pri nabavi slavnostnega kroja. Zdravo! Uprava.
— Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk ljubljanskega velesejma, pa jih žele prevzeti v prodajo za XL ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do S. junija t. 1. naj to sporoče uradu velesejma v Ljubljani.
— Kakšno vreme se nam obeta v začetku maja? 2. maja ob 6.14 je ščip, napoveduje dež, dne 9. ob 13.40 je zadnji krajec, ima biti zopet deževno. Potem pa slede od 12. do 15. zloglasni »trijaci« v kompaniji z Zofijo, to so pa že oficijelni »kritični dnevi«. In tako bomo, če bo šlo po tej prognozi, imeli pol s cvetočega maja« pod Jupitrovim dežnikom.
— Aprllove burke In sneg. Včeraj popoldne se je bliskalo in grmelo, po planinah in nižjih hribih in gorah je pa snežilo. Temperatura je znatno padla.
— XL Ljubljanski velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija je popolnoma zaseden; zato uprava velesejma ne more več sprejemati prijav za razstavne prostore v paviljonih. Na razpolago je le še nekaj nepokritega prostora na prostem.
— Stalin s cilindrom. Včerajšnji beograjski »Politiki« se je pripetila nezgoda, da je zamenjala na drugj strani napis pod slikama ministra Demetroviča in boljševi-škega diktatorja Stalina. Tako ie dobi! Stalin naenkrat cilinder, ki ga menda še nikoli ni nosil. K sreči sta oba obraza d> voli izrazita in znana, da človek zamenjave takoj opazi.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in spremenli»\o vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopliu 22.4. v Sarajevu 21.5, v Zagrebu 19.4, v Beogradu 19.3, v Splitu 18.4, v Ljubljani 16.7, v iMariboru 13.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.8. temperatura je znašala 3.4.
— Zločini razbojnika Medica. Poročali smo že o senzacionalni raspravi proti zloglasnemu dalmatinskemu razbojniku Todo- j ru Medicu, ki s? je pričela pred dnevi v Šibeniku. Zanimanje za obravnavo je ogromno, zlasti pa včeraj, ker se je razpravljalo o njegovem najtežjem zločinu- Lani v januarju je po tehtnem premisleku ustrelil na Čeki? planini z vojaško puško orožnika Marka Vekica. Za ta zločin zahteva zakon smrtno kazen. Po dolgem skrivanju je prišel v bližino domače hiše in bi rad govoril s svojimi starši, a se ni npal domov. Zato je pa šel na vrt. kamor je prišla tudi njegova sestra Sava. Prosil jo je za britev, da bi se obril, nato sta se p« brat in sestra pogovarjala, kod patrulirajo orožniki. Nenadoma je pa Medic cul. da se je blizu njega odkr-nil zid, pogledal je tja in opazil dva orožnika, vsakega na drog! strani. Medic* fe tn hip   počakal   kaj bo,   tedaj je pa orožnik
ustrelil nanj, a ga ni zadel Medic je pa začel bežati, pa je prišel med robide in pred visok zid, kjer ni mogel naprej. Tedaj je orožnik Vekič zopet nameril puško*nanj, a Medic je bil hitrejši in je ustrelil Vekiča naravnost v srce, da je bil takoj mrtev. tem je pa zbežal Medic se zagovarja, da se je pravzaprav branil, češ. da je stal tudi nižje od orožnika Nato je bi! zaslišan ludi drugi orožnik in zločinčeva sestra Sava. prava dalmatinska lepotica, ki je bila edina prisotna pri dogodku Ko je odhajala iz dvorane, je poljubila obtoženega brata M jena izpoved se pa bistveno razlikuje od prejšnjih. Preje je namreč trdila, da je slijala tri strele, včeraj se je pa spominjala samo Še enega.
— Samomor bogatega posestnika. V Srbobranu je pil v nedeljo dopoldne v samomorilnem namenu posestnik Nova Oa-vanski razstopino sode Zdravnik ga je takoj poslal v Novi Sad v bolnico, kjer je pa samomorilec ob 4. zjutraj umrl v strašnih bolečina!.. Gavanski se je zaprl v sobo, ko so pa prišli domači pol ure pozneje v stanovanje, so slišali iz zaprte sobe vzdihovanje. Vlomili so vrata in našli nesrečneža, ki se je zvijal v bolečinah Ker je izpil pol litra strupa, je bila rešitev izključena. Povod samomora so baje družinske razmere,
— Sušak ima ie 16.000 prebivalcev in sicer 7852 moških in 8010 žensk v 8439 gospodarstvih. Všteti p« niso vojaki. Pri zadnjem štetju je imel Sušak samo 13.000 prebivalcev.
— Dan nesreč v Zagrebu. Včeraj se je na Pantovčaku v Zagrebu pripetila te/ka nesreča.
* Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
Iz Ljubljane
_lj Torišče dela s*e vedno bolj pomika
naprej iz promenade proti Gradišču. Kanalizacijska dela so v Selenburgovi ulici končana, delajo pa še monterji in težaki mestne elektrarne in plinarne, zato je cesta še zelo razkopana. Stranske plinovodne cevi izmenjuje tudi v tem delu ulice z novimi, glavno pa uravnavajo v pravilno l*ao in podlagajo ker, če bi se sesedla. bi se poškodovala ter bi ne držala plina. Jarek za kanalizacijo je na Kongresnem trgu ne-liko globlji, ker se cesta dviga proti Gradišču, ob Zvezdi je približno 3 m globok. Delaj«; še vedno tudi ponoči.
—lj Že sedaj lepa Zeisova cesta je dobila zopet nov okras. V črti od piramide pa do topol oz- med vrsto topol pred Jelačinovo filijalu o ob šentjakobskem mostu pa do drugih topol na Emonski cesti je mostna vrtnarija posadila med cesto in pločnikom v pravilnih razmakih nizke kroglaste smrečice. Temnozelene krogle prav živahno iz-popolnujejo prazen prostor med cesto in zeleno trato ob zidu in delujejo zelo dekorativno. Baje jih mestna vrtnarija namerava obrezovati, da bodo ostale okrogle, ne bilo bi pa napačno, če bi smreke pustili s rasti, da bi dobili v Ljubljani mogočen smrekov drevored, ki bi učinkoval silno resnobno. Raje bi seveda imeli tak temen drevored na kaki novoprojektirani cesti proti pokopališču, ki so v Plečnikovem načrtu že itak za drevorede, po mestu ali v tivolskem parku naj pa ne pozabijo na mecesnov drevored, ki sicer ni senčen, pač pa prekrasen v vseh letnih dobah, zlasti pa spomladi, ko eribke vejice vihrajo v vetru, kakor nežna zelena tančica, oškropljena s krvavimi kapljami. Z nizom temnih okroglih smrečic med prašno cesto ra belo betonsko preprogo ob zeleui ozki trati z rumeooaeleniml piramidalnimi hrastici pred sivim zidom, poraslim s črnozelenim brsljanom in bleščečo Veitchovo divjo trto, je gotovo zadovoljna vsa Ljubljana, ki ima kaj zmisla za lepote in vsaj malo dobrega okusa. Se lepše bodo po smrečice delovale jeseni, ko divja trta zagori s plamenom rdečih jesenskih barv.
—lj pred otvoritvijo avtomatičnega bi-feja v Ljubljani. Moderni avtomatični bfe v Selenburgovi ulici bo otvorjen najbrž že v soboto 2. maja. Vsa dela so končana, treba bo še samo nekoliko urediti aparaturo da bo tunkcijonirala. Davi je bda. neoficiielna otvorite. tfčnega bif?j*.
h kateri so bili povabljeni predstavniki oblasti novinarji, zastopniki triovine itd. Vabilu so se med drugimi odzvaH župan dr. Pnc načelnik oddelka za trgovko 'n industrijo pri banski upravi dr. Mam predsednik Zveze obrtnih zadrug g Rebek in drugi odlični predstavniki nase javnost. Gostje so bih* postreženi z okusnimi sendviči, pivom »n likerji, razkaza- ; n je bil podrobno ves bife, niega ureditev Iti druce podrobnosti. Izmed aparatov ie finikcijofli* ral samo avtomatični bife za pivo, na katerem so že avtomatično točili pivo. V splošnem je videti, da se bo avtomatični b fe v Ljubljani gotovo prav dobro obnese', zlasti ker bodo cene zelo nizke.
—lj Dne 1. majnika zvečer ob 20. uri se prav sigurno vrši III. simfonični koncert gledališke uprave. To sporočamo p. n. občinstvu, ker so nastali nekateri dvomi, češ ali bo koncert l. maja ali ne z ozirom na to, da so druge proslave tega Jne prepovedane. Končen je pa kulturna prireditev in ničesar drugega.
—lj Krasna francoska veseloigra *Devi-ški venec« se ponavlja na šentjakobskem odru v soboto. 2, maja in v nedeljo 3. maja. Pri premijeri je veseloigra izredno ugajala vsled svoje fine komike Pri predstavi sodelujejo dame Bučarjeva. Pirčeva. Goni nova, Kramerjeva in Ravnova ter mesto službeno prestavljene gdč. Petričeve gdč. Ba-ranova. In gg. Skerlj. Leder in Moser. — Kdor ljubi lahko veseloigro. naj posuti predstavi. Vstopnice se dobe od Četrtka dalje v trgovini gosp. Miloša Karničriika na Starem trgu.
—lj »Sloga* bo izvaiala na svojem koncertu v ponedeljek dne 4. maja v Unionu Hilndlovo mogočno skladbo "»Samson«, ora-
torij ? treh delih. Obdelana je svetopi! ska zgodba Samsona. Nastopajo poleg svetopisemskih oseb Samsona (tenor) in Dalile (sopran), se Izraelca Mikah (alt) in Mauoa (bas). Filistejer Harala (bas) in /.bor Izraelcev in Ftlentajccv. Delo traja reJ kakor dve uri in je polno krasot, ki so laatne le poli-Nmskemu slogu ter zapušča mogočen vtis. Vstopnice bodo po zmernih cenah n;i prodaj v Matični knjigarni.
—lj V srluviiem tivolskem dre* uredu s«« te dni mnogo ne dela- Zdaj prekopavajo nasip ob staneh drevoreda ter podkopavajo gnoj. Drevored je nasut v zgornjem delu i debelim gramozom, ki čaka menda na parna valjar. V ostalem pa delo poriva, kot j« videti.
—I j Ptice pevke se umikajo v mirne dele mesta. Radi obilnih javnih del po drevoredih in okoli vrtov in parkov so se tiči preselili v boljša zatišja v predmestjih ter tamkaj tudi gnezdijo. To se letos splošno opaža pri kosih, ščinkovcih in senicah.
Brivci se organizirajo
Občni zbor društva brivsko - vlasuljarskih delavcev in delavk — Pomen orgazanicife
Ljubljana, 29. aprila.
Kot je soditi po številnosti občnih zborov, je pri nas društveno življenje dokaj živahno, kar pa mnogokrat tudi pomeni, da je razvita stanovska zavest in čut za socialnost. In to je smatrati za. kulturni pojav, žal je pa še tudi mnogo društev ali organizacij na primitivni stopnji, ki le životarijo, dremljejo, dokler povsem ne zaspe. Mnogo društev se pa tudi razide zaradi notranjih spletk, nesloge, osebne mržnje in nepravilnega pojmovanja pomena organizacije. Pozdravljati pa je, ali vsaj spoštovati vsako organizirano gibanje, stanovsko vzajemnost, saj je znak ljudskega napredka ter očituje težnjo skupnega dela — skupnih interesov, ali čut za skupnost. Pomanjkanje baš tega čuta se nad ljudmi vedno bolj maščuje, razveseljivo dejstvo pa je, da se tega zdaj že mnogi zavedajo.
Snoči so se sestali ljubljanski brivsko-vlasuljarski pomočniki in pomočnice pri »Novem svetu« na izrednem občnem zboru. Ti pomočniki in pomočnice so si ustanovili 1. 1927 >Društvo brivsko-vlasuljar-skih delavcev in delavk«, ki je zadnji dve leti neprostovoljno počivalo zaradi političnega osumljenja. Preiskava je pa dokazala, da se ne more društvu ničesar očitati ter se mu dovoljuje nadaljnji obstoj in delovanje. Zato so brivci osnovali pripravljalni odbor, Čigar naloga je bila društvo zopet postaviti na noge, sklicati v to svr-ho občni zbor, ki bi naj izvolil novo upravo ter uvedel društvo zopet v življenje.
Namen društva je, po prvotnih pravilih, ki so še veljavna, zastopati interese svojih članov v socialnem pogledu, sodelovati, da se določi maksimalni delovni dan, ščititi nezaposlene, nuditi pravno pomoč članom v sporih z delodajalci, podpirati člane s podporami itd.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. M. Ivčevič. V otvoritvenih besedah je na kratko pojasnil položaj društva ter da je bila organizacija vedno nepolitična, njeni cilji so bili predvsem zastopati interese Članov, društvo je le strokovna organizacija, kar ostane tudi v bodoče. Pozdravil je navzoča zastopnike Delavske zbornice, predsednika g. Kopača in upravnega svetnika g. Jakopina.
Od starega odbora sta ostala samo dva člana. O delovanju odbora seveda nista mogla poročati, ker ni delal, blagajnik je samo povedal, da je društvo dobilo vrnjen pisarniški inventar in 100 Din.
V upravo društva volijo 7 članov odbora in 7 namestnikov, v nadzorni odbor pa 3 člane. Odborniki izvolijo na prvi seji iz svoje srede predsednika, tajnika in blagajnika. Pripravljalni odbor je sestavil kandidatno listo novega odbora, predsed-
Oblečemo Vas
od nog do glave
za tnal denar
Tudi na obroke!
A.PRESKER
Lfakflaaa. Sv. Petra c. 14
ni k je pa pozval prisotne, naj še oni predlože eventuelne liste. Predložena je bila še ena lista, vendar je bila sprejeta prva, pripravljalnega odbora, soglasno z vzklikom. Izvoljeni so gg.: P. Meglić, V. Bur-ger, M. Zaletel, P. Habicht, Fr. Kliš, Ang. Sušnikova in V. Rejc; za njih namestnike: V. Spindler, Bastajič, J. Klopčaver, Fr. Fakner, C. Njeguš, P. Tavčar in Fr. Spltz-ko; v nadzorni odbor pa: M. Ivcevic, J. Podržajeva in M. Mitar.
Pri raznoterostih so določili članarino mesečno 10 Din, enako za vse člane, doći m so jo prej plačevali v 3 kategorijah.
Po formalnostih zborovanja je govori! g. Kopač o pomenu organizacije in potrebi organiziranja vseh in vsakogar. Iz njegovih krepkih besed se je Izluščilo nekaj tako klenih resnic, da bodo gotovo učinkovale. Izrazil je upanje, da do katastrofe v društvu ne bo več prišlo. Mnoge njegove besede gotovo zaslužijo, da se jih ne prezre. Povedal je, da se dandanes vse združuje, kartelira, ter da je prva dolžnost vsakega delavca, da se organizira. Kakšnega pomena je združitev sil za skupne interese, se nikdar dovolj ne poudari. Delavci naj pomislijo, da dobe n. pr. karte-lirane tovarne toliko zaščitne carine, da lahko z njo plačajo svoje delavce. Kaj je organizacija? Združitev vseh sil ene stroke proti nasilstvu druge. In, če kdo, je delavec prvi. k: bi moral biti organiziran. Kajti posameznik je brezpraven, nezaščiten, organiziranci pa že predstavljajo silo, ki jo morajo vsi respektirati nasproti nji. Toda organizacija je Sele tedaj popolna, ko ni nikogar izven nje, kajti delavec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, je največkrat celo večji sovražnik delavstva kot sam kapitalist. In, Če so složni gospodarji, zakaj bi ne bili delavci?
Zakaj se organiziramo po strokah ? Zato, ker vsak razume težnje svoje stroke; frizer ne more razumeti tako teženj kovinarja kot obratno ne kovinar brivca. Prilagoditi se moramo vedno znati razmeram, življenju. No, imamo strokovne organizacije, ki se lahko včlenijo v strokovne komisije, te pa v internacijonalo v Amsterdamu. Vsaka borba mora biti organizirana — in tedaj uspeva v kakršnihkoli razmerah — vsaka borba pa potrebuje tudi izveŽbane bojevnike. Vsak delavec mora poznati delavske zakone, zakon o zaščiti delavcev, o socialnem zavarovanju itd. Albert Thomas je zadnjič dejal v Del. zbornici, da bi bili delavci lahko bolje socialno zavarovani po vseh državah, če bi tudi sami k temu kaj doprinesli z organizirano borbo. V tem pogledu nam je lahko za zgled Dunaj.
In prvi namen organizacije mora btti, da izvežba svoje člane za strokovno borbo.
Govornik je navajal z mnogimi primeri kakšne ogromne naloge še čakajo delavstvo v tem pogledu. Dejal je. da pomoč more in mora priti samo od spodaj navzgor, sami si moramo pomagati. Med drugim je dejal, da je pri nas 70f'r prebivalstva tuberkulosnega. Kdo je pa tuberkulozen? Delavec! Na pomoč torej ne smemo čakati. Treba je, da pristopijo vse strokovne organizacije k strokovni komisiji amsterdamske smeri. Društvo brivcev bo o tem sklepalo na prvi seji, pomen in bistvo te komisije jim bo pa razložil g. Jakopin, ki jo zastopa.
Občnega zbora se je udeležilo izredno mnogo brivskih pomočnikov, potekel je pa nad vse vaorno, v slogi in vzajemnem duhu.
Zane Grey:
10
Skrivnostni jezdec
Roman.
— Tudi jaz upam, da ne bo, — je zamrmrala Columbina. Prvi hip je bil napravil Jack na njo zeio siab vtis, zdaj, ko je govoril tako odkrito in resno, je pa morala priznati, da ni napačen človek. Mislil je resno, gledal v tla in brcal z nogo kamenčke. Cohim-bina je imela ugodno priliko ogledati si njegov obraz natančneje, kar je tudi storila. Bil je res podoben svojemu očetu s svojo veliko, lepo oblikovano glavo in modrimi očmi, ki niso bile predrzne toliko po izrazu in ognju, kolikor po okrogli obliki. Njegov obraz je bil bled, na njem so se poznali sledovi težkih skrbi in sitnosti. Zdelo se je, da govori iz njegovih potez zatrt značaj. Njegova usta in brada sta bili nedisciplinirani. Columbina si ni mogla misliti, da bi bila prisiljena prezirati IcarkoH v potezah tega človeka; vendar ji je pa bil nekam tuj in zdelo se j5 je, da se ga celo boji. Sklenila ie igrati svojo vlogo nesebično do konca. Ona bi že našla njegove najboljše strani, zavoljo teh lastnosti bi ga spoštovala, bila bi dovolj močna, da bi vzdržana pjri njem in mu pomagala. Ni Da imela moči, da bi brzdala svoje nejasne in čudne obču/tke. Kako je bik) mogoče, da ji na njem niso ugajale iste lastnosti, ki so ji bile všeč na Jimu Montaiii, Lemu in Wilsonu Mooru?
— Drugič v svojem življenju sem bU dolgo z doma, — je dejal Belkmnds. -— Prvič me je poslal oče v Cansas Citv v šolo. To mi je bila igrača. BH sem zelo žalosten, ko so me vrgli iz sole in poslaH domov. Zadnja tri leta so pa bila pravi pekel.
V njegovem obrazu so se napele vse mišice in kri mu je udarila v glavo.
— Si delal? — je vprašala Columbina.
— Delal! Bik) je hujše od vsakega dela... Seveda sem delal.
Columbina se je ozrla na njegove roke. Bile so gladke in bele ko* njene. Kakšno delo je opravljal, če je spdoh govoril resnico?
— No torej, če boš pridno deda! za očeta, če boš znal lepo ravnati s cow-boyi in če ne zaideš več na kriva pota...
— Prisegam ti, da ta tri leta na alkohol in karte niti mislil nisem — do včeraj. To strast sem srečno premagal.
— Če je to res, osrečiš očeta m mene, pa tudi sam boš srečen.
Pogledal jo je. Plaho, zadovoljno se je nasmehnil in Columbini se je zdel ta smehljaj dokaz, da ima Jack dobro srce in trdno voljo poboljšati se. Da, moral je biti dober človek ne glede na vrtoglavost v zgodnji mladosti-
— Oče želi, da se poročiva, — je dedal Jack nenadoma. — Ali ni to komično? Midva — ki sva se lasala in grizla ko pes in mačka! Se spominjaš, kako sem te nekoč pahnil v greznico? Ti si me pa počakala za hišo in me začela neusmiljeno obmetavati z gnilo repo.
— Da, spominjam se, — je odgovorila Columbina zamišljeno. — Zdi se mi, da je že zelo dolgo tega.
— In kako si pojedla mojo pašteto in kako sem ti iz osvete raztrgal oble-
kico, da si moraia hiteti domov skoraj naga?
— To sem pa že pozabila, — je odgovorila Columbina in zardela do ušes.
— Takrat sem morala biti še zelo majhna.
— Da, bila si pravi škrateljček. Se spominjaš, kako sva se spoprijela z Moorom zaradi tebe?
Columbina ni odgovorila, ker ji ni ugajal izraz na njegovem obrazu. Spominjal se je še predobro.
— In ta račun bom z Moorom poravnal, — je nadaljeval. — Mimogrede rečeno — nočem ga imeti na farmi.
— Oče potrebuje zanesljive, dobre moči. — Njen pogled se je ustavil na sivem pobočju. Čim je Jack omenil Wilsona Moora, je začutila, kako velika je razlika med njima. Kar mraz jo je spretetel.
— Predno se pomeniva o očetovi želji, bi rad nekaj vedel. Ali je Moore kdaj lazil za teboj?
Columbina je čutila, kako ji sili kri v glavo. Zakaj in od kod naenkrat ti neznani čudni občutki? Zakaj je oklevala pri tem naravnem vprašanju Ja-cka BeMoundsa?
— Ne, nikoh, — je odgovorila nekam nervozno.
— To se mi pa zdi presneto čudno. Imela si ga izmed vseh fantov najraje. Še mene nisi imela tako rada. Sicer pa mene sploh nisi trpela, mrzila si me... M si se tega odvadila, Collie?
— Seveda sem se. Menim pa, da ne moreš trditi, da sem te sovražila.
Stopil je korak bliže. — Oče pravi, da si pripravljena poročiti se z menoj. Je to res?
Columbina je povesila glavo. Njegovo prijazno izgovorjeno vprašanje je ni zadelo, ker ga je itak pričakovala. Toda njegova navzočnost, pomen ndegovih besed, to je naletelo v nji na najhujši odpor; po svojem svobodnem prevdarku se je bila uklonila očetovi zahtevi. Zdaj je pa opazila, da svojega telesa ne more prisHitij da bi se žrtvovalo, kajti po tem tudi tek) samo ni hrepenelo.
— Da, pripravljena sem, — je odgovorila pogumno.
— Kmaiu? — Nestrpno je izgovoril to besedo in njegov glas se je izpre-menil, bil je naenkrat poln navdušenja in ognja.
— Če bi bilo odvisno od mene, bi se to ne zgodilo — tako kmalu, — je zajecljala. Njene oči, ki jih je sramežljivo povešala, so videle, kako je napravil korak proti nji in najraje bi bila zbežala.
— Zakaj? Oče meni, da bi bilo to dobro zame, — je nadaljeval BeBounds, ki ga je bila obšla močna sebična misel, čut odgovornosti mi je potreben. Zakaj pa ne kmalu?
—Ah bi ne bilo bolje malo počakati? Sad se niti ne poznava, da ne govorim o najinih čustvih.
— Collie, zaljubil sem se vate, — je dejal z deškim ognjem.
— Oh, kako je pa to mogoče! — je vzkliknila Cotambina skoraj porogljivo.
— Priznati ti moram, da sem bil že davno zateleban vate — še ko sva bila otroka, — je dejal, — zdaj te pa najdem odraslo, tako lepo in dražest-no in tako zdravo, cvetoče dekle. — In očetova obljuba, da boš moja žena
— moja žena — ah, takoj sem izgubil glavo, ko sem te zagledal.
Vedro povzročilo vojno
Krvava vojna med Bologno 1« Morena zaradi ukrade
V starih časih je zadostovala za vojno večkrat malenkost, ki ni bila vredna, da bi človek potočil zaradi nje nekaj kapljic črnila, kaj šele krvi. Ko je bila Italija še razdeljena na male kneževine in vojvodine, ki so se med seboj sovražile, sta pobegnila leta 1006 dva vojaka iz Modene iz taborišča svojega gospodarja in poveljnika mesta Bologne. Da bi se beg posrečil, sta vzela s seboj veliko vedro in ga nesla nalašč mimo poveljnika, kakor da gresta v njem po vodo. Tako sta srečno pobegnila in prispela na ozemlje Modene, za spomin sta pa vzela 8 seboj ukradeno vedro.
S tem pa ni bila zadovoljna Bologna, kar je razvidno iz pisma, ki je bilo takoj poslano gospodarjem Modene in v katerem so gospodarji Bologne energično zahtevali, naj jim nemudoma vrnejo ukradeno vedro. Modena si je pa tak način občevanja prepovedala in vedra ni hotela vrniti. Bologna je ponovila svojo zahtevo še energičneje in Mođena je odgovorila v enakem tonu, toda vedra ni hotela vrniti. Posledica je bila, da je napovedala Bologna Modeni vojno. Kmalu so se začele krvave bitke, vojaki so plenili mesta in
vasi, mučili in morili nedolžne ljudi ter skrunili ženske, ne da bi se obrnila zmaga na to ali ono stran.
Slednjič sta se sovražnika sporazumela in naprosila sardinskega kralja, sina nemškega cesarja, Henrika II., naj odloči o sporu. Ko se je pa postavil kralj na stran Modene, Bologna zopet ni bila zadovoljna in sklenila je kaznovati kralja in polastiti se njegovega kraljestva. To se ji je res posrečilo, kralj je bil ujet in v Bologni so ga vrgli v ječo. Zaman je ponujal nemški cesar za osvoboditev svojega sina kot odkupnino tako dolgo zlato verižico, kakor je bila dolga takratna meja Bologne. Bologna se je hotela osvetiti. In tako je moral preživeti sardinski kralj v ječi celih 22 let do svoje smrti, vko-van na rokah in nogah. Njegov oče je bil že davno mrtev, ko je smrt rešila sina strašnih muk.
Ta čas je bila pa končana tudi vojna med Bologno in Modeno, ne da bi bil kdo zmagal. Obe državici sta bili tako izčrpani, da sta morali položiti orožje. Vedro, ki je povzročilo toliko gorja, je bilo pa razstavljeno v Modeni v železni kletki, kjer ga lahko tujec še zdaj vidi.
Kolonijalna razstava v Parizu
Po vsej dolžini avenije Daumesnil so novi vhodi v posebno podzemno železnico, ki bo vozila občinstvo na kolonijalno razstavo. Tuđi kavarne na tej aveniji se pripravljajo na razstavo. Vsa vrata in okna so že prepleskana, mnoge so dobile tudi nove portale. Trg pred vhodom na razstavo asfaltirajo. Na stolpu pred vhodom so delavci še zadnje dni pisali imena slavnih raziskovalcev, povsod se dela še sedaj s polno paro in treba bo napeti vse sile, da bodo priprave vsaj v glavnem končane, kajti otvoritev ni več daleč.
Večina velikih paviljonov je že dograjena. Dela v paviljonih samih se še niso pričela, a nekatere paviljone šele grade. Povsod grade paviljončke, na-peljavajo električno razsvetljavo in vodovod, delavcev kar mrgoli, vse je še v delu, razen kolonijalnoga muzeja in nekaterih velikih paviljonov, vendar se pa že vidi vsa grandijoznost razstave. Tuniški okraj je že gotov in v njegovi kavarni se lahko po razstavnih cenah že obeduje. Tuniško mošejo stražijo zagoreli arabski vojaki v pestrih uniformah. Z minereta pa ne kliče muezin vernikov k molitvi, temveč delovodja delavce k dolu. Jezero Daumesnil je izpuščeno in le še čaka na delavce in čolne. Zdaj utrjujejo bregove s cementom,
V Parizu še sedaj dobro ne vedo, kdaj bo kolonijalna razstava otvorje-na. Te dni je bil objavljen sklep, da bo otvorjena 6. maja, čeprav še ne bo vse delo končano. V splošnem se pa že sedaj vidi, kakšna bo razstava in kaj bo pokazala. Videli se bodo točni posnetki arhitektur Afrike in Azije, zbirke najrazličnejših predmetov, pristni za-
stopniki raznih plemen, ki so to ali ono kulturo ustvarili. Za zabavo in razvedrilo bo služil poseben park, kjer grade ogromno >gorsko železnico«. Med razstavo se bodo vršile razne svečanosti, poleg tega pa organizira svojo svečanost vsaka država, ki razstavlja. Belgijski teden se bo vršil od 1. do 7. junija.
Orkestre v tovarne!
Strokovnjaki, ki *e pečajo z racionalizacijo in ekonomizacijo dela, se obračajo h godbi, od katere pričakujejo, da jim bo izdatno pomagala v prizadevanju glede povečanja proizvodnje v nekaterih panogah industrije. Povečanje proizvodnje naj bi šlo na račun intenzivnejšega in plodonosnej-šega dela. Morda ni več daleč čas, ko bodo tovarnarji spoznali, da bi kazalo najeti za tovarno, odnosno za delavstvo orkester. Človek namreč mnogo lažje in z večjim veseljem dela, če posluša med delom godbo. To se je pokazalo v veliki mori v Rusiji takoj po revoluciji, ko je bilo treba napeti vse sile, da ni obstal ves promet, kar bi imelo nedogledne posledice. S primerno agitacijo in pa z godbo so boljševi-ki navdušili ljudstvo za prostovoljno brezplačno delo in rešili državo katastrofo.
Nedavni poskusi v Angliji so pokazali, da je proizvodnja v neki tovarni poskočila za 25%, ker je spremljala delavce pri delu godba. Godbeniki so morali paziti, da so igrali ritmično s kretnjami delavcev. Ce so pa igrali v drugačnem ritmu, je delo trpelo. Slično poskuse so delali tudi v Ameriki, kjer so nekatera večja podjetja že uvedla v pisarnah radio, kar zelo ugodno vpliva na delo.
Pudranje
prepovedano
Vse večje ameriške banke so prepovedale ženskemu osobju pudranje med uradnimi urami, češ, da pomeni ta razvada izgubo časa in s tem tudi denarja. V Ameriki radi točno vse izračunajo in tako so tudi izračunali, koliko časa, odnosno denarja gre v nič, če se ženske po uradih med uradnimi urami pudrajo. Ce rabi ženska samo eno minuto, da odpre ročno torbico, se pogleda v zrcalo, odpre škatlico, se napudra, zopet pogleda v zrcalo in spravi škatlico nazaj in če se pudra v pisarni samo petkrat na dan, izgubi pet minut. V pisarni dela povprečno šest ur na dan in tako rabi za pudranje 72. del svojega delovnega časa. Ce zasluži na leto 1500 dolarjev. izguM podjetje samo z njenim pudranjem okrog 21 dolarjev.
Ce ima velika banka 1200 uslužbencev in od teh 600 žensk, izgubi z njihovim pudranjem vsako leto nad 12000 dolarjev Ameriške banke zaposlujejo mnogo žensk in zato res lahko govorimo o propudranih milijonih, seveda samo o onih. ki jih izgube banko, ne pa o tistih, ki jih morajo odšteli ženske za puder.
OTROŠKE NOGAVICE
*ilGOH
Nafbolfate, najtrajnefse, zato
13
Pred sodiščem.
— Dežnik ste zlomili ob glavo svojega moža? Ali obžalujete svoje dejanje?
— Seveda mi je žal, gospod sodnik, saj sem dala za dežnik 300 Din.
Tiha sreča.
— Kako se kaj počutiš v zakonu? _ Imenitno!    Imam tako tiho, pošteno, zvesto in diskretno ženo . . .
— Hm, če jo pogledam, bi ti skoraj ne verjel.
— Pst! Stoji tu v sosedni sobi in posluša skozi luknjico v ključavnici.
Pomagaj si sam. _ Mojo sestro je slikal slaven slikar.
_Moja sestra se pa slika vsak dan
sama.
Pri prehlajenju, hripi, vnetjfv vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefo-vec grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Dame, pozor! Novost!
Na original Švica RUSSO-aparatu, ki je tehnično izpopolnjen, izvršujem
TRAJNO ONDUL ACIJ O
brez bolečin, s Širokimi ali ozkimi valovi.
Manicure! Specijalno striženje.1
DAMSKI SALON L POLANC Kopitarjeva ulica 1 (pri JugosL tiskarni)
l\l\akutatu%ni paph
£g O  <Z>»tt 4*—
ytoda}a uptetva f&£o*en*&ega Tlatodctf
BUKOVIH DESK
raznih dimenzij, suhih, približno 1 vagon, proda Josip Grušovnlk,   Nanževa  gora 6,
p. Selnica ob Dravi. 1469
TRAME
stropnike
raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi
„Ilirija", d« z o. z«,
LJUBLJANA, Dunajska cesta it. 46
Telefon št. 28—20, 26—95.
NA LJUBLJANICI
se čolni že izposojujejo. Dobi ga lahko vsakdo v (Solna rv. i ;a Trnovskem pristanu. 1442
predeluje In ečtati ttano praha
Rudolf Sever,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
25/L
GOSTILNO
z vsem inventarjem prodam
samo lOSuOuHi kopcu, na prometnem mesta glavne ulice, blizu kolodvora, zaradi prevzema neke kopaliSčne restavracije. Ponudbe na naslov: Vladimir Lattnčič, Zagreb, lica 145._1457
ali damske obleke
Din iS.— obračanje Din 300»~
Garderobo najhitreje zlika, konično »cisti In posije (vstavi novo podlogo)
WALLET EXPBES, Stari trg It. 19. Na željo se obleka kemično očisti, pošlje v 24 uran. — Stranke na likanje lahko počakajo. Po obleko ae pošle na dom — na deželo z obratno pošto. 1461
POHIŠTVO NA OBROKE!
Spalnice, hrastove,
polltirane Din 5.500.—
Spalnice, pleakane > 2.800.— Omare* > 660.—
Postelje > 260.—
Kuhinje, kompL > 1.100.— Kredence > 530.^—
Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave in vam mizarska popravila.
Vse drugo pohištvo ae dobi najceneje pel
MIZARSTVO »SAVA«,
LJubljana,
oL 18.
FIAMNE! PIANENE!
Potnik tovarne klavirjev je prišel iz Berlina in ima s seboj tri planine. Za reklamo prodaja zeio poceni. Planina so s pravim angleškim mehanizmom. — Vprašati: Hotel »Slon«. 1456
SVARILO!
Opozarjam, da bom vsakogar, ki bi siril o meni neosnovane govorice, neusmiljeno tiral pred sodišče. — Ljubljana, 27. aprila 1931. — Ivan Zore, mestni delavec Ljubljana, Oaljevica št 86.
(&exeni natttixni p>rt*
150/150 na dobrem blagu Din 55.—.  Breda žepni robci komad Din 2.—. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-cielni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih in gostilničarskih zaves.
Matek & Mikeš, Ljublja
(poleg hotela Štrukelj)
Žrebanje drž. razr. loterije
(Žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. maja.)
Dne 25. t. m. so HB izžrebani Bledeči mali dobitki:
Dht 2.000 št. 27.718, 39.591.
Din 500 št. 1.851, 1.879, 8.007, 8. 17.945, 27.744, 27.788, 29.206, 29.230, 36.690, 37.721, 37.751, 37.759, 37.800, 47.443, 47.452, 47.483, 49.411, 49.412, 57.351, 57.370, 57.388, 58.820, 58.837, 67.600, 68.781, 69.109, 69.112, 69.148, 73.791, 73.984, 75.197, 76.616, 76.687, 89.113, 89.142, 96.665, 96.668, 96.684,
023, 8.052, 8.087, 29.281, 33.751, 33 38.123, 38.199. 39 49.474, 49.465, 49. 58.840, 59.505, 59. 69.199, 69.410, 69. 78.046. 78.058, 78. 96.692, 96.836, 96.
8.088, 9.718, .763, 33.775, .568. 44.124, 497, 49.499. 515, 59.527, 428, 69.453, 065, 87.246, 847, 96.861,
9.776, 34.177, 44.137, 56.013, 59.537, 69.485, 87.947, 96.893,
13.889, 35.369, 44.149, 56.057, 66.414, 72.063, 87.949, 98.933,
16.089, 36.615, 46.696, 56.079, 67.574, 72.100. 87.971. 98.989.
Dno 28. aprila so biH izžrebani naslednji večji dobitki:
30.000 Din srečka št: 89.675, 10.000 Din srečki št.: 23.444 in 96.975, 4.000 Din srečki št.: 62.753 in 82.421,
2.000 Din srečke št.: 800, 1.108, 6.869, 7.952, 11.719, 13.846, 14.772, 15.406,
15,610, 18.887, 19.758, 21.773, 25.385, 26.149, 27.282, 29.064, 30.042, 39.316,
42.992, 47.781, 50.190, 51.255, 52.368, 55.375, 60.121, 60.161, 60.360, 60.977,
62.045, 64.476, 70.473, 74.244, 74.870, 75.253, 75.967, 77.042, 79.975, 85.002, 85.705, 87.997, 90.823, 91.237, 91.442, 91.914, 93.416, 94.094, 94.472.
Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost.
Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neizžre banih srečk je še na razpolago, zato bomo onim. ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večjo dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo.
Zadružna hranilnica r.i.zo z.f Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran J<
del Usta: Oton Cnrtetot — Vat v Ljubljani.